SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 22 ESLOVENTA LIBRE BUENOS AIRES 30. maja 1963 V Ob spominu na srttu* Čim bolj se z leti oddaljujejo dogod. ki, ki so se razvijali v naši domovini med drugo svetovno vojno, tembolj pristna in nepotvorjena postaja njihova podoba. Danes je že tako jasno, da je odveč vsako razpravljanje o tem, da bi ■bila Osvobodilna fronta pod vodstvom komunistov v času sovražne okupacije ustanovljena za borbo proti okupatorju. To, kar smo mi spoznali že tedaj, more doumeti danes vsak, ki mu je vsaj malo do resnice. 'Vsak more doumeti, da so komunisti ustanovili OF samo zato in izključno zato, da izvedejo revolucijo. V kolikor so se kje spopadli z okupatorji, je bilo to prav tako le sredstvo za izvedbo revolucije, kakor je bilo na drugi strani tako sredstvo sodelovanje komunistov in njihovih pomočnikov ■z okupatorji, če je bilo to v interesu izvajanja revolucije. Domače nasprotnike revolucije in osebe, ki hi mogle po svojem vplivu ovirati razvoj revolucije, so morili in pobijali dosledno po iBakuninovem revolucionarnem. katekizmu. S tako doslednostjo so morili po določbah tega katekizma samo še v boljševiški revoluciji v Rusiji in v Španiji. Cilj umorov je bil uničevalen in ustrahovalen. Ko ,se je npr. na pisca teh misli v začetku oktobra 1942 ponesrečil kom. atentat, je eden kom. voditeljev na vprašanje zakaj ta atentat, ko je jasno, da ne sodelujem z okupatorji, ampak, da sem dosledno na strani zapadnih zaveznikov, odgovoril: „Prav zato. Treba je množice ustrahovati, sicer je nevarnost, da bodo ves katoliški tabor speljali na stran zapadn jakov.“ Da je šlo samo za revolucijo priznavajo danes komunisti sami. Uvod v ustavo komunistične Jugoslavije, ki je bila sprejeta letos 7. aprila na sejah Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev začenja tako: „Izhajajoč iz zgod. dejstva, da je delovno ljudstvo Jugoslavije s komunistično partijo na čelu s svojim bojem v narodho-osvobodilni vojni in socialistični revoluciji zrušilo stari razredni red...“ Tako komunisti 'danes tisto, kar so tako vztrajno označevali kot lažno propagando belih kolaboracionistov priznavajo kot resnično zgodovinsko dejstvo. Če v luči tega, danes torej nespornega zgodovinskega dejstva, gledamo žrtve komunističnih molivcev, odpade vsaka najmanjša osnova za sumničenje o sodelovanju teh žrtev s sovražnimi okupatorji. Prav tako je obsojen na neuspeh vsak poskus zasenčenja protirevolucionarne borbe s tem, da bi hotel kdo nastanku Vaških straž, domobrancev in četnikov naprtiti kakršno koli senco sodelovanja. Bila je le edina pot napadenega k obrambi. Za zgodovinarja, ki bo opisoval našo dobo v drugi svetovni vojni so že podane tele neizpodbitne osnove: Na slovenski zemlji je številčno neznatna komunistična manjšina v navzočnosti slovenskemu narodu sovražnih okupatorjev začela eno najbolj krvavih in brezobzirnih revolucij. Komunisti, ki so najprej simpatizirali tudi z nacističnimi Nemci, ves čas pa s (sovjeti, so naleteli na odpor večine naroda, ki je bil na strani zapadnih zaveznikov. Proti oboroženemu napadu komunistov je nastal oborožen odpor naroda tako in tedaj, kakor je bilo zaradi sovražne okupacije sploh mogoče. To so neizpodbitni temelji za zgodovino. ■Ta dejstva so pa tudi izhodišče za pravilno vrednotenje protikomunistične ■borbe in vseh žrtev te vojne. Protirevo-lucionarji so se zoperstavili uničevanju vsega tistega, kar je v slovenskem narodu posamezniku, družini in narodni celoti dajalo smisel in globino življenja. Uprli so se uvedbi komunističnega sistema, ker ta zanika Boga in preganja vero; uničuje družino in uvaja brez-domnost; prezira narodnost in z vcepljanjem materialističnega pojmovanja življenja, jemlje temu duhovni smisel; za nika svobodo in uvaja kruto podložnost delovnih množic novemu vladajočemu privilegiranemu razredu. Protikomunistični in [protirevolucionarni borci so šli v boj