Največji almnaki dnevnik v Združenih dfžtvftb Velja xa T«e leto • • • $6.00 Za pol leta $3.00 Za New York cele leto . $7.00 celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Am TXLEF0N: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 62. — STEV. 62. NEW YORK, SATURDAY, MARCH f6, 1935. r- SOBOTA, 16. MARCA 1935 VOLUME XLTTI. — LETNIK ZLIH MUSSOLINI PONUJA JUGOSLAVIJI PRIJATELJSTVO NOVI ITALIJANSKI POSLANIK JE PREDLAGAL REGENTU PAVLU POLITIČNO IN GOSPODAR. ZVEZO Mussolini ju gre največ za nedotakljivost sedanjih meja. — Pod pokroviteljstvom Francije bo sedanja politika temeljito izpremenjena. — Princa Pavla ni govor italijanskega poslanika posebno presenetil. — Več špijonov aretiranih pri Mariboru. Zadnje odmevi revolucije na Grškem CENE POLJSKIM PRIDELKOM JE TREBA ZVIŠATI BEOGRAD, Jugoslavija, 1 5. marca. — Posledica važne izjave, ki jo je podal danes zastopnik Italije v Beogradu, bo najbrž politična in gospodarska zveza med Italijo in Jugoslavijo. Smernice tej politiki je zadal novi italijanski poslanik pri jugoslovanski vlad, grof Guido de Cam-poalto. Ko je izročil danes regentu princu Pavlu pove-rilne listine, ni spregovoril le par fraz, ki so ob takih prilikah običajne, pač je pa imel precej dolg govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče: — Moja vlada mi je izrecno naročila, naj delujem za zbližan je med obema državama. Naročeno mi je bilo izjaviti, da goji Italija napram Jugoslaviji iskreno prijateljstvo, da nima najmanjšega namena ovirati razvoj Jugoslavije in da bo vedno spoštovala nedotakljivost njenih meja. — Italija se bo poslužila vseh prilik, da doseže prisrčno in tesno sodelovanje obeh držav ter da sklene z Jugoslavijo politično in gospodarsko pogodbo. Ta govor brez dvoma pomeni popoln preobrat italijanske politike napram Jugoslaviji. Med obema državama je vladala že več let precejšnja napetost, katero so še bolj poostrile govorice, da se Italija želi polastiti Dalmacije. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so izza sklenitve miru ogrožali pogosti obmejni spopadi ter ščuvajoči članki v italjanskem in jugoslovanskem časopisju. Regenta Pavla govor italijanskega poslanika ni posebno presenetil, iz česar je razvidno, da je bil o njem že prej poučen. — Vaše poslanstvo, — je odgovoril princ.Pavel, — in vaša izjava, da se želi Italija približati Jugoslaviji ter doseči sporazum v gospodarskem in političnem oziru, z veseljem pozdravljam ter sem prepričan, da bodo vaše besede deležne popolne simpatije jugoslovanskega naroda. Dodelovanje in sporazum nista samo v interesu obeh držav, pač pa tudi v interesu evropskega miru. Izjava italijanskega poslanika je posledica pakta, ki je bil nedavno sklenjen med Francijo in Italijo. Prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo se je^ zadnje mesece tako utrdilo, da je bila Francija že v resnih skrbeh. Da nekoliko zrahlja te prijateljske vezi, je pregovorila Italijo, da se je odrekla svoji želji po Dalmaciji. Beogradu prevladuje mnenje, da se je Italija sporazumela s Francijo glede razširjenja svojega ozemlja. Francija ji je svetovala, da bo dosti bolje, če razširi svoje meje na račun Abesinije kot pa na račun Jugoslavije. S tem bo Jugoslavija zadovoljna ter ne bo več iskala pri Nemčiji prijateljstva. MARIBOR, Jugoslavija, 1 5. marca. — Državne oblasti so aretirale v severnem delu Jugoslavije več oseb, ki so osumljene špijonaže. Zaenkrat se še ne ve, v prid kateri državi so špijonirali. Aretiranci zatrjujejo, da so ustvarjali med prebivalstvom razpoloženje za javno glasovanje, če naj ostanejo razni deli bivše Koroške in Štajerske pod Jugoslavijo ali naj se pridružijo Avstriji. Jugoslovanske oblasti jim tega ne verjamejo, pač pa domnevajo, da so špijoni člani neke avstrijske politične skupine, ki jo podpirajo gotovi italijanski Wallace je proti nizki ceni poljskih pridelkov. Zahteva pa nizke cene za industrijske izdelke. Washington, D. C., 15. marca. — Poljedelski tajnik Wallace je rekel, da marajo tovarne produkcijo zvišati za najmanj 50 odstotkov ter svoje izdelke prodati farmerjem za najnižjo ccno, da bodo za svoj dolar več dobili in da'bo tudi več tovarniških delavcev dobilo delo. Kako pa bo industrija izvedla ta obsežni načrt — na to vprašanje ni njegova naioga odgovoriti, je rekel Wallace. Meja omejitve produkcije v kmetijstvu je bila dosežena. Wallace pravi, da je dvomljivo, ako bi še z nadaljno omejitvijo bilo mogoče priti do pravega izenačenja. Poljedelski tajnik pa je podal "neprijetno" napoved, da bodo eene mesa letošnje poletje tako poskočile, da se bo mestno prebivalstvo proti temu pritoževalo. Ob istem času, ko je WTallace govoril, pa je prišlo pred urad poljedelskega departmenta 25 demonstrantov iz Pliiladelphije z naslednjim napisom: "Živež je drag. Plače so nizke. Wal- lace, kako naj se preživimo f»» ZOPET PETORČKI V KANADI 14. ro- Hamilton, Ont., Kanada, marca. — Petorčki so bili jeni v Hamiltouu in vsi so zdravi in močni. Pozorišče zanimivega dogodka je bil hlev za hišo Franka Rossa. Koza je gospodarju najprej podarila dva mladiča in šele čez več ur zopet tri. INDUSTRIJA HELIJA V NEVARNOSTI Amarillo, Tez., 14. marca. — Vsled nesreče zrakoplova * Macon* nastane veliko vprašanje, ako bo zvezna vlada še dalje izdelovala plin helij, s katerim so napolnjevali vreče zrakoplovov. Za pridobivanje helija je vlada izdala nad $2,000,000 za razna ppslopja hi druge naprave. Ako bo vlada opustila zrakoplove, kot zahtevajo nekateri kongresniki, tedaj bo vlada morala opustiti izdelovanje tega plina ali pa bo morala najti zanj kako drugo uporabo. DOSMRTNA JEČA ZA RINTELENA Bil je kriv veleizdaje. — Odobraval je nazijsko revolucijo. — Hotel je postati nazijski kance-lar. Duna, Avstrija, 15. marca. Dr. Anton Rintelen, ki je bil nekdaj vodilna osebnost v avstrijski politiki, je bil pred vojaškim sodiščem zaradi udeležbe obsojen na dosmrtno ječo. Ta kazen ga je zadela, ker mu je bilo dokazano, da je bil v zvezi z nazijsko vstajo 25. julija lanskega leta, ko je bil te dan j i kancler dr. Engelbert Dollfuss umorjen. Bivši štajerski deželni glavar in poznejši avstrijski poslanik v Rimu je mirno in z zaupanjem čakal na razsodbo. Ko so sodniki odšli na posvetovanje, se je dr. Rintelen pri najboljšem razpoloženju raz-govarjal s svojim zagovornikom. Ko se slednjič sodniki vrnejo in je predsednik sodnega dvora, okoli katerega so stali visoki vojaški sodniki, naznanili obsodbo, se je Rintelen lahko nasmehnil. Toda njegovo samozatajevanje ni zdržalo dolgo; nekaj sekund nato je napravil utis obupanega, zapuščenega moža, ki ne ve, na koga bi se obrnil. Četudi je državni pravdnik javno priznal, da se mu ni posrečilo s kakimi listinami dokazati, da je bil dr. Rintelen udeležen