SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 22
ESLOVENTA LIBRE
BUENOS AIRES 30. maja 1963
V
Ob spominu na srttu*
Čim bolj se z leti oddaljujejo dogod. ki, ki so se razvijali v naši domovini med drugo svetovno vojno, tembolj pristna in nepotvorjena postaja njihova podoba. Danes je že tako jasno, da je odveč vsako razpravljanje o tem, da bi ■bila Osvobodilna fronta pod vodstvom komunistov v času sovražne okupacije ustanovljena za borbo proti okupatorju. To, kar smo mi spoznali že tedaj, more doumeti danes vsak, ki mu je vsaj malo do resnice. 'Vsak more doumeti, da so komunisti ustanovili OF samo zato in izključno zato, da izvedejo revolucijo. V kolikor so se kje spopadli z okupatorji, je bilo to prav tako le sredstvo za izvedbo revolucije, kakor je bilo na drugi strani tako sredstvo sodelovanje komunistov in njihovih pomočnikov ■z okupatorji, če je bilo to v interesu izvajanja revolucije.
Domače nasprotnike revolucije in osebe, ki hi mogle po svojem vplivu ovirati razvoj revolucije, so morili in pobijali dosledno po iBakuninovem revolucionarnem. katekizmu. S tako doslednostjo so morili po določbah tega katekizma samo še v boljševiški revoluciji v Rusiji in v Španiji. Cilj umorov je bil uničevalen in ustrahovalen. Ko ,se je npr. na pisca teh misli v začetku oktobra 1942 ponesrečil kom. atentat, je eden kom. voditeljev na vprašanje zakaj ta atentat, ko je jasno, da ne sodelujem z okupatorji, ampak, da sem dosledno na strani zapadnih zaveznikov, odgovoril: „Prav zato. Treba je množice ustrahovati, sicer je nevarnost, da bodo ves katoliški tabor speljali na stran zapadn jakov.“
Da je šlo samo za revolucijo priznavajo danes komunisti sami. Uvod v ustavo komunistične Jugoslavije, ki je bila sprejeta letos 7. aprila na sejah Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev začenja tako: „Izhajajoč iz zgod. dejstva, da je delovno ljudstvo Jugoslavije s komunistično partijo na čelu s svojim bojem v narodho-osvobodilni vojni in socialistični revoluciji zrušilo stari razredni red...“
Tako komunisti 'danes tisto, kar so tako vztrajno označevali kot lažno propagando belih kolaboracionistov priznavajo kot resnično zgodovinsko dejstvo.
Če v luči tega, danes torej nespornega zgodovinskega dejstva, gledamo žrtve komunističnih molivcev, odpade vsaka najmanjša osnova za sumničenje o sodelovanju teh žrtev s sovražnimi okupatorji. Prav tako je obsojen na neuspeh vsak poskus zasenčenja protirevolucionarne borbe s tem, da bi hotel kdo nastanku Vaških straž, domobrancev in četnikov naprtiti kakršno koli senco sodelovanja. Bila je le edina pot napadenega k obrambi.
Za zgodovinarja, ki bo opisoval našo dobo v drugi svetovni vojni so že podane tele neizpodbitne osnove: Na slovenski zemlji je številčno neznatna komunistična manjšina v navzočnosti slovenskemu narodu sovražnih okupatorjev začela eno najbolj krvavih in brezobzirnih revolucij. Komunisti, ki so najprej simpatizirali tudi z nacističnimi Nemci, ves čas pa s (sovjeti, so naleteli na odpor večine naroda, ki je bil na strani zapadnih zaveznikov. Proti oboroženemu napadu komunistov je nastal oborožen odpor naroda tako in tedaj, kakor je bilo zaradi sovražne okupacije sploh mogoče.
To so neizpodbitni temelji za zgodovino.
■Ta dejstva so pa tudi izhodišče za pravilno vrednotenje protikomunistične ■borbe in vseh žrtev te vojne. Protirevo-lucionarji so se zoperstavili uničevanju vsega tistega, kar je v slovenskem narodu posamezniku, družini in narodni celoti dajalo smisel in globino življenja. Uprli so se uvedbi komunističnega sistema, ker ta zanika Boga in preganja vero; uničuje družino in uvaja brez-domnost; prezira narodnost in z vcepljanjem materialističnega pojmovanja življenja, jemlje temu duhovni smisel; za nika svobodo in uvaja kruto podložnost delovnih množic novemu vladajočemu privilegiranemu razredu.
Protikomunistični in [protirevolucionarni borci so šli v boj s pesmijo. Ta pesem, ki je bila peta iz srca in .prepričanja, je vsebovala njihov program in njihovo geslo;
Pape* «faite* XXIII. nevarno obolel
Papež Janez XXIII. je prejšnji teden znova nevarno zbolel. Se pravi, bolezen, ki ga je napadla že lani, se je pojavila v mnogo hujši in nevarnejši obliki. Zaradi hudih telesnih naporov je pri papežu prejšnji teden nastopila znova močna krvavitev. Zaradi izgube velike količine krvi je papež tako oslabel, da je po zdravniškem nasvetu moral prekiniti z vsemi avdiencami. Zdravniki so mu tudi predpisali popolen počitek,, istočasno pa s številnimi transfuzijami krvi vračali odpornost njegovemu organizmu.
Po večkratni transfuziji krvi se je papež počutil znova dosti bolje. Tudi vatikanske osebnosti so zatrjevale, da se papežu zdravstveno stanje zboljšuje, toda italijanski tisk je zapisal, „da so to samo pobožne laži“. Milanski list „Corriere délia sera“ je zatrjevanja o zboljšanju papeževega zdravstvenega stanja pobil z objavo novice iz verodostojnega vira. Ta pa pravi, da je papež Janez XXIII. sam izjavil, da „dobro ve, kakšno bolezen ima in da m,u je življenje odmerjeno samo še za največ tri do štiri tedne“.
Tako se je vedno bolj potrjevala novica, da ima papež .raka in sicer na
Romano, ki je objavilo, da ima papež v želodcu bulo.
Ob papeževi bolniški postelji so, neprestano zbrani zdravniki, ki podvze-majo vse, da bi visokemu bolniku ustavili krvavitev. To se jim je delno posrečilo, toda v ponedeljek se je ponovila in je papež znova zelo oslabel. Zdravniki se resno boje za njegovo življenje. Eden od njih je že izjavil, da je papeževo življenje vse bolj v božjih rokah in vedno manj odvisno od zdravniške vede.
Zadnja poročila iz Rima . navajajo, da se življenjske sile papežu vedno bolj zmanjšujejo ter vedno bolj slabi odpornost njegovega organizma nevarni bolezni. Kardinalu Garbarriniju je sveti oče <na sporočilo, da ves svet moli za njegovo ozdravitev s slabotnim glasom odgovoril s prošnjo vsemi tistim vernikom, ki molijo zanj, naj to delajo z namenom, da bi Bog, če zahteva življenje poglavarja Cerkve, ito žrtev naklonil v dobro ekumenskega koncila, svete Cerkve in človeštva, ki si želi miru.
Resnost papeževe bolezni zgovorno potrjuje dejstvo, da so v Vatikanu že odpovedali vse napovedane avdienca. Ta_
Osnutek listine je predložila Abesi-nija deset dni pred začetkom konference ter so o njej prvotno razpravljali zunanji ministri 30 afriških držav. V listini je postavljenih pet glavnih ciljev: 1. Okrepiti enotnost med afriškimi državami; 2. Vzporediti napore za zvišanje življenjske ravni; 3. braniti suvereniteto in teritorialno nedotaklji vost članic; 4. odpraviti kolonializem kakršne koli oblike iz Afrike; 5. pospeševati mednarodno sodelovanje v okviru ZIN in splošno priznanje osnovnih človečanskih pravic.
'Na prvem prihodnjem sestanku predsednikov 30 afriških držav pa nameravajo sestaviti pet posebnih komi-
tavljajo, da ima konferenca zgodovinski značaj in da je potekla prav tako, kakor so Afrikanci želeli: da namreč ustanovijo organizacijo, ki naj jih zaenkrat samo usmerja v novo dobo afriške celine, ne pa že vodi. Na konferenci je bilo tudi razvidno, da se delegati niso navduševali za Nasserjev način združevanja držav v večje skupnosti, še manj pa je mogel prodreti s svojimi predlogi o afriški veledržavi skrajno levičarski predsednik Ghane Nkrumah. „Zaenkrat nočemo ne federacije ne konfederacije,“ so ponavljali delegati drug za drugim.
Najhujše napade so osredotočili na Portugal in Južnoafriško Unijo zaradi
sij, s katerimi naj bi povečali afriško njune kolonialne in rasne politike. Zato
enotnost: socialno-gospodarsko komisijo, kulturno-vzgojno, zdravstvenorpre-hrambeno, obrambno ter znanstveno-tehnično.
Opazovalci poteka konference ugo-
pa je bil najpriljubljenejši delegat na konferenci alžirski predsednik Ben Bella, ki je z revolucijo osvobodil Al-žir izpod francoskega kolonialnega gospodstva.
I
TEDNA
T E
E N
dvanajsterniku ter da ga sploh ni mo- ,ko je odpovedan tudi sprejem predsed-goče operirati. Da ima sveti oče v sebi j nika ZDA Kennedyja pri papežu, ko se močno novotvorbo, je v torek potrdilo [ bo junija meseca mudil na obisku v tudi vatikansko glasilo Osservatore Rimu.
Monforvnvm ATAJT© t? Otawi
V glavnem, mestu Kanade, Otawi, so se prejšnji teden sestali na tridnevno konferenco delegati 15 članic NATO, na katerem so prišli do sporazuma o skupni 'atomski oborožitvi in skupnem poveljstvu nad svojim atomskim orožjem..
Po tem sporazumu bodo članice NATO v svoji obrambi pred napadalcem odvisne od koordiniranega ameri-ško-evropskega poveljstva, ki bo razpolagalo z angleškimi atomskimi bombniki, ameriškimi atomskimi bombniki in podmornicami Polaris v Sredozemlju ■ter atomskimi bombniki Kanade, Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Grčije, Turčije, Belgije in Nizozemske.
Zadnja ovira za ta odločilen sporazum je padla, ko je Francija objavila, da ne bo nasprotovala ameriškemu predlogu o skupnem atomskem poveljstvu, s katerim so odslej združene v enoto atomske sile članic NATO.
Na konferenci je bil glavni govornik ameriški zunanji minister Rusk, ki je med drugim: opozoril zbrane delegate, da se mora svobodni svet pripraviti na nove nenadne spremembe v sovjetski zunanji politiki. Po ¡njegovem mnenju bo Hruščov čez noč spet sprožil nove krize in sicer na Kubi, v Berlinu ali pa v jugovzhodni Aziji.
■Kot glavni govornik je skupno z angleškim zun. ministrom Homom in zahodnonemškim ministrom Schroeder-
jem razložil delegatom mnenje Wa-shingtona o sovjetsko-kitajskem sporu ter njegov vpliv na sedanje moskovsko mirovanje v zunanji politiki do svobodnega sveta. Ker pa ni mogoče vedeti, kdaj se bo končala ta mirna doba sovjetske zunanje politike, mora biti NATO pripravljen vsak trenutek na nove krize. Washington gleda na položaj pesimistično:
Na Kubi so sovjeti obdržali svoje vojaške sile v precejšnji moči; v Berlinu se krčevito držijo svojih načrtov; v Laosu jim ni mogoče verjeti, da se bodo držali sporazuma o nevtralnosti te dežele.
