Ste v. 108«
bhafa razen neceli !n prasniEieu vsak dan
cJopffi!s£en.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6t.6/'L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
nserati: Enostolpna petit-Tstica tiO vin., pogojen jvostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; rečkratne objave po dogovoru primeren popust
tBssaBBBagaagMMi l i »n uiimr«
Utsiillani, w soboto 10. mala 1919<
‘.c? 111,
aiasilo Jugoslov. socfaSno - demokratične stranke.
Posametn* tt«v. stan« —— 40 vtanr rev. ——
Naročnin ■: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto V? Iv za ostalo tujino in A m c; ko 84 K. — Reklamacije zi list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. iv J, Učiteljska tiskarna.
Telefonska št, 31 S.
Di. M. Korun:
Kriza državne misli.
Nekaterim odgovornim in neodgovornim ljudem in delom političnih strank se je zahotelo zmage slovenskega orožja na Koroškem. Najprej so razni Narodni sveti koroški (socialistov ni v njih!) zahtevali, da zasedejo nače čete cel slovenski Korotan s Celovcem; sledile so intervencije v Belgradu in drugod z namenom, da bi višji činitelji ofenzivo dovolili, ker pa dovoljenja niso dobili. je prišla ofenziva na lastno pest, četudi, recimo, vsled vstaje koroških kmetov.
Te ofenzive noče biti sedaj nihče kriv. Kdo bi žel zasluge, če bi se posrečila? Kdo je že triumfiral 30. aprila? Tam iščimo krivce, tam jih najdemo.
Ofenziva se je pa ponesrečila, ponesrečila iz enega glavnega razloga: Vojaštvo je odpovedalo na celi črti. Vojaške priprave za to ofenzivo so bile nezadostne; najznačilnejše je pa dejstvo, da je slovenski vojak — odrekel.
Da je odrekel, temu smo krivi mi socialisti, pravijo. Ce ne verjamete, berite »Narod«!
Mi pa vidimo v neslavnem obnašanju slovenskega vojaka nekaj dru-Eega, globljega — in na to opozarjamo tu izrecno — mi vidimo v tem obnašanju zgovorni simptom krize, krize naše državne misli, misli edinstvene jugoslovanske države.
Širše mase našega naroda niso bile duševno dovolj pripravljene na zedinjenje. Le redka plast slovenske inteligence vseh političnih strank je zavestno, iz prepričanja in Potrebe zastopala Idejo ujedinjenja.
Majniška deklaracija Je govorila le o avstro-ogrskih Jugoslovanih pod habsburškim žezlom: to so naše slovenske mase kolikortoliko že Pojmovale. Zagrebške resolucije, in vse kar je njej sledilo — pa ne več! iz avstrijskega patriota, polnega umetno vcepljenega sovraštva do bratskega srbskega naroda ni mo-Koče ustvariti kar čez noč Jugoslovana in prijatelja Srbov.
Gibanje za majniško deklaracijo le podpiralo nemalo na eni strani hrepenenje po miru, na drugi strani Pa — sovraštvo do Nemcev, ki ga vsekakor ne smemo istovetiti s čustvom jugoslovanstva.
Ob takem nezadostno pripravljenem razpoloženju mas je prišel naenkrat razpad Avstrije, je prišlo ujedinjenje, in sicer ujedinjenje v tako popolni meri, kakor ga masa naroda ni nikdar pričakovala. Ujedinje-«*» SS, I® ^vršilo bliskoma, kar čez noč. Tudi slovenski socialisti smo se zavzeli zanj — ne samo zaradi Srbov, marveč iz prepričanja, da je državna enotnost jugoslovanskemu proletarijatu potrebna in koristna!
Vendar se je ujedinjenje^— pod pritiskom laškega imperializma —
LISTEK
"ALEKS. TOMAN:
Kako vlada Združenih držav goji kmetijstvo.
Ali ji bodo naši državniki sledili?
Kaj je Amerikanizem ? Enostavno: pametno delovanje. »Think lirst then go ahead«, pravi> Amerikam Najprej misli, potem idi naprej (z delom)! Palčico, s katero slikar pri slikanju podpira desno roko, imenuje »malstick«; kislo zelje imenuje »sourkraut« in molzno kravo »milchcow«. Te reči on ne imenuje »painting stick«, »sourcabbage« in »milkcovv«, kar bi bilo popolnoma angleško. Zakaj ne? Zato ker mu nemško-angleška mešanica pri teh besedah pri izgovarjanju bolj ugaja. To mu je zadosten razlog, za drugo se ne briga. In tako je na stotine dru-Rih tujih imen v angleščini, ki so na Dol ali do celega tujega izvora, ki so pa v angleško porabo prešli bo«
izvršilo skoro prenaglo; podali smo se Slovenci in Hrvati v trenutku in brezpogojno zmagovitim bratom Srbom. Ujedinjenje ni bilo pravzaprav pogodba plemena s plemenom, marveč v gotovem zmislu takorekoč prošnja, ki so jo uslišali.
Obliko smo sicer varovali: adre-sa Narodnega Vječa, odgovor regenta Alek ndra — a vse to je danes le kup papirja! Neizpolnjeno je ostalo vse, kar je bilo tam povedano in obljubljeno!
Zavladal je — naravno — moralno močnejši, zavladal je tisti, ki je zmagal — pomagali smo mu pa več ali manj vsi! Centraliziral je vse v Belgradu, boječ se separatizma: da bi tega ne bil!
Centralizem iz Belgrada, ki je vsaj zaenkrat tehnično neizvedljiv, je imel vendar dovolj moči. da je uveljavil storjene, nam nerazumljive pogreške na celem ozemlju države, je imel dovolj moči, da je onemogočil vsako drugo avtonomistično, narodu bližje in gotovo boljše vladanje, ni pa imel dovolj moči, da bi bil kaj pozitivnega ustvaril in predvsem ni bil toliko močan, da bi to njegovo ustvarjajočo državno silo blagodejno čutili!
Ali je tedaj čuda, da se nova državna misel, ki je ostala skoro tuja ljudstvu do prevrata, tudi v tem času ni globlje zasidrala v naših glavah in srcih? Da, bojimo se, da je bil učinek ravno nasproten!
Upoštevati moramo še nekatere druge činjenice, ki so imele na današnje razpoloženje mas tudi svoj vpliv: prave in neprave boljševiške ideje in demoralizacija petletne vojne.
In tako Je prišlo, kar je po naravnem zakonu moralo priti: Prvo krizo naše državne misli prenašamo sila slabo 1 Vojak Je odpovedal, vpoklicani snujejo komplote. vse le nezadovoljno, vse zabavlja — zdi se, kakor bi ogromni večini naroda bilo vseeno, kaj in kako bo.
In kar Je čudno: temu gibanju prednjači popolnoma slovenska Kranjska, nesocialistični kmečki okraji! Kje je vaša politična moč, gospodje okrog SLS in JDS — kaki so postali vaši ljudje?
Da zadene nas socialiste na vsem tem najmanj krivda. lahko mirno trdimo: Svarili smo vedno, naj ne napenjajo v Belgradu centralističnega loka preveč. Zavedali smo se vedno, da moramo naše ljudstvo pridobiti za idejo naše države, predvsem z dejanji. Le če bomo nudili ljudstvu res nekaj novega, neprimerno boljšega v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu kakor smo imeli prej, smemo upati, da se široke mase oklenejo trdno nove države. Svarili smo pa zaman! Buržoazija, posebno liberalna, je bila za vse te nujne potrebe slepa in gluha In le še danes! S pomočjo policije, žandar-jev in ječe — se ne ustvarja jakih držav! Dela se večinoma ravno ta-
disi radi njih prikladnejšega izgovarjanja, bodisi radi slikovitega in značilnega izražanja. To je praktično delo in praktičnost gre Anglosak-sonu čez vse.
Kaj pa je »Slovenizem?« To je nekaj, kar bi se moglo najbolje z eno samo besedo izraziti in ta beseda je —■ Grosuplje. Kakor kača »klopotača« se je ta beseda po slovenskih časnikih, dnevnikih, tednikih, mesečnikih začela zvijati in v doglednem času Je še ne bo konec. Učeni in neučeni Jezikosovci ji skušajo priti do konca repa, ona pa se vedno zna s spretno kretnjo umakniti številnim lovcem. Naše ogrožene meje na se-veru in jugu, naš državen dolg, naša skupščina v Belgradu, strgane hlače, valuta, meso po 20 kron kilogr. — oh, kaj vse to . , . Grosuplje, Grosuplje!
In tacega neplodnega delovanja je med nami na vseh krajih polno. Vzroki so pretekli časi v katerih je široka masa. ljudstva, v državah, vladanih po »božji milosti«, igrala le podrejeno ulogo. Cesarski in kraljevi dvori, aristokracija, mintarj-
ko, kakor so tekom vojne delale nemške liberalne stranke v bivši Avstriji! Ali vas ni zgodovina ničesar naučila?
Slovenski socialisti smo bili m smo državo soustvarjajoči faktor. Zahtevamo le vse drugačno urejeno državo, nego jo žele meščanske stranke. Vedno smo to povdarjali, vedno v tem zmislu delovali in vzgajali. Kdor trdi kaj drugega, obrekuje !
Vse to smo delali iz globokega prepričanja, da delamo v interesu našega proletarca. Kdor nam ni po tej poti sledil, ta ni bil in ni naš pristaš in naj že zlorablja kakorkoli naše strankino ime. Ljudi nečistih političnih ciljev — najsi bodo to že nemškutarji ali kaki prekucuhi svoie posebne vrste, ki zlorabtiaio boltševl-ško misel v svoje destruktivne ali druge nečedne namene -r ne rabimo v naših vrstah. Ne bojimo se revolucije, a ta nas mora privesti k zmagi socialističnih načel, ne na v nered...
Zdelo se nam je potrebno, da vse to povemo. Na znotraj in na zunaj! Posebno na zunaj, ker vidimo, da ni naiti za kritične pojave te resne dobe dovelj umevanja pri ostalih dveh slovenskih strankah. Povedati smo morali, v čem tiči pravzaprav vzrok sedanje globoko utemeljene krize in po kateri poti najdemo pravi izhod iz nje.
