TRGOVSKm kniižn; 'C—%%, posebno obrabo pa je upoštevati individualno in jo je določiti od slučaja do slučaja po tem, kako so stanovalci hiše pokvarili v posameznih stanovanjih, hišnih napravah in posebno, v koliko je v redu streha. Povprečno bomo videli, da znaša količnik, s katerim moramo računati kot z amortizačnim številom za zadnjih 10 let, 10—16%, v izjemnih slučajih tudi preko 20%, ako hiša ni bila v zadnjih 10 letih nič popravljena ter je bila že svoječasno slabo zgrajena. Razume se, da moramo naravno obrabo računiti od leta postavitve dalje, kar smatram samo po sebi umevno, tako, da to le radi popolnosti pristavljam. Ako danes povprašamo za ceno novih hiš ali pa srednje starih, to je 20—80 letnih zgradb, vidimo presenetljive številke. Nove zgradbe, posebno vile, so izgubile na vrednosti 20—30%, nekatere še več po razmerah lastnika, ako ga dolgovi težijo ter se hoče iznebiti realitete za vsako ceno. Stare hiše, ki se prodajajo, pa kažejo istotako globok padec proti cenitvi pod gornjimi pogoji. Vzrok je tu drug, in sicer leži v zakoniti omejitvi glede razpolaganja s starimi hišami, posebno ker lastnik hiše ni gospodar v svoji hiši. Mnogo posestnikov hiš je vsled tega zavrglo svoje hiše istotako za vsako ceno, kakor to delajo nekateri lastniki novih vil, ki vsled hipotečnih obresti ne najdejo drugega izhoda, kot prodajo. Ali imamo vzeti te zglede kot podlago za praktično ustanovitev cen realitet, je menda vprašanje, ki se samo odgovori, da ne. To so sporadični primeri, ki ne morejo preokreniti pravila o vrednosti zgradb. Ko bodo te prodaje, rekel bi, eksekutivne po premoženju in morali, ako prodajalce starih hiš, ki prodajajo svoje hiše iz resignacije in slabih živcev imenujemo tako, končane, bomo videli, da bo cena zopet pravilna, tako, kot se da določiti po običajnih predpisih. Cene hiš se bodo po ukinjenju stanovanjskega zakona, oziroma že po modifikaciji, ki bi vsaj deloma upoštevala lastninsko pravico hišnega posestnika, dvignile s sedanjega nivoja, ker bodo vrgle gospodarju vsaj malo rento, dočim so stare hiše pomenile danes za gospodarja izgubo, ker jih ni mogel z njihovim donosom vzdrževati, ampak je moral iz svojih dohodkov dolagati, da je vzdržal hišo po-rabno. Ako resumiram dosedaj navedeno, lahko rečem, da so cene hiš, kakor so iste sedaj nizke, pač na svojem najnižjem mestu in da ne pojdejo več nižje. Njih cena se bo pričela dvigati, ali pa bo vsaj za gotove objekte ostala na tej višini, kot je. To velja posebno za stare stavbe, ki stojijo pod neugodnim vplivom stanovanjskega zakona. Glede novih stavb je stvar drugačna. Tukaj igrajo veliko vlogo nove gradbene cene, in če upoštevamo, da so se pogoji cen za nove stavbe izpre-menili od ieta 1922 in 1923, ko so bili na višku, za kakih 10 do 12%, je že iz tega razloga jasno, da nove stavbe ne morejo več dosti popustiti od sedanjih cen. Toliko, kolikor so danes gradbene cene nižje od lanskih in predlanskih, znašajo približno inter-kalarne obresti za eno leto. Da bi pa gradbene cene še naprej popustile, je težko umljivo, če pogledamo poročila o draginji, ki je poskočila v zadnjem letu za okoli 10 do 15% tako, da res ne moremo pričakovati nižjih cen v gradbeni stroki, ako se vsi drugi in-j dustrijski predmeti dražijo, j Da ob teh gradbenih cenah ne ka-S že graditi, je jasno, posebno, če se še ! pomisli na hipotečne obresti, ki vsako i tako delavnost kot nerentabilno ustavijo. Zgradbe, ki že stojijo, morajo vsled pomanjkanja novih pridobiti na ceni, oziroma ohraniti svojo ceno, za katero so bile postavljene. Smatram torej, da so tudi nove zgradbe, izvzemši prostovoljne eksekutivne prodaje — dosegle svoj najnižji nivo in da morajo ostati vsaj na tem, ali pa se polagoma približati pravilnim cenam, ki približno odgovarjajo pravi gradbeni ceni. Oscilacija dinarja, ki je v zadnjih tednih stalno pričel pridobivati na vrednosti, more na gibanje cen v stavbni stroki in seveda na vrednost realitet sploh vplivati v zadostni meri le tedaj, ako bo dvig dinarja stalen. Če se bo stalnost v nekoliko mesecih pokazala in bo šel eventualno dinar še višje, bodo načrti za zgradbe odstavljeni od dnevnega reda, ker bodo gospodarji, ki nameravajo graditi, kalkulirali na nižje cene v bodočnosti ter vsled tega opustili naložitev denarja v realitetah. Sicer pa je itak tako malo gradbenih načrtov v izvedbi ali pa sploh v pripravljenosti za gradnje, da o tem ni vredno razpravljati. Glavno, kar bi moglo vplivati na cene realitet, je izprememba obrestne mere naloženega denarja in seveda tudi hipotek. Dosedanje obresti naložb po 10% in višje, so premija za posestnike gotovine, ki seveda raje drže denar v naložbah, kakor pa, da bi ga vložili v realitete, kjer bi jim donašal komaj mal del onih zneskov, ki jih sicer dobi jo v gotovih naložbah. Za one pa, ki bi hoteli iz kateregakoli vzroka graditi in iščejo v ta namen posojil, so sedanje hipotečne obresti po 12 do 14% in še višje zapreka, preko katere nikakor ne morejo iti, tako, da tudi ti izpadejo iz vsake kalkulacije za produkcijo stanovanjskih prostorov. Končno imam še omenjati eno največjih ovir za gradbe novih hiš in torej za to, da se z novimi gradbami cena dosedanjih vsled višje ponudbe na trgu zniža, t. j. obstoječi stanovanjski zakon, kojega podaljšanje moramo pričakovati za eno, ali pa vsaj v izpremenjenem obsegu celo za več let. Ako bo veljal še naprej tak zakon, je seveda jasno, da iz tega vzroka nihče ne bo zidal, ker se sloji, kateri bi prišli kot reflektanti na stanovanja v novih hišah v poštev, držijo v starih stanovanjih, kjer stanujejo zastonj, ker jim vsled obstoječega stanovanjskega zakona ni mogoče primerno povišati stanarin, niti odpovedati stanovanj. Iz vseh teh razlogov sklepam, da morajo realitete vsekakor ostati vsaj na dosedanjem nivoju cen, ali pa se polagoma pričeti dvigati, kakor se bodo pač zasukale razmere na denarnem trgu in tudi z ozirom na zakonske predpise o stanovanjih. Da pa stojimo danes na najnižjih cenah re- Položaj našega poljedelstva in izgledi letošnje žetve. Na povabilo Trgovske zbornice v Beogradu je na II. kongresu trgovski h in obrtniških zbornic in izvozniških udruženj v Beogradu podal