PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trst, četrtek, 7. junija 1945 ■ Uto 1. štev, 23 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 1.- liro vračajo. Prava in navideina demokracija Neki komentator londonskega radia Je pred kratkimi predlagal, naj bi se v mednarodnih političnih razgovorih beseda demokracija sploh °e Uporabljala več. Utemeljeval je Predlog s tem, da je različno poj-™°vanje te besede že večkrat pribijalo do nesporazumov. Iz izvajaš) komentatorja je bilo razvidno, da spada med tiste kroge v Angliji, menijo, da je prava demokra-cija doma samo v Angliji in Arneži, morda še v manjših zapad-hcevropskih državah, drugod pa da 80 na vladi demokracije nižje stopnje ali pa diktature. Ti krogi sicer poudarjajo, da morajo prave demokracije na prvem mestu dovoljevati svobodo govora, tiska, združevanja, vere, političnega prepričanja, aktivno in pasivno volil-Pravico itd. V resnici pa je težišče njihovega pojmovanja o demokraciji druga. Ti krogi zastopajo zato stališče, da na primer v Sovjetski zvezi ni J***® demokracije, da tam ni svobodne trgovine, svobode tiska, da m ni svobode političnega zdru-®vanjai skratka, da teče tam vse jvijenje po nekem ukalupljenem 8l3temu. Z močno propagando o ta-Pojmovanju notranje politike Sovjetski zvezi so zajeli razme-*wna širok politično neorientiran el občinstva. Tu iti tam se spuste telo tako daleč, da enostavno trdijo, da vlada v SZ diktatura. Prav *®di se obregujejo tudi ob Poljsko, olgarijo, Jugoslavijo, češ da se Pojavljajo v teh državah več ali manj diktatorski režimi. Take trditve so presenetljive toliko bolj, €r SZ sama, pa tudi vlade omenjanih manjših držav na vsakem oraku trdijo, da so njih vlade pra-demokratične vlade. Tudi velik del angleške in ameriške javnosti B°di tako. Nje Je sedaj resnica? Da jo bomo spoznali, poglejmo, kaj beseda demokracija prav za prav pomeni. “Sseda je sestavljena iz dveh Srških besed: «demoe» — narod ter *kratia» —oblast, moč: Demokratična država je taka, kjer vodi Upravljanje države narod po svojih Voljenih predstavnikih, ne pa po-*ameznik ali kak sloj. Enakost dolžnosti in pravic bi morala ne 6'ede na versko in rasno pripad-biti vsekakor temelj take ure-Nne države. Kako so rešena ta vprašanja v ngliji jn Združenih ameriških 'žavah in kako v Sovjetski zvezi? 2emimo na pr. človeka s ceste na atrani, bogatega industrijca na uSi strani. Oba naj bosta sposob-a' Bo-li njun delež pri uprav-j Snju države enak, bosta-li uživa-y eilake pravice? Pribijemo, da ne. O’ilno kroglico bosta res dobila vsak Po eno, toda kako ogromna raalika v besedi, ki jo ima pri je javljanju države eden ali drugi. jTf^taševo mnenje Jo merodajno g *dol na vrsto od njega odvisnih, ^.^ojlmi denarnimi in položajni-avezami veže cele množice na °!°«*no prepričanje. Lahko si ^ Jame časopis, v katerem izna-svoje poglede na to ali ono vpra. ^ n^e' Da, celo več časopisov si lah- 0 bajame za svoje namene, kot 1 J>h na primer Hearstov koncern Ameriki, ki z milijonskimi na-adami proti naprednim gibanjem Vlstosmerjenih listov dnevno greši *Oper svobodo tiska. Na drugi strani pa vzemimo težaka. Njegovo mnenje, naj bo še ^-ko sposoben, bo težko seglo preko doma ali ožje družbe. Tudi o enakosti pravic Je težko govoriti. ®>cer pa ni bilo zaman že tolikokrat govorjeno o dejanski oblasti Posameznikov. Pod videzom demo-racije skuša prevzeti vso oblast Akcija. ^ Sovjetski zvezi omogoča že esplačno šolanje vsakomur tisto Phjo izobrazbe, za katero je spo-^en. Lastnina Je omejena. Boga-a tam ni. Nihče ne more z denar-ja'*' vs**jeV(ati svojega prepričanja Krav nobene razlike ni, ali si Padnlk tega ali onega naroda, ra Bi, v “*» one rase. Skratka, vsak, prav , a hba po svojih sposobnostih be- '8d0 Sel, eija: Pri upravljanju države. Kaj e to prava resnična demokra-Kaj ni potem Sovjetska zve- opravičena trditi, da j« njena *'te v res demokratična? Narod bo dovoljuje svobodne trgovi--*r smatra, da ni težišče narod- Mr,. _ V *». ke; Prvi mesec narodne oblasti Otvoritveni govor predsednika PNOO tov. Bevka - Referat tajnika tov. Breclja o delu narodne oblasti v Slovenskem Primorju in Trstu po osvoboditvi Predvčerajšnjim m Je vršilo v dvorani Ljudskega doma, kakor smo že kratko poročali, drugo zasedanje PNOC. V dvorani, kjer je na, steni visela ogromna slika maršala Tita, naše, mestne in zavezniške zastave, so bili napisi: Tito! Tu sei nostro! Ti si naš! Predsednik PNOO za Slovensko Primorje, tov. France Bevk je otvo-ril zasedanje skupščine in pozdravi generalmajorja Jakšiča, predstavnika IV. armlje, generalmajorje Dušana Kvedra in vse delegate tčr odposlance skupščine. Sledil je kratek predsednikov govor v katerem je poudaril: Naše najvarnejše zahtev« Prva pokrajinska skupščina ae je vršila pred osmimi meseci v samotni baraki, ki so jo pozneje požgali Nemci in domobranci. Druga skupščina pa se vrši v svobodnem Trstu, v dvorani, kjer so se šopirili fašistični oblastniki. (Burno ploskanje) Med tem je poteklo osem mesecev in v tej dobi smo prehodili krvavo pot. Mnogi sc- govorili, da naša pot ni prava, mnogo jih je bilo, ki so nam hoteli uničiti in odvzeti sadov« naše težke osvobodilne borbe. Da pa je bila naša pot prava, nam potrjuje dejstvo doseženih ciljev. Dosegli smo svobodo in medtem gradili naše narodno oblast. Naši sovražniki, ki so nam hoteli škodovati, So širili vesti, da naša oblast ni ljudska, temveč da je diktirana od zgoraj, od nekod drugod. Ti ljudje pa bodo poleg tega še morda govorili, da se nismo niti borili z zavezniki, za svobodo in iste cilje. Vse je moino, ni pa možno skriti požganih domov, številnih grobov, internirancev. jetnikov. Toda če tudi teh ne bi bilo, je tu naša volja, da hočemo ostati, da hočemo spadati v sklop nove demokratične in federativne Jugoslavije (Navdušeno ploskanje). Afi se mirovne konference ne bojimo, zahtevamo le, da se upoSteva samoodločba narodov. Atlantska karta in druge konference, ki so se vrSile pred polomom Nemčije, Najvažnejša pa je nafa zahteva, da se upošteva volja italijanskega in slovenskega ljudstva v slovenskem Primorju. Kdor bi hotel samovoljno odločati o naši usodi, naj ve, da bomo znali naše pridobitve braniti, prav tako kakor smo si jih znali priboriti. (Ploskanje) Omenim naj še, da sem bil pred kratkim z delegacijo demokratičnih Italijanov in primorskih Slovencev pri maršalu Titu. Pozdravili smo ga v imenu prebivalstva slovenskega Primorja in se ;nu zahvalili za pomoč pri osvoboditvi. Prosili smo ga, naj podpira naše pravične težnje sedaj tn v bodoče. Mislim, da smo s tem pravilno tolmačili vaše misli in želje. (Ploskanje) Tovariš Tito nam je pri slovesu dejal, naj pozdravimo Primorce in Italijane, ki so se borili za pravico in svobodo. Čutim dolžnost, da se ob tej priliki spomnim borcev in aktivistov, ki so padli za svobodo. Izmed dosedanjih članov PNOO manjka tov. Anton Velušček, ki so ga Nemci odpeljali neznano kam. Spominjamo se okrožnih ki okrajnih aktivistov, ki so pri izvrševanju svojih domovinskih dolžnosti žrtvovali svoja življenja. Zato odrejam enominutni molk. Prva točka dnevnega reda je bil pozdrav. K besedi »e je javil generalmajor Jakšič, ki je v imenu borcev in funkcionarjev IV. armade pozdravil drugo zasedanje Pokrajinske skupščine in ji želel, da b' napori pri izgradnji in obnovi naše domovine želi svoje uspehe. Obljubil je, da bo naša vojska ljudstvu pomagala tako, kakor je ljudstvo pomagalo svoji vojski v njenih najtežjih dneh. Pozdravu načelnika IV. armade je sledil referat tovariša dr. Bogdana Breclja, tajnika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje. V njem je orisal delo PNOO v času narodno osvobodilne borbe in v prvem mesecu srvobode: Tovariš Brecelj je v svojem referatu poudaril predvsem sledeče misli: Izgradnja in prvi odloki narodne oblasti sil je postala potrebna v novo osvobojenih predelih. V zadnjem mesecu so se vršile v vseh takih predelih volitve organov narodne oblasti, V Gorici se je v prvih dneh po osvoboditvi formuliralo italijansko protifašistično predstavništvo. V sodelovanju z njim je dal mestni odbor OF pobudo za sestavo Protifašističnega plenuma, ki je na svoji prvi seji 12. maja izvolil Mestni odbor, ki Je prevzel do prvih rednih volitev v svoje roke oblast v mestu. 29. maja je potrdila njegovo sestavo verika skupščina zastopnikov vseh protifašističnih organizacij, ki se Je vršila že na najširši osnovi ter je izvodila mestno skupščino in mestno narodno sodišče. Slično je bilo v tržaškem okrožju. V Sežanskem okraju so bile volitve v glavnem izvedene že v prvi polovici maja. 13. maja, je bil izvoljen začasni mestni odbor v Izoli Okrajna skupščina za Postojno je na svojem zasedanju 21. maja potrdila že izvoljeni Okrajni izvršni odbor. Novo ustanovljeni okraj Devin — Nabrežina je dobil svoj izvršni odbor in okrajno narodno sodišče na prvem zasedanju skupščine, ki »e je vršilo 26 maja. Iste dni sta skupščini delegatov koprskega in tržiškega okraja Izvolili izvršna odbora in sodišči obeh okrajev. Lahko trdimo, da je organizacija začasnih osnovnih organov narodne oblasti v obeh okrožjih v glavnem zaključena. Organi ljudske oh. lasti so bili večinoma še prej,- sicer pa v zadnjem mesecu postavljeni na demokratično bazo, znak, da je pri njihovem formiranju sodelovalo ljudstvo po svojih najboljših predstavnikih. Vendar imajo vsi le začasen značaj in bodo delovali le do rednih volitev, ki se bodo izvedle, čim jih bodo prilike dovoljevale. Pokrajinska zakonodaja Pokrajinsko zakonodajo v tej dobi bi mogli deliti po svrhi posameznih odlokov in po snovi, ki jo urejajo, v tri vrste. Del odlokov ima za cilj nadaljevanje borbe proti fašističnim elementom in proti estan-kom okupatorjevega režima, drugi del se peča Z gospodarskimi vprašanji in z vprašanji obnove, tretji pa je posvečen kulturnim problemom. 11. maja je bil izdan odlok o zapori in začasni upravi imovine nemškega Rajha, nemških državljanov, ljudi nemške narodnosti, ki se niso udejstvovali v protifašistični borbi, in vojnih zločincev t?r njihovih pomagačev. Smoter tega odloka je v tem, da se odvzame naštetim gospodarska osnova za nadaljevanje njihovega zločinskega dela. Odlok predvideva razen tega začasno upravo zapuščene imovine. S tem pa hoče tud pustiti lastnike, ki ne spadajo v zgoraj navedeno kategorijo. Važen je odlok o razpustu fašističnih društev, kakor tudi odlok o obvezni prijavi društev. Semkaj bi končno, kolikor gre za nadzorstvo nad tiskom, spadal tudi odlok dne 25. maja s katerim se ustanavlja urad za tisk. Tržaško okrožje je objavilo 30. maja odlok, po katerem se v novo osvobojenih področjih začasno pobirajo davščine po starih predpisih. V tretjo vrsto odlokov spada odlok od 29. maja o zaščiti kulturnih spomenikov, ki je našel svoj odmev zlasti v kulturnih centrih, in odlok z dne 24. maja, po katerem končajo osnove šole obeh okrožij svoj pouk 15- junija tega leta. Država, naši narodi in cerkev Maršal Tito je v Zagrebu sprejel delegacijo Katoliške duhovščine Tržaška avtonomna oblast Gospodarski pomen, ki ga ima Trst , 17. maja je zasedala skupščina za svoje najširše zaledje, zlasti pa na-1 odposlan’cev mesta Trsta, pred-rodnostni sestav njegovega prebival- stavnikov najširših ljudskih slojev, Do osvoboditve je narodna oblast, vznikla iz vsesplošne ljudske borbe proti okupatorju, že uspešno delovala po vsem Slovenskem Primorju. Izvajali so jo voljeni oblastveni organi NOO, na osvobojenem in po-losvobojenem ozemlju, delno pa tudi odbori OF na neosvobojenem ozemlju. Skoro ni bilo kraja, kjer naša oblastvena ali vsaj politična organizacija, ki je imela zaradi ukoreninjenja narodno osvobodilnega gibanja v masah začasno tudi oblastveni značaj, ne bi v trenutku osvoboditve že obstojala. Z osvoboditvijo so padle v dotlej neosvobojenih predelih zunanje ovire, odpadla je potreba konspirativ-nega dela, ki ni dovoljevalo neposredne udeležbe vsega ljudstva pri izvajanju oblasti. Z osvoboditvijo se je v dotlej neosvobojenih predelih delovanje naših organov razširilo tudi na take panoge, ki jih je imel prej po sili razmer v rokah okupator, morali smo prevzeti najrazličnejše gospodarske, kulturne in druge ustanove, nismo pa na drugi strani prevzeli okupatorjevega aparata, ki jih je uporabljal. Tudi to je terjalo od nas, da razširimo osnovo naše oblastvene organizacije in da jo še tesneje naslonimo na ljudstvo. Zlasti p« je važna taka razširitev glede na težke naloge obnove, ki so pred nami In katere bomo uspešno rešili le tedaj, če bomo uspeli v boju proti ruševinam in proti zunanjim in notranjim sovražnikom, ki se hočejo z njimi okoristiti in ponovno zasužnjiti naše ljudstvo, mobilizirati najširše ljudske plasti. Izgradnja naše oblasti pomeni torej zlasti pritegnitev ljudstva v oblast. Čeprav je naša oblast obsto- nadaljuje. Pri obnovi so konkretno predvsem važni neposredni gospodarski ukrepi, o katerih je govora na drugem mestu. Za njen uspeh pa je prvenstveno odločilno sodelovanje ljudstva pri oblasti, njena demokracija. To bomo ustvarjali'z aktivizacijo množic. Splošni oblastveni ukrepi in odloki pa so tista oblika, ki naj tako ekti-vizacijo omogoča in jo usmerja. S te prehajamo v tem pogledu k oce-r.l in pogledu našega dela po osvoboditvi, ga moramo motriti prav s tega vidika. Nova upravna razdelitev Takoj po osvoboditvi je postalo jasno, da stara upravna razdelitev Slovenskega Primorja, nastala pod pogoji narodno osvobodilne borbe in prejšnjega vojaškega položaja, ni skladna z novimi razmerami in potrebami. 12. maja je izšel ustrezni odlok PNOO, po katerem se Slovensko Primorje deli na Goriško, tržaško okrožje ter mesto Trst. Goriško okrožje obsega v glavnem prejšnja okrožja za srednjo, severno in zapadno Primorsko, med tem ko tržaško okrožje približno odgovarja bivšemu južnopri-morskemu okrožju. Ze 8. maja se je vršilo skupno zasedanje članov Izvršnega odbora za Srednje, Severno in Zapadno Primorsko, ki so po skrajšanem postopku se mi volili novi Okrožni Izvršni odbor kot začasni oblastveni organ, dokler se ne izvedejo redne volitve. Okrožni izvršni odbor za Slovensko Primorje je nadaljeval s svojo funkcijo kot Izvršni odbor za tržaško okrožje do Zasedanja okrožne skupščine, ki se Je vršila pred nekaj dnevi. Vzpostavitev organov narodne oblasti ali bolje njihova razširitev s pritegnitvijo vseh protifašističnih stva, ki Je po veliki večini italijansko, zahteva poseben položaj tega v sklopu naše oblastvene ureditve. Zato smo dali Trstu avtonomijo. Pokrajinska zakonodaja je z ozirom na Trst povečini le okvirna il> jo bodo predstavniki tržaškega ljudstva še posebej uzakonili za svoje območje ob upoštevanju specialnih prilik, ki vladajo v mestu. Pri tem ne omenjamo pozornosti, ki jo tudi sicer posvečajo višji forumi ravno v Trstu in ki s« kaže v nizu gospodarskih ukrepov, prvenstveno glede oskrbe. Kakor drugi kraji v Slovenskem Primorju, je imel tudi Trst že pred osvoboditvijo svoje protifašistično predstavništvo ki je združevalo vse resnične protifašistične sile v boju proti okupatorju. To predstavništvo se je bistveno razširilo 14. aprila t. 1., ko se je vršila konferenca zastopnikov osmih protifašističnih organizacij, 5 Italijanskih in 3 slovenskih, ki so izvolile svoj izvršni odbor. Njemu gre zasluga, da so bile v času najhujše borbe za Trst naši vojaški komandi na razpolago znatne vojaške sile, da se je zmaga pospešila in da so se očuvale važne naprave, zlasti pristanišče. 7- maja se je vršila plenarna seja zastopnikov protifašističnih organizacij, ki so ugotovili, da združuje italijansko-slovcnski protifašistični izvršni odbor vse zares delujoče proSlfaši-stične sile v Trstu. V pismu komandi mesta sporočajo, da pričakujejo, da se bo CEAIS upošteval kot ed'ni politični organ, ki lahko prevzame začasno dolžnost osvobodilnega sveta za mesto Trst. Za eno izmed glavnih njegovih nalog pa smatrajo pripravo demokratičnih volitev in splošno izvedbo demokratizacije vse narodne oblasti v Trstu. V svojem odgovoru na to pismo Je komanda mesta vzela dne 8. maja to sporočilo na znanje in priznala CAISu pravico predstavništva. 