pri nazijski vstaji in umor kaneclerja dr. Dollfussa, ga je vojaško sodišče pri vsem tem spoznalo krivim veleizda- V svojem govoru je Rintele-nov zagovornik med drugim rekel: "Moj klijent je obdolžen, da se nI pravilno obnašal popoldne 25. julija. Zakaj ni ta ob-dolžba dvignjena tudi proti ministrom, ki so bili v kancler-jevem uradu ves dopoldne? Ali so se pravilno obnašali med 11 in 1 istega dne? Na sodnikovo vprašanje, ako ima kaj pripomniti glede razsodbe, je» dr. Rintelen odgovoril: "Nedolžen sem in javni ob-tožitelj ni prinesel nobenega dokaza proti moji nedolžnosti. Pred tem izvanrednim sodnim stolom stojim, ker sem se vedno javno potegoval za politični program, v katerega verujem". tfaroMto m na GLAS NA&ODA najvtfji sloveniki djwnrik * Zdrniinih driftfiL RUSI SVARE ANGLIJO Sovjetsko časopisje svari Anglijo pred omahljivo politiko. — Anglija mora voliti med Nemčijo in Rusijo. Moskva, Rusija, 15. marca. Anglija se mora odločiti za Hitlerja ali za sovjetsko Rusijo, ali pa mora saj vedeti, da Hitlerjeva vzhodna politika ne more prinesti ničesar dobrega in da bo Rusija nadaljevala s svojim oboroževanjem, kar že pričenja skrbeti Anglijo. Tako se glasi ultimatum sovjetske vlade, ki je bil objavljen v o-bliki uredniškega članka v "Izvestjih" in katerega je podpisal urednik Karol Ra-dek. Ob priliki zadnjega cplošne-ga sovjetskega kongresa je Stalin objavil, da šteje v mirnem času rdeča armada 900 tisoč mož. V ponedeljek je predsednik kronskega sveta Stanley Baldwin v angleški poslanski zbornici to omenil in sicer v namenu, da bi potolažil nemško jezo, katero je povzročila angleška bela knjiga, ker je obdolžila Nemčijo, da se oborožuje in s term krši versaillsko mirovno pogodbo. Uradno pa zatrjuje sovjetska vlada, da je dejstvo, da se Rusija zavzema za vzhodno locarnsko pogodbo le (Mi dokaz, da ima tako močno vojsko samo za obrambo. I jist *1 Iz vest ja *katerega so sovjetski diplomati vedno poslužujejo, kadar hočejo javnost obvestiti o kaki posebno važni zadevi, javno svari Anglijo, da se jmzi, da je Nemčija ne dobi v svojemreže. K temu svarilu dodaje še članek, da je Rusija pripravljena še na večjo oborožitev, ako zunanji Iniiinister Sir Joliin Simon pri Hitlerju ne doseže nikake-ga uspeha. ROJAKA ZA LAS USLA SMRTI CAPONE V SAMOTNI CELICI San Francisco, Cal., 15. marca. — Al Capone je bil pred nekaj dnevi prestavljen v samotno celico, ker je nekega so-ujefcnilka v prepiru udaril. RIM, Italija, 15. marca. — Iz italijansko-jugo-slovaiudah pogajanj, ki so se pričela danes v Beogradu, se utegne roditi politična in gospodarska zveža med Italijo in Jugoslavijo. VENIZEL0S SE JE ZAHVALIL ITALIJANOM ZA ZAVETJE RHODOS. 15. marca. — Bivši grški ministrski predsednik Eleutherios Venizelos, ki je bil vodja ponesrečene grške revolucije, se nahaja na otoku Rhodos pod zaščito italijanske zastave. Rekel je, da je telesno zdrav, da pa je vsled napora zadnjih dni in vsled razočaranja zelo izmučen po revoluciji, katero je grška vlada krvavo zatrla. PREISKAVA PROTI J. L. STRAHEYU V ponedeljek bi se bila kmalu pripetila v Union Collieres maj ni štv. 6 v bližini North Bessemer, Pa., strašna nesreča. V prostoru, kjer so delali Gašper Kiren, Louis Ramšak in neki Poljak, se je začel posipati strop. Komaj so si poiskali zavetja v rovu za zračenje, se je strop porušil in zasul izhod. Petdeset majnerjev se je podalo takoj na delo. Po večurnem prizadevanju se jim je posrečilo napraviti dober čevelj visok rov, skozi katerega sta splezal^ rojak Kiren in Poljak na varno. Louis Ramšak, ki je delal nekoliko bolj v ozadju, se je že prej rešil. » Gašper Kiren je doma iz Zagorja ob Pivki, Louis Ramšak pa od Zidanega mostu. Advertise in "Glas Naroda** Angleški pisatelj je ob-dc^er< komunizma. — Zasliševanje je določeno za dan 21. marca. Mogoče bo deportiran. -----t Chicago, HI., 15. marca. — Angleški pisatelj Evelyn John * St. Loe iStrachev je z aeropla- • nom odpotoval v Ann Arbor, Micli., da predava 11a michi-ganskem vseučilišču, medtem, pa si vladni uradniki belijo' glave, kako bi bilo proti nje-J mu mogoče pričeti postopanje za deportacijo. Strachey je obdolžen komunizma, pa se za obdolžbo le malo zmeni, kakor se tudi ne briga za pretnje, dal bo kot inozemski komunist de-| portiran, temveč je odločen sboje gospodarske in politične nazore še dalje javno zagovarjati. Pred svojim odhodom je rekel: "Značaja svojih predavanj ne bom premen iT\ V torek je bil v Chicagu aretiran in ga je naselniški nadzornik Fred J. Sehlotfeldt postavil jk)d jamščino $500 jam-ščine. Nato je odpotoval v Cleveland, kjer je govoril na nekem zborovanju, in se je zopet vrnil na razgovor s Schlot-feldtom. Razgovor je bil strogo zaseben in poti zaščito oboroženih detektivov. Pri razgovoru pa sta bila tudi navzoča dva pravdna zastopnika American Civil Liberties Union. Sehlotfeldt je nato preiskavo preložil do 21. marca ter ni u-krenil ničesar, da bi oviral Stracheyevo delovanje. Strachey je rekel, da bo med tem govoril v Ann Arbor, Detroit in Williamstown, Mass. "Nisem komunist", je rekel Strachey, "toda verujem v komunistične nauke. V prvi vrsti sem pisatelj. Biti komunist, vzame ves moj čas, katerega pa nimami. Svojih načel popolnoma nič ne prikrivam, toda zavračam vse obdolžbe proti meni". Venizelos ni hotel govoriti. Zahvalil pa se je italijanski vladi za zavetje in zaščito. Nato je zaprosil za avdijenco pri italijanskem governerju Mario Lago, da mu osebno izrazi svojo zahvalo. Stanuje v velikem hotelu, kjer je najel več sob z razgledom na morje. Atene, Grška, 15. marca. — Eleutherios Venizelos je obvestil grško vlado, da prevzame popolno odgovornost za ves denar, katerega so revolucionarji zaplenili v grški banki. Finančni minister naznanja, da so revolucijonarji odnesli 1,5000,000 drahem iz državne zakladnice v Kaneji in 80,000 drahem z otoka Mitilene. Grška vlada je zaplenila 7 Vonizelovih hiš in posestev ter eno vilo. Vrednost zaplenjenega Venizelosovega premoženja ceni jo na $50,000,000. Samo njegova knjižnica je vredno 100 tisoč dolarjev. Revolucijonarji so v bojih izgubili 150 mrtvih in 500 ranjenih. Dunaj, Avstrija, 15. marca. Grško poslaništvo je zamikalo vest, da namerava grška vlada poklicati na prestol bivšega kralja Jurija. Vojni minister Kondylis o-stro opazuje delovanje rojali-stičnega generala Metaxasa, ki se poteguje za grško monarhijo, toda vojnega ministra ni mogel pridobiti, da bi ga v tem podpiral. KROMPIR ZA BREZPO-SELNE Harrisburg, Pa., 15. marca. Reliefna administracija države Pennsy Ivani je naznanja, da bo za prehrano brezposelnih od pennsylvansk ih farmerjev kupila 10,000,000 funtov krompirja. NAJDBA HEBREJSKIH ZAPISKOV V PALESTINI Jeruzalem, Palestina, 14. marca. — Angleška arheolo-gična