načelnik ministrstva poljedelstva in voda g. dr. Stojkovič izčrpno poročilo o stanju našega kmetijstva s posebnim ozirom na možnost izvoza. Uvodoma je g. načelnik omenil, da mu je poziv, naj poda na kongresu poročilo, došel precej pozno, vsled česar mu ni bilo mogoče zbrati vseh podatkov, ki bi bili potrebni za njegovo nalogo, vendar je porabil vse ocene, ki so mu bile na razpolago, ako so bile le količkaj uporabljive. S to rezervo je podal nato g. načelnik nastopno poročilo: I. Posevki. Pšenica. — V tekočem kakor v prošlem letu izkazujejo uradni podatki, da se je obsejalo vsako leto večje površine s pšenico. V tekočem letu je obsejana s pšenico mnogo večja površina kakor leta 1923. Dočim je bilo leta 1923. obsejanih s pšenico 1,623.982 ha, je letos obsejanih 1,688.337 ha, torej 64.000 ha več nego preteklo leto. Dasi smo glede površine, obsejane s pšenico, dosegli lep povišek, se kljub pričakovanju, da bo letošnja letina izvanredno ugodna, niso izpolnile lepe nade na izdatno žetev. Tako po kvantiteti kakor tudi po kvaliteti letošnja žetev ne dosega lanske, ki je bila za pšenico ena najugodnejših. Približni podatki, katere smo zbrali o žetvi v mesecu juliju t. L, so izkazovali celokupni pridelek z 19,215.644 kvintah. To množino bi pridelek tudi dosegel, ako bi tekom zoritve ne nastopile vremenske izpre-membe, ki so kvarno vplivale na že- Evropa (14 držav) Kanada in Zedinjene države Azija (4 države) Severna Afrika (4 države) lev. Navedena številka pa tudi ni točna, ker se je ugotovila prav v času, ko se je ocenjevala žetev najoptimi-stičneje, torej pred razočaranjem, katero nam je prinesla poznejša žetev in rnlatev. Po mojem mišljenju, katero utemeljujem s podatki, ki so mi došli pozneje, smemo smatrati, da je dejanski pridelek zaostal za eno četrtino za prvotno oceno. Ako smatrate, da je to mnenje pravilno, smo pridelali letos 14,560.000 kvintalov pšenice napram 16,620.147 kvintalom v letu 1923. Manj pšenice se je letos pridelalo ne samo pri nas, ampak tudi v drugih d ržavah. Mednarodni poljedelski institut v Rimu podaja v svojem poročilu za mesec avgust t. 1. nastopno poročilo o svetovni produkciji pšenice: V evropskih državah, ki pridelajo 50% pridelka pšenice (brez upoštevanja Rusije), se ceni, da se bo pridelalo letos 16% manj pšenice nego lansko leto. V Severni Ameriki se domneva, da bo pridelek za 13% manjši nego lansko leto. Pri tem se mora upoštevati, da je v Ameriki letos obsejana s pšenico manjša površina nego lansko leto. V Aziji se ceni, da bo pridelek pšenice letos za 1.7% manjši kakor lansko leto. V Severni Afriki je vsled velike suše letošnji pridelek za 21.5% manjši nego lanski. Pridelek pšenice se po podatkih mednarodnega poljedelskega instituta ceni v milijonih kvintalov za razne kontinente nastopno: 1924 144.0 298.3 108.7 22.9 1923 Povprečno od 1. 1918 do 1922 172.3 144.2 342.9 313.1 111.7 100.7 29.1 22.9 Skupaj (24 držav) 575.9 656.0 580.9 Po podatkih, ki so dospeli mednarodnemu institutu in ki zadevajo skupino držav, ki so pridelale lani 80% celokupnega pridelka pšenice v severni polobli naše zemlje (brez Rusije in Kitajske), bo letošnji pridelek za 82 milijonov kvintalov, to je za 12.5% manjši nego leta 1923 in za 7 milijonov kvintalov, to je za 1.2% manjši nego v povprečju leta 1918 do 1922. Vprašanje, ki zanima gospodarske kroge, je, kolika je količina pšenice, ki se more izvoziti, čim pokrijemo lastno potrebo. Lansko leto smo ugotovili, da porabimo za prehrano in setev po 100 kg pšenice na enega prebivalca. Upoštevati moramo, da se prebivalstvo množi od leta do leta in da se obsevajo vedno večje površine s pšenico, kar zahteva vedno večje množine pšenice za lastno porabo. Upoštevati pa moramo, da se tudi prosveta in kulturni nivo našega naroda vedno bolj dviga. Koruzni kruh se zaradi tega vedno v izdatnejši meri zamenjuje za pšenični, kar povzroča vedno večjo potrebo pšenice. Ne bomo se spričo teh dejstev dosti zmotili, ako cenimo lasten konzum pšenice na približno 13 milijonov kvintalov. Ako so naše ocene pšenice pravilne, to je, ako bomo letos pridelali le 14,500.000 alitet, se mi zdi gotovo ter mislim, da bo bodočnost dokazala upravičenost mojih trditev in pravilno dedukcijo iz gornjih navedb. kvintalov pšenice, nam bo preostalo za izvoz približno 1,500.000 kvintalov ali 15.000 vagonov. Pripomniti moramo, da imamo še velike zaloge pšenice lanskega pridelka. Ako prištejemo te rezerve letošnjemu pridelku, je gotovo, da se bo za izvoz razpoložljiva množina še znatno pomnožila. (Konec prih.) KrSitve pogodbenih obvez na strani službodajalca — zadosten razlog za službojemalca za takojšnji izstop iz službe? Toženec je bil sprejet po tožiteljici v službo za vodjo podjetja proti določeni mesečni plači, 2% čistega dobička, naturalnem stanovanju in uporabi vrta. Čez poldrugo leto pa mu je tožiteljica odpovedala službo na tri mesece, češ da se obrat zmanjšuje in je radi tega treba štediti. Tožencu je bil hkratu dovoljen enomesečni dopust, katerega naj nastopi, ko bode vse posle izročil njenemu uradniku X-u. Na tožiteljičino željo je prekinil svoj dopust ter opravljal dva dni svoje prejšnje posle radi odsotnosti nekega drugega uradnika. Potem pa je izostal in se ni vrnil v službo tudi, ko mu je dopust potekel, pač pa je otvoril lastno podjetje v prvi polovici avgusta ter javil po časnikih, da je izstopil iz tožiteljičine službe. Tožiteljica pa zahteva s ložbo, da ji toženec vrne plačo za drugo polovico meseca avgusta in pa neki predujem, katerega je bil mesec dni poprej dobil. Toženec pravi, da je v onih dveh dneh, ko se je bil vrnil z dopusta, spoznal, da išče tožiteljica drugega vodjo in da torej razloga njemu dane odpovedi ni iskati v zmanjšanem obratu in štedenju. Ni se več smatral dolžnim, da dela zanjo v dobi svojega dopusta; pač pa je smatral vse dosedanje postopanje tožeče družbe za več nego zadosten zakoniti razlog, da takoj iz njene službe stopi radi hude kršitve pogodbe in zakona z njene strani. Ker je s tem dobil svobodne roke, je smel tudi s svojo osebo svobodno razpolagati in si osobito tudi v konkurenčnem poslu iskati drugega zaslužka. Da je izstopil iz njene službe, je tožiteljica