se
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Tednikov kopalni dan j Po naših občinah
Ptuj • Vsi so priha-
Termalni Park
TkrmPtuj
Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini ni možno. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
)l i
_ lnformaci|ej_02 749_45 301
jali - poslancev ni b'lo ...
O Stran 3
Ptuj, petek, 14. junija 2013
letnik LXVI • št. 47 Odgovorni urednik:
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RAOIJD^TUJ
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Ante Šimundža je bil prva izbira
O Strani 11
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBlf 1K
Hajdina • Sto let Kulturno-prosvetnega društva Staneta Petroviča
Kultura, ki daje krila mnogim
Letošnje leto je za Kulturno-prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina praznično.
Društvo je bilo ustanovljeno 11. junija 1913. Stoti rojstni dan so praznovali natanko sto let po ustanovitvi. V stotih letih je kulturo na Hajdini pomagalo ustvarjati tudi okrog pet tisoč članov društva. Mnogi med njimi so si že v preteklosti pripeli priznanja in nagrade. Z bronastimi in srebrnimi Linhartovimi značkami so se zahvalili desetim članom za ustvarjanje na dramskem in lutkovnem odru. Srebrne so prejeli Nataša Štumberger, Sanja Kokol, Se-bastjan Dobnik in Ida Markež, bronaste pa Katja Markež, Danica Serdinšek, Nina in Katja Bedrač, Katja Rudolf in Ivan Serdinšek. Na sklepni prireditvi ob stoletnem jubileju 24. junija bodo Cvetki Vratič podelili zlato Linhartovo značko, s častno pa se bo ovenčal Maks Kampl, ki je v desetem desetletju življenja še vedno na odru, v društveno vitrino pa bodo takrat postavili priznanje JSKD.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Dediščina Štajerske iz Joanneuma
Gostuje razstava V novi luči
Še pred odprtjem razstave z naslovom V novi luči, ki jo je prispeval Univerzalni muzej Joanneum iz Gradca in je od včeraj zvečer na ogled v ormoški grajski pristavi, smo se sprehodili skozi postavitev in se pogovarjali z dr. Markom Meletom, glavnim kuratorjem graškega Joanneuma, ki skrbi za njihovo prazgodovinsko zbirko.
Dr. Marko Mele je vodja projekta InterArch-Steiermark, v okviru katerega je nastala pričujoča razstava, ki potuje po slovenskih mestih. Svoje popotovanje je začela maja 2012 v Mariboru kot del projekta Evropska prestolnica kulture, nato pa se je preselila v Ljubljano, nadaljevala svojo pot v Pokrajinski muzej Celje, po Ormožu pa bo razstava prihodnje leto na ogled še v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.
Najstarejši avstrijski muzej Universalmuseum Joanne-um, ki je kot Landesmuseum Joanneum leta 1811 nastal v Gradcu, je ob svojem nastanku zbiral arheološke najdbe iz območja današnje Slovenije. „V čezmejnem projektu smo si zadali, da bomo vse te najdbe, ki se nahajajo v Gradcu in izhajajo iz slovenskega ozemlja, digitalizirali in jih naredili dosto-
pne preko interneta. Ta razstava je zgolj del tega projekta, v okviru katerega promoviramo dediščino, ki je dostopna na internetu, ter zbirko, ki je sedaj v Gradcu in je zelo relevantna za slovenske kraje. Zato smo z raz-
stavo poskušali obiskati kraje, iz katerih najdbe prihajajo. Razstava ne poskuša kronološko razlagati zgodovine, ampak prikazuje zgodovino odnosov med dvema državama, med muzeji, odpira vprašanja o do-
stopnosti kulturne dediščine. Od samih predmetov pa prikazujemo predmete, ki so bili na slovenskem ozemlju najdeni med letoma 1941 in 1945. Te najdbe so lahko nekoliko sporne, zato je želja našega muzeja in graške deželne vlade, da se ob koncu projekta prihodnje leto vrnejo Republiki Sloveniji," je pojasnil dr. Mele. Sicer pa so menda najdbe iz Slovenije za graški muzej zelo pomembne, sploh tiste iz Ptuja so med pomembnejšimi najdbami.
Marsikateri predmet zgodovinskega pomena, ki so ga našli v 19. stoletju na naših tleh, bi bil za vedno izgubljen, če takrat v Gradcu ne bi deloval muzej, ki je zbiral, odkupoval in hranil najdbe. Takrat lokalnih muzejev še ni bilo in danes je težko odgovoriti, kam ti predmeti dejansko sodijo, tja, kjer so bili najdeni, ali tja, kjer so jih uspeli ohraniti. „Meni se ne
zdi pomembno, kje neko najdbo hranijo, najpomembnejše vprašanje je zame vprašanje dostopnosti najdbe, ki je lahko v digitalni obliki, ali ki si jo je mogoče izposoditi, oziroma da je dostopna raziskovalcem, kar je tudi poanta naše razstave," je povedal dr. Marko Mele.
Razstavo je oblikovala umetniška skupina RHIZOM&e.d.gfrerer. V sklopu razstave je na ogled tudi krajši dokumentarni film skupine Vis-a-vis Film o konstruk-tih identitete, ki pripoveduje zgodbo odkritja negovskih čelad. V drugem prostoru pa je projekcija registriranih predmetov iz Štajerske, ki jih hrani Joanneum, ogledate pa si jih lahko tudi na www.inter-arch-steiermark.eu.
Razstava bo na ogled do konca septembra.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Te dni so v ormoški grajski pristavi postavljali razstavo V novi luči, ki prihaja iz graškega Universalnega muzeja Joanneum. Med po-stavljavci je bil tudi dr. Marko Mele (desno).
2 Štajerski
Aktualno
petek • 14. junija 2013
Ptuj • Predpočitniška opozorila varnostnega sosveta
Ne dovolite, da bi se vasi otroci opijali in postopali
Člani varnostnega sosveta mestne občine Ptuj so na predpočitniSki seji opozorili na varnostne ukrepe ob koncu Šolskega leta, v katerih se bodo policistom pridružili tudi redarji, dogovorili pa so se tudi o zagotavljanju varnosti v počitniškem času in o pripravah na novo šolsko leto.
Kot je na seji v sredo, 12. junija, poudaril župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki je tudi predsednik varnostnega sosveta, bodo aktivnosti ob koncu šolskega leta in v času počitnic podobne lanskim, policiste in medobčinsko redarsko službo pa je pozval, naj jih usmerijo predvsem v povečan nadzor nad vsemi tistimi kraji, kjer je največ mladih in kjer se običajno zbirajo, saj je njihova varnost v teh dneh na kritični točki preizkušnje.
Vodja medobčinskega re-darstva Robert Brkič je zagotovil, da se bodo redarji v akcijo za večjo varnost ob koncu šolskega leta vključili tako, da bodo zadnji teden pouka povečali aktivnosti v neposredni bližini šol in na vseh tistih mestih, kjer je največ šolske mladine. Od 18. do 20. junija bodo izvajali meritve hitrosti predvsem v bližini šolskih objektov in vrtcev, poostreno pa bodo nadzirali tudi vožnjo mladih na kolesih z motorji. Zadnji dan pouka, v petek, 21. junija, ter v ponedeljek, 24. junija, ko bodo ponekod delili
Uvodnik
spričevala, pa bodo povečali svojo prisotnost od jutra do večera povsod tam, kjer se običajno mladi zbirajo v prostem času.
V akcijo za večjo varnost ob koncu šolskega leta in v času počitnic se bodo aktivno vključili tudi na Policijski postaji Ptuj. Kot je zagotovil komandir Boris Železnik, so vse tovrstne aktivnosti policistov koordinirane z vodstvom generalne policijske uprave in temeljijo na obdobnih načrtih. Ukrepi policistov bodo usmerjeni v maksimalno uporabo vseh tehničnih in drugih sredstev za umiritev hitrosti prometa. Svoje delo bodo usmerjali predvsem na najbolj kritična mesta ter na območja, kjer je običajno prisotno največ šolske in druge mladine. Povečali bodo svojo prisotnost povsod, usmerjali se bodo v ugotavljanje kršitev, povečane nadzore pa bodo opravljali tudi v gostinskih lokalih, kjer bodo ugotavljali predvsem, ali bodo upoštevali tako imenovan hora legalis in odpiralni čas, dosledno pa
Ni vse v denarju ...
V zadnjem času je bilo moje življenje nekoliko bolj kulturno obarvano kot običajno. Vzrok za to je bil okrogli jubilej kulturnega društva, v katerem delujem. Pa bi pravzapra v lahko našel še kup drugih razlogov za razmišljanje o tem, zakaj je nekdo pripravljen početi nekaj, kar mu ne prinaša nobene materialne koristi. Ne nazadnje so visok jubilej proslavljali kulturniki na Hajdini, pa v Lancovi vasi, v Markovcih, ormoške pevke in še marsikoga bi lahko omenil. In če razmišljamo še naprej: saj je enako tudi v vsem drugem društvenem življenju po naših krajih - tako pri gasilcih, športnikih, lovcih, ribičih, upokojencih... Kajti društveno življenje je pri nas na deželi izredno pestro in združuje ljudi z najrazličnejšimi interesi. Morda je eden od vzrokov ta, da smo kar precej oddaljeni od centrov, kjer se z neko dejavnostjo ukvarjajo poklicno, ker pa je v nas želja po ustvarjanju, po neki dejavnosti močna, se pridružimo kakšnemu društvu in tam poskušamo izpolniti svoje zamisli v sodelovanju z drugimi, ki mislijo podobno.
Seveda se pri svojem društvenem delu srečujemo s stroški, ki jih je treba poplačati, da lahko nekaj počnemo. Ampak če smo v vsakdanjem življenju pripravljeni razmišljati o vsakem evru, kako ga bomo obrnili, da ga ne potratimo po nepotrebnem, moram priznati, da če gre za interese društva, kar pozabimo na to. Pa se prevažamo naokoli s svojimi avtomobili, ne da bi pričakovali povrnitev stroškov;povabimo člane društva k sebi domov na kak piknik, ne da bi komu izstavili račun; prinesemo na vaje kak liter pijače in pravkar pečeno pecivo, ne da bi pričakovali kaj drugega kot besedo »hvala«; tudi kakšna klobasa konča za pokušnjo in za dokaz, kako so nam letos uspele koline... Res, družabno življenje v društvih v ljudeh budi sama lepa čustva. In to je tisto najdragocenejše, kar nas dela bolj človeškega.
Zato pa: še veliko uspešnega dela vsem društvom in njihovim članom!
Jože Šmigoc
Foto: M. Ozmec
Vodja redarstva Robert Brkič (levo) in komandir PP Ptuj Boris Zeleznik (tretji z leve) sta zagotovila, da bodo za varnost ob koncu šolskega leta in v času počitnic poleg policistov skrbeli tudi redarji.
bodo preverjali tudi, ali se bo gostinsko osebje držalo določil o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam.
V aktivnosti za večjo varnost ob koncu šolskega leta in v času počitnic se bodo tako ali drugače vključevali tudi v drugih okoljih. Aleksander Kraner iz Centra interesnih dejavnosti je opozoril, da že sedaj opažajo nekatere kršitve, saj se mladina - in med njimi je največ mladoletnih oseb -očitno opija že pred 9. uro, ko odprejo vrata CID-a. Ugotovili so, da se običajno opijajo v bližnjem parku s pijačo ki si jo verjetno kupujejo v bližnji trgovini, sicer pa vinjenim osebam ne dovolijo vstopa v CID.
Svetovalec župana Janez Merc je ob tem opozoril na pomembno vlogo staršev in skrbnikov, ki so dolžni v teh »kritičnih« časih, ko so mladi na preizkušnji, poostriti nadzor nad svojimi otroki. K temu je pozval tudi vse ustanove, ki so povezane z dejavnostjo mla-
dih, vsem pa je predlagal, da naj v času počitnic poskrbijo za to, da bodo vsak čas vedeli, kje so otroci v prostem času, kaj tam počnejo, da ne bodo pohajkovali naokrog brez njihove vednosti in nadzora.
Poskrbimo tudi za varnost svojega premoženja
Starše in skrbnike je k večji budnosti pozval tudi Boris Že-leznik, ki je opozoril, da jih v času počitnic sicer starši občasno vprašujejo o tem, kje se dogajajo kakšne aktivnosti, da bi tja napotili svoje otroke in jih aktivno zaposlili. Vse občane pa je pozval, naj v času počitnic poskrbijo tudi za varnost svojega premoženja, saj ugotavljajo, da se v tem času aktivnosti tatov in vlomilcev običajno povečajo. Opozoril je tudi na povečanje tatvin na kopališčih in raznih zabaviščih, zadnje čase pa opažajo tudi porast tako imenovane
avtocestne kriminalitete. Goljufi, prevaranti in tatovi so najaktivnejši na avtocestnih počivališčih, kjer običajno v dvojicah čakajo na primerno žrtev, osamljenega voznika ali voznico avtomobila, kjer ga običajno eden ogovori, da naj izstopi, ker naj bi bilo z njegovim avtomobilom ali kolesom nekaj narobe, in ko voznik izstopi in pogleda, kaj naj bi bilo narobe, pa drugi „sodelavec" to nepozornost izkoristi in iz avtomobila ukrade torbico ali kakšen drugi predmet. Celo tako predrzni so, da z opozorilnimi lučmi ustavljajo osamljene voznike kar med vožnjo po avtocesti in jim kažejo, naj ustavijo, češ da je z njihovim avtomobilom nekaj narobe. Ko ustavijo, pa delujejo v dvojicah podobno kot v prej opisanem primeru. Zaradi tega so policisti povečali nadzor nad dogajanjem na avtocestah. Ugotavljajo, da so med kriminalci v glavnem tujci, kljub temu pa vse voznike pozivajo, naj bodo
Spoštovane občanke in občani,
iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 22. obletnici samostojnosti Republike Slovenije.
Vljudno Vas vabim na proslavo v petek, 21. junija 2013, ob 19. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
Di. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptnj
med vožnjo po avtocesta na to posebej pozorni in skrajno previdni.
V	času počitnic bodo policisti za varnost udeležencev prometa skrbeli tudi na vse druge možne načine, prizadevali si bodo za večjo pretoč-nost prometa, s predstavniki hrvaških varnostnih organov pa se dogovarjajo tudi za skupne ukrepe po 1. juliju, ko naj bi Hrvaška vstopila v Evropsko unijo.
Ker opažajo povečano aktivnost kriminalcev, tatov in vlomilcev tudi v času raznih družinskih slavij, porok, birm in pogrebov, ko ostajajo stanovanjske hiše prazne, je Robert Brkič pozval k večji previdnosti občanov tudi v takih primerih ter jih pozval naj se sa-moorganizirajo in v času svoje odsotnosti zaradi različnih prazničnih dogodkov poskrbijo za »vaško stražo« ali pa se povežejo z ustrezno varnostno službo, učinkovita pa je tudi nastavitev nadzornih kamer in alarmnih naprav. Napotki o tem, kako naj občani poskrbijo za varnost v času svoje odsotnosti od doma, tudi v času počitnic in dopustov, so na voljo na policijski postaji Ptuj in na spletni stranipolicija.si, na policijski postaji Ptuj pa jim je pri operativnem delu ta teden v pomoč tudi mobilna policijska postaja.
Tudi Center interesnih dejavnosti Ptuj je pripravil posebno zloženko, v kateri so zbrane vse pomembne informacije o njihovih aktivnostih v času počitnic, in že sedaj vabijo mlade, da se jim pridružijo pri raznih ustvarjalnih delavnicah, ki jih bodo pripravili na Rimski ploščadi in v Kve-drovi ulici, ter pri vseh drugih aktivnostih. Med novostmi je zagotovo tečaj hrvaškega jezika za mlade, na katerem bodo pred odhodom na hrvaško obalo mlade izobrazili vsaj z osnovnimi izrazi tega jezika. Ugotavljajo namreč, da po tem, ko so iz šolskih predmetnikov umaknili učenje srbohrvaščine, mladi o tem jeziku nimajo pojma.
V	aktivnosti za večjo varnost ob koncu pouka in v času počitnic se bodo vključevali tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj; kot je zagotovil predsednik tega sveta Franc Kozel, se že sedaj pripravljajo na prometnopreventivne aktivnosti, o pripravah na novo šolsko leto pa se bodo konkretneje dogovorili v drugi polovici avgusta, ko naj bi se ponovno sestali z vodstvi osnovnih in srednjih šol ter ptujskih vrtcev.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 14. junija 2013
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Vsi so prihajali - poslancev ni b'lo ...
Na Ptuju je 4. junija potekala enajsta redna seja kolegija županov Spodnjega Podravja. Tokrat so imeli na dnevnem redu informacije poslancev DZ RS in državnega sveta, a ni bilo nikogar, ker so se vsi opravičili, zato jim tudi niso mogli predstaviti svojih razmišljanj o ukinitvi občin.
Foto: Črtomir Goznik
Ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič (desno) tudi po junijski seji kolegija županov ostaja razočarana, odločitve o sofinanciranju izgradnje še vedno ni.
So pa poslušali informacije Skupne občinske uprave. Poročevalka, direktorica SOU Alenka Korpar, je predstavila predvidene lokacije zbirnih centrov za ločeno zbiranje frakcij v občinah Spodnjega Podravja z navedbo lokacij, katerih izgradnja naj bi se financirala iz proračunskega sklada za CERO Gajke. Usklajevali so sporazum o ureditvi razmerij pri prenosu gospodarske javne infrastrukture na občine po stanju 1. 1. 2010 (poročevalec Janko Širec, v. d. direktorja KP Ptuj), kjer pa ostaja vse po starem, ker občine, ki še niso pristopile k temu sporazumu, še vedno dvomijo v izračune revizorjev, ki naj bi delali po „naročilu" MO Ptuj, ne pa strokovno. Po njihovem mnenju ne gre za korektno razdelitev te infrastrukture, zato se bodo poslužili druge stroke. Obravnavali so še pogodbo o sofinanciranju investicije v novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, problematiko dežurstev v zobozdravstvu na območju Spodnjega Podravja in predlog za prenos dela programa splošne zdravstvene dejavnosti iz ZD Ptuj v občino Videm.
Pri obeh zdravstvenih točkah je sodelovala direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, pri zobozdravstvu pa še Aljaž Rogelj, generalni sekretar Sindikata zobozdravnikov Slovenije. Dodatno je predlog občine Videm za prenos dela splošne zdravstvene dejavnosti obrazložil župan občine Videm Friderik Bračič, ki je prepričan, da jim drugi zdravnik oziroma 0,80 programa pripada ne glede na to, da bi bila s tem prenosom ogrožena obstoječa zdravstvena mreža na Ptuju, ker nič ne jemljejo, hočejo samo tisto, kar jim pripada. Vloge o tem so naslovili že na vse občine, ki so soustanoviteljice ZD Ptuj, a se s tem prenosom v ZD Ptuj ne strinjajo. Mreža je last vseh
občin Spodnjega Podravja, vprašanje je, kdo bo odločil, kateri zdravnik iz ZD Ptuj ali koncesionar bo še opravljal dejavnost v občini Videm. Kot je pojasnila direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, bi s prenosom 0,80 programa splošne zdravstvene dejavnosti iz MO Ptuj v občino Videm postal en zdravnik iz ZD Ptuj ali koncesionar na Ptuju brezposeln, brez zdravnika pa bi ostali tudi pacienti, ki so se za njega odločili, glede na število 1500 opredeljenih pacientov pa bi MO Ptuj potrebovala še 4,5 zdravnika. Dokler pa na ravni Slovenije še ni potrjena mreža splošne zdravstvene dejavnosti, v ZD Ptuj predlagajo, da bi ohranili obstoječe stanje. Ali bodo prenesli del splošne zdravstvene dejavnosti v Videm ali ne in kateri zdravnik bo „prenesen", bodo odločali občinski sveti.
Pri dežurni zobozdravstveni službi gre za to, da so jo v ZD Ptuj opravljali ob sobotah dopoldan v sodelovanju s kon-cesionarji, vendar mimo pravil igre, financirali so jo iz lastnih sredstev kot nadstandard, ker niso vključeni v devet tovrstnih regijskih centrov. Konce-sionarji so predlagali, da bi se ukinila oziroma obdržala ob sofinanciranju občin, ker je koordinator Maribor. Problem Ptuja in okolice je, ker nima koordinatorja, ki bi za to prejemal denar. Dela ob sobotah, ker imajo programe od ponedeljka do petka, koncesionarji po besedah Aljaža Roglja ne morejo več opravljati, ker so delali za paciente, ki niso njihovi izbrani pacienti. Program dežurne službe je poseben program, ki se tudi posebej plača. Ptujsko je to dejavnost izgubilo pred več kot dvema desetletjema, ob prvih reor-
ganizacijah v zdravstvu, ko se to okolje ni znalo pravilno postaviti. Dežurno zobozdravstveno službo bi bilo mogoče v bodoče ohraniti le ob sofinanciranju občin. Ne gre za to, da koncesionarji ne bi želeli delati, ampak ne morejo, ker ni denarja, tega ne more tudi ne ZD Ptuj, ki za to ne prejema denarja. Če bi občine želele imeti ta dodatni program, bi ga morale sofinancirati, ker zakonske obveze za izvajanje te dejavnosti niti ZD Ptuj niti koncesionarji nimajo.
Brez denarja za nove obremenitve
Ptujski župan Štefan Čelan od stroke pričakuje, da bo dala odgovor, kako to področje dela urediti, da bo del sistema in torej sistemsko financirano, tako kot je to poskrbljeno v okviru že omenjenih centrov, v katere pa se ZD Ptuj že leta neuspešno vključuje kljub številnim podanim predlogom. V mrežo ni mogoče priti, ker je Maribor preblizu, je odgovor odgovornih. Ljudje to službo potrebujejo, želeli bi imeti tudi nočno zobozdravstveno službo. Tudi stroka govori njej v prid. Če bo denar občin za to dežurno službo, izvajalci ne bodo v prekršku, kot so sedaj, ko jim služba zdravstvenega nadzora lahko zato, ker delajo v korist pacientov ob sobotah, z denarjem ZD Ptuj v obliki nadstandarda, celo izreče kazen. Tudi o tem morajo odločiti občinski sveti, ne župani, ob tem pa morajo imeti tudi podatke, koliko bi takšno dežurstvo stalo posamezno občino. Takšno rešitev so že sprejeli
v nekaterih občinah. MO Ptuj bi na letni ravni takšna rešitev stala okrog 12 tisoč evrov, katero od manjših pa okrog 1300, 2000 evrov v primeru „javnih" cen. Iz občin Spodnjega Po-dravja bo na podlagi te razprave šlo novo protestno pismo z zahtevo, da se tudi za občane Spodnjega Podravja sistemsko uredi dežurna zobozdravstvena služba oziroma še naprej „dovoli" sedanja rešitev sobotnega dežurstva v obliki nad-standarda. Konkretne sklepe o tem, ali bodo v posamezni občini nase prevzeli tudi sofinanciranje dežurne zobozdravstvene službe, bodo odločili na svetih posameznih občin. V občinah ne zmorejo več novih obremenitev, so odkrito povedali župani, na katere država prelaga vedno več obremenitev brez zagotovljenega sistemskega vira. Odgovori občin bodo znani do jeseni.
Občinski molk glede financiranja OŠ dr. L. Pivka
Občine Spodnjega Podravja so pogodbo o sofinanciranju izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka prejele 15. maja letos, v njej je MO Ptuj ponudila nov pristop pri sofinanciranju - možnost sofinanciranja v desetih letih, kar omogoča mesečno znižanje sofinanciranja. Na ta način bi se lažje zagotovilo financiranje te izgradnje. Kot je povedal Ivan Vidovič, v. d. direktorja občinske uprave MO Ptuj, so hkrati s pogodbo občine pozvali, da jo do konca maja podpišejo oziroma pre-
dlagajo kakšno drugo rešitev. Odgovora na ta predlog niso dobili iz nobene občine, zato so ga uvrstili na junijsko sejo kolegija županov, da jih spomnijo na skupni dolg oziroma skupno šolo, ki jo morajo obnoviti, je povedal Vidovič. „Verjetno predloga pogodbe ne more podpisati župan, mora iti na občinski svet, ki se v petnajstih dneh ne sestaja, to je jasno. Desetletno sofinanciranje oziroma projekt sicer je neka rešitev, vendar ali imate banko, ki bo dala ta kredit. Mi smo za kredit prosili, že v štirih bankah so se nam prijazno zahvalili za sodelovanje, ker z lokalnimi skupnostmi, ki so del države, ne sodelujejo. Projekt izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka naj bi se uvrstil v program sofinanciranja v okviru naslednje finančne perspektive v obdobju 2014/2020 kot nek skupen projekt. Če bi k temu dodali še sredstva države pri tej investiciji, bi na lokalne skupnosti odpadlo samo plačilo davka na dodano vrednosti," je med drugim povedal župan občine Podlehnik Marko Maučič.
V naboru projektov za novo finančno perspektivo je tudi investicija v OŠ dr. Ljudevita Pivka, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki ne verjame v takšno formulo pri tej investiciji, da bi na občine odpadel samo DDV. Realno je, da bo vložek občin okrog 40 odstotkov vrednosti investicije, zato bi bilo šolo najbolje zgraditi tam, kjer država sofinancerka v višini 95 odstotkov glede na razvojno ogroženost, kot je bilo pri gradnji vrtca v občini Podlehnik. Več o pogodbi za sofinanciranje izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka bo mogoče povedati po sejah svetov občin.
Seje kolegija županov Spodnjega Podravja zadnje čase večinoma potekajo v napetem ozračju in brez pravih zaključkov oziroma usmeritev, ki bi dale vedeti, da se bodo župani zavzemali in si prizadevali, konstruktivnih razprav ni več, občutek nezaupanja je velik, ne glede na to, ali gre za velike ali majhne probleme tega okolja. Najpogostejši odgovor pa, da bodo sveti občin tisti, ki bodo odločili, in da so kot župani tako in tako brez pristojnosti, v nobenem primeru pa ne lokalni šerifi, kot jim to pripisujejo nekateri, saj niti glasovalne pravice nimajo. Zapletlo se je tudi pri novi točki tokratne seje, imenovanju predstavnikov v svet kohezijske regije, v katerem želijo župani Spodnjega Podravja imeti svojega predstavnika, predstavnika majhnih občin in ne velikih, ki ne delajo v korist malih oziroma podeželja.
MG
4 Štajerski
Od tod in tam
petek • 14. junija 2013
Hajdina • Sto let KPD Staneta Petroviča
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Serdinšek, hajdinski inovativen izdelovalec lutk
Kultura, ki so jo ustvarjali tisoči
Pred poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina je bila 11. junija slovesnost, s katero so v občini Hajdina počastili 100. obletnico ustanovitve kulturnega društva.
11. junija 1913 je bilo na pobudo takratnega duhovnika Janeza Šketa ustanovljeno Bralno društvo kot kmetsko prosvetno društvo, na Zgornji Hajdini 45 pa je bil s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom zgrajen društveni dom, kjer so uprizarjali dramske igre, nastopali tamburaši in različne zborovske skupine. Vse do začetka II. svetovne vojne je delovala tudi knjižnica. Bralno društvo so Hajdinčani ustanovili, da bi širili bralno kulturo, izobraževali kmečko mladino, dvigovali narodno zavest, ohranjali slovenski jezik in organizirali primerno zabavo za mlade. Vključevali so se mlajši krajani fare sv. Martina na Hajdini in učiteljstvo tamkajšnje osnovne šole. Po II. svetovni vojni se je društvo ponovno organiziralo na pobudo OF, nadaljevalo svoje delo je z gledališko dejavnostjo, zborovskim petjem in delovanjem knjižnice. Od leta 1952 nosi ime Kulturno-pro-svetno društvo Stane Petrovič Hajdina.
Slovesnost ob 100. rojstnem dnevu so počastili s podelitvijo Linhartovih priznanj, bronastih in srebrnih, ki jih je podelila Ivan Ferlinc, koordinatori-ca in vodja OI JSKD Ptuj, ki je čestitala vsem prejemnikom priznanj in zaželela uspešno kulturno zgodbo še naprej, na citre je zaigrala Lucija Tement, razstavo ročno izdelanih lutk Ivana Serdinška pa je odprl Franc Mlakar, podžupan občine Hajdina.
V vsem obdobju delovanja je nepretrgoma delovala le dramska sekcija. Zgodba KPD Staneta Petroviča je zavidanja vredna, v sto letih je bilo uprizorjenih več kot 200 dram in komedij, organiziranih je bilo okrog tisoč koncertov in različnih glasbenih nastopov ter
nešteto drugih prireditev ob najrazličnejših praznovanjih. V tem času je v društvu delovalo okrog pet tisoč članov. Danes v društvu delujejo dramska, lutkovna in moderatorska sekcija, ljudski pevci in ljudske pevke. Skrbijo za dvig kakovosti predstav in koncertov, člani se redno udeležujejo izobraževanj in območnih srečanj v organizaciji JSKD - OI Ptuj, sodelujejo na regijskih srečanjih, ponašajo pa se tudi z odmevnimi na-
gradami in priznanji za delo.
Kulturna zgodba KPD Staneta Petroviča Hajdina je prepoznavna daleč naokrog. Najpomembnejši del so zajeli tudi v zbornik pod naslovom Z besedo in fotografijo skozi čas, ki so ga izdali ob stotem jubileju in ki ga obeležujejo tudi z manjšo razstavo o društveni zgodovini v sliki in besedi ter razstavo ročno izdelanih lutk Ivana Ser-dinška, ki so jo postavile Nataša Kolar, Mojca Vomer Gojko-
Foto: Črtomir Goznik
Ida Markež, predsednica KPD Staneta Petroviča Hajdina, in podžupan občine Hajdina Franc Mlakar, ki je odprl razstavo ročno izdelanih lutk Ivana Serdinška in društvene zgodovine
vič in Mojca Kvar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ivan Serdinšek je s svojimi lutkami opremil vseh devet lutkovnih predstav, kolikor so jih doslej izvedli v lutkovni sekciji KPD Staneta Petroviča Hajdina, katere mentorica je Danica Ser-dinšek. Barbara Jamšek iz Lutkovnega gledališča Maribor, tudi selektorica območnega lutkovnega srečanja, ki je pripravila strokovno oceno, je o Serdinškovih lutkah povedala, da so vsaka posebej ekspre-sivno dovršene, karakterno dodelane, natančno izdelane in že same po sebi izrazne. Ničesar ne prepušča naključju. Svojo lutkovno dejavnost Ivan uresničuje skupaj z ženo Danico, mentorico lutkovne sekcije. Lutke so izdelane, še preden dobijo dramsko besedilo, kar pomeni, da se lutkovna tehnologija, likovna podoba in izdelava načrtuje mesece pred prvimi vajami z igralci. Ivan Serdinšek je premišljen, poglobljen, srčen, skromen in inovativen izdelovalec lutk, še dodaja Jamškova.
MG
Sveti Jurij ob Ščavnici • Boris Pahor častni občan
»
Edvard Kocbek je bil veliki Slovenec«
Da je tržaški akademik Boris Pahor sprejel naziv častnega občna Svetega Jurija ob Sčavnici, gre pripisati njegovemu prijateljevanju s prleškim rojakom Edvardom Kocbekom.