Če meščanske stranke te poti ne naideio. jo najdejo morda drugi.
Vislice, vislice!
Kaj se je zgodilo? v Celju so odkrili nekaj nemških in nemškutarskih zarotnikov, kakor pravijo, ki so imeli spredeno veliko zaroto zoper novo državo. In zaprli so Jih; odpošljejo lih v take kraje, kjer jih bodo lahko nadzirali. No, ti zarotniki in izdajalci so »zapeljali« nemške Korošce, da so prekoračili demarkacijsko mejo in v zvezi so bili tudi z Nemci, ki so v Velenju povzročili znane dogodke.
»Slovenski Narod« je zaradi teh dogodkov, ki Jih ne moremo kontrolirati, v kateri meri so resnični, ker tudi list to sam ne pove. zopet zakričal kakor obstreljen cucek, toda ne proti nemškim »izdajalcem«, marveč na sploh, da treba proti vsem sovražnikom države s strogostjo, z zaporom in najostrejšo kaznijo postopati.
»Slov. Narod« je prava uganka. Ali je nerazsoden ali neumen, o tem je težavno soditi, morda je pa tudi zloben. Vemo le to, da ta list ob vsaki priliki kliče po vislicah na sploh ter da komaj čaka, da bi imela vsaka vas svojega rablja, ki bi po-vrsti obešal vse tiste, ki ne trobijo v njegov rog. Če so Nemci res kaj zakrivili, namreč tudi vprašanje krivde presoja »Slov. Narod« povsem nedemokratično. potem lih zadenejo
zem, pitano meščanstvo — vsi ti sloji so imeli časa več kot potrebno. Gledali so le na to, da jim čas prijetno mine, da jim delavski stan preskrbi zadostno sredstev za življenje, zabavo in zapravljanje. In trajalo bi to še bogve kako dolgo, Če bi ne udarila v to močvirje človeške blodnje žuljeva roka ameriškega dela.
Brez vsake tuje pomoči je ameriško ljudstvo s svojo lastno silo, s svojo lastno eneržijo in s svojim lastnim delom doseglo tako visoko stopinjo v vrsti narodov, kakor jo še nikoli nobeden narod ni dosegel.
V	ameriškem narodu je duh človeški prvikrat pokazal, kaj more doseči, če se ga pusti svobodno slediti svojemu naravnemu »azvoju. In čudno ni, če ta duh pusti svojemu jeziku prost in svoboden razvoj, kar naj nam Jugoslovanom služi v dober in koristen vzgled — če se to ne zgodi, ne bomo imeli ničesar drugega opraviti, kakor da se bomo pričkali za razne korenike, končnice In kakor se vse te šmetUane stvari že ime-ouielcp
potrebne odredbe. Ali to še ni nikakršen povod, da naj bi se vse pobesilo, ki ima svoje mnenje. Vtisk imamo, da »Slov. Narod« želi. naj se pobesijo vsi, ki niso tistega mnenja kot modrijan iz Knafljeve ulice.
Vsa stvar ima namreč širši pomen. Ves svet je prepojen z demokratizmom, vsi narodi se zavzemajo za svobodo prepričanja, si skušajo sami urediti svoje razmere in list slovenske inteligence, pa kliče dan za dnevom po vislicah. To je kulturna sramota za slovenski narod, ki ie zrel kakor vsak drug narod. T’ vislice namreč niso naperjene proti »izdajalcem« v Celju, marveč proti slovenskemu ljudstvu. To nas briga! To je drzno!
Res smo radovedni, če se bo kdaj slovenska »inteligenca« uživela v psiho sveta, ki sedaj veje od povsod. Zdi se nam, da ne. Vsem modernim nazorom so ti ljudje nepristopni in prej pridejo na politične vislice, preden se le za las izpametujeio. Ne grozimo, toda povemo pa, da slovensko ljudstvo sovraži brutalnost, da persekucij ne bo trpelo, ker jih tudi ne zasluži ne. In če misli gospoda, da bo zadušila svobodo prepričanja v slovenskem ljudstvu, se presneto vara. Vsem tistim, ki to mislijo, ki to priporočajo, svetujemo, naj postavijo vislice sami zase, naj gredo v ječe! Kdo spada tja, ali morda slovensko ljudstvo?!
Gospodje, nehajte s tem splošnim hujskanjem oblasti proti slovenskemu ljudstvu!
Pojasnilo glede jeseniških obratov.
Po Jesenicah hodijo ljudje, ki vznemirjajo ljudi in begajo delavstvo na vseh koncih in krajih. Tem ljudem so vsa sredstva v to dobrodošla. Bega se slovensko Javnost in bega se delavce tudi z izmišljeno zadevo glede prodaje jeseniškega obrata. Raztrosila se je iz temnih kotov med jeseniško prebivalstvo vest, da je generalni ravnatelj gosp. Karl Noot prodal Italijanom jeseniške plavže, ter da so Italijani že pripravljeni zasesti Jesenice in prevzeti plavže. Stvar je prevažna, da ne bi potrebovala razjasnitve, da sc enkrat za vselej neha z vznemirljivimi vesti. Saj je menda vsakovrstne razburjenosti že zadosti. Resnici na ljubo in v pojasnilo delavstvu in onim, ki nalašč širijo take razburljive vesti, izjavljam: P o v s e m n e r e s n i č n o j e, da bi se omenjene obrate prodalo. Povdarjam, da se o taki nezmiselni nameri ni nikdar niti razpravljalo.
Pogajanja v Italiji, ki jih je vodil generalni ravnatelj, Karl Noot, so se tikala izključno nacionaliziranja obratov v Škednu pri Trstu, kakor je to zahtevala italijanska vlada. Ta pogajanja so ostala brezuspešna, tako. Nfa le družba še
Med atlantičnim in pacifičnim morjem ležeči neizmerni prostor, zvan Amerika, je bil pač vreden postati zibelka prerojenega človeškega duha. V teh sinjih daljinah, neokuženih po tvorbah srednjeveških držav, so se mogli ondotni prvi naseljenci razvijati v pravega človeka, v človeka, ki misli, razsoja in si sam vstvarja svojo usodo. In vse to je plod dobro urejenega kmetijstva. Da, za vse, kar je in kar Ima Amerika, se mora zahvaliti tej najvažnejši stroki človeškega delovanja. Bogme, tudi nam bi brez ameriškega kruhu, brez ameriške masti in drugih živil slaba predla!
Skoro vsako leto čitamo v časnikih: rekord zadnje letine je v Ameriki presegel vse prejšnje. Da, vsako leto se v Ameriki več živil pridela! Povprečen pridelek raste od leta do leta. To je zato, ker vlada vedno skrbi, da se vedno več zemljišč spravi v kulturne namene in da se način obdelavama izboljša na vse strani. V Združenih državah se je nahajalo več zemlje, ki je obsegala nerodovitne, peščene kraje, kjer ni
vedno izključna lastnica omenjenih obratov.
Niti družba, niti generalni ravnatelj, K. Noot, ne poseduje aKcij kranjske industrijske družbe la nimajo vsled tega nikakega voliva nakupovanje in prodajo akcij. V ostalem ni niti vladi, niti bankam, niti generalnemu ravnatelju ničesar znanega o kaki prodaji akcij.
Jugoslovanska vlada je do skrajnih podrobnosti o vsem informirana in se je po posebnih pooblaščencih prepričala o stanju te zadeve.
Vse to je tudi tistim ljudem v Jesenicah znano, ki so namenoma raztrosili neresnico, samo da zbegalo delavstvo. Tem je tudi prav uobro znano, da so dunajski borzni špekulanti uprizorili ta manever samo vsled tega, da so akcije poskočiie. Teh akcij, je 90.000 in možgani borznih špekulantov nikoli ne mirujejo. Tako ne mirujejo samo špekulanine dunajske banke, ki imajo akciie jeseniških in škedenskih plavžev v rokah, temveč tako tudi naši slovenski borzni špekulantje, ne spe.
Tudi v ljubljanskih kavarnah se baranta in manevrira s prodalo akcij. Tudi slovenski špekulanti so prodajali akcije, v vrednosti po 1000 kron za 1800 kron!
Vse to Vam Je tistim, ki ste začeli ljudi na ta način vedoma begati, prav dobro znano. Zakaj potem razburjate jeseniško delavstvo ? Morda ne zato, ker vam je jeseniško delavstvo obrnilo hrbet in se ie kompaktno organiziralo?
Iščete povsod prilike, kako bi zasejali med delavstvo razdot. Ali zmotili se boste v računu in ost izstreljene puščice se bo obrnila na vas.
Povzemam še enkrat: Ali Di bila ta prodaja mogoča za Italijo? Ne! 2e iz ekonomskega stališča ne. ker jeseniški plavži'rabijo 25 vagonov premoga dnevno. Kje naj tedai Italija dobi ta premog? In če bi ga dobila, ali bi se za Italijo rentirali taki transporti premoga?
Nezmisel je to, to razume vsaki lajik in bodo razumeli gotovo tudi oni. ki so sejali nepotreben veter.
Toliko v pojasnilo jeseniškim so-drugom in — onim. ki vas begajo.
Ignac Mihevc, fafnik zveze kovinarjev.
Mirovna pogodba z Nemčijo.
(Brezžična brzojavka iz Lyona. *~* Prejel LDU.)
Uvod.