s pesmijo. Ta pesem, ki je bila peta iz srca in .prepričanja, je vsebovala njihov program in njihovo geslo; Pape* «faite* XXIII. nevarno obolel Papež Janez XXIII. je prejšnji teden znova nevarno zbolel. Se pravi, bolezen, ki ga je napadla že lani, se je pojavila v mnogo hujši in nevarnejši obliki. Zaradi hudih telesnih naporov je pri papežu prejšnji teden nastopila znova močna krvavitev. Zaradi izgube velike količine krvi je papež tako oslabel, da je po zdravniškem nasvetu moral prekiniti z vsemi avdiencami. Zdravniki so mu tudi predpisali popolen počitek,, istočasno pa s številnimi transfuzijami krvi vračali odpornost njegovemu organizmu. Po večkratni transfuziji krvi se je papež počutil znova dosti bolje. Tudi vatikanske osebnosti so zatrjevale, da se papežu zdravstveno stanje zboljšuje, toda italijanski tisk je zapisal, „da so to samo pobožne laži“. Milanski list „Corriere délia sera“ je zatrjevanja o zboljšanju papeževega zdravstvenega stanja pobil z objavo novice iz verodostojnega vira. Ta pa pravi, da je papež Janez XXIII. sam izjavil, da „dobro ve, kakšno bolezen ima in da m,u je življenje odmerjeno samo še za največ tri do štiri tedne“. Tako se je vedno bolj potrjevala novica, da ima papež .raka in sicer na Romano, ki je objavilo, da ima papež v želodcu bulo. Ob papeževi bolniški postelji so, neprestano zbrani zdravniki, ki podvze-majo vse, da bi visokemu bolniku ustavili krvavitev. To se jim je delno posrečilo, toda v ponedeljek se je ponovila in je papež znova zelo oslabel. Zdravniki se resno boje za njegovo življenje. Eden od njih je že izjavil, da je papeževo življenje vse bolj v božjih rokah in vedno manj odvisno od zdravniške vede. Zadnja poročila iz Rima . navajajo, da se življenjske sile papežu vedno bolj zmanjšujejo ter vedno bolj slabi odpornost njegovega organizma nevarni bolezni. Kardinalu Garbarriniju je sveti oče e veselie otrok res Prisrčno, po-v Črnomlju, Albina Ažman roj. Ruči-jte™ > £otovo iahko zaPišeno 0 teJ Pri-gaj v Kranju, Jerica Burja na Bledu, Ed'i čuden, poklic, gasilec-šofer v Celju, Terezija Petrovčie-Carrodini v Kopin, p. Angel Budihna, jezuit v Mariboru, Antonija Praprotnik roj. Prus v Tržiču, Franc Kuhar, upok. v Mariboru in Lado Brišar v Javorniku, Jožefa Boštjančič roj. Pirc v Podgradu, Lidija Miovič roj Kocijančič v Mariboru, Avgust Živec v Novi Gorici, Terezija Božič roj. Žagar v Hrastniku, Leopold Samsa v Prelcah, Janez Vilhar, dekan v p. v Postojni, Jože Emeršič, elektrolizer v Kidričevem., Marjana Debevc roj. Korošec v Borovnici in Jožefa Mihevc roj. Novak v Logatcu. i N C I V SLOV BUENOS AIRES Osebne novice Iz Temuca v Čilu je prišel na obisk Kulturna, izmenjava med Ljubljano | v Bs. As. v Argentini Zoran Žele z go. soprogo. Obema želimo, da bi se med Slovenci v Argentini počutili kar najbolj prijetno in zadovoljno! Družinska sreča. Dvojčki-hčerki Fran- in Celovcem je zelo živa. Nedavni obisk ljubljanske opere so sredi aprila vrnili •celovški madrigalisti. Nastopili so s filharmoničnim koncertom. V zboru je pelo 60 pevk in pevcev, pri izvajanju j četa Malovrha in njegove zakonske druga je pa spremljal petčlanski instru.i fce Lenčke roi' ZaPan jev soboto 25. 1 . ; . . v, , - . t- m-, v župni cerkvi v Ramos Meiia m.entalni ansambel koroškega deželnega f Mejia krstil g. Janez Kalan eno na ime Karla- ,gledališča. Celovški umetniki so izva- Klara, drugo pa na ime Klavdija-Marija. jali dela starih mojstrov ter narodne Botrovala sta ga. Marija Demovšek in pesmi raznih narodov. Ob koncu so zapeli še koroško narodno pesem, s čemer so še povečali navdušenje in odobravanje občinstva. Novomdška podružnica ljubljanskega Slavističnega društva je nedavno priredila v Novem mestu Rezijanski večer, ki je obsegal predavanja dr. Valensa Voduška in dr. Milka Matičetova o odkritjih slovenske etnografske ekipe v maju leta 1962 ter barvni film, ki ga je posnel in komentiral Uroš