Poštnina, plačana v |itwM. Leto LXVH,. št ponedeljek j. septembra Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemSl nedelje m praznike. — Inserati do 90 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji toseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Sloveiiski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN RlifHM LJUBLJANA, Knafljeva nfioa s*. 5 TWefon: 3122, 312S, M24, 3125 in 3126 Podružnic« MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon it. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v "Ljubljani St. 10.351. OBRTNIŠKI DNEVI V LJUBLJANI V Ljubljani so se zbrali zastopniki obrtnikov iz vse banovine, pa tudi delegati obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic Ljubljana, 3. septembra. iz vse države Z veleeejmom so se pričeli v Ljubljani tudi obrtniški dnevi, ki So privabili v naše mesto zastopnike obrtnikov iz vse banovine, razen tega pa tudi delegate vseh obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic iz vse države, a v ponedeljek obiščejo naše mesto in velesejem tudi obrtniki iz Celovca m Koroške. Obrtniški dnevi so se pričeH že v petek s predavanjem predsednika Zveze obrtnih društerv in podpredsednika ZTOI g. Josipa R e b e k a v radiu, ki je obširno razpravljal o borbi in deln za napredek obrti. V soboto je bila na velesej-mn otvorjena velika obrtniška razstava Zavoda za pospeševanje obrti ZTOI, ki nam v slikah, grafikonih, tabelah itd. prikazuje podobo sodobnega stanja slovenskega obrtništva, predvsem pa podaja jasno sliko o težki davčni obremenitvi, nadalje pa tudi o stanovski organizaciji slovenskega obrtništva, o obrt-no-nadaljevalnem šolstvu in mojstrskih izpitih, o razvoju obrtništva na območju ZTOI v Ljubljani, o obrtniških gospodarskih zadrugah, poleg tega pa tudi o usodni zadolžitvi obrtništva ter končno o požrtvovalnem in uspešnem pospeševanju obrti s strani naše ZTOL Včeraj dopoldne so v hotelu »Metropol« zborovali delegati Zveze obrtnih društev, kjer so nastopili glavni voditelji pokreta za skupne zbornice, a davi ob 9. se je v posvetovalnici ZTOI pričela konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic, ki bo trajala tudi še jutri, a v radiu bodo v sredo, četrtek, petek in soboto predavaj še predsednik Združenja graditeljev g. Ivan Rrieelj o gospodarski krizi in obrtništvu, predsednik Združenja mesarskih mojstrov v Novem mestu g. Josip Windischer o mojstrskih izpitih, predsednik Združenja urarjev in zlatarjev v Ljubljani g. Milko Krapeš o obrtno-nadalje-valnern šolstvu in obrtnem naraščaju in pa podpredsednik Orožnega odbora v Ljubljani g. Franjo Iglic o nacionalnih interesih in zaščiti obrtništva. Konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic Na današnji konferenci so zastopane obrtne zborice in obrtni odseki skupnih zbornic iz Zagreba, Osijeka, Beograda, Sarajeva. Splita, Novega Sada, Podgorice in Ljubljane, a opravičili sta se zbornici iz Dubrovnika in Banjaluke, delegati iz Skop-Ija pa še niso prišli. Na dnevnem redu dva dneva trajajoče konference je referat o novelizaciji zakona o obrtih, ki ga je podala zagrebška zbornica po svojem glavnem sekretarju g. dr. Butorcu. Ljubljanska zbornica referira o postopanju pri odmeri pridobnine in o davčni praksi, sarajevska zbornica o zaščiti domače delavnosti in zaposlitvi tujih delavcev, podgori-ška zbornica o sistematični organizaciji pospeševanja obrti in osiješka zbornica o uredbi o strokovnih nadaljevalnih Šolah, končno bodo pa posamezne zbornice predložile svoje predloge. Predsednik ljubljanske ZTOI g. Ivan J e 1 a č i n je pozdravil predvsem zastopnika banske uprave, načelnika g. dr. Rudolfa Marna in referenta g. Fran j a Sinka, nato pa posebno prisrčno vse predsednike. podpredsednike in delegate ter tajnike zbornic, obenem je pa poudaril, da prepušča otvoritev te važne konference podpredsedniku obrtnega odseka ljubljanske ZTOI g. Josipu Rebeku, ker pri nas tudi praktično priznavamo in izvajamo a\'tonomi]o posameznih odsekov zbornice ter bo zato podpredsednik obrtnega odseka konferenco tudi vodil. Govornik je izrazil še posebno veliko zadovoljstvo, da so se oficielni zastopniki vsega obrtništva Jugoslavije izbrali za svoja posvetovanja baš prostore ljubljanske ZTOI, ki ni nikdar poznala in tudi ne pozna nobenega antagonizma med posameznimi panogami gospodarstva, če so nastala nekatera nesoglasja izven zbornice,, niso nasta-la v ZTOI. Ne samo, da zaradi teh nesoglasij niso prenehali podpirati obrtništva zastopniki trgovstva in industrije, temveč je zbornica še intenzivneje delovala v pro-speh obrtništva, ker je vsa zbornica globoko preverjena, da iz naše male obrti nastaja srednja obrt in tudi industrija. Ponosni smo, da je naša obrt iz malega zrasla v močan gospodarski faktor, pri tem pa tudi zbornica nikdar ni občutila obrtništva za balast, čeprav je v naši banovini 20.000 obrtnikov, pač sta pa trgovstvo in industrija \>edno z odprto roko dajala materijalne možnosti za prospeh obrti, česar bi sami obrtniki nikakor ne bi zmogli. Ob zaključku svojega govora je predsednik g. Ivan Jelačin izrazil željo, da bi delegati zborovali v tem duhu ter končno konferenci poželel največjega uspeha. Odkritim in razveseljivim izjavam predsednika g. J e I a č i n a je sledil soglasen aplavz. V imenu bana g. dr. Draga Marušiča tn banske uprave je pozdravil konferenco na- čelnik g. dr. Rudolf M a r n. zlasti pa zastopnike drugih banovin. Reševali bodo važna vprašanja, a banska uprava polaga največjo važnost na razpravo o novelizaciji obrtnega zakona, kjer je tudi z vso vnemo sodelovala za prospeh vsega obrtništva, končno je pa govornik poželel konferenci trajnih uspehov. Podpredsednik obrtnega odseka ljubljanske ZTOI g. Josip Rebek je konferenco otvoril v imenu obrtnega odseka ter izrazil veselje, da hoče obrtništvo prav v Ljubljani znova sodelovati pri ustvarjanju materialnih dobrin sebi v korist in tako tudi v korist vse države. Z izrazom upanja po soglasnem lojalnem sodelovanju pri važnem delu je ponovno pozdravil vse delegate in med splošnim odobravanjem proglasil konferenco za otvorjeno, nato Je pa takoj pričel z obširnim referatom generalni sekretar zagrebške zbornice g. dr. B u t o r a c, ki je obširno in podrobno govoril o novelizaciji zakona o obrtih. Na podlagi referata, ki je rezultat razprav vseh zbornic in dvodnevne konference tajnikov, je konferenca sklepala o omejitvi rokodelskih delavnic občin in samoupravnih teles, kakor tudi konsumnih zadrug. Sprejet je bil tudi sklep, da se v zakonu prepove samostojno izvajanje obrti osebam, ki so v javni ali v kaki drugi službi. Glede pobijanja iušmarstva, k| se skriva za javnimi trgovskimi družbami, je bil sprejet sklep, da se tem družbam sploh prepove izvrševanje rokodelske obrti. Obširna diskusija se je razvila o razmejitvi med podjetji z industrijskim in rokodelskim obsegom. Debata je ves čas skrajno stvarna m mirna ter se je udeležujejo zastopniki vseh zbornic, kot poslušalci pa prisostvujejo posvetovanju tudi predstavniki najuglednejših obrtniških organizacij iz vse države, kakor zastopniki Saveza hrvatskih obrtnikov in beograjskega Saveza zanat-lij, predsednik g. Filip Pristou in podpredsednik Franjo "Iglic ljubljanskega Okrožnega odjbora z večimi člani, podpredsednik mariborskega Okrožnega odbora g. V a h t a r, predsednik novomeškega Okrožnega odbora g. Malovič in drugI, a kot namestnik predsednika konference fungira član predsedstva ljubljanske ZTOI g'. Jakob Zadravec. Ob zaključku lista konferenca Še traja, a davčni referat, ki ga ima ljubljanska ZTOI. pride na vrsto šele popoldne. Ob 15. t*> v isti dvorani dve mri trajajoča konferenca Predstavnikov vseh zbornic in obrtniških organizacij iz vse države o prireditvi obrtniškega tedna v mesecu decembru, ko bodo razne obrtniške prireditve po vsej državi. ManiSestacijsko zborovanje Zveze obrtnih društev Mogočna obrtniška manifestacija v nabito polni vejici dvorani hotela Miklič ob navzočnosti zastopnika bana, načelnika g. dr. Mama, zastopnika ljubljanskega župana, g. ing. Pavlina, zastopnikov zbornice za TOT^ gg. tajnika dr. Koceta in komzu-lentav jarja, 287 zastopnikov štirih OkrožTiJUi odborov, 133 obrtniških združenj in 2S obrtniških društev iz vseh krajev naše banovine, nam je morda prvič jasno in javno pokazala, težak položaj našega obrtništva, ki ni vajeno pritožb, nego le skromnega dela in sodelovanja vedno m povsod za naš gospodarski napredek in boHšo bodočnost nase države. Zborovanje, k} je hUo prenašano tudi po radu, je vodil podpredsednik ljubljanske zbornice za TOI in predsednik Zve« obrtnih društev g. Josip Rebek, ki je po uvodnih besedah in pozdravih zastopnikov posameznih ustanov takoj prešel na stvarna izvajanja o težkem položaju našega obrtništva. Naglasa! je predvsem potrebo skupnega gospodarskega parlamenta po vzgledu naprednejših in večjih držav z že davno jasno začrtanim in uravnovešenim zospodarskim sistemom deia, potem je pa tvoril o načinu življenja, potrebah in že-ah za kmetom v naši državi n^jraočnej-š e s i obrtniškega stanu. Sledili so