povzročila z nastopnimi dejstvi: Ob sprejemu v službo mu je bila zagotovljena prokura, katerega pogoja pa tožiteljica ni izpolnila. S tem, da je zahtevala v odpovedi, da mora oddati posle do tedaj podrejenemu mu uradniku, ga je postavila v slabo luč pri ostalem uradništvu. Po krivdi tožeče stranke, ki mu ni pustila prostih rok v vodstvu podjetja, je postalo podjetje pasivno ter je odpadla 2%-na izgovorjena mu provizija od čistega dobička. V seji predhodnega meseca maja je bilo vsemu uradništvu obljubljeno zvišanje plač s 1. julijem, a tudi te obljube tožiteljica ni izpolnila. Stanovanje mu je dala tožiteljica na razpolago šele meseca maja, ne pa pogodbi že 1. januarja. Predujem mu je bil dovoljen s pogojem, da ga povrne s poviški, obljubljenimi od 1. julija dalje; a kar bi ga še ostalo, pa iz trinajste plače ob novem letu. Da se predujem ni vrnil, je zakrivila ona in nima pravice, da zahteva vrnitev. Ugovarjal je pa predujmu v pobot trinajsto plačo v enako visokem znesku, oziroma v onem znesku, ki ustreza službeni dobi v istem letu. Sploh bi pa imel pravico, da zahteva plačo še za eno celo leto naprej od odpovedi. Sodišče je na vseh treh stopnjah tožbenemu zahtevku ugodilo. Podeliti prokuro je popolnoma principalu na voljo prepuščeno in jo more principal, ako jo je bil dal, vedno in brez kakršnega si bodi razloga preklicati. V odredbi, da naj toženec svoje posle izroči podrejenem!# uradniku, ni vzeti nikakega zapostavljanja ne žalitve; saj je bilo z istim pismom tožencu tudi naročeno, da naj svoj dopust nastopi in je naravno, da se morajo posli izročiti pred nastopom dopusta drugemu uradniku. Da tožiteljica tožencu ni pustila prostih rok v vodstvu podjetja, je tudi le izvrševanje principalovih pravic. Sicer pa toženec sam ni trdil, da je bilo dogovorjeno, da se mu morajo pustiti proste roke. Tudi pretvezna umaknitev obljube, da se povišajo s 1. julijem plače ni še smatrati za neutemeljeno prikrajšbo ali odtegnitev pristo-ječega plačila. Tak, glede višine ne še določeni povišek še ni plača, ki je tožencu že pristojala, in se ne more trditi, da je tožiteljica bila v zamudi z izplačilom dogovorjenih prejemkov, a k temu toženec niti ne trdi, da je brezuspešno zahteval od 'tožiteljice, naj izpolni to obljubo. Ako toženec ni že takoj s prvim januarjem dobil obljubljenega stanovanja, bi (bil smel takoj s prvim januarjem izstopiti; ne more pa tega uveljavljati, ko je stanovanje že dobil in se vanj vselil. Nima zakonite poUlage njegov prigovor, da je, pogodbeno dolžan, da vrne predujem le iz povišane plače in more tožiteljica zahtevati, da se ji predujem vrne ne glede na takšen zatrjevani dogovor. Z neopravičenim to-ženčevim izstopom iz službe je prenehala njegova pravica do plače sploh, torej tudi do poviška. Vsled krivde toženca samega je postalo nemogoče, da se povračilo predujma izvrši na zatrjevani način. Zoper neopravičeno odpoved nudi zakon svojo pomoč. Ako je torej tožiteljica odpovedala službo pred dogovorjenim rokom, t. j. jo odpovedala na tri mesece, namesto na eno leto, s tem še ni dobil pravice, da izstopi iz službe pred potekom tega roka. Taka krši- tev službene pogodbe ni tako važna kršitev, da bi bil službonajemnik po § 26., čl. 2., zak. o trgovinskih pomočnikih upravičen, da pred časom izstopi iz službe, marveč je le upravičen do odškodnine po § 29., čl. 1., istega zakona. Pobot predujma bi bil sploh upošteven le z onim delom zatrjevane novoletne nagrade, ki bi pripadal tožencu za službo, opravljeno do izstopa iz službe. Toda tudi v tem obsegu je bilo pohotni ugovor odkloniti, ker ga je smatrati dejanski brez zadostne podglage. Kajti niso se navedle od toženčeve strani natančnejše okolnosti glede časa in razloga in drugih inodalitet zatrjevanega dogovora o trinasii mesečni plači in se je postavila le gola dotična trditev. Sicer pa toženec v svojem prizivu tudi ni pobijal utemeljitve prvostopne sodbe, ki je pobot zavrnila, z vidika nepravilne ugotovitve dejanskega stanu in se šele v reviziji obrača proti temu, seveda neupoštevno, ker prepozno. Toženčev zahtevek, da se naj predujem pobota, torej ni utemeljen; pač pa je utemeljen tožiteljičin zahtevek, kakor ga uveljavlja s tožbo, v celem obsegu. Po gornjem je toženec neupravičeno pred časom izstopil iz službe. Njegov izstop je samolasten, ker mu tožeča stranka ni dala opravičenega povoda za njegov izstop iz službe, oziroma je na tem ne zadene nikaka krivda. Pač pa so zanj nastopile posledice predčasnega, neopravičenega izstopa iz službe: ne more se sklicevati na določbe § 29. pozvanega zakona in ne gredo mu za čas po izstopu iz službe nikaki zahtevki proti službodajalki ne do plače, ne do novoletne nagrade, niti do stanovanja in vrta. Pač pa mora vrniti, kar ima iz naslova službenih prejemkov neodslužcno in na predujmu v rokah. rst. Josip Podbregar, višji revident drž. žel. v p.: Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo. (Nadaljevanje.) Vendar so bili ti ugovori še nepopolni, ker je moral naš eksporter plačati voznino do državne meje, inozemski importer pa od državne meje, tako, da je jugoslovanski trgovec vedno moral plačati jugoslovansko voznino, inozemski pa inozemsko. Šele od 1. apr. 1928 je dovoljeno, da se sme celotna voznina od predajne do namembne postaje ali frankirati, ali pa na prejemnika nakazati, iz-vzemši v prometu z Nemčijo. Vendar pa nima Jugoslavija še z nobeno drugo državo direktnih tari! v predvojnem smislu, da bi namreč imela direktne tarifne postavke od jugoslovanskih do inozemskih postaj v eni valuti, marveč je treba še vedno računati voznino od jugoslovanske postaje do državne meje v dinarjih po jugoslovanski lokalni tarifi, in od državne meje naprej v valuti sosednje države ali sosednjih držav po njih lokalnih tarifah. To velja pa seveda samo v prometu s prej navedenimi državami, s katerimi ima Jugoslavija že sklenjen ugovor, medtem, ko je z ostalimi državami še vedno mogoča odprema pošiljk samo do državne meje dotične države. Tako še nimamo mednarodnega ugovora ne z Rumunsko, ki nam je vsled svoje politične nelojalnosti s kitajskim zidom zaprla prehodno postajo Džombolj (Jimbola), ne z Bolgarsko, niti z Grško. Zlasti