TRST, torek 26. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 202 (4047) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini 37,,„ — -vnisu.« Sl. *, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — OGLASOV- 7 ~ Podružnica GORICA: Ulica S Peilico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18, — Tel. 37-338 — CENE - ■ da vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, f i na nčno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odločen odgovor Alžircev generalu De Gaullu Po vsej Franciji sabotažne akcije alžirske narodnoosvobodilne fronte V Parizu štirje policisti ubiti - Ogromen požar v rafinerijah v Marseillu, vToulosi in drugod - Poziv F.L.N. protikolonialnim silam - Voditelji Afri-škega zbiranja zahtevajo, naj se z ustavo prizna pravica do neodvisnosti tečela nrpt»n rslca narodnoosvobodilna fronta je .v-l . ° noc v Parizu in po vsej Franciji ve- do sedaj še ni bilo. Pri Hko sabotaifi.0 v Parizu i atentatu k, ,ato51j0> kakr«ne < Preteku 'zt so ?a elani os vi 80 bili Uh,ti L-S.araži policijske prefekture v Parizu, Požar. štirje policisti, v garaži na so Oteklo noc v biti vr; Požari v številnih PetroleiSk~tncina' v velikih Marseillu T™,ira "erijah v Veri 0usi-Nouvellu, lezniških sabotaže na ze-^ Progah, napadi in Doliih severno- policisti, v garaži pa so podtaknili ogromni J^fta atentatov, vT, uni DOZari v *alogah Požigi atri4ih““ seve: ^anes v n^aja:lcev itd- s0 francoski ^red-'u Pozornosti ie Df c Javnosti, tako da Po afriških 0 P°tovanje v ^aje * ozem,jih stopilo Prav tat-« ,ive trennt« S° ,spričo ‘e ofen-Zttieda ki ° sto,Pdi, v ozadje *ni fa?-.,-. J.e med francoski-•tičnirni jcn:m' in koloniali-bekateriv, -1 nastala zaradi vih »um. nelasnih De Gaullo-k‘ ter , Prebivalstvu v Afrika, ki arad' odločnega sta-r’ afrišk?° ga. zavzeh nekate-..rBRi politični Ce ^neodv- Priznanje Pravi-*tavi. i" ,dyisn°sti v novi u-i°ča »j , tudi nasprotu-^rancii, , . ?čenja, ki jih v Sovoro® ajej0 De Gaullovim tekl„Pr"u- k.jer so bili pre-?ti, Sq ‘ * ®b’-ti štirje polici-vse , chske sile blokira-a»est=- g avn' voditelji, pripravili, da bi razstrelili ogromne zaloge družbe «Es;o Standard«, dobro delovale, in eden izmed atentatorjev je živ gorel. Na železniški- progi Pariz-Toulouse je bilo tudi izvršeno sabotažno dejanje v bližin: Salbrisa; v Valence je bil izvršen atentat na nekega policista. V bližini Martiguesa (Marseille) so atentatorji za žgj.ii polje nekih alžirskih izdajalcev. Poleg tega so bui izvršeni še drugi številni atentati in sabotaže v več krajih Francije. Nocoj pa sta izbruhnila dva požara v Esterelu blizu Saint-Raphaela blizu Nice. Prvega so takoj pogasili, drugi pa se je začel naglo širiti in so ga pozneje pogasili gasilci. Pozno zvečer pa so pristaši osvobodilnega gibanja ranili v središču Metza nekega al- ga oseba, ki je pravkar šla mimo. Notranje ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem pravi, da so na današnjem sestanku policijskih načelnikov sprejeli »ukrepe, da se zajamči varnost oseb in lastnine«. Potočilo dodaja, da je za vse napade in atentate odgovorna alžirska osvobodilna fronta. Francoske oblasti sedaj razmišljajo o izrednih ukrepih, da bi preprečile ponavljanje teh sabotažnih dejanj, o katerih se bojijo, da se bodo se bolj razširila, ko se bo bližal 28. september, ki je določen za referendum o ustavi. Nekateri zahtevajo izcedno sklicanje parlamenta in proglasitev izjemnega stanja v vsej državi. Toda to bi še bolj podžgalo skrajne desničarske in fašistične sile, ki čakajo, da bi ponovno prišel njihov trenutek. Nekateri so mnenja, da bo general De Gaulle prekinil svoje prepagandno potovanje po Afriki in se nemudoma vrnil v Pariz. K povečanju napetosti pa je še bolj pripomogla vest iz Alžira. da so danes začeli znova izvrševati smrtne obsodbe, ki so bile 13. maja prekinje- ne. Danes sta bila usmrčena dva Alzirca, ki ju je vojaško sodišče obsodilo 7. septembra na smrt. Toda Alžirci se ne dajo u-strahovati V Oranu je danes neznanec vrgel bombo proti trolejbusu, pri čemer je bilo ranjenih 17 oseb, od katerih 7 hudo. Atentator je zbežal z biciklom. aretirali pa so mnogo drugih oseb. Alžirska narodnoosvobodilna fronta pa je v Parizu raztrosila letake, s katerimi poziva vse Alžirce in vse proti-kolonialistične Francoze, naj bojkotirajo referendum o u-stavi. Le-tak poudarja, da referendum ne bo za Alžirce veljaven zaradi »nepoštenega načina pripravljanja volilnih seznamov«. Medtem pa general De Gaulle potuje po francoskih kolonijah v Afriki. Včeraj je' iz Brazzaville prišel v Abidjan na Slonokoščeni obali, kjer je imel govor z običajnimi obljubami in frazami ter je nato odpotoval v Konakri, prestolnico Gvineje. Jutri pa bo obiskal Dakar. Po njegovem govoru v Adid-janu na Slonokoščeni obali so voditelji vodilne stranke Afri- škega zbiranja, afriškega socialističnega gibanja in gibanja za socialni razvoj «črne» Afrike, ki so se zbrali v Brazzaville, objavili poročilo, ki poudarja, da so izročili De Gaullu manifest, v katerem izrekajo zahtevo, naj se v ustavo vnese načelo neodvisnosti teh ozemelj v okviru pridružitve s Francijo. «Preden se začne odločilni dvogovor za prihodnje odnose, pravi poročilo, poudarjamo našo večkrat izrečeno voljo, da se svobodno in lojalno pridružimo Franciji. Zaradi tega zahtevamo, naj bi se izjave generala De Gaulla, ki se tičejo udeležbe prekomorskih ozemelj v skupnosti, zlast; pa pravice do neodvisnosti, vključile v tekst ustave. Razen tega želimo, naj bi se v največji meri 'upoštevala želja našega prebivalstva. Manj pomembno gibanje afriškega demokratičnega združenja v Gabonu, Srednjem Kongu in Čadu, ki ga vodijo Franciji naklonjeni ljudje, pa je sporočilo, da je sklenilo pozvati prebivalstvo, naj glasuje za referendum, ne da bi zahtevalo vključitev De Gaullo' vih obljub v ustavo. Je ter ne potj v pred-Postavile nadzor-i?jv [n P sta)e, kjer preisku-ntifieirajo vsa sum-, ter vse Alžirce. ?tv«ne iv ^ Predm«1?-- ler vse Alžirce. Z;rci, , stjih, kjer živijo Alanih i„i_v, ,h°telih in drugih «jo, J°kallh. ki jih ti obisku-Ni veloarnostni organi are- 5ia* število ljudi. Sku- ! žeW„^0V so blokirale tu-‘sklljein Postaje, kjer pre-so rrvVse Alžirce, od kate-Okoi ge aretirali. kr'tniSaVi:,yo:,a'sn.ic> policijskih tla „i°v’ . Javnih poslopij g>h. je g avnih ulicah in tr-R .Prit>r=,?r®e?ŽRno nrnžništvo ?>• V n yenimi brzostrelka-*?riza - katerih predmestjih , le. Tna: Pravo obsedno sta-vŽ,aj zelo"? podeželju je po-^arspiii esen» posebno pa fomen je nastal o- v * zalogah rafi- 4?’ eriči ^^epiane. Vsi bliž- .. °Srni,„So razsvetljeni zara y.otn .ega požara, nad me- fl!1menf ie velik oblak dima. « da]ep'e^.vidii° na kilome- ^Koli 19.5o je na- Mfc-*«* ie a ,ek&?lozija- Eks* ^ rezerv/N en 12med števil-°stal v JLrJe,v-..Požar, ki j« »ft. - M zlivale: Jv, P°last'la panika. » naglo bhŽnjih hi-š so za-ZaraH; 2apuSoati stanovala ni ogromne vročine «raju °tge' nihče približati f ecielov katastrofe, z višjih h! množic?esta gleda ogrom- »!?diraT°ena I ljia.h S-V . 7-Sodnjih jutranjih g!?. širiti , začel še ho'j na-prebivalstva v Pravo* Pozar, ki je podo-:lu' Ne^-- Dantejevemu PekluPravemu !fene rjr>it?res8ano se slišijo kifr **nbul^ t’ reševalnih sku-a5’ 23. ul ln gasilcev. O-tu- divjal » Je Požar še ved-K^ale so neznansko silo in ti5lvidei tvj .nove eksplozije. UiSP*°diran )0’ da s0 kosi Vfič sto*8* rezervoarja le-20 t Petrov visoko. jri* ba Se )e požar raz-So s zal°go m pla- cšioal* v J° silovitostjo &ila 0°nb>e; Policija je Solino e0°drocie v razdalji rzarjt enega kilometra od vlč^i Je dilo ranjenih Nrjlh ^gasilcev. V l2 rezer- trn °koli . fedišcu požara je PtnV ratinir kubičnih me- 1as!Zy°dov os , Petrolejskih bjij ala prva ? H- ure ie pnie h:L eksplozija. Vse viii°zno »v_ao takoj izpraznili. da Zic?r, so uradno ja-tb^nih ,7 bllo pn gašenju rvtrije v gasilcev, od Jrate-l-Pkoli . .,, do. ** ** 86 m P° Polnoči se po-Ž»'tana! se 0PkMmenil- °dredili 1« rt Zgradi n • Področja po-iit-o JP zemlje, za-ba razširjenje ? lstaniško področje. * ®0 Dnalr_ ... __ »kletev Poskrbele liv ZaPu«tu- ^eb, ki so mo- VJi V Tulr, P°-sl°PJa- UL dan boi-n- 1 '5° se gasilci loB^i^rrom v Proti ogromnim vi,a” bencir, ra inerijah in za-SlJ1 25 k,a- Plameni so se t»r ki .kilometrov daleč. v T’ine Pocoi Povzročil po-traiu ** na r/ ,m v čistilnicah nk0v koli 2oo milijonov ^t^enno lkn- :° je požar po- škod 'tkJ!°Uvellp čistilnicah Port-Nai^' st=^Pa .Področju Nar- da ^nih dva ves dan v bo’v ,.VsebuiPtaog.romna baze-žrtev trov L a okoli 7 mllijo-ni bilo cma- človeških žirskega izdajalca Pri napadu je bila ranjena tudi neka dru- Tudi voditelji K so vmešani v afero kom. Eiuftreja Vmešana sta prof. Gedda, predsednik KA in dr. Vinci, predsednik Italijanske mladine KA - Jezen demanti ministra Andreottija, ki pravi, da je zadeva «preveč misteriozna» (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Afera z «Anonima Banchieri« postaja vedno bolj škandalozna. Danes so poslanci KPI naslovili na finančnega ministra Pretija in zakladnega ministra Andreottija posebno vprašanje, ki so ga podpisali Ingrao, Lama in Fale- dra. Republikansko glasilo «La Voce Repubblicana« pa objavlja nove podrobnosti, ki so tako zelo prizadele zakladnega ministra Andreottija, da je objavil po agenciji ANSA posebno izjavo, v kateri najodločneje zanika,« da bi bil kdajkoli obveščen od kogarkoli in v kakršni koli obliki za časa mojega triletnega ministrovanja v finančnem ministrstvu, o vprašanju Giuffre. Poslal sem listu »La Voce Re pubblicana«, ki danes objavlja vrsto novic, ki so povsem lažne, poziv, v smislu zakona naj vzpostavi resnico. Toda prav gotovo je obžalovanja vredno, da se v imenu zaskrbljenosti za moralo uporablja ta metoda obrekovalnega na- ta zadeva, ki je še Vednq preveč misteriozna«, zaključuje svojo izjavo sedanj; zakladni in bivši finančni minister. «La Voce Repubblicana« pa objavlja naslednje informacije o tej najnovejši klerikalni aferi: «Vodilni rimski center »Ano-nima Banchieri« se je formalno rodil leta 1956 z družbo za »trgovsko in finančno ak-tivnovst ACOFI«, o čemer se najdejo vesti v finančnem biltenu, s sedežem v Ulici Milano št. 42 in s telefonsko številko 487938, kot je razvidno iz telefonskega seznama. »Predsednik ACOFI, nadaljuje republikansko glasilo, je kom. Domenico Canciani, znani poslovni človek v glavnem mestu in če se ne motimo de-mokristjanski župan v rojstnem kraju Marije GOretti, ki je zelo dobro uveden v viso kih krogih Katoliške akcije, zlasti pa pri njenem glavnem predsedniku prof. Geddi. Ta ugledni finančnik je potreboval mlade in bistre ljudi, takoj ko je prišel v stik s kom. Giuffrčjcm. Ne vemo, ali po nasvelu prof. Gedde, ali drugih osebnosti — toda gotovo je, da je bil za generalnega ravnatelja družbe ACOFJ i-menovan nihče drugi kot dr. Enrico Vinci, vsedržavni predsednik italijanske mladine Katoliške akcije; človek, ki je med zadnjo krizo postal naslednik čistega in nemirnega Maria Rossija. Po drugi strani pa je upravni svetnik družbe ACOFI dr. Alfonso Peščini, diocezanski podpredsednik Katoliške akcije, ki je hkrati znan po tem, da je povezan s kardinalom Ottavianijem.j, «Ves rimski del delovanja „Anonima Banchieri” je izvrše. vala ta družba, na katere sedežu — če naše informacije niso netočne — je bila rezervirana posebna soba za geometra Sergia Giuffreja ko-mendatorjevega sina, ki je izdeloval vse načrte za gradnjo objektov, ti jih je finansiral pada. Gotovo ne bo izostal način, da se do kraja osvetli vsa ■illllllllllHIHIIIIIIIIIimillUMmilHIlIHIIIIHIIUf . Hammarskjoeld odpotoval iz New Yorka na posvetovanja z arabskimi voditelji Libanonska opozicija poziva Šehaba, naj zahteva takojšnji umik tujih čet ter naj se upre slehernemu tujemu vmešavanju v libanonske zadeve w rru»i SlL tucT*« *(f *»ih l?> , Frontignanu *««.»'». v £S,,.L,b vi,1—■i-r/Č”1 r n'««t'?, kri*j>ihr°Die Jura). v šte-‘n v j Pa71skega predstav. ,re Havre. Tu ni- tav*. kx 80 jih saboterji NEW YORK, 25. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je odpotoval nocoj z letalom iz New Yorka na Srednji vjthod. Letalo je odletelo z veliko zamudo zaradi slabega vremeni. Skupno s Hammarskjoeldom so še trije njegovi sodelavci. Hammarskjoeld bo jutri v Bejrutu, v sredo pa bo nadaljeval pot v Aman, kjer bo ostal do sobote. Nato bo odšel v Ženevo na konferenco o miroljubni uporabi atomske energije. Iz Ženeve bo 2. septembra odpotoval v IJairo, od koder bo verjetno odšel v Bagdad in nato spet v Libanon. Skupno bo na Srednjem vzhodu ostal okoli dva tedna. V Bejrutu so se danes sestali vsi opozicijski voditelji na domu bivšega predsednika vlade Salama, da proučijo položaj pred prihodom Hammar-skjoelda. Med sestankom so ameriške čete obkolile vse področje blizu poslopja, v katerem je bil sestanek. Po sestanku so objavili poročilo, v katerem se poudarja, da so sklenili obvestiti generala Šehaba, da opozicija brez pridržkov podpira njegovo stališče, ter ga poziva, naj zahteva takojšnji odhod tujih čet. Opozicija poziva dalje generala Šehaba naj odkloni sleherno mednarodno jams*v.i za nedotakljivost in nevtralnost Libanona, ker bi to bilo očitno vmešavanje v notranje zadeve in napad na suverenost Libaijona. Opozicija izjavlja tudi, da pričakuje od novega predsednika republike, da bo dosegel konec delovanja opazovalcev OZN, ker je to sedaj brez vsake koristi. Končno obsoja opozicija nepopustljivo stališče Šamuna in poziva ljudske odporniške sile naj ostanejo na svojih položajih ter naj mirno nada ljujejo stavko. Delegacija opozicijskih voditeljev je nocoj obiskala generala Šehaba in ga obvestila o sklepih, ki so jih sprejeli na posvetovanju. Prav tako je bil v Bejrutu sestanek delegatov vladnih falangistov in opozicije ob u-deiežbi predstavnikov vojske. Razpravljali so o terorističnih atentatih in maščevalnih dejanjih ter ropih, ki se vedno bolj množijo v Bejrutu. Spredli so številne ukrepe za borbo proti temu delovanju. Nocoj je v nekem baiu v Bejrutu, ki ga posečajo ame-r.ški vojaki, eksplodira b°“' ba, ki pa ni povzročila človeških ž-tev. Medtem uradno javljajo, da »o danes popoldne ukinili cenzuro nad brzojavkami in telefonskimi eogovori. Železniški promet med širijo in Libanonom, ki je bil prekinjen ob začetku upora v Libanonu, pa je bil danes ob-rovljen. Egiptovski dnevnik «A1 Ahram« piše, da se bodo an- i Črtom. gleške in ameriške čete umaknile iz Jordanije in Libanona morda, še preden bo Hammarskjoeld poročal 30. septembra glavni skupščini o svojih razgovorih. List pravi, da bodo Ham-marskjoeldu predloženi med njegovimi razgovori v arabskih prestolnicah trije načrti glede Srednjega vzhoda: 1. Predlog, ki ga je lansko leto pripravila Arabska liga, in ki predvideva ustanovitev arabske banke za gospodarski razvoj s kapitalom 20 milijonov šterlingov, ki bi ga prispevale posamezne arabske države. Ta načrt je pripravil guverner egiptovske narodne banke El Emaj in je bil odobren na zadnjem sestanku Arabske lige. 2. Načrt predsednika Eisen-howerja za gospodarsko ustanovo pod pokroviteljstvom OZN. ki bi bila neposredno povezana z Mednarodno banko. 3. Predlog nekaterih petrolejskih družb, na podlagi katerega bi se pripravil načrt za razvoj Srednjega vzhoda, s tem da bi 10 odstotkov letnega dobička iz petrolejskih o-peracij na arabskem svetu določili v ta namen. Kapital tega organizma bi znašal okoli 50 milijono, šterlingov. List dodaja, da so Arabci najbolj zadovoljni s prvim na- njegov oče in bil skoro vedno upravitelj dotičnih del.» »Poleg tega je bilo prav, da se je skupaj s sedežem finančne aktivnosti rodila tudi politična pobuda, ki naj bi po politični plati utrdila interese Giuffrejevega podjetja, ki so postali zelo široki, s spločno usmeritvijo političnega življenja. Tako je s finansiranjem pod vodstvom kom. Giuffreja — zdi se s šestimi milijoni — nastal «Centro di Studi Demo-cratici« s sedežem v Ul. Nico-lo De Cesarini štev. 3. Podpredsednik družbe je dr. Enrico Vinci, generalni ravnatelj ACOFI in predsednik Italijanske mladine Katoliške akcije. Lastnik telefona je namreč dr. Vinci. Ni nam pa še uspelo dognati, ali je najemna pogodba za stanovanje naslovljena na prof. Geddo. (Toda to pomanjkljivost upamo, da bomo kmalu odpravili.) Pohištvo »Centra« je bilo last ACOFI in posredne ali neposredne izdatke je izplačeval kom. Giuffre. Upravnik »Centra« pa je po drugi strani kom. Domenico Canciani, predsednik ACOFI« Kot vidimo, ni prav nič čudno da se je spričo takih novic minister Andreotti tako zelo razjezil. Prav tako ni čudno, da se tudi socialdemokratska ministra preti in Vigorelli izgovarjata na politiko in ideologijo socialistov in komunistov in hvalito Fanfanijevo vlado, čeprav škandal nima nobene zveze s politiko in ideologijo, ker gre za izključno špekula-cijsko finančno zadevo pod vodstvom privatnih ljudi, toda — in v tem je največji škandal — s sodelovanjem političnih in cerkvenih krogov. De-mokristja-nski «Popolo» pa zviška avtoritativno ugotavlja, da ne bo o vsem tem škandalu nobene razprave na seji vlade' in tudi ne na sestanku ir.ed Saragatom in Fanfani- jem. Socialdemokratsko glasilo »Giiistizia« pa bo objavilo jutri tisti del programskega govora Fanfanija, v katerem je pred parlamentom — da bi dobil zaupnico — obljubil moralizacijo javnega življenja. A. P. ...