nucpduavn* nagovori baooMe-Z2l zastopnJka g. dr. A4arna, županovega zastopnika g- inž. Pavima ic Immka. skupno zbornice TOI v Pod^orici Blagote Ra-dovjća. Zbornični svetnik g. Jakob Zadravec je govoril o davčni preobremenitvi On obstoju obrtništva, g. Miha Vahtar ivodstvu, ki proti upravičenemu pričakovanju ni upošteval določb pred komaj dvema letoma objavljenega obrtnega zakona glede povtzdige domačega deia in na katere določbe je naše obrtništvo stavljalo največ svojih naxL V interesu avtoritete zakona in gospodarske nujnosti je. da se omenjene določbe obrtnega zakona glede povzdage domačega deia dejansko uveljavijo tudi v zakonu o državnem računovodstvu- 3. Zbrano slovensko obrtništvo protestira najenergičnejše proti onim industrijskim podjetjem, ki dobivajo vedno bofcj monopolski pomen v proizvodnji, kakor Bata in Tivar, ki zaradi danih razmer ogrožata v temeljih obstoj obrtništva in ravno tako škodita tudi cekrtnemu narodnemu gospodarstvu. Zbrano s4ovensko obrtništvo zaradi tega zahteva, da se poslovanje takih podjetij utesni v meje, ki mu dejansko pripadajo, pa je zaradi tega takim pod je tem rotrebno prepovedati usta-navLanje podružnic in proda jamic v mestih in krajih z manj kot 1^.000 prebivalcev, "kakor tudi njihovo proizvodnjo kontingenti-•rati. 4. Obrtnštvo zahteva tudi, da se opusti proizvodnja rokodelskih izdelkov v lastni reždji, a zlasti po naročilih v kazenskih in drugih podobni zavodih ter državnih delavnicah, s čemer se mu odvzema priložnost zaposlitve in zaslužka ne le pri zasebnikih, temveč celo pri javnih dobavah in delih, kar m le v škodo obrtništva, temveč, kakor dokazujejo razmere, v škodo tudi države same. V zvezi s tem opozarja na dejstvo, da v takih delavnicah vzgajajo nadštevilni naraščaj s slabo strokovno izobrao vse davščine z namii vred in ostane denar rri nas, dočim se denar, ki ga izdamo tujcem, ne vrne nikdar več in nimamo od njega nobene koristi. Manifestacijski zbor Društva jugoslovanskih obrtnikov Ljubljana, 3. septamra V veliki unionski dvorani se je včeraj dopoldne vršil manifestaciiski zbor Društva jug oslov enski h obrtnikov v Ljubljani, ki so sa ga poleg zastopnikov dravske be.no-ivdne udeležili tudi številni delegati iz raznih krajev naše države. Med drugimi so bili navzoča tudi minister n. r. Ivan Puceij, bana je zastopal banski svetnik g. Boršt-nar, župana občinski svetnik g. 01 xp, Zbor-iiioo TOI gg. Krapež in Traven, za ljubljansko podružnico Obrtna banke gg. Fran-chetti in Ogrin, dalie zastopniki obrtnih zbornic in obrtniških organizacij v Beogradu, Sarajevu. Splitu, Bjelovar j, Zagrebu in Karlovcu. Minister n. r. dr. Kramer in poslanec g. Koman sta se brzojavno opravičila. Na predlog predsednika g. Lovra Pičma-na so zborovalei odposlali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, brzojavne pozdrave pa predsedniku vlade g. Uzjnoviću, ministru za trgovino in obrt g. Demetrovicu ter banu g. dr. Marušiču. Predsednik se je izrekel za skupno organizacijo vseh obrni-kov na državni podlagi in za popolno avtonomijo obrtniškega stanj. Zastopnik bana je obljubil pomoč bana. Minister Pucelj, se je prav tako izrekel za samoodločbo obrtnikov in za samopomoč. Beograjski delegat g. Stojanović je zagovarjal enotno fronnto vseh obrtnikov. Drugi beograjski zastopnik JfL Marković, je. navajal uspehe obrtniškega gibanja, zlasti pa uredbe glede Bat*e in TSvarja. Zagrebški delegat je zahteval zastopstvo obrtnikov v parlamentu. Delegat Zbornice TOI g. Krapeš je bil med svojimi izvajanji moten in je moral svoj govor prekiniti. Mestni občinski svetnik g. Košak je spregovoril o stiskah obrtnišva in je navajal tozadevne statistične podatke. Zlasti sta trpela kmet in delavec, zaradi njih pa tudi obrtniki. Mnogo neprilik povzroča £ Jamarstvo. Odposlanec Sarajeva g- Maric zahteva ločene zbornice za Slovenijo, dočim je splitski delegat g. Ciefii>an za skupne zbornice na strokovni, izvenstrankarski podlagi. Po končanih govorih so zborovalci soglasno sprejeli naslednnjo resolucijo. 1. Zaradi sedanjih razmer mora obrtništvo seči po najradikalnejžih zahtevah v obrambo svoje eksistence ter zahteva, da se zaščita razširi tu-di na obrtnike, ali Ivta sploh ukine, ker zaradi dozdanjih »ascit kmeta in denarnih zavodov obrtnik ne more prevzemati dela. 2. Država naj skrbi, da bo denar hitreje krožil. 3. Davka prosti eksistenčni mkiimom naj se zviša. Pa vsa lrran je davka naj se raztegne na vso državo in na vse obrtnike. Obrtniško davčno breme mora biti znosno, iztirjevanje davkov pa naj obrtnika ne žene v propast. Denarni zavodH morajo biti prisiljeni, da izplačujejo vsote, potrebne za plačilo davkov. Bedno*tni fond v dravski banovini naj se ukine. 4. Oblasti naj podpirajo prirejanje obrtniških razstav, tisk in ustanavljanje zadrug. Obrtništvo naj se zaščiti proti taji konkurenci. 5. Obrtni zakon naj se spcenoeni. Trgovini naj se prepove radelovati oflrrbnišitee izdelke. 6. Proti šnšmarstvu naj ae isda poseben zakon, ki naj bo strog in kaznuje sua-marja, ki de k) sprejme in onega, ki ga šušroarju daje. Ukinejo naj se državne, cerkvene, občinske in samoupravne delavnice, ki obrtnikom škodujejo. TJlrtnttev kaznilniških delavnic. 6. V Ljubljani naj se ustanov« obrtniška zbornica, ker hočemo enote« atetoui obrtniških zbornic v državi. Okrožni odbori obrtniških združenj naj se u^dna-f9-Samovoljna postopanja Zbornice za TOI naj se revidira, prepove In kaznuje. 7. Država naj ukine sedanji sistem državnih nabav potom licitacij. _ 8. Razpišejo naj M volrtve za OTCT> in starostno zavarovanje dbrtnlkov naj ae izvede obvezno po razredih. Marija Mehletova umrla Ljubljana, 31, septembra. V soboto je preminula vpokojena strokovna učiteljica Marija Mehletova. Z njo je izgubila šolska mladina svojo veliko dobrotnico, učiteljstvo pa značajno tovari šico. Službovala je v Boh. Bistrici in v Srn a rt nem pod Šmarno goro. Na poziv tedanje prosvetne uprave je prišla na ljubljansko učiteljišče za začasno vadniŠko učiteljico. Po dovršenem mešcanskošol-skem izpitu je pa bila imenovana na osem-razrednico pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki se je po prevratu preosnovala v I. deki. meščansko šolo. Tu je ostala pokojnica do svoje upokojitve. Poleg tega se je udej-stvovala veliko let na obrtnonadaljevalni šoli. Blaga pokojnica je bila vzorna učiteljica, vsestransko izobražena in zavedna. Navdušena za svoj poklic in za vsesplošen napredek se ni zadovoljevala samo z delom v šoli, ampak se je udejstvovala tudi v vseh učiteljskih in ženskih organizacijah. Razentega je podpirala veliko drugih kulturnih in humanitarnih društev. Kristalno čistega značaja, delavna, zavedna Jugoslo-vanka je skušala usmeriti v tem pravcu tudi svoje šolsko delo. Iskala ni zunanjih priznanj, vse svoje telesne in duševne sile je posvetila onemu skritemu delu v šoli, ki je podlaga pravi šolski vzgoji, ki pa v javnosti največkrat nima priznanja. S kako ljubeznijo je vodila svoje učenke na centralni šolski vrt, na botaniški vrt na svoj vrtiček, kjer jih je učila spoznavati lepoto narave in jim vcepljala ljubezen do dela. Zavedala se je vzvišenosti svojega poklica in vselej povdarjala, da je le dobro vzgojena, zavedna mladina pogoj za boljšo bodočnost naše domovine. Sama do skrajnosti temeljita in dosledna je zahtevala tudi od mladine resnega dela. Kako pa jo je pri vsem tem vodila le nesebična ljubezen, najlepše pokažejo njena zadnja leta. Radi predntenzivnega vsestranskega udejstvovanja so ji opešale moči in morala je predčasno v pokoj. Toda mladine ni mogla pustiti. V svoji hiši Za Gradom §t-4 je vodila zavetišče za one učenke meščanske šole, ki radi prevelike oddaljenosti ne morejo domov v opoldanskem odmoru. Zavetišče oskrbuje sicer Zadruga »Dom učiteljic«, a največ je žrtvovala ona. Mele, da je dajala zavetišču vse prostore brezplačno, je sama delala in skrbela za deklice s prav materinsko ljubeznijo. Celo zadnje leto, ko je njena težka bolezen že močno napredovala in so ji moči opešale, zavetišča ni hotela opustiti m je skrbela zanj do zadnjega diha. Čeprav ni prišla nenadno, nas je njena smrt močno pretresla. Napravila nam je globoko vrzel, ki jo bodo najbolj občutile njene gojenke. Za vse njeno požrtvovalno in nesebično delo naj ji bo bog plačnik, njen spomin pa naj nam bo svetal vzor prave domovinske ljubezni. Justifikacija trgovca z mamili Pariz, 3, septembra. AA. Iz Pekinga poročajo, da so na podlagi odredb nanTrtrur-ške vlade o trgovini z marnih, ki Jlb je včeraj potrdila todi posebna brzojavka maršala Carnjkajška, ustrenli šefa drugega policijskega oferožja v Pekingu Jin-Hauna. ker je trgoval s heroinom, ki ga Je zapie nil kot okrožni policijski ravnatelj pri preiskavah ljudi, ki so skrivaj trgovali s tem m amfRrm. Ko je noegova mati zvedela, da so Ji sina ustreliE, jo je zadela kap, da je umrla ženi ustreljenega poHcrJskega ravnaterja se Je pa omračn ran. Tekma za Davfsov potod Budimpešta, 3. septembra. AA. Vdaraj-šnio teniško tekmo za I>wvieov pokal med Jugoslavijo in Madžarsko so morali zaradi slabega vremena preložiti. Obolelega in=*o-alovenekega ierača Palado bo zaatopal Schaefer. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2296.?4 — 25HL10. Berlin 1327.92 — 1338.72, Bruselj TOMS — 801.12, Curfh 1106.35 — 1113.85, London 166.42* — 168.02, Newyork 3316.60. — 3344.87, Pariz 233.93 — 225.06, Praga 140-*) 141.76, Trst 290-57 — 29(2.97 (premtja odst.).' Avstrijski šiling v prtvatnem kli-ringu 7^0—8.—. INOZEMSKE BORZE. Curih, 3. septembra. Pariš 80^06. London 15-05, Newyork 301.M* Broaetj Milan 26.26, Madrid 41.STS, Aiuatogftltn 207.40, Berlin 130.—. Dunaj 57-—^ 12.72, Varšava 57.90, Stran »SLOVENSKI N ARODc, dne 3. septembra 193« Stev IU9 Strokovna izobrazba i našega učiteljstva Učitelfstvo se |e resno pripravilo za vzgojno tat izobraževalno delo med kmetsko mladino Ljnb^ana. 3. »eotembra. Letošnje počitnice je učiteijstvo narod-n* šol v vel*em šte-v^u posvetHo študrt-jn pratvAne kmetske vzgoje in teobrasbe naše kmetske rrdadme ter se \t resno pripravilo za le totenzivnejSe delo v kmetsko ki g:os(pora- an DoberSek Karei, šol. upravitelja, ibiski četnik Kroil Jože. dr. Pivko Ljudevit prof. Bas Pran, dr. Vrtovec Josip, lef higijenskega zavoda. Na tečaju sta podala tehtne misli v svojih rozdravnih nagovorih g. kiž. ZHUrašek Jo>ip, načelnik kmet'jskega od del a, Jr g. Pnol Josip, ravnatelj -kmetijske iole. V kratkem bo pri red !a banska uprava Se da-fjsl strokovni tečaj za učitelje kmetsko-nada Weva!n* Sol, tako da bo meglo učiteijstvo še uspešnejše pomagati našemu kmeta. Toda) za učiteljice pri Sv. Juriju ob juž. žel, je bil strokovno-gospodiroiskj in i« Smel namen uč teljtcam praktično pokazati, kako more kmetsfka gospodinja v sedanjih razmerah z razpoložljivimu sredstvi dobro gospodinjiti, štiri tedne so uči^ teldice zjutraj od četrte ure do poznih ve-oernh ar praktično opravljale vsa dela. ki j* mora izvrSiti kmetska gospodinja. Od molže krav in krmljenja perutnine* ter svinj do opravil na vrtu in na poiju, so učšte-ijice spoznale obsežno delo kmetske gospodinje. Posebno temeljita so bila dela v kuhinju, kjer so učiteljice poglobile svoje znanrje v kuharski umetnosti in prejele praktična navodila, kako more kmetska gospodinja iz domačih pridelkov pripraviti ceneno, okusno, tečno m raznovrstno hrano. Poteg napornega prakrtričnega dela so btta razna predavanja, ki so učiteljice uvajala v delo na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Z veseljem so se učiteljice posvetne težkemu delu. ki jim je bilo prijetno v krasno urejenem zavodu kmetijske gospodinj ske šole. Ob zaJcftnoku pri izpitu so učHeljuce pokazale odličen uspeh. Izpit je bil dne 30. avgusta pod predsedstvom g. biž. Zidanška Josipa, načelnika kmetijskega oddelka. Tečai je vodila ga. Knez-GoriČan Terezija, voditeljica kmetiij. teončacecm jumiOTekejm prvenstvu v Mwiwiftn so se plavači Ilirije vkrcali danes teden um »Kralja Aleksandra«. 2e v Dtibrovnikn so jih povabili Korčulani, da se tastavijo pri njih. Ko je parnik pri-vozM do otoka, je tamkaj čakala velika mooczJoa otočanov, kJ nikakor niso dovo-Hfl, da bi ladja odpkzla z Mrljani naprej. Hočeš oodefi so morali las to pit L Sprejem Je bil nepopisen. Ljudje so bili navdušeni, kakor je to mogoče edino pri j-už-n jakih. V povorki so odvedli ljubljanske goste v doio, kjer ao preekrbell vse potrebno as počitek, čeprav ao bili utrujeni od napornih prvenstvenih tekem, so nirijani na prigovarjanje domačinov pristali, da se prvi dan odigrajo vaterpolo tekmo. Doma-čini, KoiOudainekl plinački klub, so ae Ja> kaxa.ll sa uvaAevanja vredne nasprotnike. Bo neodločenem prvem polčasu, kjer je -vsaka stranka aafcdla po en gol« ao v drugI polovici utrujend gosti popustili in ao zmagal! domači s rezu 1 ta tom 3:2. Naslednji dan, v torek, si js moštvo Krije v spremstvu prijaznih otočane v dopoldne ogledalo otok, ki je eden iizaned najlepSLh na Jadranu. Med tem ee je vse mesto pripravljalo na popoldansko plavalno tekmo. Komanda Inke je dala Izprazniti pristanišče, da ao lahko uredili tekmovalni prostor. Navrlie delovnemu dnevu se je zbralo popoMne v pristanišču skoro celoten pno prebivalstvo otoka, slasti v velikem številu ao pa bili zastopani letovi-ščarji. Nastop Ilirijanov, ki je bH predvsem propagandnega značaja, je bdi burno pozdravljen. V večini točk bo nastopili samo nirijani, v nekaterih pa tudi doma-čmi, ki ao sicer člani dubrovniškega Juga ln splitskega Jadrana. Rezultati so bil!: 60 m prosto gospodje: 1. Palčok (Korčula) 28.2, 2. Defilipls (Concordia) 29.3, 3 Petrovlć (I), 4. Lončevič (K). 60 m hrbtno dame: 1. Petrovič (C) 50 4 2. Ozlnilč 01) 63.3. 200 m prosto gospodje: 1. ScneH (I) 2:47, J. Tauses (I) 2:4S.8. 60 m prosto dame: 1. giska (D 36.1, 2 Gnofiel (I) s«.4. 100 m prosto dame: 1. Tavčar (D 1:30.7. 2. Lavrenčlč (I). 60 m prosto za funkcionarje: l. Strgar 46.1, 2. Kramarsič 4«, 3. škaberne. 4X50 m prosto: 1. Ilirija 2:03, 2. Korčula 2:07. 3X60 m mešano: 1. Ilirija I 2:24, 2. »Ilirija II 2:24.1. 100 m hrbtno: 1. Shell (I) 1:27.5, 2. Tauses 1:34-3. Po plavalnih točkah je sledila revanžna waternolo tekma, Id ae je končala z rezultatom 4:4 (2:2). V sredo opoldne so ee Ljubljančani vkrcali na »Dubrovnik«, vendar ne kompletni. Nekatere so gostoljubni m navdušeni Konflulani pridržali v gosteh m se bodo vrnili žele poaneje. Otočani so gostom priredili prav tako navdušeno odhodmico. kakor je bil dva dneva poprej sprejem. Mahali so s robcem, najbolj navdušeni pa so oblečeni poskakali v morje, nirljanski plavači zatrjujejo, da ne bodo poseta Korčule nikdar pozabili. Odpravite nedostatke! Novo mesto 2. seotembra Pohabamo se radi, da je Novo mesto dolenjska metropola, polna vrhn in dobrot, 2al, da m tako. Proglašamo mesto na vsa usta za letovišče in vabimo tujce, naj pri. de jo vendar v goste k nam, Tujce bomo privabili in pridržan pač le tedaj, če jim bomo nudili vsaj najpotrebnejše pogoje za prijetno in udobno življenje. Pa tudi domačini in steviim uradniki zahtevajo, da jun je bivanje v Novem mestu vsaj v zdravstvenem pogledu znosno, zadovoljivo, sa kar irrm skrbeti pač v prvi vrsti občinska uprava. Nezadovoljni smo predvsem z mestnim vodovodom, katerega voda postane pri vsakem večjem deževju neužitna in nerabna, ker je ne samo kalna, temveč naravnost blatna. Po današnji nočni nevihti je bila voda iz vodovoda zjutraj rjava, gosta, blatni godlji podobna, ne za pitje, kuho ali drugo porabo in so bile stranke v veliki zadregi, kje naj vzamejo porabno vodo, ker je narasla Krka zalila tudi takozvani studenec pod mostom v Kandijl, katerega se v sili poslužujejo, kadar odpove vodovod in to je večkrat. Da se vodovod očisti, traja več dni. rXmiačini in tujci pod fr^™* razmerami ne govore laskavo o našem vodovodu, Neod pustno in nerazumljivo je, da omenjenega nedostatka do danes niso odpravfii s precejalnico; čudimo se, da državna oblast trpi tak vo- dovod. Zahtevamo odločno, da občinska uprava nemudoma postavi precejalnico, pa naj stane, kolikor hoče. Za tako važno in potrebno napravo ne sme biti izgovora, da nI razpoložljivih sredstev; dobiti jih moramo, saj plačujemo precej visoko vo-darino. Neodpustno je, da občinska uprava ni postavila precejamice že pred iz-bnihona krize; saj je bilo tozadevnih pritožb vedno nebroj. Pripomnim še, da v Novem mestu zelo pogrešamo 3p z nočnim stražnikom zalotil nekega slikarja, ki je že ven let brez posla in ss preti vije z izrezovanjem silhuet, ko je v Tivoliju sredi parka trgal vrtnice. Ko je zagledal ravnatelja, jo je ubral čas dru in strm ts med begom naglo vrgel ukradene vrtnica proč. £traSnik in ravnatelj Lap »ta ga sicer ujela, a našla nista ničesar ntl njem. fcato sta ga tajnustila. Na povratku pa sta opazila v grmovju odtrgane vrtnice. Kljub temu pa tatvine niso prenehale. V soboto zjutraj je bal ravnatelj Lap že ob 4. zjutraj zopet na preži v parku, ker je bil prepričan, da bodo ob otvoritvi vele-sejma tatovi izkoristili priliko in skušali tam prodajati ukradene vrtnice. Medtem, ko je nadzoroval en del parka, je spreten tat pridno pustošil na drugem koncu. Ko je prišel g. Laj? v glavni drevored, je presenečen opazil, da je tam nekdo kar na debelo kradel vrtnice. Bil je prepričan, da tat ni daleč, zato je sedel na kolo in se naglo odpeljal v mesto. Imel je nenavadno srečo, kajti v pasaži na Aleksandrovi cesti je zalotil nekega moškega z večjim zavojem pod pazduho. Bil je zopet isti brezposelni slikar. Brez pomišljanja je g. Lap obvestil bližnjega stražnika in kmalu se je Jože znaše! na policiji. Zaplenili so mu 60 krasnih, dehtečdh, še popolnoma mokrih vrtnic Policija ga je izročila sodišču tn tako bo mol ob dvojni zaslužek, saj je baš med velesejmskimi dnevi največ zaslužil s svojo umetnostjo. Tako daleč ga je pripeljala pijača, ki ji je brezmejno udan. Veliko zanimanje za jesenski velesejem Poleg lepih, poučnih razstav nam prinaša obilo zabave in razvedrila — Nočno lekarniško službo ima do vključno petka 7. t m. lekarna pri »Sv. Antonu« (mag. ph. Bogo Orožen). — Zagoneten umor, ki je bil izvršen v nedeljo 26. avgusta nad 30letno posestnico Aloj zijo Firbas iz Gorišnice. jc še vedno zavrt v temo. Njen