feO
VOO-
\\o

Ut*
ohiSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo Ceiia 400 lir
Leto XXXVI. Št. 231 (10.751)
TRST, torek, 7. oktobra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ARNALDO F0RLAN1 VČERAJ IMEL PRVI KROG POSVETOVANJ S STRANKAMI
PO ZBLIŽANJU MED CRAXIJEM IN LONGOM MOŽNA SESTAVA ŠTIRISTRANKARSKE VLADE
Danes se sestaneta tajnika PSI in PSDI - Komunisti se ne bodo udeležili skupnih sestankov med strankami
RIM — Prvi dan posvetovanj, ki jih je imel Arnaldo Forlani s političnimi silami je prinesel dokajšnjo novost: politični opazovalci so si namreč edini, da mu bo uspelo sestaviti vlado, skoraj gotovo štiristran-karsko koalicijo, v kateri bodo poleg treh strank, ki so bile že v pred nedavnim padli Cossigovi vladi, tudi socialdemokratje. Gre za neke vrste povratek k levemu centru, samo da bi tokrat Forlanijeva vlada morala imeti bolj konstruktiven odnos s komunistično partijo.
To optimistično vzdušje je prišlo
Pietro Longo
Bettino Craxi
GVINEJSKI PREDSEDNIK TOURE NA KONFERENCI UNESCO
Svet se lahko razvija le s krepitvijo solidarnosti
BEOGRAD — Gvinejski predsednik Sekou Toure, ki se je na poti iz Conakryja v Pjongjang ustavil v Beogradu, je na govorniškem odru na 21. generalni konferenci UNESCO poudaril pomen koncepta tako imenovane svetovne harmonije, s katerim bi lahko s splošnim razvojem na ekonomskem, družbenopolitičnem in kulturnem področju zagotovili mir, enakopravnost in splošni napredek. Udeležence srečanja je nato pozval, naj z enominutnim molkom počastijo spomin na velikega mednarodnega borca, ustanovitelja socialistične Jugoslavije, ustanovitelja in nespornega ideološkega voditelja mednarodnega gibanja neuvrščenih držav ter prijatelja vseh narodov, še posebej držav v razvoju, ki se borijo za svobodo in mir, na Josipa Broza Tita.
Gvinejski predsednik je nato poudaril, da često govorimo o nujnosti hitrejšega ekonomskega razvoja, vendar je pri tem podčrtal, da ima to pomen le v primeru, če je ekonomski razvoj v funkciji splošnega razvoja sveta, vseh kulturnih in družbenih vrednot vsakega naroda.
Ob tem je zato čestital UNESCO, ker je v svojo dejavnost vključil tudi vprašanja informiranja. Slaba in pristranska informacija omogoča manipulacijo z ljudmi. Za nas je boj na tem področju dvojen: predvsem moramo omogočiti tehnološko - tehnični prenos vesti, vendar pa moramo ob tem zagotoviti vsebino, ki ne bo služila interesom kolonializma ali neokolonializma, je poudaril Sekou Toure. V zvezi s tem se je Sekou Toure zadržal na primerih v Afriki ter s položajem v Gvineji in še posebej pčudaril pomen jezika kot orožia narodnostnega razvoja. Na koncu je opozoril, da pomeni UNESCO danes center velikega filozofskega boja za boljšo prihodnost sveta.i
Že danes je mednarodno prizorišče soočeno s problemi, ki jih ne more rešiti nobena država sama, saj to lahko storimo le vsi skupaj. Svet se lahko razvija in nekaj dobi le s krepitvijo mednarodnega sodelovanja in solidarnosti, je poudaril gvinejski predsednik na koncu svojega govora, ki ga je pozdravil buren aplavz vseh udeležencev zasedanja v Beogradu, (dd)
(Poseben dopis) ' BONNPivo, ki so ga sinoči v izobilju točili v socialdemokratski «baraki» — kot pravijo bonskemu sedežu Brandtove SPD — je kljub prepričljivi zmagi kanclerja Helmuta Schmidta nad izzivalcem Franzem Josefom Straussom poplaknilo več razočaranja kot dobrega razpoloženja. V centrali liberalne stranke pri pravih zmagovalcih nedeljskih volitev in pri izviru nerazpoloženja Brandtovih socialdemokratov so se veselili brez konca in kraja.
Razkošno razsvetljavo v dHiši Konrada Adenauerja*, sedežu kr-ščanskodemokratske unije (CDU), kjer se je zbralo več kot 2000 izbranih gostov, so ugasnili že kmalu po 9. uri, ko so računalniki zanesljivo potrdili, da so upi bonske opozicije, da se s Straussom na čelu dokoplje do oblasti, splavali po vodi.
Po uradnih podatkih, ki so jih v ponedeljek objavili, potem ko so z
......................................................................................
PO NEUSPEHU SOBOTNIH IN NEDELJSKIH SREČANJ PRI MINISTRU ZA DELO
Sindikati oklicali za petek splošno stavko proti napadu vodstva Fiata na delovna mesta
Poziv na vsedržavno nabiralno akcijo v podporo stavkajočim delavcem - Solidarnost sindikata policije in Zveze zadrug - Pogajanja se nadaljujejo danes popoldne
do izraza takoj po izjavah, ki jih je dal Bettino Craxi, ko je prišel iz Forlani je ve pisarne, kjer je ostal dobro uro. Tajnik socialistične stranke je izjavil, da je dokaj optimistično razpoložen, medtem ko je v prejšnjih dneh večkrat poudaril svoj pesimizem. Bilo je takoj razvidno, da so socialisti pripravljeni podpreti vlado, čeprav ob nekaterih jasnih pogojih. Predvsem mora biti vlada štiristranska, nikakor pa ne petstrankarska.
Razlika je videti obrobna, v resnici pa je izrednega pomena: petstrankarska vlada, in glede tega je Craxi bil zelo jasen, bi ustrezala samo, če bi jo vodil prav socialistični tajnik, štiristrankarska vlada pa, ob do levice odprtem stališču, ki ga je zavzel Pietro Longo, ne bi zmanjševala vloge in pomena socialistične stranke. Drugi pogoj je, da mora krščanska demokracija dati nekaj konkretnih jamstev glede trajnosti in stabilnosti vlade. V nasprotnem primeru, je rekel Craxi, bi prihodnja vladna kriza neizogibno pomenila razpis predčasnih volitev.
Craxi skratka zahteva zagotovilo, da v parlamentu ne bo več mogoče uresničiti «pasti» kot je bila ona, ki je privedla do padca Cossigove vlade. Socialistični tajnik bo namreč izrecno zahteval spremembo nekaterih institucionalnih mehanizmov in morda tudi odpravo tajnega glasovanja. Pri tem pa bo imel zelo uglednega zaveznika, se pravi predsednika republike Pertinija.
Največja novost ostaja slej ko prej novi odnos med socialisti in socialdemokrati. Za danes zjutraj je predvideno srečanje nted Pietrom Longom in Bettinom Craxijem, ki bosta skupaj odšla na zasedanje socialistične internacionale. Z druge strani so liberalci, kot kaže, že izigrani, republikanski tajnik Spa-dolini pa vztrajno predlaga enostavno obnovitev tristrankarske kr-ščanskodemokratsko - socialistično -republikanske koalicije.
Komunistična partija načelno vztraja pri smernicah, ki jih zagovarja že več mesecev. Tajnik KPI Enrico Berlinguer je dejal, da komunisti ne bodo sodelovali riti Dri sestankih med strankami, ki jih Forlani misli sklicati ob koncu sedanjega kroga posvetovanj, prvo tovrstno srečanje naj bi bilo že danes popoldne. Komunistična partija ne bo podprla nobene vlade, v kateri ne bo neposredno soudeležena. Če bo opozicija ostra ali ne, pa bo neposredno odvisnp od nekaterih konkretnih ukrepov, od sestave in od politične volje, ki jo bo pokazala nova vlada. Včeraj zjutraj je Berlinguer že dal razumeti, da bedo glavne točke, s katerimi
bi se vlada po mnenju komunistov morala ukvarjati, boj proti mafiji, moralizacija javnega in državnega življenja s posebnim ozirom na razdelitev vodilnih mest v okviru radiotelevizijske ustanove. R. G.
Craxijeve čestitke Schmidtu in Soaresu
RIM — Tajnik socialistične stranke Craxi je včeraj odposlal brzojavki voditeljema nemških socialnih demokratov Schmidtu in portugalskih socialistov Soaresu. V o-beh brzojavkah je voditelj italijanskih socialistov poudaril pomembno utrditev socialistov na volitvah. Nemški socialni demokrati, je napisal, so namreč potrdili svojo vlogo pri razvoju demokracije v tej državi. Portugalski socialisti pa so najpomembnejša sila, ki se zoperstavlja protiofenzivi desnice.
PRED NOVIM STOPNJEVANJEM SREDNJEVZHODNEGA SPOPADA
Irak pošilja na fronto ojačen j a Zastoj v iranski protiofenzivi
Letalski napad na Teheran in bombardiranje Ahvaza - Posredna jordanska podpora Bagdadu
Iraški topničarji pred obleganim mestom Ahvazom
(Telefoto AP)
BAGDAD, TEHERAN - Na cesti, ki povezuje Bagdad z Amaro na jugu države, se vije brez konca kolona vojaških vozil, goseničarjev, tankov na transporterjih in tovornjakov z najrazličnejšo vojaško o-premo. Bagdad pripravlja drugo ofenzivo, potem ko so njegove enote obtičale pred Koramšarom, Aba-danom in Ahvazom. Trenutno ni vesti o večjih premikih iranskih čet, a brez dvoma pošilja tudi Teheran na fronto opačenja, protiofenziva je namreč ie delno uspela.
Premiki čet ne obetajo dobrega. Prva znamenja so bila jasna že včeraj, ko je po dvoumnem nedeljskem premoru spopad ponovno vzplamtel z vso silo. Iraški bombniki so napadli Teheran, topništvo pa je bombardiralo glavno mesto Kuzistaua Ahvaz.
Iz protislovnih vesti obeh generalštabov je bilo včeraj in v nedeljo razvidno, da se položaj na bojišču ni bistveno spremenil. Iraški vojski je uspelo vzdržati iransko protiofenzivo, z bombardiranjem i-ranskih mest v nedeljo in včeraj pa so med svojim prebivalstvom o-milili občutek nemoči, ki so ga imeli zaradi stalnih napadov iranskih «phantomov», ki so praktično gospodovali nad iraškim nebom.
PO NEDELJSKIH VOLITVAH V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
HELMUT SCHMIDT OSTANE KANCLER FRANZ J. STRAUSS PA OSTANE «ŠTRAUS»
Zmagoslavje socialdemokratov je zagrenil močan korak naprej liberalcev, ki so presegli 10 odstotkov - Napredek FDP bo močno pogojeval gospodarsko politiko zvezne vlade
RIM — V nasprotju z napovedmi ln s splošnim pričakovanjem je bilo hedeljsko srečanje na naivišji rav-?* med delegacijama sindikatov in Riata s posredovanjem ministra za delo Foschi ja. le toliko odločilno, da se Pogajanja niso razbila. Nadaljevala se bodo danes popoldne, po mm ko je sam Foschi včeraj zgodaj zjutraj izjavil, da ni bilo rao-goče doseči globalnega sporazuma m da bo današnje srečanje namenjeno «opredelitvi oblik nadaljnjega izvajanja dopolnilne blagajne. vodil za rotacijo in sredstev za ponovno uravnoteženje položaja, kot je bilo že predloženo obema stra nema».
S tem se je minister ponovno skli eevijl na svoj kompromisni pred 1°?, ki so ga bili pred padcem vla de sindikati že načelno sprejeli, vodstvo Fiata pa ga je bilo zavr nilo Foschi je tudi pozval Fiat, naj omeji trajanje dopolnilne bla Šajne, ki jo je včeraj uvedel za skoraj 23 090 de'avcev na en sam mesec namesto treh, in v tem smis-m je tudi dal navpdPa pristojnim Vodom. V takem vzdušju, ki ga trmasta in oho’a nepopustljivost
Fiatovega vodstva čeda l >e /aostru je, se je včeraj začel četrti teden stavkovnega gibanja v vseh ohra Id’ Agnellijevega avtomobilskega koncerna, ki ima svoje središče v velikih tovarnah v okolici Turina.
Zjutraj so tudi včeraj vstopili v tovarne, kjer se je proizvodnja docela ustavila, vsi delavci, tudi tisti, ki so bili postavljeni v dopolnilno blagajno, so v bistvu suspendi rani do konca leta. Po tem demonstrativnem dejanju pa nihče ni prijel za delo, ampak so se delavci in uradniki zbrali pred tovarnami, kjer so jim spregovorili sindikausti, turinski župan Novelli in predsednik dežele vlade Enrietti. V vsej turinski pokrajini so delavci Fiata namreč tudi včeraj stavkali po 8 ur, medtem ko so v drugih industrijskih obratih prekinili delo za 4 ure. Podobne manifestacije so bile tudi v drugih Fiatovih tovarnah po vsej državi.
Kijub izredni napetosti ni prišlo nikjer do incidentov, kar priča o naporih sindikalnega gibanja, da onemogoči morebitne izzivalne akcije, obenem pa o velikem čutu odgovornosti delavstva, ki se bori za ohranitev delovnega mesta. Po zastoju pogajanj se je včeraj sestalo vsedržavno vodstvo enotne zveze CGIL - CISL - UIL, ki je določilo, da bo vsedržavna splošna stavka v petek, 10. t.m., ko bodo vse kategorije prekinile delo za 4 ure, na šolah in pri javnih storitvah pa bodo trajale stavke le eno uro. V odgovor na poskus Fiata, da vsili sindikatu podrejeno vlogo, bo jutri v Turinu skupščina delavskih svetov, vseli obratov, katere
se bodo udeležili tudi Lama, Car-niti in Benvenuto, 14. in 15. t.m. bodo priredili shode na vseh delovnih mestih in na šolah, 16. in 17. pa se bo v Turinu zbralo okrog 10 tisoč zastopnikov kovinarjev, ki bodo odločali o nadaljnjih protestnih akcijah.
Ob tem ohranja Fiatovo vodstvo v bistvu nepopustljivo stališče, češ da mora samo odločati o načinih za premostitev krize prodaj (za katero je predvsem samo krivo) z zmanjšanjem proizvodnje in zaposlitve. Sinoči je sicer odgovoren za industrijske odnose podjetja Anni-baldi blagovolil priznati, da je ministrov poziv k skrajšanju dopolnilne blagajne na en sam mesec «spre-jemljiv* in zatrdil, da je Fiat pripravljen razpravljati o «delni» rotaciji pri izvajanju dopolnilne bla gajne, na koncu je pa pozval sindikate. naj popustijo, ker mora le obveljati višji interes podjetja, ne da bi pokazal najmanjšo občutljivost za zaostritev družbenih odnosov, ki ga ravnanje Fiata povzroča
Po vsem sodeč bo torej boj še dolg, delavci pa že tri tedne nimajo prejemkov. Zato je vodstvo sindikalne zveze sklenilo prirediti veliko nabiralno akcijo v vsej dr žavi. s predlogom da vsi zaposle ni prostovoljno prispevajo po 5 000 lir. člani vodstva so že zbrali po 50.000 lir "eč kot 10 milijonov, 100 milijonov je pa v podporo Fiatovim
delavcem podelila deželna uprava Piemonta. V solidarnostni sklad bo prispeval tudi sindikat policije, Zveza zadrug zbira hrano in pijačo za stavkajoče, v soboto pa se bodo zbrali v Turinu na manifestacijo v podporo delavski borbi za ohranitev delovnih mest študentje iz vse države.
Danes stavka bencinskih črpalk
RIM — Lastniki bencinskih črpalk, ki so člani FIGISC (Conf-commercio jstavkajo od 7. ure danes do iste ure jutri, ker jim ministrstvo za industrijo ni še odobrilo večjih marž in krajšega delovnega urnika, protestirajo pa tudi zaradi manjših zaslužkov, ki izhajajo iz pocenitve bencina po propadu »veleodloka*.
BEOGRAD — Predsednik ciprske republike Spiros Kiprianu je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču so ciprskega predsednika, njegovo soprogo in člane državne delegacije pozdravili predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič s soprogo in drugi pomembni jugoslovanski voditelji.
zamudo več ur razvozlali napako dežel bonskega parlamenta v Bun pri štetju glasov v'Darmstadtu po--»*-— vedo, da je socialdemokratska stranka osvojila 42,9 odst. glasov kar je za 0,3 odst. več kot na volitvah leta 1976. Liberalci so zabeležili senzacionalnih 10,6 odst. in povečali svoj izkupiček za 2,7 odst., krščansko - demokratska CDU in Straussova CSU sta skupaj dobili 44,5 odst. glasov, kar je za 4,1 odst. manj kot pred štirimi leti. Za «ze-lene» borce za zaščito človekovega okolja je glasovnice oddalo 1,5 odst. volivcev. Male stranke vključno s promoskovsko komunistično partijo DKP in pa vrsto volilnih skupin, ki so nastopile samo regionalno ter neonacistično NPD, so doživele uničujoč poraz, saj so vsi skupaj dobili komaj 0,3 odst. glasov.
Razdelitev poslanskih mandatov
desratu, kjer krščansko - demokratska, oziroma krščansko - socialna stranka imata večino in lahko blokirata del zakonodajne aktivnosti vlade. Premoč CDU in CSU v Budensratu zadostuje za parlamentarni cbstrukcionizem, vendar pa spričo omejenih pristojnosti dežel ne zadostuje za vodenje alternativne politike. Po nedeljskih volitvah se je v Zvezni republiki Nemčiji spremenila sestava volilnih mož, ki volijo predsednika republike. Če na deželnih volitvah čez dve leti ne bo prišlo do bistvenih sprememb, potem bo novi predsednik Zvezne republike Nemčije prej ko ne iz vrst socialdemokratske stranke, v takem primeru pa iz kroga politikov vladajoče koalicije.
Franz Josef Strauss je svoj verjetno zadnji «veliki» nastop na bon-v ‘tonskem’ Bundeštagu bo“T“pri-!skem političnem parketu, svoj po-hodnjih štirih letih naslednja: SPD raz’ savl1 v Muenchnu kot zma-- 218 (1976 - 213), CDU - CSU 226 (243) in FDP 53 (39). Bundestag bo imel v tem mandatnem obdobju zaradi demografskih premikom eno
go. Njegovi reakcionarni
Bavarci so namreč krščansko - socialni
uniji oddali krepko absolutno večino glasov.
IVO VAJGL
Obe strani napihujeta svoje uspehe skušata predvsem pokazati' ka ko hude udarce sta zadali sovražniku. Bagdad je včeraj ponovno sporočil, da je padel Koramšar, vest pa so zanikale zahodne tiskovne agencije, katerih dopisniki so na lastne oči ugotovili, da so I-ranci strli obroč okoli mesta.
Položaj za Teheran pa je vse prej kot rožnat. Letalstvo in mornarica sta res dokazali, da sta gospodar položaja, kopenske sile so se po začetnih neuspehih reorganizirale, a v dolgotrajni vojni ni pomembno samo orožje, uspeh je v (lobri meri odvisen tudi od gospodarskega potenciala države. Iransko gospodarstvo je bilo še pred spopadom v hudi krizi, vojna razdejanja pa jo še stopnjujeta. Kdo od obeh bo dlje vzdržal v izčrpu-joči vojni, je težko predvidevati, nedvomno pa se je Irak kot napadalec bolje pripravil. Njegova skladišča so do vrha natrpana z živili in vojaškim materialom, brezpogojna podpora amanske vlade pa pomeni precejšnje jamstvo za bodočnost, saj lahko Irak preko Jordanije dobi vse kar bi mu primanjkovalo. Vlada v Amanu je včeraj ukazala vsem lastnikom tovornjakov, naj se strogo držijo navodil varnostne službe. Aman torej že pripravlja kolone tovornjakov, ki bodo preko jordanskega ozemlja pošiljale Bagdadu predvsem živež. Kot kaže bo prav muhici ja zadnji material, ki bo zmanjkal Iračanom.
Jordanska podpora in pomoč pa ie skraino nevarna, saj lahko sproži težkoustavljivi plaz razširitve spopada. Bagdad že odkrito trdi, da se v iranskih enotah borijo tudi sirski in libijski vojaki. Obe državi pa se medsebojno obtožujeta, da dobivata pomoč od velesil. Resnici na ljubo velesilama do sedaj ni u-spelo izkoristiti sebi v dobro spopada. Moskva je skušala «posredo-vati», a je naletela na odločen in užaljen odgovor iranskih voditeljev, ki pravijo, da iranska suverenost in avtonomija nista na prodaj. I-ranska propaganda pa medtem z velikim poudarkom navaja, da so tanki in letala, ki ugašajo iranska življenja, sovjetske izdelave. Tako Teheran kot Bagdad pa dosledno zavračata ameriško zamisel o «med-narodnih pomorskih silah*, ki bi jamčile svobodno plovbo skozi Hor-muško ožino.
Medtem so poskusi o ustavitvi spopada obtičali na mrtvi točki. Generalni ta mik OZN Kurt Waldheim je obvestil varnostni svet Združenih narodov o vsebini iraškega in i-ranskega odgovora na poziv varnostnega sveta. Odgovora v dobršni meri dokazujeta, da bo mir težko dosegljiv. V OZN se vedno bolj vsiljuje prepričanje, naj Združeni narodi počakajo, dokler ne bo islamska konferenca dokončno izčrpala svo;e mirovne noskuse. Tudi ZDA, ki so v začetku zahtevale takojšnje posege, so se sedaj pridružile «čakaiočim». Življenje a-meriških talcev ni ogroženo, prav tako ne svobodna nlovba skozi Hor-muško ožino. Washingten pa ie navsszadnie že požel prvi uspeh. Saudska Arabija >e sprejela ameriško radarsko kritie. povečala ie izvoz nafte in prepričala osta'e Uvoznice Zaliva, da so napravile isto.
Še ena uspešna akcija genovske policije
GENOVA — V Genovi se nadaljujejo intenzivne preiskave v zvezi s skrivališči rdečih brigadistov. Preiskovalci tudi iščejo teroriste, ki so v zadnjih mesecih zahajali v najpomembnejše skrivališče, v Ul. Zel-la a Rivarolo, ki je bilo nekakšno strateško središče genovskih rdečih brigad. V mestni četrti Molassana, na severnem obrobju Genove, so karabinjerji in Digos odkrili še eno skrivališče, katerega pa so teroristi po vsej verjetnosti letos poleti opustili. To je že peto skrivališče, ki so ga preiskovalci odkrili v zadnjih dveh tednih.
poslansko mesto več kot doslej. Ta «višek». ki so ga zabeležili v Schleswig - Holsteinu, si je zagotovila socialdemokratska stranka.
Na sedežih vseh strank so v ponedeljek analizirali volilne rezultate, SPD in FDP pa sta za torek že napovedali prvi krog pogovorov o sestavi nove vlade, še pred volitvami sta se obe stranki obvezali, da bosta ostali v koaliciji. Iz krogov FDP je bilo mogoče izvedeti, da Genscherjeva stranka ne namerava zahtevati dodatnih ministrskih mest, Že itak je v Bonnu veljalo prepričanje, da štirje ključni ministrski resorji, s katerimi razpolagajo liberalci: zunanja politika, gospodarstvo, notranja politika in kmetijstvo, presegajo delež, ki bi manjšemu partnerju v bonski vladi pripadel, če bi dosledno upoštevali razmerje moči. Hkrati so liberalci dali vedeti, da bodo pri pogajanjih o vladinem programu močneje vztrajali pri svojih zahtevah, ko gre za gospodarsko in davčno politiko.
Korak samozavesti Genscherjevih liberalcev, ki se za svoj nepričakovani uspeh morajo zahvaliti predvsem odporu severnonemških volivcev CDU proti Straussu, zaradi katerega so svoji stranki obrnili hrbet, pomeni grenko kapljo v čaši zmagoslavja socialdemokratov. Jasno je, da bodo liberalci kot stranka kapitala v prihodnje še bolj pogojevali politiko bonske vlade in da bo žp itak dovolj konservativno tehnokratski kancler Schmidt kazal še manj navdušenja za politiko družbenih reform, ki jo zagovarjajo pristaši Willyja Brandta. Volilnih rezultatov terej nikakor ni mogoče razlagati kot premik v levo, dasiravno bo v novem Bun-destagu spričo trdnejše vladne večine večkrat kot doslej mogoče slišati glasove iz vrst levega krila socialdemokracije, ki pogosto nasprotuje kanclerju, vendar pa zaradi strankarske discipline mora glasovati za vladne predloge.
Parlamentarne volitve seveda niso spremenile razmerja v odboru
iiituiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiintiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiii
VOLITVE NA PORTUGALSKEM
Zmaga demokratske zveze je jasen premik na desno
Demokratska zveza si je zagotovila večiao v parlameatu - Socialisti ia komunisti nazadovali
LIZBONA — Demokratska zveza (AD), ki jo vodi predsednik social nodemokratske stranke in ministr ski predsednik Sa’ Carneiro si je zagotovila vsaj 131 mest in s tem tudi večino v portugalskem Darla-mentu. Volitve so torej potrdile ocene, da bodo portugalski volivci podprli dosedanjo sredinsko-desni čarsko vlado, ki jo sestavljajo socialdemokrati, demokristjani in monarhisti.
Verjetno so najhujši poraz doživeli socialisti, ki so se za te volitve povezali z oporečniki iz socialnodemokratske stranke, republikanci in radikalci, in niso uspeli poslati v parlament niti toliko poslancev kot prejšnje mandatno obdobje. Po zadnjih podatkih naj bi si zagotovili 74 mest, na prejšnjih
Pri Trevisu aretirali tržaškega iieofašista
Z drugimi toajneži je prevažal pištole, bombe in material, ki bi lahko služil za rop ali ugrabitev. Komu je bil namenjen morebitni izkupiček? Med aretiranimi domnevni terorist. Se spet obujajo tržaški neofaši-sti? O tem poročamo na drugi strani.
volitvah pa so jih imeli 75. Pri tem moramo tudi upoštevati, da so del teh mest morali prepustiti. zaveznikom, čeprav so ti prispevali malo glasov. Iz teh volitev stopa oslabljena tudi Cunhalova komunistična partija, ki se je predstavila kot «Zveza združenega ljudstva* in je izgubila 6 mest in jih ima sedaj 41
Zadnje volitve na Portugalskem so jasne pokazale, da je revolucio narni val, ki je 25. aprila leta 1974 zrušil staro diktaturo dokončno pojenjal, čeprav še obstajajo nekate re inštitucije, ki spominjajo na to obdobje.' Med temi je prav gotovo revolucionarni svet. Zmagovita demokratska zveza si bo prizadeva la, da bo odpravila tudi te poseb nosti. Carneiro je namreč že izja vil, da bodo s popravkom ustave odpravili revolucionarni svet, ki naj ne bi več predstavljal vojske. Carneiro tudi trdi, da vojska ne podpira več predsednika Eanesa in je zato prepričan, da bodo Portugalci na bližnjih predsedniških volitvah ki naj bi bile 7. decembra, izvolili kandidata demokratske zveze.
Vendar se po tako prepričljivi zmagi desničarskih sil ne obetajo samo formalne spremembe. Demokratska zveza bo verjetno ponovno prepustila zasebnikom vsa podržavljena podjetja in banke, odpravila bo praktično vse pridobitve, ki so v napoto portugalskemu zasebnemu kapitalu,
RIM — Namestnik državnega pravdnika De Tommasi je včeraj zaslišal številne stražarje rimskega zapora Rebibbia, da b; prišel do konkretnejših pojasnil, v kakšnih o-koliščinah si je vzel življenje mladi pripadnik prevratniške skupine Ter-za posizione Nanni de Angelis. De Angelisa so karabinjerji aretirali pred nekaj dnevi sredi Rima skupaj s pajdašem Luigijem Ciavardi-nijem. Mladeniča sta bila baje vpletena v umor policaja Francesca Evangelisti ja.
OD 13. DO 13. OKTOBRA
KONEC TEDNA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Predsedstvo deželnega sveta F-JK\ II. mednarodna konferenca na uradnem obisku v SR Hrvatski o kontejnerskem prometu
Priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi med obema deželama
Na povabilo predsednika skupščine socialistične republike Hrvat-ske Jureta Biliča se bo predsedstvo deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine, v dnelj od 13. do 15. oktobra mudilo na uradnem o-bisku v bližnji jugoslovanski republiki. Delegacijo Furlanije - Julijske krajine bo vodil predsednik deželnega sveta Mario Colli, sestavljala pa še podpredsednika Renato Bertoli in Emilio Del Gobbo ter tajniki Boris Iskra. Angelo Er-mano, Romano Specogna in Massi-mo Persello.
Obisk sledi onemu iz leta 1977, medtem ko je delegacija skupščine SRH obiskala našo deželo v mesecu oktobru lanskega leta. Pogosti stiki med delegacijama skupščin prispevajo k utrjevanju obojestranskih prijateljskih odnosov ter k skupnemu spoznavanju in utrjujejo tradicionalne vezi prijateljstva in sodelovanja med obema deželama. Obisk bo nedvomno nudil priložnost za široko in globoko izmenjavo mnenj med delegacijama tudi v luči nedavnih rimskih pogovorov med zunanjima ministroma obeh držav, Colombom in Vrhovcem, ti pogovori so namreč potrdili pozitiven doprinos, ki ga obmeine dežele dajejo za vedno boljše odnose med obema državama, ki predstavljajo že zavidljiv primer v širšem mednarodnem merilu.
Program obiska predvideva vrsto uradnih sestankov in pogovorov, o-biske v tovarnah ter pogovore s predstavniki vodstvenih organizmov družbeno - političnih organizacij. Na snoredu je tudi srečanje z delegacijo zveze Italranov iz Istre in z Reke, v socialistični republiki Hrvatski namreč živi najštevilnejši dri italijanske manjšine v Jugoslaviji in kakor je bi'o že mnogokrat poudarieno, so narodnostne maniši-ne bistvenega pomena za utrjevanj prijateljskih odnosov in za medsebojno sooznavanj. Iz tega izhajata živ interes in obveza, ki sta ga obe dravi zastavili, za razvoj in napredek obeh etničnih skupin.
Program uradnega obiska predsedstva deže’nega sve-a Furlani ie - Ju’iiske krajine docriniuje še vrsta sestankov in obiskov, ki bodo deželni delegaciji omogočili plodne, pa čeprav časovno omejene stike s kulturno in družbeno stvarnostjo hrvaške republike.
V	Tržiču je zasedalo deželno vodstvo KPI
V	Tržiču se je .čeraj sestalo deželno vodstvo KPI. V svojem po ročilu je deželni sekretar Giorgio Rossetti obravnaval vsedržavni in deželni politični položaj. Večjo pozornost je postavil vprašanju Fiata, ki je v zadnjih tednih zavzelo značaj razrednega spopada med gospodarji in vsem delavskim gibanjem. Zaustavil se je tudi ob deželnih nerešenih problemih, ki so v teh dneh predmet široke politične razprave.
sednika Drago Starc, ki ga je predlagala Kmečka zveza.