13. maja mu je bila oblast svečano predana. jala že prej, se izgradnja oblasti llllllllllllllllllllinillMIIIIIIIIIirllllllllllllllHMIIIIIIIinillllllllHIMIHIMIIHUlMUlHIIIIMlIlilllMIIIIIItllMMlIllIHlliilillllllllllllllimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIim ^*a izživljanja v trgovini, ker no-V(’ M se demokratične pridoblt-V0,.CtTlcjcvalo. Narod sam ne do-uje napadov na sebe, drugače Klil. kar hočeš. Tudi pri nas naj tako. ^ t>cvno se lahko prepričujemo, )>re danes prava demokracija ^ na vzhodu kakor pa na zapa-dup ®vo, dva primera iz zadnjih jav). Glazgowa Je bilo 2. junija 80 g e,,o: 158 indijskih oficirjev ki b0r,,e vračali iz nemških vojnih ta-ki naj bi se v Glasgovvu v 'al> *a Indijo Je odbilo poto- borij* tn *° *cda^ v anB'ešklh ta- ne , Zahtevali so enake kabl- ‘ "Mn cirjl. a°r jih imajo angleški ofl- vila ?Va njimi sta celo izja-Ujetniu* p08toPaJo z njimi kot z vztrajni aovra,-ne države. Oficirji so raj5i n 1 'pi-1 -vojl zahtevi in bodo Je bilo6 naslednje ladje, dast na prvi prostora še za 5000 ljudi. Dogodek je malenkosten, vendar značilen iztaz zatajevane nejevolje nad nedemokratičnim postopanjem v takozvanl najbolj demokratični državi. Istega dne je Ljudska pravica objavila reportažo Ivana Potrča »Pomlad v Makedoniji*. V njej pravi med drugim tole: Samo malo je bilo treba iti po voliščih, samo malo je bilo treba občutiti ono svečanost, ki je vladala po makedonskih mestih in vaseh, ko je ljudstvo volilo — pa ste sc uverlli, da izpričuje tistih 95 ali 99 ali 100 odstotkov vero makedonskega ljudstva v vfltko stvar naše nove domovine, kljub vsem težko-čam, ki jih doživlja mlada prebujajoča se makčdonska država. Težko, da bi kdaj pozabil na obraz poatame ženice v Kumano-vem. Na volišče je prišla sama, v črni praznični obleki: počasi, kakor stopa kmečki človek v svetišče. Svečano Je sedla za mizico, še bolj svečano je segla po svinčniku ter začela označevati kandidate. Volila je prvič v življenju. Ves njen obraz je sijal od tihe samozavesti. Zato je bil dan prvih svobodnih volitev v Kumanovem praznik v njenih starih letih, zato je moralo biti vse tako svečano: obleka, korak na volišče in kretnje roke. Enako je bilo z muslimankami, prišle so na volišče — vse. Drugače je Kumanovo ta dan pelo od glasbe. Bill so cigani, ki so igrali. Pred volitvami so sklenili na svojem zborovanju, da bodo ta dan svirall. Ob pol štirih popoldne nas je prišel prosit star cigan, če bi smel za trenutek domov, da bi se pokrepčal: od Jutra ni nič zaužil, a ves čas mora pihati v piščal. Zgodilo se je v Skopi ju, da je od priliki izbiranja kandidatov vstal cigan ter dejal: »Vse Je prav, a nekaj ni. Nobenega plganskega kandidata ni na listi, a nas Js tri tisoč.* Izbrali so dva kandidata. Nede-lisko jutro, ko so se odprla vrata volišč, so cigani že prve pol ure do zadnjega kota natrpali volišče. Nekdo Je pogodrnjel zaradi gneče. »E, zdaj je tudi cigan postal človek!* mu je odgovorila ciganka glasno in samozavestno. «Tudi mi smo ljudje!* To je danes pri nas na ustnah vseh onih, ki niso nikoli smeli biti ljudje, ljudje, ki bi smeli hoditi z dvignjeno glavo, ftele nova Titova Jugoslav'ja jim Je vrnila dostojanstvo človeka. In ti; »Tudi mi »mo ljudje!* so se začeli zavedati, da so potrebni in poklicani, da pomagajo odločati o skupnem življenju vsega makedonskega naroda, naše celotne Titove Jugoslavije. »Tudi mi smo ljudje!* t- Je rezultat naše narodno-oavo-bodllne borbe: prebudila Je narod in človeka. Da, prava demokracija je samo ki je izvolila konzulto kot začasni najvišji organ civilne oblasti v Trstu in ji dala važna pooblastila. Na svojem prvem zasedanju je nato konzulta sprejela 21- maja odlok o ljudskem sodišču za sojenje fašističnih zločincev proti obstoju in svobodi ljudstva ter njegovih demokratičnih ustanov in odlok o poslovanju komisij za čiščenje fašistov po obratih ter je izvolila člane omenjenega ljudskega sodišča. V sledečih dneh so zasedali še delegati posameznih tržaških sektorjev in volili lastne konzulte in odbore. Dne 29. maja je bil na.zasedanju tržaške konzulte razširjen osvobodilni svet za Trst, sprejet odlok o začasnem poslovanju ljudskih sodišč ter so bili izvoljeni sod-nikli. Razen tega je konzulta sklenila, da se ustanovi sodišče za sojenje v stanovanjskih sporih. S tem je bila organizacija začasnih osnovnih organov ljudske oblasti, kakor tudi organizacija pravosodja v Trstu v glavnem zaključena. Posamezni odloki osvobodilnega sveta za Trst uzakonjujejo okvirno pokrajinsko zakonodajo, drugi pa samostojno rešujejo stvari ki spadajo v delokrog osvobodilnega sveta. Skladno z odlokom PNOO z dne 25. maja je bil objavljen 30. maja odlok Osvobodilnega sveta zs Trst, s katerim se osnuje v Trstu poseben Urad za tisk. Trgovine so bile obvezno odprte že 19. maja, Z odlokom z dne 25. maja se je dovolila po določenih cenah prosta prodaja blaga, ki je bilo že prej v svobodnem prometu. Blago, ki je bilo že prej pod zaporo, se prodaja le po novih nakazilih. Obvezna Je inventura blaga v zalogi prevoznih tvrdk. Istega dne je bil objavljen odlok, ki določa, da se davščine In druge javne dajatve začasno pobirajo v isti meri kot prej. Zaradi personalne distribucije potrebščin, tudi zaradi uspešnejšega pobiranja kriminalitete je potrebna evidenca nad stanjem prebivalstva. Odlok z dne 24. maja določa obveznost prijave in objave na anagrafskem uradu. 1. Junija pa so izšli pravilniki, ki urejajo vprašanje osebnih izkaznic. (Drugi del referata tov. Bogdana Breclja,ki govori o delu gospodarskih odsekov PNOO, o financah in o šolstvu bomo objavili v prihodnji številki). Izvajanjem tajnika PNOO, tovariša dr. Bogdana Breclja, je sledila zelo živahna diskusija. Oglašali so se predstavniki skoraj iz vseh okrajev Primorske: it Sežane, Gradiške, Tržiča, Krmina in celo iz okrajev onstran Soče. Vsi so Izražali polno priznanj« dosedanjemu PNOO za njegovo delo v najtežjem razdobju narodno osvobodilne borbe v Primorju, Govoril je tudi pred-stasmik KPI ia Rima, ki je v iered- Zagreb, 6. - Tanjug - Dne 2. junija je predsednik zvezne vlade maršal Tito sprejel delegacijo katoliških duhovnikov s škofom Salisem Sevisom na čelu, ki je v imenu katoliške duhovščine pozdravil maršala Tita, Maršal Tito se je zahvalil delegaciji za pozdrav in med drugim dejal: «Vesel sem, ko vidim, da imate hrvaški duhovniki polno razumevanje za sedanje dogajanje In da želite sodelovati z novo jugoslovansko zvezno vlado in s federalno vlado Hrvatske. —Povedal vam bom svoje osebno mišljenje o razmerju države do cerkve in razmerju med narodi in cerkvijo. Moram vam reči, da kot Hrvat nisem bil zadovoljen z zadržanjem enega dela katoliške duhovščine v teh težkih zgodovinskih dneh, ki so zahtevali toliko žrtev. Oprostite mi mojo iskrenost. Govorim odkrito, kakor mislim. Nisem bil zadovoljen. Vendar to ne pomeni, da obsojamo, in tudi ne, da jaz sam obsojam duhovščino v splošnem. Mislim, da veste, da se je velik del duhovščine, posebno mlajše, ločil od starih duhovnikov, posebno od naslednikov velikega Strossmajerja, nositelja jugoslovanske ideje. V teku borbe nam je bila stalno pred očmi misel, da je vprašanje vere globoko ukoreninjeno v našem ljudstvu in da tega vprašanja ni mogoče rešiti z u-kazom, kajti take rešitve so se vedno ponesrečile in so škodile skupni narodni stvari. V tem smislu se bomo norazgovorili in našli najugodnejšo rešitev. Želel bi, da bi bila naša cerkev bolj narodna. Mogoče se vam zdi čudno, da tako močno zastopam narodnost, toda prelite je bilo mnogo krvi in preveč sem videl trpljenja, zato pa telim, da bi bila katoliška duhovščina na Hrvaškem globlje povezana z narodom, kakor je bila doslej. Odkrito vam rečem, da si ne lastim pravice'obsojati Vaše vrhovne rimske oblasti. Ne. Reči moram le, da gledam stvari kritično, ker je bila ta instanca vedno bližja Italiji kakor pa našemu narodu. Sedaj ko so podani vsi pogoji, bi želel od nje več samostojnosti. Hočemo ustvariti veliko družino južnih Slovanov. V tej družini bodo skupaj pravoslavni in katoličani, ki morajo biti krepko povezani z vsemi ostalimi Slovani. V tej družini bo več pravoslavcev kot katoličanov. To pomeni, da bo trebo urediti od-nošaje med pravoslavno in katoliške cerkvijo v duhu velike ideje zbližanja in tesnega sodelovanja slovanskih narodov, ki so v svoji zgodovini zaradi neenotnosti toliko pretrpeli. Trpljenje je doseglo višek v tej vojni, ki je imela namen uničiti Slovane. To so moje misli». Po svojem govoru se je maršal Tito razgovarjal še nekaj časa z delegacijo. Nesporna pravica JA v Tratu jamstvo, da se fašizem ne bo znova dvignil ona taka, v kateri ima narod res "» navduievalnih besedah prikazal oblast, | bodočnost, ki jo bo imelo ljudstvo Beograd, 6. Tanjug. — V članku z gornjim naslovom pravi cGlas* med drugim: Prisotnost čet Jugoslo- vanske armade in garibaldincev v Trstu, izvolitev narodno osvobodilnega odbora aa mesto Trst, ustanovitev sindikalnih organizacij, delovanje demokratičnih institucij na ozemlja, ki je bilo do sedaj pod fašistično upravo, so vse napoti današnjim demokratom Bonomijevega tipa. Isto italijansko časopisje, ki je do včeraj sbkalo borbo jugoslovanskih narodov kol tolovajstvo sodrge ih ki je nesramno lagalo o Titu, piše sedaj o prekršitvi demokratičnih načel, proti katerim da se Je 20 let borilo ir zahtevalo zaščito prebivalstva od strani zaveznikov, katerih vojnim naporom se je takorekoč še včeraj smejalo. Medtem ko se med zavezniki rešujejo sporna vprašanja na način, ki je dostojen narodov, ki so se skupaj borili proti skupnemu sovražniku, torej mirno in dostojanstveno, sejejo italijanski novinarji tipa Virginia Gaide z razburljivimi naslovi po časopisju v svetovni javnosti nemir zaradi tega vprašanja te skušajo poglobiti nesporazum med zaveznik! let- t^ko ustvariti položaj, ki bi prijal njihovim imperialističnim zahtevam. Medtem ko nas pisanje italijanskega časopisja prav nič ne razburja, pa abuja stališče enega dela za-, vozniškega časopisja ohčutek užaljenosti. Stališče naše vlade v vprašanji! Trsta je enostavno ir. jasno, Jugoslavija kot enakopravni član zavezniške koalicije v borbi in zmagi nad fašizmom ima pravico, da s silo sec.jega orožja osvobodi pokrajino, v kateri živijo njeni rojaki, ki čakajo ni rešitev mirovne konference. Jugo-sbivija ima nesporno pravico, da zaščiti pravilno poslovanje upravnega aparata na tem področju. Jugoslavija upravičeno zahteva, da se ne pozabi, da je imela Jugoslovanska armada pri zavzetju Trsta 8000 mrtvih. Tisoči žrtev fašistiščnega terorja, ki jim je sodilo fašistično sodišče v Trstu, zahtevajo prisotnost naše armade, ki za nje predstavlja garancijo, da fašizem ne bo zopet V6tal. Bombaž iz SZ Beograd, 6. - Tanjug — Rezultati trgovinske pogodbe med Sovjetsko Zvezo in demokratično Jugoslavijo prihajajo vedno bolj do realnega izraza. Pred nekaj dnevi je prispela v tekstilno tovarno v Niš pošiljka od 60.000 kg bombaža iz Sovjetske zveze. S to dobavo se bo proizvodnja tekstilnega blaga za široke ljudske množice kakovostno in količinsko znatno dvignila. Koroška ni pozabljena Beograd, 6. Tass. — Za časa svojega bivanja v Sloveniji Je maršal Tito sprejel delegacijo slovenskega in avstrijskega ljudstva Koroške. Delegacijo je vodil podpredsednik pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za slovensko Koroško, Kizmandl. Poslanci koroškega ljudstva so ipojasnill maršalu Titu sedanji položaj na Koroškem in ga prosili, da posredujejo pri zaveznikih v korist slovenskih in avstrijskih pro-tifašistov, ki jih preganjajo fašistični elementi. Poslanci so izjavili, da je večina koroškega ljudstva enotna v svoji želji, da se koroško o- zemlje pridruži demokratični federativni Jugoslaviji. Maršal Tito je odgovoril, da so zavezniki obljubili, da bodo spoštovali demokratične oblasti, ki jih je teuošifo ljudstvo samo. Poudarjal je, da so bratovski odnoiaji vzpostavljeni med Hrokimi množicami slovenskega in avstrijskega ljudstva, najboljše jamstvo, da bo narodno vprašanje v slovenski Koroški pravično rešeno, Jugoslavija ne more biti brezbrižna vprašanju slovenske Koroške, katere ljudstvo po večini želi, da se združi z vsem slovenskim narodom. Tito je dejal da bo to vprašanje končno rešeno na mirovni konferenci. Slovenskega Primorja in Trsta v demokratični Titovi Jugoslaviji. Poudaril je, da so prave demokratične sile v Italiji bile in bodo pri-jat el j narodom Jugoslavije. Po ugotovitvi verifikacijske komisije, da je skupščina zaradi več kakor dve tretjinske udeležbe vseh upravičencev sklepčna, je skupščina izglasovala Odlok o razširjenju PNOO Odlok ae glasi: 1. PNOO za Slovensko Primorje in Trst se razširi na 60 članov. Od teh so eden predsednik, trije podpredsedniki in dva tajnika. 2. PNOO za Slovensko Primorje in Trst je najvišja zakonodajna in izvršna narodna oblast v Slovenskem Primorju in Trstu. 3. PNOO za Slovensko Primorje in Trst si izbere predsedstvo ki ga tvorijo predsednik, trije podpredsedniki in dva tajnika ter pet članov. Predsedstvo PNOO za Slovensko Primorje in Trst je v imenu PNOO predstavnik narodne oblasti v Slovenskem Primorju in Trstu in izvršuje v času, ko odbor ne zaseda, vse njegove funkcije. Za svoje delo odgovarja Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje in Trst. 4. Ta odlok se takoj uveljavi. Trst, dne 5. junija 1945. Novi PNOO Šesta točka dnevnega reda so bile volitve novega v smislu pravkar izglasovanega odloka razširjenega PNOO. Izvoljeni so bili: za predsednika France Bevk, pisatelj, Slovenec; za prvega podpredsednika dr. Zoratti Umberto, zdravnik, Italijan, za drugega dr. Pettarln Luigl, advokat, Italijan; za tretjega Kraigher Boris, gradbenik, Slovenec; za prvega tajnika dr. Bogdan Brecelj, zdravnik, Slovenec; za drugega inž. Benčič Dragomir, Slovenec; za člane, Italijani: Laurentt Eugenlo, delavec; Fantini Mario, komandant divizije Garibaldi; dr. Villoni Ame-deo, zdravnik; Sies Glovanni, de-\avec; Gašperini Leopold, uradnik; Sprejemi v čast Hopkinsa Moskva, 6, Tass. — Predsednik sveta ljudskih kimisarjev SZ Stalin je priredil v Kremlju kosilo v čast Harryju Hopkinsu, osebnemu zastopniku predsednika ZDA. Pri sprejemu so bili navzoči g. Hopkins i'> njegova žena, ambasador Združenih držav v Moskvi Harriman s hčerko, britanski ambasador v Moskvi Kerr, svetnik poslaništva Združenih držav Kennan, predstavnik severno-ameriške vojaške misije generalmajor Deande, pomočnik državnega tajnika Združeih držav Bo-halen, generalmajor Spalding bri-gadni general Roberts, viceadmiral Migles. S sovjetske strani so bili navzoči: Molotov, Mikojan, Berija, Malenkov, Kaganovič, Zerin, Bul-ganič, Kosonin, admiral Kuznecov, Merkulov, Litvinov, Majski z ženo, lnialski maršal Falalejev, letalski maršal Astaksov Kuznecov, Popov, Sergev, generalni polkovnik Golikov in drugi. Obed je potekel v prisrčnem ia prijateljskem vzdušju, Hopkins ie vedno v Moskvi Moskva, 6. Radio London, Po- stbni odposlaneo predsednika Trumana v Moskvi g, Marry Hopkins je odložil svoj odhod iz Moskve. Pretekli petek je končal svoje poslanstvo, ki je imelo nalogo, da pripravi teren za sestanek treh voditeljev Velike Britanije, Amerike in Sovjetske zveze. Od prihoda g. Hopkinsa v Moskvo se opaža zboljšanje atmosfere, v kateri se vodijo tekoči posli. Bersa Ruggero delavec; Pobega Giovanni, delavec; Bersa Fiore, de-la ve c; dr. Montanari, prokurator; de Rossi Pietro, uradnik, Visintin Luigi, novinar; prof. Ferlan, profesor; Belione Mito, inženir; Don-ninl Vlncenzo, študent; Ferfolja Josip, advokat; Maule Bruno, delavec; Vlak Renato,-uradnik; Bot tai Giuseppe, trgovec; Fienia Gll-berto, inženir; De Rossi Marino, delavec; in Slovenci: Babič Branko, delavec; Julij Beltram, kmet; dr. Ambrožič Franc, zdravnik; dr, Juriševlč Franc, agronom; Grmek Alfonz, uradnik; Prosen Josip, kmet; Tuck I£arol, kmet; Černe Ljubo, trgovec; Bele Stanko; Bele Katarina, kmetica; Martlnuč Franc; Vatovec Ernest; dr. Fornazarič Slavko, advokat; dr. Marušič Franc, zdravnik; Dujc Albin, zo-botehnik; Štrukelj Jože, industrialec; Kovač Albin, delavec; Vižintin Bogomil, stavbenik; Škapin Ivanka, kmetica; Furlan Edvard, delavec; Kuk Jo^e-Branko, major, Zdravljič, kapetan iz Benečije; Kodrič Rudi, major; Sirk Ivan, kmet; Poljšak Ema, kmetica; Per-vanja Franc, kemik; dr. Rutar Karlo, zdravnik; Zorko Jelinčič, profesor; dr. Tomšič Franc, advokat; Suban Mirko; Sirca Boris; Grilanc Stanko; Russta Franc, podpolkovnik. Sledilo je čitanje in izglasovanje resolucij maršalu Titu, predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču in sekretarju KPI Palmiru To-gliatiju. Nato Je tov. Grmek zaključil zasedanje »kupščlne in želel vsem uspehe na polju obnove in izgradnje naše domovine. V imenu novo Izvoljenega PNOO je obljubil, da bodo njegovi člani storili vse, da bo čim prej dvignjena in aagotov-ljena bodočnost primorskega ljudstva. Sestanek treh Washington, 6- — Predsednik Truman je izjavil na oknferend tiska, da se bo v bližnji bodočnosti sestal s Churchillom in z maršalom Stalinom. Dodal je, da je bil dnevno v telefonskih etikih a Churchillom