4*U » I 4*07 tod Holiday** GLASILO 01 NARODNE PODPORNE JEDNOTE VrmàmUki im mftwwmiUi pra atril MIT 8. LwwedeU av. OfflN If HIT ta. Uwtáaii Tslepkoa« i LawidaU jto-year XVII. - ckmZ'¿'a'^acs chicaso, in, ¿etrtek, i* (aug. u), 1924. stev.-number 191. rata •! »WfUtd bt Ip «mtim 1101. Am •! Ort. t, Iflf. ««lUHMd h í«m 14. 1*1«. pravi politični cirkus šele pričenja. ygOFMIJONALNI POUTIČAR-jI OBLJUBUJBJO DOBRO PREDSTAVO. M predstavi se bodo pothritovali najmodernejših isnajdb. Waahington, D. 0. — Demokra lični politični akordi t Clarksbur-ia so utihnili in na vrato zdaj pri dfjo republikanci. Oficijelno so #bmtili Davisa, da je kandidat demokratične stranke. Po nazorih republikanskih političarjeV se spodobi, da zdaj republikanci obve ijo Coolidga oficijelno, da je nji bor kandidat, Stvar se mora izvršiti dramatično in s sijajnim pompom in na drug način kot pri demokratih, da bo imela večji učinek pri ljudeh. ki še nekaj dajo na take prireditve. V starem Rimu so rekli, ao kruh in igre potrebne, da ibega in omami ljudstvo. V se njih modernih časih menijo, da mo igre brez kruha zadostujejo, aledi ljudstvo. Glavno ao igre, truli ae pa samo obljubi. To zado-je po mnenju profesijonalnih političarjev, da ae omamijo ljud t mase. Republikanski političarji meni ako je Davia govoril 50,000 jndem, mora Coolidge govoriti ¡5,000,000. Razume se, da tudi re-blikanski kandidat nima tkko čnega glasu, da bi ga ališalo n tehničnih pripomočkov 25,-100,000 ljudi. Zato bo republikan ki kandidat Čital svoj govor pred rezžičnim telefonom, ki poneae ijefov clas na vse kraje Zdru-' nih držav, da ga slišijo vsi, ako bodo hoteli noelušati, ki ima It Ifojr Bftr D rezil čn i' telelon. Enajst telefonakih brezžičnih *taj bo oddajalo valove na veo trani, ki bodo imele zveze z o-rom, s katerega bo republikan-ki kandidat čital svoj govor. Ceremonija prične danes zvečer ounih v dvorani Memorial Con-Isntal. Republikanski političarji ae «il-vesele tega dogodka in menici» bo republikanski kandidat l*»cdo ubil demokratskega. To njegov odgovor na izzivanje mokratičnega kandidata. Ko-j m bile izrečene te besede, je bilo že žal zanje in so hi-w popravili, da ne bo ravno od-®Vor n» Daviaov govor, ker je "publikanski kandidat žc imel T°j «ovor spisan, ko je pričel go-•nti demokratični kandidat. »f»k to nič ne de, se tolažijo WJ" republikanske stranke, pra-^»d po v or še tudi pride. ■ besede in izjave pomeni-prične politični eirkua, Mats ve bodeta pa dajali obe » franki. Druga drugi boie-¡rj»tali korupcijo, izdajstvo b ,ntprM°v. nezmožnost ••apak Wall Street« je vse-k*tern izmed starih strauk kajti zaščitnici. privatnih "" ^ ¡ntereeor.au obe. Proglod godkov. Republikanci in demokratje postavljajo šotore za politični eirkua. Utihotapljanje priaelnikov; obmejna policija se pomnoži. Obtoženi oljni magnatje ae aku šajo izviti ia zanke. Nizkoten maščevalni Čin ljubosumne žene v Chicagn. Loeb-Leopoldov proces se Še vleče; državni pravdnih je opustil 50 prič. , InoM—tro. Ententa je menda potvarila balkanske države, naj bodo mirne. Nemci in Franooti ae Še niso zedinili glede Porurja. Protiangleški izgredi izbruhnili t Egiptu. Ameriška letalea poletite da nea v Grenlandijo. ObtožoRl oljni latorosi so izHotivajo b zanke. izigrali so trhniöno po tiso, da si ontom obtožbe. n Kvaren ugrizljej podgan*. fcoria, IU. - Velika siva pod- W,"*ritnila Billy ZT " fli« "»»owa v spanju. JJ '«'d. mu je žilo na roki. r '"al in ko so se star-je deček počaai krvavel. J- zbežala a pu. t i la ja " 4 *rvavo sled. Hledili so ji i i" jo ubili. Podga- C' ' i* postavila v bran in aku-"v°je preganjale«. l*talci ponesrečili smrtno. Wj U mm u ki. m K ks'1-r.if. Padel ». da j ll !«uao«, Mich. - Ko se je H ' f rd C. i'onley spustil a ' tela, jo počil pes. J" hi! pritrjen apa e tako nearečno na ^ «blejal mrtev. J** Obkpo, Oal - Hoy "rey Un¡nj tU M r VrA ko tiso« čevljev vi-"»nom. Naenkrat je ; ' leti Malo nizdol, pilot , ' da zopet letalo la xa «t on j Padlo jo a * H^e. ila M, n en,ni ^ p^t,^ ak e».. toi., »r, Sodišč« i« Bi iveklo troje aodbe. Washington, d. 0,4- Bogati privatni bizniški intereai ao glad ki kot jegulja, kadar obrite i mreži zakonov. Zelo telko jih je obdržati v mreži, ker imajo kred stva, da lahko razrinejo najtetnej šo zadrgo, da aopet smuknejo iz mreže. Časopisje je poročalo s debeli mi črkami, da ata Edward L. Do« heny in Edward L. Doheny Jr. obtožena podkupovanja in aarote t namenom, da oelepariU vl«do, d« teko dokaže, da ao rai^aâkLpred zakonom : bogati in eiromaki. Ljudje, ki vedo, da ei lahko človek, ki ima denar, najame naj boljše zagovornike, medtem ko ai-romak nima velike izbire v zagovornikih, da bo igrača prijeti oljne magnate, prltirati jih pred ao dišče in obeoditi. Dvom teh ljudi je bil preeej upravičen, kar potrdijo dogodki, ki ao ae razvili po obtožbi. Veleporota je atorila avojo dolžnost In je obtožila oljne barone. Ampak advokat je, ki ao jih najeli oljni magneti pa tudi ne epe. Ad-vokatje ao se obrnili na višje ao-dišče Diatrikta Kolumbija, da ae obtožnica zavrže. Svoj predlog podpirajo z dejstvom, da je aena-tor Thomas Welsh razpoalal avoj obtožilni govor dne 6. maja a brezžičnim telefonom, ko je zborovala veleporota. Frank J. Ho-gen, glavni zagovornik oljnih magnetov, trdi, da ima več članov veleporote na avojem domu aparat brezžičnega telefona in dla so lebko prisluškovali obtožnemu govoru eenatorja Walaha, kar je povzročilo, da ao imeli predeodke napram obtožencema. Veleporota, ki je obtožil« oljne magneta, je obtožila tudi Kalla, bivšega tajnika z« notranje zede-ve v Hardingovem kabinetu, kot sozarotnika, da ae iaroči mornariška oljna rezerva Edward Do-henyju. Advokat Hogan ae opira pri zagovoru avojega predloga, da je Thomaa Walsh kot senator imel poeebno oblaat nad oljoo preiske-vo in da kaj Ukega priznajo tudi člani veleporote ; d« je Weleh naznanil v čaaopisjn, da se poeluli brezžičnega telefona pri razgovoru o oljni preiskavi; da ae je rti* govarjal a pomočjo brezžičnega telefona, daeiramo ga je advokat Flogan posvaril, d« zboruj* vele-porota in d« ao bile Welahova o-pazke take, da ao vplivale na ve-ieporotnihe. Iz ugovora, katerega je violi! advokat v interred avojih klijen-tov, je jaano razumeti, d« je želj« privatnih oljnih iatereeov po tlmêiti veo «fero, le preden pride do obrevneve pred porotaiki. Privet ni oljni interesi ee bodo branili a vsemi sredstvi, a katerimi razpolagajo, da «e pride šken dal i podrobnosti v jevnoet Kaj ti če eljM magneta ia bivši Uj-oik za notranje zadevo pridejo pred porotnike, — bo omaaaao pe rilo prelo javno im poleg le poeto-ji n* v a meat, d« bodo ebtoštnd oheojesi v ječ«. # POLICIJA OB MEJI SE IZDAT-NO POMNOŽI S POMNOŽENO POLICIJO NA- ^^JÍÍÍt SffÍÍÍ.™ ^ P° cenzurirani!» poročilih hotapu1njb tuji- Kapitalisti lahko dob« delov«« p«-oeni ia Mehiko. N«w York, N. T. — V čigavem intereau je bil aprejet nov aaae-Ijeniški zakon, se vpraša človtk, ko prečit« aUtiatične številke o naseljevanju in čita izjave dela?