Ta novi organ bo imel nalogo preverjati javne naložbe v kmetijstvu, finančne podpore zadrugam in zasebnim kmetijskim obratom ter izražati posvetovalna mnenja o njihovi umestnosti. Pomen novega organa je torej v tem, da imajo kmetje prvič možnost, da neposredno sledijo politiki naložb v kmetijstvu, medtem ko je prej ostajala ta politika izključno v domeni funkcionarjev javnih ustanov, čeprav je organ posvetovalnega značaja, bo nedvomno prispeval k preusmeritvi kmetijske politike, saj kljub omejenim pristojnostim lahko posreduje deželni upravi svoja stališča in potrebe krajevnega kmetijstva.
EDI BUKAVEC
OD JUTRI DO 11. OKTOBRA
Na sejmišču specializirana razstava «Transadria 80»
Na razstavišču pri Montebelu bodo jutri ob 9. uri odprli mednarodno razstavo naprav za sodoben blagovni promet po morju s kontejnerskimi in trajektnimi ladjami «Transadria 80». Razstavo organizirata skupno tržaška sejemska u-stanova in mednarodni zagrebški sejem, in sicer na podlagi medsebojnega dogovora, po katerem se bo razstava zvrstila izmenično eno leto v Trstu in eno leto v Zagrebu. Prireditev bo trajala do 11. oktobra.
Jutri in pojutrišnjem pa bo v sejni dvorani na sejmišču mednarodni posvet na temo »Vloga italijanskih in jugoslovanskih pristanišč ob severnem Jadranu pri delitvi kontejnerskega prometa*. Nastopili bodo strokovnjaki iz Italije. Jugoslavije, češkoslovaške, Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Turčije, iz Hongkonga, v vodstva EGS in predstavniki londonske organizacije ICHCA.
Konferenco organizira družba cTrieste Consult > v sodelovanju z deželno upravo
V glavni dvorani trgovinske zbornice bo v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra 2. mednarodna konferenca o tehničnih in zavarovalnih problemih kontejnerskega prometa. Konferenco — kakor že prvo leto 1976 — organizira družba «Trieste Consult» v sodelovanju z upravo dežele Furlanije - Julijske krajine.
Osnova za razpravo na posvetu bodo izsledki študije o najnovejšem razvoju kontejnerskega prome ta na relacijah Srednja Evropa ZDA in Srednja Evropa - Srednji vzhod, ki jo je družba cTrieste Consult* pred časom naročila specializiranemu inštitutu «Battelle» iz Ženeve. Konferenca, na kateri bodo nastopili številni izvedenci iz Italije ter iz Švice, Anglije, Izraela in ZDA, bo povezana z razstavo sodobne opreme za pomorski promet
Konferenca se bo začela s po-
ročilom tržaškega izvedenca Sa-maestrija o študiji ženevskega inštituta, ki se podrobneje ukvarja z organizacijskimi in tehničnimi problemi v zvezi s postopnim izboljšanjem kontejnerskega prometa. Področna poročila pa bodo podali predstavnik angleške družbe «Repcon Ltd» Ballantine, predsednik družbe Italcantieri ing. Fanfa-ni, delegirani upravitelj Tržaškega Llojda prof. Lacalamita, predsednik tržaškega združenja špediterjev Marzari, predsednik Mednarodne zveze za preučevanje zavaroval-skega gospodarstva dr. Padoa, zastopnik ameriške družbe «A11 Trans International* Tepper, predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Za-netti ter člani Italijanske zveze za pomorsko pravo dr. Guglielmucci, dr. Maltese in prof. Volli. Konference se bo udeležil tudi minister za promet R. Formica.
Pestra predstava Poletovih kotalkarjev
Ponovna oskrunitev spomenika v Gabrovcu
HUB
• Tehnično osebje ustanove ENEL bo jutri dopoldne prekinilo dobave električnega toka nabrežinskemu vodovodu. Zarati tega utegne med 9. do 12. uro tako v Nabrežini kot v Križu začasno zmanjkati vode.
...............................................................m.m.««miimmi«n.iM«Miiftuwm«l>l«1HHliminUMHiimnniuHHlllHHIII»
HOV DOKAZ POVEZAVE MED NAVADNIM IN POLITIČNIM KRIMINALOM
mam v vi ■	R ' v	■■	■ Rp	■
Tržaški neofasist aretiran pri Trevisu v njegovem avtu našli pištole in bombe
Skupno z njim zajeli še drugih 5 skrajnežev - Med njimi je Rimljan Aroma, ki je obtožen sodelovanja pri umoru agenta Arnesana in komunista Rossija
Drago Starc izvoljen za predsednika pokrajinskega posvetovalnega odbora za kmetijstvo
Včeraj so se na kmetijskem pokrajinskem nadzorništvu v Trstu sestali predstavniki kmečkih organizacij Kmečke zveze. Zveze neposrednih obdelovalcev, veleposestnikov, zadružnih organizacij in Kraške gorske skupnosti, da v smislu deželnega zakona št. 62/78 ustanovijo pokrajinski posvetovalni odbor ter izvolijo njegovega predsednika.
Po stikih, ki so jih organizacije navezale pred samim sestankom, da bi tako začele trajnejše sodelovanje pri obravnavanju problemov krajevnega kmetijstva, je bil na sestanku soglasno izvoljen za pred-
llllUlMIIIIIUIIIIlMIHIIIMIIMMIIMIUUIIIIIHIMMIMilllllIMMmMIMmillllllllllMIMIIMIIIHMimilMinMMMHIIim
Na avtocesti Benetke - Vittorio Veneto, nedaleč od Tre viša, je prometna policija včeraj dopoldne aretirala skupino šestih desničarskih skrajnežev, ki so imeli v načrtu rop ali ugrabitev, če ne kaj hujšega. To se da sklepati po pravem arzenalu, ki so ga prevažali v svojih avtomobilih, pa tudi po kaznivih dejanjih, ki jih ima skupina za sabo.
Alarm je dal neki avtomobilist, ki je v avtocestnem servisu blizu Conegliana Veneta postal pozoren zaradi sumljivega obnašanja skupine sedmih fantov. Ko je slišal telefonski pogovor, med katerim je eden od sedmerice izjavil: «Imamo 'čist' avto, lahko odpotujemo,* je šel do prometne policije, ki je v bližini ugotavljala vzroke prometne nezgode. Agenti so šest mladeničev, ki so se vozili z avtoma citroen ds in renault 5 ustavili, sedmemu pa je uspelo zbežati, potem ko je na avtocesti zapusti' avto alfa ro-meo 1750.
V NEDELJO V MARIJINEM DOMU
Uspel nastop Mladinskega zbora GM pri Sv. Ivanu
Res dovršeno petje pod vodstvom Stojana Kureta
kladnico. In brezhibno dirigiranje še zelo mladega pevovodje Stojana Kureta. Vse skupaj je ustvarilo res pravi užitek!
Temu mlademu pomladanskemu cvetu, ki je tako krasno pognal na polju naše pevske umetnosti, želim, da bi dolgo uspeval združen v tej lepi plemeniti enoti. Požrtvovalnemu vzgojitelju pa mnogo res za služenega zadoščenja.
V imenu prirediteljev je nastopajoče in poslušalce pozdravil in se vsem zahvalil Aleksander Žerjal, ki je tudi izrazil željo, da bi se kmalu spet srečali na podobni prijetni prireditvi.
LADO PREMRU
Lepih in zanimivih kulturnih prireditev ob nedeljah pri nas ne manjka, tako da je včasih izbira kar težka. Preteklo nedeljo sem se odločil za koncert Mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki je na povabilo svetoivanskega zbora »Marij Kogoj* nastopil v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu.
V polno zasedeni dvorani so mladi pevci tako lepo in dovršeno peli, da kdor jih ni še slišal, bi težko verjel, da obstaja v naši narodnostni skupnosti na Tržaškem pevski zbor mladih še otroških grl, tako visokih sposobnosti in na katerega smo zamejski Slovenci lahko ponosni.
Pod vodstvom odličnega dirigenta Stojana Kureta, so mladi umetniki odpeli vrsto skladb: od zahtevnih polifonskih, pa do lepih domačih narodnih pesmi, kar je navdušilo številne poslušalce, ki niso štedili s ploskanjem in sploš nim priznanjem.
Mene, starega pevca v »pokoju*, je prevzelo predvsem petje, a tudi pogled na to lepo skupino mladih pevcev, med katerimi je nekaj še pravih otrok, ki pa že doprinašajo svoj delež v domačo kulturno za-
POPRAVEK
V nedeljski številki smo poročali o razstavi, !.i ponazarja delovanje nabrežinskega in drugih Centrov za umsko zdravljenje v naši pokrajini Razstavo so odprli v soboto v sesljanski letoviščarški ustanovi. Omenili smo priložnostni poseg de-vinsko-nabrežinskega občinskega od bornika za zdravstvo in primarija nabrežinskega centra dr. ^avla Fonde, toda njegovo ime je izostalo. Zaradi tega se dr. Fondi oproščamo.
Na kvesturi v Trevisu so ugotovili, da gre za 20-letnega Marca Di Vit-toria iz Rima. 24-letnega Gilberta Falcionija iz Trsta, 24-letnega Luigi-ja Aronica ' Rima. 20-letnega Clau-dia Contija iz Rima, 18-letnega Claudia Ragna iz Rima in 43-letne-ga Ottorina Tasinata iz Trevisa. Razen za Tasinata, ki ga v Trevisu imajo za voditelja kriminalne dejavnosti na tistem območju, je njihova pripadnost skrajno desničarskim krogom splošno znana. Tržačan Falcioni je Digosu poznan kot pripadnik fašistične organizacije Fronte della gioventu. V treh avtomobilih je policija zaplenila šest pištol, od katerih je ena imela dušilec, dve ročni bombi tipa SRCM, umetne brade in brke. lasulje, sekleničke acetona, nekaj metrov žice in pa več časopisnih odrezkov. Med temi izstopajo vesti o pokolu v Bologni in o napadu na neko trgovino z orožjem v Rimu, kjer sta leta i978 izgubila življenje neki neofašist in orožar sam. Skrajneži so imeli pri sebi tudi več kljukastih križev in drugih neonacističnih simbolov.
Prva zasliševanja je vodil načelnik Digosa iz Trevisa Pecce, nadaljeval pa jih je nato namestnik državnega tožilca Labozzetta. Čeprav ni uradnih informacij, se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da bodo sodniki obtožili skupino sodelovanja v oboroženi tolpi.
Kaj je imela v načrtu skupina? Sodeč po materialu, ki g*' je policija zaplenila, sta najbolj verjetni domnevi rop ali ugrabitev. Enake bombe so na primer uporabili tudi do sedaj še neznani banditi, ki so pred dvema letoma oropali neko tržaško banko. Vendar tudi hipoteza o ropu ne pojasnjuje povsem vseh okoliščin: komu in čemu naj bi služil denar? Gre za podvig, ki ga je skupina načrtovala na lastno pest in za svoj račun, ali gre za akcijo finansiranja prevratniške dejavnosti neofašistov?
Da domneva ni povsem iz trte izvita, dokazuje sodna preteklost Lui-gija Aronice. ki so ga preteklega februarja izpustili začasno na prostost (potekel je namreč rok preventivnega pripora), potem ko so ga leta 1977 aretiral'- in obtožili sodelovanja pri umoru agenta policije Arnesana in komunističnega aktivista Walterja Rossija.
če je ob vsem tem verodostojna tudi vest, da je v aretirani skupini imel Tržačan Falcioni vodilno vlogo, zadobiva ozadje včerajšnjih aretacij za naše mesto še •»osebno zaskrbljujoč pomen. Kot kaže, se torej tržaški neofašisti spet vključujejo v italijansko desničarsko mre-
žo, V kateri imajo spet — kot za časa Fredove prevratniške organizacije — zelo pomembno vlogo
V nedeljo, med 21. in 22. uro je bil vaški spomenik padlim v NOB v Gabrovcu ponovno tarča fašističnih mazačev in zlikovcev, ki šo ga oskrunili. Na kamnjjj, zastoje sestavni del spomenika so s cnjo barvo zapisali vulgarno [razo J>ro-ti odporniškemu gibanju,,s čimer so pokazali vso svojo nazadnjaško matrico in kulturno revščino ter narisali tudi znak zloglasne fašistične mladinske organizacije, To pa ni vse, saj so z vznožja spomenika odnesli tudi veliko marmornato vazo, kar so že storili pred slabim mesecem dni. S podobnimi napisi so pomazali tudi nekatere zidove v Repniču. Med domačini in vso demokratično javnostjo vlada veliko ogorčenje nad to ponovno provokacijo s strpni vedno istih črnih storilcev, ki pa so vselej ostali nekaznovani in se tako rekoč po mili volji znašajo nad partizanskimi obeležji od Bazovice do Gabrovca in Križa in še naprej. Demokrati in antifašisti se sprašujejo, kdaj bo vendarle konec teh drznih sovražnih dejanj, kdaj bodo organi javne varnosti vendarle stopili na prste tem ostankom in novim zametkom črnega terorja, ki hočejo na vsak način kaliti mimo sožitje na tem obmejnem narodnostno mešanem ozemlju.
Zgoniški občinski odbor je na včerajšnji seji v imenu vsega prebivalstva ogorčeno obsodil to novo oskrunitev spomenika in prijavil orožnikom neznane storilce in tatove. Želimo si, da bodo tokrat identificirali in razkrinkali skrunitelje v vrstah tržaških mračnjaških sil.
B. S.
Na sliki: oskrunjeni spomenik v Gabrovcu.
Tržaško sodišče potrdilo nadzorovano upravljanje mrjske ladjedelnice
Na tržaškem sodišču je bila včeraj skupščina upnikov miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Upniki so se izrekli za nadaljevanje tako imenovane nadzorovane uprave obrata, kar je sodišče odobrilo, ter obenem umaknili zahtevo po proglasitvi stečaja ladjedelnice. Za upravnega komisarja je sodišče, kot znano, že pred časom imenovalo beneškega komercialista dr. Tomasina. Dežel na uprava se medtem poteguje za pristop državne finančne družbe Fincantieri k pravljanju CAA s prevzemom manjšinskega deleža na delniškem paketu.
Mlada mati prisiljena šotoriti na Trgu Unita
Že dva meseca zaman išče stanovanje, potem ko jo je nasilni mož spodil od hiše - Solidarnostna akcija ZŽI-UDI
Kljub oblačnemu in mrkemu nedeljskemu popoldnevu, se je na robu openskega kotalkališča zbrala množica ljudi z Opčin in okoliških vasi in zaploskala kotalkarjem ŠD Polet, ki so še enkrat — letos že četrtič — pokazali, kaj zmorejo na gladki ploščadi. Res je, da oktober ni najbolj pripraven za prireditve na odprtem, res je, da pridejo gibi in figure veliko bolj do izraza v večernih urah, ko se kotalkarska umetnost spoji še z igro žarometov, vendar pa nas je nedeljska predstava openskih kotalkarjev vseeno prevzela, kajti odvila se je tekoče in je bila nesporen prikaz pridnosti, prizadevnosti, organizacijske zrelosti prirediteljev in izvajalske dovršenosti najboljših kotalkarjev. Posebno pohvalo pa zaslužita popularna in prekaljena Pavel Sedmak in Zdenka Hrovatin. Revija pa je tudi pokazala, da raste iz Poletovih vrst obetaven podmladek, ki že danes posega po najvišjih državnih naslovih kot Samo Kokorovec na nedavnem italijanskem prvenstvu naraščajnikov, ali po izredno dobrih uvrstitvah v deželnem in državnem merilu kot n.pr. Damjan Kosmač in ljubek par, ki ga sestavljata Ni-koleta Sosič in Mauro Renar.
»Ta šport*, je v uvodnem pozdravu dejal Marino Košuta, ki je tudi napovedoval, »zahteva izredne napore, vzdržljivost in res veliko vaj. Pri mlajših kotalkarjih prihaja do izraza predvsem ljubkost gibov — lahko bi rekli balet na koleščkih — pri starejših pa težke izvajalne prvine, ki so plod trdega dela.*
Sam program je bil na nedeljski reviji naravnan tako. da so lahko pokazali svoje VešSRne posamezni ki, v skupinskih točkah pa so se lahko pred starši in znanci poka zali tudi najmlajši pripadniki kotal-karske družine Poleta. V devetih točkah, kolikor so jih kotalkarji naštudirali pod pozornim in predanim vodstvom Petra Brleča in njegovih domačih pomočnikov, je po ploščadi zdrselo več ko petdeset deklet in fantov. Vse točke, brez izjeme, so bile enako privlačne in so vzbujale občudovanje: in prav nič ni motilo, če je kateri od mladih solistov po zavtrljaju v zraku »pristal na ritki*; saj se je že naslednji trenutek pogumno pobral in zaplaval dalje
Sivino nedeljskega popoldneva pa je pregnala tudi pisana paleta izvirnih oblek in kostimov, ki so prikazali svojevrstno bogastvo, v katerem ne tiči samo okras izrezov in razkošje barv, temveč tudi požrtvovalno delo mamic in očetov. Njihova prisotnost je temeljne važnosti za obstoj in rast kotalkarske družine pri Poletu.
Od uvodne koračnice do zaključnega ciganskega plesa je čas potekel, ko da bi minil en sam hip. Toda ta hip je trajal skoro dve uri in za dve uri pestrega programa je bilo potrebno eno celo sezono truda, ki pa se je obrestoval z uspehom in zadoščenjem, z zavestjo, da prehojena pot ni bila za man. In torej z upom. da tudi pot, ki vodi v novo sezono, v novo leto truda in odrekanja, bo nekega dne obrodila sad in nagradila najboljše z lovoriko, (ris)
Devetnajstletno (tekle se s svojim štirinajstmesečnim sinom kar na lepem znajde na cesti, potem ko jo je mož krvavo pretepel in jo spodil iz hiše. V stiski se mati s sinom zateče v pokrajinski zavod za pomoč materam in otrokom, v’ka-tereon pa imajo vstop samo nezakonske matere. Dekle je trdno prepričano, da si bo ustvarilo novo življenje daleč od nasilnega moža. saj je zaposlena in ji ekonomski problemi ne povzročajo preglavic. Toda težave se začnejo, ko jo odslovijo iz zgoraj omenjenega zavoda in ne najde stanovanja.
Ker nima ne staršev ne bližnjih sorodnikov, jo pod streho začasno sprejme delovna kolegica in skupaj nadaljujeta iskanje majhnega stanovanja: brezuspešno. Obrneta se do lastnikov privatnih hiš, a za man: vložita prošnjo na zavod za ljudske hiše (1ACP), a bi morah čakati nekaj let. Kam naj gre med tem mati s svojim otrokom? Za primer se začne zanimali tržaška sekcija Zžl -UDI. ki sklene opozoriti javnost na nevzdržen položaj r protestno manifestacijo na Trgu Unitd in s srečaniem s pristojnimi oblastmi. Namesto, da bi se za pri met stvarno zavzela in ukrepala, je občinska odbornica za socialno skrb-
stvo Fraustnova ženski obljubila prostor v pokrajinskem zavodu za pomoč materam in otrokom in ji svetovala naj potrpi in čaka. Zžl je spričo take brezbrižnosti sklenila nadaljevati s protestom m, skupaj s prizadeto osebo, še naprej šotoriti na Trgu Unitd. Medtem so svojo solidarnost nesrečni ženski izrazili pripadnice KPI, PSI, DP ter sindikati.
Zgoraj navedeni problem je prišel v javnost, koliko pa je podobnih in še hujših primerov samo v našem mestu!
Pomislimo na vse družine, na mlade in starejše občane, ki so brez stanovanja ali so tik pred slano vanjskim izgonom in nimajo nobene realne možnosti, da bi dobili stanovanje, čeprav jih je v Trstu veliko prostih. Kdaj bo temu sra motnemu stanju konec?
In pomislimo na žensko, ki se znajde v podobnem položaju kot omenjeno dekle ali na žensko, ki se
Ondina in Ester se toplo zahvaljujeta družini Slavec iz Doline za pomoč v težkih trenutkih
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da je minimalna doba za upokojitev 19 let, 6 mesecev in 1 dan.
Ta doba se skrajša 14 let, 6 mesecev in 1 dan za poročene Ženske, vdove z nedoraslimi otro’ i, ločenke z nedoraslimi otroki. Za u-pokojitev se štejejo pri ženskah tudi leta univerze, pri moških pa leta vojaščine.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vdovce, dr v smislu zakona z dne 9. 12. 1977 št. 903 in v smislu odloka ustavnega sodišča št. 6/1980 imajo pravico do državne dodatne pokojnine v primeru, da je žena umrla s službenimi leti. ki so zadostna za dobivanje pokojnine; če pa je žena umrla, ne da bi dosegla zadostnih službenih let za pokojnino, imajo pravico do ustanovitve zavarovalne pokojnine pri INPS. Interesenti morajo napraviti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na šolsko skrbništvo. Za vse podrobnejše informacije naj se obrnejo na Skrbništvo (oddelek za pokojnine - g. Stubelj) vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 1.30.
Sindikat Slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje in profesorje, ki so poučevali v pošolskem pouku (doposcuola), naj naslovijo prošnjo na šolsko skrbništvo, v kateri naj zaprosijo, da se jim ta leta priznajo kot službena doba, kar istočasno velja za denarni povišek, po odloku -it. 159/80 TAR r - Lazio (III. sekcija).
Prošnji,'‘'Hapisani na nekolkova-nem papirju je treba priložiti: a) kopijo študijskega naslova, ki ga je učitelj ali profesor imel, ko je poučeval v tem obdobju, b) Službeni list z vsemi leti poučevanja v pošolskem pouku. Oba priložena dokumenta morata biti ni kolkova-nem papirju.
Podrobnejše informacije in fac -simile prošnje dobijo interesenti na sedežu SSŠ. Ul. Filzi 8, vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 13. ure in vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
Glasbena matica obvešča, da se vpisovanje abonmajev za koncertno sezono J/81 prične jutri, 6. oktobra, od 9. do 12. ure Ul. R. Manna 29, (418605).
PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča vse, ki so se prijavili k
ZBOROVODSKI ŠOLI
naj se zberejo danes, 7. oktobra, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice v Trstu
Šolske vesti
DTTZ »Žiga Zois* potrebuje za dijake III. razreda več izvodov knjige »G. Prina: Splošno knjigovodstvo*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonirajo v tajništvo zavoda - tel. 54356.
Izleti
PD - MK Slovan priredi 19. okt. izlet v Benetke (z vlakom). Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. ' Cena izleta je 6.000 lir.
Združenje UNION priredi ponovno enodnevni izlet v nedeljo, 12. oktobra, v Kumrovec z ogledom Titove rojstne hiše in muzeja, tokrat s kosilom v Krškem. Vse one osebe, Id so zaostale za prvi izlet (5. oktobra) prosimo, da potrdijo danes, 7. t.m., za drugi izlet. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459) ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure.
KZS33SSHHHI
Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina daruje Emil Gombač 5.000 lir za ŠD A-dria in 5.000 lir za PD Lonjer -Katinara.
Namesto cvetja na grob Marije Glavina vd. Peta ros daruje sestrična Slava z družino 10.000 lir za VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec.
Ob srečanju 50-letniki iz dolinske občine darujejo 60.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marčelo Malalan in Antonijo Glavina daruje Ana Rebula 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin a Marijo Glavina vd. Petaros darujeta Emil in Klavdij Ota z družinama 20.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Ivanke, Marčele in Antonije darujeta družini Gombač in Kuret 10.000 lir za ŠD Bor.
Ob smrti dragega očeta izreka i-skreno sožalje Franku in Silvani Starec TFS «Stu ledi*.
Uredništvo Primorskega dnevniku in uslužbenci ZTT izrekajo kolegu Francu Starcu globoko sožalje ob smrti očeti Silvana.
Ob smrti Silvana Starca izrekajo globoko sožalje Francu, Silvani in družini Ana, Magda in Vojmir.
Pojasnilo in opravičilo
Po neljubi pomoti pri prepisovanju rokopiss je prišlo v sporočilu o prenosu posmrtnih ostankov
PETRA ŠTOKE
v družinsko grobnico na Kontovelu do zamenjave priimka Štoka s priimkom Starc.
Družini in vsem, ki bi lahko bili ob tem prizadeti, se opravičujemo.
Uredništvo
hoče uveljaviti tudi izven družinskega okolja: včerajšnji primer nam nazorno priča, da sedanja druž ba ne nudi zadostne pomoči ne materi, ne otroku.
Deželni odbornik Coloni obiskal izliv Timave
Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni si je včeraj o-gledal področje vodovoda Randaccio in se tam sešel z devinsko-nabrežin-skim županom škerkom .občinskim odbornikom za kulturo Voccijem, predsednikom sesljanske letoviščar-ske ustanove Parentinom, ravnateljem podjetja ACEGA ter zastopnikoma nadzorništva za arheološke dobrine Almerigogno in Quaio. Snidenje je bilo v zvezi z načrti za naturalistično, arheološko, krajinsko in turistično ovrednotenje predela ob izlivu Timave, kjer je med drugim predvidena tudi ureditev oaze vodno-močvirnih ptic. Navzočnost zastopnikov omenjenega nadzomiš tva utemeljuje okoliščina, da so pred leti ob priliki del za ojačen je | soškega vodovoda ondod odkrili ostanke starorimske poštne postaje ki jih je treba seveda obvarovati.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
SILVANO STAREC
(od Fleka)
Pogreb bo danes, 7. oktobra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Marija, sin Franko z zaročenko Tanjo, hči Silvana z možem Dušanom, brata, sestri in drugo sorodstvo
Barkovlje, Trst, Avče, Melbourne, 7. oktobra 1980
7. 10. 1979
7. 10. 1980
Naš ljubljeni
VVALTER
Trpka usoda, ki te nam je iztrgala pri samih 26 letih, nas je pahnila v neutolažljivo žalost od dne, ko si nas pustil v težki, neskončni bolesti.
Spomin nate bo trajno živ do konca naših dni.
MAMA in OČE
Žavlje, 7. oktobra 1980

Kino
Ariston 16.30 «Uomini e no«. Režija Valentino Orsini. F. Bucci in M. Guerritore. Barvni film.
Nazionale 15.30—22.00 «Clito’: peta-lo del sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «1 guerrieri del terrore». S. Whiteman in A. Interlenghi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eitz 16t00 «Chissa perche... capita-no tutte a me». Bud Spencer.
ExceIsior 16.00 «American gigolo». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattaeielo 16.00 «Non ti conosco piu amore». M. Vitti in J. Do-relli. Barvni film za vsakogar.
renice 16.00 «L'impero colpisce an-cora» Barvn' film za vsakogar.
Mignon 16.30—22.00 «Contamination».
Filodrammatico 15.30—22.00 «La mo-gliettina ultra porno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi popravil.
Aurora 16.00 «Kramer contro Kra-mer«. Barvni film.
Cristallo 15.45 «Qua la mano«. A. Celentano, E. Montesano.
Vittorio Veneto 16.30 «Ispettore Cal-laghan il caso Skorpio e tuo». Clint Eastwood. Barvni film. Pre-povedan mladini pod 14. letom.
Vapitol 16.30 «La Cicala». *. Fran-ciosa in V. Lisi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 7. oktobra MARIJA
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.34 — Dolžina dneva 11.23 — Lu-Pa vzide ob 4.15 in zatone ob 17.13.
Jutri, SREDA, 8. oktobra SIMEON
Vreme včeraj: Najvišja temperatu-ra. 18,3 stopinje, najnižja 16,4 ob 18. uri 18 stopinj, zračni tlak 1014,3 mb. ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 6 km na uro zahcdnik, nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
„ ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mario Bosi, Carla Giraldi, Alessandra Račk, Luisa Vigini, Paolo Lo Casto, Pierpaolo Rizzi.
UMRLI SO: 84-letna Petronilla Vuscovich vd. Capozzolo, 50-letni Giorgio Lebani, 58-letna Luigia Go-uas por. Sandrin, 77-letna Marija Pavla Taucer vd. Taucer, 27-letni Roman Ljubič in 56-letna Albina Civocin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
. Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7, Er-ra S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
Wd 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: g1-, 226-165; Opčine: ,M, 2L1-U01; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel- 213-137; Milje: tel. 271-124.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 27. d( 8. ure tel. 73267. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel. 68441.
Gledališča
VERDI
Pričela se je abonmajska kampanja za sezono 1980/81.
TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni» do 15. oktobra
GLEDALIŠČE V TRSTU
Otvoritvena predstava sezone 1980 -1981
LUIGI PIRANDELLO
«ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST«
komedija v treh dejajnih Režija MARIO URŠIČ
PREMIERA
v petek, 10. oktobra ob 20.30 ABONMA RED A - premierski
PONOVITVE
v soboto, 11. oktobra' ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri v nedeljo, 12. oktobra ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
Nadaljuje se vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul Petronio 4, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice.
f Čestitke
14 let je danes dopolnila MARINA BENČIČ. Vse najboljše in vso srečo ji voščita Magda in Nadja Švara.
Danes praznuje 34. rojstni dan SAVO POLH iz Boljunca. Vse najboljše mu želijo žena Sonja, hči Katja in sin Robert.
Danes slavita 20. obletnico poroke MERI in PINO SALVI. Še mnogo zdravih, veselih in srečnih let jima želi sin Denis.
Danes praznuje 7. rojstni dan mali KRISTJAN REBULA. Vse najboljše mu želijo mamica, tatko, no-nici in vsi drugi.
Kulturno društvo Ivan Grbec iz škednja čestita svojčmiX*dol-
goletnemu članu vj nekdanjemu predsedniku
ANGELU ŽERJALU ob 80. rojstnem dnevu
ŠOLA ZA SPECIALIZACIJO GRADBENIŠKIH DELAVCEV
TRST
UL. ROSSINI 4 TEL. 68-325
POKLJC,
KJER VSAK PRISPEVA S SVOJIMI IDEJAMI IN SVOJO USTVARJALNOSTJO
TEČAJI SE ZAČNEJO S 15. OKTOBROM VPISNINA IN OBISKOVANJE BREZPLAČNA
ZAGOTOVLJENA ZAPOSLITEV PRI TRŽAŠKIH PODJETJIH, KI SKUPNO S SINDIKATI UPRAVLJAJO ŠOLO
TEČAJI ZA ZIDARJE ZA SPECIALIZIRANE DELAVCE
ZA POLAGANJE PLOŠČIC ZA TESARJE IN KOVAČE
GROZDJE ZA VINO jg
SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 (zadnja postaja št’. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT
MLADINSKI KROŽEK
TRST ORGANIZIRA
PLESNI TEČAJ
1.	za začetnike
2.	nadaljevanje lanskega tečaja
Vpisovanje in informacije na ZSKD - Ulj sv. Frančiška 20/n
SPD IGO GRUDEN
NABREŽINA
obvešča, da bo SPD Tabor z Opčin gostovalo danes, 7. oktobra, ob 20. uri v 'dvorani Igo Gruden z
M E L O N A R J A D A
(melonarska šagra s petjem)
ki jo je napisal in režiral Drago Gorup.
Vljudno vabljeni!
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
APECAR P2, s katerim sem prevozil le 520 kilometrov, prodam, ker ga zaradi starosti ne morem voziti, za 400.000 lir ceneje kot je njegova originalna cena.
