PRIMORSKI DNEVNIK ?£{ftataa plačana v gotovini C' /1(\ 1 • Abb. postale X gruppo ^6118 OU lir Leto XXIV. St. 4 (6897) TRST, petek, 5. januarja 1968 POJASNILO O IZJAVAH HANOJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Če ameriška vlada res želi pogajanja naj ustavi bombardiranje in druge akcije Izjave Deana Ruska in predstavnika francoske vlade - Nov ameriški bombni napad na Hanoj - Številni spopadi v Južnem Vietnamu WASHINGTON, 4. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk le izjavil, da skušajo ZDA dobiti pojasnila o nedavnih izjavah severnovietnamskega zunanjega ministra, da vidijo, «ali res odražajo spremembo hanojskega stališča glede začetka mirovnih pogovorov«. Pripomnil pa je, da sedaj ne ve, ali izjave severnovietnamskega ministra ((predstavljajo iskreno mirovno sondiranje ali pa propagandni manever«. Rusk je nato izjavil, da imajo ZDA na razpolago številne diplomatske kanale, ki jih bodo uporabile. Sporočil je nato, da bo ameriški Poslanik v Indiji Bovvles odpotoval v Kambodžo, da se sestane s predsednikom Sihanukom. Še prej ga bo sprejel Johnson. Končo je izjavil, da bo vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu e-®en glavnih smotrov ZDA v letu 1968. Te dni so se v Parizu razširile govorice, da je sevemovietnamska vlada pred dnevi sporočila francoski vladi po diplomatski poti, fla je pripravljena začeti razgovore z ZDA, takoj ko bodo te Ustavile bombardiranje Severnega Vietnama. Toda francoski minister za informacije Gorše je po današnji seji vlade izjavil, da na seji ni zunanji minister omenil nobene posebne akcije francoske vlade bodisi v Washingtonu ali Ha-ho.ju. ((Seveda, je dodal Gorše, je minister de Murville v svojem poročilu na seji omenil izjave, ki jih Je podal 30. decembra sevemoviet damski zunanji minister in ki pojasnjujejo že znano stališče.« Skoraj istočasno je predstavništvo Severnega Vietnama v Parizu objavilo nasiednje sporočilo: ((Popoldne 3. januarja 1968 je neki elan splošne delegacije sevemo-v:etnamske vlade v Parizu v odgovoru na vprašanje časnikarja družbe Westinghouse Broadcasting Corporation gospoda Redfnonta potrdil izjavo, ki jo je bil podal decembra 1967 sevemovietnam-ski zunanji minister, in sicer: A-meriška vlada stalno ponavlja, da •? želi pogajati s Hanojem, da pa Eanoj nikakor ne reagira. Ce ameriška vlada res želi razgovore, kakor je jasno razložila naša izjava °d 28. januarja 1967, mora predvsem brezpogojno ustaviti bombardiranja in vsako drugo vojno dejanje proti Vietnamski demokratični republiki. Po ustavitvi bombardiranja in vsakega drugega voj-dega dejanja proti Vietnamski demokratični republiki, bo ta začela razgovore z ZDA o vprašanjih, ki ju zanimajo. Izjava se zaključuje: «Glede ostalega gre za davadno izmišljotino.« V Džakarti so v krogih indonezijskega zunanjega ministra izjavili, da je sevemovietnamski poslanik tekel indonezijskemu zunanjemu tdinistru Maliku, da bi Severni Viet-dam rade volje sprejel indonezijsko Posredovanje. Dodajajo, da je Severni Vietnam napravil podobne korake «pri mnogih drugih državah Evrope in Severne Afrike«. Pripominja se, da pri tem ni bito nobene bistvene spremembe, kar se tiče sevemovietnamskih pogojev za začetek mirovnih pogajanj. Ameriško letalstvo je davi izvršilo nov bombni napad na Hanoj. Včeraj so ameriška letala bombardirala dva mostova tri kilometre od središča Hajfonga. Včeraj so osvobodilne sile začele ofenzivo v Petih obalnih pokrajinah in iz-vedle koordinirane napade na ameriške in južnovietnamske položaje severno in južno od ameriškega oporišča Danang ter so bombar-dirale tudi to oporišče. Najsrditejši boji so bili v dolini Kue Son 40 kilometrov južno od Dananga Davi pa so osvobodilne »ile napadle ameriške položaje 13 kilometrov južno od Dananga. Včeraj so bile osvobodilne sile zelo •ktivne tudi na mnogih drugih Sektorjih. je pripomnil, da so si morda pri prvi presaditvi srca napačno razlagali te značilnosti kot začetek «za-vračevanja«. Na podlagi izkušenj pa teh napak ne bodo več ponovili. O Blaibergu je potrdil, da se njegovo stanje boljša, da je krvni obtok zadosten in da so vsi organi začeli ponovno redno delovati. Dr. Barnard je pojasnil, da se bodo lahko v bodočnosti posluževali tudi srca živali: goril, pavijanov in tudi svinj. Blaibergu so danes sneli vse son. de in popoldne je spil tudi nekaj mleka. Zdravniki so stalno v pripravljenosti, ker menijo, da se bo danes začela kritična doba zavra-čevanja novega organa. Mlada vdova mulata Cliva Haup-ta, čigar srce so presadili v Blaibergov prsni koš, je izjavila, da je dobila denarno podporo županove žene (43.000 lir) in angleške, ga časnika «Daily Mirror«. JOHANNESBURG, 4. — Časnik ((Johannesburg World» je danes izjavil upanje, da bo presaditev srca temnopoltega v belega človeka vsaj nekoliko omilila aaparteid« v Južni Afriki. Časnik, ki ga čitajo v glavnem Afričani, je z ironijo poudaril dejstvo, da je srce nebelega človeka vrnilo življenje dr. Blaibergu. «Johannsburg World» nadalje piše, da so kirurgi, ki so izvedli operacijo, «dobro vedeli, da je človeška rasa, ko gre za smrt, ena sa. ma, in da imajo ljudje, ne glede na barvo, iste čute, občutke, telesa in srca«. Debre odpotuje v nedeljo v Moskvo PARIZ. 4. — Francoski minister za gospodarstvo in za finance Mi-chele Debre bo odpotoval v nedeljo v Moskvo, kjer se bo udeležil sestanka stalne francosko-sovjst. ske mešane komisije, ki se imenuje ((velika komisija«. Komisija je bila ustanovljena leta 1966 in njena naloga je redno proučevati praktične probleme, ki nastajajo z izvajanjem trgovinskih, gospodarskih, tehničnih in znan- stvenih sporazumov med Francijo in SZ. V Pariz se bo Debre vrnil 13. januarja. Desničarski tednik «Minute» piše, da je verjetno, da bo v kratkem prišel v Pariz na razgovore z de Gauliom predsednik Naser. POROČILO 0 OBISKU CCAUSESCA V JUGOSLAVIJI Ugoden razvoj odnosov med obema državama Počastitev spomina Borisa Kraigherja v zveznem izvršnem svetu in na kraju nesreče Brežnjev sprejel novo vabilo Kaira KAIRO, 4. — Danes so uradno javili, da je glavni tajnik KP SZ Brežnjev sprejel novo vabilo, naj obišče ZAR po odložitvi obiska, ki je bil prvotno določen za 7. januar. Novi datum morajo še določiti. V Kairu so danes javili, da se bo 9. januarja udeležila proslav Johnsonov predstavnik odpotuje v Kambodžo WASHINGTON, 4. — Bela hiša je objavila sporočilo, ki pravi, da bo ameriška viada poslala v Kam-| bodžo svojega predstavnika kot odgovor na Sihanukove izjave, da bi bil pripravljen sprejeti tega predstavnika. V ta namen je bil izbran poslanik Chester Bowles, ki bo odpotoval čez nekaj dni v Pnom Penh. Bowles je ameriški poslanik v Indiji in zato bolje pozna razmere v Aziji, zlasti še, ker je Indija predsednica mednarodne komisije za nadzorstvo nad nevtralnostjo Kambodže. V Pnom Penhu je predstavnik kamboške vlade sporočil, da je Si-hanuk odobril imenovanje Bovvlesa, ki bo verjetn. prišel čez nekaj dni v kamboško prestolnico. V Karrbodži poudarjajo, da morajo ZDA priznati sedanje kamboške meje, če hočejo normalizirati diplomatske odnose med obema državama. Aleksej posredoval za jetnike v Grčiji MOSKVA, 4. — Moskovski patriarh Aleksej je poslal brzojavko atenskemu patriarhu Jeronimusu, da bi se zavzel v korist grških domoljubov in demokratov, ki so v zaporih in koncentracijskih ta- osme obletnice začetka dela za gra- | boriščih. Patriarh je zaskrbljen za ditev Asuanskega jezu sovjetska usodo aretirancev in zaupa, da bi delegacija, ki jo bo vodil pomoč- njih izpustitev pomenila prvi ko- ruk ministrskega predsednika. Papež bo sprejel Miko Spil jaka Vatikan, 4. — Uradno je bilo •Poročeno, da bo papež Pavel VI. •Prejel v sredo, 10. januarja dopoldne predsednika zveznega izvrš-n®ga sveta SFRJ Mika Spiljka. Jugoslovanski predsednik bo prispel * Rimu v ponedeljek dopoldne z totalom iz Beograda in bo dva ^ gost italijanske vlade, nato pa 86 bo še nekaj dni zadržal na obi-•ku v Italiji. Stanje Blaiberga se boljša CAPETOWN, 4. — Človek z no-srcem — 58-letni dr. Philip "laiberg — se počuti dobro in nje. £ovo stanje se stalno boljša. Zdrav-tako pravi uradno poročilo, *i so ga izdali v bolnišnici Groote ochuur, so zelo zadovoljni z nje-fOvim stanjem. Blaiberg sicer bo-JJJJ® za protinom, vendar ta zadeva J}1 tako resna kot sladkorna bole-»n Washkanskega. Zaradi tega V^tojo, da ne bo resnih zapletlja-“®v- Ravnatelj oddelka, kjer se •dravi Blaiberg, dr. B. M. Nel, je Pojasnil, da je človek s presajenim •rcem v štirisobnem oddelku: prva •°ba je določena za slačenje, druga umivanje, tretja pa za oblačenje. Vse skupaj je seveda sterilizirano, in vsakdo, ki stopi v sobe, to°ra imeti na sebi temu primer-0° razkužene obleke. Trenutno nadzorujejo Blaibergovo stanje isti pravniki, ki so bili 18 dni ob stra-to Washkanskega, Curt Venter, Bo. •toan in Hitchcock. prof. Barnard je rekel, da pred-'stavl]a Blaibergov elektrokardio-fram manjše značilnosti, kot so jih ugotavljali pri vvashkanskem, ln (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — V sporočilu po končanih razgovorih med predsednikom republike in predsednikom ZKJ Titom in generalnim tajnikom komunistične stranke Romunije in predsednikom državnega sveta Nikolajem Ceausescom ter njegovimi sodelavci, ki je bilo objavljeno nocoj ob 22. uri na Belju pri Osijeku, se med drugim ugotavlja, da so opravili izmenjave misli o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov, mednarodnega in delavskega gibanja in o dvostranskih odnosih. Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili, da se odnosi prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo, kakor tudi med obema partijama uspešno razvijajo, in sta izrazili pripravljenost tudi v bodoče delati za krepitev teh odnosov v interesu jugoslovanskega in romunskega naroda, stvari socializma in miru. Predsednik republike maršal Tito in predsednik državnega sveta Romunije Nikolaj Ceaucesco sta danes prebila na lovu in neformalnih razgovorih na posestvu na Belju. Lova so se udeležili z jugoslovanske strani Edvard Kardelj, Mijalko Todorovič, Jakov Blaževič in druge osebnosti. Predsednika zveznega izvršnega sveta Miko špiljaka bo med bivanjem v Rimu v sredo, 10. januarja sprejel v avdienco papež Pavel VI. Generalni ravnatelj zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje dr. Miha štainer Je odpotoval danes v Washington, kjer se bo z ameriškimi vladnimi funkcionarji in z zastopniki nekaterih gospodarskih krogov razgovarjal o vprašanjih skupnega interesa. Danes je odpotovala na Japonsko in v nekatere druge države jugovzhodne Azije delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov pod vodstvom predsednika zvezne gospodarske zbornice Antona Boleta. V delegaciji so zastopnici strojegradnje, prehrambene in tekstilne industrije ter nekateri jugoslovanski pristaniščniki. Smoter obiska ,ie razgovor o gibanju blagovne izmenjave posebno o možnosti povečanja jugoslovanskega izvoza, da bi se zmanjšal primanjkljaj v medsebojni blagovni izmenjavi in možnosti intenzivnega tehničnega sodelovanja posebno na področju lad-jedelske industrije. Delegacija bo prav tako proučila možnosti ustanovitve stalnega zastopstva zvezne gospodarske zbornice na Japonskem, ki bo skrbelo za napredek trgovske izmenjave in širšega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Delegacija bo poleg Japonske in z istim namenom obiskala tudi Cejlon in Singapur. Z žalno sejo zveznega izvršnega sveta in komemoratlvno slovesnostjo na kraju nesreče pri Sremski Mitroviči so danes proslavili obletnico smrti bivšega podpredsednika zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja in njegovega sina Janeza. žalne seje zveznega izvršnega sveta, na kateri je o liku Borisa Kraigherja kot revolucionarja, vnetega pobudnika gospodarske re- forme govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov, so se poleg članov zveznega izvršnega sveta udeležila delegacije zvezne skupščine, SZDLJ, Zveze združenja borcev NOB, JLA, delegacija republike Slovenije in Srbije in zastopniki CK ZKJ. Na mestu nesreče pri Sremski Mitroviči so danes poleg mladega bora in spominskega znamenja položili vence predsednika republike Tita, CK, zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, zvezne konference SZDLJ, socialističnih republik Slovenije in Srbije, avtonomno pokrajine Vojvodine in občinske skupščine Sremske Mitroviče. Žalne slovesnosti na mestu nesreče so se udeležili mnogi poslanci zvezne skupščine, člani sveta federacije, funkcionarji republike Slovenije, Srbije in Vojvodine, več generalov in oficirjev, in številni prebivalci iz okoliških vasi. O liku Borisa Kraigherja kot človeka revolucionarja, borca in državnika sta govo. rila predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta Srbije Juriča Jojčič. Na ljubljanskih Žalah, kjer sta pokopana Boris in Janez Kraigher, so slovenski železničarji položili danes venec na njun skupni grob. Železničarji iz Slovenije in Istre so svoj čas v spomin na Borisa Kraigherja ustanovili poseben sklad za znanstvena raziskavanja razvoja železnic. Sklad bo vsako leto na dan ustanovitve sveta fronte dodeljeval nagrade za znanstveno delo posvečeno razvoju in modernizaciji železnic. železničarji so povabili tudi druge jugoslovanske organizacije, da se pridružijo skladu. B. B. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Pri morski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, k) bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečna dobitnike! Obtožbe zaradi prevar pri graditvi olimpijskega naselja RIM, 4 — Ob zaključku preiskave, ki jo je vodil namestnik državnega pravdnika Mario Zema, so prijavili sodišču pod obtožbo prevar pri graditvi olimpijskega naselja v Rimu 22 oseb. Gre v glavnem za lastnike gradbenih podjetij, nekateri pa so uradniki INCIS, urada za javna dela in kolavda-torji. Med preiskavo so ugotovili, da so stavbe, v katerih so med olimpiado 1960. leta stanovali atleti in ki so jih kasneje predali najemnikom kot stanovanja, zgradili površno in s slabim materialom, s čimer so povzročili javni upravi približno 1 milijardo in 345 milijonov škode. Televizijske kamere za policijo LONDON, 4. — Policija južnega 'predmestja Londona Croydon je postavila na cestah in na parkira-liščih avtomobilov vrsto televizijskih kamer, s katerimi nadzoruje življenje najbolj obljudenih predelih. S kontrolne postaje lahko policija pokliče po radijski zvezi patruljne avtomobile ali dežurne a-gente. Telekamere so postavili v največji tajnosti še pred božičem. Vsi pa so poznali to ((tajnost« in število kršitev zakona se je znatno znižalo. «7 vaclnnu u ia iTiotril nnlifiiclri rak k obnovitvi normalnega življenja v Grčiji. «Izvestija» poročajo, da je vrhovni sovjet odlikoval danes moskovskega patriarha z redom rdeče zastave. Predsednik Tito pozdravlja Ceaucesca na osiješki postaji IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllHllllll Stanje v Jemenu BEIRUT, 4. — Jemenski odpravnik poslov je sporočil, da je jemenska vlada zahtevala razgovore s Saudovo Arabijo za konec bojev v Jemenu. Zatrjuje se, da zahteva jemenska vlada od Saudove Arabije, naj u-stavi pošiljanje orožja in denarja monarhistom ter naj spoštuje mirovni sporazum, ki je bil sklenjen avgusta z ZAR. Odpravnik poslov je obtožil Saudovo Arabijo da je povečala pomoč monarhistom, in je zavrnil obtožbe Saudov" Arabije o sovjetski vojaški intervenciji. Poudaril je, da ima jemenska vlada pravico zahte-,r«ti orožje od Sovjetske zveze, če to želi. Egiptovski časopisi pišejo, da je jemenska republikanska vojska začela včeraj močno ofenzivo proti monarhistom in da je spremenila stanje v lastno korist. Kairski listi pišejo, da je republikanskim silam uspelo znova zasesti ceste, ki vežejo San’ . Hodeido in Taezom, ter so odbila številne napade monarhistov blizu prestolnice in jih pognale v beg. Nekateri časopisi govorijo vec sto mrtvih med monarhisti in poročajo, da so v Sani aretirali številne rojaliste, ki so se pripravljali na sodelovanje z napadalci, če bi prestolnica padla. Tisk poroča tudi, da je jemensko letalstvo povečalo svoje napade na p> ložaje monarhistov blizu Sane in na severnih področjih države. OBISK AMERIŠKEGA PREDSTAVNIKA V RIMU Moro je govoril s Tremellonijem o zadevi De Lorenzo-Espresso Prihodnji teden prične senat obravnavati zakon o deželnih volitvah ■ Lani je bilo obnovljenih 64 kolektivnih delovnih pogodb RIM, 4. — Ob 20.40 je prispel na letališče Ciampino iz Haaga ameriški državni podtajnik Nicholas Katzenbach, posebni odposlanec predsednika Johnsona. Katzenbach ima nalogo pojasniti državam zahodne Evrope izredne finančne ukrepe, ki jih je napovedala ameriška vlada v obrambo dolarja .Sestal se bo z zunanjim ministrom Fanfanijem, zelo verjetno pa tudi z Morom in s Saragatom. Po daljšem počitniškem razdobju---------------- se počasi obnavlja politično življe- Novinarji so vztrajali: «Ste skle-nje. Danes se je vrnil po kratkem niii objaviti poročilo, ali ne? Kdaj odmoru v Rim predsednik vlade, boste sporočili tisku ta sklep, saj ki je sprejel vec ministrov. Naj- bo nova razprava De Lorenzo — več zanimanja je razumljivo vzbu- Espresso 13. januarja?« dil razgovor z ministrom za obram- j bo Tremellonijem, katerega so po razgovoru vprašali novinarji: »Ste govorili tudi o poročilu Ma- Tremelloni: «Za sedaj vam ne morem nič reči. Ko bo kaj novega, vam bom povedal.« Očitno je zadeva De Lorenzo ve- Sneg in mraz BOČEN, 4. — Zopet mraz in sneg po vsej Italiji. Na Brennerju, kjer že od davi sneži, so zabeležili 14 stopinj pod ničlo, v občinah San Candida pa so imeli sinoči najnižjo temperaturo letošnje zime —21 stopinj. Hud mraz je tudi v Milanu m še posebno v okolišu Lodija. Najhuje pa je bilo ponoči v hribih okoli Pistoie. Na Abetonu je termometer kazal kar 15 stopinj pod ničlo, snega je na prelazu zapadlo za 1 meter in 20 cm, na Seletti in pri Foči di Campo-lino pa ga je poldrugi meter. Zaradi oserega mraza so se nekateri damjaki spustili v dolino in so prišli celo do predmestja Pistoie. V okolici Salerna je sicer sijalo sonce, vendar je bil mraz še kar občuten, nočna poledica pa je sko. raj popolnoma uničila pridelke. V Castel del Monte in Campoto-sto nedaleč od Aquile so zabeležili 23 stopinj pod ničlo. Trdijo, da je v nacionalnem parku temperatura še nižja. Na prelazih je zaradi sne. ga nastal zastoj prometa. Najhuje je bilo na prelazu Portella pred Roccarasom, kjer je morala policija priskočiti na pomoč petdesetim ustavljenim vozilom. Led, čeprav tanek, danes na beneški laguni. V nekaterih krajih so zabeležili —8. Poledica je bila danes kriva številnih prometnih nezgod, ki so se na srečo zaključile brez človeških žrtev. PARIZ, 4. — Več stotin francoskih izletnikov, ki so preživeli novoletne praznike v zimskošportnih središčih, še ne more domov. Sneg je namreč zamel številne, posebno gorske ceste. Posebno težaven je položaj v Puy de Dome in na fran. cosko-andorski meji. StfiSilni smučarji že od torka čakajo, da bodo snežni plugi očistili oeste, vendar Je skoraj neverjetno, da bo prišlo še danes do tega. Na francosko-andorski meji se je kakih 300 smu. Carjev zateklo v hotele in chalete v Pas de la Čase, 150 pa Jih Je ostalo na prelazu Puymoren». iiimiiiiitiuuuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMitfiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiii j kar so vedeli vsi, in sicer da gre i za oster napad gospodarske desnici • y| M m _ ■ ce in da sta Confindustria in Con- Levi Eskol odpotovaliss?g-s&=~ I čemer bi obšli in ponižali parla-f • f f Wt | ment. Nenni je takrat napisal, da no obisk k Johnsonu v 1 Pripravljen egiptovski načrt za evakuacijo Sueškega prekopa TEL AVIV, 4. — Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je odpotoval davi z letalom v ZDA, kjer se bo v nedeljo in ponedeljek pogovarjal s predsednikom Johnsonom. Sestala se bosta na Johnsonovem posestvu v Teksasu. Eškol bo 12. januarja odpotoval v Ottawo, kjer se bo sestal s predsednikom kanadske vlade Pearsonom, zatem pa bo šel v London, kjer se bo 17. in 18. januarja pogovarjal z Wilsonom. Pred odhodom je Eškol izjavil ————— časnikarjem, da se bo pogovarjal z ameriškimi, kanadskimi in britanskimi voditelji, »ker je junijska vojna odprla nove možnosti miru, toda hkrati ustvarila tudi novo nevarnost*. Dodal je: »Govoril bom poleg tega z ameriškim predsednikom o nevarnosti množičnega dobavljanja sovjetskega orožja arabskim državam.