Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun:Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 L) prava: Kopitarjeva ulica žtey. 6, Predsednik Hacha 56 dni je preteklo, odkar je dr. Edvard Beneš pod bremenom dogodkov, ki so navalili na Češkoslovaško, odložil mesto predsednika in se umaknil v zatišje hišice svojega nečaka v londonskem predmestju. Medtem pa je češkoslovaška država prestala veliko gorja. Izgubila je eno tretjino svojega ozemlja in eno tretjino 6vojega prebivalstva. Izgubila je velika naravna bogastva, ki so bila temelj njenega blagostanja. Zastalo je vse gospodarsko pridobitno življenje, ker je bilo razdejano vse trgovsko in prometno omrežje. Čehi in Slovaki 60 prehodili pot hude notranje potrtosti in trpko okusili občutje razočaranja. Preuredili so ei notranjost novega doma, iz centralistične države so napravili zvezno državo ter načelo nadvlade enega dela nad drugim nadomestili z enakovrednim in enakospoštovanim tvornim sožitjem enakopravnih samostojnih narodov. Pretresli so svoje življenjske 6ile ter jih pomerili na nove zunanjpolitične razmere. Manjkal jim je samo še vrhovni državni poglavar, simbol nove državne skupnosti in novega skupnega hotenja po življenju in napredku. Razne osebnosti 6o stopile v ospredje. Govorili so, da mora biti bodoči državni poglavar gospodarski človek, češ da se bo nova češkoslovaška država uveljavljala predvsem kot gospodarska edinica. Ti načrti so propadli. Noben narod ni nikoli samo gospodarska edinica; po tako hudih preizkušnjah, kot jdh je preživela Češkoslovaška, pa še manj. Oči 6o se potem obrnile za kakšnim političnim človekom, ki je dobro zapisan pri mogočnih sosedih, ki so v zadnjih tednih odločali o usodi države. Tudi teh osebnosti ni manjkalo, loda prošloet ni pozabljena, saj so preveč izrazito politične osebnosti, ki jih je država imela na čelu, vsaj delno povzročile ponižanje, ki ga je pretrpela. Sicer pa je bilo nujno najti moža, ki ga enako radi sprejmejo tudi Slovaki in Ukrajinci. Tukaj je bila izbora že bolj omejena. Končno so oči vseh obstale na osebnosti, ki je v prejšnji državi uživala najvišjo zaupanje, ki pa drugače ni nikdar stopila pred žaromete javnega oboževanja. Bil je to dr. Emil Hacha, najvišji sodnik v državi, torej osebnost z izrazito pravnim profilom, brez strankarsko političnih zarezov in brez zunanjepolitičnih odtenkov. Češki narodnjak, ki mu je domovina poverila nalogo, da kot predsednik najvišjega državnega upravnega sodišča nepristransko deli pravico in samo pravico, kot jo odmerjajo državni zakoni, ki jih je po demokratičnem postopku odobrilo ljudstvo. Ni čudno, da je ta Izbera takoj naletela na splošno odobravanje. Od politikov na čelu države je imela češkoslovaška država dovolj. Gospodarski možje 6e bodo lahko uveljavili na drugih mestih. Na vrhu države pa naj bo kot simbol skupnosti in varuh reda mož, ki je bil dolga leta delivec pravice na najvišjem sodnem mestu v državi, kajti češki in slovaški narod sta danes predvsem žejna pravice, pravice na zunaj, pravice na znotraj, žejna sta vladanja, ki ga ne kalijo nobene še tako spretne spletke, ki čestokrat dejansko stanje prikrivajo, vladanja, ki je pravično, torej resnično, brez vsakega prikrivanja in zavijanja. Dr. Emil Hacha je bil že pod nekdanjo Avstrijo odličen pravnik, ki je slovel kot poznavalec javnega prava. Desetletja je vodilno sodeloval pri znanstveno-pravni reviji »Sbornik ved pravnich a etat.nih«, napisal vodilna znanstvena dela o češkoslovaškem javnem pravu. Dr. Hacha je pravnik, ki razodeva obsežno in precizno znanje svoje stroke in ki zna svoje znanje tudi jasno podajati. Kakor krasno čtivo za pravnike so številne strokovne razprave, ki jih je napisal v znameniti enciklopediji češkoslovaškega javnega prava, ki je do sedaj pod njegovim osebnim vodstvom izšla v štirih velikih zvezkih. Dr. Emil Hacha je bil do sedaj pravnik in samo pravnik, ki je znal oboje gojiti, pravoznanstvo in praktično pravosodje, ter spraviti oboje v skladno celoto. Čehi, Slovaki in Ukrajinci so bili edini, kakor hitro se je pojavilo ime tega politično popolnoma neobremenjenega znanstvenika, da naj prevzame vodstvo nove države Čehov, Slovakov in Ukrajincev ter jo pomaga organizirati kot pravno državo, ki je edino jamstvo za njeno trajanje. Kako lepo je novega predsednika češkoslovaške države, ko mu je sporočil enoglasno izvolitev, pozdravil predsednik narodnega predstavništva Malypetr in nanj naslovil sledeče zgodovinsko pomembne besede; »Z redko enoglasnoetjo vas je narodno predstavništvo izbralo za predsednika države. To se je zgodilo po dogodkih, ki na nje nikdar ne bomo pozabili, in ki bodo za one, ki za nami pridejo, svarilen dokaz za dejstvo, da se življenje nobenega naroda ne sme razvijati iz slu-čajnostno ugodnih okoliščin, ampak iz pravilnega spoznanja in vrednotenja narodovega pomena in dosegljivih možnosti. To velja za notranje življenje narodov kakor tudi za njihovo sožitje med seboj.« Malypetr je s temi besedami v rahlih, a zelo prozornih besedah podčrtal zmotna načela, ki eo bila gibalo dosedanjih vodij češkoslovaške države, ki se jih bo novi predsednik kot izklesan pravnik, ki 6e ne spušča na polje nobene politične romantike, ekrbno ogibal in tako postal tvorna osnova za nemoteno življenje nove države in treh narodov, ki so si jo kot domovino Izbrali. Češko-slovaško-ukrajinski državi, ki je dobila tako odličnega vrhovnega poglavarja, k njeni izberi iskreno čestitamo. Čehi in Slovaki so pokazali, da v hudih dneh, ki so jih prestali, niso izgubili živcev, niti svojega zdravega uetvarjajočega narodnega genija, ker so si dali predsednika, do katerega bodo imeli vsi nedeljeno spoštovanje in nedeljeno zaupanje, da ho iznad treh zveznih narodov in iznad strankarsko političnih trenj, čuvajoč yee, kar je zakon dal, brez političnih predsodkov Prva pot predsednika Hache - v stolnico Sv. Vita Kardinal Kaspar mu \e podelit poseben papežev blagoslov Praga, 2. dec. TG. Dr. Emil Hacha je začel svojo težko službo kot predsednik republike s tem, da je takoj po izvolitvi in po prisegi odšel v stolnico svetega Vita na Hradčanih, kjer ga jc sprejel in pozdravil kardinal Kašpar. Predsednika Hacha so spremljali na tej poti najvišji predstavniki države, kardinal Kašpar pa je bil obdan od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov. Kardinal Kašpar je v svojem nagovoru podčrtal, da je novi predsednik svoj prvi obski napravil Cerkvi, da tamkaj Boga prosi za pomoč in razsvetljenje. Kardinal je predsedniku tudi sporočil, da mu je papež Pij XI. brzojavno naročil, noj novemu predsedniku republike v njegovem imenu podeli papežev blagoslov. Potem je kardinal Kašpar bral sv. mašo, ki ji je predsednik Hacha prisostvoval z vsem svojim spremstvom. Okrog katedrale sc je nabralo ogromno ljudstva, ki so novega predsednika viharno pozdravljali. Predsednikov obisk v stolnici svetega Vita je po vsej Pragi in po vseh državi napravil najgloblji vtis. Dr. Emil Hacha je bil izvoljen za predsednika republike z 272 glasovi od Bil glasovalcev. Bilo je torej 80 belih listkov, komunističnih in enmških. Slovaki so z 58 glasovi glasovali za Hacho. Te volitve predsednika republike so bile šiste od obstoja države, izvoljen pa je tretji predsednik. Prvi predsednik M a s a r y k jc bil izvoljen 1. 1918 soglasno s ploskanjem. Tedaj je bilo 221 glasovalcev. Nadaljne volitve so bile v smislu ustave nove države. Masarvk je bil izvoljen še trikrat za predsednika republike: 1. 1920 z 284 glasovi od 411 glasovalcev, 1. 1927 z 274 od 434 glasovalcev in I. 1934 z 327 glasovi od 418 glasovalcev. Po Masarvkovem odstopu v decembru 1935 jo bil izvoljen za predsednika dr. B e n e š , ki je zbral 340 glasov od 440 glasovalcev. Nemci so tedaj oddali prazne listke, komunisti pa so glasovali s 24 glasovi za svojega kandidata Nemeca. Nova vlada Praga, 2. decembra. A A. Havas: Nova češkoslovaška vlada je sestavljena takole: Osrednja državna vlada Predsednik vlade Rudolf Beran; podpredsednik vlade in minister za Slovaško je Karol Sidor; zunanji minister Chvalkovsky; minister za narodno obrambo general Sirovy; finančni minister Kalfus; minister brez portfelja Vaverka. češho-moravska vlada Predsednik vlade Rudolf Beran; notranji minister Fišer; finančni minister Kaltus; prosvetni minister Karpa; pravosodni minister Jaroslav Krejči; gradbeni minister Dominit Cipera; minister za zdravje Kluntar; minister za trgov. Sadek. Slotiašha vlada Predsednik in notranji minister msgr. dr. Tiso; pravosodni minister Miloš Vanfo; prometni minister Durčanski; min. za industrijo Pavel Teplan-ski; prosevtni minister Matuš Čermak. Karpatsko-uhrajinska vlada Predsednik vlade in prosvetni ter kmetijski minister msgr. Vološin; ostala ministrstva pa je prevzel Revay. V novi vladi ni nikjer več nobenega zastopnika Beneševega okolja. Rudolf Beran Novi predsednik češkoslovaške vlade Rudolf Beran se je rodil 28. februarja 1888 na Južnem Češkem kot sin kmeta. Obiskoval je najprej kmetijsko šolo, nato pa v Pragi pravne in politične študije. Po vojni je bil že član prvega parlamenta, nato pa je bil stalno izvoljen kot kandidat republikanske agrarne stranke. Leta 1935 je bil Beran izvoljen za predsednita te stranke na mesto, ki ga je toliko let zavzemal Švehla. Chwalkowsky v Berlin Praga, 2. decembra. A A. Havas: Uradni krogi zanikujejo vesti o jutrišnjem obisku zunanjega ministra Chvalkovskega v Berlinu, ampak pravijo, da točen dan obiska Chvalkovskega v Berlinu še ni določen. Slovahi zahtevajo diplomatska zastopstva Praga, 2. decembra. AA. Havas: Slovaška vlada je od osrednje vlade zahtevala, naj se postavijo v češkoslovaška poslaništva v tujni tudi Slovaki, zlasti v državah, kjer v večjem številu žive slovaški izseljenci. Te države so Belgija, Nemčija in Francija. Slovaška vlada zahteva, da naj bo imenovan dr. Hledko, ki je na čelu slovaške delegacije iz Amerike prinesel v Češkoslovaško listino pitsburškega sporazuma, imenovan za konzula ali pa češkoslovaškega poslanika v Združenih državah. Izdajalec Brody Bratislava, 2. decembra. A A. DNB: »Slovenski Denik« piše, da so med preiskavo v stanovanju bivšega predsednika karpatske ukrajinske vlade Brodyja, ki je zdaj zaprt zaradi vele izdaje, našli 600.000 pengov. Prav tnko so našli tudi spise o tem, knko je neka tuja država Brodyju nasvetovala plebiscit v Podkarpatski Ukrajini. Vzkliki: Tunis - Niča - Korsiha! v italijanskem parlamenta Grof Ciano o „naravnih težnjah italijanskega naroda4 Rim, 2. dec. TG. V sredo, dne 30. novembra je imel italijanski zunanji minister grof Ciano pred parlamento,m zelo dolg zunanjepolitični govor, v katerem se je v vseh podrobnostih pečal s češkoslovaško krizo. Grof Ciano je povedal mnogo stvari, ki javnosti niso bile znane. Velikansko presenečenje na primer je vzbudilo priznanje grofa Ciana, da je Italija na koncu septembra mobilizirala svojo suhozemsko, pomorsko in zračno oboroženo silo, ker je bila prepričana, da je vojna neizogibna. Tega javnost do danes ni vedela. Italija pa zasluži vse občudovanje, da je mogla mobilizacijo izvesti tako, da so le redki vedeli, da je v teku. V vseh podrobnostih je razlagal posredovalno vlogo Italije v tej krizi in očital bivši češkoslovaški vladi, da Italije ni poslušala, ko je bil še čas • za to. Govoril je o monakovski konferenci, o konferenci na Dunaju, ko so določevali madžarsko -slovaško mejo ter glede Karpatske Ukrajine dejal, da so lažnjive vse vesti, ki so trdile, da je med Italijo in Nemčijo nesoglasje glede Karpatske Ukrajine, da Italija podpira Madžare, a da Nemčija temu ugovarja. Grof Ciano je menil, da je samo po sebi razumljivo, da Italija ni mogla kaj takšnega zahtevati, ker vendar ne gre, da bi 20 dni po konferenci, ki je meje začrtala, iste velesile zopet dovoljevale spremembe. Usoda Karpatske Ukrajine je torej za enkrat zavarovana. Grof Ciano je govoril tudi o sporazumu med Italijo in Anglijo, ki ga je pozdravil, ker predstavlja priznanje popolne enakopravnosti med italijanskim in angleškim imperijem. Italija od sodelovanja z Anglijo veliko pričakuje. Ko je grof Ciano v zaključku svojega govora omenil še »naravne težnje italijanske ga naroda«, je v zbornici nastalo veliko valovanje in od vseh strani so se slišali vzkliki: »Tunizija, Korsika, Džibuti!