ekspedicija pod vodstvom J. L. Starkey-a je našla arhive iz porcelana, ki so stari najmanj 300 let in so bili naj-brže last kakega židovskega princa. Ta najdba je velike važnosti, ki potrjuje marsikatere dogodke iz dobe pred Salomonom. Zapiski so bili najdeni pri Tel ad-Duweir, sredi med ^Beršebo in Gazo. Vrezani napisi v hebrejščini navajajo imena slavnih Izraelcev, katere omenja sv. pismo tekom judovskega kraljestva. Napisani so bili pred Salomonovim tem-plom, ki je bil zgrajen leta 870 pr. K. Ti zapiski vsebujejo dopisovanje med podkraljem v Lači-šu, ki je staro ime za Tel ad-Duweir in jeruzalemskim kraljem in se v njih nahajajo imena starih Izraelcev, katere o-menja sv. pismo. _ __ -------- ■ -L___ ■ --- VHODA" NEW YORK, SATURDAY, BtARCH 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ii Glas Naroda"' 3 murna DJ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) ŠOVJEtl KOT VOJNA SILA Sakaar, President L Be neti ik, Treas. the corporation sad acltVreowee of above officers: Bocoogh of Manhattan, New York City, N. t. -GLA8 NARODA" ■very Dar Except Snndtyn and Holiday« pol Ml Mil lata ................ 98.00 $3JOO Za New York sa oelo leto ...... $7.00 Ea pol leta ...................PJO Za lnoaemstro aa odo leto...... 9740 Za pol leta....................9B3D Subscription Yearly $6.00 -Qlas Naroda" labaJa*Taakl dan israemai nedelj In premikov-_ _______ brea podpisa ln osebnosti ee ne prlobCojejo. Denar naj se blagor oil fdUlJad po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m mmm »ndl nrejfcl* MrallfiBa nasnanl. da hitreje najdemo naslovnika. HLA8 NARODA"« 21« W 18th Street, New Yai, N. X. cH«bw s—snu REVOLUCIJA NA GRŠKEM * Gršrka vlada je sredi ttoga tedma oficijeiiio izjavila, oinejjše orožje, toda protblemi, s katerimi se bo morala baviiti vlada, ji bodo povzročali še veflike skrbi- Tobačtie plantaže v Macedoniji so kot išče komunističnega gibanja, ki se od dne«Ko dne bolj širi. V plantažah so investirane ogromne vsote tu jeseniškega kapitala- Življenjske in delavske razmere so srfra-liovito slabe; delavstvo in ž njim vred ostalo prebivalstvo trpi sikio pomanjkanje. Maeedonei Odločijo zavračajo grško nadvlado, vlada je pa prisiljena ščititi interese inozemskega kapitala. Ako vpoštevamo vse to, pridemo do zaključka, da revolucija na Grškem ni 'končana, pač se pa šele pričenja. Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletni skuinje Vam zamoremo dati najboljia pojasnila in tudi vte potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno kitro. Zato te taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiii proSnje sa povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in tploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najkitrejicm iasu, in kar je olavno. ta najmanjie etroike. Nedriavljani naj m odlaiajo do tadnjege trenutka, ker pridno te dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Piiite torej takoj za brezplačna navodila tnaofavlja-wuf Vam, da boste poceni in udobno potovaU. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N.Y. Prvi petletni gospodarski načrt sovjetske Rusije (pjati-letka) ni obsegal le gospodarske obnove, ampak je imel za cilj tudi zelo obsežno tehnično preosnovo sovjetske armade. Istemu vojaškemu namenu je posvečen tudi .velik del druge petletke. Pred kratkim so so-vjeti praznovali 17-letnico obstoja rdeče armade. Ob tej priliki je njihovo časopisje kakor tudi radio v vseh evropskih jezikih proslavljalo ogromno vojno silo sovjetov in poudarjalo, da ni nobene armade na svetu, ki bi se številčno in tehnično mogla s sovjetsko primerjati. Mnogo, kar je ob tej priliki govorjenega, je brez dvoma bilo prikrojeno propagandnim svrham. Tudi ni dvoma, da Potomk in še vedno živi .v Rusiji, s katerim skušajo sovjeti oplašiti domače in tuje sovražnike. Toda vseeno hi bil svet v bridki zmoti, ko bi mislil, da gre le za .papirnate strahove. Iz poročila, ki ga je 30. jamuarja podal Tuhačevski, namestnik vojnega komisarja pred VIL vseruskim sovjetskim kongresom, se v resnici da sklepati, da sovjeti razpolagajo z armado, ki številčno in po množini vojnega materi-jala presega vojne sile vsake druge velesile. Poglejmo samo nekaj številk. Tuhačevski je navedel, da je število stalne stoječe armade bilo od 562,000 povišano na 940,000, torej aranada, s kakršno carska Rusija niti približno ni razpolagala V slučaju vojne bi to milijonsko vojsko s postopno mobilizaejo bilo mogoče zvišati na 13 milijonov! Nadalje navaja poročilo, da je armadno vodstvo posvetilo zadnja leta posebno pazil jo motoriziran ju armade in zračnemu letalstvu. Kar se tiče mehanizacije bojnega orožja, je Tuhačevski navajal, da se je od leta 1931 dalje število malih tankov pomnožilo za 2475%, število lahkih bojnih voz za 760% in število srednjih tankov za 762%. Nemški strokovnjaki, ki se o-pirajo na podatke obširno razpredene nemške špionaže v Rusiji, trdijo, da razpolagajo sovjeti že danes najmanj s 3000 tanki, torej z mnogo več, kot Francija ali Anglija. £>e mnogo bolj gigantska pa je sovjetska z račna sila, ki brez dvoma že danes predstavlja najmočnejšo zračno brodovje na svetu. Šef sovjetskega zračnega brodovja Kri-pin pa izjavlja, da reorganizacija vojnega letalstva še niti ni končana! Zunanji komisar Li-tvinov, odkar ima besedo tudi v Ženevi pri Ligi narodov, kaj rad brenka na miroljubne strune. Njegovi govori o razorožitvi in svetovnem pobratimstvu so naravnost ginljivi. Toda vojaška sila sovjetov, samo kar jo predstavlja zračno brodovje, je mnogo večja, kakor bi jo Rusija dejansko potrebovala obrambo. Zračno brodovje, kakor so ga zgradili sovjeti, predstavlja največje in naj-učinkovtejše napadalno orožje, ki ga sploh ima kaka državo. Številke, ki jih sovjeti sami navajajo, dokazujejo, da sovjetska armada nima več obrambnega značaja, ampak da se je preobličila v izrazito napadalno silo. Ako pomislimo, da boljševizem ni nikdar opustil inisli n& svetovno revolucijo, zadobiva silna zgraditev njegovih vojnih sil čisto drug značaj in drugačen pomen, ka- kor pa so ga hotele tiste ozko-srčne evropske države, ki so s svojo diplomatično in finančno pomočjo pomagale Ustvarjati to orožje — proti sebi! Danes imajo seveda sovjeti že tako visoko razvito tehniko, da neodvisno od inozemstva sami lahko krijejo vse tehnične potrebščine za oboroževanje. Razventega imajo po naravi dane prednosti, kakor jih nima nobena druga država. To so neizčrpne rezerve človeškega materijala, velikanski prostor in pa ogromna naravna bogastva, ki prihajajo za vojno industrijo v poštev, kakor železo, jeklo, premog in nafto. Treba je priznati, da so te tri prevažne čin i tel je razumeli sovjeti jako smotreno uporabiti za svoje vojaške cilje. V letnem vojaškem poročilu