mož Jožef Firbas ie osumljen, da je ustrelil svojo ženo: zato so ga aretirali in izročili sodišču, kjer se vodi nadaljnja preiskava. Mož zatrjuje, da se je Liubljona, 3. septembra. Naša letošnja jesenska reviija gospodarskega in kulturnega prizadevanja »Ljubljana v jeseni« kaže tako pestro sl-Jko velike •množ ce razstaviti en ih zanimivosti in toliko sistematičnega dela, da ni čuda, da je vzbudila že takoj prvi dan splošno zanimanje, toda ob tem času smo že vaieni deževna in to nas ne bo mot!lo, da poseti-mo krasne, poučne razstave po velesejm-•skih paviljonih, ki v polni meri zasluž jo pozornost najširših slojev našega naroda. Včeraj se je vreme ves dan ki salo, a na vele sejmu je bila zlasti po raviljoniih taka -gneča, da se nisO mogel prerki ti skozi množico ljudi od vseh strani Pa ne samo na sejmišču, tudi po mestu s-e je poznalo, da je prišlo v Ljubljano na velesejem in na druge prired-itve mnogo rjudi i.z zunanjih krajev. Sred Sče zanimanja je bila včeraj mednarodna razstava psov, ki poročamo o nji na drugem mestu. Danes *o na velesejmu razstavljene ovce in koze, ki jih razstavlja druš»tvo »Živalca«. Do 14. je bilo razstavijemih že 90 ovac solčavsko-jezerske pasme. To je naša najboljša ovca. po mesu in volni enakovredna avstralski. Oficijelne otvoritve ni blo Vseh ovac in koz bo na velese»jmu okrog 300. Zredili so jih naši kmetje. Velika privlačnost letošnje jesenske prireditve ljub*>anskega velesejma koncerti v pavi.bjonu J. kamor imajo pose-taiiki velesejma prost vstop, pa tudV varijete im lutkovno jr^edalšče v Doln.ičarjevem paviljonu. Poleg tepih poučnih razstav je na vele sejmu v poln« meri po^krbHeno za razvedrilo in zabavo, tako da ne bo nikomur Žal. če ga po set". Mednarodna razstava psov V okviru prireditev »Ljubljana v jeseni« je bila izborno organizirana mednarodna razstava psov vseh pasem in je komisija zaključila svoje delo včeraj popoldne. Vseh psov z mladiči vred je bilo razstavljenih okrog 300. Med ptičarji in Spanjeli so bili trije prvaki Jugoslavije in pričakovalci C. A. C. I. B. (mednarodno prvenstvo v lepoti v Bruslju), sedem odličnjakov, vsi ostali pa so prejeli oceno prav dobro in dobro, kar po-menja izvrstno kvalifikacijo, ki nam doka- zuje, da se naši vzrejevalci zavedajo velikega pomena čistokrvnega psa, že udomačenega med našimi lovskimi krogi. Razstav-ljenin je bilo 90 ptičarjev in španjelov. Jamarji. Med te spadajo: jazbečarji in vsi terijerji, ki opravljajo delo pod zemljo. Od razstavljenih 60 psov je bilo ocenjenih 14 prvakov in pričakovalcev za C. A. C. 1. B., 19 odličnjakov, vsi drugi prav dobro in dobro in le eden zadostno. Ta pasma zaznamuje posebno veliko izboljšanje, kar nam dokazuje izredno veliko število razstavljenih psov. Športni psi: Ta vrsta je bila najmočneje zastopana, razstavljenih 90 psov. Med športnimi psi je največ pasem. V te spadajo dane«; v<;; ovč«-3 . hr,k?erji. doge, bernhardinci. novofundlandci, airedaleteri-jerd in vse pritlikave pasme; pinči. chow-chow. šnaucerji itd. Bilo je ocenjenih v teh skupinah 16 psov za prvake Jugoslavije, 14 za pričakovalce C. A. C. I. B.. 32 odličnjakov. vsi ostali prav dobro in dobro; povoljno in zadostno oceno je prejelo samo 5 psov. Posebno pozornost inozemcev so vzbujali v tej skupini naši ilirski ovčarji. Brakf. Med te so uvrščeni gladki in resasti braki m vel'ka skupina basetov. Ocenjeni so bili triie za prvake Jugoslavije in za C. A. C. I. B. Odlično oceno jih je prejelo 9. ostal' prav dobro in dobro ter samo eden zadostno. Razstavljenih jc bilo 30 psov. Brakf-jazbečarji. Ta skupina je bila najmanjša: razstavlzenih je bilo samo 15 pfov m je prejel od teh eden oceno za prvaka Jugoslavije in za C. A. C. I. B. Trije so hiii ocenjeni odlično, vsi drugi pa s prav dobro in dobro. Krasno darilo pokrovitelja razstave Nj. Vis. kraljeviča Andreja Karadjordjeviča: dva angleška seterja v bronu na podstavku iz črnega marmorja, je razsodišče na posebno željo darovalcev prisodilo ge. dr. Lovrenčičevi, kot najuspešnejši rejki, članici Jugoslov. kinološkega saveza, ki je razstavil 9 vandeških basetov, 1 jagdterjerja in 1 šiljemterijerja, od katerih sta bila dva ocenjena za prvaka Jugoslavije *in C. A. C. I. B., 3 odlično, 3 prav dobro in 3 dobro. Bila je to prva razstava, ki se je je udeležilo v velikem številu inozemstvo, dokaz, da ceni in pozna naše delo. S to razstavo je pridobil Jugoslovenski kinološki savez obilo dragocenih mednarodnih stikov, kaT vsi iskreno pozdravljamo. Med poznavalci psov jih je bilo veliko iz savske banovine in tudi iz Bolgarije, kamor je bil prodan generalnemu tajniku bolgarskega Lovskega udruženja, polkovniku Ivanu Soka Če vu v Sofijo eden naših najboljših ptičarjev. Tatarescu v Beogradu Beograd, 3. sepetembra. r. Ob 6.25 popoldne bo prispel v Beograd predsednik rumunske vlade Tatarescu na obisk k predsedniku naše vlade Nikoli Uzunoviču. če-gar gost bo za svojegla bivanja pri nas. Njegov obisk ima predvsem značaj kurtoazije. Kot predsednik vlade zavezniške m prijateljske države prihaja, da poseti svojega starejšega tovariša Uzunoviča in se z njim, kakor tudi z drugimi člani vlade ter svojimi prejšnjimi znanci razgovori o raznih upravnih vprašanjih, ki ga zanimajo kot politika. Tatarescu je bil pred dvema letoma pri nas kot privatnik in se je bavil s proučevanjem naših šesto januarska h in kasnejših administrativnih reform, lani pa je prišel kot zastopnik Rumumje na protirc-vizionistični miting v Beogradu, kjer je zbudil pozornost s svojimi odločnimi nastopi proti zahtevam revizionistov. Tudi takrat jc posvetil pozornost naš:m notranjim političnim in upravnim novostim, kar je razumljivo, ker ga vprašan ia s tega področja največ zanimajo, tembolj, ker se nahaja tudi prijateljska m zavezniška Rumunija pred gotovimi važnimi upravnimi reformami, o katerih je že govoril našim ter tujim novinarjem v Bukarešti. Po programu bo rumunski predsednik vlade ostal v Beogradu do četrtka popoldne, nankar se bo vrnil v Bukarešto. Na raistni dan Drestolona-slednika Petra v četrtek bo dopoldne prisostvoval reviji vojaštva na Banjici. Zarad; prihoda Tararesca se ie davi vrnil ? BVd« tud; zunanli m'ft'«t?r Bo^olhib Tevt'č. Kot zastopnik predsednika vlade Uzunoviča se je včeraj odpeljal Tatarescu naproti šef Centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič, ki ga bo sprejel v Veliki Kikindi in mu dal na razpolago poseben salonski vagon predsednika vlade. Na železniški postaji v Beogradu ga bodo sprejeli predsednik vlade Nikola Uzunovič in drugi ministri. Naše °l**1a!išče OPERA Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 3. septembra: Zaprto. Torek, 4. septembra: Zaprto. Sreda, 5. septembra: Ples v Savovu. Gostuje Mirni Balkanska iz Sofije. Izven. Četrtek, 6. septembra: češka vaška svatba, lizvaja narodopisna společnost ia Plzna. Izven. Znižane cene. Petek, 7. septembra: Traviata. Izven. Znižane cene. Sobota, 8. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Opereta. Premijera. Izven. Nedelja, 9. septembra: ob 15. uri Prodana nevesta s sodelovanjem Narodopisne 8polečnostl lz Plzna. Predstava ?e na letnem eledallsču v Tivoliju. Izveu-. — Znižane cene. ★ Prva prireditev slovanskih plesov v Ljubljani bo v četrtek dne 6. t. m. v operi. Narodna společnost Vi Plzna UDrvzori ta večer Selsko svatbo, kakor se je vršila okoli leta 1990« v okolici Plzna Podrobnost! te svatbe smo priobčili Že v nekaterih člankih, ki se nanašajo na slovanske plese snloh. Danes ponovno opozarjamo občinstvo na prvo tovrstno priredi- tev v operi. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje pri dnevni blagajni v operi. Verdijeva opera Traviata, ki je bila lani a tako velikim uspehom u prizor;« : v naii operi, se ponovi prvič v leto&nj! ee-f zoni v petek dne 7. t. m. Premiera češke oPerete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. V 16. slikah vid luno pred seboj dogodke, ki se godljo na ilovaski zemlji, cela vrata solistov, zbora, baleta in mladih plesalcev je zanoalena v tem delu, ki je izredno pestro, po avoji flasbi pa ljubko, priproato Ln izredno melodijozno. Opereta je bila napisana za Narodno gledališče v Brnu ter je i osivela tam izredno veliko in čaatno število predstav. Pri nas relira delo ga V. Balatkova, popolnoma novo Inscenacijo pa je napravil •;. Vaclav Skru*ny. O vsebini dela in posameznih slikab prihodnjič. Premiera ibo v soboto na praznik 8. t- tn. Koledar Danes: Ponedeljek, 3. ejopteuibra, katoličani; Manavet, Efeniija, Doroteja. Današnje prireditve Kino Matica: Kraljn valčka Kino Ideal: Na povelje tetke Gustike! Kino Dvor: Tekmeci zračnih višav Kino £iska: Roman ene noči Velesefnitika rasstava Dežurne lekarne Danes: Mr. BakarČiČ, Sv. Jakoba tra 9 in dr. Piecoli, T>iševa cesta 6. «7*t>ea pamet je pi \:di tomu dovolj kočljiva zadeva, da se fe noče nihče javno dotakniti, ker bi si nakopal sovraštvo x»aeh onih. ki so se z njo že v plenicah sprli. ?,e pri vsakem človeku ie vprašanje zdra\-e pameti nerodno, toliko bolj pri kolektivu. pri družbi, ki bi tudi morala imeti vsa} nekaj zdra\'e pameti, če hoče hoditi po ra\>nl poti naprej ali nazaj, kamor jo pač bolj vleče. Toda baš z zdravo pnmet io dru/he je največji križ. Družba so končno in \' naših razmerah tudi samo poedinci. ki si laste pravico govoriti v imenu \-seh. m ker jim zdrava pamet peša peša tudi družbi, za kar pa družba sama ne more odgovarjati. To ie vobče zamotana zadev* in navadno niti ni dovoljeno v očeh favne morale razmotavati jo. Zdt:n;t pamti prete stira in protestira, pa navadno nič ne zaleže. Če recimo vidiš na kolovozni poti ob dežju žabo. močerada ar> polža, pa moraš trditi, da si videt vijolice, ali pa sploh molčati o tem. kar si videl, je tvoja trditev oziroma tvoj molk v očitnem naaproi-ju z zdravo pametjo. Kar tvoje oči vidijo, bi lahko prišlo v s\-et lud* skozi t\-oja usta, če pa ne sme priti, na) v/ame vrag vse skupaj, tudi zdravo pamet! Posledice povodnfi na Dolenjskem Trebnje. 