Krek. Slovenija ima po novi upravni razdelitvi — kot smo poročali v predzadnji številki Sv. Slovenije — samo 4 okraje; število okrajev v ostalih republikah je pa naslednje: Hrvatska jih ima 9, Srbija 14, ožja Srbija 9 in avtonomna pokrajina Vojvodina 5, avtonomna ko-sovsko-m.etohijska oblast 1, Bosna in Hercegovina 6, ter Makedonija 7. Planinsko društvo v Žireh je postavilo nov planinski dom v Goropekah. Do doma je speljana cesta, da je do njega mogoče priti tudi z avtomobili. Drugi festival zabavnih melodij bo ga. Julči Zupan. ¡Srečni družini naše čestitke. t Ivan Lončar. V Tržiču je umrl Ivan Lončar. Bil je’ devet let tržiški župan od leta 1921 pa do šenčurskih dogodkov. Nato je postal narodni poslanec in je po zakonu prenehal biti župan. Pod sedanjo oblastjo je popolnoma obubožal. Le skromno se je preživljal od male pokojnine. Pri odprtem grobu mu je govori; č. g. m,sgr. Viktor Zakrajšek, tržiški župnik in dekan kranjske dekanije. Tudi tržičani v izseljenstvu se spominjamo pokojnika, čeprav smo si bili vedno nasprotnega mišljenja in želimo njegovi duši večni m,ir n pokoj. J. M. MORON-CASTELAR Sestanek odseka SFZ Kakor- se je prejšnji odbor prizadeval, da bi naš odsek dal predvsem pobude za prosvetno delovanje, tako je tudi sedanji odbor ukrenil vse potrebno, da bi se to delo med nami nadaljevalo. V soboto, 18. maja t. 1. smo imeli prvi sestanek v novi poslovni dobi.. Udeležili so se ga skoraj vsi člani. Predsednik Ivo Majhen je s toplimi bese- . letos na Bledu od 5. ido 7. julija. Le- dami pozdravil predavatelja g. župnika tos na njem skladb ne bo ocenjevala | Franca Novaka ter vse navzoče fante. ŠTUDIJSKI DAN IN OBČNI ZBOR SKÂD-a Že v zgodnji uri v nedeljo 19. maja se "nas je zbralo kar lepo število akademikov in prijateljev, da se udeležimo IX. študijskega dne. Pričeli smo s sv. mašo, ki jo je daroval ' duhovni vodja p. Alojzij Kukoviča. Dopoldansko predavanje je bilo posvečeno filozofiji. Govoril nami je p. Kukoviča ter nam prikazal nje bistvo, njen pomen za vse druge vede ter 'zlasti njen vpliv na posameznika in na družbo. Po živahni debati smo imeli skupni ,asado. Drugo predavanje je imela ga. Marta Žužek, ld nam je v lepi lične moderne tokove filozofije. Od Kanta in preko vseh najvažnejših filozofskih tokov nas je pripeljala do eksistencialistične teorije. Debata nam je pokazala nujno potrebo po večjem, študiju filozofije; morda v obliki filozofskega tečaja. Že proti večeru smo pričeli z rednim občnim zborom. Otvoril ga je predsednik Vital Ašič, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti duh. vodjo ter starešine SEAD-a. Nato je Jure Vombergar prebral zapisnik lanskega občnega zbora. Predsednik Vital Ašič je v svojem, poročilu med drugim prikazal delo le- tošnjega odbora, se zahvalil za sodelovanje ter dal nekaj misli za bodoče delovanje. Sledila so poročila tajnice (Meta Debeljak), blagajnika (Janez Špar-hakl) in delegata v FEDECE (Tine Duh), ki je pokazal, da je naše društvo precej .aktivno, kajti v letošnjem odboru FEDECE imamo kar dva člana: Tineta Duha (tajnik) ter Tineta Debeljaka (odbornik). Kakor na vsakem občnem zboru smo tudi letos glasovali za včlanjenje v FEDECE ter o povišanju članarine. ARGENTINI Predavatelj je obravnaval temo „Ti in ona“ na tako živahen in razumljiv način, da je vzbudil odobravanje vseh navzočih. Sledila je daljša debata, ki je dokazala, da je predavanje doseglo svoj namen. Predsednik Majhen se je v imenu odseka predavatelju lepo zahvalil in ga prosil, da naj se kmalu spet povrne med nas, kar je g. Novak radevolje obljubil. Predavanje je z dobrohotnimi besedami dopolnil in zaključil duhovni vodja g. dr. Alojzij Starc. .Na prihodnjem, sestanku, ki ho tretjo soboto v juniju, bo predaval Stane Bitenc o naših domobrancih. Na to predavanje že sedaj opozarjamo in vabimo da se ga udeleže tudi z drugih krajev. CARAPACHAY Občni zbor Slovenskega doma Slov. dom je imel pretečeno