Vo d a. I. berilo, 12 8. vaja; 12 3. stran. Lastnosti in posebnosti vode. Tukaj v kupi imam vodo. — Sedaj vtaknem perst v vodo, vzamem ga iz nje. — Kaj je ostalo ua perstu? Res da, to je en del vode, to je vodena kaplja. Znov, katera nareja kapljice, pravimo jej: kapljiva je. Kakšna je toraj voda? Zjutraj vidimo ob raznih letnih časih po travi razne svitle kapljice, to so rosne kapljice. Tudi dež pada na zemljo v kapljicah, to so pa deževne kapljice. Ali poznate še katere druge kapljive snovi? Ako izlijem sedaj nckoliko vode na mizo, in mizo nagnem na pošev, voda ne bo ostala na mizi, ampak na tla se bode iztekla. Kedar dežuje, teče voda s strehe; voda teče s hriba v dol. Kar pa teče, pravimo: tekoče je. Voda je toraj tekoča. Imenujte še druge tekočine! V roki imam košček sladkorja; veržem ga v vodo. Sedaj čakam nekoliko časa, da ga bodem iz vode vzel. — Ne bode nič iz tega! Voda je v sladkor prišla, razdelila ga je v nevidne delke. To bi se pa tudi godilo, ako bi sol vergel v vodo, topila bi se dotlej, dokler bi se je (soli) voda popolnoma ne nasitila, potein bi se pa ne topila dalej. Rečemo tedaj: Voda razkroji nekatere reči v zelo majhine delke. Zapišite ta stavek! Glejte! v roki iraam desetico, veržem jo v stekleno kupico. Vidite, tukaj-le notri je. Steklena kupa je prezorna, voda tudi. Povejte to. Ko bi bila v kupi tinta ali mleko, ali bi tudi videli desetico na dnu kupice? Zakaj ne? Studenčaica je čista in prozorna, a ne vselej voda v potoku. Kaj pravite, kake barve je voda? — Je mar zelena, kakor trava ? — ali višnjeva, kakor nebo? — i. t. d. — Voda nima določne barve, zato rečemo, da je brez barve. — Da je pa voda včasi rujava, to pride pa od zeralje, ktera se v njej razkroji. — Da se pa vidi kaka večja stoječa voda višnjeva, to pa dela nebo, ktero se v njej odsvita. — Kakega okusa je voda ? — Vsaj veste, kaj je sladko, kislo, grenko, slano i. t. d. n. pr. — Od vode pa pravimo, da nima okusa. — Voda pa tudi nič ne diši. — Voda je toraj brez duha! — Sedaj naj se še enkrat vse ponavlja. Pismene vaje in naloge o tem. — Kedar hočejo mati vam česa skuhati, toraj gredo k studencu ali vodnjaku po hladne vode. Vode vlijejo potem v posodo, katero pristavijo k ognju. Pri ognju sc voda počasi ogreva, in naposled zavre. Gorkota spremeni vodo v zelo majhine drobce ali delke, kateri se iz posode kakor dim vzdigujcjo, in to zovemo hlap ali sopar. Prav tako dela tudi solnce z vodo pod nebom, da se vzdiguje kvišku, nekaj dimu podobnega. To pa imenujemo meglo in oblake. Ako se pa te vodeni delki ohlade, se zgoste in potem padajo zavoljo svoje teže nazaj na zemljo, to pa je dež. Kedar pa je po ziini hud mraz, takrat pa voda zmerzne, in potem lahko po njej hodimo, dasiravno ni mostu čez njo. Kako to? — Kedar pa se to zgodi, takrat pa zmerznjena voda nij več kapljiva in tekoča, ampak postala je terdo telo — led —. Kedar pa pridejo topli solnčni žarki, potem se led raztopi, voda postane kapljiva in tekoča. Korist vode. česa si želi žejni? Kam žene pastir živino, ko se je na paši najedla ? — Kedar se mlada zel ali mlado drevo vsadi, česa potrebuje ? — Kaj se zgodi po letu, ako dolgo časa ni deža. Tedaj. Vode potrebujejo ljudje in živali, a tudi rastline bi ne rastle brez vode. Kdo mi