2. septembra Zadnje dni je nastopilo silno deževje, ponekod neurja Ln orkani, ki pustošijo Polja in uničujejo jesenski pridelek. Deževje, ki traja že par dni neprestano, je poplavilo dolino ob Temenici, po njivah pa po nekaterih krajih dere voda. kakor v potokih. Že površen pregled škode, ki so jo prinesle povoSLOVENSK! NAROD«, dae 3. septembra 1934 Stran S. Danes velefllmska opereta • KRALJA VALČKA Opereta polna veselja, petja, zabave in domačnosti. Predstavlja nam boj med Straussom ln Lannerjem. Renate Miiller, WUly Fritach, Pavel Horbiger, Rose Barsony. PrečT rodaJa vstopnic od 11. do pol 13. Predstave danes ob 4., 7%, in 9% uri jHno Matica. Telefon 21-24« DNEVNE VESTI ar odr-. . Sa v/ .Kovanje češkoslovaških pro- ^lavcev. Kralj Aleksander je /a poglobitev stikov med srb-rslavno cerkvijo in pravoslavno Češkoslovaškem z redom Sv. 'stopnje sekcijskega šefa v prosvetnimi ministrstvu Fran tiska Mlčocha, z redom Sv. Save IJfl. stopnje pa vis. strokovnega Bvetnika dr. Kamila Svobodo in dr, Adolfa Klimka, referenta prosvetnega ministrstva ter profesorja v Oluniu-cu Josefa Hrdlička. — češkoslovaški poslanik v Bjelovaru, češkoslovaški poslanik na nažem dvoru j-rvž, dr. Pavel Wellner Je posettl v soboto Bjelovar, kjer je pregledal češkoslovaške kolonije. Pripeljal se je v avtomobilu v spremstvu svojega tajnika Melča in predsednika Zveze češkoslovaških društev Jugoslavije inž. Hručira preko Koprivnice in Varaždina, kjer 6i je ogledal tovarno Tivar. Iz Bjelovara se je odpeljal v Osijek. — Vsem CM podružnicam v vednost! Družbeno vodstvo je razposlalo za veliko skupščino, ki bo dne 16. t. m. na Vrhniki, rzkaanice vsem upravičenim delegatom in pokroviteljem ter kamenarjem po podružnicah. Prosimo, da se upravičencem izkaznice izroče. Vsak upravičenec, ki bi morebiti izkaznice zaradi pomanjkljivega naslova ne prejel, naj se zglaei z dopisnico pri CM družbi. Zglasnice moreibiti umrlih naj podružnice vrnejo. WIWal Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz J ose f ova« frrenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drosrerijah in špecerijskih trgovinah. — K°ngres naših veterinarjev. Včeraj je bil v Sarajevu svečano otvor j en kongres veterinarjev kraljevine Jugoslavije, ki mu prisostvujeta tudi predstavnika bolgarskih veterinarjev prof. Bičev in Georgijev. Na dnevnem redu je med drugimi strokovnimi vprašanja tudi problem zatiranja svinjske kuge. Kongresu predseduje predsednik udruženja veterinarjev MUjutin G«c. Kongres je pozdravil po predsednikovem, govoru odiposlanec poljedelskega ministra Korošec, za njim je pa izjpregovoril predsednik Saveza bolgarskih veterinarjev Bičev, ki je prisrčno pozdravil nase veterinarje in izrazil upanje, da se bodo stiki med obema državama, tudi na polju veterinarstva Čimbolj poglobili. — Francoska publikacija o našem Primorju. Na Sušak je prispel iz Pariza publicist Leon Gosset. Fosetiti namerava vse kopališča Hrvatskega Primorja in Dalmacije, da zbere podatke za knjigo o naši rivijeri. Gosset je že večkrat pisal o naših letoviščih. — Zborovanje nemfiklh akademikov v Jugoslaviji. Kakor vsako leto, se je pričela tudi v soboto v Novem Sadu glavna letna skupščina Zveze nemških akademikov v Jugoslaviji. V veliki dvorani Nemškega lama se je zbralo nad 50 delegatov. Dr. Hermanu FVtidiger je predava! o nemških zdravstvenih ekspedictjah, dr. Fran Rich-:er in ing. Hermanu Schultze o raznih vrstah in uspehih nemškega zadružništva v Jugoslaviji, predsednik nemškega Kultirr-bimda dr. Kechs pa o nalogah nemških akademikov v Jugoslaviji o odnošajih matici Kulturtrunda v Novem Sadu. ZDRAVILIŠČE RADIO THEEMA LAŠKO Od 1. septembra dalje znižane cene! Pavšalna oskrba za 10 dni 600 Din za 20 dni 1100 Din. V pavšalni ceni je vračunana soba. Štirikrat dnevne hrana, dnevno po ena kopel, ena dc dve zdravniški preiskavi in vse takse Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča' — Jugoslovenski študentje v Bratislavi. V petek je prispelo na poti ia Krakova v Beograd 40 jugoslovenskih medi-omcev, ki so se vračali iz počitniškega ?rakticiranja na poljskih klinikah. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki iruštva češkoslovaških medicincev v Bratislavi. Gostje so si ogledali mesto in njegove znamenitosti, v soboto dorpoldne so se pa odpeljali po Dunavu v domovino. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta t. L: I. Podružnice: Ribnica m. 196 Din; Maribor m. 1700, Kranj 14, Šiška m. 293.25, Šiška ž. 293.25 Din, Rog. Slatina 487-75 Din, Ormož m. 332.45 Din. — K. Obrambni sklad: šentp. ž podružnica 1550 Din. — III. Sklad sept. žrtev: m. podr. Maribor 2300 Din. — IV. Ivana Vrhovnika sklad: podr Šoštanj 50 Din. — V. Razni prispevki: I. Klemene 100 Din, A. Potočnik 400 Din De Reggi 140 Din, Jos. Zupančič 100 Din. »Iv Rozman 50 Din. — Skupaj S0O6.70 Din — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in hladno vreme Včeraj je deževalo po vsej državi, največ padavin so Imel", v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 23, v Splitu 21. v Beogradu 20. v Ljubljani 16, v Zagrebu 15, v Mariboru 13.2. Davi je kazal oarometer v Ljubljani 758.7. temperatura je znašala 9.4. — Pod brzovlak je šel. 23-letni kolonist iz Dalmacije Josip Jerkovič je legel v soboto zvečer na železniško progo Suboti-ca—Novi Sad da bi si končal življenje. Kmalu je pridrvel brzovlak, ki je samomo- rilca tako razmesaril, da so ga komaj spoznali. — Umora osumljen. Minuli teden je bil izvršen v Krivi vrbi pri Vrbskean jezeru zavraten zločin, katerega žrtev je postal vinski trgovec Bogomir Ajuplatz, ki ga je nekdo ustrelil v avtomobilu in mu vzel 300 šilingov. Zločina je bal osumljen brezposelni mehanik Kari Florjane, rojen v Celju, pristojen pa v Avstrijo, ki je bil nazadnje s trgovcem v družbi in takoj po zločinu pobegnil. Avstrijske oblasti domnevajo, da je pobegnil v Jugoslavijo in so obvestile tukajšnje varnostne oblasti. — Velik Požar v GospiČu. V soboto ponoči je izbruhnil požar v staji gostilničarja Ivice Javora v Oospiču. V plamenih je našel smrt potujoči trgovec Ivan Dukič, oče petih otrok iz Zatona pri Šibeniku skupaj s svojimi konji. Požar je napravil za dobrega pol milijona škode — Žrtve napadov. V soboto zvečer se je vračal 21 letni ključavničar Peter Bolta domov na Homec. Na cesti v Radomljah pa ie napadlo več fantov, ki so ca obdela val i z noži. Bolka je dobil več sunkov in so ga morali prepeljati v bolnico. — Na ftm^rtin-eki cesti je anoči nekdo napadel 85 letnega uradnika Silva G. in sra poškodoval po ihovi prijatelji so odšli v gostilniške prostore br. TčuŠaria, kjer se je med igranjem sokolske fanfare in harmonike razvila prijetna zabava: plesalo se je zlasti naše narodno kolo-Upamo. da bo vreme v nedelo un-odneiSe, tako da bo četa lahko pokazala svoje jspe-he. Zato že danes vabimo sokol?ka društva in občinstvo k obilnemu posetu. Zdravo! Prosvetno delo viškega Sokola Vič, 3. septembra. Stojimo pred prioetkom zimske sezone, ko bo moral viški Sokol zopet pokazati javnosti uspehe in sadove sokolske p ros ve te. Da se določi podroben program za zimsko sezono, se je vršila te dni seja prosvetnega odbora, katere ao se udeležili razen članov prosvetnega odbora tudi drugri društveni funkcionarji. Sejo je otvoril predsednik prosvetnega odbora br. Rtrdd Mari.učič in uvodoma podal nekaj smernic za čim uspešnejše prosvetno delovanje, ki jih je dobil v savezni prosvetni šoli v Novem Sadu. Glavna naloga prosvetnega odbora bo. da sporazumno s tehničnim odlborom skuša vcepiti članstvu in naraščaju pravilno vzgojo na temeljih Tvrševe sokolske ideologije. V ta namen se bo pričela v novembru idejna sokolska šola za članstvo, v kateri bodo poleg domačih predavateljev preiavali tudi odlični sokolski delavci iz "Ljubljane Sledila so podrobna noroč'la posameznih prosvetnih odsekov. Veliko pozornost bo posvečal prosvetni odbor predavatelj- skemu odseku, ki ga bo vodil br. Korene. Odsek bo skrbel za idejna sokolska predavanja za članstvo, naraščaj ln deco v telovadnici v onlMci nagovorov pred vrsto ter za javna predavanja, ki bodo dostopna širši Javnosti. Nanovo se bodo reorganizirali prosvet.no • druSabnl večeri s ishranim sporedom. Prepričani smo, da bo