-akega tajnika James J. Davia«, Ali zakon koristi delavcem ali privatnim bizniškim interesom! Delavski tajnik Davia predvaem pripoveduje, d« je bilo lani vti-hotepljcnih v Združene drl«v« od 50,000 do 100,000 delavcev. £d«j priporoča Davia, da naj ae pomnoži policija ob meji, češ d« a« mo 460 mož patruljira ob meji. Ali bo pomnožena policija m ustavila vtihotapljenje tujesem skih delavcev čez mejo t Nemogoče 1 Ako bi ae hotel a policijo do-eeči kakšen uapeh, bi moralo biti ob kanadeki meji noč in dan na straži najmanj ato tiaoč polioajfv. Pomnožitev obmejne polioij« bo bo prineel« drugega kot obtežitov davčne butare za ljudatvo. Delavski tajnik nato nadaljuje v avojem apiau v ,4New York Worldu"i "Trideset tiaoč Kitaj cev čaka na Kubi na priliko, da ae vtihotapijo v Združene drlave. Pri volji ao plačati od $100 do $2,500 od oaebe vaakemu, ki jih vtihotapi v Ameriko. V vancou-verskem okraju je mogoče dragih 6000 Kitajcev, ki čakaj« as opeko priliko. Kar oe tiče Dol«g)c »i—, natanine ^ In N.Uon V fiskalnem letu je bilo legal no dovoljeno 522,919 emigrantom vstopiti. Od teh jih je bilo samo 335,480 iz takozvanih dežel a določeno kvoto. Mehika je dala 63, 788 emigrantov, katerim je bil legalno dovoljen vstop. Kanada je nam poalala 117,011 emigrantov. Z drugimi beaedeml pomeni, da io dale dežele v zadnjem leta, la katerih ni omejeno naaeljevanje več ko dve tretjini od Števila iz Evrope. Enemu miljonu Mehikancev ee lahko dovoli vstop v prihodnjem letu." Ako ae ta njegova zahteva primerja a Statističnimi podatki, kakšen namen ima zakon za ome jitev naaeljevanja, ae dobe zaključki. Omejilo ae je naaeljevanje iz Evrope, privatni bizniški Intereai ao tudi zahtevali odtiee prstov na-aeljenikov, ki prihajajo ia Evrope, medtem ko lehko prihajajo oaaeljeniki ia Mehike. Kej to po-menif Vaak delavee, ki bi prišel it Evrope, pa bi ne bil pokoren privatnim bizniškim Interesom, bi ae lahko deportiral brez vseke obravnave. Obesili bi mo, da je bil le v Evropi poznan kot etrasten in nevaren radikale«. En miljort Mehikancev lahko pride v prihodnjem letu v Zdru-lene države. T«ko je rekel delav-aki tajnik. Za evropejake delavee je pa Itevllo omejeno. Ali ni to značilno t Špaaaka anaada v Maroka aa punta. Vojaki nhtevajo, da mora dikta tor Primo da Rivera takoj od stopili. Kralj v škripcih. Parit, 18. avg. — Kolikor je in privatnih veateh t španske me je, ao kuha v Španiji telo reana kriza. Sedanjemu, fašiatovako pobarvanemu dikta tor ičnemu režimu v Madridu preti velika nevarnost; obenem je v nevarnosti kralj Alfonao, da izgubi avoj tron. Španska armada v Maroku, kjer Že tri leta bije obupen boj z rebelnimi Muri. je dala vladi ultimat. da morebiti konec diktature in general Primo de Rivera mora odatopiti. Puntareko gibanje v maročanaki armadi vodijo nezadovoljni čaatniki, ki tthte-vajo nazaj generala Berenguerja, katerega je vojno aodilče pod pri tiakom diktatorja odstavilo radi španakih porazov v Maroku. De renguer ee tdaj nahaja v Parizu Kralj Alfonz, ki podpiše vse kar hoče diktator Primo de Rivera, je prišel v velike škripee. Ubirati mora med diktatorjem in maro čansko armado. Najnovejša vest ee glasi, da Primo de Rivera in kralj konfe rirata v Santanderu. Vojaška po aadka v Madridu je le deeet dni pripravljena na vae alučajnoetl. Bojevanje na španski in fran coski fronti v Maroku ae nada ljuje. Polot okoli avata. Panea aaputtita Aatfrlftina . Islandijo. Rejrkjavtk, Islandija, avg ata vČerar zaključila, da poletite v četrtek proti Grenlandiji. Letalca se usta vita v Angmagaaliku kakor «e glasi njun prvotni načrt. Vaa pri zadevanja, da bi ae našel kak dru gi primerni kraj na ledenem kontinentu, ao bila zaman; konČ no je pa prišla veet, da je pernik "Getrude Saak", ki je naložen a potrebščinami ta letalca, arečno prodrl akozi led v pristan Ang magaalika. S tem je bila odstranjena glavna ovira, ki je zadrle vala Smitha in Nclsona v Islandiji. POBOŽNJAKI SO SI STIPLI MID SABO. župnik j« krepko posegel v pro-top. Atlasta, Ga. — Aretiran je bil rev. A. c. Retteree, župnik eer kve Kvetosti zaradi pretepa pred cerkvijo. Obtožnica očita njemu neped, pet njegovih ovčie je pa obtotenih nespodobnega obnaša nje. Pretep ae je Izeimll iz prepira dveh Žensk. Ko je župnik prišel na lice meste, je uderll eno ženeko a samokreaovim kopitom po obrazu nakar je sledil splošen pretep, ka teremu jo šele policija napravila konee. poizkuSbn kril SAMOMOR OD — Blagsjntk prve nerodne benke je poekusil izvršiti samomor t aamokre^.rn Zadel te je alabo In ostal bo pri Življenju, seveda slep. To je po-vtročiio, dt so preglede!! račune in imetek banke. Pri t*m pregledovanja to odkrili prifluajkljaj 9225,000 v bančnem iasetk«. alt« pokradli tlie Parit. IS. «vg. — Franeoeki tO* nenji ured je deaes dementiral veet, d« ao ob čaeu pogostitve ameriških oglaševalnih klubov v palači fraoeoskega predeednike dae 29. julija izginiU mnog« zlate žiiee i mize. Ta veet ee je preeej razširila v Praariji ia prišle >a tudi v Ameriko. Zunanji «red pravi, da je veat izmišljena Predsednik freaeoake republike BRUTAL1N ROPARSKI UMOR. Detrott, Mi oh. — Neznan mori leo je a batom za igranje žoge n tfil 60-le t nega Caaper Vurgenaa in njegovo eno leto miejšo eoetro t ^ftiio. Vurgene je ležal mrtev aa proda jalno mizo v prodajalni, njegova seetre pa na sofi v bližnji sobi, ko ao eoeedje odkrili dvojni umor, Morilee je premeial vso kilo, ko j« iskel plen. Bet, e keterim eU bila bret in teatra umorjeaa, «o našli pod stopnicami. Policija nima aledi o morile« Sovjeteld poelanlk aa Mekiko. Moekva, U. avg. — Uradno na zaanilo ae glaei, da so vpoetavlj« ni diplomatic odnolaji med Me hiko »a Kneijo, Pogajanj« ao ee vrti!« v B^rlioo M. Peetkoekl poj de ko eovjetaki poslanik v Meti «o C Iff. CVesfo ia okolieet V potok ae-etala« la gor ko. J «te i vetrovi Ententa prepovedala Balkancem vojno? MacDonald in Htrriot na boata pustila, da bi «a Jugoslavija in Grilca «popadli s Bolgarijo radi macadonako-ga sikanja. Vladi t Balgradu in Atanah «ta bili baja ia obvolčani, naj prodloftita tporna vprašanja «vatli potlanikov v Parisu. Paril, 13. «vg. — N« Balkanu šo vedno kipi, toda vojne ne bo. Iz tukajšnjih diplomatakih krogov ae poroča, da ententne velesile ne bodo pustile, da hi ae la macedonake krizo izclmlla nova balkaueka vojna, še manj pa kak evropski konflikt. Franoija in Anglija sta te neformalno sugestirall Jugoslaviji, Grčiji in Bolgariji, naj predložo svoje aporne zadeve svetu poala-»likov v Parizu, ako ae ne morejo med aeboj pomiriti. Italija je tudi posegla vmes. Itelijanskl diplo-matje v Parisu ao mnenje, da Jugoslavija in Grčija pretiravata važnoat avtonomiatičnega gibanja v Maccdoniji. • Poročila, da ruaka aovjetaku vlada financira macedonake ko* mitaške avanture, ao tukaj ne jemljejo rcanim. V uradnih kro gih ne verjamejo, da Kusija išče kakega konflikta na Balkanu v svrho, da napade Humunljo In Poljsko. Vse to so le govorlee brez podlage. Sedanja politika Franeije ln Anglije je, da nihče ne moti miru, bodisi na Balkanu ali kjerkoU. MacDonald, niti Herriot ne boeta zalagala a denarjem, niti a strelivom nobene države v avrho nove vojne. Sofija, ¿tolrarlja, 18. avg. — Uolgnrhka državna hanta In vse druge finančne institucije v Sofiji ao danes pod močno policijsko in vojaško stražo. Policijaki pre-fekt je pred nekej dnevi informiral bankirje, da ima abeolutal dokaz, da nameravajo komunieti in agrsrei pognetl eofljske banke v zrak pred četrtkom. V državni banki je četa vojakov a strojnicami. ÛUDEN VZROK ZA TRAGEDIJO Ustrelil je leno ia sebe, k«r j« tona silila v zakonsko loéitev, da poroči nJega. , < » Oreat Neck, L t* Čudne so tragedije, ki se odigravajo v človeškem življenju, toda vsaka ima svoj vzrok. Prank Fayard je ustrelil 22 let-no Dorotejo Woodovo, ker Je silila, da so loči od avojega moža, da lahko poroči njega. Pismo, ki ao ga našli v Payer* doVem žepu in je bilo nealovljeno na Clark Wooda, pOjaanjtiJe tragedijo. Fayard pravi, ako žena ne odneha a svojim pritiskom, da ae loči od svojega moža, da poroči nJega, da ne bo poročila nikogar več i ne njega in na drugega. Delavci, ki so delali na golfo-vem igrišču i«eke Muce*«*, ao sil* šali štiri strele. Ko so ee vračali pol ure kasneje domov, oo našli na eeati avtomobil, v katerem ata bi* la Woodova in Payerd ustreljena, žene je bila dvakrat uatreljmia v glavo, Payerd v levo senee, četrti atrel je pa zgreši! eilj. Avtomatlč-ni samokres je ležel v avtomobilu. FARRINOTON ZA LA POL-LETTA. SpringfUld, Dl. — Frank Far-rington, predsednik 12. dietrikU rud a rake orgenitarije IT. M. W. of A . je indoreirel keodidetaro Kober« M U Follette v poaebai izjavi, ? kateri previ, de progreme štorih stfenk ne vsebujeta ničesar, kar Iff koristilo delavcem. JAPONCI PRRDSTAVURNI PREDSEDNIKU D 0. — Japoaeka ••jaška »»sije. ki eos to ji ia «eem ¿lañov ia je prepotovala Evropo, jo bila prodetavljena pred srda ik« Coolidga- Mieiji načelu Je geaerei-ai lejtaaat Wads. BaJ za konooalja aa ša vleče v Londonu. Herriot poroča, da bo aporatum s Nemoi radi Porurja dosežen vaak tet. * London, 13. avg. — Herriot je včeraj popoldne