Ameriška Domovi ima a /*! BMC/* °kly 0°c/ 1 A/, v ■7/^ »HR«? om$' Naliona! «nd Intenutianai CIrcnIatkiE CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. JUNE 25, 1970 «LOVlNlAN ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII F.D.P.: 3d posfsncev, 400 delegatov in 780 časnikarjev na enem zborovanji! BONN, Zah. Nem. — To je bil v začetku tedna političen prizor, ki ga na najdeš v politični zgodovini. Prava na glavo postavljena piramida! Pa vendar priča, da se v državah, kjer vlada svobodna demokracija, more zgoditi tudi kaj takega. Zahodnonemški p a r 1 a ment ima blizu 500 poslancev, zato pa le dve veliki stranki: krščansko-demokratsko in socialistično, ki si delita mandate skoraj polovici. Pa vendar le ne tako strogo, da bi mogla ena vladati v vsakem slučaju. V parlamentu je namreč še Svobodna demokratska stranka, ki ima sedaj 30 poslancev in je obenem jeziček na parlamentarni tehtnici. (Narodna demokratska stranka, baje naslednica nacistov, je že skoraj pokopana, v parlamentu je ni več.) Po zadnjih p a r 1 a mentarnih volitvah se je politiziranje obnovilo. Svobodna demokratska stranka se je končno odločila, da se zveže s socialisti v Brand-tovi vladi, kar je dalo sedanjemu soaialističnemu Brandtove-mu režimu večino 12 glasov. Med tem so pa prišle deželne volitve v nekaterih velikih federalnih edinicah. Volivna gesla bi morala imeti lokalni značaj, so pa takoj dobila narodni: kdo je za sporazum v vzhodnoevropskimi komunistčnimi režimi in kdo ni, o tem so volivci debatirali, in ne o lokalnih bolečinah. Izid volitev je pokazal, da sta veliki stranki domalega o-hranili svoje politične pozicije, dočim je svobodna demokratska stranka zgubila toliko, da se mnogi boje, da bo kmalu izginila iz nemške politike. To je stranko naravno zaskrbelo, sklicala je za ta teden tridnevno posvetovanje, kaj naj naredi: ali na ostane v sedanji koaliciji ali naj se vrne v zvezo s krščansko demokracijo. In tako je prišlo do političnega zborovanja, ki se ga je udeležilo 30 poslancev svobodne demokratske stranke, 400 njenih delegatov in kar 780 časnikarjev! Značilno je število časnikarjev. Pove, kako važna je trenutno ta drugače precej brezpomembna stranka. Saj od njenih 30 parlamentarnih glasov odvisi smer sedanje nemške zunanje politike, posredno pa tudi zunanje politike komunističnega in svobodnega sveta. Tega so se vsi udeleženci kaj hitro zavedali, pa pri tem niso molčali. Med prvimi je govoril bivši strankin predsednik Erich Mende, ki je 'povedal kar naravnost, da bo politika sedanjega strankinega vodstva in sedanje-njenega načelnika Scheela spravila bodočnost gibanja na kant m da se je treba zopet vrniti na desno in odpovedati zvezo z Brandtom. Scheelovi somišljeniki so naravno pobijali izvajanja voditelja strankine desnice in zagovarjali sedanjo strankino zunanjo politiko. Zborovanju stoji odprta dvojna pot: ali o-stati v koaliciji s socialisti ali pa se vrniti v koalicijo s krščanskimi socialisti. Seveda pa je odprta tudi pot v nove volitve. Politični opazovalci na konfe-renc; so mislili, da bodo zmagali tisti, ki so za zvezo s socialisti. Rezultat končnega glasovanja trenutno še ni znan. Nekateri so prepričani, da bo prišlo do razcepa stranke. To bi utegnilo j Tudi Kremelj noče poznali Arabcev BEIRUT, Lib. — Poročajo, da so oblasti v Siriji in Iraku za čele brezobzirno preganjati komuniste. V Siriji so jih že zaprli čez 300 in v Iraku 200. Komunistično glasilo v Damasku je poročala, da je v svojem domu bil ugrabljen vodilni komunistični funkcionar Ahmed stanje še poslabšati in naravnost i ^ustafa A1 ZahbL Nješovo tru’ izsiliti nove volitve. Pravijo, da Plo.so Potem vrnili v krsti. Dru- bi bila pot v nove volitve še najboljša rešitev, bi vsaj zbri sala pretirano velik vpliv male zini so povedali, da je umrl od srčne kapi, na truplu pa so se poznala znamenja nasilnega stranke svobodnih'demokratov. trPinčenja. Nenaden pogon nad komuni- Ameriški oboževalci Mae Tse-Tunga bi se kislo držali ste spravljajo v zvezo z incidentom v Moskvi na proslavi 100-letnice Leninovega rojstva, kamor je bil povabljen tudi sirijski notranji minister Mohamed Rabah Tawl. Arabski politični Kit. — Splošen po- viri trdijo, da se je sirijski notranji minister priglasil za pozdravni govor, sovjeti so pa to vljudno odklonili in namesto njega določili za govor sekretarja komunistične partije v Siri- PEKING jav na pekinških ulicah v tem času so dolge vrste mladih ljudi, ki v vojaško uvrščenih skupinah korakajo iz mesta. Na hrbtih nosijo zvite odeje, pokriti so s širokimi poletnimi klobuki in gre-Ji Khaled Bakdada. Sirijski no-do na deželo pomagat posprav-1 tranji minister se je zaradi tega lati poljske pridelke. Poročilo! uradnega zapostavljanja silno pravi, da je okrog 100,000 ljudi,;razjezil, takoj zapustil proslavo vojakov, učiteljev in dijakov, | in s prvim letalom odletel v Da-že odšlo v okolico mesta, kjer,mask. Cim se je vrnil, je takoj ročno s srpi žanjejo žito. i odredil, da se morajo iz javnih Za to veliko akcijo posprav-j prostorov odstraniti vse Lenino-Ijanja poljskih pridelkov je ki-J ve slike in takoj dal zapreti več-tajska vlada v vsaki provinci po-:je število znanih komunistov, stavila voditelje, ki so odgovor-(Ko je prišla v njegovo pisarno ni, da naberejo dovolj “prosto- skupina 100 komunistov prote-voljcev”. V Shantung provinci stirat, je vseh 100 na rpestu po- je bila vse poletje huda suša in so “prostovoljci” morali v posodah prenašati vodo za namakanje pol milijona akrov obdelane zemlje. Kaj, če bi Nixon ameriške mlade razgrajače, ki ne vedo čez poletje kaj početi, tako naučil delati? Bonn in Varšava podpisala pakl VARŠAVA, Polj. — Zapadna Nemčija in Poljska sta v torek podpisali 5-letni dogovor o gospodarskem sodelovanju. Dogovor bo predvsem olajšal tarifne zapreke trgovske izmenjave blaga med obema državama. slal v ječo. Tudi Kremelj ima svojimi zavezniki. sitnosti s Ilovi vodja emigracijskega wada CLEVELAND, O. — Richard W. Ahern, star 54 let, je bil postavljen za direktorja U.S. emigracijskega urada v Clevelandu. Nasledil je Thomasa Pederso-na, ki je bil premeščen v Detroit. Ljubljana bo dobila ameriški informativni center WASHINGTON, D.C. — Dne 5. junija je bil v Beogradu podpisan sporazum za razširjenje informativne službe med Združenimi državami in Jugoslavijo. Na podlagi tega sporazuma bo naša država odprla informativni center v Ljubljani, kateremu so se zlasti slovenski komunisti dolgo upirali. Doslej je bil ameriški informativni center v Zagrebu za vso zapadno polovico Jugoslavije, poleg njega pa sta seveda izven Jugoslavije med Slovenci taka centra' v Trstu in v Celovcu. Jugoslavija bo na podlagi tega sporazuma prav tako imela pravico odpreti nekaj informativnih centrov v naši državi poleg dosedanjega v New Yorku. Ustanovitev ameriškega informativnega centra v Ljubljani je na svoji konvenciji v Washingtonu sprejela med svoje resolucije Slovenska ženska zveza že leta 19(38. POSOJILO ŽELEZNICAM ALI PODRZAVIJENJE Po bankrotu Penn Central vlada ugotavlja, da je še več železniških