Zedinjene države ameriške, Britanski imperij, Francija, Italija in Japonska, kot države, ki so označene v tej listini kot poglavitne ali-irane in asociirane sile, potem Haiti. Hedjas, Honduras. Liberia, Nica-ravua Panama Peru Poljska P<vr-
rasuo drugega kakor trme m Godeči kakt. Te pustinje so obsegale več stotisoč štirjaških kilometrov. Pred približno dvajsetimi leti je kongres v Washingtunu za namakanje teh, večinoma v aridnih zonah ležečih krajev, votiral več sto miljonov dolarjev. Ta načrt se je izvršil že pred več leti. Kjer so prej ti ogromno obsežni kraji preživljali kače in laške, se zdaj pasejo velike črede govedine, kon! in ovac. Na mestu trnja in kakta se tam razprostirajo zeleni travniki, šumi, zlato žito in cveto vrtovi s sadnim drevjem. Vodovodi, ki namakajo te srečne kraje, imajo svoj vir v daljnem gorovju, kjer so vladni inženirji zgradili na visoko ležečih dolinah In breznih vodne re-servarje ali nabiralnike. S tem delom vlada ni samo dosegla namakanja pečenih krajev, temveč ona ja odstranila tudi škodo, katero ie včasih povzročilo preobilo deže-vanie ali prehitro toplienie sneženih mas v gorovju. In še nekaj dobrega: klimatične razmere so se r.a velike daliave izboljšale.
tugalska, Romunija, Srb!ja-Hr-vatska-Sloveija (la Serbie-Croatie - Slo v eni e), Siam,
Čehoslovaška in -Uruguay, ki tvorijo z gori omenjenimi velesilami zvezo aliiranih in asociiranih držav, na eni strani; in Nemčija na drugi strani. Z ozirom na dejstvo, da so poglavitne aiiirane in asocii-rane države dne 11. novembra 1918 na prošnjo cesarske nemške vlade privolile v premirje z Nemčijo z namenom, skleniti z njo mir: dalje z ozirom na skupno željo vseh aliiranih in asociiranih držav, da vojna. v katero so bile druga za drugo bodisi posredno, bodisi neposredno, zapletene, in ki Ima svoj izvor v vojni napovedi,, katero je dne 28. julija 1914 poslala Avstro - Ogrska Srbiji, in v vojnih napovedih, ka-lere je naslovila Nemčija dne 1. avgusta 1914 Rusiji in dne 3. avgusta 1914 Franciji, kakor tudi v invaziji v Belgijo, naredi prostor trdnemu, pravičnemu in trajnemu miru, so se pogodniki, katere zastopajo ... (sledi lista pooblaščencev), zedinili o nastopnih določbah:	Kakor hitro
stopi v veljavo ta pogodba, je vojno stanje končano. Od tega trenutka bodo s pridržki, ki so določeni v iej pogodbi, oficijelni odnošaji aliiranih in asociiranih držav z Nemčijo in z vsako posamezno nemško državo zopet vzpostavljeni.
!. del: Zveza narodov.
1.) T e m e 1 j n a načela. •**
Dogovor o zvezi narodov, čigar namen je, ustanoviti sporazumno sodelovanje med narodi ter zajamčiti jim mir in varnost, temelji na nastopnih načelih: Vsaka država Ima prevzeti gotove obveznosti, da ne prične vojno na lastno pest; mednarodni odnošaji morajo temeljiti na pravičnosti in časti ter se morajo razvijat pred očmi javnosti; določbe mednarodnega prava, moralo imeti brezpogojno veljavo vedno in povsod, a pogodbe se morajo vsestransko strogo spoštovati.
2.) Sestava. — Izvirni člani zveze narodov so vse države, ki podpišejo to pogodbo. Potem pridejo države, ki so povabljene, da pritrdijo tej pogodbi, s pogojem, da pristopijo brez pridržkov v roku dveh mesecev po uveljavljenju pogodbe. Te države so: Argentinija, Cile, Kolumbija, Danska, Španija, Norveška, Paraguav, Nizozemska, Perzija, Salvador, Švedska, Švica in Venezuela. Razen tega more postati član zveze vsaka druga država, dominion ali kolonija, ki uživa samoupravo, ako pritrdita njenemu vstopu dve tretjini skupščine članov in ako da zadostna jamstva za to, da ima poštene namene. Iz tega prolzhaja: a) Nemčija ni izviren član zveze narodov; b) ako hoče postati član, mora pritrditi njenemu stepu dve tretjini zveze narodov. Vrhutega mora pa dati tudi zanesljivo zagotovilo, da hoče odkritosrčno izvrševati svoje obveznosti napram drugim narodom in sprejeti brez ugovora ureditev, s katero je določila zveza obseg njene oborožene sile na kopnem In na morju.
—	Vsak član zveze, more izstopiti, ako je prijavil ta svoj namen dve leti poprej in ako je Izpolnil vse svoje mednarodne obveznosti., Pogodba se more izpopolniti tudi z dodatnimi določbami, ako glasuje zanje večina članov; vsak član zveze, ki ne soglaša z njimi, preneha biti član. Izključen more biti iz zveze vsak član, ki je zagreši! kršitev ob-reznosti. katere mu nalaga pogodba. (Nato kratek del besedila nečitljiv).
3.) P o s 1 o v a n i e. — Zveza, katere sedež je v Ženevi, Ima nastopne organe: Skupščino zastopnikov vseh članov zveze (vsak član im* nalvp? iri zastnrmke in samo r g —mb— mmm ir —e—
»The Department of Agriculture., oddelek za kmetijstvo ali poljedelsko ministrstvo v \Vaschingtonu, vzdržuje več učenjakov, izvedencev in strokovnjakov raznih znanstvenih 'naravoslovnih) in kmetijskih strok, d potujejo po celem svetu Naloga teh mož je. zasledovati in najti razna koristna rastlinstva žita, sadje itd.,
' ki bi se mogla v Združ. državah udomačiti. Ravno tako je s tujim živalstvom, ki bi se moglo dobičkonosno aklimatizirati. Ptič noj je afriškega izvora, pa so ga že pred več leti prenesli v Združ. držnve, kjer se zdaj na takozvanih »c. rich farins« redi v celih čredah v pridobitev pena. ki služi za okrašenle ženskih klobukov. Tudi zebro so tam v nekaterih krajih udomačili. Porabljajo io bogatini za vprego kočij. Seve, to sta dve reči. katere služijo v luk-fcuriozne namene, vendarle pa ostane
r v domači deželi, namesto da bi so v a za take stvari pošiljalo v inozemstvo. Razen teh pa je cela vrsta drugih koristnih domačih živalskih
en glas), in svet devetih članov (v katerem ima vsaka izmed peterih velesil po enega zastopnika in razen teh še štirt druge države po enega, ki ga določi skupščina zveze). Tako skupščina kakor svet sklepata soglasno, razen pri ukrepih, ki nasprotujejo pogodbi. V mestu, kjer je sedež zveze, ima zveza permanentno tajništvo. Vsi mednarodni uradi, ki so poslovali že prej, se podrede odslej zvezi narodov.
4.) Omejitev oboroževanja. — Ker je glavni cilj ,-eze narodov vzdrževanje miru, se bo znižala oborožena sila vsake posamezne države na oni minimum, ki zadostuje za ohranitev ‘notranjega miru in reda in za njeno varnost sploh. Pri tem se bo oziralo na geo-grafični položaj vsake posamezne države. Program te omejitve določi svet zveze in ga predloži posameznim vladam, ki brez privoljenja sveta ne smejo prekoračiti določene meje oboroževanja. Program se revidira najmanje vsakih deset let. Člani zveze se obvežejo, da se bodo brez pridržkov obveščali medsebojno o stanju svoje oborožene sile in o svojih vojaških in pomorskih načrtih. Svetu bo prideljena posebna permanentna komisija za vsa vojaška In pomorska vprašanja.
5.) Medsebojna jamstva.
—	Člani zveze si jamčijo medsebojno, da bodo v primeru napada od zunaj varovali vzajemno svojo terl-torijalno neokrnjenost in politično neodvisnost.
6.) Ureditev sporov. — V primeru, da izbruhne ali grozi vojna, mora zveza narodov ukreniti vse potrebno, da ohrani mir pred narodi. Generalni tajnik skliče v tem primeru nemudoma svet, tudi če to zahteva samo en član zveze. Vsak spor, ki se pojavi med člani zveze, se predloži svetu bodisi v razsodbo, ki se ima Izvršiti bona fide, bodisi samo v pretres; na noben način se pa ne sme začeti vojne, preden so potekli trije meseci po izreku razsodišča ali poročilu sveta. Za rešitev potom razsodbe pridejo v poštev zlasti spori, ki se nanašajo na tolmačenje pogodb, na določbe mednarodnega prava, na vsak postopek, ki bi pomenil, prekršitev mednarodne obveznosti, ali pa na obseg ali način odškodnine za tako prekršitev. V primerih, kjer ne gre za razsodbo, posreduje svet In sestavi poročilo po sporu. Ako je poročilo soglasno sprejeto, se obvežejo čiani zveze, da ne začno vojne proti nobeni stranki, ki se pokori zaključkom poročila. Ako pa poročilo ni sprejeto soglasno, ohrani vsak član zveze prosto roko, če ena izmed obeh strank trdi in svet prizna, da sporno vprašanje v zmislu mednarodnega prava spada y območje te stranke. Svet izjavi to v posebnem izvestilu, toda ne priporoča sam ni-kake razrešitve. Svet more predložiti spor tudi skupščini zveze narodov, ki posluje na enak način. Ako pride do spora med dvema državama, od katerih je samo ena ali nobena član zveze, se pozoveta vseeno obe stranki, da se pokorita razsodbi zveze. (Kratek del besedila v brezžični brzojavki manjka.) Ako član zveze prekrši svoje dolžnosti in samovoljno začne vojno, se smatra ipso faeto, da je zagrešil sovražen čin proti vsem članom zveze, ki prekinejo vse trgovske in finančne odnošaje z njim ln prispevajo v obsegu, ki ga določi svet, k sestavi oborožene sile. katere naloga je, zajamčiti izpolnjevanje prevzetih obveznosti. — Svet Ima nalogo, Izdelati načrt za permanentni mednarodni sodni dvor ln predložiti ga članom zveze. Ta d^or bo sodil o vseh sporih mednarodnega značaja, ki mu lih bodo predložne strnnVe.
pasem, govedine, konj, ovac, ki so se vpeljale iz drugih delov sveta v Združ. države v svrho povzdige domače Živinoreje. Domača, izvirna pasma konj (mustang) Je neznatna manjvredna žival in vendar producira zdaj Amerika najbolj lepe ln najbolj vstrajne konje, bodisi za vprego .jahanje ali dirkanje. To se ie doseglo s pomočjo tujih pasem. Ravno isto je z govedino, ovcami, kuret-nino itd. Se pred 30 leti je ameriška vlada poslala svojega strokovnjaka (prof. Benton) za čebelarstvo po svetu, da dožene najboljšo vrsto Čebel. Ta strokovnjak Je prepotoval celo Azijo in Evropo v ta namen. Naša siva čebela mu je tako ugajala, da se je mudil tri leta na Gorenjskem, da prouči njene lastnosti. Proglasil jo je za eno najboljših vrst čebel, kar je izvoz te čebele v tuje kraie zelo dvignilo. Malo pred svetovno volno se je ta čebela v večji meri začela izvažati v prekmorske kraje. To se bo. kmalo nadallevalo.
