TRST, nedelja 20. maja 1956
Leto XII. - Št. 117 (3355)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
pL UV'	St:	6,\ u- na<?\, —	93-*°® IN »«-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UJL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
v®ne v tin i DORICA: Ul. s. Pellico 1-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije,
ni * stolpca: trgovski 80, finančno-up**avni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
 ............	tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija --------------------------------------------------   ,
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2. - 375 - lzdaia Založništvo tržaškega tiska D.zOZ-Trst
Se sedem
tolff sedem dni nos loči od (o ev v šest občinskih sve-jj ln » pokrajinski svet. Tu. »rpnf °ne0a, ki ima popolen ^ 01 ed nad udeležbo voliv-zborovanjih raznih ni lahko biti prerou, CcPrau ostaja govornikom
P«
ttzpolago le šest dni ki
tali
•oliji
»o ne bodo mnogo vpli-
lo dokončno odločitev r Kljub temu pa lahko . clo, da se je v zadnjih Uh volilne kampanje volil-Rniožica v precejšnji meri ^Siila na stran opozicije. t°ic so predvsem močni in ‘Prtčljivi argumenti njenih ! h,j?rn'^0!,> v zadnjih dneh pa
»Udi
bist
Nezaslišan nastop demo-Janškega župana v najn.z-tkf-e^eTl’ najborbenejšem R a3u mesta ter nato izziva-Pianističnih in šovinističnih ancen na največjem trgu. ,es je torej mnogo večja ^letnost, da bo sedanja ka-r° Poražena, če bo sleher-®.ec in volivka z glasov-i2,°.v r°ki prihodnjo nedeljo r*U svojo dolžnost v inte-,? Trsta in Tržačanov, t. j. itl'ri}eresu delovnega Ijud-1, ’ <a dolžnost pa sestoji v Pr a da °dda svoj glas za na-le opozicijske kandidate. °!žnost rušenja kamore je Pri ^ani- Kamoraši so izraz ■loje	*n parazitskih
»«ei
m
tn ne morejo, pred-
lh*7i^a nočejo, reševati Živku-
piskih vprašanj naših kra-
j' ,ne političnih ne gospo-p, 'h, ne socialnih ^cionalnih. Kamora je debiji
a,s,t'hl ne socialnih najmanj knjL
0 Proti teritorialni avto-javjio izpoveduje v n-
S
f°*eb
lTl na zborovanjih, da ho. Z(l vsako ceno kršiti do-
toemoranduma, zlasti pa O« statuta, kar je do-
Itj a 2 najnovejšimi dogoditi	poskušala	izpreme-
^ VTedvolilno borbo za u-volitve v borbo med Uarodnostima. Poskus
0e*lQ
Hi
UsPel, ker je že v samem
ostala osamljena. Ka-
t,, . je 2 veseljem odobrila. ' ^iuif *e proj pripravila: pro-iflji! !*° in protidemokratično in^eiten	indipendentistic ne
iz volitev. Sedaj hoče htrt Z raznimi lažmi in ma-VS(tj abstinenco indipen-Rečnih volivcev, ko nji-| Ota sov ne more prido-12°se. t-,
L aora noče vrniti Trstu Vloge velikega empo-Va 50 tkalni oblastneži C’ni del onega finančnega
■ °Po1' ><lc
a v državi, ki ovira raz-
VTv ski	socialni
%e n° noče popolne proste !) ‘i v kolikor uporablja ■i j'5*0' ga uporablja zgolj ki(e>,lagoških razlogov. Ona V:	tržaški luki sto-
li B ton ladjevja. Ona no-Vs,nouiti tradicionalnih poit, , ** prog. Itd. Logično 'it! a se kamora ne zmeni 'tfi odstranjevanje tragič-H^r^ledtc svoje politike, ne 10 brezposelnost deset-lidj.U' noče preprečiti emi-'ij 11 njen glavar ni prav 'Po j}U^ajr.o ali pa morda sa-«lt0, jfze javno pošiljal šent-is « e delavce v Avstrah-^*ilcee^eTn bet kamoraške poiti . Je več kot preveč; pri-čas obračuna.
\	obračunu pa je
lll|i .iBotonitt, da '•te-	del	volivcev,
indipen-
i,-	--**	uet	vunvcev,	ka-
H)|Q0 tista, ki je bila izlo-VJ. še Vedno ni dokončno hifg e'jen. Doslej smo bili l ^ Da določenim poskusom, [iijj Inogi smatrajo za prt-
‘i j*11 *e volivce,
H
naj volijo določeno stranko. Naš 4|>e 'k noče ravnati na po-ločin. Vendar pa sma-\0 *u dolžnost, da pozo-Vse one mdipendentiste io , narodnosti, naj vo-’• ^ opozicijo, zlasti pa naj biff.. hobenem primeru ne %'* glasovanja. Vsak ne-;i gl 1 Mdipendentistični glas '?ti ?*’ ki bi utegnil podalj-lili, tiulje
nje kamoraški poh-Se0ni Politiki, ki je indi-•»t„ nt,stično listo pokopala. ^lat ,norajo mdipendentisti Ijsti,1 *Poje glasove opoziciji, t 1 n- 1-,;«. kandida-
i	•	•
%,i.arno se s temi pozivi
H ' naprednim
%
||j
v prvi vrsti na slo-
i j del indipendentistov, Nt*. brez dvoma številčno SL^očan. Ce namreč po-Sjlh,e pogledamo izide H ^ volitev po posamez-
» dj	okrajih poznava-
' °o narodnostni sestav, .#010 0 do nadvse zanimive da je za obe in-
v zunanjepolitičnem pogledu-Tudi danes je borba neodvisnih socialistov realistična in dosledna, ki jamči, da bo geslo Trst Tržačanom dobilo meso in kri v vsakem pogledu: ker se bori za teritorialno avtonomijo, ker se bori za popolno prosto cono, z.a obnovo mornarice in pomorskih prog, za izboljšanje življenjskih pogojev slehernega delovnega človeka, delavca, kmeta, uradnika, obrtnika, malega trgovca, profesionalca itd. Neodvisni socialisti se borijo najdosledneje za uveljavljenje slovenskih narodnih pravic in so to že neštetokrat dokazali. Pri tem opozarjajo, da spada samozvana slovenska lista med podrepnike kamorašev, ker so njeni predstavniki že neštetokrat dokazali tesno povezanost z njimi. A kamoraški tisk je s svoje strani storil vse, da bi te dokaze potrdil. Zato te samozvane liste nihče ne more šteti med opozicijo.
Ponavljamo: kamorašem se majejo tla pod nogami in kdor se še ni odločil, je njegova dolžnost, da v prihodnjih dneh temeljito razmisli in pravilno odda svoj glas. Z njim bo morda odločilno prispeval, da bo naše ljudstvo po volitvah začelo z novim razdobjem svoje zgodovine, razdobjem, ki bo začetek resničnega sožitja, gospodarskega in socialnega vzpona in vsesplošnega napredka v okviru spodbudno se razvijajoče mednarodne politike.
OBJAVLJENA URADNA IZJAVA O FRANCOSKO-SOVJETSKIH RAZGOVORIH V MOSKVI
Skupnost stališč francoske in sovjetske vlade se je pokazala o številnih mednarodnih vprašanjih
O ostalih vprašanjih pa so razgovori privedli do boljšega razumevanja stališč ■ Privrženost načelom listine OZN in načelom miroljubne koeksistence - Obe vladi se bosta trudili za sporazum o razorožitvi v okviru OZN - Važna vloga Združenih narodov na področju pomoči nerazvitim deželam in pomoč tej organizaciji za rešitev palestinskega spora - Začetek pogajanj za trgovinsko pogodbo
MOSKVA, 19.	—	Maršal	skupna	volja,	da	delujeta	za
Bulganin in Guy Mollet sta danes ob 19.40 po moskovskem času podpisala končno poročilo o razgovorih in skupno izjavo o kulturni izmenjavi med obema državama. Izjava se glasi:	«Med	razgovori, ki so
potekali v prijatejlskem ozračju in v prisrčni iskrenosti ter v duhu medsebojnega razumevanja, so se izmenjali pogledi o francosko-sovjetskih odnosih ter o sredstvih za njih izboljšanje, kakor tudi o celotnosti mednarodnih vprašanj.
Prišlo je do koristne disku sije in o številnih vprašanjih se je pokazala skupnost stališč obeh vlad. O točkah, glede katerih se nasprotje mnenj ni moglo zmanjšati, so razgovori privedli vsaj do boljšega razumevanja medsebojnih stališč.
Predstavniki obeh vlad soglasno ugotavljajo, da se dobri odnosi med Sovjetsko zve. zo in francosko republiko, ki ju veže dolga tradicija prijateljstva, razvijajo na podlagi medsebojnega razumevanja in spoštovanja
Obe vladi, ki ju navdihuje
zmanjšanje mednarodne napetosti, sta priznali, da razvoj in izboljšanje francosko-sovjetskih odnosov na področjih, ki odgovarjajo interesom obeh držav lahko prinese bistven prispevek k okrepitvi miru m mednarodne varnosti.
Obe vladi sta dalje z zadovoljstvom ugotovili dosedanje izboljšanje v mednarodnem položaju. Toda upoštevajoč, da med državami ni še nujno potrebnega zaupanja, so predstavniki Francije in Sovjetske zveze poudarili svojo odločno voljo za uvedbo ukrepov, ki naj okrepijo medsebojno zaupanje in izboljšajo odnose med državami, najsi bodo razlike med njihovimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi sistemi kakršne koli.
Predstavniki Francije in Sovjetske zveze poudarjajo pri tem važnost osebnih stikov med voditelji raznih držav io izražajo upanje, da se bodo v prihodnosti taki stiki pomnožili.
Predstavniki obeh vlad poudarjajo svojo privrženost načelom listine Združenih na-
janje mora omogočiti postopno rešitev še nerešenih vprašanj. Poudarjajo tudi voljo svojih vlad, da bodo spoštovale določbe listine, ki nalagajo rešitev vseh sporov z miroljubnimi sredstvi in prepovedujejo grožnjo ali uporabo sile. razen v primeru zakonite obrambe. Poudarjajo svoje prepričanje, da so bistvena podlaga za mirno koeksistenco in prijateljsko sodelovanje med državami medsebojno spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti, nenapadanje in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav.
Izmenjava misli o vprašanju varnosti v Evropi je pokazala skladnost stališč obeh vlad glede dejstva, da imata varnost in mir v Evropi odločilno važnost za ohranitev splošnega miru. Vendar pa se obe vladi nista sporazumeli o sredstvih za rešitev evropskih vprašanj. Obe vladi bosta še dalje sodelovali v interesu o-
goče vzpostaviti mednarodno zaupanje, da bo hladna vojna dokončno odpravljena, da se bo tekma v oboroževanju u-stavila in bodo narodi na ta način rešeni grožnje nove vojne.
Predstavniki obeh vlad so med svojimi razgovori obširno proučili vprašanje razorožitve. Strinjajo se v tem, da je to vprašanje v sedanjih pogojih nujno mednarodno vprašanje. Prepričani so, da bo njegova rešitev imela izredno važno vlogo, kar se tiče zmanjšanja mednarodne napetosti, okrepitve zaupanja in olajšanja vojaških bremen Vlada francoske republike in vlada ZSSR bosta nadaljevali svoje napore, da pride v okviru OZN do sporazuma o razorožitvi. Obe vladi poudarjata bistveno važnont jedrne razorožitve in nujnost, da se a-tomska sila uporabi v izključ. no miroljubne namene. To o-tane njih skupen smoter in
krepitve splošnega miru,^ za j obvezali se bosta, da ga dose-
rešitev še nerešenih važnih vprašanj. Prepričani sta, da bo z njihovimi napori in z napori vseh vlad, ki jih navdi-
rodov, katere dejansko izva- huje ista volja po miru, mo-
Hazdi/ojenust i/ krščanski demokraciji ler polemika med (ionello in Fanta ni jem
Tudi nei povratku iz Švice Martino ni spremljal GroncHija • Ca* randini je obrazložil inozemskim novinarjem politiKo radikalov
(Od našega dopisnika) krščanske demokracije pa je
RIM, 19. - Bivši nredsednik rekel- da n?spr“lujej°
, ,	’.	...	...	mu monopolu, ker se bojijo,
vlade in voditelj odporniške- (ja to jmelo za posledico ga gibanja Ferruccio Parri v nadvlado cerkve nad državo.
Tred štirimi leti priti in^eset do dvanajst ti-'( ^ dipendentistov sloven-
t hocro<i,losti- Kljub vsemu e'io tem tisočem po-,\li 'da so bili neodvisni jL * v vseh političnih ‘ddipendentislom prav »®!>i! nnibližji. Nihče še ni 5' na ' so bih eni in dru-Av *adnJ‘h m predzadnjih l(l ^ 1 deležni koncentrič-}rit^adov s strani istih na-•»-•	o«. po[e0 tega pa je
c1tistični stranki gl u-
‘"‘“K	**»“	e-	*-
i.i«it dejstoo, da so ne-\ sOciaIisti prav v zad-k >v-°Su doživeli zgodovin-tfI9o v svoji dosledni ? **<• pravilno usmeritev delavskega giba-'*• v notranje bodisi
svojih govorih večkrat poudarja, da je krščanska demokracija najbolj pisana stranka v Italiji, ker mora zagovarjati istočasno nasprotujoče si interese svojih številnih pristašev, ki gredo od delavcev in kmetov pa do uradnikov in bogatašev. V sedanji predvolilni borbi, ko vedno bol; prihajajo do izraza predstavniki trojne delodajalske zveze ob pomoči Vatikana Fanfanijevemu integralizmu, je logično, da se vedno več govori o sporu med Fanfani-jem in nosilcem nasprotnih idej, ki je minister Gonella. Danes je Gonella v Villa Franca med svojim volilnim govorom odgovarjal vatikanskemu glasilu na njegove napade Dejal je, da katoličani ne postavljajo vprašanja verskih monopolov ali verskih razlik, saj vendar krščanska demokracija sodeluje danes v vladi z marksističnimi in liberalnimi strankami.
Največjo radovednost pa je vzbudila objava pasma, ki ga je poslal Gonella Fanfaniju. in v katerem je rečeno, da se mu zahvaljuje za njegova pojasnila v Bologni ter zatrjuje dalje, da je uil vedno za sodelovanje med strankami demokratičnega centra. Se bolj zanimivo pa je, da je bila ena vrsta pisma cenzurirana. Gonella je posredno zanikal obstoj pisma, kar pomeni, da se dvoboj med Uo-nello m Fanfanijem nadaljuje na čuden način: z objavo izjav in z njihovimi zanikanji. prav ta dvoboj pa je dokaz obstoja nesoglasja v krščanski demokraciji glede zelo važnih vprašanj, ki ne zadevajo samo sedanje volilne borbe, temveč tudi politične smeri krščanske demokracije po volitvah,
Martino se je nocoj vrnil v Rim naravnost iz Zuricha. Kaj je počenjal v Švici, se točno ne ve. Za trdno pa se ve. da ni spremljal Gronchija pri njegovih obiskih in se tudi ni vrnil z njim To je ponovni dokaz, da se predsednik republike in zunanji minister ne gledata prav rada zaradi že znanega spora okrog izvajanja sklepov Gronchi - Coty.
Na Martinovi zunanjepolitični liniji so tudi komentarji reakcionarnega tiska o rezultatih francoskega obiska v Moskvi. Ta tisk označuje rezultate kot nezadostne !n obist za propadel. Italijansko javno mnenje je nasprotno takšni oceni, saj je italijanski tisk na splošno ugodno ocenil francoski obisk in s tem se bolj osvetlil neplodno Martinovo zunanjo politiko. .
Po Pajetti in Micheliniju, ki sta tujim novinarjem v Rimu obrazložila politiko KPI m MSI. je bil danes na vrsti ra-dikalski prvak veleposlanik Carandini Dejal je med drugim. da se hoče radikalna stranka uvrstiti med levo opozicijo z ene ter krščansko de mokracijo z druge strani kot laična stranka.
Dodal je, da gledajo radikali z velikim zanimanjem vse kar se dogaja v ZSiiR, ter’je želel, da bi Italija postala nujen element v mednarodnih odnosih, kajti »jasno je, da se med Vzhodom in Zahodom nekaj dogaja«. Carandini je dalje dejal, da gledajo radikali na Nennija s simpatijo, čeprav postavljajo pred ESI točne zahteve de-mokiratičnih jamstev, filede
Jutri bodo zopet številna volilna zborovanja najvidnejših političnih 'osebnosti. Se-gni bo po dolgem času govoril v Palermu, nato pa v naslednjih dneh v Turinu, Bologni in Milanu.
A. P.
Z ovirami oa opozarjalo Iraocoski kmelje oa svoje lelave
PARIZ, 19. — V številnih okrožjih Francije so danes na poseben način demonstrirali z namenom, da bi med drugim opozorili na kočljivo vprgšanje poljedelskih proizvodov, ki jih ne morejo vnovčiti. Kmetje so postavili na vseh cestah raznovrstne ovire. Ponekod so te ovire cesto popolnoma zaprle, drugod pa so bile «premične» ali «e-lastične«. Neki avtomobilist se je paradi goste megle zaletel v drevesna debla, ki s-o bila nekje med Bordeauxom in Lesparrom postavljena čez cesto; avtomobilist si je pri tem poškodoval nogo. To pa je bila pravzaprav edina večja nezgoda* ki se je pripetila kakemu vozaču. Premične ovire so obstajale v tem, da so nekateri avtomobili vozili zelo počasi ter s tem ovirali avtomobile za seboj. «E-las-tične« pa so bile skupine avtomobilov, ki so se le od časa do časa toliko umaknile, da so pustile prost prehod drugim avtomobilom.
Ko so vozili mimo teh o-vir, so potniki na avtomobi-
banja in zahteve poljedelcev. V zahvalo za pokazano dobro voljo so potniki marsikje prejeli steklenice odišavljenega mleka, kot se je zgodilo v nekaterih krajih okrožja La Manche ali pa, kot v okrožjih Herault in Gard, kozarec tamkajšnjega odličnega vina.
Vendar pa so v okrožjih Saone in Loire agenti republikanske straže uporabljali tudi solzilne bombe, zato da so uspeli odstraniti zapreke, ki so ovirale promet. V nekem majhnem kraju so demonstranti uporabili občinski pogrebni voz, zato da so organizirali sprevod, ki je potem zaprl promet na cesti. Po cesti Pariz-Dieppe in na drugih cestah, ki vodijo iz prestolnice proti zahodu, so ponekod za ovire uporabili traktorje.
Francoskim kmetom gre zlasti za to, da bi dosegli povišanje cene mleka, znižanje cen nekaterih krmil in pa državno podporo za izgubo, ki so jo utrpeli zaradi mraza preteklo zimo.
Mie Hunskim minlslm ml usmrlilve
NIKOZIJA, 19. — Uradno ::e potrjuje, da se je v severno-zahodnem področju Cipra pričela široka operacija, ki se je udeležuje več kot tisoč mož, ki preiskujejo naselja in tudi estalo pokrajino. Da bi bili prebivalci iznenadeni, so bile vse telefonske zveze, ki povezujejo središče pokrajine pre. trgane. Poleg vojaških čet se operacije udeležujejo tudi helikopterji ter izvidniška letala.
Po Londonu se je raznesla
vest, da so nekateri člani bri-lih dobili letake, na katerih | tanske vlade prejeli grožnje so bili opisani vzroki tega gi- I od organizacije EOKA zaradi
ODLOČEN GOVOR PREDSEDNIKA NASERJA
«Lahko	dobavljam
kjer	hočemo in kolikor hoiemo»
usmrtitve Karaolisa in Deme-triouja. Scotland Yard preiskuje med ciprskim prebival, stvom Londona, da bi ugotovil, če so člani EOKA tajno prišli v Veliko Britanijo. Člani varnostne slitžbe, ki imajo nalogo. da ščitijo ministre, so dobili orožje in prejeli ukaz. da poostrijo pozornost nad u-radi in zasebnimi stanovanji članov vlade. Tudi okrog turškega poslaništva v Londonu je okrepljenastraža, ki naj prepreči eventualne demonstracije.
Anglija odklanja nov statut za Aden
ADEN, 19. — Britanski minister za kolonije Lloyd je govoril pred zakonodajnim svetom v Adenu. Izključil je, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do ‘korenitih sprememb v kolonialnem statutu za Aden, in to zaradi, strateških in ekonomskih vzrokov. Ustavne spremembe bi lahko prišle čez čas.
Izjava je zbudila nezadovoljstvo v zakonodajnem svetu. Nekateri člani sveta so izjavili, da se lahko pričakuje nastop nacionalistov, kot se je to že večkrat zgodilo, zlasti pa še v preteklem marcu.
Egipt ni vplivno področje nobene države ali skupine držav
ALEKSANDRIJA, 19. — E- skusom, da bi nas ovirali ali
giptovski predsednik Gamal Naser je danes govoril v pomorski akademiji v Aleksandriji. Med drugim je dejal: »Egipt je svoboden, da lahko prejme orožje v katerem koli trenutku in v kateri koli količim. Vsakršna akcija, ki bi hotela omejevati to svobodo, bo smatrana za napadalno dejanje sovražnikov«. Naser je nato poudaril, da «n->-bena država ali skupina držav ne moreta smatrati Egipta za vplivno področje«.
Se bolj določeno je potem Naser pokazal na zahodne velesile, katerih predstavniki so se pred kratkim sestali v Parizu, da bi med drugim proučili vprašanje dohav orožja Srednjemu vzhodu, ko je delal; «Nobena država ali skupina držav se ne more sestajati v Parizu, da bi odločala o tem, kaj sme Egipt storiti. Mi smo popolnoma neodvisna država in branili bomo to neodvisnost do zadnje kaplje r.aše krvi. Prosti smo, da si lahko nabavimo orožje, kjer hočemo, kadar hočemo in ko-l.kor hočemo in to kljub po-
omejevali našo oborožitev. Vsakršen poskus omejevanja naših dobav orožja, je dejal Naser, bo smatran za napadalno dejanje na škodo E-gipta«.
