<Y
O
31. številka.
V Trstu, v torek dne 13. marca 1894.
Tečaj XIX.
midino»t«
uhaja po trikrat na teden v iestth ii-d anjih ob torkih, 6*tPtKlh in aobotah. Zjutranje icdanju ii-haja ob d. uri ijutraj, večerno pa ob 7. uri ireCor. — Obojno izdanja atane : ta Jedrn mesec . f. —.»0, itven Avstrije t. 1.4» ■■ tri meaeo. . . tt.00 , .	4,—
pol leta ... S,— . „ , a— M rte leto . . . 10 — . . „ 18.—
Na asročba krat ^Itim narod« In« aa
ra jemlje aalr. PotamiČre številka ae dobivajo t pro-dajalnicah tobak« v lYMu po 9 nri., V Gorici po m nri. Sobotno večerno iidanja p Iratu S n«., v Gorirt « ni.
EDINOST
OUsilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Oblati ae račune po tarifu v petitu; ta naslove t debelini črkami »t* plačuje 1'rmtor, kolikor obtegn t aradiiih »r^tir. I'u-Uiia oainrtn re in javnaiahvale, do-iiiuči egla-i itd. te rv'iinujo po pogodbi.
Vni dopi.i naj te poliljajo uredniitvu : nlict Caterma H. lH. Vtako pitmo mort biti frank orano, ker nefrankovana ee ne »prej jinajo. Rokopiti »o ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglate »prejema upravniitvo ulica Caterma 13. Odprte reklamacije to protte po*tnine.
„r <«miNJ< m»f t'
Deželni zbor istrski.
XIII, »oje dne 16. februvarja 1894.
(Konec).
Poel. Bubba poraja o proračunu sa leto 1894. Ii poročila bi bilo niglažati, da hoče dežela deti podporo Isulanom, katerim je trtna ui uničila vinograde, da ae previdijo s imeričanakimi trtami. Tudi ?lada ae naproai za podporo.
Poa). Mandič čita naatopni predlog:
Rasprava o proračunu je v t teh uatavnih državah eminentno politilko rasprave, pri kateri iajavljajo parlamentarni natopi, ali imajo sanpanje do vlade, koji ae dozvoljava proračun.
Deželni laatopi pojedinih kraljevin in dežel, zastopanih v državnem iboru na Dunaja, imajo pred aabo delelni odbor, koji upravlja avtonomne deželne posle in temu ae votira proračun, kajti on raapolagt a deželnimi financami.
Y naftem slučaju je iijaviti aastop-nikom manjšine, ali imajo saupanje v sedanji delelni odbor, iu ali naj oddajo avoj glaa sa proračun.
Ocenjajoč delovanje in poetopanje večine tedanjega deželnega odbora od leta 1889 naprej, odkar ae nahaja v službi, moramo isja-viti na svojo žalost, da nikakor ne moremo imeti aanpanja vanj, ker ee pri tvojem delovanju nikakor ne kaže organom, ki bi ae objektivno noprietranoatjo aavaemal aa mi-terijalni in dulevni napredek prebivalatva te dežele brei oaira na govorico in narodnoat.
Nasprotno: deželni odbor ae smatra pri svojem delovanju iivrževalnim organom de-lelnoaborske večine, torej jedne stranke, mej teus pa aanemarja životna vpražanja prebi* valatva hrvatakega in slovenskega jesika, ako-prav to poslednje aeetavlja ogromno večino prebivalatva te dežele.
Že zunanja oblika deželne upvave nam daje pravo aliko late, kajti ona ae poalužuje isključljivo italijanskega jeaika in skoraj le aa milost režnje spise, predložene jej v hrvatskem ali slovenskem jeaiku, ker je v to prisiljena po temeljnih aakonih iu judikatih e. k. vrhovnega sodilča.
Pri podeljevanju deželnih podpor in iti-pendijev oaira se deželni odbor samo na italijanski živelj in le redkokedaj se vrže kaka mrvica nažemu življu; v krajne žolske svete imenuje iakljuČljivo ljudi italijanskega jesika in bodisi «o tudi v okrajih, kjer tako rekoč italijanskega jesika niti ni. Šole a italijanskim učnim jeiikom ustvarja, da se le kje porodi samo želja aa to, dočiaa Hrvatje in Slovenei
PODLISTEK.
Hrvatski »pital A t g u a t Šenoa.
JMommiJ Ptter MtdmKtk.
(Dalje.)
