Leto LXXII, st. 77
Poltnlaa plačan« v gotovini — D!« Poatgebfihi bar bezaUL
<*reis » cena L 1
Uredutitv« . oprava, Ljubljana, Kopitarjeva t. reletoa iuui—4U04 ll-aetna aaročnlna U Ur, ta Ino-tematvo 11.40 Ur. - Cek. raS LJubljana 10.660 »a naročnino la 10.S94 ta Lniorato. — liključno »attopatvo —'aaa U 'allje in inotemalvai DPI & A. MIlana. R o k o p I • o v it f-a#ania.
A RIL 1944
TOREK
54 USA-Flugzeuge vernichtet
Die schweren Kampfe im Siiden der Ostfront - Hervorragen-der Abwehrerfolg zwischen Dnjepr u. Tschaussy - Schwerste blutige Verluste der Sowjets - Neuer Sowjetangriff Pleskau abgewiesen
bei
ONB. Aus dem Ffihrerhauptquartier, 3. April. Das Oberkommando der Wehr-raacht gibt bekannti
Westlich Otschakow wurden Obcr-setzversuche des Feindes vereitelt, west-lich Beresowka starkere Angriife der Sowjets abgescblagen. In einer Ein-bruchsstelle sind noch sedmere Kampfe im Gange. Zwischen D n j e s t r und P r n t h und im Raum von Tscherno-w i t z , nordlich des D n j e s t r, dauern die schweren Kampfe an.
Bei S t a n i s 1 a u vvarfen ungarisehe Truppen feindliche Krafte im Gegenan-grilf zuriick. Die Besathing von Tirno-pol hielt wciter schvversten feindlichen Angriffcn stand und vernichtete zehn feindliche Panzer. Dabei hat sich Lcutnant Hoepfl, Batteriefiihrer in einet Sturm-»eschtitzbrigadc, durch besondere Tapfer-keit hervorgetan.
Wiederholte Angriiie der Bolschewi-sten gegen die Stadt K o w e 1 scheiterten an dem entschlossenen Widerstand der Verteidiger. Im Raum nSrdlich der Stadt nahmen unsere Truppen mehrere vvichtige Hohenstellungen. In den Kampfen der letzten Tage haben sich hier der SS-Ober-sturmiilhrcr Nikolussilek, Kompanicfiih-rer in einem Panzerreglment, und der Obergefreite Pollack, im Štabe elnes Grenadier-Regimcnts besonders ausge-zeichnet.
Zwiscben dem Dnjepr nnd Tschaussy haben die unter dem Be-fehl des Generals der Infanterie von Tip-
pelskirch und des Generals der Artillerie Martinck stehenden Truppen in siebcn-tagigen schweren Kampfen Durchbruchsversuche von 17 feindlichen Schiitzen-divisionen, einer motorislerten und zweier Panzerbrigaden vereitelt und damit einen hervorragendcn Abwehrerfolg errungen. Die Sowjets hatten schwerste blutige Verluste. In diesen K mplcn hat sich die schlesische 18. Panzer-Grenadier-Division unter Fiihrung des Generalmajors Zuta-vern besonders bevvahrt.
Siidlich Pleskau griffen die Bolschc-wisten mit neu licrangefiihrUn Divisio-nen, von zahlreichen Panzern undSchlacht-fliegern unterstutzt, erneut an. Sie wur-den unter hohen blutigen Verlusten ab-getviesen und verloren 57 Panzer. Schlacht-und Kampfflieger untcrstiitztcn mit be-sonderem Erfolg die Abvvehrkampfe des Heercs. Allcip in diesem Raum wurden 32 feindliche Flugzeuge in Luitk' mpfen, zwei vvcitere durch Flakartillerie ver-nich'-;t.
V/achfahrzeuge der Kriegsmarine schosscn im Finnischen M e e r b u -sen wiederum sechs sowjetische Bomber ab.
In 11 a! i e n fanden auch gestern keine Kamplhandlungen von Bedeutung statt.
Bei einem Angriff nordamerikaniseher Bomber auf Orte inSOdostdeutsch-I a n d wurden in heftigen Luftkamofcn 54 feindliche Flugzeuge, darunter 50 vier-motorige Bomber, vernichtet. In S t e y r entstanden Schaden.
54 ameriških letal uničenih
Trdi boji na jugu vzhodnega bojišča - Sijajen obrambni uspeh med Dnjeprom in Čausi - Zelo hude sovjetske krvave izgube Nov sovjetski napad pri Pskovu zavrnjen
Fiihrcrjev glavni stan, 8. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Zahodno od 0 č a k o v a smo onemogočili sovražno prekorafitvene poskuse, zahodno od Be r e t o v k e pa odbili močnejše sovjetske napade. V nekem vdor-nein mestu fiff potekajo hudi hoji. Med Dnjestrom in P r u t n m ter na področju pri Č o r n ov i c a h , severno od Dnjestra, se nadaljujejo težki boji.
Pri Stanislavu so vrglo madžarske čete sovražne sile v protinapadu nazaj. T a r n o p o 1 s k a posadka so je šo nadalje upirala najtežjim sovražnim napadom ter je uničila 10 sovražnih oklepnikov. Pri tem ie pokazal posebno hrabrost poročnik Hoepfel, baterijski vodja v neki brigadi naskakovalnih topov.
Ob odločnem odporu nemških hranilcev so so izjalovili ponovni boljševiški napadi na mesto K o v e 1 j. Na področju severno od mesta so zavzele naše čete več važnih višinskih postojank. V bojih zadnjih dni sta se tu posebno odlikovala višji krdelni vodja SS Nikolussilek, četni vodja v nekem oklepniškcm polku ter dc..etar Pollack iz štaba nekega grena-dirskega polka.
Med Dnjeprom in Čansi so čete pod poveljstvom pehotnega generala von Tippclskircha iu topniškega generala
Martineka v sedemdnevnih težkih bojih preprečile prebijalno poskuse sedemnajstih sovražnih strelskih divizij, ene motorizirane io dveh oklepniških brigad. S tem so dosegle sijajen obrambni uspeh. Sovjeti so imeli najtežje krvnve izgube. V teh bojih se je posebno obnesla šlczij-ska 18. divizija oklepniSkih grenadirjev pod vodstvom generalnega majorja Zuta-verna.
Južno od P s k o v n so boljševiki s sveže privedenimi divzijami in s podporo številnih oklepnikov ter borbenih letal ponovno napadli. Z visokimi krvavimi izgubami smo jih zavrnili. Izgubili so 57 oklepnikov. Borbena in bojna letala so posebno uspešno podpirala obrambne boje vojsko na zemlji. Samo na tem področju smo uničili v letalskih bojih 32 sovražnih letal, dve nadaljuji pa jo zbilo protiletalsko topništvo.
Stražne edinice vojne mornarice so v Finskem zalivu znova sestrelile 6 sovjetskih bombnikov.
V Italiji tudi včeraj ni prišlo do nikakih pomembnih bojev.
Pri napadu severnoameriških bombnikov na kraje v j u g o v z h o d n i Nemčiji smo zbili v silovitih letalskih bojih 54 sovražnih letal, med njimi 50 štiri-motornih bombnikov V S t c y r u je nastala škoda.
Pot k odločitvi
Berlin, 2. aprila. »Berliner Borsenzei-tung« se bavi v članku »Pot k odločitvi« z vprašanjem, kak je za Angloamerikance problem drugega bojišča. List predvsem opozarja, da imajo v angleški in ameriški javnosti dogodki ne italijanskem bojišču mnoge večji pomen, kot pa boji na vzhodu. Po mnenju tega časopisa izhaja to dejstvo iz zavesti, da končna odločitev v tej vojni ne bo padla na vzhodu, temveč na zapadu Evrope ter da je zaridi razvija v Italiji mogoče marsikaj sklepati o veiikem spopadu, ki naj na zapadu Evrope prinese največjo odločitev. Tako gledajo v Angliji in Združenih državah na b:"ce pri Cassinu in Nettunu, zaradi česar vlada tamkaj tem manjše veselje nad boljševiškimi uspehi, ker so Anglosakson-ci trdno prepričani, da sta uspeh in trajanje ruskih zmag časovno omejena. V Londonu in v Washingtonu slutijo, da bo prihodnja in največja preložitev težišča te vojne zahtevala od Angležev in Ameri-
kancev ogromne odločitve, ki se jim zaradi zunanjih, notranjih in vojnodinamič-nih razvojev ne bodo mogli umakniti. Zaradi tega prihaja v njihovem opazovanju vojaškega položaja italijansko bojišče vedno znova v ospredje. Ako pravilno presojamo dejstvo, da so Angloamerikan-ci na južnoitalijanskem bojišču vkljub razpolaganju z vsemi silami zaman trudijo, da bi dosegli kak odločilen uspeh, moramo nujno pomisliti na velikanski obseg vseh priprav, ki so potrebne za glavni napad. Časopis navaja ob koncu izjavo Hansona Baldvvina v listu »Foreign Af-fairs«: »Največja naloga v vsej ameriški in angleški vojaški zgodovini vdor v Evropo, je zaključni kamen vse naše strategije; ako se bo izjalovila — in to je mogoče — potem smo izgubljeni.« »Ber-liner Borsenzeitung« dodaja k temu Bald-vvinovemu članku, da »nima trenutno nič pripomniti.«
Dr. Gobbels o vojnem po!oža[u
»Z ogromnimi koraki se v političnem in vojaškem razvoju te vojne približujemo veliki krizi«
Trdna zmaga bo končno plačilo za nemške žrtve
V Združenih državah se jasni
Ženeva, 3 aprila. Naraščajoča bojazen zaradi sovjetske politične premoči v zvezi s pomanjkanjem lastne ameriške zunanje politike, se jasno odraža v nekem članku v ameriškem časopisu »Time«, ki piše: »Ameriški javnosti se sedaj polagoma odpirajo oče ter spoznava popolno nesposobnost vlade Združenih držav, da bi vodila ameriško zunanjo politiko, ker sc že sedaj pripravlja na volilno kampanjo za četrto Roosevcltovo izvolitev. V Združenih državah so končno le opazili, kako tiho so pokopali Atlantsko listino. Zato so prišli Amerikanci do prepričanja, da tudi druga svetovna vojna ni rodila nikakih pozitivnih uspehov. V dokaz tega navaja ameriški list izjavo wa-shingtonskega dopisnika »New York Ti-mesa«, o katerem je znano, da jc dober prijatelj zunanjega ministra Hulla. Dopisnik Arthur Krock je namreč zapisal: »Le jasna in odkrita izjava predsednika icr f.uranjcga ministra bo lahko odpravila bojazen, ki se jc pojavila v zadnjem času.
Zameglitev naže politike je povzročila diplomatsko nedelavnost. Sovjetska zveza bo obvladata povojno obnovo, oziroma že danes obstoja neko sovjetsko prvenstvo«.
Podobno piše Anne Mc Cormiick ter opozarja na stah.a slabšanje medzavezni-ških odnosov vse od Teherana dalje.
Londonski dopisnik »New York Ti-mesa« ima iste skrbi kot njegovi tovariši v domovini ter pravi, da je Amerika popolnoma pasivna, dočim je Moskva politično aktivna.
Angleški tednik »Spectator« je mnenja, da je nujno potrebna nova anglo-ameriško-sovjetska konferenca zunanjih ministrov, ker so se po moskovski konferenci v oktobru pojavila mnoga nova vprašanja. Sporazum med glavnimi zavezniki pa je tem bolj nujno potreben, ker bo morala zavezniška enotnost prestati v bližnjih tednih težke preizkušnje, tako na diplomatskem kot na vojaškem polju.
Berlin, 1. aprila. Pokrajinski vodja minister dr. Goebbels je v petek zvečer govoril na velikem zborovanju berlinskega vodstva narodnosocialistično stranke o političnem in vojaškem položaju. Med drugim je dejal, da je pri presojanju vojnega položaja zlasti v časih vedno novih dogodkov mnogo koristneje, ce so namesto z dnevnimi poročili človek bavi s temelji nemškega vojskovanju, da tako črpa moč za tisto globoko silo prepričanja, ki je potrebna z., moralno in stvarno obvladanje kriz in težav ki so neizogibno zvezane z vsako vojno. Dr. tioeboels jo opozoril na težave v boju narodnosocialističnega pokreta za oblast,
0	katerih so bili često tudi ie mislili, da so nepremagljive. Enako težka in nai>or-na je junaška uveljavitev narodnosocia-listične Nemčije v borbi z bogaškim in boljševiškim sovražnikom. >Od njih pa smo tako duševno kot duhovno in ludi moralno mnogo močnejši. Proli nekaterim gmotnim prednostim, ki jih imajo, smo so obdržali s svojo visoko kvaliteto in z globljim umstvenim pogledom. V tej vojni ne beležimo le zmag, ampak tudi udarce,« je dejal dr. Goebbels. >Toda mi narodni socialisti smo v težavah zrasli in jih bomo zaradi tega tudi najboljo premagali. Prav v kritičnih časih ne sme vou=hvo neke bojujoče se skupine nikdar odstopili od svojih načel. Za nas obstoja v tem boju za naše življenjske pravice in za življenjsko osnovo našega naroda ie ena sama možnost: zmagal Naši sovražniki gledajo na obnašanje nemškega naroda kot na čudež. Strmeč stojo pred tem dokazom nezlomljive ljudsko volje. No morejo si razložiti, da narod, ki se je leta 1918 tako sramotno zrušil, danes v petem letu vojne ni pokazal niti najmanjšega znaka popustljivosti ali slabosti. Nemški narod je danes prav isti kot takrat, toda — in to je velika razlika — Ima drugo vodstvo ter ga je stranka prevzgojila in politično izšolala. Zaradi notranjega prečiščen ja, ki ga jo doživela že pred prevzemom oblasti, predstavlja danes narodnosocialistična stranka plitično vodstvo, ki mu narod brezpogojno zaupa. Kot je prišel narod-nosocialistični pokret na oblast s strnit-vijo politične inteligMiee ln fizične sile, tako bomo tudi to vojno vodili ne le Vojaško, temveč tudi politično iu tako zmagali; zakaj boja ne bije le orožje temveč tudi sile duha. Prav tako kot pred letom 1933 so naši nasprotniki, ako jih gledamo zgolj številčno, ponekod močnejši. Enako kot takrat tudi danes ne odločajo o izidu boja samo številčna razmerja. Zmaga narodnosocialističnega pokreta dne 30. jaimarja 1933 je bila logična posledioa danega položaja ter je odgovarjala nujnemu razvoju. Tako bo tudi s to vojno.«
Pri svojem presojanju nemških izgledov za zmago je dejal dr. Goebbels, da je primerno, ako vzporedimo današnji splošni vojni položaj z razmerami leta 1933. Tako bomo spoznali, da jo vkljub mnogim neizbežnim udarcem, ki jih jo dobila Nemčija v tej vojni, razvoj nemških nastopov že danes dovedel do največjih zgodovinskih uspehov. Minister jo opozoril, da marsikdo pozablja na dejstvo, da je Nemcem uspelo razbiti obroč, s katerim so jih obdali sovražniki leta 1939. Takrat je bil nemški položaj zelo nevaren ter je nekaj časa kazalo, da morajo sovražniki Nemčije zanko, ki so ji jo vrgli okoli vratu, le še zadrgniti. Ta resna nevarnost je danes mimo, sovražnik pa stoji daleč od nemških mej.