»Častim Kocbeka, saj je bil velik Slovenec. On sodi v slovensko zgodovino, književnost, kulturo. To, da imate tukaj njegov spomenik in se ga z vso spoštljivostjo spominjate, je vse hvale vredno, toda tovrstne časti bi moral biti deležen v naši prestolnici. Žal ga v Ljubljani ne marajo,« je poudaril starosta pisane besede v slovenskem jeziku Boris Pahor.
»Doslej je ta čast doletela le škofa Vekoslava Grmiča, tokrat pa tovrstni naziv podeljujemo še Pahorju, predvsem zaradi nenehnega poveličevanja našega Kocbeka,« je na posebni slovesnosti izpostavil župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Anton Slana. Pahor je s Kocbekom navezal stike po drugi svetovni vojni, leta 1975 pa sta
v tedanji Jugoslaviji povzročila veliko politično napetost. V intervjuju Pahorja z Edvardom
Kocbekom v Trstu je Kocbek obsodil zunajsodni poboj 11 tisoč na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Kocbeka so zaradi tega izločili iz javnega življenja, Pahorju pa je bil vstop v Jugoslavijo prepovedan. Kljub temu je ostal zvest Kocbeku vse do njegove smrti leta 1981. In kot je dejal Anton Slana, si akademik Pahor še zlasti zaradi tega zasluži naziv častnega občana.
NŠ
S!
Boris Pahor z listino častnega občana občine Sveti Jurij ob Sčavnici
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov večer z Gregorjem Čušinom
Foto: http://www.donbosko.si
V nedeljo, 16. junija, ob 19.30 vas vabimo v refek-torij minoritskega samostan na Ptuju na Viktorinov večer. Tokrat bomo uživali v gledališki predstavi Vera levega razbojnika, ki jo je pripravil Gregor Čušin - gledališki igralec. Gre za preprosto izpoved vere človeka, ki se dostikrat znajde na "napačni strani" - kot levi razbojnik. V tokratni predstavi se nam Gregor Čušin predstavi tudi z igro na kitari in se sprašuje, kaj verujem, v koga, zakaj ... Na Viktorinovih večerih je Gregor nastopil že večkrat, zato nam je poznan in na predstavah se nasmejimo, razmislimo o svojem življenju in odhajamo obogateni. Zato vas vabim, da pridete v refektorij minoritskega samostana v nedeljo zvečer.
Peter Pribožič
Prlekija • Kongres združenja letalk
Društvo slovenskih letalk je v Prlekiji pripravilo letošnji kongres evropskega združenja pilotk (FEWP). Več kot 60 pilotk iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Italije, Švice, Španije, Velike Britanije in Poljske je skupaj z gostiteljicami minuli konec tedna obiskalo Babičev mlin v Veržeju, čebelarski avtobus v Banovcih, poskušalo prleška vina v kleti Radgonskih goric ter se s člani kasaškega kluba v Sloveniji popeljalo po ljutomerski hipodromski stezi. Na kongresu v hotelu Biotermepri Mali Nedelji so udeleženke pregledale delovanje zvez v posameznih državah v minulem letu ter predstavile načrte in delovne aktivnosti za prihajajoče obdobje. Predsednica društva slovenskih letalk je Irena Raymond, sicer letalka z jadralnim letalom, ki se uri tudi za motornega pilota. Društvo združuje 30 letalk.
NS
Ptuj • Špela Hojnik odpotovala na Kosovo
Foto: Črtomir Goznik
11. junija je Špela Hojnik, mis Freedom of the World Slovenija, doma s Polenšaka v občini Dornava, odpotovala na finalni izbor tega tekmovanja, ki se ga udeležuje 40 deklet s celega sveta. Na to tekmovanje jo je povabil sam organizator Shpejtim Zejne-li. Pred odhodom sta študentki zasebne fakultete Alma Mater Europea - Evropski center Maribor - smer socialna gerontologija, srečno pot in dobro uvrstitev na tem svetovnem lepotnem izboru, ki se ga udeležuje kot prva Slovenka, zaželela v. d. direktorja občinske uprave MO Ptuj Ivan Vidovič in Damjan Planjšek, vodja protokola MO Ptuj, kije tudi Špelin sponzor na tem izboru. Predstavljala bo namreč MO Ptuj. Tudi darila organizatorjem in drugim udeleženkam tega izbora so iz Ptuja. Na Kosovo, finalni izbor bo 24. junija, odhaja dobro pripravljena v vseh pogledih, z dobrimi občutki in tudi velikimi pričakovanji. Za to je hvaležna tudi ostalim sponzorjem, ki so jipomagali z nasveti in oblačili ter drugim, kar bo potrebovala, da bo Slovenijo in Ptuj na Kosovem predstavila v najboljši luči.
MG
Foto: NS
Foto: NS
petek • 14. junija 2013
Po naših občinah
Štajerski	5
Dornava • Ob 18. občinskem prazniku
V občini se bo letos začela gradnja dolgo pričakovanega kulturnega centra na lokaciji sedanjega vaškega doma (na posnetku), za katerega je občinsko vodstvo že zagotovilo 85 % potrebnega denarja iz RRP.
Začenja se leto največjih naložb
Medtem ko je bilo minulo leto v občini Dornava naložbeno nekoliko manj zahtevno, bo v prihodnje povsem drugače; začenja se namreč izgradnja kulturnega centra, ki bo dodobra spremenila pogled na občinsko središče, hkrati pa bo stavba ponudila možnosti za nadaljnji razvoj številnih dejavnosti.
Seveda pa povedano nikakor ne pomeni, da v občini v letu od prejšnjega do tokratnega občinskega praznika naložb sploh ni bilo; prav nasprotno: ob tem, da so uspeli precej znižati prejšnje dolgove občine, so modernizirali cestno infrastrukturo, z uspešno kandidaturo na razpisih Ministrstva za kmetijstvo in okolje pa urejajo tudi poti na komasacijskih območjih.
Gre za agromelioracijo na Ptujskem polju I. in II., vrednost za obe območji pa znaša skoraj pol milijona evrov, pri čemer je občina le plačnik DDV.
Župan Rajko Janžekovič pojasnjuje: „Največja izvedena investicija je bila modernizacija ceste Polenšak-Slo-mi v dolžini 1,3 kilometra, vrednost opravljenih del pa je znašala 140.000 evrov. Večino potrebnega denarja smo zagotovili iz 21. člena Zakona o financiranju občin, slabih 50.000 evrov pa smo dodali še iz proračuna. Prav tako smo iz proračuna v višini 22.000 evrov sofinancirali nakup novega vozila za PGD Dornava, dana pa je tudi že vloga za gradbeno dovoljenje za nov vaško-gasilski dom v Mezgovcih. Poleg tega smo v zadnjih dveh letih dolg občine zmanjšali za dober milijon evrov. Največji delež je šel za poplačilo izgradnje kanalizacijskega sistema, pokrili pa smo tudi obveznosti gradnje novega doma na Polenšaku. Nekaj denarja je šlo še za poplačilo drugih, manjših dolgov. Z najetjem dolgoročnega kredita, ki je cenejši od prejšnjega načina poplačevanja kratkoročnih kreditov izvajalca del, pa smo v celoti poplačali še dolg za kanalizacijski sistem."
Sicer je župan Janžekovič zadovoljen z delom občinskega sveta: „Vsekakor je to izjemno pomembno. Svetni-
ki so razumni, ne izsiljujejo projektov, za katere ni možno pridobiti evropskih ali državnih sredstev. Če bi bilo drugače, bi se načrti razvoja občine lahko porušili. Zato se celotnemu občinskemu svetu zahvaljujem za kooperativno delo. In če bo tako še naprej, bomo gotovo v kratkem izplavali iz dolgov."
Letošnje leto pa bo v anale občine zapisano kot leto ene finančno najbolj zahtevnih naložb, saj se začenja gradnja
kulturne dvorane s pripadajočimi prostori, ki bo zrasla na lokaciji sedanjega starega vaškega doma. Kljub nekaj zapletom pri izbiri izvajalca oz. zahteve enega od ponudnikov za revizijo postopka izbire se bo gradnja po besedah župana Janžekoviča začela letos: „Vrednost tega projekta je po najcenejši ponudbi milijon evrov in pol, z uspešno kandidaturo na Regionalnih razvojnih programih (RRP) pa smo si s sklepom že zagotovili 1,4
realizirali: „Za vse omenjene naložbe je izdelana popolna dokumentacija, kjer je bilo potrebno, smo tudi že poslali dopolnitve. Leto, ki je pred nami, bo tako zagotovo leto, v katerem se bo največ investiralo v zgodovini naše občine," je še pojasnil župan. Ob vsem naštetem pa se bo začela tudi gradnja oziroma dograditev vrtca k šoli: „Tega projekta se bomo morali lotiti ne glede na to, ali bomo pridobili kakšna sofinancerska sredstva pristojnega ministrstva ali ne, morda pa bo na voljo tudi kakšen drug ustrezen razpis. Izteka se namreč obdobje veljavnosti gradbenega dovo-
ljenja, v pripravo projektne dokumentacija pa smo vložili preveč denarja, da bi zdaj projekt opustili. Prvoten projekt je sicer nekoliko okleščen oz. optimiziran z vidika stroškov. Glede na to, da je šola postala enooddelčna, stiske s prostorom ni, zato bomo v prvi fazi pač začeli zgolj z izgradnjo potrebnih prostorov za vrtec," je dodal župan Janžekovič, ki ob tem ne pozablja še na eno izjemno pomembno zadevo; občina Dornava je namreč med prvimi v Sp. Podravju, ki že ima sprejet občinski prostorski načrt, kar pomeni, da občani po dolgih letih čakanja lahko začnejo graditi.
SiM
Zupan Rajko Janžekovič
milijona sofinanciranja, oz. 85 odstotkov vrednosti naložbe. Gradnja kulturnega centra, v katerem bodo ob dvorani še prostori za društva, za lekarno in druge dejavnosti, naj bi bila po načrtih dokončana naslednje leto."
Sicer pa v Dornavi čakajo še na rezultate nekaj razpisov, na katere so se prav tako prijavili s pripravljenimi projekti: „S projektom skupnega ogrevanja stavb v občinski lasti, v okviru katerega se bo na novo uredila kotlovnica s kotili na pelete, smo se kot skupni partner prijavili na razpis IPA. Vrednost našega projekta pa znaša okoli 127.000 evrov. Podpisano pa imamo tudi že ponudbo za urejanje spominskega parka, ki bo po razpisu LAS financiran iz Leader programa. Park bo urejen že to poletje."
Za vse naštete projekte so po besedah župana Raj-ka Janžekoviča praktično 100-odstotno zagotovljena sofinancerska sredstva iz različnih razpisov, zato skoraj ni možnosti, da kakšnega ne bi
Občankam, in občanom Občine Dornava čestitam ob 18. občinskem prazniku.
Vljudno Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 14. junija 2013, ob 18. uri v telovadnici OŠ Dornava.
Zupan Rajko Janžekovič
KOVASTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO
2252 Dornava 54 Tel./fax: 02 755 01 91 Mob.: 041 699 334
Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanje!
WUCO
ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV
Boris Lajh s.p.
Dornava 42 2252 Dornava GSM: 031565 452 Telefon: 02 755 0010
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje!
Središče ob Dravi • Podpis pogodbe za izvedbo skupne investicije
Izgradnja vodovoda Ormož-Središče
Danes bodo v Središču ob Dravi podpisali pogodbo za izgradnjo vodovoda v okviru projekta regionalnega razvojnega programa. Pri obnovi vodovoda bosta moči združili Občina Središče ob Dravi ter Občina Ormož, saj se izgradnja vodovoda Ormož-Središče izvaja na območju obeh občin, prav tako pa sta občini solastnici vodovodnega omrežja.
V okviru izgradnje se bo izgradilo 2556 metrov glavnega voda vodovoda na trasi Ormož-Središče ob Dravi, ki bo na krajnih mestih priključen na že obstoječo vodovodno omrežje. V drugem delu projekta pa se načrtuje zamenjava vodovodnih cevi v delu naselja Obrež v skupni dolžini 1700 metrov. S tem posegom se bo povečala kapaciteta vo-
dovoda, saj se bo vodovodne cevi DN 180 nadomestilo z DN 200, povečal in stabiliziral se bo delovni tlak vodovoda, zmanjšale se bodo motnje dobave vode in tudi stroški vzdrževanja, saj na tem delu sistema pogosto prihaja do lomov vodovodnih cevi.
Finančni del projekta Občine Središče ob Dravi se financira iz regijskih nepovratnih
sredstev, iz nepovratnih sredstev po 23. členu ZFO-1 in sredstev občinskega proračuna Občine Središče ob Dravi. Občina Ormož bo svoj delež financirala iz sredstva občinskega proračuna. Projekt se bo izvajal letos in prihodnje leto, skupna vrednost pa je z vključenim DDV ocenjena na 703.579 evrov.
Občina Središče ob Dravi
je izvedla postopek oddaje javnega naročila in je za izvajalca izgradnje vodovoda Ormož, Središče - odsek 2 in zamenjavo vodovodnih cevi v delu naselja Obrež izbrala Komunalno podjetje Ormož. Za izvedbo gradbenega nadzora nad izgradnjo vodovoda pa je bil izbran Biro Slavič iz Podgorcev.
Viki Ivanuša
6 Štajerski
Od tod in tam
petek • 14. junija 2013
Ptuj • Najpodjetniška ideja 2013
Priložnost za drzne in pogumne
V hotelu Primus na Ptuju sta 11. junija predsednik Manager kluba Ptuj in mag. Vlasta Stojak predstavila potek in izbor Najpodjetniške ideje v letu 2013.
Letošnji izbor prinaša nekaj novosti. Prvič so ga odprli tudi za dijake in študente, ki bodo na razpisu sodelovali z opisom ideje v obliki kratkega poslovnega načrta, podjetniki in gospodarske družbe z območja UE pa tako kot doslej s poslovnimi idejami, opisanimi po vseh kriterijih izbora na obrazcu, ki je sestavni del razpisa, kot so izvirnost, potencial ideje, pričakovani poslovni učinki, odnos realizacije ideje do družbenega in naravnega okolja. „Zdi se nam pomembno, da se nove podjetniške ideje razvijajo ne samo v svetu podjetništva in gospodarstva, temveč tudi med dijaki in študenti. Mnenja smo, da je izobraževanja za podjetništvo v našem šolskem sistemu premalo. Na ta način želimo spodbuditi razvoj podjetniških idej tudi med dijaki in študenti," je o novostih letošnjega izbora
povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar.
Kandidirajo lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki so uspeli realizirati drzno podjetniško idejo v zadnjih petih letih, ne morejo pa kandidirati z idejo, ki je bila že nagrajena na podlagi razpisa za izbor Najpodjetniške ideje v zadnjih treh letih. V postopku ocenjevanja v kategoriji mikro in mala podjetje ter srednja in velika podjetja, bo komisija upoštevala ideje v dveh kategorijah: mikro in mala podjetja ter srednja in velika podjetja. Najboljšo dijaško oziroma študentsko idejo bodo izbirali po kriteriju izvirnosti oziroma potencialu ideje, pri čemer lahko pri enem prijavljenem projektu sodelujejo največ trije dijaki oziroma študentje in en mentor, vključno s somentor-jem, ko gre za povezavo šole in podjetja, pojasnjuje mag. Vla-
Foto: Črtomir Goznik
V Manager klubu Ptuj so 11. junija predstavili izbor za Najpodje-tniško idejo 2013. Na fotografiji mag. Vlasta Stojak, vodja projekta, in Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj.
sta Stojak. Leta 2011 se je po drugem izboru Najpodjetniške ideje Manager klub Ptuj odločil, da bodo najboljše podjetniške ideje iskali vsaki dve leti, ker ni bilo dovolj kakovostnih prijav in ker ne želijo delati projektov, ki nimajo pravih rezultatov.
Razpis za letošnji izbor je
Jeruzalem • 11. Salon vin Jeruzalem
Letos prleški renski rizling
Kulturno in izobraževalno društvo Kelih je ta konec tedna v dvorcu Jeruzalem pripravilo že 11. Salon vin Jeruzalem, ki ga je že v petek zvečer najavil koncert Neishe z bendom. Osrednja prireditev je bila v soboto ves dan.
Najbolj zgodnji so bili som-melierji, ki so se že dopoldne srečali v zidanici Malek, nato pa so se pridružili predstavitvi trinajstih vinogradnikov. Med njimi se je poleg obiskovalcev sprehajal tudi mednarodni vinski strokovnjak Joseph Darrel in z zanimanjem pokušal prleška vina, saj se je veselil priložnosti na enem mestu srečati toliko odličnih vin. Na Dunaju živeči ameriški vinski poznavalec je svoje vtise o pokušanih vinih kasneje predstavil na predavanju o salonskih vinih. Na Salonu vsako leto gostijo tudi enega tujega vinogradnika. Letos je bilo to Vinogradništvo Lovrec iz Štri-gove. Na prireditvi so bili prisotni številni častilci vina, med njimi vitezi vina različnih redov.
Seveda pa morajo biti ob takšni priložnosti prisotne tudi okronane promotorke vina - zbranim so družbo delale trenutna slovenska vinska kraljica Neža Pavlič, ljutomerska vinska kraljica Sandra Bučko in kogovska vinska kraljica Špela Borko.
Vsako leto na Salonu izpostavijo tudi eno izmed vrst vina in jo postavijo v središče dogajanja. Letos je bil to prleški renski rizlingi in veliko zanimanje za degustacijo s specialistko za vinarstvo Tadejo Vodovnik Plev-nik je potrdilo, da je bila odločitev pravilna. Kot je povedala or-ganizatorica Tjaša Kos, se vsakič odločijo za drugo sorto, saj vsi vinarji vseh sort ne pridelujejo.
Salon ostaja zvest tudi prleški kulinariki. Za manjše prigriz-
objavljen na spletni strani Manager kluba Ptuj. Dodatne informacije o izboru bodo sodelujoče gospodarske družbe in podjetja dobili v ZRS Bistra Ptuj (dr. Lidiji Tušek Korošec), dijaki in študentje pa pri mag. Darji Harb (Revisis in Šolski center Ptuj). Zadnji rok za od-
Pri izbiri so poskušali ostati pri domačih sestavinah in sezonski izbiri.
Vinarji v organizacijo Salona Jeruzalem vložijo veliko energije, saj je dogodek promocija dobrega prleškega vina, kuli-narike in Prlekije kot turistične destinacije.
Viki Ivanuša
dajo idej je 31. oktober 2013. Finaliste izbora in zmagovalca po izboru komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z različnih področij, bo Manager klub razglasil novembra letos, ko bodo priložnost ponovno dobili nagrajenci iz leta 2011, da predstavijo realizacijo svojih idej, ali so z njimi uspeli ali ne. Znano je, da se uspešno realizira le okrog pet odstotkov idej ali pa še manj. Zanimivo bo izvedeti, kako uspešno je komisija na prejšnjem izboru opravila svoje delo, kako je ocenila potenciale nagrajenih idej in kaj se je z izbranimi oziroma nagrajenimi idejami tudi zgodilo. Najboljše v kategoriji gospodarske družbe in podjetniki bodo tudi letos nagradili. Družba Talum pa bo v kategoriji dijaki in študentje podarila štipendiji oziroma enakovredni finančni nagradi zmagovalcema, če sta že prejemnika štipendij. Z izborom Najpodjetniške ideje želijo v Manager klubu Ptuju spdobu-diti kreativne in ustvarjalne podjetnike, da svoje izvirne, poslovno uspešne in realizirane ideje predstavijo širši javnosti. Izvirna podjetniška ideja je več kot pol uspeha bodoče gospodarske družbe. Za njeno uresničitev pa so potrebni pogum, kapital, poslovni prostor, odlični sodelavci, trg in tudi veliko podjetniške sreče.
„Verjamemo, da bomo lahko tudi letos dobili dobre ideje. Podjetja z našega območja se udeležujejo podobnih izborov oziroma tekmovanj v Podravju in drugih delih Slovenije. Prav tako tudi naši dijaki in študenti, ki uspešno sodelujejo tudi na
različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Želimo, da bi sodelovali tudi na izboru za Najpodjetniško idejo Manager kluba Ptuj. Namen našega razpisa oziroma iskanja Najpodje-tniške ideje je prav v tem, da v našem okolju najdemo potenciale, da jih promoviramo, da jih spodbudimo k temu, da v tem okolju tudi ostanejo in se odločijo za vlaganja. Za mlade udeležence razpisa, dijake in študente pa je to priložnost, da jih okolje spozna, da izstopijo iz vrste, postanejo prepoznavni in dobijo priložnost za ustanovitev podjetja ali za zaposlitev," pa je dodatno o možnostih in priložnostih, ki se ponujajo z letošnjim razpisom za Najpod-jetniško idejo, še povedala vodja projekta mag. Vlasta Stojak.
V Manager klubu bodo vse podatke in informacije o izvirnih podjetniških idejah skrbno varovali. Zavedajo se, da gre za intelektualno lastnino, uporabili jih bodo samo v okviru izbora, zato ni nobene bojazni, da bi prišlo do kraje idej. V primeru dobrih idej pa se odpirajo možnosti za različne oblike poslovnega sodelovanja z dijaki in študenti. Senčar verjame, da se bo v tem primeru tudi našel podjetnik, ki bo poskušal z nekim poslovnim modelom dobro poslovno idejo tudi realizirati. V Manager klub Ptuj pa so bili že doslej odprti tudi za brezplačno svetovanje mladim podjetnikom, saj jim izkušenj in znanja ne manjka. Po vzoru nekaterih podjetij pa tudi razmišljajo o stalnem razpisu za Najpodjetniško idejo.
MG
ke k vinu so pripravili tržnico tipičnih prleških izdelkov, za tiste bolj lačne pa je kuharski virtuoz Robi Žibrat s sodelavci pripravil odlično kulinarično doživetje - kosilo z vini vinarjev Salona Jeruzalem. Na jedilniku so se znašli: na bukovih drveh dimljen goveji rostbif, zgoščeno bučno olje, vložena sladko-kisla zelenjava; penasta juha iz mladih kopriv s pošira-nim jajcem; file potočnice na hrustljavi ploščici s hrenom in jabolki; jelenov file na gibanici, beluši, salama, hibiskus, hruška in za posladek hruška, strousel, pečena bela čokolada, sladoled iz domače skute. Kuharji so kosilo začeli pripravljati že v petek, saj so meso na zelo nizki temperaturi pekli kar 12 ur.
	
NLB Start	J
Foto: Viki Ivanuša
i fcj
Dober start je pol uspeha
Na poti uresničevanja ciljev šteje vsak evro. Zato zdaj vsem, ki boste na NLB Osebni račun začeli prejemati plačo ali pokojnino, nudimo BREZ NADOMESTILA:
•	eno leto vodenja NLB Klasičnega računa,
•	NLB Klik brez pristopnine,
•	prvo leto članarino za kartico NLB Visa ali NLB MasterCard,
•	6 mesecev varnostna SMS-sporočila na tej kartici,
•	izdelavo kartice z vašim motivom.
Izkoristite ugodnosti NLB Start v NLB Poslovalnicah na Ptuju in v Ormožu. Lahko nas pokličete tudi na 01 477 20 00 in se dogovorite za sestanek.
Ponudba ne velja za stranke, ki so v NLB pred pokojnino že prejemale plačo.
nlbO
Med gosti so bile tudi vinske kraljice (z leve) Sandra Bučko, Neža Pavlic in Spela Borko.
www.nlb.si/start
Kontaktni center: 01 / 477 20 00
petek • 14. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski	7
Cerkvenjak • 15. občinski praznik
Občina z okrog 2100 prebivalci leži v osrčju Slovenskih goric. Razprostira se na dobrih 24 kvadratnih kilometrih, sestavlja jo 15 naselij. Dobra geostrateška lega ob pomurski avtocesti občini Cerkvenjak omogoča tudi razvoj gospodarstva. Čeprav so poslovno-obrtno cono v Bren-govi zasnovali že pred leti, pa je zaživela prav v času, ko se je odprla avtocestna povezava med Mariborom in Lendavo. Velika je 3,5 ha, zemljišče je komunalno opremljeno. Ker je ustrezno klasificirano, plačilo nadomestila za spremembo namembnosti ni potrebno. Od dvanajstih parcel jih je prodanih devet, na treh že stojijo poslovni objekti.
Med najpomembnejšimi naložbami v občini Cerkvenjak v minulem obdobju je bila izgradnja čistilne naprave za 1500 populacijskih enot in okrog 2,2 kilometra kanalizacijske-
Foto: MZ
Župan Marjan Žmavc občino Cerkvenjak vodi tretje leto.
ga voda (tako primarnega kot tudi sekundarnega). Asfaltirali so nekaj krajših odsekov cest v skupni dolžini 1,3 kilometra. Zelo ponosni so v občini Cerkvenjak na nov in sodobno opremljen športno-rekreacij-ski center, katerega površina obsega hektar in pol. Gradnjo so zaključili oktobra lani, župan Marjan Žmavc pa o nalož-
bi pravi: »Vrednost investicije je dober milijon evrov. Po tako imenovanem 23. členu zakona o financiranju občin je država naložbo sofinancirala v višini 200.000 evrov. 30.000 evrov smo prejeli iz Fundacije za šport, preostanek pa je občina zagotovila iz proračuna. V centru smo uredili dve nogometni
igrišči (glavno in pomožno), tribuno za 350 gledalcev, prostore za športnike - sodnike in igralce, štiristezno strelišče za streljanje z zračno puško in dve teniški igrišči. Ob centru smo uredili tudi 200 parkirnih prostorov. Gre za pomembno pridobitev, na katero smo v naši občini čakali kar 12 let.«
Ob vseh naštetih pridobitvah so v občini Cerkvenjak ponosni tudi na turistični objekt, ki so ga zgradili v arheološkem parku Rimsko gomilno grobišče v Brengovi. Naložba je vredna okrog 50.000 evrov, sofinancirala pa jo je lokalna akcijska skupina Ovtar Slovenskih goric. Gomilno grobišče sestavlja skupina petnajstih rimskih gomil in predstavlja del turistične ponudbe kraja.
Župan Marjan Žmavc z optimizmom gleda v prihodnost. »Konec junija bomo z izbranim izvajalcem del podpisali pogodbo za gradnjo novega petoddelčnega nizkoenerget-skega vrtca. Čeprav je bila projektantska ocena za to naložbo okrog 1,7 milijona evrov, pa je bila najugodnejša ponudba na javnem razpisu nižja za slabih 300.000 evrov. Pogodba, ki jo bomo podpisali z izbranim
izvajalcem, znaša 1,45 milijona evrov, objekt bomo gradili na ključ. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport imamo odobrenih 807.000 evrov. 231.000 evrov bomo dobili iz regionalnih razvojnih spodbud iz obstoječe finančne perspektive 2007-2013, preostali del sredstev, okrog 400.000 evrov, pa bomo zagotovili iz občinskega proračuna. Gradnja novega vrtca se bo pričela julija letos, zaključila pa avgusta prihodnje leto,« je pojasnil prvi mož občine Cer-kvenjak in dodal, da je izjemno ponosen še na dve pridobitvi v kraju. Letos jim je namreč po dolgotrajnih pogajanjih ponovno uspelo v kraj pripeljati zdravnika splošne zdravstvene prakse, od spomladi pa imajo v šoli tudi bogato založeno podružnično knjižnico.
Mojca Zemljarič
Na pragu gradnje novega vrtca
V občini Cerkvenjak te dni potekajo prireditve ob 15. občinskem prazniku. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih odlikovanj bo v nedeljo, 16. junija, ob 11. uri v domu kulture v Cerkvenjaku. Prireditve v sklopu občinskega praznika, zvrstilo se jih bo okrog 30, bodo zaključili v nedeljo, 30. junija.
Med najpomembnejšimi naložbami minulega obdobja je bila gradnja športno-rekreacijskega centra Cerkvenjak. Naložba je bila vredna dober milijon evrov.
OBČINA CERKVENJAK
Spoštovane občanke in občani, ob 15. občinskem prazniku Občine Cerkvenjak
vam iskreno čestitam za doseženo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vašo podporo pri izvedbi projektov, ki so naš skupni cilj živeti lepše in bolje v urejenem okolju naše občine.
Vabim vas na osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo, 16. junija ob 11. uri v Domu kulture Cerkvenjak.
Župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc
Foto: MZ
Ormož • Šolske torbe bodo kmalu pospravili
Rezultati govorijo sami za sebe
Šolsko leto se nagiba h kraju in počasi bomo potegnili črto pod iztekajoče se leto. V OŠ Ormož to naredijo z izdajo glasila Zlati Ormožanček, v katerem zberejo dosežke minulega leta z vseh področij, učnega, športnega, kulturnega, sodelovanja v različnih projektih in natečajih.
Z dosežki v letošnjem letu so na šoli zelo zadovoljni, saj jim je uspelo marsikaj. Tekmovanja se običajno začnejo na šolski ravni, nato pa se odvijajo preko regijske do državne. Uspehov se je nanizalo toliko, da lahko naštejemo le tiste na-jžlahtnejše. Na področju znanja slovenskega jezika se je na državno tekmovanje uvrstila Eva Šantic Zadravec in osvojila zlato priznanje. V znanju angleškega jezika so na državnem tekmovanju osvojili kar dve zlati priznanji, ki sta si ju prislužili Zala Ledinšek in Lucija Ivanuša. Tudi v znanju kemije so ormoške učenke posegle najvišje, saj sta Eva Šantic Zadravec in Nastja Feguš osvojili zlato priznanje. Pri biologiji sta si zlato prislužili Eva Šantic Zadravec in Tina Rizman Herga. Maša Jambriško je blestela v logiki in osvojila zlato priznanje. Tekmovali so tudi v znanju Vesele šole, kjer se je 14 učencev udeležilo državnega tekmovanja in pokazalo veliko znanja, Tita Šnajder pa je osvojila zlato priznanje in si pridobila naziv državne prvakinje. Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni je bilo za OŠ Ormož prav tako zelo uspešno, saj so David Lukner, Jurček Korpič Lesjak in Eva Šantic Zadravec osvojili zlato priznanje.
Na šoli so tudi raziskovali, najuspešneje učenki Eva Šan-
tic Zadravec in Tina Rizman Herga, ki sta z raziskovalno nalogo Ekološki odtis osvojili zlato priznanje.
Izjemno dobro so se odrezali tudi Lan Voršič, Matej Nie-dorfer, Luka Voljč, Nejc Štrucl, Niko Jovanovič, Martin Hebar in Gašper Hebar, ki so izdelali gokart VW T1, s katerim so na tekmovanju GO CAR GO na Ptuju izmed 17 ekip osvojili 1. mesto v kar petih kategorijah - estetski videz, izdelava nadgradnje, strokovnost, funkcionalnost, izdelava nadgradnje in tekmovanje v vožnji z ekstramobilom ter 3. mesto v kategoriji izvirnost.
Na likovnem natečaju Tulipani v organizaciji Ventilatorja besed sta Eva Munda in Greta Štumberger dosegli 2. mesto, na natečaju Pomagajmo v organizaciji območne enote Rdečega križa Dravograd je Nuša Krabonja osvojila 3. mesto, na natečaju Pirotehnika v Triglavskem narodnem parku - NE pa je Klavdija Vincetič osvojila 4., Sabina Trop pa 6. mesto. Tudi brali so učenci zelo pridno, in to v različnih jezikih, letošnji zlati bralci pa so postali Zala Ledinšek, Špela Kuharič, Timon Grabovac, David Lukner, Staša Trstenjak, Janja Zadravec in Marija Munda.