Vsi ameriški zavezniki pa se lahko mimo zanesejo na ZDA, da bo izpolnila svoje obveznosti dp njih v odločilnem trenutku. ZDA nišo nikdar nameravale prepustiti Zahodne Evrope na milost in nemilost sovjetom in je tudi v bodoče ne bodo. To najbolje potrjuje 400.000 ameriških vojakov, ki jih ZDA vzdržujejo v Zahodni Evropi.
Vsi člani NATO morajo neprestano opazovati, kaj se dogaja 'za železno zaveso. Zavezniki morajo med seboj vskladiti obveščevalno službo o razmerah v komunističnem, bloku, ker je natančna predhodna ugotovitev sleherne spremembe v komunističnem, sistemu lahko odločilne važnosti za svobodo zahodnega sveta.
V Brazilu so se med političnimi in vojaškimi osebnostmi na vprašanju izvedbe agrarne reforme ustvarila dva tabora: vladna stran s predsednikom dr. Goulartom hoče na vsak način spremeniti ustavno določilo, d'a bi ji ne bilo treba plačati odvzete zemlje v gotovini, ■ampak z državnimi boni, nasprotna stran pa je proti spremembi ustave, je za izvedbo agrarne reforme, toda za odvzeto zemijo zahteva plačilo, kakor določa ustava, v gotovini. Predsednik dr. Gou-lart je v govoru v Sjao Paulo izjavil med drugim naslednje: „Reforma bomo izvedli mi, ali jo bodo pa drugi proti ■nam.“ Njegov levičarsko usmerjeni svak poslanec Leonel Brizola je pa grozil, da bo „tekla kri, če se me bodo hitro izvršile temeljne spremembe, zlasti agrarna reforma.“
Zahodnonemška vlada je zavrnila prošnjo biv. francoskega min. predsednika Bidaulta, da bi se znova naselil v
Zahodni Nemčiji kot politični emigrant. Kot znano, je Bidault že bil v Zah. Naraciji, pa je od tam nenadoma odpotoval na Portugalsko, kjer je zaprosil za politični azil v Brazilu in ga tam tudi dobil. Izgleda, da se ne počuti najbolje v tej državi in da bi se rad zopet vrnil v Nemčijo.
Predsednik italijanske republike Antonio Segni je dal mandat za sestavo nove italijanske vlade glavnemu tajniku kršč. demokratske stranke Aldu Moro. Ta je 'začel talko j razgovore s predstavniki dosedanje vladne koalicije za sestavo sredinsko-levičarske vlade.
Med Vatikanom in madžarsko kom. vlado je vse dogovorjeno, d'a bo Mind-szenty v kratkem lahko odpotoval iz
Budimpešte v Rim, odkoder se ne ho več vrnil na Madžarsko. Po dogovoru bo Vatikan lahko imenoval nove škofe na izpraznjena mesta, duhovniki bodo lahko poučevali mladino v. verouku in medi Vatikanom ter Madžarsko bodo vzpostavljene tudi diploma tske zveze. Prav taka pogajanja so tudi med Vatikanom in poljsko ter češko vlado. Zato pričakujejo, da bo v kratkem izpuščen na svobodo tudi praški nadškof Josef Beran, ki je konfiniran že od leta 1951. Raikor hitro foo z obema državama dosežen sporazum, bodo med Vatikanom in njima, vzpostavljeni .tudi diplomatski stiki.
Tito je 25. maja praznoval 71-let-nico svojega življenja. Komunisti so mu pripravili velika slavja z mladinskimi štafetami. Beograjski dopisnik UP v svojem poročilu navaja, da sta Tito in Jovanka začela slavnosti s sprejemom uglednih osebnosti v „njuni skromni rezidenci v elegantnem mestnem delu Dedinje“. Pač značilno, ko ves svet ve, v kakem razkošju živi sedanji jugoslovanski komunistični diktator.
V	Turčiji je prejšnji teden biv. polkovnik Talat Aydemir poskušal z revolucijo -zrušiti sedanjo vlado. Načrt se mlu ni posrečil,
V	Iraku je bila tudi v pripravi revolucija. Vlada predsednika Ahmeda Hasana Bakra jo je pravočasno odkrila. Zaprli so 180 civilistov in častnikov, katere bo sodilo posebno sodišče.
Šneour Zalman, po rodu ruski sionist, je bil izvoljen, za tretjega predsednika Izraela. Na tajni geji parlamenta je dobil 67 glasov, njegov protikandidat Perez Bernstein pa 33.
I* življenja In dogajanja v Argentini
Sestava nove vlade
Organizacija Združene Afipils©
V glavnem mestu Abesinije, Addis držav letati v zračnem prostoru svojih Abebi, so se 22. maja t. 1. sestali na dežel ali uporabljati njihova letališča.
štiridnevno konferenco delegati 30 neodvisnih afriških držav, na kateri so uradno odobrili listino Organizacije združene Afrike, s katero hočejo doseči enotnost črnega kontinenta in odpravo zadnjih ostankov kolonializma na tej celini. Listino so odobrili po 12 urni tajni debati.
Sklenili so, d'a bodo prekinili odnose
Ustanovili so posebno devetčlansko komisijo, ki bo aktivno pomagala proti-koionialnim .gverilam v še obstoječih kolonijah v Afriki. Okoli 40 milijonov Afrikancev še živi pod kol. oblastjo.
Na konferenci so delegati tudi sklenili, da se bodo njihovi predsedniki sestajali enkrat na leto; ustanovili so skupno tajništvo, ministrski sosvet ter
s Portugalsko in Južnoafriško Unijo skupno .razsodišče za reševanje sporov ter tudi prepovedali letalom teh dveh i med afriškimi državami.
Mi smo slovenske zemlje čuvarji, veličini miademu rodu. Potrebno pa je še geslo je naše: Dora, Narod, Bog!	j več. Naj bo ta vsakoletni narodni ver-
Oee, mati, bratje in sestre, kole, me- ; nih duš dan tudi dan očiščevanja za sta, trate in steze, holmi, skale večnega nas. Poglejmo si drug drugemu odkri-snega: To je moja domovina!	j to v oči. Ob spominu ¡na žrtve in njihove
Proč nasilje, proč rooritye, samovo- ; ideale, ki so bili in so še vedno tudi naši lja proč, narod naš gre v dan zoritve... ideali, se otresimo irvore sebičnosti in ...Sinovi smo Slovenije, naše lepe brezbrižnosti, ki legata na nas. Poživi-slavne matere; v slogi bratski hvali mo našo zvestobo idealom, za katere naj Boga vsa Slovenija.	! so padle žrtve, ki se jih spominjamo.
V nedeljo se bomo spominjali žltev Le tako bomo dali poguma tistim v do-revolucije. Po komunističnih načrtih bi movini. ki iščejo življenja duhovnih in morala biti tudi večina nas, ki srno '■ moralnih vrednot, da bi z njimi našli zapustili domovino, med temi žrtvami, pot iz teme in puščave, v katero jih je Božja Previdnost tega ni dopustila. Živi pahnil komunistični materializem,. Zado-smo. in svobodni smo. Prav in lepo je, ■ stili pa bomo s tem tudi božji Previd'-da se bomo spominjali teh žrtev. Prav ' nosti, ki nam je podarila življenje in in lepo je, da bomo govorili o njihovi svobodo.	M. 'S.
¡ Z imenovanjem brigadnega generala | Juana Carlosa Cordinija za zunanjega jministra je bila vladna kriza, ki je nastala z objavo znane spomenice biv. notr. min. generala Raucha, zaključena. Vlada je sedaj sestavljena takole: Minister za notr. zadeve gen Osiris Villegas, za zun. zadeve gen. Juan Carlos Gordini, za gospodarstvo dr. José Martinez de Hoz ml., za javna d'ela in javno službo ing. Horacio Zubiri, za delo in socialno varnost dr. Bernardo Bas, za socialno pomoč in ljudsko zdravje dr. Tiburcio Padilla, za nar. obrambo dr. José Manuel Astigueta, za vzgojo in pravosodje dr. José Mariano Astigueta. Tajniki ,so pa naslednji: za vojsko gen. Héctor Repetto, za mornarico kontraadmiral Carlos Kolungia, za letalstvo brigadir Eduardo Mac Lough-lin, za poljedelstvo in živinorejo ing. agr. Carlos López Saubidet, za komunikacije gen. Miguel Perez Tot, za javna dela Luis De Carli, za finance dr. Eduardo Tiscornia, za trgovino ing. Juan Martin, za industrijo in rudarstvo ing. Luis Gottheil, za. energijo in goriva dr. Jorge Bermudez Emparanza, za drž. informacije gen. Ernesto Ta-quini, tajništvo za promet pa opravlja minister za javna dela in javno službo.
Novi minister za gospodarstvo dr. Martínez de Hoz je po zaprisegi izjavil, da je njegova želja „poživiti proces na vseh področjih s pomočjo zdrave in protiinflacionistične politike“. Napo-
vedal je tudi ustanovitev „gospo darsko-socialnega kabineta“. Sestavljali ga bodo poleg ministra za gospodastvo še min. za delo in soc. varnost ter vsi tajniki gospodarskih in finančnih resorov.
Z zaprisego zun. min. gen. Cordinija je število ministrov, ki so bili zapriseženi od 1. maja 1958 pa do tega dne doseglo število 133.
Stroga prepoved komunistične propagande in dela v Argentihi
Vlada je izdala odredbo, s katero je strogo prepovedano sleherno delovanje komunistov v državi. Prepovedano je vsako združenje oseb .ki bi pod kom. ali kako drugo obliko širilo propagando mednarodnega komunizma. Komunist ne more zasesti nobenega položaja, v drž., provincijski ali mestni upravi s pomočjo volitev. Za širjenje kom» propagande so določene stroge kazni od 2 do 5 let, izgubo častnih pravic. Naturalizirani Argentinec razen tega izgubi še državljanstvo in je po prestani kazni prav tako kakor inozemec izgnan iz države. Kdor bo obsojen zaradi širjenja komunizma ali poveličevanja njegovih zločinov avtomatično izgubi tudi državno službo. Noben komunist ne more biti dalje nastavljen kot učitelj ali profesor in tudi ne zavzemati vodilnega mesta v kulturnih ustanovah — .gledališča, itd. Osebam, ki so znane kot komunisti, je tudi prepovedan vstop v državo, če bodo koga zalotili, da bi protizakonito prišel v državo, bo kaznovan z zaporno
Stran 2	.
V
Slovenska velika ■*©!• v Avstraliji
Sydney, sredi maja 1963
že dolgo se nisem oglasil. Pa me mnogi priganjajo, naj zopet črhnem kakšno besedo. Saj bi zelo rad' večkrat kaj pisal in povedal svojim dragim znancem, ter prijateljem, pa mi vedno primanjkuje časa. Gotovo vas bo zanimalo, kakšno Veliko noč smo tu imeli. Berite!