« (Tunizija je francoska kolonija v severni Afriki in meji na italijansko Libijo, Korsika je velik francoski otok južno od Niče, Džibuti pa je francosko ozemlje ob Rdečem morju, tam, kjer prihaja do morja italijanska železnica iz Addis Abebe v Abesiniji). Vzklikanje je trajalo dolgo časa in se celo stopnjevalo. V zbornici se je nahajal v diplomatski loži tudi francoski poslanik Franijois Poncet, ki mu je moralo biti kaj tesno pri srcu in ki je sprevidel, kako težavne so naloge, ki ga čakajo, ako hoče doseči svoj cilj, namreč zbližanje med Italijo in Francijo. Ves italijanski tisk danes ponavlja Cianov govor in se dolgo zadržuje tudi pri vzklikih po Tuniziji, Džibutiju in Korsiki, ki so spremljevali ministrove besede o »naravnih težnjah italijanskega naroda«. Nekateri listi navajajo, da so padli tudi_ še drugi vzkliki, kot: Niča, Niča ter S avo j a, Savojal (To sta francoski pokrajini ob italijanski meji). »Stampa« pravi, da je bilo vzklikanje tako močno, da je imel predsednik izredno veliko truda, Po zloma marksistične stavke v Franciji Pariš, 2. decembra, dl. Po vsej Franciji vlada veliko zadoščenje, da se je marksistični poskus, s štrajkom terorizirati javno življenje, ponesrečil. Protimarksistični listi pišejo o popolnem neuspehu 24-urnega generalnega štrajka in govore o zmagi narodne Francije, o zmagi pameti in Daladiera in o porazu Leona Bluma. Vsi hvalijo odločnost ministrskega predsednika. Nasprotno pa piše Blumov »Populaire«, da si je Daladier nakopal veliko odgovornost in da ga bo njegova zmaga nad delavskim razredom še dra- in brez zakotnih političnih računov, zares postni simbol skupne državnosti in gonilna sila k novim zmagam. Novega predsednika češko-slovaško-ukrajinske republike odkritosrčno pozdravljamo kot vladarja bratske slovanske države in se ne moremo premagati, da ne bi s hvaležnostjo podčrtali, da je predsednik dr. Emil Hacha svoj prvi brzojavni pozdrav poslal našemu mlademu kralju in našemu knezu namestniku, ter g tem zopet naglasi! naravne zveze, ki vežejo prerojeno češko - slovaško-ukrajinsko zvezno republiko z našo jugoslovansko državo. ! go stala. Dalje zahteva Leon Bitim takojšnje sklicanje parlamenta. List predsednika marksističnih strokovnih organizacij Jouhauxa »Le Peuple« pa pravi, da surovi pritisk vlade ni mogel preprečiti štrajka. London, 2. decembra, dl. Zlom francoskega generalnega štrajka londonski tisk javno pozdravlja. Daladierov položaj se je utrdil. Vsi listi tudi pišejo, prav tako tudi listi delavske stranke, da je levica doživela hud poraz, ki no bo ostal brez posledic. »Times« pišejo, da bi se v primeru uspelega štrajka Francija razdelila v dva sovražna tabora. Država bi bila nevarno oslabljena v trenutku, ko je potreba, da je edina in močna. Zmerni londonski listi, ki drugače simpatizirajo z delavstvom, pa pišejo, da je uspeh Daladiera res velik, naj pa v bodoče vodi tako politiko, dn si ne bo odbil širokih ljudskih množic francoskega naroda. Varšava, 2 decembra, dl. Moskovski listi skušajo zabrisati neuspeh generalnega štrajka v Franciji, ki ga je inscenirala Kominterna. »Pravdn< in »Izvestja« pišeta, da je generalni štrajk mobiliziral ljudske množice proti Daladieru in da se bo komunistična agitacija nadaljevala. Z veliko srditostjo moskovski tisk napada Daladiera in ga imenuje pomočnika fašizma. Iz pisanja teh listov je razvidno, da Moskva ni zadovoljna z razvojem v Franciji. da je z zvonenjem vzpostavil zopet tišino, tako, da je Ciano mogel svoj govor končati. Italija ne sme žrtvovati miru, za katerim stremi, naravna teženja italijanskega naroda«. Poluradno glasilo Mussolinija »Popolo d'Italia«, pa označuje Cianov govor in ozračje, v katerem je bil govorjen, kol začetno poglavje nove velike zgodovine. Novi državni minister Farinacci piše v »Regi-me Fascista«, da je sicer res, da je predsednik parlamenta takoj poklical k redu preglasne poslance, toda na drugi strani pa je tudi res, da predsednikov zvon ne bo več mogel zadrževati izbruha narodne volje. Klic, ki smo ga slišali, moramo sprejeti kot izbruh nacionalnega čuvstvova-nja ljudi, ki danes predstavljajo veliki italijanski narod. V Pariza ogorčenje Pariz, 2. decembra, b. Zanimanje za notranje politične dogodke je popolnoma izginilo v senci novega in za pomiritev Evrope neželjenega fran-cosko-italijanskega s|x>ra. Francoski politični krogi so zelo razburjeni zaradi rimskih demonstracij proti Franciji. Senzacijo, ki so jo ti dogodki povzročili v Parizu, prihajajo do izraza tudi v tein, da je na seji pariškega mestnega sveta, ki so je drugače vedno izogibal vsaki zunanje-politični manifestaciji, jo predsednik izrazil svoje obžalovanje do teh dogodkov, ki nikakor uc morejo vplivati na dobre odnose med Italijo in Francijo. Tudi jutranji razgovori med Bonnetom in novim italijanskim poslanikom v Parizu so bili posvečeni protifrancoskim demonstracijam v italijanski zbornici. Razlago za italijanske demonstracije vidijo v francoskih političnih krogih v tem, da italijan-sko-Irancosko-angleška pogajanja glede priznanja pravice vojskujoče se stranke generalu Francu niso privedla do uspeha. Prav tako je tudi Iran-c o s k o - n e ni š k a izjava povzročila v Rimu precejšnje vznemirjenje. Jutranji francoski tisk je z razliko včerajšnjega zavzel zelo energično stališče proti italijanskim demonstracijam in to toliko bolj, ker so vzkliki po rimskih ulicah imeli globok odmev tudi v italijanskem tisku. Listi poudarjajo, da vsa francoska javnost, soglasno odklanja takšne aspi-racije Italije. Francoska vlada bo v Rimu izrekla tudi svojo veliko iznenadenje zaradi takšnega postopanja. Zelo oster je de Kirilis v »Epoque«, ki trdi, da je položaj Francije in Anglijo v Sredozemskem morju ogrožen. Pred dvemi meseci Nemčiji niso rckli»ne!«, v sedanjih okoliščinah pa bo to nujno potrebno. Istočasno bo treba tudi Italiji odgovoriti z odločnim »ne!«. OI> času, ko se med Nemčijo in Francijo sklepa prijateljska jiogodba, se v Italiji čujejo vzkliki: Tunis, Korzika, Niča! Vse to pred francoskim veleposlanikom. Ta jKilitika je zelo čudna. Ali ne bi bilo sedaj najbolj pravilno zbrati vse miroljubne države v obrambno zvezo, ki bo sposobna, da se upre italijanski in nemški hegemoniji. Vsak otrok, ki je dovršil 7 let, bi na to moral misliti, Daladier, Bonnet in večina francoskih nacionalistov pa mislijo obratno. Tako končuje de Kirilis svoje poročilo v »Epoque«, Ribbentrop v Pariz Pariz, 2. decembra. AA. (Havas.) V torek B. t. m. ho prispel v Pariz nemški zunanji minister v. Ribbentrop, da bo podpisal francosko-neniško deklaracijo o nenapadnnju. Svečan podpis se ho izvršil še istega dne popoldne. Ribbentrop ho popoldne gost francoskega predsednika vlado Dala-diorn, zvečer pa bo priredil gostu na čast večerjo minister Bonnet. V sredo pa bo v čast v. Ribbentropa svečano kosilo v nemškem poslaništvu. Ribbentrop se ho vrnil v Nemčijo v četrtek. Dtidimprifa, 2. dec. AA. MTI. Policija Je objavila uradno, da je prišlo v četrtek zvečer do manifestacij. Razbitih je bilo vrč izložb po trgovinah. Policija je razpodila manifestante in zaprla 310 oseb. Dunajska vremenska napoved: Brez bistvenih izprememb. Zagrebška vremenska napoved; Oblačno s padavinami. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi. Tu pa lam bo dež, zlasti pa na severni polovici, kjer se bo tudi ohladilo, Glasilo JiS pljuje na slovenski narod in jezik Kaj poreko na to dr. Kramer in njegovi zavezniki z Mačkove liste Dvajsetletnico jugoslovanske države je ljubljansko, »Jutro«, glqsilo dr. Kramerja in njegovih idej, proslavilo na ta način, da je napisalo debelo podčrtan uvodnik, v katerem na nezaslišan način sramoti vse svetinje slovenskega naroda. V tem članku od 1. decembra 1U38 beremo črno na belem, da je skrb za samobitnost in samo-niklost slovenstva borba proti jugoslovanstvu, dn vsi, ki se prizadevajo za slovenski jezik in omiko, hočejo podsekati korenine, po katerih so nam pritekalo energijo v boju zoper na-e nasprotnike in da ljubezen o dolgem času hinavskega taktičnega skrivanja zopet na-vnost zagovarja pojugosiovenjenje našega jezika r se zavzema celo za lo. da bi sprejeli cirilska pismena ter očita vsem Slovencem, ki ne stoje na tem stališču ter branijo svoje največje narodne svetinje, da so izdajalci, ki sp zavrgli obvezno izjave, s katerimi da so Slovenci sprejeli pojugosiovenjenje v »Julrovem« smislu ali »najtesnejše iiedinjenje«, kakor temu Kramerjevo glasilo pravi. Sklep tega »Jutrovegn« članka ob 20 letnem jubileju naše države, ki so ga prav Slovenci praznovali z največjim sijajem, je tale, da pomeni, slovenstvo vihravo veroiomstvo, kar z drugimi besedami ne pomeni nič drugega kakor izdajstvo nad jugoslovansko idejo in državo. To so samo najznačilnejše cvetke iz šopka, ki ga je glasilo bivšo jugoslovenske diktature in ogledalo, iz katerega odseva dr. Kramerjev nacionalni in državnopolitični organ, »Jutro«, pomolilo vsem Slovencem pod nos na dan proslave 20-letnice Jugoslavije. Kramerjevci, ki te dni lovijo skupaj glasove dr Lončarjeve skupine, oziroma Mačkovcev in »disidentov bivše SLS«, ki se imajo za najbolj prave in pristne ler dosledne Slovence, niso mogli krotiti svojih znanih antislovejiskili čustev, da ne bi jim dali ob tej priliki najodkritejšega. duška. In tako se je zgodijo, .da so oni, ki so se v Sloveniji zvezali z JNS na skupno opozicijsko listo, dobili 1. decembra 1938 v dr. Kranierjevem glasilu tako laskavo oceno in priimke, kakor so »malenkostni pikolovci«, »zagrizeni sektanli«, »separatisti«, »vihravi verolouici« in »samobitni či-etunci !< Sicer pa so gospodje, ki hvalevredno zagovarjajo v »Sloveniji« in drugod slovenstvo kot samostojen narodni in kulturni faktor v jugoslovanski državni skupnosti in narodni vzajemnosti, »Julrov« članek sami prebrali. Kar smo tu iz njega zabeležili mi, je samo smetana na »Jutrovi« protislovenski unitaristični sirotki. Mi smo povedali šo veliko premalo in strupenosti tega protislovenskega izbruha dr. Kramerjevega glasila niti prav in do- cela ter popolnoma odgovarjajoče posneti ne moremo — samo to bodi še pri|K>mnjeno, da je »Jutro« bilo še tako neokusno, da je ta za ves slovenski narod žaljivi članek okrasilo s sliko pokojnega velikega kralja. Tudi šifra pod člankom »Jutra« ne opravičuje, ker ga je dalo vsem 6vojini člankom k dvajsetletnici države na čelo in ga še podčrtalo kot »lajtmotiv« svojih jubilejnih strani. Naše vprašanje ie zdaj: Kaj poreko na to tisti slovenski intelektualci, ki so v sedanji volivni borbi sklenili kompromis z bivšim jugosiovenskim diktatorjem Živkovičem in njega drugoin dr. Kra-inorjem, ki je bil prav za prav duša Zivkovičeve diktature in, kakor dokazuje »Jutrov« jubilejni članek za 1. december, tudi dane« neizpremenjeno zagrizeno zastopa program protislovenskega in protihrvatskega inlegraliznia? Kako morejo stopiti pred slovenske volivec z zahtevo, da naj dajo svoj glas za listo, na kateri kandidira tudi dr. Krainer, čigar glasilo je tik pred volitvami naravnost pljunilo na vso svetinjo slovenskega naroda? In kdo, ki mu jc količkaj mar slovenskega: jezika in omike ter naših narodnih pravic, bo toliko nezaveden, da bi 11 decembra glasoval za to. da pridejo dr. Kramer in njegova strupeno protislovenska JNS v parlament s svojimi najbolj protislovensko orientiranimi voditelji? Pa tudi tiste, ki menijo, da s svojim opozicijskim stališčem zoper dr. Korošca, kateremu se ima slovenski narod zahvaliti za Akademijo znanosti in umetnosti, podpirajo dr. Mačkovo stališče in politiko, vprašamo: ali mar tako zakleto ilirsko stališče, kakor mu je dalo v svojem uvodnem članku 1. dccembra izraza Kramerjevo »Jutro«, ni naperjeno prav tako proti hrvatstVu kakor je naperjeno proti slovenstvu? Kako torej morejo sodelovati z največjimi nasprotniki slovenskega in hrvatskega naroda? Mislimo, da odgovor vsakega dobrega in zavednega Slovenca, naj ima tudi kakšno svoje posebno stališče v tej borbi, ne more biti drugačen, kakor da mu vest in prepričanje ne dopuščata, da bi oddal svoj glas za listo, na kateri je dr. Kramer, čigar glasilo imenuje vse pripadnike slovenske narodne kullure zinešance, zaoslaleže in verolomce! Bla-maža Kramerjevcev z volivno oddajno postajo času ra ter Ljubljana, 2. decembra. Naši slovenski jnsarji So se v zadnjih dneh volivnega gibanja odločili za izreden način volivne borbe. V svojih listih so tako rekoč umolknili, o|)iistili so uma svetle meče, umaknili so se »vase« in se v zadnjih dneh začeli javljati svojim najzve-stejšim s sredstvi etra, herzov in kilociklov. Ker jih v telesni obliki, to je po številu pristašev in somišljenikov vsak dan bolj zmanjkuje, so postali breztelesni. Boriti so se začeli za oblast v zračnih valovih, in ker so priznano najbolj nacionalistični, so se Ljubljančanom in ostalim »posvečencem« te zračne zarote javljali v blaženi nemščini, in sicer »Achtung, achlung, hior spridil deutscher Kurz-vvellensender Klagenfurt I). 4 F, A \Velle 48,5 meter!«, takoj -nalo pa se je skozi ta Izposojeni »nemški« zvočnik začel razlivati ves tisti žolč, ki se v naših jnsarjih nabira v zmeraj večji meri, čimbolj se bliža zanje lako usodni dan volitev. Nič ni pomagala breztelesnost sredstva, to je kratkovalovne radijske postaje, ki so jo naši jnsarji jiod nemško firmo in jo poslali, celo v Celovec; žolč se je razlival seveda najbolj proti naši vladi, proti njenemu predsedniku. dr. Milanu Stojudino- ' viču iu dr. Korošcu, zabeljeno še z lažmi, kakpr so pri njih v navadi in to v taki obliki, da bo to laž lahko tudi dete v vsej njeni breztelesnosti otipalo. Toda laž ima kratke noge, in kakor smo iz tega primera lahko uvideli, se je celo izkazalo, da jo je v breztelesnosti še prej konec kot pa v navadni človeški obliki. Ta skrivnostna kramarska radijska kratkovalovna postaja je delovala zgolj samo dva dni in še ta dva dni ne v popolni obliki. Utihnilo je eno sredstvo laganja, ki si jo nadelo eterično obliko, »strilo je pa konec« v zelo naravni človeški obliki. Ni bilo v »Klagenfurtu«, ampak v naši Ljubljani in zastonj je bil ves mednarodni kodeks njenega naslova, kajti postaja le "bila v 'čisto preprosti ljubljanski hiši, tam na Miklošičevi testi št. 31, in Siief V "atiiljejn^laiVSHirtdffištva ljubljanskega »Jutra«, g. Cora Škodlarja. Za mikrofonom ni sedel nikak član »klagenfurtske« flestapo ali pa še celo kak drugi eterični »sam Bog nas varuj«, ampak čisto običajni Ljubljančan gosp. Marinčič, magistralni uradnik, ki je pa za opravljanje tega dela imel še ti dve kvalifikaciji: je podstarosta viškega Sokola ter pobornik JNS za viški okraj. Dovolj,'da bi se lahko v zračnih valovili boril za jnsr.rsko oblast. Toda zgodilo se je drugače. Našim jnsarjem, odkar so postali Mačkovi brambovci, niti naravna sredstva več ne morejo pomagati, da bi se lahko rešili tega, kar jih bo zadelo dne 11. decembra. Kot znani prijatelji »nadnaravnih« sredstev so se Volivna smola mačkovcev v Halozah Vsi shodi so se razšli ob vzklikih slovenskemu voditelju dr. Korošcu Na dan 27. novembra t. 1. so imeli mačkove! napovedane volivne shode v štirih sosednjih občinah v Halozah: Sr. Andražu v Halozah, Sv. Vidu pri Ptuju, Podlehniku in Sv. Barbari v llnlozah. Pri Sv. Andražu je bil napovedan shod takoj po rani sv. maši v gostilni Pintarič. Na shod je čakal govornik dr. Šegula, odvetnik iz Ptuja, ki si je zadovoljno mel roke in se zbrano pripravljal na govor, ko je v prostornem gostilniškem lokalu videl nabito jiolno ljudi. Ko pa se je shod pričel, se je razlegel po gostilniškem lokalu močen vzklik: »Živel slovenski voditelj dr. Korošec!