(Dalte.)
—• Vsaka pogodba dobi obvezno moč šele tedaj, ko je vpisana pri generalnem tajništvu zveze.
7. Mednarodne obveznosti. Vse dosedanje pogodbe, ki se ne strinjajo s tem paktom, se razveljavijo. Izvzeti so oni mednarodni dogovori, ki temelje na razsodbah in pa gesia, kakor Monroejeva doktrina, ki nikakor ne nasprotujejo temu paktu.
8. Uprava na podlagi mednarodnega mandata. Pogodba vsebuje določbe o upravi kolonij in pokrajin, ki vsled vojne ne spadajo več pod suvereniteto držav, katere so jim vladale pred vojno, in pokrajin, katerih prebivalstvo še ni zrelo za samostojnost in samoupravo. Varstvo nad takimi narodi bo poverjeno državam, ki so v to najbolje vsposobljene tako po svoji geografični legi, kakor po svoji politični in državniški izkušenosti. Varstvo bodo izvrševale kot mandatarji zveze narodov. Tak mandatar bo v poslal vsako leto svetu poročilo o svojem va niškem poslovanju; to poročilo bo proučila posebna permanentna komisija. Razume se, da bo značaj in obseg takega mandata različen in bo odvisen od kulturne stopnje in drugih posebnosti posameznega naroda, ki naj uživa varstvo.
9. Vprašanja, ki spadajo pod nadzorstvo zveze narodov. Zveza narodov bo nadzorovala: Pogoje dela, ravnanje z domačim prebivalstvom v kolonijah, trgovino z opijem in drugimi škodljivimi snovmi, trgovino z orožjem in municijo, svobodo prometnih sredstev In prevoza, boj proti bolezni, razvoj organizacij rdečega križa
II. del: Meje Nemčije.
Meje Nemčije, razen mej Vzhodne Prusije se določujejo nastopno:
10 Z Belgijo: Meja teče vzhodno od okrožij Moresnetskega, Eu-penskega, Momtjoiea in Malmedy-ja. Od tu dalje proti Luksemburgu ostane v veljavi stara meja.
2.) Meja z Luksemburgom ostane neizpremenljiva.
3.) S Francijo se vzpostavi od Luksemburga do Švice meja, kakršna je bila meseca julija 1870., dočim bo carinska meja obsegala tudi saarsko ozemlje.
4.) Meja 8 Švico ostane neizpre-menjena.
5.) Z Avstrijo ostane v veljavi meja, kakršna je bila leta 1914, od Švice do Čehoslovaške.
6.) S Čehoslovaško meji Nemčija tako, da velja tudi nadalje dosedanja češkonemška in šleškonemška meja do ostrega kota zahodno od Neustadta.
7.) S Poljsko bo mejila Nemčija tako, da bo šla meja od omenjenega ostrega kota dalje vzhdono od Fal-kenberga vzdolž meje med gornjo in srednjo Šlezijo, potem ob zapad-nem robu Poznanjske do reke Barča, dalje vzdolž meje med okrožji Guhrau in Ologau, med okrožji Bissa in Fraustadt, nato jugozahodno od Kopnitza in zahodno od Reutschena do najsevernejše točke Kloppskega Jezera, dalje vzdolž meje med Schwerinom ln Birnbaumom, potem med Filehnom in Czarnikowom, zahodno in severno Schneidemfihla; nato teče meja 8 km zahodno od železniške proge Schneidemtihl - Konitz, dalje ob meji med Konitzom in Schlock-hauom, ob meji Zahodne Prusije, potem 8 km Jugovzhodno Lauen-burga, vzhodno od Hohenfelda In Chozcowa In doseže obalo Baltiškega morja severovzhodno od Chozcowa.
8.) Meje z Dansko so določene v posebnem odstavku.
9.) Meia Vzhodne Prusije teče od obale Baltiškega morja sevei.io od Prfibbenaua do Elbinškega rokava, potem ob reki Nngat in ob Visli, nato ob južni meji okrožla, potem od Rosenberga dalje vzdolž dosedanle meje med Vzhodno In Zahodno Prusijo, ob meji med Oste-rode ?n Neldetibimrom,	ob reki
Skotta in ob reki Neide severno od Bialuttena. potem ob	nekdanji
rnsko-nruskl meji do vzhodno od ^hmallenlngkena. nato	ob' reki
Nlemenu in ob rokavu Sklenvleth nfprrnve delte do KiirsVc^a zatoka. Me?a rircreže tod Kursko z' nelisko koso 4 km }n<r o zahodno’od Niddena.
(Dalle sledi.)
Polifon« vesti.
Jugoslavija.
Položaj na Koroškem.
Dnhllanskf dopisni urad poroča Iz uradnega vira dne 9. maja: Situacija nelznremenjena. V teku 8. maja n! prišlo do bojev. Sovražnik ni
prekoračil g četami koroško-štajer-ske meje. Vojaški pooblaščenci so se danes ponoči odpeljali k pogajanjem v Celovec.
Po svetu.
Uboga Italija la »Corrfere deda Sera«.
LDU. Lugano, 9. (Duu. KU.) »Corriere della Sera« očita zavezancem, da so odsotnost italijanskih zastopnikov porabili v to, da so Italiji odvzeli plodove njene zmage. Nemško-avstrijska klavzula v mirovnih pogojih je naperjena proti Italiji, ker se s tem Nemška Avstrija naravnost žene v roke bodoče podonavske zveze, o kateri je že v naprej znano, da bo zahteve Jugoslovanov napram Italiji uveljavila. Italijanska vlada se je v najvažnejšem vprašanju glede bodočnosti Italije, da sl prisvoji naklonjenost Francije glede italijanskih zahtev po ozemlju, pokazala precej nebriž-no in s tem privedla Italijo v naravnost strašen položaj.
Mirovni odsek nemške narodne skupščine.
LDU. Berlin, 9. (Dun. KU.) Mirovni odsek. Člani odseka so v polnem številu navzoči; istotako tudi člani narodne skupščine. Predsednik Fehrenbach otvori sejo s kratkim nagovorom. Ministrski predsednik Scheidemann primerja temeljne točke premirja, ki so bile od obeh strani priznane kot pravove-ljavne, in glavne pogoje sedanje mirovne pogodbe. Fo polurnem odmoru je predsednik Fehrenbach' oddal nastopno izjavo: Soglasujoč z vodji vseh strank izjavljam nastopno: Ministrski predsednik je z vso pravico označil mirovno pogodbo, kakor so jo nam predložili sovražniki, kot neznosno in neizpolnjivo. Obenem je tudi objavil, da se bodo začele razprave z našimi nasprotniki. Mi smo zadovoljni, da se tem potom poizkuša priti do takega miru, ki je za nemški narod znosen in izpolnjiv. Na splošno željo vseh, sklicujem s tem plenum narodne skupščine za pondeljek 12. t. m. ob treh v Berlin.
Kal bo z nemškimi kolonijami.
LDU. Pariz,^ 9. (Dun. KU.) Agen-ce Havas: Načelniki štirih držav, katerim so se pridružili tudi minister za zunanje zadeve Velike Britanije Balfour in italijanski minister za zunanje zadeve Sounino in francoski kolonijalni minister Simon, so sklenili v seji z dne 6. t. m. o bodočnosti nemških kolonij nastopno: V južni vzhodni Afriki bo izvrševala mandat Velika Britanija, v Južni zahodni Afriki pa južno afrikanska kolonija. Na otoku Samoa bo man-datarka Nova Zelandija, na drugih nemških posestvih v Pacifiškem ozeanu južno ekvatorja pa Avstralija. Na otoku Nauru bo izvrševala mandat Britanija, na otokih Pacifiškega oceana severno ekvatorja Japonska. Glede Togo in Kameruna bodeta Velika Britanija in Francija sami sklepali o bodočem režimu teh kolonij in sklep predložili zvezi narodov. Glede Kameruna je znano, da je dogovor, ki naj bo podstavka prihodnje ureditve te kolonije, že dovršen. V tem dogovoru je odka-zan bivši nemški Kamerun Franclji s pridržkom odstopitve ozemlja, ki meji na britansko kolonijo Liberio. Italija dobi po sklepu sveta četvo-rice kompenzacijsko pravico v kolonijah, ki so naštete v dogovoru z dne 25. aprila 1915.
Proti italijanskemu imperializmu.
Govor sodruga Etblna Kristana.
»Glas Naroda«, glasilo slovenskih delavcev v Ameriki, prinaša sledeče poročilo o protestnem shodu naših delavcev v Ameriki proti italijanskemu imperializmu. Glavni govornik na tem shodu je bil naš so-drug Etbln Kristan:
»V Arlington Hall v New Yorku se Je vršilo 23. marca popoldne veliko in zelo pomembno zborovanje. Zbrali so se Slovenci in Hrvati brez razlike prepričanja ter z vnemo poslušali govornike, ki so pojasnjeval! splošni položaj, tikajoč se naše nove in velike domovine Jugoslavije.
Glavni govornik je bil Etbin Kristan iz Čikage, ki je najprej razi rav-Ijal o pariški konferenci kot taki. Prav primerno je osvetlil italijanske zahteve do naših zemlja ter pokazal kako neupravičene in lažnjive so pretenzije Italijanov. Zgodovina, na katero se opirajo Italijani, Je mrtva in slična razvalini, po kateri brskajo sedaj arheologi ter skušajo uveljaviti svoje zahteve na podlagi pravic ki so že davno izumrle in izginile. Glavna opora Italijanskih želja in stremljenj Je takozvana beneška re-
publika, ki je nekoč v resnici vladala Dalmaciji in našemu slov en« skemu Krasu.