važen bi bil tak ugovor z Grško, in to radi pristanišča v Solunu, kjer imamo, kakor sedaj na Reki, svojo lastno pomorsko luko. Tak ugovor bi se bil že tedaj lahko sklenil, ko so se vršila pogajanja za odstop enega dela solunske luke od strani Grške Jugoslaviji. Ako bi ta ugovor že ne obsegal vseh železniških prog Grške, bi se bil vsaj lahko skle* nil specijelno za Solun. Sklenil bi se bil lahko na ta način, da bi se vzpostavil takozvani »Peage«- (peaže-) promet, kakor je obstojal svoječasno v Avstro-Ogrski za državne železnice med Ljubljano in Divačo in med Spital - Mil lstiidtersee in Beljakom, in kakor je do podržavljenja južne železnice obstojal med Zagrebom gl. kol. in postajo Zaprešič za transporte iz postaj v državni upravi se nahajajoče Zagorske lokalne železnice na postaje državnih železnic Zagreb gl. kol. in preko Zagreba vzhodno (severno) in obratno. Bistvo peage-prometa obstoji v tem, da se tam, kjer so proge ene železnice pretrgane po progi druge železnice, smatra progo te dtuge železnice kot progo prve železnice in se kilometri računajo preko te druge (peage) proge v eni številki, kakor bi to bila ena sama železnica, in se tako tudi namesto treh tarifnih postavk računa samo ena. Vozarina pripada v tem slučaju popolnoma prvi železnici, druga železnica pa dobi za prevoz odškodnino, ali v pavšalni vsoti (letno, polletno, trimesečno ali mesečno), ali pa za vsalc vagon določen znesek. Tako bi se bil tudi za progo Djev-djelija — državna meja — Solun (razdalja približno (100 km) lahko vzpostavil tak peage-promet, napravilo bi se lahko kilometersko kazalo od vseh jugoslovanskih postaj (glavnih prog) direktno do Soluna, tarifa bi se torej direktno do Soluna računala po lokalni tarifi Jugoslavije v dinarjih, in Grško bi se na eden gori navedenih načinov odškodovalo. Transporti bi brez pridržka tekli do Soluna, posebno tisti, ki bi se že v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu ocarinili, ali bi se pa ocarinili lahko tudi v Solunu, in naši eksporterji, posebno lesni trgovci, ki jih to najbolj tangira, bi si prihranili odpremne stroške posredovalcev v Djevdjeliji. Zakaj se tak ugovor še ni sklenil, avtorju te razprave ni znano, pač pa bi lahko naši interesentje, eventuelno potom trgovske in obrtne zbornice in eventuelno v sporazumu z interesenti in korporacijami na Hrvatskem, v Bosni-Hercegovini, Srbiji itd. potom spomenice sprožili to vprašanje pri ministrstvu trgovine in industrije in pri ministrstvu saobračaja v Beogradu. (Dalje sledi.) M. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) 46. Naša industrija upognjenega pohištva. Industrija upognjenega pohištva je pastopana v Sloveniji, Hrvatski in Slavoniji ter v Bosni. V Srbiji so vojne neprilike popolnoma uničile tovarno upognjenega pohištva Iliča, Teokarevica in Petroviča, ki do danes žal še ni obnovljena. V Duplici pri Kamniku obstoji tovarna upognjenega pohištva Remeca in druga, ki izdela na dan do 50 m2 parketov, 20 do 40 m3 izdelkov iz mehkega lesa, 200 do 400 stolov in 500 do 1000 sedišč za stole iz preša-nega furnirja. Za prešanje sedišč, ki se izdeluje s prešanjem treh navzkriž položenih furnirjev, je potrebna posebna instalacija, kakršno imajo poleg te tovarne edino še tvornice ^Slavonija« v Brodu na Savi in tvornice v Krapini. Tovarno strokovnjaško vodi njen lastnik inžener Remec. V Mariboru posluje družba »Drava«, lesna industrijska d. d., ki izdela na leto približno 35.000 stolov iz upognjenega lesa. Tvornica ima tudi svojo strugamo za struženje bukovega lesa na dva stružnika poleg spe-njalnih strojev za izdelovanje stolov. Družba proda 5—10% svojih izdelkov doma, ostalo pa v inozemstvo. V Poljčanah je tovarna upognjenega lesenega pohištva Antona Kobli-čeka. Na leto more izdelati približno 90.000 stolov. Toliko jih je izdelovala tudi pred vojno. Delavcev ima 40 do 50. Leta 1920. je prodala v tuzemstvu 4184 in v inozemstvo 3624 stolov. Prva kranjska tovarna za upognjeno pohištvo iz impregniranega lesa Antona Kobija v Bregu pri Borovnici je bila ustanovljena leta 1891. Zaposluje 30 delavcev. Poleg omenjenih tvornic obstoje še nastopne tvornice stolov: 1. Vintgar v Gorjah nad Bledom (okoli 30.000 stolov); 2. Amalija Fajdiga v Sodražici, ki izdeluje za-klopne stole; 3. Ivan Švigelj v Ljubljani; 4. Aftdrej Boucon v Ljubljani; 5. Štefan Bukon v Teharcu; 6. Vid Bratovž in dr. v Zgor. Gameljih pri Ljubljani (6000 stolov na leto); 7. Matija Jelenc v Vel. Laščah (6000 komadov na leto); 8. Matija Jelenc v Mariboru; 9. Teharska lesna industrija, družba z o. z. v Teharjih pri Celju je urejena na izdelek 20.000 stolov na leto. Delavcev ima sedaj okoli 25, namerava pa to število zvišati na 40. Tvornica ima svojo strugamo in poleg tega vse potrebno orodje in stroje za izdelavo stolov, V Varaždinu posluje hrvatska tvornica pohištva iz upognjenega lesa >Mundus , ki more na leto izdelati 38.000 stolov. Ta tvornica je last ino-zemcev, kateri imajo enake tovarne tudi na Češkem in v Avstriji. V Krapini obstoji tvornica pohištva in lesna industrija d. d., katero se namerava urediti na letni izdelek 60.000 stolov. Poleg izdelovanja sedišč iz prešanega furnirja se hoče otvoriti tudi strugamo, v kateri bi se predelalo 24.000 m‘ okroglega lesa. Tvornica še ni popolnoma urejena, bo pa, čim se uredi, ena najmodernejših. Ima štiri stružnice poleg potrebnega števila cirkularjev. V Osjeku izdeluje stole tudi tovarna pohištva in orodja za male obrtnike. Ta tvornica ima poleg strugame na tri stružnice pet cirkularjev, ki predelajo na leto 10.000 m3 okroglega lesa. Izdeluje tudi žage, orodje, obli-če vsake vrste itd. Delavcev ima približno 40. dobavlja DRU2BA »ILIRIJA«, LJD8UAM* S£ral}a Petra trg 8. — Tele?