KMETIJSKA SEKCIJA V OKVIRU SOCIALISTIČNE ZVEZE
Odprtih problemov v kmetijstvu ni malo
Nasprotno. Problematov je veliko zato tudi ni slučaj, da je OK SZDL ob pripravi te sekcije dala za iztočnico več gradiv in sicer: oceno možnosti kmetijske proizvodnje v ob-čini, problematiko gospodarjenja z družbe-nimi kmetijskimi zemljišči, ugotovitve sta-nja varstva kmetijskih zemljišč v luči dolgo-ročnega programa Ljubljana 2000 ter teze za razpravo o položaju in vlogi kmečke že-ne. Z izjemo zadnjega, so vsa gradiva pa tudi uvod v razpravo pripravili na komiteju za kmetijstvo. Predno skušamo povzeti raz-pravo še dve ugotovitvi. Ob lepem jesen-skem vremenu je bila ura za sklic sekcije (ob 14. uri) najbrž neprimerna, sama vsebina in razprava pa sta še kako upravičili namen, kar navsezadnje pomeni, da je takšna oblika delovanja SZDL na mestu.              . .. ..
Ivan Dc iz KS Velike Lašče je med drugim opozoril na dejstvo, da razpolagajo usmerje-ni kmetije z ozirom na razpoložljivo mehani-zacijo z razmeroma malo zemlje, po drugi strani pa z neobdelanimi kmetijskimi površi-nami razpolagajo »nekmetje«. Opozoril je tudi na dosledno izvajanje zakona o dedova-nju, saj je v nasprptnem pričakovati marsik-je prepad kmetij. Še do konca leta je potreb-no ugotoviti, kdo bo obdeloval 63 ha tako
imenovanih SLP zemljišč na velikolaškem področju. Ob slabih kreditnih pogojih v zad-njem času pada interes za preusmeritve, in-tenzivnejše bi morale biti aktivnosti za hi-dromelioracijo Robarce in Rašice.
Franci Zalar iz TZD Posestva Ljubljan-skih mlekarn je podal celovito podobo sta-nja s katerim se srečuje družbeno kmetijska proizvodnja, rezultat tega pa so rdeče števil-ke. Zavzel se je za celovite in skupne usme-ritve celotnega kmetijstva ob tem pa je po-trebno preseči težnje, ki so privatni in druž-beni sektor razvdajale. Družbeno nespre-jemljivo postaja izsiljevanje proizvajalcev re-promateriala (primer: če ne pristaneta na 130 odstotno podražitev zaščitnih sredstev, jih ne bomo dobavili) kar zahteva takojšnje ukrepanje. Vrtoglavi stroški - transport se je v letu dni povečal za desetkrat, obresti so zrasle od 3,6 milijona v lanskem na 30 mili-
jonov v letošnjem letu - vodijo v ekstenziv-no proizvodnjo brez jasnih usmeritev. Neob-hodno si je treba prav v okviru SZDL priza-devati za izenačitev položaja kmetijstva v odnosu na druge panoge. Izrazil je zaskrb-ljenost nad usodo Gmajnic (predvidena vari-anta razširitve se ne upošteva) pa tudi nad izredno slabim položajem delavca v družbe1-nem kmetijstvu, ko bi morali poseči glede njegovo sedaj preslabo ovrednoteno delo.
K razpravi se je pnključil tudi Jože Tanko iz KZ Ljubljana. V mnogih ugotovitvah je potrdil in podkrepil ugotovitve in spoznanja predhodnih razpravljalcev. Da res prehaja-mo v ekstenzivno proizvodnjo je ilustriral s podatkom, da se je poraba umetnih gnojil zmanjšala za več kot tretjino, zopet smo priča neenotni kreditni politiki, odprto osta-ja vprašanje devizne participacije v kmetij-stvu,. . . Ko govorimo o družbenih zemljiš-čih, smo napravili korak naprej, a žal ugo-tavljamo, da ostaja še vedno 1000 ha tako imenovanih nerazčiščenih zemljišč. Zavzel se je za regresiranje repromaterialov, saj bi s tem obdržali kmetijstvo na doseženi inten-zivni proizvodnji. Vse premalo pa smo v družbi, po njegovem in mnenju F. Zalarja storili za peprečevanje odtujevanja zemlje in pridelkov. Teh pojavov ni malo in slabijo situacijo na terenu.