razorožitveen komisije v Zevi za leto 1934, ki je sestavljeno po oficijelnih podatkih, kakor jih daje vsaka država sa ma na razpolago, beremo, da imajo sovjeti 750 vojnih letal Toda Tuhačevski je izjavil, da je že 30. januarja letos bilo v polnem obratu 17 tovarn za vojna letala, razven tega pa jih je več še v delu. Potem so zgradili 5 velikih tovaren za motorje, od katerih je največja \ Gorkem (prejšnji Nižni Novgorod), kjer delajo delavci za rekord noč in dan. Nadalje je še 11 tovaren za inštrumente, ki so vojnim letalom potrebni. V obratu je torej 33 tovaren, ki izdelujejo potrebščine za vojna letala. Vse tovarne so po strategičnih vidih nameščene tako globoko v notranjosti Rusije (večina na Uralu), da so za sovražne zračne napade nedosegljive. Število sovjetskih bojnih letal je pocenitvi inozemskih vojaških izvedencev znašalo lani v oktobru 4300 in je letos v februarju naraslo na čez 5000, kar pomenja, da so sovjeti prekosili tudi Francijo, ki je bila do sedaj največja zračna bojna sila. Vodstvo sovjetskega zračnega oboroževanja polaga posebno važnost na gradnjo velikih bojnih letal. V zadnjem času se je pojavila nova zračna kri-žarka tijSa "Stal 6". Ta zračni nestvor goni šest motorjev, vsak s fKigonsko močjo 1000 konjskih sil. Oborožen je z dvema brzostrelnima topovoma, ima 12 strojnic in more vzeti s seboj 8 ton bomb za bombardiranj o sovražnih pokrajin. V gradnji pa so še večja letala tipa "Maksim Gorki", ki ga Bovjet.i že sedaj uporabljajo za propagandne polete. To letalo je že prava zračna ladja, težka 40 ton. Pogonska sila znaša 8 ti-toč konjskih sil, ki s hitrostjo 240 km na uro lahko prevaža 60 ljudi. Vidimo, da gre že za pravne zračne trdnjave, ki bi v slučaju vojne sejale daleč v sovaržni pokrajini smrt in razdejanje. TAJDfSrTENASMRT STRAŽARJA ANGLEŠKE BANKE POSREČENA OPERACIJA SRCA V ZAGREBŠKI BOLNICI Pred poslopjem Angleške banke v Londonu je bil te dni v ranih jutranjih urah ustre-ljeh stražnik Baker. Njegova smrt je povzročila ogromno zmedo. Možje, ki straži jo vhod v Angleško banko, pripadajo namreč posebni formaciji angleškega gardnega polka, nji'-i služba je zategadelj nadvse odgovorna. V prvem trenutku je menil poveljnik vojaške straže, ki je naletel na mrtvega stražnika, da je bil izvršen na zakladnico Angleške banke zločinski napad. Zaradi tega so tudi zadržali zdravnika in ambulan-čni voz. Gardni častnik, ki je nadzoroval straže, se je namreč ustrašil, če mu niso zločinci morda nastavili pasti in bi pod pretvezo zdravnika utegnila vdreti v trezor Angleške banike cela tolpa banditov, ki ise je naskrivaj oborožila strojnicami in bombami. I tega razloga so zdravnika in sanitejce, 'ki so bili pozvani na pomoč, najprej telesno jireska-li. Šele po tej kontroli, ki ni pokazala nič sumljivega, so pustili zdravnika k mrliču, da je ugotovil smrt. Vodstvo Angleške banke je v zadregi in si ne zna razložiti tskrivnostne smrti stražarja \ pred bančnim poslopjem. Od leta 1780 se je prvič primerilo, da je bil stražnik ustreljen. Izključeno pa ni, da je mož, ki so ga našli mrtvega, izvršil samomor. Peter Zgaga Tel.: STuyveaant »-«440 D*. D. S. DIB1CH ZDRAVNIK Ordlnlra: 10—12 op. ln od 6—8 zrečer Bob.: od 1—3 t>op., od 6—8 zv. 45E.M 8T„, NEW YOMK CITY VELIKA ZALOGA VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC s slovenskim ali ANGLEŠKIM mm vošCilom: Slovenske razglednice so delo naših priznanih umetnikov. 40 centov ducat "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York ZDRAVNIK OSLEPEL MED OPERACIJO V neki bolnišnici v Milanu je te dni 62-letni kirurg Carr-diccio operiral mlado ženo na grlu Med operacijo mu je postalo nenadoma slabo, tožil je, da ga v očeh hudo boli. Zgrudil se je nezavesten. Eden njegovih pomočnikov je hitro nadaljeval operacijo, starega zdravnika pa so spravili v posteljo. Ko se je osvestil, je bil islep. V bolnici je bila izvršena 2K. februarja senzacijonalna operacija srca. Uradnik Stevo Bu-jan, star 20 let in nameščen v tehničnem oddelku zagrebške poštne direkcije, je prišel davi, kakor običajno, v urad in se še prijazno razgovaral s svojim tovarišem, s katerim sedita skupno v isti sobi. Četrt ure pred poldnem ga je pozvala na telefon neka dama. Tele-fon je bil v sosednji sobi, kjer je bilo več uradnikov. Ti so opazili, kako je 15ujan resno poslušal, kar mu je pravila dama, in le odgovarjal z da in ne. Nato se je nekoliko razburjen vrnil v svojo sobo. Nenadoma je njegov tovariš začul zamolkel pok. Ko je pogledal tovariša, je še opazil, kako se mu smehlja in drži cigareto v u-stih, toda že nekaj sekund nato se j«' Bujan sklonil na mizi. Tovariš je priskočil k njemu ter opazil, da stiska v desnici revolver, iz prsi pa mu kaplja kri. Bujana so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki u-gotovili, da je srce prebito. Nesrečneža so operirali. Ko so srce razgalili, so opazili, da je bilo preluknjano. Zašili so vstopno rano. Srce je prenehalo biti. Ko je bila ta operacija izvršena, in so zdravniki obupani hoteli nadaljno operacijo opustiti, pa je srce, čim ga je operater izpustil iz roke, začelo zopet utripati. Tedaj so mu zašili še rano, skozi katero je krogla izstopila iz srca in ki je bila znatno večja od sprednje. Zdravniki menijo, da bo Bujan ozdravel, če ne nastopijo kakšne komplikacije. Operacija je bila prva te vrste v Zagrebu in je zato seveda izzvala veliko zanimanje tudi med širšim občinstvom. Policija jo s svoje strani uvedla preiskavo, da dožene, kdo je bila dama, ki je Bujana pripravila do njegovega obupnega koraka. Nekoč so bili lepši in boljši časi. Posebno, kar se tiče kraljev in vladarjev. Današnji po-tentati se lahko skrijejo pred njimi. Kralj Salomon naprimor je slovel po svoji modrosti. Pa še on mi bil moder v vseh ozirih. Najbolj ga je polomil, ker si je sedemsto žena nakopal na vrat; toda kaj se hoče — nekateri imajo pač svoje veselje. Če se mu j«« zdelo, je bil pa pameten kot malokdo. Tisto menda veste, kako je bil prisodil otroka pravi materi. Toda to je le ena njegovih modrih razsodb. Nekoč pridf* k njemn sitna, jezikava ženska ter mu da po dolgem klepetanju razumeti, da jo je mož zapustil in da ne ve kje je. Modremu kralju Salomonu se ni prav nič smilila, toda pravica je pravica, in kralj jo mora deliti s pravično roko. Salomon je sklical vse svoje podanike na velik travnik, stopil je na .... $41.25 $59.— " " .........$81.