Minister je nato primerjal z nemškimi uspehi zavožen politični in vojaški položaj današnje Anglije. Anglija je leta 1939 napovedala Nemčiji vojno, ker ni hotela trpeti, da bi dobila Nemčija Gdansk in del poljskega prehoda. V Angliji so mislili, da bi to motilo evropsko ravnotežje, kar seveda nikakor ne bi bilo v skladu z angleško zahtevo po narodni varnosti. | Dr. Goebbels je nato s krepkimi argumenti dokazal svojo trditev o inajajo-čih se britanskih ciljih te vojne ter jo
1	izjavil, da mora Anglija, ki je takrat bra; ila nemškemu narodu njegovo pra-
I vico do življenja, sedaj gledati, kako je | to preprečevanje nemške pravice dove-i dio do uničenja evropskega ravnotežja po sovjetskem boljševizmu, kar povzroča v Angliji sami nevarnost, da bi jo ta strup okužil in porušil.
Ko je prešel na vojaški položaj, jo opozoril dr. Goebbels, da predstavlja vzhodno bojišče samo del skupno nemške strategije. Razvoj na vzhodu lahko pravilno presojamo Ie v zvezi z ostalimi važnimi operativnimi nalogami, ki jih je treba rešiti v okviru skupnega nemškega strateškega načrta. Enako kot nemški obstanek na vzhodu je važna zavrnitev angloameriškega vdora na zapadu. Kajti slednja bi lahko predstavljala presečišče fe vojne. Ako se je sovražnik tozadevno še vdajal utvaram, potem mu je že cassinski primer pripravil zolo hudo razočaranje. Angleži in Amerikanci, ki še upajo, da nemškega lovskega letalstva nikjer več ni, pa sedaj doživljajo prav obratno sliko te svoje utvare. V primeru vdora bodo brez dvoma povsod naleteli na nemške rezerve, o kalerih danes, kot vsaj sklepamo iz njihovih izjav, nimajo nikake ali pa zelo nepravilno sliko. Minister je poudaril, da je trdno prepričan, da bo nemško poveljstvo lahko mirno obvladalo veliko odločitev na zapadu, ako bi do nje prišlo. jZ ogromnimi koraki se v političnem in vojaškem razvoju te vojno
približujemo veliki krizi,« jo izjavil dr. Goebbels. >Ta kriza pa vsebuje na politično izšolanega človeka prav tako malo strahu, kot ne razburja veščega zdravnika kriza pri kaki bolezni.«
Z enakim zaupanjem in samozavestjo, ki sta označevala njegova prejšnja izvajanja, se jo dr. Goebbels končno ba-vil z vprašanjem letalske vojne. Dejal jo, da ni mogočo zanikati, da ne bi sovražni teror povzročal Nemcem mnogo težav in bolečih žrtev. To pa prav nič no spreminja dejstva, da ga jo treba prestati. Celo letalski teror jo za Nemce Se vedno znosnejši kot uničevalni mir, ki so ga Nemrem namenili njihovi sovražniki. V ostalem pa kažejo izkušnje, da je z naporom vseh sil mogočo premagati tudi največje težave letalsko vojne. Saj Angloamerikanri niti niso mogli bistveno motiti nemške oboroževalno industrijo
Ob koncu jo izjavil dr. Goebbels, da sta tako berlinsko prebivalstvo kot tudi ves nemški narod trdno sklenila, da se bosta možato upirala sovražnemu stra-hovanju ter da bosta težave to vojno zmagovito premagala z iniciativo, ki bo kmalu zopet prešla v nemške roke. Zato i i je potrebno le, da ohranijo Nemci stare narodnosocialistično kreposti, namreč junaštvo, zvestobo, žilavost in vzdržnost. Kot prej v odločilnih tirali, tako se morajo tudi danes tem tesneje zbrali okrog FUhrerja in s svojimi napori Čim verneje in trdneje služiti njegovemu delu. Potem bo trdna zmaga končno plačilo za nemške žrtve.
Minister G >bbels jo žel za svoj govor veliko priznanje in navdušenje berlinskega prebivalstva, ki se mu je 7ji-hvaljcvalo za goreča gesla in za navodila "'edn nadaljnje borbe, ki naj zagotovi i nemškemu narodu njegovo življenjsko pravice.
Izjava madžarske vlade
Budimpešta, 2. aprila. Madžarska vlada jc objavila nuslednjo vladno izjavo:
Na vzhodnem bojišču se bi jejo odločilni boji, ki bodo za stoletja določili potek evropske usode in s tem tudi madžarske zgodovine. Madžarski narod zaradi tega nujno želi, du se ta boj konča z zmago nad boljševizmom, ker bi sicer prišel nnš narodni obstoj v največjo nevarnost.
Tej smrtni nevarnosti se madžarski narod sam ne more upreti. Tudi ako bi v tern gigantskem boju žrtvoval poslednjo kapljo svoje krvi. Boljševizem lahko uniči le nns najmočnejši zaveznik Fiihrcr Velike Nemčije Adolf Hitler, čigar vojska je že v sedanjih petih letih vojne doko/ala, da je zmožna naravnost nadčloveških dejanj, ki jih doslej v zgodovini še nihče ni mogel storiti.
No'ša dežela je prijateljsko zvezana z Veliko Nemčijo, z njen ml vojaki pa se danes skunno bori proti skupnemu sovražniku. Ker je potrebno, da se madžarski narod za zagotovitev uspeliit skupnega boja udeleži z vsemi silami fe borbe na življenje in smrt, so prišle na podlagi medse-l>ojnega sporazuma v deželo nemške čete, ki lx>do enako kot na Finskem in v drugih državah pomagale, da !>omo skupno obvarovali naše meje, Evropo in kulturno človeštvo. Zato se morajo vse zdrave sile madžarskega naroda zbrati okrog vlade, ker je treba, da ljudje z vso voljo, z vsem zaupanjem in z vso odločenostjo pomagajo pri zagotovitvi uspeha samoobrambnega boja. To je tudi volja prvega Mndžara, državnega upravitelja madžarskega kraljestva liorthy-ja. S to voljo, odločenostjo in s tem zaupanjem Ik> vlada lahko izpolnila
svojo dolžnost tako glede uspešne izvedbe samoobrambnega boja. kot tudi glede nujne ustvaritve znosnejših, pravičnejših in bolj zdravih notranjih razmer. Zagotovila bo delo, mir, notranjo varnost iu vse p<>goje /a čim uspošnejše delo. Ustvariti hoče pravičnejše socialne odnose v vsem družabnem in gospodarskem življenju ter hoče pravilno razdeliti neobhodne vojne težave v smislu izenn-čevalne pravičnosti. V duhu harmoničnega narodnega sodelovanja sc bo podrobno bavilu z upravičenimi g<>-s|K)darskinti in socialnimi zahtevami vseh družabnih slojev ter predvsem z industrijskim in poljedelskim delavstvom, ki ustvarja pretežno večino narodnega dela. V vsem madžarskem življenju hote ustvariti zdrav, čist. pošten in zanesljiv čut za skupnost ter izvesti vse ukrepe, ki so nujni za povečanje narodnega dela ter jm ustvaritev varnega notranjega življenja.
Vlada trdno, zaupa v uspeli svojih naporov ter i>oziva zalo vse Vb me sinove naroda, naj sc strnejo in eno-dušno pomagajo pri rešitvi domovine ter pri ustvaritvi srečnejše Madžarske.
Vlada trdno zaupa v uspeh svojih naporov ter pozivu zato vse verne sinove naroda, naj se strnejo in en<>-dušno jKimngajo pri rešitvi domovine ter pri ustvaritvi srečnejše Madžarske.
V zaupanju v naš junaški Ilonved in pripravljenost narodu zu žrtve, gleda vlada s popolnim mirom in odločenostjo v bodočnost, ker ncomaja-no veruje v končno zmago, ki bo zagotovila Madžarski mesto v novi l'"v-rnpi, ki bo vredno njene velike iu slavne preteklosti.
Ameriška lelala bombardirala Schaffhaosen
Po vsej švici vladata belest in ogorčenje
ne Švica še ni doživela nobenega tnko
Bern. 1. aprila. Uradno poročajo: »1. aprila od 10.30 naprej so ameriški bombniki v skupinah po 30 letal preleteli kantone Thurga in Scliafthauscn. Približno ob 11. uri so padle bemb? na mesto Schaffhauscn. Po dosedanjih poročilih je okrog kolodvora in v mestu samem nastalo več požarov.« V0jšaki železniški ravnatelj je objavil, da so trenutno usta-v»li železniški promet na vseh progah, ki vodijo v Schaffhausen.
Bern, 1. aprila. O bombnem napadu na švicarsko mesto Schafthauscn smo izvedeli naslednje podrobnosti: Okrog 11 je krožilo nad Schaffhausnom kakih 30 ameriških bombnikov. Ljudje so s ccst opazovali njih polet. Ugotovili so, da mesto na številnih krajih gori. Več javnih stavb so bombe težko zadeie. Ubit je bil policijski ravnatelj dr Schoch s tremi stražniki. Po dosedanjih poročilih jc bilo ubitih 22 ljudi. Mnogo prebivalcev je bilo ran:e.nih.
»Berner Blat«, ki je kljub prekinitvi telefonskega prometa dobil točnejše podrobnosti, pravi, da so očividci, ki so pravkar prispeli iz Schaffhausna izpovedali, da je številno smrtnih žrtev naraslo na 150. Neka bomba je padla na sredo schaffhausenskega trga. Ker so ljudje takrat ravno nakupovali, tu število žrtev še ni znano. Cele ulice so bile v plamenih. Ostali očividci pripovedujejo, da nudi mesto grozotno sliko. Videti je, kot bi vse mesto gorelo. Na cestah leže strahovito razmrcvarjene žrtve. Nek trg popolnoma sliči razorani njivi. Hiše v njegovi bližini so vse težko poškodovane. Fosfor-ne zažigalne bombe so padle tudi nad Flurlingenom.
Bern, 2. aprila, švicarski listi ugotavljajo v svojih nedeljskih izdajah, da Je vedno ni mogoče ugotoviti končnega števila žrtev. Po zadnjih vesteh šc izkopu-jejo mrtve in ranjence izpod ruševin.
»Tribune de Lausannc« piše: »O okoliščinah bombardiranja, ki je povzročilo smrt v mirnem renskem mestu, ne moremo še ničesar reči. Pač pa že lahko izrazimo bolest, ki jo je izzvala ta katastrofa v naši deželi. To je bil najtežji atentat na , našo nevtralno državo vse odkar se je i vojna pričela.	1
»La Suisse« izjavlja: »V vsej Švici v!a- j dala bolest in ogorčenje. Od pričetka voj- |
krvavega dne. Že ta, kar smo doslej izvedeli, zadostuje. Preko 50 mrtvih, nad 100 ranjenih, porušene cerkve in stono-vaniske hiše ter sploh uničenje kulturnega dela več generacij v nekaj minutah. Grozna ironija je pač, da je londonski »Times« šele te dni priznal našo nevtralnost, ameriško letalstvo pa je zalo takoj uničilo to naše slikovito mesto.
Švicarski protest v Ameriki
Stockholm, 3 aprila. Reuter javlja, da je odšel švicarski poslanik v soboto v ameriško državno tajništvo, kjer jo ustno protestiral zaradi bombardiranja Schaffhausna.
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, "5. aprila. Romunsko vrhovno poveljstvo jc izdalo naslednje vojno poročilo:
S Krima in z obale Črnega morja ne poročajo o nikiikih posebnih dogodkih. V srednji Bcsarabiji so nemške čete včeraj s protinapadom zavrnile sovražnika, ki jc znova prodiral proti železnici jassy-Kišinjev. Severno od Jnssvja so naše čete z za-nosnim nastopom skoraj povsod vrglo sovražnika nazaj preko Jijijo. Na odseku Todireni-Nord-Doronoi-Storojinec je prišlo le do izvidniških bojev. Nemške čete so z velikimi izgubami za sovražnika odbile njegove napade na mesto llotin.
Ženeva. Naraščajoča bojazen pred politično premočjo Sovjetov vsled |x>-manjkanja ameriške zunanje politike se vidno odraža v članku v Združenih državah izhajajočega »Times.i«.
Stockholm. Reuter poroča, da so dobili uradni poljski krogi obvestilo, (Fa jc v več primerih, ko so stopili poljski zastopniki v stik s Sovjeti, prišlo do zapletijajev. V dveh primerili, /.a katere jc poljska vlada izvedela, so postavili Sovjeti poljske zastopnike pred sodišče GPU ter jih nstrelili. Poljska emigrantska vlniia jc o tem poročilu obvestila britansko in ameriško vlado.
Stran 2
»SLOVENEC«, torek, 4. aprila 104-t.
štev. 77.