zaradi položaja na Bližnjem vzhodu. Stafford Crippst ljudstvo prevzema oblast v Evropi London, 6. NNU. — Bivši minister za letalsko proizvodnjo Stafford Cnpps, ki bo verjetno prevzel kandidaturo laburistične stranke v grofiji Bristol, je včeraj v svojem govoru izjavil: Ljudje, ki bodo v volitvah Izbrani na odgovorna mesta, bodo morali nujno biti naklonjeni v levo smer. V Evropi prehaja oblast od starega vladajočega razreda na ljudske množice in mi nočemo biti zaveznik tega starega viadajočega razreda. Mi v Veliki Britaniji moramo razumeti Sovjetsko zvezo in z njo sodelovati. Pope Inoma odobravam politiko Churchilla in Edena, ki sta jo vodila v času vojne v odnošajih do Sovjetske zveze. Prepričan pa sem, da tako sestavljena vlada, kakor je sedanja prehodna vlada, nikakor ne bi mogla gojiti prijateljstva do Sovjetske zveze tako, kakor bi ga lahko pospeševala laburistična vlada. Zunanja politika CSR London, 6. — Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je potrdil dopisniku «Sunday Timesa*, da »e bo zunanja politika Češkoslovaške osnovala na zvezi s Sovjetsko unijo ter na popolni neodvisnosti in prijateljstvu z zapadni-ml demokratskimi državami. Posoli nemšKe Kapitulacije Vsa oblast v rokah zaveznikov, ki bodo dolotilf tudi novo nemfiko mejo tVashington, 5. NNU. — Vlade Zedinjenih držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije so danes objavile naslednjo deklaracijo o pogojih nemške kapitulacije in o prevzemu vrhovne oblasti v Nemčiji: Nemšk® oborožene sile na kopnem, morju in v »raku so bile popolnoma uničene In so se brezpogojno predale. Zaradi tega se Nemčija, ki je odgovorna za to vojno, ne more več upirati volji zmagovitih sil. 8 teirr je bila izvršena brezpogojna predaja Nemčije in ona se mora podvreči vsemu, kar ee Ji sedaj nalaga, oziroma ji bo še naloženo. V Nemčiji ni nobene vlade in nobene oblasti, ki bi lahko prevzeli odgovornost za red, upravo države in za izpolnitev zahtev velesil. V teh okolnostih je potrebno, da se, ne da bi se prejudicirali eventuelni bodoči sklepi, sprejeti glede Nemčij«, ukrene vse potrebno za prekinitev sovražnosti, za vzdrževanje reda in upravo deželo in da so sporočijo takojšnje zahteve, katere bo Nemčija morala izvršiti. Predstavniki vrhovnih poveljstev USA, S!2, VB in Francije bodo prevzeli dolžnost zavezniških predstavnikov, postopajoč na podlagi oblasti, podeljene jim po njihovih vladah in v interesu združenih narodov ter izjavljajo soglasno: Vlade USA, SZ, VB in provizorična vlada fratiooske republike prevzemajo vrhovno oblast v Nemčiji » vsemi pooblastili, ki jih je imela nvtnika vlada bodisi kot vrhovni poveljnik bodisi kot druga Občinska ali lokalna oblast. Prevzem oblasti ne pomeni aileksije Nemčije. Omenjene vlade bodo določite meje Nemčije ali katerekoli coras, ki sedaj tvori dej jiemškega teritorija. Na podlagi vrhovne oblasti, ki so jo prevzele omenjene štiri vlade, objavljajo njih predstavniki sledeče pogoje, ki so posledica popolpega poraza, in brezpogojno kapitulacije Nemčije ip katerim se mora Nemčija podvreči: 12. Predstavniki zavezniških držav lahko po svoji uvidevpostl postavijo posadke in civilne urade v kateremkolj. del« Nemčij«. 13. Zavezniki bodo ukrenili vse, kar bodo smatrali za potrgbnp za ohranitev miru in varnosti. Nem, čtji bodo stavljene nadaljnje sah-teve političnega, administrativnega, gospodarske^, finančnega, vojaškega ali drugega značaja, ki bi izhajale iz njenega poraza. Vse nemike oblasti in ves nemški narod bodo morali brezpogojno izpolniti jove?nitke pogaja, 14. V primeru, da Nemčija takoj ne izpolni vseh dosedanjih ali poznejših pogojev, bodo zavezniki postopali po avojl uvidevnosti. 18. Ta izjava je napisana’ v angleškem, ruskem, francoskem tn nemškem jeziku. Smatrajo pa se ■a avtentične edinole teksti v a gležčini, ruščini in francoščini. Sovjetsko odlikovanje £!s/iihowra in Montaomeiyja Moskva, 6. Tass. — Po nalogu predsedstva vrhovnega sovjeta ZSSR sta bito odlikovana z redon zmage armijski general Eissnhower in feidmaršal sir Montgomery za odlične uspehe v vodstvu velikopoteznih rcja^ijh . ppsr&cij, ki so vodile dq zmage združenih narodov nad hitla-rjrnsko Nemeijo. č'Včhč^*.V.VV.*AVWWi '■w.vw VVVVVčVVVVVSVVVV. Kontrolna komisija, njeni uradi In koordinacijski komite Vojska, SS, SA, Gestapo 1. Nemčija in vse oblasti ter oboroženo sile na kopnem, morju in v zraku kakor tudi vse oborožene sile pod namško kontrolo morajo takoj opustiti sovražnosti na vseh področjih operacij proti silam združenih narodov na kopnem, morju in v zraku. 2. Vsa nemško oborožene sile ali sile pod nemško kontrolo, kakor S3, SA, Oestapo, in vse druge formacije in organizacije se morajo razorožiti. Pripadniki vseh formacij in oddelkov vseh oboroženih sil, o katerih govori prednji člen, se lahko po uvidevnosti vrhovnega poveljnika zavezniškega glavnega štaba proglasijo za vojne ujetnike v pričakovanju nadaljnjih odločb ter se morajo v tem smislu podvreči njegovim (poveljem, ‘ Predstavniki zavezniških sil bodo naznačili oddelke civilne policije, ki jim bo poverjena naloga vzdrževanja reda. 3. Vsa nemška letala morajo o-stati na zemlji, ona, ki so izven Nemčijo, pa se morajo vrniti. 4. Vse nemške vojne ladje ali take, ki so pod nemško kontrolo, kakor tudi vso nemške trgovske ladje morajo ostati v pristaniščih, ki jih navedejo zavezniki, ali pa se morajo v ta pristanišča podati. 5. Ta člen vsohujo seznam orožja in opreme v nemških rokah, ki se mora izročiti zaveznikom. Navajajo ee v prvi vrsti orožje, oprema, razne dobave, vse vojne in trgovske ladje, vsa letala, vsa vozila, vse vo- J jaške napravo, vštevži luke in letališča, uradi za znanstvena raziskovanja, patenti, vojaški načrti, tn vse iznajdbe vojaškega značaja. Nemci morajo dati na razpolago delovne sile, ki so potrebne za njih vzdrževanje in funkcioniranje, kakor tudi morajo ugoditi vsaki zahtevi po informacijah ali Izročitvi aktov. Tudi sredstva za premikanje zavezniških čet in sa vzdrževanje komunikacij morajo skrbeti Nemci. Washington, 0. NNU. — Vlade USA, ZSSR, VB ter začasna vlada francoske republike so objavile sinoči sledečo deklaracijo o zavezniški kontroli nad Nemčijo: 1. V dobi, ko Nemčija izpolnjuje temeljne aahteve brezpogojne kapitulacije, bodo vršili vrhovno oblast v Nemčiji po navodilih svojih vlad sovjetski, britanski, ameriški i’.i francoski vrhovni poveljnik, vsak v svoji okupacijski coni, a tudi skupno v vprašanjih, ki se tičejo Nemčije na splošno. 4 poveljniki skupno tvorijo »kontrolno komisijo*, vsak poveljnik pa bo imel v pomoč političnega svetovalca. 2. Kontrolna komisija, katere sklepi morajo biti soglasno sprejeti, bo imela nalogo izenačiti delovanje vrhovnih poveljnikov v odnosnih conah ter sklepati o načelnih vprašanjih, ki ss nanašajo na vso Nemčijo. 3. Kontrolni komisiji bo podrejen komite za koordinacijo, ki ga bodo permanentno tvorili po en predstavnik, vsakega vrhovnega poveljnika in v celoti uradi kontrolne komisije, ter se bo delil, kolikor ne bi izkušnje »ahtevale drugače, v sledeče urade: vojaški, pomorski, letalski transporti, politični, ekonomski in finančni, razdeljevalnl, dobavni in povračilni, zunanjepolitični, prometni, pravni urad, urad za vojne ujetnike in za ljudsko delovno silo. Vsak urad bo imel po 4 direktorje ter civilno ali vojaško osebje, eventuelno tudi is vrst drugih narodnosti, posebno če se pokaže potreba posebnih strokovnjakov. 4. Funkcije tega komiteja sa koordinacijo bodo: svetovati kontrolni komisiji, izvrševati njene sklepe in nadzirati dnevno poslovanje u-rada kontrolne komisije, 5. Zvezo z drugimi vladami zavezniških držav bodo v poedinih primerih tvorile vojaške misije teh vlad, ki jim bodo lahko priključeni tudi civilisti. fe misije bodo imele posebej urejen dostop do kontrolne komisije. 8- Cie bo narodnim organizacijam v Nemčiji dopuščeno delovanje, bodo podrejene saveaniški kontroli in bodo morale biti odgovorne njenim uradom. T. Področje Velikega Berlina bo upravljala medzavesniška oblast, ki bo poslovala neposredno pod vodstvom kontrolne komisije in ki jo bodo tvorili 4 komandanti, neposredno podrejeni vrhovnemu poveljniku. Njim bo dodeljen tehnični personalni korpus, ki bo vodil in kontroliral delovanje lokalnih nemških organov. 8. Te odredbe bodo veljale v času okupacij« po predaji Nemčije, ko bo Nemčija izpolnila temeljne pogoje brezpogojne kapitulacij«. Odredbe za kasnejšo dobo bodo predmet novega sporazuma. ie imtrom SS LONDON, 6 Tass. «Timesov» dopisnik poroča iz Flensburga, da še vedno deluje v Silebprgu glavni stgn SS, generala Lindemana, bivšega vrhovnega poveljnika nemških čet v Danski, kpt posredovalec, preko katerega Montgomerjr daje ukaze za umik nemških čet. Timesov dopisnik dodaja, da je bil Llndefnan poveljnik nemških čet pri Leningradu, On ln njegov štab žive v svojem blindi-ranem stanu v gozdu, ki je močno zastražen z oboroženimi Nemci. Neki oficir iz Flensburga je pred kratkim obiskal to trdnjavo z namenom, da bi se prepričal o govoricah, da Llndeman s pomočjo svojih oddajnikov še vedno širi nacistično propagando. Macfiarski kardinal o Ra BUDIMPEŠTA, 6 Tass. Budimpeštanskl listi poročajo, da je nadškof Josif Gross, kardinal katoliške cerkve na Madžarskem v zadnjih dneh obiskal skupno z duhovnikoma Brandtom In Todtom ministra Puškina, političnega svetovalca pri zavezniški kontrolni komisiji na Madžarskem in mu izjavil, da narodna kongregacija Madžarske (konferenca rim-sko-katolišklh škofov in nadškofov), ki se J« vršila v Budimpešti, izraža globoke hvaležnost vladi Sovjetska “zveze, vrhovnemu poveljniku Rdeče armade in sovjetskim vojaškim oblastem na ozemlju Madžarske. Nadškof Gross je izjavit da so oficirji la vojaki Rdeče armad« v teku svojega bivanja na Madžarskem nastopali napram madžarski katoliški cerkvi in njenim predstavnikom z naklonjenostjo, ki jo je težko prekoračiti. Posnemajmo Poljsko Varšava, 8. Tass. -p V Poljski ge močno širi zadružno gibanje, V *u- blinski pokrajini, ki je bila prva osvobojena je že 850 konzumnih »a. drug, 118 kreditnih zadrug, 95 poljedelskih predelovalnih zadrug in 53 poljedelskih in drugih zadrug. Zadružni delavci se vežbajo v šestih zadružnih šolah in v posebnih tečajih. Mnogo zadrug je bilo ustanovljenih tudi že v poznanjski in lod^ki, krakovski in varšavski pokrajini. Krakovska univerza je osnovala stolice za zadružništvo, kjer se Izobražujejo kadri. Slovaik« avtonomija Praga, 6. — Med češkoslovaško vlado i» slovaškim narodnim svetom je bil dosežen sporazum o mnogih vprašanjih slovaške avtonomije. Slovaški narodni svet ie bil priznan za zakonitega zastopnika avtonomnega slovaškega naroda. Pristojen bo za zakonodaje, upravo in eksekutivo. Eden lsmed predsednikov češkoslovaškega vrhovnega sodišča bo vedno Slovak. V pristojnost češkoslovaške vlade spadajo med ostalimi zunanja politika, vprašanje narodne o-brambe. problemi prometa in posebna vprašanja valute. Češkoslovaški minister za industrijo je dal sinoči pregled o spremembah v državni upravi. Približno 50 do 70% vseh industrijskih podjetij bo prevzela država, med njimi industrije, katerih lastniki so bili Nemci ali druge osebe, ki so sodelovale z Nemoi. Država bo nadalje prevzela banke in zavarovalne ustanove. Italijanski problemi Rim, 5. Tass. — 1, junija je bila v Rimu seja medzavezniškega posvetovalnega odbora za vprašanja v Italiji. Seji so prisostvovali zastopnik USA Kark, Francijo je zastopal Coueve de Murville, Britanijo Noel, SZ Akopov, Jugoslavijo Smodlaka in Grčijo Eskindaris. Visoki komisar pri zavezniški komisiji Stone je pre-č.tal poročilo o političnih dogodkih v Italiji, Edvard Kardelj: Postali smo sila, ki nosi napredek. To je tisto, kar daje poleta in moči ne samo aktivistom Osvobodilne fronte, temveč vsemu narodu, det premaguje ogromne težave trpljenji tn trpljenje. Argeniina-novo gnezdo fašistov Vojni ujetnik! in interniranci 8, y«i vojni ujetniki združenih narodov se morajo osvoboditi, Nft l-aapolago jim morajo biti živila, oblačila, potrebni denar in primarna zdravniška pomoč. Vri državljani združenih narodov, katerim je bita odvzeta tvoboda, se morajo is-pu-vtiti Urtoravno e onimi, ki so bili internirani iz političnih, plemenskih uli verskih raslogov. Vsa toeadev-na taborišča ali zapori se morajo predati zaveznikom- 7. Nemške oblasti morajo dati vse podatke o oboroženih silah kakor tudi potrebne podatke o minskih poljih. Na razpolago morajo dati tudi moštvo za odstranjevanje min. 8. Vojaški, pomorske, zrakoplov-pe in industrijske naprave ter odgovarjajoči uradi za registracijo in aihivi se ne smejo uničiti. 9. Radto-naprave ln telefonske napeljave ne smejo več delovati, tz-vzemši one, ki so pod zavezniškim nadzorstvom. 10. Ta izjava se nanaia tudi na vojsko, ladje in letala katerekoli države, ki je v vojni » zavetniki. Uroiltev vojnih zločincev 11. Glavni nacistični in fašistični vodje in vse osebe, ki so osumljene vojnih zločinov, se morajo Istrokti zavezniškim oblastem, enako tudi vsi državljani zavezniških driav, ki so kaj zagrešili proti svoji lastni državi, Nemški narod in otjlgstl mt>-lajo poniagati pri aretiranju katerakoli osebe, ki jo zavezniške oblasti zasledujejo. Peron ln Farell zapirala demokratske borce In itltita hitlerjanske zločince Moslrva, 5. Tati. — «Jzves!ja» javljajo porušilo i* San Franelsoi, ki v njem pravijo: Politični sklepi konference združenih n» rodov ge priča kuj tja t pršet.»njo nestrpnostjo. Vsebina razgovorov so predvsem tolmačenja krimskih sklepov. Medtem pa eujejo vreščeči glasovi proti Sovjetski zvezi. Zuma-! , , ssU>’ki lezejo iz mnogih lu- kenj ln premišljeno rapzravljajo o «eoyJelskl uganki*, o »nerazumljivi sovjetski nepopustljivosti itd.* Ti ljudje povzrosajo velik hrup, da bi spoznali, aij gc ^ vomlgrl« kaj doseč; * blatenjem Sovjetske »vaze. i redvaem pa bi hoteli doseči polom konference. Nadejamo se, da se želje ten S nek ul ant™ n n hrtHri nnacnlkila špekulantov ne bodo uresničile Omeniti je treba, da Je vprašanje Argentine zopet žarišče razpravljanja sa dnem Intmo v amcrlžklh ča- Dan »opisih sveža poročila o reakcionarni militaristični kliki, ki se je polastila oblasti v Argentini. V zsdregi »o tisti, ki so vneto prerokovali, da se bo Argentina, katero so laskavo pova-bij; na konferenco v 3«n Francisco, VMk trenutek spremenila in bo zasijala v deviško čisti novi demokraciji. V istem času pa zapirata Peron in Farell v zapore množice borcev za demokracijo, preganjata svobodoljubne časnike in z dvignjepp roko pozdravljata »drage goste* — zakrknjene hitlerjanske vojne zločine«, ki so pribežali iz Evrope. Težko si jo predstavljati, da bi mogla klika Poron-Fi reli l* dojgo dr#at( svojo oblaat s pomočjo bajonetov m to nadalje žalovati za Hitlerjem. Prej alj »lej bodo v Argentini zmagale demokratične sile, kajti «New York Heratd Tribune* poroča, da J* nastalo v Argentini močno proti fsšistidno gibanje,, ki združuje zastopnik* raajianih »ooialnih skupin Ja pditjčnih strank. Vpralanja koleni] SAN FRANCISCO, 6 Dopisnik Tanjuga is San Francisca javlja; V pogledu mandatov nad kolonialnimi področji še ni bilo dosežena skladnost med predlogi, ki sta jih postavili Francija in Britanija na eni strani kot gluvnl kolonialni sili io Kitajska ter Sovjetska Zveza na drugi strani. Sovjetski delegati naglašajo, da so narodi pod mandatom nezadovljni. Prav tako še ni rešeno vprašanje mednarodnega pravilnika ali bo delovanje sodišča prisilno alt presto-, voljno. Polog ostalih vprašanj in problemov, ki eo se pojavili v zsd-njih dneh, je najvažnejše vprašanja razdelitve sirovln po svetu. Jugoslavija in Albanija Tirana, 4. — Velimir Htojinii, ki ga je poslal namestnlški svet demokratske federativne Jugoslavije v svoj^tvu Izrednega poslanika ln opolnomočenega ministra pri demokratični vladi Albanije v Tirano, je predal svoje poverilne listine predsedniku antifašističnega sveta narodne osvoboditve Albanije Orne-ru Mišanju. Ob tej priliki je Imel jugoslovanski poslanik Stojlpič govor. Predsednik antifašističnega sveta dr. Omer MiŠani j« v odgovoru dejal med drugim: «V najtežjih trenutkih svojega boja j« bil naš narod v«dno navdahnjen od junaške borbe, ki so jo bojevale čete maršala Tita. Naš narod je, ohrabren z uspehi jugoslovanske vojske, povečaval svoj bo-r-beni polet ln zaupanje v skupno zmago. Tako toneč, gospod ministsr, se je v vojni proti skupnemu sovražniku — proti fašizmu — sa skupno stvar osvoboditve naših narodov, v vojni sa svobodo in demokracijo rodilo prijateljstvo med obema našima hrabrima narodomi. Albanski narod in njegovi voditelji so