— ---- Zaključeni poizkusi na otoku Johnston WASHINGTON, 25. — A- irerišk> ' v \ i > •' • S A r . s ’ * , \ * N V* 'a v-v.; ffs/nčun 1 /PisKAooets) obisk v Beli hiši med redne stike generala s predsednikom. Obrambni departma pa 'e sporočil, da so dali vsem ameriškim pomorskim enotam na Daljnem vzhodu ukaz, »naj sprejmejo previdnostne obrambne ukrepe zaradi povečanega delovanja na področju Formoške ožine«. Poveljnik sedmega ameriškega brodovja in formoške oblasti so istočasno javile, da bodo a-meriške vojne ladje skupno s formoškimi vojnimi ladjami imele v prvem tednu septembra skupne manevre na .lužni Formozi. Kakor poročajo iz Singapura, je osem ameriških vojnih ladij, ki so bile vsidrane v tem pristanišču, dobilo ukaz za takojšnji odhod. Domnevajo, da se bodo pridružile ameriškemu sedmemu brodovju, ki ima svoj sedež v Okinavi na Japonskem. Predstavnik Foretgn Officea pa je v Londonu na tiskovni konferenci izjavil, da Velika Britanija skrbno sledi povečanju napetosti okoli Formoze. Medtem poročajo, da bodo angleško brodovje na Daljnem vzhodu okrepili z dvema nosilkama letal. Prav tako bodo okrepili britanske pomorske sile v Perzijskem zalivu. Kairski tisk zelo obširno po-:oča o dogodkih na Daljnem vzhodu. List »Al Sabu piše, da «nevarnost vojne ponovno grozi Daljnemu vzhodu zaradi nespametnega ravnanja ZDA do kitajskega ljudstva«. Neodvisni list «A; Ahbar« se sprašuje, ali je obnovljeno delovanje kitajskega topništva uvod v Invazijo otokov, ki so v Cangkajškovih rokah, ali pa ima samo namen preizkušati, do kolikšne mere so ZDA pripravljene pomagati Formozi. V poučenih krogih v Wa-shingtonu zatrjujejo, da so ZDA pozvale Cangkajška, naj na bombardiranja otoka Kve-moj ne odgovori z letalskimi napadi na kitajsko celino. V teh krogih trdijo, da hoče Kitajska s svojimi sedanjimi akcijami doseči bolj politično zmago kakor vojaško. Smoter Pekinga naj bi bil «u-porabiti sedanjo napetost o-kol Formoze kot sredstvo, da doseže razpravo, med katero bi se zahodne države razdelile, ln bi tako dobila potrebno večino za sprejem v OZN«. Nocoj je pekinški radio javil. da so letalske in pomorske sile LR Kitajske v pripravljenosti, »da nadzorujejo delovanje sil Cangkajška, ki nastopa po ukazih ameriških imperialistov«. «»------- Turčija podpira angleški načrt o Cipru IIIIMIIIIIIIIIIIHItIHIItllllllllllllimillllltlllllllllinillHIIIIIIIHIIIIttllllltlllHIIIIttllltllllllllHIIIIfllllliilMIIIIIItlllllllHIIIIIIIIIinHIIHIIIMlIltIHIIIIia Predsednik danske vlade Hansen na uradnem obisku v Jugoslaviji Sestal se bo tudi z maršalom Titom na Brionih - Jugoslovanski protest zaradi izzivanja kitajskega veleposlaništva v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 25. — «Z velikim zadovoljstvom sem pričakoval ta obisk in izrekam globoko zahvalo jugoslovanski vladi zaradi prijateljskega vabila,« je izjavil predsednik danske vlade Hansen dane* na zemunskem letališču ob prihodu v Jugoslavijo. Hansen je dalje poudaril, da z zanimanjem pričakuje, da vidi industrijsko izgradnjo in drug s povojne uspehe jugoslovanskih narodov, katerih borbo za narodno osvoboditev v drugi svetovni vojni «smo z občudovanjem spremljali«. Poudaril je zatem podobnost usode obeh držav v drugi svetovni vojni in poudaril, da sta Jugoslavija in Dangka tudi danes tesno povezani v svetu, v katerem so vse države sosede in ne more nihče obrniti hrbta tistim silam, ki gredo nezadržano naprej, in katerih glavni cilj je nadaljnji razvoj. »Naše upanje v prihodnost, v kateri morajo znanstvene ^ in tehnične pridobitve služiti človeštvu v miroljubne namene, je skupno,« je poudaril Hansen. Poudaril je dalje, da jt še posebno zadovoljen, da bo prihodnje dni lahko izmenjal misli z maršalom Titom in z drugimi jugoslovanskimi voditelji «Skupno bomo prouč ii možnost nadaljnje utrditve in razširitve prijateljskih stikov med našima dvema državama in naloge, ki jih nakazuje sedanji mednarodni položaj v interesu miru in mednarodnega sodelovanja«, je zaključil Hansen. Podpredsednik zveznega .z-vršnega sveta 'Edvard Kardelj je danski novinarski agenciji izjavil, da vidi v obisku Han- sena prispevek k uresničevanju ideje medsebojnega sodelovanja in zbližanja narodov v okviru miroljubne aktivne koeksistence. Poudaril je važnost stikov med voditelji Danske in Jugoslavije, ki v medsebojnih odnosih nimata nobenih nerešenih vprašanj in ki se trudita po svojih možnostih. da prispevata k boljšemu razumevanju med narodi in v svetu. Poudaril je zatem, da so sicer razlike v pogledih dveh vlad na razna vprašanja mednarodnih odnosov. zato pa bo tem koristnejša izmenjava misli o sodobnih vprašanjih. Med svojim bivanjem v Beogradu bo Hansen skupno s člani svojega spremstva stanoval na Dedinju. Nocoj je Edvard Kardelj priredil intimno večerjo na čast svojim gostom. Hansen bo obiskal tudi Hrvaško in Slovenijo. Pred svojim odhodom iz Jugoslavije pa se bo na Brionih sestal s predsednikom Titom V gonji proti Jugoslaviji je posebno aktivna LR Kitajska, ki izkoristi vsako priložnost za borbo priti »jugoslovanskemu revizionizmu«. Kitajsko veleposlaništvo v Beogradu že več časa pošilja raznim jugoslovanskim državljanom časopis «Družba« (»Prijateljstvo«), ki je glasilo združenja za kitajsko-sovjetsko prijateljstvo in ki ga tiskajo v ruščini. V tem listu se nenačelno r.apada Jugoslavija in žali predsednik republike Tito. Državno tajništvo za zunanje zadeve je 30. julija opozorilo drugega tajnika kitajskega veleposlaništva, da se omenjeni časopis lahko razpošilja po Jugoslaviji, samo če ne bodo v njem protijugoslovanski članki. Ker kitajsko veleposlaništvo v Beogradu ni upoštevalo omenjenega opozorila, je državno tajništvo za zunanje zadeve poklicalo odpravnika poslov kitajskega veleposlaništva Cu Ci Leha, ki je kljub ponovnemu opozorilu, da tako delovanje ni v skladu z jugoslovanskimi predpisi, izjavil, da bo veleposlaništvo nadaljevalo sedanje delovanje, kajti kot je rekel, »tu gre za borbo proti revizionizmu«. Zaradi takega ravnanja je jugoslovanska vlada protestirala pri kriajski vladi v Pekingu. Nedovoljeno delovanje kitajskega veleposlaništva in nevljudno obnašanje nekaterih diplomatov-je v nasprotju s politiko nevmešavanja v no-tranie zadeve države, katere gostoljubnost uživajo, ugotavlja današnja »Borba«, in dodaja. da gre za preračunano izzivanje. Nekateri menijo, da ima to ravnanje zastopnikov kitajskega veleposlaništva v Beogradu za cilj postopoma poslabšat: medsebojne odnose in prisiliti Jugoslavijo na prekinitev diplomatskih odnosov z namenom, da bi potem to izkoristili kot razlog za povečanje gonje proti Jugoslaviji. »Jugoslavija kot vse druge neodvisne države, ki cenijo svoje dostojanstvo, ugotavlja »Borba«, ne more nikomur dovoliti nespoštovanja njenih notranjih predpisov, in jzraža upanje, da bc prenehalo protijugoslovansko delovanje kitajskih »diplomatov« v Beogradu«. B. B. ANKARA, 25. — Turški zunanji minister Zorlu je nocoj izjavil, da Turčija podp.ra novi britansk: načrt za Ciper. Po sprejemu angleškega poslanika, kateremu je sporočil turški odgovor, je Zorlu izjavil časnikarjem: »Nismo opustili naše teze o razdelitvi Cipra. Toda britanski načrt se da vskladiti z našo tezo«. Zorlu je dodal, da bo Turčija podprla novi načrt in bo Veliki Britrniji pomagala pri njegovem izvajanju. Nadškof Makarios pa bo v četrtek podal važno izjavo grškemu in tujemu tisku na tiskovni konferenci v uradu zveze atenskih časnikarjev. Na Cipru nadaljujejo angleške čete akcijo proti grškim vasem na jugozahodnem goratem področju otoka. V Famagu-sti so danes proglasili splošno stavko v znak žalovanja zaradi smrti treh članov EOKA, ki so jih Angleži ubili v soboto ponoči blizu kraja Lisi. Stavka ni bila prej napovedana, pač pa so jo napovedali danes zjutraj in v trenutku so bile vse trgovine in uradi zaprti, medtem ko so se delavci, ki so prišli na delo, vrnili domov. Povsod so se pojavili napisi, ki pozivajo prebivalstvo, naj bo pripravljeno za veliko borbo proti Angležem, ter napisi »Dol z an-gleško-turško zaroto«. . Laburistični poslanci LONDON, 25. — Pet lal>u-rističnih poslancev in skupina sindikalnih voditeljev je poslala Mac Millanu pismo, s katerim ga pozivajo, naj britanska vlada posreduje pri jordanski vladi, da bi ta prenehala s samovoljnimi aretacijami, mučenji in smrtnimi obsodbami. Podpisniki pisma pravijo dalje, da «poieg zgražanja, i;i ga ta dejanja povzročajo med javnim mnenjem, je britan.-Ka vlada v očeh sveta odgovorna za dejanja Huseinovega režima«. BEOGRAD, 25. — Danes je prispel na privaten obisk kot gost predsednika centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Vukmanoviča podpredsednik poljske vlade pjotr Ja-roševič. Vrem« včeraj: Najvišja dnevna temperatura 26,2, najnižja 18,6, zračni tlak 1012,1, pada, veter 14 km na uro zahodnik, vlaga 54-odetotna, nebo eno desetino oblačno, morje lahko razgibano, temperatura morja 26 stopinj. Tržaški dnevnik Dan«, TOREK, 26. av*usta Hadrijan, •Jalkanka ob Sence vzide ob 15.18 m »ton'“ 18.56. Dolžina dneva 13'3®:h 2 24-vzide ob 17.06 in zatone ob z Jutri, SREDA, 27. av|H**» Jožef, Juš Podprefekt dr. Pasi no včeraj podpisal ustrezni odlok V nedeljo, 12 oktobra bomo izvolili predstavnike v tržaški občinski svet Mehanizem volilnega stroja je že stekel - Objavljena kandidatna lista in program KO • Dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio na čelu liste H1SZ7 Kocka je padla: pod prefekt dr. Pasino je včeraj dopoldne podpisal odlok, s katerim je določil, da bodo nove občinske volitve v tržaški občini v nedeljo, dne 12. oktobra. Odlok je takoj sprožil ves volilni mehanizem, ki bo brez prestanka deloval vse do volitev in še čez, to je do uradne potrditve volilnih rezultatov. Po več kot enem letu prisilne komisarske uprave bodo Tržačani lahko torej spet izvolili svoje predstav- nike v občinski svet, kar pomeni, da bo občinska uprava spet prišla v roke dejanskih predstavnikov prebivalstva. Toda najprej poglejmo, kakšen je ta mehanizem, ki ga je sprožil dekret podprefekta, saj vemo, tia so zakonski predpisi glede- tega zelo natančni in zahtevni. Preavsem naj omenimo, da je bil dekret o razpisu volitev dostavljen včeraj ob H. uri tudi sedanjemu prefekturnemu komisarju dr. Mattucciju, katerega prva dolžnost je, da dekret objavi v posebnem razglasu. Ta razglas, ki poleg aneva in nekaterih drugih podrobnosti v zvezi z volitvami določa tudi število in naslove volišč (v tržaški občini jih je skupno 348), mora biti objavljen 45 dni pred dnevom volitev kar pomeni' da se bodo razglasi pojavili v našem mestu že v četrtek 28. avgusta. Takoj po podpisu odloka pa se je tudi sestala komisija za revizijo volilnih imenikov, ki je črtala s seznamov 371 volivcev, medtem ko je bilo na novo vpisanih (>81 volivcev. Po zadnjih podatkih je torej v tržaški občini sedaj skupno 209.681 volivcev. Komisija za revizijo volilnih imenikov se bo sestala že jutri na izredni seji, zadnjič pa 15 dni pred dnevom volitev. Sedaj, ko se ve, da bodo volitve 12. oktobra, bo tudi izdan ukaz o tiskanju glasovnic in volilnih potrdil. To delo je še posebno nujno, saj bodo morali občinski uslužbenci v dobrem mesecu raznesti na dom okrog 210.000 volilnih potrdil, kar zahteva seveda precej dela predvsem pa precej časa. Vsekakor pa bodo morala biti vsa volilna potidila razdeljena najkasneje do 5 dni pr u dnevom volitev, tako da bodo i-meli oni, ki iz enega ali drugega razloga niso potrdil dobili na dom, imeli možnost stopiti v občinski volilni urad na Ul. S. Martiri, kjer bodo sprejeli volilno potrdilo. Potem ostane samo še pot na volišče... Koliko strank se bo udeležilo oktobrskih občinskih volitev? Odgovor na to vprašanje bomo dobili 1.5 dni po objavi razglasa, to je v roku, ki ga predpisuje zakon za predložitev kandidatnih list. Do takrat bodo morale namreč vse stran, ke. ki nameravajo poseči v volilno borbo, predložiti kandidatne liste, opremljene s seznamom predlagateljev liste ki jih mora biti najmanj 500 in ne več kot 750. Občina je v ta namen že izdala posebne tiskovine, ki so na razpolago vodstvom strank. Doslej so te tiskovine zahtevali predstavniki KPI, PRI in KD. Vsak podpisnik oziroma predlagatelj kandidatne liste mora biti volilni upravičenec in lahko podpiše le eno kandidatno listo, sicer zapade strogi kazni. Do 12. septembra bomo torej" točno vedeli, koliko strank bo poseglo v volilno borbo, ki bo ob koncu odločila, koliko sedežev bo katera dobila v občinskem svetu. Znano je. da sestavlja tržaški občinski svet 60 svetovalcev, ki iz svoje srede izvolijo župana in odbornike ter njihove namestnike. Nekatere stranke se že delj časa pripravljajo na volitve. Tako vemo, da je Krščanska demokracija že pred dnevi i-mela potrjeno kandidatno listo in volilni program. Včeraj je bila 'Kandidatna lista tudi uradno objavljena. Na čelu liste je dr. Mario Franzil, ostali kandidati pa so; Addovasio Domenicantonio, Babile Egidio Bastiani Ester, Bellini Giuseppe, Benni Lucia na, Bernard Carlo, Bernardoni Ezio. Blasina Gaetano, Bortuz-zo Elisa, Braun Allonsina, Cam-pitelli Giuseppe, Chicco Giu lio, Cividin Luigi, Colautti Renzo, Coloni Sergio Coslo-vich Antonio, Cotterle Aurelio, volitev udeležili tudi Sloven-1 njave in razprtij v teh stranska demokratska zveza in Slo- kah najbolj veselijo liberalci. DalFOglio Oscar, Del Conte Mario, Giacomo Antonio, Fan-tasia Armando, Faraguna Fau-sto, Fioretto Giuseppe, Forna-ra Sergio, Gasparo Sergio, Gentile Silvio Della Rocca Pia, Gridelli Mario, de Grisogono Paolo, Gostissa Giuseppe, Hla-cia Luciano, Lipossi Gugliel-mo, Miccoli Manlio, Parovel Giovanni, Paternitti Emilig, Pecorari Fausto, Piccoli Gual-fardo, Piemonte Bruna, Puppi Ervino Rigonat Achille, de Ri-naldini Doro, Rocco Domenico, de Rota Adriano, Rumi Oscar, Rustia Traine Eugenio, Savona Alberto, Scocchi Marco, Sevgri Severino, Spaccini Marcelin, Stefani Piero, Stopper Nereo, Tamaro Mario Torresini Armando, Umani Bruno, Vascot-to iginio, Venier Paolo, Verza Ugo, Visintin Raimondo, Za-netti Lodovico. Kot torej vidimo, na listi ni bivšega župana Bartolija, ki se bo predstavil kot demo-kristjanski kandidat ob senatnih volitvah ter še nekaterih drugih bivših svetovalcev KD, med njimi tudi prof. Romana. Za tega pravijo, da so pristaši smeri »Azione di centro» odločno zahtevali njegov vpis na seznam kandidatov, a je bil kljub temu odklonjen čeprav sta njegovo kandidaturo podprla celo poslanca Tanasco in Pecorari. Krščanska demokracija je tudi prva objavila svoj volilni program, po katerem naj bi Bodpravili pregrade, ki ločijo upravitelje. funkcionarje in prebivalce* ter v tej zvezi daje številne obljube, ki se seveda nanašajo tudi na razna konkretna vprašanja. Tudi tržaška federacija Komunistične partije Italije že ima svojo kandidatno listo in volilni program. Sedaj pobirajo podpise, tako da bodo i-mena kandidatov po vsej verjetnosti znana šele prihodnji teden. Socialistična, stranka, H-i ma prav tako že sestavljeno kandidatni listo, kar velja tudi za republikance in' Socialdemokrate. Ti. socialdemokrati namreč, bodo listo odobrili danes na seji pokrajinskega vodstva in jutri na sestankih mestnih sekcij. Čeprav se za i-mena socialdemokratskih kandidatov še ne ve, pa predvide; vajo, da bodo na kandidatni listi vsi vidnejši eksponenti te stranke, med njimi prof. Dulci, prof. Lonza, odv. Miani, dalje Benussi. Gambel, Pittoni, odv. Senigaglia ter odv. Vladovich. Nadalje se ve. da se tudi Neodvisna socialistična zveza vztrajno pripravlja na poseg v volilno borbo. Bilo je že nekaj sestankov vodstva, ta teden pa bo sklicana skupščina članov., na kateri bodo pretresli in odobrili kandidatno listo ter vodilni program. Predvideva se. da bosta listi Neodvisne socialistične zveze tudi tokrat načelovala tov. dr. Jože Dekleva in tov. Bortolo Petronio. ki sta že v prejšnjem občinskem svetu zastopala interese svojih volivcev. Poudariti pa moramo, da so to zaenkrat le še predvidevanih, ki še oslaniajo predvsem na želie. volivcev, medtem ko bo odločujočo besedo imela skupščina, ki bo sklicana v nedeljo. V. indipendentističnem taboru pa 5e VT-dno vladajo razprtije. tako da se še ne ve, ali se bosta volitev udeležili obe struji ali pa samo ena. Znanp je namreč, da je Valerio Bor-ghese že naznanil sodelovanje svoje skupine pri volitvah, medtem ko se še ne ve, kaj bo storil njegov bivši tovariš Carlo Tollov. Po nekaterih vesteh pa naj bi se v kratkem pojavila še neka indipendenti-stična struja. Verjetno pa je ta vest iz trte izvita, saj v tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo že težko postaviti dve kandidatni listi neodvisnih, posebno še po neuspehu, ki so ga doživeli ob zadnjih