informiral "veli* ko štirinajatorico", da bo t>pora-sum t Nemci radi Porurja dosežen najbrž še danes. Harat»tanje o izpraanltvi Porurja traja fe tri dni in to aadržuje aeključek konference. Privatne aeje med Nem-el, Francozi, Belgijci in MacDo« naldom ae vrše neprestano, Beje ao eicer strogo tajne, toda izvede* lo ae je toliko, da pogajauja na. predujejo. Za kulisami ae vrše mnoge kupčija. Francozi ao men» da povišali eeno izpraznitve in zahtevajo vedno več trgovinskih in ekonomskih koncesij. Znano je tudi to, da Belgljei ne podpirajo Francozov. Promijer Theunia je rekel odprto, da ae j« Belgija Že naveličela okupacije Porurja, ker Ima preveč stroškov in drugih eitnostl. Francozi bi rtdi dobili od Nemcev zegotovila glede pogojev nove trgovintko pogodbe, katera ee ima skleniti kmalu med Fraaeijo in Nemčijo, AflMMtllki poslanik Kellogg j« včeraj obvestil aaveinlške delegate, da ae vlada Združenih držav intereaira za konferenco finenl-nih mlnlatrnv, ki ae vrši v kratkem v Parizu In na kateri bodo ministri razpravljali o razdelitvi denarja, ki ga bo plačevala Nemčija. Kellogg je dejal, da stroški, ki Jih je imela Amerika a svojimi četami v Porenju in razne druge terjatve od Nemčije morejo hiti pokrite a tem denarjem. POLICAJSKI UBOJ ZARADI MALBNKOSTI. Peoria, Dl. - Walter A. Kmith se j« pripeljsl zvečer iz Kparian-da v Averyvllle a šarečlmi avto* mobilskimi svetilkami. Policaj Robert Hloan mu Je saklleel, da naj ustavi. Hmith je preslišal po* Ueaja in ni ustavil. Policaj Je ta* ko nanj oddal atrel ln ga zadel smrtno. POKOPANI POD GORBOIM BRNOM. KnlghU Unding, Cal. — Ogenj Je nastal v hlevu Itivcr Farma kompanlje, v katerem Je bilo hra* njenega 7.V) ton sena. Poljski de< lavei so se trudili otetl živino ia hleva, « pri tem se je bi" zrušil in gorele seno je pokopelo pod sebo od dvanajst do dvajset oseb. POVZROČITELJ SKRLAT10B ODKRIT Ohioago, XII. — Po dvajsetletnem prlaadavenju sta sdrevnik« Oeorge F. DirV in Oladys llenry Diek odkrile beeilt, ki povzroč« škrlatlea. Ilala ste mu ime "Htep. toeens hemolytleiis". |rum*le sta tod! zdravilo proti škrlatiei. po* izkusi t novim zdravilom ao bili delome neprevljeni že v letu 1923, ROP PRI BBLBM DNEVU. | m. — Pet baaditov je opoldne oropalo državno banko Tri4nty za $7,,VlO lisnditje »o s« odpeljali preje, ko eo dokončali delo, ker je avtomatični aperet alarmiral policijo. Na roparski sv. tomobil je bil odden en strel, ki je «drobil vetrohran, ampak tolovaji so veecao ušli a plenom. 1100 ubitih v braatlaki revolti. Saatos, Brazilija, IS. evg. — 1% radni seznam mrtvih ia raajenik v vstaji v previnel Mao Paolo it» kanje 1100 abltik PROSVETA ÇLASILO HOVtMM WABOPWK fOOfOM» JtDttfnZ VlOVEWSKE WAKOPNE^PrO^Wt JZPHOTE LASTNINA 5£[O«Lmot oo^ovoru. RokoPtai «1»! ^ .0«. _ Naroéaina: Zedinjeae drtsve (toveo pol Uu in $124 so tri mnn; OMff $1.11 m tri m—c«. in m tnoteoBatvo M m fot tota* Nultf M TM, Mí ÍM »t« ■ "PROSVETA- 1OS7-S0 S*. l^wmd&Jiwmmw», Chi—f. «TuTENLIGHTENHElir Org.. ml tkm IImmíS N.tU»*« JMMHN 0..'d by t k. ^ temeni. Bubwription : UluUd 8UUs < Chicago ffl.fiO, I and foreirn con* tries i II II M Chicago) Md I 00 $* per y»«r; ISF" "D."»'.« t' «kl*?«)« pr. 144) . tes 4mvm r*ukl* urabiM. MM«ai »•» J« • Um iui», 4« M attswl I Ml. M SMISV» ftMvit« J« r»»»- POIZKUSI ZA UNIČENJE DELAVSKIH ORGANIZA-CIJ SO ZAMAN. JAVNA GOVORNICA. GUtori članov S. N. P. J. is čiUtoljev Proavcte. Pueblo, Golo. —* Tudi jaz želim dati v javnost o dveh osebah, izvoljenih v vodstvo katoliške jed-note, ki sta prišli na povabilo v nai kraj k proslavi 30 letnice dvorane svetega .Jožefa. Grdina in Zalar sta prišla sem kot učitelja, a kaj smo sc od nju naučili f Poslušajte o njuni modrosti. Na irskem vrtu sta imela govor, v katerem sta vzela na piko "rdečkarjo . Kako da moremo trpeti fo živirio (socialiste) med seboj, sta rekls; da to niso človeška bitja, da so živine brez pameti in nma ter brez katoliške duše. Kdor nc verje v katoliškega boga, da nc spada med ljudstvo. Primer: Ko bi Loeb in Leopold ime-la katoliško šolo, bi nc umorila Franksa v Chicagu. , • "Tako slišimo vaaki dan, da eo veliki grešniki le rdečkarji, ki podirajo naše sveto življenje. Zato vam svetujem, vzemite orodje in naženite jih ven iz vašega kraja, oni so Živali, ne ljudje." Tako je hujskal govornik in zaključil: "Pobijte jih do enega 1" Zdelo se je, kakor bi se bili za kratko dobo preselili v inkvieitorsko dobo v Španijo ali Rim in že smo gledali, kdaj ae bo pokazala grmada, da sežgejo rdečkarje. Ve-.čino nas in tudi našega Cirila je bilo sram slišati tako zlobno hujskanje iz ust predsednika ter višjega uradnika katoliške organizacije. Srce človeka, ki ščuva mirne ljudi k takim činom, mora izgledati kakor Noetova barka, kajti v njem so vse živali, ki tulijo Iz njega. Bilo je ni izgovorjene besede, da bi jo človek lahko vzel za dobro. Sploh pa kar sta natro-bila ta "govornika", ni za človeška ušesa. V reanici sta se nam smilila govornika, ki nimata v svojih glavah Človeško pameti. Le čudno, kako da so člani pri njuni organizaciji zadovoljni z njima. Za članstvo je dobro, da taki voditelji hodijo okoli in pokažejo vso svojo plitkost. Iz sličnih hujskajočih govorov pač ne odseva drugega kakor plitkost. Siti smo take gonje, ker spoznavati smo pričeli, da je samo nam škodljiva; njim, ki jo hočejo izzivati pa v prid. Posebno delavske žene se zavedamo, kaj se imamo nadejati od katoliške vzgoje. Saj prebridko spoznavamo, kako ne-krščanska je krščanska družba za nas in za vso ljudi. Dokler smo hodile v cerkev, smo bile tepenc in lsčne, trpele smo radi zablode-ne pameti, ki so jo zmešali našim možem v cerkvi. Spoznale smo, da se nam po krščanski in katoliški morali godi krivica, zato se obračamo proč od nje ter iščemo boljšega spoznanja in bolj človeške Šole. Miroljubne smo, zato nočemo naukov, ki bi Sirili prepir in poživljali slabe lastnosti človeštva. Zato Žene svetujemo Grdini in drugim katoliškim voditeljem in učiteljem, da no raznašajo več takega krivega nauka po svetu, sami nsj gredo najprej v morajuo šolo. Ne maramo jerohov, ki bi nsm narekovali, kako velike mp-rajo biti naše družine in kake suš-njice moramo biti svojim možem, pač pa hočemo pouka, da bomo radi svojih družin znale same vse prsv uravnati, da bo med nami in možmi sporazumljenje iz ljubezni, da bomo ljudje uslužni drug napram drugemu in bo vsak zadovoljen, ne da bi mu bilo treba biti suženj ali imeti sužnja. Tudi ne msramo takega boga, ki je v "svojem" svetem pismu opravičil suženjatvo žene. Katoliški govornik je kazal na Loeb-Leopoldov slučaj, da je kri va brezhožnost. Če bi imela katoliško šolo, da bi ae to ne bilo zgo-^P^P^P^^^P^® (iil°- Kakor bi med katoličani ske organizacijo, da bodo živele le le v apominih nt ne- bilo zločincev. Saj dnevno ¿¡/a- kdanje čane. Poizkus privatnih bizni&kih interesov je mo v časopisju in knjigah o no- ponesrečil. x zločinih, ki so jih povzročili Muaaolini je a svojimi anarho-faAisti v Italiji *el celo 1£ ^Tp^mnUi daljo. PoHlužil ne je najbrutalnejie sile, da uniči delav- nazaj „a špansko inkviaieijo, pa ake organizacije, gospodarske, »trokovne in politične, ta- vidimo, da katoliška Sois niti naj-ko docela, da *e spomin ne ostane nanje. Anarho-fsiiati m,nj.nin* iiT^ft ..... ., , , , . . *, , . , , . .. ni<»rale ljudi. Siti smo torej takih ho divjali proti organiziranim delavcem kot barbari v tuji 4olt n.4 «uijni pouk naj bo v *>. podjarmi j eni deželi. Ampak delavci BO pO tem divjanju eiallsmu, ki stremi sa izboljšanjem ptrnili svoje vrste, delavske organizacije so zopet oiivele! *l»i«*k« družbe, in anarho-faAisU ho bili razkrinkani pred vaem «vetom kot , . Ilatlh, ki uec nereanieo in * oko- navadni za vratni morilci, ki skulajo avoje tatvine, rope ri*,.aio ltamo tepiu tfo^b^t Njegov govor je kaaal, d« ja hjl mogoče ,"govorni*^" jrevn^takrat na lit a nečem drugial, ne k vodo. Zvečer sta govornika spet govorila v dvorani, kjer pa ae je nji-ms pamet preobrnila, da ata začela jemati beeede nazaj. Rekla sta, da vse, kar sta govorila tam gori, ni rea in sta pripravljena