K PROBLEMATIKI MEŠČANSKE STANOVANJSKE ARHITEKTURE V 16. IN 17. STOLETJU NA GORENJSKEM CENE AVGUŠTIN Meščanska arhitektura na Gorenjskem doživi v 16. in v začetku 17. stol. vrh svojega razvoja. Iz skromnih tem eljev prejšnjih stoletij se v tem obdobju razcvete v zavidanja vreden umetnostni organizem, ki mu kasnejša doba nikoli ni mogla vzeti veljave. Današnja podoba naših mest: Škofje Loke, K ranja. Kamnika, Radovljice, Tržiča se rodi prav takrat. Vsa kasnejša arhitekturna dejavnost je zgolj dopolnilo. Ekonomski razcvet (razvoj trgovine, fužinarstva itd.), ki ga doživijo naša mesta na prehodu iz srednjega v novi vek in ki se mu pridružuje nova, srednjeveški tuja hum anistična miselnost, ustvarita pogoje za nagel razvoj meščanske stanovanjske arhitekture pri nas in v vsej Srednji Evropi. Prve um etnostne impulze prejm e od cerkvenega stavbarstva, ki je s svojo poznogotsko cerkvijo-dvorano odprlo pot novemu renesančne­ mu idealu oblikovanja prostornin. Stebriščna dvorana v Mestni hiši v K ranju, dvoladijska veža na Linhartovem trgu v Radovljici ali delavnica stare obrtniške hiše v njeni bližini so na prim er rezultati teh pobud. Važen pobudnik je fevdalna arhitektura, ki vse 16. in 17. stol. po­ sreduje meščanski mnogo formalnih in stilno naprednih elementov. Pomembni, pogosto kar direktni so vplivi meščanske arhitekture Avstrije in obrobnih pokrajin, ki izvirajo iz zgodovinske danosti. Obenem nam sever, pogosto po fevdalni arhitekturi, posreduje umetnostne impulze juga, ki jih domači stavbenik prilagaja tedanjim potrebam in težnjam. Ni­ kakor ne smemo prezreti tudi vloge furlanskih stavbarjev ;in njihovih po­ močnikov, o katerih nam govorijo škofjeloški viri in katerih delo se ver­ jetno ni omejevalo le na Škofjo Loko. Neposredni vpliv Italije v okviru de­ janskega obravnavanega gradiva za zdaj ni bil ugotovljen, kar je razum ­ ljivo, saj je živela Gorenjska prav tedaj, v nasprotju s prejšnjim stolet­ jem,v relativnem umetnostnem zatišju. Podobno ne smemo spregledati pomena, ki ga je imela pri izobliko­ vanju renesančne meščanske hiše njena kmečka vrstnica, ki se je, obrnjena s trikotnim slemenom proti cesti, že od nekdaj ohranjevala na mestnem obrobju (npr. Predtrg pri Radovljici). Prvotno so bile tudi hiše v mestu obrnjene proti trgu oziroma komu­ nikaciji s svojo ožjo, čelno stranjo in je bilo tako ostenje ulic sestavljeno iz številnih samostojnih stavbnih celic, ki so bile med seboj ločene z ozki­ mi prehodi. Prva znamenja združevanja stavb v kompaktnejše skupine se pojavijo prav v 16. stol. Strehe se, zaradi sm otrnejše izrabe stavbnega prostora, deloma zaradi združevanja dveh ali več hiš v skupni lastnini, obrnejo proti ulici in s tem dajo njeni liniji izrazit horizontalni, težnjam novega časa ustrezajoč značaj. Izginejo prehodi, ki so ločili posamezne stavbe, in ustvarjena je povezava z drugim arhitekturnim sosedstvom. Barok s tem razvojem nadaljuje tako, da poveže posamezne stavbe v trdno celoto in jim ustvari oblikovno enotno fasado. Tudi tloris običajne triosne meščanske hiše iz 16. stol. ima s kmečko toliko podobnosti, da skoraj ne moremo dvomiti o njenem izvoru. Vendar je zadnja, predvsem v svojem vertikalnem razvoju, zakrnela, meščanska pa se je zaradi drugačne funkcije razvijala naprej in je že v 16. stol. izpolnila svoj tlorisni koncept, ki se kasneje bistveno ni spreminjal. Od Sl. 39. Radovljica; tloris plem iške hiše na Linhartovem trgu iz leta 1634 Radovljica, Linhartov