političnih volitvah. Nadalje je znano, da se bodo venska katoliška skupnost, in sicer s skupno kandidatno listo. Na volitve se" pripravljajo tudi liberalci, medtem ko se še ne ve, kaj bodo storili radikali, Njihova zveza z republikanci je namreč propadla in tako vemo, da so republikanci že sestavili sami svojo listo. Tudi glede «Ekonomskega gibanja« (MEN) se še ne ve, ali se bo spet predstavilo na volitvah ali ne. Precej zmešnjave je še v taboru desnice, kjer vladajo velike razprtije tako v misinskih krogih kot v obeh monarhističnih strankah, ki sta pod komisarsko upravo. Pravijo pa, da je sedaj začel akcijo bivši občinski svetovalec prof. Accerboni, ki stremi za tem, da bi združil razne struje v skupino «nacionalne enotnosti«, ki naj bi se zavzela za agospodarsko obrambo Trsta«. Vsekakor se zmeš- ki računajo, da bodo pridobili na številu glasov in tako spravili vsaj dva svoja predstavnika v sejno dvorano tržaškega občinskega sveta. -----jf>-- Kongres evropskih študentov Danes bo ob 18. uri v dvorani tržaške trgovinske zbornice pričetek zasedanja evropskih študentov aKongress Bager Europa«. katerega organizira odbor za stike s tujine naše univerze v zvezi z lokalno sekcijo Evropskega federalističnega gibanja. Na zasedanju bodo prisotni študenti iz: Švedske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Holandske, Indije. Iraka, Švice, Avstrije, Velike Britanije in Danske. Na Reki splavili 12.800-tonski tramper V nedeljo ob 10. so v reški ladjedelnici «3. Maj« splavili 12.800-tonsko ladjo »Siltonhall«, ki jo je naočila angleška družba «West Hardlepool , Steam Navigation Co» iz Londona. Tranper, najmodernejše konstrukcije, ima tudi 40 kabin za moštvo in bo natovorjen vozil 14,5 milj na uro. Splavitvi je poleg predstavnikov oblasti in pomorskih družb z Reke prisostvoval tudi londonski brodar Dingh Guthe. ki je izrazil svoje zadovoljstvo in presenečenje, ker so v reški ladjedelnici zgradili ladjo, kakršno lahko zgradijo le najboljše ladjedelnice. Po splovitvi omenjene ladje so v reški ladjedelnici postavili gredel za novo 12.860-ton-sko ladjo, ki jo bodo zgradili na račun grške družbe «Dia-mantis Pateras«. Na splovišču štev. 4 pa sedaj dokončujejo motorno ladjo «Sloboda», ki jo bodo splavili v septembru. Splavitev ladje za omenjeno londonsko družbo je bila že 177. splavitev v reški ladjedelnici po osvoboditvi. Letos so v tej ladjedelnici dosegli pravi rekord. V prvih šestih mesecih so namreč izročili jugoslovanskim in inozemskim družbam 37.290 ton novih trgovskih ladij, 36.490 ton so jih še splavili in so začeli z deli za drugih 38.420 ton. Zakonski osnutek za ureditev pokojnin nekaterih delavcev Gre za Ureditev in priznanje delovnih odnosov od 1920. do 1925. leta Kakor poročajo iz Rima, sta komunistična senatorja Pelle-grini in Fiore predložila senatu osnutek zakona za ureditev vprašanja pokojnine delavcem pokrajine julijske Benečije in Tridenta, ki so bili v delovnih odnosih od leta 1920 do 1925 in niso bili deležni predpisov zakona o pokojninah od 21. a-prila 1919. Kakor je znano, je bilo socialno zavarovanje za pokojnino in invalidnino uve; ljavljeno v Italiji s 1. januarjem 1920. Toda pokrajini Julijska Benečija in Trideftt sta bili izključeni. Sele z dekretom 29. novembra 1925 je bil omenjeni zakon razširjen tudi na ta področja, toda brez retroaktivne veljave. Na ta način so bili delavci prizadeti za dobo 5 let in mnogi, ki so postali invalidi ali dosegli starostno dobo, niso dobili pokojnine prav zaradi tega, ker jim je manjkalo nekaj let, ali pa so dobili manjšo pokojnino, kot bi jo sicer. Pripomniti namreč moramo, da prizadeti zavarovanci do sedaj niso i-meli in še nimajo pravice do doplačila socialnih dajatev, da to Glasbeno potovanje: l*-55 Slo-1 Nazionale. 16.00: BSkrl^ venske narodne pesmi — pojeta Y De Carlo, R. Janez Lipušček in Sonja Hočevar; 19.15 Sirimo obzorja! Tehnika ustvarja nov svet: 7. Ing. Miran Pavlin: «V senci plavžev«; 19.35 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: aPolkovnik Drake ali 100. let petrolejskih vrelcev; 21.20 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije s sodelovanjem pianista Ale sandra Costan-tinidesa; 22.05 Literatura v So- bi nadomestili nekaj let in si Vjttski zvezi: 6. Filibert Benede-s tem zagotovili izplačilo polhe tič: «Trnova pot Alekseja Alekse-pokojnine, oziroma invalidni- | jeviča Tolstoja«; 22.20 Orkester ......................................................................................................................................................... I letnl mladenič ukradel 2motorja Prvega je prepustil v uporabo prijateljem, z drugim pa se je vozil sam 22. t. m. popoldne je neki agent upravne policije ustavil mladeniča z motorjem, ker ga je hotel kaznovati z globo zaradj prehitre vožnje. Zahteval je dokumente, fant pa je nedolžno in brez sramu dodal, da vozilo ni njegovo m da n: ukradel. Fant, 15-letni Sergio S., je še dodal, da je tat 16-letni Francesco G. Agentu ni preostalo drugega kot fanta odpeljati na bližnji komisariat, kjer so ugotovili, da je bilo motorno kolo ukradeno pred dnevi 36-letne. mu Hristu Konovskemu iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. Motor je tako prišel ponovno v roke lastniku, ki p* je utrpel 5 tisočakov škode ker mu je zmanjkal dežni plašč, katerega je B.H, spravil v zabojčku za orodje. Seveda je bilo treba spraviti za zapahe tudi tatu m tega so kmalu našli. Ta je tatvino priznal ter dodal, da je motor po tatvini pustil dve. ma prijateljema, medtem ko si je on ukradel drugega v Ul. Rossetti in se z njim odpeljal na Opčine kjer ga je tudi pustil. Tudi ta motor so našli in ga izročiti lastniku Lucianu Zorzonu s Kolomkov-ca, ki je bil tatvino prijavil karabinjerskim organom. Prijateljev pa niso mogli identificirati, zaradi česar so policijski organi prijavili »a-mo Francesca G. sodišču zaradi tatvine. Imenovan namestnik poveljnika pristanišča Za namestnika poveljnika tržaškega luškega poveljstva je bil imenovan polk. Giuseppe Magaletti, ki je bil že večkrat v Trstu in ki je bil od 26. okt. 1954 načelnik oddelka na poveljstvu. -«»----- Še lahko vidimo sputnikovo raketo Prof. Martin direktor tržg-ške astronomske opazovalnice je sinodi po radiu ponovno in obširneje pojasnil, da je svetal predmet, ki je v zadnjem času bil viden na tržaškem nebu, nedvomno raketa tretjega ruskega sputnika. Prof. Martin je tudi povedal, da dobivajo celo vrsto sporočil od raznih opazovalcev in da je med njimi velika večina povsem netočnih. Sicer paT se tržaška opazovalnica ne ukvarja z zasledovanjem spu-tmkov in drugih umetnih satelitov, ker imajo te naloge povsem določene ustanove. Glede sputnikove rakete pa je izjavil, da jo bo mogoče videti na nebu še nekaj dni in to danes kake četrt ure pred osmo uro in nato še nekaj dni vsakokrat okoli 11 minut prej. ; Iz žepa izginil kup tisočakov Čeprav je imel 5a; 1510 Zabavna glasba, morebitne razlike za pokojni vmes reklame; 15.20 Narodne pes. no m invalidnino. Na podlagi J jn plesi iz raznih krajev; zakona od 28. julija 1950 in 15.40_17.00 Prenos RL; 17.00 J. nadaljnjih sprememb pa ima- Strauss: Cigan baron — F. V. jo tako pravico tudi uslužben- Suippe: Lepa Galatea; 17.25 Glas-ci, ki prej niso imeli pravico beni mozaik; 18.00 Filmska in do pokojnine, češ da so bili gledališka kronika; 18.10 Glasba ■ ■ j u j,- ... vseh dežel (Peru); 18.30 Od me- njihovi dohodki večji. ledije do melodije; 18.50 Iz pro- Se večjo pravico imajo torej grama VII. kongresa Zveze jugo-delavci, ki so bili stalno za- slovanskih komunistov; 19.00 posleni na našem področju in Igrajo orkestri: Perez Prado A-hij; i»in5Pr,i ne zarpHi m«, lik Comibelle in Boris Serbak; so bi h izločeni, ne zaradi svo- Prenos RL; 22.15 Ob je krivde, ampak zaradi orne- ritmu^ OTkestra Edmondo Ros; jitve zakonskih predpisov. | 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 111, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, 10.00, 13,00, 15,00, 17,00, 19,30, 22.00, 22.55. 8.05 Odlomki iz slovanskih oper- 8.40 Potopisi in spomini — Boro Pavlovič: Sprehod po Ho- Danes je v mestni bolnišnic, I 9^0d‘&p9ri0tnOPglSeni ^tl^lOTd preminila po daljši m hudi venček narodnih; 10.30 Napevi bolezni Mari ja Lazar roj. Bub- Johanna Straussa; 11.00 Za dom nič doma pri Sv. Ivanu. in žene; 11.15 Samospevi jugoslo- Pokojnica je bila po poklicu vanskih ^iadateljev, 11.40 Sklad-u 1 -v J j be Heriberta Svetela igra Mari- bolničarka, bila je narodno za- j>orsj Paradiso. 20.00. «Izziv f>a C orali«, B. Lancr.sier. Ponziana. 20.00: »Aida«, b. L. Maxwell. ,.i<čHa Roiano. 19.45: »Gusar z' otoka«, B. Lancaster. agflioi* Secolo Sv. Ivan. 20.00: «M gg,* se:lle Pigalle«. B. Bar«oi. mascope. Technicolor. _ttrt St "h o. 19.45: »Bilo je v 17.», A. Sordi, Ferr.ahd^jivlje-Valmaura. 20.00: «Resi » nje«, D. Day in L. -Ko11 KINO MILJE g, »Na ukaz kralj*; 20.45 Radijska igra — Milan Begovič: Brez tretjega (ponovitev). V glavnih vlogah: Štefka Drolče-va in Miha Baloh. Režija: Jože Babič. 21.32 Viliko Ukmar: Štiri novele za čelo in klavir — Slavko , ,. , ,. .Osterc: Godalni trio; 22.15 Za so pričeli basati brzostrelko. I prijatelje jazza; 22.35 Plesna da bi jo preplašili, toda ona gjasba. jim je dejala: Cernu toliko TELEVIZIJA krogel? Zame zadostuje ena! 18.30 TV za otroke: Pripovedo-In vse grožnje in vse straho- vanje prirodoslovna in film »Do-i.anje ni p omagalo, niti bese- f^divšči-ne Rin Tin Tma*, 20.3 dice niso spravili iz njenih ust 7e” ,Ros“ Mar^; 23.10' Vesti ' o partizanih. Kot bolničarka je imela stal- | no pripravljen pribor za pomoč ranjencem in bolnikom, pa tudi sama je bila vedno v I Excelsior. 16.00: »Gilda«, veliki stalni pripravljenosti. Potreb- uspeh Rite Hay\vord, Glen Ford. ni niso nikoli zaman potrkali Fenice. 16.00: »Kitajska punčka«. na njena-vrata. Prav tako aktivna je bila tudi po osvoboditvi. Videl si jo kjerkoli je bilo potrebno s prisotnostjo potrditi svoje napredno mišljenje. Zavratna bolezen jo je priklenila na posteljo in ji povzročila hudo telesno in moralno trpljenje. Smrt jo je rešila tega trpljenja, a med nami je zazijala vrzel. Slava spominu značajne in V. Mature, Li Li Hua. Europa: «ixa u»ai 'V.araiS- Rossi Drago, Jean Mara To» Roma: «Toto in Marcelino*' in Pablito Calvo. Verdi: «Zadnja surovost«, de Luca, Yvonne Šanson- ( mali DRUŽINA išče hišno Naslov n-a upravi Pr'*” jj, dnevnika, Ul. S. Francesco SOŽALJE c Prosvetno društvo *&• izr** perle« pri Sv. Ivanu # iskreno sožalje svojemu Pavlu Lazarju ob bridk’ gubi njegove žene Mariie' SOŽALJE Neodvisna socialistična za in ženska sekcija ^ jC ka Pavlu Lazarju globok ^ žaije ob bridki in neb ju* mestljivi izgubi požrtvo Marije Lazar. sedanje delo sindikalnih pred- |ju~ ‘“ TaZ-Tine, cfaunilrnv m sn ir ra 7.1 h sunu . . , ^ ’ stavnikov in so izrazili svojo željo, da bi o vprašanju ladjedelnice Sv. Justa razpravljali na enotnih sestankih in se tudi enotno borili za ugodno rešitev. iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1ll,imfmm,IMllll,,,lni|l,i|l,lmmlllll|i|,IM>l,,,ll,,atl>,llu,,lll,,ll> [od včeraj do danes | Ravnateljstvo državnega uči- LJUDSKA PBOSVKTA ) 1 teljišča obvešča da se začno popravni izpiti dne 1. sept. ob 8,30 uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Ostali razpored izpitov bo razviden na oglasni deski. Obveščamo v*e obiskovalce, da Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15-11. zopet redno posluje. SOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 6. sept. t. 1 od 9. do 12 in od 16. do 18. ure v Ul. R. Manna 29. Isto-tam naj se vpišejo tudi gojen, ci, ki posečajo podružnico šole v Barkovljah ter gojenci, ki bodo posečali novo ustanovljene podružnice pri Sv. Ivanu (v prostorih Prosvetnega društva) in v Skednju (na domu prof. Ambroseta). Poučuje se klavir, violina, čelo ter vsi ostali orkestralni inštrumenti in harmonika. Pričetek pouka bo v ponedeljek 8. septembra t. 1. RAVNATELJSTVO ( Šolske vesti"") Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1958-59 se bodo začela 1. septembra in se zaključijo 25. septembra. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo 17. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine. Potrebne informacije se do- hotel v bližini občinske men- , bijo v tajništvu vsak delav-ze prekoračiti cesto. De Pal- i nik od 10. do 12. ure. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24.-25. avgusta je bilo rojenih 8 otrok, umrlo je 12 oseb, poroka je bila samo 1. POROČILA STA SE: uradnik Candot Giorg-io in gospodinja Cat-nelli Annamaria. UMRLI SO: 84-letni Cucagna Giovanni 60-letni Gerla Carlo, 75-letni Lepare Giovanni, ‘64-let-na Mattulich, vd. Donoli Bianca, 65-letna Cesini Maria, 62-letna Franzel, vd. Zalateo Antonia, 60-letni Elefante Pietro, 54-letm Steffč Giovanni, 64-letna Stok Maria, 77-letna Maticih, por. Va-sari Maria, 48-letni Mozzi Ales-sand-ro, 53-letrva Rosman in Tin-tori Amelia. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al L!oyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. v»--------- Valute , Milan Rim Zlati funt 5.900.— 6.150,— Marengo 4.650.— 4 800 — Dular . . . 622.— 624,— Frank franc. 132.— 136,— Frank švicar 144.— 146.— Sterhng 1.720.— 1.760.— Dinar 82 — 84.— Šiling 23.75 24.25 Zlato . . . 706,— 709.— Zah. n. marka 148,— 149,— njeni druži ni pa naše iskreno sožalje. , S kolesom je padel Po odrgninah sodeč je moral biti padec 16-letnega Fa- ii blja Leonz‘oija iz Ul. Imbria- || ni precej hud: fant je imel številne udarce š praskami po ramenih, obeh rokah in hrbtu ter tudi majhno rano na glavi, kar je prisililo zdravnike, da so ga poslali na opazovalni oddelek. Sicer bi moral ozdraveti že v ne-l! kaj dneh, a vendar je možnost, da nastanejo komplikacije, kar pa bi hoteli zdravniki preprečiti Karabinjerji, ki so ga spremili v bolnišnico, so povedali, da je fant padel med vožnjo s kolesom po U-1. delle Docce. Nesreča na delu Sredi dela na gradbišču v Ul. Settefontane, kjer bo nova tovarna cigaretnih papirjev «Sadoch», je 24-letni električar Rudolf Furlan iz Ul. del Friuli včeraj popoldne nerodno padel s poldrugi meter visoke lestve, pri čemer se je udaril po nogah in licu in ji tudi zlomil zapestje desne roke. V bolnišnici, kamor se je pripeljal z delodajalčevim avtom, so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Po dolgi in mučni bolezni nas je včeraj za ved' no zapustila naša nepozabna žena in mati MARIJA LAZAR roj. BUBNIČ Pogreb drage pokojnice bo jutri 27. t. m- t>1) 16.30 uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice Žalujoči soprog, sin Pavel, snaha Tere»’ vnuki Nataša, Pavel in Dušan Trst - Vrhnika, 26.8.1958 _ Jtim m TOREK, 26. avgusta 1951 HADIO TRST A 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Ita-lij1, turistični razgledi Maria A-driana Bernonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parada lahkih orkestrov; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled dnevnega tiska nato Citanje večernega sporeda; 14.45 Zaključek opoldanske oddaje; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Schumann: Kreisleriana op. 18 — na- predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. url in na prostem ob 20. uri barvni film: »Povrateh Joe Dakote M t V , -!■’ » ' ti Igrajo: JOCK MAHONEY LUANA PATTEN; CHARLES MCGRAW, BARBARA LAWRENC* Sorski dnevnik — 3 — 26. avgusta 195* nekoliko zapoznelo pismo, ki PA NI NIKOLI POZNO Večerno srečanje z živini mrličem ga enem izmed mostov v Hirošimi ^ertl hi morali priti «veliki» razpravljati o atomih in ne v Ženevo > odpeli pesem Vorka „-,tnato je sIedila po-a »atomskih sirot«. °d tedni • “tnu nai, -Je Postal festival rciime in aznejši Praznik Hi- R*r°šima niktli®6*1-"1 <’ na sedanjem ‘taiBenik p° žrtvam postavili 1,1 P° nn’ ° številnih govorih !"“*v Puaganju še številnih iegs -.v. ganljivem petju i^atiov ,°ra’ *° se kolona ®i v „ upognjenimi gla-ito#1enik °!0rki napotili pred °pltom cvl8 bi se vsakdo s . Trg j ’6tja oddolži!... f**a evetj^ v d‘mu gore-. živih J1, Običajno dari-,09bHo o. nikom. Na Hi- lo'ii.CVetia - Običajno 'dari- % živoli* neprestano padal v večnrVnih raket v po- z i*Cemu miru- L d°stojn“ nato počasi in Muzej J4n°sjd° defiliralo čez ,Spada ;n mskega bombnega drrt -ludje, hi jim je ponovno strahote, >ihira£‘nesla- se 'Stl Pa ®a ure Pisi hi US, ki » bili , daj v Hirošimi h°’*. ki' ,.mUko gledajo stra. .rebivaiCp zadela nesrečne a se tw_ ,*Prve žrtve«. Vsi ;»teri navdi ^ bodi resni. ajaio z občutji, vali r._.° svetu pripove- b°0.ie Poveva.0 zgodb°. ki jim •- Blh Joto«* a= galeriia stra' ografij in zbirka ne. en, -• In tankov atomskega rPemj9 zruš- 8a ni malo; do ?