59. številka. Ljubljana, v soboto 12. marca. XXV. leto, 1892. lah* j * vnk dan iveCer, izimti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ca avitro-oierske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta S ald. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za» oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nsj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 8t. 19, DpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nekaj o meščanskih šolah na Kranjskem. Pred kratkim je zagledala luč sveta prva knjiga za slovensko meščanske dole, t. j zemljepis prof. Orožna; v kratkem izšle bodo še druge knjige za imenovane šole. S knjigami bodemo torej preskrbljeni, a šol pa vender še ne bodomo imeli. Imenovane knjige se bodo torej le rabile v treh najvišjih razredih obeh dekliških (mestne in nunske) OBemrazrednic v Ljubljani. Ker se je o koristi, potrebi in celo postavni dolžnosti napraviti meščanske šole Že večkrat razpravljalo, zato hočemo danes povedati uzrok, kuji je po našem mnenji jedini kriv, da se takoj ne napravita v Ljubljani dve taki šoli, jedna za dečke, druga za deklice. Vzrok temu je namreč § 33. deželne postave za Kranjsko z dne 29. aprila 1873. dež. zak. št. 21., govoreč o na-pravljanju in vzdržavanju ljudskih šol na Kranjskem. Ta paragraf namreč veleva, da ima meščanske šole vzdrževati okraj, ljudske pa Šolska občina, in to kar zadeva stvarne potrebščine, kakor tudi učiteljske plače. Ta § bo je z zakonom z dne 26. oktobra 1875. dež. zak. št. 27. oziroma z zakonom z dne 28. decembra 1884. kar zadeva ljudske Šole v toliko prenaredil, da je učiteljske plače prevzel nor-malnošolski zaklad, glede meščanskih «ol pa je ostalo vse pri starem, in prav tojje uzrok, da je v Ljubljani pri sv. Jakobu ustanovilo mesto dekliško meščausko šolo, dekliško osemrazrednico, akopram se to ne strinja z ministarskim ukazom z dne 8. junija 1883., kateri veleva, da „imajo šolske oblasti gledati na to, kjer potreba za ljudsko poučevanje sega nad učni smoter petero-šesterorazred-nih splošnih ljudskih šol, da se tam po obstoječih postavah osnujejo meščanske šole." Ako bi se namreč trije najvišji razredi dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu preosnovali v trirazreduo meščansko šolo, moralo bi Ljubljansko mesto plačevati poleg voditelja najmanj še tri učne moči, dočim sedaj vse učne moči na omenjeni osemrazrednici plačuje de* želni šolski zaklad. Razumljivo je torej, zakaj Ljubljansko mesto neče napraviti meščanske Sole. Ako bi se pa člen I. § 2. dež. zak. z dne 28. decembra 1884. v toliko prenaredil, da deželni šolski zaklad prevzame tudi plače meščanskih učiteljev, kakor je to tudi po drugih deželah, na pr. na Štajerskem, Koroškem itd, plačal bi normalni šolski zaklad mesto treh ljudskih učiteljic tri učitelje ali učiteljice za meščanske šole, kar bi stalo k večemu par 100 gld. na leto več; korist pa bi bila velika, ako pomislimo, da je na meščanskih šolah pouk izročen strukovnim učiteljem, kateri so sposobnost v dotičnih strokah morali dokazati s posebnim izpitom, kar pa ljudskim učiteljem ni bilo treba. Tudi bi se nepotrebna nemška meščanska šola na Krškem potem lahko premestila v Ljubljano, kjer bi bila gotovo bolj na mestu, že kot pripravljalnica za učiteljsko izobraževališče, mej tem, ko je na Krškem meščanska šola s poljedelskim značajem čisto odveč, že glede na to, da imamo na Dolenjskem itak nižjo kmetijsko šolo, katera kmetijskim potrebam gotovo bolje Bluzi nego meščanska šola. Vrhu tega mora meščanska šola na Kršken, ako hoče v dosedanjih prostorih ostati, po volji njenega ustanovitelja ranj-kega Hočevarja vedno nemška ostati, kar pa bi za kranjsko deželo ne bito posebno častno, ako bi vzdrževala v popolnem slovenskem kraju nemško meščansko šolo. Naj se torej merodajni krogi, v prvi vrsti deželna poslanca za mesto Ljubljano, podvizajo, da se večkrat omenjeni § v o njenem smislu še v tem zasedanji dež. zbora prenaredi, potem bi se do jeseni že lahko namesto osemrazrednice pri sv. Jakobu v Ljubljani osnovala 5razredna ljudska in .'»razredna meščanska šola in tako bi se tudi upra-šanje o dekliški višji šoli vsaj za stopinjo dalje pomaknilo. Fiat! Deželni zbor kranjski. (III. seja, dne 11. marca 189 2. leta.) (Dalje.) Post. Višnikar poroča v imenu fin. odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1890. Kakor je iz proračuna za leto 1890. razvidno, je visoki deželni zbor dovolil donesek iz deželnega zaklada za šolo s 1.30O gld., za gospodarstvo z 2.662 gld., skupno 3.962 gld. Faktično pa je znašal donesek deželnega zaklada za šolo 2.463 gld. OP/a kr., za gospodar- stvo 2.115 gld. 63Va kr., skupno 4.879 gld. 55 kr.t torej je prekoračen proračun za 917 gld. 55 kr., kar opravičuje večja potrebščina naslova IX. (šola). Pri skupnem zakladovem gospodarjenji kaže se veuder v primeri skupnega pokritja za leto 1890. s 23.845 gld. 77 kr., s skupno potrebščino s 23.834 gld. 8 kr., prihranek za leto 1890. z 11 gld. 69 kr. — Računski sklep se odobri in naroči dež. odboru, da se računski sklepi *delajo po obliki proračunov. Dalje poroča o izkazu imovine. Skupna imovina se je proti preteklemu letu pomnožila za 1.492 gld. 66 kr., oziroma pa odbitku 15% odpisa, in sicer: a) pri Šolskem inventarji 405 gld. 44 kr., b) pri gospodarskem inventarji 414 gld. 75 kr., skupaj 820 gld. 19 kr., v ostanku s 672 gld. 47 kr. in sicer zaradi tega, ker je knjižnica s 1080 zvezki v vrednosti 1.029 gld. 56 kr. vzprejela se v šolsko imovino za leto 1890. Imovina je porazdeljena, in sicer: Imetek 31. decembra 1890. 4 486 gld. 82 kr., dolgovi 31. decembra 1890. 1.296 gld. 69 kr., rinta imovina ad A 3.190 gld. 13 kr. Se vzame na znauje in odobri. Isti potit poroča o proračunu te šole. — Za troške učiteljskega tečaja naj se naredi poseben naslov, skupaj 630 gld. mej izredue troške. Skupna potrebščina znaša 7070 gld., skupna potrebščina gospodarstva 6338 gld., Bkupna potrebščina Šole in gospodarstva 13408 golil. — Pokritje za šolo: Državna subvencija 2400 gld., državna subvencija za učiteljski tečaj 400 gld.. douesek deželuokultur-nega zaklada 2400 gld., skupaj 5000 gld.* šolnina in drugi Blučajui dohodki 200 gld., dohodki posestev 3000 gld., skupilo za prodano živino in drugi slučajni dohodki 800 gld., skupno pokritje šole iu gospodarstva 9200 gld., proti skupni potrebščini 13408 gld., je primankljaja 4208 gld., ki ga je pokriti iz deželnega zaklada. Ravnatelj Dolenc prosi za remuneracijo za vodstvo pri Btavbinskih delih. — Deželni zbor dovoli, da se prošnja takoj obravnava. Stavbiuska dela za poprave vodil je vodja sam, 8 tem je dežela mnogo prihranila, fin. odbor predlaga da se da gosp. Dolencu 500 gld, remuncraeije. Posl. Lan gor govori o ameriških trtah ter želi, da bi se Šola na Grmu bolj pečala s to zadevo. LISTEK. Tovariši ci. Crtica Maksimu Dolinskega. Pošlovouil —n. (Dalje.) Smehljaj jej je odprl ustni in ona pogleda veselo okrog sebe. Pred njo je bil uliod v park. Orožniki so stali v bliščečih čeladah in rudečih suknjah. Lepo oblečeni otroci v spremstvu odgojiteljic in polno-telesnih dojnic, so hodili skozi vrata notri in vun. Ona je šla za množico. Stresla se je. Pred njo je bil gost drevored. Ona gre po njem. Mej črnimi debli, na levo zelenela je bujna livada. Solnčni žarki so pošev legali na rumenkasto stezo. nZdi se mi, tam ?" Deklica vzame iz žepa papirček, kjer je bilo s svinčnikom nekaj narisanega kakor načrt. „Da, ono 1* Pogledavši v papir se nasmehne. Ondi v kotu sta bil) z znano roko narisani dve glavici spajajoči ustni v celoto. Ona ga skrbno zvije. Zeblo jo je v prste; toda v grmu na livadi je žvrgolel slavec, ne meneč se za mraz. Radostno je začela poslušati. Na jedenkrat se izza drevja pokaže suhopo-staven mož v dolgem kaftanu z ozkimi rokavi, in s kapo, na zatilnik potiBneno. Oči so gledale pohlepno na bledo lice, usta so bila odprta. Kraj Djjga je skakal deček zamazanih lic, z nečistim predpasnikom pred seboj, iu drhtel. — Dobro bi bilo slavca prevariti, . . . prime s strastnim šepetom za kaftan: — po gn ezdu pograbiti, pa . . . In oba sta