soboto, 25. t. m. o.b 19 .svoj redni občni zbor ob lepi udeležbi članov. Občni z.bo;r je otvoril dotedanji predsednik Jože Jonke, pozdravil navzoče, predlagal izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev. Za tem je podal poročilo, ki je pokazalo prav lepe uspehe v pretečeni dobi. Pozval je je odbornike, da so povrsti podajali poročila, ki so biia izčrpna in so pokazala kako lepo napreduje tudi ta naš slovenski dom. Za nadzorni odbor je podal poročilo Alojzij Sedej. Odbor je pregledal vse knjige upravnega odbora, ter našel vse v najlepšem redu, in predlaga odboru razrešnico, ki je bila sprejeta. Po kratki pavzi so se vršile volitve navega odbora, ki je sestavljen takole: predsednik Edvard Škulj, podpredsednik Miha Klemen, tajnik Ivan Žnidar, blagajnik .dr. Vlado Pezdirc, gospodar Alojzij Sedej, kulturni referent Aleksander Pirc; odborniki: Jože Korošec, Franc Senovrš-nik in Marijan Trtnik. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Milan Amon in Franc Resnik, v razsodišče pa Franc Šenk. i reditvi. V imenu mladinskega odseka Slomškovega doma je prireditev otvorila ga. .Ema Ressler-Blejčeva, ki je po uvodnem pozdravu poudarila ve;ik pomen otroških prireditev in se tudi zahvalila za širokogrudno sodelovanje vsem ustanovam, in posameznikom. Sledil je kratek kulturni program, v katerem sta nas presenetili sestrici Duričevi s svojim zvonkim petjem. Ob spremljavi kitare' sta zapeli: Dobro jutro, Doli v kraju in Zakrivljena palica. Zbrana množica ju je nagradila z dolgotrajnim odobravanjem,. Sledil je govor ge. Anice Kraljeve. Govornica je v svojih klenih mislih poudarila velik pomen pripovedovanja pravljic in domačih iger, ki naj odvrnejo kvarne vpiive ceste in televizije. Starši naj se potrudijo, da bodo znali ustvariti v družini res tako domačnost, kjer se vsi počutijo srečne. Od prvih otrokovih let v družini zavisi kakšen bo otrok v odraščajočih letih. Kratek, a bogat govor ge. Kraljeve so poslušalci sprejeli z veliko hvaležnostjo. Predsednik Slomškovega dom,a Janež Brala je za tem oznanil klicanje številk in ga nato tudi spretno vodil. Posebnost tombole je bila, da so številke izmenoma klicali trije m,ali šolarji in sicer Ivanka Kočar iz Morona, Jožko Markovič iz 'San Justa in Lučka Zorko iz San Martina. Tombol,ski komisiji je predsedoval mladinski referent Zedinjene Slovenije Aleksander Majhen, komisijo pa so še sestavljali Ljubo Berlot, Herman Zupan st. in Martin Maček. Mladi slovenski svet je z žarečimi očmi občudoval dobitke in komaj čakal začetka tombole. Med 58 izredno lepimi tombolami in 125 činkvini so bili zlasti privlačni glavni dobitki: fantek in punčka v narodni noši, majhno pohištvo okrašeno z narodnimi motivi, blago za narodno nošo itd. Glavne dobitke so zadeli Edica Ingriš iz Ramos Mejie. Silva Novak iz San Justa in Franci j Habat iz Ramos Mejie. Tombola je uspela nad vse pričako- ! vanje in pokazala veliko potrebo po podobnih prireditvah, ki . vse slovenske otroke v lepi domači igri in skupnem, programu še bolj povežejo med seboj. Gotovo ima glavno zaslugo za uspeh referentka mladinskega odseka Slomškovega doma z vsemi svojimi sodelavci, v nemajhni meri pa tudi skrbni vzgojitelji, ustanove in posamezniki, ki so prireditev vsestransko podprli. SLOVENSKA VAS Blagoslovitev farne šole Farna, šola Marije Kraljice je začela delovati. že v začetku meseca marca, ko se je pričelo novo šolsko leto. Odprt je bil otroški vrtec ter prvi niž- Pri samostojnih predlogih in debati: ji in prvi višji razred. Naslednja leta je so zborovavci obravnavali aktualne pro. v načrtu pridružitev novih razredov vse bleme doma in napravili lepe načrte za dokler osnovna šola ne bo popolna, šolo bodoče delo v tem dom«. RAMOS MIHI A II. prosvetni večer V soboto, 25, maja, je kulturni odsek Slomškovega doma priredil II. prosvetni večer v tej sezoni. Gospodarski odsek je za to priliko že dokončal prvi del