družb na robu propada. WASHINGTON, D.C. — John skega oddelka napovedujejo, da Volpe, sekretar za promet, je bodo železnice v tem letu imele včeraj svaril, da so še 3 ali 4 200 do 270 milijonov izgube, če železniške družbe na pragu ban- pa ne bo pravočasno izvedena krota. Situacija je taka, da via-1 reorganizacija, ki je sedaj v da ne bo imela nobene druge teku, bo prihodnje leto povrhu izbire kot podržaviti železnice,1 še 200 milijonov deficita. Ohajski republikanci so nareil!li red v svoji hiši COLUMBUS, O. — Oba glavna republikanska odbora za našo državo, glavni in izvršni, sta ta teden dva dni zasedala v Co-lumbusu, da napravita red v stranki, ki je postala precej zrahljana zaradi dogodkov glede firme Crofters Inc., ki je posredovala kredite iz javnega denarja, seveda proti primerni odškodnini, ki je pa deloma našla svojo pot v volivne prispevke za nekatere republikanske kandidate. Oba odbora sta po dolgih debatah sklenila: odobri se republikanska kandidatura za guvernerja, ki jo je postavil Cloud. Nista pa bili potrjeni kandidaturi republikanca Herberta za javnega pravnika in Turnerja za republikanskega kandidata za državnega blagajnika. Oba nista bila s sklepom zadovoljna in sta izjavila, da se bosta obrnila “na volivce”. Sejo je vodil j če kongres ne bo odobril garancijskega federalnega posojila. Volpe je poročal kongresnemu trgovinskemu odboru, da bi kongres moral odobriti 750 milijonov dolarjev g a r a n c ijskega posojila, da se zopet spravi na noge Penn Central in še nekaj železniških družb, ki so v nevarni finančni stiski. Tudi ni nobene garancije da bo Penn Central pod sodnij skim nadzorstvom mogla nadaljevati obratovanje. V kongresu niso nič navdušeni j za posojilo. Uradniki trgovin- Ahern je bil do sedaj namest nik direktorja in je že od leta dosti spretno načelnik ohajske 1941 zaposlen v emigracijskih republikanske stranke Andrews, uradih. Stanuje na 16400 West Zagonetno je, zakaj so se včeraj delnite Penn Central za malenkost dvignile. * .-!! * Včeraj je bil v collinwoodski železniški delavnici prvi plačilni dan po bank rotu Penn Central. Banke plačilnih čekov niso vnovčevale, najbolj v precepu pa je bila Delavska kreditna unija, ki je celo svojim uslužbencem morala odklanjati vnov-čenje plačilnih čekov. Po današnjih poročilih se je delavska kreditna unija po prvi zmedi znašla in je kmalu začela sprejemati plačilne čeke svojih članov. Ravnatelj Kreditne unije Donald F: Smith pravi, da so v nekaj urah vnovčili 250 uslužbencem Penn Central plačilne 1 čeke. Mnogi so imeli čeke v , vrednosti tisoč dolarjev zaradi , . , . _ , . nadoknadne plače za 16 mesecev ski strani. Tam je zmagal znam, . . ... , 'nazaj po unijski pogodbi. Na- demokrat Goldberg kot kand,- . , dan b(J 30 dat za njujorskega guvernerja. I k(j ^ delavcev prejelo V novembru bo ,mel prot, sebi, ]ne urtjskl voditelji sedanjega republ,kanskega gu-. Jc ?|]so H obljubiti da bodo vernerja Rockefellerja, ki mu alj tudi tiste ieke primarne volitve na republikanski strani niso delale težav. Zato je pa pomenil neka presenečenja poraz demokratskega črnskega kongresnika Powella, ki je imel med črnimi volivci v Hj&ijorške primarna y®šilv@ spravile ncve zvezde na chzorje NEW YORK, N.Y. — Največ jih je bilo naravno na demokrat- Iz Clevelanda [ in okolice Urad in tiskarna zaprta— Urad in tiskarna AD bosta od petka popoldne ob dveh do ponedeljka 6. julija zjutraj ob 8. uri zaradi počitnic osebja zaprta. Kdor bi imel kako obvestilo ali novico za prihodnjo številko AD (6. julija), naj jo napiše na listek in spusti v poštno režo poleg vrat v urad AD ali jo pošlje po pošti. Zadušnica— V nedeljo, 28. junija, se bo brala sv. maša zadušnica za Anton Lužar ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Vida ob šesti obletnici smrti. Slovenska šola prosi— Slovenska šola od sv. Vida ne samo vabi, marveč naravnost prosi, da jo podpro, da bo mogla v prihodnjem šolskem letu spet odpreti svoje prostore za pouk naših otrok v materinem jeziku. Rojaki, če res ljubite svoj narod in svoj jezik, podprite jo! Pridite prihodnjo nedeljo popoldan na njen piknik na Slov. pristavi. Ljubezen se pokaže v dejanju! Piknik v spomin Hinko Lobeta— V nedeljo, 5. julija, bo piknik na Slovenski pristavi. Igrali bodo “Vandrovci.” Prisrčno va-oljeni. Seja— Podružnica št. 47 Slovenske ženske zveze ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v Slovenski delavski dvorani, 10814 Prince Avenue. Za pranje— V Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., imajo naprodaj pod ugodnimi Mladi ameriški turisti prehiem za Anglijo jv. __ V LONDON, Ang. — Propagan- Harlemu toliko oboževateljev, ^a’ ^ na-* zxab^ ameriške da so mislili, da je v svojem turiste v London, se je proti pri- cenami znane Maytag avtoma-volivnem okraju nepremagljiv.1 čakovaniu še Predobro obnesla., tične pralnike, ožemalce (Wrm-“Vladal” ip 9S W v Harlemu 'Mladi ameriški turisti spadajo gers) in sušilnice za obleke Politike ni imel slabe, toda z de-|med skrornne Potnike' ki skfa’ I (dryers). Več v oglasu. narjem iz kongresne blagajne je^0 Pre^'vei-i in^ piepo,.°\ ati n /a[0g prj Ljubljani pa šaril preveč širokosrčno, kar S1^0 *im cenejse' To Pa ne gre’ G' * rant Pogačnik, zena Mici ga je spravilo v hude spore s kajU angleški turizem je pnf * 'in hčerka MariJa 30 Poslali za Kot ce'jen za bogate sloje. Zanje je do-1 god svoji sestri in teti gospej Park Road. Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči! Najvišja gorska cesta DENVER, Colo. — Najvišja avtomobilska cesta v naši deželi je speljana na 14,260 čevljev visoko Mt. Evans v Koloradu. predstavniškim domom. vidi, so se ga pa zdaj naveličali i U1U P—-J— — P“ ‘•“7^/' 7n J jaške in študentovske žepe. Zato mk tudi njegovi črni volivci. Znanemu prijatelju pokojnega pred- se mnogi amenskl tunstl Zna]-sednika Kennedyja ' Sorensenu de-1° zvečer v parklh V k0' se pa ni posrečilo, da bi prodrl telih' To bi ne bll° slabo’ ak° )— j J- O 1 o ... ....... O— bro preskrbljeno, ne pa za di-| Antonija Koprivec, roj. Pogač- na 6621 Bonna Ave. krasen šopek vrtnic in zelenja z vizitko s svojo kandidaturo za senatorja. Demokratska stranka ga bo v senatu hudo pogrešala. Vremenski prerok pravi: Skrb naših županov: ulica je postala nataknjena Oblačno in hladnejše. Temperatura okrog 70. DENVER, Colo. — Poročilom naših županov z županske konference v Denver ju je naša javnost posvetila premalo pozornosti. Tako trdijo vsi udeleženci z našim županom Stokesom vred. Tam so se namreč zbrali mestni politiki, ki dobro poznajo temne strani svojih mest pa tudi svoje uprave. Velika večina med njimi je pa bila slabo razpoložena. Res nismo imeli še pred mesecem n o b e nih posebnih znakov za nemire, toda “nekaj je že ležalo v zraku”, česar pa niti župani niso mogli točno in nazorno naslikati. O-pozorili so pa na te-le pege: Federalno povprečje o brezposelnosti ne zadene zmeraj najbolj ranljivih točk. So mesta in kraji, kjer se brezposelnost res giblje v meji 4 do •>%! je pa tudi dosti izjem, kjer leži brezposelnost visoko nad povprečjem. V