občinstvo gotovo z velikim zanimanjem sledilo tem večerom, ki bodo fiudlli vsestranski ulitek. Glasbeni odsek, pod vodstvom br. Kernca bo skrbel, da bo orkester zabaval občinstvo pri vseh društvenih prireditvah. Odsek rat o bratsko vab! vse članstvo, ki ima veselje do glasbe, da vstopi v orkester in tako ponmoži njegove vrate. Mladinski odsek pod vodstvom br. Korenca bo posvečal vso pozornost vzgoji sokolske mladine. Od s«1 k bo organiziral mladinske popoldneve. mladinski pevski zbor, pravljične večere, felete v prirodo itd. Pri vseh prireditvah bo nastopala mladina ter pokazala staršem ln prijateljem svoje zmožnosti. Glede sodelovanja šole ln sokol s t v a, da se navedtejo najožji stiki med učiteljst\nrcn ln sokolskim delom, bo sklicana posetooa anketa uč> teljstva obeh šol na Viču in uprave vl*-kega Sokola. Na tej anketi se bodo določile smernice za čim tesnejše sodelovanje med uči tel ist vero Hi Sokolom. Kakor v prejšnjih sezonah bo tudi letos razvil svojo največjo delavnost gledališki odsek, ki se je nanovo organiziral po pravilniku Saveaa SKJ pod vodstvom br, Ba-carja. Gledališki odsek bo skušal tudi letos z dobro in vestno pripravljenimi predstavami zadovoljiti občinstvo v polni meri. Kot otvoritveno predstavo otvori 7. oktobra Jurčičevega »Desetega brata« v režiji nadarjenega br. Severja. Oto nedeljskih zimskih popoldnevih (bo razveseljeval našo mladino zopet neugmani »Jurček* na lutkovnem odru. Tudi ta odsek bo skušal nuditi mladini pole« razvedrila praviin > moralno vzgojo s pri-memumi lutkovnimi igrami. Nanovo se bo poživil twli pevski odsek ter bo ekn&al prosvetni odbor prMobdti prvovrstnega pe-vovodjo. Letošnja prosvetna sesooa bo torej to-redno pestra ln živahna, zato rabi-mo v*e brate in sestre, ki gledajo delo vlSkega Sokola od strani, da vstopijo v njegove odseke In pomagajo po svojih najboljših močeh do čim večjega uspeha. Želimo viškim * sokolskim prosvetnim delavcem •->bi!o uspeha, občinstvo pa vljudno vabimo -da noseča prireditve ta tako pokale priznanje požrtvovalnemu sokolskemn delu za narod in državo. Zdravo! Dve opereti za jesenski velesejem Obe predstavi sta bili vzorno slabi, skrajno zanika mi in mestoma uprav diletantski Ljubljana, 3. septembra. Vzorčni velesejem prinaša pri nas m povsod vzorce najboljše robe m jih ponuja v čim boij ugodni opremi za nakup. Kakor vsakokrat za velesejem je operna uprava tudi letos priredila za goste z dežele in iz tujine par predstav in ponudila najboljšo slovensko opereto, Nedbalovo »Poljsko kri« in eno najbolj efektnih modnih operet, Ab-mhamov »Ples v Savoyu«. Izbor je bil torej dober, dasi bi nam bilo ljubše, da smo slišali dvoje odličnih oper. Ker pa vemo, da velesejemsko občinstvo zahteva zabave in ne umetnosti m ker polno razumemo, da gre operni upravi za Čim boljši odziv publike, uprizoritvi dveh že hudo obrabljenih in prepetih operet ne moremo ugovarjati. Pričakovali pa smo, da bomo videLi in slišali staro robo v odlični opremi in vzgled-rri izvedbi. Pričakovali smo v zornost že zaradi tujih gostov, ki bi moral: prejeti s teh predstav pravilno sodbo o kvaliteti naših uprizoritev. Zelo obžalujemo da smo bili v svojem utemeljenem pričakovanju varani. Najbolje bi bilo, da o predstavah molčim, a samo zaradi tujcev, ki so odhajali iz naše opere močno razočarani in zaradi slovesa naših opernih in operetnih predstav, sem primoran pisati in povedati: obe predstavi sta bili vzorno slabi, skrajno zanikar-ni tn mestoma uprav diletantski. Nesreča ju ie spremljala in smola se ju je držala; da sta se sploh uresničili, je bilo treba prema?« t: nešteto ovrr Ga Gjungjenceva si je v Zagrebu izvila nogo v levem členku, zato so prenesli »Poljsko kri« od nedelje na soboto, a »Ples v S«voyu« od sobote na nedeljo. Izkušnje so bile nemogoče, zato pa sta obe opereti vobče šepali na obeh nogah, bili »izviti« orkestralno, pevski, plesno, zlasti pa v dialogih da smo imeli včasih vtisk. kakor da poslušamo Kulturno prireditev v Crni mlaki. Zbor je bil v »Poljski krvi« okrnjen iti ker je precej prenovljen, je bdi v igri neroden, tog in večinoma apatičen; zlcstn v »Plesu v Savovu« je bil zbor s kompar>i vred mestoma nemogoče diletantski. Brez izkušenj takih operet nikar uprizarjati! Bolje je, teater sploh zapreti. Izvrstna v igri, plesih in petju jc biki Helena gospe Poli Če ve, ki ima tu vsekakor eno svojih najbolj posrečenih partij, prav dober je g. Zupan kot Zarcmba, g. Peček je v obeh operetah oživljujoč element neusahljive humornosti in neukrotne elastičnosti, marljivi g. Gostič ni bil najbolje razpoložen rn ga plesi oči vidno ubijajo, vse ostalo pa je najbolje prizanesljivo zamol-čati Včasih izvrstna predstava v režiji g. Golo vina in pod taktirko g. ravnatelja Poliča je zdrknila pod niv6, ki smo ga vajeni. Se dosti neugodne je je delovala predstava »Plesa v Savovu«. Nesreča je zahtevala, da je moral bolnega gos p. Gostiča nadomeščati g. Jelačin. g. Zupana g. Seku-La, g. Daneša pa g. Jan. Sama zadrega. Jecljanja, sepanja, pavz v dialogih, dolgočasja na kupe! Čeprav z bolečo nogo pa >e bila ga. Gjungjenceva zopet odlična, zmagovita v petju in ognjevita v igri ter je žela seveda zopet mnogo navdušenega priznanja. Prav dobri so bili tudi ga. Thierrv-Kavčnikova, gdč. Smerkoljev« in g. Peček. Vse drugo, zlasti pa zboT, je bilo docela nezadostno, včasih naravnost ženantno. Opera in opreta nam pravkar pripravljata vrsto novitet in sta pač oba ansambla preko glav zaposlena in vpurežena. Zato pač nista utegnila, da bi se ukvarjala s starima operetama. V bodoče najsi nič kakor tako! Fr. G. Iz Poljčan — Zopet po v od en j v Dravinjski dolini. V soboto zjutraj se je znašla Dravinjska dolina zopet pod vodo kakor pred dobrima dvema mesecema. V petek zvečer še normalna Dravinja je čez noč s svojimi pritoki zaradi silovitega naliva, ki je divial vso noč med bliskanjem in grmenjem, tako narast-la, da so bili vsi travniki in njive s krompirjem, fižolom, koruzo, bučami in drugimi pridelki ob Dravinji pod vodo. Po 8. uri je vdrla voda tudi čez cesto, tako da je bil prehod nekaj časa v Poljčane s pekelske. kakor studeniške strani mogoč le z vozovi aH avtomobili. V nevarnosti je bil zopet star razpadajoč studeniški most in je tam gradnja novega mostu nujno potrebna. Kmetovalci so zopet zelo oškodovani. Tudi vinogradniki tarnajo, ker bo začelo grozdje ki je sicer po nekod prav dobro kazalo, po hudem naLivu se bolj gniti in pokati. Vode so na večer odtekle. — Cvetoča jablana. Ko je tukajšnji občinski sluga g Maher hodil po opravkih v Vrhovijah je naletel pri kmetu Kobuli na mlado, cvetočo jablano Naštel je na njej okrog 15 cvetov in prav toliko zrelih jabolk; Iz Metlike — Žegnanje pri Treh farah. Ne Jerne- jevo nedeljo je vsako leto veliko žegnanje in romanje pri Treh farah. kamor cd blizu in daleč ter celo iz krajev onkraj Karlovca in Novega mesta pribiti na tisoče romarjev Tudi leto«« je vzlic slabemu vremenu vladalo na obsežnem prostoru pred cerkvijo živahno vrvenje. Romarjev, meščanov in beračev je bilo vse polno pred stojnicama lectarjev, Jci so delali prav dobre kupčije, ker se človek po naši stari navadi mora pač prijateljem m domačim oddolžiti s srčkom ali punčko iz lecta. Manjkali seveda niso niti vrtiljaki in druge »atrakcije«. Gostilničarji se niso pohvalili s posebno dobrim prometom, kar pa m čudno, saj jih je letos bilo menda kar dvajset, dočim so bili dru-«a leta navadno le štirje. Včeraj, na angelsko nedeljo, se je proščenje nadaljevalo in napravilo mnogo truda orožnikom, ki so imeli obakrat nepretrgano službo od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. — Občina razglaša, da se bo vršil 3. sptembra popis hiš. hlevov in drugih zgradb ter opozarja vse lastnike, naj bodo občinski upravi, popisovalnemu organu in — ;—C~ - - ^ t naklonjeni. Vsi prostori morajo za pregled biti odprti. Popis velja za nastanitev _ „ , -i " t*~' - S- _ . Popisovanje se pričenja v smeri od Vranešiča proti Metliki in se bo prihodnje dni nadaljevalo, ako ne bi prvega napovedanega dne bilo mogoče popisa zaključiti. . — Šolsko novo leto se je pričelo v Metliki danes ob 9. uri s šolsko mašo. V osnovno in višjo narodno Šolo )e vpisanih mnogo učencev. Tako ie- — Tudi pri nas smo priredbi propagandni teden mfeka in sijajno se je obnese!. Po predavanju »Več mleka, več zdravja« so popili na za ključem banketu deset sodčkov piva. Stvaa 4. »SLOVENSKI NARODc, dne 3. septembra 1934 Pomon đu Terrail: 112 | Lepa Židovka Roman. — Ljuba otroka* pojdita v svojo sobo. Julija, odvedite gospodični! Filipina in Hermina sta spostbivo poljubili svojo babico in mater, potem sta pa prestrašeni odšli iz sobe. — Zdaj, draga hči, mi pa povej, kaj se je zgodilo? — je vprašala grofica, ko so se vrata zaprla. Prišla sem h gospe de Feydien in dekleti sta že kramljali s svojimi prijateljicami, ko sem naenkrat opazila mučno tišino, ki je sledila mojemu vstopu v salon. Ozrla sem se po prisotnih in opazila, da se vsi obračajo od mene. Kaj se je zgodilo? 