načrtov za povečavo prostorov. Tako se je ta večer že vršil v dvoranici, kjer je prostora za okrog sto ljudi. Večer je otvoril kulturni -referent Jernej Tomazin. Po uvodnih besedah je pozdravil predavatelja vseuč. prof. dr. Mi‘ana Komarja, ki je nato predaval o nadvse aktualni temi „Vživljanje v novo okolje“. Predavatelj je' vprašanje res temeljito obdelal in ,nakazal vse probleme vživljanja pa tudi napake, ki se pri tem pogosto dogajajo. Osnovna misel predavanja je bila: Naše vživ-za zaupanje in prosil za pomoč pri ljanje naj bo pristno; le človek, ki živi delu vse člane, zlasti še odbornike. | pristno, bo zmožen novi domovini tudi slovenščini prikazala raz- Ker je bilo nekaj nesoglasja o tem kdo lahko postane naš član, je občni zbor odločil, da redni član ¡SKAD-a lahko postane vsak abiturient, ki se vpiše na visoko šolo, četudi šele v pripravljalni tečaj. Po .kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Izvoljena je bila naslednja lista: Predsednik j Tine Debeljak, tajnik Tine Duh, blagajnik Božo Vivod, odborniki: Tone Mizerit, Jože Mozetič in Andrej žužek. Izvoljeni predsednik se je zahvalil obiskuje večje število slovenskih otrok in tudi v okolici živeči domačini so novo šolo z veseljem pozdravili ter takoj zaceli pošiljati vanjo svojo mladino. Medtem, ko je bilo šolsko poslopje v gadnji, se je vršil pouk delom,a v Baragovem, misijo,nišču, deloma pa v poleg stoječi zasebni hiši, katero so pred kratkim dokupili lazaristi. Novo šolsko poslopje se odlikuje po svoji preprostosti, saj nikjer ni videti nič nepotrebnega in odvišnega, toda vendar je vse prostorno in lično. Učilnice s:o svetle in velike in šolske klopi in rr;ize zelo posrečeno izbrane. Nobenega dvom,a ni, da bo farna šola zelo povzdignila ugled vasi in 'pomagala, da bo postala vikarija ‘važno središče vse okolice. Blagoslovitev novih šolskih 'prostorov ■— izvršil jo je krajevni škof msgr. Aleksander Schell — je bila, združena z žegnanjem, ker je 31. maja liturgični Vsah tt^den ena SLOVO France Balantič Položi mi, dragi, bolni obraz čez trudno sijoče oči, daj, da začutim na licu zadnji, zamolkli udarec krvi. JJmiraš in tuja (lian tipajoč neusmiljeno v duši ti grebe. Objemi me, bruhni vame nemir, jaz ne morem, ne morem do tebe! Ko zadnjikrat krikneš v ledeno temo, bom zaihtela med prste, bele od sanj. Ostala bom sama na meji grobov, ti boš pd miren onstran iskanj. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■f DRUŠTVO ZEDINJENA SLOVENIJA slavi padle junake v nedeljo, 2. junija 1963 ob 16 proslava 7 ■ ' 1 „Na vekomaj jim bodo grobovi trdno stali..." Po proslavi sv. maša in requiem za pokoj njihovih duš ♦ Slovenska dvorana, Ramón Falcon 4158 praznik Marije Kraljice sveta. Že v soboto zvečer se je zbralo mnogo mladine, staršev in prijateljev vikarije ter šole na „kermese” (mnogo malih sre-čolovov z veliko verjetnostjo zadetka), ki se je v nedeljo po blagoslovitvi nadaljevala. Tudi proti lakoti in žeji je bilo poskrbljeno ,na cenen in okusen način. Msgr. iSchell je po blagoslovitvi imel globok govor o vzgoji. Posebej je poudaril važnost sodelovanja staršev z učitelji. Poleg tega pa je opozoril starše na nekatere pojave moderne dobe, ki kvarno vplivajo na vzgojo, zlasti revije, kino in televizija. -Gojenci nove šole so imeli več posrečenih nastopov; otroški pevski zbor pa je pod vodstvom ge. Zdenke Janove občuteno zapel več 'Slomškovih pesmi, katerih besedilo je škofu tolmačil krajevni župnik msgr. Janez Hladnik. Gotovo pa je, da bi bilo gornje poročilo preveč suho, ako ne bi podčrtali naporov slovenskih gg. lazaristov, ki ne ustvarjajo samo mogočega, ampak tudi to, kar bi se skoraj moglo smatrati — nemogoče! Slovesna otvoritev avenije General San Martin (Na državni praznik 25. maja so v Lanusu na višini fare Svetega Jožefa slovesno «tvorili vsem rojakom dobro znano avenijo General San Martin. Pred 'dobrim, letom je po tej cesti, takrat še