« Na vzklik je odgovorila vsa dvorana z enoglasnim in nepretrganim vzklikanjem dr. Korošcu. Govorniki niso mogli priti do besede in mačkovski shod se je razvil v eno samo manifestacijo za dr. Korošca. Istočasno so imeli mačkovci shod pri Sv. Vidu v gostilni llegediš. Tudi tukaj so se redki mačkovci poparjeni razšli, še preden so se polegli vzkliki slovenskemu voditelju dr. Korošcu. Nekaj podobnega je bilo tudi na tretjem maS-kovskem volivnem shodu v Podlehniku v gostilni Maučič ob 10. dopoldne. Shod ni trajal niti 15 mi- nut, pa so se ljudje razšli, ne da bi pokazali kako voljo, da bi se zanimali za mačkovski program, ker ga imajo za dovolj plitvega. Nič boljše sreče niso imeli s svojima dvema shodoma pri Sv. Barbari v Halozah. Prvega so imeli ob 11. dopoldne pri Sv. Barbari, drugega pa ob treh popoldne pri Borlskem mostu v gostilni namestnika Mačkovega kandidata in župana občine Sv. Barbara Debeljaka. Na prvem shodu govornik dr. Šegula, advokat iz Ptuja, ni mogel odgovarjati na stavljena vprašanja naših pristašev ter je rekel, da besedo izroča predsedniku zborovanja in naj on govori, ako hoče. Vsi ti shodi so bili zaključeni z vzkliki slovenskemu voditelju dr. Ant. Korošcu,. Drugega shoda pri Sv. Barbari v Borlu pri De-beljaku pa sploh ni bilo, ker je bilo tako malo udeležencev, da ga m bilo vredno začenjati. Prišlo je namreč samo nekaj občinskih odbornikov in še, nekaj nezavednih moških v skupnem šlevilu 14. V tem se jasno izraža, da slovenske Haloze niso za mačkovce. Ljudstvo se zaveda svoje slovenske dolžnosti in ni se bali, da bi Iialoze postale ognjišče izdajalcev, kakor naši nasprotniki želijo. Mačkovci m Dolenjskem nimajo sreče j se je g. Pucelj sam. V gostilni Zaje, kjer je bilo poslužili sredstev, ki so izven narave, pa jih je narava prav hitro kaznovala. Samo dva dni so se lahko oglašali, zalolila jia so jih že tako prozaična sredstva, kot pa je prozaična in realna v teh ozirih samo policija. V sredo zvečer so policijski organi odkrili to postajo, za mikrofonom je zaenkrat ravno sedol samo še »angel brezzračja«, ki je napovedoval v nemškem jeziku. Postal je hitro pozemeljski, odpeljali so ga na policijo, kjer je sedaj predmet preiskave, kakor je to navada med običajnimi zemljani Policija je odnesla s seboj le še tri kovčke te brezzračne ropotije in se pri tem samo tega ni zavedala, da je odnesla s seboj vsaj še toliko žolča jnsarjev. ki so Bog ve s kakšnim trudom zgradili to postajo, nato pa so se v zadnjem trenutku baje rešili od njega tako, da so kot vešče ali netopirji pobegnili iz tega brezzračja po zadnjih stopnicah. Tako so se naši jnsarji zopet ovenčali z eno slavo več. Don Kihot je slaven, ker se je v brez-zračju boril z mlini na veter, Maček je slaven, ker se js v tej volivni borbi zvezal z Jevtičem, slovenski jnsarji pa so postali slavni zato, ker so s to volivno radijske postajo pripravili sočen volivni golaž vsem Ljubljančanom že 10 dni pred volitvami. Državni praznik v Belgradu Zahvala kralja Petra Belgrad, 2. dec. AA. Na dan narodnega praznika Zedinjenja 1. dec. je prejel Nj. Vel. kralj Peter II. številne berzojavne čestike, v katerih se izraža vdanost in rodljubne želje. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast izreči zahvalo vsem onim osebam in ustanovam, ki so poslale čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 11.767-38.) Belgrad, 2. decembra, m. Včerajšnji državni praznik je najslovesnejše slavila tudi naša prestolnica. Meslo je bilo že na predvečer razkošno razsvetljeno. Z vseh hiš bo visele državne zaslave. Povsod je vladalo praznično razpoloženje. Včeraj dopoldne je bila najprej zahvalna služba božja na dvoru, ki ji jo prisostvoval Nj. Vel. kralj Pater, kr. namestnika Stankovič in Perovič in člani kraljeve hiše. Nato je bila zahvalna služba božja v pravoslavni saborni cerkvi, ki so ji prisostvovali kr. namestnika Stankovič in Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, prometni minister Spalio, vojni minister arm. general Nedič, diplomatski zbor in drugi od-ličniki. V katoliški cerkvi Kristusa Kralja je imel zahvalno službo božjo prevzvišenl msgr. Ujčič ob številni asistenci. Prisostvoval ji je kot kr. zastopnik polkovnik Kokalj, vlado je zastopal pravosodni minister Simonovič. Navzoč je bil tudi apostolski nuncij msgr. Ilector Filiee. Po zahvalnih službah božjih so vsa narodno-obrambna društva in kulturne organizacije priredile slavnostne akademije z izbranim programom. Nato je bil obhod po mestu, zvečer pa baklada. Državni praznik so tudi v notranjosti države najslovesneje praznovali. Hitler bo nosil naočnike Berlin, 2. decembra. TG. Po nasvetu ačesnih zdravnikov se je državni kancler Hitler odločil, da bo pri branju in pisanju odslej nosil naočnike. Na njegovi mizi ležije sedaj 3 pari očal. Znano je, da je Hitler proti koncu vojne na posledicah zastrupitve od strupenih plinov skoraj izgubil vid. Nočno delo mu je zadnje čase vid zelo oslabilo.. V Berlinu i veliko radovednostjo pričakujejo fotograličnih posnetkov svojega voditelja v naočnikih. Belgija prelomila z rdečo Španijo Bruselj. 2. decembra. AA. (Havas.) Vlada .ie sklonila takoj odpoklicati iz Barcclone odpravnika poslov in belgijskega konzula. To jo bilo sklenjeno takoj nato, ko jo bilo objavljeno, da je španska republikanska vlada odpoklical« svoje di-i plomatsko zastopstvo v Belgiji. Opozicija je v Srbiji vse izgubila Belgrad. 2. dec. m. Tako v Belgradu kakor tudi v notranjosti države je bila volivna borba neprekinjena. Vse slranke so imele številne sestanke in shode. Po poročilih, ki prihajajo iz notranjosti države v Belgrad. je razpoloženje ljudstva za kandidatno listo JRZ najboljše, ter da se akcije raznih oslankov opozicijskih skupinic na terenu skoraj ne občutijo. V n.ekaterih krajih, kjer je opozicija še imela nekaj pristašev, se danes opozicijski kandidati niti pokazati nc upajo. Za opozicijo "bhilo Zdaj V Srbiji glasovali sinilo tisti, ki so od njo odvisni, vsi drugi pa so navdušeni za konstruktivno delo sedanje vlade in bodo zanjo oddali glas pri državnozborskih volitvah 11. decembra. Po zadnjem dr. Mačkovem letaku, ki ga je poslal ljudem, naj no izobesijo na državni praznik zastav, jo zavladalo v vseh tukajšnjih krogih silno ogorčenje. Tudi na srbijansko opozicijo je ta. vest vplivala naravnost porazno. Opozicija je odkrito izjavila, da se po tem zadnjem dr. Mačkovem aktu med ljudstvom na terenu na upa in ne sine več pojaviti. ' ' ......... Na Mačkovi listi manjka samo še Puniša lačič »Dom«, glasilo nekdanjega Radičevega ožjega sodelavca prof. Maštroviča, prinaša obširen članek o vseh treh kandidatnih listah ter nato o Mačkovi kandidatni listi takole veli: »Vsi znani in preskušeni nasprotniki hrvatske politike sploh, zlasti pa še politike HSS, so danes na eni listi, ki je njen nosilec dr. Vladko Maček. Na tej listi manjka samo še enega človeka, da bi bila skladnost še bolj dražestna in žalitev hrvatskega naroda še večja; manjka namreč samo še Puniša Račič, ki je ubil hrvatskpga vodjo in učitelja Stjepana Radiča ter hrvatska poslanca Pavla Radiča in dr. Basarička. Puniša Račič je tokrat izostal samo zaradi tega, ker nima državljanskih pravic, njegovim tovarišem, ki so danes zbrani ha skujini listi z dr. Mačkom, pa se še ni posrečilo, da bi bili zanj izprosili pomilostitev.« Nato članek naglaša, da ta skupna lista nima svojega skupnega programa. Pravi pa, da je vsem znan program tistih strank, ki so se zbrale na Mačkovi listi, in da je ta program centralističen. »Tvorci centralistične ustave pa so danes združeni z dr. Mačkom ter so vedno kar pripravljeni znova stopiti na dan, da svoj cilj dosežejo. Glavno jim je, obdržati se v političnem življenju, da bi kasneje ob priliki mogli nadaljevati svojo politiko. In Maček jim je omogočil, da se obdrže v političnem življenju. Dr. Maček jim je velikodušno pomagal na škodo interesov hrvatskega naroda, dr. Maček jim je omogočil — ako ga bo hrvatski narod poslušal —, da bi danes ali jutri, česar Bog iie daj, s pomočjo hrvatskih glasov znova mogli izvajati nad Hrvati politiko težke pesti, politiko »pnrnbel-lum-revolverjev«, politiko veŠal. Nobenega dvoma ni, da politika te liste ni politika HSS ter zato tudi ne politika hrvatskeea naroda. In zato pravi pristaši HSS, pravi radičevci tudi za to listo ne bodo glasovali.« Mokronog, 30. novembra. Čim bliže je 11. december, tem jasneje se vidi, da bo zmaga našega voditelja dr Korošca na Dolenjskem popolna. Vsn prizadevanja naših nasprotnikov, oblečenih v mačji kožuh, da bi razbili slovensko skupnost in oslabili naše vrste, so brezuspešna in zanje naravnost porazna. To dokazujejo njihovi shodi. V ponedeljek popoldne so Imeli mačkovci na Mirni svoj shod. Povabili so govornika iz Zagreba, kateremu pa so naši fantje, 30 po številu, brali take levile, dn je moral prosili zastopnika oblasti, da naj shod razpusti, kar mu je bilo uslreženo. Tega »shoda« se je poleg naših fantov udeležilo 15 mačkovcev. To ji' bilo na Mirni, kjer je še do pred kratkim paševal in strahoval občane znani Orjunaš, JNS poslanski kandidat g. Pranju Bule. Nič manj, če ne še bolj, pa je bil porazen shod mačkovcev v torek popoldne na Bistrici. Shod je bil namenjen za vso mirensko dolino in so se delale zanj velike priprave. Mravljetov namestnik, r, Pnlovič. iz Kostanjevice, je dan prej, ko je bil v Št. Rupertu semenj, hodil po gostilnah in vabil ljudi na shod. Samo s popoldanskim vlakom, ki pripelje iz Trebnjega, so napovedovali, da se pripelje na Bistrico nad 200 mačkovcev. Pripeljal pa napovedano lo manifeslacijsko zborovanje, nekaka revija mačkovske moči, se je zbralo do štirih pop. iz vse mirenske doline od Trebnjega do Sevnice točno 57 ljudi z g Pucljem in dimnikarjem Polo-v i če m vred. Pa še med temi je bila dobra tretjina naših ljudi. Tako mineva slava nekdaj tako močnih in številnih naših preganjalcev JNS, sedanjih mačkovcev. Zato ni čuda, če je g. Pucelj tožil, da njihovi listi ne morejo poročati o opozicijskih sho-d'ji, kako neki, če imajo povsod tako udeležbo. Ves čas zborovanja je na shodu vladala vidna zalo«., in potrtosl mačkovih vernikov, ker jih tudi znana 1'ucljeva zgovornost ni spravila v dobro voljo. Najbolj pa je bil klavern. konec,^ ko jo dobil besedo preprost kmečki očanec, bivši dolrroletni Pucljev pristaš, ki je svoj govor takole končal: Ti Pucelj 1 Veš kaj si vse govoril pred leti, da samo kmet kmeta, in kaj si za kmeta naredil? Nič! štanga |>ri vozu se je zlomila, voz je ostal nn cesti, Pucelj je |>a zbežal! — Te besede so g. senatorja Puclja tako v živo zadele, da je takoj zapustil zborovanje in res v sosedno sobo — zbežal, kar je napravilo pri naših splošen smeh, pri nasprotnikih pa šo večjo pobitost. Tako je znamenitega govornika g. Puclja preprost kmet ugual v kozji rog. Osebne novice Belgrad, 2, dec. AA. V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazejn kr. namestnikov in na predlog finančnega ministra sta bila v tobačni tovarni v Ljubljani povišana v čin višjega finančnega inšpektorja 5. skupine Anton Petrovčič in Pavel Lintner, višja monopolska kontrolorja 6. skupine. Belgrad, 2. decembra, m. Za inšpektorja v kmetijskem ministrstvu 3. skup. 2 stop. je napredoval Alfonz Hribar, inšpektor istega ministrstva v 4. skup. 1. stop.; na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je napredoval v G. skup. ]>rofesor Volislav Kranjc; v železniški službi so prestavljeni naslednji: Andrej Marincelj iz Delnic v Maribor kor. kol., Blaž Valant iz Maribora v Delnice. Vladimir Bosilovič iz kurilnice v Zagrebu v Mursko Soboto. Rudolf Sodovski iz Maribora v kurilnico v Zagreb, Pavel Zečič iz Siska na Jesenice, Karel Kreuh iz mariborske kurilnice na po-slajo Sisak, Djuro Bradič iz Slav. Broda v Mursko Soboto, Ludovik Frankovič iz Rogatca v kurilnico v Slav. Brodu. Josip Polič iz kurilnice v Slav. Brodu na postajo Rogatec. Naši železničarji zborujejo Poverjeništvo Pragersko: Članski sestanek po-verjenišlva Kluba železničarjev J. R. Z. za Pragersko bo v soboto, dne 3. t m. ob 19 zvečer v ko.lodvorski restavraciji na Pragcrskem. Člani in prijatelji našega pokreta vljudno vabljeni. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane. Poverjeništvo Novo mesto; V nedeljo, dne 4. decembra t. 1. ob 19 zvečer bo v društvenem domu v Novem mestu članski sestanek članov po-verjeništva železničarjev JRZ za Novo mesto Sestanka se udeleži delegat upravnega odbora iz Ljubljane. Člani naj se sestanka v čim večjem številu udeleže. Poverjeniitvo Rogatec! Poverjeništvo Kluba železničarjev JRZ za Rogatec sklicuje za nedeljo, dne 4. dccembra t I. po vlaku št. 2113 članski sestanek v presiorih gostilne Brezinšek. Strokovno in politično poročilo podajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane. Dolžnost članstva je, da se tega sestanka v kar največjem številu udeleži, Zanimiv boj med marksisti v Trbovljah Trbovlje, 2. dec. Hohkraut bo le kandidiral in je netočno poročilo, da ne bo poskusil sreče pri volitvah. Sicer ga js 6am Mačkov list izpustil med kandidati laš-škega okraja, kar pa je bila baje le pomota. Sedaj pa je »Slovenec« prinesel po Uradnem listu, da bo kandidiral. Socialisti so prej vedeli povedati, da ne bo Maček sprejel niti enega kandidata, ki bi količkaj dišal po komunizmu, na svojo listo. Ker pa se bliža le prehuda zima, se je g. dr. Maček usmilil tudi komunistov in »tovariša« Hohkrauta sprejel, tako da se nam e.beta precej zanimiv in razgiban vo-vivni boj med trboveljskimi marksisti. Sprememba volišč. Volišča ostanejo, kot so bila določena, le IV. volišče ne bo v Delavskem domu, ampak v meščanski šoli. Belgrajske novice Belgrad, 2. decembra, m. Kakor smo že poročali, je na predlog trgovinskega ministra ministrski svet izdal novo uredbo o občinskih hranilnicah. Ta uredba je objavljena danes v uradnem listu ter je s tem dobila obvezno moč. Belgrad, 2. derembra. ni. Občina Novo meslo si je pri Državni hipotekami banki v Belgradu najela kredit 1 milijon dinarjev za elektrifikacijo Novega mesta in okolice. Belgrad, 2. decembra, m. Z nocojšnjim brzo-vlakom ie odpotovala iz Belgrada francoska gospodarska delegacija, ki se ie v Belgradu ustn-\ila na. povralku iz Bukarešte. Danes je francoska delegacija obiskala merodajne činiteije v zunanjem in trgovinskem ministrstvu ter v ministrstvu zn gozdove in rudnike. Delegati so si ogledali tudi zavod z.a pospeševanje zunanje trgovine. Belgrad, 2. dec AA. Snoči je bil v prostorih Trgovskega de.ma v Belgradu tovariški večer najvidnejših zastopnikov trgovskega stanu v Belgradu. Sestanka se je udeležil tuui trgovinski minister inž. Kabalin, ki je v svojem govoru poudaril svoje veselje, da se nahaja v družbi najvidnejših zastopnikov trgovskega stanu, Slovenija je navdušeno proslavila 20 letnico Jugoslavije Sijajna proslava v Ljubljani Ljubljana, 2. decembra. Dvajsetletnico Jugoslavije je Ljubljana proslavila n? slovesen način, ki ji je v čast in odliko. Na predvečer 1. decembra so zagrmeli z Grada topovski streli, mesto pa si je nadelo slavnostne zastave. V Ljubljani ni bilo hiše, ki ne bi imela državne zastave. Že v sredo zvečer so se pričele slavnostne prireditve po raznih predmestjih. Tako so na primer v prosvetnem domu na Viču imeli slavnostno akademijo, kjer je govoril o pomenu Jugoslavije urednik »Slovenca« g. Terseglav. Prav tako je bila nabito polna dvorana Rokodelskega doma, kjer so imeli spominsko prireditev člani Društva rokodelskih pomočnikov in Društva rokodelskih mojstrov. Slavnostni govor je imel predsednik g. kanonik Stroj. Mestni trg v Ljubljani 1. decembra zvečer Po vseh župnih cerkvah v Ljubljani je bilo v četrtek zjutraj slovesno opravilo z zahvalo. Glavno zahvalno opravilo je bilo v stolnici, kjer je opravil zahvalno molitev škof dr. Gregor Rozman ob soudeležbi vsega kapitlja. Pri tem cerkvenem opravilu je stolni zbor lepo prepeval dr. Kimov-čevo »Zahvalno pesem«. Službe božje so se udeležili ban dr. Natlačen, pomočnik bana dr. Majcen, divizijski general Lukič, brigadni general Dodič, mestni župan dr. Adlešič z vsem občinskim svetom, ves konzularni zbor, rektor univerze dr. Kušej, predsednik apel. sodišča dr. Golia in predstavniki vseh državnih uradov in javnih ustanov. Navzočen je bil tudi ves častniški zbor, gasilci in člani drugih organizacij. Zveza fantovskih odsekov in dekliških krožkov se je udeležila službe božje v krojih. Vsaka organizacija je bila zastopana po enem odredu. Pred stolnico je bila nastrojena častna vojaška četa. Ljubljana je bila zvečer 1. decembra vsa razsvetljena. S slehernega okna so žarele luči. Po raznih mestnih okrajih so bile lokalne proslave, ki so jih priredila razna društva. Giavna proslava pa je bila proti večeru. Ob 5 popoldne je bila slavnostna'seja občinskega sveta. Mestni miagistrat je bil okrašen in razsvetljen. Prav tako je bil tudi razsvetljen ljubljanski grad. Pred magištratnim poslopjem so gorele baklje na dveh svetilnikih, na poslopju samem pa so žarnice tvorile »XX«. Dva stebra v mestnih barvah sta ponosno nosila državno in mestno zastavo. Slavnostno sejo je vodil mestni župan dr. Juro Adlešič, ki je imel daljši govor, v katerem je poveličeval osvobojenje Slovencev in vseh Jugoslovanov izpod tujega jarma. Reminiscence, ki jih je g. župan navajal, so bile prav zanimive. Občinski svet je pogosto vzklikal spominu kralja Petra I. in kralja Aleksandra I. ter kralju Petru II. Z enakim navdušenjem je občinski svet vzklikal Jugoslaviji in njeni bodočnosti. Na galeriji je godba »Sloga« pri slavnosti igrala državno himno in razne druge koračnice in skladbe, primerne za to slovesnost. Godbo »Slogo« je vodil g. mag. svetnik Svetel. Omeniti moramo tudi, da je v dvorani bila prvič razobešena preproga, namenjena za vse slavnosti, ki ima vtkane v sebi ljubljanske in slovenske simbole, namreč zmaja, lipo, bršljan in nagelj. Po slovesni seji v magistratni dvorani 6e je občinski svet podal pred pročelje magistratnega poslopja. Tam je občinski svet čakal na sprevod, ki se je razvil z Vodnikovega trga proti magistratu. V sprevodu je šla vojaška godba s častno vojaško četo, dalje skupina sokolov in sokolskega ženskega naraščaja, precej močna skupina gasilcev in velika skupina bojevnikov ter invalidov ter precej močna skupina članov Koroške legije. Impo-zanten je bil nastop naših fantovskih odsekov. Čeprav je bilo sokolov nekaj sto, vendar je loOO fantov ZFO imponiral nad vse. Skoraj sleherni je imel bakljo v rokah, česar člani drugih organizacij niso mogli napraviti. Glasni vzkliki: »Bog živi našega kralja, Bog živi Jugoslavijo, Bog živi kneza namestnka Pavla, živela naša vojska!« in slično so bili tako mogočni, da jih ni bilo mogoče zadušiti. Ljubljana je bila na večer 1. decembra pod silnim vtisom naših fantovskih vzklikov in pod vtisom pesmi, ki so jih peli naši fantje. Prepričevalen je bil tudi nastop skavtov in skavtinj ter drugih podobnih domoljubnih organizacij. V sprevodu je poleg vojaške godbe igralo več godb, med katerimi moramo omeniti zlasti salezijansko, »Slogo«, poštarsko, ki je šla pred skupino poštarjev, in druge. Sprevod je obhodil glavne ljubljanske ulice ter se ustavil pred mestnim magistratom. Na balkonu mestnega magistrata so pričakovali sprevod g. župan dgr. Juro Adlešič, podžupan dr. Vladimir Ravnihar in občinski svetnik prof. Dermastia, med tem ko je bil ostali občinski svet polnoštevilno zbran pod arkado mestnega magistrata. Z balkona je imel g. župan plameneč govor, v katerem je naglašal, da smo Slovenci na svoboden način prišli v Jugoslavijo in da smo ravno v naši svobodni državi podesetorili naše kulturne in gospodarske moči. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nato pa koračnice, med katerimi se je občinstvo mirno razšlo. Ljubljana je dostojno in na veličasten način proslavila 20 letnico tistega dne, odkar je postala tretja prestolnica Jugoslavije. f. december na slovenski univerzi V četrtek dopoldne je priredila Akademska zveza, centralna organizacija vseh slovenskih katoliških akademskih društev manifestacijsko Zborovanje v proslavo 20 letnice Jugoslavije. Slovenska akademska mladina je napolnila veliko zbornično dvorano, ki je bila slavnostno okrašena z zastavami ter s sliko kralja Petra II. Zborovanje je pričel predsednik AZ tov. Skamljič Joško, ki je pozdravil zastopnika g. rektorja g. dekana dr. Andreja Gosarja in pozval vse navzoče, naj stoje za-pojejo državno himno. Po himni je tov. Zora Pe-lanova občuteno recitirala Župančičevo pesem: »Vseh živih dan«, tov. Vinko Beličič pa svojo lastno pesem: »Molitev za domovino«, za kar sta žela splošno priznanje. Slavnostni govor je imel predsednik akad. kluba Straža tov. Ludvik Le-skovar, ki je v izklesanem in jedrnatem govoru podal živo sliko zgodovinskih dogodkov pred 20 leti. Nato so zborovalci skupno zapeli še himno »Hej Slovenci«, nakar je bila ta kratka, a prisrčna proslava zaključena. pa sta bila razsvetljena magistrat in pa mariborski grad. Na magistratu je blestel na pročelju ogromen državni grb iz žarnic, ob straneh pa žareča napisa 1018—1938. — Grad so razsvetljevali štirje veliki reflektorji, da je ves blestel v svetlobi, posebno lepo je bila razsvetljena tudi grajska loža. Članstvo ZFO je proslavilo 20 letnico Jugoslavije Poleg veličastne proslave v narodnem gledališču, je članstvo mariborskih in okoliških fantovskih odsekov ter dekliških krožkov proslavilo 20 letnico naše narodne države še posebej na interni proslavi dne 1. decembra v dvorani na Aleksandrovi c. 6. Vsi odseki iz Maribora in okolice so se te proslave udeležili z vsem svojim članstvom ter napolnili dvorano. Po proslavi se je članstvo v krojih in civilu formiralo v sprevod ter odkorakalo z godbo na čelu na Glavni trg k manifesta-cijskem zborovanju. Disciplinarno vedenje članstva v sprevodu in na zbornem mestu, ki se ni dalo od nikogar izzvati, je napravilo na vse najlepši vtis. V Novem mestu Dvajsetletnico zedinjenja je proslavilo na predvečer tukajšnje Prosvetno društvo s sodelovanjem Fantovskega odseka in Dekliškega krožka z uspelo akademijo, ki so jo počastili s svojim obiskom okrajni glavar g. V. Vidmar z gospo soprogo, g. prošt. K Čerin, predsednik okrožnega sodišča g, G. Barle, državni tožilec g. 1. Prijatelj, starešina okrajnega sodišča g. fcavelj, zastopnik poveljnika mesta, banski svetnik g. D. Veble, mestni župan g. dr. Polenšek, ravnatelj kmet. šole g. M. Absec, ravnatelj mešč. šole g. A. Mervič, poveljnik orožn. čete g. stotnik Milinkovič, zastopnik ženske bolnišnice g dr. fepacapan, šolski nadzornik g. V. Skebe, šef žel. sekcije g. inž. Urbas, šef katastrskega uprave g Marinček, upravitelj ljudske šole g. F. Žukovec, šef davčne uprave g. Šmajdek, upravnik pošte g. Ulčakar, šef fin. kontrole g. Klemene, šef kurilnice, uradnik vojaškega skladišča in zastopnik gasilske župe g. Fr. Avsec. Podzvezo ZFO in gimnazijo je zastopal g. prof. H. Bajuk, okrožje ZFO pa g. prof. J. Ra-kovec. Številno občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Prosvetnega doma. Akademija je sijajno uspela. Na praznik sam je bilo v kapiteljski cerkvi slovesno cerkveno opravilo, ki l k Maribor slavi 20 letnico svobode Maribor, 2. decembra. Maribor praznuje vsako leto državni praznik i. decembra z velikim sijajem. S tem večjo vnemo se je pripravljal Maribor za letošnji 1. december, ko je slavil z njim 20 letnico življenja v svobodni državi. Najlepši uvod v prvodecembrsko proslavo jo bila slavnostna akademija slovenskih katoliških društev v sredo zvečer v narodnem gledališču, o kateri smo že poročali. Mesto se je že v sredo odelo v zastave. Mogočen gozd zastav je plapolal na Glavnem trgu, kjer je mestna občina okrasila tudi vse kandela-bre z velikimi prajx>ri, tako da je bil pogled na ta del mesta res krasen. Tudi vsi mariborski trgovci so okrasili svoje izložbe s slikami kralja, s cvetjem in trobojnicami. Oficielna proslava narodnega praznika se je pričela včeraj zjutraj ob 9 v stolnici, kjer so bile molitve za kralja, vladarski dom in domovino. Molitve je opravii prevzvišeni g. škof dr. Ivan To-mažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Cerkveni slovesnosti so prisostvovali predstavniki mariborskih državnih in samoupravnih uradov, vojaštva, dalje zastopniki vseh narodnih društev, kor-poracij in gosjiodarskih organizacij. Pred stolnico je bila postavljena častna vojaška četa s polkovno zastavo in vojaško godbo. Glavna manifestacija je bila ob pol 12 na Glavnem trgu. Že dosti pred 11 so se začele mno- žice zbirati na določenih zbirališčih. Ob 11 so se začeli pomikati iz vseh smeri sprevodi proti Glavnemu trgu. Razvrstili so se na Glavnem trgu na določenih prostorih. Ves prostran trg so prekrile ogromne množice ter se lahko mirno reče, da je manifestiralo 15.000 Mariborčanov. Ob pol 12 se je začela manifestacija na Glavnem trgu s prihodom vojaške častne čete, ki je prikorakala z vojaško godbo in polkovno zastavo na čelu. Vsa množica je z dostojanstvenim razpoloženjem na Glavnem trgu pričakovala prihod polkov ne zastave, s silnim navdušenjem je pozdravila v njej izražen simbol jugoslovanske junaške vojske. Na znak trobentača »mirno« je nastala tišina, ki jo je prekinila mogočno zveneča pesem združenih mariborskih pevskih zborov »Slovenec, Srb, Hrvat«. Vojaška godba je nato zaigrala slavnostno fanfaro, nakar so zapeli pevci himno »Hej Slovenci«. Sledil je slavnostni govor mariborskega župana dr. Juvana. Gromoviti vzkliki navdušenja, s katerimi je množica spremljala županov govor, so se ob zaključku njegovih krasnih besed z viharno silo razlegali po vsem prostoru. Utihnili so šele, ko je vojaška godba zaigrala državno himno. Potem so se množice mirno razšle. Zvečer je presenetila Mariborčane sijajna razsvetljava mesta. Razsvetljene so bile vse trgovske izložbe, okna stanovanj ne samo ob glavnih ulicah, temveč tudi v predmestjih, posebno sijajno Maček - živkovič - Kramer OLEA MEHKA KOŽA KLJUBUJE VSAKI STAROSTI! Aktivni leeitin Solea-mila naj podpira delovanje hormonov ludi v Vali koži. fllULcr Proslava zedinjenja v Celju Celje, 2. decembra 1938. Celje je praznik narodnega zedinjenja ob 20 letnici svobodne države Jujjoslavije še prav posebno slavnostno proslavilo, Fantovski odsek in Dekliški krožek sta s sodelovanjem pevskega društva »Celjski zvon« pod vodstvom g. Avgusta Ce-rerja in salonskega orkestra pod vodstvam g. Le-nardona Zvonka priredila proslavo zedinjenja radi drugih prireditev že v torek, 29. novembra v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Kratka, toda prisrčna proslava, katere se je udeležilo veliko občinstva ter tudi zastopniki oblasti, je bila izraz iskrenega veselja mlade organizacije. Na predvečer 1. decembra se je Celje odelo z državnimi zastavami, pročelje mestnega poglavarstva pa je zažarelo ter dalo nova preslikanemu pročelju posebno očarujočo sliko. Prav tako je tudi okrajno načelstvo bilo lepo razsvetljeno. V celjskem mestnem gledališču je Sokol priredil vsakoletno telovadno akademijo. Na praznik 1. decembra so bile po vseh celjskih šolah proslave paradnega zedinjenja, v vseh cerkvah pa so bile slovesne službe hožje. Ob pol 10 dopoldne se je zbralo pred mestnim poglavarstvom nad 7000 ljudi, da tako 6kupno proslavi praznik narodnega zedinjenja. Proslava se je pričela z koračnico, ki ja je zaigrala trnoveljska godba. Na balkonu mestnega poglavarstva so se zbrali vsi predstavniki vojaške, politične in samoupravne oblasti. Slavnostni govor o pomenu praznika 1. decembra je imel mestni župan g. Alojzij Mihelčič. V svojem govoru se je spominjal vseh onih, ki so padli kat žrtve na braniku domovine in nam ustvarili svobodno državo. Zaklical je trikratni »Slava!