trg, plan de la m aison de noble; 1634 kmečke je meščanska hiša prevzela vežo, črno kuhinjo, »hišo« in kamro z njunim medsebojnim razmerjem, čumnato in shrambo. Iz čumnate se je razvila delavnica, iz shram be skladišče, »hiša« se je preselila v I. nad­ stropje in po dolžini zavzela približno hišnega pročelja, medtem ko je drug prostor ob fasadni steni zapolnila kamra. Črna kuhinja, ki se ji je navadno priključila m anjša shramba, je našla prostor v zgornji veži. Vsak del hiše je prevzel določeno vlogo in vsi prostori so bili enako po­ membni. Meščanska hiša, kot jo pozna 16. stol., je enotno delujoč orga­ nizem, ki ga sestavlja skupina sorodnih prostorninskih celic, katerih vsaka opravlja svojo funkcijo. V tem je zapopaden smisel adicije prostorninskih Sl. 40. Radovljica; plem iška hiša na Linhartovem trga iz leta 1634 Radovljica, Linhartov trg, m aison de noble; 1634 členov v renesančni arhitekturi, obenem pa podano nasprotje kasnejši centralizaciji posameznih prostorninskih enot okrog osrednjega prostora — zgornje veže, s katero se spoznamo že v naslednjem stoletju. Tako so zrasli nekateri renesančni elementi, kot so novo pojmovanje prostora, poudarek na horizontalni razporeditvi in združevanju stavbnih mas v uličnem organizmu ter individualizacija prostorov v hišnem tlorisu, že v naši ali bolje srednjeevropski sredini brez sodelovanja juga. Oblikovni členi, ki jih uporablja arhitektura 1. pol. in srede 16. stol., so še povsem gotski. Mednje bi lahko postavili tudi tako pogostni pol­ krožni portal s porezanimi robovi, ki mu nekateri iščejo izvor v Italiji, toda mu ne m anjka vzorov tudi v naši poznogotski cerkveni arhitekturi. Ti portali se ob koncu 16. in v 17. stol. razširjajo po vsem podeželju in še danes v ohranjenem gradivu ne pomenijo redkosti. Na druge bolj deko- Sl. 41. Radovljica; tloris m eščanske hiše (Sivčeve) na Linhartovem trgu iz 16. stol. Radovljica. Linhartov trg; plan de la m aison bourgeoise (Sivec); 16e siecle rativne oblike gotskih portalov, kot jih srečujemo v naših hišah (Hlebce, Černivec itd.), je neposredno vplivala meščanska, sem in tja tudi grajska in cerkvena arhitektura (Bistrica in Sebenje pri Tržiču, Gozd-Martuljek). Povezava gradu z mestom je bila že od vsega začetka živa, saj sta se le-ta med seboj v obrambi dopolnjevala. Tako ima srednjeveška m est­ na utrdbena arhitektura svoj izvor prav v grajskem stavbarstvu. V 16. in 17. stol., ko dekorativni moment močno soodloča pri oblikovanju sta­ novanjskih zgradb, grajska arhitektura vpliva tudi na meščansko hišo. Za 16. stol. zelo karakteristični nadstropni pomol ima svoje prednike v gotskem fevdalnem stavbarstvu, pravokotni oziroma okrogli ogelni stol­ piči, kakršne poznajo nekatere meščanske in plemiške hiše v Škofji Loki, K ranju, Radovljici, Tržiču, Kamniku, Železnikih in Kropi, so se razvili i/. okroglih oziroma pravokotnih grajskih stolpov ali kasnejših ogelnih pomolov. Nastali so iz dekorativnih nagibov, da požive razpotegnjeno hišno fasado, da poudarijo začetek trga ali zaključek ulice. V 17. stol. so ti stolpiči, posebno okrogli, našli pot celo v ambicioznejšo kmečko arhitek- Sl. 42. Kranj, Titov trg; m eščanske hiše na Titovem trgu z nadstropnim i pomoli; 16. stol. Kranj, Titov trg; m aisons bourgeoises avec etage sur consoles 16e si&cle turo in jih najdemo v Lescah in v Železnikih. Zadnji so direktna, čeprav rustificirana kopija okroglih stolpičev na Homanovi hiši v Škofji Loki. Da ne ovirajo prometa, so