ve povedati iz Abcednika, kako cvetice rastejo? Ako hoče gospodinja mesno juho skuhati, kaj prilije mesu, koje pri- stavi k ognju? Kako mati krub zamesijo? Kako se kuha bob, fižol, krompir i. dr.? Z vodo kuhamo, z vodo si pripravljamo naša jedila. Kakšne roke, kakšen obraz ima priden učenec, kedar pride v šolo ? čemu nam je tudi voda? Kaj si želimo, kedar iraamo vmazano, potno srajco. čemu nain je tukaj voda? Ponavljajte vse to! — Glejte, tako neogibljivo potrebna je voda vsem stvarem, da bi brez vode kar ne mogli shajati. Tam, kjer ni potrebne vlage, je žalostna puščava, vse življenje neha. Zato je pa ljubi Bog toliko vode vstvaril, da služi ljudem, živalim in rastlinstvu v korist. »Voda dobro služi, a tudi budo gospodari." Kaj pravite, kedaj in kako? Vir, potok, reka, morje. Od kod pa pride voda? Iz zraka pada, kot dež, sneg, toča! Vendar pa včasih več tednov ne dežuje, a zato nam vendar vode ne zmanjka. Kako je to? Voda je v zemlji, na zemlji in v morji. — Morje je prava zaloga vodi, a visoke gore so ji rojstni dom. »Zibka Save je položena v jezero planin." Kako to? Ali se ne spominjate iz zgodeb sv. pisma, da je bila ob času kralja Ahaba in preroka Elija huda suša v Izraelu? — Bog se je usmilil ubogega ljudstva, Elija je k Bogu molil in pošiljal dečka gledat proti morju, ali kaj vidi? Poslednjič pride deček in pravi: nekaj se iz morja vzdiguje, podobno moževi roki. Tedaj pa reče Elija kralju: Sedaj pa hitro naprezi in vozi domov, kajti obilen dež bo namočil zemljo. In tako je tudi bilo, deževni oblak se je vzdignil iz morja in raztegnil nad gorovje in tako je še dandanes. Iz morja se vzdiguje voda v vodeni pari, veter razganja te oblake po deželah; gora in gozdov se pa oblaki raje prijemljejo, kakor ravnin in poljan brez drevja. — Spomladi pri nas sneg skopni in se v vodo spremeni, po visokih gorah pa sneg ali kar nič ne skopni, ali pa še le kopneti začne, — o Kresu, o sv. Jakobu, ko so se po ravninah že davno nekateri vrelci posušili. — Prečudna previdnost Božja, ki ve vse v prid obračati. — In zbirajo se kapljice, In pravijo si pravljice Sladko obračajo obraz In delajo si kratek čas. Jaz zmerznila sem v hladni sneg In padla sem na uni breg; Pol leta sem počivala; Potem se zopet vzdignila. Voda poničuje, se zbira in na priležnem kraju zopet stopi na beli dan, to pa je pri tem, kakšna so tla, po katerib se voda zbira. V ne- kateri zemlji, n. pr. v peski, se voda izgubi, kjer je pa tla ne popijejo, tam se prikaže, kakor lepo pravi pesmica: 1. . Izpod skale 'z p6ke male Virček hladni snuje se. Po dolini In planini Se razliva, urno gre. 2. Potok vije Se in lije V svojem teku neugnan In vodice Ko zlatice Šumetajo v svojo stran. Te verstice nam opisujejo izvir vode in njeni tok tako živo, kakor da bi gledali, kako da voda izpod skale leze, dalje in dalje teče. — Pojrao pa sedaj naprej za potokom. Gibčne ribice v njem plavajo in se vesele življenja, za potokom pa hodi povodnji kos ter si išče živeža; bujno raste ob njegovih bregovih trava in drevje. Potok teče dalje, kar na enkrat vidimo, da zastaja; mlinar je postavil prek vode jez in voda mora iti v mlinsko grapo in ne daleč od tam slišinio veršeti vodo in vidimo, kako obrača kolesa pri malnu. Nič ne pomaga, da se jeze