«Uuh ,.en)e sto», en° mesto in ka-m 151,8 vulkeno> kot bl bil« t ? železo !n?ka lavai zgo- eno stekleno maso; ožgani i spuščajo po reki svojo skrom-c-brazi in telesa; pokvečena no žrtev. usta in oči; zvite debele železniške tračnice; razpadajoča obleka; železni šlem, v katerem so prilepljeni ostanki vo. jaške kape in lobanjskih kosti... Padel je mrak... Ožgano cvetje, velikanske grmade cvetja se še kadi; duh po pokopališču... Upognjene glave starcev, žensk, odraslih, mladine in otrok, iz katerih se-skozi dim še vedno svetlikajo mandeljnaste oči. Njihovo šepetajočo molitev dušijo eksplo. zije raket, ki po vedrem nebu bogato razsipajo svoje barve. Po pesku pa štorklja jo eoklje tisočev Japoncev, ki še vedno prihajajo k žrtveniku, da vrže. io na gorišče svoje prgišče krizantem, vrtnic, nageljč-kov... — najlepše darilo na Japonskem. In nato še kovanec, dva v skrinjico pred žrtvenikom. Najbolj žalostno sceno pa sem videl na mostu ene sedmih tek, ki tečejo' skozi Hi-rošimo. 2iv mrlič — vojaški invalid z obvezano glavo, ker mu je atomski strup razjedel obraz, s pridušenim glasom toži skozi ovoje, ki mu skrivajo vso glavo. Svojo tožbo spremlja na električno kitaro. L levico monotono udarja po preostalih treh strunah, z železno pestjo, ki mu zamenjuje njegovo, pa hodi gor in dol po strunah in pri tem vidiš, da pri tem naporu sodeluje vse njegovo telo. — 2ivi mrlič, ki si s turobno popevko služi kruh. Njegovo tožbo skladno dopolnjujeta monotoni bas iz za. sidranega čolna sredi reke in pridušen zvok gonga, ob katerega nekdo monotono bije. Z obal in iz čolnov na reki pa se spušča v vodo na tisoče raznobarvnih papirnatih lučk, v katerih gorijo sveče. Na pa. Pirnatih lučkah so imena tistih, ki kot poklon žrtvam Široko reko tisoči prižganih lučk čudovito lepo osvetljujejo... Ljudje jokajo... Ce ne more človek nikjer doživeti duhovnega preporoda, ga bo prav gotovo doživel v Hirošimi. «Voditelji atomskih držav, ljudje, ki odločajo o usodi sveta, bi se morali vsaj za trenutek sestati v Hirošimi. Hrrošima je prav gotovo najprimernejše mesto, kjer naj bi voditelji sedli za zeleno mizo. Kajti, če bi videli Hi-rošimo in njene sence, sence živih in okamenelih ljudi, bi se ob zeleni mizi lotili tega vprašanja s povsem drugimi dojmi in drugimi argumenti. Eden in edini argument — Hirošima — bi bil močnejši od vseh njihovih argumentov.« To so misli, ki se nehote vsiljujejo vsakomur, ki obišče to mesto. In te misli sem v tej ali oni obliki slišal od vseh delegatov iz vsega sveta ,ki so prišli v Hirošimo preden so odpotovali v Tokio nt 4. svetovno konferenco proti uporabi atomske in vodikove bombe. Na mostu, kjer je živi mrlič pel svojo žalostinko, je ne. ki stari vseučiliščni profesor — Nemec — zajokal. Brez glasu, toda izpod očal so mu kapljale solze. »Veliki« z vsega sveta bi morali priti sem na konferenco in ne v večno mirno 2e-nevo, katere duša je za u-soane razgovore preveč hladna Okoli polnoči se je Hirošima pomirila, cvetje je še tlelo, iz gore cvetja se je vil dim, Z obal in iz čolnov na reki pa so ljudje še vedno spuščali svoje prižgane svetilke. Teh skromnih darov je bilo toliko, da se je pisana preproga vila še vso neč in ves naslednji dan.. S. K. Motiv iz Kopra Umetni satelit kot TV-oddaj Take načrte imajo v ZDA in SZ Pred mesecem dni se je začela doba ivsemirske televizije*. Tega dne je TV-postaja v San Paolu v ZDA ujela prve signale, ki jih je prenašala drobna televizijska kamera z višine K.300 m. Kamera je bi. la nameščena v balonu, v katerem sta se dva ameriška letalca povzpela na to višino. Dokler se je balon šele vzpenjal, je televizijska kamera prenašala na ekran slike gostih oblakov, nad katerimi se je kazalo temno, skoraj črno nebo, včasih pa je zajela tudi slike obeh letalcev, ki sta se v svojih vsemirskih oblekah zdela kot neki bitji iz pravljic. Ko Je po 34 urah letenja eden od letalcev mogel prikazati svoje vtise, je rekel: «Pred našimi očmi so se odigravali tako čudovito lepi nebesni pojavi, da jih ni mogoče opisati. Skoda, da vam naša kamera ni mogla posredovati slik v barvah*. Ta poizkus ima še poseben pomen, ker so bile slike na ekranu dovolj jasne. Nemogoče je predvidevati, NAJBOLJ PEREČ PROBLEM MLADE TUNIZIJSKE DRŽAVE < Vprašanje brezposelnosti rešujejo z emigracijo v Francijo, čeprav izseljenci ne vedo, kaj jih bo v daljni civilizirani deželi čakalo Sedeli smo na terasi neke kavarne v Tunisu, ko je k nam pr;stopil fant in vljudno rekei: «Dovolite, da vam očistim čevlje*. Prav gotovo bj ga bili odslovili, kot nadležno muho, da nas ni ienemadila njegova lepa in čista francoščina. Po- gledali smo ga malo bolje. Obraz je imel lep in njegove poteze so bile pravilne; obleka je b;la snažna in dokaj čedna. Prav nič ni bil podoben drugim čištilcem čevljev. «Ti pa nisi po poklicu čistilec čevljev«, smo mu rekli «Nisem» je odgovoril. »Jaz sem študent*. Za letos gremo že h koncu. se »s. Vroči dnevi so za nami. Plenic. °t: pet’ aest pivskih ^ 1 so se stopile v Čeprav je sonce še močno, se nagibamo k hladni jeseni. Kdor le more, izkoristi vsak trenutek Povabili smo ga k mizi. Povedal nam je, da opravlja ta pckTc, zato da se preživlja in da lahko obiskuje šolo Odkar pomni, je bil vedno sam. Nič ne ve o svojih starših m o svojem detinstvu. Spominja se samo, da je še kot čisto majhen otrok blodil sam po ulicah, lačen in raztrgan ter da so ga pretepali; toda zakaj, to sam ne ve. Neke noči, ko ni vedel, kam bi odšel spati, se je splazi v taksi, ki je parkiral ob pločniku. Zjutraj ga je predramil glas: «Kaj delaj v mojem avtu?« Deček je samo nastavil lice in pričakoval, kdaj mu prileti zaušnica. Toda šofer ga ni udaril. «Ce h°češ v življenju nekaj doseči, dragi sinko, se moraš izšolati. Drugače boš propadel*. «To so bile najlepše in najbolj modre besede, kar sem jih v svoji mladosti slišal. Vzel sem si jih k srcu. In danes opravljam posel čistilca čevljev, zato da si plačujem knjige in zvezke ter hodim pridno v šolo. Učitelj: pravijo, da sem zelo nadarjen*. To je bil eden izmed tisočev in tisočev mladih fantov, ki se potikajo po mestu za delom in kruhom. Toda ta je še srečen; drugi niso tako srečni. Ko smo si naslednje dni ogledovali Bizerto in druga mesta v Tuniziji, smo naleteli na dolge vrste ljudi, k: so potrpežljivo čakali pred okenci policijskih postaj. Vs' ti ljudje, povečini zelo slabo oblečeni ter se jim je že na o«brazu poznalo, da so, vse H* Osel “»ti. ia\ P**! Sl°vMJ ns>‘ček, ki 0 svoji trmogla-kaj vtepel v ŽARKO BASNI ij^ati* d4‘kfe n> mogel lil 8 dne je , fa prav- -Ne- jansvs v » glavo u s s 3k,,> 'si v Slneri °rfk!; naPfeJ z>d n« . ’0s še z O SeT'ieve kode" 5S ■„ osliče J Yrmast° od-Jl Ko ! se pasel glav0Priiel d° 2i0- ha‘- Kar čfu’ d°kler z>d trd osliček naPrej se je mu ni gia- Zid 3e b°>j trd kot Počila auk. Va. ' V ^Ovplr ,%oaar m P68 crjeg°v pes Rta h4 J® sedei • Gospo- t* ®H. > klopci, pes h vi čudo* Pa So rojil® 4?P0dar miSU' 'atKod Ve* dan ‘0 šJ0 irham dt> večera. b,enkr« n?* tega? »>č Sz’ ‘“‘Sinil °d T.ol‘k°. da n;.’ bi im„i *akote in J® razmišljal ta-od Pmtorn tUd'' ie . učenje v mignil-V PriJi! kr‘vično! »če kc -iu s - d®ga. c* PSa! NiČ Po- '•av OtloK 'č® je i8"6 i® lačen, *ik0k Sam0 iai.ejen zalaja. s® hi iot..'rt žre. Se Poštenega dela. Oh, ko bi vsaj za kake uro ali dve živel v njegovi koži! Pes pa ,je razmišljal takole: Kaj neki si misli moj gospodar, da že ves popoldan lenuhari na soncu. Kdo bo na delal? Jaz pazim kot policaj na njegovo imetje, on pa zapravlja najlepše ure. Ce bo šlo tako naprej, bomo pozimi stradali. Sploh je ta moj gospodar velika lenoba. Cez dan morda tu in tam še kaj dela, ponoči pa seveda smrči. Jaz pa moram ponoči in podnevi biti na straži. Kaj bi, revež, naredil brez mene? Sproti bi mu pokradli, kar bi pridelal. Oh, ko bi vsaj za kako uro ali dve živel v njegovi koži. Njuni želji je slišal star čudodelnik, ki je šel preoblečen v berača mimo hiše. «Naj se zgodi!« je rekel in zamahnil s čudodelno palico. Pes se je mahoma preselil na klop .gospodar pa na tla in obema je bilo že v istem hipu žal, da se je to zgodt-lo. Nič kaj prijetno se nista počutila in v mislih sta že štela minut*, ki jih boita morala prebiti v tijji koži. To ju je tako razjezilo, da sta podivjala. Pes v gospodarjevi podpbi je zgrabil gorjačo in z njo mahnil gospodarja v pasji koži. Ta seve ni ostal dolžan; zasadil mu je zoba v nogo. Tedaj sta se oba zbudila. Gospodar je sedel na klopci, pes na tleh in obema se je odvalil težak kamen od erca. Nauk; Človek naj ostane ',o, kar je, pes pa prav tako. Pes in mačka Pred davnimi časi sta živela pes in mačka v najlepšem prijateljstvu. Mačka je lovila miške, pes pa ji je pri tem pomagal. Takrat namreč ni ■mel drugega dela. Vsi ljudje so bili prav tako med seboj prijatelji in niso drug drugemu kradli niti niso drug drugega morili. Torej m imel pes ne koga ne kaj čuvati. . To so bili zlati časi. Vsi so bili zadovoljni, razen mišk seveda Te so se kar naprej pritoževale, da je življenje težko. Kako tudi ne. saj so se morale skrivati pred dvema sovražnikoma. Pred mačko in pred psom. Se dobro, da takrat niso poznali mišnic sicer bi mišji rod.gotovo izumrL Tako pa so se miške le nekako prebijale iz dneva v dan, čeprav jih je bilo čedalje manj. Ko sta nekoč pes in mačka po lovu na miške, sedela v senci košate jablane in se ljubkovala, ju je videl-človčk in rekel; *Ni večjega prijateljstva na svetu kot prijateljstvo med mačko in psom. Zatorej bom odslej, kadarkoli bom videl dva človeka, ki se imata prav rada .vselej rekel, da se gledata kot pes in mačka * »Ali si slišala, kaj je rekel človek?« je vprašal pes. »Slišala sem. Rekel je, da se gledava kot mačka in pes,* je odgovorila mačka. «Ne. Kot pes in mačka.* »Mačka in pes.* »Pes in mačka.* , Ne pes ne mačka nista hotela odnehati. Tako dolgo st* se prepirala ,da sta se navsezadnje stepla. Odtistih-mal živita pes in mačka v smrtnem sovraštvu. Pregovor pa je ostal. Kadar se dva zelo sovražita, pravijo, da se gledata kot pes in mačka ali kot mačka in pes. In ta pregovor je čedalje bolj v rabi, kar spravlja v slabo voljo prav vse, razen mišk seveda. Te se namreč skrivajo samo še pred mačko. Pes ima dovolj drugega dela. Nauk; Kjer se kregata dva, tretji dobiček Ima. Čebele Čebele niso od vekomaj nabirale medu. V davnih časih je bilo življenje že samo po sebi tako sladko, da ljudje niso vedeli, kaj naj počno z medom. Čebele so se samo potepale od cveta do cveta in se z vsakim posebej po-ijubovale. Se na misel jim ni prišlo, da bi bolj koristno uporabljale svoj čas Takrat čebele niso veljale za vzor delavnosti in smotrnosti, temveč ravno narobe. Postopačem in lenuhom so pravili: taki ste kot čebele. Ko pa so sovraštvo, nevoščljivost .hudobnost in podobne slabe človeške lasnosti zagrenile življenje, so sklicale čebele zborovanje. Tam so ugotovile, da je postalo življenje grenko kot pelin in da bi ga bilo treba posladiti. Mar bi raje srkale iz cvetov sladko pijačo in iz nje delale med, kakor da se samo potepamo,* je predlagala neka zelo učena čebela. «To je vendar tatvina!« so ugovarjale nekatere. »Toda poštena tatvina!* »Take ni na svetu!* »Ce je ni, jo bomo pa odkrile!* «Kdo bo pa poljubljal cvetove?!* Kakor vsa podobna zborovanja ,se je tudi zborovanje čebel kolcalo s prepirom in zrmero. Nekatere udeleženke so se lotile nabiranja medu, druge pa so se še naprej potepale in lenarile. Prvim pravimo čebele, drugim pa troti. Resnici na ljubo moramo priznati, da je življenje kljub medu velikokrat zagrenjeno. Čebele se tega zavedajo in zato so pri delu tako marljive. Nauk; 2ivljenje se ne da posladiti z medom. prej kot siti, so bili kandidati za emigracijo v tujino, v upanju, da najdejo tam primerno zaposlitev. Vsak dan ob istem času čaka, prav tako dolga vrsta teh nesrečnežev pred tunizijskim konzulatom v Parizu. Prvi odhajajo v upanju, da bodo našli srečo in delo, drugi se vračajo razočarani, utrujeni, ža lostni. Toda mnogo več je prvih, kot drugih. Brezposelnost je nacionaln. problem številka ena mlade tunizijske države. Uradne statistike govorijo o 400.000 brezposelnih, toda pravijo, da jih je v resnici še najmanj enkrat toliko. In zato odhajajo na dolgo pot V tujino, čeprav jim ni lahko zapuščati domovino, kjer ostajajo njihove družine. Ni jim samo težko, da bodo morali živeti daleč od svojih, temveč jih predvsem skrbi, koliko od svojega zaslužka bodo lahko pošiljali svojim domov. Vsi odhajajo, čeprav ne vedo, kam jih bo usoda zanesla. Nobenega pravega poklica ne znaj©; toda njihova glavna misel je .priti v Francijo in tam se bo že našlo delo, kar bo brez dvoma bolje, kot pa sedanja brezposelnost. Neki tunizijski časopis je objavil reportažo novinarja, ki se je sam postavil v vrsto Tunizija dosegla neodvisnost? V Tunisu so nam povedali, da SO se v dobi protektorata ljudje zadovoljevali s tem, da so živeli od tega, kar jim ie lahko nudilo nekaj mršavih goved. Tolažili so ge. da bo potem boljše, ko bodo neodvisni. Danes je vse drugače; dežela je neodvisna in kmetje, ki so se zgrnili v mesta, so primorani prilagodit' se ritmu modernega življenja A dela ni in zato iščejo izhoda v emigraciji. Seveda predstavlja takšen nač:n emigracije pravcato avanturo. Bodoči emigrant odhaja v tujino, ne da bi vedel, če bo delo dobil in če se bo lahko z njim preživljal. In še tu so se našli' posebne vrste izkoriščevalci, ki ponujajo tunizijskim brezposelnim delavcem, da j m bodo preskrbeli ugodno delo v Francij., če jim dajo ti za protiuslugo dolo- čeno vsoto denarja, ali pa kos zemljišča. Mnogi nasedejo lepim besedam, toda ko pridejo v Francijo vidijo, da so bili prevaram. Tunizijska vlada b: želela, da bj bilo vprašanje emigra-v cije rešeno drugače, ter da bi emigranti uživali, vsaj kolikor toliko zaščite m podpore. Zaradi tega je tudi odprla poseben center za tako imenovano psjhotehmčno selekcijo. Ta center zbira mlade de- cijo. Omogoča jim, da se pred odhodom za silo izučijo v kakršnem koli poklicu. Čeprav niso zaradi tega že kvalificirani delavci, je vendarle nj;hov položaj v tujini nekoliko boljši. Beveda ne more ta center sprejeti vseh delavcev, ki odhajajo v tujino; zato je vlada predlagala, naj bi posebni odbori skrbeli za to, da pošljejo v Francijo določeno število delavcev šele potem, ko jim lahko zagotovijo primerno zaposlitev. Ti odbori naj bi sklepal pogodbe z razn.mj francoskimi tovarnami in podjetji ter bi se dogovorili tudi za plačo S tem bi se položaj tunizijskega delavca v Franciji brez dvoma zelo 'zboljšal. R K. bodočih emigrantov in jih po- ! lavce, k, žele oditi v Fran-vprašal, kam in zakaj odhajajo. Takšni so bili v glavnem odgovori: 26-letnl M.S., doma iz južne Tunizije, poročen, toda brez otrok, je izjavil; «2e več kot sedem let delam, kot natakar v neki. kavarni. Toda plača je tako majhna, da nisem mogel več zdržati. Zelo težko odhajam z doma, vendar hočem poskusiti srečo*. 20-letni J.M., neporočen, j® izjavil: «Moj oče ni sposoben za delo, moj starejši brat pa je brezposeln. Zato odhajam v Francijo, da bom pomagal družini. Upam, da jim bom lahko poslal polovico svoje plače. 23-letni A.K., neporočen, je dejal: «Moja domovina je neodvisna, toda jaz se v njej vendar počutim nekoristnega. Nimam nobenega poklica, pa kljub temu nimam dovolj poguma, da bi šel za čistilca čevljev. Morda se bom v Franciji izučil poklica ter bom potem laže koristil svoji domovini. Ce mi ne uspe, se ne vrnem...