* Na letališču v Parizu, kjer se je njegovo letalo ustavilo, je Eškol izjavil, da so neposredna pogajanja z arabskimi državami vedno podlaga izraelske politike. Na zadevno vprašanje časnikarjev je odgovoril: «S predsednikom Johnsonom bova predvsem govorila o ohranitvi miru v Izraelu in o razvoju v moji deželi. Glede ameriške vojaške pomoči Izraelu pa je še prezgodaj, da bi lahko rekel, ali bo zahteval nekatere dobave. »Kar se tiče pogajanj tned Izraelom in a-rabskimi državami, je pripomnil Eškol, menimo, da so mogoča. Želimo mir s svojimi sosedi.* O sovjetski vojaški pomoči arabskim državam je na zadevno vprašanje odgovoril: «Arabci lahko izbirajo partnerje, ki jih hočejo. To se me ne tiče.* Kar se tiče ladij, ki so blokirane v Sueškem prekopu, pa je izjavil: »Strinjamo se, da se te ladje odstranijo. O tem smo obvestili predstavnika glavnega tajnika OZN Jarringa Vendar pa hoče Izrael biti vprašan za mnenje in biti udeležen pri akciji v enaki meri kakor Egipt.* »Al Ahram* piše, da je pripravljen celotni egiptovski načrt za odstranitev petnajstih ladij iz Sueške- zane. Poleg tega skušajo egiptovske oblasti odkriti ali so Izraelci postavili v prekop mine, da bi ovirale te operacije. Izraelski zunanji minister je baje izjavil Jarnngu, da je Izrael pripravljen jamčiti vsak egiptovski načrt za odhod ladij iz prekopa, če se izvede na podlagi normalne akcije odposlanstva OZN za nadzorstvo o ustavitvi ognja. V poučenih krogih pravijo, da zahteva Izrael, naj bi poveljnik opazovalcev OZN general Buli pripra vil tehnične podrobnosti z obema strankama na podlagi sporazumov o »neplovbi* po prekopu. Uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat je izjavil, da ni nikoli bilo, jih ni in ne bo sporazumov z okupatorjem glede odstranitve ladij iz prekopa, in da ta operacija spada v izključno pristojnost egiptovske ustanove, ki upravlja prekop. Kairski vladi se niti ne sanja, da bi se o tem posvetovala s Tel Avivom. Poudaril je, da so blokirane ladje prav tako kakor ZAR žr tev napada. Zajat je tudi izjavil, da egiptovske ladje, ki bodo skrbele za evakuacijo, ne bodo imele vojaškega spremstva Egipta, in ko ZAR govori o varnostnih ukrepih, misli na tehnične ukrepe, ki so povezani s potovanjem ladij po vodni poti, ki je sedem mesecev niso vzdrževali. Poudaril je nato, da bo ZAR redno obveščala U Tantovega predstavnika Jarringa o poteku operacij in ne bo zahtevala od njega, naj o tem obvešča Izrael. Na kon bencev pomeni, da so uslužbenci prizadetih podjetij stavkali 85-odstotno. Na splošno so se na osnovi novih delovnih pogodb zvišale plače od 5 do 7 odstotkov in se je znižal delovni urnik za eno uro tedensko. Dosežene so bile pomembne normativne izboljšave, zdaljšale so se počitnice, izboljšali delovni pogoji in utrdila se je pravica za sindikalna zastopstva. Danes ko se pričeli razgovori med vlado in sindikalnimi organizacijami za rešitev vprašanj državnih uslužbencev. Na sestanku je minister Colom-bo obrazložil vladne zaključke glede reforme javne uprave in zlasti glede preureditve funkcij in plač. Predvsem predvideva vladni ukrep zaporo sprejemanja v službo za tri leta z izjemo šolnikov, in v triletnem razdobju se ne bodo mogli spreminjati organiki. V triletju bodo z natečaji zasedli samo polovico razpisanih mest. Glede plač bodo uvedli enotno tabelo in bodo zagotovili osebju zvišanje plač za najmanj deset tisoč lir na mesec Od marca bodo izplačali tudi nov mesečeni dodatek, ki pa ne bo vplival na pokojnine. SALEM, 4. Peterčki, ki so se prejšnje dni rodili v južni Indiji, so umrli Prvi je umrl po rojstvu, drugi v torek, ostali trije pa danes. 35-letna mati, Myli po imenu, ima že pet sinov. ga prekopa. Izvedenci pregleduje- cu je izjavil, da evakuacija nima jo sedaj primer vsake ladje pose- nič opraviti s ponovnim odprtjem bqj in težav«, ki ki i tem pove-1 Sueškega prekopa. | kar je želela, in da bi to prav gotovo dosegla, če bi se levi center umaknil. »Avanti* nato piše, da je šele mnogo kasneje prišla na dan zadeva SIFAR in se je na procesu gen. De Lorenzo spremenil iz tožnika v obtoženca, kar priča, da so se finančnim manevrom, ki so težili za ošibitev gospodarskega sistema, pridružili tudi manevri vojaškega značaja. List zaključuje, da je treba o teh pobudah vse pojasniti. V novi številki revije «Rinasci-ta» pa piše tajnik KPI Longo, da je Saragat v svoji novoletni poslanici ugotovil, da so »bile napake, ki jih je treba popraviti, in odgovornosti, ki jih je treba kaznovati*, in istočasno tudi zaključil, da je predvsem važna utrditev svobodnega in demokratičnega sistema, ki je neodstranljiv. Longo ugotavlja, da je republika nastala z odporniškim gibanjem in po ljudski volji in da bi komunisti prvi želeli, da bi bila taka sodba povsem točna. Vendar pa sedanje zadržanja vlade dokazuje »demokratično neobčutljivost*, ker vlada ne razume, da primer SIFAR predstavlja možnost, da se za sedaj in za vedno postavi nepremostljiv zid proti vsem poskusom reakcionarne avanture in vsaki manifestaciji »cezarizma*. Longo zaključuje, da je nujna parlamentarna preiskovalna komisija, da se razčistijo vse okoliščine in da se tako vsem Italijanom dokaže, da lahko zaupajo demokratičnim ustanovam. Danes so se v palači Madama sestali predstavniki demokristjan-skih in socialističnih senatorjev, ki so razpravljali o debati o deželah, ki se bo pričela v senatu v torek, nato jo bodo prekinili do srede in se bo ponovno nadaljevala 16. januarja. Gre za važen zakonski predlog, istočasno pa tudi za novo trdo parlamentarno bitko, saj sta PLI in MSI žt napovedala ostro obstrukcijo, kot sta jo izvajala v po slanski zbornici. Po podatkih CGIL so lani obnovili 64 kolektivnih delovnih pogodb, ki zanimajo skupno 2.996.300 usluž-Za nji:i obnovitev je bila uiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiia PO OBISKU JOHNSONOVEGA ODPOSLANCA Belgija in Nizozemska zaskrbljeni zaradi ukrepov ZDA Nizozemska vlada ugotavlja diskriminacijo pri znižanju investicij - Demonstracije proti ameriškemu odposlancu v Stockholmu BRUSELJ, 4. — Ameriški držav-, ZDA v izolacionizem. Dodal je, da ni podtajnik Nicholas Katzenbach, nič ne ve o sklicanju konference ki je prišel včeraj v Bruselj, sc je pogovarjal davi s predsednikom izvršnega odbora zahodnoevropske gospodarske skupnosti Reyem. Pozneje ga je sprejel predsednik belgijske vlade Vanden Boeynants. Zatem pa je odšel na sedež NATO, kjer se je pogovarjal z glavnim tajnikom Brosiom. Iz Bruslja je Katzenbach odpotoval z letalom v Haag. Predsednik belgijske vlade je na tiskovni konferenci izjavil, da so se sporazumeli, da se bodo najpozneje v drugi polovici ja nuarja začeli pogajati v Washing-tonu o ukrepih, da se predvsem omejijo negativne posledice Johnsonovega programa glede investicij. Pripomnil je, da so Katzen-bachu sporočili, da razumejo nekatere ukrepe, ki so predvideni in da so pripravljeni sodelovati pri naporih, da se napravi red na mednarodnem valutnem trgu. ((Vendar pa, je dodal, smo pripomnili, da bi bile omejitve investicij za nas vir skrajno velike zaskrbljenosti. To bi lahko povzročilo upočasnitev ritma našega programa za preureditev, ki ga ne mi slimo spremeniti.« V Haagu se je Katzenbach sestal z zunanjim ministrom, s finančnim ministrom ter z ministrom za gospodarstvo. Navzoč je bil tudi guverner nizozemske banke. Pred odhodom v Rim, kamor je prispel zvečer, je Katzenbach izjavil, da je nizozemska vlada pokazala razumevanje za Johnsonove ukrepe, izrazil pa je zaskrbljenost nad posledicami teh ukrepov na ameriški turizem in ameriške investici- potrebna trda sindikalna bitka, saj j je v Evropi, so delavci izgubili v stavkah 103 • Katzenbach )e zanikal, da John-milijone 621.800 delovnih ur, kar sonovi ukrepi kažejo na povratek na visoki ravni med državami, ki jih. bodo ameriški finančni Okrepi prizadeli. Dejal pa je, da verjetno bodo začeli zadevne razgovore na sestankih organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj. Nizozemska viada pa je objav'>a poročilo, v katerem pravi, da se strinja z akcijo ameriške vlade in da je po njenem mnenju nujno potrebno sprejeti take ukrepe v sedanjem staniu. Vendar pa izra a poročilo kritiko, zlasti kar se ti'a načina znižanja ameriških investicij v tujini in posledic za turizem. Po mnenju nizozemske vlada bi moralo biti zmanjšanje ameriških neposrednih investicij v tujini splošnega značaja in s tem v zvezi nizozemska vlada pripominja, da se pri znižanju investicij uvaja diskriminacija med državami, ki imajo primanjkljaj v plačilni bilanci, ali ga nimajo. V Stockholmu je v ministrstvi za gospodarstvo obrazložil Johnsonove ukrepe ameriški poslanik pri evropski organizaciji za gospodarski razvoj v Parizu Philip Preši ze. Ko je izstopil iz avtomobila pred ministrstvom, ga je večja skupina demonstrantov obsula z jajci in snežnimi kepami. Poleg tega so demonstranti vzklikali proti ZDA. Švedski ministrski predsednik Er-lander je kmalu zatem objavil izjavo, s katero obsoja to početje. Presize pa je izjavil, da ga je ((sovražna reakcija« presenetila ter da Je prišel v Stockholm «na prijateljska posvetovanja s prijateljsko vlado«. Ameriški državni podtajnik Ro stow, ki je v Tokiu obrazložil tamkajšnji vladi ameriške ukrepe, J« odpotoval danes v Canberro. 