vsako besedo vzeti nazaj, da obžalujeta itd. Pozna se torej, da je fanatizem vladal v glavah. Članstvo bi pa moralo is tega apoanati, da je njemu v škodo držati v vodstvu svoje organiaacije lahkomiselnega, ki ne znata kontrolirati svojega jezika. Pa četudi ata govorila tiato v fanatizmu, ata je nokazala torej le bolj resnično, kaj čutita v svoji notranjosti. Ali ste člani katoliške jednote torej zadovoljni t voditeljema, ki trosita po svetu take neumestnostif Zaničevala sta vse šole, kar jih je po svetu in rekla, da so samo katoliške prave. Da, prave za tistega, ki mu koriatijo, ampak za izobrazbo otrok ne koriatijo prav nič. Grdina je razlagal besede, ki so zapisane na dolarju "In God We Trust". Vemo, v katerega boga zaupa Grdina, ki pa ni prav nič omenil, koliko delavcev je ie moralo podleči radi dolarja in koliko ~orja je pretrpelo človeštvo radi tega Mamona. On ve povedati aicer veliko, ampak tisto je le slama, koristnega nič. V tej naselbini so ljudje s stoodstotno katoliško vzgojo. Am pak kake so njih druiinake razmere. Katoliški mož z vsem svojim srcem za katoliško vzgojo ima ženo kakor sveta Genovefa in lju dje ao ji tudi dali pridevek "Genovefa št. 2". Če bi popisala nje no mučno življenje, bi pretresla čitatelje. Druga žena je bila poslana v norišnico zdrava samo za to,~ker ni puattta svojemu katoliškemu molu kuhati žganje v svoji hiši. Zato so jo tepli tudi njeni otroci s katoliško vzgojo in jo pri ailili,. da mora biti neumna. Zdaj je že šest let v norišnici, kjer je res morda že poetala za 6% ne umna. Takih žalostnih slik je tu vse ppvsod polno, zato ker sc revice nc moremo še v svoj časopis po tožiti in ker je taka menda božja volja. Katoliška morala, koliko zmote je v tebi t Bog oče je dopu stil svojemu sinit umreti na kri žn. Koliko je avet raditega na boljšem f Ali se z ubijanjem blaži človeški čut f Čitala sem list od žene v Illinoi su o njenem trpljenju. Pravi, da t možem živi deset let in spada že v grob ter ne more več prestajati muk. Mož ji je spridil dečka, da ne more več govoriti. O takih dru žinskih razmerah pa ne smemo ženske pisati, ker preveč je na snrotnikov, ki se jih še drži kato lišks morala, da žene morajo biti trpinke, možem pokorne. BTo pišem radi tega, ker veru jem, da imamo tudi ženske pravico pritožiti sc ljudem dobrega srca. Ako uredništvo ne dovoli, da pride pritožba žene v javnost, ne štejem lista med napredne. Plemeniti ljudje bodo vodili človeštvo v boljše življenje in ti morajo zaznati za trpljenje soljudi, žene o-glašajmo se v Prosveti in kličimo sa pomoč onim, ki so pomoči potrebni. Pa naj pri tem nasprotujejo sovražniki svobodne Žene. Svet mora slišati o trpljenju tistih, ki samo ne smejo in ne morejo povedati. Lep pozdrav savednim scatram! — Mary Rabnik. delavstvo malo manj delalo s ro-)Auni, po malo bolj i glavo. Četrtega novembra bo delov-atvo imelo priliko pokazati, da ne ara dalje hoditi po poti, ki mu jo kažeta aUri stranki, ampak bo krenilo na pot, po kateri pride do boljše eksistence. Odda naj svoje glasove t* kand:date, katere priporoča socialistična stranka, katera gre v volilni boj s K. P. P. A. Le na ta način je mogoče doseči uspeh. Kapitalistične stranke se tega najbolj boje, če delavske politične in strokovne organizacije ter drug napredni element gredo skupaj na volišče in oddajo gla-sove za svoje kandidate. Pdtem jc njih poraz gotov. One žele, da bi bilo delavstvo še dalje razdruže-no po različnih frakcijah in se prepiralo med seboj. Saj slovenski pregovor pravi resnico, če se dva prepirata, da ima tretji dobiček. Akcija Kocialiatične stranke, da se pridruži h K. P. P. A. v volilnem boju, ae mi zdi umestna, kajti nehote moramo priznati, če bi bila etranka postavila svoje kandidate, bi napravila pogrešek. Prvič, ker bi ne pomagala do ciljev K. P. P. A., drugič, ker vemo, da jc sama,še prešibka, da bi ac mogla uspešno postaviti v volilni boj s starima strankama. Ima sicer dobro izvežbano armado, toda premalo številno. Če strnemo naše sile in gre stranka skupno s progresivnim delavstvom, takore-koč na čelu vsega naprednega e-lementa, ker stranka ima vsled preizkušenj sposobnosti na političnem polju, potem smo si lahko avesti zmage. Mnogokrat slišimo, češ, kaj bomo Slovenci, ki smo tako majhni po številu. Da, ali vemo tudi, da smo del ameriškega delavstva, katerim imamo iste pravicc in dolžnosti, torej nimamo vzroka držati roke križem in čakati, da bodo dru£ mislili za nas in odlo čili našo uaodo. Kolikor bolj bomo organizirani, toliko bolj bomo upoštevani. Tudi tisti, ki nimajo volilne pravicc, ker je ne morejo dobiti iz katerega koli vzroka, lah ko mnogo atore s agitacijo za dobro stvar. Torej združimo naše moči, da sc lahko pomerimo z na sprotnikom, ki imamo vai iatega. Naši cilji so enal(i, a pota nas ločijo, po katerih hodimo. Vzeti je treba pot, katera jc najkrajša in ki vodi do resnične svobode izpod kapitalizma. Ta pot je aocializem, ki nas bo pripravil, da prevzame mo itroj države v svoje roke. Kdaj se bo to sgodilov je odviftno od nas samih. Eno je gotovo, da strojnik mora prej dobro preučiti stroj, čc hoče, da bo uspešno vozil. Delavstvo sc mora prej usposobiti, predno prevzame državni stroj, če ga hoče uspešno voditi. Izkušenj imamo dosti.. Po raznih državah sveta so se pojavile revolucije z radikalnimi voditelji, ki pa so sc morali ukaniti pred reak-cijonarjem (razun v Rusiji), ker ljudstvo ni bilo sposobno obdržati. Po naših unijsh so v vodstvu tudi nszadnjaki. Zakaj f Če pdgte damo bližje, vidimo odsev članstva. Poglejmo v Kansasl Ilovvat je bil cjober voditelj, a pahnjen iz vodstva od njegovih višjih, in po krivdi članstva organizacije. Tudi v njegovem lastnem okraju je ra-stel "plevel med pšenico". Zna noat in izobrazba sta najboljšo o rožje, s katerim naredimo pot do cilja. Pozdrav Čitateljem Proavetc, posebno pa v Grossu, Kans. — John lular. IZ PRIMORJA. NOVICE IZJUGOMl Zopet smrtna obsodba. Pr, ^a nem Molu v Osijcku je bil j* 11 ja obsojen na smrt Mate fcimunič, ki je umoril ll0J# zeno Maro, hoteč se poročiti i Z ko drugo "prijateljico". To k šesti obtoženec, ki jc bil leto.* Osijeku obsojen nu smrt. Slaba vinska letina. uMriU|J ske oblasti poročsjo, <1« no deževje letos temeljito reiojt vinsko krizo. Perenospor» * llrv hovito širi In uničuje tieer ekike obložene trte. Prizsdete Slovenske gorice, ljutomenki haloiki okraj. Le tu in tim ie n«J kateri vinogradi še uspešno zoper, stavljajo. Vsekakor pa bo letošnji vinaki pridelek minimalen. Bogovi in boginje v Mtu. Mw«. donija ima mnogo ne Kamo pri. rodnega, nego tudi kulturnega blaga ; polna je ostaukov n« „aiH stare srbske, nego tudi grške n rimske proilosti. Mnogo je ruše. vin starih gradov, našlo se jr mn* go kipov in podobnih predmetoT iz rimske dobe. Sedanji veliki i«, pan bitoljski Borissvljevié je or ganiziral raziskovanje po mu* donskih poljanah za starimi ri» skimi kipi, bogovi in boginjsiai, Izkopanih je bilo mnogo htiria marmorni bogovi in bogiaj« Ki in stoje sedaj v žitu in ob (tolik, Izkopin je že sedaj za eel muzej, Živ pokopan. V okolici Novep Sada ae je pripetila te dni težka nesreča. Posestnik lsler je bil z* poslen pri kopanju temelji svojo novo biso. Nenadoma pi je udrla zemlja ter Ihlerja živega pokopala. Pomoč je prišla pr* pozno t ko so ga odkopali, j« bi lsler že mrtev. Utopljaaao v Savi. Pri Litiji dne 21. julija potegnili iz Si truplo utopljenca, ki so gi p» zneje agnoscirali za Frtoceii Kramarja, roj. v Prapročih pri Tuhinju in pristojnega v obviai HruŠcvko pri Kamniku. Nesroöa voznika. Pri vožnji p pohesrečil dne 18. julija 1.1. Krut Skrbeč, hlapec pri trgovcu Kote nini na Gomilskeni. Ko j« voil skozi Žaleo za svojegs go*poUu "3 je v prepiru prebodel t no/-'» " k°Martin Knežak. hlspec priCj » v Libojah je dobil pred lino Stadler v prepiru m P^J več težkih poškodb, take d»"* morali prepeljati v eelj.ko • bolnišnico. Ko se je P^0* sin Vinko Pristovšek *rs »• Petrovč proti Drešinji vs»i. nspsdlo več fsntov ter f« « ^ žem ranilo v roko. ^ Nsravnost neverjetno j* ■ k< surovosti in pretepa * _ čas po deželi. Gotove * ^ kriv predvsem alkohol, n.