Bine Otorepec iz Ljubljanskih mlekar je
še posebej poudaril vlogo kmetijstva v po-gledu preskrbe pa tudi v razvoju drugih pa-nog v industriji in nenavsezadnje tudi turiz-ma. Zavzel se je za večjo skrb ohranjanja kmetijskih zemljišč v občini, čemur pa po njegovem mnenju dolgoročni dokumenti ne namenjajo dovolj pozornosti. Opozoril je tudi na ponekje ne povsem urejene odnose med kmeti, zadrugami in OZD s področja kmetijstva, katerih cilj pa bi mOrala biti pridelava več in cenejšega pridelka za trg.
Jože Setnikar s Črnega vrha je opozoril na nekater težave s katerimi se še vedno sreču-jejo višinski kmetje (zahtevnejša tehnologi-je, večje obremenitve). Še posebej pa je izpostavil problem nezadovoljivo urejenega zdravstvenega zavarovanja, ko je treba za vsakega člana družine plačati enotni prispe-vek, ki pa je v primerjavi s prej mnogo višji. Za petčlansko družino znese zdravstveno zavarovanje na leto 30 starih milijonov, kar je veliko. to je bil v zadnjem času razlog mnogih mlajših kmetov, da so zapustili kme-tije. Jože Andrašec s TOZD Posestva -obrat Kozarje je podčrtal, da zaščita kmetij-skih površin ni in ne sme biti samo stvar in skrb kmetijskih organizacij, več posluha za načrtno pozidavo morajo imeti tudi urbani-sti. Zavzel se je tudi za bolj izenačen položaj delavca v kmetijstvu v odnosu na druge pa-noge, saj je kmetijski delavec še vse preveč zapostavljen. Alojz Kušar iz Notranjih Go-ric smatra, da bi lahko na obstoječi kmetijski zemlji več pridelali, vendar je to proizvodnjo potrebno stimulirati. To pa terja od vseh nosilcev razvoja resnejši pristop. Razpravljal
je tudi o evidenci nad SLP zemljišči, ki so jo v njegovi KS vzorno pripravili, o tem, da bi status kmeta lahko dobilo več ljudi, zavzel pa se je za dosledno spoštovanje zakona o dedovanju. Stojan Aloševič iz OK ZSMS je opozoril na nereacionalno gospodarjenje z zemljišči za kar je navedel primer, da so na površini 15 ha kmetijskih zemljišč načrtuje gradnja motela ob južni ovoznici. Tine Breskvar iz OK ZKS se je vprašal kaj bo z usodo kmetov v pasu med južnima obvezni-cama, saj se vse prepogosto sliši, da bomo kmetijstvo razvijali za to obvoznico. Opozo-ril je tudi na izredno slabo materialno stanje ostarelih kmetov, ki so oddali zemljo, preje-
Pobuda predsedstva občinskega sindikalnega sveta
Tako na zasedanju občinske skupščine kot tudi na tej sekciji socialistične zveze, je bila podana naslednja pobuda občinskih sindikatov.
Predlagamo, da skupina delegatov za zbor združenega dela v skupščini SRS le-to seznani z zaključki sekcije in težko proble-matiko Ljubljanskih mlekarn - TOZD Po-sestva, z zahtevo, da se ta problematika uvrsti na dnevni red republiške skupščine.
v__             ______y
majo pa po 600 starih tisočakov preživnine. Jule Planinc prav tako iz OK ZKS je izrazil vso pohvalo delavcem v kmetijstvu, saj so ob velikih težavah prispevali mnogo k zagotov-ljeni preskrbi. Tudi v prihodnje je postrebno podpirati organizirano družbeno porizvod-njo, neumestno bi bilo zatorej vsakršno zmanjševanje osnovne črede. Po njegovem mnenju bi tnorala sekcija dati izhodišča za nadaljnji razvoj kmetijstva. V planih je nuj-no potrebno opredeliti kje bodo kmetijska zemljišča, tam kjer ni interesa, pa ob mož-nostih tudi misliti na pogozdovanje. Kmetij-ska zemlja v lasti nekmetov, pa ni odbclana naj se maksimalno obdavči oziroma da tiste-mu, ki jo je prepravljen obdelovati.    , .v
V sami razpravi je bilo danih še nekaj predlogov, podano pa je bilo tudi poročilo o vlogi kmečke žene o čemer bomo več zapisa-li v naslednji številki glasila. Zaključke sek-cije bo obdelala posebna delovna skupina in z njimi seznanila tako krajevne organizacije SZDL kot tudi RK SZDL ter nosilce razvoja kmetijstva v občini.