blatni, vozil starodavni in. zaradi pomanjkanja drugih vozil do strehe natrpani tramvaj, na katerem so včasih ljudje viseli kot čebele na panju. Danes se je ta cesta v dobi dveh let, po zaslugi takratnega guvernerja, spremenila v moderno 12 m,etrov široko avenijo z merkurijevo razsvetljavo, po kateri vozijo avtobusi šestih različnih prog in jo prečka sedem drugih. Ta veliki dogodek, ki je zgodovinskega pomena za ves ta del lanuške občine, so razne ustanove ob aveniji skupaj s sosedi proslavile z velikimi slo-vestnostmi. Pred začetkom slavja in otvoritve avenije z običajnim pfestri-ženjem traka, je bila na posebnem od-dru sv. maša, ki jo je daroval župnik sv. Jožefa msgr. Janez Hladnik. Maše so se udeležili ištevilni zastopniki 'oblasti in več tisočglava množica,, na katero je imel monsignor pomemben govor med sv. mašo. V brošuri, ki so jo organizatorji tega slavja ob tej priliki izdali, nazivajo faro sv. Jožefa glavni činitelj vsega napredka v tem kraju in sad božjega blagoslova. Na slavnostnem odru so bile poleg oblasti tudi slovenske šolske sestre, ki vodijo šolo v fari in g. Janez Malenšek, ki je župnik na bližnji fari Fatim-ske Marije. Otvoritev te avenije je tudi velikega pomena za Slovensko vas, ki je oddaljena štiri kvadre vzporedno z njo. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. 5. 1963 . No. 22 S l 0 ¥ K M C I KANADA V poročilu o spremembah v sestrski hiši v Torontu, Ontario, ki je bilo objavljeno v štev. 20 z dne 16 maja t. 1. je korektor pri popravljanju napak zamenjal vrstico, ki .govori o prihodu novih sester. Dotični del poročila se mora pravilno glasiti takole: Na mesto prestavljenih sester so prišle v Toronto, nova prednica sestrske hiše s. Rozalija Šmalc, ki ima svojo PO S ¥ i T a FRANCIJA S. Lidija Krek, prva prednica slovenskih usmiljenk v Torontu v Kanadi, ki je bila nedavno prestavljena v glavno sestrsko hišo v Pariz, je bila imenovana za tajnico jugoslovanske province usmiljenk pri generalatu v Parizu. Iskreno čestitamo! Slovenski rojaki iz Nice so priredili na velikonočni ponedeljek izlet v 100 km oddanem olanmski svet* kier so se uvrstile Avstralija, Bolgarija, Portugalska, .Nizozemska, Brazil in Norveška. Na kongresu Mednarodne namiznoteniške zveze, ki je bil istočasno v Pragi, so določili, da bo svetovno prvenstvo 1965 v Ljubljani, 1967 v Avstraliji, 1969 v Zah. Nemčiji. Po uradni jakostni lestvici je Jugoslavija na 5. mestu. Pred njo so Kitajska, Japonska, Zah. Nemčija in Švedska, za njo pa Sev. Koreja, Madžarska ČSSR, Romunija, ZDA. Pri damah pa je -na prvem mestu Japonska, slede Rom,unija, Kitajska. Jugoslavija je S « m > so o Dvomimo, dia je bilo kdaj tako prijetno, kot bo V NEDELJO, 9. JUNIJA v Našem domu v San Justu, Hipólito Irigoyen 2756, kjer bo VELIKA LOVSKA VESELICA • LOVSKI DOVTIPI ; ‘, • NAGRADNO STRELJANJE • PRISTNA DIVJAČINA V OBILNI MERI (jerebice, zajci, „vizcache“ itd.) • GLASBA: ORKESTER „MOULIN ROUGE“ • NAJBOLJŠA VINA Gozdnato lovsko okolje bo nudilo višek prijetnosti! Začetek ob 15. T) O N ■O ¡> c N r > H O H O O Vabljeni vsi Slovenci! sodelovanjem, pomagali razveseliti naše malčke, naj jim bo največje plačilo. Starši, fantiči, dekliči! V Slomškovem domu je vsako soboto od 15—18 telovadba in športne vaje. Starši pošljite svoje otroke od' 8. leta naprej. Da bo vaš denar na varnem, dobro obrestovan in vam. vedno na razpolago, vložite ga v SLOVENSKO HRANILNICO z. z o. z. (Cooperativa de Crédito „Oeste“ Ltda.) Av. San Martín 263 — Ramos Mejía Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11 JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Müos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina o “f-« Sss < FRANQUEO PASADO Concesión N* 5776 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional d« la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 LOJZE NOVAK IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302 Ramos Mejia T. 658-7083 Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem. Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec. Obiščite nas in prepričajte se! f Vsem znancem sporočam® žalostno novico, da nas je dne 24. maja tega leta v starosti 82 ret, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša ljuba m,ati, babica, prababica fin tašča gospa MARIJA GOL L, roj. VERČKO dolgoletna aktivna solastnica „Dravograjske rafinerije ■mineralnega olja“ Pokopali smo jo dne 26. majal 1963 na njeno željo na pokopališče Florencio Varela. !Sv. maša zadušrtica, za .rajno ho v soboto dne 1. junija oh 16 v cerkvi Ntra. Sra. del Perpetuo Socorro, Av. Calchaqui Ruta No. 2, v La Plato, Km 22,5. Prisrčno se zahvaljujemo č. g. župniku Francetu Glavaču za mnogotere obiske in tolažila, ki jih je izrekal naši rajni materi ter za lepe in izbrane besede ob blagoslovitvi njenega trupla. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim sorodnikom in znancem,, ki so jo spremljali na zadnji poti in posebej gospej Cirilki Križevi, ki je za našo mamico doprinesla toliko žrtev in tolažbe. Žalujoči ostali Gustav Goli, sin z družino; Marija Goli, Olga Kocičeva, roj. Goli in dr. Hermina Redjaničeva, roj. Goli, hčerke; Ingeborg Rezelj, roj. Goli z družino, Vera-Marija, Teresa-Avgusta, Isabel-Beatriz Goli ter Peter in Olga Bedja-ničeva, vnuki; Tomi, Andrejček in Alenčica, pravnuki; Nikola Kočič, dr. Milko Bedjanič, zeta, in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, San Rafael, Dravograd, Ljubljana, dne 26. maja 1963. IVAN PREGELJ: O t p o c i „O izvirkih in še marsičem.“ Dekle pa, kakor da ga ni culo. Obrnil se je k ženi in rekel: „Lej, zdaj razumem. Končala teka bota, a več se videla nikol! Ta naša botra Katra. Nekaj takega je doživela in do smrti pomnila.“ „Ali ti je sama povedala?“ je vprašala žena. „Povedala mi je vse svoje življenje. Veliko mi je zaupala.“ „Ali ti je rekla, da ne pripoveduj,“ je vprašala žena. „Ni,“ je rekel, pa saj vse nič posebnega .ni. Zate namreč ne, le zame, ki sem. je bil vajen od mladosti.“ Helena ni odgovorila. Slavica pa je rekla: „Je-li fanta je imela, pa je vzel drugo.“ „Marala ,ga ni,“ je popravil Poz-nik, „dasi ga je še davno po smrti objokovala in bila celo njegovemu otroku za botro.“ „France,“ je vzkliknila Helena) „pa ni bil tvoj oče?“ „Bil,“ je odvrnil mirno in pripomnil: „A več ne izprašuj. Ne vedel bi ti povedati.“ Helena se je stresla, kakor da jo mrazi in se stisnila pod moževo pazduho. „Vrnimo se,“ je rekla nato. In ko je videla, da stoji 'Slavica in strmi izgubljeno v večer, je zaklicala: j : 55 s o n e a „Slavica, ali ti ne greš?“ „Grem,“ se je okrenila deklica. Poz. nik se je začudil resnemu izrazu na njenem licu. Vračali so se- Ko so bili že blizu selišča, se je ozrl Poznik še enkrat po Slavici in vprašal toplo: „Spet si resna, Slavica. Ali se ne moreš spovedati ?“ „Neumnosti,“ je zamahnila deklica z roko. Potem je dodala mehkeje: „O izvirkih! Pripovedovati sicer ¡ne znaš, a nekaj le poveš.“ „In lepo,“ je popravila Helena. „Saj,“ je rekla malomarno Slavica, stegnila roko in pokazala navzdol čez laz. Po žlehasti globoki poti, ki so jo dolble človeške stopinje in vodovja, se je premikalo nekako čudo. Zdelo se je, da leze neko bruno samo navzgor. Zlat križ je ležal na črnem, lesu; človek, ki je nosil breme, je ves tonil v globokem jarkovitem potu. „Rakev nesejo za teto,“ je rekel Poznik. Nato je pokazal preko globeli, kjer je bilo videti ljudi v gručah. „In od tam se 'odpravljajo kropit. Dve uri bodo hodili.