Politiški pregled. * Stranke t parlamenta. Sedanji drž. zbor nam glede na stranke in- njih narodnost predsta^lja to-le sliko: Parlament ima sedaj 513 poslance^, ker so dr. Srb (Praga), dr. Dorfmann (Meraii) in Pagnini (Trst) odložili 87oje mandate. Po narodnosti se delijo poslanci na: NemceT 230 (1 manj), Ceho7 106 (1 manj), Poljako7 80, Maloruso7 32, Slo^ence7 24, Hr7ato7 11, Srba 2, Italijano? 18 (1 manj), Romunov 6, nacionalnih Žido7 4; skupaj 513 poslance?. Po dosedanji politiški konstelaciji so razdeljeni poslanci tako-le: B r e zpogojna vladna stranka šteje 160 Nemce7, 56 Poljako7, 10 Italijano? in 6 MaIoruso7, torej 232 (45%) poslance7. Ob gotovih pogojih more 7lada računati še na 16 poslaocev poljske ljudske stranke; 14 87obodnih Vseuemcev in na 4 nar. Žide, torej še na 34 (6-6 %) poslance^. Opozicionalne stranke so: ProtiTne obstrukciji: socialni demokrati 87 (17%). V narodnih opozicionalnih strankah je: čeb.07 71, Maloruao? 30, klerikalnih Slo7ence7 18, Hr7ato7 in Srbo7 13, torej 132 (26%) poslance7. V pogojno opozicionalno stranko spadajo: 6 lib. Slo7ence7 in 4 lib. Italijani, torej 10 (2%) poslance7. — Eadikalne stranke štejejo 12 Oeb.07, 1 Poljaka in 5 Nemce7, torej 18(3'4%) poslance^. Skupaj torej imajo 7ladne stranke 266 (51-6%) opozicionalne pa 247 (484%). * Jugosloranski mlnister. Pod tem naslo^om priobčuje zagrebški BObzor" z ozirom na 7est, da 7lada misli na jugoslo7. ministra-rojaka, daljši članek, 7 katerem se ba7i s tem 7prašanjem. List prihaja do zaključka, da sedaj ne gre za to, da bi poedine slovanske stranke spravile zaupnike 7 kabinet,' t e m več gre za premeno vlad d ega s i s t e m a , in jugoslo^. poslanci naj dobro premistijo, preden opustijo za jugoslo7. portfelj 87oje opozicionalno stališče in se ločijo od Cehov. Jugoslovanski minister-rojak bi pomenil pri sedanjih razmerah malo ali nič, saj se vlada niti ne ozira na željo češkega ministrarojaka, ki ima celo stotino poslance? za seboj! Poprej premeno sistema — potem ministra! * Učni mlnister grof Sturgkh je prazno^al 7 soboto S7oj petdeseti rojstni dan. On je posestnik fideikomiso? 7 Obrajni in na Eleku (Halbenrain in Eloch). Eojen je bil kot sin grofa Stiirgkha iu matere Eleonore, rojene Meraviglia. * Neinška nesramnost. Nemškonacionalni poslanec dr." Syl7ester je 7 poslanski zbornici vložil nujni predlog, naj se proglasi nemščina za edini p o s 1 o 7ni in razprav nijezik driavneg a z b o r a, Med slo7. poslanci je zbudil ta predlog opra^ičeno ogorčenje. * NotI gorlškl deželni zbor. Volit^e no končane. Iz^oljenih je 7seh 29 poslance7, Slovenska stran: iz splošne kurije: Jerič, Manfreda, Fon; iz kmetiških občio: Marinič, Berbuč, Eosmač, Zega, Stepančič, Gregorčič, dr. Gregorin; iz trg07: Andrej Gabršček: iz 7eleposest7a: dr. Franko, Elančič, Eutar. Laška stran: iz splošne kurije: dr. Faidutti, dr. Bugatto, Piccinini; iz kmetiških občin: baron Locatelli, dr. Meizlik, Gasser; iz trgO7: Bombig, dr. Pina^cig, dr. Venier, Nigris; iz 7eleposest7a: dr. Pajer, Blasig, Antonelli. * Za italijansko pravno fakulteto ni posta^ke v proračunu za 1. 1910. Pa se^eda tudi ne za našo slovensko! Eolikor moremo vobče soditi, se 7lada razen na nekatere cerkvene ni ozirala pri sestavi proračuna p r a 7 nič na slovenske kulturne pot r e b e. * Kulturni boj na Francoskem. Francoski kardinali, nadškofje in škofje so izdali pastirski list, ki nalaga katoliškim staršetfi, naj ne pošiljajo 87ojih otrok 7 ja^ne šole, tem^eč edino 7 konfesionalne. Obenem prepo7edujejo rabo mnogib učnih knjig, ter izjavljajo, da so pripra^ljeni k odločnemu boju protija7nim šolam. — Francosko šolst^o je bilo z zakonom izza 1. 1881. laicizo^ano. Verouk se je iz drža^nih šol izključil, za to pa je bil določen zanj ferialni dan četrtek, ko smejo starši po lastni volji dajati otroke poučevati 7 kateremkoli 7eroizpo7edanju. Ob nedeljah in praznikih ni do^oljeno pouče^ati. Od 1. 1889. ne smejo učitelji niti za plačo niti zastonj vršiti mežnarske ali organistovske službe. * 57 žensklh kandldator. Za 7olitve 7 lokalui grofi.jski svet 7 Londonu kandidira 57 žen, po^ečini učiteljie in vzgojiteljic. Te kandidature podpirajo z 7eliko 7nemo konser7ati7ci in liberalci. * Spanska. Pod pritiskom javnegamnenja je moralo odstopiti klerikalno raiuistrstvo Maura. — N070 7lado je sesta^il naprednjak Morel, ki je proglasil za svoio pr?o nalogo, da pripomore posta^am do 7elja7e tudi napram menihom in posvetni duhovščini, ki so dosedaj pač imeli 7 drža^i gla^no besedo, plačevali pa niso nobenih da7ko7. Ako se no^i napredni vladi posreči napraviti mir in red, bo zasijala tudi Španski srečnejša bodočnost.