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja ispltCllo t dolarjih. Nujna nakmzfla fsvrinjema pa Gable Letter sa pristojbina $L—w SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Gla* N t r o d t" ti« WEST 1Mb NIMBI NKW TORE. N. 1. To je zgodba o ženski, ki ni bila posebno lepa. Že eetrti križ se ji je nagibal na grbo. Nesreeno postavo in par drugih slabih lastnosti jo podedovala po svoji materi. Po oeetu je pa jMKledovala dosti denar- ja- In porodila se z najlepšim fantom, kar jih je bilo v okolici. * V nekem cirkusu so predstavljali alegoričen prizor "Mir". Na odru sta se pojavila levin jagnje ter sladko Zcidrema-la drug ob drugem. Prizor je bil res učinkovit in pomemben. Vsi so čestitali ravnatelju, ker je pogruntal tako originalno idejo. Zahvalil sc je za čestitke in dostavil: — Veste, pa precej stane. Jagnjeta so po pet dolarjev. Takoj, ko pade zagrinjalo, začnemo posredovati, toda skoro vselej je naše posredovanje prepozno. Predno priskočimo, že lev jagnije požre. Slišal sem rojaka, ki je tako-le pojasnjeval nevednemu tovarišu : — Če pojejo štirje, je kvartet; če pojejo trije, je tercet; če pojeta dva, je duet; če poje eden, je solo. Če nobeden ne poje, imam pa jaz najraje, ker za petje prav dosti >ne poraj-tam. Kakšne ljudi ima lepa ženska najraje okrog sebe T Odgovor na to vprašanje je lahek. Lepa ženska ima najraje okrog sebe lepe moške in grde ženske. 19&? - STANE SO CENTOV. - NAROČITE GA SE DANfcS "GLAS NAEODA' NEW YOBS, SATURDAY* MARCH 16, 1935 THE LA&QE8T gLOVSU* DAILY Ja V. JL A. ■ iSSSSSSSt-1 ' ■■ ■' —■^Sgfa <111.___ _____ /FJiV OLBRACHT: NIKOLAJ SUHAJ (Iz sloveč ega romana, ki je pravkar izšel v Ljubljani, povzentamo naslednje kratko poglavje o hajdukov an ju Nikolaja S uhaja.) V gozdovih razsaja Nikola Suhaj. Od Kamjonke in Popa dja vso do ravnico roko Tiso, od Grope m Kliinove vso do Sloja križari z dolgimi koraki, ki so j »od ob ni 'jolonjini Hrani so v kolibah in gorskih kočah, 'kjer po kraljevsko plačuje skledo koruzne kaše, spi v senikih in pod drevjem; smeje se, če opazi zjutraj, da mu je jamica na pršili polna roso. Zgoraj nad G rogov iščem, tam, kjer je na najvišjem mestu strmega klanca lesen križ z dvema brunoma, preži na pošto iz Volovega. V okovaivkah in z vojaškimi ovojkami v stari vojaški uniformi, neoborožen in nczakrin-kanega obraza dviga sredi ceste roke: "Stoj! Nikola Kuhaj sem!" Za njim stoje štirje možje z robčki preko nosu, dva merita na voz z vojaškimi re pertirkami hi če bi bil kdo iz-j med popotnikov pogumno po gledal iz voza, bi vedel, da s-j mu puškine cevi namer jene naravnost med oči. Y>i ven , in roke kvišku! Vsak daj vse, kar imaš, razbil Če si siromak, in to vemo o tebi. V ozki dolini Tereble napada vozove, ki so namenjeni na sejem v Hustu. Po cesti se pomika voz, ki je poln ljudi. Njegov židovski lastnik koraka z bičem poleg , v konja. Ce ga tuj pešee povpraša: 4 Prosim vas, koliko ljudi prav za prav jemljete na voz?" ne razume hudomušnega vprašanja, marveč prijazno reče: "Kolikor jih lahko najde mesto, purie. Kar vstopite!" Koš je že podoben grozdu roječ i h čebel, osi škri pijejo, konji komaj vlečejo. Xa mostu, ki drži nad potokom, stoji kmečki voz brez vprege. In pred njim so štirje ali pet mož, dva s puškami. Tisti ne-oboroženi med njimi, ki nima zakritega obličja, svarilno položi prst na usta ki krene z dolgimi opominjajočimi koraki vozu nasproti. Vse to jo videti na moč skrivnostno. Konji se ustavljajo. Nikola Suha j zamahne z roko, češ, vsi z voza, in no crime niti Iwsede, vendar pa njegova mirna fcrct-Mja kaže vso resnoho ukaza, ki je skrivnosten in hkratu usoden. Nikogar *ii, ki ne bi ubogal. Suliaj počasi in molče dvi gne roke, in oni ga počasi posnemajo, kakor bi sanjali ali bili omamljeni. Pomigne s prstom prvemu med njimi in ta pokorno stopi pred njega. In tako prihajajo vsi po vrsti. Najprej hrupna zaušnica. Pa nekoliko posegov v žepe. In potlej teči v jarek! Vlezi se! Z obrazom k tlom! Nato pride drugi. Zaušnica, poseg v žep in hajdi v jarek! Pa tretji Zi dje, premožni gospodarji, po-lirji. Američani, ki se j»o voj-fiii vračajo Lz prckooceanskih deželah z dolarji in ki jih Nikola pleni s posebnim veseljem. Kmalu leži v parku dolga vrsta nepremičnih ljudi, na eesti pa stoji voznik z bičem in izbuljenimi očmi .strmi \ prizor. Zdajci potegnejo Suha-jevi tovariši z mosta kmečki voz in se nato postavijo ujei-uikoni za hrbet. 44Vsi na voz!" zavpije Suha j in grmenje njegovega glasil jo še strahotno j še od prejšnje tišine. Planejo kvišku in bože na voz. 44Poženi! 1'rno!" Žid udari konje z bičem in ti se skušajo spustili v dir, iztezaje na vso moč vratov«* in glave. Na voz še vso-vdilj merita z vojaškimi reper-tIrkami dva moža zadaj na <*e--ti. In šele daleč odtam, tam kjer jih več ne doseže puška ali kjer so cesta za suče v ovinek , pričenjajo ljudje vpiti in se razburjati. Američani streljajo na po plah iz browningov, a tu jih kajpak nihče ne sliši, tu ne prikličejo nikogar na pomoč. Delajo se, kakor bi hoteli obrniti voz in iztrgati tolovajem ugrabljeni plen. A Nikola pričakuje medtem nov voz. Prigoda se ponavlja do podrobnosti, z znanstveno na-tančnstjo. In ko izgine še drugi voz, tedaj krene Nikolaj Suliaj z dolgimi, mirnimi koraki v gozd nad cesto in tovariši gredo za njim. Ljudje ga Srečujejo v suhar-skem gozdu. Takšnega, kakršnega so poznali tedaj, ko jo So živel v bajti pri očetu: čr-nookega in čnnolasega, z majhnimi brki pod nosom, z bra-dieo in izbočenim čelom, kakor ga imajo jezdeci m divji strelci v širokem, s pisanim usnjem ohšitem pasu, ki varuje r<-bra pri padeu ali udarcu bruna, v ozkih spodnjicah v opaifkah, čijih jermeni so mnogokrat o-motani okoli noge nad gležnjem, rti v konopljeni srajci ^ pisanimi steklenimi gumbi. Na ramenih mu visi puška, a drugo si je obesil preko vratu kakor konjenik. Včasi vprašuje |k) ljudeh v vasi in po o-rožnikih, drugekrat se smeje in šali; zgodi se, da kar takole deli otrokom in starim žen iskani denar. Včasi pa se mu mudi, takrat gleda čemerno predse in nikogar ne opazi.' Gredo trije Židje tja i»od Ti-sovo na planino in vlečejo v dvojnatih vrečah, ki jim vise preko ramen, sol za živino in pastirjem koruzno moko. Pred njimi nenadno stoji Suliaj, kakor bi padel z neba. Molči in gloda vanje, a oni so preble-deli in molijo: "Ej, Sloj m Na-hamkes, spusti roko z drevesa in nikar 'ne skrivaj čela." — "J utri prodajo eklsekutor ji Eržiki kravo na, vzemi denar, kupi jo, pridem ob priliki po-njo!" In pri moji veri: nobene krave v vsej Vrhovini n? oskrbujejo tako dobro, na nobeno toliko ne pazijo in je tolikanj ne pitajo nego prav tisti) kravo. ^^^ Včasi pleni, drugekrat i ne. 44Oli, ko bi že bil onkraj Zabloda." si misli Borka, to je pravi Bernard Ha lin iz Hor-ba, "tam menda več ne srečam Nikole." In švigne z bičem po konjiču. Nikoli pač ni hotel, da bi mož toliko časa, tja do Zabroda, čakal nanj. Sto korakov pred Hahnom se nenadno pojavi na cesti dvignjena Nikolova roka. Halin brž skoei z voza, vsa kri mu udari v obraz in v duši »se mu porodi obupen sklep: 44Toga denarja mi ne vzameš, Nikola! Sem na poti v Ilust, da kupim deei čevlje," pravi razločno in z glasom, ki skuša biti čvrst. — 44Pokaži, ali ga imaš mnogo!" voli Suliaj. Ilahn potegne iz žepa mnazano beležnico in jo ■odpre tam, kjer so bili bankovci, pri tem se umika in stiska knjižico 'k prsim, odločen, da jetrne izroči. 