5. januarja 1968 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,8, najnižja 0,3, ob 19. uri 3 stopinje, žračni tlak 1010,6 raste, vlaga 64 odst., veter vzhodnik 6 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura mor. ja 8,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 5. januarja Simeon Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 11.93 in zatone ob 22.39. Jutri, SOBOTA, 6. januarja Trije kralji PO NOVOLETNIH JOHNSONOVIH UKREPIH Posledice ameriške «austerity> S SESTANKA ZVEZE PARTIZANOV (ANPI) Doslej še vedno ni rešeno vprašanje lahko Trst najbolj čuti v turizmu kvalifikacije partizanskega borca V letu 1967 so na Tržaškem zabeležili prisotnost 208.655 ameriških turistov Lahko pričakujemo, da se bo dovoz ameriškega blaga v prihodnje nekoliko povečal Novoletni ukrepi ameriškega predsednika Johnsona v podporo dolarja in domači plačilni bilanci utegnejo imeti posledice tudi za tržaško gospodarstvo. Te posledice ne bodo posebno velikih razsežnosti, vendar pa se bodo po vsej verjetnosti najbolj občutile na enem izmed področij, na katera tukajšnje gospodarstvo trdno računa za svoj razvoj v prihodnosti, namreč na področju turizma. Z namenom, da bi prispevali k zmanjšanju primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci, in da bi povrnil zaupanje svetovnih poslovnih krogov v dolar, ki ga je omajala zlasti «zlata mrzlica« po devalvaciji angleške valute novembra 1967, je predsednik ZDA kakor znano na. povedal naslednje ukrepe: 1. investicije ameriškega kapitala v tujini se zmanjšajo za milijardo dolarjev; 2. posojila iz zveznih rezerv se zmanjšajo za pol milijarde, 3. vojaška in druge oblike pomoči tujini se zmanjšajo za pol milijarde; 4. stroški ameriških turistov v tujini se tudi zmanjšajo za pol milijarde in 5. vrednost a-meriškega izvoza pa se poveča za pol milijarde dolarjev. Prihranek pri prvih štirih točkah in večji dohodek pri peti točki bodo zagotovili ameriški plačilni bilanci olajšanje v višini 3 milijard dolarjev, to pa bo utrdilo vrednost dolarja na svetovnem trgu in v mednarodnih finančnih krogih. Kakor se je zgodilo novembra lani, ko je Anglija devalvirala svojo valuto, tako poudarjajo tudi zdaj po svetu, da niso Johnsonovi ukrepi prišli «nepričakovano» na svetlo; kljub temu pa so že takoj potem, ko je poslovni svet zvedel zanje, povzročili vrsto reakcij v mednarodnih poslovnih krogih. Pritisk na zlato je občutno popustil, položaj dolarja pa se je vzporedno učvrstil. Na najvažnejših borzah so po. kazatelji, izdelani na podlagi kota-cij vidnejših vrednostnih papirjev, takoj registrirali zaviralni sunek nove ameriške «usterity»; tako je v Ztirichu po objavi Johnsonovih sklepov popustila vrednost nekaterih delnic, in sicer predvsem delnic hotelskih in turističnih industrij, ter delnic velikih mednarodnih letalskih družb. Johnsonov poslanec N. Katzenbach potuje zdaj po Evropi in razlaga posameznim vladam, v čem je pravzaprav bistvo nove ameriške gospodarske politike in kaj" Johnson pričakuje Karel Ciril Divjak šofer avtomobila pri sarajevskem atentatu je umrl star 77 let V našem mestu je umrl v star rosti 77 let Karel Ciril Divjak, mož, ki je bil 28. junija 1914 priča sarajevskemu atentatu, ko je Ga-vrilo Princip s pištolo ubil avstrijskega nadvojvodo in prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Divjak je namreč šofiral avto, v katerem sta se nadvojvoda in njegova žena peljala z županstva v Sarajevu v Konak, to je guvernerjevo palačo. Karel Divjak je živel s svojimi otroki v Trstu in je bil že precej časa bolan. Se vedno se je jasno spominjal poteka atentata, ki je pred 50 leti pretresel Evropo in služil kot pretveza za sprožitev prve svetovne vojne. Trdil je, da je Princip skočil na stopnico avtomobila s pištolo v roki, medtem ko je vozil avto trenutek ritenski ter da je sprožil samo en strel. Izstrelek je zadel nad-vojvodinjo v srce, izstopil in zadel zatem nadvojvodo v grlo. Po sarajevski tragediji se je vrnil Divjak v Gorico, kjer je opravljal šofersko službo še pred 17 leti. Nato se je preselil z družino v Trst. Še sedaj je hranil zlato uro, ki mu jo je nadvojvoda daroval malo pred sarajevskim atentatom, da bi ga nagradil za njegovo marljivost. niiiiiiiiiiiiiiiniioiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii S 1. JANUARJEM LETOS od tujih držav, predvsem od svojih zaveznic v Atlantski zvezi. Jutri bo Katzembach v Kirnu, kjer se bo sestal z ministrom Colom-bom, takoj za tem pa se bo sestal tudi parlament in vzel v razpravo celotno vprašanje. Med tem časom pa se v rimskih in milanskih go ‘podarskih krogih poudarja, da ne bo nobenih premikov v višini legalne obrestne mere; pri tem pa je zanimivo ,da Confidustria v neki svoji včerajšnji noti graja sklepe ameriškega predsednika, češ da bi bile morale ZDA pomisliti prej na pomoč s preventivnimi ukrepi, kakor pa da se zateka h terapijam šele potem, ko je začelo domače gospodarstvo kazati že resne znake bolezni, Johnsonovi ukrepi bodo v večji ali manjši meri vplivali na gospodarstvo vseh evropskih držav in seveda tudi na italijansko gospodarstvo. Po eni strani bodo ti ukrepi prizadeli Italijo, ker se bo predvidoma skrčilo število ameriških turistov in ker bo postala trgo-\ inska izmenjava z ZDA težja Kakor doslej, saj bodo Američani forsirali svoj izvoz v tujino, hkrati pa olajševali prodajo lastnih izdelkov na domačem trgu (buy american!). Po drugi strani pa bo trdnejše zaupanje v dolar pomenilo hkrati tudi trdnejše zaupanje v 1.300 milijard italijanskih rezerv (od skupnih 3.334), ki so danes izražene v dolarjih ali drugih konvertibilnih valutah. Kaj pa morebitne posledice ameriške «austerity» pri nas na Tržaškem? Res je, da v zadnjih letih niso Američani investirali svežih sredstev na našem področju, (v Italiji so lani po Financial Timesu investirali 62 milijonov funtov šter-lingov), vendar bodo najnovejši Johnsonovi ukrepi še zmanjšali verjetnost, da bi se to zgodilo v prihodnosti. Tudi zmanjšana po moč tujini lahko prizadene naše gospodarstvo, pa čeprav le posredno, ker ravno tako odpadejo možnosti, da bi katera izmed držav, ki bi bile deležne teh pomoči, morda kaj nabavila tudi pri naših industrijskih podjetjih. Glede trgovinske izmenjave med Trstom In ZDA pa lahko pričakujemo, da se bo dovoz ameriškega blaga v prihodnje nekoliko povečal, medtem ko bo pri odvozu razvoj odvisen predvsem od prizadevnosti evropskih izvoznikov. Američani bodo predvidoma .forsirali zlasti svoj premog, svoja žita, svoj les in svoj petrolej, saj predstavljajo te postavke najvažnejše dobave skozi naše pristanišče, medtem ko so dobave blaga v nasprotno smer bolj razčlenjene in specializirane. Najpomembnejše posledice pa u-tegnejo '—“ ---------* na našem turizmu: v letu 1967 smo na Tržaškem zabeležili prisotnost 208.655 ameriških turistov. V tem številu je mnogo «tranzitnih» turistov, zato ne kaže, da bi zanje jemali sic et simpliciter podatkov, ki veljajo na splošno za ameriške turiste v Italiji. Ce pa kljub temu pomislimo da zapravi povprečno vsak ameriški turist med svojim bivanjem v Italiji — po računih Italijanskega osrednjega zavoda za turizem ENIT — po 200.000 lir in če prenesemo ta podatek na naše področje in ga primemo znižamo glede na to, da se ameriški turisti na našem področju ne ustavljajo tako dolgo kakor na splošno v Italiji, pa nam kmalu postane jasno, kje nas bodo Johnsonovi novoletni ukrepi lahko najbolj prizadeli. Obširna diskusija še o drugih vprašanjih, ki zadevajo partizane tržaškega ozemlja Sinoči ob 8. uri je bil v Zgoniku sestanek Zveze partizanov (ANPI), ki je bil sklican za obravnavanje raznih perečih vprašanj, ki živo zadevajo veliko večino bivših partizanskih borcev na tržaškem ozemlju. Zborovanje je otvoril tov Oskar Kjuder, ki je potem vodil diskusijo. Prvo poročilo je podal član pokrajinskega odbora ANPI. tov. Eugenio Laurenti, ki je pojasnil razna vprašanja v zvezi s socialnim zavarovanjem bivših borcev ter sploh oseb, ki so bile zaposlene na jugoslovanskem ozemlju po letu 1945. V tej zvezi se je zvedelo, da jugoslovanski zakon predvideva določen rok za vložitev morebitnih zahtev prizadetih. Na vsak način bo ta rok potekel 31. t.m. Zato se pozivajo vsi prizadeti, da se zglasijo pri pristojnih uradih socialnega skrbstva v Kopru. V diskusiji so pojasnili, da to vprašanje ni povezano z osnovnim vprašanjem, ki danes tare veliko večino bivših partizanskih borcev na tržaškem ozemlju^ se pravi z vprašanjem kvalifikacije partizanskega borca. To je bilo drugo vprašanje, o katerem je poročal tajnik. Kot je znano, je pred časom minister za finance Tremelloni obvestil predsednika vsedržavne zveze partizanov ANPI, da je priporočil predsedniku ministrskega sveta Aldu Mora, da bi se čimprej uredilo vprašanje priznanja kvalifikacij bivšim partizanskim borcem na tržaškem ozemlju. Zdi seda vprašanje kot tako ne zadeva političnih zapletljajev, temveč je skoraj izključno samo finančnega HVALE VREDNA POBUDA IN GRAJE VREDNA ODLOČITEV Živinorejci bodo prejeli bone za brezplačno nabavo močnih krmil Zakaj Kmetijsko nadzorništvo ne upošteva številnih pritožb ter trdovratno ščiti monopol Pokrajinskega kmetijskega konzorcija Izvedeli smo, da bo Kmetijsko nadzorništvo v prihodnjih dneh razposlalo občinam na Tržaškem bone za brezplačno nabavo močnih krmil za živino. Te bone bodo občinske uprave nato razde lile živinorejcem, ki so utrpeli škodo zaradi lanske suše. Kmetijski nadzorništvo je določilo, da bo krmila na bone razdeljeval Pokrajinski kmetijski konzorcij. Za vsako glavo živine so dodelili 50 kg krmila. Kakor je znano, je prispevke prizadetim živinorejcem dodelila deželna uprava. Za tržaško pokrajino je bilo določen,'.) 