stekla v grmovje z velikim skokom preko grabna. Slavec je omolknil. »Hudobneža!" je dejala deklica. Ona je šla vedno naprej, nadejajoč se, da bo na levi dobila griček in na gričku klopico. In grede je razmišljala, kaj bo rekla Zankeviču. Tu se je spominjalo vseh svojih pogovorov ž njim, i onih v Borzni, i onih v Petrogradu. Prvi pogovor je bil povsem čuden in jo jo zadel kot strela. Mesto „neu je odgovorila „da", ker se je bila razburila, opojena z radostnim strahom. Takrat je šumelo staro, prestaro drevje kakor ono in ogromno solnce, ležeče nizko na rudečem oblaku, je prikupljivo gledalo skozi leskovo senco. Roke so se nežno oklepale rok. Zakaj bu ni ta tenutek iz-premenil v večnost? V njem je pila kupo sreče, ali blaženstvo se ne ponovi. ZankeviČ je bil vedno nasproten zakonu. On je nesrečen z ženo. Vse, kar je kedaj njej govoril, merilo je na preklic zakonskih form. Toda vender jo je on klical za seboj. Ali življenje z ljubljenim človekom mari ni sreča? Ali ni bila ona v njijinih rokah? Ali se ni ona sama takrat njej odrekla ? Sedaj je Zankevič na drugih tleh, v Petrogradu. On se le šali in imenuje ljubezen ogledništvo in resnim stvarem zmatra samo zakon. Mora ga opomniti njegove dolžnosti. Ako on sam ne izpregovori o tem, bode ona izpregovorila. Ni jej za ceremonijo, ampak za fakt. In mati se bo morala končno s tem faktom pomiriti . . . Samo, da bo tem hitreje! Zopet je začela srečevati inteligentne obraze. Polepšana gospodična, poigravajoča z zlatimi očali iu tresoč plavolaso glavo, je dostojanstveno govorilo o »Fechuerjevem zakonu". Gospod s širokim klobukom in visokimi čevlji je nosil knjige in se smejal mladima zamorkaraa v ogrtačih. Po malem so se obračale v mimoidočo zamišljeni obrazi in ponehali s čitanjem. (Dalje priti). Posl. Žitnik pravi, da je gotovo vsak pripravljen žrtvovati za to šolo, a javno mnenje o tej šoli je slabo, čuje se, da se slabo gospodari na njej. On sicer ne veruje tega in ni preverjen o tem, vender je naznanil došlo mu pritožbe, da deželni odbor skrbi za to, da se ovrže to neugodno mnenje. Totem govori o nekaterih podrobnostih proročuna in želi, naj se dohodki gospodarstva razlože obširneje. Skrbeti bi bilo tudi za to, da bi bila šola bolje obiskana, za tako malo učencev so stroški preveliki. Opozarjalo naj bi se ljudstvo, da se doseže več|e število učencev. Posl. dr. V oš n jak se čudi, da je predgo-vornik govoril o slabem gospodavstvu na Grmu, a ni navedel nobenega fakta, s katerim bi bil podprl to svoje mnenje. Co sam ne veruje tega in ni preverjen o tem, čemu torej črni zavod z neosnovanim! trditvami pred svetom? On lahko potrdi, da se gospodari dobro na tem zavodu. Potem pojasni nekatere podrobnosti in pravi, da se želji predgovor-uika lahko ustreže glede dohodkov gospodarstva. Število učencev se počasi množi, povsod je na tacih zavodib primerno majhno. Mariborski zavod, ki ima toliko štipendij, irr.a le malo več učencev. Stori se vse, kar je mogoče, in nikdar še ni čul pritožb, da bi se slabo gospodarilo. Želel bi, da bi posl. Žitnik sam prišel k izpitom in videl dober uspeh šole, o kateri se je tudi vlada večkrat izrekla pohvalno. Obžaluje, da se je taka neosnovana graja čula v zboru iz ust slovenskega poslanca, kakeršne so se prejšnja leta slišale k večemusarno iz ust Dežmanovib. Nuj pove naravnost, na kaj se opira njegova trditev. rosi. baron Apfaltrern napada strastno zavod ter pravi, da so doseženi UBpehi negativni. On je popraševal, kje so kmetovalci, ki so se izšolali na tem zavodu, njemu ni znan nobeden. Potem k r i t i k u j e mlekarstva, ki se mu zdi spekulacija, kar ni namen šole. Za ameriške trte se ni skrbelo v šoli. Glede remuneraiije, za katero prosi vodja, meni, da je njegova dolžnost kot oskrbnik, da nadzoruje taka dela. Če bi moj oskrbnik prišel do mene a tako zahtevo — pravi g. baron — uprašal bi ga, če je znorel! Za me je prava dobrota — končal je — da čujem tako negativno sodbo z one Btrani zbornice o zavodu, katerega uspehi so minimalni, zato hudem tudi glasoval zoper podporo in posebno še zoper remuneracijo. Poni Suklje se oglasi v obrambo napadenega zavoda kot zastopnik ljudstva iz najbližje okolice ter pravi, da mora pobijati neosnovane in premalo premišljene besede poslanca s te straui. Odločno proteatuje proti neosnovanomu očitanju. Vodja šole na Grmu dokazal je že na Slapu, da je praktičen gOBpodar. Obžaluje, da se g. baron Apfaltrern ni iniorrairal pri svojem tovarišu g. Langerju, ki je izjavil sam v finančnem odseku, da je vodja šole na Grmu izboren gospodar. Ca se polanec trebanjskih občin sklicuje na dopise, ki so mu došli, vemo, kako se kujejo taki dopisi. Z mirno vestjo naj bi jih vrgel v veliki koš Take šole so povsod pasivne. Posestvo na Grmu kupili smo po ceni, zato pa je bilo tudi zanemarjeno iu potrebščina bila je prva leta izredno velika zarad potrebnih poprav. Poleg tega imeli smo zadnja leta nesreča in slabe letine, to je treba jemati v poStev. Glede števila učencev mora reči, da 22 učencev (12 štipendistov in 10 plačujočih) je tako število, da že smemo pokazati nanj. Ali bode posl. Žitnik s tako neosnova-nimi napadi morda pomnožil to število? Vsak poslanec, predno govori, se mora informirati. Gospod baron Apfaltrern še ni bil nikdar na Grmu, jaz pa se zanimam za ta zavod in moram reči, da sem bil prijetno iznenadjen o dobri metodi poučevanja, katero eem opazil tam. Bivši učenci te šole gospodarijo uplivuo in dobro po vsej deželi. Cd se pridelki Šole prodajajo ugodno v Novem mestu, je to le dokaz dobrega gospodarstva. Ameriških trt in reza-nic, kar jih je šola imela, pa niti oddati ni mogla, treba je torej, da se naš narod probudi iz svoje indolentnosti. Očitanje o tej zadevi je torej brez podlage. (Je je g. baron Apfaltrern govoril o svojem „ver\valterjuM, moram mu odgovoriti, da vodja šole na Grmu vender ni kak oskrbuik, analogije torej ne najde nobene. Kar se je govorilo proti Šoli, je kvarno ne samo zavodu, nego tudi deželnim interesom, zato odločno zavruča take napade. Posl. baron Apfaltrern odgovarja, da nikdar ni bil tej šoli prijazen, ker ne zadostuje svoii nalogi. Ve, da je segel v srce večiui, govoreč proti temu ljubljenčku njenemu, a to ga ne briga in ne potrebuje poučevanja od nikogar. Posl. dr. Tavčar pravi, da je šola na Grmu velicega pomena za deželo. Posl. Žitnik razkladal je v početku svojega govora kak revež je naš kmet, da mu je treba pomagati, potem pa je padel po zavodu, ki ima ravno namen zboljšati naše gospodarske razmere. Ta koristni zavod moramo vzdržati, skrbeti nam je ta nje&ov napredek. Kdor govori proti njemu, mora imeti tehtne razloge, malenkosti ne bi se smele tu navajati. G. baronu Apfalternu mora reči, da direktor tacega zavoda se vender ne more primerjati njegovemu oskrbniku. Če g. baron nema boljih argumentov proti zavodu, nego so oni, katere je navedel, je slaba. Navedel ni niti jednega fakta, samo o nekem vrtnarji, bivšem učencu te šole, je poizvedel, ki je baje vsa drevesa nekemu grašČHku slabo obrezal. Morda je pa vrtnar drevesa dobro obrezal, a le graščak ni razumel ničesar, če je g. baron poupraševal po ljudeh, ki so se izšolali na tej šoli, storil je to gotovo le prisvojili somišljenikih in ti so naravno šoli sovražni. Vsi smo pripravljeni zboljšati šolo, povedo naj se nam le resnični nedostatki. Če pa celo vodja nemške stranke ne more z drugimi argumenti pobijati te šole, je to najbolji dokaz, da je res dobra. Posl. Žitnik se zagovarja, da ni govoril proti metodi in učiteljem in učencem Šole, nego samo o gospodarstvu in to moral je storiti ua podlagi došlih mu dopisov, če tudi pade nanj odium, da je govoril proti zavodu. Posl. Lenarčič poudarja razmere, kakeršne bo dandanes pri kmetijstvu, ki ni več kakor je bilo nekdaj, nego je postalo tudi obrt. Ravno mlekarstvo na Grmu je dokaz, da se gospodari dobro in po pravih načelih. Imel sem bivšega učenca — pravi — ki je dovršil šolo na Grmu — iu reči moram,Q da sem bil popolnoma zadovoljen ž njim in prav iznenadjen o praktični vednosti njegovi. (Čujte!) Poročevalec V iš ni k ar omenja, da izmej gospodov