istem kraju je med odraslimi brezposelnost komaj 5-6%, zato je pa skočila pri mladini od 10 do 15%, med črnci je pa do- segla v nekaterih slučajih do 25%. Župane ne skrbi brezposelnost do 5%, ampak tista do 23%, ne skrbi jih brezposelnost med odraslimi, ampak med mladino, posebno tako, ki išče dela šele prvič v svojem življenju. Ne skrbi jih tako zelo brezposelnost daleč od centrov nove levice, skrbi jih pa tam, kjer je že rodila nemire, izgrede, pa tudi prelivanje krvi. Posebno jih skrbi brezposelnost tam, kjer je prejšnja leta že pokazala svoje posledice. Takih krajev je pa letos veliko. Predsednik Nixon je namreč mogel letos dati mestom $2 milijona manj na razpolago za pobijanje brezposelnosti v raznih oblikah, nekateri župani so torej že “suhi” z začetku letne sezone. Na drugi strani je pa res, da je letos policija bolj iz-vežbana v iskanju pravilnih metod pri iskanju reda in zakonitosti. Brutalnosti z njene strani bo letos manj kot prejšnja leta, toda nemiri s tem še ne bodo zmeraj popolnoma zadušeni. Je pa zopet res, da so nemiri na srednjih in visokih šolah izvežbali nove mladinske kadre za spopade s policijo. To so nemiri v nekaterih mestih, ki so izbruhnili ravno zadnje tedne, prav nazorno dokazali, na primer tisti v Miami. “Brutalizacija” nekaterih krajev je letošnjo pomlad hitro napredovala. To opozarja na nevarnost novih ostrejših nemirov. Gnezda za nemire v revnih mestnih središčih pa ne pojemajo. So raj še postala večja in nevarnejša kot lani in predlanskim. Zupane pa najbolj skrbi, da jim bo hitro zmanjkalo sredstev, kakor hitro se kje pojavijo nemiri in izgredi. Lani so “od zunaj” hitreje dotekala kot letos. Zato so na zborovanju v Denver ju radi verjeli marsikateremu županu, ki je s skrbjo ugotavljal, da je letos njegova mestna uprava slabše opremljena z vsem, kar je potrebo za red in mir v mestih. Med tem se bomo kar na tihem približali glavni volivni kampanji, ki lahko vnaša nove momente za razburjanja. Prenapeteži, skrajneži, demagogi in hujskači, vsak bo našel svojo priliko, da goni ljudi v nepremišljene akcije. Župani tudi niso videli posebne tolažbe v tem, da smo imeli do sedaj le sporadične izbruhe nasilja. Potreben je le korak, pa se navadna demonstracija spremeni v pretepe, razbijanje, tatvine in rope. Detroit je to nazorno pokazal. Kot se vidi, so župani na svojem posvetovanju v Denver ju videli le malo svetlih oblakov na letošnjem poletnem političnem nebu. Najbr-že res ne bo vse tako črno, kot sa napovedovali, toda njihova poročila nas morajo svariti pred neutemeljenim optimizmom. Seveda nas ne smejo obenem tudi zapeljevati v prehud pesimizem. bi se med mladimi turisti ne nabiralo toliko prikritih verižni-kov z mamili. Veriženje z mamili je pa v Angliji strogo prepovedano. Policija skuša loviti verižnike, trči pa na odpor nedolžnih turistov. Zdi se, da bo to spadalo med glavne bolečine angleške policije v letošnjem letu. Novi rdeči režim v ČSR še iti siabišiziran PRAGA, CSR. — Politični o-pazovalei so mislili že spomladi, da je dr. Husak že reformiral stranko po navodilih iz Moskve. Zdi se pa, da tega dela še ni o-pravil do konca. Iz Prage je namreč prišla novica, da je komunist Černik, ki je bil eden med štirimi stebri Dubčkovega režima, dal demisijo na svoj položaj v upravni službi. Bil je na politično brezpomembnem mestu načelnika v federalnem odboru za tehnologijo in investicije. Tovariš Vasek, ki je bil do sedaj za poslanika v Kopen-hagnu, je pa pri danski vladi prosil za političen azil zase in za svojo 4-člansko družino. in voščili. Vrnila iz bolnišnice— Ana Močilnikar, 1096 East 64 Str., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice, se lepo zahvaljuje sosedom in vsem prijateljem za cvetlice, bodrilne kartice in obiske. Bolnik je res srečen, če ima dobre sosede in prijatelje. Je še pod zdravniško oskrbo. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! Tri pare na osebo BOSTON, Mass. — Čevljarska industrija v naši deželi izdela toliko čevljev, da pridejo na vsako osebo, odrasle in otroke, po tri pare. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Halle Brothers Co., stara in zelo znana veletrgovina na Euclid Avenue, bo prodana. Kupec je Marshall Field Co. v Chicagu. CLEVELAND, O. — Nad mesto se je sinoči vsul silen naliv. Mnogim hišam je pridrla voda v klet, na nekaj mestih jo udarila strela. Meadovvbrook Blvd. na University Heights se je usedel. Okrog 4000 hiš je bilo brez luči. PARGA — Aleksandra Dubčeka so vrgli iz službe ambasadorja v Turčiji. Poročajo, da je zaradi neprestanega zasliševanja stalinistov Dubček že čisto živčno zlomljen. Ameriška Domovina /I fVl I !/!<-» V 6117 ot. CHir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation (TublisiieJ daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fo Zdi užene države. f $16.00 na leto; $8.00 sa pol leta; $5.00 za S m*a*m Ra Kanado In dežele Izven Združenih držav: 4* $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 measce Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: | $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 125 Thursday, June 25, 1970 Izraela ukrotiti Naserja. Čeprav je bil Egipt popolnoma poražen, so se morale izraelske, britanske in francoske čete na skupni pritisk ZDA in ZSSR umakniti, čete ZN pa so šle tja varovat mir. Tedaj se je pokazalo, da sta edini resnični sili na svetu Sovjetska zveza in Zružene države. Če nastopita skupno, lahko svojo voljo uveljavita, če stojita vsaka na svoji strani, ne morejo ZN nič| Dokaz za to imamo v Indokini in imeli smo ga pred dvemi leti na Češkoslovaškem, ko je Sovjetska zveza s silo strla tam napore za dosego večje svo- bode. _____ Združeni narodi so doživeli 25-letnico sprejema ustanovne listine. Njihovo članstvo je porastlo od 51 na 124, pa se vendar v tej dobi niso okrepili, niso postali polnoletni, so preje na svoji moči izgubili. V dveh sporih, ki ogrožata mir na svetu, ne morejo uspešno posredovati. Na Srednjem vzhodu vsaj poskušajo, v Indokini pa niti tega ne. Kljub temu imajo ZN še vedno za svet in ohranitev miru na njem svoj pomen, postali so oder za ustvarjanje svetovnega javnega mnenja, dajejo pa tudi možnost za razne neposredne stike tudi med sovražnimi državami. 