^ tudi velika poeareve^et n> šo kmečko mlsdinn. k. " P-* South 0hica#o, m. — po drža I ^^ . __ .... „ vab se vrše primerke volitve in f J"**: * T kapitalistični listi ao polni mast- Jo$ip. Cvek, eden izmed ustano neplačanih oglasov, 7 katerih v,lein ^T*0,: t0»'"™* hlapci kapitalisma hvalijo vsak «• «w*va P* " * po svoje sami sebe. kaj so že in kobo- kaj še bodo naredili nc za kapita- Š®1»1" svteasmije v trša. llate, ampak za delovno ljudstvo, 4111 % mesecem juli ča bodo kandidati in potem is vo- i* Pr*vwl celotno vodstvo in I jeni. Torej kar Čez noč so postsli »pravo ljudskih šol namesto do ti kis pel intimni prijatelji delev- »*d«njfh šoUkih svetov šolski o cev, ki jih hočejo rešiti is mizer- «^rbnik v Trstu, ftolsko onkrbni-nih časov. Obljubljajo- še boljše plečevslo Ijudskošol čase. ki bodo vedno in povsod pri »k* nčitelje, ki bodo prejemali vaaki priliki zagovarjali delavske potom nskazil šolskega o intereac. Predobro poznamo tičke «krbništva pri bsnki d* Italia ali po perju, zato bomo delavci prej pristojnem registerskem, dobro premialili, komu bomo od- ««i*»"« P*«tnem uradu, dali glasove. Dinamitna petrona je poškodo Vse kaže, da bo hud boj pri je- v>,a 1*1*1»**» Stanislava Zidari-«enskih volitvah. Z nekakim sira- ** ^mpolaja pri Nabrežini. hom kapitalisti mobilizirajo svo- Deček je našel naboj na neke je sile, ker se boje, da ne bodo ta- travniku ter tolkel teko dolgo s ko lahko izšli kot zmagovalci is te kamnom po patroni. da se je raz-jhlep po denarji». '' f ¿¿g bitke in to po pravici, kajti delov. P^Člla in mn odtrgala prve člen« | sen čin. Napadel je »r ^J oo ljudstvo s« je pričelo drsmiti. ^reh prstov na levi roki. Dečka in ji pritadel ve« ^ čeravno počasi, ker ee ne more ta »»ripeljali v kirurški oddelek ' po glavi. V ^ -- ^ | Ji ko lahko ofrcsn senj. > kster* »rleške bolnišnic ! boilljej i fzZ^k jih je sazibala vzgoja v kapitali. Laatno električno centralo hoč« zabil morilec d"!f 'g^ stični drulbi Treba je le malo bolj zgraditi vas l>rein»cs na Ooriš mu je neki sla^«^ ^^ elu huje še s hujskanjem V«* časopisov. . On» » «^"i.. Donljn Pri «i-* U poroí.1'. l' ^Z-r gm IM ravnost bestijalea na -in Mož je pred 14 dnevi « bil precej premožen M t\erinskegs »^tÏÏÎÎ Li____lenari», da )< •»"Ti- edpreti oči in videlo ko, da ee lah. ' kern Dretniea ko otrese te more. ki tare delovno| moréis trpeti ljudstvo, katero proiaraja vet bo-gaatvo. Treba je. da ki ameriško je. kakor znano, rodi fašist ovakik pereekuelj. ko je strela trelčila v spomenik na Kenn. mu je neki slsh*«»" . mizar, ki «e P*«*? ^¿Z aaao je-^-U jeeela kite je ranjen tadi M lilivske novice. (Kfdcr«l*l 1'rc»».) 9 ^ki delavci zahtevajo po-vitek. fcirsgo Unij« pl ¡narekih ^ jc. predložila tlružbi za-fc. „ lU-oiUtotuo povišanje tk operativna kolonija dobila " svojo pošto. fc«lliDO. La. - Tukajšnja ko-jgtiuia kolonija Liano jc do-grojo lastno pošto z našlo-ls no. La.. Kolonija se je ¡'posluževala pošle Lccsville. ^ f organizaciji L W. W. jjfigo. - Organizacija 1. W. ins dva glsvna odbora. Pet ih o.lbornikov, ki so bili preti ,j meseci izključeni radi nojih prepirov/se šc vedno rtra rs odbor in sc noče poko-novemu odboru. Organizaeija preeej razkopana. Nekatere jevne unije podpirajo stari, p pa novi od bo c. Najbrž bo Ho* »klicana izredna konven-. ki naredi mir. iavci odprli lesno tovarno. i Francisco. — Tesarske uni-tukaj ustanovile kooperativno tovarno in zadrugo za in« pogodbena dela s kapita-g55.yoO. To jc prvi poskus in ran ili delavcev v ceutral-iliforniji na industrijskem na podlagi enakih princi-kot m ustanavljajo delavske . Organizacija bo tekmovala nkimi odprtimi delavnica- irka »viloprediloev prihaja. itenon, N. J. — Več ko 15,000 iveev v tukajšnjih predilni-in tkalnicah svile se pripravit itrajk, če delodajalci nc if njihovim zahtevam. Delav-uhtevajo 44 urni delavnik v brez nočnega dela in 10-od-to povišanje mezde. Okreg delavcev je organiziranih. ilavaki položaj v Illinoiiu. '«»hington. — Zvezni posre-lloi biro v departmentu za poroea, da se je dela veki po-r Illinoisu meseca julija v ieni nekoliko izboljšal, lere so se izboljšale v indu-ikih mestih. Položaj v okoli-premogovnikov je neizpre-Kn, to se pravi, da je slab. irji so začeli iskati delavcev iter. Nove cementne ccstc po vsej državi in stare po- iajo. jeklarskih distriktih (South Kafct Chicago, Qary, »nd, Joliet itd.) je še vedno delavcev brez dela. teli neorganizirani radarji aiso nič na boljem. 'ingfield, III. — Harry Fish podpredsednik rudarske » 12. .lisiriktu, j« dejal te d» rudniki v Illinoisu obratu-12.) odstotki normalnega '■'is «aso, dočim ncunijski » Kentuckyju obratujejo z w'otki. Kljubtemu niso ken->J»ki rudarji nič na boljem, ilehse plačani^ ** papimičarjev v Kanadi. iaey, N. S. — 4000 delavcev ¡™,pal» v 11 um Ide River dis-' l- imi obrežju NVu kmlij« jr Ä0 m|no v Mtivkj ~>n ««hievajo 10-odstotno po- ¡^jrzjf. ^ntleiki izgredi v Egiptu. k 13. a\ g. - Resni proti- >kl "fedi ,o izbruhnili te »udaru,. Največji konflikt l"-' » v AtbaV, kjer so J,. n»lavaki bataljon domači-t' pra lr želesaieo. Angleške "' »'rHjale na upornike in ranil« pa 9. Nemiri tudi V drugih kra-^ i11/1 < ž i m» potlačili MrsI domačini se V", ""»-na propaganda in sedanjemu egip. """i ^/,m„. 1 1 1» sv g — I.nlH»ritnk« £ v hkrbek radi nemirov v • «j-r domačini sahtavajo 1}fl l^ša, egiptov- 1 predsednik, je tdaj f' ""Jo,,, kjer se bo vrši '"•s o ti j /adevi. ikk> »it zopet trpeti NOVI FILMI DE RUSIJE. Hew York, N. Y. _ Življenje rdeče armade v ruskih samotah »c pokazuje v filmu "Kraaotiea in boljševik." Vojaki rdeče armade se vidijo v šoli, pri igrah In pri delu na polju. Kilni pokazu je, kako bataljonski poveljnik prepriča kmečkega dekleta, katerega je zasnubil, da je lepša civilna poroka kot poroka po orto-doksnih verskih ceremonijah. Nizka maščevalnost ljubosumne žene. Žena ženi vrgla karbolno kislino v obraz. Chicago, ni. — Samuel Brody jc bil ožeujen. Pričel je laziti za gdčno. Mary Lewisovo. Ko je Le-wisova izvedela, da je Brody o-že njen, je postala hladna napram njemu in se ga je pričela ogibati. Dne 5. avgusta je Lcwisova praznovala svoj (rojstni dan in po vubila nekaj svojih prijateljic. Brody je pa tukrat ostal dva dni doma. V torek jo jc nekdo pozval na telefon in ji povedal, da je bil Brody obsojen na sodišču za domače razmere na trideset dni zapora v prisilni delavnici. Neznan glas ji je pravil, da se lahko stvar uredi, a ko se plača za Brody ja petdeset dolarjev denarne globe. Vsota bi se dala tudi znižati na trideset dolarjev. Zastavila je diamantni prstan v zastavnici, da jc dobila potrebni denar. Proaila je mrs. Lillian Shaw, da jo spremi v mestno hišo. Hoteli sta videti sodnijskega biriča na tretjem nadstropju. JMi-I o sta odšli v devetp nadstropje, ds vidits še nekega drugegs biriča. Ženi sta se razgovarjall z bi-ričem, ko je prišla neka majhna črnolasa ženica in ji je plusknila karbolno kislino v obraz s besedami: 44Jsz ti že poksžem, ti rsz-diralka doma." Tujka je na to zbežala in jo niso dobili. Ko so Lewisovo obvezali, je Izjavila na policiji, ds ne msrs, da tožijo tujko, ako tudi jo izslede. Ona je ne bo preganjala sodnlj-«ko. Žrtev jc odpustila «nizkotni ma-žčevslki. "DELAVSKI PRIJATELJI" SE IÄÖEJO. Washington, D. 0. — Narodni odbor demokratične stranke se pošteno trudi, da odkrije v svojih vrstsh delavske prijatelje. Iz-taknil je "strica Billyja"-Wil. sons, bivšega delavskega tajniks in nekoč tajuika rudarske organizacije United Mine Workers of America, da sprejme delo v publicističnem štabu. Wilson ima precej dobre stike v deželi med konservativnimi delavskimi voditelji. Pa tudi med "rahločutnimi" na-prednjaki ni nepoznan. Njegova dolžnost bo pridobiti delavec. Temu elementu vsili Davisa na podlagi njegovega dela v kongresu pred izbruhom vojne. Kadar argumenti primanjkujejo, nikomur se ne ho treba čuditi, ako bo Wil-' aon trdil, da je njegova zasluga, ako jc bil sprejet mornariški za kon, ravnotako bo sebi prip!soval še druge zakonodajne zmage, Tukaj