*. JO-letni R.S., oče treh otrok, je dejal: »Bil sem šofer pri nekem francoskem trgovcu. Sedaj sem brezposeln. Zato odhajam*. V Franciji navadno najdejo zaposlitev, pa čeprav jim daje ta komaj toliko, da lahko životarijo. Francozi odhajajo v Severno Afriko kot vojaki, delavci iz Severne Afrike pa prihajajo v Francijo, kot delovna sila. To je v resnici Tes paradoksalna zamenjava ljudi. Kot povsem nekvalificirani delavci, lahko dobijo v Franciji samo najtežje in najslabše plačane službe. In še od te plače pošiljajo največ domov, tako da njim samim ostaja komaj toliko, da si plačajo skromno hrano. Odkod pravzaprav ta o-gromna legija brezposelnih, ki se je zatekla v tunizijska mesta? Saj jih vendar ni bilo toliko, ko je bila Tunizija še protektorat! Kaj se je vendar zgodilo y teh letih, ko je kaj bo čez deset, morda čez sto let «v»emlrska televizija* predstavljala. Toda jasno le, da se bo ie v najkrajši dobi uveljavila. V Ameriki imajo že načrt za izstrelitev satelita, ki naj bi služil edino kot avtomatična postaja za opazovanje atmosferskih razmer in njegove »vtise* bo kamera prenašala neposredno na e-kran. Američani tudi name ravajo pognati več satelitov, ki naj bi služili kot relejne postaje. Tudi, v Sovjetski zvezi govorijo o podobnih načrtih Po pisanju neke moskovske znanstvene revije obstaja možnost za izstrelitev umetnega sate lita, ki bo z višine 36.000 km pošiljal na Zemljo slike iz vesoljstva. Te slike bo moglo videti 200 milijonov perbival-cev Azije, Afrike, Evrope in Avstralije. Dva sovjetska znanstvenika sta izjavila, da te proučujeta možnost izstrelitve takšnega satelita in da ni izključeno, da se bo to v kratkem zgodilo. Kot izvor e-nergije za prenos programa bodo Sovjeti uporabljali sončne baterije, pa čeprav je možno, po mnenju istih strokovnjakov uporabiti tudi atomski reaktor, ki bi bil nameščen v samem satelitu Obstaja povrh še ena možnost za prenos slik iz vesoljstva. Na rakete, ki bi jih poslali v vesoljstvo, bi namestili televizijske kamere in tako bo človek, s tem da bo v vsemirje izstrelil svoje e-lektronsko oko, lahko občudoval vulkanska žrela na Luni, rdeči pesek ha Marsu in druge stvari, za katere je doslej le ugibal, kakšne so ni pa jih dokončno proučil. Ce vzamemo v poštev, da je vpmsa-nje barvne televizije že stvar skorajšnje bodočnosti, potem Je gotovo, da bodo v razmero ma kratkem času razne tajnosti, ki so danes prikrite celo astronomom, postale sprejemljiva znanost tudi za navadnega človeka, ki bo mogel lepo sede doma, spremljati na svojem televizijskem sprejemniku potovanja po vsemirju Ko bo prvemu človeku uspelo priti na Mesec ali kak drugi planet, ga bodo na njegovi tvegani in pogumni poti spremljali milijoni ljudi pred televizijskimi aparati Ko že govorimo o teh mož nostih, ki, bi se znale . že v razmeroma kratki dobi uresničiti, ne smemo izgubiti iz vi da dejstva, da je še vrsta konkretnih problemov, ki Jih ho treba še prej rešiti, pa čeprjv so teoretično z e rešeni Gre tukaj n. pr. za motnje, ki jih bo delalo Sonce, kot izredno močna »električna* zvezda. . Po poizkusu iz leta 1946 ko se je radar prvič s svojimi valovi dotaknil Lune, se ve da močni radijski valovi uda rljo ob jonosfero in se od tod prenesejo v kozmični prostor. Pred kratkim so v ZDA napravili poizkus prenosa z enega planeta na drugega. Radijska postaja iz Arizone je odposlala sporočilo na Mesec, od koder se Je sporočilo vrnilo in v Novi Mehiki ga ie druga radijska postaja sprejela. To pomeni, da je problem telekomunikacij med planeti teoretično povsem moten. Se veda so tudi tu motnje, praktično najtežja in nerešljiva, doba, kolikor Je val potrebuje za pot do planeta in nazaj. »Vsemirska televizija* vsekakor pomeni ogromen korak naprej v znanstvenem razisko. vanju vsemirskih pojavov. Med človekom, ki Je želel prodreti v tajnosti vsemirla. in med motnostmi odkrivanja teh tajnosti, smo imeli doslej atmosferski pas. Ta pas Je da jal človeku potvorjeno sliko dejanskega stanja. Ko bomo ž novimi tehničnimi pripomočki to »Zaveso* odstranili, bo človek prvič videl pravo vsemirje. JH! I/ l/ &*■*<> %jlhbL- »žig* r- No, spet dve turist*.* Arezzo in tržaški Slovenci Prejeli smo in objavljam*. V o a št zadnji nedelj. Stev. objavljena vest o zborovskih tekmooonjih n Arezzu in ugotovitev, da izmed treh prijavljenih tržaških zborov ni niti enega slovenskega, me je, kot stalnemu obiskovalcu naših koncertov, napotila, da napišem o tem nekaj pripomb. Sestavljavcu omenjene notice sem prav hvaležen, da se mu je zdelo potrebno zabeležiti odsotnost tržaških Slovencev pri omenjenem tekmovanju, kar se more tolmačiti kot neizrečeno vprašanje; zakaj neki ne gre oz. ni še šel na to tekmovanje noben slovenski tržaški zbor? S to ugotovitvijo je bil po dolgem čas« v javnosti prekinjen molk o stanju naših pevskih zborov. Trpka resnica je, da nam je od številnih zborov v mest« in na podeželju ostalo le malo delujočih in še ti večinoma životarijo. Kaj ni res čudno? Radi se pohvalimo, kako je nam Slovencem zborovsko petje prirojeno, kako je men. da celo naš narodni obstoj bil ali je ie povezan z obstojem pevskih z borov. Ko pa ti drup za drugim izumirajo, sprejmemo to z brezbrižno ugotovitvijo; ni ga več? In letos gredo v Arezzo trije zbor i italijanskega dela prebivalstva t.j. tistega dela. ki menda nima izrazitega smisla za zborovsko petje. Mi pa, ki imamo menda zborovsko petje že v krvi, samo ugotavljamo našo odsotnost! Na italijanski strani si razne ustanove prizadevajo (•« z pspehom) poživiti med italijanskim narodom zanimanje za to panofjo glasbene dejavnosti, ker jo pač smatrajo za važen sestavni del glasbene kulture svojega naroda; pri tržaških Slovencih pa popolna brezbrižnosti In vendar imamo, kolikor mi je znano, tudi mi razne organizacije in ustanove, ki bi se mogle in morale pozanimati tudi za to. Res je sicer, da so razmere, tako splošne, kakor one specifično tržaške, precej drugačne kot pred leti, vendar nisem prepričan, da smo storili tprav vse, kar je bito možno, da se ta pauopu glasbene kulture reši propadanja ir s primerno prilagoditvijo spremenjenim razmeram o-mogoči nadaljnji razvoj. Saj vidimo pri naših -talijanskih someščanih vedno večje zanimanje za zborovsko petje. Tudi v Sloveniji vidimo stal. nc kvalitetno rast morda nekoliko manj številnih zborov. Tudi dvomim, ali smo storili vse, da bi bil iz naše srede zrasel zbor, ki bi nas z uspehom mogel zastopati tudi izven naših ozkih krajevnih mej. Slišni sem pogosto, in to celo od odgovornih ljudi, mnenja, da dober zbor, prav zaradi kvalitete, jemlje slabšim zborom veselje dc petja. O takem nazadnjaškem stališču ni vredno zgubljati besed .mislim, da zadostuje ugotovitev, da danes marsikaterega mnogo o-betajočega zbora m več in d.i nesmiselni strah pred kvaliteto ni rešil propada ne dobrih ne šibkejših zborov. Kako poučen je za našo abulično brezbrižnost članek v »Piccolu* prav iste nedelje, kjer uredništvo apelira na javnost, da bi finančno podprla zbor eMontasion, ker sam menda ne more kriti stroškov za potovanje in bivanje v Arezzu! V članku so tudi navedene nekatere ustanove ,ki so že dale svoj prispivek. In — mimogrede — prav zbor «Mon?asio» niti ne predstavlja ne po piasov-nem materialu, ne po svojem repertoarju pomembne umet. niške grupe. Toda naši italijanski someščani znajo ceniti tudi svoje manj pomembne pevske skupine. Morda bo kdo oporekal, da se Slovenci zaradi naše maloštevilnosti in gospodarske šibkosti ne moremo 1 njimi kosati? Na to lahko odgovorim, da je naša maloštevilnost manj občutljiva spričo našega prirojenega daru za zborovsko petje, da tu ni vprašanje gospodarske moči, temveč le dobre volje in zainteresiranosti in, končno, da tudi naša gospodarska šibkost ni tako šibka, da bi se ne mogla kosati, vsaj na tepi področju, z našimi številnejšimi — in noj bo — gospodarsko močnejšimi italijanskim) someščani. Prepričan sem, da je ta vprašanje le vprašanje dobre volje. Sicer pa so e možnostih ali nemožnostih razvoja pevske kulture poklicani izreči svoje mnenje drugi strokovnjaki ne pa preprost ljubitelj zborovskega Kakšno je stanje v občinskih podjetjih Potrošnja električnega toka se manjša v vseh panogah Ker sta plinarna in vodovod pasivna, bo ta pojav zelo slabo vplival na razvoj občinskih podjetij Zanimivo Je pogledati od easa do časa statistične številke, ki nam prikažejo dragocene podatke o našem vsakdanjem življenju. Te statistike so tem bolj zanimive, ako se nanašajo na našo ožjo skupnost, v našem primeru na Gorico. Danes smo našim bralcem pripravili pregled šestmesečnega delovanja občinskih podjetij (plin,'voda in elektrika). Ob začetku tega leta so i-mela občinska podjetja v svoji lasti 25.466 km podzemeljskih električnih kablov, 119.370 km nadzemeljskih e-lektričnih kablov, 56.346 km plinskih cevi in 101.754 km vodnih cevi v skupni vrednosti 946.642.000 lir. V prvih šestih mesecih tega leta pa so nadaljevala s polaganjem kablov in cevi do novih naselij, istočasno pa so razširjevala obstoječe omrežje do starih hiš, ki niso bile povezane (vodovodna napeljava po Solkanskem polju). V pričetku leta ie bilo na območju goriške občine, kjer nudijo svoje usluge občinska podjetja (ne smemo pozabiti, da na desnem bregu Soče deli elektriko privatna družba SELVEG) 4846 koristnikov plinske napeljave, 16.518 koristnikov elektrike in 8248 koristnikov vodovoda. V prvih šestih mesecih je bilo 72 novih koristnikov plina, 330 e-iektrike in 258 mestnega vodovoda. To je v glavnem znak, da so bile zgrajene številne nove stavbe, v katere so namestili vodovod in elektriko, medtem ko niso mogli plina napeljati po vseh novih hišah. V prvih šestih mesecih so Goričani porabili 1 217.893 kubičnih metrov plina, 8.183.916 kilovatnih ur elektrike in 1.294.650 kubičnih metrov vode V primerjavi s prvimi meseci v letu se je poraba plina in elektrike zelo zmanjšala, medtem ko je narasla poraba vode. Plina so januarja porabili 216.036 kubičnih metrov, junija Pa le 178.648 kub. metrov. Elektrike so porabili letos januarja 1.575.405 kilovatnih Ur, junija pa za e-no tretjino manj, in sicer le 1.069.061, vode februarja 198 tisoč 481, maja pa 245.348 kub. m (navajamo najvišje in najnižje številke). Medtem ko je porast vode razumljiv zaradi naraščajoče toplote (za domače potrebe so je potrošili februarja 171 tisoč 441' kubikov, maja pa 226.980 kubikov), ker je ostala javna potrošnja za močenje ulic in parkov vedno na isti stopnji (približno 19.000 kubikov mesečno), nam postaja nerazumljiv padec potrošnje plina, ko vendarle po navadi ljudje kuhajo več poleti s plinom kot pozimi, ko uporabljajo drva in premog. Ugovarjali bi temu lahko tem, da so se ljudje opredelili na električne kuhalnike, a ta trditev ne drži, ker se je potrošnja električnega toka v gospodinjske namene prav tako zmanjšala (januarja 648.014 kWh, junija 452233 kWh), kot se je zmanjšala javna potrošnja (januarja 62 tisoč 7 kWh, maja 38.716 kVVh), p "sv tako iz razumljivih razlogov domača potrošnja (januarja 389.588 kWh, junija 213.179 kWh>. Posledica gospodarske krize pa je zmanjšanje porabe električnega toka s strani industrijskih ;n obrtnikih podjetij (484.647 kWh marca in 360.794 kWh jurija). Medtem ko smo tu pftkaza-ii porabo električne energije po posameznih panogah, in z najvišjo ter najnižjo porabo v raznih mesecih, moramo, na žalost, ugotoviti, da je potrošnja električne energije zelo občutno nazadovala tako v industriji, ki jo tare gospodarska kriza, kot v gospodinjstvu kjer se je število gospodinjskih predmetov še povečalo. To dejstvo pa predstavlja veliko nevarnost za proračun občinskih podjetij, kajti če so v zadnjih letih ta podjetja imela precej dobička (leta 1956 14 milijonov, leta 1957 16151.058 lir), je proračun za tekoče leto predvideval, da se bo zaključil z izravnavo izdatkov in prejemkov. Medtem ko imata podjetji za vodo in plin stalno izgubo, ima podjetje za elektriko velik dobiček, ki krije izgubo ostalih dveh. Ako se bo poraba električne energije manjšala, bo težko kriti izgubo ostalih dveh podjetij. To nevarnost je očrtal tudi predsednik upravnega odbora občinskih podjetij prof. Vier-thaler, ki je v poročilu o zn ključnem računu za leto 1957 ki so ga izdelali te dni, zapisal, da se je ustavilo ugodno *... prodajanje električna energi- je za industrijske potrebe, in [lahko dokaže, da je zakoniti to prvič od veljavnosti zako-1 lastnik teh predmetov, naj ra o prosti coni. Izrazil je tu- pride ponje, di upanje, da se bo zmanjšana poraba kmalu odpravila in da se bo poraba električne ener. gije ppyečala z novimi industrijskimi objekti, ki so sedaj v gradnji. Te besede pa se nanašajo na lansko leto. V prvih šestih mesecih tega leta kot smo videli iz gornjih podatkov, se položaj ni izboljšal; nasprotno, poslabšal se je. Treba bo počakati, ali bo narasla poraba v drugi, polovici leta. ,. V UL. COLOMBO Zaradi slabosti s «600» v drevo Ko se je v nedeljo koli 18. ure peljal z avtomobilom 600 po Ul. Colombo 38-letni Eu-genio Petrin s Trga Amicis 10, mu je nenadoma postalo slabo. Izgubil je oblast nad vozilom in se zaletel v drevo. Petrin in njegova 31-letna žena Jolanda Cigon, ki na trčenje m bila pripravljena, sta se potolkla po čelu. Na kraj nesreče so poklicali rešilni avto Zelenega križa, da je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jima obvezali rane, ki se bodo zacelile v nekaj dneh; cestna polioija pa je prišla na kraj s tovornikom in zelo poškodovano vozilo odpeljala na svoj sedež v Standnež. Iz beneških vasi KLENJE Pri svojih 103 letih bo začel dobivati pokojnino Te dni so sporočili »nonotu Nadiških dolin*, 103-letnemu Jožefu Jušiču iz naše vasi, da bo dobival pokojnino kot neposredni obdelovalec zem-je. Jožef Jušič je najstarejši mož Beneške Slovenije in najstarejši upokojenec te kategorije v celi Italiji. Časopisi so že večkrat pisali o tem našem čudovitem starčku, ki se še ukvarja s poljskim delom in ima, kljub svoji visoki starosti, še jasen razum, posluh in vid. «Po starih žilah mu teče mlada kri!» pravijo tisti, ki ga poznajo. Mi želimo iz vsega srca staremu Jušiču, da bi užival pokojnino mnogo let, saj jo je pošteno zaslužil v svojem dolgem življenju. «»----- prašiči delajo veliko škodo Prav vse nesreče zadevajo letos naše kmete; poplave, suša, koloradski hrošč in sedaj še divji prašiči. Cel trop se jih nemoteno sprehaja po na- Obvestilo sovodenjskega županstva Dovoljeno je odvažati material s ceste Sovodenjsko županstvo sporoča, da lahko hišni lastniki, ki imajo hiše vzdolž glavne občinske ceste v Sovodnjah, ves ta teden odvažajo odvečen material, ki je nakopan na obeh straneh ceste. Prihodnji teden bo to delo opravilo županstvo in bo material odpeljalo na svoje stroške na že določen kraj. Po teh pripravljalnih deuh, ki bodo v kratkem opravljena, bo neko podjetje, s katerim se je županstvo pogodilo, pričelo cesto asfaltirati. ^Poslednji mosU v kinu Moderno Danes bodo predvajali V kino dvorani Moderno avstrij-ko-jugoslovanski film »Poslednji most* z znano avstrijsko gralko Marijo Schell. Film govori o partizanskem boju .v Bosni in je prejel številne mednarodne nagrade, zaradi tega je vredno, da si ga ogledamo. /-!!. Najdeni predmeti Na sedežu mestne policije v Ul. Mazzini imajo sledeče najdene predmete: kolo, otroško kolo, zlat prstan, moške hlače. in vsoto denarja. Kdor | Vaški zvonik na Vrhu iiinmii—imi..................m.niiiitiiniiimiiiiiiitinn-ii...........—................... ........m....m ših poljih in povzroča veliko škodo na kmetijah. Divji prašiči so obiskali polje v okolici Prešnjega, nad Čedadom, v Ažli in Sv. Lenartu. S svojimi dolgimi in škodljivimi rilci so boljši v kopanju krompirja kot kmetje z motiko Tudi v lomljenju in hrustanju 'koruze se odlikujejo. Na veliki njivi posestnika Antona Kjabaja iz Dolenje Mer-se šo uničili skoraj vso koruzo. Potrebno bi bilo, da bi organizirali naši lovci, katerih ne manjka, sistematičen lov na divje prašiče. Ce bodo srečni na lovu, bodo imeli od tega korist tudi naši kmetje. Lahko pa ubijejo v enem dnevu ali v eni svetli noči takšnega «prašička», kakršnega morajo rediti pridne gospodinje celo leto. #»__ V NEDELJO NA KORNU Avtobus podrl kolesarja Prometna policija je morala posredovati v nesreči, ki se je pripetila v nedeljo oko-14. ure na Komu (Trg A-micis). Mestni avtobus podjetja . ATA, ki ga je vozil 56-letni Lino Gambon iz Ul. Generale Cascino, se je zaletel kolesarja 18-letnega Ezia Pillo iz Ul. Croce 17, ki se je r:a trg pripeljal po Ul. For-rr.ica. Nesreča se je pripetila-ko je avtobus pripeljal po Ul. Silvio Pellico na trg. prvo pomoč je ponesrečenemu kolesarju nudil šofer avtobusa, Zeleni križ pa so poklicali o-čividci, ki so sedeli v Serg'0 baru. Mladeniču so v bolnišnici Brigata Pavia obvezali rane na glavi. Ozdravel bo v osmih dneh. V nedeljo v občinskem parku Okoli 6.000 razstavljenih si je ogledalo 3.000 ptičev oseb Izredno uspela točka je bilo posnemanje ptičjega petja, v katerem sta se posebno izkazala brata iz Pordenona Sončno vreme je omogočilo tradicionalno izvedbo ptič-ega sejma v občinskem parku. Ze v zgodnjih jutranjih urah so lastniki prinesli svoje ptiče v lepo izdelanih klet-' th, ki so jih razmestili zdolž poti v prijetnem zelenju občinskega parka. Razsodišče je pričelo z delom oko-7. ure, ko si je prvič ogledalo vse primerke. Ob 10. uri je napravilo še en obhod. U-radno se je razstava pričela c koli 11. ure, ko je prišel prefekt dr. Nitri, župan dr. Ber-r.ardis, predsednik pokrajine odv Culot in drugi. Okoli 11.30 se je pričel najbolj zanimiv del; tekmovanje v oponašanju ptičjega petja. Na majhnem odru so se drug za drugim zvrstili številni tekmovalci, ki so res pravi mojstri v oponašanju ptičjega pet-Zvižgali so tako lepo, da so za nekaj časa itzaprli sapo* 6000 razstavljenim ptičem. Ljtidj« so nagradili vsakega nastopajočega posebej. Oponašal: so petje drozgov, kosov, kanarčkov in drugih ptic ob najrazličnejših prilikah; kadar so prestrašeni, kadar se pripravljajo na parjenje itd. Čeprav je imelo razsodišče veliko dela, ker )e bilo dosti komkurentov, za podelitev prve nagrade ni bilo v škripcih, ker sta s svojimi sposobnostmi zelo presegala vse ostale brata Renato in Antonio Bas-so, stara 17 in 22 let, iz va-«. Porcia pri Pordenonu. Razstavljavci in tekmovalci so bili iz najrazličnejših krajev pokrajine in dežele. Razstavo pa je obiskalo okoli tri tisoč oseb. Rojstva, smrti in poroke v goriški občini je v tednu od 17. do 23. avgusta bilo rojenih 16 otrok, umrlo je 7 «-seb, porok pa je bilo devet Rodili so se- Daria Bucconi, Laura Calli-garis, Edoardo Tomsic, Mario Sedda, Luigi Gianlorenzo, E-zio Donda, Marina Guagnin, Alessandra Martinetto, Alberto Padovan, Maria Bais. Mi-chele Pin, Alfio Vidoz, Fabia Tunini, Paolo Cisotto, Loreda-na Carrara. Umrli so- 58-letni upokojenec Giuseppe Leonardi; 