„Ne, ne, nimate več, goepoda noja!* iareče vea pobit ubogi Laokovič, „ne govorimo več o avili, ali o čaju ; vidim, da Vam je to naaprotno, prosim Vae pokorno, dajte mi kaj jeati, ker eem zelo lačen in žejen. Dajte mi, ako inate le trohico uamiljenja.* .Ako boate mirni in ubogljivi, dobite okrepčiia. Pater Viktor 1 Prineaite kupioo limonade in krožnik čiate juhe. A ukažem Vam, goapod Laokovič, ko Vam od vežemo roki, da ate mirni, drugače Vai pri vežemo i jermeni na posteljo.*
„Hodite k vragu Vi, Vaia limonadi in goveja juha I Telečje počenke mi dajte in polič vina.'
Prijor mahne a roko in oba pomočnika odpeljeta odvetnika v malo aebioo, Svetloba je prihajala notri akoti visoko okenoe z telesno mrežo, a pri sidu je stala omrežena poatelja. Miloirčniki ao laprli vrata in odlli.
ne morejo priti do avojih žol, tudi če bi bili že poprej aeaidali ioleko poslopje.
Na sličen način ae vede deželni odbor tudi na goapodarakem polju, kjer naže ljudstvo ne dobi nikake podpore od strani deželnega odbora, če tudi nam priča poslednja doba, da je bil deleloi odbor obeojen od c. k. državnega sodilča plačati, kar je po «a-konu moral dati okrajni goapodaraki zadrugi v Krku. Po tej obaodbi mora saklad rečeni sadrugi plačati tudi doati znatne pravdne atrolke. Torej tudi tu morajo trpeti davkoplačevalci radi ssmovolje deželnega odbora.
Posledica takemu pristranskemu postopanju je ta, da je dežela iatraka ta mnogo saoetala sa drugimi pokrajinami, katerih vaaka je atorila kaj koriatnega, daai ae ne nahajajo v boljlih okolnoatib od natih.
Po naši pokrajini begajo norci popolnoma slobodni, ker ta pokrajina pod konec devetnajstega stoletja le ni sgridila vsaj jedne norilnice, a tudi ne skrbi, da bi se nesrečni iblasneli spravili v norilnice kake druge dežele. Zastonj bi iikali pri nas savoda, kjer bi se sapulčena in nevarna mladina priučevala oairoma silila k delu; zastonj bi iskali pri nas deželnega savoda v zavetje rasnim neosdravljivim bolnikom, daai dežela istrski nima niti jedne jedine deželne bolnice, v katero bi ae mogli aatekati pripadniki te dežele.
Pri tako žalostnih, a resničnih okolnostih ni mogoče imeti aaupanja v aedinji deželni odbor, ter ibok tega predlagajo podpirani t
Proračun deželnega aaklad« iatrskega sa leto 1894 se odklanja ter se preido prdko istega na dnevni red.
Za ta predlog ja glasovala samo manj-iina, a večina je sklenila preiti v podrobno raspravo, katere so ae le v mali meri udeleževali poalancl manjžine.
Pri točki VI. „Javne agradbe" daje predsednik v raspravo predlog poslanoa Jenka, da ae določi avota 4000 gld. sa pripravi javna dela sa gradbo Želeanilke proge od Hrpelj-Šapljane ali Jurdana.
Posl. B t a n i o h se čudi, kako more manjlina staviti ta predlog potem, ko je glasovala sa predlog Mandičsv, da se namreč prfiko proračuna preide na dnevni red. (Spin-čič: Kakor v vs*h parlamentih sveta.) Govor-nik hoče glasovati proti predlogu poel, Jenka.
Poslsneo dr. A m o r o a o pravi, da bi, prodno ae glaauje o tem predlogu, morali po-pred vedeti, ali je držsva voljna kaj storiti sa to stvar. On miali, da ne, ker bi bila ta proga akoro paralelna s jnžno želežnico, (Pri-
Ubogi Lsckovič je ostal aam — eam zaprt kot norec v norišnici milosrčnih bratov. Različne miali ae mu podd po glavi, različna čuatva mu polnijo srce. Premilljeval je o vaem, kar se je godilo prejinjega dne — a vedno se spominja nesrečnega piama. Veo avojo nearečo pripisuje baronu Otmarju. Stral-no se je jesil na svojega nttmenjenega zeta. Stokrat ae je saklel, da baron Otmar ne dobi njegove hčerke. Utrujen od jese vleže se na posteljo in saapi.
•
* «
Iatega dne popoludne ae ustavi vos pred repinskim dvorcem ; v vosu je sedel veleče-atiti goapod Baltaaar Junkovič.
„Miloatljiva gospa!* pokliče starček. Na oknu ae prikažete gospa Lackovička in Anka.
„Dobro jutro, velečestiti, kaj želite P* „Dobro jutro, Bog daj ; brez obotavljanja obleoite ae in obo prised te k meni t* „Ne razumem —* „Subordinacija !* zakliče duhovnik. Kmalu potom so se odpeljali po ceati v hribe prebendar, Lackoviuks in Anka.
pomniti je, da celo „II Piccoio" zagovarja progo, nasvetovano po poel. Jenku. Ur.)