ne misli nihče kritizirati 44strica Billyja," ker je pre-vzel mesto zagovornika /a Morga-novega advokata. Wilaon je bil preveč radodaren, da bi si dsl kupček na stran za njegova sta rs leta, njegova podjetja se pa tudi niso obnrsla, odkar je zapustil kabinet. Odpoaoč za gradnjo domov Je v zedmgi. AMPAK VSI ZADRUŽNI SISTEMI VISO DOBRI Sa de lavo« ata priporočljiva dva sistema. ls Chioago, 111. — Težko ju auieri škemu delavcu dandanes ob časi te draginje priti do svojega do ma. Zemljišča so draga, stavbin ski materijal drag, banke zahte vajo visoko obrestno mero. Precej oljašave jc v stavbin skih in posojilnih društvih, am pak v njih ni vse pomoči, ker postave omejujejo delokrog stav-binskih in posojilnih društev. Veliko delavcev prejema nizko mezdo, do svojega doma pa ne morejo priti, ker nimajo prvič denarja za nakup zemljišča, drugič ga nimajo za gradnjo doma. Ti delavci si lahko pomagajo zadrhžuim potom. Prva forma zadruge, pri kateri si zemljiška družba sama pridrži pravico za jpravo lastnine, ni pri-porpčljiva, ker imajo zemljiščni dobičkarji še precej profita. Druga forma je prikladna za ljudi, ki imajo denar. Ljudje zgrade apartmentno hišo, ampak zadrugarji imajo pravico apart* ment oddati zopet v najem. Pogodbe so navadno tako luknjiča-ve, da dobičkaželjui ljudje, ki odločujejo v zadrugi, lahko nupra-vijo dobiček. Tretja zadružna forma se loči popolnoma od prvih dveh in je v resnici zadružna. Zadrugar ne lastuje svojega apartmenta ali hiše takoj, ampak patanc lastnina zadruge, katero odda zadrugarju v najem za dovet in devetdeset let, ali dokler živi. Noben zadrugar nima več ko en glas, število delnie je omejeno, obresti kapitala so omejene na šest od sto, ksr je dobička koncem leta, sc vrne zadrugarjem v tisti meri, kot so plačevali najemnino. Vsak stanovanjski najemnik je obenem tudi član zadruge. Take zadruge so bile ustanovljene v Milwaukee-ju in New Yorku. Garden Homes v Milwaukeeju tvorijo skupino 99 hiš, v katerih stanuja 105 družin. 'V Brooklynu, N. Y. jo zgrajenih 25 apartmentnih hiš. katere lastiljejo zadružno finski in švedski delavci. Četrta forma je, da zadrugarji kupijo pet ali deset akrov sveta skupaj in ga razdclc na atavbišča. nakar na njih postavijo domove. Ako se svet tako kupi, stane stav bjlče komaj od petdeset do sto dolarjev, llišn se izdelajo veliko ceneje, ker gradnjo za pet in dvajset hiš prevzame en sam podjetnik in seveda veliko eene-je, keJcor če bi pet in dvajset stavbinskih podjetnikov grabilo bile. Slovenski delavci se Se niso pričeli brigati za te v rite zadruge. Dozdaj je vsak sam zase gradil in po svoje, kar je morel tudi dražje plačati. Oas pa zdaj prihaja, ko se bodo morali tudi slovenski dc-lavei med sabo ali pa z delavci druge naroilMr Ros S7S, RsrbsrU«, Okt», fr*4 A. VMsr, 140S S. H.«li. As«.. Ckts*«^ IIL Jmkm Tsr4*l|. Ros SS. H..4.r.o.„IU. C^isk, 414 vv. Hsy Si.. lyrlsifWM, III. ROLNIftRI ODSEKi OSREDNJE OKROtJK« RUs Nossk, pwd-émik, SSI7-SS S«. UsaAl« Av.. CMsat* lU. VZHOONO OKROtJK. Jss.fc AaiSroAU. »s« SSS. Mm.. Rs«. Pk ______Joka Gr^sli. 14SSI P.rMr At^, CU».Uft. O CAPADNO OKROEJEi Asu« Sulsr. Ros 104. Geoss» Ksss.. ss Mss Msrs, Ros ISS. R«W, MU... M ••«•rsssM A Mik« t«|«l, S4S3 S. Wbsksslw tU Mures y, Ulsk. . Nadsorni odbor:1 SSSS W. Mik Si., Ckiss««. III., Prssk »••r Ass.. OUvolaad. O.. Willis« Sillsr, S404 Si. Cl*i» Praak Zstls. Sossvsk. Ml 7 Prsuar tU CUv«U«4, OkU. Združitveni odbori PfWsadalki Frssk Aisi, tlM Ss. CrswfsrS Avs.. CkUsa«, Iti. Joik* Oss«. SSSS W. Mit Si., CkU.to, ui. J—. Shok. MM Orlo» Cl., CIssslsoS, Okis. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Ksm. SSSS Si. CUlv Ass.. Ctsssls.4. a FOZOR!-—Ksrsspsodsos« a «I. «dkoralU, ki dslajo s «Uros* «rsé«, — vrši isksist V»A PISMA, ki ss nsaošai« as si- erWsWolka ss sstisvsi Prs^ssrfoiilv« I. N. P. J., SSS7-S0 S*. UsiMi As*. Ckisog«. III- VIR RADRVR BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE. Rol.Uk« isj. «U»«« s. N. P. J.. SSS7-M S«. L*ws4sis Ar... CWl«s«.( III. DENARNR POIIUATVR IN STVARI, ki ss lM«i« «I. i.rr*r.UM. •JUrs I« MmH ssMs •• «asi«««. TsJsUlr« g. N. P. J.. SSS7 SS Ss. Uw>. «sls Ar «M Ckicsg«, III. VSR RADRVR V ZVR IZ RLAUAJNIIRIMI POSLI m «Ciljaj« os osslor. BtsfoJoUlro S. N. P. J.. SSS7-SS Ss. U«s4ols Aso. Cilios««. III. V*« oeiloško ■ lodo «oslosoojs v «I. isrriorslao«. odkar« so ««J p«*t)ej* Frook Zolis«. peodsodalk« s*4sor»«a« «dkors, ii«sr ooslor la ifwi), Vsi arlalvl os «I. porsioi odtok so ««i «oéiljojo «a ««slov. Jok« U«4«r. 407 W. Hoy Si., SprloffUM. IU, Vsi dopisi I« dr«Sl »piši, ossosoils. oflosi. osroéaiao I« tpioS ss« kar Jo v srssi s «Urilo«, iofeolo, «sj so pollljs «s osriori "PrMvolo", ISST SS So. L«omdolo Av«h Cklso«s, III. S kesgreee angleških učenjakov. Nova tssrija o sivsrnsm siju. Vpraianjs prahu v zraku. Toronto, Kanada. — Profesor Carl Stormer, matematik, je poročal na tukajšnjem kongresu znanstvenikov dne 12. t. m , da severni žarki niso uič drugegu kot oilsevsnje solnčuih žarkov 4'sled mugnetične privlačnosti zemlje. Stara teorija, da jr severni sij odbijanje solnčue svetlobe t tednikov, ne drži več. Zanimiva je bilu razprava o "soInčiKin prahu**, to ju nevidnem prahu v zraku, ki jc velikega pomena za1 obstoj aedaujeis življenja ua zemlji. Znanstveniki «o poročali, da je v enem miiigra mu premogovegs dima 10,000 praškov, v enem funtu diuis pa 4,A00,000,000 praškov. Urez teb praškov v zraku bi bila sohčna svetloba na zemlji nemogoča, niti dež lie. Svetlobi, je vidna šel«» takrat, kadar žarki solnes prodirajo skozi zrsk in se lomijo ob praških. RAD BI IZVEDSL za mojegu prijaielju Rudolfa f'u-šauj, doma i/, vsii Breza, občina Kaslsv. Istrijs ns Primorskem. Skupaj sva bila pred kakimi desetimi leti s od tega česa ni sem več «IU«I o ujeta. <'enjene rojake prosim, ako kdo Ve zu lljega, nsj mi to sporoči, ali uaj se ps ram prijsvi na moj naslov i Vinko llrnčič, P, O. Bo:. 301 Souh Superior, Wyo, (Adr.) na v ustavi. Predsednik je obe m m najvišji poveljnik armaomeg« i« e'Jcpa vli.de. |pr./4»-oa i/ralka Vlals l>aaa, j U09DNA PRILIKA ta rojake, ki bi jili veselilo vrtnar sivo v Kloridi. Ns prodaj ali za nsjem Je izvrstno vrtJniM far ma v t«ni okraju, pod pogojem, ds j« privolji delali to zimo s,i mene, ds mu tako pokažem, kako se mora tukaj obdelovati, ds se v eni zimi pridela toliko ali Se več. kot farma stane Privolji sem mu plačati najboljšo plačo za te «t roke delo za čas, ki bi delsl pri meni. Ali ps če bo/et • ostati tu kaj to rimo do sadenja, da nasa* dimo od fr) do <10 si.rov krompir Js. TorrJ kdor im« ves:|je do dobre farme, naj to priliko ne zamudi. Ta ponudim velja l«r ze m »♦se»- avgust. Pišite na moj naslov: J. A Lu/nar, P. O. Samsuls. Flr, (Adv.l DA SKUHA* DOBRO Pl VO. PISIPONA&E PRODUKTE. imamo v aaisft «U«, am«4j tUdiei ip VSS «ruar p«K*e«A¿1fi* f'wrS«mr p ee peopr^sjU. 4* le e«»».« pri sos soeppi «o4n« le m/MISi m «ajee vej«. Or«eenjs«. tUé**»'!** • peo-Uioloo SsiesoiMe 1»*" pTM«orre p«r «vh pri rrejNi par«*ilffc Pisne p« íefimief «ei 1 11 | POTOVALNI ZASTOPNIKI SA LIST PROSVBTO. Naša člauioa, Mrs. Cbristina Omaliue, jo uu |>otovauju 'a Ust 1'rusveta in Kujiževtio mjiileo v južnem delu držav« Illinois, potem ps gre v držav«. K a tisa s, kjer bode obiskala našo stare naročnike in ob onim tudi druge roja* kc in člane, da s« nsroču its ll«t Provetu in naroče našo knjige. Apeliramo, da Ji gredo rojaki in člani na roke, ter pomagajo pri ugitaciji ,kar jo v korist za list. Naš sobrat, Jernej KokflJ, potuje v državi l'eunsy Ivani Ji in obiskuje naročnike, ter rojake lil člane za naročnino na list l'ro-sveta. Naš sulcat Anton JauUovieh, pobira naročnino v ClevelsMdti in okolici in l«lo dels A. J, Alesli od času do časa. V dr.H.svi Virginiji in Msi-^lsu-du, ter pozneje tudi v l,euiisy|\a-uijl bode obisksl naročnike in rojake za naročnino ua% sobrst Krsnk Ahlln. 