10 milijonov lir prispevka. Živinorejci s Tržaškega, ki bodo prejeli bone, bodo s temi boni lahko vzeli določeno količino krmila pri konzorciju v Trstu ali pa v Ron kah. Pobuda dežele, da priskoči -ta pomoč živinorejcem, je vsekakor hvale vredna. Upajmo, da bodo bone čimprej razdelili, ker je marsikateri živinorejec zaradi pomanj kanja krme že v hudi stiski. Spričo prenizke cene mleka si živinorejci ne morejo kupovati drage krme ter sena, in marsikdo bi bil prisiljen prodati živino prav za- imeti Johnsonovi ukrepi I radi pomanjkanja krme. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiniiiiiiii mi mn m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiii RAZGOVOR ŽUPANA S SINDIKALNIMI PREDSTAVNIKI Razpravljali so o reformi delovanja občinskih oddelkov Sindikalni predstavniki so izrazili županu zaskrbljenost zaradi nekaterih negativnih tolmačenj reforme Zupan 'nž. Spaccini je včeraj sprejel predstavnike treh pokrajinskih sindikatov uslužbencev krajevnih ustanov CGIL, CISL in DZ. Do sestanka je prišlo na predlog sindikalnih organizacij, ki so pozorno spremljale razpravo o petletnem upravnem načrtu občine v občinskem svetu. V razpravi je bilo tudi mnogo govora o preureditvi celotne službe oddelkov občinske uprave ter o položaju osebja, o čemer so precej pisali tudi časniki. Glede občinskega osebja je župan pojasnil sindikalnim predstavnikom, da so bile nekatere kritične ocene zlasti sedanje strukture občinskega osebja, ki jih vsebuje petletni upravni načrt, napačno tolma. čene ali pa posplošene. Nekatere izjave pa so bile tako izkrivljene, Je dejal župan sindikalnim predstavnikom, da v nobenem primeru ne izražajo tolmačenja občinskih upraviteljev. Občinski upravitelji, Je poudaril Na županstvu so upokojili osemindvajset uslužbencev Nekateri od njih so bili v službi 50 let Prvega januarja letos je bilo u-pokojenih 21 občinskih uslužbencev. Za doseženo starost so bili upokojeni: delavec Giacomo Apollonio, delavec Vittorio Arban, snažilka E-lisabetta Degrassi, snažilec Anton Kumer, mehanik Luciano Melato, pometač Giuseppe Verzegnassi, u-radnik Enric- Tram, delavec Pie-tro Ingrao in delavec Just Novak. Za doseženo delovno dobo pa ie bilo upokojenih 19 uslužbencev, ki so delali na županstvu najmanj 40 let. Med temi naj omenimo dr. Faz-zinija, ki je nastopi! službo julija 1927. Na županstvu je imel razna odgovorna delovna mesta in je bil sedaj upokojen kot načelnik oddel ka za mestno policijo in prehrano. Več kot 40 let službe na županstvu ima tudi Henrik Sava (Švab), ki je maturiral na tehničnem zavodu Leonardo da Vinci in je nastopil službo na županstvu oktobra leta 1927. Potem ko je zasedel številna odgovorna mesta v raznih u-radih, je bil leta 1962 do upokojitve ravnatelj občinskega pogrebnega podjetja. Izredno dolgo je služboval na žu- panstvu Mario Gianelli. V službo so ga sprejeli julija 1917 kot vajenca vrtnarja. Upokojen pa je bil kot delovodja vrtnarjev. Ob 50-let niči njegove služba mu je občinski odbor dal posebno nagrado in priznanje za njegovo dolgoletno služ bovanje. Med zaslužnimi uslužbenci na žu panstvu naj omenimo tudi Giacoma Del Tedesca, ki je stopil v službo leta 1919 kot pometač, sedaj je stopil v pokoj kot delovodja skupine pri podjetju za mestno čistočo. Poleg omenjenih so bili upokojeni za dcseženo delovno dobo, se pravi več kot 40 let službe na žu panstvu. sledeči uslužbenci: upravni uradnik Ivan Furlan, tehnični asistent Ermanno Orlini, delavec Karel Puntar, upravni uradnik Mi-chele Riosasso, upravni oficial Vir-gilio Risigari, delavec Antonio Zam-bon, delavec Leopoldo Fabiani, delavka Alma Sersa, daktilografkinja Eufemia Malusš, snažilec Guido Giordani, pometač Anselmo Gomie-ro, cestni delovodja Viktor Štoka pometač Giuseppe Cucchi, delavka Anna Roiazzi in snažilka Viktorija Vončina. župan, računajo predvsem na resnost in čut odgovornosti zaposlenega osebja pri uresničevanju pst-telji popolno zaupanje v ob-telji imajo popolno zaupanje v občinske uslužbence in cenijo njihovo vsakodnevno delovanje v korist občinske uprave in mesta. Sindikalni predstavniki so bili mnenja, da bi morali biti predstav, niki uslužbencev aktivno prisotni in se udeležiti celotnega pripravljalnega dela pred začetkom izvajanja ukrepov, ki jih predvideva petletni načrt, župan se je popolnoma strinjal s to zadevo. Zaradi tega so se dogovorili, da bodo skupno proučili najboljši način, kako naj lahko sindikati dajo svoj prispevek pri napovedani reformi vseh občinskih oddelkov z njihovo neposredno udeležbo pri izvajanju preureditve. Sestanka, ki je trajal več kot eno uro, sta se udeležila tudi odbornik za osebje dr. Chicco in načelnik oddelka dr. Pignatelli. Prva letošnja seja deželnega odbora Včeraj je imel deželni odbor svo jo letošnjo prvo sejo pod predsedstvom dr. Giacomettija, ker je bil predsednik Berzanti odsoten. Na seji so sprejeli razne upravne ukrepe tudi v zvezi z raznimi obveznostmi glede finančnega leta 1967 in začetka novega finančnega leta 1968. Danes bo izšla zadnja številka lanskega Uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine z datumom 30. decembra 1967. Vestnik vsebuje tri zakone, t.j. zakon za pospeševanje gradnje ljudskih stanovanj v deželi, zakon o spremembah proračuna za leto 1967 in o delni uporabi ostankov obračunov iz let 1964 in 1965 ter zakon o žlahtnih kulturah. Lani je izšlo 41 številk Uradnega vestnika, ki so vsebovale 29 zakonov. 18 zakonov se je nanašalo na razne de želne posege, 6 na deželno ureditev in 5 na proračune, obračune in spremembe proračunov. Doslej je bil objavljen v treh letih in pol delovanja dežele 101 zakon. Kakor je hvale vredna pobuda za pomoč živinorejcem, tako ni nikakor vredna pohvale odločitev, da je za razdeljevanje krmil pooblaščen samo kmetijski konzorcij. Nikjer ni namreč zapisano, da ima konzorcij monopol za razdeljevanje krmil, semen itd., ki jih prejemajo kmetje z deželnim ali državnim prispevkom. Vendar se na Tržaškem ta praksa nadaljuje že dolga leta. O tem smo slišali že kup pritožb v razgovorih s kmeti, na občnih zborih Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov m Kmetijske zadruge. O teh pritožbah in proti «monopolu» smo g našem listu že večkrat pisali, toda vse pritožbe in vse pisanje je bilo do sedaj kot bob ob steno, kakor da bi govorili gluhonemim. Nc moremo namreč verjeti, da na kmetijskem nadzomištvu ne bi vr deli za omenjene Dritožbe in negodovanja. Zakaj jih nočejo upoštevati? Kmetijsko nadzorništvo dobro ve, da v Trstu obstaja in de luje že več kot 20 let Kmetijska zadruga, katere člani so kmetje s tržaškega področja. Prav tako omenjeno nadzorništvo ve, da ima Kmetijska zadruga dobro trgovsko mrežo, saj ima svoje trgovine v Ul. Foscolo, v Ul. Flavia in v Miljah. Kakor smo že omenili, ne gre za edini primer. Zaradi tega je še bolj očitna diskriminacija na škodo zadruge. Pričakovali smo, da bo konec takega krivičnega ravnanja, zato smo tembolj razočarani in pričakujemo, da bo deželna uprava, ki hoče z raznimi ukrepi utrditi zadružne oblike samopomoči kmetov in zadružne ustanove, med katere spada brezdvom-no tudi Kmetijska zadruga, ukrenila vse potrebno, da se odpravi ta krivica in preneha dosedanja praksa. Izvršni odbor KD o političnem položaju Tiskovni urad Krščanske demokracije sporoča, da je njen izvršni odbor proučil politični položaj po glasovanju o proračunu tržaške občine za leto 1967 s posebnim poudarkom na zelo negotovove odnose s Slovensko skupnostjo. Po poročilu tajnika Colonija je izvršni odbor sklenil, da poveri stvar po- krajinskemu odbora stranke, ki se bo sestal 15. januarja. V preteklih dneh je pokrajinski tajnik že orisal položaj sekcijskim tajnikom stranke, še pred sejo pokrajinskega odbora bo tajnik prihodnji teden predsedoval seji, na kateri bodo predložili stališča raznih sek-cijskih vodstev. Z upravnega stališča so podrobno proučili položaj na sestanku občinske svetovalske skupine KD, ki se je sestala pod predsedstvom načelnika skupine Daria Rmaldi-ja in ob udeležbi župana inž. Spaccinija, V pričakovanju sklepov, ki jih bodo sprejeli v prihodnjih tednih pristojni pokrajinski organi stranke. je demokristjanska skuoina sve tovalcev' izrazila prepričanje o popovi veljavi politične linije in sodelovanja v levem centra, ki ’u zagovarja KD od leta 1964 dalje, zlasti kar se tiče demokratičnega odprtja nasproti slovenski manjšini. Skuoina je tudi natančno proučila politično in upravno akcijo, ki sta jo izvajala odbor in ve čina ob izpolnjevanju sporazumov leve sredine. Skupina je izrekla posebno zadovoljstvo spričo velike količine opravljenega dela, začetka reševanja številnih vprašanj ter raznih delnih uresničenj v prvem letu upravnega razdobja. Po mnenju skupine KD je zlasti važna odobritev splošne zasnove osnutka petletnega načrta