stolpiči pravokotnega tlorisa oprti na segm ent­ ne konzole, okrogli pa imajo zidan podstavek v obliki polovice stožca, ki se končuje v geometrično, stilizirano rastlinsko ali figuralno konzolo (Škofja Loka, Kranj, Radovljica). Že v začetku smo poudarili, da je nekatere kasnejše renesančne zna­ čilnosti izrazila že pozna gotika. Mednje spada težnja po horizontalni za­ snovi, kot jo kaže stara kmečka hiša in ki se je kasneje prenesla tudi na meščansko. Pri tej opažamo vse 16. in 17. stol. hotenje po horizontalni razporeditvi elementov po fasadni ploskvi, pa naj bo to ravna linija oken, zidni ali strešni venec. Posebno podčrtuje to prizadevanje nadstropni _pomoL ki, oprt na preproste geometrične konzole, preči ves vrhnji del pročelja. Sorodnike ima že v gotskem stavbarstvu, vendar so cela nad­ stropja, viseča na konzolah, pred renesanso znana le iz Italije. Najlepše prim ere poznamo v Škofji Loki, K ranju in Radovljici. Pri nekaterih hišah v K ranju in v Škofji Loki zavzema pomol le 2 h stene. Ponekod so pomoli tudi s tal podprti s stebrom oziroma slopom (Malijeva hiša v Radovljici, Štirnova hiša v Kranju). Sl. 43. Sebenje pri Tržiču; km ečka hiša z gotskim portalom iz zgodnjega 16. stol. Sebenje pr6s de Tržič; m aison de paysan avec portail gotique, debut du 16e sidcle Sl. 44. Stara Fužina; Hlipova domačija s portalom iz zgodnjega 17. stol. Stara Fužina; m aison de Hlip avec portail du debut du I7e sičcle Sl. 45. Sebenje pri Bledu; Lopa podružne cerkve z renesančnim i portali iz kasnega 16. stol. Sebenje pres de Bled; porche de la succursale avec portails de style renaissance; fin du 16e sivele Oblike portalov meščanskih hiš na Gorenjskem so v renesansi raz­ meroma skromne. To si razlagamo tako, da so spomeniki v glavnem delo domačih kamnosekov, ki so sicer v tem elju prevzeli nove principe grad­ nje, pa so jih prilagodili svojim težnjam in tradiciji. Tako nastane v 2. pol. 16. stol. mnogo kompromisnih oblik, kot jih kažejo npr. nekateri portali v Železnikih, Škofji Loki, K ranju ali Drulovki. Ti so še povsem gotsko oblikovani, slonijo pa na renesančnih dekorativnih podstavkih. Posebno v kmečki arhitekturi lahko spremljamo to dvojnost daleč v 17. stol. Znani so prim eri portalov (npr. iz Srednje vasi pri Bohinju iz 1 . 1604, planine Pokrovec itd.), ki so sicer ohranili svojo tipično pozno­ gotsko zelo dekorativno linijo, je pa nekdanji prirez nadomestil živ rob. Temu so se pri podbojih enostavnejše polkrožne oblike pridružili še seg­ m entni odbijači in tako smo dobili za 17. stol. najznačilnejšo obliko pode­ želskega renesančnega portala. Razvojno in oblikovno zanimiv je t. i. škofjeloški tip portala iz 16. stol., ki kaže nekatere podobnosti (masivnost in princip gradnje) s portalom v rustiki, ki je v tej dobi, posebno v graj- ski arhitekturi, močno razširjen. K ljub naštetim novim značilnostim in v renesančnem smislu razširjenem u podstavku je vendar škofjeloški portal, ki ima sorodnike tudi v Kamniku in na Koroškem, ohranil širok, gotsko prirezan rob. Pravi portali v rustiki, ki imajo svoj izvor v lombardski utrdbeni arhitekturi in so se po Benetkah razširili skoraj po celi Evropi, so v našem gorenjskem meščanskem gradivu razmeroma redki. (Tržič). Verjetno se je meščan zadovoljil s kompromisno in svojim potrebam bolj ustrezno obliko, o kateri smo pravkar govorili. Bogatejši tip renesančnega portala se nam je ohranil le v mestni hiši v K ranju, ki je pravzaprav nekdanji plemiški dvorec. Gre za dvoje lesenih vrat s pilastrsko arhitekturo in vodoravno preklado. To jedro obrobljata ob straneh dekorativni krilni deski, na vrhu pa slemenasta atika. Zelo pestri so mnogi skromnejši renesančni portali, ki so se iz Italije razširili po celi Evropi in zaradi preproste izdelave km alu našli pot k nam. Bili so nam enjeni predvsem notranjim prostorom. Ze km alu po 1 . 