Tudi v športu je letos šlo vse kot po maslu. V rokometu so 1. mesto na področnem tekmo-
vanju dosegle ekipe - starejši fantje, mlajši fantje, mlajša dekleta in ekipa mini rokometa. Za odličen konec rokometnih tekmovanj pa so starejši fantje v postavi Dominik Kosi, David Lukner, Tilen Kosi, Boštjan Žižek, Rene Plavec, Timon Gra-bovac, Nino Ulaga, Rene Riz-man, Aleks Škorjanec, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Nejc Zidarič, Luka Voljč, Niko Jova-novič in Kristjan Petek postali še državni podprvaki.
Starejši fantje so v malem nogometu osvojili 1. mesto na medobčinskem tekmovanju. V atletiki so na območnem tekmovanju 1. mesto dosegli Tilen Kosi (met žvižgača), Primož Ozmec (300 m) in Dominik Kosi (višina). Zelo natančni in uspešni so bili tudi strelci, kjer je ekipa starejših
Učenci so z mentorjem Igorjem kar jim je potrdil tudi odličen re
fantov v sestavi Rok Tomažič, Aljaž Čučko, Gal Rob dosegla najprej na območnem tekmovanju 1. mesto, nato pa na državnem še 3. mesto.
Šolsko torbo pospravlja tudi ravnatelj
Od šole pa se te dni v Ormožu ne poslavljajo le učenci, ampak tudi njihov ravnatelj Bojan Burgarja, ki je ormoški šoli posvetil kar 33 let svojega življenja in dela. Za klepet te dni ni bil razpoložen, zato smo povzeli nekaj njegovih misli iz pogovora za šolski časopis Zlati Ormožanček, ki ga uredniškemu odboru učenk pomaga urejati učiteljica Tina Zadravec.
čem izdelali čudovit izdelek, na tekmovanju.
V pogovoru Burgar pravi, da nikoli ni upal, da bo postal ravnatelj, čeprav je ta izziv življenje postavilo predenj kot mlademu učitelju, staremu komaj 28 let. "Težko je bilo biti ravnatelj - vzornik učencem, učiteljem, staršem in okolju. Kako in koliko mi je uspelo, kaže in bo pokazal čas. Zagotovo pa vem, da nikoli ne narediš dovolj za mlade, ki so naša prihodnost. Delo ravnatelja je zelo odgovorno delo, saj usmerja poslovno in pedagoško delo šole. Delo je zahtevno, spreminjajoče se in polno izzivov. Temu pa je mogoče slediti le, če se tudi sam spreminjaš kot strokovnjak in osebnost. To dosežeš le, če vase vlagaš vse življenje. Tako sem tudi delal in prav zaradi tega sem rasel s šolo - šolanjem - ona z mano. Ponosen sem na vse dobre, dolgoročno koristne spremembe, ki smo jih vnesli v naše učno-vzgojno delo in jih ni malo, saj smo danes prepoznavna šola v okolju, regiji in državi.
Skupaj smo ustvarili šolo, v kateri prevladuje optimizem in navdušenje, poštenje in
Ravnatelj Bojan Burgar je svoje delo opravljal s srcem in odgovornostjo.
osredotočenost na učno-vzgoj-no delo, pogum za uvajanje koristnih novitet in mirnost ter potrpežljivost do doseganja zaželenih ciljev," pravi Bojan Burgar.
V	minulih letih mu je šola prirasla k srcu, zato se je trudil zanjo narediti najboljše, kar je zmogel, da bi bila šola dobrih pogojev za dobro učno in vzgojno delo, da bi učenci in učitelji radi prihajali vanjo in da bi bili starši in okolje zadovoljni z njo.
Zanimivo razmišlja tudi o nalogah učencev: "Vse preveč nalog in odgovornosti učencev za učno delo smo prenesli na druge odgovorne zunaj njih. To pa ni dobro, saj prav oni - učenci - naposled odločajo o svoji ciljni naravnanosti in o svojem odnosu do staršev, šole, sošolcev, učiteljev in družbe kot celote. Po mojem mnenju bi bilo prav, da odgovornost in obveznost za šolsko delo ostane predvsem odločitev učencev v domeni z učiteljem - s šolo in starši, ki mora biti grajena najprej na obveznostih, iz katerih naj izhajajo tudi pravice ob sprejemljivi motivaciji v šoli in doma.
Zagovarjam spoštovanje učenca in njegove integritete ob spoštovanju učitelja in prav tako njegove integritete - skratka interakcijsko pravičnost."
V	33 letih spominov pa se največkrat spomni tega: „Prvo-šolček mi je rekel, da sem prav takšen kot oni, če me gledajo od daleč. Res je, želel sem biti takšen, kot so oni - mladosten, razigran, poln življenjske energije, odgovoren, dosleden, vztrajen, odločen, ciljen. To želim tudi ostati. Ostanite oziroma postanite takšni tudi vi."
Viki Ivanuša
Foto: VI
8 Štajerski
Od tod in tam
petek • 14. junija 2013
Ormož • Predstavitev gasilstva v občini
Imajo vse, kar potrebujejo
Ob svetovnem dnevu gasilcev, 8. juniju, so se v Gasilski zvezi Ormož ponovno odločili, da Ormožanom in okoličanom predstavijo gasilska vozila in opremo, s katero razpolagajo. GZ Ormož združuje petnajst društev in ima okoli 500 registriranih operativnih članov, ki so usposobljeni za akcije ob intervencijah. GZ ima 1991 članov v številnih kategorijah od pionirjev in pionirk pa do veteranov in veterank.
Predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič je ob prikazu menil, da so člani vsekakor dobro operativno sposobni, pa tudi opremljenost je dobra, saj je povprečna starost vozil prej mlada kot stara. Le tri vozila so nekoliko starejša, vendar služijo svojemu namenu prav tako dobro. Poleg opreme pa gasilci pri svojem delu potrebujejo tudi znanje, zato je izobraževanje zelo pomemben segment pri njihovem delu. Vedno pa je pri njihovem delu potrebna tudi hitrost, da se pravočasno znajdejo na mestu intervencije.
„Z Občino Ormož smo v sklepni fazi vzpostavitve no-
vega sistema alarmiranja preko SMS-sporočil. Dosedanji sistem ima določene pomanjkljivosti, saj je šel tehnični razvoj naprej in je danes mogoče poslati sporočila vsem gasilcem naenkrat. V starem sistemu prihaja do zamikov, saj je mogoče poslati po eno sporočilo vsakih nekaj sekund. SMS način obveščanja je dopolnilni sistem, saj sta najpomembnejši način še vedno sirene in pozivniki. Vendar gasilci vse bolj pri sebi nosijo mobilne telefone in manj pozivnike. Poleg tega je njihova količina omejena in tudi vzdrževanje je precej drago. Z Občino Ormož smo
V. Nedelja • Podelitev priznanj krvodajalcem
Pomagajo, kjer je potrebno
Krajevna organizacija Rdečega križa Velika Nedelja je v Zadružnem domu pri Veliki Nedelji pripravila zbor svojih članov s podelitvijo priznanj krvodajalcem in druženjem s pogostitvijo, ki je sledila uradnemu delu.
Foto: Viki Ivanuša
Na prizorišču pred trgovskim centrom Holermuos je bilo mogoče videti vse, kar imajo gasilci petnajstih ormoških društev na voljo.
„Krajevna organizacija Rdečega križa Velika Nedelja ima dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri reševanju socialnih ter drugih stisk posameznikov in družin. V lokalnem okolju zagotavlja spoštovanje človeka in nagovarja ljudi, da delijo del svojega blagostanja s tistimi, ki so nemočni in v stiski, spodbuja in širi vrednote zdravja in zdravega življenja ter uvaja načrtno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog. V polni meri se zavedamo, da je prostovoljstvo ključnega pomena za dogajanja, vrednote in dobrobit skupnosti," je zbrane nagovorila predsednica KO Velika Nedelja Milena Novak.
Krajevna organizacija ima 142 članov in 13 aktivnih prostovoljk in prostovoljca, ki pokrivajo posamezna področja krajevne skupnosti Velika Nedelja. Pri opravljanju svojega poslanstva so opravili 300 ur prostovoljnega dela. Predsednica je povedala, da je bilo na njihovem območju 87 družin vabljenih, da dvignejo pomoč iz intervencijskih zalog Rdečega križa Slovenije. Na domove posameznikov pa so odnesli 4.335 kg prehrane v obliki paketov, ki so vsebovali osnovna živila.
Med pomembnejšimi aktivnostmi je bila predstavitev programa SVIT, denarna pomoč učencem OŠ Velika Nedelja za zimsko šolo v naravi, zbiranje prostovoljnih prispevkov za družino Sok iz Podgorcev, ki jim je požar uničil gospodarsko poslopje, pomoč starejšim krajanom pri pripravi in skladiščenju drv za zimski čas, prostovoljka je
občasno nudila tople obroke sokrajanu.
Skrbijo tudi za vzgojo mladih, saj imajo na osnovni šoli oglasno desko, v vrtcu pa zdravstveno-vzgojni kotiček že 12. šolsko leto. V lanskem letu je bilo razdeljenih 300 enot gradiv, prostovoljka Maja pa je organizirala v vrtcu projektni dan Gremo na travnik. V prostorih krajevne skupnosti vsak prvi torek v mesecu izvajajo merjenje krvnega tlaka in holesterola. V decembru so razdelili koledarje in pakete starejšim socialno ogroženim krajanom. Obiskali pa so tudi starejše krajane Velike Nedelje, ki bivajo v CSO Ormož, DU na Ptuju in pri zasebni oskrbo-vanki na Forminu in jih obdarili z manjšo pozornostjo.
Največji letošnji projekt pa je nabava avtomatskega električnega defibrilatorja, ki bi ga radi zagotovili skupaj z raznimi društvi v kraju. „ Za akcijo smo se odločili, ker vemo, da v Sloveniji vsak dan doživi srčni zastoj približno 10 ljudi, od tega jih 5-6 takoj umre.
Vemo tudi, da so v več kot 90 % teh primerov prisotni še svojci, očividci, naključni mimoidoči, ki pa v veliki večini primerov le pokličejo 112 in počakajo do prihoda reševalcev. Problem predstavlja slabo in pomanjkljivo znanje ljudi o temeljnih postopkih oživljanja ter uporabi avtomatskega srčnega defibrilatorja in s tem njihova pripravljenost priskočiti na pomoč nekomu, ki je te pomoči nujno potreben," je povedala Milena Novak.
Ob tej priložnosti so se zahvalili tudi svojim krvodajalcem, ki jih je pri Veliki Nedelji registriranih kar 247, v lanskem letu pa se je povabilu k darovanju krvi odzvalo 58 njihovih krvodajalcev. Za večkrat darovano krvi je prejelo priznanja 38 krvodajalcev, za 45-krat darovano kri Ljubo Klemenčič, Andrej Žuran in Davorin Jurgec, za 50-krat darovano kri je priznanje prejel Zlatko Zadravec, največkrat, kar 60-krat, pa je kri daroval Marjan Anderlič.
Viki Ivanuša
na tem področju prebijali led in prišli do cenovno zelo ugodne variante, saj bo ta bistveno sodobnejši sistem celo malo cenejši od sedanjega sistema," je povedal Dejan Jurkovič.
Odzivni čas za posamezne kategorije društev je zelo kratek, tako recimo mora ormoška enota, ki sodi v 4. kategorijo, kot osrednja enota GZO, izvoziti v 5 minutah. Zato je čas zelo pomemben faktor in le z vajami, treningom in dobro organizacijo je to mogoče vzdrževati.
Pri alarmiranju so včasih težave tudi v službah gasilcev, čeprav je zakonsko to področje urejeno in ima gasilec pravico zapustiti delovno mesto. Delodajalec je za tisti
čas, ko gasilca ni, upravičen do povračila sredstev. Vendar včasih tistih nekaj evrov ne pomeni toliko kot če celi proizvodni proces zastoji. „Zato v dopoldanskem času ne izvaža toliko ekip kot popoldne ali zvečer. Danes so drugi časi, delovna mesta pokriva veliko manj ljudi in skoraj vsak je nepogrešljiv," je povedal Jurkovič in dodal, da je vsakemu gasilcu želja, da sodeluje v akciji, in če že sodeluje, da sedi v tistem vozilu, ki prvo izvozi iz njihovega doma. Zato v trenutku alarmiranja vsak brez razmisleka odhiti v gasilski dom.
Gasilstvo je bilo v preteklosti organizirano prvenstveno zaradi požarov, danes je požarov v primerjavi z desetle-
tji nazaj bistveno manj, saj se pri gradnji uporabljajo moderni materiali, inštalacije so boljše, urejeni so strelovodi in druga preventiva. Gasilci so tako postavljeni pred nove izzive, kot so poplave, toče, neurja, snegolomi. PGD Ormož ima tudi status gasilske enote širšega pomena, je usposobljena in ima od države dodeljeno koncesijo za ukrepanje v primeru prometnih nesreč in ravnanja z nevarnimi snovmi. Potegujejo pa se tudi za koncesijo za reševanje na vodi.
Gasilci v zadnjem času vse bolj pokrivajo tudi področje dela z defibrilatorjem, saj so opazili, da so v oddaljenih krajih včasih lahko hitreje ob bolniku kot reševalna ekipa iz zdravstvenega doma. Dogovorjeni so, da v takih primerih alarmirajo tudi najbližjo PGD, ki ima defibrilator.
Včasih imajo gasilci intervencije tudi za malo čudne stvari. Tako so vsi že reševali kakšno mačko z drevesa, lani pa so jih poklicali zaradi srše-njega gnezda.
V lepem petkovem sončnem popoldnevu so gasilci pripravili dinamično predstavitev gasilske delavnosti, obiskovalci pa so lahko preizkusili tudi gasilsko opremo, kar je še posebej veselilo najmlajše.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik Gasilske zveze Ormož Dejan Jurkovič
Križevci • Kanalizacija v Iljaševcih in Vučji vasi
Župan podpisal pogodbo
V občini Križevci pri Ljutomeru dajejo velik pomen izgradnji kanalizacijskega omrežja, saj želijo do leta 2017 omogočiti priključitev na sistem vsem gospodinjstvom.
Foto: Viki Ivanuša
Krvodajalec Zlatko Zadravec je prejel priznanje za kar 50-krat darovano kri. Krvodajalec je postal leta 1994, ko so se za darovanje krvi odločili skupaj s sodelavci na Carreri.
Že ta mesec bo podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote pričelo izgradnjo kanalizacijskega sistema v naseljih Ilja-ševci in Vučja vas, ki bo končana predvidoma poleti 2014. Projekt je ovrednoten na okoli 900 tisoč evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa si je občina pridobila nekaj več kot 770 tisoč evrov.
Kot je ob podpisu izvajalske pogodbe dejal župan občine Križevci Branko Belec, bo s končanimi deli v teh dveh naseljih izgrajenih 75 odstotkov kanalizacije na območju celotne občine. V naselju Iljaševcih je primarni vod že izgrajen, nekatera gospodinjstva, ki so ob regionalni cesti, pa so že tudi priklopljena na sistem. Tako v Iljaševcih kot v Vučji vasi bodo kmalu pričeli
izgradnjo sekundarnega dela omrežja. Po besedah župana je v pripravi projektna dokumentacija za gradnjo kanalizacije v Ščavniški dolini, na nekaterih območjih križevske
občine pa se bodo lotili postavitve manjših čistilnih naprav. Nanje bodo priključena gospodinjstva oddaljenejših zaselkov.
NŠ
Foto: NS
Križevski župan Branko Belec (levo) je podpisal pogodbo za izgradnjo kanalizacije s članom uprave SGP Pomgrad Borisom Sapa-čem.
petek • 14. junija 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Lancova vas • Jubileja društva žena in folklornega društva
Oj, lepo je res na deželi
V sklopu Vidovih dnevov potekajo v občini Videm od 6. do 16. junija številne prireditve. Konec tedna je zaznamoval praznik krajevne skupnosti Lancova vas.
V	petek so članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas v vaškem domu z razstavo ročnih del in kulinaričnih dobrot proslavile 10-le-tnico svojega delovanja. Nato so odprli cesto na komasacijskem območju ter igrala za otroke ob športnem igrišču. Trak so prerezali občinski in krajevni veljaki: župan Friderik Bračič, predsednik KS Lancova vas Janez Zavec, podžupan Marjan Selinšek in Vlado Škrabl iz Športnega društva Lancova vas. Novo pridobitev pa je blagoslovil pater Tarzicij Kolenko iz domače župnije sv. Vida. Prireditev se je nadaljevala v šotoru s kulturnim programom ter nagovori Janeza Zavca, predsednika KS Lanco-va vas, Friderika Bračiča, župana občine Videm, in Katice Krajnc, predsednice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Sledila je podelitev številnih priznanj. Dobitniki so jih prejeli za zasluge na področju podjetništva in obrti, kmetijstva in društvenih dejavnosti. Podelili pa so še zahvale v imenu krajevne skupnosti in Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Priznanje za pomoč pri razvoju krajevne skupnosti Lancova vas pa je prejel tudi župan občine Videm Friderik Bračič.
V	kulturnem programu so sodelovali muzikanti in pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas ter mladi harmonikar Jernej Maroh. S svojo energijo so navdušili gostujoči člani folklorne skupine Stara garda -
Foto: Majda Fridl
Zubri iz Češke. Na prireditev pa so bili ob odprtju igral še posebej povabljeni predšolski otroci, ki so jih pogostili s torto. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo za vse krajane. Mize so bile obložene s sladkimi dobrotami, ki so jih napekle članice Društva podeželskih žena in deklet.
30 let Folklornega društva Lancova vas
Folklorno društvo Lancova vas pa je konec tedna proslavilo 30-letnico svojega delovanja. Pripravili so štiridnevni program. V četrtek so izdelovali voščene šopke, ki so nekoč
se je začelo leta 1983. Imela je zapisane plese z območja Lancove vasi in okolice in je želela, da jih tukaj tudi ohranijo zanamcem. Po šestih letih je vodenje skupine prepustila Janku Jerenku, ki stoji na čelu društva še danes. Še vedno pa ostaja njihova stalna spremljevalka. Postavitve, ki so jih v tridesetih letih skupaj postavili na oder, pa so vsebina knjige Oj, lepo je res na deželi. Izšla je v nakladi 500 izvodov. Predstavitve knjige se je udeležil tudi Mirko Ramovš, priznani slovenski etnokoreolog, raziskovalec ljudskih plesov. Pred leti je pomagal pri raziskavi in iskanju novih-starih plesov v okolici Lancove vasi in v Halozah. Poudaril je, da je skupina posebna tudi po svoji raziskavi oblačilne kulture z dr. Marijo Makarovič. Bila je ena prvih, ki je imela kostume raz-
Folklorno društvo Lancova vas tik pred sobotnim slavnostnim koncertom. V sredini v drugi vrsti vodja Janko Jerenko in pred njim Nežka Lubej, avtorica knjige Oj, lepo je res na deželi.
nadomestili cvetje v zimskem času porok. V petek so predstavili knjigo Nežke Lubej »Oj, lepo je res na deželi«. V soboto so imeli slavnostni koncert, v nedeljo pa še Mednarodno srečanje folklornih skupin.
Avtorica knjige Nežka Lubej je s skupino od samega začetka, že trideset let. Druženje
iskane na osnovi živih virov. Prvi pa so bili tudi po vključevanju ljudskih pevcev in starih ljudskih inštrumentov, kot so trstenke in žvegla. Skupina, ki je vedno gojila samo plese svojega okolja, je bila prav po zaslugi Nežke Lubej vedno znova inovativna tudi pri postavitvah. Knjiga bo zato zanimiva za vse, ki se ukvarjajo s folklornimi plesi.
Folklorno društvo v Lanco-vi vasi ima danes dve otroški skupini ter starejšo in mlajšo folklorno skupino. Ob tem pa tudi več zasedb pevcev in mu-zikantov. Na sobotnem slavnostnem koncertu so se predstavili vsi, razen korantov. V nedeljo pa so na Mednarodnem srečanju folklornih skupin sodelovale folklorna skupine iz Lancove vasi, Pobrežja, Dole-ne, Mestinja, Obreža, Razorja in gostje iz Hrvaške ter Češke.
mf
Foto: Majda Fridl
Nežka Lubej je pred tridesetimi leti poiskala plesalce v Lancovi vasi in začelo se je.
Foto: Majda Fridl
S svojo iskrivostjo in energijo so na praznovanju praznika KS Lancova vas gledalce navdušili gostje iz Češke, plesalci in glasbeniki.

Foto: Majda Fridl
Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so svojo 10-letnico proslavile z razstavo ročnih del in dobrot.
Ormož • Ženski pevski zbor Okarina proslavil 20 let delovanja
S pesmijo si grejejo srce
Ženski pevski zbor Okarina pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin je v nedeljo v Domu kulture Ormož izvedel jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja. Gostje večera so bili Mešani pevski zbor Kulturno umetniškega društva Angela Besednjaka iz Maribora z dirigentom Francem Kovačem.
rade povabijo tudi instrumen-taliste ali pa plesalce.
Pevke zelo rade nastopajo in se odzovejo različnim vabilom doma in v tujini. Vsako leto pripravijo celovečerni koncert z različnimi gosti, ki ga za spomin tudi posnamejo na zgoščenko. Udeležujejo se območnih revij JSKD in stro-
Pred koncertom smo poklepetali s predsednico pevskega društva Orkarina Ksenjo Šošta-rič, ki je poleg Zlatke Puklavec Banjanin edina pevka, ki je v zasedbi od samega začetka, o katerem pravi: „Začetki delovanja ženskega pevskega zbora Okarina segajo v leto 1993, ko je v dekliški vokalni skupini skupaj zapelo devet deklet, prijateljic, sovaščank, vodila pa jo je Klavdija Zorjan Škor-janec. V vseh teh letih je zbor samo enkrat zamenjal zboro-vodkinjo, in sicer v letu 2001, ko je to mesto prevzela Zlatka Puklavec Banjanin. Na začetku je skupina delovala v Prosvetnem društvu Janeza Trstenja-ka Hum, v katerem še danes delujejo Ljudski pevci s Huma. Leta 2005 pa je zbor začel delovati v samostojnem društvu
pod imenom Pevsko društvo Okarina."
V letih delovanja je zbor iz dekliškega prerasel v ženski zbor. Število članic pa se nenehno spreminja. Številčno je zbor dosegel vrh s 25 pevkami, trenutno pa v zboru prepeva 17 pevk.
Pevke rade svojim poslušalcem pripravijo na svojih koncert vedno nov, svež in zelo raznolik program. Njihov repertoar je namreč zelo širok, saj posegajo po skladbah različnih obdobij, od renesanse do sodobne glasbe, po ljudski in umetni pesmi v priredbah domačih in tujih skladateljev. Najraje pa imajo prav slovensko ljudsko pesem, saj se dobro zavedajo svojih glasbenih korenin. Pojejo acappella, za popestritev pa k sodelovanju
Foto: Slavica Petrovič
Članice ŽPD so svojih 20 let delovanja obeležile s koncertom.
kovni spremljevalci jih vedno spodbudno ocenijo. Še posebej pa so ponosne, da so bile večkrat izbrane za sodelovanje na medobmočni reviji ter predlagane na Našo pesem. Prepevajo na številnih prireditvah, pogosto pa s svojim petjem polepšajo kakšno poroko. Prav poroke in materinstvo, pa tudi služba ali študij, so tudi največji izziv za njihovo skupino, saj si je poleg obveznosti težko vzeti čas za skupno druženje in prepevanje. Za vaje največkrat izbirajo termine ob vikendih in vadijo po tri ure skupaj. Večkrat so izvedle tudi intenzivne priprave, ki so jih imele letos v Karlobagu in so posebno doživetje, ki pevke med seboj še dodatno poveže.
Nedeljski izbor skladb je bil pester, posebnost pa so bile narodne pesmi v zanimivi sodobni priredbi mladega glasbenika. Pevke so prejele jubilejne Gallusove značke za 5 in 10 let delovanja na glasbenem področju, Ksenja Šoštarič in Zlatka Puklavec Banjanin pa sta prejemnici Gallusove značke za 20 let dela na glasbenem področju.
Viki Ivanuša
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 14. junija 2013
Kidričevo • Pomladni koncert pihalnega orkestra Talum
Odličen dirigent in glasbeniki
V okviru uvodnih prireditev ob 16. prazniku občine Kidričevo so v nedeljo, 9. junija, v dvorani restavracije Pan pripravili pomladni koncert pihalnega orkestra Talum. Pod taktirko Stefana Garkova so tudi tokrat poskrbeli za odlične izvedbe in prijetna presenečenja.
Tudi letošnji pomladni koncert vidno pomlajenega orkestra Talumovih godbenikov je bil zelo dobro obiskan, kar dokazuje njihovo priljubljenost med občinstvom v širši okolici. Številnih obiskovalcev, med katerimi je bil tudi predsednik Talumove uprave Marko Drobnič z družino, pa tudi tokrat niso razočarali. Uživali smo ob odličnih izvedbah sodobnih priredb skladb znanih slovenskih skladateljev Vinka Štrucla, Emila Glavnika ter priredbe svetovnih glasbenih uspešnic legendarnih Steveja Wonderja, Vladka Stefanovske-ga in drugih. Največ aplavza sta si zagotovo prislužili skladbi Veseli klarinetisti, z odličnimi solisti na klarinetu, Primožem Krajncem, Štefanom Mallyem, Gregorjem Hajškom in Leonom Rižnerjem, ter z brezhibno izvedbo zahtevne in ritmično razgibane skladbe Jug Vladka Stefanovskega, ob kateri je nekaterim zastajal dih. Za svojstveno presenečenje sta poskrbela tudi Katja
Foto: M. Ozmec
Veliko aplavza je požela skladba Mallyem, Gregorjem Hajškom in
Veseli klarinetisti z odličnimi solisti Primožem Krajncem, Štefanom Leonom Rižnerjem na klarinetu.
Lendero in Primož Krajnc, ki sta ob ritmičnih zvokih swin-ga skočila z odra ter pred občinstvom korajžno zaplesala v duhu prejšnjega stoletja. Za povsem svojo preseneče-
A/ \ /\7V
_ ji -s^ni»
i J
Foto: M. Ozmec
Hinku Dasku je ob 70. življenjskem jubileju in 45-letnici igranja v pihalnem orkestru čestitala Maja Majcen.
nje pa so poskrbeli tudi sami glasbeniki, saj so pred izvedbo zadnje skladbe, kljub drugačni napovedi napovedovalke Zlat-ke Lampret, vsi v en glas zaigrali Happy birthday to you, s čimer so na svoj način čestitali najstarejšemu članu pihalnega orkestra Hinku Dasku, ki je praznoval dva pomembna jubileja. V imenu vseh mu je ob 70. rojstnem dnevu in 45-letnici igranja trobente v pihalnem orkestru iskreno čestitala Maja Majcen ter mu ob tej priložnosti izročila čokoladno torto. V zaključnem delu koncerta so poseben aplavz namenili tudi dvema novima članoma orkestra, mladima Gašperju Brači-ču na kitari in Urbanu Erkerju na klarinetu. Preden so se do božičnega koncerta poslovili, pa se je zadovoljnemu in nav-
dušenemu občinstvu za prijetno druženje in spodbujanje zahvalil predsednik pihalnega orkestra Gregor Sagadin. Sicer pa je navdušeno občinstvo z bučnim aplavzom izsililo še kar tri glasbene dodatke. Velja ugotovitev, da je pihalni orkester Kidričevo kakovostno bistveno napredoval v začetku devetdesetih let, ko je dobil novega dirigenta Stefana Gar-kova, akademskega glasbenika in dirigenta. Kmalu so v okviru orkestra ustanovili tudi svojo glasbeno šolo, ki je nedvomno pripomogla k pomladitvi glasbene sestave in omogočila še obetavnejšo prihodnost. Danes je v orkestru okoli 55 glasbenikov, v glavnem mladih, tako da se za njegovo prihodnost ne bojijo.
-OM
Cirkulane • Tradicionalni hamfest Radiokluba Cirkulane
Diplome novim radioamaterjem
Radioklub Cirkulane S59DDR je začel samostojno delovati leta 1968 kot sprejemno-oddajna sekcija Radiokluba Ptuj S59DJK. Zaradi lažjega delovanja smo haloški radioamaterji leta 2007 ustanovili svoj radioklub.
Danes naš klub šteje že 125 članov. Največ delujemo na novi lokaciji v Halozah, v vasi Pohorje, kjer smo v soboto 1. junija, praznovali t. i. hamfest, kakor v mednarodnem radioamaterskem žargonu poimenujemo srečanje radioamaterjev. Udeležili so se ga številni člani, prijatelji in podporniki našega delovanja iz drugih društev, pa tudi častni gostje: predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Bojan Majhenič in podžupan občine Cirkulane Davorin Tu-šek, zelo veseli smo pa bili tudi obiska prijateljev radioamaterjev iz Hrvaške Josipa Levatica, ki je predsednik Zajednice tehničke kulture Varaždinske županije, Zvonka Horvata, ki je tajnik Radio kluba Varaž-din, predsednika Radiokluba Varaždin Tomislava Jarmica in
člana istega radiokluba Davo-ra Ljubenkova. Po slovesnosti je potekal sestanek vodstev domačega radiokluba in varaž-dinskega radiokluba, kjer so se dogovarjali o nadaljnjem čez-mejnem sodelovanju.
Na slovesnosti smo podelili diplome 14 novim radioamaterjem, ki so opravili radioamaterski izpit. Tečaj je letos obiskovala že četrta generacija, vodili pa so ga izkušeni mentorji cirkulanskega radiokluba. Kljub temu da sta tečaj in izpit zelo zahtevna, je zanimanje vsako leto precejšnje. Kandidati prihajajo iz širše ptujske okolice in tudi iz okolice Maribora, Lenarta, Slovenske Bistrice in tudi Prekmurja.
Da je bilo vzdušje še bolj praznično in veselo, so poskrbeli ljudski pevci iz Cirkulan
ter glasbenika, sicer tudi naša člana, Ivan Švajgl in Miran Vo-grinc. Seveda ne smemo pozabiti omeniti vseh tistih, ki so poskrbeli za to, da je bil naš hamfest tudi »hamfejst«, kot se včasih radi pošalimo na račun
poimenovanja te prireditve -za hrano in pijačo so poskrbeli naši člani Daniel Polajžer, Lizika Ogrinc in Andreja Škrinjar.
Praznični popoldan smo nadaljevali v mansardi našega objekta s projekcijo fotografij z
Tednikova knjigarnica
Konrad, Fridz in kunec
Tako je bilo: preberem naslov knjige za mlade bralce, ki je tudi naslov današnje Knjigarnice, pa pomislim, da je Konrad ime nekega strička, Fridz je vzdevek dečka, oba sta glavna literarna junaka zgodbe, ki se verjetno zaplete z domačim ljubljenčkom, v tem primeru s kuncem. Pomislila sem še, kako upam, da ne gre za kakšno »velikonočno zgodbo«. No, ob knjižni oznaki, da gre za »kakovostno branje«, hitro opustim misel na praznično priložnostno zgodbo.