P. Bazilij me je vrgel v vodo: Moral sem plavati! Kako je bilo? Meseca februarja sem bil pri njem. Z aeropla-nom s°m frčal tja in nazaj, na vsako stran kakih 600 milj. Priredili sm.o predavanje o oltarnem kandidatu svetniškem škofu Slomšku. Predavanje so pojasnjevale slike v barvah. In ob tej priliki me je p. Bazilij vrgel v vodo: Rekel m.i je: „Kaj če bi ti tamle v postu prišel nazaj in bi imel tedenski misijon za naše Slovence v Melbournu?“ Ir. jaz sem takoj pristal in rekel: „Poskusimo!“ Vedno smo bili namreč mnenja, da tukajšnji Slovenci ne bi imeli smisla za kaj takega. In moram, povedati v veliko veselje, da so komaj čakali na misijon in so ves teden pridno prihajali večer za večerom. Imeli smo tudi večerno mašo, med katero so trumoma prejemali sv. obhajilo. Misijonski govori so bili nekak verski tečaj za te ljudi, ki imajo za seboj same komunistične šole ter so bili doma ne po lastni krivdi — precej površno poučeni o verskih resnicah.
Jaz nisem nikdar mislil, da bom tudi tukaj moral pridigati za misijon. To je bilo moje delo vsa moja duhovniška leta in zato’ sem se tukaj počdtil skoraj kot riba na suhem. P. Bazilij pa je ribo vrgel v vodo: in riba je zaplavala... Zelo vesel sem bil in kar v svojem elementu, kot pravimo.
govarjali s Petrom, pa Pilatovo ženo, ki je moža svarila; vsi skupaj smo tvorili še druhal, ki je vpila: „Izpusti nam Barabo, Kristusa pa na križ... Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke.“ Seveda je nastopal prav veli-čanstveno s svojim glasom tudi Kristus pri ustanovitvi zakramenta sv. Rešnjega Telesa, pri krvavem potu na vrtu Gezemani in ko je govoril svoje sedmere besede s križa.
Bilo je uprizorjeno tudi zmagoslavno Vstajenje z mogočno Alelujo, s pritrkavanjem zvonov in s vstajenjsko procesijo. Procesijo so pojasnjevale slike lemontskih slovesnosti in pa iz procesije od Sv. Lovrenca v Clevelandu, ki nudi toliko primernih prizorov za take prilike.
Vmes so se kazale slike ljubeznivih cerkva iz slovenske domovine, pa naši cvetoči sadovnjaki: breskve, jablane, črešnje, slive — kot najlepši šopki in venci, 'ki so bili kdaj spleteni v čast Vstalemu Zveličarju.
Verni Slovenci so te prizore tako gledali in poslušali zvonove, petje in godbo, da si niso upali dihati.
Najveličastnejša prireditev te vrste je bila seveda v Sydneyu samem, kjer so ljudje napolnili veliko cerkveno dvorano sredi mesta na Veliki petek zvečer. Na slikah je bil pokazan tudi sv. križev pot v štirinajstih postajah. Vsako postajo je pojasnjevala naša slovenska pesem križevega pota. Take pesmi nima najbrž noben narod na svetu. V svojih 42. letih duhovniškega življenja še nisem videl take zbranosti pri križevem potu kot letošnji veliki petek ob teh slikah. — Ko je bilo vse končano, ljudje niso vedeli, kaj bi naredili: ali bi šli domov, ali bi še ostali.
Obiskal sem več naselbin: Ljudem sem nudil priliko, da so lahko opravili velikonočno dolžnost. Bil sem v 60 milj oddaljenemi Wollongongu, kjer bo kakih tisoč naših ljudi, potem v Newcastle, ki je oddaljen nad 100 milj od Sydneya, potem v Brisbane —- 600 milj stran — morda 200 ljudi. Povsod sm.o imeli spovedovanje, mašo s petjem, zvečer pa smo se zbrali v dvorani, kjer sem: ljudem kazal trpljenje Gospodovo. Prišel sem na izvirno misel: Ko sem bil pred petimi leti v Evropi, sva s tedanjim vojaškim kuratom ameriškim Slovencem Rev. Ferdinandom Demšarjem obiskala svetovno znani ‘Oberamergau pri Munchenu na Nemškem, kjer so se .pripravljali za znano predstavo Kristusovega trpljenja, kar že delajo po posebni obljubi nad 300 let in sicer vsako deseto leto. Že takrat sem povpraševal po barvanih slikah te prireditve, da bi lahko naredil skioptično predavanje — takozvane „slides pictures“. In zdaj se mi je res posrečilo, da sem te slike dobil. Krasne so — izgledajo kot žive. Okrog 60 jih je. V Sydneyu sem. izbral ljudi, ki so v naši dramatski družini in prirejamo razne odrske igre. Razdelil sem vloge in vzel sem evangeljsko knjigo ter sem priredil besedilo. Pripovedovalca ali kronista sem, prevzel sam, potem sem določil apostola Petra, ki je Kristusa zatajil, Juda Iškarijota, ki je Kristusa prodal, potem Kajfa, velikega duhovnika, nato Pilata in Heroda, ki sta Kristusa sodila; oba razbojnika, tudi oni dekli, ki sta se po-
Veliko število zakramentov. Pretresljiva prireditev trpljenja Gospodovega je veliko pripomogla, da so verniki resno in v obilnem številu poklekali v spovednico in k obhajini mizi. Dolge ure sva s p. Bernardom spovedovala in na Veliko nedeljo sva imela službo božjo na dveh krajih obširnega mesta. Obe službi božji sta bili izredno mnogoštevilno obiskani. Najveličastnejši prizor je bil razumljivo takrat, ko se je vsa množica dvignila in se pomikala k obhajilni mizi. Vsi so vedeli, kako lepo je, če se držimo gesla: Kristus je vstal! Vstanimo tudi mi iz groba greha ter strasti!“
Po Veliki noči sem obiskal še glavno mesto avstralske dežele ■—• nekaj 200 , milj oddaljeno Canberra. Mesto je za | nas tu to, kar je Washington za Združene ameriške države. Tudi v tem mestu so naši ljudje — kakih 150 jih je. Zelo veseli so bili mojega obiska. Tudi njim sem. pokazal slike in priredil za nje predavanje o Kristusovem trpljenju in vstajenju.
Praznik Marije Pomagaj. Najbrž še ne veste, da je Marija Pomagaj nebeška zaščitnica Avstralije in Nove Zelandije? V Sydneyu imamo tudi eno farno cerkev, ki je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov. iSyd'nejski Slovenci se bomo v nedeljo, 26. maja združili z romarji na gorenjskih, ameriških, južno-ameriških Brezjah in bomo poromali v našo cerkev Marije Pomagaj: Imeli bomo tam procesijo, govor ter popoldansko sv. mašo.
▼ O BO DM A liOVBMUA
P. Bazilij ima v Melbournu že tako tudi avstralske Brezje z lepo kapelo Marije Pomagaj. Bom že enkrat tudi o tem nekaj napisal. Za Veliko noč je p. Bazilij na avstralskih Brezjah priredil velikonočno polnočnico na prostem. Slavlje je dobro uspelo.
„Pri kapelici“. V tehle tednih se na vso sapo pripravljamo na igro „Pri kapelici“. Igro je priredil pred leti naš
vneti odrski igralci se zelo trudijo, da bi igro lepo podali. iNa oder jo bomo postavili v soboto, 1, junija. Pričakujemo obiska iz celega mesta in okolice.
Toliko, da boste vedeli, da* pri nas — na nasprotni strani zemeljske oble živimo in se živahno gibljemo; in da smo Slovenci in Slovenci hočemo ostati.
Pozdrave vsem znancem in prijateljem.
P. Odilo
JPr» Jurij t&rnjevie na obtsltn v
Argentini
V	štev. 20 Sv. Slovenije z dne 16. t. m. smio 'poročali, da je prišel na obisk k hrvatskim naseljencem v Argentini glavni 'tajnik HSS dr. Jurij Krnjevič.
O njegovem prihodu so pisali dnevniki v Bs. Airesu, objavljali poročila o tiskovni konferenci, ki jo je imel s časnikarji ter zlasti poudarjali tiste dele njegovih izjav, v katerih je zatrjeval, da ni nobene razlike med Hrušče-vom in Titom. Prav tako njegovo izpoved, d'a ga najbolj boli, kadar ugotovi brezbrižnost svobodnega sveta do narodov, ki trpe pod komunističnimi diktaturami.
V	Bs, Airesu je dr. Krnjevič razvijal živahno delavnost. Na eni strani se je sam, odzival številnim vabilom na razne sestanke in prijateljske večerje, na drugi strani so ga pa prihajali obiskovat v hotel City 'tudi predstavniki hrvatskih političnih ter kulturnih ustanov ter so z njim izmenjavali misli o vprašanjih, ki se tičejo hrvatske emigracije.
V	tednu med 12 in 19. majem je dr. Krnjevič obiskoval večja naselja hrvatskih farmarjev v okolici Chacabuca in Salta v prov. Bs. Aires. V nedeljo 19. maja je bil na obisku pri hrvatskih naseljencih v Rosariu. Kamorkoli je prišel, so ga stari hrvatski naseljenci toplo in gostoljubno sprejemali.
Po vrnitvi v Bs. Aires ga je šel v City hotel pozdravit tudi urednik Sv. Slovenije Joško Krošelj ter miu sporočit pozdrave svobodnega slovenskega tiska.
Dr. Krnjevič se je za pozdrave toplo zahvalil. Dejal je tudi, da je zelo hvaležen, za redno pošiljanje lista. Sv. iSlovenijo redno prejem,a in jo redno prebira, „Bolj kot i vaši redni naročniki", je dejal. „Lahko mi verjamete. Čestitam vam vsem.; ki delate pri Svobodni Sloveniji. Je to resnično najboljši emigrantski list, kar jih izhaja v svetu. Lahko mi verjamete, d'a je to res, kar Vam govorim:, ker prejemam veliko emigrantskega tiska in ga tudi prebiram. Iz 'Svobodne Slovenije sem točno poučen o političnem ter kulturnem, delu slovenske ideološke emigracije. Zlasti je pohvaliti njeno resno in trezno pisanje ter razmotrivanje tako o slovenskih narodnih, kakor tudi izseljenskih problemih in o odnosih me'd posameznimi izseljenskimi skupinami.“
INato je ostal z urednikom Sv. Slovenije v enournem- razgovoru, med katerim mu je odgovarjal ,na najrazličnejša vprašanja.