1 Četrt stoletja Združenih narodov Pred 25 leti na današnji dan so se zastopniki 50 držav sporazumeli na konferenci v San Franciscu o besedilu u-stanovne listine Združenih narodov. V oktobru istega leta so postali ti stvarnost, ko so petere glavne sile, stalne članice Varnostnega sveta, listino potrdile. Združeni narodi in njihova ustanovna listina imajo svoj početek v Atlantski listini, ki sta jo objavila predsednik ZDA F. D. Roosevelt in predsednik britanske vlade Winston Churchill avgusta 1941. V(njej sta poudarila načela svobodega demokratskega sveta za mir med narodi. Vsi narodi naj bi bili varni pred napadi od zunaj, imeli naj bi pravico izbirati vlado po svoji volji, imeli naj bi enako pravico do mednarodne trgovine in vseh surovin na svetu, svetovna morja naj bodo svobodna, svobodna plovba po njih, treba je poskrbeti za izboljšanje položaja delavstva, BESEDA IZ NARODA rirtTWiT^TW'" IT Spominska proslava na Slovenski pristavi CLEVELAND, O. — Prav te dni poteka 25 let naše največje narodne Vetrinjske tragedije, ko je bilo pod noži in streli Tito-Kardeljevih partizanov poklanih v prvih dneh junija nad 12,000 slovenskih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev. Poklanih brez vsake možnosti obrambe, brez sodbe, pometani v množična grobišča v Kocev skem Rogu, Hrastniku, - , , . , ... Podutiku, Crngrobu in drugod skrbeti z& ureditev gospodarstva in socialno varnost, člo jp^ slovenski zemlji, veka rešiti pred strahom in pomanjkanjem. Ustanovna listina je vse te pravice in načela pravno določila in ustvarila organizacijo, ki naj bi skrbela za njihovo izvajanje na svetu. Glavni cilj nove orgnaizacije, ki je bila nekak dedič Društva narodov, nastalega po prvi svetovni vojni, je ohranjevanje svetovnega miru in varnosti. Združeni narodi imajo šest glavnih organov: Varnostni svet, katerega glavna naloga je skrbeti za mir in varnost na svetu; glavno skupščino, ki ima pravico razpravljati o vseh vprašanjih v okviru listine ZN, o njih glasovati in sklepe priporočiti v izvrševanje posameznim članom, pa tudi Varnostnemu svetu; gospodarski in socialni svet, ki opravlja v imenu Združenih narodov naloge gospodarskega, socialnega, kulturnega in zdravstvenega značaja; mednarodno sodišče, ki odloča v predloženih sporih; svet za u-pravljanje ozemelj, izročenih ZN, in glavno tajništvo, ki je odgovorno za vse poslovanje in upravljanje Združenih narodov. Organizacija je dobila svoj glavni stan v New Yorku, ko ji je John D. Rockefeller poklonil 8.5 milijona dolarjev za nakup zemlje, kjer naj bi bila zgrajena poslopja za stalni sedež organizacije. Ta so bila zgrajena s sredstvi 65 milijonov dolarjev brezobrestnega posojila, ki so ga v ta namen dale ZN Združene države. Združeni narodi so se postavljenih nalog resno lotili in skušali dosegati postavljene cilje. Pri tem se je kmalu pokazalo, da nalogam ne bodo veliko bolj kos, kot jim je moglo biti Društvo narodov po prvi svetovni vojni. Glavna težava je bila že v sami ustanovni listini ZN, kjer so si stalne članice, ZDA, ZSSR, Vel. Britanija, Francija in Kitajska, pridržale pravico veta za vsak sklep, ki jim ne bi bii po volji. Združeni narodi so tako dejansko že v naprej pristali na to, da svoje volje peterim glavnim silam ne bodo vsiljevali. Med prvimi vprašanji večjega pomena so razpravljali ZN o Indoneziji in ji pomagali do neodvisnosti. V vprašanju Južno-afriške unije, kjer so ZN nastopili z zahtevo po neodvisnosti. V vprašanju Južno-afriške unije, kjer so ZN nastopili z zahtevo po rasni enakosti, niso uspeli, ker vse velike sile, stalne članice Varnostnega sveta, zahteve niso odločno podprle. Ko je Velika Britanija izjavila, da se bo iz Palestine umaknila, so ZN hoteli palestinski prepir med Judi in A-rabci rešiti na ta način, da so Palestino razdelili v judovsko in arabsko državo. Načrt so Judje prikrojili v svojo korist, ko so Arabce v vrsti bojev porazili in jih delno pregnali z njihove zemlje. Arabci so ponovno hoteli ta poraz popraviti, pa jim ni uspelo do danes. ZN tega spora še niso spravili s sveta in ne kaže, da bi ga skoro mogli. Tudi v vprašanju Kašmirja, zaradi katerega sta si skočila v lase Indija in Pakistan, ZN niso veliko opravili. Ko je Severna Koreja napadla junija 1950 Južno, so mogli ZN nastopiti proti napadalcu le zato, ker je sovjetski zastopnik njihovo zasedanje bojkotiral, Združene države pa so odločno nastopile v obrambo napadene Južne Koreje. U-radno ZN še vedno čuvajo premirja med obema Korejama, kajti do miru še ni prišlo. V indokitajsko vojno ZN niso posegli, ker rdeča Kitajska ni bila v njih zastopana. Tako je bila ta vojna končana izven okvira ZN s posebno pogodbo v Ženevi 1. 1954. Tudi v alžirsko vojno ZN niso mogli, ker je Francija uradno to proglasila za svojo notranjo zadevo, v katero se ZN po črki ustanbvm? listine nimajp pravice mešati.r : Ko'je Sovjetska zveza zadušila novembra 1956 protikomunistični in protisovjetski upor na Madžarskem, je glavna skupščina ZN to sicer obsodila, pa ni nič ukrenila. Zahodne sile niso marale nastopiti proti Sovjetski zvezi s silo, beseda pa pri njih ni nič zalegla. Drugače je bilo v E-jgiptu, kjer sta skušali Francija in Anglija ob sodelovanju sesede o veličini in vsebini križa, o njegovi teži in tudi o poveličanju. Zvezde so se prižgale, ko so ugasnile naše plemenice. Na tisti košček zemljice, ki je posvečena našim mučencem, sta legla mir in božja ljubezen. Pred kapelico brezjanske Marije so u-tripale svečke, prižgane Njej v slavo in slovenskim fantom v spomin. (Prihodnjič naprej) Marjan Jakopič Zveza SPB Tabor je priredila svojo spominsko proslavo v soboto, 13., in v nedeljo, 14. junija, na Slovenski pristavi v Ge-nevi, O. Celotna proslava v soboto je bila na Orlovem vrhu in na| pobočju za kapelico. Prostor je bil lepo pripravljen, fantje so pred dvema tednoma postavili visok evharistični križ, na katerega so za to priliko obesili velik trnov venec. Ves prostor o-koli kapelice je bil poln cvetja. Za kapelico sredi pobočja je stal velik slovenski grb in ob njem slovenska zastava, naš simbol in simbol mnogih, ki so umrli zanj. Nekoliko nižje so fantje postavili sedem manjših vojaških križev, ki so simbolično predstavljali transporte, ki so bili vrnjeni iz Vetrinja od 24. do 31. maja. Šest križev, šest dni upanja in groze — šest vojaških transportov naše vojske iz Vetrinja do Pliberka in Podrožči-; sedmi vojaški križ pa je predstavljal transporte in grobove pobitih ranjencev, ki so bili zajeti v Lescah, in pa domobrance novomeške skupine, ki se je pri Radečah razšla, je bila pozneje zajeta in pobita v Gorjancih. Občinstvo je bilo zbrano v kotu ob obeh cestah na Pristavi. Bilo nas je mnogo, čez 300 bakel je bilo narejenih in mnogi jih niso mogli več dobiti. Po prihodu majorja Barre-ja in njegovega spremstva na Orlov grič smo pričeli program z ameriško državno in slovensko narodno himno. Nato je bil major Barre predstavljen občinstvu, ki ga je iskreno pozdravilo. Častna straža je prikorakala na prostor pred križi. Slovensko zastavo je nosil Vencelj Dolenje (na obisku iz Argentine), reše-nec iz skupine, ki so jo odpeljali iz Škofje Loke in pobili pri Crngrobu. Ameriško zastavo pa je nosil Jože Žnidaršič, kanadsko Stane Pleško, rešenec iz šentviških zaporov, zastavonoše sta spremljala s prižganimi baklami v rokah resenca iz kočevskih morišč France Dejak in France Kozina. ^ Tišina je ; napolnila prostor. Žarometi so obsvetljevali kapelico Jožefa na E. 146 St., na katerem so razpravljali o prodaji posestev in posojil za nakup hiš. Na sestanek je prišlo tudi 70 prebivalcev collinwood-ske okolice, da slišijo zastopnike bank in posredovalcev.prodaje nepremičnin (real estate) o situaciji v naglo spreminjajoči se rezidenčni okolici. Prebivalci očitajo agencijam prodaje hiš, da z objavljanjem dolge vrste naslovov prodarih hiš ustvarjajo zastraševalno ne gotovost, da bi posestniki