Poel. dr. L agi n j n spominja goapfido, da ja aam gospod namestnik ob avojem potovanju po podgrajskem okraju rekel poi 1 Jenku, da naj bi atavil tak predlog, da je torej vlada naklonjena predlogu poal. Jenka; treba samo, da zbornica pokaže nekoliko dobre volje.
Dr. Gleva ni sa Jenkov predlog in bi raje glasoval sa sveso Lupoglava-Matulje. (Poal. MAndič poaeže vmea: bila bi predraga.) Samo 500.000 gld. dražja.
Dr. A m o r o a o se oglasi aa besedo, ker ae je omenjalo aveso Lupoglava-Matulje. V avoj čas je bil atavil predlog aa to sveso, ali od strani tržaškega aastopa ni do. bil niti moralne podpore. Sicer pa, ako mialijo prebivalci podgrajakega okraja, da bi ae po njih lemljilču gradila železnica, ako jih dežela podpre materijalno, potom nima govornik nič proti temu, da se dovoli svota 1000 gld.
Dr. Laginja an oglasi v tretjič za besedo, navijajoč isvadke is stenografiikega zapisnika, iz kojih je rasvidno, da je goapdda iz večine aama podpirala željo manjline sa boljlo Želesnilko zvezo Trsta in Pulja z Reko. Konkretira torej aioj predlog tako, da naj se določi avota sa zvezo bodi ei Lupoglava-Matulje, bodisi Herpelje-Sapljane ali Jurdaai.
Dr. O a m b i n i je sa to, da se dovoli primerna svots, da pokažemo slogo vsaj pri materijalnih stvareh.
Dr. A m o r o s o predlsga potem svoto 8000 gld.
Ker posl. J o n k o ni hotel odstopiti od svojega predlog«, dal je predsednik najprvo na glasovanje ta-lo poslednji predlog. Za isti je glasovala samo manjlina. Na to se je vsprejel predlog Laginja • Amoroso • Gambini nkorej soglasno.
Proti so glasovali samo poslanci: dr. Stanioh, dr. Bartoli in Tomasi.
Nsdaljne rubrike so se vsprejele brei rasprave in se je potem seja aaključila.
Politiške vesti.
Poslanska zbornica. V podrobni raspravi o sakonu sa proda?«nje na obroke vsprejeli ao včeraj po daljli razpravi §§ 1—6 neapre-menjeno, kakor jih je bil predložil odaek. — H koncu aeje odgovoril je ministerski predsednik knez Windischgriitz na Biankinijevo interpelacijo, izjavljajoč, Ha je popolnoma
Prebendar ni spregovoril besedice, Lackovička ga je gledala začudeno, Anka pa je bila potrta in mislila o neljubi poroki s baronom.
Po dvourni dobri vožnji ae je vatavil vos pred župnim dvorcem v vasi Jelkovec. Ko so uatopili, začudili ate se ženski ie bolj, ker tam so Že nažli gospo Miličko in Milani. Anki eo ee prikazale solse v očeh, ko je zagledala neprisojenega jej ženina. Župnik jih pozdravi uljudno, a vsi ao bili redkih besedi, ker nieo vedeli, kaj se godi.
„Amice!" začne prebendar, „ali ti je is-ročila gospa Milička moje pismo?"
„Je.«
„Ali je tedaj vse v rodu ?*
„Je."
„Miloatljiva gospa !u obrne se k Lacko-vički, „prosim Vae par besedi na aamem.*
„Proaim."
„Čitajte to pismo svojega goepoda eo. proga* — jej reče na tihem in jej poda list.
„Je-li mogoče P ee čudi Lackovička, „moj mož pišo župniku, naj nomudoma poroči mojo hčer a Milanom Miličem P A podpis — pod-pia je njegov ! Vsega tega ne razumem.*
izmišljena vest, katero iirijo srbski krogi, čel, da Avatrijska vlada mobilizuje v kratkem dva vojaSka vfija proti Srbiji. Ta vest razglasila se je kot izmišljena na vse strani in iaveetno ni že dne 6. t. m. vznemirjala nikogar, ako ne g. interpelanta (Veselost). Isto tako je izmiiljeno nermitelno govoričenje, ki je nastalo ]veled nekega slabo razumljenega članka, objavljenega v nekem angleikem lietu o nevarnostih, katere bnje pretijo celokupno* sti Srbije. Avstro-ogrska vlada pač nima varoka, da spremeni svojo dobrohotno poli« tiko proti zvesti Srbiji. (Odubravanje). Vsled tega odpadajo posamične točke interpelacije eame po sebi, ker nimajo temelja, na kateri naj bi ae opirale. Ministerski predsennik je tudi odločno odbil interpelantove besede, da je XIII. vdj sestavljen is hrvatskih vojakov. Avstro-ogrska vojna in vsi posamični doli da so skupna, sjedinjena moč pod vrhovnim poveljstvom najvišjega vojnega Goapodarja, ki ne pozna drugih obsirov, kakor Najvišjo službo. (Živahno odobravanje). Kriilo bi se avstro>ogreki vojski dolžno spoštovanje, ako bi se iakalo narodnih momentov tam, kjer jih ni smeti iskati, niti jih ni najti. (Živahno odobravanje in ploekanje).