1600 se srečamo s portalom, sestavljenim iz preprostega pravokotnega okvira, ki ga kasneje na vrhu poživlja pravokotna, v začetku ožja (npr. Stražišče), pozneje pa vhodni odprtini enako široka svetlobna niša z mrežo. Odlikuje ga lep proporc med vodoravnimi in navpičnimi deli ter vitkost podbojev. Soroden mu je portal s profilirano preklado nad horizontalnim delom vhodnega okvira. V m onum entalnejših izvedbi postane kasneje temelj številnim baročnim portalom pri nas, poleg tistih seveda, ki so se razvili iz ločenega tem elja in katerih neposredni predniki so nam na Go­ renjskem znani predvsem iz cerkvene arhitekture (npr. Grad pri Cerkljah, Sebenje pri Bledu). Te portale z valuto na tem enu loka in s profiliranim kapitelom nad ločnimi nosilci uvede v gorenjsko meščansko in kmečko arhitekturo šele barok, čeprav spočetka ohranijo nekatere stare značil­ nosti. Drug ornam entalni okras kam nitih meščanskih in kmečkih podbo­ jev je v renesansi skromen. Kamnosek — domačin je prevzel le okvirno stilno obliko portala, medtem ko je v nasprotju s cerkveno arhitekturo dekorativne podrobnosti zanemaril. Tu in tam najdemo biserni niz (Ra­ dovljica), plitvo palico ali svitek (Tržič), ki v obliki neprekinjene črte sprem lja portalov okvir. Zanimiv je tudi razvoj oken. Prirezani robovi kam nitih okenskih okvi­ rov se obdržijo še vse 17. stol., posebno v kmečki arhitekturi. Nado­ mesti jih živ rob, ki pa se v posameznih stavbah še dolgo druži s starim gotskim prirezom. Šele barok prežene v 18. stol. zadnje ostanke gotike, posebno v kmečkem okolju, v katerem se renesansa nikoli ni počutila domače. V pritličnih prostorih uglednejših meščanskih hiš 16 stol. naj­ demo okna podolžne pravokotne oblike z okvirom, katerega rob je na zu­ nanji strani rahlo izbočen. Za 17. stol. značilno okno, katerega oblika kasneje preide v barok, ima zgoraj in spodaj profiliran okvir in kovano preprosto ali dekorativno mrežo. Zelo pogosto se v 17. stol. srečamo s t. i. dvojnimi okni, ki imajo izvor v italijanski bifori. Vkomponirani so nad portal v središčno os fasade, ki s tem dobi večji poudarek, obenem pa zaznamujejo osrednji prostor hiše — zgornjo vežo. V steni nad vrhnjim nadstropjem arkadnih hodnikov pogosto opazimo odprtine pravokotne Sl. 46. Radovljica, Sivčeva hiša na Linhartovem trgu; lesen strop v prvem nadstropju iz 16. stol. R adovljica, m aison de Sivec, Linhartov trg; plafond de bois au Ier čtage, 16e sičcle oblike, ki dovajajo svetlobo podstrešju. Izvor imajo v podobnih odprtinah m editeranskih hiš. Najpogostejša oblika renesančnega svoda je banja. Namesto nekda­ njega gotskega rebrovja so postale nosilci oboka sosvodnice, ki se zaje­ dajo vanjo in ki izvirajo že iz poznogotskega oboka. Novo obdobje jih pogosto okrasi s štukiranim i pridatki — s paličasto izboklino, ki naj ozna­ čuje njen vrh, ponekod zopet odebele celotno njihovo obrobje, združijo po dve in dve nasprotni skupaj, iz česar nastane križnatem u svodu po­ doben obok. Vendar so tudi pravi križnati svodi ohranili svojo veljavo posebno v arkadnih hodnikih, kjer posamezna svodna polja