2e sem hotela vprašati gospodinjo, ko je gospa de Gazin naenkrat glasno poklicala svoje hčere, češ, da ne morejo več ostati v salonu. In brez vsakega pojasnite je hotela oditi. Njenemu primeru so kmalu sledili tudi drugi. Na obrazu sem čutila žgoče poglede vseh gostov. Ne vem, kaj se je godilo z menoj. — Kaj pa naj bi vse to pomenilo? — je vprašala grofica de Blossac. — Le z največjo težavo sem se premagala, obrnila sem se h gospe de Gazin in jo vprašala: — Gospa, morda sem jaz kriva, da hočete zapustiti salon gospe de Fey-dien? — Kdo neki drugi? — je odgovorila že na pragu. — Ce >e tako. mi pa vsaj povejte, zakaj se čutite užaljeno? — Ce mati ne zna bolj paziti na svoje hčere, naj jih pušča doma, ne pa da jih vodi v dostojno družbo, — mi je odgovorila ponosno. — Ta odgovor me je spravil iz ravnotežja, da sama nisem vedela, kaj početi. Hčerki sta me prestrašeno gledali. Stopila sem k njima, ju objela in odvedla iz salona. Tako smo se vrnile domov brez nadaljnjega pojasnila in brez besedice utehe. Toda ne, vendar se je našel nekdo, ki se je nas usmilil. V hipu, ko sem stopila iz salona, so se mi spoštljivo priklonili trije ali štirje mladi možje, ki jih nisem poznala, in eden je za-šepetal: — Uboga gospa, gotovo ste postali žrtev zlobnih spletk in obrekovanja. Grofica de Blossac je malo pomislila, potem je pa dejala resno: — Dotični mož je imel prav. Postale smo žrtev zlobnega obrekovanja. Ti, draga hči. pa ne smeš takoj kloniti glave. — Toda i, kaj naj storim? . .— Potolaži se in odgovori mi mirno na vprašanje. — Lzvoli samo vprašati. - — Si slišala vsaj besedico, iz katere bi se dalo sklepati, česa te dolže? — Ničesar, razen one strašne izjave gospe de Gazin. — Dobro, draga hči, bomo že videli, — je dejala stara grofica. Vstala je in pozvonila. — Kaj hočete storiti? — je vprašala markiza plaho. Vstopa ie sluga. ._- Ve4ite zapreci, — mu je naročja grofica. ~ Sluga se je pokloml m odšeL — Kam se hočete odpeljati? — jc vprašaja markiza. — H gospe de Fevdien. Nihče ne sme nekaznovano žaliti hčerke grofice de Blossac Ce ji ima kdo kaj očitati, zahtevam, da mi pove to odkrito. Ce so padle v to hišo podle klevete in spletke, ne smem dovoliti, da se razširijo iz nje po vsem svetu. Počakaj me tu, drago dete, jaz pa zavezem ta čas zlobne jezike. — In se ne bojite, mati, da bi ne raz-žalili tudi vas? — Kdo bi si drznil? — je odgovorila grofica ponosno. Vstopil je sluga in sporočil, da je kočija za gospo grofico že pripravljena. — No. draga hči, počakaj tu in potolaži se, vse bo kmalu urejeno. Potem je nežno objela hčerko in hitro odšla po stopnicah pred hišo, kjer jo je že čakala kočija. Komaj je sedla na mehke blazinice, je začela razmišljati o tem čudnem dogodku. Kaj poreče gospa de Fevdien? Toda za dolgo razmišljanje ni bilo časa, kajti kmalu se je kočija ustavila in vratca so se odprla. Grofica je šla neznani nevarnosti nasproti. Kmalu je sluga med živahnim pogovorom, ki se je sukal še vedno okrog markize de Genouilhac, glasno sporočil: — Grofica de Blossac. To ime je napravilo na družbo globok vtis, vsi so se spogledali. Vstopila je grofica de Blossac Bila je bolj bleda, kakor navadno. Resno se je ozrla po prisotnih, potem je pa krenila dostojanstvenih korakov na drugo stran salona in se ustavila pred gospo de Fevdien. Vsi so se ji spoštljivo klanjali. Pozdravila je gospodinjo, potem se je pa obrnila k družbi, rekoč: — Malo prej se je odigral tu mučen prizor in moja hči Je bila tu žaljena. Začuli so se zamolkli protesti. — Nihče naj ne trdi nasprotno, — je nadaljevala stara grofica. — Markiza de Genouilhac je bila tu malo prej žaljena. In jaz sem prišla samo zato. da zvem, česa jo dolže. Cesar morda ni mosr'a slišati moja hči. lahko slišim iz vaših ust jaz. Toda če je to, kar se fn govori, podlo obrekovanje,, bodite prepričani, da ga bom znala ovreči. V svojem življenju sem imela opraviti že z mnogimi podlostmi. Čakam torej. Te besede so bile izgovorjene v splošni tišini, toda komaj jih je grofica izgovorila, je postala tišina še muč-nejsa. da si gosiie niti dihati niso upali. — Torej nobenega odgovora ne dobim? — ie nadaljevala grofica de Blossac. — Gospa de Gazin, ki ste bili menda tudi užaljeni in ki tako skrbno bdite nad dobrim glasom svojih hčerk, povejte mi, prosim, kje tiči vzrok, da ste mojo hčerko vpričo svojih gostov tako kruto žalili? | — Gospa grofica, prosim... ska igralka o ženski lepoti Mae West pravi, da bi niti za milijon ne dala svoje okrogle postave Mae West je ameriška filmska igralka, ki je nedavno razburila puritajr*ko Ameriko s svojim vedenjem in s svojimi filmi, ker baje žalijo čut dostojnosti in morale. To je po dolgih letih prva igralka, ki je imela dovolj poguma pokazati svoje boke in nedrija. V zadnji številki francoske filmske revije razlaga ta »ru-solasa Venerac svoje nazore o ženski lepoti. Lepota po njenem mnenju ne pomeni nič drugega nego skrbeti prav za zunanjost. Oblačiti, česati in lepotičiti se, to znajo zdaj skoraj že vse ženske. Zaupajte mi žensko, kakršnokoli, pravi Mae West, in jamčim vam, da napravim iz nje bolj ali manj dražestno bitje. Zdravje je naravni vir vse lepote. Primerna hrana in redna telovadba sta važna pogoja lepote; ženska se kmalu postara,, če zahaja preveč v večerno družbo, če mnogo kadi in pije alkoholne pijače. Ne govorite mi pa, da koristijo vse neštete dijete, ki lahko v resnici samo škodujejo zdravju. Lepo je, če je ženska drobna, vitka, toda samo tedaj, če je to njen tip, mršavosti nas pa bog varuj. Mae West je izgovorila tudi besede, ki bodo v tolažbo vsem okroglim ženskam. Niti za milijon bi ne hotela izgubiti svoje okrogle oblike, tudi če bi jo lahko, je dejala. Saj sem se morala pošteno truditi, preden sem se zredila. Koliko smetane in slaščic sem pojedla, a zdaj si prizadevam ostati taka. kakršna sem. Večina moških ljubi ženske, ki so res ženske. Večina žensk se ne zanima dovolj za to, kakšna barvila je treba rabiti in kako se je treba barvati. Lepotičijo se z barvami, ki ne har-monirajo z njihovo naravno poltjo, pod-črtavajo detajle svojega obraza, ki niso posebno važni, pozabljajo pa na one, ki bi zaslužili, da bi jih podčrtale. Ce ima ženska lepe oči, je prepričana, da to že zadostuje in tako ne skrbi za nje. Morala bi jih pa z barvili podčrtati in po možnosti še povečati naravno lepoto. Barvanje pa še ni vse. Tudi lasje so važen pogoj lepote. Lase je treba vsak dan vsaj 5 minut česati, umivati jih z dobrim milom in izplakaiti tako, da odstranimo iz njih vse milo. Lase je treba umivati vsak teden. Polt ne sme biti mrtva, temveč živahne, tople barve, ražnatega nadiha. Telovadba podpira to barvo, toda samo prehodno. Zato morajo ženske jesti mnogo sočivja, špina-če, redkvice, repe, artičokov itd. Mae West priporoča ovseno moko, jajca in meso kot najbolj zdTavo in lepoto po-spešujočo hrano. m Slišala sem, da so bile roke Marka Twaina tako lepe, tako izrazite, da se je često ustavil sredi stavka, da bi zaključil misel s kretnjo. Roke so torej splošno sredstvo, s kateTim izražamo misli, in zato moramo skrbeti, da so VSAKO JUTRO MLAJŠA Poizkusite še nocoj ta recept Po zaslugi nenavadne iznajdbe se gub« lahko odstranijo, koži pa se vrne njena mladostna lepota. Znanosti je bilo že davno znano, da povzročalo gube pomanjkljaji gotovih življenjskih elementov kože. Te dragocene snovi pa m sedaj koži lahko vrnejo v obliki »Biocela«, presenetljivega produkta, ki ga y* iznašel dunajski vseučilisni profesor dr. StejskaL »BioceU je sedaj vsebovan v kremi Tokalon« braniki za kožo, rožnate barve. Z uporabo te kreme se nagubana koža 1.KV» spet hitro pomladi in uvela polt lahko postane sveža, svetla in mladostna. Poizkusite kremo Tokalon, hranilo ta kožo s Biocdom Se nocoj. Že jutri zjutraj bo«U opazili veliko izpremembo. Cez dan pa uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo, bole barve, ki ni mastna. Po enomesečni uporabi boste na videz vsaj za deset let mlajši PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 671 Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0-50 para. KRAJEVNE ZASTOPNIKE išče zavarovalnica proti proviziji in mesečni plači. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zaslužek 2696«. NEMŠČINA za deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne, za odrasle zvečer. Začetni in višji tečaji. — Vpisovanje od %19. do %21. ure v Delavski zbornici, glavni vhod, desno. 2711 PEKARIJO na deželi vzamem v najem. — Lach, Zlatar. FRANCOCŠINA IN KLAVIR Pričnem zopet z rednim privatnim poukom. Prijave sprejemam dnevno od 10. ure do-*>oldne do 4. ure popoldne. — A.neta Potočnik, Wolfova ulica št. 10, II. stopnišče, n. nadstropje, 2708 MESARIJO vzamem v najem ali kupim. — Godec, Teharje. DEESELOV MOTOR kupim. — Konšek, Trojane. STROJEPISNI POUK novi tečaji, od 6. do ^8. in od %8. do 9. ure zvečer, šolnina znižana, učna ura Din 2.-. — Začetek pouka 3. septembra. Vpisovanje dnevno od 6. ure dalje, — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 2606 SPREJMEM MEHANIKA kot sodelavca za ponikljanje koles. — Pismene ponudbe na: sjitig Alojzij, Gotovlje - Žalec 2710 »PROKLETSTVA LJUBEZNIc romana v 2 delih, je še nekaj vezanih izv. - Uogi po znižani ceni Din <* (s poštnino Din 3.