K volitvl novega lupana Dunajsktgs.
Liberalna etranka postavila je kandidatom sa županaki atol Dunajski sedanjega II. podžupana, dr. Griibla, ker Richtor ni hotel prevzeti kandidaturo.
Delavci v Galiciji — proti Hohonw«rtovl volilni preosnovl. V Lvovu zborovali ao včeraj delavci v raznih krajih, da ae poavetujejo o volilni preoenovi. Policija je razpuatila zborovanji, ker ao rizni govorniki brezobzirno napadali poljaki klub in grofa H o h e n w a r t b. Zborovalci vsprejeli so resolucijo, v kateri izjavljajo, da ne opuatijo agitacij, dokler se ne izvede neposredno eplošno volilno pravo.
Razprava proti morilcem Mrvo pričela
je danes pred izjemnim sodiščem v Pragi. Kolikor izvemo o tej razpravi is brzojavnih poročil, objavimo med najnovejšimi vestmi.
Ogrska poslanska zbornica odobrila je v avoji včerajšnji seji začasno trgovinsko pogodbo i Rusijo.
Bivil irbski vojni minister zopot v milosti. Is Bolcgagrada poročajo, da je včeraj ■rbaki kralj povrnil zopet čuat in alužbo generalu Bogičeviču, bivšemu vojnemu ministru, ki je bil soobtožen z Avitkumovičevim mini-■teritvom. Bogičevič je uvrščen v kraljevo apremstvo.
Nemiki državni zbor dovolil je včeraj brez razprave podaljšanje začetno trgovinsko
„Subordinaciji, miloatljiva !* jej šepeta starček.
„Naj se sgodi božja voljs!" odvrne Lackovička.
Prebendar migne župniku, ki reČo društvu :
„Pojdite v cerkev".
6li eo. Cerkovnik prižge sveče. Župnik obleče srajco, vzame razpelo in pristopi k oltarju. Kaj neki bo P Vh! gledajo debelo.
„Gospod Milič ! Gospodična Anka ! Pristopita bliže! Milan, ali ljubite to doklico P*
Milanu so se vzdigovala prsa, julo mu je kipelo.
„Ljubim* — odgovori moško.
Anka prebledi. Ko smrt bleda odpro usta. Oči jej gore, bojazljivo gleda župnika. Ali ni to šala P Ne, v cerkvi smo pred župnikom, sveče gore, sveto razpelo je pred nami; roenica je, kar se godi. Njeno arce je močno bilo, duSa njena je plavala mod zvezdami in ko jo odgovorila na župnikovo vprašanju „Ljubim* — zagorelo jej jo krasno deviško lice, glavo je nklonila, a na očesu ae saigra solza — biser ljubezni.
(Dalje prih.)
pogodba * $panj«kn t«>r nadaljeval raspravo
n trg. p<>g»db! k RuMj<». Po drtliii razpravi, t katero nt« posegla tudi Caprivi in lfarschaTt, odobril j« sadnje tri člen« rutko-nem&ke trg. pogodbe in od minole sobote preostavii člen glede carine na blago, ki se iivaža t Ru«ijo.
Francoska poslanika komora razpra»ljnia
je včeraj o tom, da-li naj bi se vzel t poAtev predlog poslanca Bourgeoia-ja, ki zahteva revizijo ustave. Dotične odsek »javil se je proti temu predlogu.
Francija In Rusija. Predsednik francoske republike, Czrnot, odposlal je ruskemu carju prisrčno brzojavno čestitko prigodom carjevega rojstnega dne; car se je Carnotu zahvalil brzojavno.
Anglija. Včeraj zborovala je v Londonu liberalna stranka pod predsedstvom lorda Ro-seberyja. Novi ministerski predsednik izjavil je, da se k novim ministerstvom nikakor ne spremeni niti zunanja, niti notranja politika. Sedanja vlada hoče čuvati mir in angleško čast, in nti odmakne lHomerulea (sakon za samoupravo Irske). — Prestolni govor ob otvorenju parlamenta povdarja prijateljske odnošaje z inozemskimi vladami.
Različne vosti.