O namenu svojega prihoda v Argentino je povedal, da je pač ta, da vidi stare in nove hrvatske naseljence v tej deželi, v kateri je vseh okoli 150.000-Dobesedno je dejal: „Nisem prišel delat nobenih sporazumov, niti ustvarjat kakih odborov. Namen mojega prihoda
v Argentino je, da bi dosegel moralno edinstvo cele hrvatske emigracije, t. j., da se ne bi več med seboj sramotili in zmerjali. Vsak ima lahko svoje mišljenje in svojo politično skupino, kakršno si pač želi. Toda ,pri vsem tem je važno to, da v vsakem rojaku gledamo človeka, da smo ljudje eden proti drugemu. Tako razmerje naj bo v prvi vrsti med' nami Hrvati, nato pa tudi proti vsakemu drugemu prebivavcu Hrvatske in vsakemu drugemu našemu sosedu.“
Na vprašanje kako je zadovoljen s syojim obiskom, pri hrvatskih naseljencih, in če se še zanimajo za pereča hr-vatska vprašanja, dr. Krnjevič ni prikrival svojega zadovoljstva nad snidenjem s svojimi rojaki. Naglasil je, da mu je ravno cta obisk znova potrdil vero v hrvatski narod. Kajti ti ljudje so še danes ohranili ljubezen do hrvatskega naroda, do vseh njegovih narodnih običajev in še danes žive tako, kakor so to delali doma. Žive in delajo po našem geslu ,,Vera v Boga in kmetska sloga“. Med seboj si pomagajo, ustvarili so si lepe domačije in krajevni funkcionarji so zatrjevali, da so vzorni državljani. Dr. Krnjevič je zatrjeval, da je prepričan, da hrvatski narod ne bo propadel ravno zato, ker ga ohranja in vzdržuje 'najbolj zdrav sloj, t. j. kmetsko ljudstvo, ne pa z liberalistično individualistično vzgojo in ipiselnostjo okuženo razumništvo.
V nadaljnem razgovoru je pripovedoval razne zanimivosti s svojega obiska pri hrvatskih naseljencih v prov. Bs. Aires in v Rosariu. Tako je povedal, da še nikdar ni videl toliko živine kot v teh krajih in kar verjeti ni mogel, da imajo ljudje po svojih domačijah kar velikanske sode medu. V Rosariu je med drugim naletel tudi na pravega hrvatskega guslarja, ki je tudi dr. Kr-njeviču na čast spesnil in zapel priložnostno pozdravno pesem. Ta je bila za vse goste napisana na jedilnem listu velikega banketa.
Končno je izjavil, da bo v Argentini ostal do 1. junija. Od tu bo odpotoval v čilsko prestolnico Santiago, kjer bo ostal 2 dni. Rrav toliko dni bo tudi v Limi v Peruju in zatem tudi še dva dni v Ecuadorju. Iz te republike bo odletel naravnost v Los Angeles v Kalifornijo, kjer -bo govoril na slavnosti hr-vatskiih Izseljencev. Nadialjna njegova pot ga bo vodila v Washington, kjer ho poročal o svojh obiskih hrvatskih naseljencev v Latinski Ameriki predsedniku H'SS dr. Vladku Mačku, nato pa bo v Clevelandu obiskal predsednika Narodnega odbora za Slovenijo in Slovenske ljudske stranke dr. Miha Kreka. Iz Clevelanda bo odšel v Vancouer v Kanado, kjer bo glavni govornik na letnem zborovanju političnih organizacij HSS v Kanadi, 29. junija pa na
Mir n a zemlji
Neuradni prevod zadnje pape ške okrožnice — Nadaljevanje
Tretji del
Odnosi med političnimi skupnostmi Subjekti pravic in dolžnosti
Ponovno zatrjujemo tudi Mi, kakor so to neprestano učili naši predniki, da so tudi politične 'skupnosti, ena proti drugim, podvržene pravicam in dolžnostim,; in mora zato tudi njihova dejanja voditi resnica, pravičnost, skupna blaginja, svoboda. Kajti isti moralni zakon, ki uravnava odnose med' ljudmi, mora tudi uravnavati odnose med posameznimi političnimi skupnostmi.
Tega ni težko razumeti, če drži, da voditelji narodov, kadar nastopajo v imenu skupnosti in zagovarjajo njene interese .odgovarjajo zahtevam svojega lastnega osebnega dostojanstva; tako ne morejo kršiti naravnega zakona, kateremu so podVrženi, kajti ta je enostavno moralni zakon.
Bila bi poleg tega absurdna misel, da bi se ljudje že zato, ker so postavljeni na čelo javnega udejstvovanja, morali odpovedati svojemu človeškemu dostojanstvu; nasprotno, izvoljeni so bili na ta vzvišeni položaj, ker so jih smatrali za člane skupnosti, ki so bogatej-
ši dobrih človeških lastnosti in boljši v socialnem oziru.
'še več, oblast je potrebna v človeški družbi, ker to zahteva moralni red in je zato ni mogoče uporabljati proti temu istemu moralnemu redu, in če bi se to zgodilo, v tistem trenutku preneha biti to, kar je, kakor opozarja Gospod: „Poslušajte torej, kralji, in razumite: naučite se vi, sodniki vseh dežel; poslušajte vsi, ki vladate nad ljudstvom in se ponašate, da imate pod seboj narode: oblast vam je bila dana od Gospoda in vladanje od Najvišjega, kateri bo pregledal vaša dela in proučil vaše misli.“
Končno je treba opomniti, da je treba tudi v urejevanju odnosov m.ed po-lititičnimi skupnostmi oblast uporabljati zato, da se širi skupna blaginja, kar je tudi prvo, vsled česar naj oblast obstoja.
Temeljni element skupne blaginje pa je priznanje moralnega reda in spoštovanje njegovih zahtev. Red med politič nirni skupnostmi mora temeljiti na ne-premak’jV in nespremenljivi skali mo-rri :	ra, ki ga določa 'Stvarnik
sam _	vnem redu, in ki je vkle-
i sal On sa v človeška srca z neizbris-
nima črkami. Kot bleščeč svetilnik, z žarki svojih načel, mora voditi tok dejanj ljudi in držav, kateri morajo slediti njegovim pravilnim, zdravim in koristnim napotkom., če .nočejo, da ne bi njihovo delo in napori za ustanovitev novega reda potonili v besnečih valovih.
Z resnico
Medsebojne odnose med političnimi skupnostmi mora voditi resnica. Ta zahteva, prej kot vse drugo, da se iz teh odnosov izkorenini sleherna sled rasizma; in da se zato prizna, kot sveto in nespremenljivo načelo, da so si politične skupnosti po dostojanstvu narave med seboj ertake; iz česar izhaja enaka pravica do obstoja, lastnega razvoja, d'o potrebnih sredstev za dosego tega in mora tako biti vsaka kot prva odgovorna za delovanje svojih programov; in končno, vsaka ima tudi pravico do dobrega glasu in do potrebnega spoštovanja.
Med ljudmi — ¡to potrjuje izkustvo — obstojajo razlike in včasih velike, v stopnji znanja, kreposti, sposobnosti, iznajdljivosti in posedovanja materialnih dobrin. Toda to ne more nikdar opravičevati, da bi s to 'svojo superiornostjo kdo na 'kakršenkoli način podvrgel si to, kar je od drugih. Ravno nasprotno, ta superiornost takemu nalaga večjo
dolžnost pomagati drugim, da dosežejo, s skupnim naporom, svojo lastno popolnost.
Na prav 'tak način morejo nekatere politične skupnosti nadkriliti druge v kulturi, civilizaciji in v gospodarskem razvoju; toda to jim ne daje pravice vladati nad drugimi, pač pa imajo zato večjo dolžnost pomagati drugim, da se s svojim, delom dvignejo.
Po naravi v resnici ni ljudi, ki bi bili superiorni nad drugimi, pač pa so vsi ljudje enaki v naravnem dostojanstvu. Zato tudi ni naravnih razlik med političnimi skupnostmi; vse so enake v naravnem dostojanstvu, ker so telesa, katerih udje so ljudje. Prav tako se tu ne sme pozabiti, da so narodi, in to s polno pravico, silno občutljivi v vprašanju dostojanstva in časti.
Resnica nadalje zahteva, da se v mnogoterih iniciativah, ki so pripomogle k modernemu napredku v sredstvih za informiranje — iniciativah, s katerimi se širi medsebojno spoznavanje med narodi — vse objektivno prikazuje, kar pa ni ovira, da se vsakemu narodu ne bi dovolilo, da že po naravni nagnjenosti ne bi raje prikazoval drugim pozitivne strani svojega življenja. Treba pa je seveda izključiti tiste metode informiranja, s katerimi bi bil, zaradi pomanjkanja resnice, krivično prizadet dober glas kakšnega naroda,	(Bo še)
Buenos Aires, 30. maja 1963
vsenarodnem hrvatskem zborovanju v južnem .Ontariu blizu Toronta, nakar se bo julija meseca vrnil v London.
Dr. Krnjevič se je v Bs. Airesu v soboto, 25. maja, udeležil tudi maše za Štefana in Pavla Radiča ter Gjuro Ba-sarička ob 35-letnici njihove smrti kot žrtev atentata v beograjski narodni skupščini, nato pa tudi spominske akademije. Najvažnejše izjave iz njegovega govora ‘bomo objavili v prihodnji številki.
........A I G I ■ T I N A
(Nadaljevanje s 1. strani)
kaznijo od enega meseca do 3 let, po prestani kazni bo ga izgnan iz države.
Odredba Vrhovnega sveta oboroženih sil
Kako smo že poročali, sodi vse častnike, ki so obtoženi zadnje revolucije dne 2. aprila Vrhovni svet oboroženih sil. Prejšnji teden je ta svet izdal razsodbo, s katero je zelo omilil položaj skupini visokih mornariških častnikov z admiralom. ‘Izakom Rojasom na čelu; Doslej so namreč bili v strogem preiskovalnem zaporu na otoku Martín Garcia, sedaj so pa samo v hišnem, zaporu „na razpolago vladi“.
V zvezi s to razsodbo je glavni poveljnik vojske gen. Ongania poslal na vse vojaške edinice okrožnico. V njej pravi, d'a bo vojska še naprej spoštovala odločitve zakonitih oblasti, toda kljub temu bo „od blizu in z zaskrbljenostjo zasledovala proces, ki se razvija v Vrhovnem svetu oboroženih sil“. Gen. Ongania tudi poudarja, da 38 vsak odklon od zakona mogoče popraviti s samim, zakonom. Glavni poveljnik letalskih vojaških sil brigadir Armanini je pa za gornjo razsodbo Vrhovnega sveta oboroženih sil izjavil, „da preseneča . Zaradi izjave glavnega poveljnika vojske in letalstva sta dva člana Vrhovnega sveta oboroženih sil — oba kontraadmirala — odstopila. Ostavki nista bili sprejeti.
Iz volivnih priprav
Prejšnji petek, 24. maja, o polnoči je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve dne 7. julija. Več političnih -skupin je notr. ministru poslalo zahtevo, naj ta rok podaljša, ker vse politične stranke niso še mogle zadostiti vsem določilom nove politične zakonodaje.
iDo določenega roka je predložilo kandidatne liste 20 političnih skupin v državi. Kot smo poročali neoperonistič-na stranka Union popular za julijske volitve ne more predložiti kandidatov za volilne može za volitev predsednika in podpredsednika republike ter guvernerje in viceguvernerje. Pritožba proti tej odredbi je dopustna na Državno volilno zbornico. Volilni sodniki se morajo izjaviti o predloženih kandidatih najkasneje do tega četrtka osporovane kandidate pa morajo politične stranke zamenjati do 2. junija t. 1.