Pisatelj Burkhard Spinnen je knjigo posvetil svoji družini, piše pred naslovno stranjo, skupaj pa ima knjiga 248 strani in 21 kratkih poglavij, če štetje ni preveč površno. Kajti branje navedene knjige je nato poteklo v zelo, zelo kratkem času. Kajti Konrad, Fridz in kunec je odlična, napeta zgodba, pa še na moč aktualna in vsakdanja hkrati. Njena največja vrednost je zdravilnost, saj ponuja mlademu in odraslemu bralcu možnosti uvida v družinske zaplete in odzive posameznikov, otrok in odraslih, v zapletenih socialnih in medosebnih odnosih. Avtor je »zdravilnost besed«, njihovo terapevtsko moč odlično združil v glavni pripovedni in v vzporedni zgodbi, ki jo oče vsak večer pripoveduje svojima otrokoma pred spanjem.
Konrad je ime starejšemu sinu, petošolcu. V družini je še mlajši sin Peter, predšolec. Družina je se ravnokar vselila v novo naselje vrstnih hišic nedaleč od mesta, kjer so živeli prej. Tako pravi knjiga:
... Do začetka poletnih počitnic je Konrad obiskoval svojo staro šolo na Frankfurtski cesti. Četrti razred, učiteljica Müller. A tega je zdaj konec in Konradu je žal za staro šolo. Frankfurtska cesta ni bila daleč odDanciške, učiteljica je bila prijazna in Konrad je imel med sošolci kar nekaj prijateljev, ki jih je popoldan lahko obiskal. Čez nekaj tednov, ko se bodo počitnice končale, bo začel hoditi v drugo šolo in tam ne bi poznal nikogar. Solo je sicer že enkrat idel. Je v bližni supermarketa in zgradba je videti precej nova.
Pravzaprav je tu, na deželi, še vse precej novo. Celo ulica Hed-vike Dransfeld je čisto nova. Zgradili so jo, šele ko so gradili hiše ob njej. Prej je bil tu velik, močvirni travnik...
Avtor z zornega kota fantiča plete zgodbo o odrekanju in zadolženosti družine, o družinskih navadah pri selitvi, o spoznavanju novih prijateljev. Konradova družina je običajna, mlajši Peter je neroden, starejši fant pa nekoliko samosvoj, a tudi prijetno pretkan. Konrad si naredi seznam vseh hišnih številk v naselju, kjer so vse hiše enake. Potem se tihotapi v domove in prebira imena otrok, ki so običajno zapisana na vratih otroških sob. Konrad ugotavlja, da je v naselju veliko več otrok, kot jih je bilo okoli njegovega bloka, kjer je stanoval prej. Tu ima večina družin po dva, tri ali pa enega otroka, no, nekateri še več. In fant si po vsakem takem hišnem obisku zraven imen pripiše še opombe, če so mu bili stanovalci všeč. Če zagleda na vratih dekliška imena, potem se hitro odplazi, saj, kot pravi, se z dekleti ne da igrati. A glej čudo, ravno dekle postane njegova prijateljica. In to po naključju, ker ima fantovsko ime. Punci je ime v resnici Friderike Karolina Liza Frenke in sama pravi, da ji bo ime Friderike pozneje. Fridz ima v garaži kletko z nenavadno velikim kuncem, belgijski orjak je last njenega očeta, a njega ni v novem naselju. Kot se zdi, je Fridzino novo domovanje še vedno ne povsem preseljeno, saj so sobe polne velikih kartonskih škatel. Izkaže se, da si je Fridzin oče tik pred selitvijo premislil in zapustil družino. Konrad in Fridz postaneta te počitnice prijatelja in skušata maščevati očetov odhod tako, da transportirata zajca nazaj k očetu in njegovi novi prijateljici. Pa naj »ta nova« trpi, ko ima alergijo na zajčjo dlako ...
Spinnen je napisal (prevedla Tamara Bosnič za založbo Miš, 2013) odlično počitniško pustolovščino, ki govori o odraščanju in spopadanju s težavami, hkrati je njegova pripoved optimistična in razumevajoča do odraslih in otrok. Knjigo priporočam bralcem od petega razreda dalje ter vsem odraslim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi.
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv Radiokluba Cirkulane
Podelitev diplom novim operaterjem sezone 2013/2014
različnih koncev sveta, ki jo je pripravil Ivo Marguč, Ivan Švaj-gl pa je pripravil predstavitev zvočnih posnetkov in fotografij dogajanja med osamosvojitveno vojno.
Radioamaterstvo je res nepoklicno in ljubiteljsko ukvarjanje s tehniko, vendar ob takih priložnostih, kot je bil
naš hamfest, vedno znova spoznavamo, kako pomembno je za nas druženje - še posebej v današnjih časih, ko se nenehno srečujemo z depresivnimi in črnimi novicami in napovedmi. Povezani lahko premikamo gore.
Nada Polajžer -S57NEL
Nogomet
Zavrč prižgal akumulatorje, prihaja Anži
Stran 12
Dejan Ivančič
»Simpatiziral bom z vsemi«
Stran 12
Kolesarstvo
Nejc Rogina državni prvak v kronometru
Stran 13
Kegljanje
Naslov si je prislužila ekipa Podlehnik I.
Stran 13
Nogomet
Veterani NK Ormož drugič zapored prvaki Stran 15
Strelstvo
Trojna zmaga za strelce iz Spodnjega Podravja Stran 15
tednik
íVoíLuíají¿ ßai na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Foto: Črtomir Goznik
Ante Šimundža prihaja na trenersko klop Aluminija.
Nogomet • NK Aluminij
Ante Šimundža je bil prva izbira
Nogomet • Miran Lipovac, direktor NK Aluminija
»
Prva liga je zahtevno tekmovanje
«
Foto: Črtomir Goznik
Miran Lipovac: »Ker smo ocenili, da smo najbolj kredibilen partner NZS, se poskušamo časovno vsaj enakovredno pripravljati na najvišji rang tekmovanja kot drugi klubi.«
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Mnogi ljubitelji nogometa še se spominjajo spomladanskega dela sezone 2001/02, ko je Aluminij nastopal v 2. slovenski ligi. Takrat je za moštvo iz Kidričevega igral tudi Ante Šimundža in v 15 tekmah dosegel 11 zadetkov. Sicer je eden najboljših strelcev v zgodovini Maribora - dosegel je 103 zadetke (pred njim so le Branko Horjak - 117, Kliton Bozgo -110 in Mladen Krajnc - 104), najbolj zvezdne trenutke igralske kariere pa je doživel z nastopom v vijoličastem dresu v Ligi prvakov v sezoni 1999/00. Še kako dobro se spomnimo njegovega zadetka na povratni tekmi z Lyonom v Mariboru in zmagovitega zadetka na tekmi v Kijevu z Dinamom.
V svoji karieri je največ sezon preživel pri Mariboru, kjer je za člansko moštvo igral v treh obdobjih: v prvem neprekinjeno
Edin Osmanovic
Predhodnik Anteja Ši-mundže, Edin Osmanovic, je Aluminij vodil na 13 tekmah spomladanskega dela prvenstva, na katerih je z ekipo zabeležil eno zmago, šest remijev in šest porazov.
od 1990 do 1997. V tujini se je preizkusil v Švici (Young Boys), na Švedskem (Malmo) in v Belgiji (La Louviere). Zbral je tudi tri reprezentančne nastope.
Po končani igralski karieri se je Šimundža odločil za trenersko pot, njegova prva de-stinacija pa je bilo Celje, kjer je bil pomočnik glavnega trenerja Pavla Pinnija. Od 2008 do 2011 je bil pomočnik trenerja Darka Milaniča pri Mariboru, od koder je odšel k Muri, kjer je bil prvič v vlogi glavnega trenerja. Muro je uspešno krmaril skozi prvoligaško morje, nato pa sprejel izziv onstran meje, pri GAK v Gradcu. Ker je klub zašel v finančne težave, se je vrnil k Muri in ji po športni plati zagotovil obstanek v 1. ligi. A Mura je ostala brez licence za igranje v tekmovanjih pod okriljem NZS ...
Tako se ponovno »vrača« v Kidričevo, kjer ob sklenitvi pogodbe z obetavnim, 41-letnim Mariborčanom ne skrivajo zadovoljstva. Obenem so prepričani, da imajo povsem realne možnosti, da tudi v naslednji sezoni nastopajo v prvoligaški konkurenci. Prvi trening je novi trener sklical za petek, 14. junija, ob 10. uri.
JM
Ljubitelji nogometa po Sloveniji so imeli v letošnji sezoni priložnost spoznati Aluminij skozi prizmo prvoligaškega nogometa. Kljub rezultatsko neuspešni sezoni v Kidričevem ne obupujejo, ampak upajo in pričakujejo, da bodo tudi v naslednji sezoni nastopili med prvoligaši. Zakaj in kakšna so razmišljanja v NK Aluminij ter o tem, kaj jim je prinesla sezona igranja v 1. ligi, smo se pogovarjali z Miranom Lipovcem, direktorjem NK Aluminij.
Kako skozi oči uprave gledate na minulo sezono?
M. Lipovac: »Lahko bi rekel, da imamo mešane občutke. Glede tekmovalnih rezultatov nismo uspeli izpolniti zastavljenih ciljev, saj smo osvojili zadnje mesto. Vse drugo, kar se tiče organiziranosti celotnega kluba in obljub, ki smo jih dali pred lansko sezono - da bomo tudi v naslednjem letu zadostili kriterijem licenčne komisije -smo uresničili. V tem letu smo se marsikaj naučili, 1. liga je zahtevnejši zalogaj od 2. Malo v šali in malo zares: nogometaši NK Aluminij so izpadli iz 1. lige, klub NK Aluminij pa je dokazal, da si zasluži nastopanje v 1. ligi.«
Kako pa gledate z vidika športnega direktorja, torej glede kadrovanja?
M. Lipovac: »Lahko kar odkrito rečem, da s kadrovanjem nismo bili zadovoljni. Če ne bi bilo tako, potem ne bi zasedli zadnjega mesta. Dejstvo je, da smo v klub pripeljali nekaj fantov, za katere se je v preteklosti nakazovalo, da bi lahko v naši ekipi nosili večje breme. K njim smo nameravali dodajati domače mlade fante iz naše nogometne šole. Ker se prvo ni zgodilo, je bilo nemogoče vključevati mladi kader, saj bi mu s tem nalagali pretežko breme.«
Prvenstveno je treba izpostaviti tujce, ki niso izpolnili pričakovanj.
M. Lipovac: »Kar odkrito lahko rečem, da je bil učinek tujcev ničen. Pri izbiri res nismo imeli srečne roke. Res pa je, da si v skladu s svojimi možnostmi niti ne moremo privoščiti tujcev, ki bi za 'razred ali dva' izstopali. V prihodnje bomo pri takšnih izbirah bistveno previdnejši, pri tem pa upali tudi na kanček sreče.«
Kaj se je Aluminij naučil v pretekli sezoni?
M. Lipovac: »Veliko. Izpostavil bi to, da smo se lahko v preteklosti kot drugoligaši na prijateljskih tekmah enakovre-
dno kosali z vsemi prvoligaši, v tej sezoni pa smo morali to konstantno početi iz tedna v teden. V 2. ligi smo v celotni lanski sezoni odigrali 27 krogov, samo v letošnjem jesenskem delu, pa kar 25 - 21 prvenstvenih in 4 pokalne. Ker so naši fantje praviloma nepro-fesionalci in nimajo možnosti treniranja dvakrat na dan, moramo postoriti bistveno več, da jih pripeljemo na želeni nivo. Tako smo imeli ob koncih jesenskega in spomladanskega dela predvsem zaradi zgoščenega urnika igranja tekem sreda-sobota-sreda velike težave. Analiza kaže, da so imeli naši igralci zaradi toliko tekem manj treningov in posledice so bile jasno vidne. Naslednja stvar, ki smo se je naučili, je ta, da je treba pri sestavi ekipe izključiti emocije. Pri nekaterih igralcih smo enostavno predolgo trmasto 'čakali', da pričnejo prispevati svoj pričakovani delež, čas pa je neusmiljeno tekel. To se v bodoče v Aluminiju na bo več dogajalo.«
Zanimivo je, da ste brez posebnih težav opravili li-cenciranje za naslednjo sezono.
M. Lipovac: »To ni presenečenje. Pred enim letom smo se pogovarjali o tem, da bomo ravnali družbeno odgovorno, da se tako obnašamo tudi do
našega glavnega sponzorja in vseh manjših sponzorjev. Nismo porabljali več sredstev, kot smo napovedovali, in tako smo sezono zaključili v okviru pričakovanega proračuna. V nekaterih okoljih se te igre ne lotijo na takšen način, posledično pa to pomeni težave pri pridobitvi licence.«
Mura je bila rezultatsko pred Aluminijem, a ni pridobila licence. V nekaterih državah imajo pri tem jasnejša pravila.
M. Lipovac: »Razlike so predvsem v tekmovalnem pravilniku. Gre predvsem za jasna pravila v primerih, ko se zgodi nekaj nepričakovanega, kar je npr. licenca odvzeta ali ni pridobljena. Trenutno imamo konkretno težavo, da so iz športnega vidika porabljeni vsi kriteriji za napredovanje v višji rang tekmovanja, 1. liga pa še vedno ni popolnjena! Mura je bila predzadnja in bi morala igrati kvalifikacije z drugou-vrščenim v 2. ligi - Dobom; a Mura ne pridobi licence, Dob pa ne želi v 1. ligo. S tem so vsi športni kriteriji izrabljeni, na NZS pa se še vedno sprašujejo, kako naprej. Lahko si zastavimo hipotetično vprašanje: kdo je torej sedaj 'primernejši' za napredovanje: tretjeuvrščena Krka, četrto-, peto- ali šestou-vrščeno moštvo 2. lige ali mor-
da (v šali) kakšen petoligaš, npr. Nafta? Na drugi strani pa imamo prvoligaša, ki je bil re-zultatsko zadnji, a izpolnjuje kriterije licenčne komisije, ki so pogoj za tekmovanje. To je sedaj dilema. V NK Aluminij seveda ocenjujemo, da smo izmed teh kandidatov najkre-dibilnejši partner in da bi nas morala NZS uvrstiti med deseterico prvoligašev. V sosednji Avstriji so imeli letos primer, ko eden izmed drugoligašev ni pridobil licence: avtomatsko je bil postavljen na zadnje mesto, rezultatsko zadnjeuvrščeni pa se je pomaknil mesto više in je obstal v ligi. Tudi pri nas bo morala NZS k tekmovalnemu pravilniku dodati dodatne kriterije, ki bodo odpravljali takšne zaplete.«
Za marsikoga nepričakovano ste opravili menjavo trenerja: pripeljali ste An-teja Šimundžo. Torej delujete tako, kot da ostajate v 1. ligi?
M. Lipovac: »Ante je bil v naših mislih že v preteklosti, a je bil takrat zaseden. Zakaj smo menjavo opravili sedaj? NZS bo imena ekip v 1. ligi sporočila šele 17. junija, tekmovanje pa se začne že 14. julija - torej čez manj kot mesec dni. Če bi čakali na odločitev in 'prepuščali naključju' sestavo ekipe do npr. 20. junija, bi bilo to nekoliko neresno. Ker smo ocenili, da smo najbolj kredibilen partner NZS, se poskušamo časovno vsaj enakovredno pripravljati na najvišji rang tekmovanja kot drugi klubi.«
Pomočnik trenerja ostaja Kliton Bozgo?
M. Lipovac: »Da, ostaja z nami, tudi novi trener se s tem strinja.«
Kako bo - v grobem - potekalo kadrovanje ekipe za naslednjo sezono?
M. Lipovac: »Igralska zasedba ne bo ostala enaka! Če bi se to zgodilo, potem bi delovali nekoliko neresno - osvojili smo namreč zadnje mesto. Kar nekaj fantov bo tako zamenjalo okolje, o čemer sta se uprava in novi trener že uskladila. Smo v končni fazi realizacije dogovorov s fanti, za katere menimo, da bodo zapolnili vrzeli in da bodo pomenili nadgradnjo na posameznih igralnih mestih.«
Najbolj »vroč« igralec je Robert Kurež. Kakšen bo njegov status?
M. Lipovac: »Robert kljub zanimanju nekaterih klubov ostaja z nami.«
Jože Mohorič
12 Štajerski
Šport
petek m 14. junija 2Q13
Nogomet m NK Zavrč
Zavrč prižgal akumulatorje, prihaja Anži
V torek so se na prvi trening podali nogometaši Zavrča. Po krajšem sestanku je Viktor Trenevski svoje varovance popeljal na igrišče, kjer se je pričela operacija Prva liga Telekom Slovenije 2013/14. Na uvodnem treningu je bilo prisotnih 25 igralcev: vsi, ki so v klubu ostali od lanske sezone, štirje novinci (Josip Fuček, Mario Brlečic, Matija Kovačic in Dejan Kurbus), opaziti pa je bilo moč tudi nekaj obrazov, ki so v Zavrču na preizkušnji.
Sicer pa lahko med »novince« uvrstimo tudi Damirja Vugrinca, ki bo poslej skrbel za kakovostno delo vratarjev, pred časom pa je med drugim deloval tudi pri ptujski Dravi. Obenem v Zavrču želijo okrepiti zdravniško službo s še enim fizioterapevtom.
Priprave bodo v celoti opravljene v domačem okolju, v Za-vrču in Stojncih, nekajkrat pa se bodo podali tudi v fitnes. Vsi igralci se zavedajo pomembnosti dobro opravljenih priprav, saj je najvišji nogometni rang tekmovanja pač velik izziv, zato niso preveč obupavali nad rekordno kratkimi počitnicami. »Letošnje poletje je bilo za večino fantov nekoliko drugačno, saj je za nami resnično kratek premor. Sedaj se bo treba kar najbolje pripraviti na nove izzive,« je na to temo povedal ka-petan ekipe Sandi Čeh. Kljub napovedanemu trdemu delu v pripravah pa se tudi kapetan veseli atraktivnih prijateljskih preizkušenj: »Vodstvo kluba je resnično pripravilo kakovosten seznam tekem in upam, da
Novinci v dresu Zavrča: Mario Brlečic, Josip Fuček, Dejan Kurbus in Matija Kovačič
Foto: Črtomir Goznik
se bomo s temi tekmeci dobro borili, pokazali vse, kar znamo in se tudi skozi tekme najbolje pripravili na 1. ligo.« Pred Čehom, ki je bil v pretekli sezoni eden izmed najbolj standardnih igralcev Zavrča, pa je še ena pomembna naloga. V ekipi je namreč kar nekaj novincev, nekaj se jih še pričakuje, zato bo treba »poskrbeti« tudi za primerne in zdrave odnose v slačilnici. Kako se bo ljubitelj motorjev kot kapetan ekipe spopadel s to nalogo? »Novince je nedvomno treba sprejeti na najboljši možni način, jim omogočiti čim lažjo priključitev ekipi in glede tega resnično ne vidim nobenih težav.«
Boks • Javni sparing
V znamenju ptujskih boksarjev
BK Ring iz Ptuja je pred svojimi klubskimi prostori v Maistrovi ulici pripravil drugi letošnji javni sparing. Na njem smo videli deset zanimivih dvobojev, v katerih so sodelovali tekmovalci iz ŽBK Maribor, BK Tezno, BK Slovenska Bistrica, BK Kranj, BK Legionar Ptuj in BK Ring Ptuj.
Med desetimi borbami velja izpostaviti obračun med Blažem Škrjancem in Edi-nom Sejdinovičem. Mladi ptujski boksar je svojega tekmeca popolnoma zasenčil in je bil za razred boljši celotno borbo, saj jo je imel popolnoma pod kontrolo. Popolnoma »ptujski« je bil dvoboj, v katerem sta se pomerila Marsel Gojkošek (BK Ring Ptuj) in David Kramberger (BK Legionar Ptuj). Skozi celoten dvoboj smo spremljali napeto dogajanje v ringu, v katerem sta oba dokazala, da sta odlič-
Pari 2. javnega sparinga pred BK Ring:
V nedeljo z Anžijem
Za Viktorjem Trenevskim,
strategom Zavrča, je že nešteto podobnih priprav. Igral je v ligah »bivše juge«, nastopal je v Mehiki, kar nekaj časa pa je kot igralec preživel tudi v klubih na sončni strani Alp. Priprave so nuja, brez tega pač ne gre. »Pričeli smo priprave, program je narejen, imamo nekaj novincev in pa nekaj igralcev, ki bodo poskušali postati naši člani.« Po vsakodnevnih treningih pa že v nedeljo, 16. 6., sledi sila zahteven, obenem pa zanimiv obračun, saj v Zavrč prihaja druga ekipa ruskega Anžija: »Vsaka tekma bo za moje fan-
te dobra preizkušnja. Glede Anžija sicer ne vem veliko, ali je to druga ekipa ali so to mladi fantje, nedvomno pa gre za kakovostno ekipo, kar jim nedvomno omogoča njihov proračun. Pomembni bosta tudi tekmi s Hajdukom in Partizanom ter najverjetneje s Slaven Belupom.«
Uradne potrditve še ni, toda bolj ali manj sta znana tudi preostala tekmeca Zavrča v pripravljalnem obdobju. Tako se bodo beli 25. 6. pomerili s hrvaškim prvoligašem Slave-nom Belupom, 6. 7. pa bodo gostje hrvaškega nižjeligaša iz Vratnega.
tp
na boksarja. Gre za talentirana tekmovalca, ki zmeraj znova navdušujeta s tehničnega in fizičnega vidika. Po dolgem času je ponovno nastopil mladi Timi Pučko in prikazal izjemno borbo. Že v prvi rundi je s številnimi udarci povsem dominiral nasproti Franu Firerju in je bil celotno borbo veliko boljši nasprotnik. Napeta in zanimiva je bila tudi borba med Nejcem Nedeljkom in Alenom Pa-umanom, kjer je Nedeljko kljub dobremu tekmecu znova dokazal, da je dober in talentiran boksar. Hkrati je dal občinstvu jasno vedeti, da je doma nepremagljiv.
Tudi drugi javni sparing je postregel z zanimivim in kvalitetnim boksom, v posameznih borbah pa so se predstavili nekateri mladi boksarji.
David Breznik
Adrian Pregl (ZBK MB) - Lindian Lohmani (BK Tezno)
Robert Šimončk (BK Ring Ptuj) - Tomaž Potočki (ZBK MB)
Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Edin Sejdinovič (ZBK MB)
Miha Vindiš (BK Ring Ptuj) - Blaž Škrabin (BK Slovenska Bistrica)
Timi Pučko (BK Ring Ptuj) - Fran Firer (BK Slovenska Bistrica)
Fisnik Silay (BK Legionar Ptuj) - Leonel Miranda (BK Kranj)
Tomi Lorenčič (BK Legionar Ptuj) - Tinel Klaužar (BK Kranj)
Urh Zebec (BK Ring Ptuj) - Elvis Osmančič (BK Tezno)
Marsel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - David Kramberger (BK Legionar Ptuj)
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Alen Pauman (BK Slovenska Bistrica)
Foto: Črtomir Goznik
Leonel Miranda (BK Kranj) in Fisnik Silay (BK Legionar Ptuj)
Plavanje • Dobri nastopi Lore Grobelšek v Radovljici
Letno odprto absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju je kar štiri dni potekalo v Radovljici, na njem pa so nastopili nekateri vrhunski domači in tuji tekmovalci iz BiH, Belorusije, Češke, Finske, Madžarske, Italije, Srbije in Slovenije. Udeležba številčno ni bila rekordna, a so v vseh dneh plavalci in plavalke pokazali vrhunske nastope, nekateri so izpolnili tudi norme za nastop na SP v Barceloni.
V zares močni konkurenci je nastopila tudi članica PK Terme Ptuj Lora Grobelšek, ki je nastopila v petih disciplinah in si priplavala nekaj finalnih nastopov. Trener Igor Sternad in mlada ptujska plavalka sta v Radovljici dobila dobre informacije za nadaljnje delo in priprave na letno DP. To bo med 1. in 4. avgustom na Ravnah, ko pričakujeta najboljše rezultate sezone. Lora se je tokrat najbolj izkazala v nastopu na 50 metrov hrbtno, kjer je bila razred zase Aliaksandra Herasimenia, medtem ko je članica ptujskega kluba s časom 31.94 v A finalu osvojilo odlično 5. mesto. V hrbtni tehniki si je priplavala dva finala B, tako da je bila na 100 metrov 9. in na 200 metrov mesto nižje. Malo slabša časa in uvrstitvi je Grobelškova dosegla na 50 in 100 metrov prosto, kjer je v obeh disciplinah dosegla 19. mesto. Sledi krajši tekmovalni premor, v katerem Grobelškovo čakajo naporni treningi pred nadaljevanjem letne sezone.
David Breznik
Nogomet • SPINS
Aluminij takoj za Mariborom
Pri sindikatu Spins so med nogometnimi prvoligaši opravili anonimno anketo o razmerah v slovenskem nogometu, oz. zadovoljstvu nogometašev. Tudi letos je na vrhu pristal Maribor, ki je v očeh nogometašev najbolj urejen klub. Skupna povprečna ocena klubov se je v primerjavi z lanskim letom znižala, in sicer s 6,76 na 6,39. Nogometaši Maribora so klubu namenili še višjo oceno kot lani, kar kaže na dobro in konstruktivno delo kluba. Da osvajanje lovorik ni vse, kaže na drugo mesto uvrščen Aluminij, ki je letos celo izpadel iz
1. SNL, a imajo nogometaši pozitiven odnos do vodenja kluba. Na tretjem mestu je Rudar, kjer se je stanje v primerjavi z lanskim letom izboljšalo, največji skok pa je uspel NK Celje. Malce presenetljivo je podpr-vak Olimpija zasedel šele peto mesto. V oči bode predvsem zdrs Gorice na zadnje mesto, pri repu je glede možnosti sporazumevanja, točnosti izplačil, jasnosti pogodbenih določil in javne podobe kluba pristala še Mura - oba kluba sta prejela najnižji oceni v zgodovini anketiranja.
sta
Rokomet • Dejan Ivančič
»Simpatiziral bom
z vsemi«
Na zadnji tekmi Velike Nedelje Carrere Optyla v 1. B slovenski moški rokometni ligi se je od aktivnega igranja poslovil Dejan Ivančič, ki je bil nazadnje tudi kapetan ekipe. Slovesa nikoli niso prijetna, toda to je bilo le prijetneje, saj se je v tej zadnji tekmi Velika Nedelja rešila izpada. Po osemnajstih letih in preko 600 odigranih prvenstvenih, pokalnih in prijateljskih tekmah se je za ta korak odločil Dejan Ivančič, ki nam je o začetkih dejal naslednje: »Rokomet sem pričel igrati hitro in že pri štirinajstih letih zaigral za takratno RK Pyramida, ki se je potem preimenovala v RK Gorišnica, kjer sem preživel lepe trenutke. Nato sem se odločil za prestop k sosedom. Glavni motiv in cilj je bilo igranje v prvi slovenski moški rokometni ligi, kjer je takrat igrala Velika Nedelja, žal pa to ni dolgo trajalo. Nato sem pol leta igral v Gorišnici, pa na Ptuju ter se ponovno vrnil v Veliko Nedeljo, kjer sem ostal do konca, in to šest let. Razlog temu je bilo super vzdušje v ekipi. Tako je bilo tudi v Gori-šnici in na Ptuju.«
Odločitev o zaključku kariere vsekakor ni lahka. Kako je prišlo do nje?
»Že lani sem razmišljal o tem in preložil odločitev za eno
leto. Odločitev pa je padla zaradi družinskih in osebnih zadev in obveznosti na delovnem mestu.«
Igrali ste za vse tri klube iz tega območja, sedaj pa bodo po dolgih letih zopet igrali v isti ligi. Kakšni so občutki?
»Seveda je to dobro za rokomet in klube. Vsem želim vse najboljše in se že veselim teh tekem, ki bodo pravi derbiji. Simpatiziral bom z vsemi.«
Katera tekma se vam je najbolj vtisnila v spomin?
»Vsekakor je to kvalifikacijska tekma med Dravo in Gorišnico, ki je bila odigrana v Mariboru. Jaz sem igral za Ptujčane. Srečanje proti mojemu nekdanjemu klubu smo sicer izgubili. V spominu pa mi je ostalo skandiranje 'Dejan, vrni se' od navijačev Gorišnice. Tega enostavno ne moreš kar tako pozabiti.«
Ali boste ostali povezani z rokometom?
»Bom. Ne bom noben trener, ampak imam ambicije kot sodnik. Z bratom Igorjem že sedaj deliva pravico. Kot sem imel ambicije, da zaigram v 1. slovenski moški rokometni ligi, tako jih imam na sodniški poti in želim soditi na tekmah najvišjega slovenskega ranga.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Ivančič je sklenil športno in se podal na sodniško pot.
petek • 14. junija 2013
Šport
Štajerski	13
Šport invalidov
Poli maraton -priložnost za kolesarje na ročni pogon
Na jutrišnjem, 11. poli maratonu na Ptuju bo sodelovalo tudi osem kolesarjev invalidov na posebnih kolesih na ročni pogon. Na maratonu bodo nastopili kot predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije.
Kolesarjenje z ročnimi kolesi ni le rekreacija, ampak tudi aktiven šport, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tako med invalidi kot ostalimi privrženci kolesarjenja. Posebej primerno je za osebe s poškodbami nog, torej tudi za paraplegike, tetraplegike ... Treba pa je poudariti, da ročno kolo ni invalidski voziček, saj je z njim možno dosegati višje hitrosti. Vzpostavlja most med invalidi in drugimi športniki. Zato ni slučaj, da se je Društvo za šport invalidov MOST Ptuj odločilo podpreti projekt »1 km - 1 evro« enega od udeležencev invalidov na ptujskem Poli maratonu, Primoža Jeraliča. Primož je bil vse do 21. leta starosti odličen atlet, dosegel je nekatere rekorde, ki so ostali veljavni še do danes. Žal pa je pri 24 letih po poškodbi na smučišču ostal paraplegik in življenje se
mu je popolnoma spremenilo. Ko je življenje paraplegika sprejel kot dejstvo, je nadaljeval s športom, saj kot sam pravi, je šport njegova droga. Je odličen košarkar, v zadnjih dveh sezonah pa je njegov stalni spremljevalec ročno kolo. Prevozil je že 4500 km in z vsakim prevoženim kilometrom je bližje cilju: nakupu novega, sodobnega ročnega kolesa, ki bi ga morda »odpeljal« celo na paraolimpijske igre v Rio 2016. Primož dodatna sredstva zbira še preko prodaje posebnih majic, zato se iskreno zahvaljuje organizatorjem Poli maratona na Ptuju, da so mu s pomočjo Društva za šport invalidov MOST Ptuj omogočili prodajo le-teh na osrednjem prizorišču ptujske tržnice. Prav tako se zahvaljuje vsem, ki se bodo odločili za njihov nakup.
Vseh osem kolesarjev invalidov, med katerimi bo tudi najuspešnejši slovenski smučar invalid Gal Jakič, vabi Ptujčane in okoličane, da jih pridejo bodrit tako na startu kot na cilju in na ta način podprejo tudi projekt »1 km - 1 evro«.
Silva Razlag
Foto: arhiv PJ
Primož Jeralič (v ospredju) pred startom
Kolesarstvo • Mlajši mladinci
Nejc Rogina državni prvak v kronometru
V petek, 7. 6., je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v kronometru. Za naslov državnega prvaka v vožnji na čas so pedale vrteli kolesarji in kolesarke v kategorijah članov, U-23, starejših in mlajših mladincev. V obeh mladinskih kategorijah so nase opozorili tudi člani Perutnine Ptuj, odlično formo je potrdil predvsem Nejc Rogina, ki se je okitil s prestižnim naslovom državnega prvaka v kronometru za sezono 2013.