čim cenejše prodajali svoja imetja. Banke, ki dajejo posojila za nakup hiš, in agencije za prodajo in nakup hiš so se izgovarjale, da so vezane na zakone in zato KULTURNA KRONIKA tragedije. Pisati o naši naj večji tragediji v vseh svetovnih jezikih je naša dolžnost, prav tako je že prišel čas, da celotni slovenski svet pogleda temu žalostnemu dejstvu v oči in prizna naj večje množične zločine, ki po svojem obsegu in po končanih vojaških sovražnostih niso nikakor mogle biti izraz trenutno divjosti posameznih pseb, ampak načrtno uničevanje vsega nekomunističnega od strani vodstva Komunistične partije v Jugoslaviji. Mislim, da bi to lahko imenova-;.i ideološki genocid. Ro preteku četrt stoletja je čas dozorel, da bi se s tem poglavjem slovenske polpreteklosti začeli ukvarjati strokovni zgodovinarji. Dovolj je sedaj dokazov in dovolj ljudi je napisalo svoja pričevanja, treba bi Dilo le zbrati vse, kar je že dosegljivega in povezati v celoto pravilno znanstveno obliko strokovne zgodovinske razpra. ve. Pričujoča knjižica je važna in bo igrala pomembno vlogo v vrsti knjig in razprav, ki smo jih dobili v zvezi z vetrinjsko tragedijo, čeprav se ji pozna, da je sestavljena v naglici, a z najboljšim namenom služiti resnici. Posvečena je spominu 12 tisočim Slovencem, katerim so Angleži, ki se večkrat hvalijo, da so nekoč nudili politični azil Karlu Marksu, odklonili zavetje in jih brezsrčno poslali v naj-grozovitejšo smrt. V knjižici je na prvem mestu objavljen del govora prevzvišenega škofa Rožmana o naših mučencih in pomenu mučeništva. Uvod sam pa v kratkih besedah opisuje ozadje tragedije v Vetrinju. Glavne tri članke so napisali Joseph Melaher “May 1945 — May 1970” o razvoju dogodkov med vojno v Sloveniji, John A. Arnež o komunistični revoluciji v Sloveniji (ponatis iz knjige ‘Slovenia in European Affairs’), in Tomaž Kovač “Betrayal and forcible repatriation” (prevod iz knjige “V Rogu ležimo pobiti”). Vsi to doprinosi so obljavlje-ni predvsem za informacije ljudi, ki jim slovenski ali že preje objavljeni viri niso dostopni. je izdajatelj knjige in pozdrave. Njegove tople besede je prevedel v slovenščino lendavski župnik Štefan Zver, poti po Sloveniji. Pri kosilu se je škof Držečnik zahvalil som' boteljskemu škofu posebej za njegovo razumevanje, ko je šlo za priključitev jugoslovanskega dela Slovenske krajine (Prekmurje) k mariborski škofiji. gostje oglasili še pri župniku in prodekanu pri Sv. Miklavžu gospodu Francu Kolencu. Gostje so se nato čez Lendavo vrni-domov v Sombotelj. Povišanje šolnine v zasebnih šolah COLUMBUS, O. — Šolnina na ohajskih privatnih univerzah bo to jesen dosegla dvojno višino, kot pa je za državne univer- Prihodnjo jesen bo šolnina na državnih univerzah 5% višja od lanskega leta, za privatne šole pa bo zvišana za 11.3%. Povprečni stroški šolanja za prihodnje leto bodo na državnih Prav zato univerzah za enega dijaka, vključno šolnine, pristojbine, hrane itd., 1,676 dolarjev, za dijake na privatnih šolah pa 2,672 dolarjev. To je hud problem za starše. Svojih otrok ne pošiljajo radi ne morejo izbirati, komu proda-,na državne univerze, ker se bo-jajo ali posodijo denar. Navzoči’je slabega moralnega vpliva in niso bili zadovoljni s pojasnili. Enaki problemi tarejo vse številne clevelandske kompaktne etnične naselbine. V svojih naselbinskih skupnostih so si izgradili svoje narodne domove, svoje šole in cerkve, kar vse je živ sestavni del njihovih naselbin; z mešanjem prebivalstva pa vse te ustanove izgube povezanost v svojim narodnostnim elementom. Zmanjka tudi volje za požrtvovalno podpiranje svojih etničnih, -verskih in kulturnih središč. — Zakon res ne ščiti želje ljudi živeti v dobri soseščini poznanih ljudi, zato je ohranitev strnjenosti naselbin odvisna samo od prebivalstva, da se prehitro ne ustraši ogroženosti od zunaj. neprestanih nemirov, ki so že vsakdanji pojav na državnih šolah. Kdo pa zmore v teh časih plačevati tako visoko šolnino na privatnih šolah? Sokolska konvencija CLEVELAND, O. — Preteklo soboto so imeli Sokoli v hotelu Manger svojo 11. narodno konvencijo, katere se je udeležilo okrog 400 delegatov iz šestih narodnih okrajev. Zaradi hudega naliva je odpadla sokolska telovadna prireditev “Sokolski zlet”, na kateri bi nastopilo 700 telovadcev od 6 do 65 let starosti. Pričakovali Somholeljska škofa v liarihoru MARIBOR, Slov. — Jeseni leta 1969 je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik; v spremstvu dveh svojih kanonikov " jn škofijskega tajnika obiskal sb-sedno somboteljsko škofijo na Madžarskem. V začetku tega meseca pa sta somboteljska ško- fa vrnila mariborskemu lanski poslušali njegove'obisk. Dne 4. junija je prišel v poskrbel za razdelitev na razne pomembne osebnosti v Severni Ameriki, da bo svet vsaj ob 25. obletnici slovenske tragedije izvedel o njej. V letu 1945 so namreč časnikarske agencije, ki po gosto objavljajo malenkostne novice, skrivnostno molčale o množičnih umorih Titovega režima po končani vojni. Vsi tisti, ki nam je resnica draga, smo dolžni, pa pomagamo pri delu z:a odkrivanje resnice. Mladi rod na tej ali na oni strani oceana obsoja vse zločine ne glede na to, kdo jih je zakrivil in ne glede na to, če je to komu prav ali ne. Od zgodovinarja zahtevamo samo odkrivanje resnice in prikaz vse resnice. Knjižica je kar lepo urejena, moti pa to, da so opombe pod črto za Arneževo razpravo objavljene na koncu, medtem ko bi morale slediti članku. Jezikovno bi opozoril vse bodoče pisce o Vetrinju, da naj pazijo na slovensko obliko Vetrinj (ne Vetrinje), ako uporabljamo slo- so več kot tisoč udeležencev. V | vensko obliko. Pravilno bi tudi to Sokolsko zvezo je včlanjenih j bilo, ako bi se bila objavila kaka 18,000 Amerikancev slovaškega bibliografija dosedanjih spisov o in češkega pokolenj a. | vetrinjski tragediji, vključno Anton Šuster, predsednik člankov po revijah, zbornikih konvencije, je izrazil pohvalo mladini, ki se je v večjem številu udeležila letošnje sokolske konvencije. Cleveland pai je pustil Šusterju neprijeten spominček. Ko se je vračal iz neke sokolske seje, je bil na cesti napaden, razbili so mu nos in poškodovali vrat. Vzeli so mu tudi osebne in korporacijske papirje. itd. v raznih jezikih. Vsekak°r je treba izdajo knjižice “The Slovenian tragedy” pozdravita pokazala pa je tudi potrebo P° (izdaji obširnejšega dela': o naši pplprefekli dobi. Vsekakor pa; k° prav prišla ameriškim razišk°' valcem prisilne repatriacije vsem tistim, ki bodo pisali o naši polpretekli dobi. A. P* ft.M2FJ3KA DOMOVTIfA, ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR V novi stavbi se je že udoma- stopali k njemu, samo Dodlička čil mizar. Vse diši po barvi in kitu, ko barva vrata in okna. Pa tudi mizar je opravil in nova domačija stoji gotova od kleti do žitnice pod streho in čaka svojega gospodarja. Kakor jajce jajcu je podobna stari, tudi sobico za prihodnjega užitkarja ima zadaj. Gostač Gašper se je že izselil in prazna sobica ima Vrata in okna odprta na stežaj, pobeljena je in pomita, čista kakor steklo; čaka na