« H&-, Plačilo tudi na obroke! Trgovina. Položaj tekstilnega trga v Sloveniji. Neka ugledria češkoslovaška revija poroča o položaju tekstilnega trga v Sloveniji nastopno: Položaj jo ostal v bistvu neizpremenjen. Kupčija stagnira. Zaloge so preko povprečja preskrbljene. Veletrgovina se pritožuje, da podobne situacije že doigo ni bilo. Zaradi denarne krize so nekatere veletrgovine pri naročanju blaga zelo previdne, ker smatrajo to spričo izredno negotove situacije za edino možnost, da se cbdrže na površju. Češkoslovaško blago se uveljavlja glede nekaterih vrst še nadalje in tekmuje s svojo kvaliteto. Trdi pa se, da je v zadnjem času kvaliteta italijanskega blaga dosegla kvaliteto češkoslovaškega blaga. Prizadevanja italijanskih potnikov so vedno živahnejša in se morejo le težko primerjati s prizadevanji češkoslovaških izvoznikov, ki se omejujejo na svoje stare zveze in ne polagajo nobene važnosti, da si ustvarijo nove. Naša zunanja trgovina tekom julija. (Izvoz se je povečal). Generalna direfc-cija carin je ravnokar objavila^ podatke o našem izvozu v mesecu juliju. Iz podatkov je razvidno, da je naš izvoz tudi v juliju znatno napredoval napram izvozu v mesecu juliju lanskega leta. Izvoz tekom julija je znašal 335.940 ton ▼ vrednosti 686,286.373 dinarjev napram 233.032 tonam v vrednosti 547,168.572 dinarjev v istem času leta 1923. Ako pregledamo seznam blaga, ki se je vl-vozilo, vidimo, da se je v juliju letošnjega leta izvozilo največ lesa in sicer stavbenega lesa 111.599 ton v vrednosti 177.5 milijonov dinarjev ter drv za kurjave 66.514 ton za 18.9 milijonov dinarjev. Ostali glavnejši izvozni predmeti v tem mesecu so bili (v oklepajih vrednost v milijonih Din): goveda živa 24.422 komadov (111.2); jajca 1864 ton (41.6); meso sveže 1129 (26.5); mesni izdelki 97 /ton (4.6); svinje žive 7545 ton (32.2J; konji živi 5439 komadov (22); baker surovi 412 ton (16.2); cement 27.117 ton (15.4); turščica 4749 ton (12.8); svinec v ploščah 787 ton (10.1); žita: pšenica 2660 ton (10); ostala žita 1866 ton (5.5); pšenična moka 1755 ton (9.9); sir kaška-valj 262 ton (8.9); predivo 465 ton (8.3); amonijačna soda 2591 ton (6.7); eks~ Štev. 107. i»a ma—bi ww Itr\m irakti za prepariranje kož 995 ton (6.6); jagnječje in jarčje kože 140 ton (6.3); kalcijev "karbid 1088 ton (6.2); drobnica ‘21.790 komadov (5.4); zdravilna zelišča 143 ton (3.6) in drugo. Med manjšimi izvoznimi predmeti omenjamo že hmelj, katerega se je izvozilo 2.6 tone v vrednosti 156.500 Din. Indeksna številka za veletrgovino na češkoslovaškem. Indeksna številka za veletrgovino je v zadnjih dveh letih dosegla svoj višek (1036) v mesecu marcu t. 1. V naslednjih mesecih je stalno padala in znašala dne 1. julija t. 1. 965. Tekom julija t. 1. se je zopet dvignila na 997, to je za 3.3% na podlagi cen v mesecu juliju 1. 1914 ali za 4.2% na podlagi cen v mesecu juniju t. 1. Nasprotno pa se je indeksna številka za prodajo na drobno tekom meseca julija t. 1. nekoliko znižala in sicer pri živilih, kurivu itd. za 0.4%, pri oblačilnih predmetih pa za /<>%. Indeksna številka za živila je znašala v mesecu juliju t. 1. 909 (prejšnji mesec 923), za oblačilne predmete pa 1045 (1050).- (Jibanje cen v Franciji. Indeksna številka za veletrgovino v Franciji je znašala koncem meseca junija t. 1. 475, koncem julija t. 1. pa 491. Podražile so se med drugim cene živilom za 8, mesnim izdelkom za 7, kolonijalnemu blagu za 22, industrijskim izdelkom za 22 točk. Industrija. Naša prva tovarna glicerina. Vkljub raznim težkočam tudi od strani, kjer bi morali v interesu države podpirati vsako novo podjetje, se je vstrajnosti vodstva tvornice »Zlatorog« posrečilo zgraditi tudi veliko tovarno za glicerin. Nova -.tovarna je priklopljena tovarni mila Zlatorog. Visoka, prostorna železobetonska stavba, izdelana po ljubljanski tvrdki ing. dr. Kasal oziroma njegovem arhitektu Miillerju. Poslopje je popolnoma dograjeno. Postavljeni so tudi že stroji. Montaža se je zakasnela vsled obolelosti vodilnega monterja. Pričakujejo pa, da bodo zaključna dela tekom tega meseca končana in da se vrši poskusni obrat že začetkom prihodnjega meseca. Tovarna s svojimi specijalnimi stroji vzbuja že danes splošno pozornost. Ker se v tem obratu predeluje takozvana pod-iužnica, katero so tovarne mila dosedaj kot neuporabljivo izlivale v kanal, bo to novo podjetje dobrodošlo tudi vsem tvor-nicam mila, ki bodo ta svoj produkt, ki jim je bil doslej odveč, lahko pošiljale in prodajale v Maribor. — O posebnostih tega novega podjetja bo še prilika govoriti o priliki otvoritve. — Celo podjetje se namerava še na treh straneh povečati, tako, da se po končanem delu spremeni cela sedanja slika. Na vzhodni strani je projektirana zgradba stanovanjske hiše za nastavljence. Tovarna mila se dvigne do višine tovarne glicerina (v novem oddelku se namerava baje proizvajati tudi toaletno milo). Spredaj se zgradijo skladišča itd. Lahko se reče, da je tovarna mila Zlatorog v tej krizi splošnega zastoja drugih večjih podjetij točasno edina v Mariboru, ki celo z večjim razvojem kljubuje težkočam gospodarske krize. Denarstvo. Donos državne trošarine. V mesecu juliju t. 1. se je pobralo na državni tro-. Sarini vsoto 57,940.053 Din 85 p in sicer od sladkorja 27,810.260 Din 54 p, od kave 3,265.546 Din 10 p, od kavinih nadomestkov 214.261 Din 30 p, na riž 640.676 Din 50 p, na pivo 4,589.735 Din 48 p, na fina vina 96.840 Din 14 p, na navadna vina 5,391.565 Din 95 p, na. esence in eterična olja 18.599 Din 55 p, na liker, konjak in rum 315.279 Din 40 par, na sveče 47.458 Din 92 p, na električno razsvetljavo 330.880 Din, na svetilni plin 73.975 Din 70 p, na karbid 193.961 Din 05 p, na kresila 40.598 Din 30 p, na špirit 8,126.296 Din 23 p, na žganje 947.743 Din 61 p, na kisovo kislino 302.337 dinarjev 67 p, na bencin 5,346.415 Din 22 p. Hkratu se je pobralo na kontrolnih pristojbinah za denaturi-ranje špirita 187.622 Din 19 p. Donos tega meseca je presegel proračunjeno vsoto za 7,773.387 Din 19 p, donos prvih štirih mesecev tekočega leta pa za 4,721.853 Din 22 p. Obtok bankovcev v Avstriji je po izkazu dne 23. avgusta zrastel za 712 milijard na 8002 milijardi avstrijskih kron. Zlati zaklad se je pomnožil za 299 milijard na 3561 milijard avstrijskih kron. Carina. Pospešitev ocarinjcnja uvoznega blaga in tarifa za trud carinskih posrednikov pri tem ocarinjenju. Finančni minister je s posebnim razpisom izpre-menil pravilnik o carinskih posrednikih v toliko, da si je pridržal pravico odobritve tarife za izvoz domačega blaga. Po tem razpisu so trgovske in obrtniške zbornice upravičene v bodoče določati carinskim posrednikom