Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 129. Posamezna Storilka Dia 1'—, LETO Ilf NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzeuiši nedelje in praznike. Mesecna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Heodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. SDS in izenačenje davkov. V nedeljo je v Bel< krajin i shod g. Sve-tšltefe Pribičeviča in naravno, da skuša vevS za Shod svojega šefa narediti čim S0C10 reklamo. In gospodje pri SLS j>0^ruutali, da se ne more delati pri k-n ,,^a,nern kmetu z nobeno stvar ja ta-miir>CU1 0V^e reklame ko z davčno pes-arski .• , 0 ze ves teden pisari esdees-In j.s 0 izenačenju davkov, ski '^6 predložila skupščini zakon-kate a<'rt 0 izenačenju davkov vlada, v „ , 11 J6 gospod Ivan Pucelj, so pa rekli mn- ■ e c<* ®I^S, da bodo g. Puclja še sed Pa pišejo: Res je sicer, da je 0 Predložila zakonski načrt esS" .?v TJT' t0da Ce bi biil ™ 2l on v i ) ’ ^tem bi izgledal ta zakon vse drugače. Mi ne bi dali samo izenačenja davkov, temveč tudi znižanja č ;rr-fc bi in,eii mi p“»“ bi (Umm zakon tak, da bi plačeval slovenski kmet ravno tako malo davka, kc srbski kmet. Tako bi mi delali, ne pa tako ko g. Pucelj, ki je dal samo izenačenje davkov. Pa ne samo >Jutro« je pisalo v tem Zftiislu, temveč tudi g. dr. Žerjav je v svojem zadnjem klasičnem pismu iz Beograda, objavljenem v Domovini«, moško opisal o sebi: »Midva z dr. Popovičem ■iiShsg&gTSDS držala (aii z obe_ Hqviri p- ur ) «>hteve, naj se 1 . \ “as *>Hžajo in na znižani pod lagi izenačijo v vseh krajih.« . Kes) lepo je, kar je zahteval g. dr' Žer lav. In-slovenski kmet bi mu bil večno Jvaležen, če bi g. dr. Žerjav vedno >dr-jak te zahteve. Zlasti tedaj, ko je bil v adi. Zakaj zakon o izenačenju davkov je predložil skupščini dr. Kumanudi že eta 1922., a tedaj iz celega zakonskega Načrta ni bilo nič. In vendar je bit že tedaj g. dr. Žerjav ne samo poslanec, temveč tudi minister. Pa ker govori g. dr. Žerjav že o zni-_ ^anju davkov, bi bilo zelo dobro, če bi • leta' ioSlasnil' ''a^° to- da smo dobili samo n “I1 l925’ ko bil 011 v vladi’ zvišev |r°ra^Une’ katerih so se davki Upff, 3!' Qikdar pa nismo doživeli nobe-«a znižanja davkov? In vendar je imel «• dr. Žerjav tedaj, ko ie bil minister vse drugačno priliko znižati davke ko na sedaj ko je samo narodni poslani n vrhu tega se poslanec v opoziciji! Vse to ve tudi slovenski kmet in zato mislimo, da obljube g. dr. Žerjava ne bo-110 dosti zalegle. Ampak slovenski kmet ve tudi še druge reči. On ve, da rabi država denar in da se nobene> re6i ne doseže kar čez noč. tato m slovenska kmet tak« , bi mislil, da bodo vsled izenačenj kov tudi takoj davki nižji. Slovenski kmet je zato zaenkrat popolnoma z«d voljen s tem, da bodo po vsej državi pia' < c vali enak davek, ker ve, da bodo dav-'i takoj znižani, če bo davčni čevelj žu-skeS1^S^e^a vo^ca ravno tako ko sloven-da^e slovenski kmet škodoželjen, to-niorair ^ Pravičen in zato pravi: če T1 • ...' Iaz Plačevati tako visoke davke, slovi*l] ? uieJ0 tudi drugi. In zato je di l a klne^ zadovoljen, če doseže to, i0 ° v vsej državi spoznali voliloi, ‘J - e Pravi plačevati takšne davke, kakor so v Sloveniji Reaino in stvarno misli slovenski kmet Kei je dober gosp^ar. Ni pa stvamo in ne dokaz dobrega gospodarstva to, kar predlaga g. dr. žerjav. Slovenski kmet a nrecze davno ve, da ne bi nikdar Prišel do izenačenja, če bi zahteval, da «e pr. izenačenju nikomur ne smejo dav zvišati, njemu pa kljub temu znižati. “®t0 Pa tudi nad licitacija g. dr. Žerjava 'e bo imela uspeha. Skupščina o krizi kmetijstva. Beograd, 12. junija. Včerajšnja seja je bila otvorjena skoraj brez zamude. Čeprav je bila na dnevnem redu razprava o poljedelski krizi, ki bi morala pač živo zanimati vse poslance, so tako vladni ko opczicioiialni poslanci blesteli s svojo odsotnostjo. Najprej je javil predsednik, da pride v skupščino mesto odstopivšega demokrata Djukiča dem. M i h a j 1 o Z i v k o v i 6. Nato se je pričela razprava o interpelaciji dem. poslanca Šečerova o poljedelski krizi. V interpelaciji se navajajo vzroki krize in poživlja vlada, da posveti gospodarski krizi vse drugačno pažnjo ko dosedaj. Kot prvi je odgovarjal interpelantom minister Pucelj. Od osvobojenja dalje se opaža pri nas nedvojben napredek ter glede povečanja obdelane zemlje, kakor tudi glede povečanja produkcije. To se opaža tudi v drugih državah. Površina s pšenico ■zasejane zemlje se je n. pr. v Ameriki povečala v zadnjih letih za 7 milijonov hektarjev. Vsled tega je tudi povsodi silno narasla produkcija in danes je z lanskimi ostanki na prodaj 23 milijonov ton žita, a rabi se ga samo 16. Ni zatorej čudno, če je vsled povečane produkcije padla cena. V naši državi pa je povzročil padec cen tudi dvig dinarja. Končno treba omeniti še, da se je pred početkom žitne kampanje trdovratno govorilo o velikih množinah ruskega žita, ki pride na evropski trg in tudi to je povzročilo padec cen. Računati pa je s tern, da bo produkcija žita še napredovala. Rusija še dolgo ni -dosegla predvojne p odukcije, a tudi vse ostale države se trudijo, da povečajo s-vojo kmetijsko produkcijo. Dočim pa cena pridelkom pada, pa ostaja cena industrijskih izdelkov ista in zato je kmet v tako težkem položaju, ki ga povečujejo še visoki davki. Tako n. pr. je veljal kompleten plug 1. 1921 680 Din, 1. 1925 806 Din in sedaj že 1000 Din. Pri takih razmerah postaja konsumna sila kmetijstva vedno manjša, to pa povzroča splošno gospodarsko krizo. Da se to odpravi, treba izdelati cel sistem. Glavno pa je, da se poskrbi kmetu cen kredit. V ta namen je lani izglasovan zakon o kmetijskih kreditih, toda šele letos smo dobili tudi potreben de- Nadalje je važno, da se pocenijo sredstva za obdelavanje zemlje. Ta sredstva so se žal podražila, dosti tudi vsled visoke carine. Pogodbi z Avstrijo in Italijo nista za kmetijstvo neugodni. Da olajša stanje kmetu, je vlada že znižala j nekatere carine na gnojila. Velike važ- i niet' S° mR*a*Je železniške tarife in pro- j boi-UH lninister je ustanovil poseben od- i znižane tarifa tarife- Že šedai 'so Me ! gnojila za 15%®* Žlto’ koruzo in umetna odn trGl>a jn j , lec svojo dolžnost 7 • tudi kinetova‘ govorila še niški minister dr. Jovanovič. Nato izgovoril se d . Krajac Interpelacijo je nato obširno utemeljeval dr. Šečerov in po njegovem govora je 'bila dopoldanska seja zaključena. POPOLDANSKA SEJA. Beograd, 12. junija. Kot prvi je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Vesenjak. Govori o težkem gozdarskem stanju, za katerega je v prvi vrsti kriva vlada. Kriza se sploh ne rešuje. Dasi je naša država agrarna, se je proračun za kmetijstvo znižal. Govori proti slabim razmeram pri carini ter končno formulira svoje zahteve. Treba izenačiti davke in takse ter ustanoviti kmetijske zbornice in gospodarski svet Za Jovanovičev klub je govoril posl. L a 1 o š e v i č. Govori zlasti o neposrednih davčnih bremenih v Vojvodini ter ostro kritizira vlado. Za Laloševieem je dobil besedo posl. Veljko Grgurevi č. Ko mu je prea-sednik podelil besedo, so začeli samostojni demokrati hrupno ugovarjati, zlasti glasen je bil Pribičevič. Protestiral je, zakaj je predsednik dal besedo Grgureviču, ki ne govori v imenu nobene skupine. Zahteval je, naj se da beseda De-metroviču, ki bi govoril v imenu samostojnih demokratov. Predsednik ni hotel odvzeti že podeljene besede. Samostojni demokrati pa neprestano kriče. Predsednik je dvakrat opominjal Pribičeviča in mu zagrozil, da bo predlagal njegovo izključitev. V splošnem hrupu je začel Grgurevič govoriti. Bavil se je z razmerami v Bosni in Hercegovini. Za njim je govoril poslanec W i 1 d e r, ki je obravnaval vprašanje podelitve besede. Tu je prišlo vnovič do burnih prizorov. Valerijan Pribičevič kliče: Mi smo v vaši družbi zaradi vas gazili zakone in srno se ločili od vas, da jih ne gazimo več. Vesenjak vmes: Ker nimate več prilike za to! Ko se je nemir polegel, je predsednik dal besedo Mustafi Kapetanov ič u, ki govori o razmerah v Bosni, zlasti o ku-iuku. Navaja nekatere slučaje in se pritožuje nad postopanjem srezkih poglavarjev, ki so uvedli dve vrsti kuluka, enega za one, ki plačajo v denarju, drugega za tiste, ki delajo. Kdor dela, mora opra-v iti dvakrat več kuluka kakor tisti, ki plača. Potem je govoril še Joca Jovanovič, ki predlaga v svojem prehodu na dnevni red, da vlada odstopi in se umakne vladi, ki bo res preganjala korupcijo m pozitivno delala. Nato sta prišla na vrsto še Pera Markovič in Milan G r o 1. Za njima je spregovoril predsednik vlade Uzunovic in polemiziral z izjavami opozicije rekoč, da je vsa razprava dobila nekak strankarski značaj, ne pa takega kako/r bi bilo treba. Naglaša, da 30 ta vlada ostala toliko čsa, dokler bo imela večino v skupščini. Odklanja trditev opozicije, da bi bila ta vlada le provizorična. Poljedelski minister Pucelj, ki je nato povzel besedo, je rekel: Današnja razprava dokazuje, da opoziciji ni do tega, da se o tem vprašanju resno razpravlja. — Ta izjava je zopet povzročila tak nemir pri opoziciji, da je predsednik moral sejo prekiniti. Ko se je seja ,opet nadaljevala, je Puce j dokazoval neresno nastopanje opozicije, kar je zopet povzročilo nemir. Pu- kriJvdnVaja’ da Je vesenjak zvalil vso Z ”a ^ntralizem, Šečerov pa na vla- I do, To vendar ni resno. 