Enostranska pojmovanja
Včasih smo radi pisali o metafizičnih ozadjih raznih pojavov. Ta beseda je takrat prišla že kar v modo. Analizirali smo najrazličnejša področja pod tem vidikom ter iskali njih zadnjega razloga v metafiziki. Najbolj klasična so bila v tem oziru Mahničeva razpravljanja »O metafizičnih ozadjih političnih metamorfoz«.
V	našem času smo to obravnavanje nekoliko opustili, a prav neupravičeno. Staro pravilo je, da kdor pozna vzrok stvari, pozna stvar samo. Kdor doume metafizično ozadje kakšnega gibanja, pozna gibanje samo. Zlasti to velja za komunizem, ki se na zunaj prikazuje kot socialen, gospodarski ali političen pokret, v svojem najglobljem pomenu pa je izrazito idejno gibanje, ki sloni na najbolj rafiniranem mate-rializmu. Materializem in predvsem materializem je ono ozadje komunizma, ki ga imenujemo »metafizično ozadje«. To je gibalo, ki je sprožilo gibanje samo in ki mu še vedno daje življenjskih sil. Pri nas so skušali komunistični intelektualci še pred vojno zanikati to dejstvo in ovreči očitek materiaiiz-ma. Trdili so, da nikakor ne smemo zamenjavati navadnega, grobega ma-terializma s tako imenovanim dialektičnim materializmom, na katerem sloni svetovni nazor komunizma. Aleš Ušeničnik jim je iz njih prvih virov dokazal, da je dialektični materializem pristni materializem, torej zanikanje duhovnosti in oboževanje materije. S tem je podano tudi resnično metafizično ozadje komunističnega gibnnja. Kdor pozna to ozadje, pozna tudi bistvo komunizma. Vse premalo jemljemo to v poštev, zlasti takrat, kadar govorimo o vzrokih in o naravi komunizma. Vprašanje komunizma je prav za prav vprašanje materializma. Ker nam to ni vedno pred očmi, bijemo večkrat po njem tam, kjer je najmanj ranljiv in kjer ni njegovega bistva.
2e večkrat se je omenjalo tisto napačno stališče, ki vidi v komunizmu zgolj politično ali socialno akcijo. Ob takem pojmovanja ni mogoče obseči vso vsebino komunizma, prav za prav niti njegovega bistva ne. Tu je velika nevarnost, da se naše mišljenje in naša življenjska praksa priliči glavni vsebini komunizma in se s tem naše prizadevanje pokaže že v jedru nedosledno in zato neučinkovito
To napačno, enostransko pojmovanje komunizma je zelo nevarno. Prej ko slej je in ostane gibalo komunističnega pokreta materializem, ki ga bo mogla premagati v njegovih osnovah le globoko zamišljena duhovna sila.
fV M. M
»Država«, ki ne mara svojega denarja
V	Mateni je hotel nek kmet plačati komunistom davek z njihovimi boni, ki jih_ je dobil za odvzeto živno. Komunistična ? davkarija« pa bonov ni hotela sprejeli, marveč je zahtevala lire. Ponoven dokaz, kako komunisti cenijo svoj »denar«,
Cene na ITrvafskom. Na drugem mestu poročamo o zvišanju cen električnega toka v Zagrebu za 100%, tako da so danes cene povprečno desetkrat višje kot
so bile leta 19-13 v začetku. Računajo, da se bodo še zvišale, ker je v teku govorica, da bodo dobili državni uradniki s 1. aprilom enkratno izredno podporo v znesku 30.000 do 50.000 kun. ('ene dnevnikov bodo zvišane od 10 na 20 kun, torej po uradnem tečaju na eno marko za številko. (Donauzeilung od '25. marca 1944.)
Pismo iz sončne
Med najlepše predele goriške pokrajine spada Zgornja vipavska dolina. Razteza se od liublja, nekdanje primorsko-kranjske meje, do pobočij, ki peljejo proti Razdrtemu. V slikovitem krogu jo objema skalnato Nanoško pogorje in valovito gričevje, ki se spleta okrog Vrabč in Stja-ka. Dolino namaka Vipava, ki ob gornjem koncu vipavskega trga vre izpod čeri na-noških skal. ILudna in bistra ob izviru sc hitro umiri in v lenem, kljukastem teku prepreza dolino. Prijazne vasi se naslanjajo v zatišje njenih brežin, zložno se skrivajo na rebrih gorovja ali pa so zlezle ob vrhove napetih višin. Ob pogledu preko doline srce zadrhti Pestra preproga plodnih njiv in sočnih travnikov, obrobljena s sadonosniki in žlahtno trto, posejana z zelenimi jasami in belimi domovi. V svečan mir, ki plava nad blagoslovljeno dolino, zadone zbrani glasovi. Mogočno Marijino svetišče v Logu, košat osredek in srce duhovnega življenja za vso dolino, vabi k molitvi. Nehote kloniš g'avo. .. Zadivljen od lepote božjega stvarstva se zatopiš v pobožno prošnjo: Nebeški oče, usmili se in nakloni mir naši pretrpinčeni zemlji!
Ob začetku 1. 1942 ko je v ta tihi kotiček naše zemlje sem od vzhoda preko postonjskega prevrata zače'a vdirati strupena sapa komunistične OF, je prišlo najhujše gorje zadnjih desetletij.
Pred svetovno vojno je gornja vipavska dolina pripadala k kranjski vojvodini. Kranjski deželni odbor, ki je skrbel za dvig gospodarstva v vsej deželi je na Vipavsko posvetil posebno pažnjo razcvetu vinogradništva. Vzorni vinogradi in krasna vinska klet v Vipavi so glasno pričali o načrtnem, uspešnem delu. Pod novimi razmerami so Vipavci mirno in pridno obdelovali svojo zemljo. V družinskem, prijateljskem in farnem občestvu so vzgajali otroke, kovali zavest in vžigali ljubezen do doma in roda. Slovenska knjiga, ki je še vedno romala od hiše do hiše, slovenska božja beseda, slovenska pesem v cerkvi in na vasi, romanja, izleti in prijateljski sestanki ob veselih prigod-nicah, so bili v zadnjem desetletju glavna opora v borbi za ohranitev. Požrtvovalna ljubezen, s katero je duhovščina podpirala in čuvala delo svojih faranov, je v ljudstvu globoko odjeknilo. Podvojila je spoštovanje do dušnih pastirjev in poglobila vernost. Zdrava neupogljiva na-
zgornje Vipavske
rodna zavest, prekaljena v živi veri, je bila najznačilnejša poteza v liku najboljših vipavskih fantov. Na Gočah, v Podra-gi, v Sturjah, v Vrhpolju, pa v St. Vidu in na Planini in še v drugih vaseh si našel skupine fantov, zavednih in možatih, da si jih bil vesel V nekaterih vaseh so icneli fantje lepo uspevajoče fantovske Marijine družbe.
Ko je 1. 1942 OF v dolini začela s svojo propagando, je bilo razpoloženje po vaseh zaradi vojne sicer nekoliko napeto, vendar v bistvu mirno, čakajoče Varljiva beseda OF je pa ljudi zajela jih vzva-lovila. Zlasti idealne fante je slepilni nauk pretresel. Zagrabili so z vso svojo poštenostjo in z vsem mladeniškim ognjem za roko, ki se jim je prožila in se vdinjali »tovarišem«. Vsa svarila, vsi opomini so bili zaman. Dobri fantje so videli v novih »tovariših« junaške borce, ki so zbežali v gozd, da osvobode domovino Verjeli so jim, občudovali so jih. Zato so jim hoteli pomagati, odhiteli so v gozdove »Žrtve moraio biti!« so tolažili domače. Ugovo.e, da OF ni narodna in ne osvobodilna, marveč mednarodna in komunistična, pro-tikrščanska, so s sanjavo lahkovernostjo in obiestno koraižo zavračali! »Trpijo in se žrtvujejo«, so lepotičili »četnike«, — tako so jih imenovali — »zato so vredni naše pomoči; zmote komunističnih naukov iim himo pojasnili in jih spreobrnili«, so bescd'či!i. Tako je prišlo, da je med drugimi zbežal h komunistom v goščo tudi kon^reganist Jnnko Premrl iz St Vida in zaradi svoje smelosti postal nekaj časa legendarni funak Vipavske doline Njegov in niegovih priiatebev napor se ie izjalovil Komunizma iz OF nisov iztrebili, temveč so se mnogi sami okužili. Premrl in nekateri niegovi prijatelii so pa svojo mladeniško zmoto plačali z življeniem.
Po kratkih mesecih je prišlo strezp.e-nie. Dejstva, grozna in krvava dejstva so rodila v vsej dolini spoznanje, da je OF slovenski narod brezvestno osleparila in ga pahnila v gorje. Lopovščina — vredna komunističnih mojstrov. Ljudstvo z gnevom v srcu prenaša razočaranje in zaradi nasilja molče trpi. Vesele se samo izprijene!, odpadniki in nevarni ovaduhi, ki so s pomočjo komunističnih oblastnikov prišli na udobna mesta plačanih valntov. Živi pa vera: prišel bo dan, prišli bodo domobranci in pometli s trino-ško sodrgol
Ijubje. Postajali so vedno bogatejši in sedaj se še maščujejo nad Poljsko in kličejo nad njo inozemske delegacije.«
Zanimivo je pri tem omeniti, da so smatrali noljski Judje ustanavljanje raznih zadrug kot preganjanje Judov!
Kampanja proti Poljski v letu 1919 in 1920 je imela povsem drug namen. Treba je bilo odvrniti pozornost Američanov od preselitve 250.000 poljskih Judov v Ameriko, ki so jih v New Yorkti šolali za revolucijo in jih potem poslali kot lačne pijavke v Južno Ameriko.
Slično kampanjo so uprizarjali Judje pred svetovno vojno proti Rusiji. Rusija jim namreč ni dovolila popolnoma prostih rok, odkazala jim ie določeno področje, vendar so dobili v Rusiji Judje v svoje roke vso žitno trgovino, časopisje in s tem javno mnenje. Vpili so ter klicali na pomoč ostalo judovstvo vsega sveta, ker jim ni bilo dovoljeno izkoriščati kmeta po mili volji.
Ameriški delegat ni mogel podati poročila, kot so ga Judje želeli in jc moral priznati, da imajo Judje v Rusiji zelo dosti pravic, da jih ie celo mnogo več v Rusiji kot je policijsko prijavljenih. V Pctrogrodu je bilo 1500 prijavljenih, dejansko pa jih je bilo 50.000. Mnogo časopisov je pod judovskim vplivom, itd.
ludie protestirajo, zahtevajo, da prekiuo USA trgovski dogovor ž Rusi-
SIovšu Cirilu v slovo
Ni le več med nami, dragi Cirili Nič več ne vidimo Tvojega vedno nasmejanega in prijaznega obraza ter Tvojih živih oči. Precej časa je že preteklo, ko so Te lepega sončnega jesenskega popoldne odvedli zločinski komunisti in Te zverinsko umorili. Doma so Te dobili, kje pa naj bi Te tudi iskali kot doma, suj si vedno skrbel le za dom in svojo družinico, ki si jo tako ljubil. Toda komunisti so brez srca! Ni se jim smilila žena, mati šestih molih otrok, niso se jim smilili nedolžni otročički, ki so jokali in dvigali svojo ročico proti rabljem, proseš jih, naj jim vendar pustijo skrbnega očeta. Vse prošnje pa so bile zaman, kajti Tvoja mučeni-ška smrt. dragi Ciril, je bilo že določena. Odvedli so Te brez usmiljenja Tvoje mile, krotke oči so se še enkrat ozrle na rodno hišo. objele drago ženo in ljubljene otročičke, živinico v hlevu in vso domačijo in že 6i moral naprej, v smrt' Na srce Ti je legla težka žalost toda še se Ti je oglašalo upanje v srcu: »Saj ne bom dolgo časa; kako je mogoče, da bi o-:tal pri njih, kaj lx> pa drtižmica počela brez mene? Spomladi bom prišel pripravljat gradivo za novo hišo, da bomo bolj na toplem.« Toke in nodobne misli so Ti vstajale v srcu. V Žažarju si še enkrat prosil svoje mučiteljc, naj Te vendar izpustijo, saj jim nisi nič hudega storil. Toda nič ni pomagalo Ponoči s0 Te odoeljnli naprej proti Žirem. Tam so Te sredi temne noči skupno s Tvojima sotrpinoma Slovšo Petrom in Koširjem Alojzijem odvedli s skupnega ležišča. Odpeljali so Te v smrt. Mrzlo je bilo in sneg je nnleta-val. Ti pa si moral bos na svoje mo-rišče. Videl si svoja prijatelja, ki sta se že zrušila pod kroglami na zemljo. V grozi se Ti je stisnilo srce, obraz pa si obrnil proti nebu in prosil Boga, naj se Te usmili. In že si se zgrudil na zemljo in bela snežena odeja je bila Tvoj mrtvaški prt.
Dragi Ciril, počivaj v miru v ljubi horjulski žemljici! Prosi pri Bogu za svojo ljubo družinico in zn nas vse, ki se liorimo za iste svete ideale, za katere si moral Ti dati svoje mlado življenje.
Včasih tudi komunisti kaj priznajo
Komunisti svoje izgube prikrivajo In ta|e. Sem in tja pa le morajo tudi kaj priznati. Tako piše štab Cankarjeve »brigade« dne 23. februarja 1044 glavnemu štabu sledeče: »Naknadno so se preverile izgube iz akcije dne 21. t. m. in so naslednje: I. bat. 2 mrtva (puškomitra-ljezec in pomočnik) in 1 pogrešan kurir, ki je še| v štab brigade in ie verjetno mrtev. III. bataljon: 7 mrtvih, od teh cela četna komanda, izvzemši namestnika politkomisarja prve čete. Padli so-komandir Štepanič Jože. njegov namestnik Račika Avgust, polilkomisar Umber-ger Miha, politdelegat Cisrlarič Jože. Vegel Frane, Stremfel in Plankar. Pri tem je sovražnik zaplenil 6 pušk in lahki minomet. Na istem mestu so bili ranjeni nadalje triie lovariši, katere pa je uspelo rešiti. Arliljerija: 8 mrtvih, 11 pogrešanih in 2 ranjena.«
Llji iu velikega priznanja je vreden tak za težko današnjo dni redek jubilej in Športni praznik. Koliko dola, toda no povprečnega, so morali pionirji ln ustanovitelji Mlndike vložiti v svoje delo, da jo njihovo seme padlo na rodovitna tla. Javnosti jo znano, da je to semenje res obrodilo dober ln zdrav sad, ki prido danes do izraza v močnem, res homogenem moštvu Mladike, ki jc prav v zadnjem času pokazalo tako lepo in koristno igro.