občinske dejavnosti, ki ga je pripravil občinski odbor. Na prihodnjem zasedanju občinskega sveta bodo poglobili proučevanje o osnutku in se d njem še posvetovali, nakar ga bodo predložili v dokončno odobritev občinskemu svetu. značaja. Težava bi torej obstajala le v tem, da se zagotovi potrebno finansiranje stroškov, ki bi bili povezani s ponovnim odprtjem roka za priznanje partizanskih kvalifikacij. O vseh teh problemih so prisotni živahno debatirali ter povedali, svoje mnenje glede najprimemej še poti, ki bi jo bilo treba ubrati, da se končno reši vprašanje, ki se vlečejo že skoraj dvajset let. V diskusiji je bilo povedano, da je posebno v nekaterih primerih položaj skoraj tragičen. Med drugim je bil naveden primer bivšega borca, ki se je moral zatekati k vojakom neke vojašnice v okolici Trsta, da bi si ohranil golo življenje. Taki so seveda samo ekstremni primeri, ki pa vendar dokazujejo, da se je treba resno lotiti vprašanja socialne zaščite bivših partizanskih borcev. Od konca vojne je minilo že več kot 22 let ter se skoraj za vse bivše partizane postavlja vprašanje pokojnine in priznanja razdobja, ki so ga preživeli v partizanskih edinicah, v svrho pokojninskega zavarovanja. Na sestanku so nadalje razpravljali tudi o predlogu, da bi se poslala rimski vladi brzojavka z zahtevo, da bi se čimprej rešila vsa pereča vprašanja bivših partizanskih borcev na našem ozemlju. Prevladalo pa je mnenje, da je — posebno v tem trenutku — bolj u-mestno, da se zahteva, naj vsedržavna organizacija partizanov AN Pl ter še posebej njen predsednik Boldrini posreduje, naj se ta vprašanja čimprej rešijo. Na Kraju se je razpravljalo podrobno tudi o predlogu, da bi letos organizirali množični partizanski izlet vseh partizanskih organizacij dežele Furlanije - Julijske krajine v slovite partizanske kraje v Bosni. Na sestanku se je obravnavalo tudi vprašanje večjega partizanskega zbora, ki bi se moral vršiti letos na našem ozemlju, kar je bil napovedal sam predsednik vsedržavne organizacije ANPI Boldrini na velikem zborovanju v Bazovici. O tem ni bil sprejet noben sklep, ker je pač vprašanje zelo obširno ter zahteva podrobno obdelavo. Zato je pravladalo mnenje, da bo treba sklicati -''imprej širše zborovanje vseh bivših borcev tržaške ga ozemlja. Na kraju so prisotni razpravljali tudi o splošnih vprašanjih, ki zadevajo mir v svetu. V tej zvezi so izrazili zahtevo da bi prišlo čimprej do prenehanja vojne v Vietnamu, na podlagi miroljubnih pogajanj. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi v soboto, 6. januarja ob 17. uri v Kulturni dom v nedeljo, 7. januarja ob 16.30 v dvorano m 111 Ljudskega doma v Križu na folklorni popoldan OD ISTRE DO MAKEDONIJE Gostujeta 50-članski mešani pevski zbor «MLADOST» in folklorna skupina «STUDENT-» z Reke Pevski spored ob spremljavi ljudskih instrumentov je izredno zanimiv in naši publiki v glavnem še nepoznan. Zato priporočamo cenjenemu občinstvu, da si pravočasno poskrbi vstopnice. Vstopnina: 7. januarja 300 lir, otroci 150 lir; prodaja vstopnic eno uro 6. januarja 500 lir, dijaki in pevci 300 lir; rezervacija in prodaja vstopnic na Prosvetni zvezi, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter poldrago uro pred začetkom koncerta pri blagajni. pred začetkom koncerta. ^llllllllllllllllllllllllllllln^l•■l,,*,*,,,,*,,,,,,,,,,,,,*,,,*, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GOST PROSVETNEGA DRUŠTVA «IVAN TRINKO)) IZ ČEDADA V nedeljo, 7. januarja ob 16. uri v župnijski dvorani «VICTORIA» v št. Petru ob Nadiži: Jaka Štoka ANARHIST* (burka v dveh dejanjih) iiiiiimmniiiiMtiii. iiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiii GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 14. januarja 1968 ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Aci Bertoncelj (klavir) Na sporedu so dela skladateljev: Goleminova, J. S. Bacha, L. van Beethovna in V. A. Mozarta. Seznami plačevalcev davka na stavbišča Županstvo sporoča, da je na javni vpogled v občinski palači sklep občinskega odbora z dvema seznamoma, na katerih je 112 oseb, ki so jih obdavčili z davkom na prodajo ali izkoriščanje stavbišč za lastne gradnje v letu 1966. Sklep odbora in omenjena seznama so na vpogled 20 dni od 29. dec dalje. Gledališča VERDI Pri blagajni se sprejemajo a-bonmaji za drugi del sezone 1967-1968, ki se bo začel 13. januarja z «Deklico iz Pskova» Rimsky-Korzakova v prvi tržaški izvedbi. Sledil bo večer treh enodejank, in sicer Donizettijevega «Zvonca», Poulencovega «človeškega glasu« in Tosattijevega «Boksa». Pozneje bodo predvajali Rossinijevo «Pe-pelko« in Beethovnovega «Fidelia» v izvirniku. Zadnje dni februarja bo na vrsti Boitov «Mefistofeles«, prve dni marca pa bo v Verdiju nastopila državna Opera iz Brna, in sicer s Stravvinskega baletom «Petruška» in Ravelovim baletom «Daphnis in Chloe», obe prvič izvajani v našem mestu. Sezona se bo zaključila z Wolf-Ferrarijevimi «štirimi grobijani«. Razstave PAMPANINI RAZSTAVLJA V GALERIJI «E. RUSSOn Jutri ob 10. uri bodo odprli v dvorani sodobne umetnosti «E. Russo» na Korzu Italia št. 9 razstavo del tržaškega slikarja Luigija Pampani-nija. Razstava bo odprta do 15. januarja. Slikar razstavlja krajine in marine iz naše dežele. Pampanini razstavlja sam drug č in se je že udeležil številnih kolektivnih razstav v Trstu, v Rimu, v Neaplju, v Florenci in drugih mestih. Prejel je tudi posebno priznanje na vsedržavni u-metnostni razstavi «Trst 1952». Poročilo dr. Masutta o cesti Paularo-Pontebba Na zahtevo predsedstva Karnijske skupnosti bo deželni odbornik za javna dela Masutto danes ob 15. uri na njenem sedežu v Tolmeču imel poročilo o načrtih za zgraditev ceste Paularo-Pontebba. Cesta ni važna le za ti dve občini, marveč za vso Karnijo, saj predstavlja zadnji del prečne ceste, ki povezuje Cadore v Dolomitih z dolino Bele in s tem tudi s prelazom na Kokovem, DOTRAJANOST Na sedežu društva «Ginnastica Triestinai) je danes vladni komi sar prefekt dr, Cappellini razdeli! za «befano 1968» 492 zavojev z igračami, obleko in slaščicami otrokom (250 dečkov in 242 deklic) uslužbencev komisarista in prefekture. Med navzočimi otroki so izžrebali še 26 zavojev večje vrednosti. V kratkih besedah je Komisar vsem navzočim izrekel vo ščila za 1. 1968. llllllll•lllllMllllllllllllllllllllllll||||||||l|||||lllllllllll(llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllll^lllllll OBMEJNI PREHODI NA NAŠEM PODROČJU 52 milijonov prehodov v preteklem letu Samo jugoslovanski državljani so šli čez mejo na našem področju 7.642.580 . krat Statistični urad tržaške obmejne policije je objavil podatke o prometu na mejnih prehodih našega področja v preteklem decembra; po teh podatkih je dal mednarodni promet na Tržaškem 1,754.372 prehodov, maloobmejni promet pa 1,795.599 prehodov. S tem se lahko dopolnijo podatki za celo leto 1967: v tem letu so na mejnih prehodih našega področja zabeležili 29,639.196 prehodov v mednarodnem in 23,183.761 prehodov v maloobmejnem prometu. Skupaj torej 52,822.957 prehodov, medtem ko so jih leta 1966 našteli 35,505.781. Sami jugoslovanski državljani so dali v mednarodnem prometu 7,642.580 prehodov, vseh prehodov pa je bilo, kakor rečeno, povprečno po več kakor milijon na teden. Ce jih ne bodo podrli, »e bodo posamezne stare hiše v Trstu — predvsem v tako imenovanem starem mestu — same podrle. Zaradi odpadajočega ometa in še nekaterih ostankov oken, ki se burji na voljo, pa so lahko celo nevarne za osebe, ki gredo tamkaj po cesti. Hiša na sliki stoji na vogalu Ul. Crosada in Teatru Romano. S svojo zunanjostjo zgovorno priča, da je tudi zanjo čas dozorel Policijska akcija deželnega okvira V okvira izrednih policijskih u-krepov na deželni ravni po ministrskih navodilih, so pripadniki policije in karabinjerjev v sodelovanju z agenti cestne policije vČ3-raj ponoči postavili na vseh deželnih cestah policijske bloke. Med to akcijo so policijski organi u stavili 3400 vozil, identificirali 6000 oseb, naprtili 29 glob in pregledali 30 javnih lokalov. Istočasno so na mejnih prehodih pregledali približno 5000 vozil, medtem ko je v obeh smereh potovalo 14.750 oseb, od katerih je bilo 3000 tujcev. Z lestve je padel Pri delu se je včeraj zvečer ponesrečil 43-letni mehanik Gennaro Arciero iz Ul. S. Lorenzo in Sel-va 46. Arciero Je v stanovanju družine Soresi v Drevoredu XX. septembra 39 stal na lestvi in pleskal steno, nenadoma se je prestopil, Izgubil ravnotežje in padel. Pri nesreči se je Arciero pobil po glavi, ranil po levem sencu, tilniku, dobil pretres in izgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti, od 8 do 15 dni. Doma se Je ponesrečila V svojem stanovanju se Je predvčerajšnjim zjutraj ponesrečila 79-letnu upokojenka Olga Bugada vd. Devescovi iz Ul. Vigneti 46. Ko je vstala s postelje, se je nerodno spodrsnila, izgubila ravnotežje m padla, pri čemer si je verjetno zlomila levo stegnenico. Misleč, da ne bo hudega, je Bugadova ostala doma, toda ponoči ji bolečine niso ponehale, zato je včeraj popoldne zaprosila za zdravniško pomoč. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v treh mesecih. Tatovi na delu Na komisariatu v Barkovljah je predvčerajšnjim 53-letni uradnik Mauro Belletti z Miramarskega drevoreda 123 prijavil tatvino avta fiat 600 TS 60640, ki ga je bil pustil v bližini doma. Avto je bil vreden 300.000 lir. Tatovi so ga odpeljali med 13.30 in 20. uro v sredo. Neznanci so predvčerajšnjim odpeljali tudi vespo TS 28319, ki jo je 28-letni delavec Ervtno Carbone iz Ul. Pratello 11 pustil na Trgu Liberta. Tatvino je Carbone prijavil na osrednjem komisariatu na Trgu Dalmazia. Na letečem oddelku policije se je predvčerajšnjim zglasil 22-letnl Giorgio Barbaria lz Ul. Bonomo 1 in povedal, da so se neznanci s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje in ukradli 60,000 lir, ki jih je hranil v neki omari. V teku je preiskava. Vprašanje o božični razstavi v obč. galeriji Občinska svetovalka Jelka Gerbeo je poslala županu vprašanje, v katerem želi vedeti, s kakšnim postopkom so bila izbrana dela tržaških slikarjev, ki so se udeležili božične razstave v občinski galeriji, ki jo je priredilo županstvo, kdo je bil odgovoren za izbiro del in kdo se je postavil za cenzorja ter izključil iz razstave akt priznanega tržaškega slikarja Marjana Černeta, Hkrati pa svetovalka želi vedeti, kakšne ukrepe bo sprejel občinski odbor proti tej samovolji, ki ne žali sami prizadetega umetnika, marveč vse umetnike in ljubitelje likovne umetnosti. Kino Za svete tri kralje v Kranjsko goro! POTOVALNI URAD (AURCRAl rezervira za 6. in 7. Januar vse hotelske storitve v Kranjski gori. Kosilo, večerja in prenočišče 6. januarja ter zajtrk in kosilo 7. januarja stane v hotelu Prisank 4.500 Ur, v hotelu Razor pa 3.150 Ur. Informacije ln rezervacije pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 29243. Nazionale 16.00 «Quella sporca dozzl-na» Technicolor. Lee Marnu. Er-nest Bognine. George Kenriedy, Excelsior 16.00 «Cenerentola». Walt Disney. Barvna risanka o čudoviti pravljici. Fenice 16.00 «Sinfonia di guerra«. Technicolor. Charlton Heston Ma-ximilian Schell. Eden 16.00 »Silvestro e Gonzales in orbita«. Prvič v Trstu, barvna risanka. Grattacielo 16.00 «Natascia» Technicolor. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir Ljudmila Save-Ijeva. Sergej Bondarčuk. Rltz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 «Dr. Faust« R. Burton, E. "'avtor. Technicolor, Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «1 barblen dl Slcllla« Technicolor. Zabavni (ilm. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia Fllodrammatico 15 30 «11 buono. tl brutto, II cattlvo« Technicolor. We. stern. Clint Eastvvood. Moderno 16.00 pri ameriški CIA. Tudi mnogi drugi člani Papa-dopulosovega kabineta so delali v obveščevalni službi, ki danes ponareja njihove osebne podatke. Do pred kratkim so ti isti zatrjevali, da vojaška junta ali nekakšen ((revolucionarni komite« sploh ne obstajajo. O ((revoluciji«, ki je sestavila vlado in izdelala svoj program, so govorili samo abstraktno. Premier Kolias, ki je pred kratkim pobegnil s kraljem, je nekega dne novinarjem celo rekel: «Tisti, ki nas še naprej imenujejo junto, so agenti mednarodnega komunizma«. Vojaška junta se sestaja vsako jutro v zgradbi Pentagona (tako se imenuje tudi grško obrambno ministrstvo). Naj ožje jedro baje sestavlja 13 oficirjev. Bilo jih je 12, naknadno pa je bil vključen še general Patakos, ki je s svojimi oklepnimi enotami odločilno podprl upornike. To mu je tudi zagotovilo resor notranjih zadev. Poleg premiera Papadopulosa in ministra Makarezona (resor za koordinacijo), so v ((revolucionarnem komiteju« še naslednji: generalni sekretar ministrstva za informacije, Caridas, generalni sekretar ministrstva za javno varnost, Lades, načelnik kabineta bivšega obrambnega ministra, Meksis, general Spondikakis, pomočnik direktorja državne varnosti, Avramos, generalni sekretar za atletiko in šport, Aslanidis in generalni sekretar ministrstva za transport, Stamatelo-pulos. V širšem ((revolucionarnem komiteju« pa je še vrsta izbranih majorjev, kapetanov in poveljnikov enot iz vse Grčije. Tako revolucionarni komite drži v svojih rokah vse glavne vzvode civilne in vojaške oblasti dežele. Nadzorstvo je še okrepljeno s prisotnost- [ jo vojakov in oficirjev v vseh ad-| ministrativnih ustanovah in ban-I kah. Tako v administrativnih kot vojaških organih je že nekajkrat prišlo do čiščenja ((nezaželenih.). Pred kratkim je spet bila upokojena skupina generalov in admiralov. čiščenje še traja. Govori se, da bi iz vlade morali biti odstranjeni tudi nekateri oficirji, ki so ostali naklonjeni kralju. In ko bi tako vse grško vzdušje bilo lepo ((prečiščeno«, bi se v deželo povrnil Konstantin. Nekateri menijo, da bi do tega utegnilo priti še te dni. Skrajnje desničarski tisk pa svetuje, naj bi kralj «v miru in tišini« počakal do nove ustave. Hvale vredno delo Pomurske založbe SLOVENSKE LJUDSKE PESMI V MADŽARSKEM PREVODU Mlada ameriška filmska umetnica Sliaron Tate ................im.n..rniimiiuimiiii.. KONKRETEN DELEŽ ASTRONAVTIKE MEDICINI Krvni pritisk bodo odslej merili kar v srčni mišici Drobceno sondo bodo potisnili v srce skozi žilo sila v Italiji najcenejša. .....................................................................umuni OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izberite i dokajšnjo vsoto denarja. Ne ozi-si boljše sodelavce. Nehote boste ] rajte se na to, kakšen je videz lju-užalili nekega prijatelja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste dokajšnjo srečo v borznih operacijah. Ljubezni ne jemljite preresno. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-stanovili boste podjetje, ki vam bo zagotovilo boljše dohodke. Pomagajte nekemu prijatelju v nesreči. RAK (od 22.6. do 22.7.) Spoprijeti se boste morali z nekaterimi nevar nimi poslovnimi tekmeci. Zadovoljiv razvoj čustvenih zadev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Predvsem glejte, da izboljšate svoje fi; nančno stanje. Ne verjemite neki osebi, čeprav je polna lepih besed. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Svo jo moč črpajte predvsem iz svoje ga znanja. Srečali se boste z ose bo, ki vas bo popolnoma očarala. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nenadoma vas bo nekdo podprl z kakšno vsebino di, marveč raje s so izpolnjeni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odličen uspeh za vse. ki delajo na področju umetnosti. Bodite bolj ob zimi do osebe, ki vas ljubi. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne zamudite odlične poslovne priložnosti, ki se vam nudi. Sklenili boste trdno prijateljstvo KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Vsekakor morate v najkrajšem ča su ustrezneje urediti svoje admini strativno poslovanje. Odlično razpoloženje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Do bro si zapomnite: vedno so velike ribe tiste, ki zrejo manjše. Srečen konec žalostnega začetka. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Sreča bo prišla, ko jo boste najmanj priča kovali. Skušajte izboljšati svoje od noše z vsemi prijatelji. Primer ponovne presaditve srčne mišice v Capetownu spravlja v ospredje najrazličnejše možnosti reševanja življenj tistih ljudi, ki jim srce nagaja. Kakor je znano, je teh ljudi veliko in vedno več, saj ne povemo nič novega, če rečemo, da so srčne bolezni ter bolezni ožilja tiste, ki zahtevajo največ življenj. Iz Washingtona prihaja vest, da je tudi astronavtika, vsaj posredno, pripomogla k napredku zdravstva, konkretno tudi k reševanju določenih srčnih anomalij in motenj na ožilju odnosno krvnem obtoku. Konkretno gre v tem primeru za nova odkritja in nove inštrumente^ .St, katerimi moremo podrobneje proučevati srce in ožilje, kar vse vodičk' lajšanju ali tudi zdravljenju morebitnih napak. V krogih NASA so sporočili, da je na razpolago drobcen aparat, ki ga moremo avgraditi« v srčno mišico in z njim meriti krvni pritisk, ne da bi ta drobcena naprava kakor koli motila delovanje sicer tako občutljive srčne mišice. Kakor pravijo v krogih NASA, »naprava veliko obeta kot sredstvo za diagnosticiranje in kontrolo srca«. Aparat je izdelal Grant Conn, član raziskovalnega središča, ki ga ima NASA blizu San Francisca. Ta naprava je tako drobcena, da jo moremo «vgraditi» v notranjost srčne mišice skozi arterijo. Naprava služi za merjenje pritiska v notranjosti letalskih modelov v tako imenovanem aerodinamičnem predoru. Premer naprave je nekaj pod 5 stotinkami palca, to se pravi, da je neznaten in so ga prvič preizkusili na psu pri merjenju pritiska v sami srčni mišici. Napravo potisnejo v arterijo z neko novo iglo in jo nato ((usmerjajo«, dokler je ne potisnejo v levi prekat srca. Ker je naprava tako majhna, pravijo strokovnjaki NASA, bi mogla biti zelo koristna tudi v primerih srčne kapi. Približno enaka, vsekakor zelo podobna drobcena naprava, ki so jo izdelali raziskovalci elektronskega oddelka NASA v Cambrid-geju v Massachussettsu, pa omogoča merjenje pritiska v samih arterijah in srčnih žilah, do sedaj so jo preizkusili na psu — in to s preciznostjo, kakršne niso mogli doseči z nobeno drugo tudi najbolj popolno ustrezno napravo. Te poskuse so delali na medicinski fakulteti Harwardovega vseučilišča. Z neko kombinacijo, ki bi temeljila na priključku oddajne postaje temu tako drobcenemu aparatu, bi mogla sonda ostati v srčni mišici trajno in bi s tem imeli trajno kontrolo nad krvnim pritiskom, hkrati pa bi se mogel človek, kateremu bi priključili to napravo premikati iz kraja v kraj in bi torej ne bil vezan na stalno konkrolo, kot se je v kritičnih primerih dogajalo doslej. Dosedanji podatki, ki so jih s tem zbrali, zagotavljajo, da naprava v ničemer ne moti delovanja srca. Sedaj ta poskus izvajajo tudi na nekem pacientu na medicinski fakulteti univerze v Stanfordu Imena tega človeka sicer nočejo povedati, znano pa je, da se s tem primerom ukvarjata dr. Ha-rold Sandler, direktor oddelka za srčne bolezni in bolezni ožilja medicinskem centru v Amesu, ter dr. Louis Wexler s kardiološkega in radiološkega oddelka v Stanfordu. Glavni cilj teh dveh strokovnjakov je, proučiti vse morebitne možnosti uporabe te naprave v