- več). _JaroČa se v lpravi »Slovenskega Naroda« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. MALINOVEC pristen, naraven, a čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PIOCOLL, LJUBLJANA. Dunajska o. 6 ste se OD DOBREGA K NAJBOLJŠEMU napotffi, ako greste izbrat blago z a plašč, obleko* in manufakturo sploh k tvrdki Novak-Ljubljana KONGRESNI TRG ftT. 15 — PRI NUNSKI CERKVI Najugodnejše cene!Ogromna izbira! lepe. Za njihovo kožo je treba skrbeti prav tako kakor za kožo na obrazu, na-tiTati jih moramo z dobro kremo, da ostanejo mehke in žametaste. Jaz imam rdeč lak na nohtih. Mae West proučuje skrbno vse možnosti in sredstva, da poveča svojo lepoto. V resnici ni velika, na filmskem platnu se nam pa zdi zelo majestetična. To je ustvarila njena frizura, dolga krila z vlecko in mehki široki klobuki. Sama bi ne mogla napraviti iz sebe slavne in oboževane lepotice. Sama priznava, da so ji svetovali njeni prijatelji in strokovnjaki, kaj mora storiti. K njim je hodila po prijateljske nasvete, strokovnjakom pa je nasvete tudi drago plačala. Ženska se lahko studira pred zrcalom, kjer presoja svojo postavo in obraz. Tu lahko opazi svoje hibe in prednosti. Gotovo pa se ne more videti v zrcalu tako, kakor jo vidijo ljudje. Edisonov naslednik Edisonov naslednik je mladi Vilbur Huston iz Port Madisona, ki je baš dovršil študije na tehnološkem zavodu v Massachussets. Po izpitih je stopil v Edisonova podjetja, da nadaljuje delo pred tremi leti umrlega slavnega izumitelja. Leto dni pred svojo smrtjo je iskal Edison moža, čigar nadarjenost, marljivost, žilavost in značajnost bi bile zadostno jamstvo, da pride njegova znanstvena dedščina v zanesljive roke. Te važne naloga pa ni hotel pove- riti slavnim učenjakom. Po nasvetu svojega intimnega prijatelja Forda^ in drugih prijateljev, se ie odločrl za študenta ameriške visoke šole. Ni mu šio za genija, kajti po znani Edisonovi teoriji obstoja to, kar označuje človeka za genija, iz 2 odstotka genijalnosti in 98 odstotkov dela. JVUadi Huston bo moral zdaj v kratkem dokazati svoje sposobnosti. Seveda pa ne moremo takoj pričakovati od njegovega dela čudežev. Zaenkrat je pokazal samo izredno zdravo pamet in veliko voljo do dela. Ni se pa izkazal še z nobenim načrtom ali izumom, ki bi pričail o izredni nadarjenosti. Aineriški listi pišejo, da se namerava najprej lotiti problema izdelovanja gumija, ker hoče, da bi postala Amerika neodvisna od uvoza sirovin. Gumo hoče pridobivati iz rastlin, ki jih je v Ameriki dovolj, da bodo krite potrebe domače industrije. To bo nadaljevanje Edisonovega dela. Med problemi, ki se je z njimi pečal Edison, je mnogo takih, za katere bi biio treba deset sposobnih naslednikov slavnega izumitelja. _ _ Vojaška vzgoja nemške mladine Angleški listi posvečajo veliko pozornost odkritju inozemskih opazovalcev v Nemčiji, ki so ugotovili, da pripravljajo nemške univerze pod krinko splošne izobrazbe mladino na bodočo vojno. Predavanja so hektografirana, da jih dobe samo dijaki. Profesorji predavajo o mirovnih pogodbah, zlasti o versailleski, ki so prinesle svetu tako anarhijo, da ji mora zlasti nemška mladina kljubovati z vzgojo v vojaškem duhu. Ta vzgoja nima nič skupnega z vojaško vzgojo. To je samo. del splošne vzgoje, ki gre za tem, da dobi Nemčija zdravo novo pokolenje. Nemški vi-sokošolci morajo biti dobro poučeni o nemški armadi, o vojni mehaniki, o obrambi domovine itd. Anonimni profesorji te vede se predstavljajo dijakom kot vojaki, ki jih je poslal Fuhrer, da povedo mladini resnico o nemškem oboroženem vojaku. Profesorji dopovedujejo študentom, da mora biti vojak vzgojen v vojnem duhu, da v težki uri preizkušnje ne bo omagal na straži. Tudi ženske morajo biti pripravljene, tudi one morajo biti dobro poučene o obrambi domovine. Posebno poglavje je posvečeno strupenim plinom. Nemški študentje se uče, da ni bila Nemčija kriva, da so se začeli rabiti med vojno strupeni plini. To se je zgodilo baje na inicijativo angleškega lista »Pall Mali Gazette«, ki je 17. septembra 1914. zabeležil napad zavezniških čet s strupenimi plini na zapadnem bojišču. Vzgoja mladine v vo- jaškem duhu se bo razširila prihodnje leto tudi na meščanske m ljudske šole. Policija pri poroki V Londonu so imeli te dni burno svatbo. Oženil se je popularni londonski pianist Bert Read, ki je vzd za ženo hčerko hotelirja Minio Sportwoodo-vo. K poroki so pa morali poklicati na pomoč celo četo policistov, sicer bi se ženin in nevesta ne mogla preriniti v cerkev skozi množico Readovih 5e-stilk, ki so bile prišle gledat svatbo. Readove čestilke so se zbrale pred cerkvijo in bilo jih je toliko, da bi ženin in nevesta sploh ne bila prišla v cerkev, če bi ne bila prihitela na pomoč policija. Pa tudi v cerkvi so tako glasno izražale svoje razočaranje, da je mora! duhovnik trikrat prekiniti poročni obred in opozoriti ženski svet, naj se vede dostojno. Ženinov e čestilke so hotele vse videti, posebno pa nevesto, tn borile so se za mesta tako srdito, da so mnoge v borbi omedlele. Končno je prispela policij-a in napravila red, da se >e mogla poroka zaključiti. Iz Celja —c Obisk tujcev. V avgustu je obiskalo Celje 1466 tujcev (nasproti 1152 v letošnjem juliju in 1265 v lanskem avgu&tn) in sicer 10r9 Jugoslovenov in 447 inozerr-cev, med temi 231 Avstrijcev, 103 Čeho-slovaki, 35 Italijanov, 30 Nemcev, po S Rusov in Madžarov, 7 Amerikancev, 6 Poljakov, 5 Francozov, 4 Angleži. 3 Španci, po 2 Nizozemca in Egipćana ter po 1 Švicar, Turek in Perzijec. Po poklicu je bilo 348 trgovcev odnosno trgovskih potnikov, 327 uradnikov, 180 obrtnikov, 53 posestnikov, 43 dijakov, 41 inženjerjev, 34 učiteljev, 28 delavcev, 27 odvetnikov, 21 profesorjev, 20 industrijcev, 16 zdravnikov. T2 mornarjev, 0 agronomov, 3 veterinari-, po 2 lekarnarja in stavbenika, 210 oseb pa >e bilo brez poklica. —c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se ie od 21. do 31. avgusta na novo prijavilo o? brarposelrrih (45 moških in 72 žensk) po sredovanj je bilo izvršenih 32 (as 1^ moških m 14 žensk), odpotovalo je 24 oseh 06 moških in S žensk), odpadlo >e 146 oseb (128 moških in 18 žensk). Dne 31 avgustaje ostalo v evidenci 257 brerpo-selnfh (238 moških m 20 žensk), dočim je b*k> 30. avgusta še 392 brezposelnih (345 moških in 47 žensk). Delo dobijo: 2 čevljarja, 1 hlapec, 3 kmečke dekle' 2 služkinji, 2 privatni m 1 hotelska kuharica. —c Športni dan SK Olimpa v Cefin. V nedeljo je priredil SK Olimp svoj VI. športni dan. Popoldne so bile na razmočeni Glaziji najprej lahkoatletske tekme k so se jih udeležili SK Celje. SK Olimp in SK Atletik. Rezultati so bili nasledni Met krogle: I. Evgen (Olimp) 11.47 m. IT Herman Tkalčič (Olimp) 10.19. HI. Prič Skoberne (Atletik) 10.23. Tek na 100 nv I Urbi (Olimp) 11.08, II. Hanzi (Olimp) Hfrman Tkalčič (Olimp), Jože KoprivšcV <<>Ije) 1JS5. Skok v daljino: I. Merma-Tkalčič (Olimp) 5158» II. Hanzi (Ol*ror 5M. Iti. Jože Koprivšek (Celje) 551, Met diska: I. Hanzi (Olimp) 3170 m, II. Irh (Olimp) 3150, III. <"*rne (Celje) ».70 Balkanska štafeta (R00X400>'200X 100 n I. Olimp 431.08 II. Celje Po lahkoatlet skih tekmah so bile odigrane nogometn-tekme. V predtekmi je SK Store porazi rezervno SK Olimpa v razmerju 3:1 (1:0). mladina SK Celja pa je premagala mlad-no SK Olimpa v razmerju 4:1 (0.0). V glavni tekmi je mariborski Rapid porazil moštvo Olimpa v razmerju 4:1 (1:1). V prvem polčasu je bila igra povečini izenačena, po odmoru pa je Olimp popusti1 Rapid je bil v kombinaciji in startu znatno boljši nego Olimp. Goli za Rapid so padli v 14. minuti prvega polčasa ter v 1.. 9. in 29. minuti drugega polčasa, gol za Olimp pa v 13. minuti prvega polčasa kot lastni gol Rapida. Dva gola za Rapid sta rezultirala iz enajstmetrovke. Tekmo ja sodil g. Ochs objektivno. Glavni tekmi ie prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Iz Škofje Loke — Dom slepih v Stari Loki. Dru v slepih v Ljubljani si na vse načine prizadeva, da ćrm preje odpravi one ovire, ki mu onemogočajo, da bi preuredilo znameniti Strahlov grad v Stari Loki v dom slepih Žal so ovire, spričo položaja na našem denarnem trgu tolike, da zaenkrat še tu m -sliti, da bi se mogli naši največji reveži — slepi, že vseliti v grad. pa Čeprav se je društvu prijavilo toliko interesentov, da bi zasedli domala ves grad, tako, da tudi na vselitev šole v grajsko poslopje ne bo mogoče misliti brez nakupa sosednega, tako zva-nega marofa, ki je že svoj čas bil Ijst gra-ščaka Strahla. V grad vozijo zdaj s tovornimi avomobili opremo in sicer z vozovi, ki jih odstopajo društvu brezplačno ugledne ljubljanske tvrdke. Z vožnjami bodo še na dal je val i, kakor se bodo pač oglašali dr> brotniki. ki bodo dali svoja vozila na razpolago. Tudi na večje notranje preuredbe gradu zaenkrat ni misliti, marveč se hoče storiti vsaj za prvi čas toliko, da bi bila mogoča vselitev in da bi se lahko pnčelo s poslovanjem. V zvezi z domom slepih v Stari Loki se je govorilo, da se preseli v Staro Loko tudi šola za slepe, ki je se