Za Veliko noč so si izbrali Kodeljcvčani, da pod visokim pokroviteljstvom gospoda prezidenta praznujejo svoj tako pomembni dogodek. Skromno, toda prisrčno bodo praznovali 20 letnico dela in truda. Njihova igralska družina je volika in v teh časih razkropljona po naši ubogi domovini, saj marsikdo s puško v roki čuva dom ln življenje dragih. Toda vsi bodo prihiteli skupaj, da prisostvujejo tako lepemu prazniku.
Skoraj prehitro Je mineval čas za ve-lezaslužncga člana Mladike Lojzeta Guar-djančiča. 700 odigranih tekem jo lepo Ste-
jo. Ameriški predsednik Taft povabi Žide na razgovor, da povedo, kaj hočejo. Dne 15. II. 1911 se pojavijo pri njem judovski magnati, da intervenirajo za zatirane Jude v Rusiji. Zahtevajo prekinitev trgovskega dogovora z Rusijo. Taft ne ugodi njih zahtevi. Judje mu grozijo z »vojno«, napadajo ga po časopisju, minirajo ga povsod, tako da je moral po 10 mesecih kloniti in razglasiti, da poteče trgovska pogodba med USA in Rusijo. Judje so doživeli svojo prvo zmago nad Rusijo. Končna zmaga je bila boljševizacija Rusije, ki so jo financirali tudi ameriški velcbunkirji!
Take uspehe so dosegli Judje proti poglavarju USA v odprtem boju, brez trikov in možnosti podtikanja lažnega dejanskega stanja. Zamislimo si sedaj igro v primerih, ko je treba hitreje delati in delati na podlagi nezadostno kontroliranih poročil!
Za časa španske vojne je objavila neka dopisna agencija (menda Havas), da sc je izkrcalo v Tangerju več tisoč nemških vojakov. To bi bil povod za pričetek političnih nli vojaških korakov. Nemci so judovsko vest v kali udušili, ker so takoj po radiju pozvali razne države, naj se gredo prepričat in da ni niti enega nemškega vojaka v tangerju.
Tuji. tednj judovski radio ker ima jo Judje vse obveščevalne službe v
iz Gorice
Starosta goriških Sloveneev umrl. V
Gorici je umrl višji poštni svetnik gospod Fran Leban, siarosta goriških Slovencev. Rodil se je L 1849 v Crničah na Vipavskem; bil je sedaj v 95. letu. Bil je odličen uradnik in dosegel vodilna poštna mesta na Primorskem in Kranjskem, kjer je služboval med drugim v Opatiji, Ljubljani, Trstu in Gorici. P0 upokojitvi eo je nastanil v Gorici, kjer je bil visoki in sloki gospod s častitljivo sivo brado zelo markantna osebnost. Kljub visokim letom je bil še pred par leti, ko je vsak dan prihajal v Ljudski vrt, njegov korak prožen in telo visoko zravnano. V povojnih letih je deloval » Centralni posojilnici, kjer je bil vešč in skrben blagajnik do ukinitve uglednega denarnega zavoda. Zaveden Slovenec se je vedno živahno zanimal za politično dogajanje in je bil tudi v zadnjih letih zelo vesel, če ga je obiskal prijatelj, s katerim so je porazgovoril o dogodkih v svetu. Bil je čil in vedrega duha do konca. Z njim je legel v grob najstarejši Slovenec v Gorici; nekateri trde, da celo najstarejši meščan. Z njegovo smrtjo je skoroda izginila vrsta slovenskih razumnikov, ki so še izza prvo svetovne vojne tvorili ugledno in vplivno starejšo plast med našim življem. Naj delavnemu, značajnemu možu sveti večna luč!
Vdor v stanovanje. Neka gospa, ki stanuje v ulici Mattioli, je v večernih urah šla na obisk k sosedom v isti hiši. V času njene odsotnosti je neznan zliko-vec vdrl v njeno stanovanje in je odnesel 31 tisoč lir v gotovini in 40 tisoč lir v vrednostnih papirjih.
Ajdovščina na Vipavskem. Na praz. nik Murijinega oznanjenja so minula tri leta odkar so pri nas fantje usta novili svojo fantovsko Marijino družbu In dunes, kje so sedaj vsi tisti fantje? Hvala Bogu! še vedno jih jc mnogo — mladih dobrih fantov, ki sc pogumno in neustrašeno bore proti mednarodnemu komunizmu za slovenske domove in slovensko zemljo. — Pretekli teden smo imeli v naši župni cerkvi izredne spokorne pobožnosti, katerih se je udeleževalo vse ljudstvo, ki je doma. Otroci, ženske in možje so se vrstili vsakdan pred Najsvetejšim. Vedno bolj sc poglablja zavest, da bo Bog prizunesel našemu slovenskemu narodu le, če se bomo resno spokorili in če bomo za svojo rešitev tudi kaj sami storili!
Iz Trsta
Dolžnost prijave. Vrhovni komisar za »Jadransko Primorie« je izdal odlok, s katerim se dosedanje odredbe o prijavi spremene in poostre. Vsaka oseba, ki se stalno ali mimogrede nastani na področju ozemlja ali stanovanje spremeni ali pride na obisk k sorodnikom ali znancem, se mora v teku 24 ur prijaviti na občini, v kateri se je nastanila. Osebe, ki na ozemlju že bivajo, pa se niso še prijavile pri pristojnem uradu, morajo to storiti v teku enega tedna. Kot pri prihodtl tako sc mora vsaka oseba javiti v 24 urah tudi pri odhodu in navesti novo bivališče.
Zlata poroka. V nedeljo ziutrrtj sla prejela blagoslov pri Sv. Antonu Čudo-delnikn Romej Petrak in njegova žena Viktorija roj Fakin, ki slavita zlato poroko. Poročila sta se 2. aprila 1894 in sta imela v zakonu sedem otrok, ki vsi živijo. V krogu svoje družine bosta zla-toporočenca obhajala svoj petdesetletni jubilej.
Velikonočne počitnice. Natično mini-strstvo je določilo, da trajajo letošnje velikonočne počitnice na ljudskih, srednjih in višjih srednjih šolah od 6. do 10. aprila.
vilo in njemu samo v ponos in fast, ker so danes lahko ponaSa na svojo ogromno delo. Koliko truda ln ovir je moral prebresti, koliko samozatajevanja in tovarištva poka. zati vsem, ki so bili v njegovi okolici, ko s0 si utirali težavno pot navzgor. Zato bo tudi njegov jubilej lop, kakor pač more biti kak živi cnjski praznik.
Nogomotni turnir se bo odigral 9. In 10. aprila na igrišču Mladike, in sicer v popoldanskih urah. Sodelavce bomo So sporočili naknadno.
Na naši Športni javnosti jo, da da svoje priznanje fantom iz Kodeljevega in s svojo prisotnostjo pomaga naSIm bednim brezdomcem. Cisti dobiček so prireditelji namenili odbora za Zimsko pomoč.
*
2SK TTermes — nogometni odsek, V torek od IS daljo bomo vežball na dva golal Udeležba strogo obveznal Po vežbanju sestanek. Prinesito s seboj vso dokumente! — Načelnik.
svojih rokah, jc pravil pred tremi leti, da čaka v Solunu 900 letal za pomoč Jugoslaviji proti Nemčiji. Ljudstvo, ki je bilo že prej preparirano od židovskih agitatorjev in masonov, je verjelo in nasedlo.
Kampanja proti Madžarski ali Slovaški je bila razkrinkana te dni.
Verna slika judovskega tiska je tisk Osvobodilne fronte.
Kako so dopovedovali o svojih zmagah in zasedanju raznih pokrajin, da bo čez dva meseca konec vojne itd.! Vsa naša nesreča je bila inscenirnna po sličnih propalicah in s stičnimi triki, kot so bile inscenirane razne revolucije v Mehiki, Boliviji, Rusiji, Armeniji itd. Povsod je imel Jud svoje prste vmes. Nečesa nc moremo ugotoviti in napisati, ali se je našel na svetu kak narod, ki je toliko »načitan« in si toliko domišlja, pa jc tako strašno nasedel najbolj sleparskim frazam, ki so jih razširjali poznani nasilneži in nič-vredneži.
Kako naj se narod sploh zavaruje proti strupu lažnega tiska, proti strupu, ki ga vliva judovstvo po časopisju med narode in države, in o katerem pravi samo v protokolu X/8, da sc jc zaradi strupa liberalizma spremenila vsn politična sestava države, da so države napadene od smrtne bolezni in dn jc treba samo še počakati konca njih smrtnega boja?
Židovsko zborovanje v Moskvi
Stockholm, 3. aprila. V nedeljo popoldne je bilo v Moskvi že večkrat napovedano veliko židovsko zborovanje, ki je na demonstrativen način prepričalo ves svet, da sta židovska rasa in boljševiška kuga enota ter da se je iz židovskega boljševizma porodila ta vojna, ki jo boljševizem sedaj vedno znova neti. Tri ure so se vrstili židovski zastopniki na govorniškem odru ter so v ruščini in v židovskem narečju slavili Stalina in boljševike. Središče zanimanja je tvoril govor moskovskega rabina Schlipcrja, ki je klical milost božjo in pomoč Jehove, ki tudi Mojzesa ni zapustil, za bojevnike boljševiške armade, »v katere vrstah se ramo ob rami z boljševiki bore tudi sinovi hebrejskega naroda.«
Da bi dokazali svoje junaštvo in število »sovjetskih junakov« židovske narodnosti, sta govorila dvakratni odlikovancc
Goldberg ter »junak Sovjetske zveze«, Weinstein o junaštvih židovskih borcev.
Član vrhovnega sveta Sovjetske zveze, zastopnik židovske republike Beribišan se je v svojem govoru navduševal nad sposobnostjo svojih obratov in sester«. Z neumornim gobezdanjem je pozival Žide vsega sveta, naj zberejo vse sile za uničenje meščanskega sveta. Nek aidovski pesnik pa je sporočil pozdrave ameriških Židov Židom v Sovjetski zvezi. Nato je sredi zborovanja zadonela sovjetska himna. Potem se je pričelo novo neumorno govoričenje. Vsi govori so se pričenjali s pozdravom »dragi bratje in sestre«, končavali pa z vzkliki »naj živi Jožef Stalin«.
Zadnji govornik je bil prosluli ščuvalcc Ilija Ehrenburg. Končno so prečitali poslanico Stalinu, ki je bila sprejeta z velikanskim aplavzom. Njena vsebina je polna obljub in priseg, da bodo židje žrtvovali vse sile za svojo ljubljeno domovino.
izdajstvo madžarske stranke malih kmetov
Budimpeita, 1. aprila. List »Magyar-sag« prinaša nova odkritja o izdajalskih spletkah bivše ljudske fronte na Madžarskem. Že pred nekaj dnevi je časopis poročal o zvezah socialnih demokratov z angleško tajno službo. Sedaj pa prinaša spomenico stranke malih kmetov, s katero je teden po Badoglievem prevratu pozvala vlado, naj sledi italijanskemu vzgledu in po možnosti pade Nemčiji v hrbet. Stranka je predvsem zahtevala deklaracijo, ki naj bi poudarila, da je Madžarska nevtralna in nevojujoča se država; zahtevala je odstranitev vseh onih ministrov, ki so se zavzemali za sodelovanje z Nemci iz vlade in isto glede vseh višjih častnikov, ki so vztrajali pri izpolnjevanju zavezniških obveznosti. Nadalje je predlagala stranka kazenske ukrepe proti častnikom, ki so zadušili upore najemnikov v Bački, odstranitev vseh Nemcem prijaznih višjih uradnikov ter popolno odpravo židovskih zakonov.
»Magyarsag« piše, da se v teh okoliščinah pač ni treba čuditi, ako poziva poslanica v svojem zadnjem delu madžar-
sko vlado naravnost k nečastnemu izdajstvu,
Trebljenje tolovajev na Hrvaškem
Berlin, 1. aprila. Nemški oddelki so skupno z deli neke kozaške divizije, hrvaškimi planinskimi lovci in domačimi oddelki v zadnjih tednih ponovno napadli komunistične tolpe Razbili so tolovajske skupine ter so sovražniku, ki je ponekod napadal z močnejšimi silami, vsepovsod zadali težke in krvave izgube. Nemški oddelki so se vrnili domov večinoma sploh brez vsakršnih lastnih izgub. V zadnjih 4 dneh 60 našteli voiaki na enem samem odseku na Hrvaškem 381 mrtvih tolovajev. Poleg tega so izgubili komunisti preko 200 ujetnikov. Ti so izpovedali, da so imeli tolovaji visoke izgube zaradi napadov bojnih letal. Mnogo orožja in streliva, opreme in živil je padlo v nemške roke. Zlasti občutne so bile za komu-I niste izgube radijskih in telefonskih aparatov in strojnic.