1 insniln™V Se Je.nato javil za osebno po-„ . 1 ™ ‘zrazil svoje začudenje, kal«) Unrav Tl !’linister k«j takega govoriti, vab 13 večina ni resno rjizume- ,1 • vPrašanja, kar se vidi iz tega, da n, govori1 nih6e od vefine »1, ,e na P°jasnila sta dajala še Pera ■ .{0V1C 'n Pucelj. Nato je zahteval še nglinovič besedo za oseb. pojasnilo, ‘*re s®dnik pa mu je besedo odrekel. Dr. ngjelinovič je začel tolči z rokami po govorniški tribuni. — K osebnemu pojasni u so se oglasili še Juraj Demetrovič, Milan Grol in prometni minister Vasa Jovanovič. Za njimi je povzel besedo Dragutiu Rankovič, ki je govoril o težki gospodarski krizi kmetov. Za tem so bili prečitani predlogi za prehod na dnevni red. Demokrati, muslimani in klerikalci so stavili skupen predlog, kjer naglaša jo stalno naraščanje gospod. krize. Radi zgrešene valtu. politike je kurz vrednosti dinarja poskočil na najvišjo točko in to prav v trenutku, ko se je kriza začela. Potrebi po cenenem kreditu vlada ni zadostila. Narodna skupščina obsoja te ukrepe vlade in jo poziva: 1. da čimprej organizira cenen kredit, 2. da z revizijo carinske tarife popolnoma ukine uvozno carino na potrebščine za poljedelsko produkcijo in da sploh ukine vso izvozno carino; 3. da osigura stalnost naše valute in z varčevanjem zmanjša državne izdatke; 4. da zniža prevozne tarife za poljske pridelke in določi posebno tarifo za izvoz in pa za prevoz v pasivne kraje; 5. da odpravi vse one mere, ki ovirajo prehod k intenzivnemu obdelovanju zemlje in gojitvi industrijskih rastlin; 6. da v cilju organizacije poljedelskih interesov predloži zakon o poljedelskih zbornicah in v cilju povdige celokupnega gospodarstva zakon o gospodarskem svetu. V sličnem duhu so stavili predlog tudi samostojni demokrati. Za vladno večino je Pera Jovanovič predlagal prest prehod na dnevni red. 1 inančni minister dr. Perič je izjavil, da sprejema prosti prehod na dnevni red. Predsednik skupščine je ta predlog dal na glasovanje ter ga je skupščina sprejela. Seja je bila ob 12. ponoči zaključena in naslednja napovedana za danes ob 10. dopoldne. Pred zaključkom seje je bil poslanec dr. Angjelinovič zaradi nastopa s predsednikom skupščine izključen od ene skupščinske seje. RUMIJNIJA IN BLEJSKI SESTANEK. Bukarešta, 12. junija. Zunanji minister Mitilineu pride 15. 1 m. na Bled. On namerava pri sestanku Male antante sprožiti bolgarsko vprašanje v zvezi z inci-dentistično propagando v Dobrudži in s komitaškimi napadi. Zahteval bo od Bolgarije potrebna jamstva. Dalje bo Rumunija prosila Jugoslavijo in Češkoslovaško za pomoč v vprašanju preklica podonavske komisije. NEMŠKI PARLAMENT ODGODEN. Berlin, 12. junija. Državni zbor je bil odgeden dotlej, da se izvrši plebiscit glede odškodnine nemškim knezom in vladarjem. VELIKA BRITANIJA PROTI MOSKVI. London, 12. junija. V zadnjem času je konservativni tisk začel ostro kampanjo proti tretji internacionali, ki jo obtožuje, da je povečala boljševiško propagando v inozemstvu. Med tem ko se v angleških listih objavljajo dbdolžitve proti tretji internacionali in se dokazuje sokrivda sovjetske vlade pri akciji, ki jo boljševi-ki izvajajo v inozemstvu, izjavljajo angleški službeni krogi, da bodo v kratkem objavljeni tajni dokumenti, ki težko kompromitirajo sovjetsko vlado in dokazujejo svetu, da Moskva ne želi prijateljskih odnošajev v Anglijo, posebno še zdaj po rešitvi versajskega vprašanja, Sovjetska vlada podpirajoč delavski po-kret v Angliji ni štedila s podporami ter je v ne celih dveh letih odposlala delavskim sindikatom več stotisoč funtov št or- li ngo v. Težka odločitev. Po vseh pokrajinah bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se leta 1918 ujedinile s kraljevino Srbijo, je vladalo tokrat nepopisno iiacdjoaalno navdušenj«. Slovesnost je sledila slovesnosti in veselih narodnih praznikov, polniih navdušenja za svobodo, ni hotelo bili ne konca ne kraja. To je nam vsem, ki smo preživljali tiste dni sami polni radosti, še danes jako dobro v epom imi. Današnje življenje pa velikih slavnosti narodnega ujedinjenja in osvobojenja ne pozna več. Sicer neke dni še slavimo kot narodne praznike, toda proslavljanje se niti zdaleka ne da primerjati onemu v prvih letih našega državnega obstoja. To je pojav, ki da misliti. In nekaj ni in ne more biti v redu. To je začetek bolezni, ki utegne postati nevarna. Vzrok te bolezni pa tiči v prevaranih nadah, ki imajo za posledico navadno jako težko duševno potrtost. In v taki duševni potrtosti živimo danes svoje narodno in državno življenje. To je težka beseda, a boljše je povedati bridko resnico enkrat kakor pa -nikoli, ker je morebitna prva zamera vedno boljša kot zadnja. L. 1918 je bilo Slovencem in Hrvatom, Voj-vodicem in Dalmatincem rečeno, da smo dobili narodno svobodo. Narodno svobodo v pomenu »narodnostno c smo res dobili. V šo- li in v uradih je zavladal naš jezik, važna mesta v državni upravi so zasedli domačini in v Belgradu so bili naši zastopniki narodni zastopniki. V belgrajskem parlamentu je tudi izustil minister za trgovino pokojni Ribarac lepe besede, da Srbi nočejo, da bi se jih smatralo za »ugnjetače« (zatiralce), ampak žele, da se jih smatra za osvoboditelje. Toda te lepe besede so ostale žalibog samo na en strani medalje, na nacijonalni. Toliko temnejša pa se je tekom časa pokazala gospodarska stran osvobojenja. Praksa je pokazala, da lepim besedam o narodnem osvobojenju nikakor ne odgovarjajo dejstva v državnem gospodarstvu. Tam smo opažali vedno manj osvobojenja, zato pa tem več pristranosti in to take prUtrano-ii. ki se da dokazati s številkami, zlasti z davčnimi, potem pa z naklonitvijo velikih vsot posameznim delom države, dočim drugi deli ne dobe niti najpotrebnejših prispevkov kljub svojim visokim dajatvam. Vsa ta dejstva je dokazala praksa in dokazale so jih številke, sladka usta pa so še vedno govorila lepe besede o osvoboditvi, kakor da bi se mogel čutiti svobodnega gospodarsko zapostavljen in prikrajšan narod! Žongliranje med teoretičnim osvobojenjem in med gospodarskim zapostavljanjem pa se bliža z naglimi koraki svojemu žalostnemu koncu. Pospešila bo konec predvsem parlamentarna razprava o zakonu za izenačenje davkov. Ta razprava je postavila radikalno stranko pred težko odločitev. Danes mora radikalna stranka jasno in javno pokazati, ali hoče biii gospodarski in s tem tudi politični >ugnjetač \seh prečanov, tudi srbskih, ali pa hoče postati pravi, torej tudi gospodarski »oslobo-dilac<, kajti kdor je proti izenačenju davčnih bremen, predposltavlja še vedno'delitev vseh državljanov kraljevine SHS v dve vrsti, v zmagovalce, ki s klicem »Vae victis< ti rja jo od premagancev 6Voj harač, in v resnične premagance; kdor pa je za izenačenje bremen, dokazuje, da mu je država več kakor stranka in že celo več kakor kakšna oligarhična »porodica<. Za kaj se bodo radikali odločili? Priznamo, da je ta odločitev zanje težka istvar. Listi, ki radikalom niso sovražni, poročajo, da se zlasti Pašičeva skupina izenačenju davčnih bremen upira. To se s Pašičevo tezo o zmagovalcih in premagancih sicer zelo ujema, dvomimo pa, da bo to načelo moglo državno misel zlasti v prečanskih krajih posebno utrditi. Zgodovinski zgledi dokazujejo, de so teorije a la Pašič zelo nevarne. Zato bi , bilo dobro, če bi se radikali temeljito premislili, kaj hočejo postati v srcih viseh >prema-gancev«, ali >ugnjetači< ali oslobodioci^. Politične vesti. CK = Z našim uvodnikom »In kje je efekt?« Slovenec* naravno ni zadovoljen. Kakor običajno pa tudi v tej stvari ne gre »Slovenec na bistvo naših izvajanj, temveč se lovi za podrobnostmi. Pa še v tem zelo nesrečno. Pravi, da so bile na ljubljanskem shodu izrečene konkretne obtožbe o korupciji. Moramo temu oporekati, ker po našem skromnem mnenju bi bila obtožba res konkretna šele tedaj, če bi se vsaj ena afera povedala tako v vseh podrobnostih, da bi moral drž. pravd-nik zagrabiti. Toda to se ni »godilo in ponavljalo se js samo to, kar je že povedal Dra-giša Stojadinovič in sicer mnogo bolj konkretno. Popolnoma pa tudi stoji, da ljubljanskemu shodu ni sledila nobena akcija. V nedeljo bosta že dva tedna, kar je bil ljubljanski shod in še ni napovedan noben nov shod. Če pravi opozicija, da bo sklicala shode, jki-tem ga s tem še ni tudi že res sklicala. Shode pa je treba sklicati pred odgoditvijo skupščine, ne pa potem, ko bo z odgoditvijo skupščine vse politično delovanje prenehalo. Zlasti pa bi bili shodi potrebni sedaj, da bi se z nastopom javnosti prisililo anketni odbor k čim intenzivnejšemu delu. Tako je stvar in zato ponavljamo svoje vprašanje: Kje je efekt ljubljanskega shoda. — Ureditev naših dolgov v Ameriki. V zagrebških »Novostilu je bilo objavljeno poročilo g. Matjašiča našega finančnega eksperta pri pogajanjih za ureditev innerilkih dolgov o rezultati pogajanj. G. M iljašifi povdarja, da je rezultat nad vse ugoden. Najprej so bili \ meri kanci pripravljeni nam odpustiti samo nekaj nad 50 odstotkov. Našemu glavnemu delegatu Gjuriču pa je uspelo, da so Amerikami končno pristali, da plača naša država samo 32.2 odstotkov od vsega dolga. (Tu treba pripomniti, da g. Matjašič kot skromen Slovenec svojih zaslug niti najmanj ne omenja, dasiravno je njegovo neverjetno statistično znanje najbolj vplivalo na Amerikance in največ pripomoglo, da je bil za naso državo dosežen tako ugoden rezultat. Op. ured.) Ves naš dolg je z obrestmi vred določen na 02,850.000 dolarjev. Ta dolg bo treba plačati v 62 letih. Prvih pet let bo plačati po 200.000 dolarjev, od 6 do 12 vsako leto 25.000 dolarjev več, 13. leto 475 tisoč, 14. 