UGODNO prodam novo peč warm moming 616 na drva in premog. Telefon 722657.
MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390.
UGODNO prodam skoraj nov dvobr-zinski moped 49 C. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič).
PRODAM stanovanje v Gorici na Travniku. Cena 25.000.000 lir. Ponudbe pod šifro: «Stanovanje v Gorici«.
15-	LETNO dekle z znanjem slovenščine nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Teli ifonirati od 13. do 14. ure na štev. 220495.
PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3,60 m Telefonirati na št. 225-654.
PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirati od 13. do 14. ure na telefon št. 228-723.
UGODNO prodam gorilnik znamke riello - isothermo domus G4, rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034 od 19. c j 21. ure.
PRODAM avtomobil A 112 — letnik 1970 v dobrem stanju. Cena 700.000 lir. telefon 911-557.
NUDIM pomoč pri likanju na domu. Telefon 571-274.
PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. on 225-551.
PEČ na drvajn premog y, dobrem stanju kupim. Telefonirati v opol; danskih 'urah na tel. štev. 226-265.
16-	LETNO DEKLE išče kakršnokoli delo v jutranjih urah, razen ob nedeljah. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. štev. 228-318.
POŠTENEGA(O) in sposobnega(o) delavca(ko) sprejmemo takoj v službo za skladiščnika. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod oznako «Center mesta«.
BUTKOVIČ - sončni kolektorji. Odprta je trgovina z vsemi napra vami za izkoriščanje sončne energije, ki postaja vse važnejši faktor človekovega obstoja. Sovodnje ob Soči, Ul. Ex Impero 64. tel. (0481) 882-123.
JEEP vvilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432-36.
ODDAM približno 1.600 kv.m. obzidan tergh, primeren za vveek-end
—	obkrožen z borovim gozdičem
—	dostopen z avtom, samo 7 minut iz mesta. Ponudbe pod šifro «Zeleni kot«.
ŽENSKA ali starejši par dobi sobo ali dve (opremljeno) v predme-
■ stju. Ponudbe pod šifro »Takojšnja vselitev«.
PRODAM po. ugodni ceni sode za vino (rabljene) različnih velikosti. Tel. 225-973 od 20. do 22. ure.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA^ KREDITNA BANKA
TRST - ULICA F. FlLZMO -
6.10. 1980
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt-šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski l.orint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
859,— 2050.— 1730.-518.— 202,75
28.75 473.-
66.75 730,-434,-153,50 204,-172,—
16,-
27,-
27,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
TRŽAŠKI VELESEJEM
transadria 80
od 8. do 11. oktobra
mednarodna razstava o pomorskem, kontejnerskem in ro - ro prometu organizirana v sodelovanju z ZAGREBŠKIM VELESEJMOM.
Specializirana razstava o vlogi ltall|ansklh In jugoslovanskih pristanišč na severnem Jadranu pri kon-*e|nerskem prometu s srednjo Evropo.
Urnik: od 9. do 13. ure ter od 15. do 18. ure	Vstopnina 2.000 lir (1.000 lir S popustom)
S SOBOTNE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Socialist prof. Silvio Cumpeta predsednik pokrajinske uprave
. Prvič po vojni so demokristjani pustili krmilo pokrajinske uprave ■ Zaradi prostih strelcev je bil za podpredsednika izvoljen Alberto Tomat (KD)
SPET MEDNARODNA PRIREDITEV
V nedeljo kolesarji ponovno po cestah Gorice in Nove Gorice
Gre za tradicionalni kolesarski izlet, ki se ponavlja že nekaj let - Vpis na sedežu ZSŠDI v Gorici
Nova petstrankareka koalicija med KD. PSI, PSDI. SSk in PRI. ki bo upravljala goriško pokrajino, razpolaga s petnajstimi od štiriindvajsetih svetovalcev. Teoretično je torej dovolj močna večina, ki pa je že pri prvem glasovanju za izvolitev predsednika in odbornikov, na seji v soboto ponoči, pokazala tudi svojo brhkost. Predsednik, socialist prof. Silvio Cumpeta, je dobil namreč le trinajst glasov, belih glasovnic pa je bilo 11. Če upoštevamo da ni Cumpeta volil za samega sebe, potem imamo enega prostega strelca, ki se najbrž skriva v vrstah Krščanske demokracije. Manjša odstopanja je bilo opaziti, podobno kot pri glasovanju v občinskem svetu, tudi ob izvolitvi odbornikov. Zaradi tega ni bil za podpredsednika izvoljen demokristjan Roberto Lodi, marveč njegov strankarski kolega Alberto Tomat, ki je dobil 14 glasov, medtem ko se jo moral Lodi zadovoljiti s trinajstimi.
Krščanska demokracija ima v novem odboru tri zastopnike. Poleg že omenjenih Tomata m Lodija je tu še Maurizio Fabbro, ki je dobil 14 glasov. Enako število glasov je dobil republikanski zastopnik odv. Dte Grassi. Namestnika sta socialdemokrat Bressan (15 glasov) in Ferletičeva od SSk (14 glasov).
V	naši nedeljski številki smo le na kratko na prvi strani poročali o izidu pokrajinske seje. Ta se je pričela komaj ob 21.30, šele potem, ko je bil znan izid glasovanja v goriškem občinskem svetu, zaključila pa se je po eni uri zjutraj. Velja tudi zabeležiti, da se je razprava, ki se je pričela s posegom demokristjanskih svetovalcev Aga-tija, Pagure in Longa, omejevala v glavnem na pojasnjevanje političnih razlogov, ki so narekovali iskanje možnosti za sestavo široke koalicije. Malo pa je bilo slišati glede programa, ki ga bo nova u-prava skušala uresničiti.
Socialist Cumpeta je opozoril na kompleksnost vprašanj, s katerimi se bodo morali spoprijeti, glede programa pa je povedal, da ga bodo predstavili na prihodnji seji. Najbrž ne bo bistvenih novosti in sprememb v odnosu na prejšnjo u-pravo. saj je bilo načelo o kontinuiteti in prenovitvi nekajkrat posebej poudarjeno.
Medterii^ kr)","je socialdemokrat Bressan poudaril nujnost takojšnjega pristbpa R" razreševanju vpra-sahj/^e FertdtfčtVa (SSk) pojasnila, zakaj le ta stranka tokrat vstopil v večino. Opozorila je še na nekatera nujna vprašanja s področja gospodarstva in psihiatričnega varstva.
V	razpravo so iz vrst opozicije posegli, poleg misovca Cosme, komunisti Bratina, Poletto in Paiza. Bratina je kritiziral predvsem dolgotrajna pogajanja, kjer naj ne bi razpravljali toliko o programu, kakor o porazdelitvi oblasti ter zavrnil obtožbe, da bi bila KPI kriva za razpad prejšnje koalicije. Poletto je opozoril na veliko zamudo pri izvajanju gospodarskega dela osimskih dogovorov, pri čemer ima pokrajina važno vlogo, Paiza pa je dejal, da bo opozicija komunistov
brez vsakih predsodkov in da bodo sproti presojali delo odbora po tem, kako bo reševal razna vprašanja.
Poteku sobotne seje je z zanimanjem sledilo lepo število občinstva, med temi tud: skupina uslužbencev psihiatrične bolnišnice, ki je na dovolj viden način, z izobešen jem velikih lepakov, opozorila da je bilo doslej glede reševanja tega vprašanja preveč besed in premalo (ali nič) dejanj.
Zahteva po stanovanjih za sodno izgnane družine
Na sobotni seji občinskega sveta v Gorici je bilo med zelo številno publiko tudi veliko ljudi, ki jim grozi sodni izgon iz stanovanja. Pravzaprav bi se morali ti ljudje že izseliti, pa jim je bilo bivanje v sedanjih bivališčih podaljša no z raznimi sklepi pristojnega sodnika. Ves čas dolge razprave so prizadeti občani držali velike transparente, na katerih so z napisi
opozarjali občinsko in druge javne uprave ter ustanove, da morajo poskrbeti za stanovanje izgnancem. In na transparentih so bili tudi označeni kraji, kjer je taka stanovanja moč dobiti.
Prizadeti so tudi na tak način protestirali proti večmesečni odsotnosti občinske uprave, kajti prejšnji upravitelji si niso hoteli naložiti bremena, da bi poiskali stanovanja, na sedanjih pa sedaj leži naloga. da jih poiščejo.
Med demonstranti pa smo opazili tudi starega znanca, vsem znanega Di Biaggia, ki je bil svoj-čas kot zapornik in obsojenec glavna obremenilna priča na znanem petoveljskem procesu. Na njegovo pričevanje se je naslanjal precejšen del Mingarellijeve obtožnice na račun šestili mladih Goričanov, ki so jih obtoževali zločina nad karabinjerji in ki so bili potem oproščeni. Ko je Di Biaggio takrat prihajal na seje sodišča v Trstu, ga ni smel »ovekovečiti« noben fotograf. Sedaj pa smo ga videli v prvi vrsti.
Pohodov in skupnih kolesarskih i-zletov čez mejo je že kar veliko in zaradi tega je to prišlo že v sko-ro vsakdanjo navado. V nedeljo bomo lahko videli po goriških in novogoriških cestah kolesarje, ki se bodo udeležili tretjega mednarodnega prijateljskega kolesarskega izleta. Skrb za organizacijo je prevzela Občinska zveza telesnokul-turnih organizacij v Novi Gorici, na italijanski strani sodelujeta z njo Turismo giovanile e sociale, s sedežem v Ulici Don Bosco 48; in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, s sedežem v Ulici Malta 2.
Kolesarji se bodo zbrali, kot že v prejšnjih letih, pred stavbo občinske skupščine v Novi Gorici, kjer bo ob 9. uri odhod. Kolesarji bodo prišli po Erjavčevi cesti na mejni prehod in zatem šli čez državno mejo med Jugoslavijo in I-talijo, nato po mestnih goriških ulicah in po zunanjih cestah tja do prehoda Miren, zatem se bodo o-brnili proti Vrtojbi. Šempetru in čez Kostanjevico spet prišli v Novo Gorico na športno igrišče, kjer bo cilj in kjer bodo nagrajevanja ter pozdravi zastopnikov obeh pri-
.......................................
/NA PODROČJU GORIŠKE OBČINE
Bolj komplicirano obračunavanje električne energije za domaiinstva
Z uvedbo štirih stopenj že tako zvišanih cen hočejo navajati ljudi k varčevanju
Nekoliko zadovoljni smo bili pred nekaj dnevi, ko smo ugotovili, da bomo lahko za petdeset lir ceneje kupovali bencin, vsaj za nekaj časa, dokler ne bo ustoličena nova vlada, ki bo stvari spet dala' na svoje mesto, pa imamo pred nosom že drugo podražitev.
Iz ravnateljstva goriškega mestnega podjetja so nam včeraj sporočili, da bodo v teh dneh pričeli njihovi uslužbenci prinašati na dom fakture za elektriko, vodo in metan za peto letošnje dvomesečje ih na teh fakturah bodo nekatere novosti v zvezi z obračunavanjem porabe električne energije. %In te novosti seveda prinašajo s set#j''*udi Podraži^,'	kjr f-egs^b-
cutna.
Doslej smo električno energijo za domačo gospodinjsko porabo plačevali po dveh tarifah. Če smo porabili do 150 kilovatnih ur vsaka dva mesema je bila cena 37.55 lir za kWh, če smo pa porabili več kot omenjenih 150 kilovatnih ur, smo morali plačati kar 69,60 lire. Vsemu temu smo morali dodati še do letošnjega julija šestodstotni davek na dodatno vrednost IVA. cd julija dalje pa osemodstotni davek.
Poleti pa so stopile v vel>avo nove tarife in kdor je fakturo dobil na dom v zadnjem času, vedno upoštevajoč porabe v letošnjem 4. dvomesečju, je moral že plačati za porabo do 150 kilovatnih ur
iiiiiitiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiituinuiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiMitiH
IZOBLIKOVAN PREDLOG
V LOČNIKU ZAHTEVAJO TRI ŽELEZNIŠKE PODVOZE
Kraj, ki ima sedaj pet križišč, je razdeljen v dvoje Stroške si bosta razdelili uprava železnic in občina
45,95 lir, za višje porabe pa 78 lir za kilovatno uro.
i Sedaj pa bomo imeli nove tarife in nov način obračunavanja, ki kaže na večje stopnjevanje. Sklep je vsedržavnega značaja in hoče prisiliti ljudi, da bi rabili čim manj električne energije. Medtem ko o-bračunava državno podjetje ENEL porabo vsake tri mesece, velja v Gorici še vedno dvomesečno obračunavanje.
Nove cene bodo naslednje: za porabo v vsakem . stanovanju do 150 kilovatov vsaka dva meseca bo treba plačati 45,95 lir za vsako kilovatno uro; za nacjalinjg po ..dvojca dvj0ipesečno.LPoi^b kWh bo cena'	za# ypa
lo vatno uro; 4a porobe*>ttie#
450 kWh vsaka dva meseca bo cena 78' lir in' za porabe višje od 450 kWh vsaka dva meseca bo cena 84,lo lir za kWh' Dodati je treba še 6-odstotni davek IVA.
Tarife so torej precej višje od prejšnjih, huje bodo udarile na tiste družine, kjer porabijo dosti e-lektrične energije. Gre torej za vabilo, da bi porabili čim manj elektrike.
Ker pa bi bilo dokončno obračunavanje vsaka dva meseca predrago, bodo uslužbenci podjetja pregledovali števce vsake štiri mesece, kar v glavnem delajo že sedaj. Zaradi tega bo prva faktura upošteva la le predvideno porabo, na drugi pa bo dokončni obračun. V glavnem delajo že sedaj tako. Lažje pa je bilo obračunavanje doslej, ker sta veljali le dve tarifi, odslej pa bodo potrošniki z bolj debelimi očmi gledali te fakture mestnega podjetja.
Danes so na vrsti nove cene e-lektrike. Kaj nas čaka jutri?
Vse kaže, da bodo dolgoletna prizadevanja krajanov iz Ločnika, da bi odpravili težave zaradi železniške proge, ki njihov kraj deli na dvoje, rodila zaželen uspeh. Javne ustanove so namreč pristale, da poiščejo rešitev z izgradnjo podvozov in tako odpravijo križišča v nivoju, ki so vzrok dolgotrajnega čakanja na vlak.
Vprašanje so krajani postavili že pred časom v občinskem svetu v Gorici. Vzpostavili so stike tudi z upravo državnih železnic in z deželo, vendar se vse zdi, da so krenili na pravo pot šele takrat, ko so svoja prizadevanja izpostavili v rajonski skupščini. Takrat se je začelo stvarno dogovarjanje ter so se zainteresirane ustanove resno lotile preučevanja tega vprašanja s štetjem prometa in z iskanjem ustreznih tehničnih rešitev. Na tej osnovi so se odločile, da je med nadvozom in podvozom mogoče izbirati samo slednjo rešitev.
V Lobniku imajo sedaj pet križišč v nivoju med železnico in cesto ter en sam podvoz v smeri proti Gorici, in sicer pri Kalvariji, podvoz, ki je precej od rok in u-pcrabljiv le za maloštevilne uporabnike. Od obstoješih petih križišč jih nameravajo spremeniti tri. Če jih analiziramo v smeri od vzhoda proti zahodu, se pravi od Kalvarije proti Mušu, potem obstaja predlog, da bi križišče v Ul. Rialto zaprli. Za takšno odločitev so se opredelili tudi zato, ker ga krajani malo uporabljajo. Križišče pri nekdanji železniški postaji (med ulicama Tasso in Concordia) bi spremenili v podvoz za pešce in kolesarje. Načrt je te izdelan, stroške bi krila železniška uprava, nekaj denarja pa bi .primaknila tudi občina. Sedanje križišče v Ul. Sar-torio bi spremenili v podvoz za lažja in kmečka vozila. Cestišče bi
bilo široko 8 metrov, visoko pa 3.50 m. Ta podvoz bi zgradila železnica, občina pa bi razlastila zemljo.
Obstaja še predlog, da bi v za-padnem delu Ločnika, v Ul. Romana zgradili podvoz za vsa vozila, tudi za najtežja. Če bi se odločili za ta objekt, potem bi sedanje križišče zaprli. Železniška u-prava bi križišče zgradila z montažnimi elementi.
Kot smo že omenili, bi večji del stroškov trpela uprava železnic. Občinska uprava pa bi morala razlastiti zemljo lastnikov, zgraditi dohodne poti, jih asfaltirati, opremiti s prometnimi znaki ter vse poti razsvetliti.
Rešitev je več kot zadovoljiva, poglavitno pa je, da jo uresničijo čimprej.
Prometna nesreča v Romansu
V Romansu je v nedeljo zvečer 20-letni šofer Ennio Lorenzon iz Gradišča podrl s svojim fiatom 72-letnega Giovannija Blasona iz Ro-mansa. Zaradi hudih poškodb, so Blasona prepeljali z rešilcem v videmsko bolnišnico.
V bolnišnici umrl starček ki je padel pod vlak
V tržaški bolnišnici je včeraj u-mrl za posledicami hude nesreče 67-letni Enrico Zorzin, ki je bil do prejšnjega petka v goriški psihiatrični bolnišnici. Zorzin je šel v petek čez mejo in je pri Šempetru iz neznanih razlogov padel pod vlak. Bil je seveda hudo poškodovan, prepeljali so ga torej z rešilcem čez mejo v goriško bolnišnico,' odtod v tržaško, ostal je pri 'življenju le dva dni.
Pohitite z naročilom gledaliških abonmajev
Čez poldrugi teden, 16. oktobra, se prične letošnja gledališka sezona, ki jo tudi letos prireja Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Na programu letošnje sezone je. kot smo že omenili v našem listu, sedem nred-stav, in sicer štiri v priredbi tržaške gledališke hiše. po ena pa v priredbi novogoriškega, ljubljanskega in zagrebškega gledališča.
Z nabiranjem abonmajev so že pričeli. Do sobote so imeli pravico obnoviti svoj lanski sedež lanski a-bonenti. Mnogi so to že napravili. Pozivamo vse stare abonente, ki tega niso še napravili, pa seveda tudi nove ljubitelje našega gle dališča, da se čimprej oglasijo v pisarnah, kjer se zbirajo abonmaji.
Naj povemo še, da so prve letošnje predstave predvidene v Katoliškem domu. Prav v teh dneh smo izvedeli, da bo goriški kve-stor najbrž že ta teden odločil, upajmo pozitivno, ali je moč uporabljati dvorano Verdijevega gle dališča za gledališke in operne predstave. V tem primeru bi v tej dvorani lahko poleg italijanskega nastopalo tudi slovensko gledališče, kot je že bilo v prejšnjih letih.
Pokopali gradbenika Livia Sgubina
V Gorici so pokopali gradbenika 59-let.nega Livia Sgubina. Več let je bolehal za hudo boleznijo. Pokojnik je bil prva povojna leta upravnik Delavske zbornice v Gorici, Pozneje se je kot geometer lotil gradbene dejavnosti ter je ustanovil svoje podjetje. Sprva je gradil manjše, povečini enoštanovanjske zgradbe. Bolj kot se je gradbena dejavnost razmahjiila, bolj se je večalo tudi
njegovo podjetje ter se je v zadnjem desetletju povzpelo med tisto maloštevilno skupino podjetij pri nas. ki so bila sposobna prevzeti večja in tudi velika naročila. S svojo pridnostjo in delavnostjo, si je pokojni Sgubin zagotovi; gradnjo velikega števila ljudskih zgradb, gradil je podružnico goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici ter toliko drugih objektov.
Za našo narodnostno skupnost je pokojnik zgradil Dom Andreja Budala v Štandrežu ter slovenski kulturni dom v Gorici, kjer je podjetje Sgubin opravilo vsa zidar-podjetja ter usedaj usklajuje ».geto nekaterih• obrtniških
'otJojnT Trno"	je bil iz-
redno delaven ter je v glavnem njegova velika zasluga, če se je v sicer' konjunkturnem razdobju, v •azmeroma kratkem času njegovo podjetje tako naglo razvilo.
Politično je bil pokojni Sgubin član KPI, vendar ni v njej nikoli opravljal odgovornih funkcij.
Ženi in hčerki izreka naš list najiskrenejše sožalje.
PRISTANIŠČE PORTOROSEGA
Padec prometa v mesecu septembru
Pristanišče Portorosega v mesecu septembru ni doseglo letnega povprečja: po podatkih pristaniške ustanove, so namreč y prejšnjem mesecu izkrcali in vkrcali samo 78.772 ton blaga, kar je za 100.000 ton manj kot v mesecu avgustu.
Pristanišče Portorosega je pred kakšnim letom doseglo okoli poldrugi milijon ton prometa na leto, vendar promet ni enakomerno porazdeljen na vse mesece v letu. Na količino manipuliranega blaga občutno vpliva prihcd tankerjev, ki dovažajo nafto za termoelektrično centralo v Tržiču.
Tablica 400.000 pri videmskih vozilih
V Vidmu so v teh dneh izdali avtomobilsko registrsko tablico s številko 409.000. Gre za izjemen dosežek, ki kaže na precejšen gospodarski razvoj videmske pokrajine, ki je še ugodnejši po potresu, saj se prav na potresnem področju razvijajo številna podjetja, ki uživajo razne davčne olajšave in s tem v zvezi beležijo tudi pol no zaposlitev: s tem v zvezi imamo tudi veliko število avtomobilov.
Seveda ni takšnega števila vozil v prometu. Jih je pa približno polovica. kar pomeni da imajo v Furlaniji približno en avto na vsake tri osebe in pol. Pomembno je s tem v zvezi dejstvo, da ni tu že vrsto leto registriranih vozil iz krajev okrog Pordenona, ki je postal samostojna pokrajina.
DEŽURNA LEKARNA V. TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
jateljskih mest. Pot je dolga 25 kilometrov.
Vpisnina znaša 1.500 lir, vsak u-deleženec bo dobil kartonček, ki bo tako na kontrolnih postajah kot na mejnih prehodih dokazal, da je kolesar udeleženec izleta. Na progi bodo tri kontrolne postaje in na vsaki bodo kartonček žigosali. Vsak udeleženec bo dobil spominsko kolajno. Ob 12. uri bodo na nogometnem igrišču v Novi Gorici izžrebali med vsemi udeleženci trideset nagrad.
Kolesarji lahko sodelujejo tudi v skupinah. Naše kolesarje, ki mislijo sodelovati na tem izletu, pozivamo, da se vpišejo na sedežu ZS ŠDI, v Ulici Malta 2. tel. 2644. Prav bi bilo, da bi na ta izlet šlo čimveč naših društev.
Posegi gasilcev
Goriški gasilci so včeraj odstranili kakšnih 15 kv. metrov ometa na pročelju nekdanjega hotela Zlati jelen v Ul. Belinzuola. Delo so opravili s pomočjo avtomatske lestve. Na podoben način so v nedeljo dopoldne odstranili nekaj ometa ter so očistili žleb tudi v Gosposki ulici.
SLOVENSKO > STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisa je
ABONMA ZA SEZONO 1980-81
Sezono, ki jo SSG organizira v Goric’ skupaj z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, bomo začeli v Katoliškem domu, nadaljevali pa jo bomo v gledališču Verdi, ko bo dvorana na razpolago. Vpisovanje abonentov do 16. oktobra na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 84-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, Tel. 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP.
Razna obvestila
Bencinski boni proste cone za leto 1980-nepneklicno zapadejo 31. oktobra. Kdor jih še ima, naj kupi bencin še v tem mesecu, če pa tega ne utegne, naj bone izroči temu ali drugemu črpalkarju, pri katerem bo lahko tudi kasneje kupil bencin.
V Novi Gorici bodo v nedeljo, 12. oktobra, ob 10. uri odkrili doprsni kip dr. Andreja Budala. Slovesnost, za katero je dal pobudo Klub starih goriških študentov, N) združena s kulturnim sporedom.
Občinska uprava v Doberdobu namerava zaposliti za 3 mesece pomožnega uradnika. Pogoji; diploma nižje srednje šole ih starost med 18. in 35. letom (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnje na kol-kovanem papirju za 2 tisoč lir je treba izročiti na občinskem tajništvu najkasneje do 12.00 še danes in jutri. Prosilci morajo izjaviti, da obvladajo slovenščino in strojepis, poleg tega pa morajo na prošnji navesti o-sebne podatke in točen naslov.
Na poštnem uradu v Pevmi bodo v dneh 9. in 10. oktobra izplačevali zaostanke pokojnin kategorij IR in VR (starostne in invalidske pokojnine za kmetovalce).
Kino
(I urica
VERDI 17.30-22.00 «11 mago di Lu-blino« A. Arkin in S. Winters. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «H piccolo gran-de uomo«. D. Hoffman. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Iršič
EKCELSIOR	17.30—22.00	«Anno
2000: invasione degli astronauti«. PRINCIPE 16.30- -22 00 «Agro»
Kora (lorica in okolica
SOČA 18.00- -20 00 «Troje neustrašnih«. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 20 00 «Diskretni ‘ šarm buržoazije«. Francoski film. DESKLE 19.30 «žandar proti marsovcem«. Francoski film.
DEŽURNA EKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29 72.
Sekcija KPI Doberdob, ceVca Jamlje, izreka iskreno sožalje družini ob smrti Rudolfa Okretiča.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi
RUDOLF OKRETIČ
(RUDI)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 7. Oktobra, ob 15. uri, iz cerkve v Jamljah na domače pokopališče.
Žalujoči žena Olga, sestra Alma z družino in drugi sorodniki.
Jamlje, Zdravščina, 7. oktobra 1980
Novost na knjižni polici
PONATISA MONOGRAFIJ O PREŠERNOVI IN VOJKOVI BRIGADI
Sleherni ponatis izvirne slovenske knjige je tudi majhen praznik slovenske knjige. Gre namreč za to. da pomeni ponatis, ob sorazmerno majhnem slovenskem knjižnem trgu, priznanje tako avtorju kot delu in potrjuje samo staro resnico, da za dobre in zanimive knjige pri nas bralcev ne manjka. Če pa gre, kot v našem primeru, celo za ponatis dveh knjig in obeh na temo našega narodnoosvobodilnega boja, potem to dejstvo samo potrjuje staro resnico, kako globoko se je v našo zavest vsadila naša narodnoosvobodilna vojna, za katero narašča zanimanje, lahko bi dejali, vsak dan bolj in bolj.
Naš avtor Stanko Petelin je pred trinajstimi leti izdal monografijo o Prešernovi brigadi, pred dvanajstimi leti pa monografijo o Vojkovi brigadi. Obe knjigi sta takrat izšli v razmeroma visoki nakladi m bili kmalu po izidu tudi razprodani. Ker teh del ni bilo mogoče več dobiti, sta se tako odbor Prešernove brigade kot odbor Vojkove brigade odločile, da knjigi ponatisneta zlasti še zato, ker, to pa je evidentno, narašča zanimanje pri naših bralcih in slovenskih ljudeh za naš narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo.
Če si torej zastavimo vprašanje, odkod naraščanje zanimanja za naš boj, in ponatisa obeh monografij najbolje pričata o tem, potem na to vprašanje zagotovo ni težko odgovoriti. Vsak narod je namreč ponosen na svojo preteklost, še posebej pa na tista obdobja, ki so bila za njegov obstoj in nadaljnji razvoj najhujša in najodločilnejša. In za slovenski narod je bilo nedvomno to obdobje narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Takrat se je naš narod znašel na zgodovinski prelomnici, ko je šlo ne samo za njegov razvoj, ampak tudi za njegovo ponovno rojstvo — za izbiro povsem nove poti v njegovem nadaljnjem razvoju. Takrat je slovensko ljudstvo imelo priložnost, da dokaže svojo zrelost.
Splošno znane okoliščine, v katerih se je to dogajalo, pa so od naših ljudi zahtevale toliko trpljenja, množičnega junaštva ter človeških in materialnih žrtev, da je vsak Slovenec upravičeno ponosen na to obdobje naše zgodovine in da se prav zato želi seznaniti podrobneje s takratnim dogajanjem.
Po drugi strani pa je ta del naše zgodovine še vedno sestavni del slovenske sedanjosti — gra ditve samoupravnega socializma in odločenosti, da dosežene pridobitve branimo pred vsakim morebitnim napadalcem. Tako nam bo zato naš narodnoosvobodilni boj še dolgo najboljša šola in primer, kako se je mogoče boriti celo z mnogo močnejšim sovražnikom in ga premagati v o-brambni vojni, v kateri se za svojo svobodo z orožjem v rokah ali brez njega borijo na najrazličnejše načine vsi — moški in ženske, stari in mladi, celo o-troci.
Sedma slovenska narodnoosvobodilna brigada Franceta Prešerna je bila le del oboroženih sil našega ljudstva, toda njene zasluge za njegovo končno osvobo-boditev so bile toliko večje, ker je brigada delovala predvsem na Gorenjskem. Ta del slovenskega ozemlja je namreč nemški okupator imel že za sestavni del svojega rajha in je z najostrejšimi vojaškimi in drugimi ukrepi skušal že v kali zatreti vsak odpor. Prav zato je Prešei nova brigada prepričljiv dokaz, kako je mogoče celo v najtežavnejših razmerah obstati in se uspešno boriti z vsakim sovražnikom, če so borci trdno odločeni doseči svoj končni cilj in če pri tem uživajo vsestransko podporo prebivalstva. In tudi vojaški uspehi Prešernove brigade, ki jih je v dvaindvajsetih mesecih svojega obstoja dosegla, niso majhni. Med Turjakom, ki je ena največjih vojaških in političnih zmag NOV in PO Slovenije in osvoboditvijo Gorice kot zadnjo bojno nalogo, ki jo je dobila Prešernova brigada, je še na stotine večjih in manjših spopadov in napadov na sovražne postojanke, kolone in patrulje, v katerih je brigada prizadejala občutne človeške izgube.
Toda brigada ni bila pomembna samo po svojih vojaških uspehih, temveč je bila tudi kovačnica kadrov, kajti na stotine njenih borcev se je razvilo v sposobne poveljnike in je z mnogimi izmed njih okrepila še druge partizanske enote. O pomenu, ki ga je Prešernova brigada ime'a na tem področju, govori tudi dejstvo, da v vsem 9., primorskem korpusu, ni bilo enote, ki bi drugim odredom, brigadam in štabom odstopile toliko kadrov, kot je bi' ta prav primer s Prešernovo brigado.
Nič manj pomembna pa ni bila Vojkova brigada, ki je v dvajsetih mesecih svojega bojnega u-dejstvovanja skupaj z drugimi brigadami in odredi IX. korpusa odigrala v narodnoosvobodilnem boju primorskega in gorenjskega ljudstva zelo vidno vlogo.
Brigada je delovala na območju, ki je bilo za okupatorja v strateškem pogledu zelo pomembno. Prek Slovenskega primorja in Gorenjske so peljale železniške proge in ceste, ki so nemška bojišča povezovala medsebojno in z njihovim zaledjem. Slovensko primorje pa ni bilo pomembno samo za okupatorja, marveč tudi za nas. Šlo je za ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji in ki se mu ta tudi po
drugi svetovni vojni, čeprav je bila zanjo izgubljena, ni hotela odpovedati.