75-letna gospodinja Clementina Susmel vd Spangher; 64-letni upokojenec Giuseppe Turcutto; 78-letni u* pokojenec Luigi Lutman; 59-letni upokojenec Giuseppe Or-tega; 81-letna gospodinja Fail-stina Micoli vd. Del Degan: i5 ur stara Maria Bais. Poročili so se: geometer Federieo Brezigar in študentka Emilia Makovec; delavec Galdino Zott- in delavka Adua Simsig; mehanik Luciano Burgnich in gospodinja Leonilda Massegnan; kovač Mario Škabar in delavk« Daniela Saurin; uradnik Silvio Lenassi in gospodinja Ro-manita Ragusa; obrtnik Vik-toi Caudek in delavka Clementina Luvisutti; mehanik Glivio Marega in tkalka Li-liana Borsini; , mizar Guido Pillon in gospodinja Biujia Caron; pek Ezio Massari in delavka Anna Maria Raguzzi Oklici: kmčt Mario Bregant m gospodinja Giuseppina Furnali; delavec Emanuele Re Vittorio in delavka Marisa Lauriti; de lavec Livio Sergi in obrtnica Annita Cannola; uradnik Ar-rigo Farina in gospodinja Mn gda Curra; podoficir Vojske Carlo Drusiar(i in gospodinja Pierina {"odbersig; mehanik Fensuccio Simonelli in uradnica Brunaj Zian; poročnik vojske Alberto Zappavigna in študentka Maria Luisa Missi; mizar Iiario Zuliani in šivilja Romana Kogoj; železničar Gino Bortolotti in delavka Irma Cechet; podoficir letalstva Angelo Pirisinu in gospodinja Alina Del Negro; delavec Angelo Pueroni in gospodinja Edda Grel; učitelj Giuseppe Valente in uradnica Liliana Vosca; uradnik Edoardo Zu legher in študentka Gigliola Rossi; agent javne varnosti Giovanni Ragni in uradnica Maria Teresa Nagelli. PISMA UREDNIŠTVU R. Jj. iz «tržaške okolice« nam piše: Ze dolgo vrsto let prodajam zelenjavo na trgu na debelo. Preden so napravili novo tržnico, jc bilo v navadi, da so po 10. uri dovolili vstop na trg tudi ženskarn, ki so kupile zelenjavo le za lastno uporabo in to nam je pilo v precejšnjo pomoč. Marsikdaj se namreč zgodi ,da nam ostane precej blaga, ki ga ni moč prodati in tako nam preostaneta dve možnosti: da blago, recimo radič ,odnesemo spet domov ali pa ga moramo stresti v koše. Poprej, dokler še ni bilo nove tržnice, smo počakali do 10. ure in ena ženska je vzela za 50 Ur, druga za 40 lir ra-diča, tako da smo v največ primerih vse naše blago prodale. Omeniti moram tudi, da se prodajanje na trgu na debelo praktično zaključi že ob 3. uri ali nekaj minut čez, tako da se najkasneje do 10. ure vsi trgovci s sadjem in zelenjavo že odstranijo s trga. Odkar pa je nova tržnica, nikomur več ne dovolijo, da bi tud; po 10. uri vstopil vanjo. Tako je odpadel oni za-služekt ki smo ga poprej imele in nam sedaj preostaneta možnosti, ki sem ju prej omenila: ali moramo nesti blago nazaj, če pa je hitro pokvarljivo, ga stresemo po tleh. Seddj vprašam: ali bi ne bilo bolje, ko bi spet dovolili, da lahko pridejo po 10. uri tudi zasebniki v tržnico? Saj to so v glavnem revne ženske, ki morajo res gledati na vsako liro, tako da bi jim bilo to v veliko pomoč pri njihovem gospodinjstvu. Pa tudi nam ni vseenof če dobimo za naše blago 200 Ut več kot bi sicer, posebno še v današnjih časih, ko je vse tako drago in delovna sila toliko stane. Zato bi želela. tudi v imenu drugih prodajalkt da bi to IIIIIIIIIIIMIIIIIIIHKIllllllllllllllllllilllinilllllllllllllllllllllUIIMIIIIIIIIIIIIIOIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Tragična nedeljska bilanca na Tržaškem V Številne prometne nesreče Povečini gre za nepazljivost in preveliko hitrost skuteristov Nesreča francoske turistke Pred nekim barom v tllici Mazzini se je v nedeljo zjutraj potolkla po glavi 4-letna Irene Martin iz Lyona v Franciji. Deklica s svojimi starši potuje po Italiji in je včeraj prišla tudi v naše mesto. Prvo pomoč so ji nudili na kraju nesreče, temeljiteje pa so jo pregledali v civilni bolnišnici. Ozdravela bo v 10 dneh. Okoli poldne so francoski turisti zapustili naše mesto. Nenadna slabost Včeraj zjutraj ob 10. uri je 61-letna Igina Fonzarja iz Ul. Codelli 5 obšla v Ulici Roma nenadoma slabost. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Cilj Burma*, E. Flynn in V. Prince. VERDI. 17.00: »Mina*, A. Ci-fariello in E. Martinelli. VITTORIA. 17.15: »Soproga podnevi, tatica ponoči*, P. Cummings in T. Morgan. CENTRALE. 17.15: »Lepe a uboge*, M. Allasio in R. Sal-vatori. MODERNO. 17.00: «Poslednji most*, M. Schell. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani. Gosposka ulica 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvisjo temperaturo 27,4 stopinje ob 13 uri, najnižjo pa 14 stopinj ob 5. uri zjutraj. Pretekla nedelja ni bila mila s skuteristi. Vzroke nezgod je težko ugotoviti, vendar ni sključeno, da je imela glavno besedo nepazljivost in tu-kot vedno prevelika hitrost. Skuteristi so taki, da ne pomislijo na nevarnost in ko pride do te, je včasih tudi prepozno. Kesati se, ko se obrača v bolečinah v beli postelji bolnišnice, seveda ne pomaga nič. Najhujša nesreča prazničnega dne se je pripetila na Mira marskem drevoredu okoli 3. ure ponoči, ko se je 23-letni Romano Petronio od Sv. M.M. Sp. vračal s skuterjem, na katerem je sedel tudi njegov 21-letni prijatelj Aldo Demar-chi iz Ul. Koštalunga, proti domu . V bližini bara »Alla Mari-nella* je Petronio izgubil oblast nad svojim vozilom, ki je zašlo na stran in treščilo ob pločnik, zaradi česar se je seveda zvrnilo skupno z obema potnikoma. Z bližnjega lokala so telefonsko poklicali na kraj bolni, čarje Rdečega križa in agente prometne policije, ki so uvedli preiskavo, medtem ko so oba ranjenca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Za Petronia, ki je imel udarce na glavi in možganski pretres, so zdravniki nemudoma spoznali, da je njegovo stanje razmeroma resno, ker jih je prisililo, da se niso izjasnili o prognozi. Pridržali so ga na I. kirurškem oddelku kot De-marchija .vendar zanj, ki ima rano na glavi, ne bo tako hudo, ker bi moral okrevati kvečjemu v dveh tednih. Vsekakor slab zaključek izleta, kar velja tudi za 24-letnega pomorskega kapitana Alberta Roto iz Ul. Genova in 23-let-110 Mariso Borisan iz Ul, sv Nikolaja, ki sta se vračala domov po izletu v Torlano. Na cvinku je fant izgubil oblast nad skuterjem in ker sta se oba pri padcu ranila ,so ju morali odpeljati v videmsko bolnišnico. Dekle so po nudeni zdravniški pomoči odslovili, Roto pa *o pridržali. V nedeljo zjutraj pa je prišlo na Nabrežju do trčenja med skuterjem 18-letnega Franca Rubeso iz Ul. Meucci in avtom 50-letne Nerine Mi-nervini iz Ul. Rittma.ver. Avto je utrpel materialno škodo, skuterist pa je moral s po. licijskim avtom v bolnišnico, kjer so mu razkužili razne odrgnine in ga nato poslali domov. Podobna nezgoda se je pripetila tudi na križišču Ul. Na. vali z Ul. C. Elisi, kjer je 19-letni Sergio Velisech iz Ul. C. Elisi treščil s skuterjem v avto Angela Boscola iz Ul. Battisti. Skuterista je sunek vrgel na tla in ker se je pre-cei potolkel, so ga morali s prognozo okrevanja v dveh tednih poslati na II kirurški oddelek. Tudi pri Padričah so v nedeljo zabeležili prometno nezgodo, zaradi katere je moral 59-letni kmetovalec Franc Gr. gič iz Gropade 33 v bolnišnico. Grgič se je peljal s svojim lažjim motornim kolesom, ko je prišlo okoli 18.30 do trčenja med njim in skuterjem, ki ga je vozil 48-letni Ivan Babič od Sv. M.M. Sp. Karambol se je končal slab. še za Grgiča, kateremu so med drugim ugotovili tudi u-darce na kolku in verjetni zlom stegnenice in ker bo za okrevanje rabil zdravniško pomoč ,so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Zdravniki so mnenja, da bo okreval 60 dneh. vprašanje, na pristojnem me-1 stu proučili in spet dovolili,' da lahko pridejo ' ,v tržnico tudi zasebniki, tako kot je bilo to prej v navadi. —■ ------------------------------ Z Opčin smo prejeli naslednji dopis: Pred nedavnim sem bral v ^Primorskem dnevniku» neki dopis iz Nabrežine, v katerem je bilo govora o oddajah radia Koper oziroma o tisti oddaji, ki je namenjena «našim krajem in ljudem*. Tu bi rad omenil, da so tudi Opčine prizadete, ker menda o naši vasi sploh še ni bilo govora. Mislim, da bi moralo uredništvo radia Koper poskrbeti, da so kraji v tržaški okolici nekako sorazmerno zastopani v tej oddaji, in sicer tako da bi ne nekatere vasi v oddajah po večkrat druge pa nikoli. Potem bi še rad pripomnil, da se mi ura, ko so te oddaje, ne zdi najbolj primerna, vsaj v poletnem času ne. Ko je vročina, navadno zgodaj pokosimo, da ležemo potem na kratek počitek ,ki si ga še posebno oni, ki imajo opravka z zemljo, tako želijo. Mislim, da bi moralo uredništvo radia Koper to upoštevati in uro nekoliko spremeniti. Najbolje bi bilo, ko bi bila omenjena oddaja enkrat med poldnevom in najkasneje do 13.30. Za zimski čas bi sedanja ura ,to je 14.30 še odgovarjala, toda poleti bi bilo treba vsekakor poskrbeti za spremembo. Pripominjam, da je to tudi v interesu radia Koper, namreč če mu je na tem, da te oddaje sliši čimveč ljudi. Openc. # * * - s. »Meščan* pa piše: Večkrat se mi zgodi, da me na Trgu Vico ustavi kakšen avtomobilist ter me vpraša ~za cesto, ki vodi k Sv. Justu. Opazil sem tudi, da se to ne dogaja samo meni, saj taro-rekpč ne mine dan, da ne bi videl kakšen avstrijski ali nemški avto, ki zavija po ulicah okoli Trga Vico in ne ve, kam bi se obrnil. V zadnjem času sem tudi opazil, da so po mestu, recimo pri kavarni Fabris postavili nove oznake oziroma kažipote za Koper, Pulj, Sežano oziroma Postojno itd. To je sicer hvalevredno, toda prav tako, če ne še bolj hvalevredno bi bilo, ko b( tudi natančno označili poti. ki vodijo k Sv. Justu Upoštevati moramo namreč, da je Sv. Just poleg miramarskegu gradu najbolj privlačna oziroma zanimiva turistična točka našega mesta in bi bilo zaradi tega potrebno temu vprašanju posvetiti nekoliko več pozornosti. Imam dva konkretna predloga, da bi to vprašanje zadovoljivo rešili. Predvsem bi bilo treba postaviti kažipot na Trgu Goldoni in na začetku Ul. Oriani, vendar ne kakšne majhne table ki jih avtomobilisti v večini primerov sploh ne opazijo, temveč velike samostojne kažipote, ki bi takoj padli v oči. Na Ul. Oriani bi na primer lahko tak kažipot postavili na prometnem otoku, kjer bi ga vsak takoj videl. Poleg tega pa bi bilo treba dobro naznačiti pot, ki vodi s Trga Vico do Sv. Justa. Postaviti bi bilo treba nekje na sredi trga veliko tablo in potem manjše puščice, ki bi privedle turista do ceste, kjer ne more več zgrešiti. To je nujno potrebno, kajti tujci se zaradi pomanjkljivih kažipotov zelo pritožujejo in sem tudi sam že slišal več pritožb. To pa vsekakor ni v interesu našega mesta, zaradi česar bi želel, da občinska uprava ali komur je to poverjeno, uredi vse potrebno, da se to vprašanje reši. # * # Iz Barkovelj smo prejeli naslednji dopis: Mislimo, da ni bilo glede nobene ceste toliko interven- cij kot zaradi Ul. Bo vedo v Barkovljah. Ze pred dvema letoma bi jo morali začeti popravljati, a doslej so bile vse prošnje in intervencije zuma n. Nočemo še enkrat opisovati, kaj vse smo storili, da bi prišlo do začetka del, ker je to menda vsem, ki se s to rečjo ukvarjajo, še predobro znano. ' Tokrat bi radi omenili le to, da smo siti obljub in čakanja. Menimo namreč, da je način, s katerim rešujejo naše probleme, vsega obsojanja vreden in ne dela časti ljudem, ki jim je poverjena naloga, da upravljajo splošne javne koristi. Mislimo, da smo pokazali dovolj potrpežljivosti in storili vse, kar je bilo v naših močeh, da tudi z naše strani priskočimo na pomoč, a kot rečeno, je bilo vse zaman. Volitve so pred vrati in dosedanji upravitelji so lahko prepričani, da jim bomo z našimi glasovi izkazali nezaupnico. Želimo, da bi občino upravljali taki ljudje, ki imajo čut odgovornosti in ki ne bodo sipali samo besed, temveč tudi res delali. Nekdo od prizadetih*. Sindikalni nesporazum na pošti Ker so nastali nesporazumi glede tolmačenja nekaterih zakonskih predpisov, je sindikat italijanskih poštarjev zahteval razgovor z ministrom Simoni-nijem, da bi uredili zadevo in se pogovorili o splošnih sindikalnih razmerah te stroke. HOROSKOP .ZA DANES. Zaradi pisanja «Ptccoia» Spel zaskrbljenost med uslužbenci bivše ZVU Zaradi pisanja žarkega dnevnika, K J žarkega dnevni**, «• dio2e raj ponovno uslužben- za rešitev vprašanj8 ti- čev bivše ZVU, je opslta,.. :cv “' -' ■ -rizadeti*11 skrbljenost med P™* ,, uslužbenci, ki ze stir istojne man čakajo, da bi P za. cb.asti ugodno rešile aevo ob- List «11 Piccolo* na®f£re6-javlja predlog zakonski« V pisov, o katerih 80 rim so pravljali in proti rli, se prizadeti energiklonjeni-ker jim pac niso n ^ se Razumljivo je t0^'. zVU zdaj uslužbenci biv*e ^ razburjajo, ko orne 1 iMe, vleče na dan ta , ' entan>° saj se je med ParlaJJ0«jh u-razpravo o teh P1 , sCg)a, prla vsa kategorij® 1 ^il fr da zakonski osnutek se dobren. Poudarjam s^oraj nam zdi nemogoče ■ r;zade-absurdno, če bi zd J • sc-ti uslužbenci zatajil JV be in odobrili predlo* bfr ---- 'jed ne ti katerim so se P , p*. meseci vztrajno in 0 rili , . ponovn’ Ne bomo zdaj tu v , . 1( naštevali vso zadevo, piecej zapletena, s«i ki J* smo ! tem že večkrat po drobno F’ sali. Poudariti-pa n> .zre(j. izredno stanje z8*11 jcate* ne ukrepe. Razro,er|čpnci b'v' nh zdaj živijo uslužben jp še ZVU, so pač posle upra. rednih razmer v°l, . jp Ifr ve Popolnoma narav s^anj® gičiio bi bilo, da bi u^rep'' uredili z izrednimi ]etih Zd- se nam, da v « ,.voljiV* bi se lahko našla z* vladn! OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V službi vas bodo zelo pohvalili, kar vam bo v veliko zadoščenje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne sklepajte nobenih kupčij, ker vam- ne bi uspele. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prijetno razpoloženje v družini in tudi zdravstveno stanje zadovoljivo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zanimiva srečanja, ki vam bodo služila za bodočnost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Frepir zaradi denarja in zaradi dela. Čaka vas obisk. DEVICA: (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zavrzite ideje, ki ste jo imeli že toliko časa v načrtu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Uresničila se vam bo želja o dolgem in prijetnem potovanju. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite previdni in ne razlagajte svojih načrtov drugim. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Imejte zaupanje v svoje sposobnosti. Ne bodite črnogledi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan bo ugoden za razne umetnike. Ne bodite razočarani, če vam vse ne bo šlo preveč gladko. * VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Glejte, da uredite vaše zadeve ,sicer bodo nevšečnosti. RIlBE (od 20. 2. do 20. 3.) Prijatelji vam bodo pomagali do dobre volje in veselega razpoloženja. rešitev. Dejstvo je, jzaae>‘;-generalni komisar P 0(jfočj8 razširi na tržaško Jl;se, razne zakone in Pr . :valstv°, niso ugodni za Pre _JraŽiteV kakor na primer P ^ v bencina in tobaka; žave pa nastanejo P ^ bi niu drugih vprašanj, e),:. vsaj nekoliko kons^“gkateh111 vaistvu, oziroma kategorijam. reše Zakaj na pi,‘mer./llr,rev aV‘ ..o vprašanje usluz°e c;alne?J toparka, vprašanje s cjvil‘ zavarovanja pripadm ne policije, ureditev staieža službe, napredovanja, *n upokojitve? bj^ega Zakonski osnutek redikv ministra Zotte za ^ivi* vprašanja uslužbence ^eva ZVU v glavnem ne mu L, Y ^ V V , .n 5» * teh zahtev, zaradi t.eS DjraJD* prizadeti uslužbenci Motor v tovornik s Proti večeru so P1^1# •'* prognozo okrevanja or morda celo v 60 ^ne„c\etne^ topedskem oddelku “ e Antona Vuka s Kras _ ?o na Opčinah, kafer— r,. zdravniki ugotovili P° tulji a-ma gležnja leve noge atž ■ein11 & darce na levem delu *» prs»e kos‘<‘ koša z verjetnimi . poškodbami in i.ekaj na desni roki. . uti? Vuk je po prihodu l£ da se je peljal s s ^ jim motornim kolesob* Flavia v smeri pro\' 0(j #>■ mu središču. Nedaleč nice pa je prišlo d® #JB, med njim in tovor«" pebe« katerim je Benedet*0 rjv°z lis od Sv. M. M. SP- ja J iz Staro istrske ce® c(ja * vozil proti Domju. & . je trčenje končal «i ^ i» Vuka in za njegov torček. Zidovi še vedno štrle v zra« in čakajo trenutka, da bi Jih kdo podrl, ali pa jih popravil in jim dal lepše lice. Toda vse miruje okoli njih. Le golobje so si ustvarili gnezda in ob vznožju je tudi pognalo majhno drevesce. — Kje pa so pravzaprav ti zidovi? V notranjem dvorišču sodne palače in predstavljajo ostanek bivše dvorane porotnega sodišča. Med vojno je bila dvorana uničena in čeprav je ze na razpolago 80 milijonov za preureditev, se dela še niso začela. Nov načrt za dvorano bi moral biti pripravljen že marca ali aprila. Kasneje se je govorilo, kar smo mi že pisali, da bo konca maja, zaradi česar bi se morala obnovitvena dela začela proti koncu poletja. Poletje se polagoma umika jeseni, a o delih ni niti najmanjšega sledu. — Kaj še čakajo, ko je vendar denar na razpolago, medtem ko je sedaj dvorana porotnega sodišča premajhna in ne odgovarja potrebam? Skrajni čas Je torej, da začnejo z deli in uredijo dvorano vsaj do konca leta. Zidovi namreč že 13 let zaman čakajo delavcev... VOZNI RED VLAKOV ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana • Beograd - Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke - Milan 6.20 B Benetke - Rim • Mi- lan - Turin • Zue-rich 6.27 B Videm - Trbiž - Be. ljak (do 14. septem. bra 1958) 6.35 P Videm 6.58 P Opčine 2.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke * Rim • Milan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm • Trbiž naj - Pariz dam Du-Amster- 8.48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan -Pariz • Calais 16.10 B Opčine - Reka - Ljub- ljana • Beograd - A-tene - Istanbul 16.20 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm Trbiž • Du- naj • Muenchen 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke • Milan Genova • Turin -Ventimigli* • Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV. ANDREJA 5.10 P do Drage 7.10 P do Herpelj - Kozine 13.05 P do Drage 17.38 P do Herpelj - Kozine (do 27.9.1958) 21.09 P do Drage HOV' P K I n »/ " ' $ 0.12 B Videm (sa«n° S. praznikih 00 do 7.9.1958) 1.05 B Videm 5.30 B Beograd - ^npČiB‘ Ljubljana • 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm ’ 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Mila" 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm 9.38 B Marseille . - glia - Genov* Petrin • Milan ke nu#8^ 9.50 B Muenchen ' Trbiž - Vide Opčine Videm Benetke Bari - Ri® k. c 14.05 B Istanbul * Beograd ' na - Reka 15.12 P Videm 15.32 B Calais • Pa[‘ lan Benetk® 16.50 P Videm ^ 17.00 B Trbiž - Vio® 28.9.1958 dal)e P Opčine . B Trbiž Vide® P Tržič (sa«n° lavnikih) P Portogruaro R Benetke P Videm B Ljubljana 11.39 P 11.50 B 12.05 R 13.30 P . Be# At*BV $ (0* 17.18 17.30 18.11 ob it- 18.50 19.03 19.55 20.03 pene’ :tKe _______________ 20.32 B Pariz • Mila" Benetke 21.08 P Videm 21.18 R M i 1 a n Mestre , 21.44 P Opčine . pii® 22.11 B Amsterdam . Trbiž 22.46 P Benetke ^ . ‘ fr 22.55 B Beljak - TF*’ dem (od .tetd1 do 14. 8 1958) * ^ 23.50 B Zuerich - TUF£netKe Jan • Rim ' POSTAJA SV AN» 6.51 P iz Drage 10.05 P iz Herpelj 15.07 20.49 22.43 P iz Drage P iz Herpelj -(do 27.9.1058' P iz Drage B brzt P potniški R rapido jacgaes Sonstelle JLSn Constan*tau in cos^'^^Lje novi fran-nikOh^,'USt^kl Predsedujem"1??. de Gaulle na gojeni alžirskem rx>tov&- svnVOril mnozici. je mo- kmit, iog°I°r večkrat Preklicev- ^\močnih med' le> jL^^e! Soustel-od S0 zahtevali nieca ^ da nekda- nerja ga guver' SouMeiio AlzKru Jacquesa sprejme v svojo niso 'ranili ff"1 medklici sssrsr Soustelif £? • degaullist več , ->e. P°mag:al Četrto r koli k padcu na^PUbIike’ vel-ia kot taS£Xn#J*1 demag°g in S^tvseli francoskih ^^ntarcev. odkar ^1)0 Peiih tednih, Predsednij,PreVzel dolžn°st je ge- aižirskiim Gaulle popustil SmSS, Prevratnikom in svoji vladi za‘ fiiaci J8***!« za inf or kot kom ga do talcrat *»*o!££® pisatelj 2aSnhnStra° imenovanje Utiki SwefPif0KPariskl P°- iega odpora T rez vidnejši ministri socialistične bS' ®°, izjavili- da Gaultovf s^elovaii v De mur koli ■ ’ ce bo *ko- so odSvor®ned ]jndi, ki 13- maia za dogodek Posle« Tori zauPal vladne tudi niih?’ Poiagoma je stil, &v °dPor popu-s\-oj0 SousteUe je s ^nostjo sam J° in zadr' so lahko w 0mogocil’ da Požru s° brez sramu molče Njegova zadr^ejSnji sklep-tako očitn, Z,anost Je bi!a ln Publicist’ ra je Prsa-telj riac v tSio-, rancois Mau' 2aPisal' «r-^CU *fj’Express» le je nh^PCKi Soustel- se * beserio Sivi blasc in sel, Skrijmo tako vi« J.’ Je zamrmral ko vsi trnov so ga lah' j° luknii m skril v miš- 50 te Toda takoj ko se je J*' « izšle v listu, pet Pritok Soustelle zo-važno na dan in se Ponosno Janstveno ter Po£esaVrni1 V o^edje Francije dogajanja 0^^ Soustelle, mož jem ivim aspimi in z o-P^ebh^^imi lasmi, je Pih j S°st tistih posiov-12 sred or« !n odvetnikov s° v Al^ kega kotla, ki nasiijerv, m ® kričanjem in vitev zahtevah «otano-2' in hrnciue*' častihlep-S^t*lirezobzlrni politik fa iet e m samo že dol-tribun Pr^nani ljudski V Parlzn ^Pfk si je tudi grobar .Ustvaril ime kot vlad rancoskih povoj- Wl eden ir ireh z^™ih za padec !ad. Bn'Jlb francoskih ?Ve- Gaino^e'vMauonoury- knove, V v uve in Pflim-Jn je bila treb Primerih preda uaeda ministr btla s ^ edmkov zapeča-sPrememi!1Scem oziroma ki Te stališča mo- ? vrni} i^^edno druga-Sou.sten’p P J? bil odšel.» ??°gih fr-. ^e pristaš ■’h stratS 2^skih Politič- J se menjaj hp vsakokrat Hdel- da v ,barvo- če je d,Uge strani, u ene ali Pt-i k o v, n,?. za njega ni ^litičnih as • °d ostalih n le to ?,Vanturistov ga sPrememh«Jtpii sleber' spretnnm?;pri sleher-8 seboi barve odne-D°J vse dobre stva- lit'?°francoSastelle je sto-n!‘ko brez t’° P°v°jno pobij PretekWHaZ1-e P°Iitič- h se knf -:1’ eeprav je Šo Jbaie' Sim dent «Ecoie ^Si Č4anerieure» in na nowkr°žka to,. marksist'ične-gSi ana?da ni pripadal sh,Je sv^itlcni stranki, vadije kond univerzitetne srn lh°m fBal z odličnim šo h ni' „ dolga leta lošu^kvarl?? za P°liti-v kimi 2 (S5 je z etno-što tih iBai m?1 10 se je t oV,"nih p^'1839 udeležil ,'Psko A ekspedicij v La-Nčevaf^ko. kjer je uro Inkov in S^&alnl sekretar [fskih 'Cue «Lige fran-č tik ‘u^lektualcev, se ib Nemške Vojno lotil v- spdeiovg, p, Propagande kfbju fašislio u odstranje- \eun,Ciji- V e l Skupin v ko jeta 1944' ka*\ Je člo-je ,P°vedai °,_n.jem lr,h-evWičar ' Je bil° to, da več govorih obdolžil veleizdaje. Svojim pristašem v Alžiru je naročil, naj na dan razprave o investituri - 13. maja — prično z demonstracijami. Po prevratu — 13. maja — je skupaj z Bidaultom objavil manifest, v katerem pozdravlja »obnovitveno gibanje v Al-žiru». Pariški politični krogi so si bili na jasnem, da bo Soustelle skušal priti v Al-žir. Prav tako so vedeli, kaj bi njegova prisotnost v Alžiru pomenila. Upor zoper Pariz bi dobil nov zalet in končno tudi nevarnega političnega voditelja. Rutinirani intrigant in mojster tajnih misij iz vojnih časov Soustelle dejanske ni izgubljal časa. Preoblečen v vsakdanji športni plašč in brez očal je pred očmi policije zapustil svoje pariško stanovanje in se z lažnim potnim listom ter izposojenim avtomobilom prepeljal v Švico. Tam ga je že čakalo neko zasebno švicarsko letalo, ki ga je preko Italije prepeljalo naravnost v Alžir. Ko je general De Gaulle kasneje prevzel oblast, se ni upal tvegati razkola z alžirskimi prevratniki, zato je pristal na njihovo zahtevo in Soustella sprejel v vlado. Ne glede na psihološki učinek, ki ga je ta ukrep izzval v Alžiru, si je Dc Gaulle s tem zagotovil še tri druge prednosti: 1. V Parizu lahko nevarnega konspdratorja in in-triganta neposredno kontrolira, 2. lahko prepreči, da bi razni ekstremisti v Alžiru m Franciji Soustella postavili zoper njega samega in 3. v svoji vladi lahko koristno uporabi sposobnosti in izkušnje zelo talentiranega propagandista Soustella. Soustelle svojih alžirskih prijateljev ni pustil dolgo v negotovosti. Kmalu po prevzemu dolžnosti ministra za informacije jim je v brzojavki, v kateri priznava svoje tesne zveze z antiparlamentarnimi silami alžirskega glavnega mesta, sporočil: Sem še vedno z vami in z ideali 13. maja. Boril se bom, da bodo francoske pokrajine v Alžiru tudi v bodoče ostale francoske! Nadeva vdova iotroki v ZSSR? DUNAJ, 25. — Avstrijski dnevnik «Neuer Kurier* piše danes, da so vdovo madžarskega predsednika vlade v času upora v predlanskem oktobru, Imre Nagyja in njegova dva vnuka, odpeljali v Sovjetsko zvezo, To naj bi bil ukazal storiti sedanji sekretar partije Janoš Kadar. Glasilo madžarskih beguncev na Dunaju «Magyar Hirado» pa danes piše, da je bil tudi bivši tajnik stranke malih posestnikov Kal-man Gayari usmrčen v Bu-dimpešti letošnjega junija. Štirje filmi v prvih dveh dneh Beneškega festivala Ameriški „Mala njiva'“ po romanu E. Calldtvella „Deklica Rosemarie” - naličje „nemškega čudeža“ Obilo ploskanja po Janičevih cCrnih biserih» - Razen Silvane Pampa-nini ni v Benetkah še nbbene znamenite filmske zvezde - Gine Lol. lobrigide ne bo, ker bi jo prihod stal nič manj kot pet milijonov PRIZOR IZ (MALE NJIVE«. LEVO ROBERT RYAN, DESNO MICHAEL LANDON mu, ................................................................................ I (Od našeta posebn. dopisnika) BENETKE, 25. — V nedeljo popoldne po predvajanju filma «Mola njiva* — predstava zgolj za novinarje — smo pri nekaterih vprašanjih tako na režiserja Manna kot na račun avtorja romana Erski-na Caldtoella, ki je bil tudi navzoč na tiskovni konferenci, slišali skoraj nekake očitke, kot na primer: Ali velja za roman ena in za film druga morala? Res, da se tako režiser kot producent ter Cald-well sam niso pustili zbegati, čeprav tudi odgovori niso bili vselej najbolj prepričljivi. Toda za tistega, ki je Cald-uJtllou roman bral, je jasno, da bi bilo silno težko napraviti film točno pq romanu, k.o gre za številne kočljive scene. Ostane seveda vprašanje, k a; tedaj: odpovedati se ekra-nizaciji ali napraviti film, ki je šele lep posnetek romana? Caldivell se je odločil za drugo pot, vendar s to razliko, da ni drugim prepustil popravljanja svojega filma za roman, temveč je to delo o-pravil sam. Kljub temu je o-stalo je mnogo scen, da se nam sdi film tudi tako včasih grob. Toda kot rečeno, za ti- stega, .ki je bril roman, je vendar film dokaj omiljen. Zlasti pa je konec povsem različen od konca v . romanu. tam bratomor, tu pa po burnem pretepu, v katerem jih je več v smrtni nevarnosti, sprava in videz, da se bo pričelo drugačno življenje^ v katerem se bodo ljudje poboljšali in tako postali srečnejši. Anthonp Man n velja za režiserja, ki dela ne da iz rok, ne da bi mu bil zagotovljen uspeh. Nekateri njegovi filmi so šli po vsem svetu, čeprav ne spadajo v vrsto velikih filmov. Toda v nekem pogledu so vendarle veliki: po izkupičkih. V sMajhni njivi» je izbral igralce, od katerih nimajo vsi za seboj velikih i-gralskih karier, Tina Louise je tu v Benetkah, a je sploh pr i svojem prvem filmskem delu, toda Robert Ryan je deber igralec, prav tako vsi ostali, Aldo Ray, Fay Spain tn Buddy Hackett. Toda kakor je mogoče o filmu mnogo diskutirati, je gotovo, da ob njem ne stojimo pred kako izredno ustvaritvijo, prav tako pa ne pred filmom, ki ne bi zaslužil tudi pohvale. ! O današnjem filmu «DekIi- Vsi najuglednejši nčenjaki 24 držav na kongresu za astronavtik Werner von Braun se bo srečal z najuglednejšima sovjetskima znanstvenikoma Petrom Kapitzo in Leonidom Sedovom SZ pripravlja izstrelitev vsemirske rakete s človekom? Townsend odpotoval AMSTERDAM, 25. — Danes zjutraj je bila v Amsterdamu svečana otvoritev mednarodnega kongresa za astronavtiko. Kongresa se udeležujejo predstavniki 24 držav, med temi predstavniki ZDA, ZSSR, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Francije, Italije, Poljske, Anglije, Švedske, Avstrije, Jugoslavije, Švice in Holandske. Kongres je otvoril ameriški predstavnik prof. Theodore von Karman, ki'je govoril o ima-gnetofluidomehaniki*. Von Karman je med drugim izjavil, da bodo lahko že v kratkem uporabljali rakete na a-tomski pogon ter da je glavna naloga znanstvenikov, da pripravijo lažje rakete, kar vse bo mogoče z uporabo a-tomske energije. Eden izmed ameriških znanstvenikov, ki sodeluje na kongresu, je med drugim izjavil, da je izvedel od sovjetskih znanstvenikov, da je znani sovjetski znanstvenik Peter Kapitza, ki je sodeloval pri izstrelitvi prvega sovjetskega sputnika, danes najuglednejši znanstvenik v Sovjetski zvezi. Kapitza, ki vodi tudi sovjetsko delegacijo na tem kongresu, naj bi se sedaj bavil z uresničitvijo zamisli o poletu človeka na Luno. Znani znanstvenik Werner von Braun, ki se bo udeležil kongresa v Amsterdamu, je ob svojem prihodu na letališče Schiphol izjavil, da bo na kongresu govoril tudi o umetnem satelitu «Explorer» ter o načrtih za izstrelitev rakete na Luno. V zvezi s tem je von Braun izjavil; «Velika škoda je, da se je ta načrt zaenkrat ponesrečil. Ne morem seveda povedati v zvezi s tem svojega mnenja, ker je raketo izstrelilo poveljstvo ameriškega letalstva. Vendar ne smemo pozabiti, da so te izstrelitve le |I111I,1„llll„l,„i,iiiiiiiiiniiiilllimll»IMIU«lulHIIMimllIlimillHimiuillniiiH1llll,«uill........................................................................................... 250 za radi V )užni Koreji človeških ence falit žrtev isa »r; krifa..ki je na- Č! MaiUard°veCvjLP0 pad' Pok? 15- na ir de v no_ tlda v paJat8lju Bidaul-Panza ne smeta Soi.^iho 7 parlamentar-&stelien0' nZaradi tega je Vrl?eSa jjj „teyal »vlado generala De hii °da 'le1 J^ni ob°i'’ Parizu že ■'ir^Pod vodil nove vla-pI,]UdskegVa°mn k,atoli‘ ec*sednika v SEUL, 25. — Že tri tedne razsaja v Južni Koreji epidemija encefalitisa, ki je zahtevala dosedaj že 260 človeških žrtev. Zdravstveni organi so ugotovi'; v zadnjih dneh 1500 novih obolenj, od teh je bilo 100 smrtnih primerov. Iz Japonske prihajajo tudi vesti, da je za encefalitisom umrlo v zadnjem času 399 seb. Južnokorejske oblasti so izdalo ukaz, da se, zaradi širjenja epidemije zaprejo vse osnovne šole, ker je bilo največ obolenj prav med otroci «»----------------- Požar usmrtil pet otrok NEAPELJ, 25. — Pet otrok je izgubilo življenje zaradi požara v nekem stanovanju, kjer je bil material za ognjemet, ki je eksplodiral. Otroci so bili stari od 2 do 11 let. Tudi njihov oče je bil hudo poškodovan. okostja k izumrlih ogromnih kitov CIVITAVECCH1A, 25 — Motorna ribiška ladja «Mon-sone», ki je last brodolastni-ka Jenga iz Civitavecchie je lovila v bližini kraja Palo-lazial-v Ko so bile mreže na 500 m globine, so zajele kosti neke zelo velike in neznane živali. Gre veijemo za gornje dele lobanje, ki so nad 3 me- tre dolgi. Samo očesne dupline imajo premer enega metra. Domači strokovnjaki niso mogli niti približno povedati za kaj bi šlo. Verjetno gr« za ostanke neke vrste kitov, ki so že zdavnaj izumrli. Pristaniško poveljstvo Civitavecchie' je ukazalo to najdbo shraniti, da bi jo strokovnjaki zavoda za prirodoslovje iz Pise mo gl. proučiti. «Nautilus» hitrejši od , zmagal pa je povsem nepričakovano Anglež Hew-son. V metu kopja je Poljak Sidlo, kljub poškodovani roki, obračunal s svojim večnim rivalom Norvežanom Daniel-senom, Italijana G. in C. Lie-vere pa sta metala slabše kot se je pričakovalo. Slabše kot se je pričakovalo, so se končali za Italijane tudi vsi trije štafetni teki. Na 4 x 100 m, kjer so zmagali favoriti Nemci, za prsa pred Angleži, je bila italijanska štafeta diskvalificirana zaradi nepravilne predaje, na 4 x 400 m (zmagovalci Angleži) je bila italijanska štafeta četrta, na 4 x 100 m za ženske pa peta za ruskimi zmagovalkami. Tehnični rezultati 1500 M — FINALE 1. Hetvson (V.B.) 3’4J”9; 2. VVaern (Sved.) 3’42”1: 3. Delanj (Irs.) 3’42”3; 4. Rozsa voelevi (Madž.) 3’42”7; 5. Vuorisalo (Fin.) 3’42”*; 6. Her mana (Nem.) 3’43’’4; Orywal (Poljska) 3’43”7; 8. June- tvirth (CSH) 3’44”4; 9. Lundh (Norv.) 3 44”7: 10. Jazy (Fr.) 3’43”4; 11. Kovačs (Madž.) 3’51”6; 12. Salsola (Fin.) 3’53”9. 110 M OVIRE — FINALE 1. Lau~r (Nem.) 13”7; 2. LOH GER (Jug.) 14”1; 3. Mikbai-lov (SZ) 14”4: 4. Hildreth (V. B.) 14”4; 5. Mazza (It.) 14”*; 6. Johansson (Sved.) 14”7. MARATON (42,195 km) 1. Popov (SZ) 2.15T7”; 2) Filin (SZ) 2.2050”; 3. Norns (V.B.) 2.21’40”; 5. Beckert (Nem.) 2.22’11”2; 6. Karvonen (Fin.) 2.22’45 8; 7. Waide (Sved.) 2.25’54”2; 8. Righi (It.) 2-26’52”; 9. Wedeking (Nem.) 2.27’57”; 1*. Pulkkinen (Fin.) 2 27’35”4; II. Van den Driesche (Belg.) 2.30’26”; 12. Nilsson »življenjska* točka tek na 110 | ?'3V*1'o-h *?i ^Arauio SKRI 16. z o vi rami. Prognoze so se to- lizzi -nosj; 5. Francija 41" (Cohen, Caprice, Lissenko, Delecour). Italija (Cazzola, D’Asnasch Berruti, Mazza) diskvalificirani. ŠTAFETA 4x400 M 1. V. Britanija 3’07”9 (Samp son, Mac Isaac. Wrighton, Sa lisbury); 2. Nemčija 3’08"2 (Kaufmann, Poerschke, Kat ser, Haas); 3. S*:dska 3T0’7 (Holmberg, Ljndgren, Jolins. son, Pettersson) 4. Italija 3’tl ’1 (Fossati. Fraschini, Scavo, Panciera); 5. SZ 3’11”4 (Gra-šev, Krivošev, Nikolsky, Rahmanov); 6. Poljska 3T3"8 (Swatowskv, Jakubotvski, Kaz-mierski. Makomaski). ZENSKE: 800 M — FINALE 1. Jermolaieva (SZ) 2'06”3; 2. Leather (V.B.) 2’06"6; 3. Le-vitskaja (SZ) 2’06”6; 4. Doser (Nem.) 2’08”2; 5. Muhanova (SZ) 2’08"4; 6. Schiller (Nem.) 2'10”2; 7. Zbikowska (Poli.) 8. Loakes (V.B.) 2’H”4; 9. Jordan (V.B.) 2’11”6. ŠTAFETA 4x400 M 1. SZ 45”3 (Krepkina, Kepp, Poljakova, Maslovskaja); t. 2. V. Britanija 46" (Weston, Hyman, Devv, Quinton); 3. Poljska 46" (Chojnaca, Ja-niszevvska. JesionorvsKa, Bi-bro); 4. Nizozemska 46"2 (Bloemhof, Spiik, Van Kuik, Bijleveld); 5. Italija 46”3 (Valenti Bertoni, Musso, Leone); 6. Nemčija 46”4 (Weinmeister, Sadau, Birkemeyer, Mayer). AVTOMOBILIZEM Moss : Vaiiwallom zmagovalec v Oportu OPORTO. 15. — Na avtomc-bilski dirki za veliko nagrado Portugalske, ki je bila včeraj v Oportu in ki je veljala za svetovno prvenstvo pilotov, ic zmagal Anglež Stirling Mo=s z Vanwallom. 