Italijanska vlada in njeni odgo* vornl zastopniki izjavljajo, da si želi narod dežele, katero je nekoč obvladovala Bene5:ca republika, povratka razmer, kot so obstojale takrat. Popolnoma upravičeno ja pripomnil govornik, da ni pustila Beneška v Dalmaciji in na slovenskem Krasu ničesar drugega' kof kup razvalin, par starih cerkva i« opustošen, uničen Kras, preko katerega brije sedaj burja v večni spomin vandalstva, ki so ga uganjali Benečani in katerega hoče uganjati italijanska vlada v svojih imperialističnih ciljih brez obzira na potrebe in pravice prizadetih narodov. Govornik je nadalje omenil, da ni mnenje Orlanda in Sonnina tudi mnenje italijanskega naroda kot takega. Pri-Drost italijanski delavski narod si želi kruha, zaslužka in pogojev za varen obstoj, ne želi si osvojevanj, aneksij, za katere bi moral plačati s svojo srčno krvjo z edinim namenom, da zadosti požrešnim željam nekaterih aneksionistov in imperialistov. ki so slučajno na čelu italijanske vlade.
Govornik je trdil, da italijanska vlada kot obstaja danes, ne repre-zentira javnega mnenja v Italiji in da so odgovorni zastopniki naroda italijanskega ponovno izrazili, da se ne strinjajo z imperialističnimi težnjami sedanje italijanske vlade. Govornik je nadalje obrazložil položaj na Balkanu ter izjavljal, da je Balkan še danes kot ie bil pred davnim! stoletji, smodnišnica, ki potrebuje samo iskre, da eksplodira.
Povdarjal je, da moralo mednarodni krogi, da mora pariška konferenca predvsem gledati na to, da napravi red na Balkanu, kajti izza zadnji sto let je bil Balkan središče vseh nemirov In mednarodnih za-pletliajev v Evropi.
Tega velevažncga vprašanja se ne sme rešiti polovično, v interesu tega ali onega naroda, temveč v interesu splošnosti ter v interesu celega človeštva. Čs ne bo na Balkanu ustanovljen red, in če ne bodo ugotovljene razmere, kot si jih žele prizadeti narodi, ne bo miru, in izbruhnila bo veliko večja in veliko bolj strašna vojna kot smo ji bili priča tekom zadnjih petih let.
Italijanske aspiracije se ne bodo omejevale na Trst Gorico. Reko In dalmatinsko obal, temveč bod* tekem časa zavzele dimenzije, katerih’ človek sedaj ne more preračunati in obseči.
Kakor hitro dobe Italijani Reko, dalmatinske obali, Trst in Gorico, se gotovo ne bodo s tem zadovoljili, ker v gospodarskem oziru potrebujejo zaledja brez katerega absolutno ne morejo izhajati. Radi odpornosti nasprotnih jim Slovanov in drugih narodov, pa bi si tega zaledja ne mogli ustvariti drugače kof s kruto silo in vojaškim zavojeva-njem.
Italijanski imperializem je šele v povojih; razvil se bo do neverjetne razsežnosti šele v mirnih časiiu ko bo enkrat ustanovljen mednarodni promet ter bodo skušali Italijani kovati kapital iz ozemlja, ki so ga zavzeli. S tem bi bil prizadet ves Balkan, kajti italijanske imperialistične sanje bi se ne omejevale na Dalmacijo in dalmatinsko obrežje, temveč bi segale prav do Soluna in Carigrada. To je povsem umevno; kajti pristanišče brez zaledja, brez ti ev-;kih zvez, odrezano od ostaleca sveta, nJ vredno niti vinarja ter propade v doglednem času. Za to imamo nešteto prilik Iz zgodovine preteklih stoletij In Italija nam sama nudi vzgled s svojimi Benetkami, ki so predstavljale pred stoletji eno najbolj važnih pristanišč Evrope, ki pa so v zadnjih par desetletjih propadle na nivo navadnega provincialnega mesta, za katero se'zanimajo le senzacij željni tujci in turisti celega sveta.
Sporno vprašanje je mogoče rešiti edino le v duhu pravičnosti in Dopustljivosti. Vse ^tare pogodbe v koš med smeti! Vsi p "k ti. sklenjen! pred vojno ali med vojno, naj lodo razveljavljeni In principi predsednika Wi!sona. Izraženi v štirinajstih točkah, so edini možni predpogoj stalnega in resničnega mira ter piriateljstva med narodi. —
Nadalje Je govoril Mr. Hlača, ravnatelj Jug. Kuformation Bureau, ki Je takoj v pričetku izjavil, da la težko govoriti za govornikom kr,1 »» Kristan. Vzpodbujal le svoj? r 'V,’ da se ni treba bati in obupavati, čeprav se zgodi najhuje, t. J. da bodo Italijani zavzeli naše slovensko ozemlje do Logatca. Narod, ki ie kljuboval nasilju nemčurske Avstri-ie skozi šeststo let, gotovo ne bo izginil vzpričo nasilja italijanskega imperializma.
Shod je bil izvanredno dobro obiskan. Navzoči so dali izraza želji, da bi se priredilo se več takih shodov v pouk in informacijo newvor-ške južne naselbine.«
Dnevne vesti
— Straža Kralja Matjaža, tista, ki bi po intencijah »Slov. Naroda« morala — ne vemo v belih ali rdečih srajcah — nastopati proti ^nezadovoljnežem po ljubljanskih »oštarijah«, mora imeti sedaj posla nad glavo. Kar js bilo irakarije med njo, je seveda kot je lo samo ob sebi umevno, odšla na Koroško domovino branit; ostali del vrši nemoteno svojo narodno dolžnost po Ljubljani; pravijo pa, da je toliko nezadovoljnežev z najnovejšimi vladnimi vspehi, da število stražarjev več ne zadostuje. Tudi se ni priporočana Lopova metoda' doslej obnesla, če se je že kje skušala upeljati, o čemur se pa zelo dvomi. Pač pa se čujejo Klasovi, ki uredništvu »Slov. Naroda« ne bodo moVda posebno ljubi ; ljudje govore namreč po Ljubljani o drugi tudi jako dobri, takozvani dr. Stojčevi metodi, ki baje tudi še ni Čisto pozabljena tam v Knaflovih ulicah, — ki je že, in ki bo zopet pomagala, če ne bo kmalu miru!
— »Neodvisni Revolver« poroča, da so bili na Jesenicah neki ljudje aretirani. Na to poročilo ne moremo drugega odgovarjati, kakor pozivati ljubljanski »Revolver«, da navede imena oseb, ki so bile aretirane in zakaj so bile aretirane. Kakor nam je znano, niso delavci pohajali z »nemčurji«, marveč so bili to drugi ljudje, ki jih ta revolver jemlje v zaščito. Naši ljudje so šli na stražo, kaj ste medtem delali vi? Sploh se nam zdi abotno, da bi polemizirali s takim nasprotnikom, ki mu prav resno svetujemo, naj nelia, če ima sploh kaj zmisla za »domovino in resnicoljubnost«, o katerih se vedno toliko usti, kar diši po slanini. Zdi se nam, da je .vse le politika kupčije, kar uganja ta list — vojni dobiček. Če smo mu rekli le baraba, smo bili pravzaprav dobrodušni. Nehaj, pes!
— Častniške plače. Čuden red vlada v sveti deželi SHS. Najprvo se brez glave nakazuje, potem se zopet jemlje »nazaj*. Tako so se častnikom izplačale pred nekaj meseci visoke odpravnine, sedaj se iste odpravnine odtegujejo od mesečnih plač v obrokih nazaj. Kakšen red je to. — In nadalje! Pravijo, da imamo skupno državo, in skupno vojaštvo! Dobro, a kakor vidimo, je tu več kategorij. Srbski oficirji so eo ipso vsi vsprejeti v novo armado, naših komaj 5%; prvi imajo dnevno 70 K doklad, naši dnevnine. Mi pa mislimo, da takih kategorizacij prav gotovo ne bomo gledali, in da ie slovenski denar, katerega mi v najobil-nejši meri plačujemo za celo vojsko, tako dober, kakor vsak drugi. To bi bila lepa, da bodo v novi državi tudi imeli državljane prvega in drugega ali celo tretjega reda!
— Poziv na centralno viado. Citate!] nam piše: V »Narodu« od 6. maja čitamo, da je bilo v Švici naloženega zadnje čase nad 3.5 miljard denarja. Gotovo je medtem denarjem tudi veliko poslanega iz Jugo-sla vi je od ljudi, ki so tako oropali državo, ker so se bali, da bi se jim ga tukaj zaplenilo, ali celo zato. da ne bi bili primorani plačati državi davkov. Vsi ti bogataši, ki so nemalo krivi, da se je vojna nadaljevala, radi katerih smo vsi Jugoslovani, od Slovencev do naših srbskih bratov, trpeli, naj bi jo sedaj lepo odkurili. Centralna vlada naj zadevo pravočasno temeljito uredi!
— Odbor koroških beguncev, ki ie bil izvoljen 6. t. m., je iz svoje srede izvolil za tajnika g. Fr. Aiciihoi-zerja, za njegovega namestnika g. Zdravko Kovača, za blagajnika g,
\Ari}eica. Odbor se je predstavil t ,P'1c.^sedn^:u deželne vlade, ki je obljubil vsestransko pomoč za oskrbo beguncev. Vsi koroški begunci se tem potom pozivljejo, da takoj naznanijo svoje sedanje bivališče odboru koroških beguncev v Ljubljani. Po!Umska cesta št. 4 (Dobrodelna pisarna), kamor se naj obračajo tudi v vseh begunskih zadevah. Beguncem. ki se mudijo za par dni v Ljubljani, ie preskrbljeno prenočišče v Deželnem vzgojevališču, kjer se morajo izkazati s potrdilom begunskega odbora, ki se dobi v pisarni med uradnimi urami (od 10.—12. ure). Nujno prosimo vse besrunce, da za beležijo vse jim znane slučaje grozodejstev nemške soldateske in civilnega prebivalstva na Koroškem ter vse tozadevno gradivo čim hitreje upošijejo begu,iškemu odboru. Tudi oni. ki so cradivo kjersibodi že oddali, naj dajo zapisati ter oddati na gornji naslov. Pozneje došle be-
gunce, katerim Je gotovo znano več takih slučajev, naj se opozori, da vse tozadevno gradivo upošijejo hitro odboru; istemu naj se odstopijo vsa pismena poročila z enakimi podatki. Odbor prosi, da se mu prijavijo iz raznih krajev stalni poročevalci.