542 tisoč in tako vsako leto več, dokler ne doseže v 36. letu anuiteta 2,490.000 dolarjev. Povprečna obrestna mera znaša en odstotek. Bolj ugodne pogoje od nase države je dosegla samo Italija. Toda njen dolg je 30-krat večji, njen proračun pa samo 4-krat. Vse <1ruge države pa so dobile mnogo bolj neugodne pogoje. Tako je bilo odpuščenih Franciji in Belgiji samo 50 odstotkov, Čehoslovaški, Poljski, Ru-muniji in Vel. Britaniji pa celo samo 20 odstotkov. Proti zmanjšanju dolgov naši državi ni bilo v ameriški javnosti prav nobenega odpora in dogovor je bil senatu skoraj soglasno odobren. Koncem svojega poročila pravi g. Matjašič, da je sedaj ugled naše države v Ameriki tako utrjen, da more naša država pri vsaki finančni skupini zaprositi za posojilo in da ni več navezana samo na posamezne skupine in skupinice. = I/, naše zunanje politike. Naš poslanik v Atenah Pan ta Gavrilovič je včeraj dolgo časa konferiral z dr. N inči čem. Gavrilovič je prišel s posebnimi inštrukcijami, da obvesti dr. Ninčiča o željah grške vlade glede nadaljnjih pogajanj, ki so se lani prekinila. Dalje je Gavrilovič poročal Ninčiču o nekaterih vprašanjih, ki stalno teže Grčijo, dalje o balkanskem paktu, za katerega se Grčija posebno ogreva. Najbrž se bo o tem paktu govorilo tudi na Bledu. — Dr. Ninčič je zatem govoril 7. direktorji oddelkov svojega ministrstva o pripravah za sestanek Male antante na Bledu. Sklenjeno je bilo, da se sprejme rumunski predlog, ki gre za tem, da bi se pogodba med našo državo in Rumunijo na eni strani ter Češkoslovaško na drugi strani brez kake spremembe podaljšala še za tri leta. O tem v državi. Pravi da se čuti kot vojni minister odgovornega pred predsednikom republike, ker je ta najvišji komandant armade. Ravno-tako tudi pred ministrskim predsednikom, ker je član vlade in pred sejmom v zmislu ustave. Popolnoma neodgovoren pa da je pred senatom. Poljska vlada je Pilsudskijevo stališče odobrila. Kratke vesti. V spodnji zbornici je izjavil drž. podtajnik za zunanje zadeve, da nima Anglija nobenih interesov v Maroku in da je zato napačna vest da bi Anglija v soglasju z Italijo zahtevala mednarodno maroško konferenco. Med Čehoslovaško in Mndjarsko je prišlo do carinske vojne vsled novah čehoslovaških tarifov na uvoz poljedelskih pridelkov. Egipt zahteva popolno neodvisnost. V prestolnem govoru, ki ga je prečital ministrski predsednik Adli paša. se povdarja. da bo egiptovska vlada skušala doseči popolno neodvisnost Egipta. Angleški prestolonaslednik je poslal radarjem, ki stavkajo v njegovem premogoko-pu, denarno podporo z lepim spremnim pismom. Svet Zveze narodov se razširi na devet nestalnih članov, od katerih pa bi se trojica mogla vedno znova izvoliti. Ruska vlada je poslala angleškim rudarjem več stotisoč funtov podpore. VPRAŠANJE. V francoskem parlamentu so predlagali socialisti, da se poslancem zvišajo plače na 36.000 frankov letno, torej bi bili tudi po povišku francoski poslanci znatno slabše plačani od naših. Socialisti so utemeljevali svoj predlog s tem, da morajo biti poslanci gospodarsko popolnoma neodvisni. Toda vse njih utemeljevanje je bilo zaman in kljub silnemu padcu francoske valute ostanejo plače poslancev neizpremenjene. In če bi v naši skupščini predlagal kdo povišanje poslanskih dnevnic? Kdo dvomi, da ne bi bil predlog sprejel? stii bila včeraj zunanji minister rumunski in češkoslovaški službeno obveščena. = Diplomatski konflikt med Cehoslovaško in Italijo. Čehoslovaška vlada je izročila italijanskemu poslaništvu odgovor, v katerem povdarja, da župan mesta Plzenj ni žalil italijanskega naroda, temveč samo kritikova! fašizem. Župan Pik je odklonil vsako opra- ; vičilo, povdarjajoč, da italijanski narod ni isto ko fašizem. Fašizem je organiziral umore in jemal tuje premoženje in tega se ne ; da utajiti, še manj pa preklicati. — Čehoslovaška vlada pa je kljub temu naročila vsem j svojim organom, da razpuste takoj vsak javni ■ shod, če bi se na njem napadali fašisti. - Komunistični kravali v rehoslova.škem ' parlamentu. Na zmlnji seji iehoslovaikegii | parlamenta je prišlo do hrupnih izgredov s strani komunističnih poslancev in deloma tudi socialističnih. Na vsak način so hoteli ko- j munisti preprečiti sprejem zakonskega načrta o uvozni carini na poljedelske pridelke in ker so bili številčno preslabi, so se zatekli k koncertu z razbijanjem s pulti in kričanjem. Toda tudi ta hrupna obstrukcija ni pomagala. Nemško-češka carinska večina je ostala trdna in ni reagirala na izzivanja s komunistične strani, pač pa solidarno odklonila vse socialistične predloge in sprejela vse vladne. Tudi madjarski agrarci so zvesto sodelovali v novi carinski večini. Nastop te večine je bil tako enoten, da se je carinska večina skoraj deklarirala kot nova vladna večina. Tako daleč dogodki sicer še niso dozoreli, vendar pa je značilno to, da so prvič v zgodovini čehoslovaškega parlamenta nacionalni interesi podlegli gospodarskim in glasovali Nemci in Čeili skupno. S stališča mednarodnega položaja čehoslovaške republike je lo le pozdraviti. r^Bethlenova vlada bo morala odstopiti. Posledica popolnega poraza madjarske vlade v Zvezi narodov, bo da bo moraRi vlada grofa Bethlena odstopiti. Legitimisti se tudi že z vso vnemo pripravljajo, da prevzamejo nasledstvo Bethlena. Ta pa nikakor ni voljan odstopiti in zato je pričakovati, da se bo vodil med Bethlenom in legitimisti srdit zakulisen boj, ki ga bo odločil najbrže llorthy. Druga klofuta grofu Bnthlenu. Prvo in dejansko klofuto je prislonil grofu Bethlenu Ivan Justh, nečak bivšega voditelja madjarske Justhove stranke in ne Veer, kako so poročale prve brzojavke. Toda isti dan je dobil grof Bethlen še eno drugo in mnogo bolj težko klofuto, pa čeprav ni bila ta fizična. Ko je bila namreč debata o Madjarski v Svetu Zveze narodov končana, se je grof Bethlen zahvalil Svetu za trud. Toda niti eden ga ni pogledal in ko je odšel ga ni nihče pozdravil. Vsi so samo listali po svojih aktih. Tako je bilo razločno povedano za ves svet, da s fal-zifikatorjem pošten človek ne občuje. Toda plemeniti gospod grof je tudi to klofuto molče vtaknil v žep. - Socialisti Pr°ti poljski vladi. Socialno demokratska stranka je sklenila, da začne energično borbo proti sedanji poljski vladi. Vsem poslancem stranke je strogo prepovedano, da bi prevzeli, kako ministrstvo. Socialni demokrati so ogorčeni, ker se ni izpolnila njih nada, da pride na Poljskem do izrazito levičarske vlade. Zato zahtevajo sedaj socialni demokrati razpust parlamenta in razpis novih volitev. ^Berlinski dogovor, kakor se na kratko imenuje rusko-uemška pogodba je bil od nemškega parlamenta skoraj soglasno sprejet. Proti so glasovali samo komunisti, ki so pa sicer v najožjih stikih s sovjeti. Nemški parlament je torej postal popolnoma rusofilski in nekdanje ge>slo: Jeder Schuss. ein Kuss' je pozabljeno. = Pilsudski in njegovo razmerje do vlade. Pilsudski je poslal ministrskemu predsedniku Bartelu pismo, v katerem razlaga svoje nazore o svojem razmerju do najvišjih mest Prosveta. Dr. Božidar Sirola. (H koncertu pevskega zbora Glasbene Matice, ponedeljek. 14. t. m.) je avtor prvega oratorija hrvatske glasbene literature pod naslovom Žrtva Abrahamova za 6 solislov, zbor in orkester. Dr. Širola, sin ljudskošolskega učitelja, je bil rojen 20. decembra 1889 v Ža-kanju blizu Zagreba. Po dovršeni zagrebški gimnaziji, študiral je matematiko in fiziko na univerzi, napravil 1913. profesorski izpit ter bil nastavljen na gimnaziji v Dolnem gradu v Zagrebu, dalje na I. realni gimnaziji in srednji tehnični šoli, kjer deluje še sedaj. Glasbo se je učil najprvo privatno, ko je bil pa na univerzi, je postal ucenec hrvatskega mojatra Ivana pl. Zajca. Svoje glasbene Studile je nadaljeval na Dunaju, kjer je dosegel doktorat iz muzikologije leta 1921. Njegovih opusov je že precejšnje število. Znani so njegovi samospevi, obdelave narodnih pesmi, dalje moški in mešani zbori v obliki starih madrigalov, katere je z velikim veseljem izvajal pevski zbor Lisinski. Napisal je eno-dejansko opero in pa balet »Sjenec, celo vrsto skladb je napisal tudi za zagrebško mari-ionetno gledališče, kojega idealen pospeševa-tej je. Neumorno deluje kot zagrebški glasbeni kritik, napisal je debelo knjigo: Pregled zgodovine hrvatske glasbe, pripravlja pa v rokopisu celotni pregled jugoslovanske glasbene zgodovine sploh. Oratorij, ki se sedaj prvikrat izvaja v Ljubljani, je bil pred našo izvedbo že štirikrat javno izvajan ter povsod dosegel zelo Časten uspeh. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, vstopnice se dobivajo |)0 rednih koncertnih%cenah v Matični knjigarni. . Prosimo lastnike Groharjevih slik, da se javijo! Ob zbiranju umetnikove zapuščine za kolektivno razstavo smo ugotovili, da smo bili večinoma navezani na ustna izročila o nahajališčih in smo res na podlagi teh informacij zbrali do danes preko 180 slik, študij in skic in smo prepričani, da še nismo odkrili vseh Groharjev. Ker se razstava odpre 20. junija, najlepše prosimo vse neznane nam lastnike, da se nam javijo z obralno pošto, da bo razstava kar najpopolnejša. Sporočila' prosimo nn naslov: Narodna galerija, Ljubljana. Plakat za Groharjevo razstavo. Od osnutkov, ki so bili vposlani za plakat Groharjeve razstave, je bil sprejet načrt g. prof. M. Sternena: za platnice kataloga pa bo (»rabljen osnutek g. prof. B. Jakca. Obe deli bosta izvršeni litografskim |>otom in sicer plakat v četverobarvnem, platnice v enobarvnem tisku. N. G. Danes v soboto zt-eter se poje v obrnem gledališču Verdijeva opera »Trubadur z gostom Pichlerjem v vlogi grofa Lune. Ostale vloge v tej operi so sledeče zasedene: Leono-ra — Žaludova. Azucena — Thierryjeva. Inez Ribičeva. Manrico — Knittl, Ferando — Zupan. Ruiz — Mohorič, sel — Simončič in poglavar ciganov Perko. Predstava se vrši za abonente reda I). Ljubljanska ilrmaa zaključi sezono 1925-26 v ponedeljek dne 14. t. m. in sicer s Cankarjevo dramo Jakob Ruda«. S to predstavo so dobili vsi abonenti po 20 dramskih predstav. »Grofica Marica« se poje v nedeljo zvečer ob pol osmih kol izven predstava pri znižanih cenah. Abonenti reda C in D imajo 50 odstoten popust navadnih opernih cen. Mariborska porota. ~ Zavraten roparski umor iz leta 15*20. Maribor, 10. junija 1926. Pred pet in pol leti se je raznesla grozovita vest po celih Slov. goricah in mariborski oblasti, da so našli na Benedičkem vrhu trujilo umorjenega moškega, ki je bilo popolnoma razmesarjeno. Na splošno željo občinstva se nogometna tekma Drama — Opera preloži na torek 15. junija ob pol 19. uri. Za razpravo je vladalo izredno veliko zanimanje, prav posebno med onim prebivalstvom in sosedi, ki stanujejo v bližini obdolžencev dn tako je bilo videti veliko število kmetov, delavcev, ki so prišli, da si ogledajo delo roke pravice. Sodni dvor je sestavljen sledeče: Predsednik dr. Pichler, votanta dr. Schaupach in dr. Lešnik, drž. pravdnik dr. Zarzi. zagovarjata pa obtožence dr. Lašič in dr. Komavli. Sodna izvedenca dr, Zorjan in dr. Jurečko. Zaradi umora se zagovarjajo Ivan Markuzi, rojen 25. 12. 1887 v Zg. Ročici, posestnik v Drvanji, oženjen in že predkaznovan; Jožef Markuzi. rojen 14. 3. 1875 v Buji v Julijski Benečiji, oženjen in tudi predkaznovan; Ana Markuzi. rojena 22. 7. 1891 v Spod. Žerjavcih, omožena posestnica; Mihael Zemljič, roji«1 29. 9. 1889 v Stajngavi v Backove i, poses*n,k-oženjen in istotako predkaznovan. Obtožnicoln uspeh, Štefan Goček je dosledno pričal, da je videl v noč' od 6* na 7. septembra 1920, da so pri hiš' Ivana Markuzi trije moški nakladali na voz človeško truplo, eden je celo klical: »Subito, subito eariola!« Neka ženska je svetila. Truplo so zvalili na voz, vpregli konja ter se odpeljali proti Benedičkem vrhu, kjer je bilo truplo drugo jutro najdeno. Liza Kovačič pa je izpovedala, da je Ana Zemljič pravila, da sla odšla Ivan Markuzi in Miha Zemljič dne 3. septembra 1920 p° *r' govvca, za katerega je Miha Zemljič nakupoval slive, jabolčnik, vino itd., in da prišla dne 5. septembra 1920 ž njim k Ivanu Markuzi v Drvanje, kjer so v noči od 5. na 6-celo noč popivali. Dne 7. septembra pa .1° prišel okoli polno« M. Zemljič k Lizi Kova-fifevi in jo vnbil na vožnjo v Maribor. Liza Kovačič je obljubila, da pride, samo da se je znebila teh nadlegovalcev. V resnici so se odpeljali Iv. Markuzi in Miha Zemljič in še eden v smeri proti Mariboru, kjer jih je Jožef Kovačič dne 7. septembra 1920 v jutro v črnem lesu pri Sv. Lenartu srečal. Trgovca od tega dneva ni bilo več in Mih* Zemljič je porabil vse blago, ki ga je pr®* nakupoval ozir. ki ga je imel zanj nakup*'?! nega. Ivan in Jože Markuzi ter Miha Zeni')'e so postali potem, ko je bilo truplo najdeno, nakrat imoviti. To je bilo sumljivo, pokazano ie da so nesrečnega možu umorili in oropali Ivan in Joic Markuzi in Miha Zemljič, pri čemur je sodelovala Ana Markuzi. V vinjenem stanju je pravil neki večer Jože Markuzi Francetu Roletu, kako se je izvršil umor in da je imel velike vsote denarja — cele zavoje. Pravil je, da se je *n»r izvršil tako-le: Ko si je v kleti natakal nesrečnež pijačo in bil pripognjen k sodu, so ga jeli udrihati od zadaj po glavi. Ko je bil mrtev so ga vrgli na voz in odpeljali v gozd. Oropali so ga za 80.000 Din, ki jih je imel pri sebi. Pripomniti je. da so truplo, predno so ga odpeljali, preoblekli v vojaško obleko in I ga gladko obrili. • Obtoženci trdovratno zanikajo dejanje, pra-i vijo, da so kritično noč vozili svinje v Mari- i bor, kar pa ni res. Državno pravdništvo jih obtožuje hudodelstva zavratnega roparskega umora. Na današnji razpravi je bilo zaslišanih mnogo prič. Zaslišane pa morajo biti še druge, zato je bila obravnava preložena na jesen. Sračje perje. ■■•»Sle vettee - je objavil slavospev, ki ga je »rekel na čast prelatu bivšemu avstrijskemu { kancelarju Seiplu francoski senator Dausset. ! Temu slavospevu je dodal »Slovenec» lično j pr mero med Seiplom in Pašičem in to pri- I mero zaokrožil z; namigavanjem, da bi tudi j jugoslovansko državno krmilo moral vzeti v j roke kak prelat Seipel, pa bi bilo hitro vse \ dobro. j Vsak naš brale« ve, da nismo med pristaši ; g- Nikole Pasica, toda primero »Slovenca j.,.-01/1.?10 'vendar odklanjati, ker je krivična. . .r 0 namreč težko preprečiti razpada Av-A ,',J.e\.ko P11 velesile niso pustile, da 'bi bilo dn l • konec- Te, ne pa prelat Seipel so nida priključitev Avstrije k Nemčiji Zveza VI1° *zve0111 niti, farmacevtiko, hra-h°(lo letos Po^edelske stroje. Pravtako Se zlasti zani .Zas,°pane poljske firme, ki Razstavile ,majo za slovensko industrijo. k°Jesa d-imoi /'vtoni«hile, kolesa, motorna stroje ’ Vselrav° konfekcijo, svilene nogavice, močnejših rep^e^,tle,0Š"ii/elesejm ena naJ' ‘rgovine in ^bTnu iif lnt*ustrije, obrti in obiskovalcem vseh ». ‘Inpnllka ‘rgovcem in '*ka, da si ogledajo po,aJ pri' dar«t\a. Dolžnost SlovenC6v1' ™e^ g08p°-Vi, da pozdravijo na veleseim t pose-?ovce iii poljske. Kakor ^^o pv’a v ozkih diplomatskih zvezah « w dr" j® Prav je, da topimo z nto ShllJranclj.° Jatel.iske trgovske odnošaje. Za cenen ohill" ^ preskrbljeno, fermanentne legitimaciie g Din, družinske vstopnice 20 Din za tri ost e m sicer za enkraten obisk, običajne vst^ "'e P« Di" 10. S permanentno legiffate® LJUBLjANgKI VELESEJEM. i!iuZdJružena ugodnost polovične vožnje. Pri lia J° treba kuP'fi oel Vf>zni listek, ki ve-za brezplačen povratek. va Ljubiian".?ki velesejem — zaseden. Upra-zamudnikoni e?a velftsejma naznanja vsem branše v notnl„1"l,^esent.?m’ da je za vse razstavnih prostor Paviljonskih zgradb ves še nekaj poltriteea Na razpolago je paviljonih F in Q rnZ?» pr,eSa prostora v lija prostora v ostalih „ -i-ko Je ta kate8'°-noma zasedena. Nujno si JonLh tudi P°PO*-ki se zanimajo za polodmifrosa Mn>udnike, spešijo svoje prijave. Prostor, da po- ' Prodaja permanentnih 1 .. velesejem po Din 30 v Ljubljani! D^I r “ bremene blagajne na velesejjnu so prevzeli razprodajo permanentnih legitimacij po 30 dinarjev tudi vsi bančni zavodi v Ljubljani. Prosimo vse posetnike, da si že sedaj oskrbe' legitimacije, ker je znano, da je zadnje dni pred otvoritvijo zaznamovati na blagajne vedno velik naval. Permanentna legitimacija upravičuje do polovične vožnje na vseh osebnih in brzovlakih. Priporočamo Ljubljanča-J10”1’ da dopošljejo legitimacije svojcem in , m« to?’ ki nameravajo za časa vel e sej- j ljano 1U“,Ja 4° 3' J'uliia P°se,iti Liub- ‘ obsegajoča 50 strani, navaja, da je bila Zora Horštiifirjeva rojena 4. septembra 1898 v Linji, je tja pristojna, samska, po poklicu poštni starejši na v Litiji in je dosedaj še nekaznovana. Obdolžena je, da si je v času od meseca avgusta 1922 do 18. februarja t. 1. kot uradnica, oziroma kot starejšina pošte v Litiji uiaduo ji zaupani denar v skupnem znesku 1 <1.144.70 Din pridržala. Dalje, da je v Litiji dne 10. januarja 1926 pod zvijačno pretvezo izvabila od tamkajšnjega mesarja Alojzija Vrhovca znesek 14.000 Din, za kar mu je zastavila zavarovalni polici v nominelni vrednosti 25.000 Din, v faktični pa le 3568 Din Hekla mu je, da nujno rabi denar, da pa ne bo Vrhove v skrbeh mu je ponudila 5«eke*. Vrhove, ki čekov -še živ dan ni videl je res smatral, da so te police čeki, vredni 25 000 D,m in je Borštnarjevi posodil 14.000 .Din, . Dalje navaja obtožnica, da si je 'Borštnar-}?va, dne U- decembra 1925 od Ludvika aj. a J11 zaupani denar v znesku 2700 Din pridržala. Gajšek je poslovodja litijskega 'Onsumnega društva in je, kot pripoveduje *am, popolnoma zaupal v poštenje Borštnar-.)e\e; večkrat ji je prinesel denarne pošiljat-'jm' za„, .;i,er.e je zahteval šele naknadno potrdilo. lako ji je tudi omenjenega dne prinesel ze v času ko ni bilo več uradnih ur, gornji znesek. Mesto, da bi ga Borštnarjeva dalje nakazala, si ga je pridržala. Na potrdilo pa je Oajisek popolnoma pozabil in se je spomnil e, ko je pri njem naslovljena tvrdka ta znesek urgirala. iPa bilo je že prepozno, Zora Borštnarjeva je bila ie v preiskavi. Zadnje dejanje, ki ga Borštnarjevi očita obtožnica, je, da je dne 18. februarja 1926 odprla dve ameriški pismi, naslovljeni na Je- n i ? J.e..slutlIa’ da i° bodo ta pis- ma izdala Zagrešila je prestopek kršitve pisemske tajnosti. 