poslancev, ki so bili kdaj na Grmu, še ni nikdo grajal šole. Če je kdo kompetenten soditi o njej, je to posl. Šuklje, ki živi v nje obližji in se zanima zanjo. Učencev je več dobrih že stopilo v praktično življenje. Odgovarja na razne ugovore in pravi, da remuneracija 500 gld. ni pretirana, ker je dežela mnogo prihranila vsled tega, da ni bilo treba najemati posebnih inženirjev in je vodja nadzoroval sam popravljalna dela. Remuneracija se potem pri glasovanji dovoli in potrdi proračun, v katerega se postavi dotična vsota. (Konec prib.) Turčija izročiti tistega Bolgara, kateri je na sumu, da je umoril dr. Vulkoviča, Rusiji oziroma ruskemu poslanstvu v Carigradu. Kako je to možno, ne vemo povedati. Angleški listi javljajo tudi, da bode Bolgarija resno in odločno ugovarjala tej nameri in da je od dalnjega ravnanja Turčije zavisno, kakšno bode turško-bolgarsko razmerje. Bolgari kličejo Avstrijo in Anglijo na pomoč. IVelf&ko-pru&ka sprava. Nemški cesar stopil je v dogovor z vojvodo Cumberlandskim zaradi vvelfsko-pruske sprave. Pru-sija povrnila bode vojvodi ali ves Welf*ki zaklad, znašajoči 48 milijonov, ali pa mu bode izplačevala vBaj obresti te glavnice; vojvoda Gumberlandski priznal bode sedanje državnopravne razmere na Nemškem, in sicer tako, da bode pisal posebno pismo nemškemu cesarju; b tem bode rešena vvelfaka zadeva, ki je delala nemškim mogotcem veliko preglavice. Sinu Cumberlandovemu zagotovljena bo dedna pravica zasesti prestol brunšviški. Turčija in Mgipt. Turški sultan je že podpisal ferman, s katerim putrja Abbas-pašo za kbediva egiptskega, in tudi določil, da ponese ta ferman maršal Ahmed Ejub-paša v Kahiro, a zadnji hip si j« to premislil ter dal narediti drug ferman, v katerem potrja Abbas-pašo le kot khediva afriškega ter reklamuje Binajski polotok za Turčijo. Diplomatje si ubijajo glavo, kdo da je to prouzročil; doslej menda še zaman. Dopisi. Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 12 marca. Deželni zbori v nekaterih kronovinah izrekli so, da je vlada prekršila ustavo, ker lani ni sklicala deželnih zborov. Mimo gorenjeavstriJ8kega deželnega zbora, o katerega ukrepu Brno priobčili včeraj došli nam brzojav, storili so jednake ukrepe tudi Že prej deželni zbor gališki in deželni zbor moravski. V moravskom deželnem zboru stavila je dotični predlog češka manjšina, a nemška večina vsprejelar ga je brez ugovora. Vlada seveda zagovarja povsod svoje stališče, ali tako, kakor se da sploh zagovarjati slaba stvar. Češki deželni zbor. Začetkom prihodnjega tedna prišla bo v razpravo predloga o reformi deželnozborskih volitev. Nemci nečejo o tej predlogi ničesar vedeti, ako se zajedno ne vsprejme tudi predloga o kurijatnem votumu, kajti po novem načrtu imeli bi Čehi večino tudi v skupini poslancev iz mest in bi Nemci bili odvisni od Čehov, je-li jim hočejo ti dovoliti kakega deželnega odbornika. Dunajski listi ugovarjajo vsprejetju volilne reforme jako energično. .Etiketa za regulacijo valute. Strokovnjaki, poklicani v enketo za regulacijo valute, izrekli bo se jasno in določno o vseh stavljenih jim uprašanjih. Velika večina izrekla se je za zlato vrednoto; za takozvano šepavo vrednoto, namreč za zlato in srebrno, izrekli so se le nekateri poBamni izvedenci in tudi ti ne posebno odločno; delegat Bondy izrekel je nado, da bode morda kdaj še mogoče od zlate vrednote vrniti se k srebrni. Izvedenci izrekli so se nadalje, da bodi izdati novce v zlatu v vrednosti sedanjega goldinarja; je-li naj se mimo goldinarja izda še kaka nkrona", o tem so bili nazori jako različni. Vnaiijc države. JPreteča kriza v Holgariji. Angleški listi poročajo iz Sofije, da vsa znamenja kažejo ua to, da bode nastala nevarna kriza. Bolgarski usurpatorji so vsi pobiti, ker namerava Iz 14in«iiju 8. mavca [Izv. dop.] (Naše čitalnice predpustne veselice.) „0, predpust! ti Čas presneti, .... si mošnjico mi rejeno del popolnoma ua suho", vzdihoval je, kakor beremo v Prešutnu, dijak pepelnični dan. — Tudi v blagaj-uico naše „Narodne čitalnice" segel je ta Kurent precej globoko. Toda ni nam žal izdanih svot, kajti uspeh veselic, za katere so se izdale, odško-doval nas je zanje v polni meri in nam spričal, da ima Čitalnica naša kljub težavnim iu neprijetnim razmeram, kakoršne vladajo sedaj pri nas, še vedno obilo simpatij v mestu samem, kakor tudi v okolici. Pokazal nam je to Že mali ples dne 24. janu-varja t. I., pokazala pa nam je to še v veliko večji meri maskarada dne 28. februvarja t. 1. V krasno nakičeni dvorani zbralo se je v kratkem času 44 jako okusno opravljenih mask, ki so s svojimi elegantnimi kostumi napravljali uprav slikovito podobo. — Mej zbrane divne „odaliske, Turkinje in druge orijentalke", ki so z začudenjem ogledovale krasno belo „snežinko" kot popolnoma neznano jim stvar, katero so pa kot staro znanko pozdravljale „ruska bojarka, ruska pevka in ruska kmetica", piišla je kot sel blisketajoča »zvezda večernica" oznanjajoča prihod veličastne „kraljice nočiu, ki si je za to izredno lepo noč omislila tudi izredno fino in dragoceno toileto. Mej tem pa, ko so že zbrano maske občudovale njeno krasoto, odprla so se zunaj nekje vrata in kar najedeukrat pri pihal je skozi nje rahel „veter", ki pa nikakor ni bil len mej potjo, kajti prinese) j« sabo iz mrzlega severa mično „Švedinjo" in dražestno „Škotkinjo" ter pobral na ladiji »Albatros" , čilega mornarja in po raznih deželah nekaj lepih „kinetie", v svoji dobrodušnosti in hoteč pomagati, odnesel je tudi „/gubljeno dete", katero je potem s punčiko v naročji z jokajočim glasom v tej gneči iskalo svojega ateja, — ker pa s to zbirko še ni bil zadovoljen, pogledal je tudi v južne, gor-kejše kraje in odtod pripeljal je s sabo v razcvi-tajoči se „mak" zaljubljenega ljubkega „inetuljčka", a to mu še vedno ni bilo dovolj — tam doli na jugu ho je menda nekoliko privadil gorkoti, pa si je mislil, hajd, pojdimo še malo pod zemljo pogledat, kako se tam kaj zabavajo! Vrag si ga vedi, skozi katero luknjo je prišel doli; tam pa sta mu bila krasna „satanela" in njen spremljevalec .par-kelj" tako všeč; da ju je vzdignil in prinesel k nam, da si ju ogledam-). Najedenkrat zbrala se je okrog njih cela tropa ravnokar došlih novih mask. Šegavi elegantni „poličinel" se je malo ponorčeval iz njih, v kože belih medvedov zaviti „E*kimo prišel se je gret v njih bližino, »Črnogorec, Albanec, Španjol in Kitajec" so si od strani ogledovali nenavadni prikazni, „gorenjski kmet" se je samega strahu stisnil v najoddaljenejši kotiček in se pre-križaval, star „jezični dohtar" je iskal paragraf, po katerem bi ju mogel iz dvorane izgnati, .žid", pravi prototip izraelskega rodu, pa je v svesti si svojih pregreh bežal pred njima, kolikor so ga noge nesle. — A kmalu so opazili doli pod zemljo, da je izginila njih gospodarica — poslali so jo torej iskat, Daije v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu4' &t. 59, dnž 12. marca 1892. in jeden njenih zasledovalcev je v „kozla" preoblečen prišel tudi v naše prostore, a ker je videl, da se njegova gospodarica prav dobro počuti pri nas, je ni nadlegoval in se je Ae sam pomudil nekaj časa mej nami, potem pa je odšel najbrže poročat o uspehih Bvojega potovanja. — Kmalu so se sprijaznile vse te iz raznih krajev došle maske, vojaška godba (14 mož) je zaigrala in pričel se je živahen ples. Ko so pa vojaki prenehali igrati, nastopila je iz bližnjega Naklega došla petorica „žaba, ki so 8 svojim ubranim regljanjem pričale, da so se resno vadile za prvi javni nastop. — Živahnost postajala je vedno večja, vrhunec pa je dosegla, ko so se vrata odprla na stežaj in so, prepevaje nalašč za ta večer zložene pesmi, v društvene prostore ustupili iz daljnega Šijama došli „sijameški trojčkia, opravljeni kot pravi pravcati gigerli. Čudna je bila ta postava: na štirih nogah videti je bilo le jedno truplo z dvema rokama, nad njim pa tri glave; a široko je bilo to truplo tako, da se je komaj pre-rilo skozi vrata. Zbrano občinstvo se je prav iz srca smejalo tej izredno nenavadni prikazni in občudovalo nje izredno gibčnost. Poredne mlade maske