4 Daj jo sem!" zavpije Suhaj togotno, mu raztrga beležnico in obrača liste v njej. "Imaš petero otrok, kali?" — "Sedmero!" — "No, zanje imaš premalo denarja, Borko, na, tule vzemi in jim kupi kaj dobrih čevljev!" In Kline mu v lioležnico nekoliko zelenih stotakov. "Ka'ko so i-menuje tvoj najmlajši T" — "Fajgele." —44Pozdravi ga! ' Pojavlja se v gosposki obleki in v gumijevem površniku celo spodaj v Hustu; stopi v ZAPRTJE JE ŠLO, ENERGIJA JE TU! "E!cho, Wis. — Več mesecev sem Imel zaprtje: nobene energije nisem imel. Moj prijatelj mi je svetoval, naj pijem. TRINERJEVO GRENKO VINO Takoj je moja nadloga izginila. —■ Kako vesel sem! Vaš hvaležni J. Z." Trinerjevo (Jrenko Viuo je inimagalo milijonom trpečih tekom zadnjih 45 let. IzCisti črevesje ter ga ohranja čisto. Pomaga prebavi ter vrne zdrav tek. Deluje brez zadreg; ni vam treba iskati nobenih novib iznajdb. Tukaj imate iznajdbo, ki je prestala uešto-vilne preiskušnje. Pri vseh lekarnarjih. Jos. Triner Corp., lXKI S. Ashland Ave., Chicago. 111. —Adv. POSLEDICE VIHARJA V OKLAHOMI l _______ K- " ------ yaaBBMpgg ■ ^ ■V« |f' r j; „. ' * > -. ■ 3? W1 ^ - ^ ^ * \ ■ ■ —> " ■ * ■ " • -""ij > v .............. . .....,.,. ;:.■■•: .... * v : .">. J ' v^ * \ / .^»••V- »t ... i'-' i krčmo in celo uro posluša po-me«nke gospode o Suliaju, zakaj ena »največjih slasti mu je bila, delati so, kakor da ni, a biti prisoten. Sele ko je bil odšel, je natakar našel pod kozarcem za pivo listič, ki je na njem 'bilo napisano edino, česar so je bil Šuhaj naučil pisati pri svojem madžarskem polku: 44Suliaj Miklos". Gostje so skočili pokonci in .se zagnali proti praznemu stolen, ka>kor bi "bilo mogoče še kaj videti na njem; čitali so listič rn so razburjali. Ponoči jo spal v velikih hlevih na gori Stinjaku, kamor je prinašal nemškim govedari-cem sladkega žganja in je plesal z njimi, prepevajo kolo-nijske popevke, zjutraj je v dolini Mokranke odvzel češkemu inženjerju trieder in denar, liro pozneje je izpraznil žepe notarju iz Nemške Mokre, a opoldne je že stal pri Osojmi nad plitvo vodo Rike, kjer so je pravkar kopala s svojim psičkom gospa okrajnega glavarja iz Volovega. Suliaj je jo gledal in si smehljaje sukal črne brke: 44Dokaj lepa gospa ste. Toda moja Eržika je lepša. Jaz sem Nikola Šuhaj." In medtem ko je žemska v mokri kopalni obleki stala do kolen v vodi in ni vedela, kaj naj stori in 'kako naj se drži, se je Suhaj smejal: "Pozdravite moža, gospa glavarjeva!" — in je z dolgimi koraki odšel. DVE SIROTI Spisal A. D. EBNEBY 282 Po premogovnem okrožju pri Douthat v državi Oklahomi je divjal silen vihar, ki je po-WoČil Bplošao razdejanje. Borne majnerske družine so rešile v (največ slučajih le golo življepj^ 4 _ TATVINE URADNIH DOKUMENTOV 1 jamskega septembra je šlo za to, ali naj bo sovjetska Rusija sprejeta v Zvezo narodov. Med manjšimi državami je posebno ostro proti sovjetoui nastopila Švica. Njen zastopnik švie. zvezni svetnik Jožef Mot-ta je 17. septembra v Ženevi imel velik govor, ki je vzbudil splošno pozornost. Z moralnega, krščanskega in splošno po-litičnega vidika je Motta odklonil sovjetski režim ter ugovarjal, da bi sovjeti bili sprejeti v Zvezo marodov. To je več ali manj še vsem v spominu. Za ta govor pa se je Motti zahvalil arhimandrit ru s k e pravoslavne cerkve Serafin, ki živi v Parizu v pregnanstvu. Motta je ruskemu arhimandri-tu odgovoril kot švicarski zunanji minister. In za čuda! To uradno pismo švicarskega zunanjega ministra je nekaj tednov kasneje bilo dobesedno priobčeno v moskovskih glasilih brezbožnikov. Kajpada je bilo to pismo po brezbožni -ško (komentirano. Švicarska vi Ada je nato po-prašala ruskega arhimandrita v Parizu, kako je mogoče, da jc to pismo prišlo iz njegovih v tuje roke. Sedaj šele je arhimandrit zvedel, da mu je Motta pisal uradno pismo, katerega pa on ni nikdar prejel. Doslej tndi niso mogli ugotoviti, kako je to uradno pismo bilo ukradeno, čeprav zadevo preiskujeta švicarska in francoska goticija. , Stopil je skozi vrata v slavnostno dvorano in obstal preti grofom de Ijinieresom, ki se je bil počasi približal vhodu v dvorano, kamor je bil odšel kralj z vitezom. — Tu ste, gospod, — je dejal vladar smeje, — in tako mi ne bo treba klicati vas... Pojdite pogledat rodbinski prizor, ki kaže menda na velik uspeh svojega inicijatorja. In kralj je odvedel grofa k mladima zaljubljencema, ki sta še vedno klečala in se držala za roke. In kralj je dovolil vitezu spremiti strica, ki naj bi odpeljal Henriko nazaj v Pariz. Roger se je vrnil v slavnostno dvorano samo zato, da bi se poklonil kralju in oznanil svoj odhod. Ta čas, ko so se zaključile svečanosti, je zapuščal grof de fjinieres Trianon in vstopal z vi t«'zovo nevesto v kočijo, ki naj bi ju odpelja-la v Pariz. Vse je bilo na nogah v grofovi palači, ko se je vrnil grof z vitezom in Henriko. Picard se je že dolgo izprehajal prod pah;- — Zakaj ga pa takoj ne predpišete Luizi, gospod doktor? — je vprašala vitezova nevesta naivno. — Ker se ukvarjam sam z najskrbnejšo pripravo tega. .. — Zdravila? — l-)a, — se je zasmejal doktor Hebert. Kljub zdravnikovemu prepričanju, da pozna zainesljivo sredstvo proti Luizini bolezni, je pa ostala Henrika pri svojem sklepu, da bo poskusila spraviti iz Luize, kaj jo teži. In nekega dne, ko je ostala z Luizo sama v sinjem budoarju z okni na ulico, ki je v njem zdravnik operiral slepo siroto, je Henrika raz-predla svoj cilj. — Luiza, — j«> dejala, — ali nisi tako srečna, kakor jaz, ko vidiš, kako se izpolnjuje moja najbolj vroča želja? Mar nisi bila tudi ti v skrbeh, dokler je bil Roger odsoten?. .. Da, gotovo, saj sva često plakali skupaj, mislec na tistega, ki je prostovoljno zapustil domovino in odšel na bojišče... — Iz ljubezni do tebe!... — je vzdihnila Luiza. čo. In po njegovi ubogi glavi je rojilo vse pol- j _ No? povej mi po pravieif zakaj te naj(leni no misli, ki so neprestano izdajale smešne do-inisleke starega služabnika. On je tudi prvi skočil k vratcam kočije. In videč v očeh mladih radost in srečo, je takoj razuuu! vse. Toda od radosti so mu odpovedale moči tako, da ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Urofu se je zasmilil. — Da, Pieard, — je dejal, — vse je v redu. Kralj je privolil. Tedaj je pa Picard zojiet prišel k sebi in vzkliknil je: - Al., kak., dober je naš kralj... Kako l.va-. Kaj pa ,bi sama n„anMa t.