tarifo le za uvozno blago. Hkratu je finančni minister, kakor smo že poročali, z razpisom z dne 29. julija 1924 C br. 36.346 odredil pospešeno carinjenje izvoznega blaga in določil za carinske posrednike tarifo za trud pri tem carinjenju. Ta razpis, ki je objavljen v Uradnem listu št. 77 z dne 19. avgusta 1924 pod št. 236, priobčujemo spričo važnosti za vse izvoznike domačega blaga v nastopnem doslovnem besedilu: »Iz pogostih pritožb trgovcev-izvoznikov sem razvidel, da je izvoz domačega blaga obremenjen / velikimi in čestokrat še nepotrebnimi in neopravičenimi stroški, tako da je s to obremenitvijo celo onemogočeno uspešno tekmovanje naših izvoznikov na inozemskih tržiščih. Poleg drugih okolnosti, ki jih srečuje naša izvozna trgovina, opozarjajo pritožbe zlasti na pretirane nagrade carinskih posrednikov, ki jih ti pobirajo za svoj carinsko - posredniško trud ob izvoznih ekspedicijah, kakor tudi na odškodnine, ki se plačujejo carinskim uslužbencem za izvrševanje carinskih ekspedicij. Želeč, da bi se dal naši trgovini čim krepkejši polet, sem odredil na predlog generalne direkcije carin in na podstavi členov 273. in 273a. carinskega zakona: 1. Nagrada za trud carinskih posrednikov ob izvoznem ocarinjenju blaga se maksimira s (30) tridesetimi dinarji za vsak vagon. Pod besedami: »trud carinskih posrednikov« je treba razumeti vse predhodno delo ob pisanju deklaracij, dobavljanju vagonov in prisostvovanju pri pregledu blaga. Pod besedo »vagon« pa je treba razumeti količino 10.000 kilogramov izvoznega blaga. Za plačilo svoje nagrade je vsak carinski posrednik zavezan, skladno s členom 6. pravilnika o carinskih posrednikih, dati svojemu naročitelju pravilen račun. V ta račun vpiše razen nagrade ža svoj trud, kolikršno določi sam vnaprej, vrednost golic, deklaracij in taks, ki so se resnično uporabile, ob plačilu 25% dejanske vrednosti gobe, deklaracij in taks. Vpisovati v račun druge, zlasti pa izmišljene stroške, prepovedujem kar najstrožje. Račune vseh carinskih posrednikov za izvozne ekspedicije postavljam pod kontrolo carinarnic. Vsak carinski posrednik mora priložiti izvozni deklaraciji, s katero prijavlja carinarnici blago za izvozno ocarinitev, izpolnjeni račun za svojega naročitelja. Tak račun preizkusita angažirana carinska uradnika po deklaraciji o tem, ali je vanj vpisal nagrade in izdatke skladno s tem razpisom, in če ugotovita, da je račun pravilen, ga overita s svojim podpisom in s pečatom carinarnice. Samo na podstavi tako overovljenega računa izvrši carinski posrednik obračun s svojim na-ročiteljem; za njegovo točnost pa sta povsem odgovorna angažirana uradnika, ki sta ga podpisala. Primeri, ki bi bili v nasprotju s to naredbo, se kaznujejo z največjo kaznijo, ki jo predpisuje pravilnik o carinskih posrednikih, odnosno zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. S to odločbo izpre-minjam vse dosedanje tarife, ki jih je odobrila generalna direkcija carin za plačevanje nagrade carinskim posrednikom, kolikor se nanašajo te tarife na nagrade carinskih posrednikov ob izvoznih ekspedicijah domačega blaga. 2. Deklaracije za izvozne ekspedicije domačega blaga se morajo sprejemati pri carinarnicah ves dan — dopoldne in popoldne. Vse ekspedicije po takih deklaracijah se morajo vršiti pri carinarnicah kar najhitreje, tako da ne sme biti rok za izvršitev teh ekspedicij daljši nego šest ur od trenutka, ko se deklaracija prejme pri carinarnici. Da bo mo-moče to odredbo popolnoma izvrševati, odrejam, da se marajo vršiti ekspedicije tudi. izven uradnih ur, ne da bi se plačevale dnevnice carinskim uslužbencem po členu 233. carinskega zakona. Zato pooblaščam starejšine carinarnic, da smejo, skladno s členom 227. carinskega zakona in členom 264. finančnega za- kona za leto 1924-1925, odrejati poslovanje carinskih uslužbencev, ki izvršujejo te ekspedicije kot nujne, tudi izven delovnega časa, določene za pisarniške ure. Carinarnicam, carinskemu osebju in priznanim carinskim posrednikom naročam, naj se povsem ravnajo po tem razpisu ter ga točno izvršujejo. V Beogradu, dne 29. julija 1924.; C br. 36.346. Minister za finance: dr. M. Spalio s. r. MTB&i&inas&smBsmtsissimes&šsm ®UDDHA< r----------------------- , S&fflSŽSNZEHIiH nwo( f - " •" ■' —i Razno. Naša konzularna služba. Naša država ima v inozemstvu 30 poklicnih konzulatov. Od teh je 13 generalnih in 17 navadnih konzulatov. Generalni konzulati so: v Berlinu, na Dunaju, v Budimpešti, v Marsaille, v Milanu, v Monakovem, v New Yorku, v Bukarešti, v Buenos Airesu, v Kairi, v Solunu, v Čikagi in v Pragi. Konzulati so v nastopnih mestih: v Varni, v Gradcu, v Diisseldorfu, v Zadru, v Pečuju, v San Franciscu, v Trstu, v Carigradu, v Skadru, v Celovcu, v Montrealu, v Helsingforsu, na Reki, v Bratislavi, na Krfu in v Pittsburgu. Častni konzulati so postavljeni v sledečih državah: Nemčija (Dresden, Berlin, Hamburg, Frankfurt, Niirnberg), Belgija (Liege, Anvers, Gan), Cile (Val-paraiso in Punta Arenas), Dansko (Ko-penhagen), špansko (Barcelona), Francija (Bordeaux, Lyon, Lille), Anglija (London, Bradfort, Glasgovv, Malta, Manchester, Melbourne, Montreal, Sydnei, Aukland, Bristol, Hal, Port of Spain), Grčija (Patras, Saute), Holandska (Amsterdam, Rotterdam, Ševening), Italija (Rim, Genova, Turin, Benetke, Catania, Palermo in Firenze), Peru (Lima), Portugalska (Lisabon in Porto), Rumunija (Braila), Švedska (Stockholm in Nor-koping), Švica (Ženeva, Curih), Češkoslovaška (Praga), Čile (Antifogasta). — V konzularni službi je nameščenih 68 s kraljevim ukazom imenovanih uradnikov in približno 95 dnevničarjev. Letni potrošek za našo konzularno službo znaša približno 70 milijonov dinarjev. Bogastvo Vojvodine. Po poročilu trgovske in obrtniške zbornice v Novem Sadu so ocene letošnjega izvoza jako po-voljne. Izvoz v inozemstvo iz Vojvodine >e ceni po uradnih podatkih na 1800 milijonov dinarjev, kar dosega skoro eno tretjino celokupnega izvoza iz naše države. Svetovni pridelek hmelja leta 1924. Cenilna komisija, ki jo je postavilo mednarodno zborovanje hmeljarjev, je sestavila v Niimbergu na podlagi podatkov iz držav, kjer se goji hmelj, sledečo*sta-tistiko o količini hmelja, ki