se odločili, da tudi v času miru očuvajo in okrepe prijateljstvo, ki se Je ustvarilo in povečalo v teku svete osvobodilne vojne m ki ga potrjuje kri tolikih žrtev, ki so padle na rasnih bojiščih naših dveh narodov. Po veliki zmagi nad fašizmom so paši narodi danes y dobi. obnov? in izgradnje, v borbi za ozdravljenje velikih ran, ki nam jih je sadal barbarski sovražnik. Naši dve dr-' žavi sta si zvesto pomagali v svojem boju proti skupnemu sovražniku in si bosta pomagali tudi v borbi na izgradnjo ln obnovo svojih držav. Vzpostavitev diplomatskih odnošajev pomeni, fia se bodo prijateljski odnošajl med našima državama še bqlj razvijali tako na političnem kakor tudi na gospodarskem polju, To je želja voditeljev nove demokratične Albanije in vsega. albanskega naroda. Šef sovjetske misije v Tirani TERANA, 6 Danes j« prispel v Tirano šef sovjetske vojne misija Sokolov. Vest o njegovem prihodu se je z bliskovito brzino razširila po Tirani. IZ JUGOSLAV Ne bomo stradali kruha Beograd, Tanjug. — List »Borba* objavlja članek, v katerem ugotovi}?, d* je setev, ki se Je vršila po \«*j n»ši državj, v glavnem upešno dokončana. V Makedoniji ln Srbiji, ki sta bili prvi osvobojeni, je bilo setov dovršena do kraja. V Hrvatski in posebno še v Slavoniji dokazujejo doseženi, rezultati, kaj se da tudi v še tako težkih razmerah doseči. Na ozemlju'. Slavonije so trajali osvobodilni boji najdalje. Nijugpdpejlt in za našo državo najvažnejši so rezultati setve v Vojvodini. V začetku meseca marca 2,300.000 oralov zemlje še ni bilo oodelane in je od tega bilo 700.000 oralov pravcate puščave. Po zaslugi požrtvovalnega dela ljudi iz vseh krajev nase drlave ln posebno ie p> zaslugi mladinskih delovnih brigal iznaša posejana površina zemijj polnih 95 od sto in ne kakih 80 ® 70 od sto kot so predvjdeli strokovnjaki- Ta uspeh Je bil lahko dosežen, ker se je komisija, ki Je vodila delt naslanjala na udarniški duh delovnik mas. Potrebna pa Je še nadaljna mobilizacija delovnih sil in organizacij* nela, da bi uspeh žetve ne zaosijal I* uspehom setve. Iz tega razloga J! potrebno poslati na delo čim večj< število delovnih brigad, ki so pok« zale najboljše rezultate pri setvi. Udarništvo v obnovi prometa Ni še potekel niti mesec dni ln tri četrtine železniškega prometa v Sloveniji že skoro normalno obratuje. Od 1032 km železniških prog v Sloveniji (brez Primorske) Je samo Se 366 km brez rednega železniškega prometa. Delo na teh progah Prebivalci so se zbrali v središču se nadaljuje v izredno naglem mesta, od koder so šli pred njegovo ' udarniškem tempu. Vzpostavljen je stanovanje, kjer so burno vzklika- promet že na 767 km železniških li maršalu Stalinu, Rdeči armadi, zavezniškim armadam in voditelju albanskega naroda Envorju Hadži. (Radio Beograd) IVk%VWWVWW/»VWWWVWAWWWVi,W.W. Taborišče strahot Z lakoto In strupom so tudi v Mathausenu pomorili na dosattisof« ljudi Beograd, 5. Tanjug. — Pod gornjim naslovom prinaša »Politika* reportažo o razgovoru ■ odvetnikom Mijo Jovanovičem, ki je dve lati preživel v tem taborišču, 4 km od Mathausena. Mija Jovanovič iz Ba-jlne bašte je bil odpeljan iz taborišča na Banjici v to taborišče v maju l. 1948. 14 dni je prebil v karanteni v taborišču Mathausen, nato pa je bi! odpeljan v delovno taborišče v Gusenu. V to taborišče, ki je moglo sprejeti 18.000 ljudi, je bilo v zadnjih dveh letih pripeljano preko 60.000 ljudi. Jovanovič je bil poslan v neko tvornlco vojne industrije v Steyerju. V njej je delalo 3500 ljudi, ki so hodili z dela tako izmučeni ln sestradani, da niso mogli niti govoriti ln so se če-ato onesvestili. Zaradi pretepanja in vsakovrstnega zlostavljanja, so delali od jutra do večera, ob nedeljah ln prašnikih. Polovica vseh internirancev v taborišču so bili zločinci ln nacistični sistem je ravno is njihovih vrst rekrutiral komando taborišča, ki je najbolj mučila internirance. 8 transportom, ki je pripeljal Mijo Jovanoviča v Mathausen, je prišlo tudI2S5 banjišklh pripornikov. Po osvoboditvi jih je bilo živih samo še 13. Ta umrljivost jasno kaže strahote režima v nemških taboriščih. da so Jim vbrizgali strup ali pa so jih pošiljali v Dachau, v krematorij. Malo je manjkalo, pa bi tudi Ivkoviča prepeljali v Dachau, vendar so ga premestili v delavsko taborišče Lanz, kjer je dočakal osvoboditev. Edvard Kardelf: H r Isto Botev*bolgarski • borec sa svobodo SOFJIA, 6 Na svečani akademiji v proslavo spomina Krista Boteva v narodnem gledališču, j« bilo izbrano častno predsedntštvo, v katerem so maršal Sovjetske Zveze BlaJIn, predsednik ZDA Truman, pFčdsednik vlade Velike Britanije Churchill, igaršal Jugoslavije Tito in Georglj Dimitrov, Na programu so bile ra-citaciije In pesmi Hrista Boteva. V zvezi s proslavo posveča ves bolgarski tisk Hrlstu Botevu daljše članke. Tako opozarja v listu »Otečestvenl front* predsednik vlade Kimon Georgijev, v članku pod naslovom »Hristo Bo-tevo in naša zgodovinska pot* na vgliko zasluge Krista Boteva kot revolucionarja, poeta in novinarja, kateri se je boril za socialno pravico ip svobodo. Njegova največja zasluga pa je v tem, da je pokazal zgodovinsko pot južnim Slovanom, se potegoval za njihpvo prijatelj-stvo in bratstvo. Zgodovina Bolgarske je potrdila proroške besede Boteva. Eojgarska domovinska fronta je šla PO poti, ki jo je začrtal HrJ-sto Botev. Nenad Ivkovič, pomočnik predstojnika glavne blagajne Narodne banke, ki mu je uspelo vrniti se v Beograd, pa pripoveduje še bolj strahovite stvari. Ivkoviča, ki je po okupaciji visel med življenjem in smrtjo v taborišču na Banjcl do oktobra leta 1943., so odpeljali s transportom ubežnikov v Mathausen. Kaj pomeni nemško koncentracijsko taborišče, so razumeli takoj, ko so vstopili v barako, ki bi mogla sprejeti največ 80 ljudi, stražniki pa so natrpali vanjo 450 do 500 ljudi. 10 dni kasneje so morali novi interniranci oditi na delo. Najprej so jih odpeljali na zdravniški pregled, kjer so jim zdravniki, ki so bili tudi ujetniki is rasnih držav, svetovali, naj nihče ne reče, da je bolan, ker bolnike pobijajo. Pomešani z ljudmi drugih narodnosti so bili naši ujetniki pripeljani v Ebensee, kjer so Jih razdelili po rasnih poveljnlštvth za dala na terenu. Nenehno pretepanje Je spadalo v sistem uničevanja ljudi po taboriščih. V pretepanju so uživali In pretepali so brez kakršnegakoli povoda. Hrana Je bila strašna: repa kuhana na vodi po en liter ln po 300 do 350 gr kruha iz mešanica divjega kostanja in drugih sestavin, med katerimi gotovo ni bilo moke. Utrujeni od gladu ln pretepanja so ujetniki izgle-dall atražno. Smrt je kosila med onemoglimi ln tepenimi ljudmi, toda za Nemce Je bila ta smrt prepočasna ln so zato ljudi sami ubijali na najrazličnejše načine. Onemogle bolnike so likvidirali Ra ta način. Preveč žrtev so dali naši narodi za novo Jugoslavijo in za njen demokratični red, da bi smel kdorkoli samovoljno, nedisciplinirano, s sdbotalo ali kakšnim drugim načinom škodovanja ovirati narode Jugoslavije pri njihovih naporih za obnovo njihove lastne hiše in v borbi sa njihovo srečnejšo bodočnost. prog slovenskega dela Jugoslavije. V nekaj dneh bodo že drveli vlaki iz Trsta na Dunaj in v Budimpešto. Popolnoma jasno j«, da je promet eden glavnih faktorjev v naši gospodarski obnovi in da je prav od prometa odvisen tempo celokupne obnove in redne oskrbe ter prehrane našega ljudstva. Na Madžarskem nas čaka pšenica, ki jo je treba samo natovoriti in odpeljati v Jugoslavijo. Redna prometna zveza bo oživila našo notranjo in zunanjo trgovino, kakor tudi izmenjavo blaga na notranjem in zunanjem trgu. V zvezi z rednim prometom se bo rešilo tudi pereče vprašanje prevoza mostovnih konstrukcij iz Trsta, večjih strojev za našo kovinarsko industrijo iz tujine pa tudi v 'domovini iz kraja v kraj, Skratka, oživelo bo tudi tržaško pristanišča, pospešila se bo obnova v vseh panogah našega gospodarstva- 7 vojnih ilolinccv obsojenih na smrt Zagreb, 6. Tanjug. — Vojno sodišče 3. jugoslovanske armije Je obsodilo na smrt skupino vojnih zločincev, ki so blil v službi fašističnega okupatorja ip so fizično izlrebij3li svoj narod. Tj izdajalci go Franjo Sudar, ustaški polkovnik in w ,wv^vwwwwwvw/wwv IZ SOVJETSKE Slavna Rdeča armada čuvar neodvisnosti in časti vseh svobodoljubnih narodov - Njenim junaškim delom ni primere v zgodov ni Moskovski listi poročajo o novih številnih odlikovanjih generalov, častnikov in vojakov Sovjetske JSveze. 377 ljudi Je prejelo odlikovanj« »Junaka Sovjetske zveze*, štirje častniki so ga prejeli drugič. »Pravda* piše v uvodniku: Vse sovjetsko ljudstvo navdušeno slavi svojo Rdečo armado. Njenim junaškim činom ni primer« v vsej zgodovini. Hvaležnost sovjet- Naši maršali, generali, fastniki, sinovi sovjetskega ljudstva, pravi sinovi delavcev, najboljši predstavniki sovjetskega rasumnnittva, so z vsako kapljo krvi navezani na svojo domovino. V silnih bojih proti sovražniku so dokazali čudovita vrline sovjetskega državljan«, ki ga je vzgojila boljševiška stranka: neustrašenost, brezmejno udanost domovini in sovraštvo do napadal cev, prirojen« sposobnosti in bister sfcih in evropskih narodov, ki jih \ duh. Sovjetskim častnikom in vo-je osvobodila Rdeča armada, je ! jakom velja hvaležnost in ljubezen brezmejna. Ko j» premagala sovražnika *» se je adruiila » saves- komandmt divizije cGospič*, Vuki* vič Vaso, polkovnik v Dražinfr četniških tolpah, dr. Nikola Jergovii dr Krivapatič Dušan, KrivopaS' Bogdan, Joca Milorad in dr. vub Debovič. Vsi navecjenl so bili v službi: okupatorja, morili so ljudi po čr#i gori in Liki. Vojno sodišče je obsfr dilo vse zločince na smrt, ns izgut' državljanskih pravic in zaplemb* Jroavine, • II. kongres SPŽ2 Dno 8, ln 9. junija 1945, bo v Ljff bljani II. kongres slovenske pro^ fašistične ženske zveze. Ta kongres bo obenem tudi pri prava za kongres protifašistk v* Jugoslavije, ki bo v Beogradu 1*! do 18. junija t. L Kongres protifašističnih lana Jugoslavije Beograd, 6. Tanjug. — Prireditveni odbor je povabil na prvi kongr** protifašistik 'Jugoslavije tudi že«' zavezniških in prijateljskih držav’. Sovjetske Zveze, Anglije, AmeriM Bolgarije, Albanije, Francije, Belgijf Poljske, Češkoslovaške, Madžarslif Rumunije ln Avstrije. Povabilo je bil* poslano tudi Jugoslovankam v muniji in Ameriki. Beograd, f>, Tanjug. — V članW ped gornjim naslovom podaja «B«f ba» poloeaj, v katerem je industrij*-; posebno v centralnem bosansk«*] bazenu. Bosanska težka industrt k': je temeljna proizvajalna sila m domovine, še dolgo časa ne bo mol ( dtlati s svojo polno kapacitet?-D.i ne bi nemško-italijanskl okup*' torji in njihovi ustaško-četnl hlapci odnesli rudarskega hogasri1 iP»' i» >ty* iz naše domovine, so horci NOV »»' iti1* padali bosanske industrijske eenU tur rušili dragocene naprave. Sed«! so oblasti začele z obnovo te inn"' strlje. Po presoji rudarske uprznj znašajo ležišča premoga v Bosni Hercegovini kakšnih 5 milijard te? kar bi pri petkratni predvojni pr? dukoijl zadostovalo za okoli 700 l*1 Dve bogati letizei železne rude sil ocenjeni na približno 110 milijon?' Ion. Obe sta zelo važni za našo K •'no industrijo, ki bo, ko se bo ra»ri 1», temelj našega goepodjrsk'’ž' pvoovita, Osnovna naloga pri obno* bosanske industrije Je obnova nn(' nialnega železniškega prometa. Klju,| težavam v tem pogledu, se je *j Btsni »e pričelo obnavljanje ind?' strlje vsaj v delni meri. Z norm1;: llzaoijo prometa bo tudi hosan* rudarstvo začelo svoj polet, kar znatno doprineslo naši ekonom* samostojnosti. Zagorski rudniki Takoj po osvoboditvi je narodfj oblast pričela Z obnovo zagorsK -premogovnikov. Premogovnik Starem Golubovcu že danes dobfrij vaega sovjetskega ljudstva. Naše ljudstvo vidi v generalih in niškimi iotani, je postala v samem j častnikih Rdoče armade bojevnike središču Svrqpe ču-vdrjca neodvi-1 za Lcnlpov ln Stalinov nauk. Mo- j . sitosti in časti vseh svobodoljubnih , gočna Rdeča armada, ki jo navdaja ( f ^ nevno, do narodov. S svojimi voditelji na če-; duh Lenma in Stalina tn ki Je pre- I ca eFa e a pa bo proizvodnja y I.-.. ........ .... .. ..... Imoga presegla predvojno proizv' rjo za 100 do 150%. lu, j« prekoračila težko in muke ; kaljena v ognju velikih bitk, vsta-polno pot. Boriti ss je morala z j ja kot fiuvai ica interesov sodnik-močnim, zavratnim in izkušenim stične države. Sovjetski narodi. sovražnikom. Vrhovni poveljnik j P°'ni hvaležnosti do Rdeče armade, Stalin jo Je vodil po tej poti z vso modrostjo in bistrovidnoBtjo k največji vojaški popolnosti. Med vojno se j« Rdeča armada naučil« tolči sovražnika a zanesljivimi udarci po vseh pravilih modeme vojaške znanosti. Vojna je postavila poveljnikom in častnikom Rdeče armade neštet«, težavne, in zamotane naloge, Med vojno so se naši generali naučili v težkih preizkušnjah organizirati in izvesti najtežje moderne operacije. Rdeča armada je v vsej vojni nosila telo udaroov glavnih sovražnih sil. Prav do zadnjega dne so morale sovjetske č*te rušiti najtr-dovratnejši odpor zagrizenega nemškega sovražnika. Hitlerjevi generali so s* več kakor enkrat skušali polastiti iniciative, ki Jim jo je šiloma odvzela Rdeča armada. Toda poveljnlštvo Rdeče armade je vselej uganilo sovražnikove nakane, Jih prehitelo, |n sovražnim četam zadalo silne, odločilne udarce. polni ljubezni in vdanosti bollše-vlški stranki, sovjetski vladi ln Stalinu obljubljajo, da bodo vselej napeli vse elle In storili vse še večjo izpopolnitev moči Rdeče armad« in močne sovjetske države, (Tass). Plin za Moskvo Tf* • v • tovariši Enajsti Skuplne v\ stovoljoev pomagajo P« svojih tovnlb urall pri obnavljanju slavn« firaonvorsks trdnjave. (Ta»sl TRZdSfM KRONIKA iziava Komande mesta Z ozirom na netočne vesti, ki jih Sirijo nekateri inozemski časopisi o ukrepih vojaških organov v mestu Trstu, je potrebno izjaviti: 1* V mestu Trstu ni bila izdana nobena odredba o mobilizaciji v 'jugoslovansko armado. Zato tudi vojaške oblasti niso izvršile nikake mobilizacije. 2- V Trstu delujoča Narodna je organ narodne obla-to je Osvobodilnega sveta mesta Trsta in je sestavljena iz Prostovoljcev, ki so sodelovali v uporu proti okupatorju za ča-•j® napada Jugoslovanske arma- de na sovražno garnizijo v Tr- ®tu. Zaščita ima nalogo skrbeti Po navodilih Osvobodilnega svetu za red in varnost civilnega prebivalstva. Osvobodilni svet je večje število onih pripadnikov Narodne zaščite, ki so bili potrebni pri obnovi poškodovanega mesta, odpustil iz Narodne zaščite. 3. Neznatno število šoferjev, ki so se prostovoljno javili v delovno službo, je bilo danih na razpolago prometnim ustanovam narodne oblasti za oskrbo civilnega prebivalstva mesta Trsta. 4. Delavcem in nameščencem avtodelavnic, ki delajo za potrebe voznega parkR Jugoslovanske armade, plača Komanda mesta Treta z redno polno plačo. Komanda mesta Trsta Generalmajor: DUŠAN KVEDER lfV'“VV"WWW-WWW,V”»,WV^WWn^'.