'Glede postavljanja ‘kandidatov za predsednika in podpredsednika je novo to, da so tudi peronisti povedali svoje mnenje, koga bi radi videli na predsedniškem položaju in koga bodo tudi volili. V ¡Narodni in ljudski fronti so namreč predstavniki stranke Unión popular objavili, da je kandidat te politične skupine za predsedniškega kandidata narodne in ljudske fronte član ljudske konservativne stranke dr. 'Vicente Solano Lima, podpredsedniški kandidat pa član dr. Frondizijeve in-transigentne stranke 'Carlos Sylvestre Begnis. Postavitev dr. Solana Lime za predsedniškega kandidata je povzročila precejšnjo zmedo v vrstah intran-sdgentne radikalne stranke, ki je na svojem zborovanju zaupnikov postavila predsednika stranke dr. Oskarja Alen-deja za kandidata za predsednika. Čeprav so tedaj izjavil, da je določitev dr. Alendeja za predsedniškega kandidata pogojna in vezana še na odločitev vodstva narodne in' ljudske fronte, je bilo v tej stranki prepričanje, da bodo peronisti pristali na Alendeja kot kandidata za predsednika. Njihova izbira dr. 'Solana Lime, člana ljudske konservativne stranke, potrjuje, da peronisti z Alendejem niso računali. Značilno je, da je za predsedniškega kandidata dr. Limo in podpredsedniškega kandidata dr. Begnisa poleg Perona tudi odstavljeni predsednik dr. Frondizi.
Glavni tajnik koordinacijskega sveta justicialističnega gibanja dr. Raúl Matera jé pa odstopil. Ostavko utemeljuje 'z dejstvom, da je s tem, ko vlada ni dovolila biv. peronistom polne svobode za udeležbo pri • julijskih volitvah, njegova misija končana. Nove okolnosti po njegovem, zahtevajo tudi nove ljudi z novimi metodami. Vodstvo justicialističnega gibanja je njegovo ostavko sprejelo. Njegov naslednik je ga. Pairodi.
Buenos Aires, 30. maja 1963
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Volitve v Jugoslaviji
S sprejetjem zvezne ustave ^Socialistične federativne republike Jugoslavije“ dne 7. aprila je bilo zaključeno tudi zadnje zasedanje zvezne ljudske skupščine četrtega oklica. Razpisane so bile nove volitve zveznih poslancev. Po tem odloku bodo volitve zveznih poslancev .v vse zbore zvezne skupščine v občinskih skupščinah na vsem državnem ozemlju 3. junija t. j. Volivci bodo pa volili poslance zveznega zbora na vsem področju soc. fed'. republike Jugoslavije dne 16. junija t. 1. Istočasno so bili imenovani tudi člani zvezne volivne ko, misije.
Istočasno kot v zvezni parlament bodo tudi volitve v republiške parlamente. Po novih zakonskih predpisih ima „Soc. republika Slovenija“ 400 poslancev in sicer Republiški zbor skupščine SR Slovenje 120 poslancev (količnik: po 1 poslanec na 13.262 p,rebivavcev). Vsak zbor delovnih skupnosti — gospodarski, prosvetno-kultuilni, soijialno-zdravstveni in organizacijsko-politični pa po 70 poslancev. Tu je količnik 1 poslanec na 22.736 prebivavcev. Republiški poslanca se volijo za dobo 4 let s tem da se vsako drugo leto voli polovica poslancev vsakega zbora Skupščine.
Cerkvena odlkovanja. Krški škof dr. Josip Srebrnič je oib 40-letnici škofova-nja postal nadškof. — Prof. dr. Franc Grivec je bil imenovan za visokega prelata — apostolskega protonotarja ob ■60-letnici svojega delovanja za ciril-metodijsko idejo ter za zasluge za bogoslovno znanost in cerkveno zgodovino. —■ častna kanonika ljubljanskega kapitlja sta pa postala prof. Matija Tomc, župnijski upravitelj v Domžalah, in profesor bogoslovne fakultete dr. Janez Fabijan ob vstopu v pokoj,
posebna ocenjevalna komisija, ampak samo občinstvo v dvorani in strokovna žirija radijskih poslušavcev v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Kopru, Kranju. Novem mestu in Novi Gorici.	!
Umrli so. V Ljubljani: Franci Tre-bušek, Ana Petrič roj. Sitar, Mihael Mi-slič, žel. upok., Ivan Mavrovič, žel. prometnik, Avgust Kos, arhivar, glasbenik, Jožefa Šertele roj. Knafele, Justina Vuga roj. Keršič, Malči Židan, Jožefa Gale roj. Pirc, Josip Grgec, vlakovodja v p., Jože Ribnikar, upok. Tob. tov., Marija Gerkman roj. Virijent, Terezija Rozman roj. Luznar, Ciril Toman, fin. di. v p., Jakob Klemenc, pod'p. v p., A-iojzija Rozman, Antonija Štuhec roj. Urbančič, Jože Caharija, Ernest Berd-nik, kval. optik, Ivan Beseljaik, okr. šol. nadzor, v p., Marija Marenče roj. Skubic, biv. gost in trgovka, Matija Lešnjak, žel. upok., šitefan Vidič, Itesar, Aljoša Furlan, novinar, Franc Grdadolnik, krojaški mojster v p., ing. Franc Podobnik, gradbeni inženir, Jakob Stergar, žel. upok., Ivanka Petrič roj. Pau-lič, Marija Križanič roj. Štim.enc, Franc Leder, žel. upok., Ivan Zor, žel. upok., Valentin Remžgar, upok., Pava Štern, Frančiška Berglin roj. Torkar, Albina Gvozdenič, Ivanka Bohinc, Stana Teran-Klampfer in Marija Lenarčič roj Modic v Tomišlju, Alojzij Resnik, upok. na Vrhniki, Izidor Šimenc, pečarski mojster v Mengšu, Andrej štrubelj, posl na Rudniku, Ivan Vončina na Gori nad Ribnikar na Viču, ing. Franjo Skalar, Idrijo, Štefan Vuga, upok. v Nišu, Jože
referent za plan pri gozdnem, gospodarstvu v Kranju, Nataša Hegeduš v Murski Soboti, Marija Šilar v Kranju, Frančiška Špacapan roj. Krivec v Celju, Marijan Raspolič v Dravogradu, Leoppldi-na Cerar roj. Kajžar v. Stanežičah, Lojzka Drobne v št. Vidu, Ivanka Pejha, p. upravnica v p. v Rogaški Slatini, Janko Bidovec, gradbeni delovodja v p. v Kranju, Jože Nadrah, zavarovalni zastopnik na Muljavi, Linči Majcenovič roj Petek v Mariboru, Franc Pogačar v Mariboru, Marija Orlnčnik, upok. v Celju, Frančiška Kržič roj. Pirc v Kamniku, p. Rupert Suhač, OFiM, biv. de-finitor in gvardijan na Brezjah, Tone ■
duhovno koristiti. Z narodnim izdajstvom ise dela dvojna škoda: v novo domovino pridemo duševno prazni, sebe pa spravljamo v duševne krize.
Izredno številni udeleženci so bili soglasni, da je bilo predavanje tako, kot ga že lep čas nismo slišali. Pri de-debati, ki je sledila, so številni navzoči kulturni in javni delavci izmenjali svoje misli o novi slovenski izseljenski problematiki. Vsi so bili mnenja, da je dr. Komar na res znanstven način utemeljil vse naše narodno-kulturno delo v izseljenstvu, in se mu za to iskreno zahvalili.
Sobotni prosvetni večer v Slomško-
Zaviršek, biv. gostilničar na Cikavi, Jo-1 vem, domu je pokazal potrebo po ob že Plankar na Ivančni gorici, Marija; ravnavanju aktualnih problemov, pa Kerin, biiv. gost. v Podbočju, Marija j tudi, da je zanimanje med ljudmi za to. Kos roj. Drašler v Borovnici, dr. Fra- j njo Tomšič, odvetnik v p. v Mariboru, i Terezija Marguč v Škofji Loki, Jože Lah, i
! Otroška tombola
Preteklo nedeljo, 26. maja, se je na vrtu Slomškovega doma ob lepi udeležbi otrok in staršev vršila prva velika
upok. iz Komende Valentin Perko, biv. trgovec v Begunjah, Anton Polušek ,v Lo- | gatcu, Jože Delič v 'Sevnici, Dora Grun- i otioška tombola. Iz vseh krajev so pri-tar roj. Poljšak v Šmarju, Luka Krek;hlteh na to Privlačno prireditev, če je v Škofji Loki, Janko Ličov, žel. upok.!blI° k->e veselie otrok res Prisrčno, po-v Črnomlju, Albina Ažman roj. Ruči-jte™ > £otovo iahko zaPišeno 0 teJ Pri-gaj v Kranju, Jerica Burja na Bledu,
Ed'i čuden, poklic, gasilec-šofer v Celju, Terezija Petrovčie-Carrodini v Kopin, p. Angel Budihna, jezuit v Mariboru, Antonija Praprotnik roj. Prus v Tržiču, Franc Kuhar, upok. v Mariboru in Lado Brišar v Javorniku, Jožefa Boštjančič roj. Pirc v Podgradu, Lidija Miovič roj Kocijančič v Mariboru, Avgust Živec v Novi Gorici, Terezija Božič roj. Žagar v Hrastniku, Leopold Samsa v Prelcah, Janez Vilhar, dekan v p. v Postojni, Jože Emeršič, elektrolizer v Kidričevem., Marjana Debevc roj. Korošec v Borovnici in Jožefa Mihevc roj.
Novak v Logatcu.
i N C I V
SLOV
BUENOS AIRES Osebne novice
Iz Temuca v Čilu je prišel na obisk Kulturna, izmenjava med Ljubljano | v Bs. As. v Argentini Zoran Žele z go.
soprogo. Obema želimo, da bi se med Slovenci v Argentini počutili kar najbolj prijetno in zadovoljno!
Družinska sreča. Dvojčki-hčerki Fran-
in Celovcem je zelo živa. Nedavni obisk ljubljanske opere so sredi aprila vrnili •celovški madrigalisti. Nastopili so s filharmoničnim koncertom. V zboru je
pelo 60 pevk in pevcev, pri izvajanju j četa Malovrha in njegove zakonske druga je pa
spremljal petčlanski instru.i fce Lenčke roi' ZaPan jev soboto 25. 1 . ; .	. v, , - .	t- m-, v župni cerkvi v Ramos Meiia
m.entalni ansambel koroškega deželnega f
Mejia
krstil g. Janez Kalan eno na ime Karla-
,gledališča. Celovški umetniki so izva- Klara, drugo pa na ime Klavdija-Marija. jali dela starih mojstrov ter narodne Botrovala sta ga. Marija Demovšek in pesmi raznih narodov. Ob koncu so zapeli še koroško narodno pesem, s čemer so še povečali navdušenje in odobravanje občinstva.
Novomdška podružnica ljubljanskega Slavističnega društva je nedavno priredila v Novem mestu Rezijanski večer, ki je obsegal predavanja dr. Valensa Voduška in dr. Milka Matičetova o odkritjih slovenske etnografske ekipe v maju leta 1962 ter barvni film, ki ga je posnel in komentiral Uroš Krek.