starega— Porazila. Rž na solnčnih bregovih vidno zori, žetev je pred durmi, sveti Jakob bo jutri. “Zjutraj pojdemo vsi v cerkev in potem se bomo selili. Prvi se preselim jaz v svoje, drugo pa že povem jutri,” je ukazal oče po večerji in ta dan ni več spregovoril. Molčal je ko grob, četudi so imeli mladi vse polno vprašanj, kako bo vendar, kdo se bo našel!” v “novo”. Ničesar niso izvedeli' in nepotolaženi so morali iti narazen. Sešli so se šele zjutraj v cerkvi. Akoravno je bil delavnik, je bila cerkev natlačena ljudi. Prišli so vsi Jakobi iz cele fare in za tiste, ki niso mogli priti, ker so bili na delu na Bavarskem ali na Dunaju, so prišle njihove žene in otroci. Po povzdigovanju je Vstalo iz klopi krdelce mož in pokleknilo k obhajilni mizi pred oltarjem. Glej — med njim se beli tudi glava starega Porazila. Kot otrok kleči tu strogi starček, iz oči mu teko solze, roke se mu tresejo, in da ga ni sram, zaplakal bi naglas. Spominja se 1'ajne žene, vidi sebe, kako se odreka gospodarstvu, misli na otroke. Vse mu v živem neredu prihaja na misel. “Moj Bog, daj, da se vse dobro izide,” moli. Po sv. obhajilu naredi, križ, zaužije Telo Gospodovo, trenutek še kleči s sklonjeno glavo, sam Vase zatopljen, vstane z drugimi in se vrne po cerkvi na svoje mesto, k svojemu širokemu klobuku. Toda kako se vrača! Sam sicer ne vidi nikogar, a njega vidijo vsi. Ustnice je trdo stisnil, oči se mu leskečejo, gre ravan kot sveča, ne čuti teže starosti. Stara Petačka je sunila s komolcem Korenko in ji šepet-hila: “Glej no, Ančka, starega Porazila, z nama je hodil v šolo, sodem križev nosi na hrbtu, posestvo bo danes izročil, pa koraka kot mladenič.” “Oče je še korenjak,” si mislita sinova, “vsaj še deset let bi lahko gospodaril.” — “Oh, ta bo živel še celo večnost, bogve, koliko žita mu bomo morali še dati,” računa v duhu Manca in opazuje starca. “Lep je,” se veseli Dodlička na koru in stopa na prste, da bi dobro videla. “Hlače, suknja, čevlji, vse kakor novo, samo rutko bi mu bila morala dati že Včeraj.” In stisnila je črno ži-dano rutico, kakor jih nosijo hioški v Klenči pod ovratnikom na srajci pod vratom. “Njegova 3e malo razcefrana.” Gospod župnik moli očenaše in vsa cerkev posluša, za koga bo molil; moli tudi za rajno Porazilko da h koncu pristavlja: ‘Molimo še posebej za dober Amen!” “Aha, to je gotovo dal oče,” So pomislili v tem trenutku ddadi, in molili so posebno go-Ieče do konca. Doma so vsi še pred zajtrkom loščili očetu. Poljubili so mu roko in se v preprostih besedah Zahvalili za vse, kar je za nje storil; “za božanje in palico, za Inlo in delo. Vse naj bi mu ljubi jnik Dobrinin postal tako pogost P.Og stotisočkrat povrnil z do- [ obiskovalec našega zunanjega brim.” Š praznimi rokami so pri- tajništva: Ni bilo brez pomena, mu je stisnila v trde dlani mehko rutico: “Če bi imela več, verjemite, oče, srce bi z vami razdelila, tako kakor svojega očeta Vas imam rada,” je govorila krotko in odkrito; kakor rožica je pri tem zardela in tako lepo je pogledala Porazila, da je moral obrniti glavo in iti k oknu. “Presneta žaba,” se je jezil v duhu in premagoval ginjenost, “je kakor pipec za groš in zmotila je še mene starega človeka, da bi se skoraj začel cmeriti.” “Ti se pa znaš prilizovati — kakor mačka,” je zbodla svakinjo Manca, čutila je, da bi ne mogla reči staremu tistega, kar Dodlička, za noben denar, in ni verjela, da Dodlička odkritosrčno misli. “Čemu si si delala stroške!” se je zahvalil gospodar že zopet miren in takoj zaklical: “Prinesi torej zajtrk.” To je velel Gašperici, ki je še vedno gospodarila v kuhinji, da se ne bi mladi mudili s kuho. “Še kosilo nam boš skuhala in potem izročiš kuhalnico mladi; večerjati bomo je vsak v svojem!” “Vsak v svojem?” se je začudila gostačka, in skoraj bi ji bila padla skleda iz rok. “Kaj pa Vi, stric, ali ne boste jedli z mladimi?” “Ne vem, če me povabijo!” se je smejal Porazil. “No, ta bi bila lepa!” “Samo če vam bo teknilo; jaz sem slaba kuharica,” se je oglasila Manca, “zato pa je Dodlička tam-le bolj fina.” “Zelo rada kuham, oče, samo povedati morate, kaj imate radi.” “Tititi!” je zapretil s prstom Porazil in jo zopet nekako skrbno, pogledal. “Kruh in, krompir e kmetova hrana; zapomni si! Zdaj pa jejmo!” Po zajtrku so začeli. Par volov prepeljali v nove hleve in takoj so obesili tudi jarme na kljuko; razdelili krave in jalo-vice; iz hleva so šli v skedenj in delili rešeta, cepce, kose, slamoreznice, verige na pol in pol. Odtod so šli v kolnico. Vozove, pluge, brane, motike, lopate so devali na dva kupa, perutnino so razdelili v dve jati in v žitnici so odmerili žito na dvoje. Cel dan jim je minil pri tem poslu in mladi še vedno niso vedeli, kje bo kdo gospodaril, kdo bo ostal na rojstnem domu, kdo se bo selil v novo poslopje. Zato so delili radevolje in pravično. Sele ko je prišla na vrsto delitev pernic in pohištva v hiši, je obstal Porazil pri mizi in čakal, da pridejo za njim še drugi. Na njegovem licu se je zrcalilo nenavadno vznemirjenje. Ne da bi se zavedal, se je Porazil vedel kakor star kralj, ki se pripravlja, oddati žezlo in prestol svojemu nasledniku. (Dalje prihodnjič) da je tudi Moskva parkrat javno povedala, da se ji arabska taktika ne zdi zmeraj pravilna. Prvič je to bilo v dnevih zelo napetih odnosov med Izraelom in Libanonom, ki so jih pa dejansko zakrivili palestinski gverilci in komandosi. Še bolj značilna je pa postala taktika palestinskih gverilcev, ki so se pri zadnjih nemirih v Jordanu hoteli polastiti oblasti. To je seveda spravilo na noge vse tiste a-rabske države, ki ne simpatizirajo z gverilci, na primer vse a-rabske kralje in konservativne šejke. Samo ti pa imajo denar, samo ti lahko poleg Moskve financirajo izrelske oborožene sile. S taktiko palestinskih gverilcev pa niso bili zadovoljni tudi v Moskvi, česar pa niso preveč vneto skrivali. Izrael je pa na vse to reagiral s poostrenim vojskovanjem, kar sta najhitre-te začutila Egipt in Jordan. Izraelskemu bloku pa očitno manjka denarja, drugače se ne bi tako vneto plazil okoli Libije in se ji dobrikal. To so zunanji znaki, ki namigujejo na možnost, da so tudi v Moskvi prišli do sklepa, da je treba iskati poti, ki vodi do končanja vojskovanja v arabskem svetu. Pri tem se pa v Moskvi ne počutijo dobro pri misli, da morajo financirati egiptovsko u-deležbo v izraelsko-arabski vojni, obenem pa prenašati zmeraj bolj nasilne grožnje, ki prihajajo iz Peipinga. Od tod tudi nobenih preveč poudarjenih izjav iz Moskve, da tam niso za nespodoben konec vojskovanja o-koli Izraela. Pod pritisk sta torej prišla oba: Izrael od Amerike, Arabci pa od ne preveč zanesljivih levičarskih zaveznikov po svetu. To je vir, zakaj se množe novice, da smo pred začetkom zakulisnih pogajanj za premirje med Izraelom in Arabci. mah oglasi Soba ali stanovanje Zenska srednje starosti, ki dela pri Goodwill Industries na E. 70 St., bi radi dobila sobo ali “Efficiency apartment” v tej bližini. Kličite Mrs. Klein od 8. do 5. ure 431-8300. (126) V najem hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155. (x) Lastnik prodaja hišo na 995 Maud Ave., blizu E. 79 St. 6-6 plinska furneza, vsa podkletena, 2V2 zidane garaže. Se mora prodati. Lastnik pomaga financirati. Kličite IV 1-3297. (126) izraelsko-arabska vojna prehaja tudi na diplomaiitno polje CLEVELAND, O. — Ta stvar se že dolgo plete, ni pa bila tako opazljiva. Padlo je na primer v oči, da Amerika noče dati Izraelu letal, ki‘ nanje Izrael tako težko čaka. Nixon najde za javnost zmeraj kak izgovor, da se odmakne odločitvi. Padlo je tudi v oči, da se Ameriki ni začelo muditi, odkar je sovjetski posla- Euclid 3 bedroom brick bungalow, N. off Lake Shore, Holy Cross parish. 