-WWW,VWWWWWVNWVft. Novo predsednlštvo Za padle, upokojence In ujetnike Osvobodilni Svst za Trzt objavlja, da bodo uradi bivšega Vojaškega okraja (Distretto Mili tare) zopet začeli izplačevati nakazila za področja tržaške občine, in sicer zopet začeli izplačevati nakazila za padle in predujme za pokojnine-Izplačevali bodo dnevno od 8JO do 12. ure po tem-le vrstnem redu: v petek, 8. črki A-B; v sobota, 9. O; v ponedeljek, U. D-JE-F; v torek, 12. G-H-I-K; v sredo, 18. L-M; v četrtek, 1*. N-O-P; v petek, 15. Q-R; v soboto, 18. S; v ponedeljek, 18. T-U; v torek, 18. V-Z. Rodbine bivših pripadnikov milice, Wehrjnachta in republikanske vojske, ki se še niso vrnili, so izenačene v vsakem pogledu z rodbinami ujetnikov izpred 8. septembra 1913. Poziv javnega tožilca Urad javnega tožilca objavlja: Posvajo se vsi oni, ki lahko razpolagajo s podatki o preteklosti in delovanju naslednjih obtožencev, da predlože preko sektorskih poveljnlštev Narodne zaščite javnemu tožilcu vse navedbe v prid ali v breme obtožencev. Te navedbe lahko obsegajo pismene in podpisane izjave, slike, izrezke iz časnikov, zasebna pisma, okrožnice itd. Treba je da se nemudno izroče, da bi se lahko izvedle potrebne preiskave in pričele redne obravnave. Vsi pa so pozvani, da se ne javijo osebno v uradn javnega tožilca, marveč se ravnajo po podanem navodilu. Trst, 3. junija 1945. JAVNI TOŽILEC Seznam obtoženeev: specializirani mehanik Stoki Viktor iz Orleka pri Sežani, letnik 1924; študent-tehnik Gaz-zari (iuido iz Zadra, letnik 1915; šofer SS Gali Leon iz Grudziad-za na Poljskem, letnik 1918; čuvaj v ladjedelnici sv. Marka Mascia Arturo iz Colle Sannito (Benevento), letnik 1895; kapetan železniške milice Gardo Ca-millo iz Reggio Emilia, letnik 1896; uradnik Zago Vittorio iz Trsta, letnik 1914; uradnik tržaškega Lloyda De Faveri Um-berto iz Barkovelj (Trst), letnik 1902; uradnik pri Cassa di Risparmio Rossi Carmine z Reke, letnik 1903; miličnik pri DI-CAT Balos Giovanni iz Vrteni-gle, letnik 1909; tramvajski uslužbenec Galante Felice iz Viži-nade, letnik 1903 in tramvajski uslužbenec Oumar Giuseppe iz Vižinade, letnik 1891. svobodo. Mi hočemo, da se bodo Italijani čutili med nami kot bratje.» Tov. Clemente je govoril o raadejalntm delu fašističnega reii- ma na vsSh poljih kulture, poeebno pa še v šolstvu. Tov. šolski nadzornik Pahor je govoril o liku sodobnega učitelja in o tipu starodavnega slovenskega učitelja, k’ je hlapčevsko sluiil »vojemu gospodarju, politiki vlade in deželne gospode. Primerjal ga ji a hlapcem Jernejem, ki kleče zasramovan in preganjan prosi za svoje pravice. Popoldne je tov. Zdešar podal izčrpno sliko o organizaciji šolstva na Primorskem. Potem so učitelji razpravljali o raznih perččih šolskih problemih. Izrazili so Želje in potrebe svoje šole. Obnovitveno dele bo težko, toda zmogli ga bomo kakor smo zmagali v vojni. GOSPODARSTVO Živila za Gorico tržaškega Mestnega osvobodilnega sveta Na zadnji seji skupščine Mestne-kB osvobodilnega sveta za Trst, dne 29. mBja, je bilo izvoljenih v Osvo- hodilni svet 10 novih članov, od ka-*erih je 9 Italijanov in 1 Slovenec. Nestni osvobodilni svet se je bil s kni pomnožil s sledečimi člani: Hr> Pogassi Giuseppe, (Italijan); *šv, t>8 Rossi Pietro, (Italijan); ®Us&nna Erminio, (Italijan); Dr. Nontanari Mario, (Italijan); Dr. ^of. De Tuoni Dario, (Italijan); Adv. De Rosa Bruno, (ItaJijan), ^■*ihtin Luigi, (Italijan); Codelii Gnido, (Italijan); Ing. Braun Otto, (Italijan); Dr. Krajnc Ivo, (Slovenec), 2 ozirom na te volitve je bila Potrebna sestava novega predsed- stva Osvobodilnega sveta, zlasti tudi, ker je bil dc. Zoratti Umberto, dosedanji predsednik, medtem časom kooptiran v Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Priniorje. Na seji osvobodilnega sveta za mesto Trst — dne S. junija — je bilo na novo sestavljeno predsed-ni.šiuo Osvobodilnega sveta na sledeči način: predsednik dr, adv. Pogassi Giuseppe, prvi podpredsednik Urlii Rudi, drugi podpredsednik odv. De Rosa Brupo, prvi tajnik Stoka Frana, dru-gi tajnik Godelli GuHo. Poleg S članov predsedni-štva je v Osvobodilnem svetu še 22 članov. Skupno šteje Osvobodilni svet 27 članov. Med njimi je 18 Italijanov in 9 Slovencev. vanje pav s sanj Uanes se je vršilo v poslopju hivše konfederacije trgovcev v Via ^ Nicolo zborovanje grosistov s **djem in zelenjavo, ki mu je prad-*®doval tov. Soča iz Pokrajinske Scspodarske komisije. Namen zborovanja je bil urediti način sode-lovanja med vsemi tržaškimi, gro-8isti za čimboljšo preskrbo tržaškega prebivalstva s sadjem in *e-]®njavo, ter določiti cene ražproda-3* na drobno. Najprej Je tov. Soča v svojem go-voru prikazal nasprotja tako med sdrnimi.£ros!Btl kot med grosisti in 8&*prodajalci na drobno, ki zelo kodujejo tržaškemu prebivalstvu. a nasprotja je treba čimprej od-ntraniti. Nato je sledila živahna de-ata. Stavljen Je bil predlog, da se ^»tranl «GEPO» in da se vzposta-v* Prosta trgovina tako, da sl bo *®k trgovec lahko sam preskrbel *a£o, ne da bi mu bilo treba po-“'uievati se ««GEPO», ki je razde-leval uvažano blago po svojih ta-c?Vanih točkah. Razpravljali so ^9 o ustanovitvi posebne komi-**3®, ki naj bi bila v tesni zvezi s Clvlir>o upravno ln gospodarsko pastjo v pogledu cen. Neki trša-r11 trgovec je Izjavil, da se med lovci ustanavlja zadruga, ki naj odpravila vsako konkurenco, ki ~°naša je škodo skupnosti, ter ta-0 omogočila člmvečjl dotok blaga 1» trg. **° debati so prisotni sklenili, da ^Pravijo »OEPO* ter postavijo J^obodno trgovino s trdno voljo, da “odo zastavili vse ,s|Ie, da bi čim-'f*r blaga prišlo na trg za potrebe Prebivalstva. Konferenca Študentov V ponedeljek so imeli tržaški *rednješolci svojo konferenco. Kon-1'rence se je udeležilo preko 300 dijakov iz vseh srednjih šol. Refera-tov. Merija je sledila živahna diskusija, v kateri so mladi dija-kt izrazili vse svoje misli in predlo-k®. Izražena je bila želja, da bi se **• časa počitnic odprli nekakšni •šŽaji ali pa pričela predavanja, da tov očistiti vseh fašističnih elementov. Izvoljen je bil dijaški odbor, ki bo branil njihove interese. Skliceval bo konference dijakov, kadar bi naleteli na kakšne probleme, katere bodo potem dijaki skupno reševali. Vsaka šola je izvolil« v ta odbor svoje predstavnike. Ljudska veselica v Rojanu Minulo nedeljo se je vršila po do gih letih pri nas, prva slovenski veselica. Naval obiskovalcev je hil tako velik, da se. jih je veliko moralo zadovoljiti z mestom na dvorišču. Na sporedu--so -bite-ziastf-pevske točke: Večh.o točk sporeda so izvajali tovariši in tovarišice iz Rojana. Zelo lepa prizora ata bila bila Vesna in pa prihod Pravice, ki je itvojevala svobodo narodu od Triglava do Jadrana. Prizor je bil spremljan z biletom. Tovarišica Mira Boletova Je zaigrala na glasovirju venček narečnih pesmi. Zbor X. Udarne dalmatinske brigade pa je pel partizanske In narodne pesmi. Dobro so ee odreiali tudi pionirčki s svojimi deklamaoijami. Ob zaključku pa Je mali harmonikar zaigral veselim poslušalcem še nekaj narodnih pesmi. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo vsako točko sporeda. Med veselico pa ao zbrali 4489 lir. Denar Jo namenjen Rdečemu križu. bi vaaj nekoliko obnovili svoj« 4tlanje. 2 burnim odobravanjem ao apre-*ll predlog, da je treba vrste pro- I«a, ,Qrjev kakor tudi vrste študen- Lastnikom barov Odsek za trgovino in industrijo pri Osvobodilnem svetu mesta vabi vse lastnike barov na sestanek, ki ho drevi ob 18. uri v sejni dvorani Združenja trgovcev, Via S. Nicolč št. 7. Obravnavalo se bo nakazovanje blaga. Št. Jakobskim pevcem Šentjakobski pevski zbor vabi vs* pevke, ki so ž» sodelovale, ln tudi one, ki čutijo, da bi lahko s svojim glasom prispevale k zboru, da se priglasijo vanj. Vabljena j« posebno mladina. Vpisovanje bo ra sedežu v ulici Settefontane St. 43. (bivše zavetišč« G. Padovan). Začetek v ponedeljek ob 19. uri — Odbor. Nad 600 poklienih in pomožnih učiteljev in učiteljic se je udeležilo prve konference italijanskega ln slovenskega učiteljstva iz Trsta in tržaškega okrožja Slovanska kultura v Gorici Dve pomembni manifestaciji: Sovjetski dokumentarni film ..Zmaga na juguM in pevski koncert partizanov Iz Splita Izgubljen Slg 2ig okrajnega SP2Z za Sežano je bil izgubljen. Obveščamo vse, da j.* vsak dokument s tem žigom neveljaven. Okrajno tajništvo OF za Sežano. V Centralnem kinu as je začela pi-edvgjati »Zmaga na jugu*. V tem dokumentarnem filmu je podana borba za Rumunijo. -Sovjetske-čete stoje prad nalogo obkoliti Kišlnjev s severa in juga. Na platnu se vidijo tihe prtprave sovjetskih vojakov za ofenzivo. Zadnji trenutek vojaki razmetavajo slamnate kope. Toda glej! Kope padajo ih vedno bolj se kažejo topovi, Katjuže in minometi. Nato se prične borba. Artiljerija je otvo-rila ogenj. Bliska se, grmi, Katju-še bruhajo tone in tone raketnih izstrelkov pa sovražnika z veh, kansko bralno, ki si Je človek ne more predstavljati. Nato gre v napad pehota, ki ji pomagajo orjaški sovjetski tanki. S silnim udarcem premaga nemško obrambo, prodrs utrjeno linijo in izpolni svoje naloge. Kišinjev Je obkoljen. V njem tiči 8. armada, naslednica one 8. armade, ki je bila tako klavrno poražena pri Stalingradu. Niso več isti vojaki, toda ista je usoda Druga 6. armada je zapisana smrti. Sovjetske enote pa drvijo naprej, dosežejo Donavo, zavzamejo Ploe-Stl, center rumunsklh petrolejskih vrelcev. Nič več ne bodo FVici jemali bencina iz Romunije. Budimpešta. Rdečearmejci ponosno korakajo po težkih borbah v osvobojeno mesto. Ljudje vzhičeni pozdravljajo junake, ki so Jih rešili fašističnega terorja. Zopet sipa na stotine topov smrtna obkoljeno 6. armado. Svabl imajo lahko (zbira Smrt ali ujetništvo... Rod drevesom ležita dva rde-čearmejca a strojnico. Ogenj je utihnil. Po cesti pa se pomika množica Švabov. Kakor da bi šli na sprehod brez orožja, a z zelo žalostnimi obra*l (n dvignjenimi rokami, nekdaj ponosni Herrenvolk. Po osvobojenem ozemlju korakajo generali ln oficirji, nato pa nepre- gledna množica nemških ujetnikov. To je bila zmaga na jugu. V gledališču Verdi je imela te dni prireditev partizanska pevska skupina gledališča narodnega oevo-bojenja Hrvatake iz Splita, Člani tega zbora so naši borci partizani. Občinstvo in naša vojska je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Ze sam nastop vrlih pevk in pevcev je napravil na vse kar najboljši vtis. Prva pesem »Partizanka* je bila podana tudi v italijanskem jeziku, kar je še posebno razveselilo obiskovaloe italijanske narodnosti. Sledili so znani »Rukove-tl» Stevana Mokranjca, ki jih je zbor prednašal z občutkom in dovršenostjo, za kar gre v prvi vrsti zasluga pevovodji — komponistu tovarišu SUlvlju Bombardallju. V drugem delu sporeda je bil duet Kecela in Jerihe iz Smetanove »Prodana nevesta*, ki je poslušalcem tako ugajal, da so ga morali ponoviti. Tretji del je še posebno topo ogrel srca poslušalcev, Dirigent tovariš Bombardelli je s svojimi skladbami izza naših osvobodilnih borb za svobodo, kot »Na Kordunu* in »Pravoslavna mati* žel še prav prisrčne aplavze. Posebno je množici ugajala Oskarja Da-nona »Košara*. V vsakem pogledu je bil večer selo uspel. Zaključen je bil z »Brankovim kolom*. Pred vsakim predvajanjem pe. sm) je tovarišica v kratkih stavkih označila vsebino pesmi in to tudi v italijanščini, tako da so poslušalci lažje sledili bogatemu programu. Zelja slehernega poslušalca je bila, da bi bilo takih sličnih pri reditev še in še. Registracija koles v Gorici Zaradi sprememb, nastalih v zadnjem času, odrejamo ponovno registracijo dvokoles in triciklov na teritoriju komande mesta Gorica. Prijaviti je treba sledeče podatke lastnika ali hranitelja vozila: ime in priimek (očetovstvo), poklic, rojstvo, kdo od sorodnikov je služil v vojski in kje, znamka vozila, tovarniška številka, registrska številka, vrsta vozila. Kdor bo vozilo prijavil, bo dobil potrdilo, na podlagi katerega bo vozilo lahko uporabljal. Kdor po Edvard Kardelj: Od okrožnega urada za prehrano iz Gorce smo prejeli: Prehrana v mestu se je znatno izboljšala- Povečana je bila količina kruha in sicer na 200 g ter razdeljeno 300 g maščobe na vsakega prebivalca. V dneh, ko ni bilo kruha, smo delili koruzno moko. Kljub temu, da imamo velike težave zaradi pomanjkanja prometnih sredstev, amo si dobavo živeža zagotovili. Naše oblasti so nam zajamčile dovoz zadostnega blaga iz Splita. To blago je sedaj že na Primorskem in bo v Gorico pripeljano v najkrajšem čato- Cim bo železniški promet vzpostavljen in kaže, da se bo to zgodilo v prihodnjih 14 dneh, bomo možine živeža povečali. Količina krute bo zvišana na 300 g. Izboljšana bo tudi njegova kakovost, tako da lahko predvidevamo, da bomo imeli zopet bel kruh. Kakor hitro bedo vzpostavljene prometne zveze, se bo dobilo tudi meso. Slad- kor je že v Trstu in ga bo v kratkem deležna tudi Gorica. Prihodnji teden se bo delil tobak za meseca maj in junij. Obvestili bomo prebivalstvo, kje in kako ga bo lahko dvignilo. Na vsakega posameznika bo prišlo povprečno po 200 cigaret. To je gotovo novica, ki bo razveselila naše kadilce. Tudi krompir bomo delili in sicer po zelo nizkih cenah, približno po 12 kg. Pozivamo vse kmete, da pripeljejo krompir v nabiralnico (ammassi), katere bodo preski bele, da se bo ta pridelek pravilno razdelil. Postavili smo že nabiralnice za sadje, s pomočjo katerih smo uredili pravilno razdeljevanje češenj. Izgledi za bodočnost so dobri in v tem gr® predvsem zahvala naši narodni vladi, ki si mnogo prizadeva, da bi se prehranjevalno stanje v naših krajih čim hitreje izboljšalo. Obnova tržaške luke Velika je stvar, ki jo gradimo danes na ruševinah starega. Za Čimer so. stoletja hrepeneli svobodoljubni in napredni ljudje, se uresničuje. Oblast je v rokah demo-kraoije, a ne več v rokah priviligiranega protiljudskega razreda. poteku roka tega potrdila ne bo Imel, se mu bo vozilo zaplenilo. Vsa do sedaj izdana dovoljenja za uporabo koles postanejo s tem neveljavna. K prijavi pa ni treba pripeljati vozila s seboj, ampak je treba predložiti samo zahtevane podatke. Prijave se sprejemajo v ulici Mazzini št. 19, (bivše gorlško mestno poglavarstvo) I. nadstropje, soba št. 32 od 8, ure do 12, ure in od 14. ure do 18. ur« po spodaj naznačenem vrstnem redu: Lastniki dvokoles in trioiklov z začetnimi črkami' A in B 11. junija, O in C 12., D ln P 18., E ln G 14„ H in I 15., J in K 16., L in M 18., N in O 19.. P in R 2Q., a in S 21., T in U 22., V in Z 23., 2 25. junija, zamudniki 26. junija. Pod prijavno dolžnost spada mesto Gorica in okoliški kraji: Solkan, Klomperk, Loke, Ajševica, Stara gora, Bukovica, Vrtojba, St Peter, Standrel; Ločnik, Podgora, Pevna, Oslavje, Podsabotin, St Maver, Gradišče. Prijaviti je treba vsa dvokolesa in trikolice neglede na že morebitne prijave. V bodoče je treba vse spremembe v stanju dvokoles in trikollc javiti sproti v gori omenjenemu uradu, Hočemo nov rod Zborovanje učiteljstva v Gorici - Obravnava so se pereča vzgojna in ioiska vprašanja V Gorici se je vršilo v Ljudskem domu zborovanje učiteljev in drugih, ki se zanimajo za učiteljske probleme- Zborovanje je otvoril Šolski nadzornik Valentini, Odposlane so bile brzojavke maršala Titu, narodni vladi Slovenje in prosvetnemu ministrstvu v Ljubljani. Tov. Valentini je podal zatem »voj referat Poudaril Je doprinos učiteljstva v narodno osvobodilni borbi, posebno Se Je 4« zahvalil pomožnim učiteljem, ki »o »pričo nedostatka moči pritekli narodu n* pomoč in učili našo mladino. Poudaril je sodelovanje t italijanskimi tovariši, ki »o imeli »voj posebni odsek v brigadi Garibaldi ln ■ katerimi so se že takrat snull načrti za italijanske šole in s a izvajali. Nato je govoril komandant mesta Gorice, za njim pa je bila dana beseda tov. Janku Beltramu, članu PNOO. V svojem govoru je poudaril težavno delo, ki čaka naše učiteljstvo in mu je priporočal, naj misli na pot, ki smo jo napravili. Na ta način mu bo lažje premagati vse težave. Zatem je govoril pokrajinski šolski nadzornik tov. Henrik Zdešar. Zahteval je, da se učiteljske vrste očistijo zadnjih ostankov fašizma. O vzgoji mladine je dejal: «Našo mladino bo vzgajal samo trden učitelj. Mi hočemo rod, ki bo cenil žrtve naših junakov. Mi hočemo vzgojiti rod, ki bo cenil Tttlovo v Črnila h Na praznik sv. Rešnjega telesa se j* vršila v Črničah procesija. Pomembna je bila zaradi tega, ker sq se pc dolgih letih smele zopet peti slovenske pesmi In pa ker so Junaški borci IV. armade, na katerih prsih so se svetila odlikovanja — doka* Junaških borb — nosili cerkvene zastave ter nastopili kot častna straža pri svetih obredih. Marsikdo se Je spomnil lažnive domobranske propagande, ki je opisovala naše borce kot »brezbožnlke*, katerih prihod bi pomenil koneo vere in uničenje cerkve. Trst, 6. junija. Dopisnik »Tanjuga* je dobil na merodajnem mestu o obnovi tržaške luke, ki vidna napreduje, naslednje Informacije: Navzlic svojemu trudu, da uničijo pred svojim umikom tržaško pristanišče, Nemci niso mogli napraviti toliko škode, da se no bi dala v kratkem z domačimi močmi popraviti. Trst ae v tena oziru prijetno razlikuje od Reke ln Sušaka, kjer so vse pristaniške naprave uničene. V tržaških pristaniških napravah veliko število min ni eksplodiralo tsr so bile v glavnem odstranjene. Luko obnavlja civilna gradbena služba (Genio civile) ter bodo postopno obnovljene vse luške naprave. Podjetje »Tripkovič*, ki dviga v luki potopljene ladje, jih je dvignilo doslej tri ter dviga sedaj četrto. Večje ladje so bile potopljene v Miljah in Tržiču ter bodo tudi te ladje dvignjene enako kakor veliki ooennski ladji »Res*, ki leži pred Piranom in »Ausonia* v Tržiču. Obalna plovba se iatotako polagoma obnavlja ter so bile doslej obnovljene linije med Tratam ln Tržičem ter Miljami, Koprom, Izolo in Piranom, v kratkem pa bo kabotata podaljšana do Pulja. Linije »e obnavljajo sporedno z od-stranjevanjJm min ob obali, ki predstavljajo Se veliko oviro za obnovo obalne plovbe z Dalmacijo ter lahko dosežejo ladje dalmatinska pristanišča samo po visokem morju. Pri obnovi plovbe je treba upoštevati razpložijlvo ladjevje, ki je hilo v teku vojne zelo skrčeno. Posebno velike ladje, registrirane v Trstu, »o bile skoraj vse potopljene. Zato se ladjedelnice naglo obnavljajo tako v Trstu kot v Tržiču. V tržiških ladjedelnicah je zaposlenih že štiri do pet tlgoč delav-cev, ki deloma popravljajo stare ladje, deloma pa grade že nove. Tako se gradi večja motorna ladja, k' bo vos U a t brzino 14 milj, več minolovoev, več vlačilcev itd. Vse velike tržaške paropiovne družbe, ki jih je italijansko gospo- Pogreh padlegn bor«a v črnem vrhu V gozdu pri Koševniku so izkopali zemske ostanke tovariša Mikuž Jakoba iz Zaloga. V partizane je odšel decembra 1942. Boril se je skupaj s Jankom Pramrlom — Vojkom. Svoje življenje je daroval »a svobodo našega naroda v začetku 1943. Njegovi zemski ostanki so bili slovesno pokopani na pokopališču v črnem vrhu. darstvo spravilo na rob propada, so pokazale vso pripravljenost sodelovati s novo narodno oblastjo. Po izjavah lastnikov paroplovnih družb jih je fašistični romantični imperializem silil, da so morali opremljati ladje na najbolj luksuzen način, toda te ladje so morale potem brez potnikov in brez blaga samo v interesu italijanskega prestiža voziti po vseh morjih. Tako so se morale družbe zadolževati zaradi v,šokih investicij pri italijanski državi, ki je postajala tako vedno bolj gospodar tržaških paroplovnih družb. Tržaške paropiovne družbo zahtevajo, da se vrnejo v Tnst vse ladje, ki so v tej luki registrirane. Ne samo delovno ljudstvo, temveč tudi predstavniki paroplovnih družb vedo, da jih edino v svobodnem Trstu v okviru Titove Jugoslavije čaka boljša bodočnost, kar tudi javno izpovedujejo. 