1'prnvnlštvo toplu prporoč« is« zastopnike rojakom iu članom, da jim pouiatajo pri agitaeiji. Filip Oodlna, upravitelj. NA PRODAJ Kutidi-sods iu 1'lgar prodajal» ua in ob enim tudi gi'oreriJ»ka IHitrebičine v kanvah ali škatlah in druge drnbuerije iu blaga. Vse v dobrem stanju. Za ceno in druga pojasnita pridite osebno sli pišite na nnslovr .lakot. Krek, 1112'C ullsrtou tprrj SOth) Rt., niieago, III, (A«lv) SLUtKINJO liOKM zu splošuu domaeu hišna dela i.i «la si razumi' nekoliko tudi v kuhinji. Phčaiu po dogovoru O-glasite »,e uu spodnji naslov i Tel. i South < birago. Ali ps pišiie na: Nt Klmo Hotel, SCSI Kniug Are., t'hlesgo, III. (Adv.) Zastonj naduilj vin la mrz I5pi« bolnikom. Rroo«toSoa posSMéo|s otird« kslsro Ukko sralt rwulM k»», rrok rilo orli. rguWr Um sli 4sU.. I N| IMM «M»« M h**trwM •««>•!• rs k» MrO it t» K»». iS .!•< ••««r *r4« hr r*' r. . "<••» i'lr<*i ptab^r m«. m-Mt-4» - Prr» '»M» r »tl.M» MO.I' IO»U M l>M* »•♦ •«r». U »r krk*M» 4M» *xi>iw<« Ak* »•us «*4ws« «s mi.iim m« ••1-4« •»" s* so t- hmmim Sr !■«»#♦»■. M«» s^rUo r« »r iMios m »»—r*r»r s* ••> imimIi U >rr« *»r. ««»Sr^rrir. mi«»» r»iim.m»«i m mí. '»rr». 4s «ste irirS* f 's'-» m»|»m4i m lr«Ss 4tis»f 0rél»»tu r <*r* f S» sna I mio sM M*4 ■ **». url f»4 I'M ifoi o-mouline; prišla bova skoro brez vseh sitnosti." Moriaeot je zadrhtel poželjenja: "Prevl Jez aem zraven." In razšla sta ae, da vzameta vsak avoje ribarsko orodje. Uro pozneje ata «topala vštric po veliki cesti. Kmalu ata prišla do vile, kjer je bival polkovnik. Smehljal se je njuni prošnji in dal dovoljenje njuni Čudni želji. Stopala ata apet naprej, v rokah listek, ki jima je dovoljeval prehod. Kmalu ata prišla mimo prednjih atraž in skozi zapuščene Colombes in ee nahajala ob robu malih vinogradov, ki so ae nižali proti Seini. Bilo je okrog enajstih. Vaaica Argcnteuil, ki jima je ležala nasproti, je bila videti mrtva. Vižine Argemontake in Ban-noiaske so gospodovale nad vso pokrajino. Velika planjava, ki ae razprostira do Nanterrja, je bila prazna, Čiato prazna a svojimi golimi češnjami in svojo sivo zemljo. Gospod Sauvage je pokazal s prstom na one vrhove in zamr-mral: "Tam gori ao Pruail" In teanoba ae je polotila obeh prija- teljev prod tem zepuščenim krajem. Prusi! Nikoli jih še nista bila videla pač pa ata čutila, da ae nahajajo tu okoli Pariza že dolge mesece, da uničujejo Francijo, ropajo, ubijajo, krotijo z gladom, nevidni in vendar vsegamogočni. Nekakšen boječ predsodek ae je mešal a eovraštvom, ki ata ga gojila do tega neznanega in zmagovitega naroda. Morissot je zejecljal: "Kaj pa, ko bi jih srečala?" Gospod Sauvage pa je odgovoril z ono pariško šaljivoetjo, ki je prišla vzlic vsemu na dan: "I kajf Povabila bi jih na pečene ribe.". Vendar sta se obotavljala, ko je jrflo treba iti na prosto plan, ustrahovana od tišine vseg^ obzorja. Končno ae je odločil gospod Sauvage: "Torej naprej! pa previdno!" In pomikala ata ae po enem izmed vinogradov dol, sključena, plazeč^ ae, in iskala grmičevja, da bi ju krilo, z nemirnim očesom in napetim sluhom. Ostal je še pa* gole zemlje, ki sta morala še preko nje, če ata hotela priti do reke. Spustila ata se v tek in kakor hitro sta dosegla breg, sta se skrila v suho trs-je. Morisaot je pritisnil svoje lice k zemlji, da bi poslušal, če ni ka- ČETRTEK. 14. AVCUSTA ^ Marantski otok, ki je ležel pred njima, ju je zakrival pred drugim bregom. Mala restavracijska hišica jc bila zaprta; bila je videti, kakor bi bila zapuščena že več let. Gospod Sauvage je ujel prvega globočka. Moriaeot je ulovil drugega in od trenutka do trenutka sta vzdignila kvišku svoja trnka z majhno srebrno ribico, ki se jc premetavala na koncu vrvice: resnično, ribolov je bil naravnost čudovit. - (Konec prihodnjič.) Osofon. Poslušanje a pomočjo zob. Ne gluhcem, ampak ljudem, ki slabo slišijo, je namenjena ilova iznajdba. Odslej tpodo čuli kakor normalni ljudje besede govornika, petje umetnika, da celo tenko, fino kovinsko brnenje telefona. Iznajdba, o kateri smo Že pred meseci kratko poročali, je plod dolgotrajnega raziskovanja new-yorfikega znanstvenika H. Gerns-backa. Njegov aparat sestoji v bistvu iz dveh elektromagnetov, ki ata montirana na dveh prožnih železnih lamelah, ki tvorite oba magnetična pola. Na vsakem teb polov je pritrjen kos trdega kavčuka, in ta dva kavčuka vtakne kih korakov v bližini. Slišal nH *,uhcc" med zobe 8eveda ne ničesar. Bila ata sama, čisto aa ma. . Pomirila sta se in začela loviti. premočno. Princip, na katerem temelji iznajdba aofona je'sledeč: tresenje kavčuka preide najprej Potem na ceIo erepinj0 J ■oneno tudi do ihtšoets Odtod izvira tudi ime nor parata: os pomeni kost, phone pa t Utioi 10«, pnone pa v gri¿lni ^ rej posluianje s pomočjo C? ziroma zob ■■ V zavodu za gluhe v \iw ku je Gernaback preUkual iznajdbo s njegovi poiku», * vedli do sledečih zakljaikar! Osofon se s pridom uporabi kakor amo že zgoraj oa3 predvsem pri naKluanih H, pri katerih vpliva recimo r» no na uho kakor oeala u ofci. ljudeh pa, ki so popolnoma i aparat ne pomaga mnogo četudi ti slednji «e tresenja kavčuka, občutij* dar nekaj, kar morda v uit ne nalikuje občutku zdrave«, veka, kadar ".sliši'' - podi trajnih poskusih pa * tudi njih razvije neki določeni «a ga po svoje zaznavajo in t« eijo. Ako hoče zdrav človek jv»| ti z ofiofonom, si mora nepn no zatisniti ušesa, tedaj prj zvok do slušnega živca edino ko zob. Novoiznajdeni aparat j« če priključiti vsakemu telel fonografu. akustični cevi | tudi sprejemnemu aparatu žične telefonije. Ako se ta nova iznajdba se, se bo znatno zmanjkalo iti onih, o katerih pravi • *t. "da imajo ušesa, a ne sliiijo JOSIP STRITAR* SODNIKOVI. XIX. Tako imenitnega dneva ni morebiti imela 0-krajna gosposka v trgu, odkar je bivala v tem kraju. Imeli ao Zaplotnlka! - V bližnji v aal ae je bil zvadll z neko deklino j k nji je hodil v mraku vasovat. Ko se je to zvedelo, poslali ao tja dva žandarja, ki sta ga čakala skrita, fte tleti večer je šel njima brezakrbno v past. Nič se ni branil, ko sta planila nanj iz zakotja, mirno se je njima dal vklenitl in gnati v trg. To je bil torej oni glaaovitl Zaplotnlk, katerega je bilo tako težko vjeti, še teže držati! Kakemu razbojniku ali sploh velikemu hudodelcu ni bil podoben; mlad je še bil in dosti čednega lica; in res je imel srečo pri ženskem «vetu; a ravno to je bila njegova nesreča. Veselje je sijalo z lica okrajnemu sodniku, ko je zsgledal ujetnika pred sabo; mislil si je: Nsm ne uideš; dobro hočemo shraniti takega ptiča! Sam je šel pregledat ječo, lastnoročno je pretipal železno omrežje, a katerim je bilo zavarovano njeno edino okeuce. Sam jo dvakrat krepko obrnil ključ v vratih za njiin iti potem šo poskusil, če /apali dobro drži. Zadovoljen je bil in mirno je šel spat po tem imenitnem opravku. Novica, da imajo Zaplotnika, sc je hitro raz-ncula po vsem trgu; a reči ne moremo, da so je bili triani ksj posebno ve*eli, samo radovedni so bih, kaj bo dalje. Sodnikovi niso zvedeli zadnji tc imenitne do-godbe. Sodniku nI bilo ves luti dan ne na kosilo, ne na večerjo. V avoji md>i j«> tičal, ženi je dejal, da mu ni nič kaj prav; n vendar ira ni mogla pregovoriti, de bi poelal po zdravnika. Počno po vc> čer ji je šla I.iza gori k njemu poglnlat, kako mu je. Za miao je aede! zamišljen; obličja mu ni videla, v obeh rokah mu je bilo skrito. "Zakaj ne greš v poktrljo, Andreji" ga vpraša skrbna lena. " "Pusti me, naj nisem otrok!" " ji odgovori neprijazno. "Ali, ve* kaj novega7 - Tistega Zaplotnika •o prijeli!" Sodnik ae cgane pri trli besedah, kakor bi ga bil gad pičil. To je bilo dobro, da v tem trenutku ni videla njege^eg« obraza. /.