so pa zopet vabile na ples, kateremu so se seveda naši trojčki ognili, ker so v svoji prebrisanosti uvideli, da bi v itak že tesnih prostorih delali preveč zaprek in drugim plesaželjnim maskam kratili veselje. In plesalo se je neumorno naprej do pozne ure, vsakdo hotel se je dostojno posloviti od Kurenta in nikomur se ni mudilo domu, tako da smo pri 3. kadrilji zjutraj ob 3. uri šteli še 32, pri zadnji ob 5. uri zjutraj pa še vedno 22 parov. — A težko je bilo posloviti se od teh prostorov, v katerih je vsakdo preživel nekaj lepih, brezskrbnih ur, zato smo se po končanem plesu umaknili v stranske prostore, kjer smo v do belega dne trajajoči živahni zabavi uganili še marsikatero predpustno. — Tako popisal sem v glavnih potezah našo letošnjo maskarado, a marsikatero lepo in i nič no masko sem izpustil — naj mi ne štejejo tega v zlo, zagotavljam jih, da prihodnjič gotovo pridejo na vrsto. Končujoč svoj dopis, omenim naj še, da se je z 1. dnem marca t. 1. ločil iz naše srede pri vseh pravih narodnjakih priljubljeni odvetniški kandidat g. drd. Josip Kušar, ki je bil ves čas svojega tukajšnjega bivanja vesten in marljiv odbornik naši čitalnici in neustrašen zagovornik narodnih pravic. V prijateljskem krogu zbralo se nas je neki večer blizu 30 njegovih prijateljev, da se poslovimo od njega. Neradi smo ga pustili od nas in tudi njemu je bilo videti, da mu je bila ločitev težka. — Dal Bog, da bi tudi na svojem novem mestu našel svojim zmožnostim primerno polje delavnosti! Iz SredISča 5. marca. [Izv. dop J Naša dva dnhovna gospoda uganjata prav čudne stvari. Človeku ae kar lasje ježe, ako sliši pripovedovati o njihovih slavnih činih. Čudimo se le, da višji gospodje vse to mirno trpe, a pri tem se nam zdi mogoče le dvoje: prvič, da pride višjim oblastnijam o vsem tem, kar gospoda počenjata! vse premalo na ušesa — ali pa, da se dotična gospoda v svoji prirojeni zvitosti tako krepko zagovarjata, da se jima mora verjeti. Središka gospoda v svojem pi-ksnji in zbadanji ne poznata nobenih mej. Napadata in grdita pa vsacega. ki je drugačnih nazorov, nego onadva. Posebno rada pa se zaganjata v one Sre-diščane, ki zavzemajo kakšne častne službe, bodisi v občinskem zastopu ali pa v kraj. šolskem svetu. Proti tem gospodom, katere je g. kapelan nedavno iz prižnico „Središke herodeže" imenoval, našuntala sta ta „pospešovatelja miru in ljubezni11 (O moj Bog!) druge občine tako, da si človek še svojega življenja več varen ni. Toda prišel bode tudi za nju dan plačila I Dobro nam je znano, da za jednega teh gospodov že nekaj zori in potem bodo govorili dokazi, katerih ne ovrže nobena laž, bodisi še tako zvito nastavljena. Iz prižnice se nam tudi pridiguje, da je središka fara na zelo slabem glasu in pa da vera peša. To je grda in nesramna laž. Naša fara, posebno pa trg Središče je bil že nekdaj na dobrem glasu in to po vsi pravici, drugače bi se ne vzredilo v njem toliko število dostojanstvenikov, ki zavzemajo vsi več ali manj odlična mesta v človeški družbi. Mej temi je tudi prav lepo število dobrih duhovnikov, na katere smo v resnici ponosni. Dalje bo trdi, da vera peša. Če je na teh besedah kaj resnice — krivi ste le vi sami. Ali Je morda najnovejša, sedaj že v obče razglašena Test — tudi laž? Če je temu tako, zakaj ne skr- bite za to, da bi se oni, ki jo razoašajo, sodnijsko kaznovali ? Na nas vidite vsako najmanjšo pičico ter jo neusmiljeno bičate, a sami? ... Dovolj! Mislim, da se razumemo! Domače stvari. — (BS1 o vensko društvo-.) Prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. imelo bode „Slovensko društvo* ob polu 3. uri popoludne v Čitalnični dvorani društveni shod, na katerega vabi vse druŠtve-nike in prijatelje društvu, Vspored: 1.) Nagovor predsednika. 2.) O slovenščini pri naših uradih, poroča g. dr. Stor. 3.) Rizprava o valuti, poroča podžupan g. V. Petričič. 4) Posamezni nasveti. — (Poslanec Suklje in slovenske srednje šole.) Iz Celja se nam piše: Ni je veče krivice, nego je ta, da nimamo Slovenci ni jedne cele slovenske gimuazije! Ako hočemo sploh še nekaj časa životariti kot Slovani, moramo dobiti najmanj osem celih slovenskih gimnazij po vseh slovenskih pokrajinah in ne samo na Kranjskem. Ta ideal bomo dosegli pa le tedaj, ako bomo odločno in brezobzirno zahtevali pravice svoje. Mej odločne, za narodno bodočnost našega naroda nauduaene moža n e moremo prištevati sicer talentiranega poslanca Šukljeja! Tako „providno", rezervirano in pedagogiški nelogično naj govori ob učnem jeziku na naših srednjih šolah makari gospod Gautsch ali kak sekcijski chef! Slovenski poslanec mora drugače govoriti! Dixi. — (Občinski svet Ljubljanski) ima prihodnji torek, 15. marcija t. I., redno sejo. Dnevni red priobčimo v prihodnji Številki. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na jutrajšnjo gledališko predstavo, ki bode brez dvoma napolnila popolnoma Čitalniško dvorano. Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. — (Osobne vesti.) Č. g. Anton Aškerc, slavni naš pesnik, duhovnik v V i tanj i na spodnjem Štajerskem, izstopil je zaradi bolebnosti za nekaj časa iz službe. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 28. februvarja do 5. marca 1892 kaže, da je bilo 22 novorojencev (=37'3%0), umrlih 24 (=407%o)» mej njimi 1 za otročico, G za jetiko, 17 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je bilo 6 tujcev (= 25 °/0), iz zavodov 9 (=a 375 %)• Za infekcijoz-nimi boleznimi so zboleli: za otročico 1, za škarla-tico 2, za vratico 3, za hripo 8 osob. — (Nauk, kako zaaajati vinograde % ameriškimi trtami.) To knjižico, o kateri smo že opetovano imeli priliko govoriti, ima na prodaj tudi G i o n t i n i - jeva knjigarna iztis po 10 kr., s pošto poslani iztisi po 12 kr. — (Prvi spomladanski dan) po kmetskom koledarji je danes sv. Gregorja dan. Vreme je istinito postalo po zadnjih mrzlih dnevih nekoliko mehkeje, snega imamo pa po vseh mestnih ulicah obilo in ima magistrat polno posla, da odstrani snežne barikade. — (Preme ruba posesti.) Pri današnji eksekutivni dražbi kupil je J. Plautzovo hišo v Spišnji Šiški g. Jos. Vodnik posestnik iz spod je Šiške za 22.505 gld. — (Iz Velike Loke) se nam piše: Dne 3. svečana umrl je pri nas jako čislan in obče znan mož, Janez G liha po domače Lovriček. To je bil prijazen in dobrotljiv, pošten in vesel mož ter odločen In zaveden narodnjak. Star je bil že 77 let, a duh njegov je bil vedno mlad; štel se je mej naprednjake in to svoje prepričanje dokazal večkrat tudi z dejanji. Pogreba njegovega udeležilo se je mnogo kaj odličnega občinstva. Rajnik je bil posebno unet za dolenjsko železnico in slučaj je na-nesel, da bo Velikološki kolodvor stal baš na rajnega Janeza Glihe svetu. Bodi odličnemu rodoljubu časten spomin. — (Iz Hinj pri Žužemberku) nam prihajajo vedno in vedno tožbe, katere provzroča on-dotni g. župnik Franc Z baš ni k, velik sovražnik , napreduj akov-brezvercev". Gosp. župnik in farani niso drug drugemu všeč; g. župnik psuje farane, farani pa o njem ne govore niti s tistim spoštovanjem, katero dajo kmetski ljudje navadno vsakemu cerkovniku. Iz katerih uzrokov je g. Župnik nezadovoljen s svojimi farani, tega, žal, ne vemo povedati, znano nam je pa, zbok česa žele* farani prav iskreno, da bi ne g. Župnik čim prej preselil v kak drug kraj. Hinjski farani pritožili so se tudi pri škofijskem ordinarijatu v Ljubljani ter v podporo svoje pritožbe navedli celo vrsto dogodbic, katere ilustrujejo na čuden način „delovanje" g. župnika. Da tako „vzgleduo" vedenje ne more dobro upli-vati na razmerje mej župnikom in farani, ume vsak razsoden človek, samo g župnik neče tega umeti, in ker vidi, da ga njegovi farani ne ljubijo in tudi ne spoštujejo, začel jim je recimo nagajati in to na način, ki je ne samo nedostojen, ampak kvaren duhovniškemu ugledu in katoliški veri. Ako g. Župnik spodi od izpraševanja 72 fantov in da listek le trem, ako spodi po 30 deklet ne da bi jim dal listka, je to njegova zadeva, v katero se ne uti-kamo, ali Če se g. župnik sam vpričo teh fantov, deklet in še drugih uglednih župljanov grozi: „Če Vas bo