NJ. cas. In kr. Vls. nad vojvodin ja časa rlftina-udova Štafanlja odpotovala je včeraj is Tunisa, kjer se je mudila več dnij v Al' gerijo. Govori se, da obišče v kratkem Nj. Vel. cesarja in cesarico v Mentonu.
Namlka cesarska dvojica v Opatiji. Sinoč peljala se je nemška cesarica s svojim sprem« »tvom v posebnem vlaku preko Dunaja v Opatijo. Vlak se je ustavil na Dunajski po staji le 3 minute. Cesarica odklonila je vspre-jem že v naprej. — Nemiki cesar pride v kratkem v Opatijo. — V Trstu stanujoči nemški podaniki odposlali so oosarici krasen čopek cvetlic v Opatijo, kot anak svoje zve-stobe.
Angleška kraljica pride dne 8. t. m. ▼ Florenco, kjer ostane baje nekoliko tednov.
Avdijenca. Nadvojvodinja Marija Antonija Toskanska, ki biva sedaj v Vo-loikcm, vsprejela je danes v avdijenoi name* stnika viteza R i n a 1 d i n I j a.
Cos. namestnik vltsi Rlnaldinl vrnil je včeraj obisk zapovodniku pred Opatijo za* aidrane nemške oklopnion „Moltfce*. Spremljala sta ga okrajni glavar Fabiani in predsedniški tajnik dr. Pipits. Poveljnik Koch ukazal je sproiiti 17 bitcev is topov v pozdrav namestniku.
Znani ograki revoludjonarec Kossuth,
kateri je tiral svoj „pstrijotizem" tako daleč, da je ostavil vroča domača tla in šivel t Turinu, obolel je jako nevarno. Zdravniki izjaviii so, da se bojijo, da Koaiuth umre danes ali jutri.
Ljudsko iolstvo v proračunskem odseku poganske zbornice. Z Dunaja se natn pile: O ljudskem šolstvu je razpravljat proračunski odsek dne 9. t. m. zvečer. Raini poslanci so naglašali svoje želje in pritožbe. A tolikih in tako opravičenih gotovo nimajo zastopniki nijedne druge narodnosti, kakor jih imajo Slovenoi in Hrvati, sosebno gledć Primorja in Koroške. Kakor prejšnjega dne pri razpravi o srednjih šolah, tako sa je poslanec dr. Gregorčič oglasil tudi pri razpravi o ljudskih iolah. Tožil je, da ukljub tolikim prošnjam, u tokom in razpravam, tržaški in goriški Slovenci še sedaj nimajo slovenskih šol, toli potrebnih in povsem opravičenih. Navajal je nadalje, da jo v Istri še kakih 20.000 v obiskovanje Šole obvezanih otrok, kateri ne zahajajo v nikako šolo, največ iz tega vzroka, ker jo nimajo; ter da je v isti deželi mnogo šol, katere obiskujejo večinoma ali skoro izključno hrvatski otroci, v kojih se pa poučuje v italijanskem jeziku, tako, da ni mogoče niti govoriti o kakem napredku. To isto velja za slovenske otroke na Koroškem. Tu morajo slovenski otroci zahajati v šole, v katerih so poučuje izključno ali skoro izključno nemSki, To vse je proti zdravi vzgoji, kakor tudi proti obstoječim zakonom. To vso bi se moralo popraviti, a na šolskih oblastih je, da to store. — Gospod minister za n»uk in bogočastje, vitez Madojski, odgovoril je na tu pritožbo po priliki sledeče: Ljudske šole ne spadajo neposredno v področje utini-sterstva, a kolikor apadojo, postopu isto po pravu in zakonu. Gosp. minister je tudi tfga menenja, da v ljudskih šolah treba po-
učevati v materinem joziku šol« skih otrok, in je prepričan, da diugnčc ni mogoče napredovati. O jezika p« odločuje deželna šoUkn oblast, zasliševši one, koji vzdržujejo šolo. Ako so ti odloki nepravični, ako ne odgovarjajo vzgojevalntm nitMom, oziroma zakonom, in nktf a*> oni, knjtBI' se zgodi krivica, pritožijo na ministerltvo, potem to poslednje gotovo u s t r e i s njihovim željam. (Po našem nicnenju bi morata tni-nisterstvo izdati ukate na defelne šotske oblasti, da se pri odlefavatiju o Šolske« jeziku drže pedagogičnih načel in dotičnih zakonov, da strankam ne bode treba pritoževati se vsaki hip. Dop.) Na trdite? dra. Grego N čiča, da jo v Istri do 20.000 otrok, ki ne obiskujejo Aolo, ni odgovoril go.«p. minister. Zapomnil pa si je to gotovo, kajti tudi člani odseka so začujeno majali r, glavami, ko so to čuli. Dr. Gregorčič se je dotaknil tudi nekojih nedostatkov na učiteljiščih v Kopru in v Gorici, posebno pa tega, da se pedagogika poučuje v nemškem jeziku ter da i»e zgodovina in zemljepis ponavljata v istem jeziku. Gospod minister je omenil na to, da mu te razmere še niso dobro znane, pa da se hoče obvestiti o njih.