—• Volna zveza. Prejeli smo; Načelstvo in nadzorstvo »Vojne zveze kranjskih konzumnih zavodov in konzumnih društev« je zadevo gls-de nerednega poslovanja dveh uradnikov pri »Vojni zvezi« natančno preiskalo in ugotovilo sledeče: 1. Vršile so se nered.rosti v poslovanju z raznim blagom, zlasti s sladkorjem, od katerega je po dosedanjih ugotovitvah izginilo en vagon, t. J. 10.000 kg; 2. krivca sta se takoj izročila sodišču; 3. zavod vsled tega poslovanja ni oškodovan, ker se je zaseglo pri krivcih kritje za škodo, nastala iz nerednega poslovanja;
4.	vsa zadeva je v rokah sodišča, ki bo izreklo končno besedo. — V Ljubljani, dne 9. maja 1919.
— Razpisuje se služba upravitelj« za državno zdravilišče TopolJ-šico pri Šoštanju. Prosilci, kateri so zmožni bolniško- ali kopališko-upravnih poslov, naj vlože do 20. maja t. 1. svoje s predmetnimi dokazili in pogoji nastanitve opremljene prošnje pri Kuratoriju za upravo To-poljšice v Ljubljani, Dvorec, vrata št. 127. PJača in drugi pogoji po dogovoru.
— Razpis služb. Za dvorazredne trgovske šole v območju deželne vlade za Slovenijo se razpisujejo za šolsko leto 1919./1920. štiri mesta učiteljev knjigovodstva, dopisia, trgovskega računstva in trgoviustva.
V	poštev prihajajo tisti, ki imajo izpit za poučevanje naštetih predmetov na dvorazrednih trgovskih šolah. Ako bi pa teh ne bilo, se bodo upoštevale prošnje tistih, ki so izpolnili pogoje, da se morejo pripustiti k izpitu. (Dovršitev nižje gimnazije, realne gimnazije ali realke in absol-viranje popolne javne trgovske akademije. Zadostuje tudi dovršena srednja šola in absolviranje abituri-ientskega tečaja. Poleg tega se zahteva najmanj triletno praktično delovanje v blagovni trgovini oziroma v banki.) Natančnejša pojasnila daje interesentom ravnateljstvo Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
—■ Izpraševahia komisija. Za prehodno dobo do nove ureditve ;.e je setavila za učiteljske kandidate na dvorazrednih trgovskih šolah v območju deželne vlade za Slovenijo posebna izpraŠevaina komisija, ki sestoji iz sledečih članov: Franc Verbič, prof. I. drž. gimn., predsednik in izpraševalec za prirodopisje, prirodoslovje in blagoznanstvo, Josip Gogala, ravnatelj Slov. trgovske šole, izpraševalec za knjigovodstvi:, dopisje, trgovsko računstvo in trgo-vinstvo, dr. Vinko Šarabon, prof. I. drž. gimn., izpraševalec za trgovsko zemljepisje. Prijave za izpit nai se vlagajo pri ravnateljstvu Slovenske trgovske šole v Ljubljani.
— I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani je imelo 6. t. m, društveni shod, Povabljeni so bili tudi nekateri občinski odborniki in g. župan, ki ga pa ni bilo. Predsednik je otvorii shod. Zastopnik magistrata je izjavil, da je župan zadržan. Vrsta govornikov, ie z živobesedo povdarjala našo bedo. Obljubljenih drobtinic od begato naložene mize ne dobimo. Dobili smo vtis, da je ta prizor napravil na županovega odposianca globok utis. Ta je obljubil, da bo županu vse natančno poročal s pripombo, .Ca je pomoč res nujno potrebna. Sklenilo se je prositi g. dež. predsednika za točnejšo in ugodno rešitev dne 15. aprila 1919. izročenih spomenic, ter da se vpošteva tudi naše tovariše upokojence, ki živijo na deželi. Ker se je razdelitev društvenih izkaznic zavoljo bolezni blagajnika zakasnila, dobijo člani svoje knjižice v ponedeljek, torek in sredo popoldne v Novi ulici 5, kamor je nasloviti tudi pismene društvene zadeve. Prijave in prispevke pa sprejemata: g. Fabijani, Šiška, Planinska cesta 197. in Šolar, Ravniharjeva ulica. Končno le predsednik priporočal članom, da store svojo dolžnost, da se naše sicer mlado, vendar že 700 članov broječe prepotrebno, nepristransko, društvo hitreje razvija, da bo kos svoji nalogi.
Drobno.
— Pevskemu društvu »Slavec«
je izročil gospod dr. Ivan Bol6, ravnatelj banke »Slavije« 500 K usta-novnine. Iskrena hvala! Opozarjamo na današnji (sobota) društveni občni zbor, ki se vrši ob 20. uri v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Pridite vsi, tudi starejši pevci!
— Za Ljubljano In okolico se snuje stavbena zadruua z omejeno zavezo, ki ima namen, zadružnikom postaviti lastne domove h enosta-
novanjskili hišicah'. Član poslane
lahko vsak uslužbenec, ki biva stalno v Ljubljani in ima stalne mesečne prejemke, a nima lastnega doma. Posamezni deleži vnašajo 100 K. Ustanovitveni sestanek se vrši v nedeljo, dne 11. maja L i. ob 9. dop. v mestni posvetovalnici.
Trgovski nastavljene! Celja in okolice! V nedeljo. 11. t. m. ob 15; uri se vrši v dvorani hotela »Beli vol« na Graški cesti, ustanovni občni zbor kraj. skupine »Zveze trg. nastavljencev na slovenskem ozemlju«. Vsi tovariši in tovarišice, katerim je na srcu naša stanovska korist, se vijuano vabijo, da se zanesljivo udeleže tega važnega zborovanja.
— jajca po SO vlu. komad se bodo delila članom »Zveze trgovskih nastavljencev« v pondeljek, dne 12. in v torek, dne 13. t. in., od 18. do 20. ure. Vsak član dobi lahko po 50 komadov. Člane se vljudno naproša, da pridejo v navedenih urah zanesljivo ponje v društvene prostore, Streliška ulica 12, II. nadstropje.
— Fronta sredi mesta- V nedeljo popoldan se je streljalo na kavks, na Hamerschmidoveni vrtu. Streljalo se je ponovno s puško iz prvega nadstropja na drevje. Nasproti stanujoče stranke so bile vsled tega v nevarnosti, da prilete projektili naravnost v njihova stanovanja, ki so oddaljena komaj 30 metrov od improviziranega strelišča. Zdelo se je, kakor da bi bili sredi fronte. Poznamo strelce, in če jim je toliko do streljanja, naj gredo na Koroško, lam vsaj ne bodo odveč,
— Za uboge invalide na obrtni Šoli v Ljubljani sta nabrala sodruga Milan Matjanič, brivec in Franc Dežman, kamnosek, v gostimi gosp. Jožefa Križa v Spodnji Šiški 28 K 40 vin. Nabrano vsoto sta izročila naši upravi, da jo odda na pristojno mesto.	, ,.
— Zahvala. Vsi karmeljski rudarji se lepo zahvaljujemo g. Franc Prijatelju v Teržišču, ki nas je povabil prijateljsko k sebi in nas lepo pogostil. Zahvaljujemo se za vljudno postrežbo. Spoznali sipo, da ima gospod dobro srce za karmeijsKe rudarje.
— Pogreša se od 26. avgusta 1914 polkovnik Breindl, bivšega 17. pešpolka, ki je baje pri Gologary padel. Komur ie o tern kaj znano, naj blagovoli pismeno obvestiti adju-tanturo Dravske divizijske oblasti.
Majski spis.
Vse godruge, ki so dobil) v razprodalo majski spis, nujno prosimo, da TAKOJ obračunajo, da se spravi v red račune. Sodra gl v Ljubija«! nai obračunajo osebno v tajništvu »Svobode«, Šelenbiiraova ulica št. 6, II. nadstr., sodntgi izven IJublJane pa nai se poslužljo poštnih položnic, ki smo jih priložili paketom. Isto veiia o razglednicah. — Dalie naznanjamo ,da ie v zKfog? še neka! izvodov Majskega spisa in prosimo sodruge, da ga takoj naroče In pridno kolportirajo. Razglednice so izšle v II. izdali in se iih dob! lahko oolhtbno število.
Iz stranke.
Shodi.
Shodi 11. maia 1919.
Škofja Loka, ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Novem svetu«.
V Blokah ob 10. uri dopoldne.
V Cerknicah, poroča poročevalec iz Ljubljane.
Št. .Tanž, poročata sodruga Perdan in Maku c.
Za Videm in Krško shod v Vidmu; poroča sodrug Malovrh iz Hrastnika.
Pečica, popoldne v gostilni Kodrič. Poroča sodrug V i d g a j iz Rogaške Slatine. Čas se določi.
OtoČe v restavraciji na kolodvoru: poroča sodrug Mlakar iz Jesenic. ____________________________
Kultura.
Repertoar narodnega gledališča. Drama. 10. maja: sobota, »Mo! Bebi«. Izven abonementa. — 11. maia: nedelja popoldne, »Krojaček Ju-naček« Č 2/52. — 1L maja: nedelja zvečer, »Moč teme« A 50. — 12, mala: pondeljek, »Revolucijska svatba« B 38. — Opera. 10. maja: sobota, »Mamzell Nitouche«. Izven abonementa. — 11. maja: nedelja, »Bohe-me«. Izven abonementa. — 12. maia: pondeljek, zaprto.