Izraelove mreže
nad svetom
87
Ford navaja primer, kako so Judje v kratkem času prišli v posest večine novvvorških listov ter nazadnje zadušili še nekdaj najmočnejši in najuglednejši newyorški dnevnik »New York Herald«, ki jc obstojal 90 let. Prinašal je verno, vestno in objektivno poročila o raznih dogodkih. Ni se dal vplivati od nikogar, niti od Judov, ki jim ni bil sovražnik, temveč samo objektiven. Zaradi njega niso mogli molčati o teh afernh niti drugi časopisi. Odkrita borba proti njemu se jc začela, ko je opozarjal, naj ljudje ne kupujejo nekih delnic, ki so jih anonsirali po časopisju v masah ter jili jc opozarjal, da je Mehika pred rcvolucijo. Res jc odvrnil ljudi od kupovanja teh papirjev in v Mehiki je tudi res izbruhnila revolucija, zaradi česar so papirji padli. Judje, lastniki teh pupirjcv, so bili ogorčeni na uredništvo, ker jim je pokvarilo nameravani dobičkonosni, a umazani posel. Boj sc je začel pri od-tegovanju anons; lastnik časopisu Ren-net ga je vzdržal. Ko so hoteli priti Judje do županskega mesta v Ncw icrku, so pisali diskretno vsem listom, naj jih podpirajo. Bennet je ta judov-
=	=	=		=r=	1_
—	—				U
ski dopis objavil in zmagal. Toda Bennet je končno umrl in njegovi nasledniki niso bili več kos boju. V Nevv Yorku so imeli tedaj (1. 1920) Židje izključno vse dnevnike v svojih rokah, dočim je po drugih mestih Amerike vsaj še kak poedin neodvisen časopis.
Ford navaja nadalje časopisno kam-
fianjo zaradi preganjanja Judov na 'oljskem. Razne države, kot Amerika, pa tudi Anglija, so poslale na Poljsko delegacije, da preiščejo dejonsko stanje. Mnogokrat se dogodi Judom, da spodrsnejo na pomarančni lupini. In tuko so poslali Angleži v delegaciji nn Poljsko polkovnika VVrighta, ki je med drugim napisal v poročilu: »Judje so — ne najbolj preganjani, temveč najbolj favorizirani narod Fvrope.« Opozarja nadalje, kako bi izgledala Anglija po poljskem receptu: vse trgovine židovske z židovskimi nnpisi Judje so prišli nred 800 leti na Poljsko, kjer so našli, preganjani od vseli zatočišče in gostoljubnost. Spodkopa vali so kmeta in deželo ter jo izsesa vali, kar je privedlo do delitve Poljske. Ob delitvi so držali l okupatorji proti Poljakom v zahvalo za gosto-
SK Mladika praznuje dvajsetletnico obstoja
Priprava mož na Veliko noč
Ljubljana, 3. aprila.
Pred leti je bilo Ljubljanačana skoro sram iti k nedeljski sv. maši, pri ostalih pobožnostih 6i videl malone same ženske. V teh dneh pa so napolnili možje sami največji cerkvi v Ljubljani I
Vsak slan ima svoje težave in potrebe, zato smo imeli od petka do danes v Ljubljani V6poredno več priprav nn velikonočno sv. spoved. Možje z akademsko izobrazbo so poslušali nagovore v Križankah, obrtniki pri Srcu Jezusovemu. Slednji so imeli nagovor tudi v nedeljo zjutraj; cerkev je bila vedno polna.
Naravnost mogočen vtis jo imel obiskovalec nagovorov na može v frančiškanski cerkvi in v stolnici. V petek je bila škofova postna pridiga šo posebno dobro obiskana. Moški so imeli v tem nagovoru uvod v svojo pripravo na Veliko noč. V soboto in nedeljo zvečer so možje sami napolnili frančiškansko cerkev in poslušali govore patra Fortunata, znanega po svojem delu za internirance v Padovi. Danes zjutraj ob pol 7 (prav za prav ob pol 6, kajti v noči od nedeljo
na ponedeljek smo premaknili uro za 1 uro naprej) pa smo bili v stolnici pričo pobožnosti, kot je Ljubljana ni videla izza kongresa Kristusa Kralja. Obisk cerkve je bil tolikšen, da so morali redi telji usmerjati može v vse kote stolnice, ker bi so sicer vbodi zajezili. Govor in sv. mašo je imel naš Prevzvišeni. Gan Ijivo jo bilo, kako so hoteli pri sv. obhajilu možje, Če le mogoče prejeti Kristusa Iz rok svojega škofa. Čeprav so poleg Prevzvišenega obhajali še trije go spodje, je obhajilo trajalo pol ure. Ves ta čas so se glasile po cerkvi postne in evharistične pesmi. Možje so se razšli šel ob pol 8, ko 60 prejeli blagoslov svojega škofa, slopajočega skozi cerkev.
Nov. boljši svet, bodo zgradili le novi, boljši ljudje. Najvažnejša obnova je obnova nravi. Le prerod v Kristusu more prinesti svetu lepše čase. Klicu papeža po obnovi, ki ca pri nas tako lepo širi naš Prevzvišeni so se torej ljubljanski možje lepo odzvali.
Berite knjige Siov. knjižnice!
Skrb za naraščaj malih živali
Smo sredi najlepšega začetka pomladi, ki pa nam ne prinaša samo prijetne vremenske spremembe, temveč tudi raznovrstne skrbi. O tem vedo prav dobro ljubljanski rejci malih živali, ki sedaj tigibljejo, kje bl si oskrbeli potrebni naraščaj svojih negovan-cev. lteje malih živali v Ljubljani sedaj, v vojnem času, nikakor ni podcenjevati, saj ta v znatni meri prispeva k preskrbi ljubljanskega prebivalstva z mesom, z jajci in drugim.
Ze nekaj tednov sem skrbe razne ljubljunske gospodinje, ki imajo količkaj dvorišča ali vrta, kje dobiti plemenska jajca za valjenje piščancev. Ta jajca morajo biti seveda oplojena in so precej draga. Tako so na primer kurja po 6 do 7 lir kos, račja celo po 10 in še več. Večina gospodinj v Ljubljani daje sedaj jajca v umetne valilnice, tako ima tako n. pr. »Žegoza«, jih je pa v Ljubljani še nekaj. Običajna tarifa za izvalitev enega piščanca znaša 2 liri, valjenje pa traja tri
tedne. Pri sedanjem nučinu reje kok-lja toliko, da ni potrebna. Vendar menijo nekateri, da piščeta ob koklji lepše uspevajo; res je vsekakor, da potrebujejo umetno izvaljena piščeta več nege in pravilne oskrbe, saj so ta-korekoč sirote.
Mali rejci sedaj kupujejo tudi prašičke, ki so, umevno, zelo dragi. Iteja pa se izplača zlnsti za tistega, ki ima dovolj krme. Medtem ko na deželi zaradi tolovajskih »rekvizicijc in negotovosti naša prašičjereja propada, pa sc v Ljubljani dviga. Pač čudno protislovje, ki ga zahteva vojna! Mestna občina, razni hišni gospodarji in drugi činitelji so že opustili pomisleke proti reji prašičev v mestu. Enako kakor za prašiče, vlada med ljubljanskimi rejci tudi veliko zanimanje za mlade koze, zu domače zajce in celo za burde (slovenski izraz za »morske prašičke«). To so sedaj skrbi, ki tarejo ljubljanske rejce malih živali in v oznako časov, sredi katerih živimo, spada tudi ta ugotovitev.
Novi grobovi

•+■ Minka Vuga. Po kratki in mučni bolezni jo v Bogu zaspala gospa Minka Vuga, roj. Zaje. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poli v sredo, 5. t. m. izpred kapelice v Leonišču na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
+ Josip Mahnič. V Ljubljani je umrl trgovec Josip Mahnič. Pokopali ga bodo v torek, ob treh popoldne iz kapelico sv. Nikolaja na Žalah.
-J- Katarina Cerar. Umrla je v mestnem zavetišču Katarina Cerar. Pogreb bo iz Žal v torek ob 16 iz kapele sv. Ahaca.
+ Pavla Suhadolnik. V Borovnici je za vedno zatisnila oči učiteljica v p. in posestnica, gospa Pavla Suhadolnik, roj. Gotzl. Blago rajnico bodo pokopali v torek ob pol štirih popoldne v Borovnici.
-f- Janez Mandclc. V Tržiču na Gorenjskem je preminul včeraj po dolgi in težki liolezui g. Janez Mandelc, čevlj. mojster. Pokopali ga bodo v torek popoldne na lržišškein pokopališču.
+ Marija Potokar. Umrla jc v Ljubljani gospa Marija Potokar. Blago mater bodo pokopali v sredo ob 4 pop. iz kapele sv. Krištofa na Žalah.
Bogomir Fegic. V Bogu je zaspal učitelj g. Fegic Bogomir. Pogreb bo v sredo ob 5 pop. iz kapele sv. Jožefa na Žalah.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje!
Zgodovinski paberki
3. malega travna:
1. 568. so Lnngobardi, zapustivši Pa-nonijo in vzhodno-alpski svet, odhiteli z ženami, otroki in vsem blagom, da bi zasedli Italijo. Langobardi so se naselili v Panoniji v času gotsko-bizan-tinskih bojev za Italijo in sicer po dogovoru s cesarjem Justinianom. Ves čas svojega bivanja v Podonavju so ostali odlični zavezniki Bizanca in zvesto branili njegove severne meje. Njihovi sosedi na jugovzhodu so bili prav tako germanski Gepidi. Med Langobardi in Gepidi je prišlo do spora in vojne zaradi Srema. Poraženi Gepidi so s cesarjevim posredovanjem sklenili z Langobardi mir. Prav v tem času pa so začeli v tedaj germansko
srednje podonavje siliti številni rodovi narodov Slovenov. Med rodovi, ki so se tukrat pomikali čez Karpate v Podonavje, so bili predniki tudi onih Slovenov, ki so nekaj desetletij potem začeli nuseljevati Vzhodne Alpe in se-verozapadne kraške predele. Nekako istočasno sc pojavijo ob spodnji Donavi turško-tatarski Obri ali Avari. Ko je okoli 565. leta zavladal I.ango-bardom kralj Alboin, jc prišlo do novih sovražnosti z Gepidi. Alboin si je hotel priboriti prosto pot proti Bizan-cu. Ker so mu bili Gejiidi na potil, je predlagal Obrom, svojim novim sosedom, iduipno uničenje gepidske države, za plačilo pa gepidsko zemljo, polovico vojnega plena in še deseti del langobadrskih čred. V vojni so bili Gepidi popolnoma poraženi, njihova država je zginila (567. 1.). Toda glavno korist so odnesli Obri, ne pa Langobardi; Srema so sc pa polastili Bizan-tinci. Langobnrdom ie postalo tesno, skušajo se rešiti. Italija, staro hrepenenje germanskih narodov za velikih selitev, sc jim je pokazala bolj kot kdaj poprej cilj, vredeu vsakega napora. Tudi razmere v Italiji, kjer je bila bizantinska obnova kaj malo priljubljena, so vabile Langobarde k odhodu. Pot iz Panonije v Italijo je vodila Langobarde preko današnje slovenske zemlje v smeri stare rimske cestc Ptuj—Celje—Ljubljana—Oglej. Odhod Langobardov v Italijo 568. leta je omogočil prodiranje in naseljevanje Slovenov z njimi ter z njimi pa Obrov v Vzhodne Alpe in preko Kra sa na meje Italije. Pisani viri one do be nam o tem prodiranju in naseljevanju ne vedo mnogo povedati. V kolikor pa moremo iz njih razbrati, vidimo, da so Slovenci v primeroma kratkem času zasedli porečja Mure zgornje Drave in Save, segli preko Krasa do robov furlanske nižine in poselili tudi severno Istro.
4. malega travna: 1. 1498. je umrl francoski kralj Ka
rel VIII. Karel je bil sin in naslednik Ludovika XI (1461-1485), ki je s previdno in brezobzirno politiko odpravil srednjeveško fevdalno ureditev in preuredil Francijo v enotno absolutno
Za dana&njl dan
Koledar
Torek, 4, malega travna: Izidor SevllJ-&ki, Skof In oorkveni učenlki Colz, Skof;
Platon, spoznavaleo. Sreda, 5. malega travna: Vlneene Fere-rij, »poznavalec; Irena, dovica ln mu čeuiea; JulIJana, devica,
Dramsko gledališče »Razbiti vrč«. Rod Torek. Ob IS.
Operno gledališče »Gorenjski slavček«. Rod B, Ob 18.
Kino Matica »Tonelll« ob IS, 17 ln 19.
Kino Union
»Paracelsus« ob 16 ln 19,15.
Kino Sloga »Čudno naključje«, ob 15, 17 ln 19.
Lekarniška služba Nočno sluibo linalo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trn-koczy dod„ Mestni trg 4. In mr. Uetar. Selonburgova ulica 7.
in narodno državo. Tako je mogel Karel z močno in dobro oboroženo vojsko odločilno poseči v tedanjo evropsko politiko. Prilika se mu je ponudila v Italiji. Kot dedič anjouvinske rodbine je hotel osvojiti neapeljsko kraljestvo. Zvezal se je z Ludovikom Mo-rom, gospodarjem Milana, in pridrl z močno vojsko preko Alp, brez kakega odpora ie prodrl skozi Severno in Srednjo Italijo ter 25. svečana 1495. I. zasedel Neapelj. Lahkota, s katero so se. Francozi polastili Ju/ne ltulije. je Italijane prestrašila. Isti Lodoviko Moro, ki jc Karla vabil v Italijo, se je sedaj zvezul z Benečani ter se pridružil ligi, ki so jo tvorili rimsko-nemški ccsa Maksimiljnn, papež in Ferdinand, kralj španski. Zavezniki so sicer skušali pri Fornovi ustaviti vračajoče se Francoze, toda ti so si v borbi izsilili prehod in sc vrnili v domovino. S tem pohodom sc začne polstoletni boj nu .1 Francozi na oni strani ter Španci in Nemci na drugi za posest Italije.
1. 1806. se je rodil v St. Jerneju na Dolenjskem Jurij Grabner, pisatelj. Študiral je v Novem mestu in Ljubljani ter končal na Dunaju pravo. Bil nato nekaj časa domači učitelj, pa odšel v semenišče in bil 1839. leta ordiniran. Služboval jc v št. Vidu nad Ljubljano, v Kranju, Šmarju in deloval po letu 1852. kot prefekt v Aloj-zijevišču, dokler ni postal 1862. leta vodja istega zavoda, kar je ostal do smrti. Poskušanie v slov. pesmih pri Metelku v nalogah in Kastelčcve »Čbelice« t. zv„ ga je zvabil, da se je pridružil čbelčarjem. V pesmih, ki jih je objavil v »čbclici«, prevladuje misel na duhovniški poklic in večnost ter domotožje. V zborniku spadajo med boljše. K poeziji se ni več vračal, pač pa je sodeloval pri VVolfo-vem »Svetem pismu« ter pri Cigaleto-vem ncm.-slov. slovarju.Pisateljski začetniki med alojzijeviščniki, kakor Jurčič, so imeli v njem dobrega voditelja.