kapelan izpovedal, Vas pa jaz obhajal ne bom, Če Vas bo pa hotel kapelan obhajati, bom pa tabernakel zaprl" potem svedočijo te besede njegove, da ga niso verski razlogi napotili ravnati tako, kakor je ravnal. Rekli smo že zgoraj, da ne bodemo vsega tega navedli, kar se nam je sporočilo, v dolžnost pa si štejemo opozoriti slavni škofijski ordinarijat, kateremu je skrbeti, da bo vedejo duhovniki dostojno, na ta nedostatek, kajti osve-dočeni smo, da slavni ordinarijat ni obveščen o vseli teh stvareh tako natanko, kakor mi, ki imamo za vsako nevedenih rečij dovolj veljavnih prič. — (Iz Senožeč) ae nam piše: Dne 5. marcija vršila ae je pri nas volitev župana iu njega namestnika. Županom izvoljen je bil graščak Fran pl. Garzarolli, a namestnikom posestnik in krčmar Andrej MušiČ. Gosp. pl. Garzarolli bil je sedaj že dvakrat zaporedoma voljen županom, čemur se pač ni čuditi, kajti zasluge, ki si jih je stekel za trg Senožeški, so neprecenljive vrednosti. Precej pri nastopu prve dobe preskrbe! nam je lep nočni mir, po kojem smo že dolgo hrepeoeli. Občinska pota spravil nam je v najlepši red, kar ni le dobrota za ljudi, temveč tudi za ubogo uprežno živino. Lanskega leta napravil nam je za gornji konec trga nov vodovod, kar je bilo prepotrebno. Pač dosti zaslug bi ne Še dalo našteti, toda omenim naj le še našega župana požrtvovalnosti in darežljivosti za občino. Ako še dostavim, da si za mnogobrojna poslovna pota niti krajcarja ne zaračuni, smelo rečem, da bi bila vsaka občina srečna, če bi imela tako skrbnega očeta. Občani pa tudi to dobro uvidijo iu z zopetno izvolitvijo pokazali bo jasno, kako čislajo možaka, ki jim izvrstno gospodari. — (Ustavljen p r orno t.) Zaradi snežnih žametov ustavljen je poštni promet čez Predel. Pošta za progo Kabl-Gorica opravlja se čez Na-brežino. — (Koroška hranilnica) je letos od svojega dobička razdelila 69.5GO gld. Vzlic temu, da nalagajo v to hranilnico svoje prihranke tudi ljudje z dežele in tudi mnogi Slovenci, določila je hranilnica vse le za Celovške naprave, samo v Korovi je je tudi nekaj priletelo; za kmetske potrebe ni dala ne krajcarja, in vender se dobiček največ in kmetskih obrestij nabira. — („Popotnik.tt) Glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" ima v svoji 5. štev. nastopno vsebino: I. Kako se je pripravljati na izpit sposobnosti za občne ljudske šole. (H. Schreiner.) — II. O učiteljskih plačah na Goriškem. — III. Vrnitev v domačijo. (I.) (Franc Zopf). — IV. Proslava tristoletnice J. A. Komenskega. — V. Slovstvo. (Ocene.) — VI. (Pisma iz Sibirije) (XIV.) (Sib.) — VII. Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — VIII. Natečaji. — (V železniškem vagonu umrl je) mej Podsusedom in Zaprešičem neki kmet, ki se je vozil v bolnico v Zagreb. Bil je pač že nekaj dnij bolan, a ne tako opasno, da bi se bilo bati tako nagle smrti. — (Banka „Slavija" in nje posojila v Istri.) Da se bode mogel izvrševati povoljno sklep banke „Slavije", s katerim hoče priteci na pomoč isterskim kmetovalcem, ki so zadolženi pri italijanskih njim sovražnih gospodih, storila je korak dalje. Upravni svet banke „Slavije" je na predlog g. Hribarja imenoval svojimi pravnimi zastopniki: g. dr. Matko Laginjo v Pulji; goBp. dr. Antona Dukića v Paznu; g. dr. Mate Trinajstića v Buzetu in g. dr. Gustava Gregorina v Trstu. Kdor bi torej želel posojila na svoja posestva, obrne naj se do jednega imenovanih gospodov odvetnikov, koji bodo prošnje odpošiljali banki. Vsakdo naj si najprvo preskrbi izpis iz zemljiščnih knjig, iz kojega ue da razvideti, koliko da poseduje, koliko je že dolžan in koliko se mu more posoditi. Gg. duhovniki, učitelji, in drugi inteligentni rodoljubi naj gredo Ubogemu seljaku na roko z dobrimi aveti, kajti, ako smo ga rešili iz oderuške roke, storili Bmo ga neodvisnega in svoboduega državljana. Gotovo bode delovanje banke „Slavijea pripomoglo mnogo, da se postavi isterski Slovan na svoje noge. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Lvov 11. marca. Tukajšnji listi poročajo, da se lakota razširja po izhodnji Galiciji. V okraji Javorskem umrlo je že več oseb. Sofija 11. marca. Bulgarskim agentom v Carigradu bode imenovan Dimitrov. Berolin 11. marca. Nemški cesar je m kaj obolel iu ne sme iz sobe. Dunaj 12. marca. Uradna „Wiener Zei-tiii]gu javlja imenovanje profesorja Alojzija Va-lente v plemski stan s predikatom Maahthurn. Peterburg 12. marca. Angleško društvo podarilo 20.000 funtov sterlingov za nemške kolonije v guberniji Samara. Pariz 12. marca. V neki hiši na boule-vardu St. Germain razpočila se je bomba, nabita s kosci železa, ki so se našli v luknjah na zidu. Pok se je slišal na 500 metrov v okolici. Kanj en je neki sluga. Bržkone so jo vrgli anarhisti. Manchester 12. marca. Bivši pijonirskj sergeant Holder zatožen pred policijskim sodiščem zaradi poskusa zavesti k izdajalskim ovadbam o utrjenji Malte. Obravnava se je odgodila, sodnik odklonil zahtevo, da se izpusti Holder. Razne vesti. * (Razstava v Plovdivu.) Vsled naznanila c in kr. diplomatske agencije (glavnega konzulata) v Solili otvorila se uo bode poljedelska in obrtna rasStaVB v Plovdivu. kakor je bilo iz početka določeno, dne 18. septembra 1892, temveč že 14. avgusta 1892. Prvotno do konca pretečenega leta določani termin za pošil|anje oglasil tujih razstavljavcev podaljšal se je do 13 aprila t. I. Oglasil« dobe se pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubijani in se onim, ki se žele razstave udeležiti, na zantevanje tudi dopoflljeio. * (Obsodba.) Krnest Han ne rt. ki je po-ueveril kot uradnik , Bskomptebanke" v Gradci vsoto 136.000 gld., bil je obsojen pred porotniki na 6 let ječe. * (Električna razstava v Moskvi.) C kr. trgovinsko mtntsterstvo naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici, da se bode od 14. aprila do 14. oktobra t I. vršila v Moskvi električna rnz-Bvetljava. Ra/.stava obSROila bode mej dragim elek-tričUO razsvetljavo, lelegraii|o in telefonijo, elektro-tehnologijo, uporabo e ektrike pri vojaštvu, mor-narstvu, zdravilstvu, gospodarstvu itd., električne baterije in motorje, znanstveno aparate, novosti na kateremkoli polji tehnike, slovstvo, načrte itd. itd. Oglasila in razstavne predmete npoilatl je pisarni električne razstave v Moskvi. * (Boj mej Crnogorci in Albanci.) Pri Kolašinu pri črnogorski meji je te dni nastal slučaino boj mej Albanci in Crnogorci. Prvi praznovali so svatbo in streljali, kakor je običajno. Pri tem bil je po nesreči smrtno zadet .neki Črnogorec. Razjarj"ni začeli so streljati Crnogorci na Albance, izmej katerih jo bilo 19 ubitih ali pa ranjenih. * (Panika v gledališči.) V Lillu na Francoskem nastala je vsled ma!<*ga požara velika zmešnjava-mej občinstvom in mej igralci. Tri koristovke in več poslušalcev so poškodovani. * (Lvnehovanje.) V Memphisu v državi TenesHe v severni Ameriki zapili ho 27 črncev, ki so nedavno v boju s policijo ustrelili Štiri višje policijske uradnike. Te dni je pridrlo 76 našomljeuih mož v ječo ter ho odvedli tri izmej zaprtih črncev in jili ustrelili pred ječo. gosposke gotovo niste dobili, me«r bi ae drugače obnašali. Lepo ste spet razgrajali 5 marea mej dolenjem prvega .sv. zakramenta, ker .je s rajčica otroku previsoko do vratu segala, govorili ste: „Ti ljudje so tako neumni, da bi poprej hudiča naučil sv. križ delati, kakor tem ljudem kaj dopovedal". Ali so te besede dostojne župnika, farnega predstojnika mej tako svetim opravilom ? „Hudiča* ste klicali, katerega morate izganjati. Žalostno, da še pri delanju sv. krsta ne morete se obnašati, kakor ae pri tako sv. opravilu »podobi ! Zmerjajte nas iz prižnice, kolikor hočete in vpijte, da se bo vsa cerkev tresla, le kričajte „niste možje če tudi hlače nosite0, vender se v cerkvi lepše obnašamo nego naš farni predstojnik pri delenji prvega sv. zakramenta, sv. krsta. Da ste zgoraj imenovane besede isti dan mej dolenjem sv. krsta v resnici govorili, so priče: botri in cerkovnik. Hi nje 9. susca 1892. Martin Muhič, Janez Blatnik, iz Hinj St. 13. iz Prevole Št. 7. Odprto pismo č. goBpodu Francetu Zbašniku, župniku v