Vojkova brigada je delovala v posebnih okoliščinah. Zanjo je vsaj za prvo polovico njenega obstoja, pa tudi še za kasnejše obdobje značilno, da se je največ zadrževala vzdolž nekdanje italijansko - jugoslovanske meje. To pa ne zato. ker so tu bili domači kraji večine n.jenih borcev. Brigada je namreč imela zelo odgovorno nalogo, da brani Cerkljansko, takratno središče partizanskega osvobojenega ozemlja v tem delu Slovenije pred sovražnikovimi vdori iz Idrije, Poljanske doline in Baške grape.
Stanko Petelin - Vojko, avtor obeh monografij, je s svojim temeljitim. objektivnim in napornim delom pokazal v obeh monografijah naravnost zgleden model, kako je takšna dela treba pisati, najbolje pa je svoje pisanje označil sam z besedami, češ da je vsaka monografija «v prvi vrsti zgodovinsko delo, napisano predvsem na podlagi izvirne naše in sovražnikove dokumentacije. Naše dokumentacije je še kar precej, močno pa primanjkuje sovražnikovega arhivskega gradiva.»
Dalje je Petelin med svoje besedilo posrečeno vključil tudi o-dlomke nekaterih člankov, objavljenih v partizanskem časopisju in reportaž bojnih dopisnikov, zlasti pa je to storil takrat, kadar ni imel na voljo dovolj izvirnih vojaških poročil hkrati z željo, da bi tako bralec lahko iz reportaž, napisanih med vojno, dobil pristnejši vpogled v življenje brigad in miselnost njenih borcev.
Z obema knjigama, ki obsegata več kot 1200 strani in sta o-premljeni s številnimi dokumentarnimi fotografijami in skicami, je Stanko Petelin opravil gigantsko delo in nam tako na objektiven, a vseeno privlačen in zanimiv način posredoval dve od neštetih poglavij našega boja. poglavji o Prešernovi in Vojkovi brigadi.
Ponatisa obeh monografij je izdala založba Borec, knjigi pa je opremila Nadja Furlan.
D. Ž.'
Odgovorno prisluhnimo barkovljanski «Sireni»
Klub, ki združuje športnike, ki pa ima tudi druge značilnosti in ponovno oživlja stare tradicije na našem morju
Sirena je vabljivo zapela in odmev na njen veseli klic k strnitvi tržaških slovenskih in italijanskih jadralcev pa tudi njihovih kolegov iz Koprščine v prijateljsko pomerjanje moči na nedeljski barkovljanski regati je morda celo presegel pričakovanja organizatorja. Mislimo na Tržaški pomorski klub »Sirena*, ki mu je po tolikšnem trudu in hvalevrednih prizadevanjih končno le uspelo prirediti jadralno tekmo, četudi se je ta odvijala nekako neuradno. Klub je bil namreč sprejet v vsedržavno zvezo jadralnih društev (FTV) šele junija letos, ko je bil koledar tovrstnih uradnih prireditev že sestavljen.
Toda ni naš namen opisati re gato, kar prepuščamo kolegom športne rubrike, pač pa bi radi na kratko uokvirili delovanje »Sirene*. ki gre v resnici preko meja zgolj športnega udejstvovanja.
Nekdaj smo bili Slovenci množično prisotni na morju. Kdo se ne spominja naših pridnih ribičev, ki so si v težkem znoju in krvavih žuljih služili kruh ter zalagali s svojim ulovom tržaški ribji trg? Kdo se ne spominja njihovih sinov, ki so venomer kratkohlačili okrog vabljivih bark in se tako predajali očetovemu poklicu? In kdo ne ve, da je potem slovenska ribiška tradicija pod zlim pritiskom novih družbenih razmer odmrla in z njo prisotnost Kraševca na školjih Tržaškega zaliva? Morja si nihče ne more in ne sme lastiti, njegove dobrine naj bodo na voljo slehernemu, torej znova tudi našemu človeku in našim bodočim rodovom, tembolj, ker so naši
dedje in pradedje na morju bili tako rekoč doma..
In prav barkovljanska «Sirena* nam lahko pomeni izvrstno sred stvo v tem smislu. Tudi zato, ker ni bil ta klub sredi iztekajočega se desetletja šele ustanovljen, temveč le obnovljen, obujen iz prisiljenega sna, v katerega je bil potisnjen pod fašistično strahovlado. Po prvi svetovni vojni je »Sirena* kaka tri do štiri leta bogato delovala, imela je celo žensko veslaško moštvo, kar je bilo za redanje čase skorajda nepojmljivo, kot nam je povedal podpredsednik kluba Miran Dolhar. Takrat je bil sedež društva na prostoru današnje restavracije Squero, danes pa ima kraj sedež v Ul. Cerreto 12, obalne strukture pa so člani kluba s prostovoljnim delom in ob solidarnosti pa tudi finančni zaslombi posameznikov in raznih slovenskih organizacij uredili na barkovljanskem nasipu v višini pokopališča.
Pri tem res ni manjkalo vsakovrstnih težav, kot nam je z druge strani povedal predsednik kluba Edi Filipčič. Težave so bile gmotne narave; izvirale pa so tudi iz krogov, ki jim je bil poseg slovenskega, čeravno ne političnega, temveč športnega, društva na obalo trn v peti. Dokaz tega je tudi križev pot, ki je spremljal birokratske formalnosti za sprejetje «Sirene» v FIV, češ, če v statutu piše. da gre za slovensko društvo, potem se da sklepati, da je tuje. In še več takšnih neprijetnosti je bilo.
No, vse se je v redu izteklo in to celo deloma po zaslugi nekaterih, ki nam kot Slovencem niso kdo ve kako naklonjeni, ki pa so pokazali čut odgovornosti in fairplay. Sicer pa; parcela, kjer so si zagnani «sirenovci» u-redili lično barako ter naokoli speljali ograjo, je last pristaniške ustanove, kateri klub plačuje najemnino. Nikomur ni bilo torej prav nič vzetega in člani so, kot rečeno, popolnoma sami z navdušenim delom napeljali kanalizacijo pa še električne in telefonske kable in si zgradili cementno drčo.
»Sirena* razpolaga danes z lepim številom plovil; po večini so društvena, nekaj je zasebnih, ki pa so na voljo vsem članom. Med drugim ima enajst »optimistov* (šest so jih sami zgradili), regatna jšdrnrca 42. pet jadrnic tipa «jole» in dva gliserja (eden je kupljen, drugi podarjen).
Osrednja dejavnost kluba je kajpada jadranje, ko pa ni čas za to, društvo ne miruje. Filipčič, Dolhar in tajnik Inko Starc »sejejo* enkrat tedensko, se pravi pogosto, spričo česar so sadovi, ki potem vzklijejo, naravno dobri. Da se v zimskem mrazu in burji člani (ki jih je okrog dve sto) ne bi zaprli v družinski krog, se lahko odpeljejo na organiziran izlet v snežnp planjave, igrajo namizni tenis, združujejo na občasnih družabnostih, poleti se morejo sončiti na školjih ob «Sirenini» drči in skupaj zapeti. In ravno v tem družabnostnem momentu je tudi globoki pomen tega društva, da se namreč barkovljanske slovenske družine pogosto srečujejo, da se njihovi otroci družijo, da se takšne vezi utrjujejo in razpredajo, saj so narodnostno neob-hodno potrebne našemu nadaljnjemu razvoju. In ne gre zgolj za barkovljanski živelj, »Sirena*
Prejeli smo
Bojan Fortič: «UŽ1VANJE TOBAKA - NASLADA IN ZLO*. Izdal in založil Republiški odbor Rdečega križa Slovenije. Publikacija, ki obsega kakih 20 strani teksta in slik, je izšla ob letošnjem tednu boja proti kajenju v SR Sloveniji.
iiiiiiiiiiiiiiiiii
iMiiiimiiiiiMiumiiiiiiiiiHiutimiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiniiiniiiMHiiiiiiimiiiuuiHriii
Petdesetletniki zgoniške občine minute soboto števili svoj dan
I'i'J
lili!
lili
Preteklo soboto so se v Zgoniku zbrali vsi petdesetletniki zgoniške občine, da bi se skupno »srečali z Abrahamom*, kot se je nekoč reklo. Najprej so položili venec pred občinski spomenik padlim partizanom in se poklonili njihovemu spominu, nato so se zbrali v domačem gostišču «Volnik», kjer so se v zares tovariškem razpoloženju spominjali minulih ne vedno lepih dni. ~
Iz umetnostnih galerij
S. Stocca razstavil v miljskem Centro internazionale d’ar te
Vse od lovskih risb davnega jamskega človeka ter lepote kipov grških bogov pa vse do žarečih olj impresionistov je torej skozi tisočletja narava neposredno rinila v umetnost. Brž pa, ko je človekova radovednost pripeljala kozmonavta v vesolje, • je tudi vesolje začelo prodirati v u-metnost. Zdi se, da je prav iz tega Sergio Stocca priklical čudo-viščna stvora, ki nemo stražita pred in v miljski galeriji »Centro internazionale d’arte», kjer je razstavljenih več odličnih grafik, ki prikazujejo njegove vizije vesolja.
Za mnogostransko obdarjenega Stocco, ki je načrtovalec stavb in njihovih notranjih opremljanj uspel designer in iznajditelj je ta po zadnjih njegovih razstavah v Gorici in v Cortini že tretja njegova letošnja razstava. Je pa to v bistvu prikaz domiselno visoke grafične iznajdljivosti. V risbah namreč uporablja nadrgovanje a-luminija na črne papirje, s čimer doseže slikovito nežne srebrnkaste sije površin. V njih je torej tema vesoljskih globin in hkrati odsev ozvezdij. Listi pretiskov pa so nov način monotipije z nasipavanjem peska. Sestavljen postopek akva tinte in ploskega tiska pa zasledimo v listu z naslovom »Kozmična hektoplazma*.
Večina listov je brez naslova. Kako naj poimenujemo na primer nekaj neznanega, ki je tam daleč na stotine svetlobnih let oddaljeno od naše Zemlje. Za Stoc-
co je važno to, da uspe v njih umetniško razhuditi ob lepotnem uživanju tudi tajinstveno občutje majhnosti človeka pred skrivnostno mogočnostjo vesolja.
Že ob Stoccovi razstavi v galeriji «La Lanterna» smo omenili kako ume iz sicer zavrženih lahkih gradiv sestaviti plastike navidezno nadzemske teže fantastične snovnosti. Lik kipa «Samotnega bitja, blodočega v vsemirju* in drugega obiskovalca iz Stoccove-ga vsemirja »Vznemirljiva prisotnost* oba kronajo mogočne čeljusti, ki bi mogle streti tisto kroglo, ki jo objemajo in v kateri se zdi kot bi bila vsa masa naše zemlje, seveda zreducirana na najmanjši obseg. Seveda se Stocca , v takem prikazovanju vesolja spopada z neznatnim poznavanjem tega, kar vesolje predstavlja. Skuša ga pa nadomestiti z intuitivnostjo, s slutnjo. Je pa to hkrati iskanje nove oblikovne možnosti izven zdajšnje hiperfigurativnosti nadoblikovnosti, ki naj se dopolnjuje z dognanji vesoljskih' raziskovanj, ki edina obetajo človeštvu srečnejšo bodočnost. Menimo pa, da slikarjev namen hiti ni v tem, da bi nam z medianističnimi postopki posredoval neznano resničnost sveta. Žene ga k temu iskanje lepote snovnih površin, lepote, ki si jo sam in svojsko pričara tako v plastikah in grafikah ne glede na njihovo vsebinsko in predmetno predstavljanje.
M. B.
je vsakomur odprta in tedaj za-dobi njena povezovalna vloga še večji pomen.
To vlogo je društvo doslej u-spešno opravljalo, med drugim s poletnimi jadralnimi tečaji za otroke od 8. do 12. leta v ankaranskih vodah: prvega se je udeležilo 12, lanskega že 40 in letošnjega tritedenskega tečaja pa že kar 80 otrok, kar je vsekakor zelo spodbudno.
Želeti je, da bi se.delo «Sirene» v bodoče odvijalo ob naraščajočih uspehih in da bi se v to našo lepo stvarnost vključilo čim več mladih. Enake želje naj spremljajo tudi delovanje sesljan-ske «čupe», katere narava je sicer nekoliko drugačna, ki pa bi se z dejavnostjo «Sirene» koristno dopolnjevalo v okviru tvornega sodelovanja v našo občo
1» nri gt
DRAGO GAŠPERLIN
Zadnji idrijski maturanti 1926. leta
Že takoj po marčni revoluciji in sicer leta 1850 so Idrijčani postavili dunajski vladi ter deželni vladi v Ljubljani zahtevo po realki:: «Idrija ima, kot drugo mesto na Kranjskem do realke največ pravic! Rudarskim otrokom, talentom, ki jih je v dolini mnogo, naj se da prilika do boljšega kruha*. Želja se je Idrijčanom uresničila šele 1901. leta, ko je prav Idrija dobila prvo slovensko srednjo šolo na Slovenskem. Idrijsko realko je fašistična Italija ukinila 1926. leta, saj je postaja jedro slovenskega šolstva in središče
slovenske mladine v Italiji
			
TOKRAT IMAJO BESEDO FUTUROLOGI
Fantastična podoba Amerike čez 50 let
Primarne dejavnosti bodo odstopile mesto terciarnih-Zavladala bo elektronika z roboti - Energijo bo dajalo Sonce
Ameriška industrija bo do leta 2030 doživela korenite spremembe. Povsem bodo izginili nekateri trenutno najmočnejši proizvajalci konfekcije in tekstilne industrije, medtem ko čaka informatiko, transport in farmacevstko industrijo lepa prihodnjost. V dobršni meri bodo roboti zamenjali delovno si-
lo.	Ta predvidevanja in domneve vodilnih ameriških poslovnežev je objavilo njihovo glasilo Business Week.
Ameriška industrija bo do leta 2030 samo po imenih nekaterih združenj spominjala na današnjo. Amerika bo konfekcijo, tekstilno in drugo delovno intenzivno industrijo verjetno prepustila manj razvitim državam. Velike težave pa čakajo tudi proizvajalce jekla in bo nadomestila
$uperindustrija;> ______ -
.nekaj nadnacionaffiFfFMfDjfM?!?! a
V; •*
: -
S.-.*. ..;
Sergio Stocca - Molitev samotarskega bitja v vesolju
' cij.	."»oi.isl.-i-v." leta 2030 najTi Američan ži-
Največje možnosti' pripisujejo v prihodnjost! področju* storitev; Predelovalna industrija daje danes 24 ,cdst. bruto načionalnega dohodka ZDA. Pričakujejo, da bo do leta,
2030 prišla s tega področja celo polovica dohodka. Nekateri futu-risti (strokovnjaki za prihodnjost) pa trdijo celo, da bo dotlej kar 80 do 90 odstotkov vse delovne s}le v ZDA povezano s področjem zbiranja in obdelave informacij.
Pritisk novacij bo tako hud, da bodo boj z novo tehnologijo preživeli samo največji, tisti, ki bodo imeli dovolj moči, da bodo plačali ceno novih iznajdb. Glede na to, da bodo ostali samo velikanski proizvajalci, strokovnjaki pričakujejo, da bo v prihodnje v ZDA narasla vloga države, ker bi vsaka motnja v industriji občutno prizadela celotno gospodarstvo.
Država naj bi po mnenju futu-ristov prevzela tudi doslej nedotakljive pravice združenj (korporacij), kakor sta investicijska politika in nadzor tržišča. Poslovneži tudi menijo, da bo nujno prišlo do nacionalizacije nekaterih kompletnih vej gospodarstva, kakor je na primer farmacevtska industrija.
Vsi se strinjajo, da bodo v industriji ZDA najbolj napredovale komunikacije. Do leta 2030 bodo povsem dostopni videotelefoni, tako, da se bodo sogovorniki z dveh koncev našega planeta med pogovorom videli v barvah. Računalniki, ki bodo reševali nekatera poslovna vprašanja ali postavljali zdravstvene diagnoze, bodo povsem običajna stvar.
Futuristi trdijo, da bo imel vsak lastnik hiše v ZDA svoj elektronski center za zabavo. Kino in klasičen televizijski program bosta leta 2030 samo še spomin, nove zabave in kasete z najbolj raznovrstnimi programi pa si bo mogoče nabaviti po želji.
ZDA v 21. stoletju veliko pričakujejo od kmetijstva in živilske industrije. Zdaj je za gojitev kmetijskih kultur izrabljena samo šestina obdelovalnih površin ZDA.
Prepričani so, da bodo obdelovalne površine do leta 2030 podvojili in da bo tedaj hrana ena glavnih izvoznih postavk ZDA.
Blizu največjih urbanih območij bodo pripravili zaščitena polja z različnimi kulturami, kjer bodo po potrebi tudi prilagajali podnebje. Tudi pod morjem bodo farme, vendar ne samo za ribe, temveč tudi za perutnino.
Petrokemijska industrija se bo v mnogočem spojila z živilsko in bo del hrane izdelan iz nafte.
Kmetijski kombinati bodo povsem industrilazirani. Tla bodo preučevali elektronsko in določali najugodnejši trenutek za setev.
Energetika bo postala druga velika industrijska veja. Nafta bo v prihodnjih petdesetih letih v glavnem izčrpana, zato bodo izkoriščali nove energetske vire, predvsem sonce. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo sončno energijo zbirali veliki vesoljski sateliti, jo
spreminjali v električno in jo z mikrovalovi pošiljali na Zemljo.
Ceneni vodik je drugo upanje ZDA v času energetske krize. Tu so prepričani, da bodo do leta 2030 z jedrsko fuzijo skomercia-lizirali izkoriščanje vodika. Ameriški poslovneži še predvidevajo, da bo zvezna vlada v Washingto-nu postopoma popolnoma prevzela energetiko zaradi velikanskih stroškov za raziskovanja in izpopolnjevanja novih energetskih virov.
Četudi bo jeklo v prihodnjih 50 letih še naprej ključni konstrukcijski material, bo ameriško gospodarstvo čedalje bolj odvisno od sintetičnih materialov. Večina po-trošnih dobrin bo v prihodnosti izdelana iz sintetike, ker bodo izčrpane klasične naravne surovine.
Do največje .hIBIfcitracije in na-
štdnka pj^vih 'viSKariov bo priš-Jo v farmaeevskffndustriji ZDA.
ifT# j
vel deset do petnajst le) dlje kot danes in to po zaslugi novih dosežkov in odkritij na področju zdravstva.
Tudi promet bo doživel velik vzpon v prihodnjih 50 letih. To področje bo v glavnem docela prevzela država. Na krajših progah bo potniški prom e potekal vodeno z vozili brez voznikov. Nekateri futuristi pa celo trdijo, da bo do leta 2030 vsakemu državljanu ZDA dostopen polet v bližnjo krožnico, medcelinski promet pa bodo opravljale vesoljske ladje.*
J.	O.
Tri kratke
ENERGETSKA
PORABA
Če bi letno porabo vseh energetskih virov preračunali na nafto, je v preteklem letu svetovna energetska poraba dosegla 7 milijard ton nafte. Računajo, da na našem planetu trenutno živi 4,3 milijarde ljudi, tako, da je energetska poraba na vsakega prebivalca dosegla 1,6 tone. Ta poprečna poraba na prebivalca Zemlje pa je zelo varljiva, saj je v ZDA dosegla 8,6 ton na prebivalca, med tem ko je v deželah v razvoju znašala komaj 0,6 tone na prebivalca.
#	* O
AVSTRIJSKI
PRIMANJKLJAJ
V	prvih sedmih mesecih letos se je avstrijski primanjkljaj zu-nanje-trgovinske bilance povečal za 54 odstotkov v primerjavi z e-nakim obdobjem lani ter dosegel
53,6	milijarde šilingov.
Avstrijski izvoz se je v tem času povečal le za 13 odstotkov, tako da je dosegel vrednost nad
130.2	milijarde šilingov. Uvoz pa je naraščal bistveno hitreje, saj se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečgl za 23 odstotkov, tako da je konec julija dosegel 183,8 milijarde šilingov.
*	* «
INFLACIJA
V	DRŽAVAH EGS
Cene na d*obno v devetih državah EGS so bile konec julija letos poprečno za 13,7 odstotka višje kot julija lani.
Po uradnih podatkih, objavljenih na sedežu EGS v Bruslju, je imela najvišjo stopnjo inflacije v zadnjih dvanajstih mesecih Italija, in sicer za 21,7 odstotka, najnižjo pa ZR Nemčija, 5,5 odstotkov.
Inflacija je v Veliki Britaniji
16,9	odstotna, v Franciji 13,7, na Danskem 12,8, v Belgiji 7,3 in v Luksemburgu 6,4 odstotna.
Poprečni mesečni porast cen od junija na julij lete« je znašal en odstotek. Po posameznih državah pa so cene porasle za 1,8 odstotka na Danskem, 1,7 odstotka v Italiji, 1,5 odstotka v Franciji,
1.2	odstotka v Belgiji, 0,8 odstotka
v Veliki Britaniji, 0.6 odstotka na Nizozemskem, 0,4 odstotka v Luksemburgu in 0,2 odstotka v ZR Nemčiji.	J. 0.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Učijo* se, kako poučevati
13.00	Dan za dnem:	Rubrika
Dnevnika 1
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.10	«Arabella» — Ponovitev 1. dela
15.15	«Sono un pirata, sono un signore*, Julio Iglesias
15.45	Ogledalo nad svetom Informacije DNEVNIKA 1
16.10	Po kalifornijskih cestah —
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	Pravljice . . . tako - risanke
17.15	Colargolovo potovanje okoli sveta
17.30	Strašilo — TV film
17.55	Mister man — risanke
18.00	Šolska vzgoja:
Institucije
18.30	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19.20	»La frontiera del drago* —
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Ogenj z neba — 2. del TV
21.35	«11 giro del mondo in
80 TV»
22.40	Nepremagljivi — TV film
23.10	Dnevnik. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Darila narave — dok. oddaja
13.00	DniEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	šolska vzgoja:
Nižja srednja šola:
Šola, ki se obnavlja
14.00	Barnaby Jones — TV film
14.50	Serijski risani film: Atlas
15.15	Šolska vzgoja:
Potovanje y svet živali
15.45	Evropski dnevi
16.15	Oxanna — Glasbena oddaja ž Anno Oxa
17.00	DNEVNIK 2 - Flash i Program ža mladino
17.15	Trideset minut za mlade
18.00	šolska vzgoja:
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2
18.50	Dober večer s .
Tinom Scottijem Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	DNEVNIK 2 — Za procesom :
Zadnja noč Pier Paola Pa-solinija — 1. del
21.30	Veliki lovec: deset filmov Johna Hustona
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
lret(i kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3
20.00,	20.35 in 22.35 Gianni in Pi-notto
20.05	šolska vzgoja:
Življenje iz morja — 2. del dok. oddaja
20.40	»Effetto giorno*
21.35	Živali govorijo — dok. oddaja
22.06	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	- 16.05 TV v šoli:
17.05	Poročila
17.10	Dimnikarček se potepa po svetu, risana serija
17.20	Pisani svet: Šibenik
18.05	Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu:
Taneč, 3. del
18.35	Obzornik
18.45	Obramba in samozaščita
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Vzponi in zatikanja:
Zakaj so stanovanja pri nas tako draga?
20.55	Zavattini - Bagnasco: Liga-bue, it. TV nadalj.
22.00	V znamenju
22.15	Iz baletnega arhiva naše TV hiše
Koper
17.20	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke — Dve minuti
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Skrivnostna soseda, film
22.30	TVD — Danes
22.40	Locandina flash
22.45	Narodna glasba — Tahiti,
2.	del
23.15	Pota Poljske, TV nadalj. 2. del
TRST A
7.00,	'	8.00,	10.00, 13.00,	14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Do-
bro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert ko-motivi;	13.20	Glasba	po	željah;
11.40	Folklorni odmevi; 12.00 Če-
trtkova srečanja — Priljubljeni motivi;	13.20	Glasba	po	željah;
14.10	Otroški	kotiček:	Otroci po-
jo; 14.30 Motivi z malega zaslona; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Stoji učilna zidana (ponovitev);
17.10	Mi in glasba: Nove plošče;
18.00	Slovenska dramatika po ’45: Franček Rudolf: «Celjski grof na žrebcu*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.20 Horoskop; 8.32 Muratti mušic, 9.15 Knjiga na radiu* «Bouvard in Pecuchet*; 10.00 Z nami je...;
10,15	Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.35 Prijetne melodije; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Prijetno popoldne; 14.33 Orkestralne miniature; 15.00 Mladi pred mikrofonom: 15.15 Plošče;
15.45	Poje zbor «1 Cordaioli di Arzegnano*; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Folk glasba; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester Normana Candlerja; 17.45 Radijski oder; 18.15 Popevke Herberta Paganija; 18.32 Spomnimo se na opereto; 19.00 Večerni zbori.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.05	Jutranji blok; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe;
13.40	Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik:
10.45	Zabavna glasba; 17.00 Sotočje; 17.45 Ansambel Igo Radovič iz Nabrežine.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00	17.00. 19.00, 21.00
Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori, diskretno; 7.25 Lahka glasba; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio anch'io — poletni program; 11.00 Dnevni variete z glasbo, predstavami. . .; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija;
13.30	Rdeča plošča; 14.03 Glasbena nezavest; 14.30 Politična satira v Italiji; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanski radijski spored: 16.30 Izmišljene zgodbe; 17.03 Pat-ehwork — oddaja za mladino;
18.35	Programi pristopanja: 19.30 Pozabljena italijanska glasba;
19.50	Tednik o kinu, gledališču in glasbi; 20.35 Inštrument moderne glasbe: 21.0!) Umetnost in aktualnost; 21.30 Narodni plesi Grčije,
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 21.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije;
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasoo v dober dan;
8.30	Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 - 11.35 Rezervirano za; 11.35 Znano in priljubljeno;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po do mače; 13.30 Priporočajo vam . . .;
14.06	V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Operne arije in monologi; 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Bojana Adamiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativne oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 2.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki.
SKLEPNI IZLET NA ZAKLJUČKU LETOŠNJE IZLETNIŠKE SEZONE
S Primorskim dnevnikom po Koroški od Ziljske doline in Roža do Podjune
V'
Na tovariškem srečanju v hotelu Obir v Železni Kapli nastop pevskega, zbora «Zarja» ter pozdravni nagovori predsednika «Zarje» Petra Kuharja, predsednika ZSO dr. Francija Zivitira in glavnega urednika našega dnevnika
Izletniki Primorskega dnevnika pred Vorančevim spomenikom na Prežihovem
Ko smo se pogovarjali o tem, kam naj za zaključek letošnjih tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika popeljemo naše zveste naročnike in bralce, smo se odločili za Koroško, čeprav smo vedeli, da večina naših ljudi Koroško že pozna. Zdaj, po končanem dvodnevnem izletu, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila naša odločitev posrečena. Čeprav kratek, je bil ves izlet tako zanimiv in predvsem tako prijeten, da bo vsem 150 udeležencem ostal še dolgo v najlepšem spominu v vseh ozirih: organizacijskem, po lepoti krajev, po obisku partizanskega grobišču v Šentrupertu pri Velikovcu, po prisrčnem snidenju s koroškimi rojaki v Železni Kapli, Po obisku Prežihovove domačije v Kotljah na jugoslovanski strani in po vsem razpoloženju, ki je vladalo med ubranim izletniškim kolektivom.
Pri Zwittru pred Podkloštronm
Poti do Trbiža najbrž ni treba opisovati: naša glavna skrb je bila le, da pridemo do 12. ure na mejni prehod pri Kokovem, ker je bilo za to uro dogovorjeno, da nas na avstrijski strani pričakajo naši koroški spremljevalci. In tako je tudi bilo. Obmejne formalnosti so bile izjemno kratke, organi na obeh straneh prijazni in vljudni. Zadovoljili so se samo z ustnim zagotovilom, da imajo vsi udeleženci osebni ali kolektivni potni list.
Že iz avtobusa smo zagledali značilno postavo tovariša Andreja Kokota, znanega slovenskega koroškega pesnika in kulturnega delavca, obenem tudi člana izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij Koroške, to je bratske organizacije naše Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. On je namreč prevzel skrb za naše bivanje na Koroškem in že kar na začetku moram povedati, da je svojo nalogo opravil vzorno. Z njim so bili še trije slovenski koroški študentje, Marjan Pečnik in Marjan Einspieler, oba trenutno študenta kmetijske šole v Mariboru, in pa Jože Partl, po poklicu grafik. Vsi trije so potem bili naši vodiči in Prijetni družabniki vse do poznega večera v Železni Kapli. Spoznanja so bila hitro vzpostavljena, s>cer pa je bilo treba potegniti naprej. ker nas je niti dobra 2 km meje že čakalo kosilo v gostišču Strasshof Lastnik, oziroma najemnik gostišča, je koroški Slo-venec, nečak predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Zvvittra. 2 njim srno se že prej dogovorili, da bi želeli za naše izletnike kakšno koroško specialiteto in prijazni gostilničar nam je tudi ugodil. Posireccl je z juho z ulivanci, potem pa 7 res izdatno pečenko s svežo m prekajeno svinjino, kislim zeljem in kruhovimi cmoki, Pa seveda z jabolčnim zavitkom m vso to dobroto smo dobro zalili s točenim pivom ter tirolskim ali Štajerskim vinom, ki pa je za naše pojme zelo drago, saj stane od do KO šilingov.
Izumrli Celovec
Vse skupaj smo pomlatili v dobri Pri in pol in že smo nadaljevali Pot skozi Podklošter, pustili Beljak na levi in razgiedni stolp na Peči na tromeji na desni ir skozi Prijetne, čedne m snažne • a.sice dosegli V;'os! r jezero, sc peljali mimo turist-čiv-ta kraja Poreče m prišli v t e "vec. Na programu Je bil enourni sprehod po mestnem središču.
Celovec se nam je predstavil Prazen in kot izumrl. Ob sobotah imajo namreč zaprte vse trgovine in tudi gostinske lokale in naši žejni izletniki so s težavo staknili le kakšno slaščičarno Vodiči so nam zato pokazali le pomembnejše zgradbe, sedež Mohorjeve družbe, pa slovensko knjigarno, zmaja na glavnem trgu z obveznim fotografiranjem, tako mimogrede Pa tudi veliko tribuno, ki jo postavljajo za 10. oktober, ko se bo v Celovcu zbrala vsa koroška Jrjova druščina* na praznovanje
60-letnice, za koroške in za vse Slovence tragičnega plebiscita. V nasprotju s tem, kar so avstrijski, slovenski in znanstveniki iz mnogih drugih evropskih držav ugotavljali v svojih analizah na mednarodnem simpoziju p plebiscitu, ki ga je na pobudo obeh koroških slovenskih organizacij priredila celovška univerza prav v minulih dneh in ki je potekal vseskozi dvojezično, je namen «rjave druščine* okrog Heimatdiensta in drugih bojevniških in neonacističnih organizacij in skupin, znova vzburiti nestrpne duhove koroških avstrijskih nacionalistov v njihovem protislovenskem razpoloženju. Sicer sobotno mrtev Celovec je poln lepakov, ki vabijo na to veliko «domovinsko», po svojem značaju pa protislovensko manifestacijo, na kateri bo uradni govornik nih-
noči razstrelili. Država ga je potem res obnovila, toda dva metra visoka bronasta skulptura, ki je ponazarjala skupino partizanov, je ostala v skladišču, namesto nje pa je samo skromna bronasta žara.