1866. leta je bivši visokošolec, plemenitaš Karakozov streljal na carja Aleksandra IL ko se je sprehajal v petrograjskem parku. Ni ga zadel, toda njegovi streli so temeljito pretresli Rusijo: konec je bilo obsežnih reform, ki jih je prej uvajal car, zopet jc zavladala nesloga.
V nekaj dneh bo iz*la 11. .SVETOVA« knjiga pod naslovom:
ftlciienlka vsakdanjega življenje
ki io ie napis.il univ. profesor dr. inž. Kuhelj. — Avtor nas no v knjigi seznanil z večino mehaničnih in tehn enih vprašanj, ki jih človek srefuje v življenju na slehernem koraku. Knjiga bo gotovo zelo zanimiva. Naročite se na „«Vc,rwl
Kupujte knjige SI. knjižnice!
Profesorji
so najvidnejši nosilci in posredovalci naše ustvarjalne kulture. Izobrazba mladino sloni na izobrazbi in razumevaniu profesorjev. Najlepšo vez med profesorjem In študentov pa splete nluna največja prijateljica: lepa knjiga. Težko si predstavljamo Šoto brez knjige. In 5e težje slovensko šolo brez slovensko knjige. Vsi vemo za dolžnost profesorjev, da morajo vprav oni nnjpre| in naiboll spoznali vsako novo domačo knjigo. Težava jo v tem. da si veČine kniig ne moreio kupiti. Kniižna tombola Zimske pomoči pa bo profesorjem zastonj (sai 10 lir danes skoraj nič ne pomoiii! podarila na novo nalisnienih, nekaj pa prirejenih slovenskih knlig
Profesor bo moral imeti v svoii knjižnici Jurčičev »Cvet in sadc v novi izdaji. Roman je priredil priznani slove-nlst prof. France Jesenovec, uvod pa jo napisal temeljilo in široko izobraženi BožMar Borko. In povrhu bodo v romanu Se ilustracije prof S Santla. Profesor l»o moral spoznati novo izdaio Gregorčičeve pesnitve »Oljki«, ki bo izšla v posebni knjižici in v bogati onreml. Profesor, poslanec lepote, bo užival ob De-benjakovih bakrorezih v res lepem Du-larjevem romanu »Krka umlrnc. Itd. Itd
Gospodje profo«oriit Mosll bi vam covoriti še o nadaljniih knlicah. ki jih boste preielt pri knjižni tombol' žimske pomoči. Vemo pa. da sle so ie sami povsem prepričali o velikem pomenu knližne tombole Veste tudi. da tako po vsebini in obliki bocatih kniiu slovenski knjižni trg še nI imel Vemo. da sle v teh dneh. ko ste po šolali razdellevali tablice za knjižno tombolo, vi sami kupili prvi in največ tablic. Ves trud, ki ca imate z razdeljevanjem tablic med dijašlvo, vam bodo povrnilo knllge, ki jib boste prejeli pri knjižni tomboli.
Za Zimsko pomoč
Iz pisarne za »Zimsko pomoč« smo
preieli:
Ker jc s 1- aprilom Zimska pomoč li-vidirana, se odslej prošnje več ne sprejemalo.
Kramcr Jurij, mlinsko-strojno podiet-je v Ljubljani, poklanja za svoj rojstni dan znesek lir 500 Socialni pomoči.
0««»hne novice
Poroka. V kapelici Prisilne delavnice
v	Ljubljani sta se poročila dne 2 t. m. g. inž. Josip Vitek in gdč Vida Orehek. Priči sta bila gg inž. Henrik Maycr in Jožef Vitek, ženinov oče Poročal ie g. dr. Peter Šorli, dolgoletni profesor obeh novoporočenccv.
Rudolf Vrančič — 60 letnik
Malokateri Ljubljančan ima toliko zvestih prijateljev in dobrih znancev kot ključavničar ltudoll Vrančič, ki jc obhajal 3. aprila šestdesetletniro svojega rojstva. V najboljšem spominu ga imajo mnogoštevilni ključavničarji kot bivšega poslovodjo v TtJn-niesovi tovarni, ki jim je z dobrimi nasveti in spretnim vodstvom pomagal do napredka v službi in do boljšega kruha. Znan pa jo naš živahni in čvrsti šest-desetletnik širšemu občinstvu kot svoje-časni najboljši igralec Rokodelskega in Ljudskega odra. Na obeh odrih smo videli dolgo vrsto odličnih iger. ki jim je do popolnega uspeha pripomogel lo mojstrski naslop priljubljenega igralca Kudolta Vrančiča. Imenujmo te nekatere igre z Rokodelskega odra, ki so nam z izbornim igralcem Vrančičem vedno v spominu, tako »Deseti brat« v Bukšeko-
vi	prireditvi. Medvedova igra >Za pravdo in srcec, vse Finžgarjeve igre. Cal-deronovi igri »Stanovitni kraljeviči in »Skrivnosti sv. mašeč, Schiller jev i Viljem Tellc, Grillparzerjeva »Prababica* itd. Po mnogoštevilnih gostovanjih Rokodelskega odra je pa postalo Vranči-čevo ime znano daleč na okolu. Naš živahni šestdesetlelnik je nastopal na odru kot mladenič in kot mož in je njegovo štiridesetletno umetniško delovanje na odru veliko kulturno delo, na katero ob svoji šestdesetletnici lahko gleda z upravičenim ponosom. — V posebno čast g. Vrančiču je dejstvo, da ga dobro poznajo pomoči potrebne osebe, ki jih obiskuje kot član stolne Vincencijeve konference. — Premnogim čestitkam, ki jih je deležen gospod Rudolf Vrančič, se pridružujemo tudi mi in mu želimo mnogo srečnih let v krogu ljubljene družino.
Dnevne novice
Se Imate čas. da lubko naročite Mohor, jovo kujige. Naročila sprejema samo šo Mohor.eva prodajalna na Miklošičevi c. l'J.
Knjlilca »Url molitve sa mir med narodi In blagonlov domovini« se dobi v Mladinski založbi ISlurl trg 30). Ceua 2 liri.
Drevt ob 18 bo v mali filharmonlčui dvorani VI. javna produkti.n gojoncev šolo Glasbene Malico. Nusiopllo bo 17 gojencev is klavirskega, violinskega oddelka, dalja iz solopevskega oddelku in flavte. Iz klavirskega oddelka bodo nastopili gojenci: Olgo Kolarlčeve, Viktorja 6ouca, Bole Cer-nivčevo in Majde Bousackove. Violinski oddelek bo zastopan > gojenci Avgustu Ivan-čiča in Karla Sancina. Oddelok zu flavto l gojenko Slavka KoroScs, oddelek za petje z gujenko Vundo Wistinghausnovo. Opozarjamo, da je zadetek točno oh 18. Podrobni spored jc nn razpolago v kujigarul Glasbeno Matice.
INSTRIKCI JE ta SOLOlll NOVI TIIG 5.
Oglejte i>4 velikonočno razstavo prof. Saša šuntljn, ki razstavlja 18 svojih izbranih dol - Pusula v prehodu nebotičnika —< Salon Kos
llčlte se strojepisja! Praktično xn»nje. potrebno v vsakem zasebnem ali Javnem poklicu! Novi eno . dvo In trimesečni (dnov. ni In večerni) tečaji pričenjajo dno 4. In 5, apriln. Moderna strojepisnica. desetprstna metoda Pouk dopoldne, popoldno ali zvečer po ieljl obUkovalcov. — Vpisovanje dnevno, učnina zmerna Informacije ln prospekti) dajo: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
Srednješolcem Ikam In posebej vlsokoSol-ceni kam se priporoča, du Izkoristijo prosti čas za priučitev strojepisja Praktično zna. nje, vsakomur vodno koristno Novi eno , dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo dne 4. In 5. aprila. — Učno uro po ieljl obiskovalcev Učnina zmerna. — Vpisovanjo dnevno. Informacije, proipektll Trgovsko učlllščo »Chrlstofov učul zavod«. Domobranska 15.
Prigode malega Murenčka je naslov novi mladinski pravljici, katero jo bogato ilustrirala ga. Ini. nrh. Vogclnikovu. Knjiga izldo za Veliko noč v zoložbl L. Sclnvout-ner, Prešernova ulica 3.
Kdor se rad smeje ali Joka, bo lahko obojo delal pri »Ubogi Kristini«, novi Mlakarjevi igri v štirih slikah, ki j<> bomo uprizorili v frančiškanski dvorani na veli-konočnl ponedeljek, 10. aprila. Začeli bomu točno ob 17. Vstopnice (od 13 lir nuvzdol) v predprodajl v trgovini Sfiligoj, nu dni predstave pa od 9.30—13 in od 15 daljo pri dnevni blagajni. Cene smo malenkostno dvignili, ker Je čisti dobiček namenjen pod-poruomu skladu uršulinsko gimnuzlje.
Velikonočna razstava
v galeriji Gbarsnel
odprta ?sak dan do 20 ive?or.
Ker nepredvidene ovire onemo«Wrf!t mm»-pim obiskovalcem obisk rn/.stnvc ob nedcljaii dopoldne, bo razstava o.i dan« i dalje odprt.i vsak dan do 20 zveter, (ako, da bo vsalrimi obisk omogočen.	jj^
Poziv za oddajo pnevmatik
V smislu naredbe šefa pokrajinsko uprave VIII. St. 1153-1 z dne 17. marca 1914 (SI. 1. št. 39-20 ex 1914) so morajo oddati dno 5. nprlla med 13—18 pnevmatiko (plašči ln zračnice) velikosti 4*15. 4.50x15. 5*15, LMsU,
Oddaja se ludi pnevmatika vozil, ki bila oslgurana (rezervirana — »«lehorgi»-stollt«) po vIS. SS In polic, votlji v XVIII obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddajo: »Jnvna skladišča«, Ljubljana. Ciril Metodova (bivša Tyršovn) cesta M, skladišče št. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili podobni pozivi.
Oddajnltka skupina »Jadransko primorje« RADIO LJl BI.JANA Dnevni spored za 4. april:
7 Poročila v nomščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vines: 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini lu slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Vedro glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigeuta D. M. Sijanca — 11 Poročila v nemščiui — 14.10 Vsakemu nekaj
—	17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Četudi poznano zelo, gotovo zanimivo bo — 18.45 Na tekočem traku — 19 Slovonska ljudsko oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini, napovod sporeda — 19.45 Šport — 'JO Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Komorni koncert Ljub. Ijanskega godalnega kvarteta — 22 1'oro-ilii v nemščiui — 22.10 Pikanterijo.
KULTURNI OBZORNIK
Nova pesniška zbirka Alojzija Gradnika
Pesniške zbirke v zadnjih letih so bile zelo redke, saj poleg Dularjevih Zvestih menjav v 1. 1942 in Salijevih Srečavanj s smrtjo 1. 1943 ni izšlo nič pomembnejšega v verzih. Zdaj je izdal novo pesniško zbirko tudi pesnik Alojzij Gradnik in, kakor kažejo znamenja, ne bo to edina pesniška zbirka tega leta, saj je napovedan celotni Balantič in še posebej njegov Sonetni venec, pa tudi Beličič in drugi. V tem pogledu kaže biti leto 1944 na vsak način zanimivejše in plodnejše kakor prejšnja leta, kar omenjamo samo kot uvodno ugotovitev.
Gradnikova zbirka nosi naslov »Pesmi o Maji« ter je izšla v založbi Narodne tiskarne ter v opremi akad. slikarja Rika Debenjaka, ki ie na naslovnem listu postavil na ozadje pisane tkanine-preproge štiri predmete: cvet, metulja, piščalko in mrtvaško lobanjo S tem je dobro zajel smisel pesniške zbirke v katerem nastopajo zopet predmeti v razmerju do človeka. Iz čiste neposredne lirike, ki jo pri Gradniku predstavlja antologija »Svetle samote«, jc v »Zlatih lestvah«
prešel že v pesniški realizem ter je za posrednika med seboj in predmetom prevzel kmeta^/Ta se sedaj obrača v pesnikovem imenu do predmetov in pojmov ter jih izpoveduje iz sebe ven, toda tako, da čutimo iz objektivnih izpovedi kmetovih osebno pesnikovo izpoved. Zanimivo je, da st je tako pesniško pot izbral pred njim Sardenko, ki se je bal direktnih tudi religioznih pesmi, ter je svoje verovanje redno izpovedoval po drugib, največ po svetnikih, pa tudi biblijskih osebah, vedno pa v blesteči verzni tehniki. Neposrednost in elementarnost pa sta se pri tem izgubljali, v objektivno epiko pa ni našel poti. Gradnik je že od vsega početka ljubil take lirske izpovedi drugih oseb ter je v tem žanru ustvaril nekai svojih najboljših pesmi, da imenujem Begunske pesmi in Pisma. Ciklus Kmet govori torej slogovno ne pomeni novost, bolj pa vsebinsko in duhovno elementarno umetniško naslonitev na slovenski tradicionalni kmečki epos in religijo, kar je dobilo v teh pesmih resnično pesniški izraz Kakor si ie v prejšnji predvoini zbirki izbral kmeta za nosilca svoiih čustev, tako si je v tej najnovejši 7birki ustvaril novega posrednika, tokrat deklico Mafo, ki nai izraža žensko dušo. Ni to otrok, temveč
dekle, ki doživlja pridihe prve ljubezni, svojo deviškost v objemih morskih valov, sladkanje metuljev in dajanje sebe v ljubezni, pa tudi greh in kesanjc, vero in smrt. In kakor doživlja te svoje notranje peripetije, tako se pesniško obrača tudi do stvarnih predmetov izven sebe, kakor so meč, stara knjiga, sfinga, mrliček, azil in veliko mesto, ter jih veže v zvezo s seboj, kakor maj, mesec, postelja, jesen itd. V vseh teh svojih pesniških izpovedih pa sc ne izraža samo drhtenje ženske duše, temveč tudi misel pesnikova v pesmih, ki so prav tako moške pesmi kakor ženske ter jih le naslov polaga v ženska usta. To so predvsem Gradnikove refleksivne pesmi o meču, azilu, sfingi, misli, mrtvem bratu, ki so pa tudi v zbirki najmočnejše ter spadajo med najboljše Gradnikove pesmi sploh, poleg tega, da so tudi močen izraz današnjega časa in bolečin. Z njim je Gradnik postal poleg Sa-lija najmočnejši pesniški izpovedovalec vojne sodobnosti,
Tako so v Pesmih o Maji pesmi, ki jih lahko imenujemo izrazito dekliške pesmi, pa tudi pesmi, ki so refleksivnega značaja ter so samo zunanje položene v usta Maji. ki tako veže vse pesmi v enoto Niso pa vse pesmi enake cene, včasih cclo čutimo, da prevladuje neka utrujena enoličnost, neko hotenost tekočih rim in metra, ki pa ne vzdrži povsod enake no-
tranje napetosti. To se čuti pri Maji in moriu, ki med elementarnimi začetnimi in končnimi verzi beremo tudi take verze:
Morje, o morjo ni me še roka moška skrunila, nisem še soka krvi točila v čašo ljubezni v uri netrezni.