2 bedrooms and full bath up, 1 bedroom, kitchen, living rm., dining room and full bath down. Full basement, 2 car garage, lot 50 x 133. Beach privileges, asking 29,500. Eastlake 3 bedroom ranch with full base-! ment, built-in oven & range in St. Justins Parish. Lot 51 by 250. Priced at $23,900.00. VINE Realty Inc. Corner Rte. 91 & Vine WH 2-4440 After 5 call RE 1-6140 (18,25 jun) M AYTAG MAYTAG C*\.pE 04bE AUTOMATICS # lie knight a truckload of Maytag Automatics, Wringers and Clothes Dryers to bring you Maytag Dependability for the lowest price ever! NORWOOD APPLIANCE it FURNITURE john mm & sons Hiša naprodaj E. 67 okolica, enodružinska hiša. 3 spalnice, aluminijasta obloga, polna klet, plinski fur-nez, garaža za 2 kare. $10,500. Vprašajte za Jack Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 (18,19,23,25 jun) Society” ofCTTcM ONE FAIRLANE DRIVE JOUETf 1L 60434 Since 1914 ... .., the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholaj ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officer* President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee................. Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director ............. Nancy Owen Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osebja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače nte more do nujno potrebnih počitnic, število osob-ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 29. junija do 6. julija. ^ihiiiiiuiitmiiiimnuiimiiiimuiimiiiKiiiiiiiiiiiHiiMimiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiip. / i JOS. ŽELE IN SINOVI mm ” Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g Mi smo vedno pripravljeni r. najboljšo postreibo POGREBNI 650» ST. CLAIR AVENIJE COLLINWOODSKI 45» E. 152nd STREET ZAVOD j Tel.: ENdlcott I-05Mf URAD 'H Te!.: IVanhoe 1-3118 H Hiša naprodaj Euclid Chardon Hill okolica, zidan bungalow, 2 spalnici, na pol zgotovljeno zgoraj, predeljena klet, garaža, velik lot, sadna drevesa, grozdje. Kličite KE 1-2342. —(126) Slovenski starejši moški dobi stanovanje z starejšim moškim da si delita stanovanje,, privatna soba z air conditioner. Kličite 281-5435. (124) V najem Oddamo 6 sob zgoraj, plinski furnez, garaža, na E. 74 St. Kličite 944-7175. (126). Zidano poslopje naprodaj Sest stanovanj, zelo čisto in v dobrem stanju. Velik lot. 5 garaž; v bližini St. Joseph High School. ANTHONY J. PIRC, Broker KE 1-4347 -(126) V BLAG SPOMIN TRIDESETE OBLETNICE SMRTI PRERANO UMRLE, NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE Margie Kamber ki je umrla v cvetu mladosti dne 25. junija 1940. Naprodaj hiša za dve družini, 4-4, prijazno. Polna klet, na 1057 E. 72 St. Kličite 391-8912 po 5. uri zv. (132) Išče sobo Miren moški, srednjih let, išče opremljeno sobo pri vdovi. Pišite na naslov: V.M.J. 6428 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103. —(126) Bila si kakor žar pomladi, lepa, kakor rožni cvet, pa prišla je bela žena in odtrgala ta cvet. Sladka ram je misel na Te pa na ljubki Tvoj nasmeh, in besede ljubeznive, ki si imela jih do vseh. Ko bi ljubezen govorila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Tvoji žalujoči ostali: JOSEPH in JULIA KAMBER, starši IRENE, sestra FRANK in JOHN, brata Cleveland, Ohio 25. junija 1970. VABILO! Odbor hrvaškega Društva (Ogranak) “Matija Gubec ’ vabi vSe rodoljubne Hrvate in Hrvatice, pristaše in prijatelje nauka bratov Radičev, kakor tudi vse prijatelje od blizu in daleč, posebno tudi brate Slovence, naj pridejo na NJIHOV DRUŠTVENI PIKNIK, ki bo V NEDELJO, 4. JULIJA, NA FARMI SV. JOŽEFA. Pridite in poveselite se z nami! Od poidite naprej bo na razpolago pečena jagnjetina in druge domače dobrote; seveda tudi pijače vseh vrst. Za odbor “Ogranka ‘Matija Gubec’” Anton Krklec ICHI ^ L U1S GOLOMA: ^ 5 MALENKOSTI Š >5 5 >&jrjpjpj®rjrwMj^jrj0rjrjrj&jrjrj&jpjpj&% a»wir i < .•*- Zunaj kolodvora je namignil najbližjr^iu izvoščeku, ki je čakal z mnogimi drugimi v dolgi vrsti na potnike. Izvošček je z veliko postrežljivostjo prihitel pripravljat voz in je med tem skrivaj ogledoval tujca od pete do glave. Prtljage je imel čisto malo: ličen zvitek po angleškem vzorcu, z jermeni povezan, ki se vanj da na majhnem prostoru vse shraniti, kar potrebuje praktičen Anglež, ko se poda na potovanje krog sveta. Izkušeni in navihani velikomestni voznik je bil menda zadovoljen s svojim gostom. Njegovo bistro oko je ujelo med gubami elegantnega, z bogato kožuhovino obloženega površnika belomoder trak na tujie-vih prsih. In to je bilo zadosti za preprostega Parižana. Odlikovanje ima! Vedel je, da ima pred seboj visoko osebo. V gladki francoščini je naročil tujec kočijažu: “Grand-hotel Boulevard des Capucines!” CHICAGO. ILL. FEMALE HELP Advertising circulation SINGLES International firm will train six young ladies 19 to 25. Must be free to travel U.S. and abroad. All transportation, furnished. All trainee expenses furnished, excellent opportunities with guaranteed salary. CALL MR. J. DILLON SU 1-7200 10 a.m. to 6 p.m. (127) KEAL ESTATE FOR SALE 2 lots — 75 x 125 each, on Lake of the Ozarks. Private party. LU 1-1930 ]j|;i /* 0 26) KENOSHA, WISCONSIN — BY OWNER 2 lots. 66’ x 166’. Choice Lake property. East of Sheridan Road. For investment. $1,750 each. Call 251-8265 (126) 10 acres — w-3 homes, package liquor store, also mineral well. Ideal location for business oppty. By appt. only. Call aft. 6 p.m. 839-0986 : (126) BUSINESS OPPORTUNITY LADIES SPECIALTY SHOP Owner. Riverside. Ideal Location. By appointment Call 442-9659 (127) Beverage Bus. & Mfg. Plant. Choice Cicero loc, Heavy industrial area, w-option to buy brk. home & adj. inc. bldg. Call Owner 652-6541 before 6 p.m. (l, (127) Vstopil je, konji so potegnili, voz je zaropotal po tlaku. Neznanec ni kazal prav nič tistega iznenadenja, ki se meša z občudovanjem, radovednostjo in navdušenjem• in ki se loti vsakogar, ko pride v Pariz prvikrat, drugikrat, da še celo v tretje in v četrto. Niti enkrat ni pogledal vun na ulice in palače. Naslonil se je v blazine, odete z oguljenim modrim platnom, odprl je popotno torbo, ki mu je na jermenu visela ob strani, izvlekel različne, dobro shranjene papirje in jih začel skrbno pregledovati. Nobenega ni manjkalo. V desnem predalu je nosil več odprtih pisem in posameznih listov ter zavoj bančnih vrednostnih papirjev. V levem pa je bil velik zavitek, zapečaten z rdečim pečatnim voskom, v kateri je bila