Tu so naši izletniki položili lovorov venec z napisom «PadIim borcem za svobodo — Izletniki Primorskega dnevnika — Trst* in z enominutnim molkom počastili njihov spomin. Andrej Kokot je v svojem nagovoru obnovil v strnjenih besedah boj koroških partizanov. Povedal je, da so v grobnici pokopani ostanki okrog 80 partizanov šestih narodnosti, ča pa je na Koroškem še okrog 40 drugih partizanskih grobišč, v katerih so za-grebljeni ostanki več kot 500 partizanov, med -njimi v večini slovenskih koroških fantov in mož.
koroški narodni in partizanski borec Peter Kuhar, domačin iz Železne Kaple. Izrazil je svoje' zadovoljstvo, da lahko pozdravi Slovence iz Italije in poudaril, da ima društvo dobre stike tudi z našim zamejstvom, predvsem z zborom «Vasiiij Mirk* s Proseka - Kontovela, ki je bil njihov gost pred dobrim mesecem. Povedal je še, da goji društvo poleg petja tudi folkloro, instrumentalno glasbo in druge zvrsti, njegov prvenstveni napor pa je, vzdrževati živo narodno zavest in vključevati v prosvetno in narodno življenje čimveč mladih, na katerih je bodočnost slovenstva na Koroškem. Zvedeli smo tudi. da je društvo «Zarja» staro že 70 let in da je bil med drugimi njegov predsednik tudi koroški narodni heroj Franc Pa-sterk - Lenart, ki je padel v boju za svobodo in je pokopan v skupni partizanski grobnici 120 borcev v Železni Kapli.
Ob sprotnem napovedovanju tajnika društva Mihe Travnika, in ob njegovem sprotnem razlaganju zgodovine in značilnosti kraja ter položaja koroških Slovencev, je zbor zapel nato še «Odpiraj dekle kamrico*, «En ptiček je prile-tel», partizansko «Studenček ob Kolpi* in pa v «Lastni deželi tujci smo postali* na napev naše «Vstajenje Primorske*.
Pozdrav dr. Zwittra
Zdaj je bil na vrsti predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. Pozdravil nas je kot sestre in brate s tistega dela Primorske, ki je o-stal pod Italijo in ga tarejo podobni problemi boja za narodnostne pravice kot koroške Slovence. Govoril je o ozračju, ki ga u-stvarjajo Slovencem nasprotne sile v zvezi s proslavami 60-letnice plebiscita, ki pa imajo svojo zaslombo žal tudi v uradni Avstriji, tisti, ki je do skrajnosti zožila prostor, naseljen s Slovenci, zato, da bi do skrajnosti omejila narodnostne pravice koroških Slovencev. Boj velja zato predvsem tej politiki in v tem boju uživa-
Mrak je že bil, ko smo položili venec na grobnico 80 padlih partizanov na pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu. Andrej Kokot govori o boju Korošcev za svobodo
če drug kot vladni predstavnik in deželni glavar Wagner.
Le nekaj kilometrov od Celovca proti severovzhodu leži za slovensko zgodovino znamenito Gosposvetsko polje s Knežjim prestolom in znano romarsko cerkvijo na griču. Ob prestolu, ki ga Avstrijci sicer smatrajo za svoj spomenik, je pesnik Andrej Kokot na kratko orisal davno preteklost, ko so še pred 55^ leti na tem kraju ustoličili zadnjega kneza po dvojezičnem obredu in običaju. Potem še skok na Gospo sveto, ogled zgodovinske cerkve in hitro naprej proti Velikovcu. Obisk Gospe svete je bil namreč predviden le mimogrede in zato tudi ne kaže, da bi na tem mestu obnavljali zgodovino. Prav pa je le bilo, da smo stopili tudi na tla, do koder je še do sredine prejšnjega stoletja segala jezikovna slovensko-nemška meja, da bi bolje doumeli strahovit pritisk, ki ga je nemštvo izvajalo na slovenski živelj in ga še izvaja, kot znova in znova potrjujejo in dokazujejo tudi današnji dogodki vključno s tem, kar se že in se bo še dogajalo v dneh okrog 60-letnice plebiscita.
Na partizanskem grobišču
Vožnja proti Velikovcu vodi po zadnjih severnih obronkih slovenstva, toda grobnica padlih partizanov na ookopališču v Št. Rupertu tik pred Velikovcem priča, da je tudi tu potekal v drugi svetovni vojni boj za svobodo, ki je povezal proti nemškemu nacizmu ljudi različnih narodnosti: Jugoslovane, Poljake, Čehe, Francoze, Avstrijce in sovjetske borec, ki so se na koroških tleh pridružili slovenskim koroškim partizanom. Njihove kosti počivajo sedaj skupaj, zbrane iz krajev bližnje okolice, kjer so padli v glavnem v letih 1944 in 1945, Tam so zdaj na mrtvi straži in še njihove kosti so bile m so še trn v peti velikonem-škim nacionalistom do take mere, da so spomenik nad grobnico kmalu po njegovi postavitvi v varstvu
Največje grobišče pa je v Železni Kapli, kjer je pokopanih 120 padlih borcev.
Ko smo se potem vozili na sever, skozi Dobrlo ves in druge prijazne vasice v katerih žive Slovenci pomešani z nemško govorečim prebivalstvom (toda dvojezičnih napisov na tem odseku skorajda ni), smo se v avtobusih še in še pogovarjali o partizanskih časih, saj so med izletniki bili mnogi bivši borci.
S koroškim! brati
v hotelu Obir
Že na šentruperško pokopališče se je počasi spuščal mrak z meglicami, ko pa smo prišli v Železno Kaplo, je bila kljub razmeroma zgodnji uri že skoraj tema, kar pa nas seveda ni motilo. V lepem hotelu Obir sredi vasi oziroma trga nas je sprejel direktor Silič, ki je naš rojak iz Mirna pri Gorici. Hitro smo se razmestili po sobah, sicer ne vsi v hotelu Obir pač pa nekateri tudi v bližnjem nemškem hotelu Schlosspark in po zasebnih penzionih, vendar vsi enako udobno. Večerja in družabnost pa sta bili seveda za vse v veliki dvorani hotela Obir, kjer ni Slovenec samo direktor, pač pa vse strežno in drugo osebje.
Tudi tukaj je bila večerja v koroškem stilu ob glasbi instrumentalnega ansambla, ki je potem pozno v noč igral tudi za ples.
Sicer pa je bil večer namenjen srečanju s koroškimi pred stavniki in kulturnemu sporedu, ki ga je za naše izletnike pripravilo domače prosvetno društvo «Za rja*. V hotelu pa sta se našim spremljevalcem pridružila in nas počastila s svojim obiskom še predsednik Zveze slovenskih orga nizacij dr. Franci Zwitter in pa glavni urednik Slovenskega vestnika, glasila ZSO, Rado Janežič.
Za uvod v kulturni spored je moški pevski zbor pod vedstvom Jožka Wrulicha zapel pozdravno pesem, nato pa je spregovoril predsednik društva «Zarja*, znani
jo koroški Slovenci tudi podporo avstrijskih demokratičnih sil, žal še ne dovolj močnih, da bi lahko učinkovito vplivale na politiko vladnih strank. Predvsem pa uživajo koroški Slovenci podporo v matični domovini.
Dr. Zwitter je potem govoril o potrebi tesnega sodelovanja med manjšinskima organizacijama Z SO in SKGZ. saj sodi to sodelovanje v sklop celovitih prizadevanj za priznavanje in spoštovanje manjšin kot mostov med sosednimi narodi in državami. Na koncu je izrekel zahvalo Primorskemu dnevniku, da je priredil izlet h koroškim rojakom. Res je bil izlet kratek, vendar predstavlja še en člen v medsebojnem spoznavanju in utrjevanju bratva. -	,
Dr. Zvvittru se je zahvalil za pozdrav in čast, da nas je prišel pozdravit, glavni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren, ki je vse izletnike in koroške predstavnike pozdravil tudi v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze. Tudi on je poudaril mnoge podobnosti, ki označujejo položaj Slovencev v Avstriji in v Italiji, kjer teče bitka za priznanje na rodnostnih pravic obeh manjšin. Poudaril je, kako Slovenci v Italiji pozorno spremljamo vse dogajanje na Koroškem in kako smo bili in smo vedno na njihovi strani. enotni ne glede na strankarske in idejne razlike, kakor nas veseli, da so koroški Slovenci složni v svojem prizadevanju za koristi vsega slovenskega življa na Koroškem. Istočasno pa je tudi dejal, da smo kot manjšina eni in drugi zainteresirani na dobrih sosedskih odnosih med našimi državami in da smo zato bili in bomo poborniki mednarodnega sodelovanja. zlasti ob me.iah.
Te ideje - je dejal Koren — so vodile tudi Primorski dnevnik, ko je za zaključek svojih letošnjih izletov priredil še izlet na Koroško In v tem duhu je nazdravil našemu bratstvu, naši zvestobi slovenskemu rodu in naši pri-
vrženosti prijateljstvu in sodelovanju med sosednimi narodi in državami.
K besedi se je oglasil še vodja izleta (in tudi vseh ostalih izletov Primorskega dnevnika) Egon Kraus in napovedal še «izlet v neznano*, seveda brez dopolnil, ker bi sicer izlet ne bil več v «neznano».
Govorom, ki so jih vsi navzoči sprejeli z dolgim aplavzom, je sledil nastop mešanega zbora društva «Zarja», ki je zapel italijansko «Aveva occhi neri», rusko narodno «Dobro noč*, narodno «Tež-ki čas, ne vrni se», v kateri je solo pel slovenski podžupan Železne Kaple, izvoljen na socialistični listi, Miha Kuhar, brat predsednika društva «Zarja». Za konec je zbor zapel še himno Podjuni, tej prelepi deželici pod 2140 m visokim Obirjem in pod verigo Karavank.7
Zbor zasluži vso pohvalo v obeh sestavah in povrhu še naše priznanje, saj se je šele zgodaj zjutraj vrnil z gostovanja v Radečah v Sloveniji, popoldne je pel na grobu nekega domačega Slovenca, zvečer pa je hotel priti še med nas, da nas počasti in razvedri s svojo pesmijo.
Potem smo se seveda zavrteli in če bi videli kako so se razdajali naši «mladinci», med njimi v prvi vrsti Angel Košuta iz Križa in naš zvesti 86-letnik Kravanja iz Vižovelj, skoraj ne bi verjeli, da je rosna mladost že davno za njima.
Čez Pliberk In Ravne
v Kotlje
Sprejelo nas je lepo, sončno, pa čeprav sveže nedeljsko jutro in Železna Kapla, stisnjena v svojo dolinico, nas je pozdravila v vsej svoji jesenski lepoti. Malo smo se -zamudili, ker smo zaman čakali na skupino koroških študentov, ki se nam je večer prej ponudila za predstavitev recitala o plebiscitu. Nekaj nepredvidenega se jim je moralo pripetili, pa nič zato. Program bivanja na Koroškem je bil izpolnjen in pot nas je spet vodila mimo tovarne celuloze v Rebrci, ki je oživela s pritokom jugoslovanskega oziroma slovenskega kapitala in daje danes delo domačim ljudem obeh narodnosti, z delom pa ne samo plodne ekonomske u-činke, temveč tudi politične v duhu obmejnega sodelovanja kljub zagrizenim nastopom nasprotnikov. Pa mimo Rebrce po lepo izpeljanih cestah med zelenimi livadami in hišnimi ogradami, med izdatno obloženim sadnim drevjem skozi slovenske vasi z dvojezičnimi napisi (Miklavževo, Šteben, Šmihel — kjer smo v avtobusu štev. 1 zapeli tisto o kajžici in dekletu — Bistrica) do obmejnega prehoda pri Pliberku. Ves čas pa nas je spremljala skoraj 1760 m visoka Uršlja gora s svojim televizijskim sprejemnikom, ki posreduje programe slovenske telezivije tudi koroškim rojakom. Malo preveč časa smo porabili tukaj za obmejne formalnosti in tako zamudili dragoceno uro za ogled Prežihove domačije v Kotljah pri Ravnah.
Železarske Ravne so bile kmalu za nami in že smo zavili po ožji asfaltni cesti na desno proti Kotljam, skočili še do Rimskega vrelca in se povzpeli na Prežihovo skozi bogat bukov in smrekov gozdič, ki se šele prav na vrhu, tam pri mogočnem bronastem kipu Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (delo kiparja Batiča) razgrne in odpre prečudovit pogled na zelene valovite griče in hišice, vse čiste in blesteče v jesenskem soncu. To je res podoba raja, vredna peresa takšnega velikana duha, kakršen je bil Prežihov Voranc, borec za socialne in narodne pravice tlačenega slovenskega človeka, komunist in interniranec v nacističnih taboriščih, kjer si je nakopal bolezen, ki ga je komaj pet let po koncu vojne privedla v grob.
V avtobusih smo izletnike seznanili z njegovo življenjsko potjo in njegovim pisateljskim opusom, s Požganico, Solzicami in Doberdobom, romanom, ki ga hrani vsaka slovenska primorska hiša, pa s Samorastniki in drugimi umetninami izpod njegovega peresa.
Njegovo rojstno domačijo, danes obnovljeno in urejeno v muzej, smo si ogledali le skozi okna, kajti zamudili smo urnik, pa tudi sicer bi nam zmanjkalo časa, če bi vsakdo vstopil v leseno hišo in se vpisal v spominsko knjigo. Toda na Prežihovo se bo prav gotovo treba povrniti, zaradi pisatelja in zaradi lepote kraja.
Skozi Velenje domov
Kar pohiteti smo morali na kosilo v hotelu Park v Velenju, kjer so nas imenitno postregli Še pol ure za ogled modernega mesta z mogočnim Titovim spomenikom in lepimi zgradbami in parki, potem pa na znano pot proti Celju in Ljubljani z ločenimi postanki do meje, čez njo, kot da je ne bi bilo* in potem na domove vsak s svojimi vtisi in spomini, ki so lahko samo lepi, zakaj ne, tudi nepozabni.
Kronist izleta pa naj zapiše še, da so bili vsi izletniki zelo disciplinirani, simpatični in veseli, da je bila družba, v kakršni se človek dobro počuti in si je še želi.
J-k.
V SOBOTO IN NEDELJO V OPENSKEM PR0SVI1MM DOMU
Veliko zanimanja za razstavo gob
Iz zelenega mahu veselo mežikajo kukmani in orjaški beli dežniki, strupena jamičasta mlečnica ter smrtno nevarna pomladanska muš-nica pa se zahrbrtno skrivata med brinjem. Tak je prvi vtis z razstave gob, ki je bila čez soboto in nedeljo na ogled številnim radovednežem in navdušenim gobarjem v openskem Prosvetnem domu. Jesen je namreč čas, ko obilno število
gob privabi na senožeti ali na gozdnata pobočja precejšnje število nabiralcev, znano pa je da le malo teh res pozna vrste gob. Slovenska gobarska družina iz Trsta je zato priredila razstavo, da bi se obiskovalci lahko seznanili z gobami, ki v tem letnem času rastejo po naših travnikih. Na razstavi je bilo namreč kar 300 vrst gob, manjkalo pa ni niti radovednežev, saj so si
razstavo ogledali tako starejši na-biratelji, kot mladina in celo otroci. Najmlajši obiskovalci so začudeno zrli v velike rdeče pikčaste klobuke ter v male bele dežnike, ki so bili v nasprotju z orjaškimi brati pravi pritlikavci. Pobuda je torej vsestransko uspela, čeprav se je razstava zaključila že v nedeljo zvečer, pa so si včeraj gobe ogledali tudi nekateri osnovnošolci.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitHiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiniiiiuiiiiiiiit
ZNANSTVENA POLITIKA MEDNARODNEGA CENTRA ZA TEORETSKO FIZIKU
Pomoč raziskovalcem držav v razvoju da lahko nadaljujejo z delom doma
Razgovor z docentom prot. Lucianom Bertocchijem o smernicah deta in o načrtih miramarskega centra
V miramarskem mednarodnem centru za teoretsko fiziko se je prejšnji teden začel mednarodni simpozij o fizikalnih pojavih v oceanih, v atmosferi in v puščavah. Tečaj, ki ga vodi britanski profesor Cook in katerega se udeležuje nad 200 raziskovalcev iz vseh dežel sveta, bc trajal do 28. novembra. Razčlenjen bo nasititi, d.^e.: uvodni štiritedenski' tečaj'd* tekočega agregatnega stanja, konferenco o stopnji soli v terenu, kar je neposredno povezano z gradnjo jezov, saj se z zajezitvijo neke reke spremeni tudi stopnja soli: konferenco 0 kroženju voda v Sredozemlju (med drugimi bodo predavali tudi jugoslovanski strokovnjaki: delovni tečaj o fiziki puščav, stabilizaciji dun in podobno, kateremu bo po vsej verjetnosti sledil delovni izlet omejene skupine tečajnikov v južno Libijo, kjer bodo lahko neposredno videli, kako se Libijci bojujejo proti širjenju puščave.
Že iz samih nakazanih tem je jasno, da se tečaja udeležujejo v glavnem raziskovalci iz držav v razvoju, kjer so problemi, o katerih bodo razpravljali na teoretski in praktični ravni, najbolj pereči. In sploh je prisotnost raziskovalcev ter znanstvenikov iz držav v razvoju na tečajih, simpozijih in konferencah, ki jih prireja center, stalnica v njegovem delovanju. «K vsemu temu — pravi prof. Bertocchi, docent na tržaški univerzi, sicer pa doma iz Ukev, ki od samega začetka sodeluje s centrom — nas med drugim zavezuje statut. Kar je tudi logično, če pomislimo, da ga vodi prof. Salam, ki je eden od ustanoviteljev in ki je okusil na lastni koži, da v državah v razvoju znanstvenik nima pogojev za raziskovalno delo. Naloga miramarskega centra je zato prebiti zid o-samljenosti, ki obdaja te znanstvenike ter jim omogočiti stik s kolegi.*
Kako uresničujete to nalogo?
«Naj povem najprej, kako izbiramo tečajnike, ki seveda morajo biti na dovolj visoki znanstveni ravni, da lahko nekaj odnesejo. Poleg znanstvenih zaslug pa upoštevamo tudi geografski kriterij, sicer bi bilo 80 odstotkov vseh tečajnikov Indijcev, ker jih je veliko in ker so dshro ''pripravljeni. Dodati mora«*- tudi,- -da -nudimo finančno pomoč le tistim iz nerazvitih držav in držav v -razvoju. Pa ne vsem, saj sta na primer Saudska Arabija in Libija dovolj bogati, da sami finansirata svoje raziskovalce.*
Kako organizirate tečaje?
«Shem posega je več: v prvi vrsti organiziramo daljše tečaje, kot je sedanji, ki trajajo mese-c ali dva. Letos smo na primer obravnavali jedrsko fiziko, fiziko trdnih teles, fiziko subatomskih delcev, priredili smo tečaj globalne analize, organizirali bomo tečaj o mikroprocesorjih in njihovi uporabi v fiziki na zelo visoki ravni.
Poleg tega pa še:	1. vabimo
znanstvenike iz vseh dežel k nam, da za določen čas vodijo pri nas raziskovalno dejavnost in to seveda na teoretskem področju, ker za eksperimentalno raziskovanje nimamo ne naprav in ne finančnih sredstev; 2. znanstveni svet, ki začrta vsako leto smernice delovanja, imenuje tako imenovane pridružene profesorje — teh je okoli 90 in se ukvarjajo z vsemi vejami fizike — ki imajo pravico, da pridejo k nam nekajkrat na leto-za daljše obdobje. S tem jim omogočimo stik s kolegi iz drugih držav in tako ljudje, ki so na visoki znanstveni ravni ravni, ostanejo doma in nadaljujejo profesorsko in raziskovalno delo, sicer bi morali na tuje, ker ne bi imeli možnosti teh prepotrebnih stikov: ’3. sklenili smo sporazuma s številnimi fizikalnimi zavodi, ki pošiljajo k nam mlajše raziskovalce, ki že zaradi starosti ne bi mogli postati pridruženi profesorji
$*
Matični zavodi jim plačajo potovanje, mi poskrbimo za hrano in pre nočišče.
S prihodnjim letom pa bomo zelo verjetno imeli še novo pomembno strukturo: možnost organiziranja tečajev neposredno v državah v razvoju. V načrtu imamo na primer tečaj o fiziki trdega agregatnega stanja v Afriki in tečaj o fiziki monsunov v Indiji ali v Bangladešu. Uresničitev je odvisna'od-tega, ali nam bo odbor OZN za znanost in tehnologijo zagotovil finančna sredstva, mislimo pa, da v tem pogledu ne bi smeli imeti prevelikih težav.
Načrt predavanj in tečajev pa je oblikovan tako. da upošteva potrebe držav v razvoju?
«Seveda, znanstveni svet, ki začrta glavne smernice našega delovanja, ima velik posluh za zahteve držav v razvoju in nas je silil, naj organiziramo tečje, kot na primer tiste o sončni energiji. Svet nadalje imenuje tudi vodje tečajev. Naj dodam, da je sestava sveta taka, da jamči za visoko strokovnost tako pri načrtovanju tečajev kot tudi pri nadzorstvu opravljenega de'a. Sedaj predseduje svetu Nobelov nagrajenec Francoz prof. Ca-stler, prvi predsednik sveta pa je bil pokojni prof. Openhaimer.*
Kakšne stike pa ima s slovenskimi in jugoslovanskimi raziskovalnimi ustanovami?
«Na splošno moram reči, da so dobri in to tudi na osebni ravni. V največji meri sodelujemo z Ljubljano in z Zagrebom, nekoliko manj z Beogradom zaradi večje geografske razdalje. Skupno o-bravnavamo predvsem probleme jedrske fizike, fizike subatomskih delcev in fiziko trdega agregatnega stanja. Z Ljubljano smo včasih skupno obravnavali tudi probleme matematike, sedaj pa so se te vezi zrahljale, ker smo mi ubrali pot, ki zanje ni tako zanimiva.* Razgovor zapisal VT
NIIIIIII«tllllllUlllltllllllllllllMlllttllllllllll>Mlllllllllinillllllllllllllllllllllllltllllllllll|lllllll||||||ll|||||||lttllllllll|||||||||||||||||||lU||||||||||||||||||||||||||||||||,|t||||Mf|
Šolniki iz Kopra in Valjeva v Rižarni
:!	, W~~’
Minulo soboto so obiskali laborišče smrti v Rižarni pri Sv. Soboti, edino taborišče smrti v Italiji, v"katerem je umrlo na tisoče demokratov, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, šolniki iz Kopra in iz Brakovice v občini Valjevo. Slednji so bili gostje sindikalne organizacije šole iz Prad pri Kopru, ki je organizirala
ogled Rižarne
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
7. oktobra 1980
KOŠARKA
MEDCELINSKI POKAL V SARAJEVU
Sarajevska Bosna razočarala
V odločilni tekmi zgubila z brazilskim moštvom Francana - Makabi ‘ zasluženo prvi - Najboljši igralec turnirja Izraelec Berkovich
(Od našega poročevalca)
SARAJEVO — Makabi iz Tel A-Viva je osvojil prvo mesto na 14. medcelinskem pokalu v Sarajevu. Izraelsko moštvo pa je osvojilo na tem tekmovanju še en pokal, priboril mu ga je odlični Berkovich, ki ga je posebna komisija v Sarajevu, ki so jo sestavljali vsi prisotni časnikarji, izbrala za najboljšega košarkarja na tej prireditvi.
Sicer pa je bil zmagovalec pokala znan že v soboto, ko so Izraelci povsem zasluženo premagali brazilsko ekipo Francane. V zadnjem, petem kolu pa je bila osrednja tekma med Francano in sarajevsko Bosno. Srečanje je odločalo o drugem mestu na tem turnirju. Po dokaj ogorčeni borbi so zmagali Brazilci in to s točko razlike. Moštvo Francane je bilo zanesljivo v vodstvu v prvem polčasu, ko so Sarajevčani dokaj slabo igrali. Deliba-šič in tovariši so sicer v nadaljevanju srečanja dohiteli nasprotnika in kazalo je že, da bodo tudi zmagali. V končnih trenutkih tekme pa niso imeli dovolj moči in zmago ter s tem tudi drugo mesto je osvojila ekipa Francane iz brazilskega mesteca države Sao Paulo France.
Trener Bosne Bogdan Tanjevič
V prvem srečanju nedeljskega kola pa je Real Madrid po predvidevanju, pa čeprav ne brez težav, premagal ameriško moštvo Kansas Ali Starš, ki je prav v zadnjem srečanju pokazalo dokajšen napredek. Gre pa omeniti da so Španci igrali brez Američana Abromaitisa, ki se je dan prej poškodoval.
Nekoliko
pod pričakovanjem
Končal se je tako 14. medcelinski pokal. S kakovostjo tekmovanja se bili prisotni nekoliko razočarani,-Razlogov za to je veliko. V prvi vrsti gre predvsem omeniti, da so- A-meričani na tem pokalu nastopili z m ado in neizkušeno postavo, ki ni bila kos mečnim nasprotnikom. Pričakovati pa je bilo, da bodo prav Američani v središču pozornosti tega pokala.
Real Madrid je dopotoval v Sarajevo zdesetkan. Manjkali so trije poškodovani košarkarji:	Rullan,
Meister in Romav. S popolno postavo bi verjetno Španci osvojili prvo mesto. Katastrofa proti Franca-ni je bila gotovo zgolj slučajna, pravi črn dan madridskega Reala, ki pa je pokazal dokaj moderno, hitro igro.
Nekoliko pod pričakovanjem je i-graia tudi sarajevska Bosna. Domači košarkarji so verjetno preveč občutili odgovornost na tem poka lu. Vsi so od njih zahtevali prvo mesto. Moštvo pa ni zaigralo, kot zna. Varajič je povsem odpovedal, Radovanovič je odigral le eno - dve tekmi v najboljši formi. Sam De libašič ni pokazal vsega, kar zna.
Francana je odigrala eno sijajno tekmo, in to proti Realu. Po tem srečanju je kazalo, da bodo Brazilci osvojih kar prvo mesto, ko so jim že dan kasneje igralci Maka bi ja posredovali pravo lekcijo. Drugo mesto na tem turnirju je zanje torej lep uspeh.
Če upoštevamo torej vse to, je Makabi povsem zasluženo osvojil prvo mesto v Sačajevu. Izraelci so slabše igrali le proti Realu v prvem kelu, nato pa so pokazali zelo zrelo in učinkovito igro.
Berkovich najbolj*ši
Zanimivo je, da na tem pokalu ni bilo igralca, ki bi bil zanesljivo najboljši. Sarajevska prireditev je bi’a lepa priložnost za Mirzo Deli-bašiča, da pokaže, pred odhodom k vojakom, svojo izredno vrednost. Mirza pa je igral nekoliko pod pričakovanjem. Ko smo gledali Bra zilca Adilsona v srečanju z Realom, smo mislili, da bo on zanesljivo najboljši. Tudi Adilson pa je nato nekoliko popustil, tako da je bil boljši od njega celo Gilson. Po našem mnenju, sta ostala dva kandidata
za najboljšega posameznika: Berkovich in Brabender. Oba sta le bila nekoliko boljša od ostalih, svoj glas pa smo dali španskemu veteranu (35 let), ki je v vseh tekmah igral zelo zanesljivo, zbrano, požrtvovalno. Komisija časnikarjev pa je dala največ glasov Berkovichu pred Delibašičem. če bi sestavili najboljšo peterko turnirja, bi bila le ta po našem mnenju, naslednja: Deli-bašič, Berkovich, Brabender, Wil-liams in Gilson.
Real — Kansas 104:92 (57:52)
REAL MADRID: Brabender 32 (14:15), Diaz 29 (9:11), Llorente 2, Gomez, Prada 16 (2:2), Abromaitis, Corballan 9 (1:2), Iturriaga 16 (2:3), Flores.
KANSAS ALL STARS: Allen 8 (4:5), Loder 28 (1:1), Denner 10, Gibson 20 (2:2), Hopkins, Crasson 6 Dishman 2, Houston 4, Lopez, Steele 9 (1:1), Dale 4.
SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Mai-nini (Francija).
PON: Prada 3-7 (38).
Francana — Bosna 81: BO (44:29)
FRANCANA: Gilson 30 (2:2), Marcelo 5 (1:3), Garsia 6, Rubens 6, Gianechini 17 (3:4), Guerra, Da Sil-
va, Adilson 13 (3:4), Malvesi, Soa-res, Roberto 4 (2:3).
BOSNA SARAJEVO: Vučevič 2, Djogič 8, Benaček 6 (2:2), Bosiočič 2. Izič 1 (1:2), Radovanovič 14 (4:4), Zrno, Varajič 14 (2:2), Delibašič 27 (5:6), Bilalovič, Hadžič 4, Mitrovič 2.
SODNIKA: Richardson (ZDA) in Fiorito (Italija).
PON: Roberto (38).
KONČNA LESTVICA
1. Makabi	4	3	1	386:349	6
2. Francana	4	3	1	357:315	6
3. Bosna	4	2	2	368:353	4
4. Real	4	2	2	374:399	4
5. Kansas	4	0	4	344:395	0
Makabi je zmagal, čeprav ima e-nako število točk kot Francana, ker ie v medsebojnem srečanju premagal brazilsko moštvo.
Zmagoviti ekipi Makabiju je po-Iml za prvo mesto izročil sekretar Fiba Boris Stankovič.
NAJBOLJŠI STRELCI 1. Loder (Kansas) in Brabender (Real) 95 točk
PROSTI METI
1. Brabender (Real) 27:28, 2. Delibašič (Bosna) 21:23.
NAJBOLJŠI IGRALEC L Berkovich (Makabi) 22 glasov, 2. Itelibašič (Bosna) 15.
Branko Lakovič
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Ljubljanska Olimpija spet prva
tekem (Partizan
dučnost - Crvena zvezda) in nedeljskih tekem, kaže, da so profesionalci izgubili živce, za kar so delno krivi tudi nerazpoloženi sodniki. Bila je to prava poplava kartonov (25 rumenih in 1 rdeči). Kot da bi gledalci predvidevali poprečno kakovost igre, se jih je na 9 stadionih zbralo nekaj več kot 60 tisoč, kar je zares malo. Pa poglejmo kaj se je dogajalo na raznih igriščih.
Pod Bogdalovom je Olimpija o-svojila točko in s tem prvo mesto na lestvici. To pa tudi po zaslugi Rijeke, ki je s prikazano igro na Kantridi povsem razočarala, vendar treba omeniti, da je bila brez najboljšega igralca Milana Ružiča.
Titograjčani jurišajo na rekord: v srečanju z Zvezdo so zabeležili že 6. neodločeni izid. Pod Gorico ni bilo dobrega nogometa. Ljub-
Sedmo kolo prve jugoslovanske nogometne lige bi lahko imenovali kolo presenečenj, ker tudi največji strokovnjaki prav gotovo niso pričakovali takšnega razvoja dogajanj na Kantridi oziroma Čajru.