Slabe pesmi so še Maja in metulj, Maja in postelja, Maja in smrt..., ki pa so bolj verzirane razblinjenosti, kakor pa primarna lirična občutja. Tudi če primerjam Gradnikovo Maja in stara knjiga s podobno Salijevo, moram dati prednost Šaliievi. To so pomanjkljivosti te zbirke.
Je pa za to drugih pesmi več, ki so izrazito lirične pesmi, pravega Gradni-kovega kova. Taka jc uvodna Maja in pastir , Maja in mladenič, Maja in maj tudi Maja in pismo, če bi me ne motili verzi z »le« v drugi kitici. Predvsem pa lepa Maja in mesec. To so najboljše dekliške pesmi v zbirki Pesmi Maja in sfinga, Maja in meč in Maja in misel so bob razmišljanja moža kakor pa žene ter spa dajo med najlepšo Gradnikovo refleksivno liriko sodobno pobarvano Pesmi Maj in mrtvi brat, Maja in azil in Maia in mesto so pa močne sodobne vojne in socialne podobe, s katerimi jc Gradnik za-1 jel sodobnost, ki sc kaže v smrti, begun-
stvu in hrepenenju po razbitem domu. Tc pesmi S| iajo ludi med najmočnejšo v zbirki ter s Šalijc\ mi baladami in molitvami predstavljajo najmočnejši pesniški izraz naših dni.
Tnbe so teh dvaindvajset pesmi, ki jih ii Gradnik zbral v lep venec in ga povezal z Majo, s to dekliško posrednico tujih vživetij in svojih do.',vetij. Čeprav je cena teh pesmic precej različna, je celota kar pesniški dogodek in pomembna pot v razvoju pesnika Gradnika, tistega pesnika, ki ima danes nedvomno največji vpliv na mladi pesniški naraščaj. Iz Gradnika — ne morda Župančiča — raste sedanji rod, iz njegove vklenjene forme, njegove preprostosti in liričnosti ter iz njegovega apostrofiranja stvari v sebi in izven sebe Prepričan sem. da bi marsikatera ludi teh pesmi le pridobila na intenzivnosti in neposrednosti, ko bi bila zapisana kot osebna izpoved. Zdi se mi pa, da ta pot literarnega posredništva, ki ga tu predstavlja Maja, vodi Gradnika v naročje epike, ki se ji slej ko prej ne bo nogcl zoperstavljati.
Njegov pesniški jezik, niegova meta-orika. ki poslaja vse bolj preprosta, ko ikor boli se beseda polni z liričnim ču-dvom. pa ie vprašanje zase in prav tu "inmeni Gndnil-ova pesem odklon od ekspresionizma k stvarnosti in treznosti, ki ie včasih že skoro prestvarr.a in oblikovno preaskepska.	td.
Stran 4
»SLOVENEC«, torek, 4. aprila 1944.
fitcr. 77.
Kaj je novega pri naših sosedih
Z Gorenjskega
Smrtna kazen za krajo med letalskim napadom. V Celovcu uslužbeni delavec, doma iz vzhodnih pokrajin, Ivan Savo-rotfka je bil po terorističnem napadu 10. januarja zaposlen pri pospravljalnih delih. Iz razvalin qo ukradel ntoško uro in zvitek usnja, olel si jih je prisvojili. Ker io tako dejanje glede na izilane odredbo treba smatrali za rop, je bil kaznovan s smrtjo in ustreljen.
S Spodnje Štajerskega
Tlrabri Spoilnještajerei. Z železnim križcem II. stopnje so bili odlikovani: Anton Penič iz celjskega okrožja, grena-dir Martin Žiimer in desotar Stanislav Fajfcrič iz ptujskega okraja. I/. Hrastnika pa je doma podnarednik Franc Oj-sleršek, ki jo bil odlikovan zaradi posebne hrabrosti z železnim križem I. stopnje. Križec II. stopnjo Ze ima.
Kulturni film v trboveljskem okraju. Okrožno vodstvo trboveljskega okraja je že večkrat 7. uspehom priredilo potujoče predstave s kulturnimi filmi v najbolj odložnih krajevnih skupinah okraja. Te predstave so povsod vzbudile veliko zanimanje in priznanje.
Nesreče. Na kolodvoru v Zaleu je le dni premikač Zupanek pri sklapljanju dveh vagonov padel pod kolesa. Desno nogo mu je zmečkalo kolo. — 23 i etri a 1 kmetova hčerka Marija Žagar ir. Loke | pri Trbovljah jo drvarila v gozdu. Težka
veja jo padla nanjo in ji zlomila roko in spodnjo čeljust. — 57 letnega mesarskega pomočnika Jurija Amona iz Maribora jo konj prav pošteno ugriznil v desnico. — Posestnika in kmeta Janeza Jusa iz ptujskega okrožja je krava z rogom ranila v desno roko. — 33 lotni Roman Zajelšnik, trgovec iz mariborske j okolice, se je pri padcu z motornega kolesa potolkel po lovi nogi.
Iz Hrvaške
Imenovanje dr. Biegerja. S Poglavnikovo odredbo je imenovan bivši šef hrvatsko državne propagande, dr. Vilko Itiegor, za načelnika političnega oddelka v zunanjem ministrstvu v Zagrebu.
Težki komunistični porazi na Balkanu. V Zagrebu objavljajo poročila o novih težkih porazih komunistov na posameznih balkanskih področjih. Tako so komunisti v nekeni zahodno-balkanskem kraju samo dne 28. marca izgubili 102 mrtvih, 21 komunistov je bilo ujetih, veliko jih je pa bilo ranjenih. Nemške in hrvatske vojne edinice so zaplenilo tudi veliko količino orožja. Naslednjega dno so komunisti doživeli še hujši poraz ler so na istem balkanskem področju v borbi izgubili 40-1 mrtve. 91 komunistov jo bilo ujetih, več pa ranjenih. Nemške čete so komunistom poleg veliko množine različnega orožja in streliva zaplenile tudi skladišče sanitetnega materiala. Kozaški oddelek je pa istega dne pobil 220 komunistov, 200 tolovajev je pa ujel.
Vsakdania Liuhliana no kronistovih zapiskih
Lastovke
so Ze tukaj; cvetna nedelja nam jih je pripeljala. O da bi nam prinesle srečno pomlad!
Cvetna nedelja t znamenju oljk in butar
Na letošnjo cvetno nedeljo so oživeli lepi naši običaji, ko nese mladina oljke 111 lepe butare k blagoslovitvi v glavne cerkve. letos je bilo vse mirno in v redu so bile izvršene blagoslovitve. Po nekaterih cerkvah v mestu in okolici je človek luhko opazoval izredno lepe butare. Pa tudi mnogo oljčnih vejic je bilo blagoslovljenih. Nedelja oljke iu butar je bila drugače sončna in topla.
Poletni čas je uveden
V ponedeljek 3. t. m. so ob 2 zjutraj pomaknili ure za eno uro naprej, ker je iiila od oblasti odrejena uvedba poletnega časa. Mnogi so ure pomaknili že v nedeljo zvečer, ko so se vlegli k počitku, naprej, da so potem zjutraj lahko pravočasno vstali in odšli v urade, kjer so z uradovnnjem po poletnem času, dejansko za eno uro poprej. Ljudje so bili v splošnem dobro poučeni o uvedbi |>o|ptir»2a časa in zato ni bilo v javnem prometu opažali nikakih sitnosti in motenj.
Prvoaprilski sneg ie hitro skopnel
Prvoaprilski sneg, ki je za 10 cm na debelo pobelil plan in ravan, je izginil kot kafra. Že v soboto, ko je sonce posijalo in začelo ogrevati zemljo, je sneg izginil s streh in s polja. Prvi april nam je zapisal v vremensko kroniko, da je prinesel mnogo več padavin v 24 urah kot pa sušeč skozi ves svoj mesec. Sušeč jo zaznamoval v 10 dneh le 86 mm dežja, ko ga je prvi april zapisal v 1 dnevu 37.3 m. V Trnovem je vremenska opazovalnica zaznamovala v marcu 34.4 mm dežja, največ ga je padlo 8. marca, namreč 0.0 mm. Najnižja temperatura —7.4° C je bila 16. in 23. marca, najvišja + 13" pa 20 marca. Oblačnih dni je bilo. 12. meglenih 9, en dan je bilo po-
las novi podlistek!
»Slovenec« bo začel kmalu objavljati nov podlistek in siccr povest iz časa Keltov. Povest bo izhajala pod naslovom »OSVETA« in jc časovno in krajevno zgodovinsko dognana.
IlL KINO »SLOGA«
Krasna glasba, zaljubljena srca, mladost in lepota ju vsebina zabavnega in finega humorja polnega Ierru-filma v mojstrski
režiji Ge/.e Bolvrary:
»čudno naključje«
Elfie Mayerhofer, llans Solinker, Maria Koppenhater, Lna Lesko i. tir.
Predstav* ob delavnikih: 13, 17 in IS
TEL KINO »UNION« ""
Grandiozna filmska vizija iz življenja »lavncsa zdravnika, dobrotnika Irpečeira Cloveštvr
»Paracelsus«
\Vorner Kram. Mathias VVtemann, Anucllea [leinhold, it. Urtel itd.
Predstave ob delavnikih: II iu !»,15
IEL KINO »MATICA« ,M'
Ljuhavna drama lz vnrijetejskcua ilvljenja. SoDZacljonulno utrahelje ua vrvi.
»Tonelll«
V glavni vlocl: Ferdinand Mnrian, Winuie Markus. Mady Kalil
Predstave oh delavnikih: IS, 17 in 1»
MALI OOLASE
vsem vedro, enkrat je grmelo. Močna slana je 14 krat zjutraj pobelila polja in travnike.
Razne nesreče in poškodbe
Iz Ribnice je bila pripeljana v ljubljansko splošno bolnišnico 20 letna delavka Vida Tomšičeva. Huda poškodba na desni roki. — V Velikih Laščah je dobil hude poškodbo na glavi posestni-čin sin Jože Kranjc, star 10 let. Eksplo- ( dirala jc granata. — V Malem vrhu, občina Šmarje-Sap se je igral z granato posestnikov sin Mirko Puš. Oh eksploziji je Mirko dobil poškodbe po glavi in rokah. Pazite vsi na razna razstreliva! Vedno 6e lako nesreče množe, ker ni mladina dovolj previdna. — Monter j mestne plinarne Ivan Lcnče je na Tržaški cesli padel s kolesa. Dobil je znatno j notranje poškodbe. — V Stožicah je na cesti padci s kolesa in se poškodoval po glavi 36 letni Stanko Tomšič. — Na Kongresnem trgu št. 4 stanujoča hišnica 66-letna Alojzija Bizjakova je doma padla in si zlomila desno nogo.
Dramsko gledališče
Torek, 4. aprila, ob 18: »Razbiti vrt«. Rod
Torek.
Sreda, S. aprila, ob 18: »Lepa Vida«. Red
Sreda.
Vel. Četrtek, (. aprila: Zaprto, Vel. petek. 7. aprila: Zaprto. Vel, sobota, 8. aprila: Zaprto.
Operno gledališče
Torek, 4. aprila, ob 18: »Gorenjski slavCek«. Red R
Sreda, 5. aprila, ob 18: »Don Jnan«. Rod I. Vel. Četrtek, 4. aprila: Zaprto. Vel. petek, 7. aprila: Zaprto. Vel. sobota, 8. aprila: Zaprto.
Dnevna blagajna v Operi na veHkl Četrtek ves dan nn bo poslovala. Predprodaja vstopnic ca velikonočne praznike za Opero ln Drame bo od vel. petka daljo od 10.3®— 12.30 lo od 14—18. Na vel. soboto popoldne ho blagajna zaprta.
Os. godbeniki. kl co se na tozadevni oglas vodstva Opere prijavili za operni orkester, naj so blagovolijo zglasltl v sredo, 3. aprila, ob 13 t Operi k avdiciji.
Frančiškanski oder
Vel. ponedeljek, lt. aprila, ob 17: »Uboga Kristina«, Cono od 12 lir navzdol.
FILMI TEGA TEDNA
»Gudno naključje«, ki ffa vrti kino Sloga, jo film, poln zapletljajev, ki si »lede tako nannglo, da jim ekornj komaj slertfimo«. Hans 8ch6nkcr, ki emo ga nedavno videli, ltfra tu vlogo mladega komika, ki ljubi žensko družbo, vendar pa ne trpi fitudira-nita žensk. Seveda «e zaljubi v deklo, ki
POSTRE7.NICO pridno iu pošteno, od /juiraj Čez opoldne, sprejmem. - Naslov v v oglasucm odd. »Slo-Teneac pod št. 2779. u
HLAPCA
h konjem in za drn-pn hišna dela ter eno tflužkinio takoj sprej-ritem. Domobranska c. št. 7.