16.281 I mleka od ene krave Postojna, 5. (Tass) — Sovjetski živinorejci so vzredili novo pasmo goveje živine, imenovana »postro-micka*. Krava te vrste ima svetovni rekord v množini mleka, k! ga daje dnevno. Živinorejci, ki so vzredili postromicko, so bili odlikovani od vlade in to pasmo so uradno registrirali po nalogu ljudskega komisarja za kmetjstvo. Najboljši rodovnik te živine je v kolhozu «Ka-razajevo*. Po svoji teži in po ko Učlnl mleka prekaša živina tega kolhoza vse znane pasme na svetu. Svetovni rekord v množini mleka pripada kravi »poslušnica vtora-ja», ki je zadnje leto dala 16 262 litrov mleka s 3.8 odstotki maščobe. »Postromicka* je rezultat 25 letnega vztrajnega, dela samouka kmeta Stanislava Stemana, ki je sedaj višji strokovnjak na imenovanem kolhozu »Karavajevo*, kolhoznega upravitelja Vadinaka Savmjana in Živinorejke Aleksandre Mitropol-skaje. Nova pasma je bila vzrejena s križanjem mnogih drugih ruskil govejih vrst. živina nove pasmt šteje že 18,000 glav. v. M ''•Vgenij Petrov: Vojaški dnevnik = Tri naše matere na mitingu pri Sv. Ivanu 23 j Alfonz Schol, je bil oblečen v ze-A0r> vojaško suknjo s kaprolskim akom, čevlje Je imel iz emitacije, ',b° tako tudi kapo. Alfonz Je jokal in razmazal svoje . ,e po vsem obrazu, z veliko In V, '°vo roko; na kazalcu je imel ®brni prstan. Trudil sem se, da Potolažim. v"~ Poglejte Jih samo! — je go-, ri' Alfonz Schol. Po desetkrat pl . “dpei suknjo in Izvlekel fotogre-1* suknje. / ^ To je moja žena in »in. ^ o desetkrat sem vljudno ogle-J/Bl fotografijo, a kaplar je po »3kret začel Jecljati in razma-svoj« solze po obrasu. hn^ograflja ni predstavljala piti del lepote, Debela majhna n**?.*! Jo je fotograf poetavil v ne-(Ifjjte pozo tako, da Je okamenela ln 6 bo bi vse storila za umetnost) o«,. r*rtni deček — ravno tak kot ko ni.u**1 !c *mel I®!*11 u*ee® *n ta-i biia v * <*1° kot oie< R°lllk® J® sinek „ m’ da je bil oig objokau, p® Čuteč, Ce pogledaš sina in potom očet«, »ta sl podobna tako kot dve kaplj« vode, radi h«česa pa obžalujež očeta. Alfonz Schol je iad hitro pripovedoval o sebi kot o človeku, kakor da bi se bal, da mu ne bi verjeli, čeravno je govoril čisto resnico. Ujeli so ga danes zjutraj. Rde-čeanmejci so se začudili okolnaatl Alfonza Sehola, kjer se Je nenavadno razlikoval od drugih nemških ujetnikov, ki so bili zaraščeni, ušivi, raztrgani. On pa j« Imel na sebi vse novo. — Novo vojaško suknjo, kapo Iti čevlje. Vse to ta ni dišalo po vojnem duhu: »modnlku, dimu, predelanem bencinu. Njegova vojaška sprema je res Imela nekaj duha po vojni, toda to Je bil duh kisline, ki je prihajal is globokega »ale. dja. a ne Iz prve bojne črte. — Duh skladišča. Ramo obraz ln roke Alfonza Schola so bile umazane, na zamazanem obrasu ao »e svetili sledovi solz. Ujeli bo ga ob sedmih zjutraj. Sedel Jo v »nežni Jami in s« tre- sel. Dvignil j« roke še preden bo ga ujeli. Pri prvem zaslišanju je izjavil, da je prispel na fronto pred tremi dnevi in da še nikoli v svojem življenju ni »tfeljal s puško, Vojaška kariera tega mladega človeka s* je za&ela pred dv«m4 leti. Imel je srečo: prišel je v Krakov, v stražarsko enoto in celo leto je stal na straži pred vojaško javno hišo. Res J«, to ni bila nikakršna posebna podčastna dolžnost — paziti na javno hišo — »cene, ki »o se odigrala prsd vhodom v to vojaško ustanovo, niso bile tako prijetne, toda taro nihče ni streljal na Alfonza Schola. Tu ni bilo nevarnosti, Alton* Schol j* hil zelo zadovoljen. Rekel ml Je, da Je Krakovska doba njegove vojne službe bila zanj najsrečnejša, — Tam je bilo dobro — Je dodal, mislil »1 p* je, da je bilo selo dobro. Ta stvar v kaplarskt suknji s kuštrunovlml možgani in rilcem stvora J* govoril popolnoma odkrito. Trudil se Js, da pove vse, da ničesar pe zataji, da odkrije svoja dušo. — Je to lepo — sem rekel — če Nemci gonijo ženske Is okupiranih držav v vojaške javne h'Šef Zelo se Js trudil, da bi mi ugodil ■ odgovorom. Toda ni ms razu- mel, kakšen odgovor pričakujem od njega. Zato je neodločno odgovoril: —- Vojaška hiša Ja isto kot vojaška »nota. Poslali so me tja in ostal »ero tam. Naslednja etapa v sluibi Alfonza Schola še ni bila več tako srečna, vendar se je še lahko iivelo: prestavljen je bil v poljsko mesto Jaslo, kjer je bil slušabnik starejšega poročnika. Čistil je poročnikove škornje. Kaj Je še delal? Sna. III je uniformo. Vprašal sem ga, kaj bi mi lahko povedal o poljskem prebivalstvu. — Poljaki se z nami sploh niso pogovarjali —■ je odgovoril Schol, — Kako? Sploh niso govorili z vami? — Z nami se eni nikoli niso pogovarjali. Ce »mo jih kaj vprašali, sploh niso odgovarjali. —■ To vam je bilo prav gotovo neprijetno? — N« vem.O tem nisem niti pre. mišljevsd. Oni »ploh niso govorili S nami. Prav gotovo niso niti hoteli ■ nami govoriti. Potem se Je začela vojna s Rusijo in ves čas sem so bal, da me bodo poslali na fronto. Vss bi bito še dobro, če bi tudi prečnik bil še v Jalsi. V d»-oembru so nas naonkrat pobrali ip poslali na fronto. — Koga pa? — Nas, — Pa nas, sluge, pisarniške moči, vse, ki smo bili v zaledju. — To je bilo prvo zanimivo dejstvo, ki mi ga je povedal 8ohol. Nemška komanda Je b tem hotela zamašiti luknje in Je vrgla na fronto pred Moskvo celo sluge ln pisarniške moči. — Kaj mislite vi o zamenjavi Brau-chitscha? — sem ga vprašal. — O tej zadevi »mo slišali na poti na eni postaji po radiu. Rečeno je bilo, da je Brauchitsoh bolan na srou in da bo od sedaj naprej komandant sam cFliiirer*. Vojaki pa »o govorili med seboj... Kaplar je prestrašeno pogledal na vrata, kot da bi se na vratih lahko pokazal njegov gospodar — starejši poročnik in mu zašepetal. — ... Vojaki so med seboj govorili, da se je »Fiihrer* skregal z Brauchltsehem. Govorilo se le, da. Brauehltoch hoče, da se da vojakom na vzhodnem bojišču dopiu.t ln da se jih zamenja z novimi enotami. A fiihrer — kaplar se je ponovno ozrl — Fiihrer je rekel, da se Jih mora pustiti na fronti In tako se nista mogla sporazumeti. To Je bilo drugo zanimivo dejstvo. Nekajkrat sem slišal iz ust nemških vojakov takšne modrosti. Ni zadeva v tem, da je to neumnost temveč v tem, da sedaj vsako Hitlerjevo akcijo vojaki pretolmačijo na svoj način In za vsako tako razlaganje je obvezno, da Je namerjeno proti Hitlerju. Vsa moč Hitlerja Je obstojala v tem, da je na zunaj vedno izpadlo tako kot je rekel. Hitler je rekel, da bo zrušil poljsko in francosko državo — in uspelo mu je. Potem je rekel, da bo razgnal Angleže v Grčiji — in čez nekaj dni premagal Jugoslavijo — tudi to se mu Je posrečilo- Toda v Rusiji ga J« dočakala nesreča. Sedaj se je v nemški vojski pokazal zelo zanimiv pojav: V vojski je še vedno disciplina, še vedno Ima dosti orožja, še vedno je zelo močna, toda izgubila je vero. Pa karkoli ho sedaj rekel Hitler svojim vojakom, oni mu ne bodo več verjeli. Verjetno je, da se bo vojna še dolgo vlekla. Vendar je Hitlerju : zadana smrtnonosna rana. Tudi kača, ki Je smrtpo ranjena, še dolgo udarja s svojim r^pom in je v svoji agoniji 5« nevarna za ljudi ravno tako kot poprej. Teh misli nisem omenil kaplarju Seholu, on jih sploh ne bi razumel. Januar 1943. V JANUARJU. j Ko je naša vojska prodirala skozi vasi, ki jih je sovražnik požgal in porušil, smo prišli tudi v vaai, v katerih se Nemci niso mogli zadržati. Tam »ero videi žive kokoši. Na osemlju, ki le bilo pod nemško kontrolo, so bile za nas žive kokoši vprav nenavadna bitja. Rdečearmejci se ne bi toliko začudili, če bi Videli noje. V eni izmed teh vasi so ml pripovedovali, da so Nemci v vas prodrli vsega skupaj samo enkrat, vendar je prebivalcem u-spelo spraviti na varno vse stvari, med njimi tudi kokoši. Toda Nemci niso imeli časa, da bi poiskali svoj določeni plen. Te kraje vsi imenujejo gluhe kraje. Same vasi pa tudi poti so bile zavite v visok sneg. Naše enote počasi prodirajo naprej, obidejo vozle središča odpora in prisilijo sovražnika, da zapusti vsak dan nekaj obljudenih krajev. Pomislite, polje in goidovt vse je pokrito » en meter in pol vlso-kim snegom. Pomislite, kakšne poti so to, ozke vaške poti, ki jih mo, raš neprenehoma čistiti in širiti, dvigati ob straneh snežne stene v višini človeka- Zamislite si hladen veter, ki brez vsake ceremonije pi- ha po polju, vsdiguje kape, piha pod suknjo, — veter pred katerim se ne moreš skriti, niti mu uteči — pa vam bo popolnoma jasno, kako izgleda pozorišče vojne, oddaljeno 200 do 300 kilometrov od Moskve. Nemci, ki so bili prva dva tedna (prepričani v svojo moč, »o tretj-teden že začeli stokati. Prvič so tožili. da jih rusko ljudstvo ne razuma, nato ao se pritoževali čes partizane. da se Rusi ne vojskujejo »po vojnih pravilih*. V oktobru k »opet govorili, da Jih nadleguje hud mraz, čeprav ga v tistem času še ni bilo. Od tistega časa se Hitler stalno pritožuje na ruski mraz In hudo zimo. Med drugim, vrag naj Vzame Hitlerja. Ce tat ponoči vlomi v tujo hlio in naleti na naperjeno pištolo gospodarja, se tudi on verjetno kesa zaradi česa! Vsak dan čitamo v poročilih, da naši osvobajajo nove kraje. Nehali *o jih celo imenovati — ker jih je toliko. Ce se pelješ s sankami (z avtomobilom ja nemogoče) skoz! te naseljene kraje, se boste čudi; koliko časa se vozite. V teh kraji! so bili aa vsako vas posebej hudi boji. Strašni ropot »Junkersa*, ki *« včasih pojavi na modrem nebu za- Cerkljansko ob obletnici požiga Sedem vasi Je okupatorska drhal poigala, na desetine nedoiinih pomorila - a ljudje niso klonili JA - Komanda mesta Trsta Nova policijska ura Te dni poteče leto, kar ao podivjane hitlerjevske tolpe skupno z domačimi izdajalci požigale, morile in pustošile po mirilih vasicah cerkljanskega okraja. Zgorele so vasi: Reka pod sv. Ivanom, Sšbrelje Jagršče, Krnice, Lazeč, Otalež, Plužnje in veliko število hiš, raztresenih po samotah. Kot trn v peti so bile okupatorju te vasi zaradi tega. ker leže ob glavni cesti, ki pelje iz Sv. Lucije v Idrijo in iz Grahovega čez Bukovo v Idrijo. V Idriji sami je imel sovražnik stalno močno postojanko, zavarovano z več manjšimi postojankami. Z večkratnimi izpadi iz teh postojank ni nikdar dosegel svojega namena, ampak je zmeraj pustil na bojišču po več mrtvih in ranjenih ter bil prisiljen k umiku. Nujno pa je bilo zanj, da bi imel ravno to cesto svobodno. Tako je poizkušal dne 6. junija z več sto vojaki prodreti iz Reke v Šebrelje. Zaman. Zažgal je tedaj velik kmečki kozolec in se v kritju dima umaknil nazaj čez Rodine v Baško grapo. Se danes vidim žareči obraz nekega mitraljezca, ki je takrat z rafalom podrl tri Nemce na 300 m. Požigi in p okolji Ko je okupator spoznal, da mu ne bo uspelo, da bi te važne položaje zavzel, je napravil peklenski načrt: uničiti z ognjem in pomorom civilnega prebivalstva vse vasi in s tem preprečiti partizanom, da bi se še nadalje tam držali. Skoncentriral je velike moči z vseh postojank: Idrije, Tolmina, Gorice in celo iz Trsta. Od vseh strani so se valile požigalne in morilske tolpe nad te vasi. Izropali so najprej hiše, naložili blago na vozove in odpeljali. Prenočili so po vaseh, naslednjega dn# pa pričeli s požigi. S sadističnim veseljem so tekali z gorečimi bakljami od poslopja in prižigali slamnate strehe. Na vrtu neke hiše so pijani oficirji naročili slugi, naj jražge bližnji kozolec, da se bodo greli ob ognju. Pri tem pa so se s satansko zlobo režali gospodarju v obraz, ko so videli, kako je bilo možu hudo, ker mu ogenj uničuje njegov dolgoletni trud. 140 hiš skupno z gospodarskimi poslopji je pogorelo v dveh urah samo v Sebreljah. Tako je bilo 94 gospodarjev ob vse. Ko so se ljudje naslednjega dne vrnili iz gozdov, kamor so se bili zatekli, da ao si rešili vsaj .golo življenje, niso imeli kaj vzeti v roke, niti kose ne, da bi nakosili malo sveže krme za edino kravo, ki so jo rešili. Tega dne so ustrelili 14 nedolžnih žrtev, V Sebreljah je bil ubit in je zgorel v svoji hiši Grošslj Jože, invalid iz svetovne vojne. Nadaljnje žrtve podivjanih krvnikov so: 81 let stari Božič Franc, 82 letni, gluhi Hvala Janez popolnoma gluh, 53 let star Černilogar Franc, ki je bil najprej zverinsko mučen, nato ustreljen, 50 letni slepi harmonikar Černilogar Julija in Vončina Andrej, V Reki je bil zverinsko mučen in zatem ustreljen Andrej Podreka. V Jagrščah so po mučenju ustrelili Jerneja Tušarja, Jožeta krat pridivjal skozi vasi in pobral, kar je še ostalo, so vso zemljo obdelali. Zasilno je zdaj že obnovljena tretjina hiš. Sinovi in matere Vse te vasi so dale veliko število partizanov v našo vojsko. Med njimi omenjamo tovariša Zmaja, junaka iz bitke za Crni vrh, kjer je juriša] s takim preziranjem smrti, da se je komandant brigade tov. major Dukič, ki je sam dober borec, izrazil: «Takega junaštva še nisem videl!» Dalje tov-ica Močnik Verica, bolničarka, ki je v najhujšem ognju sovražnih strojnic rešila več ranjenih partizanov gotove smrti. Zdaj nosi čin četne komisarke in je odlikovana z «Znakom hrabrosti*. In še več drugih. V Jagrščah živi vdova, katere sin je padel v februarju 1. 1943. v neki hajki, ko je več tisoč fašistov in italijanskih bersaljerov napadlo taborišče, kjer je bivala takrat majhna četica partizanov. Porazdelili so se na 2 km dolgi črti in ves dan držali frontalno borbo z naravnost ogromno premočjo sovražnika. Naši fo ostali zmagovalci, toda padel je eden najboljših — sin vdove. Drugi sin ji je padel decembra 1944. v Zireh na Gorenjskem. V juniju so ji požgali domačijo. Ko je hotela rešiti živino iz gorečega hle- va, so podivjane! postavili predenj stražo z nasajenim bajonetom in ji grozili, da jo prebodejo, če bi še silila v hlev. Vsa živina je zgorela. Toda mati je imela za partizana ob vsaki uri dobro besedo in vse, kar je mogla. Se ene take matere ne smem pozabiti. Ta je doma z Griča pri Sebreljah. Zalibog pa ni dočakala svobode, o kateri je toliko govorila in jo tako težko čakala v zimskih nočeh, ko je burja tulila okrog vogalov ln smo si hodili k njej gret premrle noge. Nekoč sem ležal pri njej na peči, ko so vdrli v vas fašisti. Prestrašena je prihitela v hišo, me potresla za čevelj in opozorila na nevarnost. Večkrat mi je pozneje pripovedovala, v kakšnem strahu je bila zame, ko je kmalu po mojem odhodu zaregljala strojnica. »Ko bo enkrat svoboda, boš lahko ves teden preležal tu na peči*, mi je dejala, »da se boš na tisti račun odpočil in naspal*. Zal pa ne morem več k njej. Padla je pod streli nacističnih krvnikov, preden se je uresničil njen veliki sen. Take so bile Cerkljanske matere. Danes se Cerkljansko zopet obnavlja. Kmalu bodo zopet stale prijazne hišice. Zvečer pa bo zadonela po vasi vesela fantovska pesem. Ogarev. Do nadaljnje odredbe se dovoli civilnemu prebivalstvu svobodno kretanje po mestu od 5. do 24. ure. Trst, dne 4. junija 1945. Komandant generalmajor: DUŠAN KVEDER, 1. r. Razdeljena zemlja Glavno občinsko posestvo v Strugi Je bilo razdeljeno med revne družine Zemljo so dobili v prvi vrsti oni, katerih sorodniki so padli v narodno-osvobodilnem boju, v drugi vrsti pa družine onih, katerih člani so v jugoslovanski armadi. Zemljo so dobile tudi revne družine, ki imajo mnogo članov. Oni, ki so dobili zemljo, jo morajo obdelovati sami, ne pa kot se je godilo v stari Jugoslaviji, z najeto delovno silo. *AWrt\VVAV.V.