Za ptujski kolesarski klub so v kategoriji mlajših mladincev tekmovali Nejc Rogina, Tim Roškar in Luka Kramber-ger. Na tekmi se zberejo najboljši tekmovalci v vožnji na čas, zmagovalec pa obleče majico državnega prvaka. To je s
Foto: Marjan Kelner
Novi državni prvak med mlajšimi mladinci: Nejc Rogina (KK PP)
sijajno vožnjo uspelo kolesarju Nejc je s sijajno vožnjo pokazal Perutnine Ptuj Nejcu Rogini. svojo premoč v tej disciplini,
saj je drugouvrščenega tekmovalca premagal za skoraj minuto. Zanj je to že četrta zmaga v tej sezoni, a ta šteje največ. Zelo dobro je s progo opravil tudi Tim Roškar, ki je kot novinec v tej kategoriji osvojil 7. mesto. Rezultati so velika spodbuda vsem fantom pred bližajočim se vrhuncem sezone.
Pri mladincih so za ptujsko ekipo nastopili Matic Širec, Alen Plajnšek, Mitja Mohor-ko in Manuel Bedenik. V tej kategoriji imajo tekmovalci že specialno opremo za kronome-ter in posebno kolo. Na 18 km dolgi progi se je od Ptujčanov najbolje odrezal Matic Širec, ki je osvojil 8. mesto, Alen Plajnšek pa je bil 13.
tp
Kegljanje • Borbene igre
Naslov si je prislužila ekipa Podlehnik I,
Po štirih odigranih krogih je bilo izvedeno še zaključno tekmovanje za naslov prvaka v borbenih igrah. Tekmovanje je bilo od začetka zelo zanimivo, saj je veliko ekip računalo na naslov prvaka. Temu primerno je bilo vzdušje na kegljišču Mestnega stadiona na Ptuju. Ekipa MU Ptuj, ki je lani osvojila naslov prvaka, se je letos borila za tretje mesto. To jim je tudi uspelo, saj so za osem podrtih kegljev premagali ekipo Drav-ce II. Kegljači Podlehnika so že od začetka ciljali visoko in
Rezultati:
ZA 1. MESTO: Podlehnik I. (Janez Trafela, Bojan Krušič, Janez in Milan Podgoršek) - Dravca I. (Marina Kramberger, Marija Kozo-derc, Selena Bombek, Maja Pavlič) 361:341;
ZA 3. MESTO: DU Ptuj (Miro Moran, Ivanka Plajnšek, Martin Čeh, Jože Bračič) - Dravca II. (Nevenka Kolar, Melita Krušič, Mitja Kramberger, Miro Haladea) 328:320
Udeleženci zaključnih tekem
to vlogo favorita so opravičili tudi v velikem finalu. Premagali so ekipo Dravce I. ter tako
ponovili predlanski uspeh. Vsekakor pa velja omeniti dobro vzdušje skozi vso tekmo-
vanje, kakor tudi na samem zaključku.
Danilo Klajnšek
Jadranje • Match Race Ptujčanka 2013
V dvobojevanju najboljši LPKF
V soboto, 8. junija, so na Ptujskem jezeru uradno pričeli letošnjo poletno sezono, ki bo prepletena z zabavnimi in športnimi prireditvami. Iz športnega zornega kota se je spomladi že odvilo nekaj tekmovanj, tokrat pa so soorga-nizatorji Ptujčanke (BD Ranca Ptuj, JŠD Felnar in Euronautic Yacht Club) prvič pripravili t. i. tekmovanje Match Race Ptuj-
čanka 2013.
Udeleženci so se pomerili v atraktivnem jadralnem dvo-bojevanju, ki je potekalo na jadrnicah J - 24. Gre za jadrnico dolžine 7,32 metra, ki je primerna za dve do pet oseb, v njeni osnovni opremi so glavno jadro, flok in špinaker. Na prvo dvobojevanje se je prijavilo pet ekip: LPKF, Mladi ran-carji, Felnar, Tenzor in Divjaki. Po prvotnem planu so organizatorji nameravali izpeljati tekmovanje po sistemu »vsak pro-
ti vsakomur«, a so zaradi pomanjkanja vetra izvedli le šest dvobojevanj, na osnovi katerih so dobili vrstni red. Zmagovalci so postali LPKF s skiperjem Boštjanom Podobnikom, ki so zmagali v vseh treh dvobo-jevanjih. Vse ostale posadke so imele podobne rezultate, tako da so jim organizatorji pripisali 2. mesto.
Jadralno dvobojevanje je potekalo v bližini pomola pri ptujski Ranci in je bilo zelo atraktivno tudi za gledalce. Tekmovalci so se tudi tokrat izkazali s svojimi veščinami jadranja, ob tem pa so se tudi dobro zabavali. Predsednik BD Ranca Emil Mesarič ocenjuje: »Prireditev je dobro uspela, jadralci so to dvobojevanje odlično sprejeli. Spremljali smo kvalitetno jadranje, v prihodnjih letih pa si želimo, da se Match Race Ptujčanka še dopolni z večjim številom ekip.«
Naslednji zanimiv športni dogodek na Ptujskem morju se bo zgodil 21. in 22. junija, ko bo tam potekal turnir v nogometu na mivki.
David Breznik
Karting • Državno in pokalno prvenstvo
AMD Hajdina tretje
V italijanskem Čedadu je potekala četrta dirka za državno in pokalno prvenstvu v kartin-gu, na kateri je v šestih kategorijah nastopilo 46 tekmovalcev in tekmovalk. V tekmovanju za državno prvenstvo je v R-5 Rotax Max ponovno slavil Vid Pšajd v pokalnem tekmovanju pa je zasedel 2. mesto za tekmovalcem s švedsko licenco. Vid je imel tudi nesrečo, ker sta v njegovem razredu nastopila samo dva tekmovalca, zato s svojim prvim mestom ni mogel prinesti točk v skupnem seštevku društev. V R-6 Rotax DD2 sta iz našega območja nastopila dva tekmovalca, in sicer Primož Matelič (AMD Hajdina), ki je v dirki za državno prvenstvo osvojil 2. mesto z enakim številom točk kot prvi Klemen Prešern, v dirki za pokalno prvenstvo pa je bil tretji. V tej konkurenci je nastopil tudi Domen Kerman (AMD Ptuj), ki je v tekmovanju za državno prvenstvo osvojil 3. mesto, v pokalnem tekmovanju pa je bil četrti. V razredu R-7 KZ2
sta nastopila dva voznika AMD Hajdina, in sicer Maks Mlakar in Jan Skledar. Prvi je bil v tekmovanju za državno prvenstvo 3., v pokalnem pa 4., drugi pa 7. v tekmovanju za državno prvenstvo in 8. v pokalnem tekmovanju.
V skupnem seštevku društev je prvo mesto pripadlo AMD Šlander, ki je zbralo 80 točk, AMD Hajdina je bilo tretje s 34 točkami, AMD Ptuj pa osmo s 14 zbranimi točkami.
Danilo Klajnšek
Vid Pšajd (AMD Hajdina)
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 11. junija 2013
Nogomet • Marcel Rojko, NŠ Drava Ptuj
Večina selekcij je zadovoljila pričakovanja
Na marčevski redni skupščini ŠD Nogometna šola Drava Ptuj je bil s soglasno odločitvijo za predsednika izvoljen Marcel Rojko, ki je na tem mestu zamenjal Aleša Lucija. Osnovni cilj je dobro delovanje vseh selekcij, ki so vključene v NŠ Poli Drava Ptuj in napredovanje ptujske članske ekipe iz Super lige v 3. ligo - vzhod. Ptujčani so že krog pred koncem tekmovanja z veliko prednostjo prvaki Super lige, a jih v naslednjih 14 dneh čakajo še štiri zelo pomembne tekme: zadnja prvenstvena proti Stojncem, finale Pokala MnZ Ptuj proti novemu prvoligašu Zavrču in kvalifikacijski tekmi za napredovanje v 3. ligo vzhod. Pred odločilno serijo smo se pogovarjali z aktualnim predsednikom Marcelom Rojkom, ki je razkril tudi nekaj načrtov ob osemdesetletnici ptujskega nogometnega kluba.
Članska ekipa je do sedaj v Super ligi opravila svoje delo v glavnem po načrtu in pričakovanjih. Kako bi ocenili igre in rezultate članske ekipe?
M. Rojko: »Ekipa je skozi
Foto: Črtomir Goznik
Marcel Rojko, NŠ Poli Drava Ptuj
celotno sezono igrala na zelo visokem nivoju in z všečno igro praviloma nadigrala tekmece. Bile so tudi slabše tekme, vendar je strokovni štab poskrbel, da je ekipa ponovno prikazala odlično predstavo in ohranila neporaženost vse do zadnjega kroga.«
Prvi začrtan cilj - prvo mesto v Super ligi - je dosežen. Na kakšen način ste ga dosegli?
M. Rojko: »Predvsem s trdim
delom, pripadnostjo klubu in ekipnim duhom.«
Kakšno je vzdušje v članski ekipi?
M. Rojko: »Predvsem v pričakovanju zaključnih dveh kvalifikacijskih tekem, torej še vedno delovno.«
Kaj pričakujete od zadnjih štirih tekem sezone?
M. Rojko: »Vsekakor si želimo zmagati na vsaki tekmi, ki jo odigramo. Na koncu je najpomembnejše, da se uvrstimo
v 3. ligo vzhod in Ptuju vrnemo vsaj delček tistega, kar je v nogometnem smislu že imel v preteklosti.«
Kakšno je splošno stanje v ŠD NŠ Drava Ptuj?
M. Rojko: »Stabilno, vendar z grenkim priokusom počasnega vključevanja lokalnega gospodarstva v našo zgodbo.«
Kako ste zadovoljni z delom v mlajših selekcijah in z njihovimi doseženimi rezultati v sezoni 2012/13?
M. Rojko: »Večina selekcij je zadovoljila pričakovanja, vendar se ne smemo zadovoljiti s trenutnimi rezultati. Jasno je, da je glavni cilj, da se ekipi U-16 in U-18 čim prej uvrstita v 1. SML in SKL.«
Letos je poseben jubilej, 80-letnica Drave. Pripravljate ob tej obletnici kaj posebnega?
M. Rojko: »V polnem teku je priprava zbornika, ki bo predstavil klub od nastanka do danes. Sledila bo njegova predstavitev in še kakšna prireditev, ki pa naj bo za zdaj skrivnost.«
David Breznik
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Domžale 1:0, IB Interblock -Krka 2:5, Šampion - NOGA Triglav 1:3, Mura 05 - Celje 2:5, Jadran Dekani - Rudar Velenje 0:2, Olim-pija - Gummi Miral Jarenina 1:0, Koper - Bravo Publikum 4:1
1.	HIT GORICA 28 21 2 5 87:26 65
2.	MARIBOR 28 20 4 4 78:35 54
3.	KOPER 29 19 4 6 99:32 61
4.	OLIMPIJA 29 18 6 5 64:27 60
5.	DOMŽALE 29 15 4 10 56:36 49
6.	KRKA	29 16 1 12 56:55 49
7.	NOGA TRIGLAV 28 12 2 14 54:49 38
8.	IB INRERBLOCK 29 10 6 13 62:62 36
9.	BRAVO PUBLIK. 29 10 5 14 39:57 35
10.	ALUMINIJ 28 8 8 12 39:50 32
11.	CELJE 29 9 5 15 43:58 32
12.	RUDAR VELENJE29 9 4 16 39:55 31
13.	JADRAN DEKANI 29 9 4 16 39:63 31
14.	MURA 05 29 10 1 18 38:83 31
15.	ŠAMPION 29 7 2 20 39:76 23
16.	G. M. JARENINA 29 6 4 19 33:100 22 ALUMINIJ - DOMŽALE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Petek (81.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence,
Dvoršak - Špehar, Cafuta, Pla-ninšek (Vindiš), Ž. Špehonja (Pod-brežnik), Damše. Vrbanec, Petek, Gerečnik (Kajtna), Ahec. Trener: Bojan Špehonja.
ALUMINIJ - DOMŽALE 1:4 (1;3) STRELCI: 0:1 Repas (15.), 1:1 Petek (32.), 1:2 Kumer (33.), 1:3 Taneski (35.), 1:4 Ožbolt (58.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Mu-haremi (Stopajnik), Brodnjak (Klanjšek), Zorec, Lončarič, Knez (Krajnc), Dobaj (Gale), Bela, Novak, Rogina (Hreljič), Petek. Trener: Tomislav Grbavac.
LIGA U -14
REZULTATI 29. KROGA: NS Poli Drava - Aluminij 3:2, Maribor - Železničar 20:0, Krško - Žalec 7:1, Pobrežje - Mura 05 0:0, Sampion
-	Farmtech Veržej 3:2, Ljutomer -Kovinar Tezno 1:1, Rudar Velenje
-	Celje 0:2, Nissan Ferk Jarenina
-	NŠ R. Koren Dravograd 0:0
1.	MARIBOR	29 26 2	1 201:10	80
2.	ALUMINIJ	29 23 5	1 129:25	74
3.	KRŠKO	29 20 4	5 97:36	64
4.	CELJE	29 19 3	7 122:38	60
5.	MURA 05	29 18 3	8 82:25	57
6.	RUDAR VELENJE	29 17 2	10 103:35	53
7.	NŠ POLI DRAVA	29 16 3	10 57:49	51
8.	ŠAMPION	29 14 4	11 78:57	46
9.	FARM. VERŽEJ	29 12 5	12 41:53	41
10.	POBREŽJE 29 9 6 14 41:53 33
11.	DRAVOGRAD 29 10 3 16 44:56 33
12.	FERK JARENINA 29 6 8 15 36:51 26
13.ŽALEC	29 5 1 23 32:114 16
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z lokalnega derbija v konkurenci U-14 med ekipama NS Poli Drava in Aluminijem, ki so ga z rezultatom 3:2 dobili prvi.
14.	KOVINAR TEZNO 29 3 5 21 21:133 14
15.	LJUTOMER 29 3 4 22 28:185 13
16.	ŽELEZNIČAR 20 0 4 25 15:206 4
NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 3:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Cesar (15.), 2:0 Vaj-da (21.), 2:1 Krivec (43.), 3:1 Vajda (58.), 3:2 Petrovič (61. iz 11-m) NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Ba-
1. SKL
ranšič, Brumen, Zemljarič, Majcen, Murko, Mesarič, Kramberger, Vajda (Tkalec), A. Pivko (Pihler), Cesar.
ALUMINIJ: Ponudič, Bohak, Hliš (Perger), Pšajd (Jesenek), Munda, Kaisesberger (J. Elšnik). T. Elšnik, Bračič (Saboti), Krivec, Petrovič, Milič.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Domžale 1:4, Jadran Dekani - Rudar Velenje 3:1, Koper - Bravo Publikum 2:0, Mura 05 - Celje 1:2, Šampion - NOGA Triglav 2:3, IB Interblock - Krka 2:3, Olimpija -Nissan Ferk Jarenina 9:0, HIT Gorica - Maribor 2:1. 30. krog: Nissan Ferk Jarenina - HIT Gorica 0:2
1. DOMŽALE	29 23	4	2	85:21	73
2. KOPER	29 22	5	2	61:17	71
3. HIT GORICA	30 20	2	8	73:28	62
4. MARIBOR	29 16	6	7	54:21	54
5. IB INTERBLOCK	29 15	6	8	66:40	51
6. BRAVO PUBLIK.	29 16	2	11	43:32	50
7. NOGA TRIGLAV	28 13	6	9	47:41	45
8. CELJE	29 11	6	12	47:43	39
9. RUDAR VELENJE 29 11		4	14	35:45	37
10. OLIMPIJA	29 10	7	12	42:34	37
11. KRKA	29 12	0	17	44:58	36
12. ALUMINIJ	28 9	6	13	40:42	33
13. ŠAMPION	29 7	7	15	37:53	28
14. JADRAN DEKANI 29 7		6	16	30:60	27
15. FERK JARENINA 30 4		0	26 23:104		12
16. MURA 05	29 2	1	26 13:102		7
Nogomet • Aluminij, U-11
Zagrebški Dinamo prvi, Aluminij deseti
Mladi nogometaši Aluminija selekcije U-11 so minuli konec tedna nastopili na močnem nogometnem turnirju Ljubljana Open, na katerem je nastopilo 12 ekip. Mladi nogometaši Aluminija so si vstopnico za finalni turnir priigrali v Ivančni Gorici. Od slovenskih ekip sta nastopili še ekipi Olimpije in Brava Publikuma, iz tujine pa Dinamo Zagreb, Sturm Graz, Rijeka, Žilina, MTK Budimpešta, Bol-ton Anglija, FC Groningen, Rapid Dunaj in Crvena zvezda Beograd. Turnir je imel zaradi nastopa uveljavljenih evropskih ekip veliko medijsko podporo.
Samo tekmovanje je bilo zelo naporno, saj je potekalo tri dni. Tako so se nogometaši, strokovno vodstvo in starši vsak dan vozili v Ljubljano, ker je zaključek potekal v Stožicah. Žreb je bil za Kidri-čane neusmiljen, saj jim je namenil zelo močno skupino, v kateri je bil tudi kasnejši zmagovalec turnirja, zagrebški Dinamo (drugič zapored, skupaj
tretjič). V prvi tekmi je Aluminij izgubil z angleškim Boltonom (0:1), nato so bili uspešnejši kasnejši prvaki iz Zagreba (0:3), v tretji tekmi pa jih je premagal še madžarski MTK z rezultatom 1:3 (zadetek za Aluminij je dosegel Aljaž Kovačič). Nogometaši Aluminija so nadaljevali v play-outu, kjer so premagali Bravo Publikum (6:3, zadetke so dosegli Luka Mesarič - 3, Staš Petrovič, Šefik Muharemi in Aljoša Kirbiš). V naslednjih dveh tekmah sta bili od Aluminija boljši dve avstrijski ekipi, Rapid (0:5) in Sturm (0:3). Tako so Kidričani osvojili končno 10. mesto.
»To je bil zelo kakovosten turnir in vesel sem, da smo bili del tega spektakla. Mojim nogometašem lahko samo čestitam za prikazano, saj je bil sam turnir zaradi vsakodnevnih voženj izjemno naporen,« je dejal trener Dejan Žolek.
Aluminij U-11: Žiga Miličič, Gašper Polegek, Nik Očko, Aljaž Džankič, Žan Mlakar, Jure Svenšek, Staš Petkovič, Domen Štorek, Aljaž Kočevar, Šefik Muharemi, Luka Mesarič, Aljoša Kirbiš, Dominik Kolar, Žiga Gašpar, Nik Erhatič, Žan Jevšenak, Vita Žolek, Jure Puhman, Matic Kodrič. Trener: Dejan Žolek.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • 3. SNL vzhod
PARI 26. KROGA - PETEK 17.30: Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah; SOBOTA 17.30: Farmtech Veržej - Avto Rajh Ljutomer, Čarda Martjanci - Zreče, Malečnik - Grad, Rakičan - Agroservis Beltinci, Odranci - Koroška Dravograd, Tromejnik G Sukič - AHA EMMI Bistrica
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 27. KROGA - SOBOTA 17.00: Hajdina - Središče, Carrera Optyl Ormož - 1 A avto Gerečja vas, Bukovci - Podvinci Betonarna Kuhar, NŠ Drava - Stojnci
1. LIGA MNZ PTUJ
PARI 22. KROGA - SOBOTA 15.00: Podvinci DS Galun - Markovci; SOBOTA 17.00: Dornava - Lovrenc, Skorba - Gorišnica, Majšperk -Videm, Tržec - Apače
VETERANI 35
PARA 22.KROGA dem
PETEK 18.00: Boč - Dornava, Polskava - Vi-
V	Kidričevem 4. mednarodni turnir mlajših kategorij
Ta vikend bo na igriščih NK Aluminij zelo živahno, saj domači klub organizira veliki nogometni turnir za mlajše selekcije. Najprej bodo v soboto, 15. 6., na igrišča stopili nogometaši v kategorijah U-7, U-9, U-11 in U-13. Tekmovanje se bo pričelo ob 10.00. Ob isti uri se bo v nedeljo, 16. 6., pričelo še tekmovanje v kategorijah U-6, U-8, U-10 in U-12. Organizatorji so že ogromno postorili in se potrudili, da bodo imeli mladi nogometaši odlične pogoje za igranje. Tudi tokrat bo imel turnir mednarodni pridih, saj bodo nastopili klubi iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in BiH. Kljub temu da ne bo padel rekord po številu nastopajočih ekip (lani jih je bilo 88), se bo splačalo prebiti nekaj časa ob nogometnih zelenicah in spremljati nogometno mladost, saj bodo med njimi zagotovo tudi bodoči vrhunski igralci.
Mali nogomet • Liga ŠD As
PARI 6. KROGA - PETEK; 20.00: ŠD AS - KTED Koranti Demoni, 20.20: FC Optimisti - UŠR Višnjica,21.10: ŠD Majski Vrh - KMN Majolka, 21.45: ŠD AS Evroavto - Mix Team. PARI 7. KROGA: 22.20: KMN Majolka - UŠR Višnjica, 22.55: ŠD Majski Vrh - Mix Team, 23.30: ŠD AS Evroavto - ŠD AS, 00.05 KMN Draženci - Joe Fer-nandes.
NOČNI TURNIR VETERANOV V APAČAH
ŠD Apače bo v petek, 14. 6., pripravilo nočni veteranski turnir v malem nogomet. Začetek turnirja bo ob 19.00.
Tenis • Na Ptuju državno člansko prvenstvo
Letošnje člansko državno prvenstvo v obeh konkurencah, moški in ženski, bo od 17. do 23. 6. potekalo na Ptuju. Za domači TK Terme Ptuj bo organizacija tako velikega tekmovanja zahteven projekt, a je v preteklosti že dokazal, da so kos tudi največjim izzivom.
V	nedeljo v Ljutomeru kasaške dirke
Nedeljske kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu bodo v znamenju spomina na preminule odlične tekmovalce KK Ljutomer - Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča. Makoterjeva spominska dirka bo za 3- do 14-letne kasače na 1600 metrov dolgi stezi, Han-žekovičeva pa za 3- do 4-letne slovenske žrebce in kastrate na 2140 metrov dolgi stezi. V osmih dirkah se bo pomerilo okoli 60 kasačev iz vseh slovenskih klubov.
DK, UK, NŠ
Tenis • DP U-16
Tretje mesto za Ano Šterman in Ivo Gabor
Na državnem prvenstvu v tenisu za dekleta do 16 let v Radomljah sta v konkurenci dvojic 3. mesto
osvojili Ana Šterman (TS Ljutomer) iz Banovcev in Iva Gabor iz Kroga v Prekmurju. Ana in Iva sta zmagovali vse do polfinala, kjer sta s 5:7 in 1:6 izgubili proti prvima nosilkama, Niki Kozar (TR Kranj) in Zali Dovnik (ŽTK Maribor), kasnejšima državnima prvakinjama.
NŠ
Iva Gabor in Ana Šterman
Foto: NS
petek m 14. junija 2Q13
Šport, šport mladih, rekreacija
Štajerski	15
Nogomet • Mladinci
Hajdina prvak MNZ Ptuj
HAJDINA - PODVINCI DS GALUN 3:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (3.), 1:1 Ka-isersberger (23. z 11 m), 2:1 Leto-nja (45.), 3:1 Vrečar (81.)
NK HAJDINA: Pšajd, Feguš, Ti-kvič, Gojkošek, Šori (od 28. Štum-berger), Abraham, Vrečar, Kaisers-berger, Metličar, Letonja (od 54. Nahberger), Peklič. Trener: Damjan Metličar
NK PODVINCI: Fras, Krajnc, Pu-kšič, Polanec, Novak (od 77. Bera-nič), Orovič, Majcen (od 82. Štebih), Svenšek, Osterc, Arnuga, Krajnc. Trener: Aleš Požegar
Nogometaši Hajdine so v sezoni 2012/13 postali mladinski pr-
vaki MNZ Ptuj! V zahodni skupini so osvojili prvo mesto pred ekipo Aluminija in Boča ter si s tem izborili dodatni finalni tekmi s prvakom vzhodne skupine - Podvinčani. Ti so na prvi tekmi na Ptuju slavili 2:4 in imeli pred povratno tekmo lepo prednost. A Hajdinčani so zmogli dovolj znanja in energije, da so v povratnem srečanju na Hajdini zmagali z rezultatom 3:1, kar jim je zaradi doseženega zadetka več v gosteh prineslo naslov prvaka v mladinski kategoriji MNZ Ptuj. Po tekmi smo videli nepopisno veselje mladih igralcev iz Hajdine, ki so si s tem priigrali možnost nastopanja v 2. SML - vzhod.
Danilo Klajnšek
Prvaki MNZ Ptuj v mladinski konkurenci - ekipa Hajdine
Nogomet • Turnir U-11
Dravaši zmagali v Soboti
Nogometaši Nogometne šole Poli Drava Ptuj, selekcija U-11, so se prejšnjo nedeljo izkazali na mednarodnem turnirju v Murski Soboti.
V	skupinskem delu so igrali proti ekipam FK Kruševac, NK Tabor, NK Ahha Emi Bistrica ter NK Vis Bistrica. Brez poraza so osvojili 2. mesto in se prebili v nadaljevanje turnirja.
V	četrtfinalu so se Dravi zoperstavili vrstniki iz Banjaluke, a so jih Ptuj-čani premagali z rezultatom 1:0. V polfinalu so se pomerili z domačo Muro in jo v dokaj izenačeni tekmi ugnali z 2:0. Sledil je veliki finale,
v katerem sose igralci NŠ Poli Drava Ptuj merili z vrstniki iz ekipe Hit Gorica. Ptujčani so pod vodstvom trenerja Draga Preloga nastopili odločno in nadigrali tekmece iz Primorske ter zmagali z 2:0.
Ptujska ekipa je bila obenem najučinkovitejša na turnirju (12 zadetkov), na drugi strani pa je na vseh tekmah skupaj prejela le en zadetek. Z zmago so dokazali, da ima Drava zelo perspektivne igralce in da se z njimi na treningih tudi dobro ter strokovno dela.
David Breznik
V zgornji vrsti stojijo: Rene Vidovič, Luka Matjašič, Jaša Bojnec, Miha Magdič, Simon Rogina, Drago Prelog, v spodnji vrsti pa Matevž Bezjak, Luka Pihler, Jure Pihler, Nik Pavalec.
Mali nogomet • Liga ŠD As
Liga ŠD As
REZULTATI 6. KROGA: SD AS
- KMN Draženci 0:1, UŠR Višnji-ca - ŠD AS Evroavto 0:3, KTED Korantov demoni - ŠD Majski Vrh 0:5, Mix team - FC Optimisti 0:1, Joe Fernandes - KMN Majolka 2:5. 7.KROG: KMN Draženci - KTED Korantov demoni 3:3, FC Optimisti -Joe Fernandez 4:0
1. AS EVROAVTO 4	4	G	G	24:4	12
2. FC OPTIMISTI 5	3	1	1	17:15	1G
3. KMN MAJOLKA 4	3	G	1	18:4	g
4. ŠD MAJSKI VRJ 4	2	G	2	13:7	B
5. MIX TEAM 3	2	G	1	8:B	B
B. UŠR VIŠNJICA 3	1	1	1	7:9	4
7. KTED KORANTI 5	1	1	3	15:21	4
8. KMN DRAŽENCI 5	1	1	3	11:18	4
9. JOE FERMAMD. 5	1	G	4	7:17	3
m ŠD AS 4	G	G	4	2:14	G
Nogomet • MNZ Ptuj, veterani 40+
Veterani NK Ormož drugič zapored prvaki
S tekmo 18. kroga med Ormožem in Gorišnico se je končala sezona 2012/13 v veteranski ligi MNZ Ptuj veterani nad 40 let. Ormožani so tekmece ugnali s 3:0 (1:0; strelci: Boris Prapotnik 27., Branko Školiber 65., Zvonko Gašparič 69.).
V ligi je sodelovalo 10 ekip s področja MNZ Ptuj, ki so odigrale tekme po dvokrožnem sistemu. Lani je Ormožanom za naslov prvaka zadostovalo 34 točk, letos so jih zbrali kar 45. To je sedem več od drugo-uvrščenega Pragerskega in 11 več od tretjeuvrščene Spodnje Polskave. Ekipa je ostala nepo-ražena na kar 16 zaporednih tekmah, šele v 17. krogu je klonila v gosteh v Podvincih z 1:4. Skupaj so Ormožani zmagali 14-krat, trikrat remizirali in doživeli le en poraz (gol razlika 51:13). Ekipa sicer rekreacijsko trenira dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih, na malem igrišču v športnem parku Mestna graba. Najstarejši član
Ekipa Ormoža je v veteranski ligi MNZ Ptuj v kategoriji 40+ osvojila 1. mesto.
ekipe je Vule Nikolič (1954), najmlajši Boris Prapotnik Copan (1977). V povprečju ekipa šteje 47 let. Za veterane NK Ormož so igrali: Vule Nikolič, Rudi Habjanič, Franc Bombek, Danilo Hlebec, Miran Senčar,
Stanko Ivanuša, Jože Magdič, Jože Podplatnik, Jani Hajdari, Franc Srša, Tomi Komperšak, Miran Tušek, Zvonko Gašparič, Robert Jaušovec, Branko Školi-ber, Jože Rob, Marjan Magdič, Dušan Zadravec, Matej Hlebec,
Boris Prapotnik, Miran Mlina-rič, Miran Lah, Bojan Novak, Dragan Pintarič, Boris Rodi, Alojz Škorjanec, Ljubo Hrga, Dušan Husel, Miran Kuharič, Branko Dornik.
UK
Strelstvo m 4. krog MK Interlige s pištolo - 50m
Trojna zmaga za B. Simoniča, Vento in Moleha
Pretekli konec tedna je na malokalibrskem strelišču v Postojni v organizaciji SD IX. korpusa Piran potekal 4. turnir MK Interlige v streljanju s pištolo proste izbire na 50 m.
Ta je znova postregel z visokimi rezultati, glavno vlogo med posamezniki pa so odigrali trije spodnjepodravski strelci. Jubilejno, 10. posamično zmago v ligi je slavil Ptujčan Boštjan Simonič, ki nastopa za miklavško SD Jožeta Keren-čiča, in z odmevnim dosežkom 558 krogov izenačil 3. najvišji rezultat v 5-letni zgodovini lige. Trikratni prvak lige (v letih 2008, 2011 in 2012) se je z zmago zavihtel na skupno 2. mesto med posamezniki in se s 97 točkami približal vodeče-mu Ormožanu Kevinu Venti le na 7 točk razlike. Slednji v letošnji sezoni še naprej nadaljuje zelo konstantne in prepričljive predstave s povprečjem dobrih 549 krogov na tekmo. V Postojni je s 554 krogi za nameček dosegel še svoj letošnji rekord. S tretjo uvrstitvijo na stopničke za zmagovalce ostaja Venta še naprej v skupnem vodstvu s 104 točkami. Svoj letošnji osebni rekord je
Foto: Simeon Gönc
Ormoški strelec Kevin Venta ostaja pred zaključkom Interlige še naprej v vodstvu, sledita mu Boštjan Simonič in Simon Bučan, v ozadju Ludvik Pšajd.
dosegel tudi juršinski strelec Mirko Moleh, ki se je - kot najprijetnejše presenečenje turnirja - s 546 krogi uvrstil na 3. mesto in le za las, z enakim rezultatom, ugnal favorizirane-ga Škofjeločana Simona Bu-čana, tretjeuvrščenega v skupnem seštevku. Med prvo pet-najsterico posameznikov sta se uvrstila tudi Ludvik Pšajd (Juršinci) in Simon Simonič (Miklavž).