peni, opravljati mora svoj posel, človek gospodar stvarjenim rečem jo je persilil, da mu pomaga delati. — Kapljice se zbirajo v vrelce, vrelci v potok, potok pa se potoku pridružuje in postane reka. — Ponosno teče reka po širokem polju, ob svojih bregovih gleda na človeška bivališča, na sela in vasi, terge in mesta. Od brega do brega napravijo ljudje most čez reko, v ladijah prevažvajo po nji blago iz kraja v kraj. Eeke se združujejo v velike reke, in rnorje, neznano široko in neizmerno globoko, sprejema potein vse vode v svoje naročje, in sedaj so prišle vode domov ia počivajo od svojega dolgega potovanja, iz visokcga gorovja noter do morskih nižav?! Ne, ne! Vode ne počivajo, morajo iti zopet nazaj, od koder so prišle, ter opravljati svoj posel, kakor je modri stvarnik vkazal vsaki stvari. Voda se vzdiguje zopet iz morja v soparjih, stopa kvišku v megle in oblake. Vetrovi razženo oblake na široko in daljeko, južni vetrovi nain prinašajo deža. — To je krogotočje vode. To je modro gospodarstvo v naravi. »Hvalite Boga oblaki, in vetrovi, hvalite ga dež in sneg." 0 tekočih in stoječih vodah. Voda teče navzdol, tedaj tje, kamor svet visi, ustavi se pa, kedar najde zapreke, tam pa stoji, naredi se potem močvirje ali jezero, ki pa navadno zopet odteka — in poslednjič pride voda vendar-le v morje, kjer so najnižja tla. Ako je zrak miren, brez vetra, je tudi poveršje vode mirno in gladko, kakor zercalo. Na dnu vode viditno stvari, ki so v njenem obližju, čista voda je prozorna. Reči, ki so tako ravne, kakor poveršje vode, imenujemo vodoravne. Iraenujte reči v vodoravni legi, doma, v šoli? Veter nareja na poveršju vode valove. Valovi na morju so strašni, in barko mečejo s tako silo sim in tja, da se razbije, in vse, kar je na barki, požre globoko biezdno. Potok in reka teče v strugi, katero si izkoplje, ali katero Ijudje napravijo ravnavši tek vodara. Kraj ob vodi se imenuje breg, nekatere vode teko v globoki strugi, in kdor iz vode stopa, gre na nbreg". Kateri breg je desni, kateri levi, kedar gledamo z obrazom tje, kamor voda teče ? Skozi našo vas teče potok I. Je-li šola na desnem ali levem bregu potoka? Imenujte hiše na levem, na desnem bregu? Tekoča voda se ali izliva v morje, ali poprej še v drugo večo reko. Une so glavne reke, te pa postranske reke, a te imajo pa zopet svoje dotoke. Kjer svet zelo visi, tam voda silno dere, ako pa pride voda na kraj roba, skale, takrat se nagne, in z velikim šumenjem pada navzdol. — Vendar je treba še pomniti, da nekateri vrelci le ob deževji hudo vro, a ob suši usabnejo, to so hudourniki, ali gorski potoki. So pa še tudi topli vrelci, tje se hodijo ljudje zdravit, pvavimo jim toplice, kakor na pr. Toplice pri Rudolfovem na Kranjskem, pa tudi po drugih deželah. — Kaj pa se zgodi, ako vodi skala ali kaj drugega pot zapira? No, tam se naredi jezero, mlaka, močvirje. V jezero se vode stekajo, pa najvcč tudi odtekajo. Manjša stoječa voda, ki stoji po deževji po nizkih tleh, je mlaka, ki se ob suši posuši. Močvirje je namočena zemlja, ki se tudi ob suši ne posuši, ker nima dovolj odtoka, zemlja postane tam nekako redka, in razširja nezdravi zrak. Pridni in delavni ljudje pa vodam pot naravnajo, in iz močvirja postanejo s časoma travniki in njive.