Hinjah. Preden ste v nedeljo t. j. Bt t. m. začeli pastirski liNt brati, govorili ste. „Slišal sem, da je šlo v Ljubljano pet mož, ki hlače nosijo, v maškare do škofa me tožit, a gospodje iz Ljubljane jim osle kažejo i. t. d." Zvedite gospod župuik, koliko je ua tem resnice. Ne bi škodilo, ko bi šlo net ali Se več mož do miloBtljivega knezo-škofa, ko hi le kaj opravili in bi se Vi malo lepše in dostojuiše obuašali do svojih župljanov. Ne pet mož, iu noben mož ni bil pri mil. školu od Hiujskih župljanov, pač pa se je napisala tožba do mil. knezo škofa /.oper Vas. Kakšnega opominjevanja ali pokaran j.i od više duhovske Opozarjamo na oglasilo Španske vinske veletrgovino „Vinador", Dunaj, I., Am Hof 5 natisnjeno mej iaserati. Naravnost importovana tuja vina in francoski kognaki te firme znani so zaradi pristnosti in izbornosti svoje po vsem svetu. Mlekarstvo. Vsak kmetovalec se je prepričal, da dajejo krave po zimi manj in slabšega mleka, kakor po leti in sicer za to, ker jih je krmiti v nlevu. Opozarjamo torej gospode ekonome na Kwizdin Korneuburški živinoredilni prašek, kateri je nad 40 let z najboljšim uspehom v rabi in katerega izdeluje Fran J. Kwizda, c. in kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni založnik za veteriname preparate v Korneuburgu pri Dunaji. Ako se ta prašek primešava krmi redno, upliva to na kakovost mleka tako ugodno, kakor na obilnost. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skušeuo in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvu. — 1 Ikatljica a 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-jjHiijiMii n« |ako •vitrl. — Zahteva) Izrecno Bfeu-Ntein-<»ve Ellzabetne pile. — Pristne ao samo, če ima vsaka skatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in nafto firmo: lekarn« ..pri hv. Leopoldu", l>u:n»|. niento, Eeke der N|iiegel- and Plankenicatme. — V LJubljani se dobivajo pri gosp. lekarjl <«. Plceoll-jl. (1—18) Meteorologično poročilo. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI ZTON" atoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 11. marca. Pri Mttlieii Baron Sehvvegel, Bilhester, Rom, Klauss, 1'etrič. GoLduian, Mebus, SchoU, Sekaffttr z Dunaju. — Stergar iz Pulja. — Szanto, Kramar iz Bidimpeftte. — ltogger, Krali.'. MateSič iz Celovca. — Kaszas iz Gradca. Pri toloini: Noel, Kanauli z Dunaja. — Saubitz iz Gradca. — Oppenhoimer iz Frankobroda. — Sandri iz Kamnika. Umrli so v 3Jiifi»IJal |n iimU «> <-it i\ I n i<-o. (Le maitre de Forges. — Dcr Hiittenbesitzer.) Igrokaz v štirih dejanjih. Kraucoski spisal Georges Ohnet. l'o nemškem prevodu poslovenil Val. Kopitar. Režiser gosp. Ignacij Borštnik. oko hk. Markiza pl. Bcaulieu — — — — Ostava 1 i , — i— »lairc I "Jena otroka __ Baron Prčfont — — — — — — Baronica Pretbnt — — — — >— Filip Derblay, fužinar — — — ■— Susanne, njegova sestra — — — Vojvoda pl. Bliguv — — —-- Bachclin, notar — — — — — — Moulinet — — — — — — — Athenais, njegova hči —__— — TI. Pontac-------- Gobert — — — — — — — — Dr. Servan — — — — — — — Jeau, sluga — — — — —--- Brigita — — — —■ — — — Prvi delavec — — — — — — Drugi delavec — — — —--— Prvo dejanje se vrfii pri markizi, Derblaya. gospa Danilova, gospod Lovšin, g. Borštnik-Zvonarjeva. gospod Šturm. gospica Polakova. gospod Borštnik, gospica Slavčeva. gospod Danilo, gospod VerovSok. gospod Sršen, gospica Nigrinova. gospod Bregar. gospod Peruan. gospod Hrastnik, gospod Oblak, gosoiea Kozjakova. gospod Gecelj. gospod Gostinčar. vse ostalo na posestvu I Čas opate vanj a 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer Stanje barometra 718 1 7190 72*9 Temperatura —0-4» C o 2« C —2-60 C Ve-trovi Nebo Mokrimi v mm. si, vzh. snež. si. vih. obl. si. zah. snež. 760u. snega. .Srednja temperatura —0*9°, za 3*7" pod tiormalom. dne 12. marca t. I. včeraj . . . gld. 94-45 ... n 93H5 ... , 11080 ... „ 102 65 „ 1006 — n 306-— . 118-80 Papirna renta .... Srebrna renta .... idata renta..... 5°/0 marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . London...... Srebro....... ~ —■— Napol........„ 944 - C. kr. cekini.....„ 5-59 Nemfike marke .... „ 5820 -4'/,, državne srečke iz 1. 1854 . . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/,.......107 Ogerska papirna renta 5°/„......104 Dunava reg. Brefike 5°/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4'/B°/o zla,i 2aHt- 'isfi ■ • 11 ti Kreditne srečke......100 gld. 186 Rudolfove srečke...... IO „ 1 Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 147 Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.....239 danes gld. 94-45 9886 „ 110-75 „ 10285 m 1007- • „ 306-3f> * " . 9-46 5-60 - n 58-22'/, 138 gld. — kr. 181 . - . 40 50 SO 25 50 Zahvala. Vsen; dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so mi ob smrti p rclj ubij enega brata, veloCastnega gospoda Ivina Thomana (273) umirovljeneffa župnika In nemškega propovednka izrazili svoje iskreno sočutje, podarili lepe vence in spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku, izreka najprisrcnejšo zahvalo Frančiška Muck. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja mej bOj« leznijo in o priliki smrti našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta gospoda i Jurija Tavčar-ja (271) za častno spremstvo k zadnjemu počitku in pa za podarjeno vence izrekajo najsrčnejšo zahvalo. , V Idriji, dno 11. marcija 1892. q Žalujoči sorodniki. Zahvala. Vsoiii prijateljem in znancem zahvaljujem qI se prosrčno za mnogobrojno spremstvo pri po- I grebu mojo predrage matere i Magdalene. m Posebno Se izrekam veleč. gosi*. M. Malen-Soku, Šenpoterskemu župniku Hrčno zabvalo" za njogov trug in vsestransko skrb za po-i kojno. Ob enem se zahvaljujem vsem onim iz dna srca, katori so moji materi v nje dolgi ' bolezni pomogli in jo tolažili. 1 Koncčno priporočam vsem sobratom duhovnikom pokojnico v memento. rt '< m 11 t> i A it j ji i i ni m i l ti j h 1 nj Ljubljana, 12. marcija 1892. Ivan ('utrlj (2G9) kapelan v Kacfanaru (Istra). Priporoča. se, nabiti na to zna-liuiujt'. užgauo v p robe k. in na etiketo z ruUeoim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredite (.2—1) Mattoni1"" Giessliuhler slatine. Jedna za Dunaj, 2 kočija*«, lovea, krojaoa za mala in.velika dela za mesto in na deželo.išče nujno G. Flux, na Bregu stev. ©. (274) Špecerijska oprava v dobrem Btanju in zelo velika, s«, takoj po nizki ceni proda. Ondu se tudi proda kakih 400 centov poljskega sena in kakih 80 centov slame katero leži na Oorenjskem pol ure od postaje Lesce-Hled. Vec se izve pri upravnifitvu tega lista. (260—1) Protin, revmatizem, gploSna oalabeloNt. živcev* nevrnlglJM, iNchiae* nervoiiiu onlabelOHt želodca, glavobol, nir- ■ tvuditOHt, vrezMenoatl bolečine v Urifcu, hrbtu h aualca, zapeeek itd., proti v som teb boleznim priporočajo prve medicinske avtoritete pre-iknleno (790—25) c. kr. izklj. priv. galvano-električno Jrotirno priprav« " katero lahko vsakdo sam uporablja. loldinarji in* brez nevarimstl -za zakonito dovoljen« »redke za dobroatojelo banko ttfdi v najmanjših krajih. — Ponudbo pod „Sredke" poslati je anonfini pisarnici J.^|>annebera;, Dunaj, mesto, Kumpfgassu T* (47—7) dan > vsak< gotovo brez kapitala zgnbo, ako prodaja Dr. Rose životni balsam je nad 'M let znano, probavljanje in slast, pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajo? e domače sredstvo, cipi-r&i) Velika Ntcklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. vec. Na vseh delih zavojnine je moja ta dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. 