Slovenija ima po novi upravni razdelitvi — kot smo poročali v predzadnji številki Sv. Slovenije — samo 4 okraje; število okrajev v ostalih republikah je pa naslednje: Hrvatska jih ima 9,
Srbija 14, ožja Srbija 9 in avtonomna pokrajina Vojvodina 5, avtonomna ko-sovsko-m.etohijska oblast 1, Bosna in Hercegovina 6, ter Makedonija 7.
Planinsko društvo v Žireh je postavilo nov planinski dom v Goropekah. Do doma je speljana cesta, da je do njega mogoče priti tudi z avtomobili.
Drugi festival zabavnih melodij bo
ga. Julči Zupan. ¡Srečni družini naše čestitke.
t Ivan Lončar. V Tržiču je umrl Ivan Lončar. Bil je’ devet let tržiški župan od leta 1921 pa do šenčurskih dogodkov. Nato je postal narodni poslanec in je po zakonu prenehal biti župan. Pod sedanjo oblastjo je popolnoma obubožal. Le skromno se je preživljal od male pokojnine. Pri odprtem grobu mu je govori; č. g. m,sgr. Viktor Zakrajšek, tržiški župnik in dekan kranjske dekanije. Tudi tržičani v izseljenstvu se spominjamo pokojnika, čeprav smo si bili vedno nasprotnega mišljenja in želimo njegovi duši večni m,ir n pokoj. J. M.
MORON-CASTELAR Sestanek odseka SFZ
Kakor- se je prejšnji odbor prizadeval, da bi naš odsek dal predvsem pobude za prosvetno delovanje, tako je tudi sedanji odbor ukrenil vse potrebno, da bi se to delo med nami nadaljevalo.
V soboto, 18. maja t. 1. smo imeli prvi sestanek v novi poslovni dobi.. Udeležili so se ga skoraj vsi člani. Predsednik Ivo Majhen je s toplimi bese-
. letos na Bledu od 5. ido 7. julija. Le- dami pozdravil predavatelja g. župnika tos na njem skladb ne bo ocenjevala | Franca Novaka ter vse navzoče fante.
ŠTUDIJSKI DAN IN OBČNI ZBOR SKÂD-a
Že v zgodnji uri v nedeljo 19. maja se "nas je zbralo kar lepo število akademikov in prijateljev, da se udeležimo IX. študijskega dne. Pričeli smo s sv. mašo, ki jo je daroval ' duhovni vodja p. Alojzij Kukoviča. Dopoldansko predavanje je bilo posvečeno filozofiji. Govoril nami je p. Kukoviča ter nam prikazal nje bistvo, njen pomen za vse druge vede ter 'zlasti njen vpliv na posameznika in na družbo. Po živahni debati smo imeli skupni ,asado. Drugo predavanje je imela ga. Marta Žužek, ld nam je v lepi lične moderne tokove filozofije. Od Kanta in preko vseh najvažnejših filozofskih tokov nas je pripeljala do eksistencialistične teorije. Debata nam je pokazala nujno potrebo po večjem, študiju filozofije; morda v obliki filozofskega tečaja.
Že proti večeru smo pričeli z rednim občnim zborom. Otvoril ga je predsednik Vital Ašič, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti duh. vodjo ter starešine SEAD-a. Nato je Jure Vombergar prebral zapisnik lanskega občnega zbora. Predsednik Vital Ašič je v svojem, poročilu med drugim prikazal delo le-
tošnjega odbora, se zahvalil za sodelovanje ter dal nekaj misli za bodoče delovanje. Sledila so poročila tajnice (Meta Debeljak), blagajnika (Janez Špar-hakl) in delegata v FEDECE (Tine Duh), ki je pokazal, da je naše društvo precej .aktivno, kajti v letošnjem odboru FEDECE imamo kar dva člana: Tineta Duha (tajnik) ter Tineta Debeljaka (odbornik).
Kakor na vsakem občnem zboru smo tudi letos glasovali za včlanjenje v FEDECE ter o povišanju članarine.
ARGENTINI
Predavatelj je obravnaval temo „Ti in ona“ na tako živahen in razumljiv način, da je vzbudil odobravanje vseh navzočih. Sledila je daljša debata, ki je dokazala, da je predavanje doseglo svoj namen.
Predsednik Majhen se je v imenu odseka predavatelju lepo zahvalil in ga prosil, da naj se kmalu spet povrne med nas, kar je g. Novak radevolje obljubil. Predavanje je z dobrohotnimi besedami dopolnil in zaključil duhovni vodja g. dr. Alojzij Starc.
.Na prihodnjem, sestanku, ki ho tretjo soboto v juniju, bo predaval Stane Bitenc o naših domobrancih. Na to predavanje že sedaj opozarjamo in vabimo da se ga udeleže tudi z drugih krajev.
CARAPACHAY
Občni zbor Slovenskega doma
Slov. dom je imel pretečeno soboto,
25.	t. m. o.b 19 .svoj redni občni zbor ob lepi udeležbi članov. Občni z.bo;r je otvoril dotedanji predsednik Jože Jonke, pozdravil navzoče, predlagal izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev. Za tem je podal poročilo, ki je pokazalo prav lepe uspehe v pretečeni dobi. Pozval je je odbornike, da so povrsti podajali poročila, ki so biia izčrpna in so pokazala kako lepo napreduje tudi ta naš slovenski dom.
Za nadzorni odbor je podal poročilo Alojzij Sedej. Odbor je pregledal vse knjige upravnega odbora, ter našel vse v najlepšem redu, in predlaga odboru razrešnico, ki je bila sprejeta. Po kratki pavzi so se vršile volitve navega odbora, ki je sestavljen takole: predsednik Edvard Škulj, podpredsednik Miha Klemen, tajnik Ivan Žnidar, blagajnik .dr. Vlado Pezdirc, gospodar Alojzij Sedej, kulturni referent Aleksander Pirc; odborniki: Jože Korošec, Franc Senovrš-nik in Marijan Trtnik. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Milan Amon in Franc Resnik, v razsodišče pa Franc Šenk.
i reditvi.
V imenu mladinskega odseka Slomškovega doma je prireditev otvorila ga. .Ema Ressler-Blejčeva, ki je po uvodnem pozdravu poudarila ve;ik pomen otroških prireditev in se tudi zahvalila za širokogrudno sodelovanje vsem ustanovam, in posameznikom. Sledil je kratek kulturni program, v katerem sta nas presenetili sestrici Duričevi s svojim zvonkim petjem. Ob spremljavi kitare' sta zapeli: Dobro jutro, Doli v kraju in Zakrivljena palica. Zbrana množica ju je nagradila z dolgotrajnim odobravanjem,. Sledil je govor ge. Anice Kraljeve. Govornica je v svojih klenih mislih poudarila velik pomen pripovedovanja pravljic in domačih iger, ki naj odvrnejo kvarne vpiive ceste in televizije. Starši naj se potrudijo, da bodo znali ustvariti v družini res tako domačnost, kjer se vsi počutijo srečne. Od prvih otrokovih let v družini zavisi kakšen bo otrok v odraščajočih letih. Kratek, a bogat govor ge. Kraljeve so poslušalci sprejeli z veliko hvaležnostjo.
Predsednik Slomškovega dom,a Janež Brala je za tem oznanil klicanje številk in ga nato tudi spretno vodil. Posebnost tombole je bila, da so številke izmenoma klicali trije m,ali šolarji in sicer Ivanka Kočar iz Morona, Jožko Markovič iz 'San Justa in Lučka Zorko iz San Martina. Tombol,ski komisiji je predsedoval mladinski referent Zedinjene Slovenije Aleksander Majhen, komisijo pa so še sestavljali Ljubo Berlot, Herman Zupan st. in Martin Maček. Mladi slovenski svet je z žarečimi očmi občudoval dobitke in komaj čakal začetka tombole. Med 58 izredno lepimi tombolami in 125 činkvini so bili zlasti privlačni glavni dobitki: fantek in punčka v narodni noši, majhno pohištvo okrašeno z narodnimi motivi, blago za narodno nošo itd. Glavne dobitke so zadeli Edica Ingriš iz Ramos Mejie. Silva Novak iz San Justa in Franci j Habat iz Ramos Mejie.
Tombola je uspela nad vse pričako- ! vanje in pokazala veliko potrebo po podobnih prireditvah, ki . vse slovenske otroke v lepi domači igri in skupnem, programu še bolj povežejo med seboj. Gotovo ima glavno zaslugo za uspeh referentka mladinskega odseka Slomškovega doma z vsemi svojimi sodelavci, v nemajhni meri pa tudi skrbni vzgojitelji, ustanove in posamezniki, ki so prireditev vsestransko podprli.
SLOVENSKA VAS Blagoslovitev farne šole
Farna, šola Marije Kraljice je začela delovati. že v začetku meseca marca, ko se je pričelo novo šolsko leto. Odprt je bil otroški vrtec ter prvi niž-
Pri samostojnih predlogih in debati: ji in prvi višji razred. Naslednja leta je so zborovavci obravnavali aktualne pro. v načrtu pridružitev novih razredov vse
bleme doma in napravili lepe načrte za dokler osnovna šola ne bo popolna, šolo
bodoče delo v tem dom«.
RAMOS MIHI A II. prosvetni večer
V soboto, 25, maja, je kulturni odsek Slomškovega doma priredil II. prosvetni večer v tej sezoni. Gospodarski odsek je za to priliko že dokončal prvi del načrtov za povečavo prostorov. Tako se je ta večer že vršil v dvoranici, kjer je prostora za okrog sto ljudi.
Večer je otvoril kulturni -referent Jernej Tomazin. Po uvodnih besedah je pozdravil predavatelja vseuč. prof. dr. Mi‘ana Komarja, ki je nato predaval o nadvse aktualni temi „Vživljanje v novo okolje“. Predavatelj je' vprašanje res temeljito obdelal in ,nakazal vse probleme vživljanja pa tudi napake, ki se pri tem pogosto dogajajo. Osnovna misel predavanja je bila: Naše vživ-za zaupanje in prosil za pomoč pri ljanje naj bo pristno; le človek, ki živi delu vse člane, zlasti še odbornike. | pristno, bo zmožen novi domovini tudi
slovenščini prikazala raz- Ker je bilo nekaj nesoglasja o tem kdo
lahko postane naš član, je občni zbor odločil, da redni član ¡SKAD-a lahko postane vsak abiturient, ki se vpiše na visoko šolo, četudi šele v pripravljalni tečaj.
Po .kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Izvoljena je bila naslednja lista:
Predsednik j Tine Debeljak, tajnik Tine Duh, blagajnik Božo Vivod, odborniki: Tone Mizerit, Jože Mozetič in Andrej žužek.
Izvoljeni predsednik se je zahvalil
obiskuje večje število slovenskih otrok in tudi v okolici živeči domačini so novo šolo z veseljem pozdravili ter takoj zaceli pošiljati vanjo svojo mladino. Medtem, ko je bilo šolsko poslopje v gadnji, se je vršil pouk delom,a v Baragovem, misijo,nišču, deloma pa v poleg stoječi zasebni hiši, katero so pred kratkim dokupili lazaristi.