1 prvi točki obtožnice je zagrešila hudo-i»i iQoP°ae^ uradnega zakona po 8S 181., 182 pn drugi točki hudodelstvo gol ju- nit •' lW' ln pr,i felrli ,oi:‘kli Presto- d ? pisemske tajnosti. kakor ie izP<>vedala ^ama, težko mladost. Je hči bivšega pismo-noae vLitiji1, nato je do-bila dobro službo kot voditeljica neke tvrdke v Novem mestu, nato pa- je odšla na očetovo željo študirat v Dunai- fiZV°^St-a*. Nato Pa v Trst Odirat po§t-m tečaj. Tečaj je naredila z odliko. Sreča ii 1 191finim^iin Je d°bi,a po dovršenem tečaju krik I im V ?a P?ŠH v sv°iem domačem S svoiinii lirvK m casu. se 16 semanila tudi s svojimi dobrimi »prijateljicami. F. R. in starpi';’™' k'1 vP0,io>>H njenega poštnega nr n , K9!^®,a' se i1 Je posrečilo, izmed mnogo starejsih prosilcev tudi moških, dobiti mesto postnega vodje v Litiji. Odtedaj je m sninhS, CaS °P!;avljala blagajno, v začetku pa sploh vse uradne posle na pošti Ves čas od°KU^^ je $*ila en sam opomin na radd netočnosti. Pogosto vP°Jilv,Jale pritožbe, da se na litijski Zato so Ki|Ura ^anJe površno in nemarno. . bile izvršene večkrat revizije, ki na niso ugotovile nobenih izrednosti. d’ne februarja 1926 pa se je na litijski rkSv rT p0javil poštni in9Pektor dr. \ agaja iz Ljubljane. Obtoženki je že no- prej povedaJ poštni sluga Dolenc, da je vi-™ 2 drUg° pOŠtno uradnico Herda - Jktor Ogb1ofeTda’ kiie- najbrž poštni in-S J , ^ Je odhitela iz urada ter pustila dr. Vagajo nekaj &sa čakati, češ, da je pri večrjti. Inšpektor je zaliteval od Boršt “ai^eve predložitev računov iiijeotzn^a je obtoženka vsa razblinjena in da si tlači neke PaPlrJe v žepe. Zahteval je, naj jih izpral m, čemur se je Borštnarjeva upirala, nato pa se jo le udala m izvlekla iz žepov 10 ban-kovcev po 1000 Din. Ko je inšpektor vprašal, odkod ta denar, je odvrnila, da ga bo rabila za kritje 9 nakaznic. Pri reviziji predalov je skom 50 973!fio3n ° P°l0ŽI\ic s skuPn‘ni zne-v Pisalni mizi pa je našel vso gotovino - 697-50 Din. Obtoženka mu je nato priznala, da nima denarja, da^a je m rabila do preostalih 650 Din, ki ih ima ‘^Sa TeZohltnJ.° i!000 ‘P*11’ ki nosi pri Lbi. 3® obtoženka takjo velike zneske mos-la posluževala prvotno" n^i-prostejse metode: zavlačevanja. Nakazanih zneskov n, pošiljata isti dan/ nego “na slednji dan ali kasneje. S tem je maskirala svoje manipulacije, primanjkljaj pa je vedno bolj rastel. V zadnjem hipu pred revizijo pa }S Ti,.Krf'113 «dvod 90000 Din za ambula^ co Ljubljana—Brod. Ves manjkajoči znesek kot ga je dr. Vagaja ugotovil, znaša 171 148 e^abi antoJ^^je ^ V^aii Priznala, da d la na ie h,^ a MSe v &su ‘reh let. Tr-nakazfl 50 Pri plačevanju krat ^0^S^ennkIat ».20000 Din in en-revizii« Zanimivo je, da so se šle noslnva ■ V ° leto’ toda vpdno w na-zmir^ Je V redu- ie Borštnarjeva kazanimi vsc9S mampUladje " n°vimi na' Pomagala si je tudi s posojili. Tako ji ie ■posedli mesar Vrhevc 18. februarja 10.000 di- narjev, katere mu je obljubila vrniti v najkrajšem času' Dva dni pozneje pa se je zopet zatekla k njemu. Vrhove .pa ji je posodil 14.000 Din šele potem, ko je bi! prepričan, da ima v faktično malo vrednih policah dovolj-no garancijo za svoj denar. Polici, glaseči se na ime Zore Borštnarjeve, sta bili izstavljeni od zavarovalne družbe »Phoenix in »Vzajemne zavarovalnice . Polici dosežeta po rednem plačevanju obrokov šele 1942 vrednofet 25.000 Din, česar Vrhove ni vedel, dasi je sam zavarovan na podoben način. Življenje, ki ga je Borštnarjeva živela, je potrebovalo mnogo denarja. Vzela ga je tam, kjer je bil — v poštni blagajni. Ljubila je velike veselice, maškarade, domače plese itd. Na nekem plesu je celo kupovala glasovnice za najlepšo masko, v želji, da bi bila ona prva. Rada je obiskovala gostilne, včasih sama, včasih tudi v družbi, mnogokrat so krokali dn cehali cele noči in zelo pogosto je Borštnarjeva plačevala za vso družbo. Imela pa je še neko drugo manijo, istrastno je namreč ljubila lepa dekleta. (Nekdo iz Litije je celo pozneje na hodniku šaljivo izjavil: >Zdaj se šele ve, zakaj noben fant ni mogel priti k dekletom blizu! ) Obtožnica ji očita homoseksualna nagnjenja. Pri Borštnarjevi so našli ogromno korespondenco njenih prijateljic. Pisma so, po besedah litijskega šaljivca, kakor jih nobeno dekle ne piše svojemu fantu , tako goreča, čista« ljubezen je v njih. Naslovi: »Dragi Romeo k, »Dragi miožiček! , »Predragi srček! . niso nič redkega. Za svoje prijateljice je obtoženka izdala velike vsote, kupovala jim je danove itd. Borštnarjeva je dalje hotela biti v vseh društvih prva. Sodelovala je povsod in bila.tudi odbornica. Za društva je zelo mnogo izdala, tako je na primer društvu : Edinost (znanii SDS organizaciji) darovala veliko vsoto itd. Ko so ji bila ta društva premalo, je ustanovila še svoje, krokarski klub »Muho«, ki mu je bila ves čas njegovega obstoja predsednica in ga je tudi finansirala. Naročena je bila tudi na mnogo časopisov: »Jutno«,-»Nova Pravda »Orjhna«, »Ženski svel>-, »Mladika- itd. so bili njena duševna hrana. Ko je bila že v preiskavi, je iskala kritje za primanjkljaj. Obrnila se je na svojega strica-v Nemški Avstriji in na svoje nekdanje prijateljice iii znance, ali nihče ji ni mogel ali ji ni hotel pomagati. Zagovor Borštnarjeve. Zagovarja se z mirnim. glasom, na vsako vprašanje ve odgovor. Ves njen pojav ima nekaj fantovskega na sebi. V črnem coinpletu, najmodernejši bubi-frizuri z nazaj počesanimi kratkimi in gladkimi lasmi, brez očal, napravi vtis kakega dečka. Njenemu govoru se pozna inteligenca, ljubi tuje besede, ki jih z važnostjo poudarja. V obraz je shujšana in če je bilo kdaj kaj dekliške lepote na njem, danes je ni več. Globoko udrte oči dn nagubančeno čelo pričajo o dnevih pokore v preiskovalnem zaporu. Na vprašanje, če se čuti krivo, odgovori, da ne. Denarja ni defravdirala, nego je mogoče, da se je kdaj uštela. Delala je večkrat po 12 do 14 ur na dan in je hkrati opravljala sluabo pri telefonu, blagajni in drugje. Naito sledi zasliševanje prič. Najprej sta hila zatslišana Vrhove in njegova žena, ki opišeta, na kak način sta posodila Borštnarjevi de"nr- Že,f J'e fa'koj slutila, da police niso toliko vredne. Dr. Vagaja ponovno izpriča ves potek dogodkov v postnem uradu in prečita protokol, . Sa Je obtoženka podpisala in priznala v njem da je denar poneverila. Borštnarjeva trdi da je protokol sicer prebrala, ne pa podpisala. Nato je bil zaslišan Gajšek. Popoldne pa pottfna uradnica v Litiji Berdajsova, ki izpove, da je imela v obtoženko ves čas popolno zaupanje. Dalje so bile zaslišane številne na-takarice, pri katerih je Boršnarjeva plačevala pijačo. Tu se prične živahen dvogovor med dnž. pravdnikom in zagovornikom, zlaati glede »ampanjca, če ga je družba pila ali ne. zaslišana je bila tudi Zorina dobra prija-eljica Vera Damjanov^ ki pove, koliko daril Bobnarjevo ^ V °Stalem priJia ll«0fh’0 ?«a sffsrsur*”v «* ^ * ^ Borštnarjeva pojasni, tla je vzela Mladiko SDSPi*5 H ]’a .PriPoročilo tamkajšnje za stflfnn v h ° -m tako kmalu imenovan za stalno. V dvorani je napravila ta izjava zelo mučen in neprijeten vtis. pJ^!iVe ‘Hi 2J,s'i&an orožniški komandant V^jT 1 S Uga D0,enc in Ponovno dr. iz^S/atc prebere okrog 50 raznih izjav, titanje traja dooro uix> in pol -senat stavi nato porotnikom štiri glavna vprašanja: je poneverita11171 ^aT®or§hlarieva kriva, da je poneverita 1-1.148 Din in s tem zakrivila 2 ISfe oht JM>nTr-be 1lradnega denarja? howa La loŽ^n,nnVa’ da j®«SoljufaIa Vr-In> Pomoti znesek in s teni zagiesda hudodelstvo goljufije? 