5» Ona pripritvi 12 kI«I. — Iliintr. brošure z navodilom in .spričevali dobiti je zastonj od izumitelja: Tli. II Icriiiamis-a ^ "0*2*T-A-T, I., Scliulerstrasee 3.S- Zuloge skoro v vse« lekarnah Avstro-Ogrske. T.im se tudi dobi 'rasko nniversalno domače nauk To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, cistenje. zrnjenje in lečenjc ran ter polog tega tudi blaži bolečine. V škutljicah po 86 kr. in 25 kr. l'o pošti 6 kr. vec1. Na vseh dolih zavojnine je muja tu dodanu zako- pisarnica za posredovanje" zasebnih opravil v LJubljani, Prešernov trg it. » prodaja: ~^9M Lito varstvena znamka. GHewasa.ev zalcgra B. FRA^NER, Praga, SI. 203-zOl, Hal« strana, lekarna ,,pri jrmni orlu". fmwW' Poštna razpofiiljatev vsak dan. "1 1 garnituro, dobro ohranjeno, za nizko ceno; 1 atro| m predtlaek (Vordruckmaschine) m polno opravo: (257—2) 1 blaga|no negorljivo: 1 kočijo in koleaelj in v I nulte node različne velikosti. Velikansko peso večno deteljo (Luzerne), mnogovrstna semena za vrte in travnike, zanesljivo kaljiva jirolajji po nujni/1 i «•«'■■ I (152—9) PETER LASSNIK v Ljubljani. Pravi zsaklad za nesrečne žrtve samoosk rnmbe (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo ^ Dra Retau-a hebeohrana Češko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 pudo-bami. Cena 9 gbi. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „V o r I a j; h- M a g a z i n R. F. Bierey v Lip. skem (Saško), Neumarkt .'54", kakor tudi v vaakej knjigarni. (1089—12) Gospodu lf;karnio—2) l^nogo let znano teolestl ia.tes-vn.joee d.©i*n.a,ee zćLxćv^-11o. (243—1) protinova tekočina Cena steklenici 1 g-ld.. sl. v. ^———— 1'riutno ii.i^" ta ilobivu v tc-Ii lekarnah. —— FRAN I. KVVIZDA c. Ur. avstrijski in kr. romunski dvorni .-. .'o/.nik okrožni lolcar v Korneuburgu pri Dunaju. ■ K r Priznano dobra in okusna ' IVti dobiva se pri (245—2) u nasproti Škofiji h. st. £3. Srajce za gospode iz na-jTDOlasgra. Tola-gra, zapestnike ovratnike, kravate Vsprejemam naroČila na sveže vence in trakove z napisi po najnižji ceni. Telegram zadostuje: M. PODKRAJŠEK Spitnl.sk«1 ulice. (259—1) Franc & Melhior Breme k 1 ju« *;t t-jji in iicelejlovil-tcilja, tc^litnio v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču). Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro nrejono ključavničarsko delavnico ~W (*57_i) v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnic kakor tudi za popravljanje vsoh v najino stroko spadajofiih del, kakor železna o«*kve 1» pokopaliioa, omrežja, ograjo mnogovrstna lepa in trajna itadllna ognjiioa itd. — Zunanja naročila se hitro in toftno izvršujeta. Posojilnica v Žužemberku registrovnna znrlrugn x neomejeno /rivc^o ima (202) v posojilničnih prostorih svoj oTooz^lI zbor v nedeljo 20. sušca 1892.1. popoludne ob 3. uri. --»»< ■- "Vspcred: I. l'..i-uCil.. nacil.stv.i. 2. l\.»ruCik.> in nasveti nadzorstva, S. Volitev novega nadzorstva. Žužcniberg, dne 0. sušca IH92. 1. J3ilm ica. Ir.ict'e. IDolf/o-v-i. Inventar ........ Posojila......... Zaostalo obresti "d posojil Predplafiane obresti od hranilnih vlog........ Vrednost posamičnih sredstev (iotovina koncem leta . . . glil. kr. 143J31 10666 BO 1 56 1 — 111 66 1527 32 Deleži 7«.) a 10 ghl..... loo a t „ . . . . Dividenda oziroma obresti od deložov........ Hranilne vloge i I 1.070 gld. 18'.. kr. I Neizplačane obresti od njih | 114 gld, 40' j kr.| Za leto 1892 predplačane ob- resti od posojil..... Prostovoljni donesek k posebnemu ta6. zakladu . . . Čisti dobiček 1891. 1..... glll. kr 790 100 16 02 1 1 ISl 59 125 43 76 60 98 15 12:-VM 07 Ivan Kadunc, rivu iti'l.i. Dr. Volčič, ravnu trlja tiuriiuntiiik. Fr. Florjanuš, n:irilnik nml/iir^t v.i. Ivan Jeršen, lihiLfiynik. 7 zalogi je 2000 rož. Na prodaj imam raznovrstne, viHokoraHle rože, prlsl ni li korenin (eaj«v> fnc. bourbuu, i iinoiiiaiii |. s prnvimi imeni, tudi nekatere novosti in sicer: triletne rože v loncih z lepimi vrhi, komad......gld. V—, 100 komadov gld. 80. dveletne „ „ „ „ ,, ......„ O 70, 100 „ „ 60. jednoletno pitane „ „ „ ...... ,, 0.40, 100 „ „ 30. razne lepe in priljubljene vrstu, pristnih korenin, dobro ukoreninjene, komad................ 0.20, 100 „ „ 15. L. Bartolini kupčijski vrtuar na Rimski cesti štev. 7, prej Orcodove vitiiniNlio v 1 Jiil»ljiuii. (229—2) 1214 Samo 2 gld. kr. Velika tovarna ur v Washingtonu, katere generalni zastopnik sera jaz, dala mi je nalog, razprodati vso zalogo finih ur po kateri koli ceni. — Valed tega dajem uro na sidro s kazalnikom za sekunde iz pristnega srebrnemu nlklu, imUnčno regulo-vnno, za kar jamčim, za nečuveno nizko ceno samo 2 gld. 85 kr. in izjavljam, da so vse brez hibe, povBem nove sidraste ure. — Da je moči vsako naročilo iz provincije izvršiti, prosim velecenjeue naročnike in čitatelje tega lista, naj se ogladč čiiu prej mogoče. — Da se ubrani vsakerŠna poškodba mej potom, zamotana je vsaka ura v leBen zaboj-ček; vsaki uri je pridejan navod in cenik. — Dokler je kaj v zalogi pošilja te ure po poMtneiM povzetju (250-1) Dunajski generalni zastopnik Blodck Wlen, II. 3, Bohreiga««e Nr. 9, 1 St B. m Najboljše vrste piva jyflF~ V sočLIll. Ui rjtcl'lcn.lc a. Is. iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu In H o ld v Puntlgamu priporoča po tovarniških cenah (195—3) Zaloga piva prve Graške delniške pivovarne M. Zoppitscli v Kolodvorskih ulicah itev. 24 v IJublJani. Ni i imen« poisvedbe odgovarja so nemmlomu in franko. Izborno muren« pivo t plombiranih gtcklonicah a patcutovanim samačkom dobiva ho v • .ik dan Hvcic. i/.j litra 11 kr.. lliitor 25 kr. • I '.vi so v trgovini a špocorijakim blagom pri goipć Mariji Koi v Kolodvorskih ulicali it. 21. Korneuburški živino-redilni prašek za konje, govejo živino in ovce. Ta praank rabi ae akoro 4© let ■ najbolj*! m iiNiteliom v v«eh večjih blevih, kadar sivina n« šre, kadar nlabo prebava, v abolj nanje mleka In da dajo krave več mivka; prašek mnosi sosebno izilatno naravno odporno allo proti kožnim boleauim. Cena '/, skatljica 70 kr., ■;, škatljlce 35 kr. Paaiti Je na gorenjo varnostno suumko in zahtovatl je iareono liv« IadIn Kornenburiiki ilvlno>rcdllnl pranek. 1'riatno blago is dobi v vaeh lekarnah in trgovinah s špecerijskim blagom. GLAVNA ZALOGA: (242—1) X^"i"Oi*i Ivan I£7 svizci«, kr. avstrijski In kr. rumunskl dvorni založnik, okroinl lok ar v Korneuburgu pri Dunaju. VOŽNJI LISTKI (7—10) pri ■■ I zoženi m k o -uiu«-riNki pa-robrodnl družbi. I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 1* DUNAJ. \ Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najceneje in najhitreje potovanje. ! Kupiva! lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knJlKotrialea v LJubljani. (255*2) Španska yina španske veletrgovine z vinom Vlnador kakor M a I aga, Madeira, Sherry itd. dobiti je v Ljubljani pri gospodu H. L. Wenzel-u trgovina z delikatesami. Na kozarec točijo se vina „Vinadorjeva" v kavarni pri „Slonu". (97—3) Na beležko „Vinador" kakor na zakonito dep. varnostno znamko treba je posebno paziti, kajti popolno jamstvo glede absolutne pristnosti in nknsa velja le za ta slučaj. „pri Maliču", II. nadstropje, št. 25-26. Ordinnje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2-—5, ure pupoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. uro popoludne. Najnovejše in na|bolJse v rute umetnih ■obovlj in sob. — Nw|bol|*e in trpecne plombe t mlatu iu platinu sa spreUnJ« ■obe, posteklenjen« plombe povsem In nerazločno take, kakor so sobje. Zh vsa dela In operacije se garantira. . Iti 1*1 MUH HI ♦ « I I • t I • I I • I |.|||.||«ll>l|l*l|l*tl'l|.ll* • I • •» « '.,^B^Ma^^^^H^to^HftA^H^H^to^fe^^B^^^^H#^^B«a^^Haab^nMmmuUi' ° -vtp. isi nj v i !~jj o prizncirij o Nj. Velečastva cesarja. 49** MT Julij Miiller ti fotografično-artistični zavod. Frančiškanske ulice 8. Priporoča svoj atelier za vsa v fotografično stroko spadajoča dela, kakor portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne pisave, načrte i. t. d. (223—2) Momentne fotografije za otroke, povekianja vsake vrste po najnovejših izkušnjah. Prejema vsa v fotografično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Št. 4518 (218—3) V /mislil §. 