Novo šolsko poslopje se odlikuje po svoji preprostosti, saj nikjer ni videti nič nepotrebnega in odvišnega, toda vendar je vse prostorno in lično. Učilnice s:o svetle in velike in šolske klopi in rr;ize zelo posrečeno izbrane. Nobenega dvom,a ni, da bo farna šola zelo povzdignila ugled vasi in 'pomagala, da bo postala vikarija ‘važno središče vse okolice.
Blagoslovitev novih šolskih 'prostorov ■— izvršil jo je krajevni škof msgr. Aleksander Schell — je bila, združena z žegnanjem, ker je 31. maja liturgični
Vsah tt^den ena
SLOVO
France Balantič
Položi mi, dragi, bolni obraz čez trudno sijoče oči, daj, da začutim na licu zadnji, zamolkli udarec krvi.
JJmiraš in tuja (lian tipajoč neusmiljeno v duši ti grebe.
Objemi me, bruhni vame nemir, jaz ne morem, ne morem do tebe!
Ko zadnjikrat krikneš v ledeno temo, bom zaihtela med prste, bele od sanj. Ostala bom sama na meji grobov, ti boš pd miren onstran iskanj.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■f
DRUŠTVO
ZEDINJENA SLOVENIJA
slavi padle junake v nedeljo, 2. junija 1963
ob 16 proslava
7 ■ '	1
„Na vekomaj jim bodo grobovi trdno stali..."
Po proslavi sv. maša in requiem za pokoj njihovih duš ♦
Slovenska dvorana,
Ramón Falcon 4158
praznik Marije Kraljice sveta. Že v soboto zvečer se je zbralo mnogo mladine, staršev in prijateljev vikarije ter šole na „kermese” (mnogo malih sre-čolovov z veliko verjetnostjo zadetka), ki se je v nedeljo po blagoslovitvi nadaljevala. Tudi proti lakoti in žeji je bilo poskrbljeno ,na cenen in okusen način.
Msgr. iSchell je po blagoslovitvi imel globok govor o vzgoji. Posebej je poudaril važnost sodelovanja staršev z učitelji. Poleg tega pa je opozoril starše na nekatere pojave moderne dobe, ki kvarno vplivajo na vzgojo, zlasti revije, kino in televizija. -Gojenci nove šole so imeli več posrečenih nastopov; otroški pevski zbor pa je pod vodstvom ge. Zdenke Janove občuteno zapel več 'Slomškovih pesmi, katerih besedilo je škofu tolmačil krajevni župnik msgr. Janez Hladnik.
Gotovo pa je, da bi bilo gornje poročilo preveč suho, ako ne bi podčrtali naporov slovenskih gg. lazaristov, ki ne ustvarjajo samo mogočega, ampak tudi to, kar bi se skoraj moglo smatrati — nemogoče!
Slovesna otvoritev avenije General San Martin
(Na državni praznik 25. maja so v Lanusu na višini fare Svetega Jožefa slovesno «tvorili vsem rojakom dobro znano avenijo General San Martin.
Pred 'dobrim, letom je po tej cesti, takrat še blatni, vozil starodavni in. zaradi pomanjkanja drugih vozil do strehe natrpani tramvaj, na katerem so včasih ljudje viseli kot čebele na panju.
Danes se je ta cesta v dobi dveh let, po zaslugi takratnega guvernerja, spremenila v moderno 12 m,etrov široko avenijo z merkurijevo razsvetljavo, po kateri vozijo avtobusi šestih različnih prog in jo prečka sedem drugih.
Ta veliki dogodek, ki je zgodovinskega pomena za ves ta del lanuške občine, so razne ustanove ob aveniji skupaj s sosedi proslavile z velikimi slo-vestnostmi. Pred začetkom slavja in otvoritve avenije z običajnim pfestri-ženjem traka, je bila na posebnem od-dru sv. maša, ki jo je daroval župnik sv. Jožefa msgr. Janez Hladnik. Maše so se udeležili ištevilni zastopniki 'oblasti in več tisočglava množica,, na katero je imel monsignor pomemben govor med sv. mašo.
V brošuri, ki so jo organizatorji tega slavja ob tej priliki izdali, nazivajo faro sv. Jožefa glavni činitelj vsega napredka v tem kraju in sad božjega blagoslova.
Na slavnostnem odru so bile poleg oblasti tudi slovenske šolske sestre, ki vodijo šolo v fari in g. Janez Malenšek, ki je župnik na bližnji fari Fatim-ske Marije.
Otvoritev te avenije je tudi velikega pomena za Slovensko vas, ki je oddaljena štiri kvadre vzporedno z njo.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 30. 5. 1963 . No. 22
S l 0	¥ K M C I
KANADA
V poročilu o spremembah v sestrski hiši v Torontu, Ontario, ki je bilo objavljeno v štev. 20 z dne 16 maja t. 1. je korektor pri popravljanju napak zamenjal vrstico, ki .govori o prihodu novih sester. Dotični del poročila se mora pravilno glasiti takole:
Na mesto prestavljenih sester so prišle v Toronto, nova prednica sestrske hiše s. Rozalija Šmalc, ki ima svojo
PO S ¥ i T a
FRANCIJA
S. Lidija Krek, prva prednica slovenskih usmiljenk v Torontu v Kanadi, ki je bila nedavno prestavljena v glavno sestrsko hišo v Pariz, je bila imenovana za tajnico jugoslovanske province usmiljenk pri generalatu v Parizu. Iskreno čestitamo!
Slovenski rojaki iz Nice so priredili na velikonočni ponedeljek izlet v 100 km oddanem olanmski svet* kier

so se uvrstile Avstralija, Bolgarija, Portugalska, .Nizozemska, Brazil in Norveška.
Na kongresu Mednarodne namiznoteniške zveze, ki je bil istočasno v Pragi, so določili, da bo svetovno prvenstvo 1965 v Ljubljani, 1967 v Avstraliji, 1969 v Zah. Nemčiji. Po uradni jakostni lestvici je Jugoslavija na 5. mestu. Pred njo so Kitajska, Japonska, Zah. Nemčija in Švedska, za njo pa Sev. Koreja, Madžarska ČSSR, Romunija, ZDA. Pri damah pa je -na prvem mestu Japonska, slede Rom,unija, Kitajska. Jugoslavija je <na 10—15 mestu skupaj z Avstralijo, Bolgarijo, Sev. Korejo, švedsko in ZSSR.
mater go. Ivanko Šmalc ter brata Ludvika v Slovenski vasi v Lanusu v Argentini, s. Ivana Primožič ter s. Marija Jožefa Založnik, ki je pred leti kot faranka Marije Pomagaj vstopila v redovno življenje.
ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE
Zveza slovenskih protikom. borcev
bo imela spominsko prireditev za slovenske žrtve v soboto, 1. junija, v veliki dvorani sv. Vida, v nedeljo, 2. junija, bo pa spominsko romanje k Lur-ški Materi božji na Chardon Rd.
V Čikagu se uveljavljata dva znana slovenska pevca. Pevka Manja Kranjc je prejela na tekmovanju takoimenova-ni „Farvveli Award“, Marijan Erman Erman ml. je pa bil sprejet v operni zbor čikaške „Lyric Opera“.
PO ŠPORT]
Na XVII. svetovnem prvenstvu v namiznem. tenisu, ki se je bilo zaključilo 14. aprila, v Pragi, so Kitajci dokazali, da še nimajo resnejših nasprotnikov ¡na ¡svetu. Med moškimi so se namreč kar štirje Kitajci pomerili v polfinalu. Naslov prvaka je ponovno obdržal Chuang Tse Tung. V dvojicah sta osvojila naslov Kitajca Chuang Tse Tung. Pri damah pa še vedno prednjačijo Japonke, Prvo mesto -je osvojila Matzuzaki, druga pa je bila Romunka Alexandra.
Jugoslavijo so zastopali V. Markovič, Hnbud, Korpa ter Slovenci Vecko, Teran, Petračeva in Pirčeva. Markoviča je v osmini finala izločil semifinalist Tsang Tsih-lin, v petih setih, Hrbud je izpa-
bili več zadovoljnih ur v“ snežni zimski naravi.
ŠVEDSKA
Slovenski dušni pastir p. Jože Flis se je po prihodu na švedsko naselil v mestu Maimo. Njegov začasni naslov je: Pastor Joseph Flis, Lilla Kvarnga-tan 9, Maimo.
Oblakovo družino iz Degerforsa je
v marcu zadela huda nesreča. Z ostalimi otroci se je drsal tudi štiriletni Oblakov Ladi. Na vodi je tenka skorja ledu pod' njim počila, nakar je otrok izginil v vodni globini. Njegovo trupelce so našli šele čez tri dni. Pri pogrebu sta bila navzoča dva kat. duhovnika, prišel pa je tudi protestantski pastor, ki je pred odprtim gro.bkom imel tudi govor navzočim švedskim družinam.
I E M SVETU
del že v prvem, kolu, Teran, Vecko in Korpa pa v tretjem. Vecko se je v tretjem kolu srečal v svetovnim prvakom in častno izgubil s 1:3. Pirčeva je izpadla v tretjem kolu, Petračeva pa v drugem,.
Kitajci so med moškimi zmagali tudi v ekipnem tekmovanju. Vse ekipe so bile razdeljene v štiri skupine, od katerih so se zmagovalci pomerili za naslov. Ker je bila Jugoslavija v skupini A skupaj s Kitajsko, ni prišla v finale, čeprav je premagala vsa ostala moštva: Iran, ZSSR, Dansko, Izrael in Grčijo. Pri damskem, ekipnem tekmovanju pa je Jugoslavija zasedla tretje mesto v skupini C za Japonsko, Švedsko, za njo pa
OBVESTILA
III. kulturni večer SKA bo v soboto,
1.	junija, ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen o prof. dr. Ozvaldu in njegovem mestu v slovenski pedagogiki.
Šahovski dvoboj. V soboto, 1. junija, ob 21 se bosta pomerili v Slomškovem dom.u šahovski reprezentanci Našega doma iz San Justa in Slomškovega doma. Vsi prijatelji šaha vabljeni.
Slovenski srednješolski tečaj bo zopet v soboto, 1. junija ob 15,30 v Slovenski hiši.
Slovenska dekliška organizacija bo
imela v mesecu juniju sledeče sestanke: 2-VI-63: zvezni šstanek; 8-VI63: odsek Morón; 9-VT-63: odseki Ramos Mejia, San Justo in San Martin ter naraščaj-nice v San Martinu; 16-VI-63: DiO.
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo,
2.	junija po mladinski sv. maši ob 10,30. Na programu: „Vpliv tehnike na modernega človeka“, in debata o programu SFZ.
Preko 300 jerebic, okrog 50 zajcev, večje število „vizcach“ ter ostale divjadi in morda celo jelena račpna uloviti 11 lovcev iz San Justa in okolice, ko bodo v dneh 6„ 7. in 8. junija lovili v treh ekspedicijah v raznih loviščih. Vso nalovljeno divjad bodo darovali za lovsko pojedino v Našem, domu v San Justu, ki bo združena z veliko lovsko veselico v nedeljo, 9. junija, ob 15 „za vse Slovence iz Buenos Airesa in okolice“.