3 Mi od GCarfšk^°7 ar^Va kriva’ da si Je pridržala ^r v t h Me9ek 2700 Din in s tem - h'Kjod?lstvo poneverbe uradnega de-Sffcm,' -111 ,A-h.Je kriva» da je odpirala tuja ™,m zakrivila prestopek kršitve pisemske tajnost*? •Po plaidoyerju drž. pravdnika in zagovor mk^ ki zelo obširno in temeljito raipS o zadevi, m po resumeju predsednil-n ^ rJ ■ porotniki v posvetovalrrico °dlde3° odgo°voTe VNaejnrvoaZ^a1 ^ P^estnik na drugo vprašanie /o ?Jo s10^lasno »da«, na .tre^e 3 ' 9Proh 3 ?l«sovom »nes »oglasno ^dat g u *ne<- ln 113 fetrt0 • v Obsodba. postevajoč razne olajšilne okolnosti kot poietuiost, nekaznovanost, dobro kvalifikacijo itd. jo je senat obsodil na 20 mesecev navadne ječe, kar je obtoženka Zora Borštnarjeva ihte in brez ugovora spregela. Dnevne vesti. PRERODIM« DUŠE IN SRU.it prinesejo s seboj krstni list in spričevalo, veljavno za sprejem v srednjo šolo. Zunanji V plemenitem tekmovanju ublažiti povojno socialno gorje in dvigniti sedanji čas iz blata grde 'sebičnosti zavzema gotovo prvo mesto društvo Rdečega križa. V nacionalnih državah je to društvo osrednje žarišče vsega socialnega In karitativnega delovanja, ki zbira k požrtovalnem delu vse sloje naroda brez ozira na socialni položaj na verske ali politične razlike. Vse druži le ljubezen človeka do človeka, ki ne ve ne ure in ne dneva, kdaj v njegovo srečo trešči udar nemile usode in ga pahne v 'bedo In pomanjkanje. Rdeči križ postaja simbol ljubezni do bližnjega, do trpečega sočloveka. V Rdečem križu dobiva .svoj odsev prava kultura, ki naj ne trpi, da se človeštvo dviga k popolnosti skozi trpljenje tisočev in tisočev. V udejstvovanju Rdečega križa kulturni narodi prero-jajo svoje duše in srca. Po tem delu merijo višino in globino svoje srene in umske kulture. * „ Pomen in namen Rdečega kriza je danes vse. širši 'in globokejši, vse plemenitejši, kakor je bil pred vojno. Društvo Rdečega križa postaja vsenarodna splošna socialna ustanova. ki leči in celi vse rane socialnega trpljenja. Vzgaja k ljubezni sočloveka, uči svetovni mir 'in pazno zasleduje vse pojave, ki ovirajo narodovo zdravstveno kulturo in stanje. Otroku v zibelki in v šoli hoče dati zdravja in moči, v velikih nesrečah naroda mu hoče biti v pomoč Rdeči križ ne misli na vojno, odnosno ne vzgaja in ne goji razpoloženja za vojsko. To nrnenje je pomotno razširjeno in je nastalo najibrže le ipcd neposrednim utisom svetovne vojne. Tudi Rdeči križ je gledal gorje po krvavih poljanah, zato gre njegov trud za> tem, da take nesreče človeštva ne zadenejo nikdar več. Če pa vojska pride, mora tudi tu Rdeči križ nuditi svojo pomoč. Zavedajmo se, da obstoj in močna organizacija Rdečega kriza vojska ne bo niti najmanj ne povzročila m ne pospešila. Otresimo se mnenja, ua je dni-štvo Rdečega križa stvar, ki mora biti le z vojsko v zvezi. Nasprotno! , . . Žalostne spomine imamo tudi im medvojni Rdeči križ. Veliko nelepega smo čuti m videli. To ne sme biti za,današnjo presojo Rdečega križa. Danes je rdeči križ najplemeni-lejša organizacija, k'i ima samo en velik cilj: preroditi naše duše in srca in nuditi povsod pomoč, kjer je to potrebno. 'Naj ne bo med nami človeka s srcem .in dušo. ki bi tega truda ne cenil in ne podpiral. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS. — Angleška vojna mornarica obišče Split, Šibenik in Kotor. Angleški poslanik v Beogradu Kunard je obiskal pomočnika našega zunanjega ministra 'ter mu sporočil, da obišče angleška vojna mornarica v krat kepi naše jadranske luke. Pod poveljstvom admirala Kevesa pride v Split, Šibenik in Kotor križark, 27 tonpedovk itd. Flota ostane v naših lukah od ,16. do 28. julija. — Muslimanski kongres. Iz Kaira poročajo: Kralj Hedžara je otvorii v 'Meki kongres, ki bo proučil svete kraje v Hedžasu in vprašanje kalifata. ■ — .lugnslovcnska razstava v Solunu. S pod- sprejem v srednjo šolo. Zunanj učenci se morejo tudi pismeno prijaviti. —-Sprejemni .izpili se bodo vršili v četrtek, i. julija. Pričetek ob 9. dop. — Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1926,27 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. 1. vsaki-krat od 9. do 12. ure dopoldne. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob 8. uri zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik dvorazredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti, učenci in učenke naj se priglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj pr.ineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni j list. Vpisati se .je mogoče tudi pismeno s po- | šiljatvijo naštetih dokumentov. Do 6. julija i t. 1. bo objavljeno na razglasni deski, kdo je i sprejet in kdo odklonjen. — Šola je zlasti j prikladna za tiste sinove in hčerke trgovcev, j ki nameravajo ostati v domači trgovini. — j Letošnji boljši učenci-absolventi imajo že vsi j službe. Povpraševanje po njih je zelo Živah- : no. Zato se učencem IV. razreda srednje ali meščanske šole, ki se hočejo posvetiti trgo- j vini, priporoča, da se vpišejo v zgoraj ime- ! novani zavod, ki v kratki dobi učence dobro ; usposobi za trgovsko prakso. — Ravnateljstvo. — Sprejem gojencev v Ruski kadetski korpus v Sarajevu. V ruski kadetski konpus v Sarajevu se sprejme letos večje število otrok od 10 do 11 let.' Kandidati moča jo napraviti sprejemni izpit, ki odgovarja vzprejemnenru izpitu za prvi razred gimnazije. Za vzdržava-nje učenca je plačati aCO Din mesečno. Prošnje je vložiti do 1. avgusta. Šola je državno priznana, kdor napravi na tem zavodu maturo, ima pravico do študija na univerzi in na vojni akademiji. — Razstavo slovenske umetnosti najnovej-dobe prireja Društvo prijateljev lepih umetnosti »Cveta Zuzorič« v Sarajevu. Razstava se otvori v nedeljo dne 13. t. m. in so zastopani sledeči umetniki: Jakac B., )Ko_s Gojmir A., Kos Tine, Kralj F., Kralj T., Pilon V., Stiplovšek F.. Serajnik I>., Vidmar Drago, Vidmar Nande, Napotnik J. in Zupan F’ran s 76 deli. _ . . - Imenovanje. Gospod pravosodni minister je imenoval notarjem na Vranskem dosedanjega notarskega namestnika na Vranskem gospoda Juro Detiček-a. — Velike vaje angleškega zračnega bro-dovja. Dne 3. julija se prično na aerodromu v Hendonu veliki manevri angleškega zračnega brodovja. Najbolj zanimive bodo vaje dveh kompletnih skupin zračne flote. Ena skupina bo obstojala iz 36 letal za bonvbar-dement, druga pa iz 6 eskadrilj, to ee pravi iz 54 napadalnih letal. — Katastrofalne poplave. Kakor na Ru- : ni Leskovec & Meden; Marija Žagar, Ljub-i ljana, Gosposka ulica; Katarina Gsellmann, | Maribor, Tvorniška cesta 24; Marica Kovač, Križevci. j — Rogaška Slatina, najbolj renomirano j zdravilišče proti boleznim želodca, črevete, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter, j izven glavne sezone izredno nizke cene. Za-j htevajte prospekte! i — Zlatnike so našli v milu »Gazela«: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je^ bilo milo kupljetno) Karla Hojnikar, konjiče; G. Šetinc, Jarše; Kristina Lašič, Zagreb, Vrhovec št. .1 (Cavor i Habazin, Zagreb); Ana Kulešič, Rezovac pri Suhopolju (M. Franceti č, Virovitica); Ana Uršič, Brežice (Franc Lipej, Brežice); Marijana Pivk, Petkovec št. 13 pri Logatcu (Anastazija Cvetko, Rovte nad Logatcem); Elka Veber, Maribor (Josip Košir. Maribor); Apolonija Kunštek, Brezno (Ed. Suppanz, 'Pristava); Juro iMajdak, Zagreb (Stjepan Broz, Zagreb); Marija Smole, Žiibika (Ed. Supanz, Pristava). Ljubljana. poro trgovinskega ministrstva se pri red i ^v Solunu poljedelska razstava, ki s i ... 2„x,- i, i*o 11 se je udeleže predvsem naši južni kraji. — (Slovensko petje po vaseh zasedenega ozemlja prepovedano. Te dni so jeli orožniki >po vaseh zasedenega ozemlja prepovedovati prebivalstvu slovensko petje. To >se je zgodilo naioreie v Sv. Luciji in v Ročinju, sedaj prihajajo slfčna poročila tudi iz drugih kra — Pisatelj in novinar Fran Bevk, ki je bil oltsojen od goriškega sodišča po tiskovnem zakonu je še vedno zaprl. Na pa zapn '-samotnem zaporu, temveč v družbi raznih drugih navadnih kaznjencev. 'Hrano dobiva od zunaj. Dovolili so nvu, da sme pisati kar mu ure pa seveda radi duševnega razpoloženja, ki za duševno snovanje ni 'baš .primerno, bolj težko od rok. Njegov zagovornik je vložil v sklic. Vsklicna obravnava se vrši dne 26. t. m. pred tržaškim sodnim dvorom. —■ Radi poučevanja slovenščine je bila ovadena sodniji četvorica kmetskih deklet v Zatolminu. Karabinerji so jih prijavuli, češ, da so vzdržavale tajno šolo. V resnaci so dekleta samo pomagale otrokom svojih sorodnikov in sosedov pri učenju Sličen slučaj se je pripetil v Črničah gdč. Kosovel. - Razpelo na italijanskih ™v«mi) Rim i poročajo: Prosvetni minister je sklern . da mSTReligioznim željam večine prebavah * olrrfil v „«i . že » «».»» n -redbami za vojaške m srednje sole da ima viseti v vsaki univerzitetni predavalni rani razpelo. . .... . , „ l; ", in _ Vsi poljski državljani, ki stalno bivaj v Jugoslaviji in se ne mislijo preseliti kan drugam, dolžni so se v svojem interesu obrniti osebno ali pismeno na generalni P0llSKl konzulat v Zagrebu, Dalmatinska ulica -, svil,o vpisa v register poljskih državljanov. Potrebno je predložiti dokaz o poljskem di-žavljanstvu (domovnico iz ene občine na Poljskem), kakor tudi potrdilo 0vd erezkega poglavarja v Jugoslaviji, da m državljan kra-Sne Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razen tega je potrebna prošnja za vpis v spisek poljskih državljanov. Poljski državljani vpisani v ta register dobe potrdilo o vpisu, kakor tudi konzularne pojne liste za polovične takse. . , — Na III. drž. realni gimnaziji v Ljub Ijnui (Beethovenova ulica) se ibo vršilo vpisovanje učencev in učenk za sprejem v I. razred 29. in 30. junija od 8.—12. dop. in 1. julija od 8.