loči med seboj plitva oproga, pogosto, posebno v rani dobi, poživljena z grebenasto ode- belino. Sosvodnice so večkrat oprte na stebre, polstrebre ali slope (Kranj, Radovljica, Kamnik, Škofja Loka), najpogosteje pa na konzole, ki so v začetni dobi v smislu gotske tradicije še figuralne ali geometrične (ščitek, stožec) in jih poznamo iz Tržiča in Radovljice. Kasneje se njih plastika vedno bolj izgublja in ohrani kvečjemu obliko profilirane ali ravne, pra­ vokotne plošče. Bogati, za kasno 16. in 17. stol. značilni grebenasti svodi posnemajo v svoji stropni dekoraciji mrežo gotskih obokov in v 1. polovici 17. stol. preidejo v pravo modo. Številni prim eri so nam znani iz Radovljice, K ra­ nja in drugih mest. V Tržiču se vežejo celo na dekorativne sklepnike, medtem ko na stropu v Homanovi hiši v Škofji Loki že izoblikujejo ro­ zeto s krogom in tako pripravljajo pot kasnejšim baročnim svodnim okvirom. Leseni svodi z bogato profiliranim nosilnim tram om in počez polo­ ženimi, ob straneh prirezanim i deskami ohranjajo gotsko tradicijo in se ' U " ' '**/ v rV V-'.' Sl. 47. Kranj, Mestna hiša; grebenast svod v prvem nadstropju iz leta 1638 Kranj, hötel de ville; voüte ä cretes au Ier etage; 1638 v bistvu ne spremene do 19. stol. Konec 17. in v 18. stol. dožive svoj pre­ rod v kmečkem stavbarstvu, ki nam je dalo mnogo kvalitetnih spome­ nikov. K asetirani stropi so ali propadli ali pa so bili že takrat redki. Poleg stropa v kranjski mestni hiši, ki ga pokriva že baročno težka mreža okvirov, poznamo iz Škofje Loke nekaj lesenih plošč z renesančnimi, na papir odtisnjenimi ornam entalnim i motivi. Verjetno so s podobnimi, lahko prenosljivimi listi oprem ljali kasetirane strope tudi drugod. Sorazmerna skromnost pri oblikovanju prostorov in zunanjščine, ki jo kaže meščanska hiša do srede 16. stol., se pozneje um ika za dobo zna­ čilni težnji po večji stanovanjski udobnosti in reprezentativnosti. Prvotni tlorisni koncept se pri mnogih hišah razširi v vertikalni smeri ali v smeri dvorišča. Iz potrebe po lažjem dohodu k novim prostorom so nastali arkadni hodniki. Ti sodijo med glavne značilnosti renesančnih stanovanj­ skih gradenj 16. in 17. stol. Danes skoraj ne dvomimo, da imajo svoj izvor v zgodnjerenesančnem firenškem stavbarstvu, vendar pri tem ne smemo prezreti tudi starorim ske, romanske in gotske tradicije. Iz Italije so se hitro razširile po Evropi in se tu ohranile prav do klasicizma. Zašle so tudi v kmečko arhitekturo (Mojstrana, Kokrica itd.). Vsaj sredi 16. stol. jih najdem o tudi na Gorenjskem. Najzgodnejši prim eri (Radovljica, Kranj) so opremljeni še s starim i rekviziti. Stebri imajo gotsko obliko, robovi lokov so prirezani. Šele kasneje, okrog 1 . 1600, dobijo stebriči vitkejšo, bolj renesančno obliko, toda čiste toskanske nikoli. So delo domačih stav­ barskih delavnic in bolj zanimivi so po svoji slikoviti pestrosti kot po oblikovni izglajenosti. Arkade oklepajo dvorišče z ene strani, kadar hiša v smeri dvorišča nima prizidkov, z dveh oziroma treh strani, kadar ob­ stajata eden ali dva krilna prizidka. Arkad, ki bi oklepale dvorišča z vseh strani, gorenjsko meščansko gradivo za zdaj ne pozna; tiste, ki so, pa izvi­ rajo iz kasnejših prezidav, npr. arkade v Pavšlarjevi hiši v Kranju. — Pritlični nosilci ohranjajo dlje gotske oblike kot arkadni stebriči. Kasne­ je jih nadomestijo pogosto zelo masivni in v sredi odebeljeni okrogli stebri z močno izstopajočimi kapiteli. Težo, ki jo nosijo, lepo