V ekipni razvrstitvi so strelci Kopačevine iz Škofje Loke s 1610 krogi zanesljivo slavili. Prijetno presenečenje so pripravili juršinski strelci, ki so se z ekipnim rekordom 1591 krogov uvrstili na odlično 2. mesto. V skupnem seštevku zasedajo 5. mesto, vendar so zaostanek za miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča pred zadnjim turnirjem zmanjšali na vsega 3 točke. Slednja v Postojni zaradi
odsotnega Aleksandra Cigla-		
riča ni blestela, saj je s		157S
krogi dosegla najmanj v sezoni		
in se uvrstila na 5. mesto.		
Rezultati ekipno:		
1 Kopačevina Škofja L. Trata	1B1G	4g
2. Juršinci I	15g1	3B
3. Grosuplje	158g	4B
4. Dušan Poženel Rečica	1585	4g
5. Jože Kerenčič Miklavž	1578	3g
6. First	152g	28
7. IX. korpusa Piran	1448	1B
8. Moris Kočevska Reka	1443	17
9. Region Sud AUT	1G41	2G
10. Juršinci II	G	13
Rezultati posamezno:		
1 Boštjan Simonič, JKM	558	97 (2.)
2. Kevin Venta, KOR	554	1M (1.)
3. Mirko Moleh, JU	54B	47 (15.)
4. Simon Bučan, KŠL	54B	94 (3.)
5. Emerik Hodžic, PIR	538	B3 (9.)
6. Rok Ivanc, GRO	537	83 (5.)
7. Peter Tkalec, DPR	53B	92 (4.)
12. Ludvik Pšajd, JUR	52g	58 (11.)
14. Simon Simonič, JKM	525	52 (13.)
17. Rok Pučko, JUR	51B	38 (17.)
23. Miran Miholič, JKM	4g5	2G (21.)
26. Milan Stražišar, FIR	482	4 (27.)
25. Ivan Druzovič, JUR	G	1 (29.)
28. David Kekec, JUR	G	G (33.)
29. Gregor Vesenjak, JUR	G	G (34.)
Simeon Gönc		
Strelstvo • Tekmovanje ob prazniku občine Kidričevo
Strelci praznovali tekmovalno
Strelsko društvo Kidričevo je v petek in soboto, 7. in 8. 6., pripravilo dan odprtih vrat ter strelsko tekmovanje z zračnim orožjem v počastitev občinskega praznika.
V petek je potekalo tekmovanje društev upokojencev iz po-dravske regije z zračno serijsko puško, hkrati pa je bil to dan odprtih vrat. Občani Kidričevega in ostali zainteresirani so imeli prost vstop na strelišče, kjer so lahko spremljali tekmovanje, predstavljene so bile vse kategorije, v katerih tekmujejo članice in člani društva, obiskovalci pa so se lahko tudi
sami preizkusili v streljanju. Prišel je tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar
ter se preizkusil v streljanju z različnim orožjem.
V	soboto je potekalo tekmovanje z zračno standardno puško in z zračno pištolo. Tekmovanja so se zraven članov SD Kidričevo udeležili tudi strelci drugih društev iz regije - SD Ptuj, SD Kovinar Ormož, SD FLV, SD Dušana Požene-la, SD Janka Jurkoviča in SD Jožeta Kerenčiča.
V	kategoriji zračna standard puška je slavila Klavdija Pu-fič (SD FLV) s 388 krogi, drugo mesto je zasedel Vilijem Ravnikar (SD Dušana Pože-nela) s 384 krogi, 3. mesto pa je osvojil Uroš Mohorko (SD
Kidričevo), prav tako s 384 krogi.
V kategoriji zračna pištola je slavil Kevin Venta (SD Kovinar Ormož) s 385 krogi, 2.
mesto je zasedla Majda Raušl
(SD Ptuj) s 380 krogi, 3. mesto pa je po začetnih težavah s pištolo pripadlo Boštjanu Si-moniču (SD Jožeta Kerenči-ča) s 377 krogi.
RP
16 Štajerski
Nasveti
petek • 14. junija 2013
Kuharski nasveti
Češnje
Češnje so eden izmed najstarejših in najbolj priljubljenih sadežev, ki jih te dni že nabiramo na domačih drevesih, hkrati vabijo s svojo rdečo barvo in zanimivim zgledom tudi na tržnicah in v trgovini.
Zrele češnje naznanijo začetek sezone domačega sadja in tega se kot posamezniki lahko zelo veselimo. Češnje poznajo po vsej Evropi. Rdeče, rumene, črne in še marsikakšne te dni že vabijo na svojo gostijo. Češnje se uvrščajo med občutljivo sadje in niso primerne za pogosto presipavanje in dolgo skladiščenje. Pri obiranju pazimo, da nabiramo res zrele plodove, saj po obiranju ne zorijo več in ne dosegajo tipičnega okusa. Nabiramo jih s peclji vred, saj pri odstranitvi peclja izteče nekaj soka češnje in tako že takoj na začetku zgubijo na kakovosti.
Pri nakupu izbiramo sladke, okusne, čvrste, svetleče plodove, ki nimajo uvelih pecljev. Za dan ali dva jih lahko shranimo v hladilnik. Če jih imamo preveč, jih izkoščičimo ter jih shranimo v zamrzovalno skrinjo ali posušimo. Češnje brez koščic se pri zmerni temperaturi posušijo v enem do dveh dneh. Suhe češnje pridejo še kako prav pozimi, ki jih namočimo v topli vodi oziroma uporabimo za kompote ali slaščice.
Glede hranilne vrednosti so češnje cenjene zaradi sladkorjev, mineralnih snovi, zraven kalija, kalcija, magnezija in fosforja vsebujejo še nekaj železa, od vitaminov pa v češnjah najdemo precej vitamina C in nekatere vitamine iz B- k, še posebej veliko vitamina B2. Zraven tega uživanje presnih
češenj ugodno vpliva na delovanje prebavil in pospešujejo izločanje toksinov iz vsega telesa. Zraven tega je češnja vsestranska rastlina. Iz češnje-vih pecljev lahko pripravljamo tudi čaje. Češnje imajo po večini meso od svetlo rumene do rumene barve, ki je lahko sladko ali grenko, v zrelosti pa redkokdaj kislo.
Sorte češenj razlikujemo tudi po teži plodov, ki znaša od 4 grame pri najzgodnejših sortah in do 10 gramov pri poznejših sortah češenj. Zgodnje sorte imajo mehko meso in jih imenujemo srčike. Pozne sorte imajo čvrsto meso in jih imenujemo hrustavke. Tako v kuhinji mehke sorte pogosto skupaj z drugim sadjem skuhamo v manjši količini vina ali druge aromatične tekočine, ter jih pretlačimo in tako uporabimo kot sadno omako. Lahko pripravimo kislo-slano omako, ki jo ponudimo zraven mesa, in sladko, ki jo ponudimo zraven biskvitnih slaščic ali sladoleda.
Češnje še vedno najpogosteje uporabimo za pripravo slaščic, češnjevih sokov in sirupov, v kombinaciji s sadjem, ki vsebuje veliko pektina, pa iz njih pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. Vedno bolj priljubljeno pa je tudi če-šnjevo vino. Češnje pogosto ponudimo tudi s sladoledom, najbolj je, da jih najprej flambi-ramo v sladkorju in poljubnem likerju, lahko pa jih ponudimo
Foto: Črtomir Goznik
in pripravimo tudi z mesnimi jedmi, tako jih v Franciji pripravljajo z raco in drugo perutnino, v Avstriji v tem času pripravljajo češnjeve pite in zavitke. Tudi pri nas pogosto pripravimo češnjev zavitke, pite, kupe, sladke omake, biskvitne rezine, torte, pudinge, narastke in podobne jedi. Češnje se po okusu ujemajo tudi s skuto, sladko in kislo smetano in tako lahko pripravimo tudi številne sladice, ko med sabo mešamo skuto in češnje. Češnje so tudi najprimernejše sadje za kandiranje.
Zelo znana in cenjena jed je tudi češnjev puding, ki ga pripravimo tako, da namočimo 10 dekagramov belega kruha skupaj skorjo. Lahko namočimo samo skorje belega kruha. Ko se kruh zmehča, tekočino odlije-mo in ga pretlačimo skozi cedil-ko. Posebej penasto umešamo 8 dekagramov surovega masla in mu dodamo kruh. Nato dodamo en vaniljev sladkor in enega za drugim med mešanjem dodamo tri rumenjake. Posebej skuhamo 40 dekagramov češenj, ki smo jim že pred kuhanjem odstranili koščice. Kuhane odce-dimo, ohladimo in jih dodamo k masi. Preden damo češnje k masi, jih lahko odišavimo s poljubnim sadnim likerjem. Posebej stepemo tri beljake in 10 de-kagramov sladkorja v trdi sneg ter ga s kuhalnico primešamo k
masi. Model za šarkelj dobro na-mažemo z maslom, potresemo z drobtinami in vanj dodamo pripravljeno maso. V modelu surova zmes lahko sega do 3/4 modela. Nato model pokrijemo z alu folijo in ga postavimo v pekač z vročo vodo in v pečici kuhamo 35 do 40 minut. Kuhamo tako, da voda v pečici ne zavre. Kuhani puding damo na ploščo in ga prelijemo s češnjevo omako in potresemo s poljubnim lupinastim sadjem in okrasimo s smetano. Za model lahko uporabimo tudi skodelice za čaj, ki jih prav tako polnimo do 3/4 skodelice in preden maso nadevamo v skodelice, jih dobro namažemo z maslom in potre-semo z drobtinami. Tako pripravimo puding porcijsko in ga prav tako prelijemo s češnjevo omako in okrasimo s smetano. Češnjevo omako pripravimo tako, da češnjam odstranimo koščice in jih razpolovimo. V lonec prilijemo manjšo količino vode in dodamo sladkor ter kuhamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Nato dodamo češnje in jih med kuhanjem večkrat premešamo. Ko se češnje zmehčajo, jih po želji pretlačimo, po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Omako lahko po želji izboljšamo tudi z nekaj kapljicami kirscha.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mačke in steklina (2.)
Steklina se pri mačkah pojavlja v treh fazah: prodormalna faza je faza, ki se pojavi po inkuba-ciji in traja do tri dni. Pojavijo se spremembe v vedenju, nervoza, neješčnost, včasih si mačka nervozno liže mesto, kjer je bila ugriznina. Obnašanje se lahko spremeni do te mere, da je mačka, ki je bila prej agresivne narave in samosvoja in se ni hotela crkljati, sedaj nenadoma nežna in nam pusti, da jo obračamo na hrbet, božamo vsepovsod itd. Bolj pogosta je obratna pot, kjer do sedaj nežne muce postanejo agresivne in kažejo strah pred ljudmi, tudi domačimi.
Furiozna oziroma eksitacij-ska faza, kjer mačke kažejo veliko vzdražljivost in agresivnost, grizejo lahko karkoli, pojavljajo se krči, v katerih lahko žival tudi pogine.
Paralitična faza, zadnja faza bolezni, kjer nastopa pareza in paraliza mišic, zaradi tega žival ne more požirati in tako se pojavi značilna penasta slina okoli ust živali. Pojavlja se ohromelost zadnjih okončin, ki se konča s popolno ohromelostjo živali. Smrt nastopi zaradi ohromelosti mišic, ki sodelujejo pri dihanju in pride do zadušitve živali. Paralitična faza se pojavi 2 do 4 dni po pojavu prvih bolezenskih znakov.
Klinična diagnostika bolezni je zelo problematična tudi za izkušenega veterinarja, saj mu žival ne more povedati, da se je pred časom pretepala z drugo mačko. Klinični znaki bolezni pa niso specifični za steklino,
temveč so prisotni tudi pri obilju drugih bolezenskih stanj, kot npr. pri zastrupitvah, poškodbah, uremiji, močnih vnetjih ustne votline in še bi lahko našteval. Specifično zdravljenje zoper steklino ne obstaja.
Nevarnosti, da naša mačka zboli za steklino in pri tem ogrozi tudi svoje lastnike, se lahko uspešno zoperstavimo s
preventivnim cepljenjem svojih mačk. Cepljenje zoper steklino pri ljudeh je prvi izvedel Luis Pasteur davnega leta 1885, ko je uspešno cepil nekega dečka, ki ga je ugriznil pes, tako da ima cepljenje že več kot 120-le-tno tradicijo. Cepivo za mačke je enako kot za pse, ki jih že vrsto let uspešno cepimo. Cepljenje zoper steklino za pse je za-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: Emil Senear
konska obveza za lastnike psov, za muce pa je na prostovoljni bazi. Muce se prvič cepijo pri starosti treh mesecev in potem vsako leto. Zraven cepljenja je treba poskrbeti še za ustrezno terapijo zoper trakuljavost in gliste. Treba pa je vedeti, da morajo biti muce, ki jih lastniki jemljejo s seboj na potovanje, na morje in podobno, cepljene zoper steklino in zraven tega še označene z mikročipom, saj je taka zakonska obveza za vse živali, ki prehajajo državno mejo.
Mačke so živali, ki lahko živijo s svojimi lastniki v zelo tesnem stiku, rade se crkljajo, božajo, igrajo in spijo zraven svojih lastnikov. Kadar pa gredo ven, imajo pogosto zelo
Kmetijska svetovalna služba
Kaj je dobro vedeti ob nakupu plemenskega ovna in kozla?
Dobra osnovna čreda živali je eden od pogojev za uspešno rejo. Odbira plemenskih živali za osnovno čredo potrebuje veliko znanja in dela. Pri nakupu je pomembno, da izberemo dobre plemenske živali takoj ob začetku reje, dopolnjevanju črede ali pri zamenjavi plemenjaka. Nakup slabih plemenskih živali lahko v čredi pusti negativne posledice za več generacij. V ta namen poteka kontrola porekla in proizvodnje v okviru rejskih programov za uveljavljene pasme ovc in koz v Sloveniji. Nakup je možen tudi pri drugih rejcih ovc in koz, katerih tropi niso vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje, a njihove živali nimajo zabeleženih rezultatov prireje in porekla. Tako tudi ni mogoče potrditi, da so čisto-pasemske in nimajo potrjenega porekla/rodovnika.
Še tako dobre plemenske živali ne bodo dajale dobrih rezultatov, če niso zdrave. Pri nakupu je treba biti pozoren tudi na zdravstveno stanje izvornih čred in le-to je pod boljšim nadzorom pri rejcih v kontroli porekla in proizvodnje. Ker vsak nakup predstavlja določeno zdravstveno tveganje, je bolje opraviti nakup pri enem ali kvečjemu le nekaj rejcih.
Plemenski kozli
Čistopasemske plemenske kozle je možno kupiti pri rejcih koz, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje. Za vsakega prodanega kozla dobi kupec ustrezne dokumente (poreklo/rodovnik in zootehniško spričevalo).
Plemenski ovni
Čistopasemske plemenske ovne je možno kupiti na testnih postajah ali pri rejcih ovc, katerih tropi so vključeni v kontrolo porekla in proizvodnje.
Plemenski ovni iz kontroliranih tropov
Ovni iz kontroliranih tropov so lahko prav tako dobri kot plemenski ovni s testnih postaj, a niso testirani v standardnih pogojih na testni postaji, niso zdravstveno pregledani in nimajo pregledanega semena. Za vsakega prodanega ovna kupec prejme ustrezne dokumente (poreklo/rodovnik in zootehniško spričevalo). Pred nakupom plemenskega ovna priporočamo, da se seznanite z oceno plemenjakov in priporočili ob nakupu plemenjaka.
Testirani plemenski ovni s testnih oostai
Republiška komisija za odbiro, ocenjevanje in priznavanje plemenjakov vsakega plemenjaka na testni postaji razvrsti v kakovostne razrede na podlagi sledečih kriterijev: rast v času testa, ocena zunanjosti, androloški pregled semena, odsotnost kužnih bolezni ter genotip za gen PrP.
Ob kakršnemkoli znaku ali sumu kužnih bolezni ali genetskih napak so plemenjaki izločeni iz testa.
Kakovostni razredi so:
1A (najboljši) - nadpovprečen dnevni prirast tekočega povprečja skupine. Opazovane lastnosti morajo biti korektne. Delež progresivno gibljivih semenčic mora biti najmanj 70 %, delež morfološko spremenjenih semenčic je lahko do vključno 20 %.
1B - najmanj povprečen dnevni prirast tekočega povprečja skupine. Opazovane lastnosti ne smejo bistveno odstopati od zaželenih. Delež progresivno gibljivih semenčic mora biti najmanj 65 %, delež morfološko spremenjenih semenčic je lahko do vključno 20 %.
2A - povprečen dnevni prirast tekočega povprečja skupine. Posamezna opazovana lastnost ne sme izraziteje odstopati od zaželene. Delež progresivno gibljivih semenčic mora biti najmanj 65 %, delež morfološko spremenjenih semenčic je lahko do vključno 20 %.
2B - podpovprečen dnevni prirast tekočega povprečja skupine. Posamezna opazovana lastnost lahko izraziteje odstopa od zaželene. Delež progresivno gibljivih semenčic mora biti najmanj 60 %, delež morfološko spremenjenih semenčic je lahko do vključno 20 %.
3A - podpovprečni dnevni prirast tekočega povprečja skupine. Posamezna opazovana lastnost izraziteje odstopa od zaželene. Delež progresivno gibljivih semenčic mora biti najmanj 55 %, delež morfološko spremenjenih semenčic je lahko do vključno 20 %.
3B (najslabši) - vsi plemenjaki, ki ne izpolnjujejo pogojev za zgoraj navedene razrede. Plemenjaki iz tega razreda se ne smejo uporabljati za pleme in se jih izloči.
Pri mlečnih pasmah se upoštevajo tudi lastnosti mlečnosti soro-dnic.
Za trope, ki so v kontroli porekla in proizvodnje, so primerni plemenjaki kakovostnih razredov 1A, 1B in 2A. Za ostale trope pa so primerni plemenjaki kakovostnih razredov 1A, 1B, 2A, 2B in 3A. Plemenjaki kakovostnega razreda 3B niso primerni za pleme in so izločeni.
Povzeto po: www.drobnica.si Nataša Unuk, KGZ Ptuj
velik obseg gibanja, in to povsem brez lastnikovega nadzora in vednosti. V tem času lahko zaidejo v težave in so morebiti izpostavljene nevarnostim in poškodovanju od drugih živali. Ugrizne rane so pogost rezultat omenjenih srečanj. Lastniki muc, zaščitite svoje živali in s tem tudi sebe in ostale družin-
ske člane. Cepljenje muc zoper steklino je malenkost, ki nam ne vzame dosti časa in ne stane dosti denarja. Koristi in varnost za lastnike muc, ki jih cepljenje prinaša, pa so zagotovo tako velike, da cepljenje toplo priporočam.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 14. junija 2013
Zanimivosti, nasveti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Močne barve preženejo tudi največjo sivino
Viktorija Novak je doma iz Vintarovcev v občini Destrnik, po poklicu trgovinska poslovodkinja, zaposlena v Mani, poročena. Privlači jo narava, rada hodi v hribe, ko pa narava ozeleni, rada sede tudi na kolo. Na prijavo na akcijo Iščete svoj stil je že skoraj pozabila, povabilo jo je presenetilo. Izziv je sprejela. »Če nič drugega, boste z menoj nekaj naredili,« je dejala.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Viktoriji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pi-lingu so postopek nege kože zaključili z nanosom ustrezne kreme. Svetovali so ji, kako naj si oblikuje obrvi kot tudi uporabo ustreznih preparatov za nego njenega tipa kože doma. Ta zahteva uporabo hidratantne kreme in tudi ustrezno zaščito pred močnimi sončnimi žarki. Svetovali so ji tudi globinsko čiščenje.
Viktorija je imela srednje dolge lase in zgoraj razdeljene. Oblikovanje nove pričeske je nosilka dejavnosti Frizerstva Stanka Jožica Pepelnik pričela na zadnjem delu, ki ga je skrajšala. Spredaj je lase na eni strani pustila v dolžini, po vrhu pa jih je točkasto skrajšala. Na razbeljene lase je nanesla preliv, da so dobili naravni videz. Oblikovala jih je s fenom in veliko krtačo.
Ličenje je vizažistka Min-ka Feguš pričela z nanosom pudra v kremi 3v1, da je dosegla enakomerno prekritost polti. Veke je poudarila v vijoličastem tonu, ki ga je za-
iuosKo in zensKO Fiiiseiiscvo
Slomškova 22 10 % popust v juniju
brisala z nežno roza tonom. Spodnji in zgornji del vek pa je obrobila z vijoličastim čr-talom. Delno je tudi začrtala obliko obrvi in s črno maskaro poudarila trepalnice. Lička je poudarila z mareličnim prahom, ustnice pa obrobila in nanje nanesla nežno mare-lični glos.
„Za Viktorijo sem tokrat v trgovini Modiana izbrala sicer klasični model blejzer-ja in ozkega krila, ki pa je v aktualnem trendovskem cvetličnem potisku in aktualni barvni kombinaciji, skupaj z majico in šalom. Viktorija je zacvetela v vzorcu in barvi, kljub temu da nas zadnje čase vreme bolj spominja na kakšen drugi letni čas. Blejzer je klasičnega kroja, v vzorcu pa se poleg cvetličnega potiska prelivajo tudi barve. Osnovna je barva ciklame, ki
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Strah
Vprašanje: Spoštovani gospod astrolog, globoko v sebi čutim nek strah (nezadovoljstvo). Od kod izvira in kako naj ga odpravim?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste oseba, ki želi biti polna in si to željo prenašate iz dneva v dan. Največkrat ste sami tisti, ki si preprosto znate zakomplicirati življenje in ne vidite določenih ugodnosti, ki jih le-ta ponuja. Drug problem pri vas je, da se bojite starosti in se pred njo dobesedno skrivate. Toda leta prinašajo vse slabo in dobro in samo od vas je odvisno, iz katerega zornega kota boste gledali na svoje težave in kako boste najlažje našli rešitve. Nezadovoljstvo je posledica tega, da ne vidite smisla in da si preprosto želite preveč. Včasih vam je bilo dovolj, da ste lahko opazovali dehteče cvetove pomladi in uživali v
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Viktorija prej ...
... in pozneje
prehaja na dolžini blejzerja v sivo barvo, cvetovi pa so v barvi ciklame, oranžni in sivi. Tudi krilo in majica sta v barvi ciklame. Šal je tanek v prelivajočih se odtenkih sive barve. K temu stajlingu sem v trgovini Alpina izbrala zanimive oranžne sandale, ki poskrbijo za letošnjo kombinacijo močnih barv. Zraven bi lahko dodali še oranžno ali sivo torbico, žal pa nobene nisem našla na policah. Medtem ko se na nebu bohotijo temni oblaki in ne pustijo soncu v ospredje, bo Viktorija v današnjem staj-
misli na prijetnosti. Danes se bojite in si posledično ustvarjate strahove. Resnica je, da živite v prelomnem času in tako kot mnogi drugi ne veste, kaj bi lahko spremenili, da bi bilo bolje. Toda dejstvo je, da je upanje tisto, ki umre zadnje, in da se morate znati soočiti s težavami in strahovi. Popolnosti ni in ne obstaja. Moje mnenje je, da imate kljub mnogim navideznim obveznostim veliko časa in da ga ne znate pravilno izkoristiti. Ozavestiti je pomembno, da so strahovi samo navidezni in da se ne smete obremenjevati s tistim, česar nimate. Kajti globoko v sebi morate najti notranjo moč in
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
dodatno energijo. Zapisujte si svoje občutke. Pomembno je, da razmišljate pozitivno in da znate na vsako situacijo pogledati s svetle točke. Tako boste našli svoj notranji mir in osebno zadovoljstvo. Razmislite o tem, kaj vas veseli in osreči - ko si boste znali odgovoriti na ta vprašanja, se vam bodo stvari v harmonični smeri obrnile v vašo korist. Prepričan sem, da boste globoko v sebi našli tudi moč in energijo in zadeve reševali sproti. Kajti sidrom pometanja pod preprogo se ne izplača. Nekoč pride dan, ko je treba stvari razčisti. Vaše življenje je konec koncev tudi dar, ki ga morate ceniti za vedno. Imejte se radi in naj vas vodi misel o tem, da ste unikatni!
Šifra: Žalost
Vprašanje: Kdaj bo minilo obdobje moje depresije in žalosti, ki traja že eno leto v mojem ljube-
lingu tako zasijala, kot bi na ptujske ulice posijalo sonce. Če smo naveličani oblakov in dežja, nadenimo si sveže, žive barve oblačil in dajmo sebi in drugim toplo energijo in si sami naredimo lep in topel dan," je o Viktorijini preobrazbi in tudi navdihu za druge za turobne, sive deževne dni, ki jih je v zadnjem času veliko preveč, povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Viktorija izbrala masažo hrbta. Ta je prava izbira za vse, ki jih službene obveznosti za ne-
zenskem razmerju? Ali me v prihodnosti v ljubezni čaka sreča?
Odgovor: Vaš največji problem je v tem, da se vrtite v začaranem krogu. Zdi se, da ste se na svoj način vdali v usodo in da ne vidite nobene svetle točke. Nujno je, da začnete razmišljati drugače in da se v razmerju nekoliko potrudite. Le s težavo bi si upal trditi, da vlagate kakšno energijo in motivacijo. S srčnim izvoljencem sta v letih, ko bi se morala imeti najlepše, toda sta vsak na svojem bregu reke življenja. In nujno je, da se zbližata.
Depresija v ljubezni je zgolj navidezna in neko umetno stanje. Vaš problem je tudi ta, da imate potlačeno ljubezen in da se bojite biti ljubljeni. Posledično ste si izbrali moškega, ki je ljubosumen in tudi sami ga preverjate. Toda zadeve se vrtijo in prišli bodo tudi boljši dnevi. Do poletja se boste morali odločiti, kaj je za vas pomembno in kaj je tisto, kar bi postavili v ospredje. Odločitev morda ne bo lahka, toda našla se bo paleta harmonije in romantike. O vsem, kar se dogaja, se pogovorite in ne iščite sreče drugje. Kajti predpogoj je, da razrešite s svojo preteklostjo in da rečete bobu bob. Kocke odločitve se bodo postopoma zasukale tako, da najdete tisto, kar iščete. Zvezde vas pri tem opozarjajo, da idealov ni. Preizkušnje, ki jih piše življenje, so zato, da
Foto: Črtomir Goznik
Viktorija v cvetočih in sijočih oblačilih za poletje iz trgovine Modiana, čevlji so iz Alpine.
kaj ur dnevno priklenejo na stol. Njeni blagodejni vplivi zmanjšujejo stres, napetost in
blažijo bolečine, je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Duševno zdravje
Nadomestna družina
Manuela se je razvezala in želi živeti v novi partnerski zvezi z moškim, ki ima hčerko, ki živi pri njem. Zanima jo, kako bo vplivalo življenje v tej dopolnjeni nadomestni družini na njeno šestletno hčerko Kajo, ki je kar precej navezana na svojega očeta.
Seveda so nadomestne družine drugačne od »naravnih«, saj imajo lahko večjo »zasedbo«, ki lahko vključuje tudi sorodnike do štirih odraslih oseb (od novega para in enega ali obeh bivših zakoncev in s tem tudi številne dejavnike stresa, ob seveda »mojih«, »tvojih« in »najinih« otrocih. Prilagoditev na krušnega starša preprečuje predvsem zvestoba odsotnemu staršu in seveda število otrok, ki jih pripelje krušni starš, in če se rodijo novi skupni otroci.
Ko se združita dve družinski enoti, vsaka z lastno mrežo navad in odnosov, mora nova družina poiskati nove načine za soočanje z vsakdanjimi zadevami.
Fantom lahko pomaga odnos z očimom, da lažje premagujejo težave v življenju, medtem ko lahko deklicam pomeni novi moški grožnjo njeni neodvisnosti in tesnemu odnosu z materjo, zato svetujem Manueli, da Kajo postopno in dobro pripravi na prihod njenega novega partnerja, da kasneje ne bo težav in zapletov. Mora jo pripraviti tudi na sprejem njegove hčerke, saj bo lahko prišlo do rivalstva, ljubosumja in morda celo sovraštva med njima.
Kakorkoli, življenje bo na splošno potekalo mirneje, če bo Manuelo njen novi partner podpiral in ne bo posegal v njen odnos s hčerko Kajo.
mag. Bojan Šinko
sleherni duhovno in osebno raste. Sreča v ljubezni je pogojena z vašimi odločitvami in dejstvom, da na vse gledate s svetle plati. Tako bo življenje postalo oaza sreče in harmonije. Prostor bo za tiste reči, ki so same po sebe prijetne
in harmonične. Nujno je, da si bolj zaupate in da veste, da je pot do sreče vedno posuta s trni.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 14. junija 2013
Slo glasbene novice
Polona Kasal se predstavlja z novo pesmijo, ki jo je naslovila Danaja in s katero nam sporoča, da je poletje pred vrati. Pesem zaznamujejo zapeljiva bass linija, toplina v preteklost zazrtih synthov in lenobni disko beat, ki skupaj z besedilom Tomaža Pengova zagotavljajo ljubezen na prvo poslušanje. Poletno skladbo vizualno dopolnjuje videospot, ki v režiji in fotografiji Saše Hessa pevko odpelje nazaj k naravi. "Če meje bilo v prejšnjem videu komaj zaznati, sem v novem za vsakim drevesom," v smehu pove pevka in doda, da se nezadržno bliža tudi izid njenega prvega samostojnega albuma. Izšel naj bi to jesen, naslovila ga bo Na cesti. •kifk
Mitja Podlesnik je mlad in ustvarjalen glasbenik, ki se predstavlja s svojo prvo avtorsko skladbo z naslovom Odšla si. Pevec je sam poskrbel tako za glasbo kot za besedilo, aranžma pa je delo Boštjana Podlesnika. Mitje Podlesnika se morda spomnite iz oddaje X Factor Slovenija, kjer se mu je uspelo prebiti med dvajset najboljših. A Mitja se z glasbo ukvarja že od otroštva. Poleg petja, ki ga občasno vadi pri Ireni Vrčkovnik, igra tudi več instrumentov (kitaro, bas kitaro, bobne ter klaviature). Glasbeno kilometrino si je sprva nabiral na šolskih nastopih, kasneje je z gledališko skupino nastopil v znamenitem londonskem Royal Albert Hallu v sklopu Theatre Traina. Nekaj časa je deloval v skupini Smashed, s katero so imeli kar nekaj koncertov, med drugim so nastopili na prireditvah, kot so Šo-urock, Droogstock, Primafest. Mitja Podlesnik se danes predstavlja kot solo izvajalec in avtor svojih skladb. Za začetek vam predstavlja pesem Odšla si.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. IN&OUT - SIJ SEVERNI 9. KALAMARI - ZA VEDNO OSTAL
HgSefEsvvvSvv^^-
8. TRKAJ - DOBRO JUTRO 7. M
1ENTO - NOVO UPANJE 6. ZORAN PREDIN & COVERLOVER - V RITMU TRIGLAVA 5. BOHEM - VSE ŽE IMAŠ 4. MAJA KEUC - KROG 3. BILBI - 505 2. SAŠA LENDERO - MAMA MIA 1. ALYA - TI MOJA ROŽICA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Prihaja Schengenfest 2013
Nezadržno se bliža Schengenfest 2013 - festival zvoka, sonca in zabave, ki ponuja program na treh odrih: močnem glavnem odru in elektronskem odru kot tudi na odru na plaži.