-9. dop. v ravnateljevi pisarni. K vpisovanju naj pridejo učenci in učenke v spremstvu staršev ati njih namestnikov in mlinskem in drugod, so povzročili trajni na livi zadnjega časa tudi na Poljskem velike poplave. Skoraj vse poljske reke so Se razlile preko bregov. Ob Visli je odnesla povodenj več hiš, utonilo je mnogo živine in tudi več ljudi. V Varšavi so videli, kako je odnašala voda kar pet oseb hkratu. — Velik požar. Iz Varšave poročajo, da je uničil požar mestece Salanto na Litvanskem. Okrog 300 rodbin je brez strehe, 6 oseb je zgorelo. — Žrtvi umora iz pohotnosti v Pančevu najdeni. Ribiči so izvlekli iz Donave trupli deklic, ki jih je, kot smo poročali, pred par dnevi v Pančevu posilil iin vrgel v vodo žarko Lackovič. Morilec je ostal, ko so um trupli pokazali, popolnoma miren ter je svoj zločin odkrito priznal. Obdukcija je ugotovila, da sta biti deklici posiljeni z nezaslišano brutalnostjo. Pogreb umorjenih deklic je bil sijajen. Udeležilo se ga je okrog 5000 ljudi. — Perverzni umori otrok. V Vratislavi je umoril te dn.i neznan .perverzen človek na zverinski način nekega dečka in neko deklico. Trupli je razkosal ter poslal genitalije staremu očetu dečka. Po čudnem naključju poročajo istočasno tudi iz Češkoslovaške o treti podobnih slučajih. Razlika je samo ta, da je izpil v zadnjeomenjenih slučajih zločinec svojim žrtvam tudi kri. Dijak hotel umoriti profesorja. V sredo se je pripetil v Sarajevu slučaj, ki je vzbudil po vsem mestu senzacijo. Ko je vpisoval v IV. razredu gimnazije profesor matematike odsotne dijake v razrednico, je pristopil k njemu dijak Rilčar in zahteval, da ga izpraša. Profesor mu je odgovoril, da bo imel meseca septembra čas, da popravi posledice svoje lenobe. V tem trenutku je udarit dijak profesorja s pestjo v obraz. Ker profesor na napad ni bil pripravljen, je padel katedra. Nato je potegnil fant nož ter ga zasadil profesorju enkrat v hrbet, enkrat pa včelo. Drugi sunek je bil zadan s tako‘silo, da se je nož zlomil. Profesorja bo prepeljali težko ranjenega v bolnico, 'Rilčarja pa v zapor. 16 letni frkovec je na policiji popolnoma hladnokrvno priznal, da je hotel profesorja umoriti. Usodepolne posledice sanj. Inkasantu Maksu Bastainerju v Berlinu se je te dni sanjalo, da ga preganjajo. V polsnu je skočil k oknu ter je na vse grlo začel klicati na pomoč. Pri tem je izgubil ravnotežje ter padel na ulico, pri čemur se je tako pobil, da je pol ure pozneje umrl | _ Zlatnike so našli v Zlatorog-terpeiitino- vem milu: Stefanka Ambrožič, Graben, S. Goric' Pavla Deberšek, škale. pri Velenju; Ana Bogovič, Čatež, Brežice; ga. Dolinar, Notranje Gorice; Franjo Brajkovič, Sisak; Katica Žorkovič, Ladvenjak kod Karlovca; Antonija Lesič, Zagreb, Nova cesta 43; Ana Zadravec Zagreb, Savska cesta Ota; Zavod JoeefinuV Ljubljana, kupil milo v trgovi- 1— K cepljenju zoper Škrlatico. Od zdravniške strani smo prejeli: Tragična smrt dveh otrok g. podpolkovnika Andrejke kratek čas za tem, ko je hil eden od njiju cepljen zoper Škrlatico, razburja vse ljubljansko prebivalstvo. Higijenski zavod objavlja v včerajšnjih dnevnikih neko pojasnilo, v katerem navaja, da je cepljenje znastveno utemeljeno in praktično preiskušeno in da nima nikakih škodljivih posledic. Ta izjava nikakor ne zadostuje. Zdravstvena uprava bi morala najmanj pojasniti, ali gre za aktivno ali pasivno imunizacijo, oziroma za znam amerikanski Dickov serum, dalje bi morala točno navesti, v katerem zavodu, po kakšnih predpisih in pod kako kontrolo se serum proizvaja. O Dickovem cepljenju je znano, da je še četrti dan po obolenju v istanu povzročiti hiter padec temperature, na kar se izpuščaj ii zgubi. Umrli Marko Andrejka pa ob 'cepljenju očividno še ni kazal nobenih bolezenskih znakov. 1— Sokol Ljubljana II. priredi v nedeljo 13. junija ob pol 17. uri na svojem letnem telovadišču na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi oddelki. Sodeluje godba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. — K udeležbi vabimo vsa bratska društva in Solcolstvu naklonjeno občinstvo. — Udeležba za članstvo obvezna v krojih. — Odbor. Spored Akademije Rdečega križa, ki se vrši v nedeljo dne 13'. t. m. ob pol 11. uri v dvorani hotela Union: 1. Državna lumna. 2. I\. NiikoHč-Rasinskf: Crveni krst. Deklamira Ba-her Iv., učenec II. razreda II. deške meščanske šole. 3. a) A. M. Slomšek: Veselja dom. Ponarodela, b) Na Gorenjskem je fletno. Narodna. e) Pesme iz Morave. Pojejo učenke L dekliške osnov, šole pod vodstvom učit. gdč. Lj. Umbergerjeve. 4. Telovadni ples. Izvajajo učenke L dekl. osn. šole pod vodstvom učit. s;. Mušičev e. 5. M. Grošelj: Mladi junaki. Igro-kaz v enem dejanju. Izvajajo učenci II. deške i osn šole pod vodstvom učit. gdč. Fr. Zemljanove. 6. A. Medved: Otroku. Deklamira Fink Marija, učenka 2. razreda 1. dekl. osn. šole. 7. a) Proste vaje. b) Telovadne skupine. Izvajajo učenci I. deške meščanske šole pod vodstvom strok. učit. g. Jerasa. 8. Milčinski: Prrica o veseli nalogi. Igrajo učenke II. dekl. mešč. šole pod vodstvom strok. učit. gdč. M. Vidmarjeve. 9. Telovadni ples. Izvajajo učenke I. dekl. mešč. šole pod vodstvom strok, učit. gdč. Trdinove. 10. a) E. Adamič: Tam gori za našo vasjo, b) Ah, zar je moralaidoc. Srbska naroda. Poje,jo učenke rt. dekl. mej. mešč. šole pod vodstvom učit. gdc. Umuergei-jeve. Vstopnice v Matični knjigarni m pred pniče tikom akademije v Unionu. 1— Cenjenemu občinstvu svetujem«, naj pohiti dne 27. junija popoldne v Hribarjev gaj, kjer bo obilo zabave in razvedrila na veselici, ki jo priredi Slovensko pevsko društvo Krakovo-Trnovo ob trnovskem cerkvenem proščenju. je stanoval v Akademskem kolegiju. . Dopoldne je še do kake 10. ure študiral za izpit, ki ga je mislil napraviti pri prof. Radoj-oiou, ob (2. uri popoldne pa se je napotil proti Gruberjevem kanalu, kjer se je odločil k obupnemu činu. Njegovega trupla do sedaj še niso našli. V smrt ga je gnalo več vzrokov, od katerih so glavne njegove težke življenske razmere. Šport Spomenik nogometašu Franu Učaka. Kot je definitivno določeno se vrši dne UK julija t. 1. svečano odkritje nagrobnega si**; menika pok. nogometaša-člana I. moštva >8» Ilirije g. Frana Učaka v Križah pri Trži&h ■kjer je bil imenovani pokopan 7. januarja t-i. V zvezi z odkritjem je tudi izlet iz.Kri® čez Golnik v Kranj, odkoder se povrnejo izletniki z večernim vlakom nazaj v Ljubljano. Za polovično vožnjo je preskrbljeno. Program objavimo pravočasno. SK Ilirija« vabi tem potom vse športnike, turiste in tovariše pokojnega, da se odkritja, pri katerem sodeluje tudi pevsko društvo . Grafika:, udeleži v čim večjem številu. Športne kroge prosimo, da ro ozirajo na to odkritje in po možnosti opuste druge prireditve. Novi rekordi v težki atletiki. Pri zadnji težkoatlestskih mojstrstvih je sunil pare®”1, Artur Rei nman.it iz Gene ve obojeročno i kilogramov Ln ustvaril s tem svetovni rekoi za to kategorijo. Fric Hunenberger iz Baze la pa je potegnil z desnico .90 kg, kar znači švicarski rekord v težki teži. Poskusil je tudi zboljšati svoj lastni rekord v enoročnem sunku od 113.5 kg na 116 kg, kar pa mu ni usPe' lo. Slednjič je zboljšal Josef Jacjuenoudroh«1' pijski rekord v petoboju za lahko težo 445 na 460 kg. . Svetovni mojster v grško-rimski rokoborbi Hans Kawau z Dunaja si je priboril j>red P« dnevi championat v Rigi pred Poljakom neckijem in Amerikancem Stekkerjem. Kako je tolkel dr. Peltzer svoj svetovni rekord. Glavna pozornost pri zadnjem lahkoatletskem mitingu v Budimpešti se je koncentrirala ua visokega, plavolasega Nemca d . . Peltzenja. Smrtna tišina je vladala, ko sta nastopila']:: teku na 500 m oba mojstra. Na notranji progi stoji mali, zastavni Oger Bare , poleg njega nemški velikan. Oba sta nervozna. Proga je od dežja nalahko namočena, zrak prijetno hladen. Startni strel! Tempo in stil obeli mojstrov je čudovito enakomeren, 100 m pretečeta v 12.4 sek., 200 v 25 sek., in Sele sedaj napne Nemec vse svoje moči. Energično pridobi na prostoru (300 m 37.4 sek.). Barsi poskuša zaman, da bi se ga držal. Popolnoma svež začne dr. Peltzer zadnjo rundo (400 in v 50.4 sek.) in doieče cilj 6 m pred Bareijem-Vsi trije časomerilci stopajo istočasno 1 : 03.6 sek. — svetovni rekord! Pa tudi Barsi je potolkel dosedanji svetovni rekord Šveda Lund-greoia (1 : 05 selc.). Zgradba zračnega velikana. Nemci gradijo sedaj na j večji aeroplan sveta v Friedrichs-hrtvenu ob Bodenskem jezeru. Naročila ga ie' japonska vlada, kajti Nemci sami ne smejo graditi v smislu mirovne pogodbe tako velikih zračnih ladij. Krila, ki nosijo aparat, imajo razsežnost 70 m. Aeroplan lahko sprejtiie v svoj čoln 100 ljudi oziroma veliko število bomb. (ioni ga 12 motorjev, ki razvijajo skupno nnoč 5400 HP in dajejo aeroplanu veliko hitrost. JaponJska vlada ga bo najprej preizkusila, če lahko poleti i® Japonske čez Veliki ocean. Maribor. m- Postaja Tezno. Da bi se ustanovila_ab postavila postaja na Teznem, ,®e ®e precej časa govori. Govori ,se tu v Mariboru, \ Ljubljani in v Beogradu, a postaje ni in je m. Aikoravno je potreba postajališča Tezno pri Mariboru eminentne važnosti, se vendar merodajne oblasti ne zganejo, kot nam je znano. Z ozirom ua resno potrebo tega, se je občina Tezno izrekla pripravljenim, prispevati za gradibo postaje-kolodvora lepo vsoto 100.000 dinarjev. Tudi v proračunu za leto 1926/27 je vstavljena potrebna vsota. Obstoja samo ne varnost, da se ujiorabi —- če vidji. /k!?!,. v’ da tu ni zanimanja — že name««®* ‘ druge svrhe. Kako težko^e jz »J W vsem Sr«du kako podpoi jraauTnljivl0> Mkaj se odlaga Tudi s privatne strani je pripravljena zgradbo foo.000 Din. Torej m. delo! ‘ _ Mariborski paxk bo, kar se tiče razsvetljave, pač spremenil v kratkem svoje žalostno tiče. Doslej so se zbirali, ker ni bilo v parku razsvetljave — vsaj zadostne ne — razni elementi, ki iščejo utehe v temi. Sedaj pa bo tudi tega konec, glavni drevored je ze razsvetljen, električne žice se že napeljujejo tudi po Drevoredni ulici. Tu sem P*-'"® , 26 svetiljk. Napredujemo vsekakor in tu varnar \ parku je znižal cene pri k* ZDPET SAMOMOR Dvaindvajsetletni Sima Stclanovič, stud. phil . drugega semestra, na ' ukajsn. univer-» „iwa 14. uri skočil v Gruberjev kanal pri mostu na Poljanski cesti dn utonil. iPokinik je bil zelo marljiv, nadarjen di-ja k, rodom iz Nlkšiča v Črni gori. S svopm M. Pivec, Jev-Zemljepis: Ge- Gospodarstvo. IjJUBLJANSKA BORZA, petek, 11. junija 1926. Vrednote: Celjska .posojiln'«* i1' .1“ den. 193, bi. 195, zaklj. 