Rijeka, najučinkovitejša ekipa in do nedelje prva na lestvici, ter Radnički, ki se je v pokalu UEFA uvrstil v drugo kolo in je skoraj nepremagljiv na svojem igrišču, sta izgubila proti Borcu o-ziroma tuzlanski Slobodi. Da je bilo tako, kažejo tudi rezultati, ki so jih dosegli v Beogradu, Titogradu in Kruševcu, kjer so bili gostje nepremagani. Če k temu dodamo še nekaj zanimivosti sobotnih Željezničar, Bu-
Ijanski sodnik Papec je precej slabo opravil svojo nalogo.
Na Koševu, kjer je reprezentant Susič odigral poslednjo tekmo pred odhodom k vojakom, sta se srečala Sarajevo in Dinamo, ekipi, ki sta se že poslovili od evropskih pokalov. Dinamo je bil e-nakovreden tekmec domačinov, toda v vratih je imel nerazpoloženega Ivkoviča, ki je glavni krivec za poraz.
Spličani bodo morali še čakati, da se razigra njihov strelec Zlatko Vujovič. Na srečo pa je za to tokrat poskrbel Zoran, vendar ne Zlatkov brat, toda mladi Vulič (dva zadetka), sin nekdaj znanega Hajdukovega vratarja Anteja Vulevida.
Radnički je nepričakovano izgubil doma, čeprav so Tuzlanci i-grali z nogometašem manj (izključen je bil reprezentant šečer-
begovič), domačini pa niso izkoristili niti enajstmetrovke, ki jo je zapravil Pantelič, doslej nezmotljiv z bele točke. Beograjski Partizan je doma osvojil le točko in niti njegovi sosedi, romanti-čarji s Karaburne, se niso bolje proslavili. Zagreb pa je povsem zasluženo premagal Skopjance na lastnem igrišču. Naj omenimo, da bo prihodnje kolo v jugoslovanskem prvenstvu že jutri, 8. t.m.
IZIDI 7. KOLA Budučnost - Crvena zvezda 1:1 Partizan - Željezničar	0:0
Napredak - Olimpija	1:1
Hajduk - Vojvodina	3:1
Sarajevo	-	Dinamo	3:1
Beograd	-	Velež	1:1
Zagreb - Vardar	3:0
Rijeka -	Borac	0:1
Radnički	-	Sloboda	0:1
LESTVICA
Olimpija in Crvena zvezda 10, Rijeka 9, Radnički, Dinamo, Hajduk in Sloboda 8, Sarajevo, Borac, Napredak in Željezničar 7, Partizan. Beograd in Budučnost 6, Velež, Vojvodina in Vardar 5, Zagreb 4.
PRIHODNJE KOLO (8. t.m.) Crvena zvezda - Sloboda, Borac - Radnički, Vardar - Rijeka, Željezničar - Zagreb, Velež - Partizan. Dinamo - Beograd, Vojvodina - Sarajevo, Olimpija - Hajduk, Budučnost - Napredak.
NOGOMET"
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Točka za Triestino v gosteh
Tržačani zaigrali dobro zlasti v prvem polčasu
Cremonese — Triestina 0:0
Tudi v drugem letošnjem prvenstvenem nastopu je Triestina igrala neodločeno brez zadetkov, vendar tokrat na tujem proti vodeči enajsterici. Obenem je potrebno poudariti, da ima letos Cremonese precejšnje .mbicije, saj jasno meri na napredovanje v višjo ligo.
V primerjavi s prvim domačim nastopom z Modeno je Triestina v Cremoni igrala veliko bolje, kar velja še posebej za prvih 45 minut. V drugem delu srečanja pa so gostje nekoliko popustili, kar gre pripisati slabi formi France, poleg njega niti Mitri in Giglio nista doprinesla tistega, kar se je od njiju pričakovalo. Upati je le, da bo tretji nastop in drugi pred domačimi gledalci le prinesel preobrat in prvi letošnji popoln uspeh.
IZIDI 2. KOLA Cremonese - Triestina Empoli - Novara Modena - Sanremese Parma - Casale Prato - Reggiana Spezia - Piacenza S. Angelo Lodig. - Forli Trento - Fano Treviso - Mantova
LESTVICA
Cremonese, Piacenza, Treviso S. Angelo Lodigiano in Parma 3, Reggiana, Triestina, Modena, Casale,
0:0	IZIDI 8. KOLA	
1:0	Spartak - Jedinstvo (Br)	2:0
0:0	Iskra - Leotar	2:0
2:1	Čelik - Sloboda	1:1
1:0	Proleter - Osijek	4:1
0:2	Dinamo - AIK	1:1
3:1	Maribor - Vrbas	4:1
2:1	GOŠK - Bosna	0:0
3:0	Jedinstvo (Bi) - Rudar	1:0
			
AVTOMOBILIZEM
NA VN ZDA V FORMULI ENA
JONES UPRAVIČIL NASLOV PRVAKA
Giacomelli na alfa romeu, najhitrejši v poskusnih vožnjah, vodil vse do polovice dirke, ko mu je odpovedal motor - Scheckter (ferrari) šele deseti
VVATKINS GLEN — Po polemikah, ki so sledile dirki za VN Kanade v Montrealu, kjer so prvo-uvrščenega Pironija kaznovali z minuto zaostanka, kar je Jonesu prineslo prvo mesto in s tem svetovni naslov, pa je v nedeljo Avstralec dokazal, da si je naslov najboljšega res zaslužil. Slavje avtomobilov wil-liams pa je dopolnil še Reutemann, ki se je uvrstil na drugo mesto.
V nedeljo je vladalo pričakovanje za nastop Bruna Giacomellija, ki je bil najhitrejši na poskusnih vožnjah in je tako startal na prvem mestu skupaj z Brazilcem Piquejem. Giacomelli je takoj prevzel vodstvo in svojo prednost večal 'vse: do 32tl kroga, ko se je moral zaradi okvare na električni .napeljavi „zateči v box. Vozilo je bilo kaj kmalu spet nared, vendar ni bilo mogoče pomisliti, da bi se lahko vrnilo na stezo.
Po odstopu Giacomellija je vodstvo prevzel Reutemann, drugouvrščeni Pironi pa je moral kaj kmalu odstopiti mesto Jonesu, ki je nato prehitel še Reutemanna. Ta vrstni red se nato do cilja ni več spremenil.
Letošnja sezona je bila za italijanske hiše sila neuspešna. Bolje so se odrezali italijanski piloti, saj je De Angelis zasedel sedmo mesto na končni skupni uvrstitvi, Patrese je deveti, Giacomelli pa 17. Ne gre pozabiti niti De Cesarisa. ki pa je v nedeljo ostal nekoliko v senci.
A'.'a Krmoo "e letos doživel vrsto razočaranj, bodisi zaradi okvare na vozilih kot zaradi napak pilotov. Na koncu sezone pa se je le izkazala. kar daje upati, da se bo prihodnje leto le obrnilo na bolje.
Še posebno slabo je tokrat šlo Ferrariju, lanskemu zmagovalcu, saj se je na lestvici avtomobilskih hiš uvrstil na predzadnje mesto. Sedaj so vse svoje upe položili v novo vozilo turbo ter v novega pilota, Francoza Didiera Pironija, ki bo zamenjal Scheckterja, za katerega je bila nedeljska dirka zadnja v formuli ena.
VRSTNI RED
1. Jones (williams). ki je 59 kro-g:v za skupnih 320,665 km prevozil v 1.34'36”05 s poprečno hitrostjo 201,468 km na uro Reutemann (williams) po 4”20 Pironi (ligier) po 12”56 De Angelis (lotus) po 29”68 Laffite (ligier) po 1 krogu Andretti (lotus) po 1 krogu; 7. Arnoux (renault) po 1 krogu; 8. Surer (ATS) po 2 krogih; 9. Keegan (williams) po 2 krogih; 10. Scheckter (ferrari) po 3 krogih; 11. Rosberg (fittipaldi) po 3 krogih.
KONČNA LESTVICA ZA SP Jones (Avstral.) 67 točk Piquet (Braz.) 54 Reutemann (Arg.) 42 Laffite (Fra.) 34, 5. Pironi (Fr.)
32. 6. Amoux (Fr.) 29, 7. De Angelis (It.) 13, 8. Jabouille (Fr.) 9, 9. Patrese (It.) 7, 10. Villeneuve (Kan.), Rosberg (Fin.), Jarier (Fr.), Watscn (VB) 6, 14. Fittipaldi (Braz.) in Prost (Fr.) 5, 16. Mass (ZRN) in Giacomelli (It.) 4, 18. Scheckter (J.Afr.) 2, 19. Rebaque (Meh.) in Andretti (ZDA) 1.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ 1. Williams 120 točk, 2. Ligier 68, 3. Brabham 55, 4. Renault 38. 5. Lotus 14, 6. Tyrrell 12, 7. Arrows in Fittipaldi 11, 9. McLaren 10, 10. Ferrari 7, 11. Alfa Romeo 4.
KOLESARSTVO
TORBICO (Milan) - Cavazzi je zmagal na. dirki za <<Trctfejo Parco del Ticino» z enominutno prednostjo pred skupino, v kateri sta bila tudi Saronni in Moser.
TENIS
Barazzutti že petič italijanski prvak
PRATO — Sabine Simmonds je z zmago nad Nestijevo (7:6, 6:0) osvojila italijanski teniški državni naslov v ženski konkurenci. Med moškimi pa je zmagal Corrado Barazzutti, ki je v finalu premagal Ocleppa s 5:7, 6:0, 6:1, 6:2.
V mešanih dvojicah sta slavila Binaghi in Ippolitijeva (premagala
sta Franchittija in Simmondsovo), v moški dvojicah pa brata Adriano in Claudio Panatta, ki sta odpravila Marchettija in Vattuoneja.
MADRID — V finalnem dvoboju na teniškem turnirju v Madridu je Argentinec Cler nepričakovano premagal rojaka Vilasa s 6:3, 1:6, 1:6, 6:4, 6:2.
* * *
ARNHELM — Z zmago proti Romunu Nastaseju (6:2, 6:2) je Američan Mayer osvojil prvo mesto na teniškem turnirju v Amhelmu.
KOLESARSTVO
BIARITZ — Francoz Giobert Pu-clos Lassalle. jg ,zmggal na etapni kolesarski dirki «Etoile des Espo-irs». V zadnji eapi je slavil Belgijce Vandenbroucke.
AVTOMOBILIZEM
KASSEL CALDEN - Italijana Al-boreto in Fabi (alfa romeo) sta o-svojila prvo oz. drugo mesto v predzadnji preizkušnji evropskega prvenstva formule 3. Alboreto vodi tudi na lestvici evropskega prvenstva s 56 točkami pred Boutsenom, ki jih ima 53.
RUGBY
KOvJLGO - V srečanju, veljavnem za evropski pokal, je Italija zanesljivo odpravila Poljsko s 37:12 (21:6).
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Drugi domači poraz Goričanov
Tai Ginseng popustil v finalu - Tržaški Hurlingham v napetem zaključku ohranil tesno prednost - Ponoven nepričakovan spodrsljaj Sinudyneja
Tai Ginseng — Pintinox 83:92 (46:50)
TAI GINSENG: Antonucci, Valen-tinsig 4, Turel 6, Pondexter 28, Sfi-ligoi, Premier 17, Ardessi 10, Pie-ric. Laing 16, Puntin 2.
PINTINOX: Maiolini, G. Motta 2, Garrett 12, Palumbo 23, Fossati, Hunger 16, Magistrini, S. Motta 27, Costa, Spillare 12.
SODNIKA: Grotti in Maggiora iz Rima.
PON: Valentinsig v 40. min.
PM: Tai Ginseng 9:11, Pintinox 18:20.
Tai Ginseng je tudi v srečanju s Pintinoxom iz Brescie, potrditi i da je še v zelo slabi formi -jn je moral gostom prepustiti že drugi izapo-redni par točk na domačem . igrišču. Poraz s Salesovim moštvom je toliko bolj pekoč, ker so gostie nastopali brez poškodovanih Marušiča in Solfrinija in so morali tudi zaradi poprečne kondicije obeh A-meričanov osredotočiti vso svojo i-gro na krila.
Vendar Tai Ginseng ni znal izkoristiti priložnosti. Predvsem je manjkala hitra igra, ki bi lahko zmedla nasprotnike. Kot je to storil v sredo Lombardi, je tudi Salesu uspelo zaustaviti ritem igre in tako okrniti najbolj nevarno orožje Goričanov -- hitrost. Po hitrem začetku, ko sta obe moštvi branili na moža in so domači z nekaj hitrimi protinapadi povedli, so se gostje zaprli v cono, ki ji McGregorjevi igralci niso bili kos. Odgovornost za met
■imiiiiiiifiiiiiiiiuiimimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiuiifiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V h ITALIJANSKI LIGI
ROMA SAMA NA VRHU LESTVICE
Juventus nepričakovano izgubil doma ■ Edino v Vidmu brez zadetkov
Po 4 kolih italijanskega nogometnega prvenstva A lige je sama na vrhu lestvice enajsterica Rome. Po visokem porazu v Jeni v tekmovanju pokalnih prvakov kaj takega res ni bilo pričakovati. Varovanci trenerja Liedholma pa so na olimpijskem stadionu v Rimu prijetno presenetiti z zmago proti Torinu z odlično igro v drugem polčasu. Za še večje presenečenje pa je prav gotovo poskrbela »kaznovana* Bologna, ki je sredi Turina premagala bivšega prvaka Juventus. Poudariti velja, da je Bologna štartala v letošnjem prvenstvu s 5 točkami zaostanka in ima sedaj točko skupaj z Brescio, ki je izgubila v Pi-stoii.
Igrišče S. Siro v Milanu niti tokrat ni prineslo sreče Napoliju. Gostje so izgubili z gladkim 3:0 in
L^S.ela slovenskega liceja «F. Prešeren* iz Trsta so na mladinskih igrah v Rimu z drugim mestom na turnirju v odbojki dosegi« največji uspeh slovenskih zamejskih šol doslej
domači Inter jih je povsem nadigral. Presenetljiva Perugia pa je visoko premagala Ascoli. Medtem ko lahko trdimo, da Perugia doživlja preporod, ne moremo mimo ugotovitve, da je Ascoli le bleda senca enajsterice iz preteklih prvenstev. Po zadnjem uspehu je Ca-tanzaro na odličnem drugem mestu skupaj z Interjem in Fiorentino. Novinec Como se je žilavo upiral, toda Palanca in Boscolo sta vsak po enkrat premagala vratarja gostov.
V Avellinu je bil po zmagoviti tekmi velik praznik. Gostujoči Ca-gliari ni igral slabo, toda Brazilec Juary je bil v nedeljo nezadržen. Najprej so gostje napravili nad tem odličnim nogometašem prekršek, tako da je sodnik Benedetti dosodil najstrožjo kazen. Po izenačenju pa je odlični Brazilec spravil končni rezultat na varno. Srečanje Udine-se - Fiorentina se je edino končalo brez zadetkov. Ne glede na to pa je bil začasni trener Videmčanov Enzo Feirari zadovoljen pa čeprav je bila njegova ekipa boljša. Srečanje sta si s tribune ogledala bivši in novi trener — Perani in Gia-gnoni.
IZIDI 4. KOLA
Ascoli - Perugia	0:3
Avellino - Cagliari	2:1
Catanzaro - Como	2:0
Inter - Napoli	3:0
Juventus - Bologna	0:1
Pistoiese - Brescia	1:0
Roma - Torino	2:0
Udinese - Fiorentina	0:0
LESTVICA
Roma 7, Inter. Catanzaro in Fiorentina 6, Juventus in Torino 4. Pi-stoiese, CagHari, Napoli in Udine-se 3, Como in Ascoli 2, Bologna in Brescia 1, Perugia in Avellino —1.
PRIHODNJE KOLO (19. 10.)
Ascoli - Juventus. Bologna - Pi-stoiese, Brescia - Catanzaro, Como - Udinese, Fiorentiua - Inter, Na-
poli - Rema, Perugia - Avellino, Torino - Cagliari.
B LIGA
V B ligi sta na vrhu lestvice Spal in Milan, ki sta se morala v 4. kolu zadovoljiti z delitvijo izkupička. Kot je pač že tradicija, pa je prvenstvo v tej ligi sila izenačeno.
IZIDI 4. KOLA
Bari - LR Vicenza	1:0
Catania - Milan	2:2
Cesena - Lecce	1:1
Genoa - Piša	3:1
Monza - Rimini	1:1
Pescara - Lazio	0:0
Spal - Palermo	1:1
Taranto - Foggia	2:0
Varese - Atalanta	1:0
Verona - Sampdoria	1:1
LESTVICA
Spal in Milan 6, Lazio, Genoa, Pescara in Sampdoria 5, Foggia, Atalanta. Rimini, Bari in Varese 4, LR Vicenza, Monza, Verona, Ce-sena. Piša in Catania 3, Lecce 2, Taranto in Palermo —L
PRIHODNJE KOLO (12. 10.)
Atalanta - Catania, Foggia - Piša, Lazio - Varese, Lecce - Genoa, Milan Verona, Palermo - Bari, Rimini - Taranto, Sampdoria - Pescara, Spal - Monza, LR Vicenza -Cesena.
LOKOSTRELSTVO
Na turnirju v Milanu Sovjeti najuspešnejši
MILAN — Sovjetski lokostrelci so osvojili levji delež kolajn na lokostrelskem turnirju »Torneo Ambro-siano*. Zmagali so tako v moški kot v ženski konkurenci. Med moškimi je bil prvi Ješejev s 1307 točkami. Jugoslovana Migačev in Markovič sta se uvrstila na 4. oz. 6. mesto s 1272 oz. 1263 točkami V ženski konkurenci pa je slavila So-vjetinja Losaberidze.
na koš sta si prevzemala zdaj Ardessi, zdaj Pondexter, vendar ne enemu ne drugemu ni šlo od rok. Res je, da je temnopolti Američan dosegel 28 košev, vendar ne smemo pozabiti, da je zgrešil kar 20 metov in je v metih iz srednje razdalje zadel le enkrat na vsake tri poskuse.
Gostje so nasprotno pokazali izredno točnost. V prvem polčasu je bil odličen Silvano Motta, v drugem pa Palumbo, ki je skoraj sam kljuboval zadnji reakciji domačih. Tai Ginseng je namreč nekaj manj kot 5 minut pred iztekom časa na-doknadil zamujeno in prešel v vodstvo (77:75), potem ko so gostje 'vodili skoraj vso ‘t$8rm£ariučfi t 11 koši prednosti). Vendar“ddmači tu-‘di1 'v teh ključnih trenutkih niso u-speli zbrati svojih vrst za končni Sprint in sta lahko Palumbo in Spillare izkoristila vrzeli njihove obrambe ter spravila na varno rezultat, ki omogoča Pintinoxu, da še naprej ohrani prvo mesto na lestvici.
Med Goričani je svojo nalogo vestno opravil le Laing, ki je izvrstno kril bivšega tovariša Garretta in bil tudi precej točen v napadu. Pod košema se je dobro boril tudi Premier, ki pa je pretiraval v metih od zunaj. Vsi ostali so zaigrali še nezadostno in se bodo morali v prihodnjih srečanjih temeljito popraviti, če se hočejo enakovredno z drugimi moštvi boriti za obstanek v A-l ligi.
M. M.
Hurlingham - Ferrarelle 84:83 (47:39)
FERRARELLE: Bonino, De Sta-sio, Brunamonti 11 (1:2)< Olivieri 4, Sanesi 12, Kiffin 23 (7:7), Bla-setti 2, Danzi 4, Sojoumer 27 (5:6), Di Fazi.
HURLINGHAM: Laurel 25 (3:5), Barnes 24 (4:4), Meneghel 9 (1:2), Ritossa 22 (4:6), Baiguera 2, Scoli-ni, Tonut, Mina 2, Jacuzzo, Čuk.
SODNIKA: Paronelli iz Vareseja in Casamassima iz Cantuja
PM: Hurlingham 12:17, Ferrarelle 13:15
PON: Blasetti (37) in Brunamonti (40)
Po razburljivem zaključku je Hurlingham osvojil še dve zlata vredni točki proti solidni ekipi Ferrarelle iz Rietija. Naj takoj poudarimo, da so si Tržačani zmago povsem zaslužili, saj so bili skoraj vso tekmo v vodstvu razen ob polovici drugega polčasa, ko so si gostje priborili tri točke prednosti.
Tekma je vsekakor zadovoljila vnovič polno športno palačo: še predvsem je tokrat med Lombardi-jevimi varovanci zadovoljil Barnes, ki je, poleg običajne zanesljive igre pod košem, odlično zaigral tudi v napadu. Poleg njega so zaigrali na izredni ravni še Laurel. Ritossa ter presenetljivi veteran Meneghel, ki postaja z leti vedno boljši. Ekipa Ferrarelle pa se je v primerjavi z lanskim letom predstavila nekoliko ošibljena, čeprav lahko računa na dva odlična tuja igralca ter reprezentanta Brunamontija.
Kratka kronika: Hurlingham je že v uvodnih potezah orešel v vodstvo (predvsem po zaslugi Barne-sa) ter prednost do konca polčasa stalno krepil. V prvih minutah drugega dela je tržaška ekipa dosegla najvišje vodstvo (53:43), nato pa smo prisostvovali preobratu, ko je FerranTle obrnil izid v lastno korist (64:61). A kaj kmalu so Tržačani spet prevzeli pobudo ter ponovno prehiteli nasprotnike. Ko je že izgledalo, da je tekma odločena v njihovo korist (vodili so že z devetimi pikami), so «hurlingamov-ci» tako rekoč podarili nekaj žog nasprotmku, ki se je nevarno približal na eno samo točko. V napetem zaključku pa je Hurlinghamu le uspelo obdržati žogo ter tako o-svojiti dragoceno zmago.
Marko
IZIDI 3. KOLA
Hurlingham - Ferrarelle	84:83
Billy - Emerson	57:58
Tai Ginseng - Pintinox	83:92
Sinudyne - Antonini	81:86
Grimaldi - I&B	107:89
Scavolini - Bancoroma	97:87
Recoaro - Squibb	74:72
LESTVICA
Emerson in Pintinox 6, Billy, Antonini, Grimaldi, Scavolini in Hurlingham 4, Bancoroma, Squibb, Si-nudyne, Tai Ginseng in Recoaro 2, Ferrarelle in I&B 0.
PRIHODNJE KOLO (12.10.)
I&B - Tai Ginseng; Billy - Recoaro; Emerson - Sinudyne; Hur-lingham vJjgmaldi; PinU«ex - Antonini': JFemK*He - Bancoroma; Squibb - SeMprtiph.?
LIGA
IZIDI 3. KOLA
Carrera - Liberti	81:75
Eldorado - Sacramora 85:80 Honky - Štern	82:78
Latte Matese - Tropic 81:79 Superga - Mecap	70:68
Brindisi - Acqua Fabia. 84:79 Rodrigo - Magnadyne 87:85 LESTVICA
Carrera in Eldorado 6, Acqua Fabia, Latte Matese, Brindisi, Superga in JIonky 4, Tropic, Liberti, Sacramora, Magnadjme in Rodrigo 2. Mecap in Stem 0.
PRIHODNJE KOLO (12.10.) Acqua Fabia - Carrera; Liberti -Latte Matese; Magnadjme - Honky; Brindisi - Eldorado; Sacramora -Tropic; Stem - Mecap; Superga -Rodrigo.
Trento. Prato, Fano, Forli in Empoli 2, Novara, Sanremese in Mantova 1, Spezia 0.
PRIHODNJE KOLO (12. 10.)
Casale - Modena, Empoli - Cremonese, Forli - Parma, Mantova -Fano, Piacenza - S. Angelo Lodigiano, Prato - Sanremese, Reggiana -Treviso, Spezia - Novara, Triestina - Trento.
V 2. JUGOSLOVANSKI LIGI
Visoka zmaga Maribora
V 8. kolu 2. zvezne lige — zahod je Maribor doma visoko premagal Vrbas, ljubljanska Sloboda pa je remizirala v Zenici. Poraz pa je doživel Rudar iz Velenja, ki je klonil v Bihaču.
LESTVICA
Dinamo 12, Proleter 11, Maribor in Iskra 10, Jedinstvo (Bi), Sloboda in Čelik 9, GOŠK Jug, AIK in Osijek 8, Rudar in Leotar 7, Vrbas 6, Jedinstvo (Br) in Spartak 5, Bosna 4.
PRIHODNJE KOLO (12. 10.)
Rudar - Spartak, Bosna - Jedinstvo (Bi), Vrbas - GOŠK, AIK -Maribor, Osijek - Dinamo, Sloboda - Proleter, Leotar - Čelik, Jedinstvo (Br) - Iskra. .
Ajax prvi na memorialu Mira Perca - Maksa
LJUBLJANA — Mladinci Ajaxa so osvojili prvo mesto na 11. mednarodnem nogometnem turnirju za memorial Mira Perca - Maksa. V finalu so po streljanju enajstmetrovk premagali splitski Hajduk s 4:2. Na tretje mesto se je uvrstil Dinamo' Tbilisi, na četrto Inter Bratislava, "nato pa po vrsti Rijeka, Ljubljana, Slovan in Pesaro.
KOŠARKA
KRANJSKA GORA - Marsikdo je bil presenečen, da je bil na pripravah ljubljanskega prvoligaša O-limpije prisoten poleg trenerja Le-čiča tudi Aca Nikolič. Le ta pa je izjavil, da je tu le kot svetovalec in da je pripravljen pomagati vsakemu, ki bi ga prosil za pomoč.
1. —
2. —
4. —
5. -
11
10
1.	Formai
2.	Bardinefto
1.	Filago
2.	Mitridale L Asteroide 2. Trusty
1.	Diosig
2.	Jezer ul
1.	Inventiva
2.	Ben
1.	Aede
2.	Adroitlv’
KVOTE 1.428.173 lir 117.000 lir
1
2
2
2
1
1
2
1
2
2
X
2

ATLETIKA
Na tekmovanju v Gorici
Slavje domačinov
Tekmovanja se je udeležilo dvajset društev iz Slovenije, Koroške, Veneta in Furlanije-Julijske krajine
V Gorici, v organizaciji kluba «A-tletica Gorizia - Cassa di Rispar-mio», se je iztekla atletska manifestacija, veljavna za trofejo «Ford -Gratton*, na kateri je sodelovalo 20 društev iz Slovenije, Koroške, Furlanije - Julijske krajine ter Veneta. Končno zmago so si zagotovili gorički atleti, k> so s 57,5 točke prehiteli AK iz Nove Gorice (52 točk) ter tržaški Cividin.
Naj omenimo, da je mladinec Mi-locco (Italcantieri iz Tržiča) s časom 50”5 izboljšal deželni rekord v teku na 400 metrov.
REZULTATI
Tek na 100 m: 1. Mascate (Atleti-ca Goriziana) 11”, 2. Fanton (Coin Mestre) 11”, 3. Srebrnič (AK N. Gorica) 11”.
110 m ovire: 1. Floreani (Libertas Udine) 14"9, 2. Pagliaro (Cividin CSI Trioste) 14”9, 3. Pecorari (Atletica Gorizia) 15"5.
Kopje: 1. Gasarsa (FF.OO Padova) 69,38 m, 2. Dal Torre (Libertas
Ascoli - Perugia	2
Avellino -	Cagliari	1
Catanzaro - Como	1
Inter - Napoli	1
Juventus -	Bologna	2
Pistoicse -	Brescia	1
Roma - Torino	1
Udinese -	Fiorentina	X
Catania -	Milan	X
Pescara -	Lazio	X
Taranto -	Foggia	1
Cremonese - Triestina	X
Reggiua - Sambenedettesc X KVOTE 13 — 46.i71.2u0 lir 12 —	1.029.900 lir
Udine) 66,00 m, 3. Černe (Atletica Gorizia) 65,08 m.
Tek na 1.500 m: 1. Tavčar (AK N. Gorica) 4’07”9, 2. Semolič (AK N. Gorica) 4'08”0, 3. Maineri (Cividin CSI Trieste) 4'11”2.
Višina: 1. Tisma (AK N. Gorica) 1,95 m, 2. Adamič (AK N. Gorica)
l,	95 m, 3. Pittolo (Nuova Atletica Friuli) 195 m.
400 m: 1. Wendler (Cividin CSI Trieste) 48"8, 2. Frisano (Libertas Udine) 49”9, 3. Rudi (Libertas U-dine) 50”3.
Krogla: 1. Grilanc (AK N. Gorica) 14,35 m, 2. Bandelj (AK N. Gorica) 13,50 m, 3. Frasson (Atletica Gorizia) 12,55 m.
Tek na 5.000 m: 1. Prosh (Cividin CSI Trieste) 14'39”3, 2. Spagnul (A-tletica Gorizia) 14’43"8, 3. Pilot (Li-bertas Sacile) 15’39”4.
Daljina: 1. Calza (Atletica Gorizia) 6,74 m, 2. Martini (CUS Trieste) 6,69
m,	3. Zuttion (Atletica Gorizia) 6,60 m.
štafeta 4X100 m: 1. COIN Mestre 42”2, 2. Libertas Sacile 43”7, 3. AK N. Gorica 43”8.
štafeta 4X400 m: 1. Cividin CSI Trieste 3'24”5, 2. Libertas Udine 3’24”7, 3. Atletica Gorizia 3'24"8.
(PR)
BOKS
Cusma ohranil naslov
CAGLIARI — Sardincu Usaiu ni uspel podvig, da bi še tretjič ponovno osvojil naslov italijanskega prvaka v lahki kategoriji. Po točkah ga je premagal dosedanji prvak Cusma.
• « «
SANTA FF — Panamec Predoza je ohranil svetovni naslov v peresji kategoriji (verzija WBA). Po točkah je premagal Američana Lockridgea.
NOGOMET
Derbi
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
v Bazovici brez zmagovalca
Vesna pobrala ves izkupiček - Breg (po slabi igri) ostal brez točk
Zarja — Kras 1:1 (1:0)
ZARJA: Puzzer, M. Žagar, I. Grgič, Franco, Macor, Križmančič (kap.), F. Ražen, Dana (v 27. min. č-P. Samese), Lenarduzzi, G. Ra-*em, Fonda.
KRAS: Paulin, D. Škabar, Blazina (kap.) Dilič, Germani (v prvi »in. d.p. Gulia), Terčon, L. Milič, L. Milič, Lanza, Villalta, G. Ferfo-ija.
STRELCI: Fonda v 3. min. p.p.;
K.	Milič v 12. min. d.p.
Zarji ni uspelo odnesti obeh točk, Kras pa je z igro razočaral številne navijače, ki so mu sledili v Bazovico. Tekma se je začela zelo ugodno za domačine. V tretji minuti je namreč Fonda izkoristil visok pre-dložek v kazenski prostor in je z glavo usmeril žogo v vrata. V 5. »». je moral Franco na sami goleni odbiti Miličev strel proti praznim vratom. Minuto kasneje je nevarni Fonda s strelom z glavo zadel vratnico. V teh trenutkih srečanja je lpila igra precej raztrgana in nepovezana na obeh straneh. Tik Pred koncem polčasa se je gostom Ponudila lepa prilika, a je niso izkoristili.