•II Rftnovameto". Sobotna što Vilka tega neustrašljivega borilca bila je zaplenjena v I, in II. izdanju. Ker je bita zapleni brzojavnim potom prijavljena vsem poštnim uraddm, pripravilo je uredništvo II., oziroma III. iz-dsnje, katero po tiskovnem sakonu ni moglo iziti prej, kakor danes.
Ispred porotnega sodilfta. Včeraj je stal pred tukajšnjim porotnim sodiščem 20l«tni kmet Josip Sosič z Opčin, obtožen teškega telesnega poškodovanja. Sosič imel js namreč kot svojo ljubico Antonijo Soaič s Opčin, katera pa ui bila nič kaj prijateljica Marije Sosič, ljubice Josipa Vremca i Opčin. Ženski ati se večkrat sprli in se ve da pričela sta se mrsko gledati tudi Sosič in Vremeo. Dne 24. januvarja t. I. prišel je Vreme« ob 0. uri zvečer nekoliko vinjen na stanovanje An« tonije Sosič, katero je poslednji opsova). Ko j« to čul nje ljubimec Josip Sosič, pograbil je železen drog ter udrihnil i njim Vrefnea po glavi. Okrvavljen se je zgrudil Vremec na tla in, kakor trdijo zdravniki, je zarea pravo čudo, ako je ostal živ. Sosič je trdil, da »e je le branil pred Vremoem, čemur pa so oporekale priče. Zdravniško menenje o Vremčevi rani trdi, da je ozdravel ranjeni le navidezno, kajti morali so mu odlagati košček razbite črepiaje, valed česar je dotična rana na glavi pokrita samo a koio; prav lahko je mogoče, da ostane Vremec bolan na duhu vse avoje življenje. — Ker so porotniki pritrdili vprašanju glede teikega telesnega poškodovanja, obsodilo je sodišča Sosiča na 3'/, leta težke ječe, na povrnitev pravdnih stroškov ter na vplačo odškodnine Vremcu.
Danes in jutri vrli ae rasprava proti Ivanu Bogateu, obtoženemu ubojstva in težkega telesnega poškodovanja. Ta razprava je zadnja v sedanji sesiji.
Policijsko. Nepoznani ponočnjaki niso imeli nocoj monda boljšega opravila, kakor da so razmetali pred lesnim skladiščem L. Vianellija v ulici Ronco kamenje za tlak, katero je bil tam namestil zidar Ivan Fer-luga, stanujoč v ulici Romagna bšt. 79. Razne plošče razbile so se, valed čeaar trpi Feriuga škodo okolo 10 gld. — Perici Josipini Čok, stanujoča na Vrdeli, ukradel je še januvarja meaeca t. 1. v iati hiši stanujoči zidarski va« jenee Alojzij Čok razne vrednostne predmete, kakor uhane, prstane itd., v skupni vrednosti od 50 do 60 gld. ter jih zastavil. Soudeležitve te tatvine sumljiv je zidarski dninar Josip F., stanujoč na Vrdeli hftt. 361, ker je nosil ukradeno predmete v zastavljavnico. Ne znamo, zakaj se je okradena perica domislila še le včeraj, da prijavi omenjeno tatvine policijskemu komisarijatu v ulici Scussa. Mar ima (Jok toliko zlatnine, da jej do sedaj ni bilo mar za ukradene predmete P P — Nek aFi'ancek*P prijatelj Joaipa Scanta, vratarja v hiši št. 3 v ulici Miramar, obiskal je včeraj Scanta v njega „kazdtu", kjer ima čevljarsko delavnico ter uporabil ugodno priliko, ko se je Scanto oddaljil samo za nekoliko minut, da mu je odneuel iz miznico 6 srebrnih gld. in 2 kroni. Dotični „Francok* je star kakih 19 do 20 let, menda j« mizar ter stanuje menda v IV. nudstiopju hiše št. 36 v ulici Giulia. Torej ne manjka o „Francetu* sumih
„menda*, nasprotno pa se ne ve n njem ničesar t;<>tovaga. — Gostilničarju Ivanu Ju-goveti na Belvedttju bšt. 45 odnesli so neznani tatovi prazen sSd, držeč 439 litrov in drug sod, držeč 327 litrov. Soda sta vredna 25 gld. — Sinod so nI omife nemimi tat<M v prodajalntoo usnja Andti)* Kukanje v ulici Etta hit. 2 ter odnesli raKnrgn usnjarskega blag«, vrednega 110 gld} Te prsdmoto ukradel je menda 18Ifetni brtftposelni slikar Josip V. is Tlita, pripadajoč ¥ Koper."Sumljivega slikarja taslišal j« včeraj naistiuik atrašarjev policijskega okraja Št. Jakobskega in ga odposlal v zapor. — 25letnega Antona Rapotca, brezposelnega kočijaža iz Sežane, zaprli so sinoč, ker je pobegnil pred stražarji ns trgu Stazione, popustivši vrečo, v kateri je bila jedna suknja, dvoje hlač, dvoje ženski') kri), dvoje jopic in dolga vrv. Ker so vsa ta oblačila iavestno ukradena, odvedli so begunoa v zapor.