—	Koncert za Bled, njega prero-ienje in povzdigo, se vrši v nedeljo, dne 11. niainika. Dvorana: Blejski dom. 1. H. W. Petrie Martell: »Mor-uarieva usoda«, fantazija za gosli in
klavir, 3. Grieg? »DIB pomlad!«. Brahmsi »Podoknica«, sopran. 8. Čehov: »Snubač«, enodejanka. 4. Smetana: Sekstet iz »Prodane neveste«. 5. Lisinski: »Venec slovanskih napevov« za dve gosli, klavir.
6.	.... »Kofetarice«, peta igra, 5 dam. Vstopnice v društveni pisarni (poleg pošte), zvečer pri blagajni. Sedeži 5, 4, 3 krone., stojišča 2 K. Preplačila sprejme odbor društva za tujski promet.
Gospodarstvo.
—	Prepoved udeležbe pri Inozemskih zlasti tudi nemško avstrijskih državnih loterijah. V smislu § 3 patenta z dne 13. marca 1813 zbirka pol. zak. 40 B št. 27 odnosno odloka finančnega ministrstva z dne 6. marca 1854 drž. zak. št. 60, po katerem je igranje v inozemskih loterijah ter nakup in prodaja inozemskih srečk sploh prepovedano, se za območje poverjeništva ministrstva financ za Slovenijo in Istro prepoveduje tudi vsaka udeležba pri nemško avstrijskih državnih loterijah (dobrodelnih loterijah in razrednih loterijah) ker o skupnosti teh loterij ne more biti več govora, temveč Jih priredi Nemška Avstrija sama za se. Opozarja se na posledice prestopka te prepovedi §§ 438—444 doh. kaz. zak.
Najnovejše vesti.
Anglija la Francija priznali Jugoslavijo.
LDU. Dunaj, 8. !ČTU.) »Wiener Mittagspost« poroča 8. maja iz Londona: Anglija in Francoska sta priznali Jugoslovansko kraljestvo.
Elderscha nemško-avstrijski državni tajnik.
LDU. Dunaj, 9. (DunKU.) Narod* na skupščina je imenovala za državnega tajnika za notranje stvari Matijo Elderscha (soc. dem.) in za državnega podtajnika za narodno zdravstvo profesorja anatomije na dunajskem vseučilišču drja. Julija Tandlerja.
Francoska trgov inska komisija na Dunaju.
LDU. Dunaj, 9. (CTU.) Na Dunaju se mudi sedaj francoska trgovinska misija, katere naloga je, vzpostaviti trgovinsko zvezo med Nemško Avstrijo in Francijo. Pogajanja, ki so bila v državnih uradih, v trgovinski zbornici in katerim so prisostvovali razni strokovnjaki, so bila zelo povoljna glede uvoza živil in drugega blaga v Nemško Avstrijo. Naročila so bila na obeh straneh izvršena.
Mirovni delegati Nemške Avstrije.
LDU. Dunaj, 9. (DunKU.) Imenik članov mirovne delegacije je bil danes izročen francoskemu poslaniku. Mirovnih pogajanj se bodo po tem imeniku udeleževali: Kot pooblaščenec državnega urada dr. Renner; kot zastopnik narodne skupščine ur. Alfred Giirtler in dr. Ernst SchCn-berger; za državni zunaji svet dr. Klein, bivši minister, sekcijski načelnik Franc Peter, Johann Eichhoff in dr. Rihard Schuller, potem lega-cijski svetnik Frankenstein, profesor dr. Rudolf Laui», konzul Edgar Prochnik, konzul Mavrhauser, vodja tiskovnega urada Pohl in zastopnik brzojavnega in korespondenčnega urada dr. Wirth. Državni urad za vojaške stvari bo zastopal polkovnik Schneller, državni urad za finance sekcijski svetnik Brauneis in višji finančni svetnik Plattenbauer in državni urad za promet dr. Otto Miiller in Martini. Kot strokovni svetovalci bodo sodelovali: za vprašanja mednarodnega prava dr. Hein-rich Lamasch, za statistiko dr. Wil-helm Winkler, za zemljepisna vprašanja vseučiliščni profesor Sieger. Sporno ozemlje na Češkem bodo zastopali: dr. Ludvik Lodgman in namestnik deželnega glavarja Seliger, šumavsko okrožje Kliment, sudetsko deželo dr. Freissler, TiroLko, člana narodne skupščine Abram in dr. Franc Schuhmacher in deželnega glavarja namestnik dr. Stern-bach; Predarlsko dr. Ender, Cpod-nje Štajersko dr. Kamniker, Korcško profesor Wutte in deželni svetnik Vincenc Schumv, nemško - zapadno Ogrsko dr. Ernst Beer. Ako bo treba, bodo pozvani še drugi zastopniki državnih uradov in strokovnjaki za interese Nemške Avstrije.
Položaj na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 9. (DunKU.) OKU. javlja: Med Apatfalvo in Be-tavasaro so bile manjše praske. Severno Jegra so pozvali češki parlamentarci ogrske čete, nai se umaknejo: Ogri so pogajanja odklonili. V ostalem ie položai neizpremenien.
NeraSBo povabijo k zvezi ... v.
LDU. Berlin, 9. (DunKU.) Abcr.d Javlja iz Bazla: »Basler Nachrich-ten« poročajo iz Londona: Lord Ce-cil je izjavil angleškim zastopnikom, da bo Nemčija povabljena pristopiti' zvezi narodov.
K mirovni pogodbi Nemčije.
LDU, Pariz, 9. (DunKU.) »Agem ce Havas« Javlja: Na hodnikih zbornice so se poslanci razgovarjali a mirovnih določbah. Razpravljanja so privedla do vtisa, da so določbe ugodne, dasi so pričakovali v nekaterih točkah, da se bodo bolj ozirali na legitimne pravice Franciie, tako so n. pr, zedinjeni socialisti in nekatere druge skupine hladno sprejeli ves financijalni del; večina poslancev pa odobrava Clemenceau-Jevo in vladino stališče.
LDU. Rim, 9. (DunKU.) »Agenzia Stefani« sporoča: »Giornale cj’ !ribe« piše: Nemci se bodo nekolik:! upirali, potem se bodo pa le udalt in sprejeli pogoje. »Corriere d’ ItaHa« piše slično. »Epoca« pravi: Pogodba še ni podpisana, premagancem pa je v istini nemogoče, braniti se podpisati. »Tribuna« pripominja, da je Brockdorff izrekel svoj confiteor, mogoče pa je, ko je priznal maksimum krivice, da je hotel zahtev*.i tudi maksimum pravice ali vsaj dei-no imuniteto. Mogoče je torej, da pride do diplomatičnega dvoboia, posebno v financiahiih kolonialnih in teritorialnih vprašanjih.
LDU. Berlin, 9. (ČTU.) Po vs,.-j deželi so se že dvignili protestni pasovi proti mirovni pogodbi. Vse politične stranke in društva so sklicale zborovanja po vsej Nemčiji, da protestirajo proti mirovni pogodbi. Vlada naglaša, da Je mirovna pogodba nevzdržna in neizvršljiva.
LDU. Rotterdam, 9. (ČTU.) »Times« javljajo iz Pariza: O gospodarskih vprašanjih se bodo aliiranci pismeno pogajali z Nemčijo, ne pa o določitvi nemških mej. Ti sklepi so obveznosti aliirancev napram zaveznikom in se ne morejo izprerae« niti.
Enaka volilna pravica v Luksemburgu,
LE)U. Luksemuurg, 8. (DunKU.) Zbornica je sprejela žensko volilno pravico.
Aprovizacila.
Kruh ua izkaznice št. 27 se dobi od nedelje, 13. t. m. naprej pri Balažiču, Kolodvorska ulica, ker je gosp. Pauer opustil peko aprovizač:;ega kruha.
Atnerikanski špeh za V. okraj dobe stranke iz Mtihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V; ponedeljek, dne 12. t. m., pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 51 (Krivec) dopoldne cd
8.	do 9., št. 52 (Stanzer) od 9 do
10., št. 53 (Svetlič), št. 54 (Gospodarska zveza), št. 55 (Zorc. Dunajska cesta) od 10. do 11.. šs. 56 (l.ch-nert), št. 57 (Planinšek) popoldne ! d po! 2. do 3., št. 58 (SUtpica), št. 59 (Meglič) od 3. do pol 5„ št. 1 (Kham) od pol 5. do po! 6. ure. V torek, dne 13. t. m., št. 61 (Sarki dopoldne od 8. do pol 10.. št. 62 (Stanzer), št. 63 (Kham), št. 64 (Vei-bajs) od pol 10. do 11. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeh t. Kilogram stane 18 K. Strankam se !e točno ravnati predpisanega reda
Amerlkanskl špeh za VI. okrjsj dobe stranke !z Mfihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V, torek, dne 13. t. in., pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicam! št. 65 (Jerše, sv. Petra cesta) popoldne od pol 2. do pol 3., št. 66 (Mencinger A.) od pc! 3. do 4.. Številka 67 (Simončič), Št. 68 (Zorčič), št. 69 (Oman - Beguš) od 4. do po!
6.	ure. Vsaka oseba dobi " kilograma Špeha. Kilogram stan- 18 K* Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
B&moterosti.
* Naidba stareea srebrnega Se-škeea denarja na Švedskem. Po poročilu »Svenslca Dagbladet« iz Stockholma, so imeli Švedi lansko leto veliko srečo pri raznih najdit-vah. Pred kratkim so našli Že tretji srebrni zaklad, in ta iz dobe Wikin-?ov (okrog leta 1000 po Kr.). Najdeno srebro, večji del denar, tehta 7 kg. Zanimivo le tudi. da je med denarjem, ki Je iz različnih koncev sveta, tudi mnogo češkega denarja, ki ga le dala kovati knežna Enima, no smrti svojeea sor>rnsya Bnleslava
11.. na Melnici. kamor se je preselila. Emma se Je imenovala celo živ-
Ijenje »Kraljica« in tudi na denarju Je napis »Emma regina«, (»kraljica
Cftir1''
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tfslr »Učit	v	I	iuMfan?.