\\'AV.AW.,.V.VW.\S*JW.VA%\ Po »Sprehajališču Sv. Andreja" do ladjedelnic Sv. Marka Iz sprehajališča Sv. Andreja, ki se iz Rive Traiana široko razprostira mimo tovarne Lloyda in levo nad Arsenalom Sv. Marka do Skednja, se naš pogled ustavlja nad silnimi žerjavi, ki stoje neuklonljivo pokonci nad obalo in čakajo, da bode dan na dan spet začeli dvigati bogate zaklade za Trst. Naš pogled st prijetno zamuja nad srebrno modrino Jadrana, ki pred tržaškimi tovarnami čaka sadove truda tisočev tržaških delavcev. Tram vajska proga bo kmalu na mestu. Čvrste skupine delavcev jo obnavljajo in obrazi jim zagorevajo pod toplim majskim soncem. Precej je poškodovana železniška proga in več lokomotiv. Tudi tu je zaposlenih mnogo delavnih moči, ker je res nujno, da se to čimprej popravi. Žerjavi so ostali po večini nepoškodovani, nad trideset jih stoji po koncu kakor pred vojno, kakih deset jih je vrženih na tla od zračnih napadov ia zračnega pritiska. Ladjedelnica Sv. Andreja je utrpela največje udarce v treh zračnih napadih letošnjega februarja, kar pa je važno: so stroji ostali v glavnem nedotaknjeni. Velik del so jih delavci sami poskrili in jih s tem ohranili pred uničenjem. Z velikim zadovoljstvom za storjeno dolžnost do dela, jih zdaj prinašajo iz skivališč in pravijo, da bo zdaj pesem strojev tako mogočno zaortla kot še nikoli poprej. Ze mnogo delavnic deluje. Deluje mornariška delavnica in električna, mizarska s svojimi žagami ln delavnica za konstrukcijo mostov, tako tudi mehanična. V ostalem popravljajo stroje, čistijo in pospravljajo ruševine. Samo v ar-senalu Sv. Andreja, to so tovarne z;- popravljanje strojev, dela zaen- Tušarja pa so ustrelili pred lastno krat Približno 700 ljudi, materjo. V Masorah so pobili pet-, Ce tam vprašamo, kdo zdaj u- člansko družino in jo zatem vrgli v ogenj. Istega dne so ujeli dva partizan na Vojkove brigade in ju mučili na način, ki presega mučenje srednjeveških inkvizitorjev. Rezali so jima jermene z obraza, vratu, hrbta ter ju s temi jermeni tepli. Nato so jima izkopali oči in ju pri tem spraševali, ako še vidita svobodo, zaveznike, ako še lahko gledata Tita in Stalina. Polomili so jima vse kosti in ju nato obglavili. Se mrtvima niso prizanašali. V usta so jima dali cigarete in se prt tem režali, češ pa zdaj pozdravljajta »smrt fašizmu*. Kljub tolikemu razdejanju pa ljudte niso klonili. Življenje gre svojo pot naprej in zahteva svoje. Vaščani so se zbirali in pogovarjali, kako bi čim hitreje vsaj zasilno popravili poslopja. Na vaških zborih so se dogovorili, da si omislijo motor za pogon žage, ker so nujno potrebovali desk. Manjkalo je pa apna. Sklenili so, da bo vsak dan nekaj delavcev pripravljalo drva, drugi kamenje in bodo tako zadružno — prišli do apna. Kljub temu, da je okupator še trl- pravlja in skrbi za ladjedelnico, nam odgovorijo, da skrbi zanjo tovarniški odbor in vsi delavci z njim. Tovarniški odbor sestoji Iz petnajst članov in nastal je takole: ko je bila ladjedelnica osvobojena — pri čemeir so največjo vlogo odigrali delavci sami —, se je na masovnem sestanku formiral ta odbor. Delavci so glasovali za vse prejšnje voditelje in izvolili so še nekaj novih ljudi. Tovarniški odbor ima podrejenih dvaindvajset ali triindvajset delavniških odborov, od katerih ima vsak 50 do 200 ljudi, k! jih vodi. Pri Sv. Marku vedo vsi, da je to čas obnove, bliskovite obnove, zato da bo tudi zmaga na sektorju dela in gospodarstva tako sijajna kot je bila zmaga na krvavih bojnih poljanah. Prej so sabotirali, kvarili stroje pod okupatorjem. Ce-b tri mesece so izdelovali motorni čoln, ki bi ga lahko napravili v samih osmih dneh. Ko jim je naci-fašističnt gospodar delil kruh, so od 8. septembra pa do februarja 1945, celo poldrugo leto, delali tistih šest torpedov — Spada, Lancia Pugnale, Gladiio, Daga, Alabar-čo. — Kmalu bi jim začeli gniti pod rokami, tako dolgo so zavlačevali delo. Zdaj bi takšno naročilo prav lahko izpolnili še manj kot v treh mesecih. Danes gori v njihovih srcih nova ljubezen do dela, neizmerna ljubszen do dela in obnove, ki jim bo prinesla srečo in dostojno življenje, jih bo dvignila iz siromašnega životarjenja. — Stroji tečejo, kot hi se ne hoteli več ustaviti. Zage bruhajo iz sebe deske in z njimi delavci pokrivajo strehe porušenih poslopij. Okrog velikega poslopja gradijo zidovje, menda zato, da bo delo med njimi potekalo nemoteno, morda pa so š? drugi vzroka. Povezanost med delavci, inženirji in tehničnimi mojstri ni bila še nikoli tako tesna in iskrena-Delavec v modri obleki, kakršno nosijo tukaj vsi v delavnicah in tovarnah, človek, ki dobro pozna svojo tovarno in to kako in kaj mislijo delavci, nam je 22 maja zjutraj v leseni baraki dejal: »Za nas pomeni delo in bodoč-’ nost v novi Jugoslaviji življenje. Vrniti se pod Italijo, kjer še vedno gospodujejo imperialisti in fašisti Edvard Kardelj: Naše delovne množice so si po večini na jasnem, da je sicer današnje življenje delov nega ljudstva izredno težko, toda tudi vedo, da sedaj delovno ljudstvo naše domovine prvič drži v svojih rokah ključ do svoje jutrišnje sreče. waw;vuw vAvwbWw swwwyv.swdwyw.id Znanost v rokah zločincev *Dahavski poročevalec», ki ga izdajajo naši interniranci v tem zloglasnem nemškem taborišču in čigar urednik je Ljudevit Mrzel, je v ©ni zadnjth številk poročal o grozotah, ki so jih SS-oci uganjali nad političnimi jetniki pod krinko znanstvenih poskusov. V naslednjem podajamo odlomek iz tega poročila: Pri poskusih z mrzlimi oziroma -izmeničnimi kopelmi so preizkušali, koliko stopinj mraza popolnoma zdravi priporniki še vzdržijo, na ta način, da so jih položili v neke vrste kad z mrzlo vodo 1 stopinjo C, temperaturo so v času 48 ur še u-metno zniževali ter pri tem «štu-dirali* zdravstvene okvare in druge pojave, oziroma ugotavljali, kdaj nastopi smrt. Zelo mnogi priporniki so umrli že v teku samega trpinčenja, one redke pa, ki so ga prestali, so položili skoroda zlede-nele v postelje k mladim, zdravim pripornicam, katere so v to svrho pripeljali iz bližnjih ženskih taborišč. kot prej, bd za nas pomčnJlo smrt. Nočemo umreti, ampak hočemo živeti. Dane« bi nam dali kruh in kdo ve, kaj še vsega, jutri bi nam ga vzeli iz ust*. V leseno barako so prihajali in odhajali ves čas delavci, uradniki ir. drugi. Za vsako stvar se namreč lahko obrnejo na tovarniški odbor, ki ima tu svoj sedež, prav zato da je v najožjem stiku z vsemi ti tovarne. Delavci dobivajo že lep čas boljšo hrano, dobivajo še enkrat toliko kot prej, in bel kruh imajo. Povedo nam, da jim je komanda Jugoslovanske Mornarice prva dala to pomoč. Zdaj laže vstrajajo ob strojih. Četudi to ni vse, je .vendar mnogo. Pomeni, da bo temu sledilo kaj več. Za borce dela smo dolžni skrbeti kakor za one, ki nosijo orožje. Pesem strojev in orodja ki se ne bodo več ustavili, in pesem dela tisočev svobodnih tržaških delavcev, ki etrummo hite k obnovi, prihajajo iz tovaren in ladjedelnice, od tam, kjer stoje nad morjem mogočni žerjavi, prihajajo iz Sv: Andreja. To je pesem, ki poje o skorajšnjem procvitu avtonomnega Trsta v svobodni federativni Jugoslaviji. In pesmi dela odgovarjamo z besedami, ki jih je te dni tov. Tito »pregovoril v Zagrebu: «Delavcem se ni treba več bati, da bi Jih prlk-rajševali pri nagrajevanju za njih delo. Delavci v Jugoslaviji imajo pravico, da se duševno razvijejo, imajo pravico zahtevati in dohiti polno nagrado za svoje delo*. Eden teh, ki jim je bilo sojeno nasilno podvreči se tej torturi, je bil tudi naš rojak, 19 letni Franc Likar iz Čabrač nad Škofjo Loko. Član našega uredništva ga je pb1 iskal na bloku 25. Pred njim je stal še zelo mlad človek nizke rasti, hlastnih kretenj, sključene glave in upadlih, bledih lic, katerih trudne poteze in begajoči, plahi pogledi napravljajo že zdaleč vtis duševno neuravnoteženega človeka. Ta še nedavno zdrav, krepak, zali gorenjski fant, čvrstih mišic, sijočih oči in vedrega izraza v zagorelih okroglih licih, je le s težavo nizal misli in povedal tole: «Bil sem tri mesece na revirskem bloku, vsak četrti dan pa so me jemali na poizkuse. Privezali so me za noge in levico na ozko mizico, puščajoč mi desnico prosto. Oficirji SS so mi z ruto pokrili oči in mi v levico vbadali igle. Po vsakem vbodu bodisi pod kožo, bodisi globlje v mišičje so mi vbrizgali neko tekočino, nakar sem vselej dobil mrzlico in bolečine v roki. Pozneje pa so me neki dan postavili SS-ovci zvezanih nog na železno ploščo, v nos so mi vtaknili dve cevčici, zamašili ušesni votlini in čvrsto pritrdili čez u-sta usnjeno prepono. Železno ploščo pod menoj so znenada odmaknili, zdrsnil sem ob nekem drogu v valjčasto posodo, napolnjeno z vodo eno in pol metra visoko. Dihal sem skozi cevčici. Sprva je bila voda mlačna, nato pa so jo postopoma ohlajali, dokler se nisem znašel v čvrstem, približno 2 cm ledenem oklepu. Z njim vred so me previdno dvignili, položili v avtomobil in me z naglico prepeljali v krematorij kjer so me položili v bazen s toplo vodo, v kateri se je ledeni oklep na meni kmalu stalil. se na pripornikih učili raznih operativnih ukrepov, ne glede na to, da li so bili ti ukreipi medicinsko upravičeni. Tako so pripornikom serijsko izrezavali zdrave slepiče, zdrave žolčnike, želodce itd. Učili so se na pripornikih tako, kakor se zdravnikom v laboratorjih celo na živalih, kuncih, miših in podganah ne dovoli. Oprostili so me cevčic in prepon ter pričeli vodo postopoma segrevati. Po vsem telesu mi je koža nabrekla v višnjevo rdečkaste mehurčke. Zaradi nepopisnih bolečin sem tulil kot blazen, nakar so mi po nekaj časa ukazali, da izstopim. Otipavali so mi žilo, šteli srčno utripe in vbrizgnili viptegno neko rjavo tekočino, Te poskuse so uprizarjali na nas 20 do 30 zdravih pripornikih hkrati. V času 3 mesecev je umrlo zaradi teh poskusov 198 mojih tovarišev. O, koliko smo med poskusi trpeli, kako nas je po poskusih bolelo vse telo, žgalo v možganih, zbadalo pri srcu! Poglej me tovariš, kaj ao napravili iz mene! Pohabili so me za vse življenje — zveri v človeški podobi! Le zapiši to!», — je s težavo končal tovariš iz Poljanske doline svojo tragično zgodbo o nacističnemu zverstvu, v zenicah mu je za hip zaiskril odsev maščevalnega besa, pa že zopet ugasnil v toplem pogledu; majavih korakov in sključene glave je odtaval med gručami bledih izmozganih tovarišev na svoje priljubljeno mesto za pečjo. Toda vse te grozotne muke, vsa ta nepopisna izbrana trpinčenja pripornikov še niso zadavoljila SS-ovskih trinogov. Zdravniki SS so Mnoge pripornike so na umeten način operativno ali z rentgenskimi žarki kastrirali, da bi tako «štu-dirali* vpliv kastracije na splošno zdravstveno in duševno stanje. Vršili so nadalje različne, zelo komplicirane in boleče poskuse, ugotavljali so na pripornikih vpliv zračnega pritiska v visokih legah itd. Bolnikov sifllitikov do leta 1943. sploh niso zdravili s specialnimi zdravili ln so bili ustrezajočega zdravljenja te bolezni doslej deležni samo pristaši SS. Eno najbolj črnih, najgrozotnej-ših poglavij nacističnega krvolo-štva, izvajanega na pripornikih z vso bestialnostjo, pa je bilo zloglasni »invalidski transport*. Proglasili so enega od taboriških blokov za tako zvani invalidski blok. Vanj so odrejali z večine izhirane starejše pripornike in pohabljene, ki pa so izhirali in postali pohabljeni v večini primerov zaradi prenapornega dela in zverinskega pretepanja SS-ovcev in njihovih pomagačev, «ka-pov* po raznih komandah, železniških predorih in drugih uničevalnih zunanjih komandah. Ko so jim tako izpili iz teles vse moči, izsesali kri in polomili kosti, so jih kot garjave ovce pahnili v prenapalnje-ni ves ušivi, zamazani invalidski blok dahavskega taborišča, kjer so ob nezadostni in neužitni hrani v pretepanju in zmerjanju čakali le še na zadnjo postajo svojega trpljenja — na invalidski transport. To so satani uprizarjali vsako leto dvakrat, okrog 1. januarja in 1. junija. Izbrali so iz invalidskega bloka 500-700 in tudi več pripornikov, pridružili so jim še okoli 500 jetič-nikov z revirskega oddelka za su-šičave in so ves ta sprevod od 1000-1200 okostnjakov in pohabljencev, zapisanih neogibni smrti, napotili ob zori v smrt Lublina in Linča. Tovariše, ki so že spočetka omagali, so spotoma postrelili, ostale so na mestu prihoda pomorili s plinom in z lakoto. Z invalidskih transportov se ni vrnil nihče več. Sli so — ln izginili za smerom. Ureditev plovbe na Donavi Bukarešta, 5. — Plovba po Donavi je spet urejena. Sovjetske vojaške oblasti nameravajo uporabljati reko za vojaško prometno zvezo. Pri delu so zaposleni tudi mnogi jugoslovanski ladijski mojstri in rečni piloti, ki posebno dobro poznajo reko. Plovba pa bo še dalj časa otežena, ker leže v strugi še mnogi potopljeni ali poškodovani čalni ki je bila reka šele očiščena magnettčnih min, potopljenih ladij in porušenih mostov. Mnoge tukajšnje tvrdke delajo načrte za motorne ladje, ki bi prevažale nafto po Donavi iz Rumunije v Srednjo Evropo. Uničenje reškega prlstanliča Trst, 5. — Tu so uradno sporočili, da so Nemci skoro popolnoma uničili pristaniške naprave na Reki. Med 21. aprilom in 3. majem so Nemci sistematično pognali v zrak pristanišče in pomole. Deset dni se je mesto treslo od eksplozij in je bilo razsvetljeno od požarov, ker so pristanišča popolnoma zgorela. Strojna tovarna v Gorovki odlikovana z redom Rdeče zastave deSa Moskva, 6. Tass. — 2. junija 1945. je bila odlikovana ob priliki 50 letnice svojega obstoja tovarna za gradnjo strojev v Gorovki, ki nosi ime «Kirov» z redom Rdeče zastave dela za izredne zasluge pri razvoju industrije za gradnjo rudarskih strojev. Tovarna, ki obstoja že pol stoletja se je posebno hitro razvijala v 30 letih sedanjega stoletja. Gd leta 1930 je tovarna izdelala več tisoč vrtalnih strojev, več 10 tisoč jamskih črpalk in veliko število drugih strojev za rudnike. Nemški upad je prekinil delo tovarne za stroje v Gorlovki. Delavci so se preselili v Ural, kjer so morali delati pod trdimi zimskimi pogoji. Načrti za vse oddelke tovarne so bili narejeni v 10 dneh. Se predno so zidarji prejeli načrte, so že začeli zidati. Predno so bili zidovi končani, so začeli delavci nameščati stroje pod milim nebom. Kmalu je začela tovarna izdelovati opremo in stroje za premogovno industrijo in si je pridobila zastavo Sovjetskega o-srednjega odbora strokovnih zvez in ljudskega komisariata za premogovno industrijo. Ob povratku v Gorlovko, so graditelji strojev delali z izredno vnemo. Našli so razrušene zidove namesto prejšnjih tovarniških skladišč, ki so zgorela, in zveriženo jekleno orodje. Teda donska kotlina je potrebovala stroje in 6 mesecev po zopetnem popravilu tovarne je bilo zgrajenih prvih 5 vrtalnih strojev. Od takrat je tovarna dala osvobojeni donski kotlini 1.130 novih črpalk in okrog 600 vrtalnih strojev. Tovarna je preskrbela naprave za zopetno popravilo tovarne za izpiranje premoga v Nikitovki- Preje so delavci v Glonovki gradili jaškovne prezračevalne naprave za mo- skovsko podzemno železnico. Sedaj je začela tovarna graditi te naprave za rudnike. To tovarno lahko nazivamo »Arsenal donske kotline*. Sledeči primer kaže, kako dela delavstvo te tovarne. V marcu tega leta je ljudski komisar za pre-mogokopno industrijo naročil 200 črpalk, ki jih je bilo treba zraditi, da. bi rešili rudnike pred spomladanskimi poplavami. Fosfati v Turkmenistanu Ashksabad, s. Tass. Poljedelstvu sovjetskega Turkmenistana se odpi-','aji nove možnosti z ozirom na nedavno odkritje bogatih ležišč fosfatov v pogorju Kopetdag. Sedaj ne bo več potrebno dovažati v Turkmenijo umetna gnojila s polotoka Kole, ki je oddaljen 6000 km. Na poizkusnih poljih uporabljeni fosfati z novih turkmenskih ležišč so povišali rodovitnost za 40 od sto. Film v službi znanosti Moskva, 4. Tass. — Tu so predvajali kratek film, ki kaže utripanje srca živečega moža. Ta film, ki je poljudno znanstvenega značaja in se imenuje «Ranjeno srce*, je posnel profesor Orof, traja samo poldrugo n.inuto. Predstavlja precej redek primer v kirurgiji: odstranitev drobca mine, ki je razmesarila prsni koš nekemu vojaku, ne da bi bilo srce prizadejano. Drugi film poljudno znastvenega značaja kaže zelo zapleteno operacijo izreza tumorja iz možganov. To operacijo je istočasno snemal na barvasti trak izumilelj retroskopičnega filma Ivanov. Sovjetski filmski študiji s posneli več kot 700 poljudnih zdravniških filmov. Več kot polovica teh filmov je bila posneta v letih vojne. Eden izmed