1. Kako delajo nasi nasprotniM. Naši nasprotuiki. liberaloi in socijalai demokratje, hočejo Slovenijo kar preplaviti s svojimi i>aaopisi: ,Nova doba", »Ptujski list", »Dornovina", »Jagoslavija", BMariborski delavec", ,,Ljudski glastt ia drugi. Sami novi naslovi, ki jih pred in med v jsko nismo poznali. A le obleka je nova. Volk pa ;e stari, protikrščanski. Nasprotniki krščanstva predobro vedo. kako moč in vpliv ima ftasopisje! Saj bere časopise vsak človek, izobraženec, rokodelec, kmet in delavecl Jud Mozes Montefiore je rekel pred 80 leti.-i ^Kaj govoriftite: Dokier nimamo v rokah tiska, je vse kar pravite, zasienj. Uokler mi judjc nimamo v lasti žasopisov, da cmainl.jamo svet ia ga varamo, ae dosežemo ničesar. Tisk rmpravlja javno mnenje, ga spreminja kakor ho6e, vpliva na volitve, urejuje vse delovanje". Pariški juil Kremje je govoril: «Vse je aavisno od pouka v časopisja. Torej skušajmo n.* vsak aa&in, da si časopisje prilastimo, potem bo vse naše." In res, judje iraajo daudanes v rokah svetovbo časopisje. Pri aas na Slovenskem se hofiejo po judovskom siavodilu in Bačinu polastiti tiska liboralci in socijaini demokratje. Pokupiti hočejo kar aajveč tiskarn. Liberalei so kapili preu kratkim v Ljabljaiii Bambergovo tiskarao in jo prckrstili v «Stanipo:'; .v Mariboru so dobili v roke Rabitschevo in Kralikovo, tiskarno. Socijalni deruokratje pa so v Mariboru kupili Mostbockovo tiskarno. Vse štiri tiskarne so bilo uescnansko drape. A žrlvovali so, vedoč: kdor ima tislarno, ima Časopisj«, kdor ima časopisje, dobi sčasoma v oblast ljudstvo. To je posebno važno zdaj, ko Ijudtttvo sodelujo ali pravzaprav: bi moralo sodelovati pri vladanja države. Omenim samo, kako so hoteli aasprotniki ljudstvo pridobiti za protiverski šolski nairt. S kako besnostjo se je zaganjala liberalna cel]sska MNo7a doba" v slovenske samostanske ia duhov- Delo za naše casnike niške Sole in zavode, ki jih je imenovala ^Crna roka". S tera jo hotel ta list samo podpirati novi, in ljudstvo pridobiti za prolicerkveai šolski naCrt, ki določa, da aaj bodo vsa nčiteliišča državna, ter hofie s tem zaIreti samostanska nčiteljišča. Socijaldemokr.iški ,,Naprej" pa je priuašal colih 14 dni proticerkvcne članke, ki naj bi Ijudstvu vbili v glavo, da je Cerkev sovražaiea izobraz.be in da torej novi šolski načrt prav stori, če Cerkev \ržo iz šole. Tako so holeli protikrščanski -listi l.indsivo odvrniti, da ne bi protestiralo proti šolskerau heCtIu. — V kratkem pridejo volitve. Od volitev bo zovisno. kdo. bo vladal našo državo ia kako jo bodo v'f>dŁli: ali po krš6anskih naCelih ali aa brezverskih liberalnih in socijalističnih naukih.. O'o volitvah se bo najbolj pokazala mofi časopisja. Ljudje bodo voli'i tako, kakor jim bo narekoval časnik, ki ga berejo. Zato naši nasprotniki toliko žrtvujejo za svoj tisk, zato ga s tako vztrajnostjo ia vsilnostjo širijo raed naše Ijudstvo in z njim svoje krive, protikrščanske nazore. 2. In ml naj držlmo roke jkrižem? Ali naj mi, ki prisegamo na kršfcanska nafiela, držirno roko križom? Ali res naj velja tudi za nas, ,,da so otroci tega sveta modrejši ko otroci luei?" Naša sveta dolžnost jc, da z vso vnemo delamo za krščanske liste: ..Gospodar", nStraža", ^DomoIjub^^ ,.Slovenec" i. dr.! Kajti le s tem se moremo uspešno bojevati proti nasproinim listom, da širimo aaše časnike! Papež Leon XIII. je leta 1886 pisal ogrskim katoličanom: ,.S"rite dobre spise, ki zagovarjajo resaico in vzjjodbujajo k čednostnerau življenja." Slavoi škof Ketteler je rekel: ,,Kdor nima dandanes nikakega smisla za katcMko f:asopisje, se ne more imenovati dober katoliftnn!" Papež Pij X. je sprejel katoliškega časnikarja. Blagoslovil ma je časnikarsko pcro ter mu ga potera dal nazaj rekoč: MNi bolj pleme- monitega misijona, kakor je Casaikarski. Blago^oviin to znameaje vašega poklica. Moji predniki so blagoslivljali meče in orožje krščanskim vojakom, jaz smatram za važnejše, da kličem blagoslova na pero katoiiškemu fiasniksrju." Tako važnost polagajo naM cerkveni poglavarji na časopisje! 3. Sirjenje uašili llstov bodl organlzlrano! Možje, ženo, mladeniči, dekleta! Izobraževalna društ\ia, Dekli^ke zveze, Marijine družbe, Orli, zaupniki Kmečkih Zvez! Vsi, ki čutite krščans.«:o, vr/ite se zdaj ob Novem letu s svetim aavdušenjem na razširjanje našega č»sopisja, zlasti ..Gospodarja" in ,.Straže". A de!o za naše liste bodi orgauizirano! Vj vsaki župniji se j)aj lazdeli delo za razširjanje naftih 6asaikov po Miv-eli ali krajili. Orel ali DekliSka zveza ali Marijina (h"užba ali Izobraževalno •društvo določi za vsako vas ali kraj enega, ki nabira naročnike. Ni pa dovolj. da tisti samo agitira, ampak nai obenem pobero od povih. naročnikov narofinino, si zapiše njih naslove in pošlje nabraao skupno svoto m naslove naročnikov upravništva ,,Slov. Gospndaria" , oz. ,,Straže" v Maiihor, Tiskarna sv. Cirila. Lahko tudi vsi nabiralci ene župnije izrofie aaročnmo ia •<»slove naročnikov enema, a. pr. blagajniku društva in ta potem pošlje za vso nove naročnike cele župuije na upravništvo lista. Kjer jo uslanovljena in organizirana Kmefcka zveza, naj zaupniki Kmefike zvcze na zgoraj popisani na?iu nabirajo naročnike! Tako so naj kar najhitreje organizira delo za naše liste po vseh župnijah! PCjer si cden sam ne more naročiti lista, naj si jili afOH.Pita po dva ali trije skupl Delo za razo'r;anje naših listov je apostolbko delo. Ob volitvah, pri zakoaodaji, pri vladanju aašo države, pri vzgoji olrok, v nravnem in verskem življenju našega ljudsiva. vsepovsod se bo poznalo, ali in koliko se je delalo za katoliško časopisje!