Drugi polčas se je začel s Krasovo Premočjo. V 12. min. je Ljubo Mine s silovitim stre'om izenačil. Po golu pa ni imel Kras dovolj moči, da bi povedel in Bazovci so s hitri-nn pritinapadi večkrat ogrožali njegova vrata. Do konca tekme je Pnšel Lenarduzzi kar dvakrat sam pred vrata Paulina, a je slednji z dvema drznima posegoma rešil Kras pred porazom. Rezultat je vsekakor pravičen in odgovarja dejanskim razpletom na igrišču.
Vesna — Rosandra 2:1 (1:0)
VESNA: Bubnich, purič, Perisut-“• Acquavita, Pribac, Vecchio, Bor-
tolotti, Pipan,	Starc, CančVtti,
Zucca.
ROSANDRA:	Dapas,	Schettini,
Gullich, Somma, Tadeo, Colavec-chia, Kirchmayer, Sodomaco, Cic-chese, Piccinino, Mihelcich.
STRELCI: v 6. min. Starc, v d.p. v 55. min. Kirchmayer in v 72. min. Candctti.
Rosandri ni uspelo odnesti proti Vesni niti točke, pa čeprav so Križani zaigrali precej zmedeno, tako da tekma ni bila na visoki tehnični ravni. Vesna je takoj od začetka iskala pravo pot do gola in moramo reči, da jo je tudi kaj kmalu našla, saj je že v 6. min. Starec z lepim udarcem z glavo povedel. Tudi po osvojeni prednosti so «plavis> nadaljevali z napadi in so ustvarili nekaj zrelih priložnosti za gol, toda napadalci se niso v teh trenutkih izkazali. Vesna je sicer dosegla še gol s Starcem, toda sodnik ji ga je razveljavil. In Rosandra? Igralci dolinske občine so dobro zadržali začetni pritisk domačinov in proti koncu polčasa tudi resno ogrožali Bubniche-va vrata.
V d.p. se razpleti na igrišču niso bistveno spremenili, toda prav v trenutku, ko so vsi mislili, da se bo Vesna zadovoljila z osvojeno prednostjo, so gostje nepričakovano remizirali, pa čeprav z dvomljivim «off-sidom». Sodnik pa je gol priznal in poleg tega še opomnil Starca zaradi protestov. Po prejetem golu so se domačini s sklonjeno glavo pedali v napad, toda gostje so z lahkoto nevtralizirali vsako nevarnost. V 27. min. pa je Vesna dosegla s Candottiiem zmagoviti gol. s čimer je ostala na samem vrhu lestvice.
Fabio
igrišču. Izkazal se je z lepimi kombinacijami, v enem izmed sicer redkih protinapadov, je moral vratar Domia poseči celo izven kazenskega prostora, vendar so imeli prav gostje proti koncu prvega polčasa najzrelejšo priložnost, da pridejo v vodstvo: Neppi je dobil žogo v Bregovem kazenskem prostoru, lepo je podal čez Chersinicha proti mreži, a jo je Grizonič prisebno odbil na sami gol črti.
V začetku drugega polčasa je bila igra na obeh straneh precej raztrgana. V nadaljevanju je Breg sicer zaigral bolj zbrano, vendar so Jadranova ekipa med nastopom proti Servolani na turnirju v Miljah bili še vedno nevarnejši gosti z
""'""uimiinnninummmmMMuMiHimuniimimtniumniimilHimniMiiMiiiiiim.niinlniiinmiiitiiiHMi...................
V KARLOVCU
Breg — Domio 0:1 (0:0)
BREG: Ghersinich, Pinzin, Gri-zenič (v 81. min. Albertin), Dagri, Klun, Dazzara. Cigui, Azzolin (v 81. min. Jež), Samec, Peroša, Stmsd
DOMIO: Zubalic, Visintin, Cre-vatin, Montanari, Cinque, Barnaba, Livan, Macoratti (v 68. min. Bar-tesina), Neppi (v 55. min. Grbec), Ferrini, Roici.	/
SODNIK: Menon iz Tržiča.
STRELEC: Roici (v 80. min.)
Po obetavnem startu, ko je remiziral proti Libertasu, je Breg dvakrat zaporedoma klonil: najprej proti Opicini Supercaffe, v nedeljo pa na domačem igrišču še proti Domiu. Mcrda je bil poraz tokrat zanj prehuda kazen, saj je bil na trenutke enakovreden ali tudi boljši od gostov, vendar si zmage ni zaslužil, saj ni niti enkrat samkrat nevarneje streljal v nasprotnikova vrata: ob precej zanesljivi obrambi in solidni sredini igrišča je namreč docela odpovedal napad.
Po začetni premoči gostov je Breg vzpostavil precejšnje ravnotežje na
Vesna je s tretjim zaporednim uspehom ostala sama na vrhu lestvice. Nobena od 16 ekip ni več brez točk.
Prvi letošnji derbi med Zarjo in Krasom prav gotovo ni zadovoljil številnih navijačev, ki so se v nedeljo zbrali okrog bazoviškega pravokotnika.
Za ponovno razočaranje je poskrbel Breg. ki je doma klonil ekipi Domia. Vsekakor je Breg tudi tokrat s prikazano igro razočaral in je bil poraz neizbežen.
Ponovno je prijetno presenetila Vesna, ki je sicer nekoliko s težavo premagala borbeno Rosandro. ki se ni nikoli vdala.
Od ostalih izidov bi omenili zgovorno zmago ekipe Staran-zana proti Libertasu, kar dokazuje, da bo Staranzano prav gotovo med protagonisti tega prvenstva.
IZIDI
Baxter - GiarizzoJe	0:1
Vesna - Rosandra	2:1
Zaria - Kras	1:1
S. Marco - Op. Supercaffe 3:1 Breg - Domio	0:1
Campanelle - CGS	1:0
Staranzano - Libertas 2:0 Čampi Elisi - Costalunga 0:0 LESTVICA
Vesna 6, Staranzano in Costalunga 5. Campanelle, Kras in Čampi Elisi 4. Rosandra, Zaria in Libertas 3, S. Marco. Onicina Sunercaffe, Domio in Giarizzole,,Z„j.ftreg, Baxter in CGS L
PRIHODNJE KOLO
Op. Supercaffe - Čampi Elisi, Costalunga - Staranzano, CGS -Vesna, Kras - S. Marco, Domio - Zaria, Rosandra - Campanelle, Giarizzole - Breg, Libertas - Baxter.
B. R.
KOŠARKA
Danes pobratenje med Jadranom in Ježico
Do pekočem porazu s Servolano Y Miljah bo Jadran drevi opravil Se zadnjo preizkušnjo pred začetkom
Prvenstva.
,?e v soboto bo namreč slovenska ekipa debitirala v C-2 ligi, in sicer v Mestrah proti Favaru.
Današnje srečanje pa je gotovo Posebna priložnost in obenem tudi Pomemben dogodek za Jadran. Za-»eJski košarkarski klub se bo da-es pobratil z ljubljanskim klubom ežica. Zamisel se je porodila, ko *o bili jadranovci gostje Ježice na »aratonu 24 ur košarke, ki ga to Jubljansko društvo prireja že vrsto let.
Nova zamisel se je tudi uresniči-A, Gostje iz matične domovine odo k nam prišli že zgodaj popol-5»e- Ob 17. uri bo slovesnost, med atero se bosta društvi pobratili, atem pa se bodo vsi skupaj odpravili v nabrežinsko občinsko te-V^adnico, kjer bo ob 19. uri tekma adran - Ježica. Izid seveda ne oo važen, saj je smisel srečanja či-to drugačen. Gotovo pa bomo lah-a° priča zanimivi košarkarski predstavi.
I S.
ODBOJKA
nogomet
f'FA izključila Irak
ZORIČU — Na zadnjem sestan-u je FIFA sklenila, da za dve etl izključi Irak z vsakega mednarodnega tekmovanja, ker so na ■ rečanju med državnima reprezen-tancema Iraka in Kuvajta v okviru kvalifikacij za nastop na. olimpijskem nogometnem turnirju pretepli ‘odkradli nekega malezijskega sod
Borovci zadovoljili
Kljub okrnjeni ekipi so pokazali odlično igro
V Karlovcu je bil v nedeljo zanimiv moški odbojkarski turnir. Poleg domačinov so nastopile še še-sterke Rijeke, Bovca in Bora. Glede na dejstvo, da so borovci v Karlovcu prvič nastopili v letošnji sezoni so povsem zadovoljili in so s prikazano igro celo presegli pričakovanja. Poudariti velja, da bosta v skorajšnjem prvenstvu OK Karlovac in OK Rijeka nastopala v 2. zvezni jugoslovanski ligi, Bovec pa bo igral v 1. slovenski ligi.
Igrali so po sistemu vsak z vsakim, toda na tri igrane sete. V prvem nastopu so Tržačani premagali Rijeko z 2:1 in pokazali res odlično odbojko. Omeniti velja, da so borovci tokrat nastopili močno okrnjeni. Manjkali so naslednji i-gralci: Zadnik zaradi vojaških obveznosti, Fučka in Plesničar sta poškodovana, Kodrič pa bo moral še precej časa počivati. Ne glede na te odsotnosti pa so borovci pokazali res odlično igro, saj je bil nasprotnik poražen, čeprav je veliko bolje pripravljen, saj se mu prične prvenstvo že 18. novembra. Po tem nastopu pa je naše fante zajela rahla kriza, ker so morali takoj na igrišče za drugo srečanje z Bovcem. Nasprotnik je znal to skrbno izkoristiti in je tako izbojeval obenem tudi edino zmago na tem turnirju. V' zadnjem srečanju je imel Bor na drugi strani domačo šesterko in zmagovalec tega nastopa je osvojil tudi prvo mesto na turnirju. Bor je bil pred izredno dragoceno zmago, saj je v zadnjem, odločilnem nizu vodil celo s 14:9. Zadnje točke pa ni mogel osvojiti, kar gre pripisati bolj zaslugi neko-
liko «domačega» sodnika, kot pa objektivni premoči domačina.
Ne glede na to so odbojkarji Bora pokazali odlično igro. Za tako zahteven turnir pa niso še dobro pripravljeni, kar se je v največji meri pokazalo v drugem nastopu. Pomanjkanje menjav pa je seveda tudi pristavilo svoj kanček. Ob dejstvu, da se prične prvenstvo čez dober mesec se bo dalo še marsikaj popraviti.
Grbcem, ki ga je v kazenskem prostoru lepo zaustavil Klun.
Domio je v vodstvo prišel z Roici-jem: potem ko je žogo dobil tik pred Bregovim kazenskim prostorom, je preigral domačega branilca in neubranljivo streljal v vrata. Pri Brežanih so sicer skušali nadoknaditi zamujeno z dvema zamenjavama, vendar se izid ni več spremenil do konca tekme, ki sta jo ekipi dočakali z igralcema manj, saj je solidni sodnik zaradi medsebojnega obračunavanja izključil Pinzina in Grbca, proti koncu, si cer nasplošno korektnega srečanja, pa je opomnil še Livana.
NOGOMET
PO ODSLOVITVI PERANIJA
JADRANJE
V NEDELJO V B ARKOVE J An
Giagnoni b* danes začel REGATA SIRENE NAD PRIČAKOVANJEM
trenirati Udmcse
VIDEM — Gustavo Giagnoni bo, po odslovitvi trenerja Peranija, za čel danes trenirati Udinese.
Perani je vodil moštvo Udineseja le borna tri kola.
Neeskens k Nottinghamu
NOTTINGHAM - 20-letni nizozemski nogometaš Johan Neeskens ki trenutno igra za nevvvorški Cosmos, bo skoraj gotovo podpisal Dogodbo z angleškim moštvom Nottinghamom, ki je bilo nepričakovano izločeno že v prvem kolu pokala prvakov.
Nottingham naj bi za Neeskensa odštel približno milijon in 600 tisoč dolarjev.
Nastopilo je kar 41 jadralcev iz sedmih italijanskih in jugoslovanskih klubov - Premoč Jugoslovanov
V nedeljo je TPK Sirena organiziral svojo prvo večjo regato, ki je, kar se tiče udeležbe, uspela nad pričakovanjem. Vpisalo se je kar 41 jadralcev, članov klubov JK Pirat iz Portoroža, JK Burja iz Izole, JK Jadro iz Kopra, Societa Ve-lica Barcola - Grignano iz Barko-velj, Circolo della Vela iz Milj, Ču-pe iz Sesljana in seveda TPK Sirena.
Klub je za organizacijo regate angažiral vse svoje člane, ki so se polnoštevilno odzvali, tako da je bilo poskrbljeno za varnost z za-
Tako je padel gol, ki je Bregu v tekmi 2. amaterske lige v Domiom odvzel obe točki
dostnim številom spremnih čolnov, kakor tudi za prigrizek, saj so tekmovalci bili na morju nepretrgoma skoro ves dan.
Ker Sirena še nima dovolj izkušenih ljudi, so bili v žiriji, poleg nekaterih članov Sirene, še član SV BG Parladori (predsednik žirije) in član JK Jadro Koper Ivan Krivec, oba priznana strokovnjaka. Tako so si lahko tudi člani Sirene pridobili nekaj dragocenih in koristnih izkušenj pri vodenju in organiziranju regat. Žirija je bila ze’o stroga, kar kaže tudi precejšnje število diskvalificiranih.
Start je bil točno ob 10. uri. Pihal je rahel vzhodnik; pravzaprav je bila to le sapa in jadrnice so se le počasi pomikale proti cilju. Že na začetku se je pokazala premoč jugoslovanskih jadralcev, ki so povedli. Zmagal je Bojan Volčič (Pirat, Portorož) pred Kocjančičem (Jadro, Koper) in Petričem (Burja, Izola).
Od jadralcev Sirene pa je bil najboljši Davorin Starc (10. mesto) pred Bogatcem (11.) in Sternijem (12.), Ariana Bogateč pa je za sedla dobro 22 mesto.
Na vrsti je bila druga preizkušnja, vendar veter ni in ni hotel zapihati. Končno je, po dolgem čakanju, potegnil prečej močan jug, ki je tudi nekoliko razburkal morje in jadrnice so lahko startale.
Vendar pa je že na polovici regate veter popolnoma ponehal in jadrnice so obstale. Ker se je začela bližati tema je žirija odločila, da regato prekine, tako da veljajo za dokončno lestvico le rezultati prve preizkušnje, ki so naslednji:
1.	Volčič ri, (Pirat Portorož) 0
2.	Kocjančič M. (Jadro Koper) 3

NOGOMET,
V NEDELJSKIH TEKMAH 3. AMATERSKE LIGE
Izreden uspeh slovenskih enajsteric
V šestih srečanjih so izbojevale (ob enem remiju) kar pet zmag
IZIDI: Bovec - Karlovac	0:3
Rijeka - Karlovac	1:2
Bor - Rijeka	2:1
Bor - Bovec	1:2
Bovec - Rijeka	0:3
Bor - Karlovac	1:2
Končni vrstni red je bil naslednji:	
1. OK Karlovac, 2. OK Rijeka, 3.	
ŠZ Bor, 4. OK Bovec.
V Karlovcu je Bor igral v naslednji postavi: Neubauer, Veljak, Pečenko, Kralj, Orel in Špacapan.
G. F.
V AVTOMOBILSKI NESREČI
Umrl je Jean Robič
PARIZ - V starosti 59 let je v avtomobilski nesreči pri Parizu umrl slavni francoski kolesar Jean Robič, ki bo ostal v «analih kolesarstva* zaradi velike in i.epriča kovane zmage na «Touru» leta 1947.
Ovven še v komi
LOS ANGELES - Welški boksal Johnny Ovven je že 17 dni v komi in njegovo stanje ostaja še zelo kritično.
Gaja — Sistiana 4:2 (2:0)
GAJA: Adamič, M. Grgič, Kalc, Križmančič, Olenik, Vrše, B. Grgič, Zippo (Salvi), Bolcich, M. Ris-mondo, B. Rismondo.
SISTIANA: Giacchin, Pertot. Vil-Ianovich, Husu, Andreini, Braico, Giattellav'Bel Piano, Norbedo, Ma-dalen, Rossetti.
STRELei- iM Gajo p.p. 28. min. 'B\ Grgič; ■ d:p.'‘ v 5. min. Salvi, v 25. min. Bolcich, v 33. min. B. Grgič.
Z zgovornim 4:2 so gajevci začeli letošnje prvenstvo tretje amaterske lige. Rezultat sam, po sebi kaže o premoči domačih, ki so nasprotnike nadigrali v vseh elementih igre. Gajevci so se takoj po sodnikovem začetnem žvižgu podali v napad in resno ogrožal: nasprotnikova vrata. S hitro in- duhovito igro so nasprotnika spravili v njegov kazenski prostor. Za prvi zadetek je poskrbel Branko Grgič, ki je lepo izkoristil podajo Vršeta in premagal nemočnega vratarja Sistiane. Gajevci so še naprej napadali in so s Bolcichem zapravili edinstveno priložnost. Poškodovanega Zippa je zamenjal mladi Salvi, ki je solidno opravil svojo nalogo.
V	drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega. Gajevci so še naprej napadali in dosegli v 5. min. lep gol s Salvijem.
Po golu gajevcev so se nasprotniki le prebudili in resneje pritiskali na vrata domačinov in prav z enim teh napadov znižali rezultat. Gajevci so ponovno okrepili o-brambno vrsto in skušali s hitrimi protinapadi presenetiti nasprotnika. To se je posrečilo Bolcichu, ki je izkoristil dolgo podajo Marka Ris-monda. Prilcžnosti za gol so se vrstile kot na tekočem traku, toda nasprotniki so izid spet zmanjšali.
V	33. min. je Branko Grgič lepo preigral branilca Sistiane in postavil končni izid na 4:2.
M. D.
Mladost — Brazzanese 2:1
(1:0)
MLADOST: A. Gergolet, E. Ger-golet, Pahor, Frandolič, Puljan, Šuligoj, Lovrenčič, Ferfolja, Ferletič, Ballaminut in Kobal.
BRAZZANESE: Perisutti, Ferial, Anzelin, Rivolt, Tuni, Scrignaro, Visintin, De Martin, R. di Barbora, F. di Barbora, Sfiligoj.
STRELCI: v 27. min. Ballaminut, v 47. min. Visintin, v 59. min. Šuligoj.
Domačini so si zagotovili srečanje šele v drugem delu, ko so odločneje pritisnili na vrata gostov. V prvem polčasu so imeli gostje več stoodstotnih priložnosti, medtem ko so domačini (kljub požrtvovalnosti na padalcev) le redkodaj resno zaposlili Peri&uttija. V 12. min. je Gergolet ubranil strel Visintina, a je ni zadržal. Scrignaro je sam pred praznimi vrati streljal visoko. V 15. min. prvi strel na vrata gostov (po zaslugi Ferfolje), vendar je vratar gostov z odličnim posegom poslal žogo v kot. Na drugi strani pa je moral Gergolet pokazati vso svojo sposobnost, da je lahko ubranil strel Sfiligoja, kj se je po napaki obrambe predstavil sam pred njim. Prav med tem pritiskom gostov so domačini z Balllaminutom prišli v vodstvo.
V nadaljevanju so gostje že v 17. min. z Visintinom prišli do remija. Uraničevi varovanci so odločno pri tisnili na vrata gostov in ustvarjali priložnosti za gol. Po množičnih brezuspešnih akcijah je končno Šuligoju uspelo poslati žogo za hrbet
Perisuttija. Po vodstvu je Mladost nadzorovala igro in tako strla odpor ekipe iz Brazzana. Tekma se je zaključila z izključitvijo Ferfolje s strani sodnika, ki ni bil kos svoji nalogi.
Italcantieri — Sovodnje 0:1
(0:0)
SOVODNJE: Uršič. Kovic F.: (Ko-vjc A.), Devetak, Tomažič. Vižintin, Petejan, Sambo, ButkovrS',' Šuligoj, Milloch, Gomišček.
ITALCANTIERI: Facchini, Franco, Grillo, Gioia, Crivellari. Cra-gnolin, Pucali, Marcatti, Visentin, Cergoli, Mattarelli.
STRELEC: Šuligoj v 61. min.
Sovodenjci so odigrali svojo prvo letošnjo tekmo v Tržiču proti tamkajšnji ekipi Italcantieri. Naloga Sovodenjcev ni bila izmed najlažjih. Italcantieri predstavlja namreč novost v letošnjem prvenstvu, saj je bila ekipa ustanovljena šele letos. Sovodenjski nogometaši so vsekakor popolnoma zadovoljili: odnesli so iz Tržiča obe točki in kar je še bolj važno,	pokazali	so	dobro
skupno igro, v	napadu	in	v o-
brambi.
V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni,	čeprav	so	imeli
gostje več priložnosti za vodstvo. V tem delu tekme je bila igra zelo živahna, saj sta obe ekipi stalno napadali.
Sovodenjcem je kmalu po začetku drugega polčasa	uspelo	preiti v
Brez dvoma, če bi se tekma odvijala na večjem igrišču bi Primorje odneslo doitiov z lahkoto obe točki. Igra je skozi vso tekmo potekala na polovici igrišča domačinov, ki so le parkrat sprožili nekaj sicer nenevarnih protinapadov proti vratom Babudrg,ki v vsej tekmi ni
bil sploh ■>ajtfif želfiegun prvenstva: ki'bo v soboto
so bodisi v prvem, kot v drugem delu srečanja imeli velike priložnosti za gol, toda napadalci'Primorja jih1 niso znali izkoristiti, ali pa je vratar Interja izredno branil. Dvakrat pa so tudi Prosečani zadeli prečko.
V	dresu Primorja so prvič igrali Mikuš, ki je iansko s^žoho igral za bazoviško Zario, Caucer, katerega 'e proseški klub najel od Portualeja ;n Nnbrežinec Zaccaria, ki je presenetil s požrtvovalno igro. Toda tudi ostala dva nova nakupa nrose-škega kluba sta dobro opravila svo-;o naio^o.
V	drugem kohi bodo Prosečani 'grali do^a in že v tem srečanju bomo vidri j. če je bil nedeliski remi za proseško ekipo le sporl—',;aj
H. W.
Primorec — Cave
2:1
IZIDI 1. KOLA	
Audax - Adria	5:0
Juventina - Capriva	1:0
Piedimonte - Isonzo	1:1
San Lorenzo - Fogliano	0:2
Mladost - Brazzanese	2:1
Azzurra - Poggio	1:0
Farra - Vermegliano	1:0
Italcantieri - Sovodnje	0:1
LESTVICA	
Sovodnje, Mladost, Juventi-	
na, Audax, Fogliano, Azzurra 2: Isonzo, riiedimonte 1; Braz-	
zanese, Italcantieri, Vermeglia-	
no, Poggio, Capriva, San renzo, Adria 0.	Lo-
PRIHODNJE KOLO	
Vermegliano - Audax; Ison-	
zo - Farra; Brazzanese -	San
Lorenzo; Adria - Mladost;	So-
vodnje - Piedimonte; Azzurra -Italcantieri; Capriva - Poggio;	
Fogliano - Juventina.	
vodstvo po zaslugi Šuligoja, ki je z glavo poslal žogo v vrata. Domačini so tedaj začeli ostreje napadati. zanemarili pa so povsem obrambo. Sovodenjci so v tem delu igre v glavnem pazili na obrambo, vendar so večkrat s hitrimi protinapadi spravljali v težave nasprotnikovega vratarja. Rezultat pa se ni spremenil in to le zaradi netočnosti sovodenjskih napadalcev.
P. I.
Inter TS — Primorje 0:0
INTER TS: Donati, Taucer, Ce-rovaz, Boiazzia, Ridolfo, Bruni, Za ratini, Bones, Manzi, Sussi, Cata-ruzza.
PRIMORJE! Babuder, Milič (v 46. min. Caucer), Besin, Mikuš, Šu-gan, Angileri, Persi, Zaccaria, Pertot, Vascotto, Rustja.
GLEDALCEV: 150
Izid srečanja ne sme razočarati proseških navijačev, saj so bili nogometaši Primorja za razred boljši od Tržačanov, toda realno na tako majhnem igrišču kot je na Opčinah, ni bilo mogoče igrati mnogo bolje.
ZA TEKMO Z LUKSEMBURGOM
Besrzot sklical reprezentante
RIM — Za sobotno kvalifikacijsko nogometno tekmo za SP proti Luksemburgu je italijanski zvezni trener Enzo Bearzot sklical na-sledn'e reprezentante: Altobeilija (Inter), Antognonija (Fiorentina), G. Baresi.ia (Inter), Bettego (Juven-tus), Bordona (Inter), Causia (Ju-ventus), Collovatija (Milan), Conti-ja (Roma), D'Amica (Torino), Gen-tileja (Juventus), Orialija (Inter), Pecci.ia (Tcrino), Pruzza (Roma), P. Salo (Torino), Scireo (Juventus), Tardellija (Juventus). Zaccarellija (Torino), Zoffa (Juventus).
Srečanje Luksemburg - Italija bo v soboto ob 15.30.
1:2
Pro Gorizia — Saronno
(0:1)
PRO GORIZIA: Calligaris, Ra nocchi, Brandolin, Zanetti, Bertoli-ni (Della Rovere), Beltramini, Laz-zara, Masutti, Conean, Interbartolo, Modula.
SARONNO: Volonte. Re Dionigi, Gatti, Lorini, Sala, Ferrari. Badi, Amati, Frangi, Fasanti, Betinelli.
SODNIK: {Jcaramuzza iz Mestre-ja. STRELCI: Amati v 19. min. p.p.;' Ranocchi v 27. min. d.p. ter Pivetta v 29. min.
Čeprav nepričakovano, je Pro Go rizia zasluženo poražena zapustila lastno igrišče v nedeljskem domačem srečanju proti zadnjeuvrščene mu Saronnu. Goričani so namreč zaigrali izredno slabo, tako da rušo pokazali niti zdaleč takeaa nogometa, kot smo mu bili priča v predzadnjem srečanju, ko so zmagali v gosteh, (pr)
ATLETlkA
Ponovno priznanje slovenski atletinji
FIDAL ie povabila Borovo atletinjo Tiziano Natural, naj se 12 oktobra udeleži državnega prvenstva v Mantovi.
Atletinja bo predstavljala našo deželo v četveroboju (80 m, daljina, krogla, 600 m) v kategoriji deklice A, kjer je dosegla najboljši letošnji rezultat v deželi. Za Naturalovo bo to drugi nastop na državnem prven-
stvu v kraju Montecatini Terme, kjer je tudi takrat predstavljala našo deželo.
V petek 10., soboto 11. in nedeljo 12. oktobra bodo v deželi še trije četveroboji za kategoriji deklic in dečkov. V petek bo nastop v Trstu za tiste, ki se ne bodo udeležili de-
v- Gorici za- deklice, v nedeljo pa v Palmanovi .za- dečke.
i	m# tilifi .1	J).
ROKOMET
V 1. LIGI
Lahka zmaga Cividina
30:13
Cividin — Edilarfe (14:3)
CIVIDIN: Pušpan, Brandolin, Palma 1, Sivini 7, Oveiia, Pischianz 7, Pippan 2, Andreasich 1, Calcina 4, Giustin, Scropetta 2, Bozzola 6.
EDILARTE: Corcione, Lo Russo 3, Fanelli G., Minunni 3, Fanelli N., Carone, Ingrassia, Lovascio, Dac-colti, Binetinesi 1 in Kerun 6.
SODNIKA: Guidato, Verna (Rim)
Lahka zmaga tržaškega rokomet nega prvoligaša pred domačim občinstvom.
Lo Durovi varovanci so se srečali z ekipo Edilarte, eno izmed slabših ekip tega prvenstva. Gostje so bili telesno in tehnično mnogo slabši.
Prav lep je bil prvi polčas, ko so Tržačani s hitrimi protinapadi brez težav prehajali skozi nasprotnikovo obrambo. Novi nakup «zeleno-pla-vih», vratar Pušpan, je branil odlično in z dolgimi podajatni je večkrat odprl protinapade. Slabši je bil drugi polčas, ko je Lo Duca poslal na igrišče rezervne igralce, ki sicer niso razočarali.
Skupinska igra je bila precej dobra, individualno pa so se odlikovali Pušpan, Pischianz in Sivini.
V naslednjem kolu bodo Tržačani igrali v Rimu proti ekipi Eldec.
IZIDI 1. ITALIJANSKE LIGE Banca popolare Bočen -
Acciaierie Tacca Mercury Bologna -
Čampo del Re Teramo	17:16
Tor di Quinto - Forst Brixien 16:25 Rovereto - Robbiera	14:12
Fabbri - Eldec	22:27
Banco Roma - Rimini	23:33
LESTVICA
Tacca Varese,. Mercury Bologna, Forst Brixien, Rovereto, Eldec Rim, Cividin Trst in Banco Roma 2; Banca popolare Bočen, Čampo del Re Teramo, Tor di Quinto, Robbiera, Fabbri Rimini, Edilarte Conversa-no in Riipini O točk.
Max
21:25
5.7 8 10
11.7
13
14
15
16
17
18
19
20
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41 47 47 47 47 47 47
3.	Petrič D. (Burja Izola)
4.	Urel J. Uauro Koper)
5.	Volčič M. (Pirat Portorož)
0. Mutec K. (Burja Izola)
7.	Babnik A (Pirat Portorož)
8.	Križaj S. (Pirat Portorož)
9.	Deržek I. (Pirat Portorož)
10.	Starc D. (Sirena)
11.	Bogateč L. (Sirena)
12.	Sterni P. (Sirena;
13.	Pereui P. (SvBG)
14.	Podreka S. (Pirat Port.)
15.	Hajdinjak A (Jadro Koper) 21
16.	Jazbec B. (Jadro Koper; 22
17.	Morgan M. (Pirat Portorož) 23
18.	Peternel A. (Jadro Koper) 24
19.	Antonac M. (Jadro Koper)
20.	Borštnar A. (Jadro Koper)
21.	Benussi F. (SVBG)
22.	Bogateč A. (Sirena)
23.	Fonio	F.	(SVBG)
24.	Štoka	P.	(Jadro	Koper)
25.	Kljun	R.	(Pirat	Portorož)
26.	Pinter	S.	(Jadro	Koper)
27.	Giorgini M. (CDV Milje)
28.	Ratassi R. (CDV Milje)
29.	Babnik I. (Pirat Port.)
30.	Hmeljak T. (Čupa)
31.	Jerič I. (Čupa)
32.	Hmeljak M. (Čupa)
33.	Bensi S. (Čupa)
34.	Veljak M. (Pirat Portorož)
35.	Perelli M. (SVBG)
36.	Benussi G. (SVBG)
36. Emili L. (SVBG)
36. Emili S. (SVBG)
36. Starc A. (Sirena)
36. Barbarič Z. (Burja Izola)
36. Križaj A. (Pirat Portorož)
Lahko rečemo, da je regata uspela, kljub temu da je bila v času, ko so mnoga društva že zaključila svojo dejavnost. Tudi gostje, ki so sledili že marsikateri regati, tudi na mednarodni ravni, so organizacijo dobro ocenili. Bilo je nekaj začetniških napak, vendar se te, kot ja obljubil predsednik TPK Sirena Edi Filipčič, pb pozdravu pri nagrajevanju, ne bodo več ponavljale.
Prihodnjo sezono bo tako Sirena začela z veliko izkušnjo več. 1 m. p.
OBVESTILA
ŠD Dom — Gorica
obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass.