se ga bo pridelalo letošnje leto. Po njenem mnenju bo znašala letošnja količina 932.000 do 985.000 kviutalov po 50 kg napram 650.000 kvintalom v prošlem letu. Od tega odpade na Češkoslovaško 148.000 do-156.000, na Nemčijo 127 do 140.000, na Francijo 70 do 74.000, na Belgijo 25 do 27.000, na Jugoslavijo 33 do 35.000 (Slovenija 10 do 11.000 in Bačka 23 do 24.000), na Avstrijo do 1000, na Rumu-nijo 1500 do 2000, Poljsko in Rusijo 23 do 24.000, Anglijo 315 do 325.000, Ameriko in Kanado 170 do 180.000, Avstralijo in Novo Zelandijo 18 do 20.000 kvin-talov po 50 kg. — Napetost v cenilnih številkah izhaja od tod, ker da utegnejo biti podvržene nekatere države, ki pridelajo veliko množino poznega hmelja, kakor Anglija, Amerika in Alzacija, radi nestalnega vremena še znatnim izpre-membam. Svetovni pridelek in potreba hmelja sta si v ravnovesju. Ker so radi slabe prošloletne obiratve zaloge pivovarn celega sveta že precej prazne, se ni bati, da bi se ne prodal letošnji zelo dober pridelek nekaterih držav. Svetovna žetev 1924. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu objavlja podatke o rezultatu letošnje svetovne žetve. Iz teh podatkov je razvidno, da razen ovsa zaostaja letošnja žetev vseh drugih žit za lanskim letom in celo za povprečno žetvijo 1918—1922. Kar se severne po- lute tiče, je slaba srednja žetev. Na južni poluti se obeta v Argentiniji dobra žetev. V Avstraliji pričakujejo zapadne pokrajine dobro žetev, dočim potrebujejo južne pokrajine dežja. Neverjetne razmere na naših železnicah. Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je s svojini odlokom z dne 25. marca t. 1., št. 7632, dovolila posetnikom letošnjega Ljubljanskega velesejma 50% popiist na vožnji tako na osebnih kakor brzovlakih razen S. O. E in nočnih brzo-vlakov št. 5 in 6. Trgovci iz Srbije, Hr-vatske, Vojvodine, Banata so se poslu-žili te ugodnosti na progi Beograd— Ljubljana, kupili za dopotovanje na velesejem polno karto, da se glasom odloka vozijo nazaj brezplačno. Toda veliko se jih je urezalo: železniški personal v vlakih v več slučajih posetnikom velesejma pri vožnji nazaj ugodnosti ni priznal, kljub temu, da so se vozili v predpisanih vlakih, češ da imajo oni druge predpise. Seveda je nastalo med prizadetimi upravičeno silno ogorčenje, ker so morali plačati polno voznino. Naprošamo merodajne oblasti, da preiščejo zadevo in kaznujejo krivce. Generalna direkcija drž. železnic je dovolila vozno olajšavo posetnikom velesejma, uvažujoč eminentno važnost te institucije za narodno gospodarstvo cele države, izdala točne predpise, katerih se nimajo držati samo potniki, temveč tudi podrejeni železniški personal. Hitra prodaja je velik dobiček! Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvomno milo „ZLATOROG“. S tem visokovrednim izdelkom si ohranite Vaše odjemajce in zvišate promet. Ne dajte se premotiti z navidez cenejšimi izdelki, kateri Vam do-nesejo samo pritožbe Vaših odjemalcev. Tržna poročila. Kolonijaln^ roba v Gružu. — Za ko- lonijalno robo so nastopile znatne spremembe, kakor je bilo predvidno. Za sladkor vsled stanja sladkorne pese, za kavo vsled slabe letine in nemirov v Braziliji. V Gružu je cena kristalnemu, sladkorju Din 18, kocke 20.25, franko Gruž. Kava ima čvrsto ceno. Kava »Rio« stane 44—46 Din, »Santos« 48—50 Din. Maslinovo olje. Cena 21.50 do 22 Din. Povpraševanje srednje. Svinjski trg v Celju. — Prasci, 6 do 7 tednov stari, 225 do 275 Din, 9 do 10 tednov stari 280 do 400, 3 do 4 mesec® stari 450 do 650 Din, 5 do 6 mesecev stari 1000 do 1300 Din, 10 mesecev stari 1500 Din, 1 leto 1600 Din. Cene živine in prašičev v Italiji. — Na milanskem trgu dne 2. t. m. so bil© sledeče cene: Teleta odstavljena 10.10 do 10.70 lir, II. 8.90 do 10, III. 8 do 8.80; meso telečje I. 14.15 do 14.95, II. 12.55 do 14; teleta neodstavljena I. 7.50 do 10; teleta plemenska 9 do 10 lir za 1 kg žive teže. Živina: voli I. 5.30 do 5.70, II. 4 do 4.50, III. 3.20 do 3.60; krave in biki: I. 4.50 do 5, II. 3.40 do 4, III. 2.70 do 3. Prašiči: 7.50 do 8.50 lir za 1 kg žive teže. Cene so v Italiji znatno padle tako pri živini kot pri prašičih. Dunajski goveji sejm (4. t. m.). — Dogon 958 glav; od tega 390 iz Jugoslavije. Notirajo za 1 kg žive teže: voli 12.500 do 18.000 aK. Cene so proti torku oslabele za 500 do 1000 aK pri kilogramu. Dunajsko tržišže mlekarski hizdeflkov (4. t. m.). Blaga je dovolj na trgu, cene se v glavnem niso spremenile. Notirajo v tisočih aK: sirovo maslo: gornjeavstrij-sko 55, madžarsko in jugoslovansko 58 do 62, holandsko 74 do 75, dansko 76 do 77; sir švicarski ementalski 64 tirolski polementalski 42, vorarlberški polemen-talski 48, holandski gouda-sir 32, danski »švicarski« sir 34. Dunajska borza za kmetiske produkte (3. t. m.). Cene se držijo. Kupčija se razvija zbog tržnih denarnih prilik v dokaj odrih mejah. Na trgu se kupuje tudi jugoslovanska pšenica. Notirajo za 1 kg vključno blagovnoprometni davek ab Dunaj v aK: pšenica: domača 3800 do 3900, madžarska s Potisja, stara 4500 do 4600, nova 3400 do 4400, jugoslovanska 4100 do 4200; rž: domača 3525 do 3575, turščica 3350 do 3450, oves: domači novi 3350 do 3450, madžarski 3375 do 3475, pšenična moka >0«: domača 6900 do 7000, madžarska 6300 do 7000, krušna moka: domača I. 5000 do 5200, pšenični otrobi 2200 do 2250. Dunajsko tržno poročilo. — 2. t. m. je bilo na dunajskem trgu 8500 komadov prašičev. Uvozile so: Poljska 5806 komadov, Rumunska 1384, Jugoslavija 1062, Ogrska 120, Avstrija sama je postavila na trg 128 komadov. Cene: I. debele svinje 29.000 do 30.000, ali Din 31.12 do 32.20 za 1 kg žive teže. Srednje debele svinje 28.000 do 29.000 ali Din 30.05 do 31.12, za 1 kg žive teže. Stare debele svinje 26.000 do 27.000 ali Din 27.92 do 28.98 za 1 kg žive teže. Angleške mesnate svinje 23.000 do 29.000 ali Din 24.68 do 31.12 za 1 kg. žive teže. — V zadnjem času je na Dunaju vedno večje povpraševanje po debelih prašičih — »Špeharjih«. Cena se vsak trenutek menjava. Mesnati prašiči so v zadnjih dneh padli kar za 3000 aK pri 1 kg zaklane teže ih je točna kalkulacija za izvozničarje silno otežkočena, posebno ker je prodaja na Dunaj, ki je in ostane naš največji in