«pačila je bila peč, kako »e je bil zdrtnil. a menila je. da je to storil iz nevolje, da gn nadleguje » *akimi nlčev-viiui stvarmi. V(4či mu torrj lnhko noč, potem tiho odide, Ko je bil Sodnik »oprt Mini, /diline iz globo. > ine %rca: "Zj^t čes nekaj ¿eta vstane, odpre mismeu ter račne pregledovati in prebirati razne listine, ketere je imel v nji spravljene. Nekej jih odbere, sveže ln »hreni. druge vtakne v peč ter jih taig<. Nap osled «rde so pet ter nasloni čelo na mizo, kakor da bi dremel. Ae uekdo drug je bil. ki mu »krt» ni dele spati t lato noč. Seljan j« btl še v postelji, ko mu potrka neki tnaaee mlm«fr« de na okrne* in poro. ri, kaj se jo zgodile. "Kdo bi bit taiftlll," j« dejal »am pri sobi. ' da p«jd< to take hitro' Z.Uj j* p«* vse le-guMjeno. Ktord msi, ker s*ir mogrl; »varil Sodnika, naj se varuj* al kakor adaj vtdii bilo je prepozno. Zdaj ni več pomoči. Zaplotnika bodo izpraševali, in povedal bo vse; kako da bi ne? Kaj je pomagalo vse moje prizadevanje? Kaj morem zdaj? Ko bi tudi šel k Za-plotniku v ječo, ko bi me pustili k njemu, ko bi ga proail a povzdignjenimi rokami, naj molči; vae zaatonj! Kaj aem temu človeku jaz, kaj mu je Sodnik? Zakaj bi ne govoril, ako si s tem olajša avoje stanje? In ko bi tudi to no bilo, taki ljudje nimajo arca, še veaeli jih, če morejo koga apraviti v nearečo. Uboga Jerica, ubogi Matijo 1 Stari Beljen vama ne mote pomagati, ako ae Bog vaju kako ne uamilil" Take misli ao rojile ubogemu starcu po glavi. Drugi dan je bilo pri okrajni gosposki veliko aloveeno zasliševanje ln izpraševanje. Zaplotnlk ni tajil, da je vojaški begun in da je delal denar; ali pri kom je prebival, kdo so bili njegovi tovariši in pomočniki, tega ni bilo spraviti iz trdovratnega jetnika, kakor ao ga vili in peetill. Poskusilo se je, ali ga morebiti omeči poat. In tako je šel zopet v zapor; morebiti bo popoldne volneji. Seljanu ni dala skrb miru, četudi je vedel, da ne more pomagati. Napoti ae, aem ni vedel prav zakaj, proti Sodnikovemu'domu; kaj Sodnik, ali mirno čaka doma ali je morebiti pobegnil? Na dvorišču mu pride Liza naproti. "Kako pa Andrej?" "Nič prav zdrav ni; bojimo ae, da bi ne prišla kOka bolezen. Včeraj ni vea^ian nič jedel." "Kje pa je?" "Menim, da goril Ali bi radi ž njim govorili?" Predno je Seljan na to kaj rekel, priatopl k njima Andrejčok, ki je slišal materine besede^ ter pravi 1 "Ne, mati, očeta ni gori, kakor pravite; jaz aem jih iskal, hotel sem jih nekaj proaiti, pa jih ni. Nato mi je dejal soaedov Luka, da jih je videl, ko so šli zgodaj po atezi proti gozdu. Jaz mislim, da jim je že bolje, ker ao tako zgodaj, vstali, kej pravite, mati?" "Bog daj, da bi bilo tako, kakor praviš," prl-atavi žena. Seljan je edini vedel kako je možu, a on nI smel govoriti. "Nič posebnega; kar imam, povem mu lahko drugikrat; morda ga še danea kje arečam. Bog vaa obvaruj " Tako ae je Seljan poslovil in odšel na avoje delo. S poatom a« ni dalo pri Zaplotniku nič opraviti. Trdovratno je molčal zopet pri drugem in tretjem zasliševanju. Treba ga je bilo torej poslati nerevnoat v mesto, da naj tam atore Ž njim, kar veleva zakon. Drugo jutro še sta ga gnala Žandarje. dobro vklenjenega po ceati proti mestu. Kako so gledali triani ta novi priaor! Mnoga ženska je dejala nama pri sebi t ftkoda tako lepega človeka! Zaplotnik je mirno stopal pred čuvajema, ozrl se ni no na desno, ne na levo; a glava tudi ni |»ovešal. Vi funta, in dolca a roinlkom vrad la 14 palaav. Zalo priprava« J«, da aa noai a teboj na k*, kar aa lakko vtakne v kep površnika. LjobitalJI športa Jo mIo radi j« m (J* j o a aaboj po vaam avatu aa lov na jalaaa. medvede, volkova, dlvjeaa prašlša, na mua*. itd. V vojni Ja iarrala Mavaariaa veliko vloco enako kot Lu«arj*va automatICna pištola, ki ao Jo rabili atralai v NemitJI In drugod v aplošnim vojakovanju. Zaraoli njene natanšnoatl. prebltna moil. na daljavo. Smatra aa, da ta pištola aaaa najdalj in navija najvašjo prabitno mo« iimed v.eh pištol na avatu, kar aaaa najdalj do S,OSO jardov. Kompletno pištolo damo ta ........ "ISS r— % mm patron ^^^^^^^^^^^^ ^ « dama w .........................'................................ *.OU ta v o jam IM. >...... •i ,. $29.95 NOVA TAJNA SLUŽBENA POSEBNOST 10S — Ta revolver. ki Ima • palaav dolgo aav In normari ko kopito. J« najboljši avtomati«, ni revolver aa iamatavanje patron 7 driavah. Narejen la najboljšega mate. rljala, ki aa mora doblU ta denar. O« rod j* J« is najfinejšeca jekla, eav Ja MjbolJ. ša«a kova in iavratao rlaana. . Petelin in val dali ao narejeni ia najboljšega ko-vaneca Jekla, pravilno kaljanava; lakko aa rabi aa oddajo poeamaaaava «trata, ali pa Seat dru« ta druclm. Opremljen ja a varnostnim tapira«em, patentiranim a dna ti. maja. 1D11. Patron«- Upadejo avtomati«no. ko aa revolver odpre. Jam-«imo vam. da bo popolnoma enak kot kaša ta «Mka ia i«ova opit. Ako talita Ineti poaaan ln prlljubUen revolver po anernl renl. tedaj nam pat I Ji t* vaša naročilo aa u revolver Povejte, ako aa kašete imeti jekleno plava barve aH po. nlkljaneaa. Za ta revalvar aa rabijo na-vadno 12 Hlm Pire IS in IN kalibra E A W Center Flra Patron». .......$13.25 rrrr....... 14.50 16.25 .55 2.50 3.10 •I kalibeml damo aa . .. II kalibeml IOS natron ta II kaliber ta..................... 10» patron ta II kalibar ta................ loo patron ta It kaübar "mauserjeva" avtomatična ría TOLA—BEI* Z T IRKA tas — Vama Pri a»«r*b4. fttreWe Ma« •ea»l a tlpaalen. kadai men ali v tan. aka |a f^lm a apet. aH ae — kadar ja napa«, aa v (d. tad«)l del petelina ka«. _ [** Ta J* ee!« vvnkn . - iT— e«0«^e t«aa aim«*, m £ *• »orav* pataialBa t« nn«. ■ Mae ta || kaHkra trna po"»« n II kalibra m SI kaabra ptštaka. ata a« .... • t kabl^r ptOta* "•**' etaae . ..,,,/, POftRNN! MAOAXINR O» •• kaitker 3, roeaewi t« a«, a zur a aa II kaMWe . .... 100 — It kOker tao-« . 100 - ti baNhá» pre»ti ta • aa I i«« roa. ....$13 95 .... 14.96 1.75 ..... 1.75 ..... 1.90 2.40 STRABNISKI UREJEVALNI MODEL REPNI MODEL, KALIBER It IMTC TIRANA AVTOMATIČNA PltTOU ICO — V odatranljivem 1 maaatlnu r kopitu tr lakko braai S patron. ^^^B Pištola Ja dolta t V, pal-eav ia tehta la 10 et. Ta plltola Ja lepa itjed-na«ena in dobro narejena, ti.u ia« neaa ladalka in to*na. Ima vinmfl Mfpiraio ln popolnoma varat, tko m v tapu. IS kaliber pištola #111 ■taaa.....................' II kalibar pištola At t ta na..................... 9,1 POSEBNI MAGAZINE 1 I ta ti kallbar «tane... " POSEBNI MAGAZINE 1 i ta II kalibar stane. | td 100 patron aa tl II kallbar................ U 10 patron ta II kalibar................ ORIGINALNA NEMSEA "LUCCSKI (Parabollan) AVTOMATIČNA rUT« .30 kalibar (TBS nun)—J V« r«i<» « 9 strelov Uporablja aa pa vnn svstu. t» aanaaljlva ia vama. Najnovejši nadel, aase 1M0 Jardae.j IM — Lahka orošie «lato no veča nadela orotja, narejeno poaabno aa «tralnika. Ovojna dalo, no«no o* rod Jo, cilinder aa lapabna In novi varnostni petelin, ki tanesljivo prepre«! vsako nnrašo. II kaliber, 4 pa I «na eav in II kalibar S* in 4% patina aav, kraano laeeno kopito. PLAVEGA IZDELKA. Cona . . ............. 100 patron IS kalibra 100 patron lt-10 kaliber $18.50 3.10 3.60 "BABY" REVOLVER BREZ PETELINA —^ IBS — To jo naj. nanjši itdelaa revolver. rablja te kratk* patrone stal* neta Sf l:»llbra: Jekrasnaca Itdetka; avtonati#no Upakuja patrono la pete'ln aa lakko po'.oil ab kopitu. Noti a« v ta* lovniškem šrpu all pa v tea «k *C 7C torbici, (.'ena ja............. Kopito, a kataraca aa biterniao slana posebej IOS patraa It kalibar kratkib............. 2.00 .55 - Lu«er)«"^ matiin« flii«'« •• 1 ■vadno rsh.,o i- «J svetu to od M«JN Itkanla sa J* a»«"* aanaaljlva v vaak otirlh «a .trato* aa splošen Iport. ' vojaka, kaj on ntoli od L-avtirt eija na motornem kolesu J* « a njlni, -la lovi % patra debelo plo«evlno, to «»-JJ Hi sadene na daljavo. N-«»«- ¿š iapraaai a «Itlalan na r.mb tadnji etra C ae odpre taki. p »s ja sanokre» pra»*n. TI novi n odeli s* Uprsnaoa »JJ aka aa malemu kopitu d«ds i ^mm aaaa kopito. To parna?«i • J^J pojaša avojo roko. kadar .tr.lJa -IJavo. Taka priprav. J* ¿T, Ja aalo lakks. »n.-ra.a» J g puška, ima dovol) mm. »l.«l «« kot Jelmr. valkove. »elike ks*. veda. vorskega leva. Itd Cona J* ................ |M — |0 kalibra , patron ... .............. Inportlran tal la km*J*ta usnja sune la... l*epo kopito la I'** '*, lahko s nam* la ' pištolo, da se Itpreoieni » I U stena.........*......... Posebej maratln-atena................... KAkO NAROČATI Odret!te komad la oalaaa, katereaa mislita narašitl tar*«a sta iapoinill In pol«« pri lotite tudi 11 tO aa ra«u«. k«* * ** potan poOIJHa vaa skupaj nan. Ml van paSljano Mar» a aa*krs