simbolizirajo tudi slopi, ki se od 1. pol. 17. stol. verjetno že pod vplivom baroka vedno pogosteje pojavljajo v pritličju arkad in počasi osvajajo tudi nadstropja. — Razmerje med številom lokov v pritličju in nadstropju ni nikoli kon­ stantno. Tako smo tudi v tem daleč od italijanskega pravila. Medtem ko meščanska arhitektura v 17. stol. razen uvajanja novih oblik arkadnih hodnikov in novih načinov obokavanja ne pove nič bistve­ no novega, nastane v 1. pol. stol. v Tržiču (1618), v Radovljici (1631), Železnikih (1631), K ranju (1638) in v Kropi (1642) mnogo plemiških dvor­ cev. Te zaradi tesnega sožitja z drugim mestnim oziroma tržnim orga­ nizmom in njihovega vpliva na mestno in celo kmečko okolico lahko vključimo v okvir našega razpravljanja. V nadstropju ustvarijo ti mestni dvorci po vzoru okoliške male graščinske arhitekture (npr. grad Drnča v Dvorski vasi) tip novega centralnega prostora — pravokotno na smer fa­ sade potekajočo osrednjo vežo. Ta si podredi prostorninske elemente svoje okolice in tako podre nekdanje ravnotežje starega hišnega organizma, kar pomeni v razvoju m estne renesančne arhitekture korak naprej. Tudi zunanjščina se spremeni. Prej enotna fasada dobi v centralni osi mnogo poudarkov. Portalu se pridružijo v I. nadstropju zopet po vzoru podobno oblikovanih zunanjščin fevdalnih dvorcev dvojno okno (Tržič, Radovljica) ali dvojna vrata (Kranj), v drugem nadstropju balkon (Železniki) ali bi­ foro, kot je to v Kropi oziroma v Kranju. S tem je razdrto ravnovesje tudi v zunanji podobi hiše — renesančno občutje se umika baročnemu. Poleg številnih formalnih elementov, kot so bifore, portali, okna itd., ki jih posreduje svoji okolici, vpliva ta tip arhitekture tudi na izoblikovanje mnogih kmečkih dvorcev konec 17. in 18. stol. na Gorenjskem, kot npr. v Lescah, Kropi, Zabreznici in drugod. Njen vpliv opazimo celo v 1. polo­ vici 19. stol. pri nekaterih hišah v Hlebcah in Podbrezjah. To pa so resnič­ no tudi zadnji odmevi renesančne stavbne kulture na Gorenjskem. RESUME CONTRIBUTION AUX PROBLEMES DE L’ARCHITECTURE DE LA MAISON BOURGEOISE DES 16c ET 17c SIECLES EN HAUTE-CARNIOLE L e 16e e t le d e b u t du 17e siecle m a rq u e n t l’apogee de l'ep an o u issem en t de l’a rc h ite c tu re bourgeoise en H au te-C arniole. S u r les bases m odestes des siecles p recedents, eile s’epanouit, ä cette epoque-lä, dans u n o rganism e a rti- stiq u e digne d ’envie. C’est ä cette ep oque-lä que n a it la physionom ie actufelle de Š k o fja Loka, de K ra n j, de R adovljica, de K am nik, de Tržič. L ’ep an o u issem en t econom ique qui a lieu d an s les villes, d an s la periode de la tran sisio n du m oyen äge ä l ’epoque m oderne, au q u el se jo in t u n e m an iere de p en ser nouvelle, h u m an iste, creen t, en H au te-C arn io le aussi, des conditions p o u r une evolution rap id e de l’a rc h ite c tu re de la m aison bourgeoise. L a m aison bourgeoise regoit les p rem ieres im pulsions a rtistiq u e s de l’a r- ch itectu re religieuse qui, avec son eglise dans le style du gothique avance — salle, a o u v ert la voie au nouvel ideal re n a issa n t de la fo rm atio n des espaces. U n in itia te u r tre s im p o rta n t fut, en outre, l’a rc h ite c tu re feodale qui, p e n d an t to u t le 16e et 17e siecle, tra n sm e t ä celle bourgeoise to u te u n e serie d ’ele- m en ts de form e et d e style progressifs. T res rem arq u ab les et souvent d irectes so n t les in flu en ces v e n a n t de l’A u trich e et des a u tre s regions lim itro p h es et re s u lta n t des donnees h istoriques. En m em e tem ps, le nord tran sm et, souvent p a r l’in te rm e d ia ire de l’a rc h ite c tu re feodale, des im pulsions artistiq u e s du sud que le co n stru cte u r indigene assim ile au x besoins e t a u x ten d an ces donnees. O n ne doit, en ou tre, so us-estim er le röle des co n stru cte u rs frio u lien s et de leurs aides d o n t p a rle n t les docum ents de Š k o fja Loka. U ne in flu en ce d irecte de l’Italie n ’a pas ete co n statee dans le cad re d u m a te rie l traite, ce qui est com ­ p reh en sib le, c a r la H au te-C arn io le se tro u v ait, ju ste m e n t ä ce tem p s-lä et c o n tra ire m e n t au x siecles p recedents, dans u n e re la tiv e accalm ie artistiq u e. De m em e, on n e d o it p o in t n egliger l’in flu en ce que la m aison paysanne ex erg ait su r la fo rm atio n de la m aison bourgeoise ren aissan te. L e p la n de l’h ab itu elle m aison bourgeoise ä trois axes du 16e siecle m o n tre de si nom - breuses ressem blances avec la m aison p ay san n e q u ’on ne p eu t p resque pas d o u ter de son origine. T an d is que la m aison p ay san n e s’est bien tö t a rre te e dans son evolution, su rto u t dans celle v erticale, la m aison bourgeoise, ä cause de sa nouvelle fonction, co n tin u ait ä evoluer. Des le 16° siecle, eile pos- sede d e jä son p la n a rre te qui, p a r la suite, ne su b ira plus de changem ents essentiels. L a m aison bourgeoise, teile que la co n n ait le 16e siecle, est un o r­ ganism e ä fonction h arm onieuse, com pose d ’u n g roupe de cellules d ’espace d o n t ch acune accom plit une fonction d eterm inee. C ’est en ceci que consiste le sens de l’ad d itio n des m em bres d'espace d an s l’a rc h ite c tu re de la renaissance. En m em e tem ps, cela rep resen te le contriaire de la cen tralisatio n u lte rie u re des d iverses u n ites d ’espace a u to u r d ’un espace c e n tra l — le vestib u le supe- rie u r, q u ’on co n n ait d e jä d an s le siecle su iv an t. De cette fagon, certain s elem en ts ren aissan ts, com m e la conception nou- velle de l’espace, l’accen t s u r la disposition hoi'izontale e t le g ro u p em en t des m asses d ’edifices d an s l’o rg an isatio n de la ru e e t l’in d iv id u alisatio n des espa- ces d an s le p lan de la m aison, o n t pousse d an s l’am b ian ce n atio n ale, a savoir celle de l ’E u ro p e cen trale, sans la co llab o ratio n du sud. L es elem en ts form els qu'em p lo ie l’a rc h ite c tu re bourgeoise de la H au te- C arniole d an s la p re m ie re m oitie e t au m ilieu du 16e siecle, so n t encore abso- lu m en t gothiques. D ans la seconde m o itie du 16e siecle,, les v ieilles form es com - m en ce n t ä se m eler ä celles nouvelles — ren aissan tes — qui, v ers le m ilieu du 17e siecle, a tte ig n e n t u n e p red o m in an ce absolue. D ans l’am b ian ce paysanne, oü la ren aissan ce n ’a jam ais co m p letem en t reussi ä p re n d re racine, ce n ’est q u e le b aro q u e qui, au 18e siecle, re m p o rta la v icto ire su r les d ern iers vestiges du gothique. A u 16e et au 17e siecle, lorsque le m om ent d eco ratif p a rtic ip e fo rtem e n t ä la fo rm atio n des edifices d ’h ab itatio n , la m aison bourgeoise revele, d ’u n e fagon tre s evidente, l ’in flu en ce de l’a rc h ite tu re feodale. A u 16e siecle, des sail- lies en en co rb ellem