Poskuisn samoumor. 22 letni brezpo.
aelni Josip Zinaretli, stanujoč v ulici del Bo-sco hšt. 22, hotel se je otroviti včeraj, iz« pivli kozarček špirita, v katnrem je bil raztopil žveplenične glavioe. Ker mu je nenavadna pijača prevzročila grozne bolečine, prihiteli so domačini na stokanjem ječanje mla-deničevo ter urno poslali po zdravnika. Isti ga je sicer spravil iz nevarnosti, vendar pa ga je odposlal v bolnico.
„Slovaneki Svet* ima v 5. št. naslednjo vsebino: Zunanji mir pa notranja politika.
—	Volikonemški agitatorji. — Hrepenenje po 'pomladi. (Stritarjeva pesem na latinici, cirilici in z ruskim prevodom.) — Zakaj P (Pesem). — Račkomu. (Pesem). — Na bled-skem jezeru. (Pesem). — Milovan i Drago-van. (Nnr. pesem s tolmaJem). — CpncKe Hapofliie njecie. — JIpoTHin. meni«. (Ruska pesem s tolmačem). — M. M. Antokolskij, ruski kipar. — Žensko vprašanje. — Dopisi.
—	Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost,
Najnovejše vesti.
Dunaj 13. (Posl. zbornica). Grof Alfred C o r o n i n i interpeluje radi odnošajev na obrtni nadaljevalni šoli v Gorici.
Rim 13. Kakor javljajo zjutranji listi ao ie zaprli ali kmalu zaprć provzročitelja sten* tata z bombu pred poslopjem parlamenta. Policija se drži stroge tajnosti.
Opatija 13. Danes zjuirai bila je vsa Opatija p» koncu. Vsa javna shajališča bila so polna ljudstva, toda vreme je jako slabo. Dežuje silno. Poalopja v Preluki so v zastavah, delavci praznujejo. O prihodu nemžke cesarice stavili so se delavci v Špalir ob cesti. Tujcev je prišlo mnogo, a tudi mnogo odlične gospčde.
Trgovinski brzojavi.
Budimpešta Pšenica za spomlad 7 24-7-2'., za jasen 7-48-7-49 Koruza za mej-juni 4-98—4*91
--• - Oves za spomlad tf-97 -6 9».
PAnnicu nova od 77 kil. f. 7'35—7'40, od 78 kil. f. 7-46-7-50, od 7t> kil. i. 7-55—7 60. od 60 kil. f. 7 <15-7-70, od 81 kil. for. 7-75- -7 80, H* 5 45 ft-65; ovo* novi 6-95 7 40.
lei'mi'n fi-fiB—9-25 ; proso 410 - 150. Slabe ponudbo p&onice, povpriiHovaujo mirno. Prodalo se jo 15,000 met. stot. po šturih conah, Koruza stalna. Vrome lepo.
Praga. Neraliniraiii sladkor: mlačen. Za februar 10 90, april 18-75. Zti maj 16-80. Nova roba september 15*92,
Budimpešta. Špirit, 18.50- 7 -Havrs. Kava Han to* good avMrugo a a marc 102-50, sa juli 98 76.
Hamburg. Santos good average za marc f. 81-75, maj 81-—, september 77*25, bolje razpoložen.
Duns^ak« bova« 13. m
Državni dolg t papirju .
a „ v srebru Avstrijska renta v alatu . , v kronah Kreditno nl<cijo , . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark......
loO italj. lir.....
aroa
včeraj 9815
98-— 120-10 97-80 368-25 124.96 B»l'/, 61 — 49-25
1880«.
danes 98-15 98- K 120-97 70 666 60 124.76 9-91'/, 60-97 •/, 43 26
pivovarno bratov
Raininghaus v Steinfeldu — Gradec
pri
166
A. DEJAKU, junior, t TRSTU
Via d«gU Avtlati št. S,
zastopnik za Primorska, Dalmacijo In Lavant,
pouuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolioi staroznann steinfetdsko eksportno (Kiport), ožujsko (Milrzoii) in uležann (I.uger) pivo, tnko v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Dobro kuharico
iščejo trijo satnd na deželi. Oglašenja s pogoji v uredništvu tnga lista.