“ Tedaj je padel mrak. Na mah, kakor je bil prej napovedal geometer. * Sedli so med resno družino, ki je bila prišla kropit in posedla po klopeh okoli mrliškega odra, na levi dekleta, na desni fantje, kraj peči moški in ženske in na peči otroci, ki so otepali kruh in hodili s peči pit vodo, ki so jo zajemali iz vodnjaka pred hišo. Bolj znani so sedli v kuhinji za veliko ognjišče; z golimi prsti .so segali po oglje v žerjavico in si zažigali vivčke. Zunaj je bila legla noč. Prijetno je dramil vonj sadjevca, ki ga je nalijal domačin po vrsti kropilcem in. farnemu ogledniku. Ta je sedel že napol omo-čen v zapečku; otroci so silili vanj, naj pripoveduje o strahovih. Otresal se je, da ne ve kaj, ali pa, naj določijo ali hočejo pravljico o zlati gori ali o medeni dolini in da je o zlati gori daljša, o medeni dolini lepša. Ko pa je začel praviti, je povedal o človeku, ki mu je železen drog prebil skozi tla in se je mož po vrvi spustil za njim. in prišel v .samo peklo... Helena je z mirnim nasmehom poslušala preprosto bajko, ogledovala ljudi in skušala biti domača; nato je kakor v zadregi iskala moževe bližine. Slavica je bila sedla med dekleta in čebljala z njimi, preskušala med prsti blago njihovih kril in predpasnikov. Ko pa se je začela dolgočasiti, je vprašala, ali ne bodo nič pele. Da bodo, so ji odgovorile dekleta. A prej do bodo molili. 'Slavica se je dvignila k Heleni in ji rekla: „Dolgčas mi je.“ Tedaj so začeli moliti. Bila je dolga molitev; dodajali so roženkranskim delom še molitve, ki jih Helena in Slavica niste nikoli slišali; staroverske besede so ju dražile, skoraj vznemirjale: „Precartana devica, zaljubljeni božji ženin, nesrečna dušica, angeli tebe preoblačijo. ..“ Slavica je zdehaia. Nihče ji ni zameril, saj so tudi drugi in kar na glas: „Zdaj in vselej in ob naši smrtni uuuuri.. . “ Helena se je rahlo naslonila na moža. Z ustnami je molila, v duši ji je pa bilo vse tiho, dobro. Nobene želje, nobene žalosti, veselje trudnosti in mirne vesti. Poznik se je bil s čudnim ganotjem zamislil v trde, mrtve poteze botre Katre na odru. Bil je obraz kakor rezan iz hrastovega lesu; geometer je poznal amatoimijo telesa in je videl, da je bila botra svojčas lepa. čudno ganotje je rastlo v njem in si je govoril s svojo besedo v besedo, ki so jo molili okoli njega: „Kako ti je, teta ? Ali si še naglušna in je še stara nejevolja v tebi .nad domačimi, da lajajo nate? Ali ti je po meni dolgčas? Ne huduj se. Saj sem res prekleto malo mislil nate. Skoraj prav tako malo kakor mislimo na Boga, mi veseli telesniki, mi satiri, kakor bi rekla Helena, mi materialisti, kakor učita župnik in njegov Mahnič. Pa saj veš, kako je. 'Saj veš, da rajši zinem desetkrat tjavendan, preden enkrat odgre-bem plast prahu raz srce, ki ga boli, da ni in ne more biti tako na svetu, kakor bi prav bilo, in nikoli ne bo. Botra Katra! Zdaj vem, da vse razumeš in veš, da si zato tako pokojna, ker vidiš, kako je moralo biti in bo moralo biti, m si vzela s seboj, kar si edino imela, svojo dolgo žalost, .svoje pokopano veselje, svojo močno voljo, ljubiti m 'biti dobra in biti prav vedno taka, kakršno te je Bog ustvaril. Botra Katra! Saj res ne vem, ali sem dober ali sem, slab, ali sem ti bil po zaslugi hvaležen ah ne in 'ali si nisi morda sama očitala, da si mi več dala, kakor sem vrni:. O moj Bog, saj rajši ne bom mislil, bi predaleč zašel. Lepo pri vrhu tem bom vzel ter umel, in kadar bo meni smrt d'o grla stopila, bom rekel in zaklical: mati Katra, kjerkoli si in četudi si naglušna, čuj me, prihajam.“ , Norčavosti,“ se je prebudil in domislil: „Lipe ima dober sadjavec.“ Tedaj se je ,‘tud'i molitev prelila v pesem^ o rožmarinu in smrti, o Mariji, Materi tnebeski tolažnici vernih dušic, o Jezusu vrtnarju, o trudnem romarju in romarici, o daljni rajži in bridki poti in o tihi žalosti zadnjih Kristusovih besed. Domači gospodar je stopil še enkrat h gostom in jim stregel s sadjav. cem, gospodinja je rezala kruh. Poznik se je vzdignil: „Pozino je Helena.“ „Ne dremlje se mi še,“ je odvrnila a se dvignila. Stopila sta pred hišo. Svetle, kakor žive oči so utripale zvezde v višini. , Vreme se bo spremenilo,“ je menil Poznik. „Hladno je,“ je rekla žena. Nato je zaprosila: „Prav, France,, pojdiva spat!“ „Slavica je se notri/* je odvrnil.