|>no ki nli j(. n(v " ,K,mo Njegovemu \ ehčanstvu!... Sle.lnjiel ^ zmil>:lti j ............. z.lkaj S(.,li; tako bo vendar svatba. j In vrli sluga jo hitel pred palačo, kjer je* često tako otožno, ko sem jaz tako srečna?... ...Toda govori z menoj odkritosrčne je, n< -go takrat, ko sva se pogovarjali o svojih otroških težavah in pozneje, ko sva si odkrivali svoje slabosti. — Saj te vendar zagotavljam... — je začela Luiza. Potem je pa zardela pri misli, da se bo zlagala; in pod v p rasli joči ni pogledom svoje družice je povesila oči. j — Saj sama dobro veš, ti porodnica, da mi nekaj prikrivaš. — je nadaljevala Henrika. -- služinčad radovedno gledala vitezov prihod. — Kralj je privolil!... kralj je privolil!... Naklonjenost Njegovega Veličanstva je nam zagotovljena! — je kriral ves srečen... Z vitezom sva najsrečnejša plemiča v Franciji.. Svatba bo! Ta čas sta pa grofica de Linicres in Luiza v palači v strahu pričakovali grofa Ko se je pojavil na pragu Roger roko v roki s Henriko, jima jo hotela grofica skočiti naproti, pa se je opotekla in naslonjena na Luizi-no ramo je vzkliknila: — Ah, deea moja, draga moja otroka!... Vi dim... slutim... razumem... — Da, Diana, — je pritrdil grof, — vaša želja se je izj»olnila. Roger in Henrika sta že klečala pred Diano, ki jo j e bil grof nežno odvedel k naslanjaču. Tudi Picard je vstopil v sobo. In tedaj se je pričelo pripovedovanje, kako je Ludvik XVI. sprejel viteza in Henriko. XXXIII. V grofovi palači so se pripravljali samo na svatbo viteza de Vaudreya, ki se je bila vest o nji razširila dan po svečanosti v Trianonu; ves dvor se je zanimal za njo. In kmalu jo bilo znano, da bo vitezova nevesta takoj po poroki predstavljena kralju m da jo sprejme kraljica qa dvor kot častno damo Henrika je a»kromno sprejemala te izglede na novo življenje. Bila bi raje živela priprosto življenje z ljubljenim možem in dobro, nežno Luizo. Sicer je pa treba priznati, da je zastiral «nye-no srečo teman oblaček, Luiza je bila še vedno zamišljena m otožna, čeprav ji je bil dobri zdravnik vrnil vid. Prizadevala si je biti na zunaj srečna in vesela, posebno vpričo grofice. Čim je pa ostala sama, se je znova zaprla vase in v svojo za-inišljenost. Henrika je to kmalu opazila in sklenila je porabiti prvo ugodno priliko, da bi se pomenila s svojo družico iz- otroških let in jo pripravila do popolne odkritosrčnosti. Na drugi strani pa niti zdravnik, ki je redno prihajal v grofovo palačo k svojima 44dragima bolnicama", kakor je nazival Diano in Luizo, ni prikrival, da je treba izleeiti Luizo, kajti za-mišljenofct bi utegnila omajati urjeno zdravje, če bi se zavlekla. A ko mu je Henrika vsa v skrbeh povedala, da je Luiza od dne do dne otožnejša, ji je odgovoril smeje: — Poznam zanesljivo sredstvo proti tej bolezni, drago dete. pogosto zamišljena pri tem oknu? Zakaj blo-tiejo tvoji pogledi po ulici, kot da bi nekoga pričakovala ? — Henrika!... Kaj pa govoriš?... — Pravim ti. sestra, da tvoji željni pogledi ne i>cejo samo živahnega vrvenja na ulici... Pravim, da pričakuješ nekoga, ki ga dolgo ni... ki ga morda -nikoli ne bo... Luiza je vstala, da bi prijela svojo družieo za roke, toda Henrika se ji je umaknila. — Ne, — je dejala, — ne zaupaš mi več, »cer mi nočeš povedati, kaj ti teži srce. In pogovor je zastal; pot«-m sta stopi!: dekleti k okrnil in se naslonili nanj. Dolgo sta molčali, slednjič j»* pa Henrika znova povzela besedo: — Kako živahno je tam doli! Kajne, Luiza, da nisi slutila, ko si bila še slepa, da je to mesto tako živahno? ...Glej onega prodajalca, ki potiska pred seboj svoj voziček! In tiste, ki nosijo cele košare sadja!... In vsi ti so ljudje, ki opravljajo svoj jMiklie... AH ti j«> prišlo prej kdaj na misel, da so ulice, po katerih si hodila, tako obljudene? — No, — je odgovorila Luiza, — zadovoljila sem se s tem, kar mi je bilo dano in ker nisem mogla videti, sem poslušala... In prišla sem tako daleč, da som spoznavala... nekatere ljudi od daleč, zelo daleč po glasu. — Ali se ti mi zdelo, Luiza, — jo vprašala Henrika naenkrat, — da brusači že zelo dolgo ne hodijo mimo palačo? Prve dni tvojega bivanja tu je klical vsak dan isti glas tu pod okni: "Dajte brusit... škarje... nože... — Se spomrnjaš tega, Henrika? — xV ti, sestra? CUalje prihodujifc.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih roilianov slovenskih in tli-jih pisateljev« Preglejte cenik in v njem boste niiH knjigo, ki m bo zanimala. Cene so zalo smerne. Knjigarna "Glas Naroda" "GLA8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, MARCH 16, 1935 " TffiS LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. SAMOSTANSKI I OVFf bsj (ROHAN IZ 14. STOLETJA). JLiVr f JLj\j ■ ^ ■—■—■ ——— — — —- ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. ČREDA DIVJIH JELENOV ŠEST LET NA POTI 50 - * - , , Tedaj se je v glavi gospod Šlutmana zasvetilo kot bak-Ija, da je njegov sum pridružil eno k drugemu, da se je vse ujemalo, kot člen k členu verige — In sedaj, reverendissime, hoc igititur censeo! (preča-stiti, tako sedaj mislim). Roke položi na mizo ter prične na prstih š^eti. -r- Primo (prvič): pri križu je moral lump ustreliti, ali pa je obstreljeni kozorog prišel na svojem bregu mimo križa in ga je oškropil. To je moral storiti, kdor je na velikonočni ponedeljek bil pri križu še pred dnevom. Eden, ki ga pozna a-a-m! — Gospod Šlutman zategne zadnji zlog kot testo. — Tak lump! Še sam mi je povedal! Počakaj samo, ti bom že zakuril pri tvoji zvitosti! Secundo (drugič): Manjka samo kozorogovo srce. Tako je nekdo naredil, ali boljše — gospod Šlutman pomenljivo pogleda, — nekdo je vse to napravil, ki mu je bilo za srce. Eden, ki ga pozna-a-a-m! Prišel je k meni in ga je hotel imeti, pa sem ga brcnil! Post autem (nato pa): ako je kdo napravil za drugega, tedaj ne napravil za srebrno zahvalo. Ker je potreboval denar, kot pek kravajce. Recimo exempli causa (zaradi primera): eden, ki na Veliko soboto ni mogel plačati stanovanja, na Veliki ponedeljek pa je prinesel denar! Prinesel, prinesel! In mi ga .vrže na mizo! In pravi. In pravi, da mu ga je drugi posodil! Halm! Posodil! Počakaj, samo, fant, tebi bom jaz nekaj posodil, kar ima svo-bodnik v svoji omari! Gospod Henrik začuden skoči na noge. — Oskrbnik? Ali mislite šolarja Wolf rata? — Tako je, revendissime! In on drugi, je pa ta umazanec, Eggebauer! Ta bo že ostal, samo da imamo šolarja. Še nocoj ga pustim prijeti. Hlapce sem že poslal tja doli. Pripeljali ga bodo jutri, da bo mogel Hajmo proti njemu pričati. — To ste prenaglo storili! — se jezi gospod Henrik. — Prej bi morali poslušati mene. Ali hočete moža pripeljati kot ujetnika ped oči njegove sestre? Gospod Šlutman se začudi. Pričakoval je pohvalo, pa je bil zmerjan. Pri svoji modrosti ni niti za trenutek pomislil na Gitli. Toda, oho, to je bil nov