« ustanovitelju velike Jugoslavije kralju Petru I. Osvoboditelju in viteškemu kralju Aleksandru I., ki je padel v delu za domovino, ko je šel v prijateljsko Francijo. Po ulici, je zaoril trikratni mogočni »Slava!« G. župan je zaključil svoj slavnostni govor z »Živela Jugoslavija!«, kar je tisočera množica zopet viharno trikrat ponovila. Železničarska gadba je zaigrala državno himno, nato pa še trnoveljska godba koračnico. Celjski obrtniki so proslavili praznik zedinjenja v dvorani Obrtnega doma. Zvečer ab 7 se je začel pomikati izpred Narodnega doma sprevod, v katerem so korakali vojaki, celjski in gabrski Sokol z železničarsko godbo ter Fantovski odsek in Dekliški krožek. Ob 8 je bil v Mestnem gledališču koncert celjskih pevskih društev Oljke, CPD, Celjskega zvona, Godbenega društva in Glasbene matice. Celje ie lepo in dostojno proslavilo praznik narodnega zedinjenja ter dalo Celju pečat narodno zavednega slovenskega Celja. ga je opravil ob asistenci g. prošt K. Čerin in katere se je udeležilo poleg zastopnikov oblasti in uradov tudi zastopstvo FO v krojih z zastavo. Piav tako se je zastopstvo naših društev udeležilo tudi proslave pred mestno hišo, kjer je govoril g. župan dr. M. Polenšek in se je je udeležila poleg ostalega občinstva tudi vsa šolska mladina. V Kranju Gorenjska metropola je na zelo lep način proslavila 20 letnico obstoja Jugoslavije. Na predvečer državnega praznika je bila v okrašeni dvorani Narodnega doma proslava, ki jo je priredila občina Kranj. Župan občine Kranj g Karel Češenj je imel govor, kateremu je sledilo več pevskih in orkestralnih točk kranjske mladine. Slavnostni govornik g. prof. Martin Fortuna je v svojem lepem govoru povedal, kaj vse nam je prinesel pred 20 leti 1. december. V četrtek 1. decembra je bila ob 9 v farni cerkvi zahvalna pesem in molitev za kralja. Po cerkvenih slovesnostih so bile proslave v gimnaziji, meščanski in ljudski šoli. Na posebno lep način je proslavilo 20 letnico zedinjenja kranjsko Prosvetno društvo. Zvečer ob 8 je občinstvo na]x>lnilo dvorano v Ljudskem domu, kjer je bila slavnostna akademija, ki je prav lepo uspela. V Ptuju 20-letnico Jugoslavije so na slovesen način proslavila ptujska katoliška društva. Prosvetno društvo, Fantovski odsek in Dekliški krožek v sredo 30. novembra v društvenih prostorih v ini-noritskem samostanu. Slavnostni govor je imel g. nadzornik Zazula. Sledile so deklamacije, nakar je govoril ravnatelj meščanske šole g. Joško Babšek, o pomenu izseljenstva ob 20-letnici Jugoslavije. Vsi gori in deklacije so bile sprejete z navdušenim odobravanjem. Po zaključnem govoru predsednika g. p. Inocenca je množica skupno zapela državno himno in s tem je bila lepa proslava zaključena. Proslave po deželi Vse žujmije in podeželske občine po širni Sloveniji so dostojno proslavile 20 letnico zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državo. Daljša poročila o lepih proslavah 6mo prejeli iz Ribnice, Višnje gore, Smartna pod Šmarno goro, Tržiča, Šmarja pri Jelšah, Radeč pri Zidanem mostu, Ormoža, Svetinj, Rajhenburga, Podsrede, z Vranskega in Pragerskega, ki pa jih zaradi pičlega prostora ne moremo priobčiti. Vse proslave v naštetih krajih so potekle veličastno in ob številni udeležbi ljudskih množic Proslave so priredila vsa prosvetna društva in vsi Fantovski odseki skupno z Dekliškimi krožki, tako da so 1. decembra proslavile pomembno obletnico prav gotovo vse župnije in občine v Sloveniji, Veličastna zborovanja ministra dr. Kreka Vsa Slovenija je v taboru dr. Korošca Nekdaj Sedai Minister dr. Miha Krek ee že od zadnje sobote mudi v Sloveniji. V nedeljo se je mudil v svojem volivnem okraju (v Krškem), kjer je imel več shodov, o katerih smo že poročali. V ponedeljek 28. novembra je imel ob 7 zjutraj shod na Studencu pri Mokronogu. Studenec je kmečki kraj. Ponedeljek je bil delavnik in povrh tega še slabo vreme, ker je ves čas deževalo, da je razmočilo vsa pota in ceste. Toda naših zavednih dolenjskih volivcev to ni nič oviralo. Oddaljenejši eo ze ob štirih zjutraj vstali ter s svetilkami v rokah korakali na Studenec, da so pokazali, da ne samo, da bodo dne 11. decembra vsi oddali svoje glasove za državno lislo JRZ. to je za našega voditelja dr. Antona Korošca in njegove kandidate. Shod je bil sijajno obiskan in so zborovalci nagradili g. ministra z glasnim pritrjevanjem. V torek 29. novembra je imel g. minister dr. Miha Krek sestanek z vsemi slovenskimi kandidati na listi JRZ v Celju. Gospodom kandidatom je dal g. minister zadnja navodila za volitve. Ob tej priliki so mu kandidati tudi poročali o razpoloženju 7.0 volitve. Iz teh poročil je razvidno, da je vsa Slovenija v ogromni večini v vrstah JRZ m da se ljudstvo povsod zgrinja okoli svojega voditelja dr. Antona Korošca. Nič ne gre za to, ali bo zmagal dr. Anton Korošec ali kdo drugi. Niti ne gre več za to, ali bo ta zmaga lepa. Sedaj gre samo še zato, da bo ta zmaga naravnost edinstvena v vrsti zmag našeca političnega pokreta v zadnjih dvajsetih letih. Vsi znaki kažejo, da bo slovenski narod izkazal pri teh volitvah tako veliko zaupanje, kakor ee to še ni zgodilo v našem političnem življenju. Istega dne zvečer ob 6 je imel g. minister izredno dobro obiskan shod v Hrastniku. V sredo 30. novembra je odšel g. minister v naše severozahodne kraje. Radovljiški okraj je ministrov rojstni okraj. (Nadaljevanje na 4. strani.) (T>/7,p* BIOLOŠKI TONIKUM VmjSirv ZAlASE z novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las. L&JSltv -MASTEN vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase. fctijSlri MASTEN IN BREZ MASTI Minister dr. Krek v Bohinju V Bohinjski Srednji vasi ni bil organiziran eamo navedeni politični 6hod, ampak posebno slavje. Zupan g. Mlakar je v lepem govoru opisal Številne zasluge g. ministra dr. Kreka in nato izjavil, da ga je občinski odbor soelasno izvolil za častnega občana. Izročil mu je tudi diplomo častnega občanstva. Slovestuo6t so povzdignile tudi pevske točke. Popoldne ob 4 je g. minister govoril pred poj-no dvorano volivcev v Boh. Bistrici. Nihče ni pričakoval, da bodo na delavnik volivci vobče mogli v tako velikem številu obiskati shod. G. minister je bil za svoja izvajanja deležen burnega pritrjevanja in odobravanja. Na shodu je govoril tudi namestnik kandidata, jeseniški župan g. Valentin Markež, ki je 6am Bohinjec Tudi g. Markež je zel za svoja izvajanja vsesplošno odbravanje. G. župan Markež je e tega zborovanja odšel na shod na Fužine, kjer je bilo tudi zbranih mnogo volivcev. G. minister pa je ostal v Boh. Bistrici, kjer se je udeležil svečane akademije za 20-letnico Jugoslavije, ki jo je priredilo tamkajšnje prosvetno društvo. Shod na Jesenicah — predznak velike zmage Jesenice, 1. decembra. Vse Jesenice eo bile danes v posebno živahni razgibanosti. Že dva dni so napovedovali veliki letaki, da pride za 1. december v naše delavske Jesenice naš minister dr. Miha Krek, da razloži našim volivcem na javnem shodu notranji politični položaj v zvezi z volitvami. Za shod je vladalo v vseh krogih največje zanimanje. G. minister 6e je pozno zvečer 30. novembra pripeljal na Jesenice iz Rohinja. Drugi dan se je ob 9 udeležil svete maše ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije in narodnega praznika Zedinjenja. Pred jeseniško farno cerkvijo je 6tala četa slovenskih fantov v krojih in skupina članic dekliškega krožka. Cerkev je bila nabito polna jeseniškega občinstva. Po maši so pozdravila ministra zastopstva uradov in društev. G. minister 6i je ogledal notranjost novega gasilskega doma, kjer eo ga pozdravili zbrani uniformirani gasilci. Okoli 11 so jeseniški delavci, obrtniki in uradniki do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Krekovega doma. V kolikor niso mogli v dvorano, so poslušali po hodnikih. Ko se je pripeljal g. minister, so ga pred vhodom v dom pozdravili z burnimi Živio-klici. Shod je začel predsednik krajevne organizacije g. Bretoncelj France in dal besedo g. Rudolfu Smersuju namestniku kandidata za ljubljansko okolico, našega voditelja dr. Antona Korošca. G. Sniersu je znan kot strokovnjak pri delavskih vprašanjih in je v evojem prepričevalnem in jedrnatem govoru orisal V6a velika dejanja sedanje vlade v korist našega delavstva. Delavstvo je g. govorniku opetovano vzklikalo ter mu pritrjevalo. I'o govoru g. Smersuja je povzel besedo g. minister dr. Miha Krek. G. minister je bil deležen dolgotrajnega in gromovilega aplavza. G. minister se je v svojem dveurnem govoru dotaknil vseh perečih vprašanj našega notranjega političnega življenja ter tudi zunanje politike Jugoslavije. Vsa dvorana je neštetokrat prekinila govornika ter mu dolgotrajno ploskala in z vzkliki pritrjevala. G. minister 6e je v svojem govoru dotaknil tudi vseh ugovorov pisane opozicije, ki krožijo med jeseniškim delavstvom. Na vsak tak ugovor je dal tako jasen odgovor, da je vso tisočglavo množico do dna prepričal, da je za nas Slovence edino mesto v vrstah za voditeljem dr. Antonom Korošcem. Splošno mnenje je, da tako razbori-tega in navdušenega 6hoda na Jesenicah do 6edaj 6ploh še ni bilo. Ko je g. minister končal evoj govor, je vsa dvorana še vzklikala govorniku in z vzkliki pozdravljala voditelja dr. Korošca, nato pa enoglasno zapela »Hej Slovenci«. Ko je g. minister odhajal z odra skozi hodnike na dvorišče, so ga krepki delavski fantje dvignili na rame ter ga med vzklikanjem in navdušenimi pozdravi nesli do avta. Med viharnim pozdravljanjem se je ločil od navdušenih volivcev. V vseh privatnih in vseh javnih lokalih se je na Jesenicah govorilo popoldne samo o tem sijajnem shodu in zlasti, kako krepko je obračunal g. minister s pisano opozicijo in še posebno s slovenskimi odpadniki, ki se pa šopirijo s pavovim perjem borbe za slovenstvo. Današnji 6hod pomeni zanesljivo zmago JRZ 11. decembra na Jesenicah. Dr. Krek v Hrastniku V torek 20. novembra je imel minister dr. Krek v Logarjevi dvorani volivni shod, ki je bil napovedan ob 17, pa se je zaradi filma »Jugoela-vija včeraj in danes« sicer nekoliko zakasnil, a jo potem potekel v toliko lepšem redu. Že pri filmu, ko se je pokazal na platnu g. dr. Krek, je dvorana navdušeno ploskala in ga pozdravljala, še bolj pa, ko se je potem v spremstvu g Bitenca in okr. načelnika g. Tekavčiča pojavil na odru. S pribijajočimi besedami je očrtaval delo sedanje vlade tako v zunanji kakor v notranji politiki. Ovrgel je nepobitno očitke vseh tistih, ki obsojajo našo zunanjo politiko zadnjih treh let, ki bi radi, da bi 6e Jugoslavija, medtem ko so vse zahodne velesile kapitulirale in spoznale polom Društva narodov, pognala v klavnico, ne vem komu v prid, svoje najboljše sinove. Z isto odločnostjo je razlagal našo notranjo politiko, zavrnil je očitke o protislovenstvu naših ministrov, pokazal je zaslepljenost tistih, ki mislijo, da bo Slovence rešil dr. Maček, ki Slovencev sploh ne pozna. Spomnil je na dela, ki jih je država do eedaj storila v vseh ozirih, da je dvignila blagostanje vseh. Dolžan tudi ni ostal odgovora na § 219., ki je najbolj zaželjena kost vseh onih, ki sedaj iščejo strehe pod Mačkovim dežnikom. Za zaključek svojega skoraj 2 urnega govora je pozval volivce, da naj dobro premislijo, komu bodo dal! svoj glas ker iti na volišče je častna dolžnost vsakega državljana. Poslušalci, ki so ga že med govorom večkrat prekinili z odobravanjem, so a silnim aplavzom in z vzkliki dr. Korošcu in njemu pokazali, da ee dobro zavedajo, kaj jim je storiti. Shod je zaključilo petje himne >Hp| Slovenci«, ki jo je pela vsa dvorana. Če še za zaključek dodamo, da ni ves čas zborovanja padel niti en sam medklic, smo e tem povedali, kako lepo je potekel ta shod. *K/no Kodeljevo tel, 41-64— Danes ob l/37. uri (en spored, znižane cene) in ob ta. - tako . je.. tudi letos zgodilo. Tek se je pričel točno ob napovedani uri in tudi po progi je šlo vse v redu vse do tedaj, dokler niso dolgoprogaši zašli na stranpot. Kaj je temu vzrok, da se je moglo kaj takega zgoditi, je vprašanje zase; čudno je le, da tekmovalci, ki so že tolikokrat tekli po tej progi, zgrešijo smer. Prireditelj je v razpisu točno označil progo in sodniki po bili postavljeni na 6vojih kontrolnih mestih. Menda so jih zapeljali kolesarji, ki so vozili spredaj in zavili v napačno 6mer. Seveda to ni moglo biti merodajno za sodniški zbor, ki je ves tek na dolgi progi razveljavil, kar je bilo edino pravilno, kajti noben tekač na dolgi progi ni tekel po pravi progi. Kje je krivda, da se je moglo to zgoditi, je stvar zase, kar pa za sodniški zbor ne more biti merodajno. On je postopal samo po pravilih, ki določajo za take primere samo diskvalifikacijo. Seveda pa nastane sedaj vprašanje, ali je tako tekmovanje škodilo naši lahko atletiki? Po našem mnenju je tak način največja propaganda proti lahkoatletskemu športu, ki na igriščih itak nima nobenih gledalcev. Poleg tega pa morajo tekači izgubiti veselje do dela, kajti oni so se trudili in borili za prva mesta in nazadnje dobijo za nagrado diskvalifikacijo. Ne bomo tu iskali krivde — vsekakor jo nosijo v precejšnji meri tekači sami —, temveč samo poudarjamo, da se v bodoče ne sme več kaj takega ponoviti, če nam je še kaj za naš lahkoatletski šport. V naslednjem prinašamo še posamezne rezultate. Kratka proga: Seniorji, ie ne plasirani nad 800 m: 1. Rožman (SK Celje) 10:55, 2. Kočar (Primorje) 11:28, 3. Logar (Litija) 11:52, 4. Zorman (Ilirija) 11:56. Siniorji, le plasirani nad 800 m: 1. Bručan (Ilirija) 9:56, 2. Goršek (Primorje) 10:02, 3. Vovk (Elan) 10:06 4 petinke, 4. Kvas (Ilirija) 11:02. Juniorji letniki 1920, 1921 in 1922: 