15. občinskega reda za deželno stolno mnsto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1H87. leta, Stev. 22. dež. zakonika) se javno naznanja, da so i meni L i volilnih upravičencev z« letoftujo dopolnilno volitev v občinski nvM sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dni j tukaj pregledovati in proti njim ulagati ugovori. O pravočasno uloženih ugovorih razsojal bo občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dnć 2. marca 1892. p 'odaja Razprodaja modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. IO. Dohiva so tudi vsakovrstno Itlsno In kulilujnko orodje po nnjuisjl ceni. — S tem ponuja se vsem p. n. KONpo«lnrJem, KOHtlliilearJein, predsto|ulstvoin bol* nlv itd. najboljša prilika, svoje htsno iu kuhinjsko orodje po eeni dopolniti ali pa si novo omisliti. NfiVOStaiTI Pr'Por°£Kin svojo nalase sa '' * novo K°NpodnrMtvo sestav- ljeno blsno potrebščino Is ielesa od Kld. 15*— do gld. 20O*— M'nanju naročila se takoj in vettno tmvt*i4, (54—1B) l Mtaxpw*ođaia i « ADOLF HADPTMANN tovarna oljnatih barv, flrneZev, lakov in kleja Haj ubijan a. (222—a) Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. OZ Stari trg* št. 4 Ljubljana I. nadstrope ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (120—7) "rmrrmwwwwmvmtw m mm mm Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke B. Jesenko v Ljubljani. Priporoča se p. n. castitemu občinstvu v izdelovanjo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke. Velika zaloga narejenih oblek za otroke, katere prodajam po najnižjih cenah ter so zelo trpežno narejeno. Kdor si želi kako obleko omisliti za-s6 ali za otroko, blagovoli naj so prepričati osobno, da imam dobro blago v zalogi po zelo nizki ceni. — Pismena naročila izvršujejo se istotnko točno, ceno in iz dobrega blaga. Za mnogobrojna naročila priporočam so nsjuljudneje S. Jesenko (268—1) trgovec in izdelovatelj oblek v Ljubljani, Stari trg. TTimririT^rrrjiifffrrfiffTifiriffrfirrrfiiffrtTT/ Lepa, suha koruza drobno in tlelielozrnata, je zopet zadobiti na debelo in drobno v Treo-tovem magacinu za žito v XjJvLt>lja3a.i, C3-rad.iš£e, Blmska cesta ©t. e pri kateri priporoča tudi svojo (232—1) zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. | Trgovsk pomočnik 13 let star, izurjen v prodajalnici nie*ane#a bjajfft, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrim sori^evalom, i«*"?« ■)luaot>e. — Ponudbo z naslovom: K- Š. 1*7 I.|nl»lJ»nu poste reatante. (240—2) Preselitev urarskega obrta. Usojam si tem potom naznaniti precast. dubovSčini in slav. občinstvu v mestu in na deželi, da imam svojo urarsko obrt od dno 1. t. m. nadalje nasproti frančiškanske cerkve št. 2, v hiši lekarnarja gosp. Mayrja. Priporočam so slav. in čast. p. n. občinstvu za obila naročila raznovrstnih zlatih in srebrnih žepnih ur za gospode in gospe. V zalogi imam tudi raznovrstne stenske uro in hudilnicc. Popravila izvršujejo se točno, dobro in po primerno nizki ceni. Za mnogobrojni obisk se priporoča Josip Černe, (2*4-2) urar. Maršala Flor i.o. Najboljšo italijansko desertno vino za slabotne, bo-Jff^ lehne in okrevajoče. Steklenica 1 gld. Piccoli-jeva lekarna 9,I*ri angelju*' v Ljubljani, Dunajska cesta. i 'nanja naročila se gtrati pavsetju srat v točna isrriujejo. (59—4' Knjige in muzikalije pokojnega gosp. Vojteka Valente se razprodaja Jo na < oJeovI cesti k. »t. IO v I. nadstropji od 11. ure dopoludne do 1. ure popoludne in od 3.—o. ure popoludne. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. Knjiga uzorcev za krojače uefrankovano. Šlag© ©¥1©^©, Peruvijo in dosking za čč. duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi za vete« rane, ognjegasoe, telovadoe in za livreje, sukno za livreje, sukno za billsrde in Igralne mize, nevaljano sukno, tudi nepretnocljivc, m lovske suknje, pralno blago, potne ogrlnjaoe od gldj 4 do ci-23) f ti i > o m H Alojzij Korsika v Ljubljani. H S d 9 4 i m m 8 rj o ►g r o :i\3.atro-v«.3a.i katalc(»i 5.o"b6 se zastsr.; in. frank: TaT'lTgfO^'illJa S« SIMIK'lli. (G7-9) ■ v ■ n rti i on si sitom postavno legirani pristroji za soda-vodo za S1 tekočo ogljikovo kislino 5g prodaja leta 1814. ustanovljena, s prvimi darili k&M odlikovana ces. kralj. dež. -priv. tova rna (146—14) Dunaj, VII., Kaiserstrasse št. 87. Ceniki asustou) In Irnukovano. \ovo racij o ii a I n o zdravi jenjt* i I Vsem bolnim na živcih bo n a j t o p I e j e priporoča 21. izdaja izšlo brošuro Komuno \\ eisHiii»un«it s I S Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 35 ^ ■ Dobiva se zastonj (332—24) hm ■ v lekarni J. Svobode v Ljubljani. mm I— m rt T 9 & 3 6 Spričevala znanih zdravu! kov. Zaradi odprave svobodne luke nudi za tuzemstvo (187—3) pivovarna ANTONA DREHER-ja v Trstu dobro iiležnua eksDortno-marcna, uležaua iu črna piva izborne kakovosti po primernih cenah v Modih iu Ntekleiilculi. ^m%y~ Vsprejino se dobri zastopniki. (■oloto in hitro upli vajoče sredstvo proti kurjim « icMiui, »lil \ t m i j, j platili, petah in » diugiin ti dim >raHkt>ui (M Veliko priznalnih pisem je na na o^rltM l v 8ST Dobiva se v lekarnah. j Pristen samo, eo imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj se pazi i u zavrće vso manj vredno ponareibe. 1; i v 11 i razpošilja lici: L,Schwenk-a lekarna 524) Meidllng-DunaJ. Pristnega imajo v l.f ut»-lluiil J. Swoho«la. I J. pl. Trnkocsy, G. Ploooli, L. (ireeel; v ICutlol t\*\eni S. pl. Bladovii, P. llaika; v K it in n i K ii .1. Močnik; v CVIovni A. E««er, W. Thurmwald, .1. Birnba-chor; V Uredili A. Aich-intrer; v Tr^n ua Koroškem) C!. Menner; v it< ljitku P, Scliolz, Dr. K. Kumpt'; v i-«;ii A. llutli; V Kra-ujl K. Savoik; v ltad-jionl C. E Atidrion; v lilrtji JoBip VVarto; v KM«iovlllel A. Hot)l< k; v «1 .1. Kiiptersclnuitl. Odlikovan na koroški deželni razstavi IBB5. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. velike tudi ua obroke. I (211-4) Zalagatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, vilic, zasebnike itd. — Ceniki zastonj — Zunanja naročila bo točno izvrse. — Kdor kupi vec, dobi odpust od cene. I. kranjska izdelovalnica žicastih žimnic in žicastomrežnih postelj v ljubijaui (v Šiški), v KoNler-jevi pivarni priporoča itesuite ftlutuice naJboljM« vrste mm otročke postelje po Si «1*1. in voč, ..I Mlad pisarnišk uradnik spreten in uren delavec, z izvrstnimi spričevali, lepo in mtglo pisavo, slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma ter nekoliko tudi laSčino veSč, — želi svoje dosedanje mesto premeniti ter iaee lueita kot soli* iiuior v kaki advokaturskl ali notarski pisarni na deteti. Isti je zmožen tudi samostojnega koncepiranja manjših stvarij. — Nastop po žolji. ozir. takoj. — Blagovoljne ponudbe s poboji pod: ..Solit-iiutor" upravništvu ,Slovenskega Naroda" do !.">. laan-a t. 1. BV" Nepremočne ~W vozne platite različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—25) *pediter «. kr. prlv. južne železnice, v I.. jiiblf mil, um l>uiia|Nkl ceittl ni. 15. Ponudba. Kdor kupuje ,,pa,llce" za kolesa (tr:.1k') vsake velikosti iz najboljšega zelenega gabra, ali n_3.la.lr3 za preselce, ali kdor sploh kupi gra/torcv les na debelo, naj naroči pri: .laula£r<» po ravno listi ceni ali pa še ceneje« samo da mi tako Čudnih reklam ne delamo. Cene so sledeče: (2G7—1) Mehek klobuk od 90 kr. naprej. Trd klobuk od 1 gld. 50 kr. naprej. Klobuk z zidano podlogo od 2 gld. naprej. Blago dobivamo iz prvi Si tovarn v Avstriji. — Tudi imamo prisilio angleško lilago na prodaj. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. Tvrdka obstoji 18 let. Tvrdka obstoji 100 let. Tvrdka obstoji 10 let. Anton Krejči. Josip Pok. Ivan Soklic (0 (D l| Blago iz prvih tovarn v Avstriji! © © @ © © © © © © © © © © © © Naznanilo. Od dne iN. marca dalje prodam okolo koni I. tasmmm. * 1 za moške in dečke v trdih in mehkih oblikah in najbolj obljubljenih barvah, katere klobuke sem družbenim potem nabavil za manjšo ceno, nego so znašali troški izdelovanja. — Klobuki se bodo prodajali po nastopnih cenah: IX. Najfinejše kakovosti, elegantno z atlasom pod-šiti, namestil 5 gld. sedaj 2 gld. SO kr.P dalje namestil 4 gld. sedaj 2 gldM namestil 3 gld. sedaj 1 gld. SO lir., nameski 2 gld, sedaj 1 gld. Lovski in potni klobuki najboljše kakovosti po 1 gld- in več. XXX. Stari trs, Ljubljana. Kdor naroči pismeno, blagovoli javiti fheon-št., barvo in obseg glave. — Prekupcem primeren rabat. — Ta izredna prilika, nabaviti cenene klobuke, bode le tako dolgo, dokler je kaj v zalogi. (956-20) Z odličnim spoštovanjem J. S. BENEDIKT. Stari tro, Ljubljana. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnica in tisk .Narodne Tiskarne'.