Že šesto leto zapored bo tako v najbolj vročem mesecu leta, natančneje od 2. do 4. avgusta 2013, v prekrasnem okolju ob reki Kolpi, v Vinici na meji s Hrvaško, potekal vsem znani, najbolj seksi glasbeni festival daleč naokoli. Organizator dogodka (KUD Bela krajina) je za letos ponovno pripravil zelo bogat nabor glasbenih izvajalcev, ki tako samo potrjuje, da festival vsako leto presega svoje prej zastavljene okvirje. Organizatorji Schengenfesta so tudi letos poskrbeli, da je program sestavljen iz aktualnih skupin in didžejev, ki imajo letos pomembne obletnice ali nove plošče, ali pa gre za starejše zelo uveljavljene zasedbe. V okvir festivala so organizatorji vpletli nove glasbene zvrsti: reggae, drum'n'bass, teck house, dubstep in druge, seveda pa so ohranili že preizkušene, kot so rock, punk in pop. Nabor glasbenikov in njihovo sosledje so organizatorji določili v časovnih okvirjih, s katerimi bodo kar
se da najbolje zadovoljili okus obiskovalcev kot tudi logično povezali različne skupine med sabo.
In kdo bodo najbolj udarna imena letošnjega Schengenfe-sta? Poznavalci kakovostne rock glasbe zagotovo poznajo svetovno znane Skunk Anansie, pred-
stavnike brit ali kot sami radi rečejo »clit« rocka, ki so s svojim prepoznavnim zvokom orali ledino številnim sorodnim skupinam in v svojem zvoku kombinirajo metal, rock in punk rife, nikakor pa jim ni tuj zvok melodičnih balad, vse skupaj pa umeščajo v svoje energične in
Skunk Anansie - letos na odru Schengenfesta
Foto: arhiv managementa
nadvse privlačne koncertne nastope. Med glasbenimi nosilci festivala so gotovo že legendarna skupina s prostora nekdanje skupne države, zasedba Plavi or-kestar. Nemška in hkrati svetovna reggae poslastica bo nastop energičnega in jamajški glasbi predanega Gentlemana s skupino The Evolution. Slovenijo je obiskal vsaj trikrat, ponaša pa se z nekaj izjemno uspešnimi ploščami in velikimi nagradami za svoje delo. In kdo pri nas ne pozna multikulturne in multizvoč-ne skupine Dubioza kolektiv, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine in je na željo mnogih, ki so jih videli že pred dvema letoma na Schengenfestu, spet povabljena na festival. Belgijska zasedba Triggerfinger prihaja v Slovenijo prvič in je trenutno najbolj znana po aktualnih uspešnicah I follow rivers in All night long. Lanska 30-letnica skupine in brezkompromisen rockovski zvok s številnimi uspešnicami so letos na festival pripeljali tudi srbsko skupino Partibrejkers. Od tujih skupin omenimo še Hladno pivo in Denis & Denis s Hrvaške ter S.A.R.S. iz Srbije. Med domačimi glasbenimi zasedbami pa bodo letos na festivalu zvoka, sonca in zabave nastopili Niet, Pero Lovšin in Španski borci, Mi2 ter Gušti.
MZ
Filmski kotiček
Prekrokana noč 3
Ko je Spilberg sredi osemdesetih sproduciral film Goonies, otroški tobogan o lovu za zakladom, vključno s pirati in pošastmi, so ga napadli kritiki, da je v filmu veliko preveč kričanja, kar je bilo čisto res. Podobno lahko rečemo za Prekrokano noč 3: v filmu je čisto preveč kričanja. Zakaj? Da se prikrije sicerjšnji vakum filma.
Ponovimo: prvi del je bil pred nekaj leti precej osvežilna in zabavna komedija z bolj solidno zgodbovno strukturo, kot smo je bili sicer vajeni v tovrstnih filmih. Uravnoteženost likov, njihova interkacija in potek zgodbe so bili tako usklajeni, da je najbrž tudi studio svetlo gledal,
Hangover Part III
Igrajo: Bradley Cooper, Zach Galifianakis, Ed Helms, Melissa McCarthy, Jamie Chung, John Goodman, Heather Graham
Režija: Todd Phillips Scenarij: Todd Phillips, Craig Mazin, Jon Lucas in Scott Moore Žanr: komedija Dolžina: 100 minut Leto: 2013 Država: ZDA
ko je ta poceni komedija začela prinašati tovornjake gotovine. Nadaljevanja so bila le vprašanje časa, a tam se je izkazalo, da je bil idealni spoj sestavin prvega dela le naključje, ki ga avtorji niso znali poustvariti. Lastno formulo so razgradili do najmanjših delov, jih analizirali, nato pa jih znova sestavili v upanju, da razumejo vzroke čarobnosti prvega dela. Poskus je končal klavrno, kajti copy-paste, kakršen je bil Prekrokana noč 2, je bil prazen, dolgočasen in brez duše.
Zato ni čudno, da so avtorji za tretji del zavrgli koncept prekrokane noči in posledične izgube spomina in raje posegli za ... za ... No, še sami niso vedeli za čim. Vedeli so le, da so jim ostali le simpatični liki, zato so iz njih izmolzli, kar se je le dalo, kar pa ni bilo veliko. Ta serija filmov namreč ponazaraja pogoltnost sodobnega človeka, in ker nam pravi, da za to ni treba plačati nobene cene (mantra, s katero kapitalizem ljudi zapelje v pretirane dolgove), seveda tudi liki niso ravno večplastno globoki filozofi, temveč že prav odbijajoči v svojem infantilnem razmišljanju, zato z njimi ni kaj početi.
Posledica je film, ki se vrti okoli peščice idej za zabavne prizore, nato pa je širši kontekst spleten okoli njih. Ti prizori zato
ne delujejo več organsko vpeti v zgodbo, ampak zaradi svoje vsi-ljenosti prav tako niso nič smešni. Avtorji jih temeljijo na naši ljubezni do likov, ki jih mečejo iz ene nevarnosti v drugo, vendar vso kričanje na tem svetu ne more narediti prizora smešnega, prej obratno. Kljub temu se film zaradi trojke v naslovu na vso moč trudi biti epski - od zborovske glasbe do dizajna uvodne špice, kjer že dolgo nismo videli rimskih številk - kar pa le še poveča očitnost vsebinske praznine.
Jasno je, da je film zahteval studio, ker je imel z njim za-
gotovljeno poletno finančno uspešnico, vsi vpleteni pa bi bili norci, če bi se odpovedali debelim čekom. Prekrokana noč je tako ostala samo še v naslovu filma, v zgodbi tretjega pa jo lahko alegorično razumemo le kot biblijsko kazen za neodgovorno prenažiranje brez razmišljanja o posledicah ali celo brez slabe vesti (kar je tudi značilnost nekaterih naših ljubih politikov in me-nedžerjev), a kaj ko liki na koncu za svoje spoznanje in odraščanje ne plačajo nobene cene in veselo nadaljujejo po starem.
Matej Frece
' ■ ¡Lj
J OVEN
(21.3. - 20.4.)
Spremljala vas bo magnetična energija. Tako se vam bodo v ljubezni odpirale nove poti. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Ne bodite preveč površni in morali se boste soočiti s tistim, kar vam bo podarilo krila. Znali bosteprisluh-niti sebi in sprostile vas bodo športne aktivnosti na prostem.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Finančno se boste razbremenili. Odločiti se bo treba in zadeve pogledati iz pravega zornega kota. S svojim znanjem boste radi in uspešno pomagali ljudem v stiski. Kreativni navdihi bodo pričarali ravnovesje. Sreča vas bo spremljala doma in v krogu družine.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Energijo boste morali znati bolj usmeriti. Na splošno bo pred vami teden uspeha in visokih pričakovanj. Zavedati se bo treba, da se počasi daleč pride. Bližnjic na delovnem mestu ne bo in zadeve se bodo korak za korakom odvijale v pričakovani smeri. Ljubezen prinaša skrita idila!
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Kresnica (23. junij) bo za vas dan. ko boste našli svoj smisel in prijetne trenutke. Ustvarjalna energija bo tista, ki bo božala vašo dušo, našli boste navdihe v komunikaciji. Zdi se, da boste veliko na poti in doživeli uspehe na delovnem mestu. Partnerjevi namigi vam bodo v pomoč.
w
LEV
(23.7.-22.8.)
Pred vami je zelo prijeten in umirjen čas. Če se odpravljate na morje, vas čaka ugodna romanca. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali s partnerjem pogovoriti in mu povedati svoje mnenje. Usodo boste vzeli v svoje roke na delovnem mestu in pokazali svoje ambicije.
H DEVICA f& (23.8.-22.9.)
V vašo bližino bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in vam pokazali še drugo pot. Začetek tedna bo morda nekoliko bolj nemiren in naredili boste obračun pri sebi. Slabe stvari morate pozabiti in dobre zapomniti. Partner vas bo koval med zvezde in omenjeno vam
petek • 14. junija 2Q13
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (TINTO)
FRANCOSKI ŠAHIST (OLIVIER)
IRANSKO NOMADSKO PLEME
OBLEKA DUHOVNIKA
OTMAR KOSI
ROCKOVSKI GLASBENIK
MESTO V SIBIRIJI
KAR JE V RELACIJI S ČIM
LETOPIS, KRONIKA
ZGORNJI DOM PARLAMENTA
DERIVAT BENZENA
SEVERNA MOČVIRNA STEPA
OBLIKA IMENA OTILIJA
LOJZE ARKO
OŠABNOST, OHOLOST
ZNAČAJ
POROK ZA POROKA
ČAST, UGLED
IVAN CANKAR
PREMAZ ZA KOVINE
REŽISER STRELEC
ITRIČIČEK, OTROČEK
ZVIŠAN TON D
KAVČUKOV MLEČNI SOK
NOVOZELANDSKI PRAKUŠČAR
ČLOVEŠKO BLATO
TELOVADNA VAJA ZA MOČ
OLGA REMS
STRKOVNJAK ZA ASKETIKO
IGRALEC DELON
ORJAŠKA ŠKOLJKA, ZEVKA
INDIJSKI HRAST
TOČKA PRI ŠPORTU
JAPONSKI AVTO
TURŠKI VELIKAŠ
PAZDER
ANTON SOVRE
EVROPSKI VELETOK
POŠTNA PRISTOJBINA
KRAJ NA CRESU
PRITISK
GRŠKA ČRKA
NAPLAČILO
NEMŠKA F. IGRALKA (KARIN)
NAS VIOLINIST (KOSTADIN)
DOLGA DOBA, VEK
ČETRTINA KROGA
JOŽE LACKO
ZMANJŠANJE TEŽE, KALO
KOKOŠJI IZTREBEK, KURJAK
SREDNJI DEL PLUGA
PENEČE SE VINO
MODRO BAVRILO
ZDRAVILEC,
PADAR, RANOCELNIK
UGANKARSKI SLOVARČEK: BRASS = italijanski filmski režiser (Tinto, 1933-), BRATSK = mesto v Sibiriji, DEKORUM = čast, ugled, KIRKOV = slovenski violinist makedonskega rodu (Kostadin, 1942-), RENET = francoski šahovski velemojster (Olivier, 1964-), STIREN = derivat benzena, TRJA = oleseneli deli stebelc lanu, pazder, TUATARA = novozelandski prakuščar.
■jeuej 'eiieLus 'ernuad 'sojlo '^afin^
'^asaun 'juejpeA^ 'eja 'ao^j^ '^eu 'josq 'ojjod 'sv 'e§e 'epzeoi '^eaj 'eaaz 'yo 'eHU9 'eos^s '^ajp 'aiejeni 'sjp 'oe^ojjo '^eiojjju '^aiodpod 'aemsjq 'je|ei 'meiv 'ssoig :ouabjopoa DINVZIdM 31 A31IS3d
1
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 15. junij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 16. junij: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače vi že (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 17. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 18. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport.
13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Univox). SREDA, 19.junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-
rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (RadioUnivox). ČETRTEK, 20. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). PETEK, 21. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). Junijski skupni nočni program iz studia Radia Ptuj od nedelje, 16., do torka, 18. 6.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Sprehod po gozdu vas bo notranje umiril. Veliko bo priložnosti za romantične večere v dvoje. Dokazali boste lahko, da ste po naravi zelo romantični. Na delovnem mestu boste imeli v igri več želez, toda bodite previdni in poleg intuicije uporabite tudi diplomacijo. Poglobili se boste vase.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Ugotovili boste, da imate srečo v sebi. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti in pri tem ugotovili določeno lepoto. Navdih boste našli pri srčnemu izvoljencu in skupaj vam bo uspelo. Na delovnem mestu bo izstopala individualnost, šteli bodo skupinski uspehi. Počasi se daleč pride.
V tem tednu boste zelo pridni, delavni in marljivi. Obveznosti se bodo kopičile in tako boste imeli polne roke dela. Nekaj več poudarka boste morali dati svojemu zdravju. Preberite si kakšno knjigo o zdravi prehrani. V ljubezni boste plesali po taktu partnerja. Odzovite se klicu narave.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Nakazana je neka novost, ki vam bo podarila veliko energijo. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in našli boste nek smisel. Poleg romantike bo tu tudi kreativna in umetniška energija. V ljubezni boste našli motivacijo in nasvete. Skozi delo se boste pilili.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pred vami je zelo pustolovski teden, v katerem boste imeli veliko časa zase. Lahko se odpravite med tabornike in iščete svoj zaklad. Pestro in zanimivo bo v ljubezni, čeprav morate biti v tem obdobju bolj dojemljivi. Največ aktivnosti doživite doma, to bo tudi oaza
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Kljub povečanim obveznostim si boste vzeli čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Za svoja dejanja boste v veliki meri postali odgovorni in v pogledu službe se vam odpirajo novosti. Komunikacija in intelektualni izzivi bodo paradni konji tega tedna. Ljubezen: pogovorite se.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. junija 2013
Težko pričakovano jutrišnje kolesarjenje na Ptuju
Pričakujemo rekorden 11. Poli maraton
Odlična vremenska napoved in največje število predprijav v zgodovini Poli maratona napovedujejo izvrsten kolesarski dogodek.
Odlična vremenska napoved za soboto, 15. junija, in odločitev, da se 11. Poli maraton začne in konča kar v starem ptujskem mestnem jedru, sta do zdaj prepričala največje število prijavljenih kolesarjev v vsej desetletni zgodovini Poli maratona. Samo v internetnih prijavah so udeleženci že presegli vsa pričakovanja organizatorjev, ki ta konec tedna pričakujejo nov rekord.
Organizatorji - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Di@log co in Radio-Tednik - že pred dogodkom obljubljajo izvrstno predpo-letno rekreativno-kolesarsko doživetje. Tako kot do zdaj bodo vsi kolesarji deležni izvrstne organizacije, urejenih parkirišč, kamor jih bodo na dan dogodka usmerjali reditelji, pravo doživetje pa se začne ob 11. uri, ko se na pot izpred upravne stavbe Perutnine Ptuj na Potrčevi ulici na Ptuju podajo prvi kolesarji na dobrih 50 kilometrov dolg Maksi Poli maraton. Tem bodo kmalu sledili kolesarji Mini Poli maratona na dobrih 20 kilometrih slikovitih tras ter na koncu še najmlajši na Poli snack maratonu, ki se bodo popeljali kar po mestnih ulicah.
Seveda bo za vse odlično poskrbljeno tudi na progah, kjer bosta na voljo voda in sadje, po vrnitvi na cilj pa se začne druženje ob slastnih pečenih piščancih, solatah in drugih prilogah ter podelitev nagrad za posebne dosežke. Tri najštevilčnejše ekipe, najstarejši in najstarejša ter najmlajši in najmlajša udeleženka bodo dobili pokale, srečneži, ki jih bomo žrebali izmed vseh prijavljenih, pa bodo prejeli kolesa prijateljev Poli maratona.
Jutri se lahko prijavite na Poli maraton na dveh prijavnih mestih - na Zadružnem trgu ali
pa na parkirišču pod ptujskim gradom. Skratka ... Vsi dejavniki gredo na roko tako organizatorjem kot tudi kolesarjem. Glede na vremensko napoved nas čaka najlepša sobota letošnje pomladi, ko bomo uživali v izbrani kolesarski družbi in dogodku, ki ga bomo pomnili še veliko let. Komaj vas že čakamo.
Poli maraton -promotor zdravega načina življenja
Poli maraton je promotor zdravega načina življenja; pridružite se mu tudi vi.
Ljudje upoštevamo tri glavne smernice, da bi ostali zdravi. Za to potrebujemo učinkovito, uravnoteženo prehrano, gibanje in zdravstveno oskrbo. Pri tem je zelo pomembno dejstvo, da gre za izvajanje zdravstvenega varstva ogromno denarja, ki bi ga lahko v sistemu prihranili z zdravim načinom življenja. Velik odstotek prebivalcev je namreč fizično neaktiven, kar pa s sabo prinese veliko večje možnosti za pojav diabetesa, srčno-žilnih bolezni, raka in kapi. Samo s prilagojeno prehrano in 30 minutami vadbe petkrat tedensko bi lahko zmanjšali število srčno-žil-nih bolezni za 50 odstotkov.
Poli maraton bomo letos izvedli že enajstič. Za udeležbo ne potrebujete vrhunske forme, saj so trase tehnično nezahtevne in dolžinsko prilagojene različnim okusom in stanju pripravljenosti. Tudi če ste letos telesno vadbo zanemarili, to ne pomeni, da ne morete sodelovati v maratonu. Poli maraton je namreč izrazito netek-movalen, tako da si tudi tempo vožnje izberete sami, zmagovalec pa je prav vsak udeleženec. Če ne zaradi drugega, pa zaradi poguma in odločenosti, da bo
spremenil svoj način življenja.
Na žalost pa pri spremembi načina življenja največkrat ljudje posežemo le po delnih ali celo zgrešenih rešitvah in napačnem načinu telesne vadbe. Raje kot kakšne eksotične diete izberimo prehrano, bogato z žitaricami, sadjem in zelenjavo, ter zmanjšajmo količine zaužitega mesa in mlečnih izdelkov. Raje kot dvigovanje uteži, TV aerobiko in razne pripomočke izberimo prave aerobične vaje, ki nam bodo okrepile telo, kot so na primer hitra hoja, kolesarjenje, tek, plavanje, drsanje ali tek na smučeh. Najboljši način pa je sprememba načina življenja in dnevna aktivnost.
Seveda pa v sestavkih, namenjenih Poli maratonu, kot odlično telesno vadbo promo-viramo kolesarjenje, ki ima v primerjavi z drugimi aktivnostmi kar nekaj prednosti. Je pa treba tudi pri kolesarjenju upoštevati previdnost, še posebej v prometu, čeprav smo statistično na kolesu enako varni kot v avtomobilu.
-	Kolesarjenje je boljše za srce kot na primer hoja ali tek, ker ne obremenjuje sklepov.
-	Kolesarimo lahko skoraj povsod, ob vsaki uri in vsakem letnem času.
-	Če kolo uporabljamo tudi za prevoz na delo ali po opravkih, opravimo dvoje delo na en mah.
-	Uporabljanje kolesa namesto avtomobila zmanjšuje onesnaževanje okolja. Kolesarji so tudi manj izpostavljeni izpušnim plinom kot na primer motoristi.
Za zabavo in dobro počutje
Redna telesna vadba - eden izmed ključnih dejavnikov dobrega počutja
Redna vadba ni le gradnja telesne pripravljenosti, ampak tudi način za vzdrževanje optimalne telesne teže ali način za »kurjenje« viškov. Pri vseh vidikih pa je posebno učinkovito kolesarjenje, ki poleg blagodejnega vpliva na počutje zagotavlja tudi pospešeno kurjenje energije in kalorij. Človeško telo vsakodnevno potrebuje energijo za delovanje. S sodobnim načinom življenja in uživanjem visokokalorične hrane pa največkrat v telo vnesemo več,
Sprememba življenjskega stila, ko v svoj vsakdanjik uvedemo telesno gibanje, ima veliko pozitivnih učinkov: boljše počutje, zmanjšanje stresa, več energije in seveda tudi boljše družabno življenje, še posebej med kolesarji. Na 11. Poli maratonu vas že komaj čakamo.
kot potrebujemo. In te viške lahko učinkovito obvladujemo z redno telesno vadbo ter tudi kolesarjenjem.
Vseeno pa je energija in s tem tudi vnos kalorij v telo izjemnega pomena za telesno vadbo, saj že star pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci. Pravilna in uravnotežena prehrana z upoštevanjem prehranskih napotkov je tako pomemben del vadbe, še posebej, če želimo telesno težo zmanjšati. Pri tem pa je zmotno prepričanje, da če ne jemo, shujšamo, ampak je rezultat prej drugačen. Vnos kalorij je torej potrebno primerjati z gorivom, ki ga potrebujemo za avtomobile. Drugačno je le to, da smo motor in glava avtomobila mi sami.
Kalorije, potrebne za življenje, vnašamo v telo s hrano in pijačo, pri vadbi, še posebej, če je ta dolgotrajna, pa poleg zaužite energije uporabljamo še telesne notranje zaloge v jetrih (maščobe, glikogen), energijo, shranjeno v maščobnem tkivu, in energijo v samih mišicah. Poraba energije na kolesu je odvisna od različnih dejavnikov: teže kolesarja in opreme, razdalje, ki jo prevozimo, dinamike terena (ravnina ali razgiban teren), hitrosti vožnje in vetra, ki nam lahko piha v hrbet ali prsi.
Ključne besede, ki povezujejo vse vidike telesne vadbe, so energija, sila in moč. Ta velja za vse intenzivnosti in namene - tako za profesionalno, napredno rekreativno ali pa povsem za zabavo in dobro počutje. Pravilna sestava pre-
hrane pred vadbo in po njej je zato izjemnega pomena, saj moramo pred vadbo telo oskrbeti z energijo, po njej pa telo čim prej okrepiti z novo. Približno 60 odstotkov energije, prejete s hrano, telo izgubi skozi toploto pri produkciji ATP (adenozin trifosfata), hrane, ki jo uporablja telo na celični ravni, nekaj toplote pa se izgubi ob samem zgorevanju (metabolizmu) pri delu. Ostanek zaužitih kalorij, približno 25 odstotkov, pa uporabimo za dejansko delo mišic.
Ravno nasprotno v primerjavi z našim telesom pa je naše kolo izjemno učinkovito pri izrabi prejete energije. Več kot 95 odstotkov moči naših mišic, ki jo vlagamo v poganjanje, je uporabljeno za premikanje, manj kot pet odstotkov pa za različne faktorje upora, kot so na primer kotalni upor pnevmatik, trenje ležajev in podob-
no. Da še zmanjšamo izgube na kolesu, povečamo učinkovitost in maksimalno uživamo v vožnji, kolesarji priporočajo redno mazanje kolesarskih verig in ležajev, uporabo lahkih olj in lubrikantov, saj parafin ustvarja večje trenje, uporabo pnevmatik z manjšo površino, narejenih iz mehkih materialov in maksimalno napolnjenih. Vsak element posebej pripomore k učinkovitejši in lahkotnejši vožnji.
Vse to pa so samo napotki za večji kolesarski užitek in doseganje optimalnih kolesarskih rezultatov. Na Poli maratonu pa seveda ne tekmujemo, saj smo ga pripravili zato, da uživamo v kolesarjenju, druženju in izvrstni prehrani. Zmagovalec pa je vsak, ki prevozi eno izmed treh tras. Poli maraton je uživanje rekreacije z veliko žlico, zato ga že komaj čakamo.
Pomembnost pravilne prehrane
Sodoben način življenja od človeka zahteva prilagojeno prehrano. Vendar pri oblikovanju pravilnega načina prehranjevanja, s katerim želimo na primer zmanjšati telesno težo, velikokrat naletimo na zmotna prepričanja, še posebej to, da so ogljikovi hidrati naši sovražniki v prizadevanju za vitkejše telo.
Med telesno vadbo dobiva človeško telo energijo večinoma iz glikogena, ki je pravzaprav skladišče ogljikovih hidratov. Telo ga porablja, doklerje na voljo, potem pa se loti maščobnih zalog, kar nas pripelje do začaranega kroga in vprašanja, koliko ogljikovih hidratov moram zaužiti, da bom najučinkoviteje kuril druge zaloge, predvsem maščobne celice.
Prehranski in vadbeni strokovnjaki priporočajo, da je najbolje začeti z dvema gramoma ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže, če pa rezultati ne bodo zadovoljivi, je treba vnos počasi zmanjševati za pol grama na kilogram telesne teže tedensko, vse dokler ne pridemo do efektivne količine, pri kateri metabolizem ne bo upočasnjen, telo pa bo za energijo uporabljalo maščobne zaloge.
Na Poli maratonu poskrbimo za vse: za kolesa in kolesarje, še posebej pa za kolesarske želodčke po kolesarjenju, saj vemo, da je prehrana ključnega pomena pri dobrem počutju in gradnji telesne pripravljenosti.
petek • 14. junija 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
UP
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj
VABIJO NA OGLED ZGODOVINSKE TRAGEDIJE V PETIH DEJANJIH
ČRNI KRIŽ
PRI HRASTOVCU
Dramatizacija; Tanja Ješovnik, režija; Tatjana Vaupotič Žemljic
¡¿- --'ii.'

£
S I*
Qj	m J^,
m ^ i< «v
* J? w <*
m	fc J?
•■V £ ^ s £ & -S
s/
PTUJSKI GRAD - turnirski prostor 14., 16. in 17. junij 2013 ob 20.30 Vabljeni na zadnje predstave!
Koprodukctja
MESTNO
GLroAU&E
PTUJ
I20
PokrfliUiiftffjii muiijn Pitij Onttoi -1®«--—
Medijski gponzar
RADIO» I EDNIK
V primeru slabega vremena predstava odpade.
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
O o
WILLIAMS do.o.
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Svet Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA/DIREKTORICE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo direktorja s 70% delovno obveznostjo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Odlokom o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož št. 1/08):
-	ima najmanj univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri
-	najmanj pet let delovnih izkušenj
-	poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda
-	vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravljanja
-	opravljen strokovni izpit za bibliotekarja.
Če kandidat nima opravljenega bibliotekarskega izpita, ga mora v primeru imenovanja opraviti najkasneje v enem letu. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in program vodenja in razvoja zavoda pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Kolodvorska cesta 9 2270 Ormož
z oznako »Prijava na razpis za direktorja«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Kandidat, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, priloži izjavo, da soglaša, da se lahko njegovi osebni podatki javno obravnavajo na seji občinskega sveta, če je izbran in se zanj zaprosi za soglasje oziroma mnenje k imenovanju.
89,8 98,2 104,3 Mhz
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. junija 2013
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ I Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
Prireditvenik
ZNAMKA LETNIK CENA« OPR.			BARVA
audi a6 avant 3.0 wim« sue idi	2005	12.900,00 auatuolusnje,bi-xen0nžar. srebrna»	
BMW 3251avtomatic, 4 vrata	2005	13.990,00 alu platjcenon, šp. podvoz.	Urna kov.
CHEVROLfTLACETTl 1.416v	200?	4.690,00 el paket,kuma, megl.1.iast.	srebrna kov.
cítroen c11.0 sx, 5 vrat	2011	6.990,00 L£ 9.255 km.GARANC. Do 12/2013	dela
citroen xsara 2.0 hdi exclusive	2002	1.990,00 kuma,pot.računalniic 2.last.	srebrna kov.
cítroen xsara picass01.61 sx	2003	2.790,00 avminiajbljiaslza roko	srebrna kov.
fiat grande punto fun 1.4,3 vrata, slo	2009	6.490,00 LE 36.422 km. ALU PLAT.MEGL	BELA
fiat scudo van combi furgon 1.9 td	2000	2.390,00 možnost odbitka dov	dela
fdrdb-max 1.4trend	novo	od 12.490 nazalogi	srebrna, rdeča,..
ford im1.s5vraisu]	2006	5.990,00 2.last., p0tr. serv. knjiga	srebrna kov.
ford im trend 1.6vct	novo	0014.930,00 nazalogi	mars red, bela,«,..
ford fiesta 1.25 tttanium. 5 vrat	2012	10.985,00 razstavn01z dodatno oprem.	hotmagentakov.
ford fiesta 1.25 trend. 5 vrat. slo	2009	7.990,00 avt. kuma, pot. račv 1.iast.	zelena kov.
ford fiesta 1.3l5vrat	2002	1190,00 rcq,mp3+hifi, servo volan	srebrna kov.
ford focus ecoboost- avto leta	novo	0013.810,00 zelo nizka poraba!!!	črna.srebrnakov.
ford fusion 1.6 comfort. 5 vrat	2008	6.690,00 alu plat., avt. kuma^bs	temno siva kov.
ford ka 1.3,3 vrata	2000	1.150,00 alu plat.,centr. zakl, airbagi	rdeča
ford mondeo 2.0tdci karavan, slo	2005	3.890,00 avt. kuma, nasl za roko	srebrna kov.
ford mondeo 2.0tdci tttanium 163 km	05/2011	21.990,00 črnastreha. nizka poraba	dela
kia spectra 1.616v ls, 5 vrat, slo	2003	2.390,00 kuma, 1m, le 53.446 km	srebrna kov.
opel meriva 1.61, slo	2004	4.990,00 1m, kuma, vleč. naprava	srebrna kov.
peugeot 1061.1 pop art, 5 vrat	2002	1.390,00 radm.el pomik stekel	makov.
peugeot 2061.4,3vrata	2001	1.890,00 kuma, servo v0ian,2.1as1k	črna
peugeot rcz1.6 coupe	2010	19.500,00 alu dodatki izredno lep	črna
renault cuo 1.4rt.5vrat	1999	990,00 alu plat., elp0miks1ekel	bordo rdeča kov.
renault megane 1.616v berune. 5 vrat	2009	7.990,00 kuma, el paket, p0tje	črna kov.
renault megane 1.9dci comfort, 5 vrat	2005	3.490,00 avt.kuma,megljiaslzaroko	temno siva kov.
seat altea 1.91dimužinski avto	2007	9.490,00 park senzzadaj, bl jetootr	srebrna kov.
seat [eon 1.4,5 vrat, su)	2003	3.790,00 kuma, abs, 1. lastnik	makov.
vw passat 1.911 karavan, slo	2004	5.790,00 6 stop. menj, 1.last, srv.knj.	svetlo modra kov.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.net/avtamobilipr			
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Smer Grajena >
PTUJ
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
PTUJSKA TELEVIZIJA
■ pon.
Petek 14.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptuiska kronika 10:20 Moclra - pon. 12:00 Reji TV Ormož 13:00 Info kanal 15:35 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Jana o zdravju - Raziskava
hre
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
—Nedelja 16.6. 1:00 Ptujska kronika - pon.
- pon.