Pino tekle
iz dežele za pomoč v «...	kuhinji in za druga
ma a hišna dela se proti dobremu plačilu in izdatni hrani sprejme pri Jos. Vouk-a n«sl. Rudolf Simoni-Šek-u v Hrastnik-u.
Št^Ofi/pr
RaipIS. j Dražbeni razglas.
(* Imam *)
veliko zalogo raznovrstne železnine, kakor ključavnice vseh vrst, kovanja za vrata, okna itd., različno orodje za kovače, zidarje, mizarje ter poljedelsko orodje itd. itd.; sploh vse vrste železninski stroki pripadajočega blaga. Veliko množino imam tudi temeljne krede, grafita, raznih suhih barv in drugih takih reči. Prodajam isto tudi v večjih množinah, dokler
je dosti cenah.
zaloge po zelo ugodnih
Jos. Vouk-a nasl.
Rudolf Simonišek
* Hrastnik *
Več tesarskih
pomočnikov
sprejme proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta St. 46.
Sprejme se takoj
2 čevljarska pomočnika
za fino delo pri
Josip Prešeren,
Celovška cesta 82, Šifcka-Ljubljana.
Podpisana komisija razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1. Na Grosupljem v Ljubljanskem
okraiu z letno plačo lbOO K. aktivi-tetno doklado 200 K in s pravico dt 2 petletnic po 100 K.
2. V Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K
3. V Litiji z letno plačo 1200 K aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do dveh petletnic po 100 K.
4. V Ložu z letno plačo 1600 K. aktivitetno doklado 200 K, in s pra vico do 2 petletnic po 100 K.
5. V Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K
6. Na Raki v Krškem okraiu 7 letno plačo 1400 K. aktivitetno do klado 200 K in s pravico do 2 petlet nic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stano vanje z vrtom m vinogradom.
7. V Trebnjem z letno plačo 140t K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
8. V Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K-in s pravico do 2 petletnic po 100 K Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od edravstveno - okrožnega zastopa.
Vsi okrožni ravniki dobilo do oreklica povišek sistemiziranih nre-lemkov za 100%.
Prosilci za te službe naj pošljejn svoje prošnje podpisani komisiji do 31. mala 1919 in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrše vanJa zdravniške prakse, državljan stvu, fizični sposobnosti, nravnosti dosedanjem službovanju ter o Jezikovem znanju.
Komisija za začasno vodstvo ta likvidacijo deielne uprave.
V Ljubljani, dne 3. maja 1919 Načelnik: df. Triller, 1. r.
3:
:E
Priporočamo tvrdko J0g. PetelillC, Šivalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt in rodbinsko rabo
Sv. Petra nasip št. 7.
:: ter posamezni deli, Igle, olje, potrebščine za Šivilje in galanterijo. ::
»	a	r,	j-n i» liea in rok donaša nje lastnikom mnogo
kepa ji W!ft prednosti tako v zdravstvenem kot v družabnem pogledu. Fellerjevo popolnoma neškodljivo, prelz-ga‘ mazilo za varstvo in nego kože odstranjuje ne-
F«U»f
e lsa
M
kuSeno ..Elsa"
čistočo koie, zajedce, oteklino, varuje proti ogorclosti, pegam, vetru, gubam, madežem itd. — Lončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in požtnina se posebej zaračuna, vendar najceneje.
Mesto škodljivih mil ElStf
Jevo lilijino mlečno milo „Elsa“, koje je tudi danes najceneje, vendar iste dobrote in neškodljivosti kot pred vojno. Boljšega in finejšega mila za nego kože si danes ni možno misliti.
^--g  — |a.A moremo doseči samo s FeMerjevlm
DUIll" lOStS „Elsa“ Tanohina mazilom za rast laa. Učvrščuje kožo na glavi, prepreči plešo in prerano osive-lost. Lončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poštnina se računa posebej in najceneje.
Za vsakdanlo neso telesa
FeUerieve „Elsa“ toaletne pastile za umivanje telesa, otročje kopelji, kot ustna voda itd. Cena kartonu 1 krono 50 vin.
■	in nosite vedno v žepu
Jemljite se BOI bolečine InjSujoči, hladeči
in osvežujoči Fellerjev „Elsa“ mentolni držek (Migranstift). V leseni zaklopki 1 krono 50 vin. Izvrstno proti RlavoboKj, m -greni, rabi se proti ubodom in vrezom -Voda *a e« («»-lvrium) 2 X 60 v. — Kapljice proti zobobolu 2^ K^Ovin^ — Pravi
iacorskl prsni sok proti kašlju steklenica 3 krone. Fran-covka v steklenicah po 4 krone 80 vin. in 12 kron 80 vin.
.	■	prava	švedska	tinktura,	velika
Z>«$ zdodec steklenica 7 K 50 v., balzam (melem) mala steklenica 1 krona 60 vin.
/Elsa ‘las ti
Kurla ofcra
odstrani brez bolečin Fellerjeva turistovska tinktura BElsa“ 0<*' r 'iua) b čopičem 3 krone in turistovsti obliž po 8 krone in 1 krono 50 vin.
"roti potenju teles« In Fellerjev ,Elsa‘-prasek s pršnikom K 150. Redilni praltlt *» sovedo obljubljena davno znana in po-vpraševann vrsta se zopet dobiva. Ovojček 2 K. Ovoj in poštnina se \e n posebej in najceneje, kolikor več bo naenkrat naroči, tem več sei prihrani. — naroča sc pri lekarnarju Evgen V. Ffcller, Stublca, Elsa trg 252 (Hrvaško Zagorje).
Na deželi se nahaja večje šte vilo automobilov, katere namerava gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo prodati.
Interesenti za te automobilž nai dcpošljejo tozadevne ponudbe
do 15. mala 1.1.
autoreferentu deželne vlade za Slovenijo, Ljubljana. Hotel Mirila, in nai
navedeio sledeče podatke: ^
Kraj in natančna označba mesta, kle se automobil nahaja (n. pr. Vrhnika, na dvorišču hiše štev ):
vrsta (tovorni, osebni automobil): tovarniška znamka ;n policijska številka ali drima označba autornubiia; cena v številkah in besedah — razume se za automobil v stanju, v katerem se ravno nahaja.
Po preteku dražbeneea roka se bede pustil automobil po izvedencu oceniti, nakar se bode Izvršila oddaja.
Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da ne bode prodal auto mobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Slovenijo (autoreferat) in da ga bode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti odškodnini na razpolaeo.
Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma, da antomobile sploh ne proda.
Ljubljana, dne 1. maja 1919.
Gosoodarska komlslla za stvarno ffpmoMHvncflo.
GOSPODARSKA PISARNA
Dr. Ivan Černe
n
JI It 6. NICE. |
IVAN JAX in sii
G2
IJiBLlANA ilunaitcatt c«Ntn Atev. Irt. LJUB? JASA
Šivalni stoji in stroji a pletenje.
iz tovarne v Linču. Ustanovljena !. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.  ------------------------------------------      -	--
HESS iz siti »ara
Dfirkopp, Styria, Waffenrad.
Pisalni stroji ,Mler‘
Ne zamudite prilike
ter si oglejte našo zalogo vsakovrstnega blaga
za moške in ženske obleke.
Velika zaloga ostankov,
samo predvojno blago, kakor: cefir, kambrik, klot, barhent itd., različne vrste blaga za bluze in predpasnike meter od 12 K naprej.
Imamo vedno v zalogi gotove obleke za dečke od 100 do 150 K ter obleke za delavce od 200 do 220 K.
Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3.
___	    p
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta poslopje LJUDSKE POSOJILNICE.
daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah ln premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakopib vseh posestev, izvrSuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji.
Uraduje od	ure dop., od 3.-B. ure
pop. VpraSajte a pismom. Znamka!
1
Kupi se wež
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravništvo.
■IIIIIEIIIIIIII
Poziv!
Opozarjajo se s tem vse one stranke, ki so svoj-čas sklenile vojno-posojilna zavarovanja, da imajo odslej pravico le-te spremeniti po zelo ugodnih pogojih
V korist vsakega zavarovanca je, da spremenitev nemudoma priglasi. V ta namen naj vrne vojno-posojilno polico in zadnjo plačano pobotnico. Prijave sprejemajo:
Osrednji zavarovalni oddelek za Slovenro
zaklada za vojaške vdove in sirote v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, s podružnico v Mariboru in okrajni oddelki v vseh političnih okrajih Slovenije.
I
z omejeno zavezo.
mm
sprejema hranilne V lese vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 8. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača druStvo iz svojega. Obresti se kapitaliziiajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
PGSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ah zastavi vrednostnih papirjev. Menice i se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1’k milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
IH H
■■
SŽV.? k
Sezija od 15. maja do konca septembra.
renki vrelci. Nedosežno
Zdravilišče Rogaika Slatina
Najmodernejše in najpriljubljenejše zdravilišče v Jugoslaviji.
Naravni zver
eplenokislogrenki vr.,c, r_o zd—.z«	'	SSSX	1^5
/arthritis urica). Moderno kopališče z vsemi hydro-mehano-terapevticmmi procedurami. Dijeteticen sanatorij za Doine na	.	knnelii
vodstvom strokovnjaka Dr. Lavriča iz Sole avetovnoznanega profesorja Dr. Noorden-a Vsakovrstne| mineralne,■	.	bledico	(chlorose/.	Najboljše	krepčilo	za	rekonvalescente	po
Terenske kure za kronične bolezni srca, klimato terapija zai nervozne, okrepcevalne kure-zakrvne.^z*	število	moderno	oprem-
pljučnih boleznih, kot bronhitis, pleuritis i. t. d. - Zdraviliška godba, zdraviliški kino, umetniški koncerti gledališke predstave, Spo ni prost	vprašanja	odgovarja
y„.h hotelov in dopeodaoo, kro.oi izprohodi ta izle« v okoiico. Za prohrmo pajbol,. poskrbljeno;	državCaTdRA^iIca	KOOASKA S. AT'NA.
ioOh
mtua