dokaz! — Gospod Henrik! — pravi. — Ali se vam ne zdi čudno, da je ravno to dekle našlo lovca! Takoj se pustim obesiti, če za dejanje ni vedela. — Vedela? Ne! Toda mogoče je izvedeia, da se je zgodilo. In tedaj je hotela pomagati, če je bilo še kaj mogoče pomagati. Z zaupanjem v Boga se je polotila s svojo močjo, in Bog ji je stal na strani. Vi pa, gospod oskrbnik, vi pa mislite, da ste vse krivce našli? Pomislite, manjka še eden! — Eden? Še eden? — jeclja gospod Šlutman. — Da, in ta — ste vi sami! Obraz gospoda Šlutmana temno zardi in njegov nos je kot baklja. — Da, vi! — ponovi gospod Henrik. — S svojo robato naravo, s svojim vpitjem in kričanjem. Pomislite samo, kako je ubogi otrok stal pred vami, bled in tresoč se. Ljudje so vendar morali misliti, da bodo že kar čez noč pognani iz hiše in zemlje. Ako je mož v resnici izvršil dejanje, tedaj ste ga vi gnali k temu. ne pa Eggebauer! Gospod Šlutman je kot otrok, brez vsake pomoči. — O, gospod Henrik! — vzdihuje, — ko bi mi le mogli pogledati v srce! Pri moji veri, iz dna duše sem dober! Toda zjutraj, no, zjutraj! Tedaj mi tiči žena v vseh kosteh in mi dviga pesti in mi napihne lica! — Ako gospa Cecilija noče prenehati s prepirom, tedaj ji enkrat obesite opeko za vrat in naj jo hlapec vodi po ulicah. Saj ste vendar oskrbnik!- Gospod Šlutman se popraska za ušesi. Seveda je bil oskrbnik. Toda gospa Cecilija je bila nadoskrbnik. Gospod Henrik premaga smeh. — Povejte mi, ali dekle že ve, kaj ste našli? — Ne, reverendissime, — naglo odgovori Šlutman. — Dekle je odšlo, ko smo prišli. — Odšla? Kam? t — Ne vem. — O tem ne sme ničesar izvedeti! Tn Hajmo? — Zopet počiva. — Tudi proti njemu molčite. R svojo vestjo pa, gospod oskrbnik, morete govoriti, kakor glasno hočete. Z obžalovanja polnim obrazom se oskrbnik globoko prikloni, ko gre gosjMHl Henrik iz sobe. Zunaj pokliče prost hlapca, ki je zjutraj prišel s psi. Naroči mu, naj doide oba, katera je oskrbnki poslal; šolarja naj puste v miru in o celi stvari naj molče, dokler gospod Henrik sam ne pride v samostan. Ako pa hlapec obeh ne bi mogel več doiti in bi že moža prijela, tedaj naj ju pusti, da izvršita, kakor sta prejela povelje. — In v solarni dobi konja. Jutri grem v dolino, ker Haj-mota v tej puščavi ne morem pustiti. Hlapec se odpravi na pot. Gospod Henrik gre v lovčevo kočo, sede k Hajmotu na ležišče ter ga posluša, da mu še enkrat še vse pove, kako se je zgodilo. Le s težavo pove Hajmo svoje poročilo. — Tedaj te je zabodel na mestu, na katerem te je našlo dekle? — Da, gospod! — Tedaj se ni zgodilo pri križu? Hajmo vidi poizvedujoči proštov pogled, ki je bil vprt vanj. Obenem pa se mu tudi zdi, kot bi bila pri njem Gitli, s plahimi očmi in proseče dvignjenimi rokami. — Ne, gospod! — Komaj je bila beseda izgovorjena, bi jo bil rad preklical. Nehote se strese kajti zaveda se, da se je pregrešil. Toda čutil je, da bi, ako bi bil še drugič vprašal, zopet odgovoril: — Ne, gospod! Zunaj je bilo slišati fratra govoriti z Waltijem; iskal je gospoda Henrika, katerega je čakalo kosalo. Prost vstane in gre v gosposko kočo. Začuden vpraša: — K j® je pater Desertus? — Ne vem, gospod? — pravi f rater. — Šel je. _ • (Dalje prihodnjič.) j VELIKONOČNI PRAZNIKI V STARI I> O M O V I N I PRIDRUŽITE SE NAŠEMU IZLETU NA KRASNEM KABINSKEM PARNI KU Iz Ottave v Kanadi poročajo, da je več kot 60 let stari Laponec Andi Bar dovršil izredno težko delo. Leta 1929. je kanadska vlada na Aljaski kupila 3000 severnih jelenov ter Baru naročila, naj to ogromno čredo prižene na kanadsko ozemlje, in sicer na .vzhodno obrežje reke Makenzje. Te se-J verne jelene je kanadska vlada kupila, da hi jih darovala Eskimom, ki ravno v teh krajih trpe precejšnje pomanjka-anje. S to veliko čredo jim je hotela kanadsika vlada izboljšati njihov položaj. Decembra meseca leta 1929 se je eks-pedicija odpravila na pot. Poleg Bara so bili z njim še: šest Eskimov, trjje Laponci, zdravnik in profesor zemljepisja. Toda potovanje je bilo tako naporno, da so člani ekspedi-cije drug ^a drugim omagali ter so jih morali nadomeščati drugi. Velilkanska čreda je le počasi napredovala n a svojem potovanju, ker je bilo vsak dan treba izgubljati mnogo časa za krmljenje živali ter je tudi vreme močno nagajalo. Pozimi so ovirali hitrejši pohod veliki zameti in viharji, poleti pa strašni roji komarjev in mo-skitov, ki so zdela val i ubogo žival, da se je ta včasih kar splašila in začela bežati nazaj. Tudi cela krdela volkov so se klatila ob čredi in jo zasledovala. Marsikak severni jelen je postal plen vedno lačnih volkov. Spomladi leta 1934 je Bar končno vendarle prišel na za hodni breg reke Makenzije. Takrat pa se je že začel topiti led in sneg. Bar je nekajkratov poskusil, da bi s svojo čredo pc ledu prekoračil reko. Toda led se je tako neusmiljeno u-diral, da je moral Bar odnehati. Čakal je do sedanje zime ter je sedaj po ledu prepeljal svojo čredo na določeni kraj na vzlioafayette v Havre Rex v Genoa 3. maja: Majestic v Cherbourg 4. maja: Champlain v Havre 5. maja: WashiriKto.i v Havre Btrengaria v Cherbourg 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: Paris v Havre Conte di Savola v Genoa. 15. maja: A<]uit»nia v Cherbourg 17. maja: Kuropa v Bremen Saturnia v Trst 18. maja: lie de France v Havre 22. maja: Jlajfstir v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja: Chamiilain v Havre Rex v Genua 28. maja: I°-zneje podrobno opisoval in razlagal. V osmih nočeh se je samo dvakrat pripetilo, da je mladenič takoj ko se je zbudil, pripovedoval o svojih sanjah, Iv katerih je videl dva kriminalna primera. Mladenič pa ni .v sanjah rabil niti samokresa, niti noža, niti strupa, ko je šlo za umor človeka. V enem izmed teh dveh primerov sanj kriminalnega značaja se je mladenič prebudil v trenutku, ko je šele nameraval prijatelja raniti. Sancte de (Sanctis priznava, da je v tem primeru začutil mladenič v sanjah močan od-Jpor proti zločinu« njegova fantazija ni prekoračila praga odločitve. Po teh in »lmirili preiskanih primerih je prišel učenjak do prepričanja, tla sicer v vsaki človeški duši dremlje podivjanost, da pa pride pri [večini ljudi do konflikta med nagonom in vzdržnostjo. Italijanski učenak ima pripravljenih še več poskusov in če bodo l>okazali enake rezultate, kakor dosedanji, bo prišel do za-jključka, da je najmoralnejši , tisti človek, ki se najhitreje prebudi, čim začne misel zlo-l činskega značaja prodirati k fantastičnemu resničen ju. Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Ali imate * Koledar za 1.1935 Za50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPISJA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K A; 5A-LJIVKE SUROVINSKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes!