POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 28, 9. JULIJ 2004, CENA 289,00 SIT SSi* o$mwA knji/nita m n trq i a 3.000 CK/ n HMOOoj'/ ŠTEVILKA DAVID PEČNIK Razlika med koncesijsko in im^L^QjGIIlJ.GQD^ ESSERI mozirjc VSE BARVE TESAROLA ZA ZAŠČITO IN DEKORACIJ?) 07 20 za dezinfekcijo z-afs-tamlizacijo aktivnega klora za preprečevanje pojava alg za bistrenje in čiščenje... ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-04 GSM: 031/695-208 ATO NALOŽBO v zlato prihodnost Zivljensko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Takšno kot si ga sami izberete, takšno kot si ga sami želite. ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Želite nadaljevati varčevanje po izteku Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme? Zavarovalnica Triglav, d.d. vam nadaljevanje varčevanja omogoča preko ENKRATNEGA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA z enkratnim vplačilom zavarovalne premije ali NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z mesečnimi plačili zavarovalne premije. Z vplačilom premije združite ugodnosti življenjskega zavarovanja ter varčevanja vezanega na gibanje vrednosti enot premoženja v izbranih investicijskih skladih. Za vse informacije smo Vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 2864 ali na sedežu Območne enote v Celju osebno ali na telefonski številki 03 42 26181. Pokličite že danes. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST. j triglav www.zav-triglav.si ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. J9M.MI KLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18. sobota 8.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozN za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Verjetno PVC . najboljša okna TELEFON 034355800 na svetu. www.simer.si simer d.o.o., delavska 8, celje VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO Pokličite tel.03/838-80-91,041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si vrata NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.Đ., OBMOČNA ENOTA CELJE, MARIBORSKA CESTA 1 Aktualno: Koncesijsko in samoplačniško zobozdravstvo Vračanje vložkov v telekomunikacije: Obvezna plačila ostanejo državi Kropa pri Gornjem Gradu Četrti novi most čez Dreto... ZLSD Mozirje: Z občinskimi odbori do večje razpoznavnosti stranke.. PGD Gornji Grad: Nova pridobitev za društvo in kraj Rečica ob Savinji: Želodcem pravo veljavo.............t Intervju: Ivan Sunara trener državne košarkarske reprezentance mlajših članov ......2 Na naslovnici: Utrinek z otvoritve razstave likovnih del Slavice Tesovnik na Rečici ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 28,9. julij 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirk-ovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje Vdvomcsečje. ________________________________________________________________________________________________________________________________^ K'K1 SE V drugem julijskem tednu se že pozna, da smo zakoračili v sezono dopustov. Manj prireditev, manj "uradnih" dogodkov, več ljudi na zasluženem oddihu. Novinarju temu obdobju, ki se ponavadi vleče vse do začetka septembra, radi rečemo “čas kislih kumaric", ko pride prav vsaka, še tako nepomembna novica. No, pri Savinjskih novicah se s tovrstnimi problemi nikoli nismo srečevali v kakšni pereči obliki, smo pa zato poletni čas izkoristili za objavo nekaterih prispevkov, ki sicer ne najdejo svojega prostora v obstoječi vsebinski zasnovi časopisa. Čas počitnic je lahko tudi čas za analiziranje minulega šolskega leta. Ko sem zadnjič na nazorski občini prisostvoval sprejemu za osmošolce, ki so z odličnim uspehom končali osnovno šolo, sem se zamislil nad željo župana, da bi se večina njih po končanem študiju zaposlila v domačem okolju. Čudovita želja, toda kje se bodo zaposlili, če ne bo gospodarski rasti? Kdor je bral intervju s predsednikom uprave Banke Celje Nikom Kačem v prejšnji številki Savinjskih novic in kdor bo prebral članek o območni Nobenega dela na podcenjujem, vsako delo je častno, toda tudi proizvodnja se avtomatizira in terja vse bolj sposobne, izobražene kadre. Nenazadnje tudi za razvoj turizma v vseh možnih oblikah potrebujemo usposobljene in razgledane ljudi, neobremenjene z ovirami, ki smo sijih (po nepotrebnem) postavljali v preteklosti. Toda za te ljudi potrebujemo nova delovna mesta! Lokalne skupnosti imajo za pospeševanje zaposlovanja in samozaposlovanja na razpolago relativno malo vzvodov. Za korak v tej smeri seje nazadnje odločila Občina Luče, ki bo sofinancirala nove zaposlitve v letu2004. Kakšen bo končni učinek, je vprašanje. Pa vendarle - obstaja interes, obstaja zanimanje. V Mozirju se lahko veselijo novih delovnih mest v Tuševem nakupovalnem centru, drugod pa trenutno ni na vidiku večjih priložnosti. Pa jih še kako potrebujemo! organizaciji ZLSD v pričujoči številki, ima oziroma bo imel več kot dovolj razlogov za razmišljanje. Kakšna bo perspektiva te doline, če bo velika večina izobraženih mladih kadrov odšla v mestna središča? Če bodo tukaj ostali samo tisti, katerih domet je delo na manj zahtevnih in zato seveda tudi slabše plačanih delovnih mestih ? ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M KONCESIJSKO IN SAMOPLAČNIŠKO ZOBOZDRAVSTVO w Ce plačaš, ti bo ustreženo Zdravi zobje so za človeka velikega pomena, žal se marsikdo tega dejstva zave šele takrat, ko so njegovi zobje že okvarjeni. Takrat je potreben obisk pri zobozdravniku, ki se, predvsem zaradi pozne odločitve pacienta, da se vendarle prikaže v zobozdravstveni ambulanti, marsikdaj konča z slabo novico, da bo popravilo, ne samo neprijetno ampaktudi precej drago. Na kakšen način naši zobozdravniki sploh delujejo, kaj pomeni zobozdravnik s koncesijo in kaj brez nje, kaj je potrebno plačati in koliko časa čakati. Primanjkuje zobozdravnikov kot tudi koncesij V Zgornji Savinjski dolini je, po podatkih dosegljivih na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje, zasebnikov s koncesijo pet. Nahajajo se v vseh občinah naše doline, razen v Solčavi, večina od njih pa deluje tudi v samoplačniški ambulanti. Poleg omenjenih koncesionarjev je v Mozirju še dodatna samoplačniška ambulanta. Zobozdravnikov v Zgornji Savinjski dolini, kot tudi po vsej Sloveniji, opazno primanjkuje. Marsikateri Zgornjesavinjčan, ki ne želi obiskati samo-plačniške ambulante, se poslužuje zobozdravstvenih ambulant, ki delujejo v okviru javnih zdravstvenih zavodov, tudi v drugih, bližnjih krajih izven domače doline. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi se za zobozdravnika trenutno šolala vsaj dva Zgornjesavinjčana, a šolanje bo trajalo še nekaj let, poleg tega pa je vprašanje, ali bosta po končanem šolanju sploh želela ostati v dolini. Če pa že, so težave tudi s podelitvijo koncesij, saj jih zavarovalnica podeljuje le omejeno število, zato dejansko ni pomembno le število zobozdravnikov ampak tudi število podeljenih koncesij. Razlike med koncesijsko in samoplačniško ambulanto Veliko ljudi je tudi prepričanih, da bodo storitve opravljene pri zobozdravniku koncesionarju, za Zobozdravnik David Pečnik: “Pri delu v samoplačniški ambulanti lahko pacientom zagotovim boljše materiale v krajšem času” (foto: Tatiana Golob) razliko od samoplačniške ambulante, povsem zastonj. To prepričanje je zmotno, doplačilo je potrebno že za bele zalivke na zadnjih zobeh, ki danes niso več izjema, ampak prej pravilo, ter še za večino boljših materialov, ki bi jim zdravslveno dobro osveščeni pacient večinoma dal prednost pred starimi materiali. David Pečnik iz Mozirja, dr. dent, med., ki deluje kotzasebnik koncesionar vZdravstvenem domu Prebold ter hkrati že dobra dva meseca vodi samoplačniško zobno ambulanto v Novih Lokah pri Mozirju, je za naš časopis razložil osnovno razliko med obema oblikama zobozdravstvene dejavnosti: »Razlika med koncesijsko in samoplačniško ambulantoje predvsem včakalni dobi, kije v samoplačniški ambulanti neprimerno krajša. Samoplačnikov je bish/eno manj kot ljudi, ki se poslužujejo storitev, plačanih preko zdravstvene zavarovalnice. Skratka, povsod se dela za denar, ki ga dobimo od zavarovalnice ali neposredno od pacientov. Kar pa se tiče kakovosti opravljanja storitev, tu razlike ne sme biti. Vsak pacient dobi enako kvalitetno oskrbo, s tem, da pri zobozdravniku s koncesijo osnovne materiale in storitve krije zavarovalnica, ostale, nad- Naša anketa »Julr' 'mam zobarja ...« Večni bavbav otrok. Zobozdravnikov se lahko bojimo, a da ohranimo lep in svež nasmeh tudi na stara leta, so obiski pri njih vsekakor nujni. Redki so srečneži, ki se k opevanemu doktorju odpravijo zgolj na preventivne preglede. A tema tokratne ankete ni bilo raziskovanje »strahu« pred zobozdravniki ter pogostost obiskov, temveč nas je predvsem zanimalo, ali se anketiranci poslužujejo zasebnih ali državnih zobozdravstvenih ordinacij, kako so zadovoljni s stanjem zobozdravstva v naši dolini ter kakšen odnos imajo do svojih zobozdravnikov. Jožefa Osovnik, Radmirje Predolgo čakaš in ne prideš na vrsto, če ne plačaš sam. Če sam plačaš storitev, si hitro na vrsti, drugače pa lahko čakaš tudi par let. Sama imam zasebno zobozdravnico v naši dolini in sem z njo zadovoljna. Damjan Breznik, Mozirje Zobozdravniki pri nas so v redu, čeprav pa sam, zaradi šole, hodim tudi v Velenje. Se mi pa zdijo tukajšnje storitve in odnosi boljši. Tadej Cesar, Mozirje Hodim k zasebnem zobozdravniku. Sicer sem še šolar in hodim k zobozdravniku v Velenje, se pa zavedam, da so za samoplačnike zobozdravstvene storitve lahko izredno drage. Milan Vajdi, Lepa Njiva Z našimi zobozdravniki sem zadovoljen, še vedno ne pretiravajo preveč s samoplačniškimi storitvami, bomo pa videli, kako dolgo bo še tako. Za otroke je seveda lažje, v redu je, da imajo kar šolske zobozdravnike. Simon Sirko, Mozirje Obiskujem zobozdravnika v Celju, tam se namreč tudi šolam. Drugače pa imam z zobozdravniki, tudi s temi v naši dolini, dobre izkušnje, saj so prijazni in radi pomagajo. Opažam pa, da so tu pri nas, predvsem pri zasebnih ambulantah, krajše dobe čakanja, po kakovosti pa zagotovo ne zaostajajo. Marija Breznik, Mozirje Hodim k privatni zobozdravnici, imam pa srečo, da mije ni treba pogosto obiskovati. Sem zadovoljna z njo, z drugimi zobozdravniki pa niti nimam izkušenj, saj sem vedno hodila v zasebno zobozdravstveno ambulanto. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem © standardne pa se doplačajo, kot pri samoplačniškem obisku.« Nekateri čakajo celo več let Težava je torej predvsem v dolgih čakalnih vrstah pri koncesionarju, pri čemer je potrebno poudariti, da imajo pacienti z bolečinami seveda omogočen takojšen obisk v ambulanti s koncesijo. Vendar pa je veliko ljudi s potrebo po večjih popravilih, npr. vstavitev ali popravilo pro-tetičnih izdelkov. Vsak zobozdravnik s koncesijo lahko letno naredi določeno število protetičnih izdelkov, kijih plača zavarovalnica. Čakalne dobe za takšno storitev so pri koncesionarju praviloma precejšnje. Nekje se sicer čaka »le« nekaj mesecev, ponekod, kjer ima zobozdravnik večje število starejših pacientov, pa je lahko čakalna doba tudi več let! In, kot pravi David Pečnik,so ga ravno takšnein podobne številne omejitve, ki zaradi finančnih planov onemogočajo tekoče opravljanje doktrine, pripeljale do odločitve, da odpre tudi samoplačniško ambulanto: »Pri delu v samoplačniški ambulanti lahko poleg tega, da sam razpolagam s svojim delovnim časom, svojim pacientom zagotovim boljše materiale v neprimerljivo krajšem času. V zdravstvenih domovih je na vsak material potrebno čakati predolgo. Storitve, s katerimi imajo zdravstveni domovi večje stroške, marsikje enostavno ukinejo. Privatno pa lahko potrebne dražje materiale takoj kupim, z njimi lažje delam, tako porabim manj časa za samo delo in za ta dražji material privarčujem pri času, ki pa je konec koncev denar.« Čas, namenjen posameznem pacientu Marsikdo ima zobozdravnika čez glavo dovolj že, ko mu naredi eno zalivko, vseeno pa je precej takšnih pacientov, ki bi kzobozdravniku radi šli le enkrat letno, takrat opravili, kar je potrebno, in se vrnili čez leto na ponoven pregled. Pri zobozdravnikih koncesionarjih to žal večinoma ni mogoče, saj je v enem dnevu potrebno vzeti pod okrilje toliko pacientov kot zahteva zavarovalnica, poleg tega dnevno kvoto »zmotijo« še pacienti z nujnimi popravili. »Pri delu v ambulanti s koncesijo si za pacienta poskušam vzeti pol ure časa in vtem času bi mu v idealnih pogojih lahko naredil dve zalivki. To pa je ponavadi neizvedljivo zaradi nenačrtovanih nujnih popravil,« pojasni Pečnik in doda, da seje pač potrebno prilagajati sistemu, kjer je že v začetku leta določeno, koliko denarja lahko zobozdravnik porabi za določene storitve in ko seta denar porabi, lahko zobozdravnik sicer dela naprej, vendar z izgubo in v lasten strošek. Seveda pa se vsamoplačniški ambulanti, kjer pacient opravljeno delo plača takoj, lahko zobozdravnik eni stranki posveča, dokler le-tej to ustreza. To prednost obiska samoplačniške ambulante in vse ostale omogoča denar. Če plačaš, ti bo ustreženo. Žal pa pri tem velikokrat pozabljamo, da vsak mesec večina Slovencev denar nakazuje tudi Vzajemni zdravslveni zavarovalnici, kljub temu pa se ugodnosti obiska zobozdravnika s koncesijo končajo takoj po opravljenih osnovnih storitvah, da izgubljenega časa in potrpljenja pri dolgotrajnem čakanju na dogovorjeni termin sploh ne omenjamo. Tatiana Golob VZAJEMNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVALNICA Nekateri upokojenci Vzajemni celo tretjino svojega dohodka Vzajemna se je sredi junija odločila za 13,5-odstotno podražitev svojih storitev za tiste zavarovance, ki so starejši od 60 let. Povišanje naj bi občutilo 383.000 zavarovancev, starejših od 60 let, medtem ko naj bi premije pri mlajših ostale enake kot doslej. Po ostrih nasprotovanjih tako ministra Kebra kot sindikata upokojencev je Vzajemna, kljub sprva sprejetemu povišanju, prejšnji konec tedna vendarle klonila. Upokojenci z negotovostjo pričakujejo odločitev Vzajemne glede napovedanega dviga premij Vzajemna seje za ukrep povišanja odločila zaradi negativnega rezultata v tekočem poslovanju, le-ta pa naj bi bil posledica neugodne starostne strukture zavarovancev. Starejši od 60 let predstavljajo kar tretjino vseh zavarovancev in prispevajo 37 odstotkov vseh vplačanih premij, medtem koje njihov delež v škodah več kot 60-odsto-ten. V Vzajemni za potreben dvig premij krivijo ministrstvo za zdravje, ki po njihovem mnenju zavlačuje pri uvedbi izravnalnih shem. Minister za zdravje Dušan Keber jih je ves čas »dvobojev« zavračal, izrazil pa je tudi prepričanje, da Vzajemna uvaja načelo rizičnosti, obremenjuje starejše in bolne ljudi, ki so praviloma socialno šibkejši. Poleg tega, po mnenju ministra, ni nobene potrebe za povišanje, saj ima Vzajemna za to oblikovanih dovolj finančnih rezerv. Kljub vsem Kebrovim argumentom in opozorilom Ekonomskega socialnega sveta seje zadnji dan v juniju Vzajemna odločila za napovedano povečanje. Člani skup- ščine Vzajemne so podprli odločitev uprave in nadzornega sveta in v zvezi s tem sklepom pozvali vlado, da čim prej sprejme potrebne ukrepe za uvedbo sistema izravnalnih shem, kajti vtem primeru bi lahko bile premije nižje kot danes za okoli 15 odstotkov. Že nekaj dni kasneje so se na Vzajemni odločili za ponovno odločanje o dvigu premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za upokojence, kar naj bi storili na seji nadzornega sveta zavarovalnice minuli ponedeljek, ven- darso sejo prekinili in se odločili, da bodo nadaljevali vsredo. Do zaključka redakcije našega časopisa odločitve še niso sprejeli, vendar pa se analitiki nagibajo k mnenju, da bo Vzajemna svojo odločitev pod pritiskom ministrstva za zdravje in ce-lotnejavnosti vendarle preklicala ali vsaj začasno odložila. Razlike med premijami za najmlajše in starejše zavarovance bi s sprejemom dviga premij bile tako skoraj dvakratne, kar bi za upokojenca s povprečno pokojnino pomenilo, da bi za dopolnilno zavarovanje moral na letni ravni plačati kar 68 odstotkov ene mesečne pokojnine, upokojenec z minimalno pokojnino pa celo več kot dve mesečni pokojnini. Kar pa se tiče upokojencev z minimalno pokojnino, ki poleg sebe vzdržujejo še družinskega člana, ki ni oproščen doplačil, bi le-ti v primeru 13,5-odstotnega dviga premij, letno morali za plačevanje premij privarčevati kar štiri mesečne pokojnine, oziroma tretjino letnega dohodka! VRAČANJE VLOŽKOV V TELEKOMUNIKACIJE Obvezna plačila ostanejo državna Pred dvema letoma je državni zbor sprejel zakon o vračilu vložkov v telekomunikacijsko omrežje, po katerem naj bi občani, ki so iz lastnih žepov sofinancirali izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, dobili del denarja nazaj. Zaradi zapletenega pridobivanja potrebne dokumentacije je vlada podaljšala rokza vlaganje zahtevkov do 7.12.2004, popravljen osnovni zakon, ki so ga poslanci novelirali po referendumski odločitvi državljanov, pa prinaša dve bistveni novosti. telekomunikacije, ki je presegal obvezne dajatve” (foto: EMS) V prvotnem besedilu je bilo sprejeto, da se odškodnine začnejo vračati po privatizaciji Telekoma, vendar ni bilo določeno, do kdaj naj bi Telekom prešel iz državnih v zasebne roke. Po novem bodo upravičenci začeli dobivati vložen denar v enem mesecu po prvem vplačilu kupnine za državni delež v Telekomu Slovenije. Druga novost je, razlaga Franc Trbovšek, predsednik ljubenske občinske komisije za vračanje prekomernih vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje, da bo ljudem vrnjen samo tisti delež, ki je presegal višino obveznih dajatev. To v praksi pomeni, pravi Trbovšek, da se priključnina in prispevek SIS kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini določeni s tabelo ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata. V času intenzivne izgradnje telekomunikacijskega omrežja je priključnina za SIS znašala 2.770 takratnih DEM. Gre za odbitno postavko, opozarja Trbovšek, kar pomeni, da bodo vsi, ki so vlagali v telefonijo od novembra 1991 do konca leta 1993, dobili za omenjeno vsoto zmanjšano vračilo. Ob predpostavki, da bodo do določenega roka na krajevno pristojno pravobranilstvo vložili vso potrebno dokumentacijo. Savinjčan BANKA CELJE Akcijska ponudba kreditov V Banki Celje so uvedli novost v ponudbi stanovanjskih kreditov. Varčevalcem 1. nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) od 1. julija 2004 do 30. junija 2005 omogočajo najem stanovanjskega kredita po vzporedni ponudbi, pri čemer lahko del kredita koristijo v gotovini. Za varčevalce 1. NSVS, ki na Banko Celje prejemajo še ostale redne mesečne prejemke, nudijo tudi najem deviznih kreditov z odplačilno dobo do 20 let po obrestnih merah vezanih na EURIBOR ali CHF LIBOR. Od 1. julija do 31. decembra 2004 velja tako za komitente kot za nekomitente banke akcijska ponudba tolarskih stanovanjskih kreditov. KF FLOSARSKA ZBIRKA LJUBNO OB SAVINJI Ohranjanje kulturne dediščine Ljubno ob Savinji je kraj z bogatim splavarskim izročilom, ki še posebej zaživi ob vsakoletni narodopisni prireditvi Flosarski bal. Povsem logično je, da so pred tremi leti uredili in za obiskovalce odprli bogato flosarsko zbirko, ki predstavlja pomemben kamen v mozaiku ohranjanja kulturne dediščine celotne Zgornje Savinjske doline. V preteklem letu sije od aprila do decembra zbirko ogledalo več kot 600 obiskovalcev, za opazen porast obiska pa je zaslužno predvsem Flosarsko društvo Ljubno, ki skrbi za vodenje in promocijo zbirke. Razveseljivo je, da se za flosarsko zbirko zanimajo tudi mladi, saj so v prvih letošnjih mesecih zabeležili že preko 400 ogledov in to pretežno skupin osnovnošolskih in srednješolskih otrok. Po besedah Helene Lipovd je v flosarski zbirki urejena tudi turistična pisarna, kjer lahko turisti dobijo informacijeoturistični ponudbi kra- OBČINA NAZARJE Aktivne počitnice za mlade Športni društvi Vrbovec Nazarje in Lipa Šmartno ob Dreti sta za letošnje počitnice pripravili program športnih aktivnosti, ki bodo potekale vsako sredo dopoldne. Aktivnosti, ki so namenjene zlasti osnovnošolcem od četrtega do osmega razreda, se bodo odvijale v različnih krajih, vodili pa jih bodo študenti - športniki. ja in celotne Zgornje Savinjske doline. »Te možnosti se poslužujejo predvsem posamezniki, tako Slovenci kot tuji gostje. Turistična pisarna ponuja tudi možnost organizacije izletov organiziranih skupin v naši občini in okolici, kjer jim pokažemo naše naravne lepote in turistične znamenitosti. Tako smo letos na željo gostov poslali kar nekaj ponudb za organizacijo izleta in vsi so se odločili, da nas obiščejo,« je še povedala predstavnica flosarskega društva. Savinjčan Programje stekel v sredo s košarko, odbojko in mini nogometom na igrišču Račnek v Šmartnem ob Dreti, prihodnjo sredo, 14. julija, pa je na vrsti kolesarjenje v kombinaciji z igrami z žogo. Tretjo julijsko sredo bodo mladi v nazorski športni dvorani lahko igrali namizni tenis, badminton in hokej ter plezali po plezalni steni, zadnja julijska sreda bo namenjena planinskemu pohodu na Šavnice na Menini planini. Četrtega avgusta se bodo mladi srečali na športnem igrišču na Lazah pri Kokarjah, kjer bodo igrali košarko, odbojko in mini nogomet, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji rolanja. Teden dni kasneje po potekalo kolesarjenje po drugačni trasi kot prvikrat, zadnja aktivna sreda pa bo 18. avgusta, ko bo mladim športnikom spet na voljo športna dvorana v Nazarjah. Turistično društvo Nazarje pripravlja zadnji teden vjuliju paket delavnic, ki bodo potekale od ponedeljka do petka. Vodja delavnic Vanja Hofbauer bo prvi dan z mladimi ustvarjala v nazorski osnovni šoli, drugi dan bodo plesali v športni dvorani, tretji dan se bodo iz Nazarij podali na Laze, četrti dan bo namenjen igram na nazorskem športnem igrišču, zadnji dan pa bo ustvarjalna delavnica v športnem centru Račnek v Šmartnem ob Dreti. Celoten program aktivnih počitnic je za udeležence brezplačen, stroške vzvezi z organizacijo bo namreč pokrila Občina Nazarje. Franci Kotnik © TUŠ CELJE Zabava za kupce ob 15. rojstnem dnevu KROPA PRI GORNJEM GRADU w Četrti novi most čez Dreto obiskovalci zabave ob 15- letnici Tuša se niso veliko menili za slabo vreme (foto: Franci Kotnik) Z otvoritvijo novega mostu na Kropi seje tudi na simbolni ravni zaključila izgradnja mostov na državni infrastrukturi v občini Gornji Grad. Od leta 1997 je to že četrti most, ki je bil po zaslugi ministrstva za promet in prizadevanjih lokalne skupnosti zgrajen v zgornjem toku Drete. Gradnja mostu na Kropi se je začela v septembru 2003, končana pa je bila do 15. junija. Tako so lahko delavci podjetja CM Celje, ki mu je država zaupala izgradnjo 100-milijonskega objekta, do uradne otvoritve uredili tudi brežine in okolico. Zdaj se most po vseh kriterijih lepo umešča v naravni izgled kulturne krajine. Celjska trgovska družba Tuš v letošnjem letu praznuje 15. obletnico svojega poslovanja. Ob tem jubileju je za svoje kupce ter obiskovalce prodajaln in trgovskih centrov, ob številnih dodatnih ugodnostih ter aktivnostih, pripravila štiri večja praznovanja, izmed katerih se je prvo pri Planetu Tuš v Celju zgodilo minuli petek. Številne obiskovalce, ki jih ni motilo obilno deževje, so zabavali Kingston, Natalija Verboten, Alya z bendom, 6Pack Čukur, Prljavo Kazalište, Mambo Kings, B.B.T., Unikat in Game Over. Na krajši slovesnosti, ki so se je poleg predstavnikov gornjegrajske in sosednjih občin udeležilitudi Jakob Presečnik, bivši ministerza promet, Vili Žavrlan, direktor Direkcije RS za ceste, in Marjan Vengust, direktor CM Celje, je župan občine gostiteljice Toni Rifelj izpostavil dobro sodelovanje med občino in državo, kar je razvidno tudi iz urejene cestne infrastrukture na območju občine Gornji Grad. Med še odprtimi vprašanji, po Rifljevem mnenju, gotovo izstopa gornjegrajska obvoznica, za katero si del domačinov prizadeva že vrsto let. Nov most na Kropi so družno odprli (od leve) Marjan Vengust, Jakob Presečnik, Toni Rifelj in Vili Žavrlan (foto: EMS) Besedam gornjegrajskega župana je pritegnil tudi Jakob Presečnik, kije gotovo med zasiužnejšimi, da se cestna infrastruktura v Zgornji Savinjski dolini sploh ureja. Pred celovito modernizacijo zadrečke ceste bosta morali občini Gornji Grad in Nazarje urediti komunalno infrastrukturo v Bočni in Šmartnem ob Dreti, je poudaril Presečnik in dodal, da bo potrebno na jesenskih parlamentarnih volitvah izvoliti v državni zbor ljudi, ki bodo nadaljevali začeto delo in skrbeli za celovit razvoj celotne Zgornje Savinjske doline. Savinjčan OBČINA GORNJI GRAD Športno in veselo Med prireditvami, s katerimi so občani gornjegrajske občine obeležili svoj občinski praznik, so pomembno zaznamovale praznovanje tudi športne prireditve. Že po tradiciji se je program začel s tekmovanjem v športnem plezanju na Gradišču, ki ga vsako leto uspešno in odgovorno organizira planinsko društvo. Košarkarji so se pomerili na 14. maratonu v košarki na športnem igrišču v Gornjem Gradu, kjer so pripravili tudi turnir trojk. Najavljena nogometna tekma z občinsko upravo je bila pravzaprav merjenje nogometnega znanja med ekipo Veteranov in »občinskimi simpatizerji«, saj niti župan ali kdo drug iz občinske uprave ni pretočil kapljice znoja na nogometnem igrišču. Tako je čast gornjegrajske občine reševal župan občine Šmartno ob Paki Lojze Podgoršek, na koncu pa so na nogometnem igrišču slavili Veterani, kar ni skalilo obojestranskega zadovoljstva in športnega užitka. Bolj resno in svečano kot nedeljsko popoldne je bilo zjutraj v Novi Štifti, kjer je župnik Lojze Ternar v cerkvi Marije Zvezde daroval mašo za mirin blagor. Čepravje imel obred za občino poseben značaj, se maše razen župana Tonija Riflja ni udeležil nihče od svetnikov ali iz občinske uprave. Savinjčan Tuševa zgodba o uspehu seje začela s prvo trgovino na 253 kvadratnih metrih v Slovenskih Konjicah leta 1989, danes pa ima podjetje 177 poslovnih enot, od tega 171 vSIoveniji in šest na Hrvaškem, ter 2.015 zaposlenih. V sklopu trgovin Tuš posluje v Sloveniji 39 supermarketov, 14 drogerij, tri "cash & carry" enote ter 90 franšiznih poslovalnic. Ob živilskih trgovinah je v sklopu Tuša še devet gostinskih lokalov, devet prodajaln s čevlji In shoe, dva Planeta Tuš, trije bencinski sevisi Tuš Oil, distribucijski center z informacijsko podporo poslovanja in sodoben vozni park. Vminulih 15 letihjeTuš postal prepoznavno in cenjeno ime v svoji panogi. Leta 2001 je podjetje prejelo tudi nagrado za najboljše hitro rastoče podjetje z imenom »Slovenska zlata gazela 2001«. Ob 15-let-nici podjetja so pripravili tudi presenečenje za obiskovalce kinematografov Planeta Tuš. Od julija do septembra si bodo lahko namreč ogledali filmske uspešnice preteklega leta po nižji, praznični ceni. Franci Kotnik V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju sije mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno ugotovili ali pa spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan OBMOČNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV MOZIRJE Z občinskimi odbori do bolj razpoznavnega dela stranke Vse bolj očitno postaja, da se na državnem nivoju barka Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) nagiba z leve politične opredelitve proti skrajni levi, kar večini članov stranke, predvsem izven večjih mestnih središč, vzbuja nekoliko nelagoden občutek. Predsednik stranke Borut Pahor, ki velja za zmernega politika, je bil očitno »žrtvovan« na volitvah v evropski parlament, po njegovem odhodu v Strasbourg pa bo potrebno krepko vsebinsko prevetriti stranko, sicer bo med ljudmi deležna vse manj podpore. V mozirskem območnem odboru stranke prev- ■ laduje stališče, da so odstopanja od zmernih socialdemokratskih stališč nevarna igranja z volivci, kar so pokazale tudi evropske volitve, saj je jasno, da so se ljudje opredelili predvsem za predsednika Pahorja in v manjši meri za stranko. Predsednik območnega odbora Boštjan Rakun in član predsedstva Marko Purnat ocenjujeta, da tudi na območju Zgornje Savinjske doline ZLSD ne more biti zadovoljna z rezultatom evropskih volitev, in samokritično dodajata, da so v minulem obdobju premalo naredili za razpoznavnost stranke. »Potreba po občinskih odborih je očitna. Ocenjujem, da so za to pogoji v Mozirju, na Ljubnem in v Nazarjah. Z aktiviranjem občinskih odborov bi bilo delo stranke bolj razpoznavno, zato mislim, da bi na tak način lahko upali na podporo politično nevtralnih občanov,« pravi Marko Purnat, kije edini občinski svetnik Združene liste na območju šestih zgornjesavinjskih občin. Marko Purnat: “Dokler bodo morali otroci iskati perspektivo izven doline, razvoja ne bo” (foto: EMS) Stranka, ki zagovarja socialdemokratsko držo, bi seveda morala bistveno več narediti za socialno šibko prebivalstvo, vendar je očitno, da ji reveži, ki jih je tudi v Zgornji Savinjski dolini vsak dan več, preveč ne zaupajo. »Problem je, ker nas ljudje še vedno preveč enačijo s preteklostjo oziroma z nekdanjimi komunisti, ki so tudi na tu- kajšnjem območju delali korenite čistke in dolgoročno oblatili stranko. Dejstvo je, da je v stranki dovolj podmladka s povsem spremenjeno miselnostjo. Sam si kot občinski svetnik v Mozirju prizadevam za prodor politike, ki bo zaposlovala mladino. Želim, da bi pripravili takšne prostorske plane, da bi podjetniki in obrtniki lahko eksistirali, zato si prizadevam za obrtno cono v Mozirju. Dejstvo je, da perspektivni podjetniki zapuščajo Zgornjo Savinjsko dolino, za tako opevan razvoj turizma pa bo potrebno imeti mlad in izobražen kader. Dokler bodo morali otroci iskati dostojno perspektivo izven doline, tako opevanega in potrebnega razvoja ne bo,« ocenjuje razmere Marko Purnat, ki skupaj z Rakunom zagotavlja, da se bo območni odbor ZLSD temeljito pripravil na jesenske parlamentarne volitve. Čeprav ob sedanji razdelitvi političnih moči v dolini čudežev ne pričakujeta. Savinjčan ZAKLJUČNI LETNI KONCERT PEVSKE ŠOLE IRENE VRČKOVNIK V NAZARJAH Z Mavrico prijateljstva na počitnice Kako pomembna komponenta v našem življenju je glasba, vemo vsi. Za to venomer znova dobivamo potrdila, dobivamo tudi konkretne dokaze. Skratka, glasba zavzema tako pomemben del v našem življenju, da bi bilo to neodgovorno spregledati in ovreči kot nekaj nepomembnega. Pa s tem sploh ni mišljeno, da moramo biti profesionalni poznavalci, da nam mora biti glasba tudi kruh. Lahko smo zgolj pasivni opazovalci oziroma poslušalci, pa vendar izkusimo njene čare. Učenci pevske šole, ki prihajajo iz Velenja, Rečice ob Savinji, Polzele ter celo z Gorenjske, so se predstavili v dveh delih. V prvem so nastopili mlajši učenci, ki šele začenjajo svojo pevsko pot in jih njihova učiteljica petja imenuje kar »mladiči«. Kljub rosnim letom so svoje nastope opravili nadvse suvereno in samozavestno ter prepričali občinstvo, da vsebi nosijo potencial, ki pa ga seveda še čakajo leta pridobivanja izkušenj. Tisti z večjo kilometrino v petju so se predstavili v drugem delu. Med njimi je bilo kar nekaj obrazov in glasov, ki smo jih že lahko zasledili na televizijskih postajah (glasbena oddaja Orion). Pevci so vseh starosti, saj zgornje meje v tej šoli ni. Program, kije skupaj z odmorom s pogostitvijo trajol kar krepki dve uri, so popestrili še glasbeni gostje, ki jim je Irena Vrčkovnik tako ali drugače stala ob strani na njihovi glasbeni poti. To so bili Vera Trafela, Simon Gorišek in Drago Filač, ki so sami poskrbeli tudi za instrumentalno spremljavo svojih pesmi. Koncert bo izšel tudi na zgoščenki in bo tako v spomin tako izvajalcem kot tudi poslušalcem. Za pevce je pomembna »vaja, vaja in še enkrat vaja«, je na zaključnem koncertu svoje pevske šole poudarila njena voditeljica in učiteljica petja Irena Vrčkovnik. Na koncertu, kije potekal v ponedeljek, 28. junija, v Domu kulture v Nazarjah, se je vodilna ideja prireditve pojavljala skozi večkrat zapeto pesem Mavrica prijateljstva, kije poudarjala predvsem povezovalno in združevalno vlogo glasbe. X Učenci pevske šole Irene Vrčkovnik prihajajo iz Velenja, Rečice ob Savinji, Polzele in z Gorenjske (foto: Ciril M. Sem) Barbara Fužir REČICA OB SAVINJI Četrt stoletja Od lipe do prangerja Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so v nedeljo, 27. junija, ob 25-letnici organiziranja prireditev Od lipe do prangerja, pripravili zanimivo pregledno razstavo dokumentarnega gradiva, fotografij in filmov. V spodnji avli rečiške osnovne šole so obiskovalcem v živo predstavili v narečju in starodavnih oblačilih povzeto kroniko osrednjega dogajanja. V vlogi trškega kronista je prisotne nagovoril Vinko Jeraj, kije podal uradno kroniko in pregled etnografskih prireditev, ki so spremljale dogajanje vzadnjih 25 letih. Predstavo sta zzelo starimi vižami oplemenitila Viktor Šemenc s Prihove in Ivan Gostečnik »Šumečki« iz Mozirja. Leta 1979 so mladinci z Rečice ob Savinji in okoliških krajev istoimenske krajevne skupnosti pričeli z organiziranjem »vaške olimpiade«, 16. februarja 1986 pa je bilo ustanovljeno turistično društvo. Od takrat dalje so poleg iger prirejali tudi niz drugih prireditev, pod naslovom Od lipe do prangerja pa potekajo od leta 1990 dalje. Med njimi so bile tudi visoko ocenjene etnografske razstave, ki so prikazale podobo starih časov na domačijah v tem delu Zgornje Savinjske doline. Med najodmevnejše sodijo Izdelava platna, Štira, Žehta, Bala, Igrače in igre moje mladosti, Jedila skozi vse leto, Cegunce in izdelovanje opeke, Od zibelke do šole, Pozimi pa rožice ne cveto in Delo mojstra hvali. Jože Miklavc Vinko Jeraj je v vlogi trškega kronista predstavil turistično dogajanje v 25 letih, desno predsednica društva Vekoslava Klemenak (foto: Jože Miklavc) RAZSTAVA DEL SLAVICE TESOVNIK NA REČICI OB SAVINJI Pot, ki je dolga in polna presenečeni V prostorih osnovne šole na Rečici ob Savinji so prejšnjo nedeljo zvečer ob začetku letošnje prireditve Od lipe do prangerja, ki jo Rečičani prirejajo že četrt stoletja, odprli razstavo likovnih del Slavice Tesovnik. Več kot 30 del na srednjih in velikih platnih je izbral njen mentor, akademski slikar Denis Senegačnik, ob odprtju razstave pa je o delu mlade likovnice spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Njena delaje ocenila kot vse boljša in ugotovila, da »spoznava, daje iskreno ustvarjanje razlog za veselje ali celo življenjski smisel. Tes-ovnikova sl je pridobila precej široko razgledanost, ki jo je že in jo bo gotovo še bolj s pridom uporabila pri usivarjanju. Zanjo je značilna trdna in urejena kompozicija in izreden občutek za barvo. Slavica kot umetnica začenja razumeti več-plastnostgradnjeslikvstrukturnem in pomenskem smislu...« Slavica Tesovnikje stopila na pot, kije dolga in polna presenečenj,je bilo še slišati iz pozdravnih nagovorov, kritike in čestitk slikarki za njeno vse bolj plodno potlikovnega ustvar- janja. Ob otvoritvi že 18. likovne razstave Turističnega društva Rečica ob Savinji so prijeten glasbeni program pripravili učenci Glasbene šole Nazarje. Jože Miklavc Terezija Bastelj (desno) je likovna dela Slavice Tesovnik ocenila kot vse boljše (foto: Jože Miklavc) 15. KOLONIJA DIPLOMANTOV ALU V VELENJU Edinstveno likovno sre«m(e Na Velenjskem gradu je v dneh od 14. do 18. junija potekala kolonija mladih študentov - slikarjev Akademije za likovno umetnost, ki so končali zadnji letnik. Med njimi je bil tudi Klemen Volovšek iz Dola pri Gornjem Gradu. Mentorica ustvarjalne delavnice je bila profesorica Metka Krašovec. To edinslveno likovno srečanje, ki seje obdržalo kar petnajst let, financirata Akademija za likovno umetnost Ljubljana in Mestna občina Velenje, tokrat pa je pripomoglo k izvedbi tudi podjetje Gorenje. Delavnica je potekala v posebno zanimivem okolju velenjskega gradu, ki je nudil odlične inspiracije in dobre delovne pogoje. Žirija je izbrala tri umetnike in jih nagradila, vsi udele- ženci pa so eno svoje delo prispevali stalni zbirki Galerije Muzeja Velenje. V petek, 2. julija, so v Galeriji na Titovem trgu 5 v Velenju odprli razstavo najboljših del ter podelili nagrade. Dela bodo postavljena na ogled do 24. avgusta, nakar se bo razstava selila v Ljubljano, v galerijo tamkajšnjega Ljubljanskega gradu. Jože Miklavc Umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček med ogledom del mladih likovnikov (foto: Jože Miklavc) SLIKARSKO KIPARSKA KOLONIJA V MELISAH Umetnost na robu stvarstva V Melisah in širši okolici je vsem razpoznavno ime Staneta Ermenca, ostrovidnega slikarja, ki čuti savinjsko in deluje svetovljansko. Ideja o slikarsko kiparski koloniji, ki jo je pred dnevi organiziral pred svojo domačijo v Melišah, je bila skupaj z razstavljenimi deli nekakšen uvod v Flosa-rski bal in zato posvečena tistim ljudem Ljubnega in njegove okolice, ki so živeli z reko in skusili, kako trdo je bilo nekoč življenje flosarjev in plovcev. Slikarsko kiparsko kolonijo v Melišah je organiziral domači slikar Stane Ermenc (foto: EMS) Vasica Melišeje nekakšno mirno zakotje, skoraj rajska podoba za umetniško izražanje. Šest slikarjev, ki so slikali na platno, in šest kiparjev, ki so ustvarjali v lesu, kamnu in kovini, je v štirih dneh izoblikovalo pravo malo formo vivo na robu smrekovega gozda, kar je celotnemu dogajanju vtisnilo svojevrsten pečat. Kolonijo je vodil umetnostni varilec in literat Janez Krajnc, celotno dogajanje pa je bilo namenjeno iskanju in poosebljanju motivov s simboliko Zgornje Savinjske doline. »Želimo prispevati tudi k spodbu- janju odkrivanja vrednot v umetnosti in kulturi ter promociji vasi Meliše v širšem slovenskem kulturnem prostoru, zato smo povabili umetnike iz vseh delov Slovenije,« je v vabilo zapisal organizator srečanja. Zjasnim namenom, da postane kolonija tradicionalno druženje slikarjev in kiparjev, kar pomeni, da bi se v naslednjih letih pred Ermenčevo hišo ustvarjalo tako (vsaj kar se tiče kiparstva), da bi tu nastala Forma viva, ki bi pritegnila čim širši krog ustvarjalcev in ostalih ljudi. Savinjčan Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Bralci o Savinjskih novicah Mozirjan Miha Finkšt je poslovodja Petrolovega bencinskega servisa v Gornjem Gradu, kar pomeni, da mora biti seznanjen z vsebino zgornjesavinjskega časopisa že zaradi strank, ki rade podebatirajo o vsebini Savinjskih novic. Finkšt pravi, da se najprej ozre po pismih bralcev. »Velikokrat je prav zabavno brati različna mnenja in stališča ljudi. Z določenimi se strinjam, s kakšnimi tudi ne, kar pa sploh ni bistveno. Pomembnoje, da ljudje povedo svoje mnenje. Sicer pa »naš« časopis bolj ali manj preberem v celoti. Odvisno od razpoloženja in vsebine časopisa.« Savinjčan MED0BM0ČN0 SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV SENIORJEV Avtor je gospodar svojega teksta Slavist in publicist Peter Kuhar je pesnikom in pisateljem svetoval, naj bodo kritični do svojih del (foto: Marija Šukalo) Predzadnjo sredo v juniju so se v organizaciji mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in zgornjesavinjskega kulturnega društva Slap srečali pesniki in pisatelji seniorji iz širše celjske regije. Srečanja se je udeležilo več kot dvajset amaterskih piscev, ki svoje misli, čustva in razmišljanja zgrinjajo na papir. Med njimi so bile tudi pesnice Vera Kumprej iz Tera pri Ljubnem, Marjana Rihter iz Deve in Danica Klovar iz Celja. Popoldansko večurno druženje so pričeli v Brinečevem kmečkem mlinu, kjer so jim pripravili pokušino domačega kruha in ogled prodajalne. Nato so se podali v Radmirje, kjer so prisluhnili razlagi monsig-norja Jožeta Vratanarja o zakladnici mašnih plaščev ter si ogledali tudi farno cerkev svetega Frančiška. V delovnem srečanju v radmir-skem župnišču, ki gaje vodil slavist in publicist Peter Kuhar, pa so ob izmenjavi izkušenj in mnenj analizirali prozna in pesniška dela. Poezija in proza sta po Kuharjevem mnenju igra besed, pri kateri je avtor gospodar svojega teksta. Mentor lahko posreduje le nasvet, kije upoštevan ali pa tudi ne. Kuhar je prepričan, da amaterski pesniki in pisatelji vidijo svoj svet in ga opisujejo, kot ga doživljajo in čutijo. To so dokazali tudi s svojimi deli, ki sojih poslali na razpis. Najzanimivejše so tudi prebrali. Delovnemu srečanju je sledilo sproščeno druženje v Šport centru Prodnik v Juvanju. Udeležence je pozdravila ljubenska županja Anka Rakun, za glasbeni program pa je skrbel trio Tostovršnik. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Nova pridobitev za društvo in kraj Marljivi gornjegrajski gasilci so ob zaključku prireditev ob letošnjem gornjegrajskem občinskem prazniku pripravili skromno slovesnost, na kateri so svojemu namenu predali nič kaj skromno pridobitev za društvo in celoten kraj - orodni gasilski avtomobil. Po lanskoletnem velikem zalogaju, nakupu moderne avtocisterne, podjetni člani domačega gasilskega društva niso stali križem rok, marveč so že kovali nove načrte, kako pripeljati v garažo namesto starega sodobno in predvsem varno vozilo za prevoz oseb. Novo gasilsko vozilo sta predala namenu gornjegrajski župan Toni Rifelj in predsednik gasilcev Stanko Ogradi (foto: Franjo Atelšek) Sobotne slovesnosti so se poleg domačih gasilcev udeležili gasilci sosednjih gasilskih društev, gosti in številni domačini. Predsednik PGD Gornji Grad Stanko Ogradi je v pozdravnem govoru predstavil pomen nove pridobitve za kraj in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešni realizaciji projekta. Gornjegrajski župan Toni Rifelj je skupaj z Ogradijem prerezal trak na novem vozilu in gasilcem izročil ključe vozila. Novgasilski avtoje blagoslovil župnik Jože Belak in gasilcem zaželel varno prevožene kilometre pri njihovem humanem poslanstvu. Franjo Atelšek SPREJEM ODLIČNJAKOV PRI ZUPANU OBČINE NAZARJE Slovo izjemne generacije Nazorski župan Ivan Pumat je ob zaključku šolskega leta pripravil tradicionalni sprejem za osmošolce, ki so šolanje končali z odličnim uspehom. Predstavil jim je gospodarsko dejavnost v občini in izrazil željo, da bi čimveč mladih strokovnjakov po končanem študiju našlo zaposlitev v domačem okolju. Izpostavil je tudi prizadevanja občine za sanacijo onesnaženega okolja v Nazarjah in dejal, da obstajajo realna pričakovanja, da se stanje v bližnji prihodnosti uredi. Iz izjav odličnjakov, pravzaprav odličnjakinj, saj je bil odličnjak le en sam, je bilo mogoče razbrati, da jih bo večina nadaljevala šolanje na splošni gimnaziji, ravnatelj OŠ Nazarje Zvone Smrke pa je generacijo, ki je letos končala osnovno šolo, označil kot izjemno uspešno, saj so bili učenci in učenke uspešni tudi na športnem področju in državnih tekmovanjih, od koder so prinesli štiri zlata ter več srebrnih in bronastih priznanj. Franci Kotnik Župan, ravnatelj in razrednika z učenci, ki so letos z odliko zaključili osnovnošolsko izobraževanje v Nazarjah (foto: Franci Kotnik) NOVA ŠTIFTA Valvasorjeva konjenica pri nas Na dan državnosti se je ob zvokih himne znamenita Valvasorjeva konjenica podala na sedemdnevno popotovanje iz Bogenšperka do knežjega kamna na Gosposvetskem polju in nazaj. Do cilja so morali jezdeci na konjskih hrbtih prepotovati dobrih 160 kilometrov, slavna konjenica pa je na poti obiskala tudi naše kraje. Prvo noč je 35 konjenikov prijazno sprejela pod streho izletniška kmetija Toman v Novi Štifti. Ob tej priložnosti so se jezdeci zahvalili lastnikoma domačije za prijazen sprejem, po ustaljeni navadi pa je bil priznanja deležen tudi domači župan, vtem primeru Toni Rifelj. Savinjčan Valvasorjevi konjeniki so se zahvalili za gostoljubje lastnikoma Tomanove domačije in županu Toniju Riflju (foto: EMS) RECICA OB SAVIN Srečanje sošolcev rečiške šole po 40 letih Še eno unikatno srečanje sošolcev se je zgodilo pred dnevi. Sošolci generacije 1956 do 1964, ki so končali osnovno šolo na Rečici ob Savinji (ko je bila še osemletka), so se ob 40-letnici zaključka te šole ponovno srečali po dolgih (menda pa zelo kratkih) desetih letih. Polo Cool & Family ul Vaš Volkswag nov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Število vozil in modelov je omejeno. Navedeni prihranek velja za Polo Cool & Family 1.9 TDI130 KM. Skupna poraba: 4,4 - 7,6 l/100km. Emisije CO2:119 -182 g/km. Prejšnji konec tedna so se zbrali pri novi osnovni šoli, si pustili »vzeti mero« dežurnemu "fotoškljocu" in se srečali s takratno razredničarko Ivico Matajdl Kovačičevo. Skupno so se nato dvignili na nadmorsko višino 1.400 metrov, od koder so gledali na svoj šolski okoliš in obujali spomine. Ob tem so razdrli kar nekaj pristnih anekdot, ki sojih v živo obnovili nekateri osrednji liki takratnega razreda. Pri Francu Firstu v Moravi na Golteh so se srečali Eva Hriberšek Glušič, Zdenka Lomšek Gračner, Zmaga Tajnik Mahorič, Jože Banko, Ivo in Janez Jeraj, Mirko Jurak, Vlado Mlinar, Albin Počivalšek, Janez Polak, Jože Prislan, Janez Štrucelj, Jože Tlaker - »šef klasa«, Jože Turk, Franc in Milan Žunter ter spodaj podpisani sotrpin Jože Pepi Miklavc. Ob veselem paberkovanju, dobrem živežu in domačem vzdušju s har-monikoje bilo prijetno preživeti »dan spominov« na sošolce, učitelje ter šolo, kije že dolgo ni več. Ostala pa je modrost, ki so si je takratni nadobudneži z leti nabrali še več. Ob slovesu so si zaželeli, da bi se čez deset let srečali spet vsi »živi in zdravi«! Jože Miklavc Portal Savinjske dolina Rečiška generacija osnovnošolcev 1956-1964 po desetih letih spet skupaj (foto: Marija Miklavc) Počitnice se začnejo že v avtu. Vroče vam bo postalo le ob prihranku do 370.000 SIT. Zato izkoristite poletje! Polo Cool & Family vani s klimo in bogato dodatno opremo omogoča prijetno ohlajene in udobne poti. Izkoristite lahko tudi enkratno priložnost in Polo opremite z atraktivnim Sport paketom. Ponudba velja do 30.8.2004. Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 Posk rb ite xa la h ek korak vaših nour (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) UREJENI OD NOG DO GLAVE Piše: Aleksander Videčnik Tak naslov študentski nalogi je leta 1989 dala tedanja študentka arhitekture Nada Jeraj, doma iz Spodnje Rečice. Večkrat seje oglašala pri meni in pokazala veliko zanimanje za kmečko arhitekturo v dolini. Spominjam seje kot zagnane ženske, kije bila pripravljena tudi na raziskovalno delo iz področja arhitekture. Njeno navdušenje me je presenečalo, saj sem do tedaj že marsikateremu študentu kaj pomagal, predvsem iskati literaturo za njihova dela iz naše doline. Ko sem ji pripovedoval o zgodbi ljubenskega gradbenega mojstra Goloba, kako se je lotil prilagoditve Plečnikovega projekta za mavzolej v Logarski dolini,je bila vsa navdušena in seje raziskave lotila. Med drugim je zapisala tudi tole: "Plečnikov projekt za kapelico mi ni dal miru, zato sem se podala v Solčavo, da bi obiskala Valenta Vidra, kateremu je predal načrt Plečnika gradbenik Golob. Na to meje opozoril Videčnik. Gospod Vider meje prijazno sprejel. Pogovarjala sva se o stavbarstvu naše doline, pokazala sem mu nekaj popotnih skic, nakar mije Valent Vider za kratek čas izročil Plečnikov načrt za Logarsko dolino. Zaman je pisati, kaj sem občutila, ko sem pregledovala kopijo izvirnika Plečnikovega načrta, narejeno leta 1930. Dobila sem tudi informacije o članku, kije bil objavljen v reviji Dom in svet številka 5-6, letnika 1930. Načrt sem pokazala prof. dr. Tinetu Kurentu, ki je nedvomno potrdil, da je to Plečnikovo delo. Za začetek je bilo potrebno načrte natančno prerisati, kajti kopija je bila že precej poškodovana. Pokazalo seje, da bo imela naloga širši obseg. Nujno potrebno je bilo poiskati vse, karje bilo o tej kapelici zapisanega. Po večkratnem obisku v NUK sem pregledala vse časopise in revije, natisnjene od leta 1930 dalje. V reviji Dom in svet št. 5-6, letnik 1930, je bil objavljen članek "Cerkvica za Logarjevo dolino v Solčavi" - arh. Jože Plečnik. V članku sta objavljena dva tlorisa, prerez, fasada in oltar z opisom dela. Navajam izpisek iz tega članka: "Zidovje rotunde in kupole iz solčavskega marmorja - lomljenca. Zunanjščina neometana. Stiki zravnani v ploho z dobro apneno malto brez primesi cementa. Fasada se proti vrhu razraste v 14 stolpičev. Med njim vsaj deloma, različno veliki zvonovi. V bližini stolpičev mole iz zidu tu in tam kameni kot konzole za lesene podobe svetnikov. V loku nad mecesnovimi vrati sklepnik s podobo M.B. Za omenjenimi 14stolpiči stoji 7 manjših. Po vrhu teh in onih je pritrjen po en železen obroč kot lega špirovcev, preloženih z deskami in ,Vyu«ri«i /,A\ Šl.Jtt Tfc6iu-Q nerealiziran PlečnikoD projekt za fcogarsko dolino pokritih z bakreno pločevino. V sredi obeh vrst stolpičev in odprtega podstrešja je stebriček. Pod zajedo njega glave so končujejo špirovci. Glavo in stik pokriva bakren plaščič. Na vrhu stebrička je križ. V notranjščini je zid iz lomijenca ometan in zglajen z dobro apneno malto brez prisade cementa ter pobeljen. Belež: čisto precejeno apno z dovoljno primešanim mlekom. V svetišču venec 14 okenj zjasnim steklom. Oltar iz brušenega in leščenega solčavskega marmorja. Na prvem paru med seboj spetih soh, takoj iznad oltarja, je pritrjen križ. Njegov prečni tram se opira na mecesnov obročast arhitrav z vrezanimi imeni darovalcev itd., nosi ga skupno 7 parov meces-novih slopov. Ta motiv veže oltar z verniki, da so kakor v njega objemu. Sveto razpelo je rezano iz hrasta temne barve ter samo okoli glave deloma z zlatimi okrasi omiljeno. Iz sredine kupole visi težka bakrena ampula s 7 svetilkami na olje. Klopi ni. Za oltarjem je v zidu obokana duplina z omaro za svete posode in duhovnikova oblačila. Tlak tvorijo ravno lomljene iregularne kamnite plošče. Tam, kjer prehaja kupola v steno, je v zid vložena vložena železo-be-tonska oklepna vez." V članku je razviden pomanjšan načrt oltarja, katerega načrtov v Solčavi niso imeli. Napotila sem se v Arhitekturni muzej, kjer pa tega Plečnikovega dela niso poznali. S pomočjo uslužbenke sem iskala Plečnikove študije, ki niso bile evidentirane pod določenim imenom. Ta dan nisem nič opravila. Naslednjič sem našla načrt oltarja, kije bil označen kot Študija malega oltarja. Oblikovno in dimenzijsko seje popolnoma ujemal z oltarjem, ki je bil objavljen v članku. Kasneje sem iskala informacije o smrti Pavleta Šumana. Mislila sem, da bi to bilo najverjetneje objavljeno v Planinskem vestniku, kajti Pavel Šuman seje ponesrečil v stenah Mrzle gore. Ne samo to! V Planinskem vestniku št. 12, letnik 1931, sem odkrila članek kaplana Kolmana iz Solčave, ki podrobno opisuje dogodke o pripravah na gradnjo kapelice. Naslov članka je Obzor in drušlvene vesti - cerkvica Kristusa Kralja v Logarski dolini." Začetek je bil vtem, da sta roditelja Pavla Šumana hotela svojemu sinu postaviti spomenik: velikanski marmornat križ na Mrzli gori, da bi turiste spominjal opreznosti, pa tudi Boga in večnosti. Kaplan Kolman piše dalje: "Ne tragična smrt poko- jnega Pavla Šumana in ne štiridesetletno službovanje župnika M. Šmida ni glavni vzrok postanka kapelice Kristusa Kralja v Logarski dolini. Prej ali slej bi ta ali kakšna druga kapelica gotovo stala, kerjeje bilo zelo treba. Njena zasnova je bila tako rekoč že v zraku. Venomer je ta ali oni Solča-van opozarjal, če je govor nanesel na Logarske njive: "Pravijo, da bo tam še cerkev stala." Vse ostale podrobnosti o poteku dogajanj okoli kapele Kristusa Kralja smo že dvakrat objavili v Savinjskih novicah, zato ne kaže ponavljati tega, kar bralci že vedo. Naj mi bo dovoljena pripomba ob koncu članka o delu arhitektke Nade Jerajev v zvezi Plečnikovega načrtovanja v Logarski dolini. Tedaj mlada in zagnana študentka je zavzeto raziskovala potek okoli gradnje kapelice v Logarski dolini in s tem opozorila strokovno javnost na to zanimivo delo Plečnika, za katerega nikjer v Ljubljani niso vedeli. To pa je bil tedaj tudi pomemben uspeh Nade Jeraj. Zato je prav, da smo se o tem spet razpisali. 3ščemo sfare fotografije Votivna podobica sv. Frančiška iz Radmirja. Izhaja iz 18. stoletja, tiskana pa je bila pri Weinmannu v Ljubljani. Podobica je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu. ■■■ Življenjsko pomembni vitamini Vitamini so življenjsko pomembne snovi za naše zdravje. Potrebujemo jih v zelo majhnih količinah. Pri pomanjkanju govorimo o hipovitaminozi (premalo) in avitaminozi (popolno pomanjkanje). Nekateri vitamini pa povzročajo težave tudi pri prevelikih količinah. To je največkrat takrat, kadar jih nekontrolirano zaužijemo v obliki tablet ali vitaminskih napitkov. MARIJA BEZOVSEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Delimo jih na tiste, ki se raztapljajo v vodi, to so vitamini skupine B in C vitamin, ter vmasteh topne, to pa so vitamini A, D, E in K. Pri naših prehrambnih navadah nam največkrat primanjkuje vitaminov B skupine, C vitamina, A in D vitamina. Pri planiranju prehrane moramo vedeti, v katerih živilih se nahaja posamezen vitamin in tudi kako moramo ravnati z živilom, da vitaminov ne uničimo. Tokrat bom na kratko predstavila v vodi topne vitamine. Vitamini B skupine so: B,, B2, B3, B5, B6, B]2 in vitamin H. Pomembni so za pravilno presnovo hrane, delovanje živčevja, zdravo kožo, tvorbo protiteles in tudi za uravnavanje količine holesterola in razstrupljanje škodljivih snovi. Največ vitaminov B skupine dobimo v žitaricah, predvsem v ovojnici (otrobi), kvasu, stročnicah, suhem sadju, bananah in tudi v mleku in mlečnih izdelkih ter jajčnem beljaku. Pri pripravi hrane jih lahko izgubimo, če živila namakamo, uniči jih tudi jedilna soda, pecilni prašek in kis. Vitamin C je od vseh vitaminov najbolj občutljiv. Zelo hitro ga izgubimo, če živila namakamo v vodi in to potem zavržemo. Uniči ga železo v okrušeni posodi, dolgotrajno kuhanje in počasno segrevanje. Uničujeta ga tudi kisik iz zraka in svetloba. Ta vitamin povečuje odpornost proti infekcijam, je učinkovit razstrupljevalec, preprečuje slabokrvnost, deluje poživljajoče in vpliva na splošno dobro počutje. Dobimo ga v svežem sadju (ribez,jagode, limona, pomaranča) in sveži zelenjavi (zelena paprika, peteršilj, brokoli, paradižnik, krompir, zelje, vse zelene listnate zelenjave). Za lažje sestavljanje jedilnikov sem za vas izbrala nekaj primerov: 1. Paradižnikova juha, riževi žiinkrofi, solata, sveže sadje 2. Pikantna krompirjeva solata, pečen piščanec, jagodna pena 3. Zapečen paradižnik s skuto ali mesom, krompir v kosih, solata, sadni jogurt 4. Špinačna ali blitvina juha s hrenovkami, zrezki iz krompirja in zelenjave, solata, sveže sadje 5. Paradižnik s tunino, črn kruh, palačinke z borovnicami 6. Juha s kislim mlekom, zrezki iz bučk, korenčkova solata, sadni kozarec 7. Zelenjavna juha z mesom, skutini žličniki, solata ali čežana iz breskev PARADIŽNIKOVA JUHA Potrebujemo: 1 kg lepo zrelih mesnatih paradižnikov, vršiček timijana, nekaj žlic malo slane vode, 4-5 dag olja, 1 1/2-2 žlici moke, 1 žličko sesekljane čebule, ščepec sladkorja, sol, sesekljan zelen peteršilj, malo začimbnega posipa, 1 žlico smetane, 1 jajce. Paradižnike zrežemo, damo v kozico, prilijemo 2-3 žlice malo slane vode in dodamo timijan. Pokrito dušimo, da se paradižniki zmehčajo, nato jih pretlačimo. Iz maščobe, moke in sesekljane čebule naredimo svetlo prežganje, ki ga z nekaj žlicami ohlajenega paradižnikovega soka razkuhamo. Zatem prilijemo še gostejši del soka. Solimo, po okusu osladimo in pustimo vreti 10 minut. Odišavimo s sekljanim peteršiljem in začimbnim posipom. Juho odstavimo in jo legiramo s smetano, v kateri smo razžvrkljalijajce. Paradižnikovo juho lahko začinimo tudi z rožmarinom, zakuhamo z rižem ali srednje širokimi rezanci. Zeloje dobra z razdrobljenim jajčnikom in sesekljanim drobnjakom. Kadar ni na voljo svežih paradižnikov, uporabimo mezgo (4-5 žlic). PALAČINKE S BOROVNICAMI Potrebujemo: -za palačinke: 250 g moke, 1 jajce, 6 dl mleka, sol, olje za peko, -za nadev: 1 /21 borovnic, 3-4 žlice sladkorja, 2 dl sladke smetane. Napravimo testo za palačinke, lahko tudi brez jajc, in jih spečemo. Z žlico zmešamo in stlačimo borovnice s sladkorjem in stem nadevom precej na debelo namažemo še tople palačinke. Na vsako zvito palačinko damo še žlico stepene in sladkane smetane. Ponudimo še tople. Če imamo vložene borovnice v kompotu, lahko tudi pozimi pripravimo palačinke z borovnicami. Potrebujemo gostejši kompot. SADNI KOZAREC Potrebujemo: 5 pomaranč, 1 banano, žlico vanilinega sladkorja, pol žličke cimeta. 4 pomaranče ožamemo in z goščo vred vlijemo v kozarce. Vanje narežemo na kolesca banano in na koščke pomarančo. Posujemo s cimetom in sladkorjem in pomešamo. Ponudimo ohlajeno. JAGODNA PENA Potrebujemo: 40 dag jagod ali jagodov kompot, 2 sladki smetani, 7 dag sladkorja, 1 vanilin sladkor, sok pol limone. Jagode pretlačimo. Smetano sladkamo in stepemo. Jagode rahlo vmešamo v smetano. Dodamo limonin sok in vanilin sladkor. Še enkrat premešamo. Sladica mora biti sveže pripravljena. SKUTINI ŽLIČNIKI Potrebujemo: 60 dag skute, 4 jajca, 20 dag pšeničnega zdroba, 5 dag margarine. V skledi iz sestavin vmesimo testo in pustimo počivati 20-30 minut. Nato z žlico oblikujemo žličnike in jih vlagamo v slan krop. Kuhamo 10 minut. Kuhane zabelimo s prepraženimi drobtinami. Postrežemo s solato ali čežano. KORENČKOVA SOLATA Potrebujemo: 400g korenčka, 1 dlkislesmetane, peteršilj, česen, limonin sok ali kis, sol. Korenček ostrgamo, naribamo in okisamo s kislo smetano ter limoninim sokom, potresemo s peteršiljem, sesekljanim česnom in solimo. Korenčekje bolj okusen, če ga eno uro pustimo v olju in limoninem soku. ZREZKI IZ BUČK 30 dag bučk naribamo, osolimo in ožmemo. Prepražimo dve čebuli in česen ter zmešamo z bučkami, dodamo 2 žlici moke, 2 žlici drobtin in 2 jajci. Po potrebi dodamo drobtine in malo vegete. Zmešamo in z žlico oblikujemo zrezke na vroči maščobi ter lepo spečemo. ZAPEČENI PARADIŽNIK Z MESOM Dobro zrelim, a čvrstim paradižnikom odrežemo kapice in odstranimo semena ter vdolbine napolnimo z mesenim ali skutinim nadevom. Napolnjene paradižnike naložimo v pomaščen pekač ter pečemo v pečici približno 10 minut. Če napolnimo paradižnike s surovim mesom, pečemo dalj časa. Mesni nadev: mleto meso na hitro prepražimo in začinimo. Skutin nadev: Pretlačeno skuto dobro premešamo s smetano, jajcem, soljo, kumino, poprom in muškatnim oreškom. Po želji lahko dodamo še mleto meso. PARADIŽNIK S TUNINO Potrebujemo: 6 srednje velikih paradižnikov, 1 trdokuhanojajce, 1 trdo kuhan beljak, 320 g tunine iz pločevinke, 2 žlički drobno sesekljanega peteršilja, 30 kaper, 6 črnih oljk, sok polovice limone, sol, parmezan. Paradižnike operemo, odstranimo zeleni del, izdolbemo, očistimo semena in jih obrnemo, da se odcedijo. Tunino, ki smo jo odcedili, zmečkamo s trdo kuhanimi jajci, dodamo peteršilj, kapre in solimo. Vse skupaj dobro premešamo in z nadevom napolnimo paradižnike. Na vsak paradižnik položimo črno oljko. ZREZKI IZ KROMPIRJA IN ZELENJAVE Potrebujemo: 600 g krompirja, 100 g korenčka, 100 g gomolja zelene, 100 g pora, 20 g polnozrnatih ovsenih kosmičev, 1 jajce, majaron, peteršilj, 2 g soli in 20 g olja. Krompir operemo, olupimo in naribamo. Korenček očistimo, operemo in naribamo. Por narežemo na tanke rezine. Vse sestavine zmešamo z ovsenimi kosmiči in jajcem ter pustimo sfati 10 minut. Testo posolimo in začinimo zzelišči. Oblikujemo 8 manjših zrezkov, kijih opečemo na obeh straneh. Zadnjič smo ostali pri prenosu energije na relaciji maser- masirana oseba. Ta prenos začuti masirana oseba kot nekaj, kar nerazumljivo dobro vpliva nanj in včasih kdo reče: "Vi imate pa zlate roke." Tudi zaradi tega je masaža cenjena, saj vpliva na psihološko stanje človeka. Maser energijo poišče zunaj svojega dela, v naravi, jo prenaša z dotikom na ljudi in tudi obratno - od pacienta prehaja energija s trenutno psihično in fizično močjo oziroma obremenitvijo. Zato se maserji ob svojem delu poslužujejo različnih blokad pretoka energije, da se v njih ne kopiči "bolezenska energija" pacientov. NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka Maser se mora naučiti pravilno odmerjati svoj energetski potencial. Spominjam se svojih maserskih začetkov, ko sem od pacietov prihajala popolnoma izžeta, brez energije, dokler nisem v pogovoru z ljudmi, ki delajo na teh področjih, spoznala, da mi ob vsakem pacientu odteka ogromno energije. Podučili so me o tehnikah blokad prenosa energije, o katerih sem kasneje brala tudi v strokovni literaturi. Za dobro delo je izrednega pomena tudi okolje, v katerem dela maser. Če je na prvem mestu zdrav in spočit maser, je na drugem vsekakor zračen, svetel in dovolj velik delovni prostor s pripadajočo delovno opremo in pripomočki. Bodite pozorni, v kakšnem prostoru dela maser, pri katerem se masirate, saj je tudi od tega odvisna njegova kvaliteta dela oziroma delovna energija. Na masirano osebo namreč prenašamo skupni potencial raznih energij, ki jih posedujemo: lastno energijo telesa, energijo zraka, gretja, hlajenja, energijo različnih olj... Ob tem se na kratko dotaknimo še sodelovanja med maserjem in masirano osebo. Navadnojetako,dav zdravilišča prihajajo ljudje na zdravljenje preko zdravstvene zavarovalnice ali samoplačniško. Ne glede na diagnozo osebe (ali je bolna ali zdrava) maser vzpostavi stik z njo tako, dajo vizualno pregleda in se z njo pogovori o trenutnem zdravstvenem stanju. Ljudje so pogostokrat mnenja, da z maserjem komunikacija ni potrebna, ne izpostavljajo sebe in s tem škodujejo tako sebi kot maserju, ki se bo z neustrezno terapijo znašel v neugodnem položaju, čeprav obvlada svoje delo. Ne mislite, da so maserji nevljudni, če vrtajo v vas z vprašanji. So pa seveda tudi taki, ki bodo modro tiho, če vi sami ne boste z njimi navezali stika. Za oba primera velja namig: začnite govoriti. Želim poudariti, daje masaža timsko delo. Pristop maserja, kije tudi terapevt, veliko pripomore pri odpravljanju težav. Pri pripravi osebe na masažo, bodisi da ji pomag- amo na mizo, vstati z vozička ali pri slačenju, torej ob začetku masaže, se s pacienti vedno pogovarjamo, da ugotovimo njihovo fizično in psihično stanje. Iz komunikacije spoznamo, kaj je za bolnika najbolj sprejemljivo. Maserji namreč ne odpravljajo le posledic na telesu, temveč pri vsakem pacientu iščejo vzrok težave, ne glede na to, da je diagnoza s strani zdravnika že postavljena. Če poznamo težave masirane osebe, lahko pravilno izberemo in usmerimo svojo terapijo ter se izognemo napakam. Maserji se nenehno izpopolnjujejo in niso avtomati brez znanja, ki naj bi delali le po diagnozi. Ob dobri komunikaciji lahko dodatno pomagajo in svetujejo stranki. Navsezadnje mora maser s pacientom vzpostaviti določeno mero zaupanja, ker skrbi za njegovo intimnost in vzpostavi stikz njegovim telesom. Torej, ko stopite v prostor maserja - pogovarjajte se! Bodite pozorni, v kakšnem prostoru dela maser, pri katerem se masirate, saj je tudi od tega odvisna njegova kvaliteta dela oziroma delovna energija. Vaša pošta twc Foto» a*. tm. r. mm. k zim*, k» Aj[033[ p okusu neceio. C8 ..si ||y^ S*'®' Qüßfopffimi! % CM13C7 Picerija itPfflCSEIHI Izoles ©blPfeSö^lFtfl^ a SL & žadiSztni Restavracija ©osti Ina Gostilna ©S8Ü ßteß Gostišče /?tTfI>nraTnr^ m 44 m 4 © n Šmartno mSum Glasovnice Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje !c^ U EöSdGih (D CD C CO _ c ^ > 03 CO ‘c "O o O i_ 03 C 03 C > 03 O Ql E o _Q O C. ‘c »o o CD Z d) o > o co co co o co co co co ò o o co co CĆ 03 c= 03 c =3 >o 03 > o co o "O CD > o CL "O o CD c co Q_ CD O' E o -O CD ÜT > O >o 2 CD 5000014034 Izkoristite pravo pri za izjemen nakup in pohitite v Glin v Nazarjah, vsak dan od 8, Celje - skladišče D-Per ,7(2004 COBISS 0 mm ARCEVAlCEPETINOCENEjE! .LUt rt ur Ob izteku nacionalne stanovanjske varčevalne sheme nudimo SS V MESE©.™ vsem varčevalcem v našem proaainem na vse izdelke! alonü POSEBNI 20% POF wmimm Vrhunska tehnologija je vredna svojega denaija! Vozite letos. Odplačujete drugo leto. SELMAR. Mariborska cesta 119. 3000 Celje Tel.: 03 42 44 000 Inovativno financiranje: 15% vrednosti avtomobila plačate ob sklenitvi pogodbe. Plačilo je odloženo za 12 mesecev brez obresti. Potem plačate prvi redni obrok. Inovativna tehnologija: BMW Senja 5 je s tehnološkimi inovacijam! vodilni avto v svojem razredu. Koncept »Drive. Head up diso lay. prflagodöivi žaromet aktivno krmiljenje, sistem dynamic dr ive, vrhunska motoma tehnologija VALVETRONIC in najsodobnejši varnostni elementi nudijo resnično veselje do vožn>e Za vse dodatne informacije smo vam vedno na voljo. Obiščite naš prodajni salon na ~ Lesarski cesti 10 in se prepričajte!^ Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 OSREDNJA KNJ•