19o: Merkantiln. o„ lta, Kočevje den. ICO, bt. 104. . jca >šešix«, tovarna klobukov d. d., Haolja den. 103, bi. 105, zaklj. 105. borze. Zagreb, 11. junija. Devize: Nevvork ček 56.476—50.776. London izplačilo 275.4 do 276.6, ček 275.337-276.537, Pariz izplačilo. 168—170, Praga izplačilo 167.697—168.697,. Curih izplačilo 1096—1100, tek 1096.048 do $ 1100.048, Dunaj ček 800.15-804.15, izplačilo S00.375—804.375, Berlin 1350—1354 Curih, 11. junija. Beograd 9.12 Newyork 516 73 London 25.1225, Pariz lo, Praga 15.30, Berlin U 9625- Milau 18'825' 1),Unai 729875’ Bukarešta 2-l 75. Sofija 3.7475, Budapešta 0.007270. — »Čas«, znanstvena revija Leonove družbe. Vsebina 5. zvezka: l Razprave: Naša poljedelska statistika. --Dr. A. Gosar - Ljubljana. Bistvo in p<>mčasa^. Krek in notranja ureditev jugoslovanske države. - Izidor CaI^a‘.'lk B^eda k časopisni kritiki Krekove številke. L Dolenec. Barvne »rakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri LUD. BARAGA, š',enbur?Za. 21 1 Cb promenadne, bele in barvaste, ^1 ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, saraoveznice, lepne robce, nogavice v rasnih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo prt JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA Svojim cenj. odjemsliem vljudno sporočam, da sem se s svojo trgovino z mešanim blagom preselil z Meljske ceste 41 v Vetrinjsko 30 ter prosim, da mi dosedaj izkazano zaupanje ohranile tudi v naprel. z odlič. spoštovanjem Rlldolž E3ici'4llois5Cil', Irgov. v Mariboru Za vsako besedo »e 50 par, za debelo ti pa Din !•—. Kupimo star svinec. — Mestna plinarna, Ljubljana. Poletna stanovanja z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. Okoli gradu in v gozdu mirno in prijazno sprehajališče. V praša se pri oskrbništvu. Otomane najfinejše izdelave v da-mastu 700 Din, v blami 800-1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Din in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever. Gosposvetska cesta 6. Glej sinko, primerjajva enkrat perilo, oprano z s perilom, opranim z drugim milom Kakšna razlika! Perilo, oprano z Zlatorog terpenlinovim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg lega sam našla v Zlatorog lerpenti-novem milu že drugi zlatnik po lO frankov I ima v zalogi A. ŠARABON LJUBLJANA GLAVNA ZALOCA TU- IH INOZEMSKIH MINERALNIH VODA Tri lepe poslovne sobe v I. nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka bi. 8. Celulozni les Mehka drva, plača najbolje Pructus, Ljubljana, Krekov trg 10. NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni s so edino „Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani" olvori pri-krojevalni teoretični in praktični tečaj za g/mojstre in g. pomočnike. — Sprejemajo se tudi udeleženci i/. dežele. Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. MAJCE, Celovška cesta štev. 57, Ljubljana 7. Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi), Kapilal in rezerve Din 20,100.000—. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantrteje PODRUŽNICE Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 129,142,458 Jack London: 98 Morski vrag. Izmed robe sem vzel težak plašč. Poznal sem te vrste blago, ki je bilo tako debelo in močno, da je kljubovalo dežju in se ni .premočilo, četudi je bilo cele ure na mokrem: Ko ga je bila oblekla preko glave, sem zamenjal deško čepico, ki jo je nosila na glavi, z 'moško kapo, ki je bila toliko velika, da ji je pokrila lase, in ko je spustila okrajec zadaj nizdol, ji je docela pokril vrat in ušesa. Učinek je bil očarujoč. Njen obraz je bil tak, da je moral biti v vseh okolnostih videti ljubek. Nič ni .moglo uničiti njegove izbrane okroglosti, njegovih skoraj klasičnih potez, nežno zaokroženih obrvi, velikih rujavih oči, ki so bile jasne in mirne, 11UTI10. Baš tedaj je veter potegnil močneje kot dosedaj. 'aiel je čoln, k0 se je postrani ležeč vzpenjal preko grebena vala. Nenadoma se je nagnil, tako da je bila eolnova stranica v isti višini z morjem, in zajel nekoliko vode. Tedaj sem ravno odpiral konzervo s prekajenim jezikom. Planil sem k vrvi in jo bas pravočasno snel. Jadro je udarilo in zaplahutalo in čoln se je vzravnal. Čez nekoliko minut sem ga zopet uravnal (Po vetru in se vrnil, da pripravim zajtrk. ■» .»Prav dobro vam gre izpod rok, kakor vse kaže, asiae razumem mornarskih reči, je rekla in resnob- ! no odobravaje prikimala z glavo, ko je gledala mojo krmarsko pripravo. »Vendar bo samo služila, ako bomo vozili po vetru,« sem pojasnjeval.« Ako pa bomo vozili bolj prosto in bo veter vlekel od zadaj ali kake druge strani, bom moral sam krmariti.« »Priznati moram, da ne poznam teh strokovnih reči,« je rekla, »razumem pa vaš sklep in ta mi ni všeč. Saj vendar ne morete krmariti dan in noč in brez konca in kraja. Zavoljo tega upam, da me boste učili tega; po zajtrku začneva. Potem se boste mogli vsaj malo vleči in spati. Imela bova stražo kot na ladji.« »Ne vem, kako naj vas učim,« sem ugovarjal. »Saj se pravkar sam učim. Vi niti mislili niste, ko ste se mi zaupali, da nimam z majhnimi čolni prav nobenih izkušenj. Sedaj je prvikrat, da sem sploh v takem čolnu.« »Potem se bova skupaj učila, gospod. In ker ste sedaj že krmarili eno noč, me boste učili, kar ste se naučili. Sedaj pa zajterk! Moj Bog! Kakšen dober tek povzroča ta zrak!« Nič kave,« sem rekel obžalovaje in ji podal neki like s surovim maslom namazanega pomorskega prepečenca in kos prekajenega jezika. »Tudi čaja ne bo, i ne juhe, nič vročega, dokler ne dospeva do suhe | zemlje.« Po preprostem zajtrku, ki sva ga zaključila s čašo mrzle vode, je Maud prejela prvi nauk v krmarenju. Učivši njo sem se sam prav mnogo učil, dasi sem uporabljal le znanje, ki sem si ga pridobil z vodstvom ladije in opazovanjem krmarjev, ki so krmarili v malih čolnih. Bila je dobra učenka in se je kmalu naučila obdržati smer, odvreči vrv v sili in druge reči. K c pa se je oči vidno utrudila, je izročila krmilo meni. Jaz sem bil zravnal in zložil odeje, ona pa jih je začela zopet razgrinjati po tleh. Ko je bilo vse lepo narejeno, je rekla: Sedaj gospod, pa idite spat. In sicer boste spali do kosila. Do večerje,« je popravila, ko se je spomnila, kako je bilo na ladiji urejeno. Kaj sem megel storiti? Silila je in rekla: »Prosim, prosim«; nato sem ji izročil krmilo in storil, kot je bila rekla. Občutil sem neko posebno radost, ko sem zlezel v posteljo, katero so bile njene roke pripravile. Bilo mi je, kakor da so se odeje navzele miru in samozavesti, ki ji je bila tolikrat lastna, toda da sem čutil neko zaspanost in zadovoljnost, da sem se zavedal nekega okrcglastega obraza in rujavih oči, katere je obdajala ribiška kapa, da sem sedaj videl sive oblake, sedaj sivo morje, nato pa sem se zavedal, da sem bil spal. (Dalje prih.) ' ' . : 1 ,: .;■■ |____________, ;v,- :r;,> | V Čevljarji iz Vojvodine na svojem zboru v Novem Sadu, dne 25. maja 1.1. protestirajo proti nizkim cenam naše obutve. Pritožujejo se, da nimajo zaščitne carine. Trdimo, da so zaščitne carine skoraj v vseh državah, toda največje so pri nas. Prinašamo pregled koliko se plača carine pri uvozu enega para pri nas in koliko v inozemstvu: Vrsta čevljev Kraljevina S. H. S. Indiji ielmMiltii Slinila IMUa Bilandija Moški čevlji Din Din Din Din Din Din 850 gr ©€>•- 32' 25' 30' iš- 10 — Ženski čevlji 500 gr 85- 23’ 29' 24' ia- 6‘— Otroški čevlji 560 gr 82 - 15 — 23' 14' sa— 4 — V Anglijo je uvoz prost, brez kakršnekoli carine. Dalje zahtevajo čevljarji strogo kontrolo carinjenja naše obutve in zahtevajo, da se preišče, koliko plačamo davka. Nimamo tajnosti. Naše delniško društvo je osnovano na podlagi zakona. Kakor takšno mora polagati javno račune. Zaposlujemo samo domače ljudi, delamo pošteno na izpopolnjenju obrti in trgovine. Delamo pot znižanju cen življenskih potrebščin. Služimo stotisočem ljudi z dobrimi in cenenimi čevlji. Plačujemo davke, ^plačujemo carino v milijonih. , . i n«7q \vm<'R 9RTK7N1KAR — Za tlikamo >Merkur v Ljubli&nl Andrej Sever. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSA.« D KK ZBLKZnika.h.