zdravstvu. Ko že govorimo o nekaterih medicinskih primerih, se bomo ustavili še pri naslednjem: Raziskovalci s Harvvardovega vseučilišča proučujejo pojav, v katerem bi "vrv hrt* ffcj-tjRTt KRIŽARKA-MUZEJ mogli najti rešitev za tiste, ki ne morejo spati. V sodobnem tako napetem tempu je vedno več ljudi, ki trpijo zaradi tega, da ne morejo spati, in postaja to že resen, zelo resen problem. Strokovnjaki so ugotovili, da brž ko pacientu vbrizgajo neko tekočino, ki jo odvzamejo iz hrbtnega mozga koz, miši in mačk, ta zadrema. Hkrati pa moremo tako uspavanega človega z lahkoto prebuditi in ne najdemo pri njem kakih drugih posledic, ki so tako pogostne pri ljudeh, ki jemljejo uspavalna sredstva. Znanstveniki računajo, da so odkrili neko prirodno kemično sestavino, ki navaja človeka k spanju in ki bi mogla koristiti milijonom lju- di in ki jih muči ta motnja. Kakor je znano je človeški organizem «pod kontrolo« nekakšnih ((bioloških ur«, ki točno določajo vse pojave v organizmu, seveda tudi spanje, celo sanje. Sedaj pa še nekaj o sanjah: Do pred 15 leti so računali, da prebije človek med spanjem le nekaj kratkih trenutkov «v sanjah«. Nato pa so v Chicagu strokovnjaki pod vodstvom dr. N. Kleitmana prišli do spoznanja, da «nagli premiki zrkla« med spanjem pomenijo začetne in zaključne faze sanj. In teh znakov, teh premikov zrkel je v urah spanja več, celo veliko. To pomeni, da človek bolj dolgo sanja kot so doslej računali. Kot je Titograd nova prestolnica in upravno-politično ter industrijsko središče Črne gore tako lahko smatramo Cetinje za kulturno središče iste republike. In značilna je neprikrita želja njegovega prebivalstva, da bi svoje mesto spremenili v nekakšen muzej. Človek ima vtis, kot da so si vsi zadali nalogo odkriti kar največ zgodovinskih in umetniških predmetov, ki bi pomagali še bolj osvetliti razvoj in preteklost njihove republike. Ko so pred kratkim ekipe podjetja «Brodospas» iz Splita pri »Oštri ponti« z morskega dna potegnile dva topa avstrijske križarke «Franz Joseph«, potopljene 1. 1918, se je Cetinje takoj predstavilo kot najresnejši kupec. Skupnost cetinjskih muzejev je zanju plačala sedem milijonov starih dinarjev. Zdaj sta razstavljena pred Domom svobode, bodoče zgradbe Zgodovinskega muzeja v Cetinju. Ti topovi so v prvi svetovni vojni streljali najprej na črnogorsko vojsko, raztreseno po Lov-čenu, 1. 1918 pa v obratni smeri, proti dunajskemu cesarju, in to v času slavnega upora avstrijskih mornarjev. Zatorej je njihova zgodovinska vrednost dvakratna, pravijo Cetinjčani. Topovi so težki okrog 30 ton in so kalibra 150 mm. Križarka «Franz Joseph« je bila pomembna plovna enota, na njej je bilo 441 mornarjev. Ko bi se hotel sestaviti nekakšen zapovrstni red posameznih avstrijskih bojnih ladij po njihovi pomembnosti oziroma važnosti v sami vstaji mornarjev, potem bi križarka «Franz Joseph«, pravijo, prišla takoj za ladjami »George«, «Gea» in »Karl VI.». Mnogi so bili mnenja, da bi bilo treba z morskega dna dvigniti celo križarko, ne pa samo dva topa. Seveda bi to bil velik in drag podvig, toda Jugoslavija bi s tem dobila svojo »Auroro«, lad-jo-muzej. Vrhu tega bi to tudi omogočilo snemanje filma o vstaji mornarjev. Saj poleg »Aurore« ni druge ladje na svetu, ki bi to omogočila. Seveda, bi se je samo zaradi tega ne izplačalo iztrgati morskim valovom, če ne bi obstajal tudi namen, da se spremeni v muzej o vstaji avstrijskih mornarjev v Boki Kotorski. Takšna investicija bi se pa izplačala. Črnogorski književnik Radoslav Rotkovič, ki je doslej že napisal roman in dve drami na temo mornarske vstaje, se zdaj ukvarja z mislijo, da bi napisal na isto temo še scenarij. On meni, da z dvigom obeh topov še ni pokopana misel, da bi se dvignila z morskega dna celotna križarka. Upoštevajoč dejstvo — je rekel — kako mnogo je Cetinjčanom do tega, da bi se zgodovinska preteklost Črne gore in vse, kar je vezano nanjo, ohranilo v kar najbolj nepotvorjeni in pristni obliki, sem globoko prepričan, da bi se ne pomišljal; ponovno vrniti topove na križarko, seveda pod pogojem, da bi se križarka zatem dvignila v celoti. Križarka «Franz Joseph« leži v globini kakih 50 metrov. Iz takšne globine pa je doslej bilo dvignjenih že precej potopljenih ladij. Potrebna so samo zadostna sredstva. Kmalu bo potekla 50. obletnica vstaje mornarjev v Boki Kotorski, ko so se ti dvignili proti avstro-ogrski monarhiji za svobodo svojega >n vseh narodov, za mir in bratstvo na svetu. Ob tej priložnosti bi bilo nadvse primerno, da bi njihov spomin in žrtev počastili tako, da bi eno od ladij, kjer so bili oni nekoč razobesili prapor svobode, spremenili v muzej njihovega junaškega podviga. Pomurska založba v Murski Soboti opravlja kot založba m robu slovenskega ozemlja še posebno kulturno poslanstvo. V skladu s tem svojim poslanstvom, posredovati slovenskim bralcem literarne stvaritve književnikov iz Pomurja pa tudi dela, ki govore o tem koščku slovenske zemlje, obenem pa posredovati slovenskim ljudem madžarska dela, Madžarom pa slovenske literarne stvaritve, je Pomurska založba izdala slovenske ljudske pesmi v dvojezični izdaji, v slovenščini in madžarščini. Naše ljudske pesmi smo v zadnjih letih dobili v raznih izdajah. Knjiga, ki jo je zdaj pripravila Pomurska založba za to ni toliko namenjena našim ljudem. Predvsem je knjiga namenjena madžarskim bralcem, deloma tudi madžarski manjšini pri nas. Pomeni pa tudi počastitev posrednika med slovensko in madžarsko kulturo, Avgusta Pavla, ki je prevedel vse ljudske pesmi te zbirke v madžarščino, ni jih pa utegnil več izdati. Sicer pa je to lepo opremljena knjiga, z ilustracijami Lajčija Pandurja (ilustracije so sicer nekoliko odmaknjene od duha ljudskih pesmi) in z uvodom Vilka Novaka o slovenskem ljudskem pesništvu z njegovimi opombami ter spremno besedo o Avgustu Pavlu. V svoji uvodni besedi piše Vilko Novak o Avgustu Pavlu, da se je Pavlova pesniška nadarjenost tesno družila z močno ljubeznijo do poezije, posebno slovenske in srbohrvaške. Zato so začetki njegovega samostojnega pesniškega ustvarjanja v madžarščini in prekmurskem narečju združeni tudi z njegovimi prvimi prevodi iz južnoslovanskega ljudskega pesništva. Tako je bil prvi njegov prevod iz slovenščine natisnjen že leta 1909. Ko so življenjske razmere zavrle izvirno pesnjenje, je opustil tudi pesniško prevajanje. V dvajsetih letih je objavil le eno pesem. Kasneje se je spet lotil tako pesnjenja kot prevajanja, zlasti južnoslovanskih ljudskih in slovenskih u-metnih pesmi. Vse to je imelo narodnostni pomen, ker je ta dela deloma objavil tudi med vojno. Pripravljal pa je izdajo slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je imel namen izdati po vojni. Toda prezgodnja smrt mu je preprečila, da bi madžarski prevodi slovenskih ljudskih pesmi izšli v knjigi. To njegovo zamisel uresničuje zdaj Pomurska založba z dvojezično izdajo slovenskih ljudskih pesmi. Urednik in avtor uvocla ter o-pomb je v knjigo uvrstil najprej 22 ljudskih pesmi, ki so objavljene tako, da je na levi strani knjige slovenski original, na desni pa madžarski prevod. Pesmi si slede, z eno samo izjemo, v takem vrstnem redu, kot so bile sprejete v Štrekljevo zbirko slovenskih ljudskih pesmi. Na koncu knjige je Novak dodal Krajše opombe o posameznih pesmih, ki so prav tako dvojezične. Enako je v dveh jezikih natisnjena spremna beseda v spomin Avgusta Pavla ter krajši uvodni esej o značaju in pomenu slovenske ljudske pesmi. Nedvomno je Pomurska založba, skupaj z Vilkom Novakom, opravila pomembno delo za posredovanje slovenska kulture madžarskim bralcem. S tega stališča moramo predvsem vrednotiti to dvojezično izdajo slovenskih ljudskih pesmi, ki pomeni seveda tudi počastitev posrednika slovenske kulture madžarskemu ljudstvu Avgusta Pavla. Za uspešno kulturno poslanstvo pa zaslužijo vsi avtorji te izdaje vse priznanje. i Sl. Ru. Siquierosova velika freska «Pohod človeštva...» MEXICO CIUDAD, 4. - Velikanska freska, ki jo pripravlja mehiški slikar David Alvaro Si-guieros, bo največja freska na svetu in bo predstavljala «pohod človeštva k uresničenju idealov pravičnosti in enakosti, ki so utelešeni v mehiški revoluciji in usmerjeni v bodočnost, v zgodovino», kakor je rekel sam umetnik v intervjuju «New York Timesu*. Slikar Siquieros je znan revolucionar in velik umetnik. Delo, o katerem je govor, je začel pripravljati že 1964. leta, zamisel zanj pa je izdelal, ko je bil v zaporu. Štiri leta je namreč moral Siguie-ros presedeti v mehiških zaporih zato, ker je užalil oblasti*, pa čeprav je po svojih konceptih zelo blizu družbeni ureditvi, kakršno imajo v Mehiki. Delo, o katerem je govor, bo v enem izmed največjih hotelov v Mehiki. Ker gre za velikansko delo, ne bo vse freske izvedel sam Siguieros, pač pa mu bodo pomagali številni domači in tudi tuji umetniki. Kaže, da bo delo končano nekje poleti, svečano pa ga bodo predstavili javnosti jeseni ob otvoritvi olimpijskih iger, ki bodo tokrat v prestolnici Mehike. Prve načrte in risbe za fresko je Siguieros napravil, kot smo že rekli, v zaporu, kamor so ga zaprli leta 1960, ko je napravil fresko, na kateri je upodobi1 vojaka, ki je z brco raztrgal ustavo republike. S tem je Siguieros hotel napasti razne mehiške vojaške kroge, ki si lastijo pravice, ki jim jih ustava ne dovoljuje. Poleg tega ie ostro napadal določene mehiške oblastvene kroge na nekem zborovanju železničarjev. Ko je sedel v zaporu, je ves čas delal. Iz zapora je poslal v svet veliko svojih slik. In prav v tej dobi je prišel tudi v stik s svojim prijateljem industrijcem Manueiom Suarezom, ki mu je naročil, naj napravi svoj