najboljših filmov je «Vojna medicina na zahodni fronti*,1 ki kaže zdravniško delovanje na fronti. V.V.VASVW. Vprašanje vojnih zločincev Beograd, 6. Tanjug — Vojni zločinci, ki so odgovorni za zločine izvršene nad našim narodom, se morajo^ soditi v Jugoslaviji. List »Borba* objavlja pod gornjim naslovom uvodnik Dušana Blagojevi-ča, v katerem se poudarja, da se sedaj v Evropi kakor tudi v vseh ostalih državah-članicah zavezniških narodov izven našega kontinenta postavljajo vedno ostrejše zahteve za kaznovanje vojnih zločincev ln da so bolj glasni protesti proti raznim oblikam prijaznega postopanja z njimi. Problem kaznovanja vojnih zločincev se ne sme obravnavati samo s stališča zadovoljitve najelementarnejših načel pravice In realizacije bistvenih pravic vseh narodov v Evropi, ampak tudi kot željo svobodoljubnih narodov Evrope, da se fašizem moralno in politično popolnoma zatre. Svobodoljubne narode skrbe namreč mnogi pojavi, ki so nastali po zmagi nad fašistično Nemčijo v zvezi z vojnimi zločinci. Take pojava ne more seveda sprejeti demokratska javnost sveta kot prispevek k realizaciji ciljev krimske konference. Vsak način postopač nja z vojnimi zločinci, ki ni v skladu z načeli krimske deklaracije, pomeni v stvari podpiranje nemškega naciznja in militarizma, ki se želi po porazu na bojnem polju izogniti krimski obsodbi. Tudi v, tem vprašanju, v svojem stališču napram vojnim zločincem lahko služi federativna demokratična Jugoslavija za zgled, kako se dosledno in energično izvajajo krimski zaključki. Mnogi vojni zločinci pa se ob kapitulaciji nemške vojske niso nahajalina operativnem padročju Jugoslovanske armade ali pa so v zadnjem trenutku zbežali iz naše države. Kar se njih tiče, je sedaj ugotovljeno, da se nahajajo v zavezniških taboriščih v Italiji. Vsaka zahteva naše države v vprašanju izročitve vojnih zločincev, tako da bi bili sojeni od naših sodišč, je podkrepljena z odločitvami krimske konference. Zavedajoč se svoje pravice, da bi bili vojni zločinci, k niso odgovorni za tolike zločine in za grozna razdejanja, sojeni v naši domovini, jugoslovanski narodi verujejo, da bodo glede svojih zahtev našli razumevanje in podporo v prvi vrsti pri vseh naših zaveznikih. Ob osvoboditvi Prade gluši, toda naše sani so dospele na želčzniko križišče, že iz daljine se vidi cisterna iz opek, razvaline stražarske hišice in nekoliko vagonov z lokomotivo. Da ne hi prišlo do nesporazuma, bom imenoval to Križišče s črko K. Po vojni, bo popolnoma navadno ime tega križišča postalo slavno. A potniki, ki bodo hodili poleg spomenika, se bodo odkrivali, ker se bo brez dvoma na tem mestu postavil spomenik. Ni še dolgo od tega, ko se Je na križišču k vodila huda borba. Vsa okolica nosi sledove eksplozij, min in granat. Bolj ko se bližaš križišču, vse gostejši so sledovi eksplozij. Na samem križišču ne najdeš niti enega samega metra zemlje, da ga ni zajel ogenj vojne. Poti so pokrite s snegom. Kraj poti pa stoji železniška kompozicija-lokomotiva je zarjavela, nekoliko tovornih vagonov, med njimi Je tudi dolg salonski vagon. Vagoni so tako prerešetani s strojniškim ognjem ln drobci granat, da vidiš skozi. Kraj vagona, od samega začetka kompozicije pa do konca ležijo trupla nemških vojakov. Vozimo se z nizkimi sanmi na tej strani vagona. Nemci ležijo na drugi strani. Med kolesi vidimo stegnjene roke, skrčene in zvita trupla. Izgleda, kot da bi mrliči hoteli zadržati kolesa mrtvega vlaka, Sil smo preko prehoda. Na levi strani je gozdič- — »Tam na robu gozda*, — nam reče rdečearmejec, ki potuje z nami — «mnogo jih je še, čez petsto*. Toda tja je težko priti, previsok je sneg, šli smo naprej od vasi do vasi, od kraja do kraja, teh je pa toliko, da jih ne morem več naštevati v poročilih, tl kraji in vasi ne sličijo ena na drugo, v vsakem se je vodila bitka in vsaka posebej Je imela svojo usodo. V»zimo »e skozi veliko vas, ki je Imela srečo. Naši borci so upadli v to vas s tako hitrostjo, da Nemci niso imeli časa, da jo sežgejo. Malo naprej — Je vas Domanova. Nemci so jo sežgali čez noč. Vidim pred seboj strašno aliko. Popolno in vsestransko uničenje. Podobno sliko nisem tu videl prvič. Neka ž«na z Jezo raz-metuje opeke, ker se iz njih Še kadi. 2ivi v upanju, da bo morda le še našla malo krompirja, ki ga je skrila pod podom. Na koncu vasi Je Izkopana velika jama. Okoli petdeset ljudi, starčki in žene stojijo molče okrog nje. Pristopimo k njim. Vrši se pogreb padlih žrtev Poleg skupnega groba ležijo v dveh vrstah iznakažena trupla ujetih rdečearmejcev. Nemci so jih postrelili preden so zapustili vas. Tukaj so tudi trupla ubitih vaščanov. Zenske pripovedujejo, kako se je vse to zgodilo. One na jokajo. Solze so že davno izjokane. Vnjifa je samo še zgoščena žalost, ki se je utrdila kot telo ubitega sina ali očeta. To stiska srce, vendar ne more izvatl solz, temveč samo gnev. Da! Dosti smo govorili kaj so vse storili Nemci z ujetniki in mirnim prebivalstvom in še bomo govorili in že bomo kričali o vseh teh groznih dejanjih. Ce vse to vidiš s svojimi očmi, je nemogoče, d^, bi molčal, kajti molčanje pomeni izdajstvo. Zbrati se morajo vsi podatki, nič se ne sme izpustiti. Vse se mora zapisati v knjigo maščevanja. Nemci so v Domanovem ustrelili 70 ujetih rdečearmejcev, ravno tl, ki ležijo poleg jame, ki Je za njih izkopana. Sprva so jih trpinčili, potem pa ustrelili. Zene so videle, ko so jih vodili, tudi strele so slišale. V vasi Domanovi so Nemci ustrelili Vasilija Afanasljeviča Noviko-va, zato, ker je bil član vaškega sovjeta, Antona Borisovlča Jerma-kova, žlvinozdravnika, kmeta Ivana Vasiljeviča Uarinova in Konstantina Sejmjonoviča Simona, sedemdesetletnega starčka. Njega so ustrelili Nemci zato, ker Jim ni hotel dati svojega hožuha in va-lenke. Nemci so ubili tudi štirinajstletno Nino Utklno. Zavlekli so jo v hlev, deklico oskrunili in Ji zabodli nož v rebra. Nemci so u-strelili družino Polikanovih — starčka in njegovo snaho a tri njene male otročičke so vrgli v sneg in mraz. Za nami so vasi. Toliko jih je, da jih na pamet ne moreš našteti. Približujemo se zadnji vasi, ki je osvobojena od Nemcev. Borbe se vodijo za prihodnje vasi. Imel sem srečo. Govoril sem z Vasilijem Seljinim starejšim narednikom, junakom iz borbe za prehod, ki smo ga zjutraj prehodili. Ta Sibirec visoke rasti, širokih ramen, v plašču za kamuflažo, podoben Beduinu, je vodil borbe iz e-nega od tistih vagonov. »Tam je stal dober, dolg vagon*, Je dejal, izgledal je močnejši in odpornejši od vseh drugih. V njega nisem zadel. Temveč v drug prost vagon. No Nemci so ciljali z minometom, da so kosi kar frčali. Trikrat smo jurlšali na te vagone. Samo tukaj ni bilo tako zanimivo. Zanimivo je bilo, ko so Nemci šli v zadnji protinapad. V ta protinapad je šlo tistih petsto, ki sedaj ležijo pod snegom na robu gozda*. Tudi Vasilij Sjelln ml je pripovedni isto, kar sem slišal od komandanta in njegovih tovarišev. Vendar mi je Vasilij pripovedoval mnogo bolj zanimivo. On ml je pro- sto izložil. Glejte kaj je napravil. S svojo strojnico Je zlezel do dveh nemških topov, ki sta sipala ogenj pa prehod, ubil vso posadko topov z oficirjem na čelu in takoj začel z ognjem iz nemških topov na stražarsko hišico, ki je bila u-trjena od Nemcev. Nemci »o tam imeli strojnice, minomete in radio-stanico. Pri tem junaškem delu mu je pomagal borec Golubjev. Videl sem to hišico na prehodu. Od nje ni ostalo nič. — Kako ste takoj znali streljati iz topov? — Bil sem poprej artlljerec, mi je rekel SJelJin — to je druga stroka. Se ni dolgo, šele leta 1929. se je Sjeljln naučil p.satl. On je dobro delal v kolhozu ln so zato sklenili, da ga pošljejo na letovišče. — Z letoviščem nisem bil za-do Volj c n — je rekel Sjeljin — temveč sem zahteval, da me pošljejo v sovjetsko partijsko šolo. Sjeljin je bil predsednik vaškega sovjeta ln direktor strojno trak-tornih stante ter Istočasno direktor lespromhoza. Sovjetska oblast ga je naučila v zrelih letih pismenosti, napravila ga je koristnim in znanim članom družbe. Sedaj se bori za svojo sovjetsko narodno oblast. , (Dalje prihodnjič) Moskva, A Tass —^»Rdeča Zvezda* objavlja pismo čehoslovaškega ministra za informacije Kopecke-ga, katero osvetljuje dogodke iz bitke za osvoboditev Prage. Dne 5. maja se je uprlo prebivalstvo Prage in napadlo nemške oborožene sile z golimi rokami, da bi jim iztrgalo orožje in si priborilo svobodo. Od 5. do 9. maja so bile ceste prizorišče spopadov med u-pornikl in Nemci, ki so hoteli Prago v krvi udušiti in jo uničiti. Ljudstvo je storilo vse, kar je bilo mogoč,e da bi preprečilo nemškim tankom, da se ne bi približali mestu, kamor so hiteli, da bi strli narodno vstajo. Pomanjkanje orožja in municije je spravilo branilce Prage v kritičen položaj. Uporniki so obupno klicali na pomoč. Na povelje maršala Stalina, so tankovske čete prve Ukrajinske Armade izvedle sijajen prodor, daleč iz Moravske preko gora ln v dveh dneh dosegle Cehoslovaško prestolleo. Tankovsko edlnlce generalov Lcliu-senka In Rlmarka, so se pojavile pred zidovi Prage prav v trenutku, ko so nemški »tigri* prodirali v mesto. Navdušenja ljudstva, ko je nenadno zagledalo slavne polke maršala Konjeva ni mogoče popisati. S čustvom največjega veselja ln hvaležnosti, so praški prebivalci pozdravljali junaške sovjetske čete. Za nas Cehoslovake, piše Kopeo-ki, pomeni praški upor in bitka za Prago simbol naše ljubezni, svobode in bratske edinosti z Rdečo armado. Poskusi sovražnikov ljudstva, da bi Izkoristili upor v svoje namene, so doživeli klavm polom. Nemci in izdajalci lz vlade Češkega protektorata so našli skupna tis v tej mračni aferi. Vse sovražne intrige je uničila moč sovjetskih čet in ganljiva ljubezen, ki ju čuti češko ljudstvo do zmagovite Rdeče armade. Takoj po osvoboditvi Prago, pra- vi Kopecki dalje, je legitimna češkoslovaška vlada, ki je bila sestavljena na osvobojenem slovaškem teritoriju, dospela v Prago. Navdušeno sprejeti od ljudstva so se člani Ceškovaške vlade podali z letališča naravnost v praški grad, da bi takoj prevzeli oblast. Naše ljudstvo hoče odločno kaznovati nemške in različne kvislinge. Celokupno ljudstvo je sodelovalo pri uničenju nemškega okupacijskega stroja. Medtem ko je Rdeča armada razoroževala in odpeljala v ujetništvo več sto tisoč nemških vojakov in oficirjev, so češki patrioti lovili SS-ovce, gestapovce in policijske agente, ki so 6 let tlačili ljudstvo. ____________ Japonski zailgalni baloni Washington, ( N. N. U. — Sef gozdarske uprave v Združenih državah Lyke F. Watts je podal nekaj z^nimvih izjav o transportnih zraku-plovih-bombarderjih, katere spuščajo m Japonskem, In ki prihajajo nad ozemlje Združenih držav. Ti zrakoplovi so opremljeni z avtomatsko napravo za razbremenjevanje In spuščanje bomb. So seveda brez pilota ir. so zgrajeni iz 5 pol Impregniranega papirjR ter Imajo premer 12 ni. Napolnjeni so z vodikom in dosežejo višino 8 do 12 tisoč m. kjer se srečajo z zračnimi tokovi, ki neprekinjeno potujejo od zahoda proti vzhodu. Ko tak balon spričo izgube plina pade do višine 8000 m. spusti avtomatska naprava, kt deluje na ba-rometerskl pritisk, vrečioo peska in tako razbremenjeni balon se zopet dvigne. Ce Je račun dobro sestavljen, odvržo balon zadnjo vrečičo pesk., tedaj, ko Je dosegel ameriške kraje. Tedaj prične delovati druga avlo-malska naprava, ki služi odmetu borb. Ko se balon spusti do višine 9000 m. odvrže prvo bombo in balon so zopet dvigne, nato se počasi spušča in odvrže drugo bombo. Ko so odvržene vse bombe, se s pomočjo zailgalne naprave razstreli naboj, ki pil tem uniči balon. Tak balon ieti z bržinn 200 km na uro iu porabi približno 60 do 100 ur, da doseže ameriško celino. - t Potrti neizmerne žalosti naJ nanjamo vsem sorodnikon prijateljem in znancem tužno veš da je naš ljubljeni oče, in brat go5 Karel Pušpan dne 6. t m. po kratki in mučni tf lezni mirno v gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojni* > v petek, dne 8 t. m. ob 16. * bo mrtvaške kapele ulica Pleta. Trst, dne 7. junija 1945. civilne bolnk - ♦ Za svobodo prelepe slovenit * zemlje sta žrtvovala svoji ml? di življenji naša draga sinova l' brata Cernjava Franc in Cernjava Angelo padla v borbi dne 2. februaf); 1944 pri Komnu. Naj jima bo lahka zemljica! ! Žalujoči: oče KARLO, mam ca JOZEJfA, brat KAK« sestre MARIJA, ZOFKA I MILKA, družini KRAL I CERNJAVA ter ostalo t rodstvo. Trst. 5. junija 1945. Poizvedbe ŠUŠTERŠIČ FRANC, rojen 9. 1 1912, odpeljan dne 8. 12. 1944 ' Nemčijo. Kdor bi o njem kaj del, naj sporoči družini Šušteršič Zagorje 57 (Fontana del Contf Reška pokrajina. MEŽNAR TONČEK, roj. L jj 1922. v Ceplesu pri Cerknem je ob razpadu Italije na Sardinif pozneje baje v Splitu. — Toni Hsf nar, Ceples št. 55. Cerkno. KOCJANCIC ANTON, bolnih 1. čete, 2. bataljona, 8. brigade, lf divizije, 27. maja 1944 ujet pri 9 čevju. — Kocjančič, Trst, Via de lTstria 15 ali Markovšeina 36. j STRGAR IVAN, roj. 1896, Škofljici, odpeljan aprila 1944.' Vratislavo, 33, 2. 1945 ponovno! Ljubljani in baje odpeljan v Ka® nik. — Strgar Milica, Trst, Uprah ((Primorskega dnevnika*. ZLOBEC MIRKO, roj. 7. 6. 192; v Krojni vasi, 19. Kosovelova W gada. — Družina Zlobec, Kroji1! vas 23, Trst. HB<< FLORIJAN (CVETKO) VATIN, 3. brigada Narodne 01 rambe. — Hrovatin, Opčine št. Trst. VIKTOR KOŠUTA, partizan Gorici. — Košuta Marija, Sv. & št. 30, pri Trstu. A GIORDANO ŠKODA, 2. avgul v Biljah pri Gorici. — Dr. Ško' Sv. Križ 29, pri Trstu. KRAMAR JOŽEF, roj. 5. 3.191? 2. bataljon Prekomorske briga*! — Kramar Milka, Podbela št. n Kobarid, ali v «Slov. poročevale®! -n KAUf.IC ANGELO, partizan, af peljan 13. 6. 1944 iz goriškega zal* ra v Nemčijo. — Dragica Kauči, Trst, Via Cassola 97. ____________________________________ J KRAMAR CIRIL, 2. bataljon, 5 Prekomorska brigade, enako š*4 FAN CUSIN, MIRKO MARCO« KRAMER IZIDOR, CEBO0! MIRKO, KRAMER STANISLAJ MEMZ ANTON s Sedla. — Kranj Milka, Podbela 41., Breginj-Koj rid pri Gorici. >, I SPINELI ANTON, odšel 4. 1944 iz Slavine k partizanom 5. ^ i 4 taljon, 18. brigade. — Spineli žefa, Slavina, Prestranek. STRAIN STANISLAV, roj. 4. > 1926, Aqulla, «Bataglione speclak nato v Kalabriji. — Strain JosiJ na, Dolina 1. pri Trstu. URSIC IVAN, ujetnik v Nemčli Feldpost št. 14452, v Albaniji. Peter Uršič, Borjana št. 21. Ko®1 rid pri Gorici. TRTJAK ANTON-MARCELO 3. bat. 19. brigade Srečka Kosovf1 kot telefonist, ZORO, roj. 28. 1920, interniran v taborišču Naj wel!er p. Rottau Elless 129, N1 DOLF, roj. 27. 4. 1922, in VALE? TIN, roj. 12. 2. 1927, interniran Linzu. — Lucija Tretjak, Sv. Kn 119 pri Trstu. TOMSIC CIRIL iz Mirne pri 0* rici je bil pri vojakih v Dalmadi — Komanda Narodne zaščite Mir* pri Gorici. ILKA DEVETAK, odpeljana 7. 1944 iz Gorice v internacijo. Sestra Milka Devetak, Tolmin. BftPIO TRST Spored v četrtek, 7., m. 263,2 (Kc/s 1140). — Oddajnik I. 12: napoved časa, napoved sporeda In neapeljska glasba, 12.15: poročila v slovenščini, 12.30: mali radijski orkester pod vodstvom Cer-gollja, 13.15: poročila v italijanščini, 13.30: plesni orkester pod vodstvom Erlacha, 14: zaključek. 18: napoved sporeda in »poročila svojcem, 18.20: mladinska ura (ital. oddaja), 19: poročila v slovenščini, 19.15: veliki radijski orkoster pod vodstvom Cipcija, 20: poročila v italijanščini, 20.30: komedija «I,a 13.a sedia*, spisala Bazard in Vail-ler, 22: sporočila svojcem, 22,15: pesmi iz raznih krajev, 22.30; sporočila svojcem, 22.45: pesmi lz rtov RUTAR TEREZIJA, lz Cndrff 12, in URŠKA RUTAR, Čadrg sta bili odpeljani 27. 10. 1944 Nemčijo. — Družina Rutar, Cad« Tolmin. IGNACIJ REBEC iz Truja / Sv. Petru, odšel s primorsko brilr do na Nanos dne 22. 9. 1943 ln * takrat o njem ni nobenih vesti. ‘ Družina Robec, Truje št. 54, po-4' Sv. Petčr na Krasu. PERIC GUIDO je bil 10. ap' , t 1. v Trebuši v 17. brigadi. — pr žlna Peric, Via Garzarolli št. 2, & rica. PAVLIN BERNARD iz GrgnrlJ rojen 1924. leta, odšel v parti***i tta 1943 ln bil kot obveščevalec ] Gradnikovi brigadi. Zajet je t>i: (I Gorenji vasi meseca decembra ‘ ^ odpeljan v Nemčijo. — Pav1 j Pavla, Grgar št. 46. , it I Poročnik PERAT ALFON^ Peratov, ki je bil operativni o® na operativnem štabu za 7v0j Primorsko, naj nujno sporo'1 ® < naslov uredništvu »Prlmorsk-s ^ dnevnika* za Tratnika Toneta, °5 mu bo te lahko pisal v va*nl de vi. DENARNICO Z DOKUMEf sem v ponedeljek Izgubil na postal avtobusa Gor!ca-Trst. Prosim r.fljjtji ilitoljn, dte vrne dokumente ” t upravo« »Primorskega dnevnik**' nlh krajev, 23: pregled tiska, 23.20:1 Frane Vodičar, Via Donadoni plesna glasba, 24: zaključek. j III, Trst.