# * #
ŠZ Bor
sekcija minibaskeia obvešča, da bo jutri, 8. oktobra, ob 18. uri na «Prvcm maju» seja vseh staršev otrok, ki gojijo mini-basket pri ŠZ Bor.
• # #
Glavni odbor TPK Sirena
obvešča, da bodo odslej seje odbora, ki se jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30.
Naprošamo točnost.
• • *
ŠD Sokol
obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežin* ob torkih h petkih od
16.30	do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509.
• # •
ŠZ Bor
odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirali odbojko, v ponedeljek, sredo in petek od 14. do 15. ure na stadionu «1. maj. - tel. 51-377.
ŠK Kras
prireja jutri, 8. t.m., ob 20.30 v lastnih prostorih v Zgoniku predavanje na temo «()trok, zdravje in telesna kultura.. Predavala bosta dr. Rafko Dolhar in prof. Ivan Peterlin. Ob isti priliki bo tudi vpisovanje otrok na letošnji tečaj otroške telovadbe. Vabljeni
na polnoštevilno udeležbo!
« « *
Trenerski aktiv ŠZ Bor
bo imel svoj prvi sestanek v novi sezoni v petek, 10. oktobra, ob 19. uri na stadionu «1. maj..
* *'*
ŠZ Jadran
organizira v soboto, 11 oktobra, ob priliki prve prvenstvene tekme v Mestrah, avtobusni izlet.
Vpisovanje sprejemajo- na Proseku - Kontovelu Srečko Sedmak, (tel. 225214), na Opčinah Marčelo Malalan (tel. 212136) in v Trstu urad ZSŠDI.
• * •
Športna šola Trst
sporoča, da se bo vadba otroške telovadhe pri Sv. Ivanu zače’a na stadionu «1. maj. danes, 7. oktobra, po tem razporedu:
15.00	1. in 2. razred
16.00	3., 4. in 5. razred osnovne šole.
Primorčevi uaraščajunu
igrali
Boscu
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	7. oktobra 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljan« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali og.asi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj ^ZTT in tiskar' 'llrst
Član italijanske zveze časopisnih IM j S H založnikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Armenci iščejo svoje pravice
Poleg vseh ostalih terorizmov, se je zadnja leta pojavil, zlasti v Franciji, še armenski. V zadnjih petih letih je bilo tam ubitih 12 turških diplomatov, zadnji decembra lani. Pred nekaj dnevi pa so se atentati razširili tudi na Italijo.
Poleg Palestincev in Kurdov je Bliinji vzhod, ta nemirna zibelka narodov in civilizacij, tudi domovina Armencev. Njih zgodovina sega nazaj v biblijske čase: znana gora Ararat (5165 m), na kateri naj bi pristala Noetova barka po vesoljnem potopu, se dviga na njihovem ozemlju. Podobno, kot za druge manjše narode, stisnjene med mlinske kamne starih ih novih velesil, so bila obdobja samostojnosti Armencev redka in kratka.
Po razpadu bizantinskega cesarstva so Armenci prišli v 15. stoletju pod turško oblast in ko se je v Evropi, in tudi preko njenih meja, razlil val narodnostnega prebujenja sredi prejšnjega stoletja, so se tudi Armenci poskusili upreti turški oblasti. Prvi upori, iz let 18Š7 - 1890. so se končali v' krvi, a to je bil le začetek tragedije, ki se je nato stopnjevala še četrt stoletja, in dosegla svoj višek med prvo svetovno vojno, leta 1915.
Armensko ozemlje se je tedaj znašlo v zaledju turške vzhodne fronte in icer so bile armenske simpatije jasno na strani zahodnih — protiturških sil, je turški notranji minister Talaat paša izdal ukaz. da je treba Armence čisto preprosto iztrebiti. Bilo jih je takrat približno dva milijona in pol.
Začele so se strahote genocida (v zatrtju prejšnjih uporov je bilo ubitih «samo» nekaj sto tisoč prebivalcev). Stotisoči so bili pobiti, drugi so pomrli po taboriščih ali na nemogočih pohodih, še drugi od lakote. Armenci trdijo, da je bilo takrat pobitih milijon in pol domačinov. Armenski narod je bil takrat dejansko razbit.
Ostali, preživeli, so se večino razkropili po svetu, najprej so poiskali zavetje na Bližnjem vzhodu in na Balkanu, postopoma so prešli še v vzhodno Evropo in v ZDA.
Zahod je o teh pokolih poročal le kolikor je novice rabil kot protiosno propagando, po kon-
čani vojni pa je bilo kmalu vse pozabljeno. A ne za Armence. V okviru sovjetskega vplivnega območja je bila ustanovljena najprej leta 1918 neodvisna armenska republika, ki se je pred turškim pritiskom vključila v ZSSR, kjer je danes najmanjša republika, le malo večja od Slovenije.
Armenci, razkropljeni po Evropi in ZDA so se naglo razvili. Ohranili so jezik, narodno zavest in kulturne strukture; ohranili so celo tri tradicionalne politične struje: 1. HINTCHAK (marksistična, prej socialdemokratska). 2. RAMGAVAR (liberalna) in 3. DASCHNAKTSOUTIOUN (Armenska revolucionarna federacija). Te stranke so od ustanovitve, približno leta 1890, zagovarjale stališče, da nočejo samostojne velike Armenije, ampak enake pravice kot ostali (turški) državljani v lastni domovini. Ko je nastala sovjetska republika, sta jo prva in druga stranka podprli, tretja, pa je ustanovila vlado v izgnanstvu in še danes zastopa najbolj radikalna stališča.
Po letu 1968 se je, zlasti med mladimi, pojavilo novo vzdušje in iskanie novih poti za rešitev armenskega vprašanja. Mladi so našli marsikaj skupnega z bojem kurdske manjšine in z zahtevami turške opozicije.
Kaj hočejo pravzaprav danes Armenci, kaj naj pomenijo njihovi protiturški atentati? Atentatorji postavljajo precej nejasne, vsaj kar se ciljev tiče, izjave: da se jih ne zbriše iz zgodovine, ter da se prizna genocid iz leta 1915 z vsemi posledicami.
O smislu maščevanja po 65 letih bi se lahko diskutiralo, tudi tu so možne dezinformacije in potvorbe: vmešavanja sil, ki nimajo dosti skupnega z armenskim vprašanjem. Sicer, pa so zadnje atentate proti založbi Mondadori utemeljevali ravno z nepopolno informacijo, ki jo je revija Panorama nudila o njihovih izjavah.
Charles Aznavour, ki ne skriva svojega armenskega izvora (pravi priimek je Aznavourian), utemeljuje vsak napor Armencev, za poravnavo storjene krivice z besedami: «Samo takrat bomo nehali verjeti, da je vsak potres, ki pretrese Turčijo, nastal, ker se naši mrtvi premetavajo v grobu.*




k
1»
- ■ 1 ::
L
SKLEP PLENUMA CK POLJSKE ZDRUŽENE DELAVSKE PARTIJE
Poljska partija stopila na pot novih demokratičnih odnosov?
Ponovna vzpostavitev dialoga med vodstvom in množicami - Uresničitev smotrne gospodarske reforme s sodelovanjem vseh zainteresiranih - Odslej osebna odgovornost za storjene napake
VARŠAVA — Včeraj ob zori se je končal šesti plenum centralnega komiteja Poljske združene delavske partije s popolno podporo referatu politbiroja, ki ga je predstavil prvi sekretar CK PZDP Stanislavv Ka-nia, kar potrjuje, da je sklicanje devetega izrednega kongresa partije neobhcdno.
Najdaljši plenum v zgodoyini poljske partije pomeni neomajno podporo politiki, ki jo je partija z novim vodstvom utrjevala v trenutkih najhujše družbeno-poiitične krize v zadnjih dneh avgusta in politiki. ki je nakazala izhod iz krize.
V prvi točki končnega političnega dokumenta je jasno izražena podpora dosedanji politiki in smernicam za izhod iz družbeno-poiitične in gospodarske krize, kot jih je nakazal politbiro. Kot prvo temeljno nalogo bodočega delovanja dokument predvideva »demokratizacijo notranjega partijskega življenja* in ponovno vzpostavitev stika med vodstvom in množicami. Preizkusni kamen bodo že prihodnje priprave na izredni deveti kongres. Partija želi, da bi ureničila pogoje za svobodno in demokratično izmenjavo mišljenj v svojih vrstah, da razmisli o vprašanju trajanja mandatov v vodilnih funkcijah, da obveže članstvo in vodstvo na strogo spoštovanje statutarnih obvez in da z demokratizacijo najde najboljšo vez z na čelom demokratičnega centralizma.
Centralni komite si je zadal kot glavno nalogo izpopolnjevanje vseh inštitucij in oblik socialistične demokracije, zato že pripravlja zakonodajno delo, za zgled pa jemlje delovanje narodnih svetov, delavskega samoupravljanja in druge oblike samoupravljanja, ki prihajajo do izraza v občinskih upravah, na vasi in v obrtniško-proizvodnih zadrugah.
Povsem razumljivo obsega dobršen del končnega dokumenta uresničitev temeljite gospodarske reforme. ki med drugim predvideva večje sodelovanje samoupravnih teles pri gospodarskem upravljanju. O predlogih gospodarske reforme bodo razpravljali na predkongresnih zborovanjih. Centralni komite se je tudi odločil, da bodo v komisiji za sestavo gospodarske reforme predstavniki neposrednih proizvajalcev, gospodarskih podjetij in združenj ter znanstveniki.
Glede gospodarskega položaja v državi je CK sklenil, da je normalizacija proizvodnje glavni čili. vlada pa naj nemudoma preuči sistem uvajanja racioniranja mesa in mesnih proizvodov. V prihodnjih treh fesecih je treba znižati splošno raven investicij in prekiniti tiste, ki zahtevajo previsoke izdatke Centralni komite je s posebnim poudarkom zahteval posege v kmetijstvu, ki bi omogočili smotrno in kakovostno rast.
Glede nedavnega sporazuma z delavci Szczecina in Gdanska ter
skupščine občine Koper Mario A-bram. Obe delegaciji sta nato v daljšem pogovoru ugotovili, da se sodelovanje obeh pobratenih mest uspešno razvija, hkrati pa so tudi sprožili nove pobude.
Oba predstavnika sta v izjavi domačim predstavnikom tiska in radia poudarila, da je v zadnjih letih sodelovanje zajelo najrazličnejša področja, politično, gospodarsko, kulturno, zdravstveno, športno itd. in da gre tudi za širši prispevek k spoznavanju in prijateljstvu narodov dveh sosednjih dežel. Glede prihodnjega sodelovanja, sta oba poudarila, da bi bilo potrebno v prihodnje organizirati več srečanj, zlasti med delavci.
Ferrarski župan pa je med drugim nakazal tudi idejo, da bi prihodnje leto organizirali v Ferrari srečanje vseh mest, ki so pobratena s Ferraro. Ker gre za mesta z Vzhoda in Zahoda, bi bila to lepa priložnost, ne samo za nove konkretne oblike medsebojnega sodelovanja, ampak tudi za skupne pobude v cilju utrjevanja miru in prijateljstva med narodi.
L.	O.
RIM — Skupina italijanskih geologov, vulkanologov in geofizikov je včeraj odpotovala v Indonezijo, kjer bo proučevala delovanja tamkajšnjih vulkanov. Skupino vodi profesor Bruno Martinis.
BRODOLOM PRI ALASKI
Na odprtem morju pred Alasko je v nedeljo izbruhnil požar na nizozemski potniški ladji «Prinsendan», ki je imela na krovu predvsem priletne ameriške zakonce. Ameriška obalna straža je baje rešila vse potnike, ki so ob izbruhu požara zapustili ladjo na rešilnih čolnih (AP)
ivTiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuitiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuttiiiiiHiiiiiiMiiHimHnnuimmimiminunimmumiuumimiv
JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER VRHOVEC 0 ZASEDANJU OZN
Svet si želi miru in konkretnega reševanja vseh skupnih problemov
Zasedanje generalne skupščine svetovne organizacije poteka v izredno težavnih in zapletenih mednarodnih razmerah - Številna srečanja s predstavniki neuvrščenih držav
ZAGREB — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je ob vrnitvi v Zagreb spregovoril o tekočem zasedanju generalne skupščine OZN, ki po njegovem mnenju poteka v izredno težavnih in zapletenih mednarodnih razmerah.
«Ce bi hotel vse na kratko oce niti,* je rekel Vrhovec, «bi moral reči, da je bilo na eni strani čutiti hudo razočaranje in ogorčenost spričo takšnega mednarodnega položaja. na drugi strani pa so hkrati poudarili odločna prizadevanja za dosledno spoštovanje nekaterih bistvenih načel mednarodnih odno sov. Gre predvsem za boj za svetovni mir in varnost, enakopravne odnose in sodelovanje ter pravico vseh ljudi in narodov, da živijo neodvisno, brez vsakršnih tujih pose gov. in da sami odločajo o svoji usodi.*
Vse to so' vprašanja, o'katerih razpravljajo, je dejal Vrhovec in pristavil, da se pri tem izražajo tudi «velika protislovja in navzkrižja, ki jih je čutiti v sodobnem svetu, še zlasti pri tistih, ki so pobudniki gibanj, katerih posledica so navzkrižja in protislovja*.
»V generalni skupščini so omenili vse krize, stališča so bila različna. sodim pa,» je pristavil Vrhovec, »da se bo pri delu generalne skupščine na koncu vendarle izkazalo, da si svet želi miru. stvarnega in konkretnega reševanja vseh velikih problemov, ki ga zdaj obremenjujejo.*
Zveznemu sekretarju so zastavili tudi vprašanje o dejavnosti »skupi-ne 77». »Razpravljali smo o pred kratkim končanem posebnem zasedanju generalne skupščine ZN, k: je bilo posvečeno gospodarskim vprašanjem. To zasedanje se je
flllllKllimillHIlimillltllMmilHItlltlUHlIffllMIIIIHttllllimiMmiltlMItlttltllMIIIItilllMIIIIHMHIIIIIIIIIIimt*
DVOJEZIČNOST NA JUŽNEM TIROLSKEM
Nemščino naj bi poučevali tudi v italijanskih vrtcih
Vodstvo SVP je proti temu in trdi, da bi bila tako ogrožena kompaktnost nemške nacionalne skupnosti
BOČEN — Italijanski starši na Južnem Tirolskem, ki se zavzemajo, da bi se njihovi otroci čimprej naučili nemščine, so zavrnili stališče predsednika bocenske pokrajine Ma-gnaga, ki trdi. da bodo z zahtevami po zgodnji dvojezičnosti postali odgovorni za kaljenje mirnega sožitja na tem območju. To so izjavili člani delegacije »Odbora za drugi jezik*, ki si jo sprejeli predstavniki vodstva SVP.
Italijanski starši se v bocenski pokrajini zavzemajo, da njihovi o-troci čimprej obvladajo nemščino, brez katere bodo le s težavo dobili zaposlitev. Avtonomni statut pa predvideva, da se morajo italijan ski otroci začeti učiti nemščine v drugem razredu osnovne šole. Starši tudi niso zadovoljni, kako se njihovi otroci učijo jezika sodržavljanov, še posebej pa ne z uspehi. Zato že nekaj let sami plačujejo učiteljice, ki poučujejo že v vrtcu in nato v osnovni šoli njihove otroke nemškega jezika. Bocensko pokrajino so večkrat prosili naj suma poskrbi, da bodo italijanski otroci že v vrtcu začeli spoznavati nemščino. Vendar v bocenski pokrajini vladajoča nemška stranka SVP je do sedaj te oredloge vedno zavračala sklLujoč se prav na avtonom ni statut. Voditelji SVP tudi menijo, da če bi Italijani dobro obvladali nemščino bi lanko ogrozili kompaktnost nemške narodnostne skupnosti. Italijanski starši so se sestali tudi v Rimu in na Dunaju s številnimi političnimi, kulturnimi in sindikalnimi delavci, katerim so
razložili zahteve, da bi njihovi otroci ne rasli na Južnem Tirolskem kot tujci.
Na srečanju z italijanskimi starši so voditelji nemške stranke ponovili svoje negativno stališče, da bi si pokrajina prevzela nalogo za zgodnje preučevanje nemščine. Italijanskim staršem so le svetovali, naj ustanovijo zasebne strukture, kjer se bodo njihovi otroci že prej lahko učili nemškega jezika. Te strukture pa bodo lahko dobile podporo bocenske pokrajine. Delegacija italijanskih staršev seveda ni bila zadovoljna s protislovnim stališčem SVP.
Finančni stražniki so zaplenili 300 kg hašiša
LECCE — Finančni stražniki so na obali 15 kilometrov severno od Otranta zaplenili 300 kilogramov hašiša. Tihotapce so zalotili, potem ko so leti že pretovorili mamilo in so s pomočjo manjšega plastičnega plovila oskrbovali motorni čoln z gorivom. Ko so tihotapci, bilo jih je šest ali sedem, zagledali finančne stražnike so se razdelili v dve skupini. Prvi so plavaje dosegli motorni čoln in se z njim oddaljili, drugi pa so se izognili aretaciji s tem, da so se skrili v bližnjem gozdu.
Zaplenjeno mamilo je vredno na italijanskem tržišču približno 700 milijonov lir in bi pokrilo potrebe po mamilih v Italiji za več dni.
končalo napol uspešno, nekatere cilje so dosegli, drugih pa ne. O tem smo kritično razpravljali,* je nadaljeval Vrhovec, «in se dogovorili, da bomo med tekočim rednim zasedanjem generalne skupščine u krenili vse, da bi dosegli zaželene rezultate.* V tem smislu je Vrhovec izrazil prepričanje, da bodo sprejeli strategijo dejavnosti »skupine 77» za prihodnje desetletje, pri tem pa je po njegovem mnenju pomembno zagotoviti 7-odstot.no gospodarsko stopnjo rasti teh dr žav in uresničiti »tistih 0,7 odstotka transfera uradne pomoči razvitih držav državam v razvoju.* Vrhovec je pristavil, da je bilo tudi pri tem čutiti pritisk nekaterih najbolj razvitih držav, ki ne želijo, da bi to strategijo sprejeli kot obveznost, temveč kot nekakšno usmeritev. V zvezi s tem je tudi omenil, da niso dosegli sporazuma o splošnih pogajanjih, vendar je izrazil upanje, da bo generalna skupščina do konca zasedanja sprejela sklepe, «ki bodo pomenili napredek v teh prizadevanjih*.
Kot je dejal Vrhovec, vse to o-pozarja na velike politične probleme na eni in gospodarska vpraša nja na drugi strani. Pristavil pa je, da je v tem vendarle nekaj pozitivnega. Gre za dejstvo, da mednarodna javnost vendarle nič več ne ločuje gospodarskih problemov, temveč jih obravnava v okviru celotne problematike.
Govoreč o svojih številnih diplomatskih srečanjih, je dejal, da gre predvsem za srečanja z ministri neuvrščenih držav, ker je med tem, kot je znano, potekal tudi sestanek ministrov teh držav. »Med temi pogovori in na sestanku smo prav tako razpravljali o delu generalne skupščine in o trenutnem mednarodnem položaju,* je pristavil. »Žal, pa se je tudi pri tem izkazalo, da je v samem gibanju neuvrščenosti precej razločkov v stališčih do nekaterih velikih kriz, kar nam onemogoča. da bi delovali aktivno in pozitivno. Hkrati pa se je tudi izkazalo, da se politika neuvrščenosti v resnici uveljavlja tako, da si v sodobnem svetu ni več mogoče niti predstavljati pozitivnega razvoja brez zavzetega delovanja politike neuvrščenosti. To pomeni, da so ta načela in politika navzlic o-menjenim precej velikim razlikam tisti kohezijski dejavnik, ki nas povezuje in skupaj usmerja k akciji, ki dejansko vpliva na sodobna gibanja v svetu.*
»Kar zadeva dvostranska srečanja,* je nadaljeval Vrhovec, «jih je bilo letos precej. Razen z ministri neuvrščenih držav sem se imel priložnost srečati tudi s predstav niki članic obeh vojaških blokov. V teh pogovorih je bilo mogoče zajeti celotno podobo sveta. To nam je pomagalo, da smo to podobo bolje spoznali, hkrati pa smo lahko v teh neposrednih pogovorih podali naša stališča.*
Vrhovec je še posebej poudaril svoja srečanja z ministri sosednih držav. »Med temi srečanji,* je dejal, »smo lflhko v celoti ugotovili, da so naši odnosi precej napredo-
vali, in se dogovorili, kako nai bi si še naprej prizadevali za nadaljnji razvoj teh odnosov.*
Delegacija ZKS v Kataloniji
de-
vče-
LJUBLJANA — Na povabilo lavskih komisij Katalonije je raj odpotovala v Španijo delegaci ja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo vodi Vinko Hafner, člani delegacije se bodo v Barceloni pogovarjali s predstavniki delavskih komisij, predstavniki kovinarjev in delavcev v transportu, nato pa bodo obiskali še Madrid, kjer se bodo sešli z general nim sekretarjem delavskih komisij in članom izvršnega komiteja CK Španske KP Marcelinom Cama-chom.
Šlesije CK priznava nove sindikate in smatra, da sta obnova sindikalnega gibanja in vključevanje novih sindikatov v družbeno in gospodarsko življenje države bistvene važnosti za bodočnost.
Končni dokument poudarja tudi potrebo po še globljem sodelovanju z zavezniki tako v okviru sveta za vzajemno pomoč kot v Varšavskem sporazumu.
V okviru osebnih zamenjav je plenum pregledal odgovornost bivših članov politbiroja, ki so bili avgusta razrešeni svoje funkcije. Glede bivšega prvega sekretarja CK PZDP Edwarda Giereka je1 po litbiro sklenil, da ne bodo razpravljali o njegovi odgovornosti, dokler se ne bo mogel udeležiti seje CK
Plenum pa je pregledal odgovornost Edvvarda Babiucha, Zdzislawa Zandarovskega. Jerzyja Lukasze-wicza, Jana Szydlaka, Tadeusza Wrzaszczyka in Tadeusza Pyka in jih zaradi njihovih napak izkl.iučii iz centralnega komiteja. Osvojil je tudi zahteve po osebni odgovornosti vseh, ki so pripomogli, da so se pretrgale vezi med partijskim vodstvom in množicami.
Delegacija Ferrare na obisku v Kopru
KOPER —- Te dni je prispela v Koper delegacija pobratenega mesta Ferrare, ki jo je vodil novi župan Claudio Vecchi. Goste je sprejel in prisrčno pozdravil predsednik
PO RAZSODBI DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA V LACIJU
Telefonske tarife znižane toda verjetno ne za dolgo
v
Ze jutri se sestane osrednja komisija za cene, da obravnava nove zahteve po poviških družbe SIP
RIM — Za bencinom, ki je cd preteklega tedna spet po 700 lir liter po razveljavljenju vladnega protikriznega dekreta, ki ga je bil od julija podražil za 50 lir, se bodo (prav tako zaradi razveljavljenja drugega vladnega ukrepa) pocenile tudi telefonske tarife. Z o-bjavo utemeljitve je namreč včeraj stopila v veljavo razsodba deželnega upravnega sodišča za Lacij, ki je pristojno za vse državno ozemlje, ki razveljavlja sklep medministrskega odbora za cene, po katerem so od 1. januarja letos uvedli povišane tarife za telefon.
Žetoni za pogovore od javnih telefonov so od včeraj torej po 50
vsem tistim političnim in družbenim silam, ki so ob odobritvi sklepa medministrskega odbora decembra lani ugovarjali njegovi utemeljenosti in verodostojnosti proračunskih podatkov, ki jih je družba SIP, ki ji je država poverila telefonsko službo, navajala v prid podražitvam storitev.
Razsodba najprej priznava raznim zjdruženjem koristnikov telefonske službe, da so bila upravičena vlagati prijavo proti poviškom, o-ziroma proti sklepu medministrskega odbora za cene, nato pa v dolgem besedilu utemeljuje razveljavljenje sklepa. Prvenstveni razlog, ki je upravno sodišče za deželo La-
lir in ne več po 100, občutno ce- j cij napotilo k taki odločitvi je si-nejše, v povprečju za okrog 25 ' odstotkov, so pa tudi vse telefonske tarife, od trimesečne naročnine do prispevkov za novo telefonsko napeljavo. Upravno sodišče je s svojo razsodbo v bistvu dalo prav
cer strogo formalnega značaja, ker izrecno poudarja, da se ni spuščalo (ker ni to njegova naloga), v oceno o upravičenosti ali potrebi poviškov. »Pravno veljavo sklepov o cenah — pravi razsod-
SESTANEK PRIPRAVLJALNE PODKOMISIJE NA REKI
Jugoslovanski in italijanski strokovnjaki so se dogovarjali o zaščiti Jadranskega morja
Na sestanku so izdelali dokument, ki bo temelj razprave mešane komisije, ki bo čez nekaj tednov zasedala v Gradežu
REKA — Če se hočemo izogniti ekološki katastrofi, moramo še bolj kot doslej, zaščititi Jadransko morje s točno določenimi zakonskimi določili. Zapisana misel je eden najbolj pomembnih zaključkov pripravljalnega sestanka italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov, ki so se pretekle dni srečali na Reki. Obe delegaciji so sestavljali priznani izvedenci s področja ekologije. Jugoslovanski skupini je načeloval inženir Adrijan Randič, ravnatelj Inštituta za ozemeljsko načrtovanje in ekološko zaščito skupnosti reških občin; italijansko skupino pa je vodil dr. Giovanni De Cristofano, predsednik delegacije višjega sveta za javna dela pri istoimenskem ministrstvu. Na sestanku so poudarili dejstvo, da so italijanski in jugoslovanski izvedenci, na skupnih sejah ali pa na širših tudi mednarodnih shod'h, že večkrat preučevali, kaj bi bilo treba storiti za ekološko obrambo Jadranskega morja. Kajti Jadransko morje je resno ogroženo zaradi svoje posebne zemljepisne lege in zaradi industrijskega razvoja velikih in malih središč na njegovih obalah.
Najhujšo nevarnost pa predstavljajo veliki tankerji, ki dan za dnem plovejo po našem morju s svojim dragocenim tovorom, kar predstavlja enega najhujših virov onesnaževanja. Jugoslovanska stran je preteklo leto poslala zveznemu izvršnemu svetu predlog, da bi na Jadranskem morju začrtali pravi pravca-
ti »plavi koridor*, po katerem bi pluli največji tankerji in pa ladje s tovori, ki so sami po sebi nevarni za okolje. Seveda bosta morali predlog proučiti obe vladi in ga nato odobriti. Doslej so se o njem ugodno izrekli strokovnjaki, ki proučujejo okolje in habitat.
Na pripravljalnem sestanku na Reki, so izvedenci tudi poudarili, da sta Italija in Jugoslavija vidno napredovali tudi v praksi, kar zadeva izdelovanja pravilnika o pekočem problemu. Predvsem prva konferenca jadranskih mest leta 1974 v Splitu se je do potankosti spo-
prijela s to problematiko. Kasneje, na konferenci sredozemskih mest, ki se je odvijala v Opatiji, Splitu in Riminiju, so strokovnjaki — tokrat v mednarodnem kontekstu — analizirali to tematiko in razpravljali, kako bi Sredozemsko in predvsem Jadransko morje obvarovali pred vsako obliko okuženja.
Na konferenci jadranskih mest, ki je bila letos spomladi v Portorožu, so naredili obračun pobud, ki so jih doslej sprožili za ekološko zaščito tega morja, ki je temeljnega pomena za ljudi, ki ob njem živijo in za napredek gospodarskih
aktivnosti, med katerimi zavzema eno najvažnejših mest turizem.
Dobri nameni, strokovne razlage, priporočila in predlogi sami na sebi niso dovolj za rešitev mnogih problemov, zato je potrebna s strani izvedencev obeh držav stalna normativno - zakonodajna akcija za točno opredeljeno in natanko preprečevanje onesnaževanja.
Italijanski in jugoslovanski izvedenci bodo zaključke o svojem sestanku na Reki strnili v dokument, ki bo potem osnova, za širši sestanek prihodnje dni v Gradežu.
ENNIO OPASSI
Cavtat — edeu jadranskih najbolj dragocenih biserov
ba — pogojuje stvarno preverjanje gospodarskih faktorjev pri proizvajalnih postopkih, z nalašč za to u-vedenimi preiskavami, ki ne izključujejo inšpekcij in pregledov.*
Takih pregledov nad podatki ministrstva za pošte in telekomunikacije, oziroma družbe SIP, nista pa izvedla niti medministrski odbor niti osrednja komisija za cene (ki jo sestavljajo poleg funkcionarjev pristojnih ministrstev tudi zastopniki podjetnikov, sindikatov in potrošnikov), kot njegov posvetovalni organ. Oba organa sta enostavno verjela podatkom družbe, ki je zahtevala poviške, zato nista opravila svoje dolžnosti in je prav zaradi tega njuna odločitev neveljavna.
Razsodba je povzročila vladi, ki je sicer že odstopila prav zaradi razveljavljenja drugih gospodarskih ukrepov, ki jih je vseboval «ve-leodlok*. nove preglavice, pocenitev telefonskih tarif pa bo bržkone traL jala prav malo časa. Že jutri se namreč sestane osrednja komisija za cene, da obravnava nove pred’o-ge tehničnih organov ministrstva za pošte o poviških, ki jih ponovno zahteva družba SIP. Z novimi tarifnimi poviški, ki naj bi v povprečju znašali 17,5 odstotka, bi krili 647 milijard lir primanjkljaja, ki ga proračup SIP prikazuje za leto 1981.
Zato naj bi od 1. januarja (ali morda že od preteklega 1. oktobra) povišali tarifo za mestne pogovore za 23 odstotkov (zk »socialni pas* pa celo za tretjino), naročnine od najmanj 17,1 do 50 odstotkov, prispevke za nove telefonske napeljave pa od 11 do 33 odstotkov. Novih poviškov pa bržkone ne bodo odobrili tako hitro, saj pomeni za komisijo razsodba u-pravnega sodišča resno svarilo k večji previdnosti, medministrski odbor za cene pa verjetno ne bo sprejel dokončne odločitve, dokler ne bo določena njegova nova sestava z imenovanjem nove vlade.
Sinoči se je oglasila s posebnim sporočilom tudi sama družba SIP. ki zatrjuje, da je treba izplačati telefonsko naročnino tudi za četrto trimesečje po višji tarifi »s pravico do morebitnega povračila* za razliko. Žeton za javne telefone velja od včeraj namesto 100 Samo 50 lir, prav tako bo SIP od včeraj dalje zaračunaval storitve po starih, nižjih tarifah.
Tristo težkih invalidov iz vse Slovenije obiskalo Lipico
LIPICA — Okrog 300 težkih invalidov iz vse Slovenije (od tega preko šestdeset povsem nepokret-nih) je včeraj obiskalo Lipico. To je bil že 16. zaporedni vseslovenski izlet težkih invalidov, ki ga letno organizira ljubljanski Nedeljski dnevnik v sodelovanju z raznimi podjetji. Namen te pobude je pospešiti medsebojno spoznavanje in srečanje težkih invalidov iz vse Slovenije in jim obenem nuditi priložnost za enodnevni izlet