50 krogov dirkališča v skupni dolžini 370,350 km je prevozil v času 2.11’ in 25"90/100 s povprečno hitrostjo 162,582 km na uro (najhitrejši krOg '169.030 km). Najhitrejši krog pa je dosegel Anglež Harvthorn z avtom Fer- rari in s hitrostjo 175.003 km. Po tej dirki je vrstni red za svetovno prvenstvo naslednji: 1. Hawthorn 37 točk. 2. Moss 32, 3 Brooks 16, 4. Schell 14, 5. Salvadori 13, 6. Trintignant 12. Vrstni red v Oportu: 1. Moss — Vanwall 2.11’25”8fl. 2. Hawthorn — Ferrari 2.16’40”50, 3. Lewi‘-Evans Vanwall 49 krogov 2.11'29”. 4. Behra BRM 49 krogov 2.13’44”5, 5. Von Trips — Ferrari 49 krogov 2.13'08”14, 6. Schell — BRM 49 krogov 2.13’41”33, 7. Barbham — Cooper 48 krogov 2.li’32”51. 8. Tritingnant — Cooper 46 krogov 2.12 40 65, 9. Salvadori — Cooper 46 krogov 2.14'01”8. Športne stave Stolpec TOTIP 1 1, 2 2, X 2, 1 2, 1 1, 2 1 Kvote: 12 točk — 3.793.631, 11 točk — 219.920 lir, 10 točk — 16.143 lir. Medconski šahovski turnir v Portorožu Po prekinjenih partijah 12. in 13. kola Matanovič in Gligorič takoj za Rg Gligorič premagal Pachmana brez nadaljevanja ■ Poraz in zmaga Olafi*0 KOLAJNE TOČKE Zlata Srebr. Bron. sz . . . . 15 10 sz ... . 232 Poljska . . 8 2 3 Nemčija • . 135 Anglija . • . 7 6 4 Anglija . . • 119 Nemčija . 6 4 11 Pol jska . 97 Švedska • . 1 2 3 Švedska . . 38 CSR . . - 1 2 1 CSR . . . 31 Finska . . . 1 — — Italija . • . 21 Romunija . I — — Madžarska . 19 Norveška . . — 2 — Finska . . . 17 Jugoslavija . — 1 — Francija . . 14 Italija . . . — t — Norveška . . 18 Bolgarija . . — 1 — Švica , . . X Francija . — — 1 Jugoslavija . 7 Islandija . — — 1 Bolgarija . . 5 Irska . . • . — — 1 Islandija • . 4 Madžarska . — — 1 Irska . . . 4 Švica . • • ■“* 1 Nizozemska , 3 (Od našega poseb. dopisnika) PORTOROŽ, 25. — Prekinjene partije XI. in' XII. kola so prinesle nekaj upanja Gli-goriču, da v nadaljevanju zasede eno od prvih mest. Zelo ostra borba pa bo v nadaljevanju med ruskimi velemojstri, kajti po sklepu FIDE se v nadaljnje tekmovanje s tega turnirja plasirata samo dva. med njimi kandidati, po današnji zmagi Bronsteina nad Olaffsonom, pa so vsi štirje sodelujoči ruski velemojstri. Kako si bodo razdelili točko bo verjetno znano šele ob koncu turnirja. Fisher, ki je imel ravno tako kot Olaffson dve prekinjeni partiji, je danes zabeležil samo pol točke in to proti Talju, čeprav ob prekinitvi ni kazalo, da bo uspel remizirati, V drugi partiji proti Olaffsonu pa je moral podpisati kapitulacijo. Isto je storil tudi Olaffson proti Bronsteinu in tako je Bron-stein dosegel danes drugo zmago od enajstih partij. O-stal, pa je še vedno kralj remijev, ki jih je zbral. Brez nadaljevanja se je končala partija Gligorič Pachman, ker se je slednji že sinoči po kratki analizi prepričal, da ne more doseči ničesar. Shertvin, ki je hotel že sinoči odpotovati z ženo zr dva dni na izlet v Rim, jc prestavil izlet na danes, ko je premagal Rosseta. Po dvanajstem kolu je stanje na tabeli naslednje: Petrosjan 9, Talj 8,5, Aver-bah 7,5 (—), Matanovič 7 (—), Gligorič in Olaffsop 7, Benkoe in Bronstein 6,5 (—), Panno 6,5, Fisher in Pachman 6 (—), Larsen in Szabo 5,5 (—), Neikirh in Sauginetti 5,5, Shervvin 5 (—), dr. Filip 5 (—) Cardosso 4, Rosseto .1 (—), Fuester 2, De Greifi 1,5 (—) Po dvanajstem kolu ima torej enajst Igralce’- več kot polovico točk. Med njimi imajo x I manj odigrano partijo Averbah, Matanovič, Bronstein, Fisher in Pachman, kar seveda še bolj povečuje njihove šanse za visoki plasma To velja predvsem za oba ruska velemojstra in Matano-viča. XIII. kolo bodo odigrali po dveh prostih dnevih šele v sredo. Včeraj je bil izlet v Poreč. Boby Fisher ičudežni otrok* Obljuba dela dolg! Ob ljubili smo mladim (pa tudi za starejše je primerno), bralcem Primorskega dnevnika, da jim bomo napisali nekaj o najmlajšem udeležencu med-conskega šahovskega turnirja, o Bobju, ki je dobil vzdevek »čudežni deček». Bobi/ je mednarodni šahovski mojster, letošnji prvak Amerike. Vojna vihra je bila na vi šku, ko je zagleaal luč sveta. Nekateri od Vas se morda spominjate, kako so prelete-vala nebo šteuilna letala, morda se je kdo od Vas skrival kje po kleteh, dosti pa Vas takrat še ni bilo. Takrat se je rodil današnji «čudežni deček*. Snoja prna leta je prebil v igri kot vsi otroci. Ko se je izkobacal iz povojev in začel odraščati, je vzljubil šport in posebno knjige. Ob vstopu v šolo je že znal spretno hoditi po 64 črno-belih poljih šahovske umetnosti. Vedno bolj ga je privlačevala ta igra, začel se je poglabljati vanjo 'in jo študirati, igrati in 'zgubljati ter zmagovati. Kratka življenjska doba in premalo časa, saj hodi še v šolo, neprestan študij šahovske teorije, ki ni mala, je bilo še vedno premalo, da bi prodrl v prav vse ......... Šport med slovensko mladino Šport med tržaškim Letošnje delovanje tržaških tabornikov je bilo zelo pestro tn obsežno, v tem sestavku pa bomo opisali le športno stran tega delovanja, ki je po krivici nekoliko v senci, čeprav zavzema posebno na taborjenjih mnogo časa. Razen taborjenj samih je glavna aktivnost tabornikov v izletih, ki jih prireja vsaka družina. Namen teh izletov ni samo, da mladina spoznava naše kraje in zaselke, pač pa tudi v tem, da se mladina med seboj spoznava, da sp o* znava našo ožjo in širšo domovino, njeno rastlinstvo in živalstvo, njen geološki sestav in podobno. Bistveni sestavni del teh izletov pa je seveda šport, saj na njih člani družine tekmujejo med seboj v raznih panogah, najpogosteje v metih kamna in kopja, v skokih, tekih in obvezno tudi v taborniškem crossu, za katerega je značilno, da morajo tekmovalci razbrati progo po raznih znamenjih. Višek športnega delovanja pa je. seveda na taborjenjih. Letos so naši taborniki taborili v Martuljku in pri Belo-peških jezerih. Pravijo, da mo- rajo Mohamedanci vsaj enkrat i odredom Veselega vetra iz v življenju v Meko, mi Slo- | Murske Sobote in odredom venci pa na Triglav. Tega j Črnega jezera iz Slovenske izreka so se letos držali tudi naši taborniki in ena skupina (S jantov in 1 dekle) se je tudi podala nanj. Seveda pa je bilo na pretek tudi mnogo krajših in manj napor-n ib izletov, katerih so se udeleževali vsi. Videli so slap Pe-ričmk, Aljažev dom, izvir Save v Tamarju, Finžgar jevo letno hišo pod Špikom in mnoge druge zanimive poti, ki so .v njih zapustile neizbrisen vtis lepote, slikovitosti in mogočnosti. Od športnih iger je bil najbolj priljubljen »badminton«, ki so ga igrali fantje tn dekleta. Drugi so nabijali žogo, tretji so igrali odbojko, zopet drugi so se vadili v metih in skokih. Pogled na to razgibano mladež je bil _ res lep in celo mnogi letoviščarji so ž zanimanjem sledili igram tabornikov. Toda ni ostalo samo pri tem. Ze prve dni po prihodu v tabor, so naši taborniki sodelovali na odbojkarskem turnirju skupno z odredom Se- Bistrice, Turnir je zelo lepo uspel in le škoda, da ga niso mogli povsem dokončati, ker je nekaterim taborniškim družinam že prej, potekel taborniški rok. Tržačani so se kar dobro izkazali, čeprav še nikoli niso igrali med seboj. V sestavu: Bober, Mangart. Kuna. Hado, Iztok in Skala (to so njih taborniška imena) so pod vodstvom Skale (Aldo Rupel) bili kmalu kos svojim tekmecem in čeprav so igrali defenzivno, so sc na koncu zna. šli v vodilni trojici, medtem ko za naknadno igranje med njimi ni bilo več časa. To kar so se mladinci naučili na tem turnirju, bodo s pridom vnesli v svoja društva na Tržaškem, posebno pa v društvo slovenskih srednješolcev, saj so bili med njimi najbolj zastopani ravno srednješolci (Iztok, Rado, Kuna). Upajmo, da bo društvo dobilo v njih jedro svojega bodočega moštva, ki Pogoste so bile med taborniki tudi nočne gozdne igre, najvažnejše pa je bilo gotovo tekmovanje v taborniškem peteroboju, ki je bilo letos še posebno dobro sestavljeno. U-deleženci tekmovanja so se pomerili v teku na SO m (100 m člani), v metu kamna (4,60 kg), v skoku v daljino m višino ter v cross-countrgu. Tekmo alei so bili razdeljeni o rt-i kategorije: ženske, starejši člani in mali vod (do 15. leta). Točkovalo se je tako, da je zmagovalec vsake discipline prejel 100 točk, o-stali pu sorazmerno manj glede na doseženi rezultat. Med najbojšim i dekleti se je izkazala U-letna Jadranka Tavčar, v kateri tiči bodoča odlična atletinja, med naj-mlajšimi je zmagal Vojko Cesar, ki je zasedel prvo mesto v vseh disciplinah pred Lisjakom (Drašič Franko), ki je bil v vseh disciplinah drugi. Od ostalih sta se izkazala še Lišček v teku in Ježek v skoku v daljino. O rezultatih starejših deklet in članov skrivnosti ali «finese ^ teške igre. Prav to P? - pi tem turnirju dela n.BJ pot glavic, saj je skoraj . a|j-tije igral v časovni kot se to v šahovske™ rtu imenuje *caJtn0 £ ztli otvoritvah porabi nam j-oir dosti časa, kar se ro“..iI,je k cu, ko se ura Pftb rti koncu pozna in mora i potegniti tudi deset V je ji minuti. V tej naglici V“ tudi izkazal kot mojs ‘oi. „ sedaj namreč se " , 2I pogrešil, čeprav je m rtc hitro. (Igralni čas Je 2,5 uri za 40 P°te?'-; vei"1 Med igranjem skoraj^irl, sedi zc. svojo mizo m le redko se odtrga . jr da bi pogledal dogod ji sednjimi mizami. r,a’ - pt kadar si med igro v le c med zobe, če sej^ p(r med gledalce, je gled zelo plah. oj* O njegovih uspehi n jr remo dosti napisati, s J le pred kratkim t Njegov največji dos® jjfcp* „peh je zmaga na pr1’1 prvenstvu, kjer je pred Reševskim. n tr0):o* šahovskim čudežnim^ ^ ki je že s šestim -jal težke poraze tzk««e igralcem. , ip'f In kaj dela, kadar zdtl šah? čuden se vam nji* odgovor. Igra šah! NAjtic* namreč kroži tale an x zajtrk, kosilo in ve ttir# šah, za «marendo» P® j f ska partija? Boby na j/ leg partije, ki jo od 9 f jtr vsak dan najmanj sesi dira šah. «« Napisati pa leto m tj*'" da ve Bobg razen za^ -s^ „io- * S ' telo fizično utrditi. moramo^ t„ii sej i f %i sadne f0^ i< za druge športne ra tudi svoje nekoli\_,„ |f nis, mnogo hodi po 9° pije pa samo sadne , Takšen je torej > »čudežni deč»fc», in P ugi, *. kdor še ni igral z l„oi‘■(, boji, da mu je ne z«?0 da mu ne bi v tabM? , zapisana ničla v o°„qJ,\C otrokom. ®- PLAVANJE Zaključene prHaV* . za evropsko prvens n BUDIMPEŠTA, 25. e, nes je potekel prijav®1 ,,fT evropsko prvenstvo nju, skokih in vaterp se I V zadnjem trenu za vaterpolo turnir P -e š' tudi Bolgarija, tako d v,|t vilo skupnih prijav zžfPbat-polo narastlo na 15. go ' za 4 izločilne skup>IlB vedeno 29. avgusta, P1,, st' D» VCUCI1U v ' J samo pa bo trajalo oa d°Za posamezne plavaln^asl** pline se je prijavilo nje število tekmovale p MOŠKI: 100 m ?\{ 200 m prosto — 33. ‘ ^ 3 sto — 24. 200 m prs"° jOO " 200 m metuljček — i LjOČ ' . hrbtno — 25, sta*e,an(1 pi ^ I 12 ekip. štafeta 4xl°u šano — 16 ekip. „.ost0 3NSKE: 100 m 26. 400 m prosto ^.tullf?, prsno ZENSKE: 100 m oPr 20. 100 m ^)*36?V m hrbtno "m e feta 4x100 m prosto ; štafeta 4x100 m mesan° ekip. SABLJANJE Italija-svetovni ekipni prvak v N* FILADELFIJA, 25. j:l i* zmago nad Madžarsko e4j° Italija že sedmič zaP:„p01. osvojila svetovno je Cj venstvo v meču. Druga džarska. tretja Ffa četrta SZ. V tekmovanju P?p ts& kov v meču, ki se,.Lni k',s. danes, so se vsi ItalU ^rt^' lificirali za naslednJ1 vernih jelenov iz Mari bora, * moštvi na Tržaškem. se bo redno merilo z drugimi na prihodnjič. P—zlo inpuvorii, ure**"!*, STANISLAV . uH»y Tiska Tiskarski zavod ® y _________________ MIKULA LETIČ INTERNA ■QD vrata v trgovino so bila tudi takoj odprta. ro!6 za seboj nekoliko potegnil navzdol in nato sem Vhodna sem še VSt°Treovina je imela prav dober promet, posebno zjutraj, in v ročni blagajni sem našel še precej denarja; stvar se je izplačala. Hitro sem pobasal denar v zepe; pustu sem samo bakren: drobiž.__________________________________________________________________________ Ravno sem se odpravljal, da grem ko opazim senco na vratih Za hip mi je zastalo srce, toda takoj sem se pomiril. V odprtini pod roletmi sem opazil zensko krilo. Bliskoma sem precenil položaj, stopil sem za prodajalno klop in opravka, kot da pospravljam in brišem prah. Vstopila je skromna ženica, najbrž vratarica v kaki bliz nji hiši. — Dober dan! Ali še niste zaprli? — Takoj bom. Samo še malo pospraviti moram. — Ravno prav; že sem se bala, da bom zakasnila. Ženica se je približala in me začudeno pogledala: — Kje pa je Francesco? • - Ni ga. Moral je nenadno odpotovati k neki poroki. Za nekai dni ga jaz zamenjujem. Kaj želite, mamica? — Steklenico Chiantija, kakor po navadi. Moj moz pride kmalu domov in ne more obedovati brez vina; tako je pac na Levo od mene, na prodajni klopi, je bila cela gomila «kjantaric»; vzel sem eno in kar korajžno postavil ceno: — Evo, mamica! šest lir. \ r- Kako to? Drugaea plačujem pet ll*. — Cene rastejo, mamica. Toda ker ste stara odjemalka, mislim, da gospodar ne bo imel nič proti temu, da vam zaračunam staro ceno. Dala mi je stolirski bankovec. Zdaj je bila zadrega tu. Sumljivo je bilo, da trgovina ni bila še zaprta: sumljivo, da ni bilo Francesca; sumljivo, da nisem poznal cene za vino; če zdaj namesto iz blagajne potegnem drobiž iz zepa, me starka lahko pokaže prvemu policaju in — adijo zlata svoboda. — Vidite, — je nadaljeval Onorio, — tedaj mi pride imenitna misel, na katero kaka taka reva kakor Pepi ne bi nikoli prišel. Zamudil sem se bil itak ze preveč v trgovini in vroče mi je postajalo pod podplati. Zato sem rekel starki: — Gospodar je zaprl blagajno. Počakajte, mamica, skočim v bližnji bar, da menjam bankovec; takoj vam prinesem denar. _ . . In že sem šel. Starka mi je še rekla, naj pustim, da bo lahko prišla pozneje; toda jaz sem ji zaklical, stoječ na vratih, tako da so me lahko tudi zunaj slišali: — Samo eno minuto potrpljenja, mamica! Takoj pridem z drobižem. — Imenitno! — je vzkliknil nekdo. Po celici se je razlegel smeh. Tudi Onorio se je namuzal, nato je nadaljeval; — Iz časopisov sem drugi dan razbral, da je stara mamica mimo sedela v trgovini in čakala, dokler niso prišli pravi uslužbenci, da odprejo trgovino. Ko so ji povedali, da je imela posla z vlomilcem, ni hotela verjeti in je začudeno vzkliknila; — Ni mogoče! Tak simpatičen dečko! —Časopisi so se nadalje široko razpisali o pravnem vprašanju ali je gospodar trgovine dolžan povrniti starki denar, česar se je le-ta branil, češ da je bila pač tudi ona okradena. Celo vino je morala še enkrat plačati, čeprav sem ga bil jaz prodal v imenu tega umazanca in v njegovi trgovini. To postopanje me je raztogotilo in dai sem se zapeljati od svojega dobrega, poštenega srca. Za starkin naslov sem zvedel iz časopisov, stanovala je v četrtem nadstropju neke hiše v bližini «moje» trgovine; šel sem k nji. Ko šem pozvonil, me je takoj spoznala in kriknila. Potolažil sem jo: — Nič se ne bojte, mamica! Prinesel sem vam vaših sto lir nazaj. — Oh, saj sem vedela! Tak pošten, simpatičen dečko! Tisti »simpatični dečko* je bil zame usoden. Namesto da bi takoj izginil, sem še potapljal starko po rami in ji zago- tavljal, da se ni treba zahvaljevati; pošten človek ne more drugače postopati; dovolj grdo in umazano je, da se skopuski trgovec ni odločil, da ji vrne denar. Vrag naj vzame babjo radovednost! Na krik moje starke je bila neka soseda odprla vrata; takoj je spoznala, za kaj gre, ker so bili časopisi polni mojega podviga in ga označevali kot skrajno drznega, in ker je bila moja »mamica* prišla zaradi tega v nepričakovan sloves. Skratka, preden sem se spustil s četrtega nadstropja in stopil na ulico, je vsa hiša že vedela, kak obisk je imela moja stara »mamica«; vse je bilo na oknih, ko sem odhajal; nekdo me je spoznal in naslednjega dne me je imela policija. Najbolj pa me je jezilo, da se mi je ves Rim smejal. Tak je svet: človek, ki je pošten, je danes smešen! Onorio je pripovedoval zelo lepo in živo. Poslušalci so začeli z velikim zanimanjem razpravljati o njegovi zgodbi, škoda, da denarja ni raje poslal po pošti. Pa da bi jo bil vsaj takoj odkuril, ko je izročil starki denar. Ko je Antonio omenil, da on sploh ne bi bil vračal denarja, se je Onorio zadrl nad njim: _ „ — Ti seveda, ker si podla duša! Ti tega ne razumeš. Mene bi denar iz reveževega žepa pekel kot ogenj. Vsi so mu pritrjevali, in ko sem mu tudi jaz rekel: — Prav imate, Onorio. se mu je takoj povrnila dobra volja. Zapalil si je novo cigareto in nadaljeval: — Čakajte! Ker smo že pri pripovedovanju, vam bom povedal še eno o poštenosti v ječi. Ta se mene ne tiče, ampak sem jo slišal od nekega Francoza v Monte Carlu. OBSOJENČEVO MAŠČEVANJE — Bilo je v Franciji. Neki Bertrand, hud morilec, ki je Bil spravil nekoliko ljudi na oni svet, je bil obsojen na smrt. Prišel »e njegov zadnji večer, naslednjega dne ga je čakala giljotina. — Kaj je to? — se je oglasil Antonio. 16^ — Tepec! To je velika, težka sekira, ki jo iz višiD ^ f dvema gredama spuščajo na vrat obsojenca. V trend konec. Francozi ne obešajo ali streljajo, ampak se P° ^0?°^ giljotine. Vpeljana je bila za časa revolucije in to je ! največja korist, ki jo ima človeštvo od slavne franc®* volacije. Bertrand je dobil na zadnji večer izvrstno večer)®1 ie