Mladinski odsek Slomškovega doma se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri uspeli otroški 'tomboli. Zavest, da so s svojim
senzacija:
PRVIČ V ARGENTINI!
&
£
H
S
H
OS
>
S
«
m
>
so
o
Dvomimo, dia je bilo kdaj tako prijetno, kot bo V NEDELJO, 9. JUNIJA
v Našem domu v San Justu, Hipólito Irigoyen 2756, kjer bo
VELIKA LOVSKA VESELICA
•	LOVSKI DOVTIPI	; ‘,
•	NAGRADNO STRELJANJE
•	PRISTNA DIVJAČINA V OBILNI MERI (jerebice, zajci, „vizcache“ itd.)
•	GLASBA: ORKESTER „MOULIN ROUGE“
•	NAJBOLJŠA VINA
Gozdnato lovsko okolje bo nudilo višek prijetnosti! Začetek ob 15.
T)
O
N
■O
¡>
c
N
r
>
H
O
H
O
O
Vabljeni vsi Slovenci!
sodelovanjem, pomagali razveseliti naše malčke, naj jim bo največje plačilo.
Starši, fantiči, dekliči! V Slomškovem domu je vsako soboto od 15—18 telovadba in športne vaje. Starši pošljite svoje otroke od' 8. leta naprej.
Da bo vaš denar na varnem, dobro obrestovan in vam. vedno na razpolago, vložite ga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o. z.
(Cooperativa de Crédito „Oeste“ Ltda.)
Av. San Martín 263 — Ramos Mejía
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Müos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
o “f-« Sss <	FRANQUEO PASADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional d« la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejia
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
f
Vsem znancem sporočam® žalostno novico, da nas je dne 24. maja tega leta v starosti 82 ret, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša ljuba m,ati, babica, prababica fin tašča gospa
MARIJA GOL L, roj. VERČKO
dolgoletna aktivna solastnica „Dravograjske rafinerije ■mineralnega olja“
Pokopali smo jo dne 26. majal 1963 na njeno željo na pokopališče Florencio Varela.
!Sv. maša zadušrtica, za .rajno ho v soboto dne 1. junija oh 16 v cerkvi Ntra. Sra. del Perpetuo Socorro, Av. Calchaqui Ruta No. 2, v La Plato, Km 22,5.
Prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku Francetu Glavaču za mnogotere obiske in tolažila, ki jih je izrekal naši rajni materi ter za lepe in izbrane besede ob blagoslovitvi njenega trupla.
Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim sorodnikom in znancem,, ki so jo spremljali na zadnji poti in posebej gospej Cirilki Križevi, ki je za našo mamico doprinesla toliko žrtev in tolažbe.
Žalujoči ostali
Gustav Goli, sin z družino; Marija Goli, Olga Kocičeva, roj. Goli in dr. Hermina Redjaničeva, roj. Goli, hčerke; Ingeborg Rezelj, roj. Goli z družino, Vera-Marija, Teresa-Avgusta, Isabel-Beatriz Goli ter Peter in Olga Bedja-ničeva, vnuki; Tomi, Andrejček in Alenčica, pravnuki; Nikola Kočič, dr. Milko Bedjanič, zeta, in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, San Rafael, Dravograd, Ljubljana, dne 26. maja 1963.
IVAN PREGELJ:
O t p o c i
„O izvirkih in še marsičem.“
Dekle pa, kakor da ga ni culo. Obrnil se je k ženi in rekel:
„Lej, zdaj razumem. Končala teka bota, a več se videla nikol! Ta naša botra Katra. Nekaj takega je doživela in do smrti pomnila.“
„Ali ti je sama povedala?“ je vprašala žena.
„Povedala mi je vse svoje življenje. Veliko mi je zaupala.“
„Ali ti je rekla, da ne pripoveduj,“ je vprašala žena.
„Ni,“ je rekel, pa saj vse nič posebnega .ni. Zate namreč ne, le zame, ki sem. je bil vajen od mladosti.“ Helena ni odgovorila. Slavica pa je rekla:
„Je-li fanta je imela, pa je vzel drugo.“
„Marala ,ga ni,“ je popravil Poz-nik, „dasi ga je še davno po smrti objokovala in bila celo njegovemu otroku za botro.“
„France,“ je vzkliknila Helena) „pa ni bil tvoj oče?“
„Bil,“ je odvrnil mirno in pripomnil: „A več ne izprašuj. Ne vedel bi ti povedati.“
Helena se je stresla, kakor da jo mrazi in se stisnila pod moževo pazduho.
„Vrnimo se,“ je rekla nato. In ko je videla, da stoji 'Slavica in strmi izgubljeno v večer, je zaklicala:
j :	55
s o n e a
„Slavica, ali ti ne greš?“
„Grem,“ se je okrenila deklica. Poz. nik se je začudil resnemu izrazu na njenem licu.
Vračali so se- Ko so bili že blizu selišča, se je ozrl Poznik še enkrat po Slavici in vprašal toplo:
„Spet si resna, Slavica. Ali se ne moreš spovedati ?“
„Neumnosti,“ je zamahnila deklica z roko. Potem je dodala mehkeje:
„O izvirkih! Pripovedovati sicer ¡ne znaš, a nekaj le poveš.“
„In lepo,“ je popravila Helena.
„Saj,“ je rekla malomarno Slavica, stegnila roko in pokazala navzdol čez laz. Po žlehasti globoki poti, ki so jo dolble človeške stopinje in vodovja, se je premikalo nekako čudo. Zdelo se je, da leze neko bruno samo navzgor. Zlat križ je ležal na črnem, lesu; človek, ki je nosil breme, je ves tonil v globokem jarkovitem potu.
„Rakev nesejo za teto,“ je rekel Poznik. Nato je pokazal preko globeli, kjer je bilo videti ljudi v gručah.
„In od tam se 'odpravljajo kropit. Dve uri bodo hodili.“
Tedaj je padel mrak. Na mah, kakor je bil prej napovedal geometer.
*
Sedli so med resno družino, ki je bila prišla kropit in posedla po klopeh okoli mrliškega odra, na levi dekleta,
na desni fantje, kraj peči moški in ženske in na peči otroci, ki so otepali kruh in hodili s peči pit vodo, ki so jo zajemali iz vodnjaka pred hišo. Bolj znani so sedli v kuhinji za veliko ognjišče; z golimi prsti .so segali po oglje v žerjavico in si zažigali vivčke. Zunaj je bila legla noč. Prijetno je dramil vonj sadjevca, ki ga je nalijal domačin po vrsti kropilcem in. farnemu ogledniku. Ta je sedel že napol omo-čen v zapečku; otroci so silili vanj, naj pripoveduje o strahovih. Otresal se je, da ne ve kaj, ali pa, naj določijo ali hočejo pravljico o zlati gori ali o medeni dolini in da je o zlati gori daljša, o medeni dolini lepša. Ko pa je začel praviti, je povedal o človeku, ki mu je železen drog prebil skozi tla in se je mož po vrvi spustil za njim. in prišel v .samo peklo...
Helena je z mirnim nasmehom poslušala preprosto bajko, ogledovala ljudi in skušala biti domača; nato je kakor v zadregi iskala moževe bližine. Slavica je bila sedla med dekleta in čebljala z njimi, preskušala med prsti blago njihovih kril in predpasnikov. Ko pa se je začela dolgočasiti, je vprašala, ali ne bodo nič pele.
Da bodo, so ji odgovorile dekleta. A prej do bodo molili.
'Slavica se je dvignila k Heleni in ji rekla:
„Dolgčas mi je.“
Tedaj so začeli moliti. Bila je dolga molitev; dodajali so roženkranskim delom še molitve, ki jih Helena in Slavica niste nikoli slišali; staroverske
besede so ju dražile, skoraj vznemirjale:
„Precartana devica, zaljubljeni božji ženin, nesrečna dušica, angeli tebe preoblačijo. ..“
Slavica je zdehaia. Nihče ji ni zameril, saj so tudi drugi in kar na glas:
„Zdaj in vselej in ob naši smrtni uuuuri.. . “
Helena se je rahlo naslonila na moža. Z ustnami je molila, v duši ji je pa bilo vse tiho, dobro. Nobene želje, nobene žalosti, veselje trudnosti in mirne vesti. Poznik se je bil s čudnim ganotjem zamislil v trde, mrtve poteze botre Katre na odru. Bil je obraz kakor rezan iz hrastovega lesu; geometer je poznal amatoimijo telesa in je videl, da je bila botra svojčas lepa. čudno ganotje je rastlo v njem in si je govoril s svojo besedo v besedo, ki so jo molili okoli njega:
„Kako ti je, teta ? Ali si še naglušna in je še stara nejevolja v tebi .nad domačimi, da lajajo nate? Ali ti je po meni dolgčas? Ne huduj se. Saj sem res prekleto malo mislil nate. Skoraj prav tako malo kakor mislimo na Boga, mi veseli telesniki, mi satiri, kakor bi rekla Helena, mi materialisti, kakor učita župnik in njegov Mahnič. Pa saj veš, kako je. 'Saj veš, da rajši zinem desetkrat tjavendan, preden enkrat odgre-bem plast prahu raz srce, ki ga boli, da ni in ne more biti tako na svetu, kakor bi prav bilo, in nikoli ne bo. Botra Katra! Zdaj vem, da vse razumeš in veš, da si zato tako pokojna, ker vidiš, kako je moralo biti in bo moralo
biti, m si vzela s seboj, kar si edino imela, svojo dolgo žalost, .svoje pokopano veselje, svojo močno voljo, ljubiti m 'biti dobra in biti prav vedno taka, kakršno te je Bog ustvaril. Botra Katra! Saj res ne vem, ali sem dober ali sem, slab, ali sem ti bil po zaslugi hvaležen ah ne in 'ali si nisi morda sama očitala, da si mi več dala, kakor sem vrni:. O moj Bog, saj rajši ne bom mislil, bi predaleč zašel. Lepo pri vrhu tem bom vzel ter umel, in kadar bo meni smrt d'o grla stopila, bom rekel in zaklical: mati Katra, kjerkoli si in četudi si naglušna, čuj me, prihajam.“
, Norčavosti,“ se je prebudil in domislil:
„Lipe ima dober sadjavec.“
Tedaj se je ,‘tud'i molitev prelila v pesem^ o rožmarinu in smrti, o Mariji, Materi tnebeski tolažnici vernih dušic, o Jezusu vrtnarju, o trudnem romarju in romarici, o daljni rajži in bridki poti in o tihi žalosti zadnjih Kristusovih besed. Domači gospodar je stopil še enkrat h gostom in jim stregel s sadjav. cem, gospodinja je rezala kruh. Poznik se je vzdignil:
„Pozino je Helena.“
„Ne dremlje se mi še,“ je odvrnila a se dvignila. Stopila sta pred hišo. Svetle, kakor žive oči so utripale zvezde v višini.
, Vreme se bo spremenilo,“ je menil Poznik.
„Hladno je,“ je rekla žena. Nato je zaprosila:
„Prav, France,, pojdiva spat!“
„Slavica je se notri/* je odvrnil.