vtisnjena kraljeva krona. Zavitek je nosil naslov: Nj. Visokosti, vojvodu de Aosta, kralju Španije. Radovedno je ogledoval zavitek in ga držal proti luči, da bi ujel kako črko njegove skrivnostne vsebine. Pa trdi in gladki papir ni bil prosojen in potnik se je moral zadovoljiti s tem, da je zopet in zopet prebiral naslov. Pisala ga je bila roka, ki je bila bolj vajena podpisovati se in zapisovati kratke opombe kakor pa pisati dolge članke. In pisec je bil gotovo ponosen, samozavesten Italijan, ker je CHICAGO, ILL. Help Wanted Male & Female YOUNG MEN AND WOMEN Fine sharp young men and women, 18-25, needed immediately to staff Aurora Office of leading international educational publishing corporation. Must have at least high school diploma and be motivated by money and excitement. $130 weekly. Call Mr. Nestor 892 6S6I (125) HELP WANTED Č01LEGE STUDENTS SUMMER EMPLOYMENT Interesting positions now available with leader in international educational publishing field. Compete with other students for 38 — $500 scholarship and vacation trip to Hawaii. — $130 weekly. Call Mr. Nestor 892-8961 (125) REAL ESTATE FOR SALE PARK VIEW MOBILE HOME PARK & SALES Big Discounts on all mobile homes. Completely furnished. Just move in. Loop 15 Min. 354-8595 Hodgkins, 111. (125) CAMPS CAMP - BELLEVUE A MOST BEAUTIFUL CAMP on the LAKE OF TWO MOUNTAINS Our 75-room mansion with its own Chapel, Tennis Court, Base-tball, Volleyball fields, Riding Rings and half a mile of waterfront is now open for your children, 5 to 17 years. BOYS AND GIRLS SUMMER VACATION ACTIVITIES AT MOST REASONABLE RATES $55.00 PER WEEK ABSOLUTELY ALL SUMMER ACTIVITIES -INCLUDING RIDING AND WATER SPORTS The Director and College staff have years of experience in providing summer enjoyment for campers and are well known throughout Canada for their abilities. For Directions and further Information — including Brochure write to: « Camp Bellevue, P.O. Carillon, County Argenteuil, Province luebec, Canada or Phone: 613-674-2845^___________ 127) postavil naslov “vojvoda de Aosta” pred kraljevo krono Španije. Zamišljen je shranil neznanec skrivnostni zavitek v usnjato torbico,' potegnil iz žepa zapisnik, lično vezan v rusko usnje, in začel zapisovati v dolgih vrstah številke. Vrhu ene vrste je zapisal “Imam”, vrhu druge “Dolgujem”. Grmadile in kopičile so še številke, števila in vsote, in narastla je vrsta pod napisom “Dolgujem” v skrivnostno vsoto 200.00 durov — ministrski sedež —, pod napisom “Imam” pa je nazadnje stala preprosta — ničla. Popraskal si je visoko, lepo čelo s svinčnikom, kakor bi premišljeval, ali se je morebiti zmotil, ko je cenil svoje imetje na nič, in nanovo je računal in pisal. Nova, dolga, stroga, neupogljiva vrsta se je kopičila in pod črto je zrastlo silno število in ogromen dolg, edino “imetje” tega človeka... Tujec je zrl nekaj časa na te grozeče štpvilke, vgriznil s svojimi belimi zobmi v svinčnik, da ga je odlomil, in je pogledal skoz okno kočije. Voz je dospel v središče modernega Babilona, na boulevard des Italiens in des Capucines. Tu se zbira vsa eleganca, pa se šopirijo tudi pregrehe vseh štirih koncev sveta in so nakopičena bogastva, dragocenosti in sijajna potrata v svetlih izložbah na obeh straneh nepreglednih boulevardov, polnih šumečega življenja. Za vse to neznanec ni imel posebnega zanimanja. Gledal je skoz okno malomarno, kakor tak, ki je že vseh enakih prizorov davno sit. Le ob koncu ulice “Rue de Roi” so njegove oči radovedno iskale v daljavi balkon Petit-kluba, ki je bil središče pariške visoke družbe. Pod belim, rdečeprižastim platnom so sedeli na balkonu člani kluba,, so kadili in se raz-govarjali. Na kameniti ograji je slonelo par radovednežev, ki so opazovali vozove pod seboj. Tujec se je zganil, radost mu je šinila v oči in v lice in z mladostnim navdušenjem je dvignil klobuk in pozdravljal palačo, tako živahno in veselo, kakor bi upal, da bo našel v njeni senci najmanj tistih 200.00 durov, ki mu jih je izkazoval račun kot njegov dolg. Vedel je prav dobro, da v Petit-klubu igrajo visoko .. . Ko je dvignil klobuk, je bilo mogoče videti ves njegov obraz. Čudno! Kdor bi ga pogledal, bi rekel, da je lord Byron zapustil svoj grob v Nottinghamu ter se vozi čez “place Made-laine” v preprostem izvoščku in pozdravlja Petit-klub, kakor bi z njega vihrala zastava Anglije. Njegov obraz so krasile mo-školepe poteze angleškega pesnika. Glava je počivala na krepkem, mišičastem vratu, zmeraj pripravljenem, da se prezirljivo vzravna v neupognjenem ponosu. Lice je bilo pravilno podolgovato, majhna brada mu je molela nekoliko naprej, imel je lepe rjave oči in pa kostanjeve lase, ki so se mu kodrali nad visokim plemenitim čelom, kakor ustvarjenim, da nosi lavo-rjev venec. Ustna so mu obkro- ževale tiste značilne gube, ki jih začrta bridkost, skepticizem, prezirljivost, poteze, kakršne zarišejo strasti, nemirne, nikoli utešene — živa slika lorda Byrona. Dveh reči pa mu je manjkalo, da ni bil popoln Byron: na levi nogi ni šepal in na njegovem visokem čelu ni bilo niti sledu tistega pesniškega genija, ki je navdajal duhovitega Angleža. Mogoče, da se je v tem človeku na čudežen način vrnil z onega sveta slavni Byron, pustivši v Nottinghamu svoj pesniški genij in svojo šepavo nogo, ter prinesel seboj samo lepoto svojih 25 let in strasti celega svojega življenja . . . Tale Byron ne bi šel reševat Grške, pač pa jo plenit, v njegovih očeh se ni zrcalilo hrepenenje za vzori, ampak le pohlep po denarju; Pa vse na njem je bilo elegantno in aristokratično, jermenje iz finega ruskega usnja, ki je vezalo njegovo prtljago, zaponke in držaji iz srebra, listnica, v katero je zapisoval svoje račune in ki je bila tudi oblečena v dragoceno usnje, vse je kazalo tisto razkošno bogastvo tudi v malih rečeh, ki ga najdeš pri ljudeh, navajenih, da živijo vedno sredi izobilja. Izvošček je ustavil pred vhodom v Grand-hotel. Novi lord Byron ga je bogato poplačal in je stopil lahkih korakov po stopnicah navzgor. Pri vratih je naletel na visokovzrastlega starca, ki je ravno hotel na ulico; starec je imel belo brado in je vlekel nogo za seboj. Naglo se je obrnil tujec, kot bi se mu hotel izogniti, in je stopil v pisarnico, da odda svojo posetnico in da se prijavi. Pa starec je pohitel za njim, ga došel in mu zaklical španski: “Jacobo! Polaina! Bežiš pred menoj? Znamenje, da imaš denar!” “Diogen? Ti tukaj?” se je čudil nagovorjeni iznenaden in vzradoščen in mu je prisrčno stiskal roko. Pa Diogen je zmajal s svojo veliko glavo in dejal: “Sirota, ki se narodi v uboštvu, kakor mraz se ga vsak boji---------” BREZLEDNI HLADILNIK. Iznašli smo način, ki napravi cel karton Strok’s piva prav tako privlačen, kot je privlačna prenosna ledenica, napolnjena s Strok’s pivom Naš z aluminijem Vse, kar morate storiti, je to, da ga preje primerno okladite. Izolirani karton bo nato obdržal pivo kladno več ur. Brez klajenja. Brez ledu. Strok’s ... izolirani kladilni karton. Od enega ljubitelja piva do drugega THE STROH BREWERY COMPANY, DETROIT, MICHIGAN 4*226