liajstalnejši in pa tudi najrazvajenejši odjemalec — proti sklepu popolnoma izključena in se vrši samo potom komisije in po dnevnih cenah, ki vedno zavisijo od povpraševanja in ponudbe. KOVINSKI TRG V DRUGI AVGUSTO- VI POLOVICI. Kakor smo omenili že zadnjič, so nestrpno pričakovali, kakšen bo izid londonske konference. Njeni zaključki pomenijo zboljšanje evropskega gospodarstva, ki se po vojski nikakor ni moglo pomiriti. Nemčija je bila kot producent in kot konsument važen činitelj v mednarodnem gospodarskem življenju; zato je upanje povsod veliko. Pretiravati ga pa seveda ne smejo, ker je odškodovanje po vojski le prehudo in se stvar ne da v par mesecih izboljšali. Trajalo bo še nekaj časa, preden se bodo posledice londonske konference v svetovni trgovini poznale. V najbližji bodočnosti, pravijo, se na kovinskem trgu posameznih držav ne bo dosti spremenilo. Povpraševanje na evropskih trgih je še dosti zadovoljivo, iz prekomorskih dežel prihajajo dobra poročila. Hitro seveda ne bo šlo. Produkcija v najvažnejših deželah je šla v zadnjih mesecih spet nazaj, vendar j manjka v Evropi še zmeraj potrebnega ! denarja, da bi lahko dajale tovarne kre-| dite na dolgi rok in bi tako povečale j prodajo. Kakšne bodo razmere na sve-j tovnem trgu pozneje, ko si bo Nemčija opomogla, se še ne da nič povedati. Na vsak način bo v evropskih deželah kon-sum večji. Na drugi strani se bo pa Nemčija krčevito trudila za prodajo svojih izdelkov; to pa pomeni hud konkurenčni boj kontinentalne industrije in s tem zopet nižje cene. Sicer so bile pa v zadnjem času cene trdne, kar je zlasti posledica zvišanih cen v belgijskih tovarnah. Železo v palicah so prodajali Belgijci okoli 10. avgusta še po 5/n funtov, okoli 25. avgusta pa po •/*; Francozi in Nemci so ga prodajali po %• Srednja pločevina je notirala povprečno 7/.-, do 7/io, surova 7/0, fina pa nekaj čez 8. Češkoslovaški jekleni in železni trg se v drugi avgustovi polovici ni dosti spremenil. Doma je kupčija normalna, eks-portna je pa še zmeraj nezadovoljiva. Čehi pravijo, da njih izdelki tehnično lahko konkurirajo na svetovnem trgu, da ima pa svetovni trg prenizke cene. Upajo, da bo Nemčija sedaj dosti kupila, obenem se pa bojijo, da bi si Nemčija prehitro ne opomogla. — V Nemčiji so , se razmere sicer nekoliko zboljšale, | vendar pa je položaj železne industrije j še zmeraj skrajno nepovoljen. Pa ne bo j dolgo,, ker bo dobila Nemčija kredite, | ki so ji jih v Londonu obljubili. Cene so j bile te-le: železo v palicah 115 zlatih | mark, surova pločevina 120, srednja 135, | lina 155 do 675, valjana žica 130. | Belgijske cene so šle malo gor, kakor j smo že omenili, doma in na eksportnem S trgu. Francoski trg je še zmeraj nesigu-ren. Uspehov v Londonu Francozi ne ocenjajo 'tako ugodno kakor Angleži, bojijo se za bodočnost francoske železne industrije, skrbi jih nemška konkurenca. Cena koksa je previsoka. V eksportu se pozna inozemska konkurenca, v zadnjem času tudi angleška. Angleži so optimisti, računijo pa seveda še zmeraj s težkočami. Domača kupčija je dobra, kupuje tudi kontinent. Produkcija v juliju je bila večja kakor v juniju, pa še daleko ne taka kakor v maju. Lito železo: maj 650.900 ton, junij 607.800, julij 611.800 ton; jeklo: maj 809.700 ton, junij 651.500, julij 693.300 ton. V Ameriki je pa tendenca še kar naprej' trdna. Domačih in tujih naročil je dosti, tudi že za četrtletje oktober-december. Produkcija jekla v juliju je bila najnižja od decembra 1921, znašala je 1,785.000 ton, junija pa 2,223.000 ton. O težkem položaju domače železne industrije smo podali izčrpno sliko v štev. 95. našega lista. Naznanilo. Dovolim si cenjene odjemalce in p. n. občinstvo opozoriti na svoj novo ustanovljeni Torbarski obrat kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčeki iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. — Sprejemajo se tudi naročila za špecijelne torbe in kov-čeke, n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike itd. — Velika izbira raznih torbic in kovčekov od najmanjših do največjih. IVAN KRAVOS, MARIBOR Aleksandrova cesta 13, Slomškov trg 6 V. NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), potrebščine za krojače in Šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri I JOSIP PETELINI i * Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. § ®a*SS®BKBSS8®BBHB«S»BSHBBH! \‘ Starat tovarna nogavic in pletenin N. FRANZI & SINOVI - LJUBLJANA, Privoz 10 Lastnik: FELIKS FRANZI Poštni predal 44 Telefon 425 Ustanovljeno leta 1888 Varstvena znamka S i Veletrgovina kolonijslne in špecerijske robe sjssiaa s i? & 3 g e « Ivan Jelačin , Ljubljana ta s Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode | ToLia in solidna postrežba g Zahtevajta cenik! liBBBBBRBBBBRBBBBBBaBBB? d s H u s? m se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13. Iv. Perdan Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testenine, najfiaejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. J»!3M3ia a ta 0 a _ _ UpecIJalnl mehanični delavnici asa popravo pisalnih, raEunskilt, razmnoževalnih O I ln *opirmh strojev ludovik Baraga, Ljubljana m a Jj| Najcenejše nove In robljene PISALNE STROJE S V i Šelenburgova U.1. ©./I. nadstr. Pisarniška oprema vedno v zalogi. Barvni trakovi, karbon-Indtgo papir ter vse druge potrebščine. ■Dan TISKARNA »MERKUR* Trg. - Ind. d. d. LJUBLJANA Telefon M. 553 SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 13 Tiska Časopise, knjige, posetnice, brošure, letalce, cenilce, pravila itd. Itd. Lastna lcrtjlgo-veznica sprejema v delo in izvršuje točno tiskarn j .Merkur* Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica VI«« 1 • v Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne železnice žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje • ■ Spojke za odre in prage • * I Telefon interurban: Podnart 2. Brzojavke: Zadruga Kropa Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi — Verige Vijaki z maticami Vsi v našo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorcih In risbah najceneje. Hustrovanl ceniki na razpolago. i#4Miru»a**4U-«fwawitewiiWT j Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d