1. Cokelj (Planina) 11:01, 2. Hvale (Korotan) 11:04, 3. Žagar (Elan) 11:31, 4. Grom (Elan) 11:38. Juniorji letniki 1923, 1924 in 1925: 1. Škralz (Korotan) 11:04. — Na progi je odstopil Jerman od Planine. Sokoli: 1. Bašin (Ljubljana) 11:37. Skupni vrstni red prvih testih na kratki progi: 1. Bručan (Ilirija) 9:56, 2. Goršek (Primorje) 10:02, 3. Vovk (Elan) 10:06 4 petinke, 4. Rožman (SK Celje) 10:55, 5. Cokelj (Planina) 11:01, 6. Kvas (Ilirija) 11:02. Rezultati na dolgi progi so bili — kakor rečeno — razveljavljeni in jih zato ne objavljamo. Kotnik kot najresnejši kandidat za prvo mesto je močno začel na progi in je zato prišel na cilj, ko je sodniška komisija že odšla. V svojem razburjenju se je potem nešportno obnašal, kar najbrž ne bo ostalo brez posledic. radio TIPA 105 5-cevni super DIN 3.150'- RADIO r. z. z o. z^ LJUBLJANA, Miklollčev« 6 RADIO V AL, LJUBLJANA, Dalmatinova 13 RADIOVAL, CELJE, Koienčeva 6 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva 6 Popoldne se Je vršila v dvorani restavracije Slamič proslava narodnega praznika in razdelitev ličnih plaket posameznim zmagovalcem. Na tej proslavi so bili zastopani številni atle,ti, zastopniki zagrebške podzveze, raznih ljubljanskih klubov in poročevalci listov. Tek »Osvobojenja « Maribor, 1. decembra. Na dan zedinjenja se je vršil v Mariboru 10. jubilejni tek zedinjenja, ki ga je priredil SK Železničar. Start je bil v Ljudskem vrtu v Koro-ščevi ulici, cilj pa na Trgu svobode. Za ta tek je vladalo izredno veliko zanimanje ter so se na Startu prijavili razen domačih lahkoatletov tudi tekači iz Ljubljane, Varaždina in Zagreba. Proga je merila 1810 m. Na Startu, kakor tudi na cilju in na progi se je zbrala ogromna množica ljudi. — Glavna borba se je vršila med Takačem, Stojn-škom, Koširjem tn Srakarjem. Kot prvi je pritekel na cilj Takač od Slavije (Varaždin) v času 5:38, drugi Stonjšek (Maraton) kot prvi Mariborčan 5:41, 3. Košir (Ljubljana) 5:48, 4. Srakar (Concordia, Zagreb) 5:56, 5 Marhel (Maraton) 5:57, 6. Rotner (Železničar) 5:58. V imenu poveljnika mesta je g. podpolkovnik Maslač izročil prvaku krasen pokal. _ Akademski ipnrtni klub. Redna odborova seja 6e bo vrSila danes ob 2 popoldne v Akademskem domu. Udeležba za vse odbornike obvozna. Prvonagrajena filmska umetnina na bienali v Benetkah 19381 Iz ženske kaznilnice in poboljševalnice mladih življenji Iz skrivnih celic ponižanih in pozabljenih! Iz velike borbe med starim in mladim rodom za nadvlado srca in duše! Ječa brez rešetk KINO MATICA 21-24 — Danes ob 16, 19 In 21 url Kulturni film — Metro zvočni tednik KULTURNI OBZORNIK Nove otroške knjižice za sv. Miklavža Ko se bliža sv. Miklavž, praznik naših najmlajših, se tudi knjižni trg napolni z novimi otroškimi knjigami, največ s slikanicami in poslikanimi pravljicami, ki vzbujajo našim malčkom, tako željnim slik in povesti, željo po utešenju bujne domišljije. Tako je tudi letos izšlo že nekaj takih knjižic, ki jih zdaj omenjamo pod skupnim naslovom. J. Rihičič-F. Mihelič: Tinkin zajček Učiteljska tiskarna je založila živahno pove-etico znanega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča »Tinkin zajček«, v kateri se pripoveduje o zajčku-igrački, ki oživi ponoči ter skoči z okna na vrt, da se pridruži živini zajčkom. Ti so prišli na hišni vrt na zelje, pa so ob čudnem obisku zajčka Malčka pobegnili v gozd. Zajček Malček jih gre iskat, srečuje po poti krta. veverico, ježa, ki mu pokažejo sled. Toda za njimi pa hite v krvoločnem pohlepu lisica, volk in v zraku sova, tako da jim zajček Malček komaj uheži v duplino velikega drevesa, kjer pa najde svoje bratce zajčke, ki ga sprejmejo medse. Ko se v jutru Tonček in Tinka zbudita, vidita, da ni zajčka Malčka ler sta žalostna. Vojaki-igračke. ki eo bili zraven zajčka na oknu. mu povedo, da je odšel v gozd za pravimi zajčki. Igračke ožive in vojaki gredo za Tončkom in Tlnkico v gozd iskat izgubljeno živo igračko. Spotoma srečujejo prav tako krta, veverico, ježa, pa tudi medveda. Pred drevesno duplino pa eo volk, lisica in sova, ki preže nn zajčka. Vojaki sprožijo puške, toda zverem ne store 1/a- dega, nasprotno, razjeze jih, da sta še bratec in sestrica v nevarnosti. Tedaj reši medved položaj, ki razžene krvoločne roparje in osvobodi zajčka, kateremu so njegovi bratci naložili v košek jajčk. In z vojaško godbo igračk se vrnejo vsi lepo domov, kjer eo 6ipet zaživeli v domači hiši v prijetni družbi. To je nekoliko razvlečena zgodba te knjižice, ki jo je ilustriral slikar Mihelič na ta način, da je puščeno veliko belih ploskev, ki naj jih poslikajo z barvastimi svinčniki naši malčki sami. Tako mu bo slikanica nudila povestico in še šolo za slikanje. Josip Ribičič-Ksenija Prunk: Pisane lutke Tekst te povesti je slabši kakor prejšnje, je vse preveč govorenja in premalo nazornosti, ni strnjene fabule, kar malega otroka toliko ne osvoji. Zaniisel sama po sebi pa je nekaj podobna prejšnji: Cvetkine lutke ponoči ožive in prinašajo najlepša darila Cvetki za god. Te lutke eo razvrščene po barvah: Belka, Zelenka, Rumenka, Modrica itd. Vso noč vsaka nabira najlepše rože v svoji barvi, toda čarodej s svojimi čudesi prikliče resnično najlepSo stvar v dotični barvi: v beli — belo dušico, v rdeči — materino srce, v zeleni — božično drevo, v rumeni — sonce. In ta darila neso lutke v jutranji zori svoji Cvetki za god, ko prej prepode še starko Žalost. To je vsebina le slikanice. ki ji pravo življenje dajo šele trobarvne slike Keenije Prunkove. kakor jo poznamo iz številnih ilustracij po naših mladinskih listih, pa tudi po slikanicah, kl so ee vsem priljubile. Tej slikanici poveča vrednost in lepoto tudi to, da je tiskana v treh barvah, kar poživi ilustracijo. Ribičič: Mihec in Jakce V isti založbi v Gorici je izšla tudi Josipa Ribičiča zgodba o »Mihcu in Jakcu«, kakor je izhajala prej že v Našem rodu in predstavlja rešitev, kako je lahko tudi najmlajšim, ki poznajo samo tiskane velike črke lahko s pomočjo vmes slikanih pojmov napraviti zanimivo kratko zgodbico. To je 18. beril o vseh zadevah, ki zanimajo mala Jakca in Mihca, pisan deloma z besedo, deloma z risbo. Tisti, ki niso naročniki Našega rodu, bodo radi segli po teh berilih za naše najmlajše. France Bevk: Čarovnica Čirimhara »Unione Editoriale Goriziana,c v Gorici je izdala zbirko pravljic pisatelja Franca Bevka pod naslovom »Čarovnica Čirimhara« Pravljica o čarovnici Čirimbari je izšla letos že v neki drugi knjižni izdaji v Ljubljani. Je lep primer kako raznovrsten in neusahljiv pisateljski talent ima France Bevk. Je to pravljica komponirana na lep motiv, kako pesnik zadržuje materino smrt s pripovedovanjem, da dokler hčerka ne prinese jagod z vrta čarovnice Čirimbare, ki smrt prepode. Kaj vse se godi na vrtu te čarodejke, ki spreminja ljudi v mačke in daje dečkom rasti oslovska ušesa, vse to pa je snov, ki človeka pritigne, da ji sledi do konca. Tej največji pravljici, ki je dala tudi zbirki ime, pa je Bevk dodal še nekaj drugih kratkih, in sicer pravljico o skopuhu in mravljinčku, ki edini za eno samo majhno sočutje odpre skopuhu nebeška vrata. Nadaljnje Eravljice so še: Starka In razbojniki, Pastorka, udne živali in čudežna palica. Razbojnik in njegov kumče, Plašne in psoglavci ter Te vidim, ki kaže, kako razborita žena reši iz vragovih rok svoje sestre. To so pravljice, ki jih bo vsak rad bral in so najlepšo darilo za sv. Miklavža ter jih priporočamo. Gotovo se dobi knjiga tudi po naših knjigarnah. Rothmann: Bratec in sestrica ' M V Goriški Mohorjevi družbi pa je izšla otroška knjižica lepe R o t h m a n n o v e povestice, s slikami »Bratec in sestrica«. Življenje otrok z živalmi pride v tej lepi, zabavni in prisrčni knjižici, ki ima poudarke na slikah in šele potem v tekstu, ki jo podrejenega namena, do polne veljave ter je vredna največjega priporočila. Sicer ni izdaja najlepša, je vendar zelo poceni in bo otrokom, ki znajo brati, prinesla veliko resničnega uživanja. Vse te knjige, ki so letos prišle na Miklavžev trg, toplo priporočamo. td. Gustav Strniša, Rak-Veseljak. Založba Sidro, Ljubljana, 1938 Prav za Miklavževo darilce so dobili naši malčki novo knjigo izpod Strniševega peresa: Rak-Veseljak. V nji popisuje Strniša mladost in življenje mladega račka, pa njegove prečudne dogodivščine, vmes pa Je vpletel zgodbico o rejenki Jeranovi Ančki in ribičevem porednem Šimku, kako je Šimek preganjal in suval ubogo Ančko, dokler tn ni našla svoje mamice in očka. V knjigi je kar dovolj zgodb in dejanja, a vse je le premalo živahno m premalo zabavno pisano tako, da so mi zdi, da je delce namenjeno našim najmlajšim, a ga bodo z zanimanjem in vnemo brali komaj odraslejši otroci. Delce je pote.ntakem pisano premalo ljubko, premalo po otroško, da bi moglo zajeti vsega otroka. Vendarle pa nam je Rak-Veseljak dohrodoiel kot mladinska knjiga; posebno mi ugaja njen velik format, ki je mladini zlasti priljubljen, in pa bogate in posrečene ilustracije Jožeta Pukla. Glede teh bi bilo vsekakor primerneje, če bi jih bilo več, pa morda zalo nekaj manjših Knjigo toplo priporočamo Miklavžu, da jo kupi in z njo obdari naše otroke. F. J. Italijanska afriška naseljevalna politika: 20.000 ljudi se je odpravilo v novo afriško domovino Poslednji zbogom odhajajočim Iz Rima poročajo: Stremljenje po gospodarski osamosvojitvi temelji zmeraj na obsežnem prostoru za življenjske pogoje. Zato je odprla Italija svojemu narodu pota v kolonije. Nobeno golo naključje ni, da je istega dne, ko je bila razglašena Mussolinijeva politika, zapustilo 20.000 italijanskih kmetov svojo italijansko domovino, da se naselijo v Libiji, kjer jim je vlada pripravila hiše in pa zemljišča. Dne 1. novembra je odplulo brodovje devetih ladij s 6evernoitalijanskimi kmeti in družinami iz pristanišča v Genovi in se je prihodnji dan združilo z nadaljnjimi šestimi ladjami, v katerih so bili naseljenci iz južne Italije, da se odpeljejo v novo libijsko domovino. Sam Mussolini jo na vrhu Gaete pozdravljal to 6vojsko brodovje. Guverner Libije, maršal Balbs, v pogovoru a novimi priseljen« Pomen lega posebnega, po državi organiziranega izseljevanja na debelo, je razviden že iz tega, da se je v dobi od 1911 do 103S, torej v 27 letih, naselilo vsega skupaj 120.000 Italijanov trajno v Libiji in je bilo med njimi 15.000 kmetov. Zdaj pa je le po polletnih pripravah odrinilo v Afriko 1800 kmečkih družin z več ko 20.000 osebami kar na mah v afriško kolonijo in bodo njene severne pokrajine takoj tudi upravno spremenjene v italijanske province. Novi naseljenski kraji so deloma na severu Kirenajke, deloma pa na tripolitanski obali med Tripolisom in Misurato. Dne 23. aprila 1938 je sklenil italijanski ministrski svet, da bo država izdala 500 milijonov lir za naselitev omenjenih pokrajin. Guverner Libije, maršal Italo Balbo, se je koj lotil izvedbe tega načrta. Postavili so osem vasi za priseljence; v vsaki vasi je cerkev, županski urad, šola, bolnišnica, pošta itd. Teh osem vasi obsega 1800 modernih kmečkih hiš za prav toliko kmečkih družin. Vasi imajo tudi izborne ceste, vodnjake, vo- dovod in kanale Vsaka kmečka hiša ima kuhinjo in tri preprosto opremljene sobe. Mimo tega je še peč za peko, dalje skedenj, hlev za konje in govedo. svinjak in. vodnjak. V kuhinji bo dobila vsaka družina že zalogo moke, riža, testenin, krompirja, olja in kisa. V hlevu jo že čakajo domače živali s krmo vred, v skednju stojita plug in brana in drugo potrebno poljedelsko orodje. K vsaki hiši spada zemljišče, ki je večje ali manjše, kakršna so pač tla, ali manj ali bolj rodovitna. V krajih, kjer imajo na leto malo dežja, dobijo naseljenci do 50 hektarov zemlje; tam, kjer večkrat dežuje, pa po 30 kektarov; kjer so pa tla izredno rodovitna, pa le 10 hektarov. Kmetje bodo posejali in posadili, kakršna je pač zemlja, ali žito, ali krmo, ali ječmen; oljnata in mandeljnova drevesa, ali vinsko trto, sadno drevje ali zgodnjo zelenjavo. Vse naseljensko ozemlje je že pripravljeno za saditev. V prvih mesecih bodo naseljenci dobili državno doklado v denarju. V prvih petih letih bodo veljali kot najemniki »a mezzadriac, polovični najemniki, kar r>omeni. da pridelek razdeljen na dva enaka dela: en del ostane kmetu, drugi del pa dobi organizacija, ki je pripravila te vasi. Naseljenci bodo mogli stroške in denar za uporabljeni kapital odplačevati v obrokih, tako da bo vse plačano v 25 do 30 letih, in takrat postanejo lastniki hiše in dodeljene zemlje. V prvih letih bodo kmetje brezplačno prejemali navodila in tehnične pripomočke od posebnih državnih organov; v času slabih letin pa dobijo denarno pomoč. Za prihodnja leta so že določena navodila za nadaljnje naseljevanje italijanskih kmetov v Libiji. Afriške pokrajine naj čimprej nudijo dovolj življenjskih prilik odvisnemu italijanskemu prebivalstvu. Politični namen te naseljevalne politike pa je predvsem ta, da so Italija s svojim ljudstvom razširi in utrdi na tako imenovanem afriškem ozemlju »Quarta Sponda«, to je med Tunisom in Egiptom. V novem afriškem domovanju »Trdnostni količnik« zakona Iz Prage !