Teodor Slabanja
arabar V GORICI (G«rz) ulica Maralli 17
se priporoča preč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz tistega srebra, alpnku in medenine, kot : mon* Strane, k. lihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju poarebria in pozlatim.
Da si zamorajo tudi manj premožna crkve omialiti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnin« franko 1	g—24
Konj na prodžtj ,
4 leta star, 153/4 pesti risok, dober aa vse, vozi sam in s parom, lepe nofaje in dobre krvi. Barve je kostanjevorujave. Kje? pove uredništvo tega lista. ^
riLMAMCA
c. kr. m mir. Milina mm
za trgovino in obrt v Trstu.
Novel ca vplačila. V vrsda. papirjih na V aapslesalh za
4-dnovni orfkas 2•/,*/. 90-dnevni odkas IV, * »	3 7«% 8-maieftni „ £'/•/.,
i0' , » »7. I «• . , !'/,•/„ Z a pisma, katera se morajo isplakati v sedanjih bankovcih avstr. velj., stopijo nove obrsstno takse ▼ krepost > dnem 4. febrnvaijs, 8. febra* vsrja in odnosno S. marca t. 1. po dotišolh objavah.
Okrožni oddel.
V	vrsda. papirjih 8% na vsako ivoto
V	napoleonih bres obresti.
Nakaznice
,:a Dunaj, l'rago, l'e«to, Itrno, Lvov, Tropavo, Ueko kakor sa Zagreb, A rad, Bielits, Gabions, Oradee, Hormanstftdt. Tnomost, Celovec, Ljubljana, Lino, Olotnuc, Ueicbeiiberg, Saai in Solnograd, — h r e s troikov.
Kupnja in prodaja
trednostij, divit, kakor tudi vnovienje kuponov 24- 22 pri odbitku 1®/M provlsije.
Predujmi.
Sprejemajo so vsakovrstna v p I a S i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na jamčsvne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parim, Berlinu ali v drugih mestih — provisija po pa> godbi.
Na vrednosti obmsti po pogodbi,
Vložki v polirano.
Sprejemajo sv v polirano vrednostni papirji, slal uli srebrni denar, inoiamski bankovci itd. — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuj« nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevne« cursn.
Trat, 31. januvarja I <494.	S 24
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Tratu.
Zavaruje proti poiarom, provozu po suhem rekah In na morju, proti toči, na šivanje v vsih kombinacijah.
Glavaioa ia rsurvt društva dzs 3|. šsosmhrs 1882
Glavnica druitva	gld, 4,000.000*—
Premljna reserva savarovanja
na šivljenje	„ 18,38« 346*88
1'remijna reserva savarovanja
proti ognu	„ 1,639.848*8«
Premijna reserva »varovanja
blaga pri prevaianju	, 49.46K.07
Reserva na raspolaganje	a 500.000*—
Keierva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822*49 Reserva zavarovanja proti pro
minjanju kurzov, bilanca (B) . 843.881*83 Rezerva specijalnih dobitkov
savarovanja na šivljeqje	. ftOO.OOO* —
Obšna reserva dobifikov	s 1,187.164*80
| Urad ravnateljatva t Vin Valdlrlvn, br. • (v lastnej hiil.)
•Kupuj pri kov .fiu In na pri kavaiatu I"
pravi stari pregovor.
To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tak<> velika kupčija, kakorina j« moja, ima zbok gotđvega plavanja veHkamcH* množin blaga, in drugih prednosti, cene stroike, kar je slodnjiS v korist knpovalcu sememn.
Krasui vzorci aaaebnim odjemalcem gratia in franko. — Bogate zbirke usorcev, kakor So nikoli, sa krojače nefrankovane.
SnoirJJ za obleke.
Pernrlen in doaking za velečastito duhovščino, predpisane snovij za uniforme p, k, uradnikov, tudi za veterane, gasilca, telovadce, livreje, suknjo za biljard in igraiae mize,
Rreproge za vozove, lodeu, tudi ne preaoi-.iv za lovake suknje, snovij, ki ae dajo prati, potni ogrtafit od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, pošteno, trajno, čiato volneno sukneno blago in ne dober kup en* nje, katere veljajo komaj odikodnino za krojača, priporoča
BRNO (®"t* Manoheiter).
Najvoča zaloga tovarniikega sukna v vredno«ti '/, milijona goldinarjev. — PoAilJa se le po
poštnem povzetju! Korespondencija v nemfikem, i-oskem, ogrskom, poljskem, italijanskem, francoskem in auglei-kem jeziku.	(24)
Lustnik politično društvo „EdinostV — Iedavatelj in odgovorni urednik : Maks (Jotfč. — Tiska Tiskan a Dolenc v Trstu.