:20 Kuhinjica
11:00 Cista umetnost -19. oddaja 13:00 Pregled tedna -pon. 13:35 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 14:05 Spoii(no) -18. oddaja - pon. 15:15 Gostilna pr Francet - 33. oddaja 17:20 Film Campus - Raj -pon. 17:25 Film Campus - Kot doma - pon. 17:30 Učinkovita prenova javne razsvetljave v
______________________ ______________________ , Mestni občini Ptuj - pon.
19:40 Film Campus - Moderno dekle - pon. 17:40 Sport(no) - Predstavitev Kluba tajskega 19:50 Učinkovita jrenova javne razsvetljave v boksa Ptuj - pon.
življenjskega sloga Slovencev - pon. 19:30 Film Campus - Kosmata ljubezen - pon.
Mestni občini Ptuj -pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na Barko - pogovor s
Filipom Flisariem - pon 20:30 Sport(no) -18. oddaja - pon. 21:00 Cista umetnost - 20. oddaja - pon. 21:15 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:40 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 15.6.
9:00 Ptujska kronika - pon 10:25 Modro - pon. 10:55 Info kanal
11:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Pregled tedna 20 Ren TV Ormož -pon.
13; ~
15:15 Kurilniica - pon. 16:00 Ptujska kronika 17"" ' ----------
pon.
30 Jana o zdravju - Raziskava življenjskega sloga Slovencev - pon.
18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Cista umetnost - 20. oddaja
pon.
■ pon.
18:35 Film Campus-Babica 18:45 Pregled tedna - pon. 19:30 Niugini - raj in pekle Pacifika -20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 20:50 Povabilo na kavo - pon. 21:20 Grajske igre 2012 21:40 Film Campus - 0 gradovihi 21:45 Film Campus - Puscica^rpe.-^on. 22:00 Ptujska kronika - pon.
pun.
,ijr,llfl# cav srce".- pon
18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 NickVujičič - motivacijsko
predavanje - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 20:50 Sport(no) -18. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:45 Čista umetnost - 20. oddaja - pon.
Ponedeljek 17.6. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedna-pon. 19:30 Jana o zdravju - Raziskava življenjskega
sloga Slovencev - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Učinkovita prenova javne razsvetljave v
Mestni občini Ptuj -pon. 20:30 Povabilo na kavo-pon. 21:00 Sport(no)-18. oddaja-pon 21:30 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:55 Film Campus-Sladic ne
maram preveč -pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
www.petv.tv
Spremljate nas lahko tudi na T2 in SI0L TV
PTUJSKA TELEVIZIJA

Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENA		< OPR.	
FORD C-MAX1.6 TDCi	2005	5.490,00	KUMA, SLO	K0V.M0DRA
CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi	2010	7.990,00	1.LAST.,TEMP0MAT	BISERNO BE1A
AUDIA62.7TDI	2005	9.990,00	AVT. KUMA, SLO	K0V.SREBRNA
BMW 520 d F10 AVTOMATIC	2011	32.990,00	VSA OPREMA	K0V.M0DRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2008	8.990,00	AVT. KUMA	K0V.SIVA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 COTI	2007	6.490,00	PRVI UST.	K0V.SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU	2010	13.490,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
VOLKSWAGEN POL01.2	2005	3.990,00	1. LASTNIK	RUMENA
CITROEN C3 PICASS01.6 Hdi	2010	9.490,00	AVT. KUMA	BISERNO BELA
AUDI ALLROAD 2.5 TDIQ	2004	7.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	K0V.SIVA
CITROEN C5 2.0 Hdi	2003	2.990,00	AVT. KUMA	K0V.SREBRNA
RENAULT SCENIC1.5DCI	2008	6.790,00	AVT. KUMA	K0V.ZLATA
BMW 318 d T0UHNG	2009	13.990,00	VSA OPREMA	K0V.ČRNA
FORD C-MAX 1.6 TDCi	2009	8.990,00	1.LAST.	BISERNO BELA
OPEL VECTRA 1.9 CDTi	2006	6.990,00	C0SM0	K0V.ČRNA
BMW 318 d T0LHNG	2004	5.490,00	KUMA	K0V.ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 Dd	2008	5.990,00	1.LAST., SLO	KOV.SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
O pMiklavž C.0.0.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA« OPR. BARVA
AUDI A4AVAKT 2,0 TDIDPF BUSINESS	2010	15.390,00	START STOP	KOV. SREBRNA	
CITROEN C31,4 HDI C0NF0RT	2010	7.750,00	KUMA	BELA	
CITROEN C4 PICASS01.6 E4!DI TENDANCE BMP	2011	11.680,00	KUMA	KOV. SIVA	
FIAT UNEA 1,4 DYNAMIC	2008	5.880,00	KUMA	KOV. SIVA	
FORD FOCUS 1,6 TDCI TREND	2010	7.680,00	KUMA	BELA	
HYUNDAI 1201,2 DYNAMIC	2010	6.500,00	KUMA	BELA	
NISSAN X-TRAIL 2,2 DCI COLUMBIA PACK	2006	8.580,00	SLO PANORAMA	KOV. SIVA	
OPEL ASTRA 1,7 CDT1 ENJOY SL0	2013	10.960,00	KUMA	BELA	
OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI ELECTIVE 2011		12.680,00	KUMA	KOV. SIVA	
OPEL VECTRA KARAVAN ESSENT1A 1,9 CDTI	2006	4.990,00	KUMA	KOV. ČRNA	
RENAULT CU01,5 DCI	2010	6.280,00	KUMA	BELA	
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI DYNAMIQUE	2011	10.450,00	NÄVI, TOM TOM	KOV. RJAVA	
RENAULT K0LE0S DYNAMIQUE 2,0 DC1150	2008	9.600,00	4X4	KOV. BELA	
VW GOLF TRENDUNE 1,6 TDI	2010	10.400,00	KUMA	BELA	
VW PASSAT 1,9 TDI SPORTUNE	2005	8.280,00	KUMA	KOV. SREBRNA	
VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI BLUEM0T10N	2011	16.980,00	KUMA	BELA	
VWT0URAN 1,9 TDI D EDITION	2010	11.880,00	KUMA	KOV. SREBRNA	
ODKUP VOZIL V ENI URI					
					
PETKOV VEČER					
Bodite nocoj					i
V družbi oddaje					f
Z glasbo do srca	i	Z	<'<do		
na radiu Ptuj					
z Marjanom			www.rodio-t8dnik.5i		
ClCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Petek, 14. junij
11:00 Ptuj, sedež ČS Ljudski vrt: odprtje razstave ustvarjalnosti starejših delavnice dnevnega centra Društva Optimisti Ptuj 13:00 Majšperk, KPC: odprtje novih prostorov Društva invalidov Majšperk in Kidričevo 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave fotografij Nuše Veselič (do 11. 7.) 19:00 Videm, župnijsko dvorišče: Vidovi dnevi - koncert patra Janeza z gosti 20:30 Ptuj, turnirski prostor na gradu: predstava Črni križ pri Hrastovcu, dramska sekcija
KD Grajena, za izven (če dežuje, predstava odpade) 20:30 Slovenska Bistrica, grad: komedija SNG Nova Gorica, Sljehrnik Iztoka Mlakarja
Sobota, 15. junij
08:00 Videm, pred Občino: Vidovi dnevi - pohod med vinogradi
09:00 Ptuj, pred Mestno hišo: tržnica kmetij in vinogradnikov
10:00 Cerkvenjak, vzletišče v Čagoni: 15. občinski praznik, srečanje pilotov in ljubiteljev
letenja, Aero klub Sršen Cerkvenjak 11:00 Ptuj, upravna zgradba Perutnine: start 11. Poli maratona 13:00 Ptuj, Ranca: bicikl party, neuradni after žur kolesarskega maratona 14:00 Cerkvenjak, igrišče PRC: gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskih goric 14:00 Podlehnik, športni park: spominski nogometni memorial Vekoslava Frica 14:00 Videm, šotor pri šoli: Vidovi dnevi - 90 let PGD Videm in predaja gasilskega vozila 15:00 Studenice: Festival zdravilnih in borilnih veščin v Studenicah 16:30 Obrež, pred kulturnim domom: praznovanje 4. dneva gasilcev občine Središče ob
Dravi, zabava z ansamblom Vitica 17:00 Nova vas pri Markovcih, šotor: slovesnost ob 90-letnici delovanja PGD Nova vas,
veselica z Veselimi Štajerkami 17:00 Tržec, Djočanova kmetija: Vidovi dnevi - poletna muzejska noč 18:00 Cerkvenjak: 15. občinski praznik, večer vina in domačih dobrot Društva kmečkih
žena in deklet v avli OŠ 18:00 Mezgovci: 7. tradicionalna prireditev Od paše do sira, PGD Mezgovci ob Pesnici 18:00 Ptuj, grad: Poletna muzejska noč, ogled zbirk, delavnica za otroke, predstavitev novih muzejskih publikacij; ob 20.30 Na muzejski sceni, ob 21.00 Vino in glasba (do 24.00)
19:00 Majšperk, KPC: koncert tamburaškega orkestra KUD Majšperk in ansambla Zdrav-
ka Čosica iz Banje Luke 19:00 Ormož, DLUK: literarni večer s Tino Martino Kos, Pub akcija 19:00 Sv. Ana, čajnica Kolarič: literarni večer, turneja po Bosni in Hercegovini, Neretvan-ske vedrine
20:00 Cerkvenjak, šotor: 15. občinski praznik, Antonova noč s Tanjo Žagar 20:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prireditvena dvorana: Dobrodelni koncert KD Cirkulane
20:00 Poljčane, telovadnica OŠ: osrednji koncert z Nušo Derendo 21:00 Ptuj, CID: Tribute 2 Michael Jackson
Nedelja, 16. junij
08:00 Lovrenc, športni park: občinsko gasilsko tekmovanje GZ Kidričevo 10:30 Cerkvenjak: 15. občinski praznik, povorka starih običajev in navad, TD Cerkvenjak; ob 11.00 osrednja proslava v domu kulture 11:00 Gorišnica, šotor pri Botri: srečanje upokojencev podravske regije 12:30 Cerkvenjak, avla OŠ: razstava domačih dobrot; ob 13:00 družabno srečanje v šotoru
13:00 Podlehnik, ribnik v Dežnem: promenadni koncert pihalnega orkestra KD Podlehnik
14:00 Kidričevo, dvorana Pan: dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo
14:00 Nova vas pri Markovcih, šotor: 5. srečanje konjenikov, traktoristov, BCS-kosilnic in
konjskih vpreg, povorka ob 15.30 in zabava z Navihankami 14:00 Podlehnik, ob ribniku v Dežnem: športni vikend, rekreacijski tek; ob 15.00 športne in družabne igre
15:00 Ptuj, Mestno gledališče:Akademija MgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - vice 18:00 Ptuj, dom krajanov Budina-Brstje: koncert Glasba, pesem združuje, moška pevska
skupina Jezero in ženski PZ KD Žetale 19:30 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana:Viktorinov večer: Vera levega razbojnika,
gledališki igralec Gregor Čušin 20:30 Ptuj, turnirski prostor na gradu: predstava Črni križ pri Hrastovcu, dramska sekcija KD Grajena, za izven (če dežuje, predstava odpade)
Ponedeljek, 17. junij
08:00 Cerkvenja, avla OŠ: 15. občinski praznik, 7. otroška likovna kolonija Maksa Kaučiča
15:00 Videm, pred zdravstvenim domom: predaja in predstavitev uporabe defibrilatorja 17:00 Cerkvenjak, avla Doma kulture: 15. občinski praznik, predstavitev vodnika po Klopotčevi učni in sprehajalni poti; ob 18.00 pohod
Torek, 18. junij
19:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predstavitev knjige Franca Krnjaka O ljudskih grbih in še kaj
Mestni kino Ptuj
Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. junij: 17:00 Ali-ali; 19:00 Vaje v objemu; 21:00 Ne.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00; Znanstveni posvet o dominikanskem samostanu na Ptuju; KGZS - Zavod Ptuj obeležil 60-letnico; Ukrepi za obrambo Ptuja 1991; Bionika - izziv in poklic prihodnosti; Aktivnost policije v boju za samostojno Slovenijo; Znanstveni simpozij ob stoti obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča; Vabilo na gledališko predstavo v Mestno gledališče Ptuj; Priprave na 5. glasbeni festival Arsana; Razstava likovnih del iz zasebne zbirke Rudija Ringbauerja; Ponosni darovalci krvi; Štirinajsta grajska košnja; Deveti folklorni festival - 2. del; Utrinek s koncerta Pozdrav pomladi.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
\s
Štajerski
TEDNIK
ČETRTKA ZJUTRAJ •ONEDELJKA ZJUTI
». URI
www.tednik.si
petek • 14. junija 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Go-rišnica, telefon 041 457 037.
ČIŠČENJE HIŠ, stanovanj, pisarn, beauty centrov, urejanje okolice, likanje perila. Tanja Zelenik, s. p., GSM 040 804911.
NOVO NA PTUJU! Trgovina LA VI z modno konfekcijo, torbicami, čevlji in poročnimi oblekami po ugodni cenah. Samo za vas Trgovina LA VI, Zagrebška cesta 17.
KMETIJSTVO
USPEŠNO IN TRAJNO nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
m
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, faks 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@roletarstvo-arnus.si.
recikliranje " ^ __
Brezplačni odvoz odpadne električne in elektronske opreme ter odkup odpadnih računalniških komponent. Gsm 040 22 88 22, www.ekologo.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAMO drva, bukova, rezana na 25 in 33, in pelete za kurjavo, možna dostava. Tel. 041 723 957.
PRODAM koruzo 1000 kg in bučno olje. Tel. 753 55 11.
KUPIM DVA BIKCA simentalca, stara 14 dni. Tel. 041 875 779.
KUPIMO mlado jalovo kravo ali telico za zakol. Tel. 040 727 779.
PRODAM piščance domače reje, kilogram 1,60 €. Tel. 051 207 229.
PRODAM kravo prvesnico, lisasto, brejo 4 mesece, A-kontrole. Tel. 031 430 285.
PRODAM odojke od 25 do 30 kg, mesnate pasme. Tel. 041 484 591.
PRODAM OSLIČKA, starega 8 mesecev, ali menjam za manjšo kosilnico s priključki Muta Gorenje Posyali ali kaj drugega. GSM 041 758 958.
PRODAM 2 SVINJI, težki okrog 130 kg, domače reje, v Stojncih. GSM 041 519 410.
PRODAM 12 m3 kvalitetnih bukovih drv. Tel. 777 31 21, zvečer.
PRODAM puhalnik za seno Tajfun. Tel. 041/562-179.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
PRODAM dve gradbeni parceli na lepi sončni legi na mirnem okolju ob gozdu v Zamušanih. Tel. 031 764 432.
PRODAM hišo na Destrniku, Vintarovci 46a, cena po ogledu. Tel. 03 586 33 79 ali 031 805 489.
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
V OKOLICI Ptuja oddam v najem gostinski lokal. Tel. 02/781-53-01 in 031/895-529.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM ODDAMO dvosobno opremljeno stanovanje v Kidričevem, možnost tudi odkupa ali zamenjave. Tel. 041 915 645.
KOPER - CENTER, apartmaji do 4 osebe - 245 €/teden, do 6 oseb - od 315 €/teden, poleg urejenega brezplačnega kopališča. Kontakt 041 337 744.
ODDAM garsonjero na Ptuju. Informacije tel. 041 958 615.
VIR PRI ZADRU - oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in avgust, oddaljenost od morja okrog 150 m. Tel. 031 742 714.
ODDAM opremljeno 1,5-sobno stanovanje samskemu dekletu ali ženski brez otrok v Kvedrovi ulici. Inf. na 041 620 125.
VIR PRI ZADRU - apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugoden najem. Tel. 00385 91 593 4752.
V	NAJEM ODDAM stanovanje velikosti 90 m2 na Ptuju. GSM 041 948 622 in 031 218 704.
MOTORNA VOZILA
PRODAM SKUTER, 125-kubični , letnik 2005, s čelado. Tel. 070 826 526.
RAZNO
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni.
SPOMIN
13. junija je minilo leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica
Anica Ber
IZ JIRŠOVCEV 36
Ostali so spomini in tiha bolečina. Hvala vsem, ki se v mislih spominjate nanjo in ji prižigate svečke.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Ne jokajte za mano, preveliko bolečino sem trpel, le h grobu pristopite, mi lučko prižgite, molite in večni mir zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Stanka Žnidariča
IZ MALE VASI 10
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevcem, pogrebnemu zavodu MIR, PGD Mala vas, govornikom, sorodnikom, sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sinovi z družinami
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault scenic 1.616v skt	2007	6.250,00«	prvi last.	kov. srebrna
renault cli01.216v spirit	2004	2.700,00«	serv. knjiga	bela
renault cli01.216v sportteam	2006	3.450,00«	serv. knjiga	k0v.b0rd0
peugeot 2061.1 ixrpresence	2001	1.650,00«	servo volan	kov. modra
peugeot 3081.6 vtisw	2008	7.900,00«	74.00 prev.	kov. srebrna
r.auth. pack megane 1.5 dci coupe	2006	4.450,00«	klima	kov. srebrna
mercedes-benzcsportcoupe 200	2004	6.990,00«	avt. klima	kov. Črna
opel zafira1.616v n-j0y	2006	6.490,00«	prvi last.	kov. srebrna
renault kang001.41 expression	2001	2.220,00«	klima	kov. srebrna
r. grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	10.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
m.-benz cabrio 320 clk avantgarde	2003	10.900,00«	usnje	kov. srebrna
chevrolet kalos 1.2 direct	2006	2.990,00«	klima	kov.sv.zelena
nissan comfort almeratin01.816v	2001	2.950,00«	klima	kov. sv. zelena
fiat multipla 1.616v sx 100	1999	1.770,00«	klima	kov. zlata
seat ibiza 1.9 sdisigno	2002	2.970,00«	avt. klima	kov. srebrna
peugeot 406 2.0 hdi break	1999	1.770,00«	klima	kov. modra
honda civic 1.7vtiavt.	2003	2.850,00«	serv. knjiga	bela
renault espace 2.2 dci privilege	2006	5.600,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes-benz b180 cdi	2005	9.490,00«	klima	kov. črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
SPOMIN
Danes je preteklo pet let žalosti in bolečine, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi
Bojan Orovič
Hvala vsem, ki ga niste pozabili in se ga z lepo mislijo spominjate.
Žena in otroka z družinama
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
V SPOMIN
V teh dneh mineva 5 let, odkar je tiho odšla od nas nam draga
Marija Šegula
IZ PODVINCEV
Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečo ali se je le z
lepo mislijo spomnite.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob soočanju z resničnostjo minljivosti in odhoda našega
Jožefa Trafela
Z MEJNE CESTE 8, PTUJ
vsem, ki ste se na hajdinskem pokopališču poslovili od njega in s stiskom roke delili bolečino z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo družbam Talum, Talum Rondelice, Vargas-al in OŠ Antona Aškerca Velenje, patru Janezu za opravljen pogrebni obred ter gospodu Šeguli za besede slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video slrani 8:00 Gorišnica — Iz naših krajev 10:00 Lenart - Preko zelenih gričev 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani
18:00 OŠ Vollčlna: Igramo. Plešemo in pojemo
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:00 Video strani
www.tednik.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
AVTOGUME na platiščih - MS-175/70R-14 ugodno prodam, dobro ohranjene. Tel. 740-84-18.
00:00 VidBO strani
08:00 75. lat FD Anton Štrafela Markovci 09:10 ŠKL
10:00 OS Vollčlna: Igramo. Plešemo in pojemo
12:00 Seja sveta občine Markovci - posnetek
13:00 VidBO strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 Slavnostna se|a PGD Stojnci
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka Majolka
23:30 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Košnja trave v Gerečji vasi 10:35 Glasbene novičke z Ingrld 11:00 Zaključni koncert OŠ Videm 13:00 Koncert Godbe na pihala občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL
17:00 60. ietKGZS zavod Ptuj 18:30 OŠVoličina: Igramo. PlBŠemo in pojemo 20:00 Ob prazniku Občine Starše - 2. del 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Revija PZ DU Spodnje Podravje 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 Zaključni koncert OŠ Videm 19:20 Glasbeni utrinki 20:00 Slavnostna seja PGD Stojnci 21:30 75. let FD Anton Štrafela Markovci 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
ob nepričakovani, prerani izgubi ljubljenega moža, očeta in dedka - opa
Ivana Galeta
Z ERJAVČEVE POTI 2, PTUJ
Pokopali smo ga na pokopališču na Hajdini dne 29. maja 2013.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter nekdanjim sodelavcem za sočustvovanje in tolažilne besede.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala nam dragim, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam bili v podporo in pomoč. Hvala govorniku gospodu Alojzu Šeguli za poslovilne besede. Zahvaljujemo se častitljivima duhovnikoma gospodu Andreju Fegušu in gospodu Andreju Šeguli za opravljen pogrebni obred ter molitveno uro. Hvala duhovniku Marijanu Feslu, da smo smeli v hajdinski cerkvi opraviti pogrebno mašo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju za vso organizacijo pogreba, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in občini Hajdina za vse usluge.
Posebna hvala zdravnici dežurne ekipe in osebju reanimacije za vso oskrbo, ki mu je bila nudena v njegovih zadnjih trenutkih.
Še enkrat iskrena hvala slehernemu posamezniku, ki ga bo ohranil v lepem spominu.
Žalujoči: žena Sonja, hči Natalie in sin Andrej z ženo Ireno, vnuki Nicole, Maja, Bruno in Pia ter sorodniki
www.tednik.si
Videm • Visok jubilej kulturnega društva
Naših 90 let
Veseli Jožeki so skupina z največ podmladka ...
Osrednja prireditev ob letošnjem 90. rojstnem dnevu videmskega kulturnega društva (KD) Franceta Prešerna se je začela s slikovitim nastopom tambura-škega kvinteta s skladbo Miha, Tonča v opravah, ki so jih glasbeniki nosili pred devetimi desetletji. Leto 1923 namreč velja za uradno letnico začetka delovanja kulturnega društva, ki so ga ob samem začetku postavljali na noge prav tambu-raši in gledališčniki.
Danes ima KD Franceta Prešerna (ime si je društvo po velikem pesniku nadelo leta 1955), ki mu že več let predseduje Jože Šmigoc, kar enajst sekcij: mešani pevski zbor, dramska skupina, tamburaški orkester, harmonikarji Veseli Jožeki, ljudski godci, ljudski pevci Vinogradniki in Jurovski fantje, skupina za ročna dela Zankice, ki se je minuli konec tedna predstavila z odlično razstavo v občinski dvorani, recitacijska in razstaviščna sekcija ter sekcija za kulturne poti. Skoraj vse naštete sekcije so se s svojimi nastopi predstavile tudi na osrednji proslavi ob visokem jubileju društva, ki jo je s pisanim prepletom orisa zgodovine in sedanjih aktivnosti povezovala Manja Vinko.
Zbrane je seveda med prvimi pozdravil videmski župan Friderik Bračič, ki je bil nekoč tudi sam član KD (igral je namreč bugarijo pri tambura-ših). Ob pohvali tako bivšim kot še vedno aktivnim članom ter predsedniku društva je kulturnike označil kot samo-rastnike in dodal: „Iskrene čestitke za vse opravljeno delo skozi toliko desetletij. Mladim, ki prihajajo v vaše vrste, pa naj bo to opravljeno delo čudovit vzor za naprej."
V znak zahvale in spoštovanja je župan Bračič izročil predsedniku Šmigocu posebno priznanje občine in kipec, ki velja za najvišje protokolarno občinsko darilo. Potem pa se je na odru zvrstila cela paleta že omenjenih sekcij, večinoma s pesmijo in glasbo, pa tudi z recitalom pesmi Franceta Forštneriča, medtem ko so za smeh s krajšim humo-rističnim skečem poskrbeli člani gledališke sekcije.
Sicer so bile v videmsko KD v teh 90 letih vključene mnoge sekcije, ki so ali prenehale delovati ali so se osamosvojile kot samostojna društva ali so se vključile v druga društva.
Uvodoma je na osrednji prireditvi v čast 90-letnici KD Franceta Prešerna Videm zaigral tamburaški kvintet.
Paleta častnih značk in prvi častni član KD
Veliko članov videmskega KD ima za seboj že leta in celo desetletja kulturnega ustvarjanja. In ker bi znalo, kot je bilo slišati na prireditvi, podeljevanje bronastih, srebrnih in zlatih značk Javnega sklada trajati do jutra, saj praktično ni člana, ki si ne bi zaslužil katere od njih, so se odločili podeliti le posebne, častne značke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za posamezna področja (Linhartove značke za gledališčnike, Gallusove za glasbenike in Marol-tove za ohranjanje ljudskega izročila). Pa je bilo tudi prejemnikov teh častnih značk, ki si jih zaslužijo kulturniki za več kot 30 let aktivnega dela, med videmskimi člani kulturnega društva kar precej in podeljevalca - Mateja Kuharič in Jože Šmigoc - sta imela kar nekaj dela.
Dobitniki častnih značk so: Maroltove: Jože Milošič (Ljudski godci - več kot 50 let v kulturi), Franc Habja-nič (Fantje z Jurovec - 45 let), Alojzija Murko (Vinogradniki - najstarejša in še zelo aktivna članica društva),
Franc Krajnc (Vinogradniki - v društvu 61 let), Anica Kokol (Vinogradniki - 45 let), Elizabeta Zemljak (Vinogradniki - 45 let) in Marija Gajser (Vinogradniki - 34 let); Gallusove: člani pevskega zbora Milena Gabro-vec (34 let petja), Marinka Čeh (38 let) Jurček Lamot (38 let), Anica Kokol (45 let) in Mimica Kirbiš (52 let); člani tamburaškega orkestra: Ančka Selak in Danilo Krajnc (za 37 let tamburanja), Biserka Selak (za 33 let) in dirigent Jože Šmigoc (za 31 let dela, zadnjih 19 let
tudi dirigent tamburašev). Med videmskimi gledališčni-ki, ki so se publiki letos prikupili s predstavo Nasvidenje nad zvezdami, sta si častni Linhartovi znački zaslužili Marija Černila in Ančka Selak, obe za več kot 50 let dela na gledališkem odru.
Ob koncu prireditve pa je sledilo še eno presenečenje, ki ga je povezovalka programa Vinkova napovedala tako: „Eden naših najuglednejših kulturnih ustvarjalcev, po čigar zaslugi se je kultura v Vidmu vsestransko razvijala in ki je zlasti na glasbenem področju pomembno vplival na to, da se pojavilo, razvilo in ohranilo glasbeno življenje - tako zborovsko kot instrumentalno - je Maks Vaupotič. Njegovo delo . v videmskem kulturnem društvu posebej cenimo in ga bomo vedno izgovarjali s posebnim spoštovanjem. Za njegovo neumorno in nesebično kulturno ustvarjanje ter za pomemben prispevek k razvijanju in ohranjanju kulturnega
Župan občine Videm Friderik Bračič se je predsedniku KD Jožetu Šmigocu (in vsem članom društva) zahvalil s posebno plaketo in kipcem - kopijo tistega, kot bo stal v novem krožišču.
življenja v Vidmu smo se člani soglasno odločili, da gospoda Maksa Vaupotiča imenujemo za prvega častnega člana našega društva." Vaupotiča na prireditvi sicer ni bilo, zato mu bo listina izročena kasneje.
Lepo je biti član takšnega društva ...
Čisto uradno pa se je prireditev končala z nagovorom prvega moža KD, Jožeta Šmigo-ca. Ta je med drugim povedal: „Delo nekega društva temelji na posameznikih, na ljudeh, ki jim ni odveč hoditi na vaje, ki jih veseli druženje z nekom, ki ima podobne interese. In teh ljudi se je v naših devetih desetletjih zvrstilo več sto. Prav vsakemu od njih smo hvaležni za vsako minuto, ki jo je vložil v delo našega društva, za vsak nastop, za vsak uspeh. Prepričan sem, da jih bo tudi v prihodnje še veliko, saj imajo naši člani še ogromno energije in volje, da s svojim udejstvova-njem v kulturi razveseljujejo sebe in druge. Res hvala vsem, ki ste se doslej, ki se danes in ki se boste še v prihodnje znašli v naših vrstah. Naj za konec omenim, kar sem že večkrat povedal: lepo je biti predsednik v društvu, ki ima takšne člane. Pa čeprav je včasih naporno."
A še preden je Šmigoc dobro končal svoj nagovor, mu je v imenu članov KD zahvalo vrnila Manja Vinko: „Lepo je biti član društva, ki ima takšnega predsednika, ki nas tako potrpežljivo prenaša z vsemi našimi kulturniškimi muhami in muhicami. In upam, da bomo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali."
SiM
Črna kronika
Z avtomobilom v gospodarsko poslopje
Foto: Mojca Zemljarič
V soboto, 8. junija, okrog 6. ure zjutraj je na regionalni cesti v Gorišnici prišlo do hude prometne nesreče. Osebni avtomobil z registrsko tablico ormoškega območja je peljal iz smeri Zamu-šanov proti Gorišnici. V vozilu so bili voznik in dva sopotnika. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje je vozilo v blagem ovinku zapeljalo čez cesto in trčilo v robnik pločnika. Dvignilo ga je v zrak, po približno petnajstih metrih pa je trčilo v gospodarsko poslopje. Trčenje je bilo tako silovito, da je se porušil del stene objekta. Potnike, ki so bili v vozilu ukleščeni, so reševali gasilci iz Ptuja ter reševalci iz Zdravstvenega doma Ptuj. Vsi trije udeleženci prometne nesreče so bili odpeljani na zdravljenje, zaradi nesreče pa je bila cesta približno dve uri zaprta za promet oziroma je promet potekal izmenično enosmerno. Zoper voznika bodo policisti podali kazensko ovadbo. (MZ)
Prijet vlomilec v avtobuse in tovorna vozila
Policisti PP Lenart so 9. junija ob 1.26 v Spodnji Voličini zalotili 32-letnega državljana Slovenije pri vlomu v rezervoar za gorivo avtobusa, ki je bil parkiran na parkirišču. Kasneje so ugotovili, da je v neposredni bližini isti storilec vlomil v rezervoar dveh tovornih vozil, še pred tem pa tudi v rezervoarje za gorivo parkiranih avtobusov v naselju Jurovski Dol, iz katerih je iztočil večjo količino diselskega goriva. Po vseh zbranih obvestilih bodo policisti PP Lenart osumljenca ovadili državnemu tožilstvu.
Prijeti storilci tatvine
Policisti PP Slovenska Bistrica so 5. junija ob 5.50 na Pra-gerskem prijeli tri osebe, stare 33, 32 in 24 let, iz Maribora, ki so osumljene storitve velike tatvine. Storilci so vlomili v dva podzemna rezervoarja na črpališču za točenje goriva v lokomotive na železniški postaji Prager-sko in iz njih odtujili 3000 litrov goriva za lokomotive. Povzročili so za približno 4.500 evrov premoženjske škode. Plinsko olje so iz rezervoarjev prečrpali s pomočjo pretočne črpalke v tri PVC-posode, ki so jih imeli nameščene v tovornem delu tovornega vozila. Plinsko olje je bilo vrnjeno lastniku, zoper osumljence pa bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Jutri popoldne bo v notranjosti države nekaj več oblačnosti, v severozahodnih krajih bodo možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28, jutri na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V	soboto in nedeljo bo sončno in še topleje.
Napoved za sosednje pokrajine
V	sosednjih pokrajinah bo tudi pretežno jasno, jutri čez dan pa bo na celini malo več oblačnosti. V Alpah bodo nastale posamezne plohe ali nevihte.
Foto: SM
Foto: SM