Nato je svoj govor naslovil na mlade častnike ter je nadaljeval: «Ne pozabite, da ste prisegli da boste imeli za svojega sovražnika vsakega sovražnika Egipta«.
Ko je ponovno zatrdil, da Egipt ne bo dopustil nobeni državi ali skupini držav, da bi odločala o njegovi bodočnosti, da bi ga nadzirala ali mu diktirala svojo politiko, je Naser zaključil: »Mi smo svobodna država in naso politiko nam diktirajo naše koristi. naša neodvisnost in naše dostojanstvo«
Po slovesnosti v pomorski akademiji je predsednik Naser odšel v vojno pristanišče, kjer s'i je ogledal enote e-giptovske mornarice, ki so bile pred kratkim dobavljene v državah vzhodne Evrope. Temu delu slovesnosti niso smeli prisostvovati niti domači niti inozemski novinarji.
Vojaške sile ZDA in NATO se ne bodo zmanjšale
PARIZ, 19. — Predstavniki zahodnih vojaških sil so da.i danes izjave, ki so kaj malu v duhu tesne volje po razorožitvi. Tako je dejal general Lauris Norstad, ki bo v nekaj mesecih zamenjal Gruenther-ja na mestu vrhovnega poveljnika atlantske obrambna skupnosti v Evropi, da napovedano zmanjšanje sovjetskih vojaških sil ne bo smelo vplivati na načrte NATO, zlasti pa, da se ne sme zmanjšati število atlantskih vojaških sil.
Maršal Montgomery pa je dejal, da bodo vojaške sile NATO opremljene z ameriškim atomskim orožjem. «Ce bomo napadeni, je rekel Mont-gomery, bomo uporabili kar atomsko orožje. V vsaki totalitarni vojni, kot bi bil n. pr. spopad med Vzhodom in Zahodom, se bo atomsko orožje uporabilo takoj v začetku.«
Ameriški obrambni minister Wilson je izjavil, da ZDA ne bodo sledile Sovjetski zvezi, da bi zmanjšale število svojih vojaških sil, in hočejo za nedoločen čas ostati pri številu okrog 2,450.000 moz. Pac pa je general Lawton, šef uprave oboroženih sil ZDA, pred senatno podkomisijo za določanje kreditov izjavil, da se bo ameriška kopna vojska v prihodnjem proračunskem letu zmanjšala za 5 odstotkov in bo torej imela 1.034.100 mož.
PNOM PENH, 19. — Princ Norodom Sihanouk je sprejel uradni vabili za obisk SZ in CSR, ki sta nedavno priznali Kambodžo. Datum obiskov še ni določen.
BEOGRAD, 19, — 22. maja bo prispela v Beograd delegacija češkoslovaških nuklearnih znanstvenikov in strokovnjakov. Člani delegacije se bodo z jugoslovanskimi zastopniki razgovarjali o sodelovanju obeh držav na področju uporabe atomske sile V miroljubne namene.
žeta
Obvezal; se bosta tudi, da pride do temeljnega sporazuma, na podlagi katerega naj se najdejo ukrepi za bistveno znižanje oboroženih sil držav s primernim mednarodnim nadzorstvom, ki naj ga spremlja odgovarjajoče znižanje oborožitve in v prvi vrsti znižanje oboroženih sil in oborožitve petih velesil.
Francoska vlada priznava važnost odločitve sovjetske vlade, da enostransko zmanjša svoje oborožene sile in svojo oborožitev. Francoska vlada je prepričana, da je ta odločitev take narave, da lahko olajša napredovanje sedanjih pogajanj o razorožitvi.
Proučila so se tudi vprašanja, ki se tičejo gospodarske in tehnične pomoči nezadostno razvitim deželam. Francoska in sovjetska vlada izrekata svojo popolno soglasnost, kar se tiče nujnosti skupnih naporov. da se tudi gospodarska in tehnična pomoč nezado-stno razvitim deželam, ki bi omogočila vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med državami in bi predstavljala prispevek k zmanjšanju me"dnarodne napetosti. Njen glavni namen mora biti ta, da se dovoli državam. ki bodo pomoč uživale da bolj naglo napredujejo s sredstvi, ki jih bodo svobodno izbrale na poti gospodarskega in socialnega napredka.
Zaradi tega sta obe vladi mnenja, da imajo Združeni narodi lahko bolj kot kdaj koli koristno vlogo na tem področju. Sovjetski voditelji so bili pbveščeni o načrtih francoske vlade na tem področju. Ti so z naklonjenostjo sprejeli temeljne ideje, pri čemer pa so si pridržali pravico, da pozneje izrazijo svoje mnenje o načinu izvajanja načrta, ki jim je bil p-edložen in ki zasluži temeljito proučitev.
Francoski voditelji bodo v istem duhu razumevanja proučili sovjetske predloge, ki se tičejo evropskega sporazuma o gospodarskem sodelovanju.
Med izmenjavo misli so predstavniki Sovjetske zveze in Francije proučili položaj na Srednjem in Bližnjem vzhodu Priznalo se je, da zasluži (a položaj največjo pozornost vseh vlad, ki so zainteresirane pri zmanjšanju mednarodne napetosti in okrepitvi splošnega miru. Predstavniki Francije so izjavili, da so z zanimanjem sprejeli na znanje zaključne izjave sovjetskega zunanjega ministrstva o položaju na Bližnjem vzhodu, ki je bila objavljena 17. aprila 1950.
Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta nudili Združenim narodom vso potrebno pomoč pri njihovih naporih za okrepitev miru na področju Palestine in da se izvedejo sklepi, ki jih je s tem v zvezi sprejel \-arnostni svet.
Podpirali bosta pobude OZN za zagotovitev mirne rešitve vprašanj, ki so predmet spora med arabskimi državami in Izraelom, na podlagi, ki no sprejemljiva za prizadete strani. Dali bosta svojo podporo Združenim narodom pri njihovih naporih za izboljšanje usode beguncev.
Predstavniki obeh vlad so proučili rezultate razgovorov, ki sta jih imela v Londonu oba predsednika ženevske konference. Pri tem izrekajo zadovoljstvo nad prispevkom, ki je bil s tem dan pri izvajanju sporazumov lz leta 1954 za okrepitev miru v Jugovzhodni Aziji.
Predstavniki Francije in Sovjetske zveze so si prav tako izmenjali misli o trgovinskem razvoju med obema državama. Sporazumeli so se, da bodo z vsemi sredstvi spodbujali razvoj francosko-sovjetske trgovinske izmenjave in priznali, da to odgovarja medsebojnim gospodarskim interesom ter bo važen čimtelj zbližanja in medsebojnega razumevanja med narodi.
Z namenom, da prispevajo k povečanju in stabilnosti teh izmenjav, so se predstavniki obeh držav sporazumeli o sklenitvi dolgoročnega sporazuma o medsebojni izmenjavi proizvodov. Njih namen je, naj bi ta sporazum predvideval znatno povečanje, leto za letom, tako francoskih dobav strojev
MOLLETOVE IZJAVE O REZULTATU RAZGOVOROV:		
''Duh doseženih od rezultatov, h	rezultatov i jih omenja	ie važnejši poročilo"
opreme za različne pano- da je sporočila sovjetski vla-
ge, surovin in industrijskih proizvodov Sovjetski zvezi, kakor tudi . dobav sovjetskih proizvodov. ki zanimajo Francijo. Dogovorjeno je tudi bilo, da bo sporazum predvideval dobave. ki se tičejo ne samo proizvodov in materiala, ki se tradicionalno izmenjavajo med obema državama, pač pa tudi druge proizvode in material, ki se bodo sporazumno določili.
Predstavniki obeh držav jo se prav tako sporazumeli, da bodo bolj temeljito proučili vprašanje izmenjave potroš-nega blaga in sredstev za o-lajšanje stikov med kupci in prodajalci. Dogovorjeno je bilo. da se bodo pogajanja za sklenitev tega sporazuma, ki naj velja tri leta. začela septembra 1959 v Parizu, tako da bo sporazum lahko stopil v veljavo 1. januarja 1957.
Sovjetski predstavniki so izjavili, da bi ob nc ostoju omejitev in diskriminacije v tfgovini Sovjetska. zveza lah-
ko
di svojo željo, da bi že sedaj prispevala k razširitvi stikov med obema državama na znanstvenem in umetniškem področju; izrekla se je pripravljeno povabiti skupino sovjetskih znanstvenikov in inženirjev, naj si ogledajo naprave francoskega • komisariata za atomsko energijo in organizirati v Parizu predstave baletnega zbora moskovskega gledališča »Bolj-šoj»-
S svoje strani je sovjetska vlada izrazila namen, da še dalje razširi kulturne odnose s Francijo na področju znanosti in umetnosti, zlasti kar se tiče izmenjave knjig in periodičnih publikacij. Obe vladi sta odobrili besedilo skupne izjave, ki je prilož na temu poročilu in ki določa načela in način francosko-so-vjetskega kulturnega sodelovanja.
Predstavniki Francije in Sovjetske zveze so razvili svoje stališče kar se tiče u-slanovitve evropskih organi-
v omenjenem
znatno povečala svoje nabave francoskih proizvodov in v zameno prodajo sovjetskih proizvodov Franciji, tako da bi se na koncu treh let obseg izmenjave med Francijo in Sovjetsko zvezo zvišal približno od tri d-) štirikrat v primerjavi z letom 1955.
Predstavniki oben vlad so z zadovoljstvom sprejel^ na znanje sporazum o ustanovitvi pomorske proge med francoskimi pristanišči in sovjetskimi baltiškimi pristanišči-
Predstavniki obeh vlad so posvetili posebno pozornost vprašanju kulturne, znanstvene in tehnične izmenjave med Francijo in Sovjetsko zvezo. Z zadovoljstvom so u-. gotovili popoln sporazum o nujnosti čimvečjega razvoja te izmenjave. Francoska vla-
razdobju I zmov, zlasti na področju u-
porabljanja atomske sile v miroljubn, namene. Obe vladi se strinjata o sodelovanju na tem področju in zlasti v okviru druženih narodov.
Francoski predstavniki so obrazložili svojim sovjetskim kolegom vprašanja, ki se postavljajo v Alžiru. in politiko. ki jo tam izvaja francoska vlada.
Sovjetski ministri <-o izrekli upanje, da bo francoska vlada, boreč se v liberalnem duhu ,ki jo navdihuje, znala dati temu tako važnemu vprašanju primerno rešitev v duhu našega časa in v interesu narodov-
Predstavniki obeh vlad so si čestitali za rezultate medsebojnih razgovorov in so poudarili koristnost obnovitve takih stikov.
0
MILAN, 19. — Predsednik
republike Gronchi je danes na povratku iz Švice prispel v Milan. Popoldne je v San Donato blizu Milana obiskal industrijsko središče ENI, ki je bolj znano pod imenom «Metanopoli»- Tu ga je sprejel predsednik ENI inž- Mat-tei, ki je imel pozdravni govor. X svojem odgovoru je Gronchi med drugim omenil nekatera vprašanja gospodarske politike v Italiji in je pripomnil, da gre predvsem za vprašanje meja med privatno iniciativo in' državno intervencijo, ter je dodal, da pri tem niso kdo ve kaj potrebne doktri-nske in teoretične diskusije:	«Dežela, ki
gre naprej, kakor naša, nima potrebe poživljati akademij, pač pa mora reševati vprašanja.«
«Privatna pobuda, je dodal Gronchi, ima prvovrstno važnost in široka področja, da razvija svojo energijo. Toda ne more se prepustiti sami sebi, če se hoče izogniti nevarnosti, ki se v praksi zelo pogosto ponavlja, da bi prevladal zakon dobička, ki teži za tem, da splošni interes zamenja ali nadomesti s parti-kularističnim interesom.«
Brazilski parlamentarci na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD, 19. — Danes po-poldne je prispela v Beograd delegacija brazilskega parlamenta. Vodja delegacije, podpredsednik komisije za zunanje zadeve Vargas je ob prihodu na beograjsko letališče izjavil:	((Veseli	me,	da	smo'
prišli v Jugoslavijo. Prinašamo jugoslovanskemu ljudstvu prijateljske pozdrave naroda in delavcev Brazilije.«
Popoldne je delegacijo sprejel predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade.
Pomoč ZBJ španskim invalidom
BEOGRAD. 19.	—	Zveza
borcev Jugoslavije in Zveza vojnih invalidov Jugoslavije sta poslali združenju španskih invalidov antifašistov, ki deluje v Franciji, pomoč 400.000 dinarjev, da bi olajšali težko stanje španskih invalidov in antifašistov.
Voditelji SZ povabljeni v Pariz - O Alžiru niso govorili €uradno> Hruščev poudarja podporo vsem narodom, ki se borijo za neodvisnost
MOSKVA, 19. — Po podpisu skupne francosko-sovjetske izjave je predsednik francoske vlade Mollet izjavil; «To je dober začetek, kaj ne?« Bulganin je odgovoril: »Je samo prvi korak«.
Se pred podpisom skupne izjave je bil sprejem v Krem. lju na čast francoski delegaciji, katerega se je udeležilo okoli tisoč povabljencev. Na sprejemu je imel Bulganin kratek govor, v katerem je med drugim izjavil, da je bila na obeh straneh želja, da se najde rešitev vprašanj v c-zračju medsebojnega razumevanja. kar pa ie ne pomeni, da je bil dosežen sporazum o vseh vprašanjih. Bilo pa je mnogo napravljeno, da se premaga razdalja, ki loči obe uržavi v njihovih odnosih. «Sovjetska vlada, je doda! Bulganin, dela vse, kar je od nje odvisno, da okrepi in poveča prijateljstvo in sodelovanje med SZ in Francijo, tako da ne bo več padla senca v bodočnosti na naše odnesle. Mislimo, da bo francoska vlada storila isto«-
Mollet je v svojem odgovoru izjavil, da navdaja njegovo vlado ((iskrena želja, da b. Francija mogla imeti vlogo, s pomočjo katere naj razprši ozračje nezaupanja, ki je tako škodilo mednarodnim odnosom po vojni«. Zatem je Molle; dejal, da je napredek, k: so ga dosegli med razgovori bolj važen od zabeleženih nasprotij. Na koncu je izjavil, da moskovski razgovori ((opravičujejo upanje javnega mnenja v izboljšanje francosko-sovjetskih odnosov«.
Maršal Bulganin je med sprejemom v Kremlju izjavil nekemu francoskemu novinarju, da je Alžir trda kost in da mora to vprašanje rešiti Francija v interesu vseh. »A1-ž.rsko vprašanje, je dodal, se ne tiče nas, pač pa Francije, in vse je odvisno od nje«.
Istočasno pa je Hruščev nazdravil #vsem arabskim narodom« v družbi egiptovskega, libanonskega in sirskega poslanika, katerim sta se pridružila že poslanika Kitajske in Burme.
«Mi smo za vse zatirane narode. je dejal Hruščev. Smo za vse tiste, ki se borijo za narodno in socialno osvoboditev. Ni mogoče, da bi zgodovina šla nazaj. Tiste, ki tega ne razumejo, bo tok odnesel. Nekateri zatrjujejo, da Egipt ni zmožen vladati se s svojimi sredstvi- To je smešno. Egipt se je znal vladati, ko se kolonialisti niso še združili v države«.
Hruščev je zatem izjavil, da Sovjetska zveza noče vsiliti svojih pogledov, in da ljudske
demokracije in Kitajska gredo vsaka po svoji poti, ter je zaključil; «Toda mi bomo pod. prli vse tiste, ki se borijo za narodno neodvisnos'«.
Guy Mollet pa je zvečer imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da med razgovor; «ni nihče zahteval od Francije naj se odpove skupnostim in obveznostim, katerim namerava ostati zvesta«. Zatem je Mollet izjavil: »Prišli smo sem, da se bolje spoznamo, in io je bilo Poseženo. Tisti ki so pričakovali več od našega potovanja so bili enostavno slabo obveščeni.« O razgovorih je dalie izjavil, da je »duh doseženih rezultatov boij važen kakor rezultati, ki so razvidni iz poročila«. Zanika, je zatem, da bi bilo prišlo do težav med razgovori. Dejal je. da so govorili tudi o nemškem vprašanju o katerem ni prišlo do sporazuma.
Zunanii minister Pineau ie tedaj izjavil, da sc obe strani strinjata o tem. da je treba najti sredstva za reš-tev tega vprašanja in drugih evropskih vprašanj ne strinjata pa se o načinu uporabljanja teh sredstev. Pripomnil je še. da sovjetska vlada ne nasprotuje načelu združitve Nemčije, ne strinja pa se z metodami. p:i katerih raj do združitve pride.
Mollet je tudi dejal da ie sovjetskim predstavnikom sporočil. da bi jih z veseljem spre jel v Franciji. Dan obiska ni bil še določen, toda razgovori o tem se bodo nadaljevali pr. diolomatski poti.
Ko so ga vprašali a pojasnila o alžirskem vprašanju, je Mollet odgovoril: «To ie izključno francosko vprašanje«, in je dodal, da o tem niso govorili v nobenem trenu'ku u-radnih razgovorov. O tem so govorili na sinočnjem sprejemu in so se nato sporazumeli, da bodo to vprašanje omenili v uradnem poročilu zaradi njegove važnosti.
Zunanji minister Pineau je s svoje strani dejal, da obs'a-ja glede tega še preeedent, ker je bilo to vprašanje omenjeno tudi v poročilu o razgovorih z maršalom Titom. Zaradi tega bi se lahko čudili če ne bi o tem govorili v Moskvi. Dodal je še, da je povsem normalno. da Francija o tem govori z. ostalimi člani Združenih narodov, ker se je to vprašanje že obravnavalo v tej organizaciji in je možnost, da se bo o njem zopet govorilo. Pineau je opolnoči odpotoval z vlakom v Leningrad skupno z nekaterimi člani delegacije. Mollet pa bo odpotoval jutri zjutraj v Pariz.
Nocoj je Mollet govoril po sovjetski televiziji sovjetskemu ljudstvu.
Arabci bodo predložili alžirsko vprašanje VS
PARIZ, 19. — Včeraj je bila v Grenoblu velika demonstracija, ko bi morai s tamkajšnje postaje odpeljati vlak z rezervisti, določenimi za Alžir. Demonstranti so poškodovali progo in onemogočili odhod vlaka. Tudi drugi vlaki niso mogh voziti skozi Grenoble. Današnja «Humani-te» poroča o podobnih dogodkih še po drugih krajih Francije. Zdi ;-e, da gre za akcijo komun stičr e partije, ki baje namerava začeti široko kampanjo za zapustitev Alži-ra.
Iz Alžira prihajajo nadaljnje vesti o bojih s smrtnimi žrtvami, ki gredo tudi danes v deset ne. Tako baje v gorati pt krajini v južnem Alžiru padalci, spaiiji in orožniki s pomočjo čet ki so prispele s helikopterji, zasledujejo sikupino okrog 100 upornikov. ki so od včeraj obkoljeni. Kakih 20 upornikov je bilo ubitih v spopadu blizu Gentisa v okrožju C on stan ti-ne. Na francoski strani so bili štirje mrtvi ter dva ranjena. V spopadu so sodelovala oklopna vozila in letala. V spopadih pri Marniji in Boni je včeraj padlo 34 upornikov.
V neki zasedi so padli trije Evropejci, med njimi neka ženska. Blizu Tamde, 125 km od Marakesa sta bila ugrabljena dva francoska go.-.dna paznika, ko sta se v avtonio* bilu peljala nadzirat neko delo.
Politični odbor Arabske lige. ki je zaključil svoje peto zasedanje danes zjutraj v Damasku. je objavil poročilo, ki pravi, da je odbor zaslišal tudi predstavnike alžirske o-svobodilne fronte ter sklenil:
1. da pošlje vsem delegacijam arabskih držav v OZN navodila, naj predložijo alžirsko vprašanie Varnostnemu svetu OZN;
3. da vztraja pri zahtevah, nai francoska vlada preneha vojaške ukrepe ter prizna pravico Alžira do neodvisnosti, in da stori enako z i-stim namenom pri drugih velesilah.
KARAČI, 19. — Pakistanski ministrski predsednik Choudry Mohamed Ali bo odpotoval v Peking 2. junija. Njegov obisk v LR Kitajski, ki bi moral biti že v maju, se je zakasnil zaradi krize, ki je nastala y njegovi stranki.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 23.8, najnižja 15.9, ob 17. uri 20.6, zračni tlak. 1010,1. veter 13 km, vlaga 58 odst., nebo 9 desetin pcco.a-čeno, morje lahKio razgibano, temperatura .morja 18.
i	šyii lil	iTb
		
m n	
11 /	
	
/,;>A \	" -
m Ha	s
UPI UP?	||li			
v ?Bf	1« a f		U	i 1
flif	lil			KPi/l
Danes, NEDELJA 20. maja
Bernardin, sp., Mb Odar ,* Sonce vzide ob 4.29 in	, na
19.34. Dolžina dneva 15-0^v ,57, vzide ob 15.27 in zatone	_ • '
Jutri, PONEDELJEK 21. maj
Feliks, spok., Jelina .