OPREMLJENO SORO po možnosti s itedil-nikom ali enosobno stanovanje išče nuvnn dvočlanska nrndniška družina. Prevzame instrukcije Ijudskošol-skih otrok, bodisi delu na vrtu. Naslov ▼ upr. »Slov.« pod št. 2693.
SOBO z 2 posteljama oddam takoj dvema gospodoma. - Brikselj Ivanka, StreliSka ul. 7.
ŠIVALNI STROJ salonski, pogrczljiv — skoraj nov, ugodno prodam. Gostilna »Pri Martine«, Poljanska c.
U. n.
ŠIVALNI STROJ pogrczljiv — ugodno prodam. Nora trgovi. na. Dunajska cesta 36 (nasproti Gospodarske zvrzel.
PISALNI STROJ dobro ohranjen • po možnosti boljše znam ke. kupim Gerovac Kolodvorska ol. & (k
CVETJE ▼edno v zalogi Kil. ke cene. Dalob, Ko lodvorska ulica 18 • dvoriAče.
KUPUJEMO prazne eementne in slične papirnate vreče PETROMAFTA. Tyrie ▼a c. 33 a.
STARE URE zapestne, žepne in bn-dilke, samo prav dobro ohranjene, kupim. Jtiinko Jazbec, Miklošičeva eesta 12.
UfiLA JE GRLICA It komur sc je zatekla, nnj jo odda proti nagradi pri Mencingerju, Cankarjevo nabr. 1.
ZGUBILA SEM 500 lir 3. aprila ob pol devetih od Gledališke ulice do Tiskovne zadruge. - Najditelj naj vrne denar proti nagradi v upravi »Slov.«
KROMPIR
in fižol pred saditvijo razkužen dn za tretjino večji pridelek. Razkužilo z navodilom pri luž. Prczclj, Wolfova ulica 5.
LISTNICO 2 večjo vsoto denarja fctu zgubil na poti od tovarne Vojnovič do Dobrove. Pošten uai-ditelj se napro&a, da odda proti visoki na. gradi v upravi »Slov.« ali pa Fr. Marinčiču, Horjul 32.
IZGUBLJENA jc bila dodatna bolniška živilska nakaznica za april 1. 1944 na ime Dcisinger, in sicer: kuponi St. 3' "^9, dodatna za kruh št. 1603, dodatna za meso St. 5102 (mr^ar Novak). -Pošten najditelj naj odda proti nagradi pri Deisingerju, Bleiwei-w>va cesta 46-1.
SEMENA Črne detelje, lucerne, pese in trave — dobite pri Franu Pogačniku, Dunajska cesta št. 33, Javna skladišča.
POSESTNIKI
na deželi in v Ljubljani, gojite lahko in dobro prodaste industrijsko rastlino, za katero Tam damo seme. Vsa potrebna navodila in pismeno odkupno izjavo ter nn-dimo 5e posebno ugodnost. - PoSljite takoj svoj naslov ogl. odd. »Slov.« pod značko: »Sigurno dobro 2774«.
Lahka VINSKA KISLINA
Vse pogoje preskrbi kenrčna industrija. -Ponudbe na poštni predal 13636 Unione Pubblicita Italiana — i Milano.
Od 3. aprila 1944 do nove odredbe velja zatemnitev od 20.30 do 6.
mu ne upa niti povedo« svojega poklica, da ga k tem ne bi izgubila. Srečata so spet na potovanju, on, kl "o je namenil na jug na raziskovanja, je odpoklican, ona pa, ki bi ga rada pozabila, odpotuje spet nazaj v Hamburg. In kako Čudno, da se apot najdeta, toda topot ne kot zaljubljenca, pač pa kot stanovska tovarlSa. Kljub odporu, kl ga čuti do komiSark, si mora fant priznati, da je pač njegova ljubezen močnejša od njegovih načel. Elfie Mayerhofor, ki predstavlja tu 2.1 letno deklo, ki si hoče ft svojim delom služiti kruh, jo prijetna ln lepn. Ta film bi morda So na.'boljo označil na£ domači pregovor: »Zaročenega kruha »o največ pojo.«
D otrpel je naš ljubljeni soprog, oče in tast, gospod
Boiomir Fegic
učitelj
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 5. aprila 1944, ob 3 popoldne z Žal, kapelico sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. aprila 1044.
Globoko žalujoče rodbine: Pegic, Pilih iu Dečmau ter ostalo sorodstvo.
Tekom težke bolezni in ob rešiteljici bledi smrti naše zlale žene in mamice, gospe
P,mat Pepice
žene žel. uradnika v pok.
ji je bilo od vas, dobrih, ob nesreči zvestih ljudi, izkazane toliko ljubezni, da je mogla junaško prenašati usodno bolezen in da se vam jo njen sproščen duh lepo zahvaljeval za podarjene ji ljubljene rožice, za prijateljsko spremstvo na zadnji poti in za srce božajoče petje. Vsem globoko
občutena srčna zahvala! Sv. maša zadušnica se ho darovala v sredo, B. aprila, ob 8 v župni cerkvi v Trnovem.
Umrla mi je danes, 2. aprila, moja draga ljubljena soproga, gospa
PAVU SUHADOLNIK
roj. GOTZL
učiteljica in posestnica
Pogreb drage pokojniee bo v lorek, dne 4. aprila 1944, ob 15.30 na farno pokopališče v Borovnici.
Borovnica, 2. aprila 1944.
Franjo Suhadolnik,
žalujoči soprog,
Adolf 0 8 tli, brat
in ostalo sorodstvo
Zapustila nas je naša ljubljena žena, dobra mama in hčerka, gospa
Potokar Marija
Pogreb drage pokojniee bo v sredo, 5. aprila ob 4. popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. aprila 1944.
Žalujoči: Janez, mož; Janez in Jožko, sinova; Frančiška šuln, mati — in ostalo sorodstvo.
t
Za vedno nas je zapustila po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, moja srčnoljubljena zlata ženka, naša hčerka, sestra, snaha, svakinja, nečakinja, gospa
MINK1 ¥BGA
ro|, ZAJC
Predrago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v sredo, 5. aprila ob 15. uri, izpred kapelice Leonišča na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
Ljubljana, Milano, dne 3. aprila 1944
Ing. 0 d o n , soprog, Minka in Anton Zaje, starši, Slavka, Zvonka por. ing.Slokan, sestri, Justina Vuga, tašča,
Titi, svakinja in ostalo sorodstvo
Nt htmm umi t naš simrcnski nared
43
h. krščanskega usmiljenja so jih prebivalci res sprejeli v trg. Pa še tisto noč so navidezni begunci odprli močni turški četi vrata v Ko3tel. Posadka je bila povsem presenečena.
Tudi grad, kl se jo dvigal narl trgom. je bil kmalu v turških rokah. Ko so Turki trg oplenili, so ga zažgali in se, z ujetniki iu nagrabljenim blagom vračali domov Pri Topoloviru pa so udarili nanje nekateri kranjski plemiči s svojimi vojaki in posekali skoraj vso razbojnike, zasužnjeno Kostelčane pa rešili.
Kaj se tie bero 1e vrste, kot da bi govorile o naših dneh? Prišli so komunisti. Nisi mogel spoznati, da so sovražniki. saj so govorili isti jezik, bili enako oblečeni in poznali so naše navade. Ka-)<0 bi jih človek lie sprejel v hišo in jim rie pomacal, saj so znali tako lepo izkoristiti krščanska čustva našega naroda. Kadar so v Jugoslaviji kakega komunista prijeli, bi se mu vsekakor i godilo kaj prav hudega, ko bi ne bilo v javnem mnenju ti-ste človečnosti, ki jo
mejila ze na mehkuinost. Kemal Ata-Turk, ustanovitelj nove Turčije, ki se je hotela v naglih korakih uvrstiti med evropske narode in se je sramovala časov, ko so njih predniki vsiljevali Evropi svojo nižjo kulturo, je bil v tem diru modrejši. -Vsakdo, za kogar so ugotovili, da je član komunistične partije, je bil ustreljen. T a Ho je znal čuvati Kemal svojo setev evropske kulture v novi Turčiji pred komunističnim barbarstvom. Pri nas pa se je vsak oslrcjši ukrep proti komunistom razbil ob zviti komunistični krilatici: »Je to krščanska ljubezen?«
Knj pravite, je bila to krščanska ljubezen, da je odprla posadka Kostela bosanskim nevernikom vrata v trg? Ne! To je tiila velika neprevidnost! Vendar Kostelčanom ne moremo dosti zameriti, kajti v vsej zgodovini turških vpadov k nam beremo le o dveh primerih, da bi so poshržili muslimani tako podlega načina. Poštenost Turkom ni bila prazna beseda, celo v odnosih z džavri. kot so , zanlčljivo Imenovali kristjane, ne. Kostelčanom skoraj ni moglo priti na mi-
sel, da bi se kdo poslužil tako podle zvijače. Danes je drugače. Komunistični preroki so odkrito zapisali v svojih knjigah, da je čut poštenosti, ki ga ima v sebi vsak razvit človek, le ostalina bur-žujsko miselnosti. Vsak dober komunist mora ta čut v sebi, zamoriti. Celo ljubezen in hvaležnost do staršev je komunistu bedarija. In vendar so se dobili in se še dobe ljudje, ki se s takimi načelnimi podleži dogovarjajo in mislijo, da ee bo dobiček pri skupnih podjetjih pravično delili
Krščanska ljubezen nam v odnosih z komunisti ne ukazuje drugega, kot neizprosen boj. To nam ukazuje ljubezen do Boga, do resnice, pravice in ljubezni do vseh ljudi, ki k temu streme. Boj nam ukazuje celo ljubezen do komunističnih zločincev samih. Dovolj velik je njihov dolg in naša nedelavnost ali meh-kužnost no sme biti kriva, da bi postal še večji. Ko je pred leti na ljubljanski univerzi večkrat prišlo do spopadov med komunisti in ostalimi akademiki, so rdeči često privlekli na dan »boksarje« in nože. V novi Turčiji bi kaj takega ne bilo mogoče, ker bi oblast za komunistične razbojnike primerno poskrbela. Ce pa je kak katoliški akademik dvignil palico, so komunisti hitro zavpili: »Je to krščanska ljubezen*!« — »Da! To je krščanska ljubezen, da krepko udarite po barbah,« je dejal mož ki je eden redkih — komunizem poznal. »Morda jih bo palica spravila k pameti.« Kr-
ščanska ljubezen ni ne slabost, ne meh-kužnost, zlasti pa no sme biti naivnost.
Obrambno črto ob reki Uni so Turki z osvojitvijo mnogih trdnjavic štrli. Misliti je bilo treba na obrambo ob Kolpi. Le Bihač je s svojo močno posadko in dobrimi obrambnimi napravami še kljuboval Turkom. A ker je bil popolnoma odrezan od zaledja, ni bilo upati, da bi se mogel trajno obraniti turškim naskokom. Da bi se turški vdori ustavili vsaj ob Kolpi, je dal nadvojvoda Karel 13. julija 1579. graditi ob sotočju Korane in Kolpe trdnjavo, ki so jo po njem imenovali Karlovec. Nova trdnjava je postala sedež krajiškega generala, kakor je bil Varaždin sedež poveljnika Slavonske Krajine.
Karlovec je poslej uspešno zadrževal turške navale v našo kraje. Njegova posadka je vedno prežala na turške čete, ki bi prešle Uno, da bi jih pognala nazaj v Bosno L. 1584. je zbral Ferhad paša 9.000 mož in vdrl do Kostela. Poljan in Kočevja. Z mnogimi ujetniki in bogatim plenom se je vračal proti Bosni. Pri Slunju, v dolini Močila pa sta udarila na roparje Josip Turn, krajiški general in bnn Tomaž Erdedi z 2.000 možmi. Turki so bili premagani; kakih 4.000 jih je obležalo na bojišču. Vsi ujetniki so bili rešeni, deset turških zastav zaplenjenih. S to zmago si je Turn pridobil naslov »turški strah«. Tako se le končal zadnji večji vpnd Turkov na Kranjsko.
Zelo se je povečala nevarnost za naše dežele, ko je stopil na čelo bosanskega pašaluka Hasan-paša Pridojevič. Valvasor poroča o njem, da je bil v mladosti celo benediktinski menih. Ne dolgo po svojem prihodu iz Carigrada je 3. maja 1501 že vdrl na Hrvaško. Kranjci so se zlasti bali za Bihač. Njegovemu poveljniku Krištofu Obračanu je poslal general Andrej Turjaški 200 mož na pomoč. Na Kranjskem so že misliii klicati pod orožje domobrance (Landesauf-gebot). Pn Ilasan je s svojo vojsko, ki je štela 18.000 mož udaril na Sisek. Čeprav je bila trdnjava slabo utrjena, okopi so bili spleteni iz bičevja, ki je bilo zadelano z zemljo, se ga Turki v 4 dnevnih neprestanih naskokih niso mogli polastiti. Zato je Ilasan opustil OuJeganje.
Deželne finance v naših deželah so bile tedaj tako na tleh, da niti karlovška posadka ni redno prejemala mezde. Poveljnik Andrej Turjaški je bil prisiljen razpustiti svoje vojake po kmetih, da 60 se tam preživeli na svojo pest.
L. 1591, jc Ilasan v oktobru s IG.OOO možmi vdrl v Slavonsko Krajino in se nevarno približal Zagrebu. Ko je deželo strahovito opustošil, se je s 1000 ujetniki vračal, a v soteski pri Čazmu so ga napadli graničarji in mu napravili precel škode. V začetku novembra je Hasan skupno z liškim begom napadel trdnjavo Repič in io že drugi dan zavzel. Branil eem se je namreč vnel smodnik in 6toIp e posadko vred je zletel v zrak.
F4r »Ljudska tfekaraat — Za Ljudi U tiskarno; Jože Kramarič — iierausgebor, »'-jate!]; ini. ioie Sodja SeliriftteltM, iueuiukS Jaako tiaiuer.