en t ou bien des to u relles d ’an g le re c ta n g u la ire s ou rondes de nom b reu ses m aisons bourgeoises ä Š k o fja Loka, K ra n j, R adovljica, T ržič, K am n ik etc., o n t leu rs p re c u rse u rs dans 1 ’a rc h ite c tu re feodale gothique. L a m odestie re la tiv e d an s la fo rm atio n des espaces e t de l ’e x te rie u r que m o n tre la m aison bourgeoise ju s q u ’ä la fin d u 16e siecle com m ence, des cette epoque-lä, ä ced er le pas ä la te n d an c e ä u n co n fo rt p lu s grand, de l'h ab itatio n , c a ra c te ristiq u e p o u r ce tem ps-lä. D ans de nom b reu ses m aisons, la conception du p la n p rim itif s’e la rg it d an s la d irectio n v e rtic a le ou d an s la d irectio n de la cour. L e besoin d ’un acces p lu s facile au x espaces n o u v eau x co n d u it ä la con stru ctio n des arcades. Les arcad es sont l’ u n e des c a racteristiq u es p rin cip ales des co n stru ctio n s des ob jets d ’h a b ita tio n d u 16e e t du 17e siecle. A u m oins au m ilieu du 16e siecle, on en tro u v e aussi en H au te-C arn io le. Les exem ples les plus anciens m o n tre n t encore des accessoires gothiques. Les colonnes so n t de fo rm e gothique, les bord s des arcs sont coupes. Ce n ’est que plus tard , vers 1600 environ, que les colonnettes o n t u n e fo rm e plus m ince e t elancee, plus ren aissan te, sans p a rv e n ir, toutefois, ä la p u re form e toscane. E lles a ttire n t p lu tö t avec le u r v a rie te p itto re sq u e q u ’avec la p u re te de le u r form e. T an d is q u e l ’a rc h ite c tu re bourgeoise au 17e siecle ne donne, ä l'exception de l’in tro d u ctio n des form es nouvelles de co rrid o rs ä arcad es e t des fagons nouvelles de co n stru ctio n des voütes, rie n de p a rtic u lie re m e n t nouveau, ä T ržič, R adovljica, Ž elezniki, K ra n j et K ro p a surgissent, dans la p rem iere m oi­ tie d u siecle, de n o m b reu x p e tits p alais de p atricien s qui, ä cause de leu r e tro ite coexistance avec le re ste d e l ’ org an ism e de la v ille ou du b o u rg e t de le u r in flu en ce s u r les en v iro n s de la v ille e t m em e su r la Cam pagne, p eu v en t e tre inclus dans le cad re de n o tre observation. A l’etage, ces p e tits palais creen t, ä l’ex em p le de la p e tite a rc h ite c tu re feodale des environs, le ty p e du nouvel espace cen tra l — du v estib u le cen tral, place en rectan g le su r la d irec­ tion de la fagade et qui se su b o rd o n n e les elem en ts d ’espace de son am biance, re n v e rsa n t de cette fagon l’ e q u ilib re de l’an cien o rganism e de la m aison, ce qui m arq u e, d an s re v o lu tio n de l’a rc h ite c tu re u rb a in e ren aissan te, u n pas en av an t. A l’e x te rie u r aussi o n t lieu ce rta in s changem ents. L a fagade, a u p a ra - v a n t unie, regoit, d an s l ’ax e cen trale, encore ä l’exem ple des e x te rie u rs des m an o irs feo d au x ä form es sem blables, de diverses accen tu atio n s: des balcons ä p o rtes doubles, des bifores etc., p a r quoi l’e q u ilib re de la physionom ie de l’e x te rie u r de la m aison est, lu i aussi, d e tru it — la m an iere de se n tir re n a is­ san te cede la place ä celle baroque. O u tre les d iv ers elem en ts form els que ce ty p e d ’a rc h ite c tu re tra n sm e t ä son am biance, il in flu en ce aussi la fo rm atio n de n o m b reu x m an o irs c am p a g n ard s d an s la H au te-C arn io le d e la fin du 17e et du 18; siecle.