PROUSIMU ŽBURUVANJE JRŽAŠHE UMIJE NA 1RGU PERUUlMO
Danes odločitev o usmeritvi volivcev liste »Trst Tržačanom"
Že sinuči je kandidat in bivši občinski svetovalec Carla ‘lolloy opozoril indipendentistične volivce, naj ne glasujejo za stranke, ki so bile do sedaj na oblasti, za desničarske liste in za MEN
Sinoči je »Tržaška unija« organizirala na Trgu perugi-no protestno zborovanje proti izključitvi njihove kandidatne liste za tržaške občinske volitve. Zborovanja <e je udeležilo mnogo ljudi, ki so med dvema govoroma izrazili ogorčenje proti krivičnemu ukrepu okrožne volilne komisije, ki je zaradi neke formalne napake izključila in-dipendentistično listo. Prvi je govoril Valerio Borghese, ki je poudaril, da m več skoraj nobene možnosti, da bi priznali njihovo listo. Dejal je, da kar se je zgodilo z njimi, potrjuje, da so se italijanske nacionalistične stranke bale njinove afirmacije in da so jim zaradi tega onemogočili •udeležbo na prihodnjih volitvah. Hkrati pa je protestiral tudi proti nedemokratičnemu ukrepu oblasti, ki so jim o-dobrile zborovanje na Trgu Ferugino in ne na nekem drugem tpgu v središču mesta, kot so zaprosili.
Za njim je govoril dosedanji občinski svetovalec Carlo T01-loy, ki je dejal, da je bilo zborovanje skjicano. da protestirajo proti izločitvi njihove liste za občinske volitve. fc> to izločitvijo je bila storjena velika krivica neštetim volivcem, ki so na preteklih volitvah glasovali za indipen-dentistično listo. Ukrep je bil protidemokratičen, ker je bil neupravičen. Nato je Tolloy podrobno obrazložil, kako se je zgodilo z njihovo listo, povedal. da so bili vsi dokumenti, ki jih zakon predpisuje, vloženi skupno s spi."k o ni kandidatov in da se je okrožna volilna komisija spotaknila ob formalno pomanjkljivost anagrtffskih podatkov pri vsakem imenu kandidata, vpisanega na seznamu. Ti podatki pa so bili vpisani na orla-lih dokumentih, ki so bili tertu spisku priloženi in ki so dokazovali istovetnost posameznih kandidatov. Na o-snovi teh dokumentov, je dejal Tolloy, je bilo nemogoče zamenjati eno osebo z drugo, čeprav bi jlo za soimenjaka.
ZBOROVANJA
BOVlSHE SOCIALISTIČNE
Zrtak za občinske volitve
Znak za pokrajinske volitve
Danes
PADR1CE ob 17.30 govori Bogo Samsa. KOLONKOVEC ob 20. uri govorita F. Stoka in V. Kenda.
Dalje je Tollov poudaril, da oblasti <■ takšnim ravnanjem ne prispevajo k pomiritvi duhov in k mirnemu sožitju na tem področju- Zavrnil je lažnivo pisanje desničarskih časnikov, češ da so sami povzročili izločitev liste #Trst Tržačanom«. Dejal je, da ni res, da bi se kdorkoli vmešaval ali izvajal nad njimi kakršenkoli pritisk v tem pogledu.
Nato je povedal, da sta o-krožna komisija in vladni komisar zavrnila priziv za priznanje liste za volitve Sedaj pa je Trža'ka unija vložila priziv na prizivno sodišče. Ce se bo tudi ta instanca izrea-la za nepristojno, je dejal ToIloy, se bodo pritožili na vrhovno kasacijsko sodišče. Toda volitve so blizu in je zato nujno, da indipendt nti-stični volivci vedo, za koga bodo, oziroma za koga ne smejo voliti. O lem bodo dokončno sklenili na današnjem zborovanju kandidatov in predlagateljev liste, ki bo v Ulici sv. Frančiška 2. Pozval je vse indipendentistične volivce. da ne smejo glasovati za rtranke. ki so bile do se-
zborovanja je nov dokaz navdušenja in čuta odgovornosti tržaških ljudskih sil. Med misinskimi in klerikalnimi provokatorji je bilo opaziti tudi nekaj duhovnikov in znanih • republikanskih elementov.
Ob tej priliki se je tudi jasno pokazala hujskaška vloga «Piccola». Kvestura ni dovolila postavitve govorniškega odra nasproti Lloydovi palači. s čimer bi se preprečilo motenje provokatorjev, ter je ukazala, da mora biti govorniška tribuna na kraju, kjer so nato fašisti uprizorili svojo gonjo. Opazila se je tudi prevelika vnema nekega komisarja javne varnosti, ki je znan po svoji nestrpnosti do delavskega gibanja. Omeniti je tudi treba, da je kljub o-gromnemu številu policijskih sil skupini razgrajačev uspelo napasti in poškodovati poslopje Doma pristaniških delavcev. KP poziva vse prebivalstvo, naj spoštuje predpise odbora za volilno premirje, da se prepreči motenje volilne kampanje.
Uredniki ..Prim. dnevnika" tožilo ..Demokracijo"
Ze ko je pred tedni »Demokracija« zagrozila s tožbo našemu listu, smo poudarili, da je v njej več koi preveč psovk in obrekovanja, ki nudijo dovolj materiala za tožbo Agnel-lettovega glasila. Ker pa je sedaj dr. Agnetletto grožnjo izpolnil in naš dnevnik toži, so njegovi uredniki včeraj vložili tožbo proti «Demokraciji» zaradi ponovnega lažnivega obrekovanja z očitnim namenom, da urednike izpostavi sovraštvu in zaničevanju. Upamo, da bo sodišče tudi za postopek proti »Demokraciji« odredilo razpravo »per direttissima«, kot je storilo za razpravo proti našemu dnevniku. Kot je našim čitateljem znano, se mora ttDemckracija« zagovarjati pred sodiščem tudi zaradi obrekovanja goriškega duhovnika Komjanca.
Razprave proti našemu odgovornemu uredniku pa še ni bilo, ker sodišče v pozivnici ni navedlo njenega datuma in ure.
Zavod za sirote delavcev
Predsednik nacionalne ustanove za pomoč sirotam delavcev je sporočil vladnemu generalnemu komisarju, da bo ustanovil v Trstu zavod za siiote delavcev. V teh zavodih vzgajajo otroke do take starosti, ko se lahko zaposlijo.
IZPRED KAZENSKEGA SOD1SČA
MLADOLETNI TATOVI NA ZATOŽNI KLOPI
Samo tri so obsodili, ostale pa se oprostili, ker so jih smatrali za neodgovorne za svoja dejanja
Objaviti obtožnico proti 18
obtožencem, med katerimi je velika večina mladoletnih tatičev, bi bilo zaradi pomanjkanja prostora nemogoče: obtožnica obsega namreč 7 gosto pisanih listov z 62 točica-mi. Levji delež teh točk je padel na ramena 24-letnega Gina Stibilija iz Domus Civi-ca 3 in komaj 17-letnega Angela S., ki so ju obtožili cele vrste tatvin najrazličnejših predmetov. Mladeniča sta sama ali s pomočjo drugih vdirala v ustavljene avtomobile ter kradla od aktovk do dežnin plaščev in malo vrednih škatel, pri čemer sta celo s silo odpirala vozila ali pa rezala platnene strehe.
Ostali mladoletni obtoženci po drznosti niso dosti zaostajali za prvima dvema, vendar je bilo njihovo delovanje znatno manjše- Sedaj pa so se vsi skupaj znašli na zatožni klopi, a najhujša obtožba je bila organizacija kriminalne ekupine. Te in številnih tatvin so bili obtoženi poleg prvih že imenovanih tudi 20-letni Adriano Signo-retto, 16-letni Aldo B.,	17-
letni Aldo S.. 16-letni Ennio C-, 19-letni Rc-mano Civita iz
daj na oblasti, za monarhiste PREDVOLILNA ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIAL. LISTE
ali podobne liste. Indipenden-1 tistic-ni volivci, je dejal Tol-' loy, morajo voliti po svoji vesli za tiste liste, ki imajo v svojem programu tudi indipendentistične zahteve. Opozoril pa je volivce tudi na listo MEN. ki se predstavlja ljudem pod sleparskim znakom proste cone in drugih zahtev gospodarskega značaja. Tolloy je dejal, da so na tej listi ljudje, ki hočejo braniti samo ozke interese nekaterih veletrgovcev in da zato indipendentisticni volivci ne smejo voliti zanje.
Huda kršitev svobode govora in zborovanja
Tiskovni urad PSI sporoča, da bi morala včeraj ob 12. uri govoriti v Ul. Duca d’Aosta študent Arnaldo Bressan in dr. Aurelia Gruber Benco. Komaj je Bressan spregovoril, in sicer z zelo umirjenimi besedami, ter načel vprašanji univerzitetnih študentov, je skupina meščanov začela razgrajati, tako da je spravila v resno nevarnost govornike. V tem trenutku je posegel vmes policijski komisar, ki je dejal, da ne more policija preprečiti izgredov in zajamčiti pravico govora govornikov ter je zato sklenil, da prekine zborovanje z razlogom, da krši javni red.
Vodstvi PSI in gibanja «U-nita Popolare« opozarjata javno mnenje na dejstvo, da so v tem primeru uporabili zakon o javni varnosti narobe, to je v obrambo razgrajačev in ne v zaščito svobode govora. Zato se bodo predstavniki teh dveh skupin umakni, li iz odbora za volilno premirje, če ne bo poskrbel za spoštovanje svobode govora. Kar se tiče pomanjkanja zaščite po policijskih silah, se bosta skupini obrnili na parlamentarno skupino PSI, da bo protestirala pri notranjem ministrstvu.
KP
Jutri
SV. MARKO - BROLET ob 16. uri Petronio. ROJAN - Ul. Appiari Ob 20.30 Kenda. PODLONJER ob 20.30 Samsa in Petronio. KONTOVEL ob 20.30 dr. Dekleva.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI za nabrežinsko občino
Danes
SESLJAN ob II. uri govorita dr. Jež in Oliva NABREŽINA ob 18.30 govorijo dr. Jez, S. Perlot, Gerbec, M. Radovič in Oliva.
J u t r 1
M AVHINJE ob 20. uri D Legiša, A. Oliva, S. Colja
CEROVLJE ob 20. uri
A. Markovič, S. Per-tot, Gerbec.
LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za repentaborsko občino
Danes
NA KRIŽIŠČU PRED ŽUPANSTVOM ob 16. uri.
LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za zgoniško občino
Danes
DEVINSCINA ob 19.15. ZGONIK ob 1830 MALI REPEN oh 17.30. GABROVEC ob 20.30.
Izjava
KP nam je poslala naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v izvlečku:
Kp z zadovoljstvom ugotavlja uspeh velikega zborovanja na Trgu Unita. ki se ga je udeležilo več desettisoč prebivalcev, ki so kljub izzivanju in motenju fašističnih in klerikalnih elementov lahko poslušali govor senatorja Ter-racinija in pozdrav F. Gombača v slovenščini. Uspeh
NA TRGU GARIBALDI
izčrpno	obravnaval	vp
Tov. Dekleva je v Trebčah poudaril, da imajo Slovenci pravico uporabljati svoj materni jezik na katerem koli kraju v Trstu
Sinoči je bilo na Trgu Garibaldi zborovanje Neodvisne socialistične liste, na katerem je govoril tov. Bortolo Petronio. Govornik je obrazložil splošni gospodarski položaj Trsta, še posebej pa se je zaustavil in obrazložil vprašanje zaposlitve pomorščakov Utemeljil je nujnost, da vsi delovni ljudje glasujejo za opozicijske kandidate v občinski in pokrajinski svet. da bi s tem onemogočil nadaljevanje dosedanjega početja kamoraških oblastnežev. Nato je očrtal program Neodvisne socialistične liste, poudaril. da so njeni kandidati resnični predstavniki delovnega ljudstva, ker so sami bodisi ročni ah umski delavci, in še posebej pozval prisotne, naj glasujejo zanje. Zborovanje je otvoril tov. Ulieni, zaključilo pa se je z delavsko himno.
V Trebčah je za Neodvisno socialistično listo govoril tov. dr. Jože Dekleva, ki je predvsem poudaril, da odklanja provokacijo Bartolija, ki je hotel s šovinističnimi gesli in frazami prikriti pereča vprašanja. ki tarejo tržaške delavce. Prav tako je odločno odklonil diskriminacijsko politiko omejevanja uporabe slovenskega jezika ter pribil, da imajo Slovenci pravico uporabljati svoj materin jezik kjerkoli v Trstu, pa naj je to šovinistom prav ah ne. Nadalje je govoril o odnosih drugih poli-tičnih skupin do Slovencev, medtem ko je glede Agnelet-tove liste prikazal odnos njenega nosilca do naprednega delavskega gibanja. Ugotovil je, da je ta človek zakrknjen antisocialist in antikomunist ter kot tak nasprotnik vsega naprednega gibanja. Dr. Dekleva je ob koncu svojega govora pozval vaščane, da glasujejo 27. maja za kandidate naprednih strank, predvsem pa za Neodvisno socialistično listo.
Predvolilno zborovanje Neodvisne socialistične liste, katerega je otvoril domačin kandidat Danilo Štubelj je bilo tudi na Opčinah. Govornik
Samsa Bogomil je v začetku govora opisal zgrešeno gospodarsko in socialno politiko dosedanje občinske uprave in ugotovil, da se tržaški župan in njegovi krogi hočejo pred volitvami rešiti iz neprijetnega položaja s ponovnim razpihovanjem nacionalizma in podžiganjem šovinizma.
Večji del govora pa je bil posvečen pravicam Slovencev in borbi za obrambo tukajšnjega slovenskega življa. Ta obramba ni mogoča s podpiranjem in javnim zavezništvom s sedanjim županom, niti s hlapčevskim ravnanjem, ki lahko samo osebno koristi nekaterim politikantom, od katerega pa slovensko prebivalstvo ni imelo nikoli nobene koristi.
Rešitev spora
s tiskarskimi delavci
Na ministrstvu za delo v Rimu so se zaključila pogajanja za novo delovno kolektivno pogodbo za tiskarske u-službence dnevnikov in tiskovnih agencij. Pogajanja so dolgo trajala in je prišlo tudi do stavk, zaradi česar je ministrstvo za delo posredovalo, kar je končno privedlo do uspeha. Obe stranki sta sprejeli predlog ministra Vi-gorellija, da bosta proučili sistem upokojitve, ki bo zagotovil delavcem boljše pokojnine. Razen tega so se založništva obvezala, da priznajo delavcem in uradnikom izboljšanje plač. Spričo tega so dale sindikalne organizacije navodila, naj se stavkovno gibanje takoj preneha.
Sindikalne organizacije so izdale poročilo, v katerem u-gotavljajo ugodni zaključek pogajanj, kar se tiče pokojnin, mezd itd. Obe stranki se bosta sestali v sindikalnem merilu, da spopolnita sporazume in določita nove mezdne razpredelnice.
Prometne nezgode
S pridržano prognozo so morali včeraj kmalu po opoldnevu sprejeti na III. zdravniškem oddelku 74-letno Eliso Persa por. Iacuzzi iz Scale Bonghi, katero je malo prej, ko je prekoračila cesto, podrl na tla s svojim avtom »Fiat 500» Antonio Perlini iz Ulice S. Lazzaro.
Zensko, ki je bila zaradi hudega udarca na glavi v komi je Perlini naložil v avto in jo z vso hitrostjo odpeljal v bolnišnico.
Sest ur kasneje pj se je v spremstvu svoje hčerke zatekla po zdravniško pomoč 84-letna Annunziata Spizzami-glio vd- Pavian iz Istrske ulice, ki je tudi postala žrtev prometne nezgode na Istrski ulici. 2enska se sicer ni spominjala ničesar, njena hči pa je izjavila, da se je motociklist, ki je mater podrl na tla, nadaljeval pot.
Pasianovo, kateri so ugotovili zlom desnega ramena in precejšnjo podplutbo na komolcu, so s prognozo okrevanja v 30 ali 60 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku.
Ko je bil 48-letni delavec Francesco Vidali iz Ul. Roma-gna zatopljen v svoje delo na obmorski cesti pri Seslja-nu je začutil precejšen udarec ter se istočasno znašel na tleh. Mož je ugotovil, da ga je podrl na tla neznan avtomobilist, ki pa se ni u-stavil, da bi mu priskočil na pomoč, temveč je pognal še hitreje in mu izginil izpre.i oči
Kasneje, ko ni mogel več prenašati bolečin, je prišel v bolnišnico in ker je imel zlomljeno ključnico in nekaj reber, so ga zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo verjetno ostal največ mesec dni.
Ul. Soncini. 16-letni Dario S.
16-letni Italo F., celo komaj 10-letni Silvano M., 18-letni Claudio D- B.. 16-letni Giuseppe M., 15-letni Erminio L. in 15-letni Maurangelo L.
Razen nekaterih, so se posebno mladoletniki, in sicer Angelo S-, Aldo B., Bruno C., Dario S. in Italo F. rešili kazni z oprostitvijo zaradi nezmožnosti hotenja in razumevanja. medtem ko sta bila Aldo S. in Aldo C. oproščena zaradi nezmožnosti hotenja. Sodišče pa je proti tem mladim izprijencem sprejelo u-krep ter zanje določilo policijsko nadzorstvo.
Precejšnji del obtožb proti tem mladoletnikom je odpadlo, bodici ker jih je sodišče oprostilo, kot se je to zgodilo z obtožbo organizacije kriminalne skupine s formulo, da dejanja ne obstajajo, ali ker dejanja niso kazniva, ali zaradi pomanjkanja dokazov.
Sodišče pa je spoznalo za krive tretje točke obtožnice, to je tatvine kolesa v Tržiču. Gina Stibilija, Adriana Signo-retta in Romana Civito in medtem ko je prvega obsodilo na poldrugo leto zapora in na 12000 lir globe, sta bila Signoretto in Civita obsojena pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list na 8 mesecev zapora in na. 6000 lir globe.
Med temi mladoletniki pa ■so sedeli na zatožni klopi tudi Giuseppe Donda, obtožen, da ni vpisal izposojenega avta v določeno knjigo, dalje Cecilia Savron in Ada Bieca. ki sta bili obtoženi in tudi obsojeni zaradi neprevidnega nakupa,
(kritiki: i\ pouo(ii,a]
„Zdpeljivec'
v lealro Nuovo
Pred popolnoma zasedenim avditorijem gledališča «Teatro Nuovo« je igralska skupina Pro-clemer-Albertazzii uprizorila sinoči Fabbrijevo komedijo »Zapeljivec«, s katero	je	dosegla
lep /uspeh in žela za odlično izvajanje zasluženo priznanje. »Zapeljivec« je živahna in duhovita komedija, ki je nudila vsem nastopajočim, posebno	pa	Procle-
merjevi in Albertazziju obilo priložnosti za uveljavljanje njunih igralskih kvalitet.
Skupina bo komedijo ponovila danes popoldne ob	16.	uri m
zvečer ob 21. uri. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstčpnic.
nloniini Imcerl v Veriji
Maloštevilno občinstvo je prisostvovalo sinoči simfoničnemu koncertu orkestra Tržaške filharmonije, ki ga je dirigiral znani francoski dirigent Pierre Monteux.
Temu je bila vzrok predvsem slaba izbira sporeda, ki ni mogel zadovoljiti poslušalcev, pa tudi dirigentu in orkestru ni nudil možnosti (če izvzamemo Straussov simfonični poem), da uveljavita svoje sposobnosti.
DANES
KP: ob 11. uri Trg Perugino prof. Alighiero Tondi, Vittorio Vidali; ob 18.30 Milje, Trg Marconi A. Tondi; ob 18.30 Trg Giuliani Calabria in To-minez; ob 18.30 Barkovlje Sa-jovitz; ob 18 Boljunec na trgu Vidali in Lovriha; ob 10 Skedenj Ul. Ronchetto Radich.
V SREDO ob 18.30 Na Trgu Perugino govori Giancarlo Pajetta.
BARTOLI JEVO »VRTNARJENJE«
Bartoli je hotel osrečiti s svojim obiskom tudi prebivalce pri Sv. Alojziju. Ni se jih zbialo m nogo, toda tistih, ki so mu dvakrut uit trikrat zaploskali, je bilo kakih petdeset, vsi ostali bi mu pa raje sami kaj povedali, kot da so ga poslušali. Toda to so -e kat kmalu v začetku onemogočili silno vestni pripadniki varnostne službe, ki pa n. pr. na Velikem trgu niso kazali ttikake podobne vneme, ko je govoril senator Terracini. Vsekakor je Bartoli lahko zadovoljen, da se je s celenni m karabinjerji število njegovih poslušalcev močno povečalo.
Tudi pri Sv. Alojziju je Bartol< na dolgo in široko našteva’ milijarde z a javna dela. Zlasti mil je ugajalo govorni o lepih cestah in vrtičkih. Kot da bi bila kje kaka občinska uprava velikega mesta, kjer sc v štirih le tih ne popravi nobena cesta, se ne sezida nobena stanovanjska hiša, nobena šola. Sicer se. je znal Bartoli v svojem govoru tudi zavarovati, češ občina ne more storiti vs^gu. če 111 dovolj denarju. Nu splošno pa je '.z njegovega govora zvenela tolažba, da ni tako hudo.
Seveda pa ni manjkalo med njegovimi besedami tudi lakih besed, kot so svobodu, demokracija, civilizacija in tudi Kristus ni manjkal. Vse te besede pa so puhle, brez vsebine, so celo hinavske, kadar prihajajo iz ust, ki so že izrekle toliko sovraštva, toliko šovinizma, da ga v Trs tu ni poštenega človeka, ki ne bi vedel, koliko vel ju Bartolijevo besedičenje.
PREDVOLILNO REŠETO
MENOVSKl SVEČENIKI
Na Trgu Unita je bil včeraj obred očiščevanja. Svečenika sta bila zastopnik tržaških kvalunkvistov in glavni vodja kvalunkvistov komediograf Giannini. Stvar se je pripetila na zborovanju MEN, ki kandidira na svoji listi tudi kvalunkviste. Tržaški kvalunkvist. ki je predstavil občinstvu, sestavljenemu po-največ ir trgovcev in njino-vih svojcev, velikega vodjo Giannmija, je dejal: »Doletela nas je čast, da očistimo in ponovno posvetimo Trg Unita dTtalia, da bo Trst pozabil tiste štiri minute s četrtkovega večera, in upamo, da ne bo nikoli nihče več govoril v jeziku, ki ni italijanski.«
G.annini je malce v zadregi ves polasaan odgovoril, da ni nikoli mislil, da bo kdaj postal posvečevalec trgov, tva-to Je dejal, da ga v Trstu preganja zasledovalni kompleks strahu pred sovražnikom, kakor da bi vedno pričakoval. da ga bo kdo zahrbtno napadel. Toda njegov strah pravzaprav ni strah, ker je po nietzschejansko vedno »onstran dobrega in zlega«. Glede Trsta je dejal, da je tu, ker ga je sem postavil sam bog. Kak porednež bi mu pri tem najbrž dejal, da ga je začela postavljati v dana njem smislu Marija Terezija, ker je mož namreč hotel povedati, da služi mesto
zaledju. Z apokaliptičnim L-nom je dejal, da so razprtije med Italijani knve, če si je lahko upal govoriti na Trgu Unita tujec v tujem jeziku.
Kvalunkvisti in «menovci» so se nam torej še enkrat predstavili in se nam pokazali v resnični luči- Le kaj bodo mislili trgovci, ki naj bi bili njihova volilna masa, ki po navadi ne delajo razlike med kupci, med katerimi je tudi mnogo Slovencev. Sicer pa «pecun,a non olet«. Tudi ne vemo. zakaj pošilja MEN slovenskim trgovcem o-krožnice v slovenščini, če je ta jezik v Trstu tuj in če so zato tudi ti trgovci tujci. S tem je MEN povedal o sebi dovolj in mislimo, da se nam ne bo treba več ukvarjati z njimi, da ;e s temi posvečevalci in očiščevalci — ne o-kužimo.
KAJ BI REKEL MAZZINI?
de/icita, ki je bil zelo radodaren, kar se pomoči italijanskim kulturnim in drugim u-sbanovam tiče, a ni imel niti ene postavke, v kateri bi bila namenjena samo ena lira Slovencem. Ce je tako — in je tako — kako si dr. Josip upa in drzne očitati Občinski demokratični listi, da ima v svojem programu točke tn zahteve, od katerih bo V Bicmanjah Agneletto ni- imelo korist samo slovensko
razvoj celo Churchill, Eisen-hotver, Mollet itd.
ADVOKATSKO
MRAČNJAŠTVO
Republikance in sindikalist Cosulich je včeraj na 'trgu Goldoni dejal, da bi bilo zd Slovence najbolje, da se sčasoma asimiliramo. Kes lep u-čenec Mazzinija, ki je med d lugim tudi spoštoval južne Slovane. Bazen tega, če -4 ne motimo, so republikanci tudi pristaši evropskega )ede.ru-lističnega gibanja, toda v Trstu ne morejo prenesti niti bližine naroda, ki živi tu ža trinajst stoletij,
Za Cosulicha pa tudi rte pomeni nič novega 20. kongres KP SZ, čeprav priznavajo novi
ma sreče. Na prvem zborovanju je Agnelettu mlajšemu žvižgala množica domačinov, sinoči pa sta Agneletto starejši in dr. Avgust iz Gorice govorila praznemu trgu. Priznati moramo, da imata oba res dobre živce, da laliko govorita šestim policajem, ki ju ne razumejo, in trem ženicam z isto lahkoto, kot da bi imela pred seboj množico, ki jima «burno pioska«.
Dr. Josip Agneletto je očital dosedanji občinski upravi, da je gradila tfusbals-tgrišča, občinski demokratični listi pa to, da ima v svojem programu gradnjo čitalnic, dvoran za shode itd. To je nepotrebno in škodljivo, je dejal dr. Josip, m sicer zato, ker ima občina 70 milijonov lir izdatkov, dohodkov pa samo 25 milijonov lir.
Dr, Josipa bi vprašali: če ima Občinska demokratična lista v svojem programu gradnjo čitalnic, dvoran itd., komu bo to v prid? Ali nima slovenskp prebivalstvo pravice, da se kulturno izživlja, da prireja shode in tudi zabave, ne glede na to, da je proračun pasiven?
Morda je dr- Josip pozaljil, da je lani glasoval v tržaškem občinskem svetu za proračun, ki je imel več milijard
prebivalstvo? Star pregovor pravi, da pometaj najprej prerd svojim pragom in šele potem pred tujim.
ZAMAN SE NAPIHUJEJO
V četrtek je bilo v Medji vasi volilno zborovanje SDZ. Napovedano je bilo, da bo govoril Agneletto, toda ni ga bilo in namesto njega je govoril kandidat na njihovi listi f loridan, poslušala pa ga je trojica radovednežev.
Agneletto in njegovi govorniki imajo v lej volilni kampanji pač smolo; tako srečo kot pes v cerkvi. Z ogabnimi napadi na Jugoslavijo in blatenjem vsega, kar je naprednega, se je Agneletto sam razkrinkal pred ljudstvom in pokazal, komu služi.
Vušča n iz Medje vasi nat u je o zborovanju poslal daljši dopis, v katerem med drugim pravi:	«Lahko bi šli mimo
tega zborovanja, čudimo se ,e njihovi prijaznosti in toplini, s katero se hočejo prilizatil Mi dobro vemo, zakaj vse to; vemo, da se jim majejo stolčki. Čudimo se, zakaj se napihujejo in tako blatijo Jugoslavijo in njene voditelje, kateri užtoajo svetovni ugled. Sram na; jih je, da si sploh upajo pred Slovence in da nam skušajo vcepiti zavednost, katero sami tako potrebujejo«.
09 UCERRJ DO DftRES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 19. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 5 oseb. porok pa je bilo 11.
POROČILI SO SE: šofer Pie-tro Piitacco in delavka Nivea Mosetti, geometer Guido Larco-nelli in frizerka Iolaoda Svaghi, uradnik Mario Iviani in gospodinja Susamma Perossa, tramvajski uslužbenec Antonio Pecoraci in gospodinja Aliče Scolz. lito-graf Michele Cacciaipaglia in u-radnica Gemma Paulin, šofer Pietiro Venier in šivilja Enza Re-gano. uradnik Bruno Andreutti in trg. jnomočntca Maria di Bi-tomto, geometer Tutlio Curci in gospodinja Renata Gridelii, uradnik Renato Fasano in gospodinja Anna Maria Ci pokima, mehanik Giorgio Colussi in gospodinja Litiana Sblatero, mesar Vladimiro Marini in uradnica Rosa Pačili'.
UMRLI SO:	69-letni Nicolo
Bonmarco, 52-letni Igoazio Ca-puti, 74-letni Renato Marusci, 89-letna Maria Luft. 83-lgtna Josi-pina Marinčič por. Sficco.
OKLICI:
Trgovec Antonio Guadalupi in uradnica Vincenza Sponsiello, karabinjerski narednik Raffaele Lobianco in gospodinja stelta Coluoci. delavec Mario Visiotini in trg. pomočnica Germana Can-ziani, Claudio de Riso-la in Li-bera Anna Di Brigida. uradnik Domenico D'Or.M in gospodinja loianda Stanese, trgovec Giovan-ni Melon in frizerka Amaba Zeriali, pleskar Giovanni Lenar-duzzi in gospodinja Laura Am-bresi, prodajalec Candido Giovanni Botteri in uradnica G u-lia Gabrovitz. trgovec Rolf Ei-chenberg in študentka Lori Ne-grini. kotlar Ivan Sancin in šivilja Angela Desinan, mehanik Bruno Antollovich in trg. pomočnica Liliana Birsa, obrtnik Mario Macorini in delavka Li-dia Merlich. sobosiikar Mario Kosmač in delavka Concetta A-liotta. električar Ennio Fedele in šivilja Giovanna Bello, šofer Sergio Rigotti in uradnica Vita Fuk, pomorski kapitan Libero Cescuttt in uradnica Alma Fran-ti, garažer Leonello Bego in trg. pomočnica Annamaria elementi, brivec Luigi Cossetto in šivilja Gia-cinta Biasi. uradnik Eugenio Cianciolo m šivilja Concetta Fa-rmelli, trg. pomočnik Michele raddeo in pletilja Nedda Calili-garis. trgovec Mario Duglietti in gospoidnja Regina Amalia Du-baz, fotograf A.ldo Vittori im gospodinja Gabriella Gabrielli, trg. pomočnik Francesco Logar in šivilja Giuseppi na Modugno, mizar Claudio Bastiani in šivilja Lucilla Cernolti, šofer Gino Fab-brieci m blagajničarka Graziel-la Cifarelli. podčastnik vojne mornarice Claudio di Marino m gospodinja Maria Giurgevich. trgovec Giorgio TuMi m učiteljica Maria Lucia Cossutta, inženir Manilio Apojlon.io in trg. prodajalka Silvia Paravia, uradnik Renato Vagelii in trg. pomočnica Maria Scavone, mehanik-strojnik Luciano Seher in šivilja Ida Pez, mizar Francesco Gagliard-i in fo-tografkinja Antonietta Sehiozzi, uradnik Eulerio Leonardo in učiteljica MafaLda Piccirilli, mehanik GiuLio Baso in šiviLja Lore-dama Lanza. mehanik Marcetlo Lombardo in gospodinja Norina Tremul. mehanik Vittorio Deve-scovi in frizerka Eida Paduan, mehanik Corrado Maiorano in gospodinja Marisa Petronio. delavec Livio Burio in gospodinja Ada Fabbro, delavec Luigi Ce-cotti in gospodinja Maria Gra-zia Perini. zidar Adriano Shlato in gospodinja Gemma Granzot-to, uradnik Giorgio Hvastja im trg. pomočnica Santina Lenar-don, dekorater Alberto Caipodei in šivilja Solidea Bcnetti, uradnik Bruno Leban in uradnica Carla Perozzi. šofer Aldo Can-dusio in gospodinja Graziečla Ulcigrai, zidar Claudio Verone-Se in , gospodinja Germana Sca-gnolari, agent carine Giovanni Battaglia .n delavka Iva Oli-viero, mehanik Ottavio Muciz-za in trg, pomočnica Lucia« Da-vanzo, mehanik Silvano C ir i el I i in gospodinja Bernardetta Gava, šofer Antonio Suklan in gospodinja Mafalda Balbi, podčas.ruk ameriškega letalstva Mike S. Or. nelas in šivilja Eida Melle, prodajalec Nicota Losito in gospodinja Francesca Fitippi, mehanik Stanislav Stoka in Anna Specia. mehanik Giuseppe Gra-honja in gospodinja Anna Maria Balde vd. Komar, inštalater Rodolfo Gregori m gospodinja Nerina Marucsi, glasbenik Aldo Michelini m študentka Palrmira Ferrucci, prodajalec Luciano Cot-terii in frizerka MMvia Duilmiin, delavec Francesco Fratisin in bolničarka Maria Safred vd. Am-brosi, varilec Ferrucoio Krobat in delavka Maria Jugovaz, delavec Massimo Fabris in učiteljica Loretta Tomasini, inž. Adat-berto Dapretto in gospodinja Ni-dia Salvadori, težak Romano Vesna ver in gospodinja Vilma Bosac. uradnik Realdo Paulucci in gospodinja Filippa Stabile.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, Ul, Istria 7; Bar-bo-Carniiel, Trg Garibaldi 5a: Croce Azzurra, Ul. Corunerciale 26: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Ci-lino 36 (Sv. Ivan)- Mizzan. Trg Venezia 2; Vielmetti, Trg Borsa 12: Harabaglia v Barkovljah in Nieoii v Skednju.
Razna obvestila,
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes, 20. maja bo v prcstorlh kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure.
V nedeljo, 10. junija t. 1. ob 10. uri bo 3. občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Ob drugi obletnici smrti Zelj. ka Milkoviča daruje družina Milkovič 1000 lir za Dijaško Matico.
LOTERIJA
BENETKE
BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILANO
N A POLI
PALERMO
ROMA
TORINO
PD »I. GRUDEN« v Nabrežini in PD «NABREZ1NA*
priredit? danes 20. t. m. ob 16. uri v kinodvorani
v NABREŽINI
Koncert pevskih zborov
iz Kriza, Nabrežine, Saleža in Sempolaja
Vljudno vabimo vse, da se. koncerta udeležijo
VUG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 20. t. m. ob 17 in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7,
ponovitev N. V. Gogolj
ZKiVMTV
Frodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V torek 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju
N. V. Gogolj
ŽENI VKV
Rossetti. 15.00: «Cebelja matica«, Joan Crawford.
Excelsior. 15.OO: »Beležnica majorja Thompsona«. M. Carol, J. Buchanan Fenice. 15.00: »Vihar na Nilu«,
A. Steel, L. Harwey. Nazionale. 15.00: «Nihče me ne
bo ustavil«. S, Havden, K. Booth.
Filodrammatico. 14.30: »Dogodivščine Hajjija Babe«, J. Derek. E. Stewart,
Supercinema. 14.00: «Lassijev pogum«. E. Taylor, F. Morgan. Arcobaleno. 14.30: »Zaklad Pan-cha Ville«. R. Calhoun, S. Win-ters.
Astra Rojan. 15.00: »Rimska lepotica«. A. Sordi, S. Pampa-nini.
Capitol. 15.00- »Lola Montes«, M. Carol, P, Ustinov. Mladoletnim pr epov.
Cristallo. 14.00: «Kentuckyjanec»,
B. Lancaster, D. Lynn. Grattacieio. 15.00: »Zaljubljenci«.
A. Lualdi. F. Interlenghi. Alabarda. 14.00:	«Rdeči ocean«,
J. Wayne, L. Bacall.
Ariston. 14.00: «Skrla-tna krinka«, T. Curtič. C Miller.
Armonia. 14.30:	»Rabljeva ran-
ka», R. Scott, D. Reed. Aurora. 14.30:	«Moderr»i časi«,
C. Chaplin.
Garibaldi. 14 00: ^Zensk^ z, reke>v S. Loren Ideale. 14.30: «Ko je žena na uočitnicah«. M. Monroe.
Impero. 14.30: »Poletni čas«. K.
Hepburn, R. Brazzi.
Italia. 14.30: «Privafcna vojna majorja Bensona«, J. Adams, C. Heston.
S. Marco. 1400: »Mostovi v To-ko-Riju», G. Kellv. W Holden. Kino ob morju. 15.00:	«Pozor,
policija!«, V. Mayo. B. Ben-
nett.
Moderno. 13.30: »Ljubimca na petih morjih«, J. Wayne, L. Turner.
Savona. 14.00:	«Brigadoon». V.
Johnson. G. Kell.v.
Viale. 14.30: Walt Disney: »Prostrana prerija«.
Vittorio Veneto. 14.30: «Božja levica«. H. Bogart, G. Tierney. Belvedere. 15.00: «Primula Ros-sa z Juga«, J. Payne, J. Ster-1 ing.
Marconi. 15.OO: «Pesem Izseljenca«, L. Tajoli, M. Berti. Massimo. 14.30; «Rumehe sence«, R. Con-te, P. Castle.
Novo cine. 14 00:	«Zadinjič, ko
sem bil v Parizu«, V. Johnson, E. Taylor.
Odeon. 14 00: »Kruh, ljubezen 'n ljubosumnost«. V. De Sica, G. Lohobrigida.
Radio. 14.30: «Pustolovec v Hong.
kongu«, C. Gable, S, Haywa-rd. Venezia. 14.00: «Tujec v domovini«. G. Montgomery, A. Ste-vens.
Skedenj. 16.00: «Rapsodija».
ni koncert; 15.45	^
Pleoi raznih namoaov.	.f in
Franck:	Variacije » Kl“ keSter
orkester; >6.45 Ritmi^j KonCert Bojana Adamiča;	n- {J.
zbora iz Trebč; 17.20 Pl^J^t
jarvka; 18.00 Beethoven- k ^
za violino in orkesir £n.l5 Razne ritmične Predavanje; 19,Jv »nos O-melodije: 20.00 Spčrt, ,jj<. ganske arije: 20.30 Bel ,e^nyX sečnica«, opera v dveh b 32.0?
sečnica«, opera »	ot)2z.v
po prvem dejanju pHJi- vef(riii Nedelja v športu; 22.«
ples.
•r it s t '•
9.15 Concertin-o, izvaj^ M4i.
ster Guida Cergotija
senet: «Le Cyd», suita iz
15.15 Operna glasba-:
17.00
Rt;
-18.15
portaža z nogometne	or
Simfonični koncert, mj *	g.
tavio Ziiimo nato porocua ru; 21.00 Revija in vari« •
|» O I* <4 It Slovenska poročila: J:4Ii;' j2.3C-
Slovenska porutu-Italijanska poročila: o-‘ ■
6.00-7.15 Spored
‘L ione-
7.15 Jutranja glasba, ^ red It tijska ura; 8.20-10.10 Sp® Ljubljane; 10.10 GlaStS- 10.50 ne,ia: 10.30 Zena in 001 ’ jueo-Riuni in pesmi; 11-?“ -jvoran, slovanskih koncertni« giaai 12.40 Politični pregled; «• spored
Mitični preg-ieu, opore" ba po žel.iah; j5.oO-15-1[)jJo ^ 16.30-17.00
wd Pv Zti.ldUt t	--nčf}
iz Ljubljane; 15.15 Z* . 30.17.OO 16.00 Primorska burja, ' -p iz-
Spored iz Ljubljane:	pobrani operni odlom k 6 ^	jj-ns:
Ul cvili vpcim u«-.—---
veia v ital.: I?-40 f 18.00-19.30 Spored 12 J^pistii; 15 minut z	19J5
19.30
tlim triom »Jože	LJU°'
Šport; 20.00-22.15 Spored %ar[0;
ljaine;’ 22.15 sklaobe «	]0_
— -
22.30 Športne v^LiftVsiatsD*-dije iz revij: 23.15 Pl^na «
■» 1.0 » »4 A 1 r1 (|1
327,1 iu. 202.1 t«, 2‘*’n	J#
Poročila ob 5.00-, b “'pp, 13.00	15.UU. 17 00	19.00. “■	nJ,
6.00 Pisana vrsta	£
:vov za prijetno neoe ^avd’
tro. 7.35 Igrajo ^'‘“Ljovensf!!! orkestri; 8.15 Spored	9.0«
narodnih in umetnin P = Slavko Janevski: gladko ^jiJ čiček (pravljica): 9.30 jpvor1’ glasba: 10.00 Druži«** g? k<£ 10.10 Nedeljski simfontc« cert:	11.00 Oddaja z* mejo!P
Slovence; 11.20 Zabavne, ie- lann Prunvor S Pv-7: sP^
je; 12 00 Pogovor s	sK
12.10 Opoldanski	IS-JJ
red; 14.15 Lahka gM**; 1J.0O Želeli ste — b031^2 i«00 Promenadni koncert; * ; j^pčij* dijska igra - P. Mer«***; svete popotnice (ponovit ^ Večerni operni koncert-^ . Kulturni razgledi; 21-15 »n ritmi.
riin,KVi**JA
, AI*
11.45 Reportaža o Sancfria - Genova	's0rl
Film «Gospoda-rji»; ,X.„ revlj: ne vesti; 20.30 Tedenska ^ filmov:	20.55 Posebno	«
o Giru; 21.15 Ugo T«*"*^3, Gi-ru- 21.30 Prvi »P12!- 23->5 Film »Resničen pogum*1 Športna nedelja.
Mali ogla*
rab
KOLESA, moška m
IJena, po 8.000 lir. ■-p.r. ■»-, prevoz blaga po 2_4.00« lif_
torna kolesa po 50,p^ta 3-obroke. Marcon. Ul.	^gi,
»GIARDINETTO C« le®- ‘pleta3' dobra priložnost, Marco •
DVE VILI v Portorož t?m »'1 ali zamenjam z zefn'ali v ^j,, hišo v Trstu, Gorici yj lis laniji. Naalov na UP Ul. sv. Frančiška 20-	pl«-
NEMŠKO OVČARKO ^Lpill jf menjakinjo prodam, P rod0*«, di mladiče ovčarje *	4, II
kom. Bizjak, Predjami* ijana.
R A D k O
NEDELJA, 20. maja 1936 'llt.4 1' 1*014 i A.l A A
8.00 Jutranja glasba; 8,30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasba za godbo na pihala:	11.00 Liszt:	Madžarska
fantazija; 11.18 Poje basist Ce-sare Siepi; 11.45 Herbert: Irska rapsodija: 12.00 Oddaja za najmlajše nato Koncert operne glasbe- 13.30 Glasba po željah; 14.30 Orkester Cergo-li; 15,00 Glasba za naše malčke; 15,15 Promenad-
Popolne kroje z«. je\uje
plašče in drugo 1 diplomirana	.,
M. marko* „
Trst, Ulica T. Ve« priti, od 15. do (blizu bolnice)
<UNI0N»
Svetov,— -varovalnlca
  je v .
GHEGA el. 27512-s-jbjfK kurator R A “
BOTRI, nabavite svojini birmancem uro
la*
HALA
OPČINE, Alpinska 83/1 — teI' bjte
6	38	45	57	42
88	57	82	37	62
3	31	39	74	17
68	64	49	9	17
79	33	84	2	61
53	55	41	28	19
81	62	45	4	44
76	52	64	71	3
52	79	29	85	89
36	6	7	61	12
Poleg popolnega asortmaja ur znamke VENV’^ jzbtfj1
...	_	 ..	znamae	j—	iz*".,
tudi vrsto priznanih švicarskih znamk. — Ve .ediPet° verižic, zapestnic in drugih darilnih P1 Sprejema vsa popravila ur in zlatnine-
J. Ferluga doktoriral
Jadran Ferluga, asistent za bl-zantologijo filozofske fakultete na beograjski univerzi, iz zavedne slovenske tržaške družine, sin tukajšnjega znanega odvetnika, je dne 21 aprila položil na beograjski univerzi strog znanstveni izpit za dosego doktorske časti na podlagi disertacije »Bizantinska uprava v VII. in VIII. stoletju v Istri in Dalmaciji«. Na podlagi tega izpita je bil dne 17. maja promoviran za doktorja filozofije.
Znanci m prijatelji ter ured-. ništvo »Primorskega dnevnika« i iskreno čestitajo.
ZAHVALA
k'
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanCegg so z nami sočustvovali ob bridki izgubi n«5®*
pozabnega
JULIJA 1'RHIURUJA
se najtopleje zahvaljujemo.
DRUŽINA PREM(Ii;
Trst. 20.5.1956.
fSttlORSKi
dnevnik
— 3
33. maja 1956
OBČINO	TRŽAŠKEMU	DE
jlasnjte za Neodvisno socialistično listo!
L •
r,m° se za sodelovanje in akcijsko enotnost med delavskimi stranka-^ in sindikati, med delavci vseh socialističnih in demokratičnih struj
Proti soflnnjcmu političnemu, gospodarskemu in socialnemu monopolu nazadnjaških, protidemokratičnih in protilržaškili sil!
/a enakost in spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev !
Za uveljavitev ustavnih načel in določb Posebnega statuta in Memoranduma!
Za popolno prosto cono, za obnovo pomorskih prog, pomorskega in suhozemskega prometa, za investicije rotacijskega sklada pod demokratično hontrolo, za razvoj industrije, za okrepitev kmetijstva in turizma!
Za občinsko in teritorialno avtonomijo, za ljudsko samoupravljanje!
Za delu in vodilna mesta predvsem tržaškim ročnim in umskim delavcem!
Za demokratično davčno politiko, pravično razdelitev podpornih skladov, povečanje higienskih in zdravstvenih uslug!
vtovio Miro
st* Neodvisne socialistične liste glasuješ tako, da prečrtaš znak liste, kot ]e *°faj. Zraven lahko napišeš še imena štirih kandidatov z iste liste za preferenčne glasove
)vodila volivcem
p' v°Ulni urad je že
V Vol-'iomovih vsem vo" i	na	potrdila,	ozi- j
'i s- ^0s*avdi samo ti-%	• ki se nanašajo
K h VK°''Vce al‘ na voliv-tlj	ez	stalnega biva-
,*i v *.,5'h	niso mogli	naj-
JVc'> ki so vpisani ,>M»?*n’k tržaške obči-skij elskih občin, in ki .Nfejj*9 koli razloga ni-% na dom volilnega j tarejo to potrdilo ‘ Hj ^u^ri, 21. t. m. o->'$& v,'r°l'lnem uradu v J1, tip art'ri 3 za tržaško Up Pristojnih župan-. , a druge podeželske M
fr	ki so volilno
jipij, Sbbili, morejo do-
K V jJ'tega 2fi-27- 'n urad	ob-
ure na ome-
sti
y da so za ugotovil Be*n°sti na volitvah , *i, p.as*6dnji osebni do-■M ne smejo biti sta-’ m let po dnevu iz-/i , ,na izkaznica, pot-J^it'tna 'zkaznica, šo-Vjj 'Lacija, orožni list, VNUC1, legitima-
iavmh ustanov s sliko ter le-tzdane od profe-
\k
sionalnih združenj, če so o-premljene s sliko.
Na volišču se mora volivec zglasiti z volilnim potrdilom in z enim od zgoraj navedenih osebnih dokumentov. Od predsednika volišča bo dobil r.ajprej eno glasovnico 'n svinčnik, nakar bo šel v kabino, kjer bo na glasovnici prečrtal znak tiste kandidatne liste, za katero namerava Oddati svoj glas ter. — če tako hoče — napisal od enega do največ štiri imen iz iste kandidatne liste, za katere namerava oddati svoj preferenčni glas. Glasovnico bo zalepil, zapustil nato kabino in vrgel zalepljeno glasovnico v žaro. Nato bo od predsednika volišča prejel glasovnico za pokrajinske volitve, odšel bo ponovno v kabino, prečrtal na glasovnici znak tistega kandidata, za katerega namerava oddati svoj glas, zalepil glasovnico, zapustil kabino in vrgel zalepljeno glasovnico v žaro za pokrajinske volitve. Pri zalepljenju glasovnice morajo predvsem volivke skrbno paziti, da ne bo na glasovnici niti najmanjšega sledu rdečila za ustnice, kajti v takem primeru postane glasovnica neveljavna.
kandidati Neodvisno socialistične liste
Dr. JOŽE DEKI EVA
BORTOLO PETRONIO
Dekleva dr. Jože Petronio Bortolo Ulieni Giovannl Stoka Franc
Stepancich vd. Filippi Francesca Renko inž. Stanislav Batič Viljem
Čebohin Lojzka-Grozdana Čač Ivan Drassich Carlo Franovič Konstantin Gregori Antonio Kosovel dr. Josip Košuta Egidij
Krajner wd. Kocjančič Valerija-Spela
Magajna Radoslav
Mesesnel Silvan
Novak Ivan
Pečar Sergij
Sancin Modest
Sancin Savino
Skorja Rudolf
Sirk Ladislav
Sorta Giordano
Štavar Juro
Stubel Danilo
Tomasi Nives
Udovič por. Gec Angela
Vitez Srečko
Žerjal Angel
odnos i u9oslavije
«Demo-Ati ® Prežeta s soli Ji. nove socia-i v*°s>avije, hkrati Vem listu po-(Ali tudi neposred-N a ^ejsnja Jugo-? d, *&ksen je bil L Im ^Sneletta tudi k*C*.lavije? To je lAv, ^no iz njego-M J° Je 1. 1940 iV‘ doK esturi, in ki
V/n Sedno:
SStk£f:lovania na
^ tr, torišču, od-b. Te7 vsako oO-a sem kakor-V*l .. scientist itno
18
1
m
Ob
v korist Jugo-
l,Mo JeJ Priliki bi J	ne	upo-
'k v. o. da sem PpUt °Venec, da ni-V0 j ®UttJ naklonje-
izosiavi^-na-
(,Juh0 ° sem bil s
prepričanja,
s Si *lvljenje ve'
'ih krajt m re-'fc0»0i, Podpira, /z \Sr*i nisem že-SSii^rtiOe oblasti ,!)oje ter sem
Politično pre-
pričanje tudi svojim otrokom, ki so že itak usmerjeni protikomunistično in protiiredentistično*.
Dr. Agnelettov odnos do fašizma
Dr. Agneletto je — vsaj po njegovih današnjih besedah sodeč — velik demokrat in baje najzaved-nejši Slovenec na celotnem tržaškem ozemlju, če že ne na vsem širnem svetu. Kako je on gledal na fašizem in na njegov protidemokratični in protislovenski režim? V svoji izjavi, ki jo je podal leta 1940 fašističnemu notranjemu ministrstvu, je rečeno dobesedno:
xDo oblasti sem bil vedno spoštljiv in se z njimi nisem nikoli sprl niti me niso preganjale. Nikdar nisem bil revolucionar ali upornik niti nisem sedaj ob svoji starosti. Ni toč-
no, da nasprotujem fašističnemu režimu. Sem discipliniran in strog do samega sebe, zaradi česar moram biti nujno pristaš reda in discipline. Celo v javnosti sem bil tolmač fašističnih načel, o katerih sem pisal v uvodu svoje knjige *Prva knjiga o italijanskem pravnem zakoniku», ki jo je priobčil leta 1939 Slovenski pravnik v Ljubljani>.
Dr. Agnelettova ^protifašistična preteklost
Dr. Agneletto je bil leta 1940 policijsko poslan v Gradež, kjer je bil «kon-fintran* tako, da je mogel hoditi po dva do tri dni v tednu domov, da bi opravljal svoje poklicne posle. Pravijo tudi, da v Gradežu ni zanemarjal gospodarske plati svoje poklicne sposobnosti. Kas-
neje so ga konfinirali v notranjost Italije.
To je vse.
Njegov sin Branko — drugi gromovnik proti se* danji Jugoslaviji — ki je bil vzgojen v nenaklonjenosti do Jugoslavije in v prepričanju — da je naše življenje vezano s temi kraji in režimom, ki nas podpira —, pa je bil leta 1940 aretiran skupno z dr. Tončičem, Finkom Tomažičem in ostalimi, a je kmalu nato zapustil zapor in bil poslan domov zaradi «bolezni». V zapor se ni več vrnil niti se ni njegovo ime omenilo na razpravi, na kateri so pet zavednih Slovencev obsodili na smrt in ustrelili, štiri obsodili na dosmrtno ječo, ostale pa na manjše kazni. Pozneje se je zvedelo, da je odšel v notranjost Italije.
In to je vse.
Dr. Agneletto in sodelovanje s Krščansko demokracijo
Glede tega le nekaj u-gotovitev:
1. Takoj po prevzemu civilne oblasti od strani Italije je glasoval za občinski proračun 1955, kljub temu, da ni vključeval niti ene same postavke v korist narodnostnih pravic Slovencev;
2. glasoval je za sklep Bartolijevega občinskega odbora, na temelju katerega naj bi podrli tri stavbe na Goldonijevem trgu, kjer naj bi zrasel nebotičnik za magnate, ki bi zmogli več kot 90.000 Ur mesečne najemnine;
3. glasoval je za najem posojila 2 milijard lir, s pretirano visoko obrestno mero, za nekatera javna dela, ki očitno ne no-
sijo značaja take nujne-sti, kot je na primer gradnja ljudskih stanovanj;
4. da more krščanska demokracija računati v občinskem svetu s podporo dr. Agneletta izhaja tudi iz okoliščine, da' se je župan Bartoli na občinski seji javno obrnil nanj in ga pozval, naj vsaj on reče dobro besedo v njegovo korist; predstavnik ve-leindustrijcev, liberalec Porti, pa mu je celo dejal, da je dr. Agnelettu, zaradi njegovega zadržanja, mesto v italijanski liberalni stranki.
Z naštevanjem bi mogli nadaljevati; a že iz zgoraj omenjenega je dovolj jasno razvidno, iz kakšnega testa sta glavna stebra edine ^slovenske listo, ki s prednjega in zadnjega konca objemata ostale kandidate na tej listi.
Nas tedenski pregled
V teh dneh, ko se v vsej Italiji volilna propaganda ra bližnje občinske volitve vedno bolj zaostruje, se morda marsikdo ni ozrl po zelo važnih političnih dogajanjih v svetu. In vendar je vsa volilna propaganda za sedanje volitve prav odraz teh političnih dogajanj in spreminjajočega se položaja ter kipenja v medsebojnem odnosu posameznih političnih sil. Sedanje volitve sovpadajo z razdobjem izboUAanetia položaja v svetu, ko so miroljubne sile na pohodu in ko sile reakcije in vojne neusmiljeno zgub. Ijajo tla pod nogami in ko si ideja miroljubne koeksistence zmagoslavno utira pol v svet. Gledišče tistih ljudi in sli, ki so mislili in ki še mislijo, da je edino z vojno mogoče urediti sporna vprašanja, zgublja danes vso veljavo. Na pohodu so velike sile v borbi za mir. Mirna in aktivna koeksistenca se vedno odločneje uveljavlja kot edina možna alternativa v današnjem svetu v borbi za mir in napredek, ko je napredna preobrazba družbe v smeri socializma postalo splošen svetovni proces.
Neutrudno borbo Jugoslavije za mir, za enakopravno sodelovanje med vsemi državami in narodi so z navdušenjem sprejeli milijoni ljudi na vsem svetu. S svojo načelno in odločno politiko obrambe neodvisnosti in kot nosi-teljica ideje aktivne koeksistence si je Jugoslavija pridobila velik ugled. Ideje, ki jih je Jugoslavija odločno zagovarjala, so si zmagoslavno utrle pot in jih sedaj sprejemajo vsi, ki jim je mir in napredek pri srcu. Zasluga te politike je tudi, da se je med delavskimi gibanji v svetu pospešil proces obračunavanja z žalostnimi ostanki tiste politike, ki je prizadejala neizmerno škodo socialističnim silam, in da se je v e svetlejši luči pokazala pravilnost poti, ki jo je Jugoslavija izbrala.
Blagodejen vpliv te politike se danes čuti vsepovsod. Medtem ko v vzhodnih državah in v delavskih gibanjih sploh drug za drugim izg i-njfjo tisti, ki so bili zagrizeni nositelji miru nevarne naprednim silam škodljive politike — razni Cervenko-vi, Rakošiji in drugi — pridobivajo tudi na Zahodu tla tiste sile, ki se iskreno borijo za mednarodno miroljubno sodelovanje. Proces mednarodnega pomirjanja, ki se je začel po Stalinovi smrti in zlasti po JO. kongresu KP SZ in ki so mu dala še večji poudarek potovanja novih sovjetskih voditeljev v Beograd, Novi Delhi, Rangun in London se nadaljuje. Nedavni Titov obisk v Franciji in sprejeti sklepi so ugodno vplivali tudi na sovjetsko-jranco-sko zbližanje in je pripomogel k pozitivnim rezultatom, ki so jih pravkar dosegli med razgovori v Moskvi, o čemer priča uradno poročilo, ki ga objavljamo na prvi strani. Francija bo lahko imela se veliko vlogo pri nadaljnjih poizkusih zbliževanja med Vzhodom in Zahodom in to poudarja danes v zvezi z rezultati moskovskih razgo-
vorov tudi sovjetski tisk, ki pravi, da je Francija okrepila svoj mednarodni ugled velesile.
Kljub pesimističnim napovedovanjem tistih,, ki nasprotujejo mednarodni pomiritvi, so se moskovski razgovori zaključili s pozitivnim rezultatom.
Zbližanje gledišč obeh držav glede številnih važnih vprašanj morda ne bodo všeč nekaterim krogom. v ZDA, toda Mollet in Pineau sta pokazala, da Znata misliti neodvisno od W ashing-tona, in to so v Moskvi cenili ter so tudi razgovori lahko v tem duhu potekali. Mollet in Pineau .pa sta v Moskvi prav gotovo tudi ugotovila, da jiroces de stal in i-zacije v Sovjetski zvezi terja v zunanjem svetu več razumevanja in naklonjenosti, da bi se lahko razvijal bolj nemoteno in hitreje. To je prav dobro razumel stari državnik Churchill,. ki je s svojo izjavo v Aachenu poudaril, da bi bilo treba SZ dovediti, naj se «pridruži duhu atlantskega pakta«, te narodi želijo, da bi se SZ pojavila prenovljena iz obsojanja Stalinovega kulta.
Ko je maršal Tno nazdravljal predsedniku francoske republike v Parizu, je med drugim izjavil sledeče: «Pri iskanju novih poti v odnosih med narodi ne sviemo biti nepotrpežljivi, ko pričakujemo dobrih rezultatov, ker se do njih lahko pride samo tedaj, če se zavedamo, da vojne ne rešujejo spornih vprašanj, temveč jih samo zapletajo. Nestrpni pa moramo biti do drugih stvari, kakor so na primer razorožitev in podobna vprašanja, ki danes za-skrbljajo svet. Oborožitvena tekma namreč zahteva ogromno materialnih dobrin, ki bi lahko služile za dviganje blagostanja ljudi«.
Razoi "itev postaja danes življenjska nujnost. Vsekakor se danes lahko pričakuje, da bo mogoče priti do postopne razorožitve tako glede klasičnega kakor glede atomskega orožja in vsak korak v tej smeri je pozitiven. Iz teh ra:-logov je svetovna javnost pozdravila zmanjšanje števila sovjetskih vojakov za 1.200.000 mož. Nedvomno, je hotela Sovjetska zveza s tem sklepom prisiliti ZDA k zmanjšanju oborožitve in k temu, da bi umaknile nekaj svojih vojakov z ameriških oporišč v tujim. Znano je, da imajo ZDA po raznih tujih državah okoli 950 oporišč in skupno .-zasedbenimi silami v Nemčiji več ko en milijon in 300.000 vojakov, kar je skoraj približno toliko, kakor je števili vojakov na ozemlju ZDA. Se večji vtis pa so sklepi sovjetske vlade k napravili pri azijskih in tako imenovanih nevtralnih državah v svetu.
Pri tem je treba priznati, da sicer atomska strategija ne zahteva več tako velikega števila oboroženih sil in da potrebuje SZ v svojem kmetijstvu in industriji novo delovno silo ter da bodo njeni prihranki od vojaškega proračuna omogočili temeljitejše izvajanje šestega petletnega načrta ter načrt za pomoč nerazvitim državam. Ven-
dar pa je tudi res, da je SZ v razor ožitveuem pododboru OZN dosegla pomemben propagandni uspeh, ko je ved-' no zahtevala zmanjšanja o-boroženih sil, čeprav je bito to v nasprotju z njenim prejšnjim stališčem. Se večji u-speh pa je dosegla s sedanjim sklepom. Ce se hočejo zahodne države izooniti očitku, da jim ni do miru, bodo morale slediti sovjetskemu zgledu. Prav zaradi tega bo sovjetski sklep ugodno vplival na zmanjšanje napetosti v svetu ne glede na to, kakšni so bili njegovi nameni.
Pomoč nezadostno razvitim državam je vprašanje, ki prihaja danes v zvez j z vprašanjem razorožitve vedno bolj v ospredje in novi francoski načrt, do katerega so tudi v Moskvi zavzeli naklonilno stališče. je zlasti pozitiven, ker poudarja, da se ta pomoč mora deliti v okviru Združenih narodov, zato da se ne bi j hladna vojna prenesla na blokovsko tekmovanje glede te-| ga vprašanja.
| Doč im se eni, in to so v I glavnem t isti, ki dobivajo j pomoč, ali tisti, ki je ne daje-j jo v veliki meri, potegujejo j za pomoč po Združenih narodih, se drugi, in to prav listi, ki imajo največ sredstev, potegujejo za bilateralizem, to je za neposredno pomoč. Okoli tega vprašanja, ki je vsekakor velike važnosti, se v zadnjih mesecih razvija v svetu živahna debata in borba. Kakor rečeno, gledajo nekatere velesile na to gospodarsko tekmovanje predvsem kot na novo specifično področje in vidijo v njem nadaljevanje blokovske politike. Zaradi tega zagovarjajo bilateralnost, ker menijo, da jim to daje večjo-možnost, da se njihova pomoč lahko politično «vnovčin v obliki vmeševanja n notranje zadeve, katerim pomapajo. Zato nasprotujejo prediogu, da bi se večina pomoči dajala po Združenih narodih, čeprav tega načelno ne zavračajo, ker bi jim politično škodilo. Z druge strani pa države, ki dobivajo pomoč ali ki bi jo v bodoče dobivale, vedo, da se, s posredovanjem Združenih narodov znatno zmanjšuje vsa, ka možnost diskriminacije, pritiska in postavljanja kakršnih koli pogojev.
Prav zaradi takih tendenc gledanja na vprašanje pomoči I nerazvitim deželam kot na,
| sestavni del blokovske borbe i vedno bolj naraščajo zalite-I ve, naj se ta pomoč posto-' poma sprosti borbe med ve-i lesilami za njih vpliv, ker i bo samo pomoč, ki bo sproščena vseh političnih trenj in slehernega pritiska lahko imela za konstruktivno vlogo v ustvarjanju trajnih temeljev za medsebojno zaupanje in mir.
Potrebno je, da prepad med bogatimi in siromašnimi deže. lami jzgine, in razvoj dogodkov ter stalno izboljševanje mednarodnih odnosov terjat a,, da se to važno vprašanje načne na mnogo širši podlagi ter da se v vedno večji meri obravnava v okviru Združenih narodov,
—mib
Pokrajino tržaškemu delovnemu ljudstvu
Proti sedanjemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu monopolu protidemokratičnih in protitržaških sil!
Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bodo tudi na našem področju volitve za izvolitev občinskih svetov in za izvolitev pokrajinskega sveta. Letos bodo volivci na Tržaškem prvikrat volili tudi za pokrajinski svet, ki je bil do sedaj v rokah oseb štiristranske koalicije, ki jih je imenovala bivša
ZVIJ. Čeprav je celotna volilna propaganda usmerjena bolj na izvolitev občinskih svetov, bi bilo napačno podcenjevati važnost pokrajinske uprave. Res je, da so današnje naloge pokrajine skoraj izključno zdravstvenega in socialnega značaja, vendar ne smemo pozabiti, da so tudi ta vprašanja
Kandidati Neodvisne socialistične liste
Za pokrajinske volitve volimo tako, da pre-frtamo volilni znak in volimo za vsako okrožje svojega kandidata. V posameznih okrožjih so kandidati naslednji:
M1LJSKO OKROŽJE
Kosmina Mirko
Razen vseh volišč občin Milje in Dolina obsega tudi Bazovico (volišče 293)
OKROŽJE TRST II
Faganel Josip
obsega volišča: 24, 25, 27, 28, 35. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 261, 262 263, 265, 294
OKROŽJE TRST III
Novak Ivan
obsega volišča: 29, 30, 31, 32, 33, 34, 264, 266, 267, 268, 269, 270, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 299, 304
OKROŽJE TRST IX
Ulieni Giovanni
obsega volišča; 123, 124,	125,	127,	128,	139,	140,	141,	177,
178, 179, 180, 182, 183,	184,	185,	186,	187,	188,	189,	303,
309, 311, 315
OKROŽJE TRST XI
Drassich Carlo
obsega volišča: 114, 116,	117,	118,	119,	121,	122,	181,	200,
201, 202, 221, 222, 223,	224,	225,	226,	227,	230,	231,	232
OKROŽJE TRST XII
Borlolo Petronio
obsega volišča:	67, 68, 233. 234. 235, 236.	237,	238,	244.	245.
246, 247 , 248, 249 , 250, 251, 252, 253, 254,	255,	302,	313,	317
OKROŽJE TRST XIII
Bukovec Ivan-Vojmir
obsega volišča: 199, 203, 204, 214. 215, 216,	217,	218,	219,	220,
228, 229, 239, 240, 241, 242, z43, 258,	271,	291,	292,	321,	322
OKROŽJE TRST XIV
Štoka Franc
obsega volišča: 190, 191, 192, 193, 194, 195	196, 197, 198, 205,
206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 296, 297, 300, 301, 312, 316, 323
V okrožju DEVIN-NABREŽINA bomo volili neodvisnega kandidata, ki ima poseben znak
Grbec Marij
Volilno okr„žje Devin - Nabrežina obsega razen volišč v občinah Devin - Nabrežina, Repentabor in Zgonik tudi sledeča volišča tržaške občine: ?78 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289. 290, 298, 318, 319, 320
V ostalih volilnih okrožjih in to v okrožjih: TRST l, IV, V, VI, VII, VIII, X, pa bomo vo lili napredne kandidate opozicije•
za prebivalstvo zelo važna in da so ustanove, ki jih pokrajina upravlja, vsestransko javno koristna. Hkrati pa moramo u-poštevati, da bo morala osrednja državna oblast prej ali slej uveljaviti tudi za naše področje ustavne določbe glede ustanovitve deželne in pokrajinske -avtonomije s posebnim statutom. In tedaj bo pokrajinski svet postal najvažnejši upravni organ področja in bo v o-kviru pokrajinske avtonomije s posebnim statu tom samostojno odločal o najvažnejših gospodarskih, finančnih in drugih vprašanjih celotne pokrajine oziroma celotnega tržaškega področja.
Zato se morajo volivci zavedati, da bodo glasovali za tiste pokrajinske kandidate, ki bodo po izvolitvi odločno zahtevali upravno avtonomijo področja, in sicer za kandidate naprednih, demokratičnih in socialističnih list in predvsem za kandidate Neodvisne socialistične liste. Ce bo prihodnji pokrajinski svet sestavljen iz ljudi, ki hočejo upravno avtonomijo, potem smo prepričani, da- nam vlada in parlament ne bosta mogla več dolgo odklanjati avtonomije, ki nam jo zagotavlja republikanska ustava.
Tržaška pokrajina je zelo majhna, tako po obsegu, kot tudi po številu prebivalstva. Sestoji samo iz sestih občin: tržaške, miljske, dolinske, repentaborske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine. Po uradnem štetju iz leta 1951 je celotna pokrajina štela skupno 296.220 prebivalcev. Po podatkih statističnega u-rada vladnega komisariata pa je 31. decembra lani štela skupno 305,385 prebivalcev. Posamezne občine področja so imele 31. decembra 1955 naslednje število stalno bivajočih prebivalcev:	tržaška
280,782, miljska 12,134, dolinska 5031, repentabor-ska 579, zgoniška 1341, devinsko-nabrežinska 5518.
Kljub temu, da so u-pravno - finančne naloge pokrajine precej omejene, je letošnji proračun pokrajine zelo visok. Za letos predvidevajo 3 milijarde 327 milijonov 650 tisoč 280 lir rednih in izrednih dohodkov, vključno kritje primanjkljaja in enako vsoto rednih in i izrednih izdatkov. Zaradi finančno - upravnega centralizma je tudi pokrajinska uprava pasivna in bo imela letos 837 milijonov lir primanjkljaja.
Kot smo že omenili, je današnja vloga pokrajine skoraj izključno zdravstvenega in socialno-pod-pornega značaja. Pokrajinska uprava vzdržuje in upravlja higienski in razkuževalni laboratorij (zdravstveno - mikrograf-ski in kemično - bromato-loški), ima razne ambulante in ustanove za razkuževanje, za borbo proti nalezljivim boleznim in je soudeležena pri vzdrževanju protituberkuloz-nega konzorcija. Pokrajina vzdržuje šole in zavode za defektne otroke, vzdržuje zavod za sirote, pomaga slepcem, gluhonemim in vzdržuje upravno osebje ustanove za pomoč materam in otrokom. Pokrajina prispeva za vzdrževanje državnega zavoda za umetnost, opremo ln dekoracijo ladij, vzdržuje neučno osebje in u-
pravlja poslopja tehničnih šol, pomorskega zavoda in licejev, upravlja sedež šolskega skrbništva, denarno podpira šolski patronat in razne kulturne iniciative. Hkrati pa mora pokrajina vzdrževati in upravljati poslopje prefekture, kvesture, ko-
stanovo, ki nima nobene upravno - politične važnosti. Zato ponovno poudarjamo in opozarjamo volivce, riaj v prihodnji pokrajinski svet izvolijo tiste kandidate, ki bodo odločno zahtevali pokrajinsko in deželno avtonomijo, ki jo našemu pod-
V pokrajinskem svetu se bomo borili za:
Široko samoupravo.
Integralno prosto cono.
Izpolnitev in izboljšanje stanja v bolnicah, hiralnicah in v socialno-zdravstvenih ustanovah.
Stalno skrb za vzdrževanje pokrajinskih in občinskih cest, ki so
1 K M I I	f	*
prišle pod upravo pokrajine.
Primerno povišanje raznih skladov v korist kmetijstva.
Izgradnjo novega poslopja za slovensko višjo realno gimnazijo.
Uveljavitev določb posebnega statuta v okviru pokrajinske uprave.
Izplačilo bolniških stroškov je treba prilagoditi modernim kriterijem in finančnin sposobnostim prizadetih.
misariatov javne varnosti, poslopja ostalih policijskih sil in ‘poslopje gasilcev. Dalje upravlja pokrajina 44.800 m pokrajinskih in občinskih cest.
Iz omenjenih nalog pokrajinske uprave je razvidno, kako je državna birokracija omejila delovanje tega važnega upravnega organa v navadno zaravstveno-podporno u-
ročju zagotavlja ustava.
Avtonomna dežela in avtonomna pokrajina s posebnim statutom, kot to določa republikanska u-stava, pomeni upravno-politična in gospodarsko samoupravo našega področja, s čimer Bi se otresli spon rimskega birokratskega aparata, ki duši vsako iniciativo, zavira gospodarski in socialni
napredek mesta in okolice. Avtonomija pomeni, da bodo Tržačani sami odločali o najvažnejših gospodarsko - finančnih vprašanjih. Za uresničitev tega cilja morajo stremeti bodoči člani pokrajinskega sveta. In če hočemo imeti takšne svetovalce, potem moramo glasovati za demokratične, napredne in socialistične kandidate.
V prihodnjem pokrajinskem svetu se bodo svetovalci izvoljeni na Neodvisni socialistični listi odločno borili za uresničitev programa, ki obsega v prvi vrsti prav zahteve po široki tržaški -samoupravi, ki predvideva; odločanje Trsta o lastnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanjih. Ta zahteva je utemeljena v u-stavi, v posebnem statutu in izraža želje ter zahteve velike večine tržaškega prebivalstva.
Prav tako je tudi pomembna zahteva o izvajanju posebnega statuta v okviru pokrajinske u-prave, saj je posebni statut zajamčil slovenske narodne pravice. Teh določb doslej nista izvajali niti tržaška občinska niti pokrajinska uprava, ker sta bili obe v rokah vladne koalicije.
Poleg tega bo pokrajinski svet razpravljal tudi o drueih številnih trža- j ških perečih vprašanjih in med njimi na prvem mestu o upravičeni zahtevi vsega Trsta po u-stanovitvi integralne proste cone.
#? ■ '	iv:..*
ram;js> • -
Palača s sedežem pokrajinske uprave
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000'
NEKAJ MISLI PRED ZAKLJUČKOM j
Guležu ni kai
Spomin in nadarjenost - Učimo se za z 'm nje ne za rede - Šola naj da lepe znač
Šolsko leto se z veliko naglico bliža h koncu. Se nekaj tednov pouka, potem izpiti, razstave, zaključna prireditev in — izpričevala.
Tik pred zaključnimi izpraševanji se večina učeč'e se mladine «guli». Vse dneve in noči presedijo nekateri pri knjigah in bi radi sedaj na koncu ustavili čas. da bi utegnili predelati vso snov.
1 Za tiste, ki so med letom pridno delali, ki so si sproti osvajali učno tvarino, je sedaj res samo obnavljanje in jim ne bo težko stopiti pred izpraševalca. Toda tisti, ki se je »zanašal le na-svoj dober spomin ali pa celo samo na srečo, si mora sedaj pošteno zavihati rokave. Seveda je na tak način pridobljeno znanje kaj rahla stavba, ki ne prenese še tako rahle sapice, je polna raz-r poklin m špranj ter vzdrži res komaj do izpita. Potem pa kaj rado izpuliti jako naglo kot je bilo osvojeno
Marsikateri dijak bo tudi sedaj spoznal, da si je predstavljal šolo kot nekaj lahkega, za kar ni potreben poseben trud in sposobnost. Si uspel, zato si bo pač moral poiskati druge poti v življenju.
Sola je resna zadeva, ki zahteva obilo truda in priza-
devanja ter se je treba marsičemu odreči, če se hoče doseči določeni cilj. Le resno delo bo dobra in zanesljiva priprava za poklic. Kdor se v mladost} ni naučil vztrajnosti, premagovanja te. iav, načrtnega dela, tisti tega nikoli ne bo znal. Se vedno velja tisti rek o Janezku in Janezu. Tudi pri učenju mora biti človek treniran.
Na žalost pa ni tako prizadevanje nekaterih dijakov upoštevano v taki meri, kot to zasluži. Ti s trudom pridobljenega znanja ne znajo prikazali v taki blesteči obliki, kot ume to storiti morda tisti dijak, ki ga je narava obdarila z boljšim spominom kot njega in ki zna vedno gladko ponoviti vso snov dobesedno. On se sicer trudi, razume prav vse, zna obnoviti tvarino s svojimi besedami, toda ne dobesedno. Profesor pa zahteva prav to. In on je zaradi tega ves nesrečen, zagrenjen ter je prepričan, da ni toliko sposoben kot drugi. Saj vidi, da ga imajo za slabega dijaka, medtem ko so tisti njegovi 'sošolci, ki se s tako lahkoto učijo, odličnjaki. In tako strdijo tudi drugi.
Tako gledanje je vsekakor površno. Lahko bi rekli, da je povečini krivično, vsekakor pa nepravilno.
Zaradi prev
zato je nujno
Kaj sta doživela Marko In Metka
*1
i
Pristopil je star mož z doigu belo brado, ki Je razumel jezik Tuaregov, ka terega sta se bila otroka precej dobro naučila.
«p o krivici imate naju v ujetništvu. Nič vam nisva storila. Ali jaz sem ča rovnik in zato vam bom čez oekaj časa pogasil sonce.
Kaj boste potem?«
Starec Je povedal zbranemu zboru besede v lastnem jeziku. Nekateri so se čudili, drugi pa smejali.
Tedaj Je iztegnil Marko roko in glej: Sonce se Je začelo zatemnjevati iti počasi Je izginevalo. Nepopisna groza se Je polastila vseh navzočih. Kraljica Je velela starcu, naj prosi otroka za milost m naj jima pove, da sta prosta, samo sonce morata vrniti.
Marko je nato rekel:
»Dobro Je, naj bo! Sonce se bo vr nllo in jaz prosim samo, naj kraljica posluša mojo povest, in videla bo, da midva nisva prav nič kriva«.
Ni rečeno, da je človek, ki je obdarjen z izrednim spominom tudi izredno nadarjen. Res je, da si z lahkoto zapomni usakovrstna imena, letnice in tudi stavke, zato pa malo razmišlja in se v tvarino ne poglablja. Tembolj pa blesti.
Blesti v šoli, ker odgovarja res gladko, blesti doma, blesti b družbi, kjer se producira s svojim spominom.
Je odličnjak Vsi ga hvalijo.
Da bi se obdržal V «for-mi», skrbi, da je vedno pripravljen. Zanj ni to nič težr kega. Nekajkrat prebere, pa zna. Se misliti mu pri tem ni treba, ttsaj mu gre kar samo v. glavo«. Sošolci pa ga ne marajo, ker je postal domišljav in prezira druge ter noče nikomur pomagati.
Seveda, čemu bi si delal konkurente! Pravijo mu ttguležn.
Iz takih guležev kaj lahko postanejo stremuhi ie v šoli.
In taki ostanejo vse življenje. Stremušlvo je zelo slaba poteza v značaju. V vsakem poklicu jih je najti in so prava nadloga. To so ljudje, ki ne prenesejo nobene konkurence, ki hočejo vedno samo oni blesteti. Zato ne marajo pomagati drugim, da se ne bi še kdo drug povzpel in jih morda zasenčil. Stremuh je prihzovulec Ze v šoli dobro ve, komu se je treba prilizovati, da bo imel od tega korist. Un natanko ve, kaj je treba storiti, da se bo prikupil svojemu predstojniku. O pravem času se potaji in v pravem trenutku pokima. V življenju imajo samo eh cilj — kariero, samo eno ljubezen — sebe. So karieristi in egoifti Postanejo tudi biciklisti, ki se navzgor klanjajo, navzdol pa pritiskajo. Na žalost u-speva to mnogim na škodo b olj sposobnih, bolj vestnih in v vsem boljših.
Seveda bi ne bilo prav, ko bi iz tega sklepali, da je naravnost sreča imeti slab spomin, ker da je to zanesljiv znak izredne bistrosti. Vendar pa je. dejstvo, da tisto »hitro dojemanje«, ki ga nekateri kažejo v šoli in ki je precej upoštevano, le ni toliko vredno kot se po navadi misli. Važno je torej vedeti, da le tisto Jtnanje. ki je bilo pridobljeno s samostojnim delom, krepi razum ne pa guljenje.
Zato naj tisti dijaki, ki jih narava ni obdarila s tako si-J A bilo je jajnim spominom, nikar ne
$
obupajo in naj J*f vidajo tistim,je-. _ ^
to vse zapon
nostjo, vztrajnos J voljo bodo Pra nogi
Saj so znani ni ^ ko so bili	^j,
znameniti znanst ^ -0[i t
niki in politik1’ 4 slabi kot odlič11'
'M d'iak’klJeJi°
sproti učil "«	,0„o!j j
šoli; vzet vednO t0t,0 ‘Vi 51 I* prav °n s„oV " fir
predpisano ucn	^
meri, da jo b0 s nadš^L rabil pri sV0,e*neje šolanju in P	^
  -	. f
zanemariti
neti
učenja pa ne bi ^ z<ff0
svojec .m t'
oh«** jjjf
.. niei y
vilno ravnotežje ^
kovim duševnim
«	..	pl
če
zdravjem. Naj no izpričevalo, -	^ ^
jak zaradi tega ^	^
malo odporen
Ali pa, če je
di.
al< P pjt
4 K
 „ r _,	_	gl0L
pri tem pa p0^n.-io,
L«. * K,
stune zaradi si’ značaja v dru- ^ “ i kot človek 1
J
Poredni zaječati. maral _ ničesai KajJ m
Zajček in P
ni vedel niti ška. Pa ti sreča .^e ca in se »u p jati:
eGlejte ga da bi ga. Pahisi« iti K jo on nost»-reč puško P ver. na oav‘
vec pa °u’"	j/
zajčku:	o9licf>	f
«0 ne samo to nosim*	p»	/
hrbtnik. «V ^ 0o *n
na-„SPrffi sl »i ^' 4
S5? SSovefMf
^e,o" vtakne in zajček se
dLedbi%jeJSav90S<^jJ 1 « -r lovce* > y
Teones.
lovcu «da m‘vid»19
cat VTgrm p ustrelVo zajca
ven oba zaj tedaj je «eU -
j - - up	y
spoznal.	kaj V'
ujel lovec W po*' a Kiln ie v r
■
ŽyC> ' §8?®
., nedeljo in ponedeljek, pa • j. * v torek popoldne, je bi-u v naši vasi zelo živahno veselo, imeli smo tudi do-I 1 gostov iz sosednih vasi in K.hiesta. Ob redkih prilikah ,r,<3e v Dolino toliko ljudi,
13» ie bil° te dni' Ka^
bilo tako zanimivega? i. R° starem in lepem običaja So vaški .fantje postavili , t . i in pod mlajem je bilo a ]*hje v nedeljo in ponede-,j *• v torek pa so mlaj vrgli ?• ^ in spet se je zbrala vsa p*8' zlasti mladina m otroci, j 4 tudi starejši ljudje.
navada, da fantje po-j Sviio mlaj ob začetku ma-< v’ se je pri nas ohranila le v fioljuncu in v Dolini. V
5 Im ncu ie bil mlai že dva I ^ha prej. v Dolini pa so le-p:® bialo zamudili zaradi tehta h ovir* dovolienia itd"
pa so več sreče, ker je j 0 res lepo vreme.
j, ^akor smo že lani poročanj ‘biajo fantje prej svoje ali sestanke, na kate-m. se pogovorijo in dogovo-^.° 0 vseh stvareh, ki se ti-,l10 mlaja; določiti je treba i ViUt>'n°’ ki bo poiskala lepo, s°ko in ravno smreko in jo
bo prinesla v vas, kdo jo bo očistil in otesal, kd° bo poiskal in prinesel lepo češnjo itd. Na visokem drogu mora namreč biti lepa češnja, celo drevo z nepokvarjenimi vejami. Seveda jo je treba poiskati, ker vsaka češnja ni za to primerna; vse pa se
dogaja v strogi tajnosti, da ne bi kmet izvedel, da mu bodo ponoči fantje «ukradli» lepo drevo. Ko je drog že pripravljen odide druga skupina fantov po izbrano češnjo, jo odžaga in prinese na trg. Tu pritrdijo češnjo na drog in jo napolnijo s po-
marančami in limonami, nato pa s skupnimi močmi dvignejo lep mlaj in ga postavijo sredi trga blizu cerkve, ogradijo plesišče, pripravijo prostor za godce, vaške ulice pa okrasijo z zelenjem in vejami. Zadnje priprave se vršijo v soboto ponoči, v nedeljo je še vse na svojem mestu. Dva dni je pod mlajem ples, tretji dan pa mlaj pade. Fantje se proti večeru zberejo na koncu vasi «na šiji«, korakajo po vasi proti trgu prepevajoč svojo pesem: «Na gorici, na placu, tri rožče cveto«. Ko pa pridejo na trg zapojo pod mlajem narodno »Eno drevce mi je zraslo«. Spijejo kozarec domačega vina, vodja dodeli vsakemu njegovo delo in določi, v katero smer mora mlaj pasti, da ne bo škode, ker so tam hiše, drevje in žice e-lektričnega omrežja.
Na ukaz eni potegnejo vrvi, drugi popustijo in mlaj je v hipu na tleh. Vse naokrog je polno domačinov, toda reditelji pazijo, da se ne bi kdo približal in da ne bi mlaj koga pobil. Ko pa mlaj trešči na tla, tedaj ni več ovir. Otročad plane na češnjo in
pobira pomaranče z mlaja in po tleh.
Letos so napravili v Dolini res lep mlaj, čeprav drog ni bil visok kot lani, češnja pa je bila košata in vsa polna
pomaranč in limon. Kjer je češnja pritrjena na mlaj, postavijo dekleta dva lepa venca, polna pomaranč in kola* čev. Računajo, da je bilo letos na mlaju približno 1500 pomaranč in limon, saj je vsak fant od 16. leta starosti naprej prinesel za to 10 pomaranč in 2 limoni, dekleta pa 5 pomaranč in 50 lir za kolače. Za stroške pa so fantje prispevali še vsak po 300 lir. Potem imajo fantje še eno «uro», na kateri napravijo obračun. Drog in drugo drevje, oziroma veje, proda-jq; nekaj pa so dobili od plesa. plačajo stroške za godce, takse, odškodnino kmetu, ki so mu odnesli češnjo; če pa še kaj ostane napravijo skupno večerjo za fante in dekleta Kakor smo že omenili, je to star običaj in je prav, da se je ohranil. Razdor zaradi znane resolucije kominforma je šest let preprečil ta običaj, lani pa so se fantje ponovno zbrali in spet postavili svoj mlaj v veliko zadovoljstvo vseh vaščanov in' letos so imeli še lepši uspeh, za kar jim prav iz srca čestitamo.
GLASUJTE	ZA	LISTE	DEMOKR
SESLJAM
Gotovi propagatorji skušajo priti na ta ali oni način v stik z našimi ljudmi; s pretkano prikupljivostjo napovedujejo kaj vse nameravajo I-talijani storiti za te vasi, kakšna dela bodo na razpolago za zaposlitev naših ljudi i. e. Nato jo previdno zavijajo na volitve in očetovsko priporočajo previdnost pri glasovanju. Ce hočejo dobro sebi in drugim, naj ne volijo za listo občinske enotnosti,
KATINARA
ŠTEVERJ AN
negujemo grobove naših dragih, v prostem času marsikdo rad pride na pokopališče, prinese cvetlice, popravi grob itd. Toda zdaj nam je to skoraj nemgoče, ker v omenjenih urah ima malokdo časa na razpolago. Poleg tega pa je treba vedeti, da pokopališče na Katinari služi za vso faro, ki je precej obsežna, saj spadajo pod njo Katinara, Lonjer, Podlonjer, Rovte in Rocol. Zaradi tega zahtevamo, da uprava pokopališč, o-ziroma občina, čimprej namesti novega čuvaja, ki bo skrbel za naše pokopališče. Čuvaj pa mora biti vsekakor domačin, ki obvlada slovenščino, saj je ogromna večina faranov Slovencev. Namestitev čuvaja, ki je obenem tudi grobar, je nujna, sicer bo pokopališče začelo razpadati. U-pamo in pričakujemo, da bodo na merodajnem mestu to razumeli; vsekakor pa bi bilo umestno, če bi skupina faranov poslala na odgovorno mesto pismeno vlogo s podpisi.
BAZOVICA
Iz Bazovice nam poročajo, da so na krompiriščih te dni že zapazili koloradskega hrošča in da ga kmetje zatirajo.
To je resno opozorilo vsem našim kmetovalcem. Ni treba ponovno pisati o tem nevarnem škodljivcu in o načinu zatiranja. 2e pred nekaj leti se je koloradski hrošč pojavil na našem ozemlju. Kmetje ga zdaj dobro poznajo, se zavedajo nevarnosti in so dobro poučeni, kako ga je treba zatirati. O tem smo že večkrat in podrobno pisali. Poudariti pa moramo, da je najbolj učinkovito zatiranje koloradskega hrošča prav zdaj, ko se prvič pojavi na krompiriščih, sicer se lahko zelo razmnoži in napravi veliko škodo.
Pripomnimo naj še, da je dolžnost vsakega kmeta zatirati koloradskega hrošča. To je tudi po zakonu določeno.
Najbolj enostaven in učinkovit način zatiranja tega nevarnega škodljivca je vsekakor nabiranje, ne smemo pa pozabiti tudi na škropljenje in uporabo vseh učinkovitih sredstev. Najvažneje pa je, da ga vsi zatirajo, da vsak kmet pregleduje svoje njive in takoj začne z delom. Ce ne bomo tega napravili, če ne bodo vsi, poudarjamo vsi, kmetje dosledno zadirali koloradskega hrošča, se ne bomo tega nevarnega škodljivca zlepa rešili.
DOBERDOB
Prihodnjo nedeljo 27. maja bo v dopoldanskih urah razstava goveje živine iz do-berdobske občine. Sv. Martina in Vrha Sv. Mihaela. Posebna komisija b;o pregledala razstavljeno živino ob 8. uri, ob 11. uri pa bo lastnikom najboljših živali razdelila posebne nagrade. Isti dan bo tudi razstava kmetijskih strojev, ki si jih bodo lahko vsi kmetje podrobno ogledali. Govori se, da bo tudi vinska razstava, vendar podrobnosti o razstavah, ki jih organizira kmetijski inšpektorat iz Gorice še niso znane.
Doberdobci smo še vedno brez poštnega poslopja. Po pravici povedano, poslopje sicer stoji, vendar je tako majhno in tako podobno golob-njaku, da ga pač za pošto ne bomo mogli nikoli uporabiti. Res je čudno, kam so gleda-
li ljudje, posebno pa tehnik;, ko so se odločili, da novo poštno poslopje zgradijo na sedanjem mestu. Poslopje je skrito in mimo njega ne bo, kot se zdi, nikdar vodila velika vaška cesta, o kateri "so se hvalili nekateri občinski voditelji, še preden so vedeli, da je na tem kraju takšno cesto sploh težavno graditi. Poleg tega se zdi, da poštno poslopje ne bo nikdar služilo svojemu namenu, saj je bilo že v jeseni pod streho, pa smo že pred poletjem in še vedno ni dokončano od zunaj in opremljeno od znotraj.
Naše županstvo dela sploh čudne načrte. Izpred poslopja županstva je dalo pripeljati na glavni trg pred šolo del starega vodnjaka, ki je bil že redkost za naše kraje in iz njega napravilo nekakšen moderen vodomet, ki tja sploh ne spada. Postavilo ga je na prostor, za katerega so organizacija bivših borcev in tudi drugi domačini že zdavnaj prosili, da bi ga uporabili za postavitev spomenika padlim borcem iz Doberdoba, Ki so s tem, da so žrtvovali svoja življenja zaslužili vsaj toliko, da se jim sredi vasi postavi skromen spomenik z njihovimi imeni.
P O D G O R A
Nova tovarna rayona nam dela vedno večje preglavice. Smrad, ki se širi, je vedno hujši in povzroča škodo tudi na rastlinstvu, predvsem na trtah. Podgorci smo zaradi tega že podpisali protestno pismo in ga poslali županu, kajti nemogoče je v današnjem času dovoliti v tovarni, kjer dela na stotine delavcev in ki stoji sredi velikega naselja, tak tehnološki proces dela, ki lahko ogroža človeška življenja. Takih tovarn v Nemčiji ni več in tudi ravnateljstvo podgorske bi moralo upoštevati higienske predpise in uvesti nov tehnološki proces proizvajanja rayona.
Nekateri izmed vaščanov so že začeli iskati nova stanovanja v Gorici ali bližnji o-kolici. tudi marsikateri delavec, ki je dolga leta čakal na delo v novi tovarni, je že zapustil svoje delovno mesto v strahu pred boleznijo. Vsekakor morajo goriške oblasti podvzeti vse korake, da se smrad, ki prihaja iz tovarne rayona odstrani.
Dela na obcestnih kanalih glavne ulice in nekaterih 'Štrankkih ulicah še vedno niso zaključili. Zelo dolgo se vlečejo vsa ta dela ;n Podgorci bi želeli, da bi končno Ie imeli ne samo dobro urejene obcestne kanale, ampak tudi popravljene vaške poti. Cesta Sv. Justa, ki vodi do stranske poti na Kalvarijo, je še vedno zelo zapuščena in doslej na žalost niso pomagali vsi protesti, da bi prišlo do potrebnega popravila.
Na Valerišču imajo tudi lastuo šolo, ki so jo po vojni zgradili sami prebivalci za svoje malčke, ki jim je osnovna šola pri cerkvi le preveč oddaljena. Sola je majhna, in bi za Valerišče ter Jazbine potrebovali novo šolo, za katero je kot znano, že odobrena vsota 9.000.000 lir. Toda Jazbinci nočejo skupne šole in zahtevajo šolo v Jazbinah, ' kamor bi bilo za otroke iz Va-lerišča zopet predaleč.
Trdo Je delo v vinogradu, saj: je treba kopati od Jutra do mraka, da Je zemlja lepo rahla. Na Valerišču so kupili prvi traktor, s katerim je delo v vinogradu zelo olajšano. Dobro gospodarstvo bo našemu človeku omogočilo, da si v prihodnosti nabavi več strojev, ki mu bodo olajšali delo.
r h s i
Ul. sv Fran. tiska 20 / UL tel. J7-338
sprejema Itv serate. malt oglase, osmrtnic* u. umgo od 8. do 12.30 in od 18. do 18. ure.
27. M
Dopisi iz naših krajev
V Goriških Brdih
Nedeljsko rajanje pod mlajem v Dolini
Največ češenj in drugega sadja prodajo Steverjanci že doma kupcem, ki pridejo iz Trsta, kajti pot v Gorico ni kratka in včasih je blaga na trgu že dovolj. Toda s prodajo češenj na domu računi niso vedno jasni, ker trgovci največkrat ne povedo pravib cen in kmetje dobijo manj kot bi dobili na trgu v Gorici.
Morda ni vsem znano, da se Steverjan deli na večje število zaselkov, ki zadnje čase delajo precej velike preglavice županstvu. Precejšnjo pot Je treba napraviti, če hoče človek priti s Sčednega preko središča vasi ob šoli, cerkvi in županstvu na Uklan-ce in dalje na Valerišče, ki ga vidimo na sliki. Valerišče je že precej gosto naseljeno s prebivalci, ki so v glavnem kmetje, vinogradniki in sadjarji. katerih mnogi sinovi in hčere pa so že odšli za zaslužkom v mesto, saj za vseh ni dovolj kruha na domači zemli.
Po končani osnovni šoli se večina otrok, ki ne oddide na razna dela v mesto, poprime dela svojih staršev, ki so morali trdo garati, da so na sko. pi briški zemlji postavili lepe vinograde s povsod znanim in občudovanim grozdjem, ki daje dobro briško kapljico.
Sicer pa imajo Brda svoje posebne čare posebno spomladi. ko je vse v cvetju. Letos je vse zelo zakasnelo in bodo češnje prišle na trg mesec kasneje kot običajno. Pravijo. da jih bo dosti, toda zrele bodo naenkrat in njih cona prav gotovo ne bo taka, da bo poplačala trud našega delovnega človeka.
Na poti v Brda se marsikdo ustavi bodisi na tem bodisi na pevmskem mostu in občuduje krasne barve bistre Soče. Posebno izletniki, ki prihajajo ob nedeljah v Brda na dobro kapljico In prigrizek, se radi ustavijo na mostu in se zagledajo v zelene vrtince okoli stebrov v vodi.
(Foto Mario Magajna)
I češ da so njeni kandidati sovražniki vere in cerkve, miru in napredka. »Blagohotno« jim svetujejo, da volijo kandidate liste »Unione democra-tici italiani«. So tudi primeri — in to je tam kjer ne pričakujejo uspeha za to listo — ko namigujejo na slovensko listo. Ali ni to najzgovornejši dokaz, kako sta si «Demo-crazia cristiana« in »Slovenska lista« v zakulisni žlabti?! To sklepamo tudi iz podobnosti njihovih govorov na volilnih shodih. Je res, da gliha vkup štriha. Od te gbhe pa ne moremo pričakovati nič dobrega.
V lanskem letu m v vseh preteklih letih smo bili v pravi češnjevi sezoni, toda letos je komaj odpadlo cvetje z dreves in kažejo se šele prvi mali sadeži. Zelo nas skrbi, kako bo z našim zaslužkom. Češnje bodo zrele naenkrat in kdo jih bo takrat v tako velikem številu kupil od nas? Zima nam je zadala zelo hud udarec. Trte kažejo na srečo še precej dobro, vse smo jih lepo povezali, sedaj pa smo začeli tudi s prekopavanjem v vinogradih. Ostalega sadja, predvsem jabolk in hrušk letos ne bo v tolik imeri kakor lansko leto, ki je bilo na tej vrsti sadja izredno bogato.
Ne moremo razumeti naših sosedov Jazbincev, ki se upirajo gradnji nove šole, za katero je ministrstvo že odobrilo denar, na sredi poti med Valeriščem in Jazbinami. Sola zgrajena na tem mestu bi odgovarjala vsem pravilom modernega pouka, v njej bi lahko otroci prejemali tudi dnevni obrok hrane in poleg tega bi dosedanjo šolo na Valerišču lahko uporabili za otroški vrtec za otroke tega predela in Jazbin. Toda vsi pametni ugovori niso doslej nič pomagali saj nekate-di vaščani iz Jazbin trmoglavo vztrajajo na zahtevi po lastni šoli.
Že poldrugi mesec je, odkar so zločinske roke oskrunile na našem pokopališču grob padlih, v Bazovici pa spomenik bazoviškim žrtvam, toda policijski organi niso še odkrili krivcev. Skraja so se sicer širile govorice, da je policija že na dobrem sledu in da bodo krivci kaznovani; zdaj pa je vse utihnilo. Čudno se nam zdi. da po tolikem času policija ne more odkriti krivcev, saj ni tako preobremenjena z volitvami in predvolilna doba ne more vplivati na delovanje varnostnih organov. Vsekakor ne moremo pozabiti na tako podlo in zločinsko dejanje in pričakujemo, da ho policija kos svoji nalogi tudi v tej zadevi, ki se ne tiče samo Lonjercev, Katinarcev in Bazovcev. ampak vseh Slovencev in poštenih demokratov. Volitve bodo kmalu mimo in, če ne prej, vsaj potem mora biti zadeva razčiščena.
Glede našega pokopališča na Katinari pa moramo povedati še nekaj drugega, zaradi česar se pritožujejo vsi farani. Čuvaj pokopališča je bil kmalu po oskrunitvi groba padlih nameščen na pokopališče pri Sv. Ani. Od tedaj je naše pokopališče zaprto ves dan, le popoldne je odprto od 15. do 17. ure. Mi
alasuiteza:
OBČINA
devin — nabrezina
OBČINA DOl INA
LISTO OBČINSKE ,	ENOTNOSTI
antonic Anton colja srečko Furlan Dušan ORATTON Arturo dr. Janko RRavanja Josip
LRGIša Drago MARKOVIČ Alojz JJERVIC Ladislav ULIVA Adriano ■PERtot Ignac PIPAN Egidij Radovič Danilo
«KRk Albin ŠUŠTERŠIČ Lucijaji :V*SENTIX Abdon (Ado)
OBČINA ZGONIK
OBČINSKO DEMOKRATIČNO LISTO
BERDON Bogdan • BONETA Anton KURET (CORETTI) Sergij KURET (CORETTI)
Severin KURET (CORETTI).
Silvester ŽULJ AN (ZUGLIANI) Just HERVAT (CORBATTI) Uldrih LOVRIHA Dušan OTA Josip PANGERC Josip PRAŠELJ Bruno PURGER Aleksander SANCIN Josip ŠVAB Ludvik VALENTIČ .Josip ŽERJAL (ZERIALI) Josip
OBČINA MILJE
Listo demokratične
ENOTNOSTI PJRC Alojz MILIC Stanislav URILANC Karlo
Hrovatin Albin URUDEN Josip MILIC Mario MILIC Anton PURLAN Ivan RUstja Ivan UlBlc Vladimir ROGATEC Silvan PEGAN Just 3 -1
OBČINA REPENTABOR
LISTO «FRAUS1N PACCO Giordano MICOR Pietro POSTOGNA Giovanni MILLO Gastone BRAINI Renato ZOCCHI (COK) Teodor NARBEDO Luigi (PSI) CHENCHIO Romilda PRODAN Carlo SANTALESA Ricciotti LOREDAN Luciano -MARTINELLI Nereo RUMEN Giuseppe CANCIANI (KOCJANČIČ) Anton
PANCERA Pietro (PSI) FONTANOT Gino NICOLINI Paolo MANIAGO Bruno POSTOGNA por. ZILLI Natalia
Kako poroča »Demokracija« o svojih zborovanjih
n_^ •¥_■!_ _ _ _ _	• i
Ricmanjcem, Lonjercem, Sempolajcem, vaščanom iz Sa-leža, Samotorce in drugih vasi, ki v teh dneh dobivaj o po nič manj kot 4 izvode «De-mokracijes, priporočamo, da lista ne zavržejo prej, dokler ne preberejo članek na četrti strani, in sicer pod naslovom «Volilni shodi in morala volilne propagande». Iz tega članka — v kolikor se vaščanom ne bi ljubilo brati — bi zvedeli, kako so burno ploskali na uspelih shodih nAgne-lettove liste, ki jih je ta priredila v omenjenih vaseh.
Vaščani teh vasi pač sami najbolje vedo, da to kar uDe-mokracijan piše, ne odgovarja resnici. Zato tem vaščanom ni treba drugega, kot da članek preberejo in tako se bodo na lastiie oči prepričali, koliko je v njem resnice.
Pač pa je na mestu, da še e.nkrat pribijemo tisto, kar smo o shodih Agnelettove liste že poročali.
Kar se zborovanja Agnelettove liste v Lonjerju tiče, je res, da je dr. Branko Agnelet-to dobesedno izjavil: «Če nočete voliti Slovensko listo, tedaj ‘poberite svoje cape in pojdite v Jugoslavijo». eDemokra-cija» pravi, da tega omenjeni doktor ni rekel in da je nase poročanje netočno. Ce aUe-mokracijan meni, da smo ponovno napisali neresnico, naj nas toži, saj imajo v družini kar dva pravdeža.
Dalje: «Demokracija» pravi, da je imel dr. B. Agneletto v Hicmanjih preko 200 poslušalcev, ki so mu na koncu ploskali. To je le deloma res, namreč da je bilo okoli 200 ljudi, ki pa dr. Agnelettu niso ploskali, temveč krepko žvižgali. In še bolj bi mu, če se ne bi vmes vtaknili karabinjerji, ki so vsakogar, če je le nekoliko glasneje zavpil, legitimirali in odstranili s trga. Ploskal pa dr. B. Agnelettu ni nihče.
V Sempolaju ni dr. B. Agnelettu ploskal nihče, v Saležu (največ šest ljudi) prav tako ne, v Zgoniku 4 (štiri) ženske in spremstvo iz Trsta, Nabrežine in Gorice, v Samo-torci nihče, ker pač ni bilo ljudi. Ce so to za aDemokra-cijo uspeli shodi z «burnim ploskanjem», tedaj naj bodo pač uspeli, vendar pa bi jim vseeno priporočali, naj se v bodoče ne smešijo s takim poročanjem.
Se nekaj besedic o odgovornosti za edivjaške manire volilne borbe». Noben italijanski govornik, pa ■ naj pripada tej ali oni stranki, ni zlil toliko golid gnoja na Jugoslavijo in njene -voditelje, kot so to storili govorniki A-gnelettove liste. Štiri petine vsakega njihgvega govora je posvečeno Jugoslaviji, in v teh govorih ne manjka psovk in vzdevkov, ki si jih ne upajo izreči niti najbolj zagrizeni govorniki neofašistične stranke. Ce k temu dodamo osebne izpade p roti njihovim tukajšnjim političnim nasprotnikom, tedaj samo vprašamo: Kdo je odgovoren? Po čigavi direktivi govorite? Kdo vas plača?
listo demokratične
ENOTNOSTI ^ZJAK Jože UUšTIN Veljko UUšTIN Alfonz , UšTIN Ludvik bAZAR Jože RURie Milan Ravbar Viktor ŠKAMPERLE Jože I^ABAR Alfonz š&ABAR Silvester ®&ABAR Franc yRABAR Ivan
MARASSI Libero DEPANGHER Mario FONTANOT G.uido ROBBA Dario APOSTOLI Giuseppe ZUGNA (CUNJA) Teodor DRIOLI Nicolč FERLUGA Kiljan DEMARCHI Francesco (PSI)
ZACCARIA Spartaco APOLLONIO Guerrino
20. maja 1®**
=	•:	I;:	 •=	......................
Hi
m \ • •
src .
ENOTNA RAZREDNA BORBA DELAVK PODGORSKE PREDILNICE
Po prenehanju «stavke» delodajalca Tonielle v ponedeljek nadaljevanje stavke tekstilcev
Tovarna bo obratovala (-d 6. do 18. ure ■ Delavke v Podgori prejemajo manjše plače kot delavke v Varesu ■ Govor sindikalnega voditelja Bergamasa
Včeraj je bil zadnji dan KStavke delodajalca Tonielle«. Kakor je znano, je Toniella sklenil zapreti tovarno za vse dni stavke, ki so jo proglasile sindikalne organizacije, češ da je stavka nelegalna. Zaradi tega delavke sploh niso mogle delati, ker je bil vhod v tovarno zaprt in strogo zastražen. Kljub temu so delavke vseh izmen redno prišle pred tovarno, s čimer so pokazale svojo voljo do dela, ki ga jim delodajalec preprečuje.
V ponedeljek bo Toniella svojo tovarno ponovno odprl; zaradi tega se bo stavkovno gibanje nadaljevalo v ponedeljek, Za razliko od prvega
dr.eva stavke, ko je tovarna obratovala po štiri ure, medtem ko «o naslednje štiri ure stroji mirovali, bo od ponedeljka dalje tovarna obratovala od 6. zjutraj do 6. zvečer; prva izmena bo delala od 6. do 10. ure, druga od 10. do 14. in tretja od 14. do 18. ure. Tudi dnevna izmena bo delala samo po štiri ure Na tak način bo delodajalec, ki je stavko proglasil za nelegalno, medtem ko je svoj ukrep o ukinitvi obratovanja smatral za pravičnega, utrpel velik’ izgube; zdi se, da se bo na tak način proizvodnja zmanjšala na približno 40 odstotkov.
PO TRIDNEVNI STAVKI ODVETNIKOV		
V torek popi zaradi namer Mi	ildne splošna irovega zakonskeg	stavka osnutka
Pravosodni minister odgovoril Baresiju, da ni nameraval povzročiti zaskrbljenosti nad usodo noše pokrajine
Zakonski osnutek pravosodnega ministra Mora, da se izroči tržiška pretura pod ju-risdikcijo tržaškega sodišča, medtem ko se gradeška občina spravi pod jurisdikcijo tržaške preture, je povzročil v goriški pokrajini veliko ogorčenje, katerega so najbolj odločno pokazali goriški odvetniki, ki so proglasili tridnevno stavko, ki je trajala 17., 18. in 19. maja.
Na sestanku, ki je bil v petek in na katerem so bili prisotni predstavniki raznih gospodarskih organizacij, strokovnih zbornic, sindikalnih organizacij ter političnih opazovalcev, pa so sklenili proglasiti v torek 22. maja popoldansko stavko, med katero bodo vse trgovine zaprte. Na Telovadnem trgu	bo popol-
dne zborovanje, od koder bo krenil sprevod na Travnik pred prefekturo,	kjer	bodo
prefektu izročili zahtevo na osrednje oblasti, da preprečijo izglasovanje zakonskega o-snutka.
Iz meščanskega časopisja se izve, da je demokristjanski poslanec Baresi telefoniral ministru Moru ter od njega zahteval pojasnilo glede nameravane spremembe goriškega sodnega okoliša. Minister naj bi obžaloval, da	je
nehote povzročil	med	gori-
škimi zainteresiranimi krogi zaskrbljenost nad usodo naše pokrajine.
ški sestanek, na katerem bodo govorili o izboljševalnih in namakalnih konzorcijih, o občinskih davkih in poviških davkov na zemljišča, agrarni reformi in kmečkih pogodbah, ceni žitu in krepitvi zveze.
Trčenje med motociklom m avtomobilom
Ko se je 50-letni Giuseppe Ljubuch iz Svetogoreke ulice 27 v Gorici včeraj ponoči peljal z motorjem proti domu, je na križišču Ul. Mi-ghetti trčil z avtom 600, ki je privozil iz te ulice proti Svetogorski. Pri trčenju je Ljubuch padel z vozila in se poškodoval po glavi. Na kraj nesreče so poklicali rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali rano.
so
Nekatere oplojevalne postaje so okužene
V goriški pokrajini so ugotovili več primerov obolenj (tricomoniasi) goveje živine. Ta bolezen povzroča splave ali pa preprečuje oploditev.
Kmetijsko nadzormstvo opozarja kmete na bolezen, Si predstavija veliko nevarnost za množenje živine, ter jih poziva, naj se strogo ravnajo po navodilih, ki jih bodo prejeli- Občinski veterinarji naj pregledajo vso živino, ki ie bila zadnje mesece oplojena v okuženih oplojevalnih postajah.
Sestanek neposrednih obdelovalcev v Gradiški
Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev (Federterra) ima danes dopoldne v Gradi-*
Turist iz Gradca se je ootoiKei po glavi
V bolnišnici Brigata Pavia včeraj okrog 7. ure sprejeli v zdravniško oskrbo 44-letnega Friedricha Sommerja iz Gradca.
Sommer je prišel v Gorico i s skupino izletnikov iz Grad-povsem ca, da bi si ogledal naše mesto. nato pa bi krenili proti Trstu. Ko je Sommer hodil po Raštelu, je nerodno stopil ter padel in se poškodoval po glavi. Na pomoč mu je prišel rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga zaradi precej hudega udarca na glavi pridržali na opazovanju.
To bo učinkovito sredstvo da bo lahko premislil, če se mu izplača še nadalje zavračati predloge sindikalnih organizacij za sestanek, na katerem naj se proučijo predlogi za izboljšanje plač, pogodbe delovnih razmer ter ravnanja z delovno silo.
Včeraj ob 13-30 je bilo sindikalno zborovanje, na katerem sta govorila sindikalna predstavnika Bergamas in Ve. zil.
Tajnik Delavske zbornice Bergamas je prikazal razloge, ki so dovedli delavke do borbe ter pri tem navedel za primer tudi plače delavk tekstilne tovarne v Varese, ki je tudi last Tonielle; plače delavk v Varese so večje od plač tekstilnih delavk v Podgori.
Omenil je tudi slabe razmere, v katerih morajo delati o-stale delavke na Goriškem, ki so zaposlene v tovarnah za izdelovanje likerjev in slaščic. Tudi lastniki teh tovarn prejemajo razno blago proste cone brez carine, zaradi tega bo borba tekstilnih delavk za spodbudo, da se bodo tudi te delavke pričele boriti za gospodarske izboljšave in za spoštovanje delovne pogodbe.
Ko je polemiziral z ravnateljstvom, je Bergamas dejal, da sta dva iz ravnateljstva dejala Tonielli, da «pohlevne ovčice«, kakršne so delavke,
VČERAJ PRVA ETAPA KOLESARSKE DIRKE «GlRO DTTALIA»
Bal f i prva «roza majlea>>
z zmago na ciljn v Aleksandri.ji
Tržačan De Santi pobudnik pobega, ki je rodil zmagovalca - Coppi vozil bolje kot je pričakoval « Danes druga etapa. Alessandria-Genova in nočna dirka ekip
ALESSANDRIA, 19. — Točno ob 12.43 je iz Milana krenila karavana' 105 kolesarjev na prvo etapo 39. kolesarske krožne dirke po Italiji. Med kolesarji, ki so se začeli zbirati na Trgu Duomo je bil deležen največje pozornosti in simpatij Coppi. Zadnji je prišel Magni in kmalu nato je direktor dirke dal znak za odhod. Pred kolesarji se je najprej zvrstila dolga vrsta reklamnih avtomobilov, nato pa kolesarji med dvema gosti, ma vrstama gledalcev. Na gallaratski cesti se je kolona končno osvobodila pisanega kvira množice in milanski prefekt je dal z zastavico simbolični znak za start.
V prvo vrsto se je takoj postavila belgijska ekipa, da prepreči začetne pobege. To ji je uspelo vse do San Lorenza, kjer je ušel Grosso in tako otvoril dolgo vrsto pobegov, ki so karakterizirali prvi del današnje etape. Toda njegov poskus se je z-jalovil že v petih minutah. Za njim je poskusil srečo Zu-liani. Glavnina je vozila skozi Legnano ob 13.30 in 8 minut kasneje skozi Busto Arsizio. kjer je prvo krajevno nagrado na letečem cilju osvojil Crip-pa pred Petreijem in Ponzi-nijem. Kmalu po Gallarate je
ne bodo stavkale. Zaradi sla-| imel Magni prvi defekt brez
posledic. Na ciiju v Somma Lombarda je bil prvi Petrei. Pri Aroni skromen poskus pobega Ceramija in Brankar-teve skupine, nato poskus Gervasonija, oba brez uspeha. Na letečem ciliu v Bor-gomanero je zmagal Spanec Poblet pred Fallarinijem. Po begniti so poskušali tudi Pet tinati, Masocco, Petrei, Baffi in Gismondi, toda glavnina je bila pozorna in jih je kmalu dohitela. 20 km pred Novaro je imel defekt Coppi, lu pa se je s Cainerovo pomočjo kmalu pridružil glavnini. Skozi Novaro so vozili vsi sku-
bega poznavanja položaja v tovarni bi ju delodajalec prav getovo lahko odpustil.
Da bo borba delavcev 'n delavk uspešna, je treba ponovno priti v tovarno, zaradi tega bodo delavke v ponedeljek odšle na delo in stavkale po urniku, ki so ga določile sindikalne organizacije.
Bergamas je na koncu pozval delavke k enotnosti in vztrajnosti v pravični borbi.
Za CISL je govoril Vezil, ki je prikazal izkoriščanje delovne sile ter poudaril, da je nujno potrebna enotnost delavk.
ZA NASLOV PRVAKA SREDNJE KATEGORIJE
Robinson premagal Olsona s knoch-ontom v 4. rundi
Dvoboj je trajal samo 11 minut in 51 sekund - Premiji obeh boksarjev zaplenjeni
DEŽURNA LEKkRNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Crislofoletti, Travnik 14 - tel. 28-72; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Urbari-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43.
KINO
CORSO. 14.30: «Dober dan Miss Dove», cinemascope, J. Jones. VERDI. 14.30: «Athena in sedem sestra«, metroscope v barvah, J. Powell in E. Pur-dom.
CENTRALE. 15.00:	«Alamo»
v barvah, S. Haydn. V1TTOH1A. 15.00: «Ti si moja usoda«, v barvah, D. Day in F. Sinatra.
MODERNO. 15.00:	«Strelci
Bengalije«.
LOS ANGELES, 19. — Svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson je danes ponoči premagal s knok-outom v četrti rundi Roba Olsona v dvoboju, ki je veljal za naslov prvaka. Dvoboj je trajal točno 11 minut in 51 sekund, zaključil pa se je v 2’51” četrte runde.
V prvi iundi je Robinson takoj začel napadati in je zadei Olsona v obraz najprej z desnico, nato pa od strani z levico. Olson je silil v borbo na bližino, pri čemer mu je uspelo zadati Robinsonu edini udarec v rundi. Tudi v drugi run. di je hotel Olson vsiliti borbo iz neposredne bližine. Zadel je Robinsona z desnico v obraz a je bil takoj nato tudi sam zadet. Sodnik je moral večkrat razdvojiti boksarja. Proti koncu runde je Robinson močno zadel Olsona v obraz z dvojnim udaicem. V tretji rundi je bil Olson bolj aktiven, toda sodnik je moral ponovno večkrat intervenirati. Po trenji rundi je Robinson vodil po točkah. Sodniki so mu priznali prvi dve rundi, tretjo rundo pa je eden izmed sodnikov pri-
Vrstni red na cilju I. etape Milano - Alessandria (210 km); L Baffi Pierino (Nivea Fuchs) 5.30’34” s povprečno hitrostjo 38.116 km na uro; 2. Ferlenghi isti čas; 3. Baroni 5.32’20”, 4. Coletto Angelo, 5. Zucconelli, 6. Bertoglio, 7. De Santi, 8. Guerrini, vsi s časom Baroni-ja; 9. Van de Brekel 5.33T2”; 10. Boni 5.33T6”; 11. Messina, 12. Monti, 13. Fallarinl, 14 Fabbri, 15. Schoubben, 16. Mo-ser, 17. Schoenmaker, 18. Poblet, 19. Coste, 20. Massocco, 21. Tognaccini, 22. vsi ostali s časom Bomja razen Petreja, ki je prišel na cilj 104. v času 5.38’51. Odstopil je Michelon.
1:6, 7:5, 6:3. V igrah parov sta Danca Nielsen in Ulrich premagala Francoza Deniaua in Virona s 6:3, 2:6, 6:4, 6:4, Drob-ny in Fancutt Molinarija in Saussina s 6:2, 4:6, 6:1, 6:3,
---------------o----------------
odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
NOGOMET
znal Olsonu, drugi Robinsonu, za tretjega pa je bila neodločena.
V začetku četrte runde je Olson začel napadati in je prevladoval v prvem delu. Robinsona j? nasprotnikova taktika presenetila in je zgrešil več udarcev. Toda nenadoma je Robinsonu uspelo s silovitim desnim udarcem zadeti Olsona v čeljust, tako da je padel na tla in sodnik je začel šteti. Pri številki 7 se ie Olson skušal dvigniti, opirajoč se na roke. toda ni uspel in prijatelji so mu morali pomagati v njegov kot. Robinson je bil proglašen za zmagovalca s knock-outom.
Robinson je tako dosegel svojo četrto zmago nad Olso-nom. Inkaso dvoboja je znašal 200.000 dolarjev, toda niti Robinson, niti Olson ne bosta dobila svojega deleža ker sta bila sekvestrirana. Za Robinsona na zahtevo davkarije, kateri naj bi Robinson dolgovol 'davke na premije za leta od 1944 do 49 in za 1. 1953, za Olsona pa na zahtevo ločene žene.
PIERINO BAFFI zmagovalec prve etape
paj v gosjem redu z Riom na čelu. Tudi naslednji poskus Stolkerja, Zucconellija, Baroz-zija in DalTAgate je bil brezuspešen.
Povprečna hitrost se je gibala okrog 40 km na uro. V Vercelliju pri 123. km je bila leteča okrepčevalnica. De Siinti je takoj nadaljeval vožnjo z veliko brzino, računajoč na presenečenje. Za njim sta se spustila Baroni in Ferlenghi. Vzdolž riževih polj se je spustil za De Santijem tudi Brankart, toda čuječa Coppi in Magni sta takoj preprečila njegov poskus pobega m potegnila za seboj glavnino. Medtem pa so pred vrati Ca-sala De Santija dohiteli Zucconelli, Baffi, Bertoglio, Ferlenghi, Angelo Coletto, Baroni in Guerrini. Tu se je začela zaključna faza prve etape. 8 ubežnikov je vozilo sporazumno v grupi. Na letečem cilju v Casale Monferrato je bil prvi Baroni pred Zucconelli-jem in Colettom. Diktirali so silovit tempo in privozili v Alessandrio s povprečno hitrostjo nad 45 km. Toda s prihodom v mesto etapa še ni bila končana. Kolesarji so mo. rali prevoziti še 32 km dolgo krožno progo, na gosto posuto z vzpetinami in spusti.
V Alessandrio je glavnina privozila s 3’57” zaostanka. Vodil jo je Wagtmans. Baffi, ki je zmagal na letečem cilju, je znova potegnil. Njegov tempo je vzdržal edino Ferlenghi in oba skupaj sta sama vozila proti cilju. Glavnina je medtem zaman skušala dohiteti ubežnika. Uspelo ji je le zmanjšati razliko od ostalih šestih od prve osmorice na eno minuto. Na cilju je Baffi za dolžino treh koles prehitel svojega partnerja Ferlenghi ja. Coppi je privozil na cilj sredi glavnine in je bil videti svež.
Jutri ob 9.30 bo start za drugo etapo Alessandria - Genova. Proga je dolga le 96 km. toda zvečer bodo morali kolesarji voziti na dirkališču v Albaru za ekipno klasifikacijo.
Livorno Calania 1:1
LIVORNO, 19. — Prvenstvena tekma B lige med Livornom in Catanio se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. Oba gola sta bila dosežena v prvem polčasu in sicer v 3’ za Livorno (Puccinelli) in v 12 za Catanio (Quoiani). V drugem polčasu sta oba napada zapravila precej priložnosti za povečanje rezultata. Livorno bo verjetno izpadel iz B lige.
TENIS V PARIZU
Pietrangeli premaqal Ayalo
PARIZ, 19. — Nicola Pietrangeli, 22-letni član italijanske ekipe za Davisov pokal, je premagal nosilca skupine Aya-lo z rezultatom: 6:4, 6:1, 0:6, 5:7, 6:4 in s tem pripravil prvo veliko presenečenje turnirja.
Remy (Fr.) je premagal A-merikanca Larsena s 5:7, 6:3
AVTOPREVOZNlSKO podjetje
FRANC LIPOVEC
Moursini prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo
GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296
STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6. tel 33-113
Kino s!{i:in;\ i
predvaja danes 20 t. m. ob 16. uri MGM barvni film:
RAPSODIJA
Igrajo: Elizabeth Taylor. Vittorio Gassman
V ponedeljek 21. t. m. ob 18. uri RKO film:
UNIČITE TOLPO
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri MIX film:
Zaklad Montecrista
V ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri barvni Lux film: MAŠČEVANJE MONTECRISTA
TVRDKA
KKEZ UIALTER
NABREŽINA
vam nudi:
Šivalne stroje Singer Kadioaparate Philips Kolesa Legnano Wolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele
Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah
INFORMACIJE se dobijo pr: Knezu Walterju Nabrežina, tel. 22-522 in pri Rebuli v Trstu Ul. Torrebianca 12.
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
TRSI-Ul. Moren 7 Telefon št 28373
v vse kraje, tudi v inozemstvo
»Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša."
(Herbert Casson)
POZOR !!!
3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko skupno L 4.950
„	7.480
in	„	10.700
dobite v trgovini
A. PIHTDT Trst, I CiRlica 22. tel. 85-1
Kine na
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 16. uri
«
10/COLOK.
ARTHUR	BETTA	_
KEIMIMEDV* ST. JOHN
Meksikunslti It rut ju
V ponedeljek 21. t. m. ob 18. uri Enic film:
Bela opojnost
FILM ZIMSKE OLIMPIADE V CORTINI
IMPEXPORT
TRST. ULICA C. BATT1ST1 STEV. 23-1 NAD.
Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material
I Z V A Z A :
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne st rol e
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
fambreUa 150 co lirSlfi LD A. MEROLLI
£ d mi zastopnik za Goriško
GORICA - Ulica Garibaldi, B letet. 2723
PRODAJNA CENA L 150.000
Ribarič Ivan
1M PO RT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MIL1Z1E 1» — TEL. 96-510
«
SLOVfNIJA ŽIVINOPROMEL
IZVOZ: GOVEJE ŽIVINE, KONJ, BELIH
PRAŠ1'
CEV IN DROBNICE, poleg tega vse svežega mesa in mesnih izdelkov ter me in sena.
vr
ste
sla-
Centrala: Ljubljana, Dalmatinova ul. 1-1 — Poštni Pre-dal št. 222 — Telefon 22-212. 20-905.
Podružnice: Maribor, Prestranek št. 3 telefon, Bijel°var
AVTOGARAŽA ..Roiano"
TRSI ROJAN — UL. MOHEKI ST 1 - TF.L. i#-1*0* privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči —
Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozeu>slV
OOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO
000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000,300OOCOOOOGOOOOOOOOOOOOOO'
,00°
Vladimlr Bartol, MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
79. H Četrto poglavje» Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja
Uvodni sonet materi se končuje z verzom:
Pred Tebe zdaj Tvoj sin račun polaga II. sonet
Al pomniš še, kako lovit sem hodil metulje daleč tja na hrib Razklani nad Trstom? Morjem? Gledal nepoznani v daljavi svet? In brate s sabo vodu?
Bilo je v dneh strahote*), ko porodil se v srcu je naklep In že možgani so zvArili privid, kot da navdani so mračnega duha. Takrat zaplodil
se v duši je načrt. NI več mi z brati bil6 hoditi mar. če kot od kraja metulje sem lovil, sem le pregnati
sum hčtel s sebe. Kaj duha navdaja, sem skril. Tedaj začutil sem, o mati, da prvič najina se pot razhaja.
T namreč; strahote prve svetovne vojne.
III. sonet
Od Tagliamenta je topov grmenja odjek bil uvodni marš v snovanje moje; začetek vzgona, ki oznanjal boje bodočih dni je; strašnega besnenja
temotnega duha, ki prej ne jenja, dokler ne steše v zid poti si svoje.
Kako vskladilo le bi src se dvoje, ko vedel nisem sam, kam pot se vzpenja?!
Tako, o mati, nisem razodeti se mogel Tebi. Zmerom višja stena med nama je bila. Tako iskrena
beseda dobra ni se mogla upreti razkolu zlemu med Teboj in mano.
Že je kazalo, da je vse končano.
Nekega jutra sem se prebudil iz prav tako očarljivih kot grozljivih sanj. Stal sem na nekem hribu (hoče se mi dozdevati da je imel obliko Razklanega hriba, ali vsaj nanj sem se pri tem spomnil) in imel nekaj opraviti z nahrbtnikom ali neko vrečo. Kar se stvar pretrga ali razveže in iz vreče priškrablja na dan cel roj pisanih hroščev in vzleti jata se
lepše pisanih metuljev. Že hočem seči z roko v vrečo ali nahrbtnik, da bi potipal, če je notri še kaj od teh lepih živalic, ko prileze z dna nahrbtnika ali vreče velik črn pajek z nekim čudnim svetlim znamenjem na hrbtu. Povedal sent že, da sem se vse življenje bal pajkov in tudi zdaj, ko sem ga zagledal, sem v sanjah odrevenel od groze in se prebudil.
Prav kakor v teh sanjah s hrošči in metulji se mi je zgodilo v Kamniku lepega jutra z alamutsko snovjo: «tuje telo* v meni se je razpočilo in naenkrat sem zagledal pred seboj ves alamutski svet z njegovimi pisanimi prebivalci. »Gledal* sem v najbolj živih barvah in naenkrat so alamutski prebivalci spregovorili v »svojem jeziku*. Nekaj besed samo sicer, toda iz svoje pisateljske izkušnje sem vedel, da so te besede, ti stavki pristni, avtentični. Obšla lne je sreča, kakor da bi bil pogledal v odprta nebesa. Toda manjkali sta mi še dve osnovni stvari. Gledal sem sicer v trdnjavo Alamut in videl tam njene prebivalce, toda dohoda v utrjen grad še nisem bil odkril. In glavnega junaka, strašnega Hasana, nisem se nikjer videl.
Spominjam se, da sem dami v Beogradu sproti pisal o svojih obupnih poizkusih, da bi našel »dostop v trdnjavo*, to se pravi, da bi bralca vseh slojev, stopenj in vseh narodov privedel na najnaravnejši način v utrdbo. «Stik» z najbolj raznolikim občinstvom je bil vzpostavljen, to sem čutil, zdaj je bilo treba samo še najti ne samo najboljši, temveč sploh edino možni dohod. In ko mi je neko jutro padla rešitev kakor zrelo jabolko v naročje, sem zavriskal od sreče, si uro in dan zabeležil v notes in takoj sporočil svoji plemeniti mentorki v Beograd.
Alamutskih oseb nisem »konstruiral*, kot so mi nedobrohotno podtikali nekateri sodobniki, drugo za drugo, temveč so zaživele vse hkrati v meni nalik pnrodni mutaciji.*) Nekega jutra sem se prebudil in so bile tu. Veliko od njih je imelo rast in poteze ljubih mi znancev in znank. Nekatere pa so bile tudi povsem nove. zrastle morda iz potopljenih spominov. Zdaj je bilo treba iti nekam samo še po poteze m dušo glavnega junaka.
fi b®'
Nekateri znanci so mi očitali, češ, saj to, kar si taIji, slikal, ne more biti Iran, Orient, ko vendar nisi bil nikoli sg Jaz sem vedel, ali vsaj slutil to bolje Ko sem začel PisT’tn0 mi je naenkrat poblisnilo, da bi me bili vsako	oSti
videnje, vsak turistični pohod in ogled s svojimi Podr°loVjiii pri mojem delu ovirali. V Spieglovem «Iranskem starinos so ves Iran, sleherna karavanska pot, sleherno mesto, gorovje, dš, sam Alamut oziroma njegove razvaline, s-aI1t»' minucioznostjo popisani, da ima pisateljeva kreativna^
zija več ko dovolj podrobnosti, opisov in podatkov. T*Kr»: ko sem zbiral gradivo za svojo «snov», sem oil v duhu v
nrpmpril VPC Tron v čirinn in rlnl^inn W n cona TUr.P.l plS**
ni bilo treba več konzultirati knjige: pokrajino in{0jS^ater* kraj. kjer sem bival lahko tudi daljši čas kot
***	v*	^	KS	CA	VCL	I\UilLUILll	O.L1	/Vlij	.	puirvi	ajliru	.
je potrebno, sem gledal v duhu veliko bolj jasno kot
turist-
koli kraj. kjer sem bival lahko tudi daljši čas kot ^jo-Samo da je bila slika neprimerno bolj živa, enotna, ' ar&-nama* kakor kaferi koli spomin. Tako sem razdalje . -^ot° sanlih*, perzijski dolžinski meri, kar mimogrede ih 1 j W izračunal in dvomim, da bi se bil kdaj bistveno ure ^ ib misliti je tudi treba, da se alamutska snov vrši leta vsedliria da se je med takratnim in sodobnim Iranom nabrala ]oVje*> iz 850tih let. Spiegel, ki je napisal «Iransko starino stariib j-; bil v Iranu vsaj pred 150timi leti in je bil plast me oStrga in takrat novim Iranom že pred mano znanstveno P in Tako sem mogel poustvariti resnično svet «1z n° v se*3 danes vem, da je to delu v prid. Tak, kot je Alamut, J
trdno zgrajena celota.
  s(0'
*) Tako prirodno mutacijo je v drugi polovici PreJ®n3 tfota1*^’ letja prvi opazoval francoski botanik de Vries. V parišken? n0therlt nem vrtu se je na mostu, kjer je bila zasajena rastlina Ue ^vrst< biennis («Nachtherze»), čez noč pojavilo kaki-h petdeset nov te rastline, med njimi tudi šest ali sedem novih stalnih vr^ tsK” je nastala nova hipoteza o možnosti nastanka vrst v Pnr0 teO** Imenovana «mutacijska teorija«, ki je izpopolnila Parwinov in znatno razširila naše znanje o prirodi.
(Nadaljevanje >le<i