>oročajo: Neke zanimive številke Jako zgovorno podajajo trajnost zakona in so tako rekoč njegov trdnostni količnik. Lani je bilo na prejSnjem ozemljil Češkoslovaške sklenjenih lM.SOO zakonov in istega leta se je ločilo ali razporočilo 13 tisoč fiOO parov. Te Številke so sicer iz prejšnjega ozemlja republike, vendar morejo biti tudi merilo za zakonske razmere današnjega državnega ozemlja. Kateri zakoni bo torej najbolj trpežni in kateri najmanj! Kateri zakoni trajajo najdelj? Predvsem je važna doba zakona. Prva kriza nastopi po prvem letu zakona in traja nezmanjšano skoraj do 7. leta zakoViske dobe. No; vostna sestavnica zakonskega sožitja oslabi, mož in žena sta že preveč spoznala drug drugega in napake obeh so že očividne. Obema so »luskine padle z očic, oba sta postala bolj trezna in pametna. A šele v kasnejšem sožitju se vsa stvar povsem razjasni, mož in žena se vživita drug v drugega in šele jk> 7. letu zakona začne pojemati število ločitev in razporok. V kakšnem pomenu nastopa otrok kot spojka v zakonu, je razvidno iz tega, da je skoraj večidel zakonov, ki so bili ločeni ali razporočeni, brez otrok. Izmed 13.600'razbitih zakonov jih je bilo 6700 brez otrok, 4300 jih je imelo po enega otroka, 1700 po dva in 500 po tri otroke. Koliko let imajo ločeni zakonci? Možje navadno po 30—34 let. žene pa po 25—29 let. Vendar imamo tudi po 70 letne in še starejše ločence in ločenke, čeprav so to zares redke izjeme. Kakšna starostna razlika je bila med obema zakoncema? To vprašanje je za presojo trpežnosti zakona najvažnejše. Največ zakonov, kar jih je bilo (na Češkem) lani ločenih, je sestojalo iz zakoncev, ki so bili enako stari ali le za eno leto starejši. Za dve ali tri leta starejši zakonci so bili v 489 primerih. Ta pogostna krivulja sicer pada, čini starejši je mož ali čim starejša je žena kot njen mož, a to ni merilo za trpežnost takih zakonov glede na starostno razliko zakoncev, ker ni hkrati podatkov o tem, koliko je bilo takih zakonov z manjšo ali večjo starostno razliko. Le tako pa bi bilo mogoče sklepati na večjo ali manjšo dobo trajanja zakona. A tudi absolutne številke so pomembne: V 305 primerih so se porušili taki zakoni, kjer je bil mož za 11--15 let starejši od žene, in v 151 primerih, ko je bil mož še starejši. Po drugi strani pa je bilo 144 primerov zakonskih »brodolomcevc, kjer je bila »ona« za 3 leta starejša, in v 118 primerih je bila žena za 4 leta starejša, v 81 primerih za 5 let, v 175 primerih celo za 6—10 Jet starejša. Bilo je pa tudi 48 ločenih zakonov z ženami, ki so bile 11—15 let starejše, in 13 zakonov, kjer so bile žene za 16 in še več let starejše kot njih možje. Jako značilno za trdnostni količnik zakona pa je slednjič še okolnost, kakšnega družinskega s t a-n u so bili ločeni in ločenke prej. Skoraj v vseh primerih (11.800)) ločenih zakonov sta bila oba zakonca prej samskega stanu. Le v 257 primerih sta bila oba ovdovela. Še manjše pa je število primerov, v katerih bi bila oba ločenca izšla iz že ločenih zakonov in bi se spet poročila in spet ločila. Tu očividno niso niti malo zalegle življenjske skušnje. Če imamo mogoče pa tudi take primere, kjer bi takšni »dvojnato preizkušeni« obeh spolov še v tretje tvegali vstop v zakon, ni znano, a pri današnjem pojmovanju zakona tudi to ni izklui-čeno. še zmeraj gorijo gozdovi Vroče sape netijo požar še hujše Križanka Vodoravno: 1. jugoslovanski državni praznik, 10. mesto v zahodni Romuniji, 11. jugoslovanska časnikarska agencija, 12. redko moško krstno ime, 13. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 14. skrajšana beseda za tilnik, 15. desni pritok reke Volge, 17. druga beseda za borbo, 19. visoka gora v srednji Grčiji, 20. sodobni slovenski časnikar, 22. mohamedanski bog, 24. znamenit starogrški umetnik, 25. južna rastlina, 27. kraj na Goriškem, 28. kraj v Vojvodini, 29. nizozemski plemiški pridevek, 30. oseba iz staronemških narodnih epov, 32. pripadnik velikega slovanskega naroda, 84. tuja beseda za zgodovinsko razdobje 35. obmorski kraj v južni Dalmaciji, 36 tovarniška znamka nemških avtomobilov, 37. državica v Zadnji Indiji, 38. tuja beseda za sprejemno listino, 40. mesto iz svetopisemskih zgodb, 42. otroška beseda za očeta, 43. kraj na Dolenjskem, 45. finski pisatelj romanov, 47. skrajšana beseda za letenje, 49. druga beseda za vrbo žalujko, 50. kraj v vzhodni Istri, 51. druga beseda za vstajo, 52. žensko krstno ime. Navpično: 1. železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom, 2. severno moško krstno ime, 3. sedanji novosadski dnevnik, 4. visoka gora v zahodnem delu Male Azije, 5. nemški domoljubni pisatelj, 6. skrajšano moško krstno ime, 7. prijatelj tuje lastnine. 8. nekdanja pokrajina v srednji Grčiji, 9. orebivalec dela Romunije, 16. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 17. nekdanji madžarski vladar, 18. ženska oseba iz ruskih pravljic, 19. severno moško krstno ime, 21. mesto v Vojvodini, 23. špansko moško krstno ime, 24. tuja beseda za ostrivec, 25. izraz pri kartanju, 26. Zlogovnica Iz 43 zlogov sestavi 15 besed: a, aj, ca, ci, da, di, dov, dvi, e, ej, ev, gal, gan, hi, hin, in, ja, je, jek, ka, ko, ko, kov, kra, la, Ije, mer, na, na, ne, nja, o, pa, ro, se, si, šči, ti, tla, u, vin, vo, ži. Pomen^ besed: 1. ime dveh ruskih rek, 2. cestno križišče v Ljubljani, 3. reka v zapadni Afriki, 4. meteorološki aparat, 5. naravoslovje (tuj.), 6. predmestje v Ljubljani, 7. šahovski mojster, 8. celina, 9. država v Aziji, 10. medmet, 11. pokrajina v vzhodni Afriki, 12. mesto ob Dravi, 13. pritok Kolpe, 14. mesto v Slavoniji, 15. vas pri Ljubljani. Prvi pari glasnikov vsake besede, zapored brani, povedo slavnostni dogodek v naši državi (lj = en glasnik). Pri zdravniku. Zdravnik: VI se morate vsak dan najmanj tri ure sprehajati. Bolnik: Ali pred ali po moji službeni poti, gospod zdravnik, jaz sem namreč pismonoša. Iz Los Angelesa poročajo: Še zmeraj ni bilo moči — čeprav so tako že pisali — pogasiti neizmerne požare gozdov v Južni Kaliforniji, ker vroče puščavske sape požar bolj in bolj razpihujejo. Zaradi fiožara je že več ko šest milijonov dolarjev škode. Požar se širi tem bolj, ker je les jako suh, saj ni v Južni Kaliforniji že od pomladi nič deževalo Več ko 8000 gasilcev, policistov, vojakov in civilistov se obupno bori s plameni, pa je njih prizadevanje kar brez haska. Vzdolž obale Tihega oceana gori 60.000 jn-trov gozdov. Ognjeno morje se je iz Sante Monike pri Los Angelesu več ko 8 milj daleč razširilo v notranje pokrajine. Nočno nebo nad Los Angele-fom je bilo snoči rdeče ko kri. Pravijo, da je nastal požar zaradi lahkomiselnosti nekega oskrbnika, ki je vrgel žareči pepel iz hiše. Rlizu Sante Barbare, Venture, Camarilla, Es-rondita in Guyamatala (v srednji Kaliforniji) in v bližini Sante Rose (v severni Kaliforniji) prav tako divjajo silni gozdni |x>žari. V zahodni Ameriki je bilo v letu 1938 več ko 500 gozdnih požarov, kar je največje število v zgodovini te dežele. Farni valjar za domače uporabo. tuja beseda za zgodovinski zapisek, 31. pripadnik Izumrlega naroda, 32. zgodovinsko važna rečica v Bosni, 33. češki simbolični pesnik, 34. nekdanja pokrajina v Grčiji, 37. naslov. Chateaubriandove romantične povesti, 38 boginja starih Grkov, 39. vrsta jedi, 41. kraj pri Domžalah, 44. druga beseda za ovitek, 46. navadni števnik, 47. pritok reke Drine, 48. izumirajoča divja žival, 49. uporni indijski fakir. Rešitev križanke Vodoravno: 1. sila, 5. pod, 6. Oka, 8. Kola, 9. 6trd, 11. balon, 14. opera, 17. Apolo, 18. Kanal, 19. Rim, 20. Tver, 21. aga, 22. Ita, 24. bala, 26. boh, 27. atek, 28. Unec, 29. Ela, 30. rosa, 32. čer, 34. zid, 36. epos, 38. ena, 39. ozara, 40. satan, 41. penat, 42. Arosa, 43. Meža, 46. Kant, 48. Šar, 50. oba, 51. ralo. Navpično: 1. Sol, 2. Ida, 3. los, 4. akt, 5. Polom, 7. arena, 8. kapitalizem, 10. dragocenost, 11. Bari, 12. Olt, 13. Novak, 14. okel, 15. par, 16. Alah, 23. ata, 24. ber, 25. Ana, 26. Beč, 28. Usoda, 29. Ezop, 31. opat, 33. rana, 35. Daneš, 36. era, 37. ser, 38. Emona, 44. Žar, 45. ara, 46. ko4, 47. Abo. »280 dinarjev in 25 par? — Prav lepa hvalaf — A tega blaga ne bom nič kupil, ampak je le moja domača računska naloga za jutri!« V Parizu so se pomenili, zunanji minister; lord Hali irancoski ministrski predsednik in Chamberlain, angleški ministrski predsednik leve na desno; Bonnet, Iranc. zunanji minister; lord Halifax, angleški zunanji minister; Daladier .........mk Plavajoče letališče na kolesih. Na slik! je nova angleška ladja, nosilka letal, »Ark Royal«, ki odpluje v Indijo. Opremljena bo z najštevilnejšim moštvom, kolikor jih sploh ima kaka angleška ladja, in sicer bo na njej 1600 mož s 140 častnikL Nosilka letal bo mogla nositi 60 letal. Njih piloti* bodo imeli na razpolago 200 m letalca na kolesih za pristajanje in odl.eL Pjen' pftkSM , 4 ošovv:: Nič Vam ne more bolje očistiti zob ko peneči se zobni prašek PEBECO. Ta vsebuje svojevrstno snov, PEBECIN, ki s svojimi finimi penami brez alkaličnih primesi odstranjuje tisti tanki sloj, ki se Vam nareja na zobeh, katere napravi bele in bleščeče; prodre v vse kote ustne dupline in jo čisti, desinficira ter osvežuje. Njegovi novi sestavni deli prijetnega okusa odstranjujejo iz ust neprijeten vonj ter osvežujejo usta in sapo. PEBECO je izdaten in zato cenejši kot mnogo drugih sredstev za negovanje zob, ker zadošča majhna količina, da si temeljito očistite zobe. Novo, zdravo, boljše in cenejše sredstvo za negovanje zob! Dolgo zadošfajofa doza slane le 12.— dinarjev, BEIERSDORF — MARIBOR Nosilec Vašega ša rma Na prostore, v katerih se kretate, na toalete, na ljudi, 8 katerimi občujete, prinaša „S01R DE PAltlS" Vas Sarin. Ta partnm je glasnik dobrega razpoloženja, ki ga povsod ustvarja Vaša prisotnost. Strašen roparski umor v Tržiču Naše mesto in okolica je pod vtisom strašnega umora, ki je bil izvršen že v noči od torka na sredo, odkrit pa v večernih urah pred narodnim praznikom. V Dobrinovi hiši za Virjem št. 3 je stanoval v mali sobici že nekaj let tovarniški delavec pri »Pekoč Iiibič Sikst, rojen 2(5. julija 1886 na Kokrici pri Kranju. Ima sicer v Tržiču ženo in dva sinova, a mnogo let je že živel zase. Rad je bil ..vedno lepo oblečen, imel je precej zlatnine in srebfujflg, l^ar j^.tijdi večkrat razkazoval. rožnim mladim prijateljem, katere je vodil v svoje stanovanje in jih |e večkrat tudi prenočeval. Najbrž je tudi v usodni noči koga prenočeval, ki mu je povabilo poplačal z roparskim umorom. V sredo . Pol leta mrtev ležal v gozdu * - Maribor, 2. decembra. Pred nekaj dnevi je šel posestnik Jožef Robič s Slemena pri Sv. Križu nad Mariborom skozi svoj gozd. Kakih 150 metrov od svoje hiše in 30 metrov stran od občinske poti je našel v gozdu v cunje zavit človeški skelet, 20 metrov vstran pa človeško lobanjo, ki se je od okostja odtrgala ter se zatrkljala po strmini. Obvestil je o tem takoj orožnike. V žepu suknjiča so našli preperele listine, na katerih se je vendarle dalo čitati ime Franc Kramberger. Na podlagi tega so ugotovili, da je mrtvec res Franc Kramberger, 79-letni preyžitkar iz Ruš, ki se je klatil okrog ter se preživljal z beračenjem. Truplo je moralo že pol leta ležati v gozdu. Pokojnik je bil včasih bogat posestnik, pa je vse svoje premoženje zapravil s pijančevanjem. Zagorje Kandidat zn naš okraj g. dr. Lavrič bo imel svoj giavni shod za Zagorje in okoliro v nedeljo, dne 4. decembra v Zadružnem domu zjutraj po prvi sv." maši. Opereto »Miklavž prihaja« bodo ponovili v Zadružnem domu v nedeljo, dne 4. t. m. zvečer ob sedmih. pokojni ni prišel v tovarno, pa tudi ne na hrano v Joškovo gostilno. V večernih urah se je Joško-vim zdelo vse to že preveč sumljivo in so Sli gledat v stanovanjsko sobico, ki ni bila zaklenjena. Sikst je ležal nepremično v postelji in vidni so 1 >i 1 i ludi takoj udarci nad desnim očesom. Zadani so bili ti udarci kar gotovo s čevljarskim kladivom, Ivi .ga je pokojnik imel med drugim orodjem v evoji sohi. Prihiteli so takoj orožniki in komi-sionalni ogled je ugotovil, da je bilo pobrane pokojniku ludi precej imovine. Stanovanje so potem zapečatili, truplo pokojnika pa prenesli v mrtvašnico, kjer bo danes popoldne pred pogrebom raztelešeno Ubijalec je jtar gotovo med številnimi pohajači, ki zadnje dni tako radi zopet obiskujejo naše mesto. Upamo, da ga orožniki dobijo. /v, p. Radio Programi radio Ljubljana: Sobota, 3. decembra: 12 Plošča za ploščo — pisana zmes, godim vesela in pesmice vmes — 12.45 Poročila — 13 Napove,li — 1.1.2 Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška nra: a) Selnia Lagerlof f: Kako je Niels Hol-gersen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; h) gdč. Maniea Komanova — 17.40 Plošče — 17„riO Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.10 Zagorje v zgodovini (g. Arnošt Ada mič) — 19 Napovedi, pročlla — 19.,Ki Nac ura — 19.,'in Beseda k prai.niku (g. F. S. Finžgar) — M; O zunanji politiki (urednik dr. Alojzij KuKir) — 20.,Ki Pisan glasbeni večer. Sodelujejo: gg. Kr. Petan in A. Stanko (orglice in harmonika), gg. Prek, 1'rivšek, Slovnik (kitarski trio) in ženski pevski duet, vmes nekai šal ..(čl. rad igr. druž.) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zh dober konce igra Radijski orkester. DrugI programi: Sobota, .1. decembra: Zagreli: 20 Opera — Sofija: 20 Beethovnove' šklhdbe 1 -u Varšara: 19.5(1 Ogrski na-■pevi, 21 Orkester in solisti, 23.15 Plesna glasna — Trst-Vitan: 17.15 Plesna glasba. 21 Pisan koncert. 21..50 Izbrana glasba — Itim /lari: 2t Igra —Dunaj: 20.10 Pisan koneert. 22 30 Plesna glasba. 24 Zabavni orkester J- Kiiln: 20.10 Opereta — Frankhirt: 20.15 Opereta — M onakovo: 20.10 Rudarski koneert — Reromiimter: 30.10 Harmonike, 21.25 Narodne pesmi, 22.05 Plesna glasba — Stra-bourn: 20.15 T/oreuske narodne pesmi, 2n.3fl Orkester in solisti — Sotlcns: 21.30 Massenetova opera »Thais«. Hudi izbirčni okus Novi vzorci nove barve ugodne cenel lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo R. IMKLMIC - „pri Škofu LJUBLJANA <6 Trgovina, kjer se kupuje z zaupaniem Ustanovljeno leta 1869 Lingarjeva ulica — Pred Škofijo lise von Stach: 59 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omcrza. V slavi je sedel božji Zveličar na Očetovi ilesnici in rane so spominjale na bolečin polno pat M zemlji, s katero je odrešil svet. Njemu — Benjaminu — se ni bilo treba bati kolečega vprašanja teh ran: »To sem jaz storil za ♦ebe, — kaj si 6toril ti za mene?« Rana na glavi je «ričala zanj, kakor je pričal on za Zveličarja pri grajski cerkvi v Wittenbergu. Ah, mučeništva ni bil vrcdenl Mučcništva? Me,re biti li kakšna smrt lažja, slajša, kakor če ga pri verskem oznanjevanju zadene sovražen kamen in ga poglobi v naročje sv. Trojice? Kaj pa je dragocenost, ki io zahteva Bog od njega, ko ne mara njegove krvi? Kateri dragulj pa še ima višji kot življenje, ko je dal vendar Bogu vse? Vprašujoče in slepo je pogledal s človeškimi očmi k lepemu, ljubljenemu Sinu, ki je smehljaje se in brez slutnje zopet objel Očeta z ljubečim pogledom. Medtem so sklenili vviltenberški mestni očetje, da ga obdržč pod ključem, de.kler se ne zaceli rana na glavi in še dalje, dokler ne preteče dobro odmerjen čas pokore. Ker je bil Martin na dobrem glasu, da jc zvest lutrski kristjan, so mu radi dovolili, da je prihajal k očetu, in tudi Margareto sa brez težav pustili, da je obiskovala soproga v njegovi žalosti. Saj bi lahko oba, če jc Bog milostljiv, obnovila evangelij v jetnikavi duši, milcje, manj vidno obnovila kot duhovno prigovarjanje Giana Bugenhagena, naj je bil še tako krščanski. Giorgio se je v nedelio zjutraj previdno držal de.ma, pa je po Lukovem vaiencu dovolj zgodaj zvedel, da se je že dopolnila Benjaminava witten- berška usoda, — milostno dopolnila, ker bi sc bilo lahko kaj hujšega zgodilo. Giorgio je zaman trkal na vrata pred starim avguštinskim samostanom. Ker so se bali, da ne bi z Benjaminom, ko ga bodo odpustili, znova ščuval ljudstva, so mu neizprosno prepovedali vstop. Zaradi katoliškega mišljenja so tudi Luka neradi videli, da je prihajal, naj bi rajši šel, toda poštenega someščana niso mogli dolžiti nobenega izdajstva; zato so ga pustili, da je videl Benjamina, kolikorkrat je hotel. Pogled na Luka je pregnal v Benjamino.vi duši prisotnost vseh Wittenberžanov in mu budil željo, da bi še enkrat slišal kako besedico o Avini usodi. Ka je on pobegnil, jo je vendar Luka spremil v samostan, torej ve, če 60 jo dobrohotno sprejeli, če je obupano, če je voljno, če je hrepeneče šla to pat samoodpovedi. Trikrat so se zaprla vrata za odhajajočim Lukom, da je gledal za njim Benjamin samo z gorečim pogledom, da mu je pa sramežljivost zaprla usta in je ostalo vprašanje STca neizgovo.rjcno. Ko je nekega večera Luka zopet lajšal jelni-kovo temo s človeško prisotnostjo, je vprašal Benjamin lahna, kot bi govorile samo ustnice, samo duša: »Mojster Luka, kako gre Avi, ki sem jo zapustil ?« »Dobro,* odvrne Luka brez obotavljanja in s tako gotovo samozavestjo, da Benjamin začudena posluhne. »Dobro ji gre,« pravi Luka Se enkrat in pripoveduje ! »Na po,ti iz Wittenberga v samostan me je skrbela misel, da se je v zapuščenosti morda prehitra odločila, da se vrne. Silil sem vanjo, naj počaka, naj premisli, naj se pogovori z menoj ali z ljudmi, ki morajo ta vedeti, toda vedno me je s krotkim molkom zavrnila, dokler ni pri samostanskih vratih odprla ust in rekla iz vse duše: ,Križ, bodi pozdravljen!' Potem sem jo pustil in se ne bi bil nič več brigal za njen dušni in telesni blagor, da mi ni pa dveh letih rekla Margareta zaskrbljeno: ,Avi iz Brandenfelsa sem bila slaba mati na svetu, ki ga ni poznala. Če me hočeš rešiti kesa, obišči samostan in vprašaj, če so tam z njo zadovoljni, potem bo tudi ona s samostanom zadovoljna. Če bo pa opatinja govorila trdo in jezno o Avi iz Brandenfelsa, bodi prepričan, da nosi tančica z obupom, mi moramo pa misliti . ..' Dalje mi Margareta ni govorila, ker sem katoličan in se mi gnusi rop redovnic. Obljubil sem ji pa, da bom šel na pot, in sem se res nemudoma odpravil v samostan.« Luka se ustavi, položi Benjaminu roko na ramo in nadaljuje: »Benjamin, Avo sem našel dobro spravljeno; kajti iz samostanskega miru se je preselila v božji mir. Preden pride zahodna cesta do samostanskih vrat, vodi potnika ob cerkvenem zidu. Majhna, odprta železna vrata ga vabijo, naj obišče prej mrtve kot žive. Vstopil sem in s tiho premišljujoča dušo hodil med starimi In novimi grobovi, dokler nisem bral na križcu novo zakritega groba napis: Sestra Consojationc. Spomnil sem se, da je imela Ave to ime v samostanu, zmolil očenaš za njeno dušo in se vrnil k Margareti.« Luka molči, ko senči noč Benjaminov in njegov obraz. »Da, — prav, — Consolatione« — zdi-huje Benjamin. Ko je prihodnje jutro obiskala Margareta soproga, je našla niegova oko čistejše, manj zakrito, kakor jo je gledalo v času jctnišlva. Zanimal se jc za malenkosti dneva, celo slaščice je prijazno pogledal ki mu jih je prinašala iz svoje kuhinje in jih je sicer često odklonil. »Margareta,« pravi smehljaje se, »s pečenica-mi in testenicami me spravljaš ob zadnja borno slavo, ki scni si jo hotel pridobili s tem ujetništvom zaradi Kristusa, Namesto da bi stradal, kakor bi bilo primerno za zaprtega meniha, se na- Kodak FOTOAPARATI BABY BROWNIE Rox-kamrra Iz bakellta. Ima zapor za časovne In trenutne posnetke — 8 posnetkov 4x1 eni, kHincra za mladci, skupno s tremi filmi din 96'- KO DAK BOX 620 format I X I em, za trenutne In Časovne posnetke, tri zaslonke In optični Iskalec. Zelo solidna ho\-kamera, ki jo nudimo po propagandni ceni din 98-KODAK BULLET kamera Iz ImkrlKn, zložljiva potom polžastega zavoja, format 4 I rm din 120"— JUNIOR 620 kvalitetna kamera t XI em, zelo poceni. Različne optike do 4.5. sproHlee na oklopu, optični Isknler, zapor do '/iso sek., solidna In Jaka konstrukcija od din 480"— VOLLENDA 620 prfelzno In solidno grajena kamera za naprednega amaterja, format I X I em, li optiko 4.5 — Kodnk. Srlinelder aH Zelss objektivom, Compur zaporom do 'Itno sek., aprožllee na oklopu, Izvedba v kromu od din 1200"-DUO 620 Format 4X1 em, za II posnetkov na Kodak filmu št. «20. .lake optike do 3.5— Kodak. Srlinelder ali Zelss objektiv, Compur zapor do '/41111 sek., spro-žllec na oklopu. Izvedba v kromu od din 1350"-RETINA I in II Izredno praktična kamera malega formata, precizna In kvalitetna Izvedba, vsi modeli Imajo sprožllec na oklopu, avtomatični transport filma. Ketlna I Ima Jako optiko 3.5 In Compur zapor — a Ketlna II celo do 1:2. Optike so: Kktar, Xenar, Tessar In \ennn. — Ketlna II Ima z objektivom vezani daljlnomer ter napravo proli dvojnim osvetlitvam, Izvedba Jc v kromu If RETINA I od din 1350-RETINA II Od din 2500 - Fllmanje s Clne Kodak aparati Je zabavno In poceni. Amaterski aparati za snlmanje 8 mm filmov ie od Din 1900"- slajam, da bi mi lahko zavidal marsikateri po-tratnik ...« Blesk čiste, žarne sreče preleti Margaretin obraz, ko sliši vedna ljubljenega, da se tako brez tuge šali. Ker se je Margaretina jasno izražena ljubezen dotaknila globlje strani Benjaminovega srca, nadaljuic zamišljeno: »Margareta, odkod ti to? Če se zemska ljubezen izda, se spremeni v sovraštvo, j{renkost, zaničevanje. Ti 6e pa ne erdiš na izdajalca, ampak mu delaš dobro. — samo dobro. Po naravi si imela vendar bolj jekleno srce ...« Margareti stopijo solze v oči. »Da, imela,« odvrne, »in čc bi se bila sama proti tebi borila, dvomim, če bi me bil premagal — Toni' Premagal me je tvoj veliki Tekmec, ki sem te mu izneverila. On te je zahteval nazaj, njemu .sem le dala, — zakaj bi se še jezila nate?« Benjamin vstane s sedeža in slapi k oknu. »Proti Lutru si verjela Bogu, Margareta,« pravi, nc da bi se obrnil. »Luter je človek,« odvrne Margareta z nekoliko staro trpkoslio, »on sc lahko moti kot mi!« »Garje vam, čc sc je lahko motil!« pravi Benjamin vneto. »Da, lahko se je motil,« pravi Margareta bolj kljubovalno kot prvič, »loda to nc zmanjša njegove slave, da nam je dal čisti nauk in rešitev od Kima« Lastni izdelki slaščičarne Petrlčeh o Bonboni, bonboniere, čajno pecivo, marcipan, nougat in druge specia-litete. — Prodajamo IzkljuCno lastne Izdelke. Ha,o! Miklavž Ha,o! kupi vse vrste zimskega blaga najboljše vrste In priznano najceneje samo v manulakturni trgovini »Pri Zvonu« I. Sfrojanšck LJUBLJANA - Pred Škofijo 21 poleg magistrata (rotovža) Mati oglasi V malih oglasih velja vsaka'beseda 1 din: ienltovanjskl oglasi !dln Debelo tiskane naslovne besede se računalo dvolno. Na.inuin.lAl znesek ta mali oglas li din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. . Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. ■ Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. jtlužbodobe Kuharico samostojno gospodinjo, z dolgimi spričevali, iščem k trem osebam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.775. (b) Potnika za Dravsko banovino In event. Savsko in Primorsko banovino - sprejme dobro uvedena veletrgovina dvokoles-, šivalnih strojev ln njihovih delov. V poštev pridejo gospodje, ki potujejo z lastnim avtomobilom in ki zastopajo že drugo firmo ter potujejo v vsak kraj. — Resne ponudbe s sliko ln označbo firme, katero zastopajo ln omembo referenc poslati na Poštanski protlnac 126, Novi Sad. Čitaite in širite »Slovenca« Nepremočljive hubertuse dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14. Pletilni stroj št. 8/45, malo rabljen — proda Orehek, Slov. Ja-vornik 93. (1) Prima orehe tanke lupine-, 100 kg 725 din, 10 kg la. Jedrc 250 din, franko voznina razpošilja po povzetju G. Drechslers Tuzla. (1) Za nakup Miklavževih daril se priporača tvrdka F. M. Schmitt Pred škofijo 2 Llngarjeva št. 4 Stritarjeva št. 1 Ne pozabite, da je danes popoldne ob 14 javna dražba raznih predmetov pri tv. ABC, Ljubljana, Medvedova c. št. 8; telefon 24-44. (1) Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj ter Stika in Stepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). iMiMi.ir^l Otroško harmoniko dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Harmonika« 18.757. Dieselmotor 10—12 HPj v brezhibnem stanju, kupim. Stare Širno^ Boh. Bistrica, (k) Stanoianja Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddamo s 1. februarjem 1939 na Erjavčevi c. št. 21. Pojasnila pri hišnici. (č) Obrt Snežne čevlje, galoše kakor tudi druge čevlje popravlja »Express« — brzopopravljalnica čevljev, Sv. Petra cesta 6. t Meščanska korporacija v Kamniku razpisuje mesto komercialnega vodje ki bi bil istočasno vodja vseh obratov. Prošnje je vložiti do 10, decembra 1938. Večno spanje je objelo v zgodnjih jutranjih urah dne 1. decembra našega ljubega očeta, brata, deda, strica in tasta Ivana Rusa iz Žage pri Ribnici. — Poslovil se je od svojih gozdov v Veliki gori in od nas, previden s svetotajstvi poslednje ure, — V soboto, dne 3. decembra ob 10 dopoldne, po prihodu jutranjega vlaka, ga pospremimo iz Žage k večnemu počitku pri Sv. Križu. Žaga pri Ribnici, Kot, Chicago, Ljubljana, dne 2. dec, 1938. Vilko, Albina, Angela; rodbine: Rusova, Ogrinčeva, Oražmova, Mihelčičeva in Lemeževa. 730 Skrbna ženica, mamica, stara mamica, prababica in tetka Ivana Mihelič vdova Čelešnik, roj. BajželJ je danes ob pol 11 zvečer umrla. — Pokopali jo bomo v soboto, dne 3. decembra ob 3 popoldne. Kranj, dne 1. decembra 1938. Žalujoči ostali. Umrl« nam je po kratki, mučni bolezni naša ljubljena sestra, teta, svakinja in nevesta, gospodična Antonija Clemenz uradnica direk. drž. železnic Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 3. dec. oh 2 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 1. decembra 1938. 2alujo£i ostali. TEPSEGA DARILA SI ne morete misliti! Darilo ki Vam bo To bo darilo, ki ga boste vse življenje nosili na srcu, ob katerem se boste često 8 toplim občutkom spominjali Nanjo in na Njeno dobro misel, da Vam je kot darilo izbrala ravno najizbranejše polnilno pero na svetu. Garantirano popolno držalo z velikim zlatnim peresom s konico od dragocenega osmi- priraslo k srcu I jevega iridija, ki jamči odlično pisavo. Skupno s primernim polnilnim svinčnikom, bo ta krasna garnitura najelegantnejše darilo za človeka vsakršne starosti. Izberite si za vsakogar, ki ga nameravate obdarovati, darilo iz bogate Farkerjeva zbirke. Pazite na ime in na dovršeno lepo puščičasto zaponko. Srečen Božič! er acumatic MEHANIČNO GARANTIRANO DOVRŠEN N O T T E R I DRUG, GUNDULICEVA al 5, Z A O R E B PRIMERNI SVINČNIKI Din. !M, JJ0 „Sloveirieva" podružnica Llubifana, TurSeva cesta (palača Poštni dom) Cenjenim gostom in spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvarjam dne 3. decembra v novi palači hotela Slon najmoderneje opremljen damski česalni moški brivski salon Za cenjeno naklonjenost se priporoča Mate Pliverič. Predplačila na vse tuje revije In časopise vrši najpovoljneje in najhitreje KNJI2ARA POPOVIČ Belgrad, Draškovičeva 6 V globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naš nepozabni mož, družinski oče, gospod Anton Klemenčič posestnik v noči od četrtka na petek nenadoma Bogu vdano umrl. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 10 dopoldne na domače pokopališče v Ovsiše. Rovte pri Podnartu, dne 2. decembra 1938 Žalujoča žena in otroci Nenadoma nam je umrl mož, dragi očka, stari oče, stric itd., gospod Jožef Ribizel čevlj, mojster, častni predsednik gasilske čete v Vojniku, predsednik pogrebnega zavoda in večkratni odlikovanec za državne zasluge v 74. letu starosti, zelo priljubljen daleč naokoli. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. decembra ob pol 4 popoldne izpred hiše žalosti na vojniško pokopališče. V o j n i k , dne 1. decembra 1938. Žalujoča žena in otroci Jože!, Rudoll, Albin, Adolf, Karel, Franc, Albert, Jožela, Rezi, Pavla, in ostalo sorodstvo.: + Potrt! v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je po težkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, zapustila naša mama, sestra, stara mama, gospa Elizabeta Sorko posestnica — Breg pri Ptuju Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 3. t. m. ob 15 iz hiše žalosti Breg pri Ptuju št. 25. Sveta maša zadušnica bo darovana v nedeljo, dne 4. t. m. ob 7 v farni cerkvi v Ptuju, Prosimo tihega sožalja. Breg pri Ptuju, dne 1. decembra 1938. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet Izdajatelj: in2. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenlii