(Zjutranje izdttnje.)
136 številka.
V Trstu, v torek dne 13. novembra 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST11
i/liaja po trikrar rt« t»>d -n v *i «nli ir-danjih ob torkih, ćetrtkih
in aobolnhi ^jutranje i7,i nje ]/• h»jn ob (i. uri rjutin|. rc.'- riHi ] o nI T, uri večer. — Obojno i7,<lniijr Mline : ik |*<l«n in«««i' .t. — ,9o, i«\»n A rti i 1.40 «» tri inriKi: . . „	m	_	t . -
'/• pol len ... ,Y- . „ „S,— u >ae leut . . , 10,— „	.
Na naročbe braz prilaiene naročnine s* ne jemlje o/ir.
Posamict'« fttcvilko . k d ibivsjo t pro-ilftjnlnicuh tolmun r 'Irntu po 2 nvć., v Gorivi po S nvč. Sobotno voiVrno Izdanje v Trstu S ni1., v fioriri 4 ni1
EDINOST
Glaailo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
Oblaki rakune po tarifu t petitu; r.x natloTH % debelimi ^rknmi »e pUfuje prost >r, kolikor obno^n ■ aradnih »r»ti«. l'o-Una ii-mrln cc in J \vm»nhv«ie. du-mači oglasi it«! *m ri^nnajn po pogodhi.
V«i dopi»i rmj g« pošiljajo uredniAtru : ulfcn	m a At. |H. V»«*n pi-nio mor*
hiti traiikovuno, Icar nt*f ran kor «iu i- it* ■ prejjtnaj«. R<<ko|iixi u« Tragaju.
Naročnino. rnklnmar-ijo in hijU««' »pre-j orna mtravniitt'O uho« Malino pit-rolo hit S 11 nad*t. Odprt« rekUmarij« •o prosta poštnin«.
„ r čutiti j« mt0r i
Ustanovni shod
slovenskega katoliškega društva v Kamniku dne 28. vinotoka 1894.
(Izv. dopis).
II.
Ustanovitelji društva so v lepih govorili razvijali program istemu in pri trm smo videli, da gospodje zaresno mislijo nn stvarno zboljžanje naAih narodno-gospodarskih in verskih razmer, ako jo med nami res Dujno po« Irebno, da govorimo o »boljAanju teh po-slednjih.
Ker amo že priAli do teh toček — in prav je, da amo priAli, aaj nas morda ravno odločno delo sa dobro stvar dovode do tuli zaželjentga in potrebnega sporazumljenja — hočemo (pregovoriti pri tej priliki po svoje o teh obojih perečih vprsSanjih.
Začnem pri veri,
Dejal sem že, da je boj aa obstanek največ« nevarnost, a isti činitelj, ki je a a a e t i I boj, je največi sovražnik ■ •le k a t o 1 i i k e vere.
Da je vera ne le potrebna, ampak ju-dino sredstvo toli aa večno iivoliČanje, kolikor aa nai časni blagor, to pripoznava pač vsakdo, ako ni popolnoma opustoien duSevno. Naroda, ki je itgubil vero, nadejati se je, da skoro izgubi vse! Tisti narodi pa, ki so si ohranili versko čutstvo vanje na na j v iti sto-pinji, smejo so ponaiati z najlepšo zgodovino, kajti vera je najdivnejia in najplemeuitejga poeaija naroda, a narod brez poeaije je mrtev.
Poglejmo torej na nai narod slovenski I
Ali je nai narod iagubil poezijo ? Ne, ni je itgubil. In zakaj ne P Ker ni izgubil vere, ker ni iagubil religije. Narod slovenski sloni na stebrih one svote vere, ki sodriuje najlcplo poezijo, sloni na stebrih svete vare r i m n k o-k a t o I i A k o.
Id na teh atebrih sloni slovenstvo tako trdne, da se ni bati, da mu jih poruiijo bodoča stoletja. Ako se morda tudi res dogaja ta pa tam, da kateri član nalega naroda ne ftivi strogo po predpisih avete vero, vendar ne smemo sklepati ia tega, da propada vera med narodom, v njega celoti'; saj je Slovan rojen kristijan in jo že po vsem svojem čut-stvovanju, po svoji nravi In po svojih tra-dloijah najsvotejii sin verskega čutstvovanja.
V vseh dobah oelć v onih, ko sta naj* divneje evela verska roč in navdnienjo za isti, nahajali so se ljudje, ki niao živeti atrogo po aapovedih božjih in oorkvonih, dasi tudi o teh ni smeti trditi biespogojno in brez-izjemno, de so bili brez religije, to jo onega čute, ia katerega se je porodila naia sveta vera, (To isto misel jo Izrazil tudi Akof Sa*
PODLISTEK. Ribičeva Jelica.
VaabdaHji priauri uzu inaloDie«tjn; — apiaal Kr. K o a e v.
(Dalje.)
Takista ao je »pekla Mohoijeva Ela, majhno, iiruko deklo, bujnih prt in vedno uioaolastega obraza, ki jo bila vsako leto parkrat zaročena — tako jo vsaj pravil njen brat, krčmar, — a je že do danes ostala devioa. —
Nič boljša usoda ui doletela Vikičevo Vido, hčerko ranocolnika, ki so je Bmatrala radi svojega „solovega* petja ter noslajočega nemčurenja za najintoligentnojšo gospico v N. No, ljudje je radi njunega strupenega je-aika in ogromnega nosu — ki baje z vre* cuenoua oteka ali pa splahnjuje ter služi ne-katernikom celo za nekak barometer! — niso mogli trpeti, dokler ni odšla nekam za „bono*.
Jednako usodo so delile tudi koketna Krapičeva Netil:«, vedno ae smehljajoča, a
m«'" v razpravi o cerkveno-politiAkih preti logih v tungriat^ki zbornici ogrski.)
O maji naroda slovenskega pa smemo reči, da ju strogo katoliAkn. Kt-kor so na^i predniki rudi zahajali v cerkev in k svotioi obredom, tako rudi zahfljnroo tudi mi in v ttjoi tiziiu ni obrnilo — ne 3:nii>»rite, to ji naSe utrjeno prepričanje! — niti za Ia« na alabejc. Jaz vsaj no morem razumeti, zs-!<aj nam naglašajo v jednomer, <h vera peSa v ma*i našega narod«, pri čemer mislim na polnih 99 odstotkov našega ljudstva.
Ootovo p« je sevoda, in tng* norem la-j:ti, da kakor idejali in poei ja I JiUo znpuste človeka, tako lah'to opefia v človeku živa udanost do svete vere. Pomisliti pa moramo, tla ni vsikdar človek sam kriv temu, ampak tudi razmere.
In to razmere je iskati haš v »iiftih dneh ponajveč v boju za obstanek, A ta boj za obstanek, ki ho bijo po mestih uprav nervozno strastjo, ni Ae prihrtimel na deželo, med kmete, v opasni obliki, in zatoraj Slovenci tudi ne poznamo skrajnih posledic istega.
Toda utegne se pripetiti, da ne prizanese tudi nam. Židovstvo, ki osredotoču svoje izmozgovalne račune seveda v prvi vrsti po mestih, no pozablja pri tem tudi na kmeta; saj je načrt kapitalističkomu delovanju prikrojen za ves obljudeni svet in tomu načrtu pasti mora kot »rtov brez usmilj nja vse, kar jo ka-korsnesibodi vrednosM v rokah nežidovskega prebivalstva te zemlje.
Grozovit sovražnik ao jo naselil med človeško družbo, in gorje nam, ako se ne upromo z vso silo njega pogubnr-mu vplivu ! In ta sovražnik jo 7.*dobil svobodo po sedanjih načelih gospodarskega življenja, da lahko dela, kar so mu poljubi v zmislu njegove pohlepnosti po svetnem blagru. On uničuje ek-zistencijo za ekzistenoiju in unirujo brex razločka vse, kar iuu prido pod roko in se mil vidi vreduo njegove pozornosti. On dela sploh zistematiČno po natanjčnem načrtu, ker v tom načrtu tiči misol, povzdigniti židovski kapi-pitalizem na vi'hunee gospodarstva tor ponižati žiroko roaao v gospodarsko hlapčevstvo. In kako ao izvršuje ta zistem po vsem kontingentu, o tem pričajo neštovilna dejstva, kn* kerinih jedno se jo navelo tudi na ustanovnem shodu v Kamniku. To je dejstvo, da leži že tuliko kapitala v rokah posamičnikov, da bi od njega lahko živelo na tisočo družin. In to so isti kapitali onihžrtov, ki so so morale podati v boj — za svoj obstanek. Tu iuiuuio torej vnobovpiječo kr-vieo : na jedui strani ponoče otbilje in pre-napolnjone blagajne, na drutii pfl bedti in uho-žtvo, kateremu pa bi bilo tHkoj konec,
dne vno skrajno omejena Poljakova Milica. — najivna institutka Krovljačeva Albins, itd.
Nobena ni n&Ala tuilosti v Lavričevih očeh: ta so mu je zdelu prebedusta, oua predouiisljava, tretja prodrobna, četrta pre-bujna itd. Dilo mu jo povsodi pač lo za ialo; da bi mislil na žonitov, moralo bi iuoi-ti po
uavodu očetuvotu prodvseiu već — novcev. *
* *
Ribičevi so imeli na glavnem trgu ele> guntno urojeno prodajalnico za sukno in belino, ki jo bila v mestu najbolje obiskovana. Stara Ribičevka je bila dosti prebrisana gospa, kijoumela zlasti napram okoličaiiBkim kmetom in kmeticam ubirati pravo struno. Dajala jim je marsikdaj blago tudi „na upanje", seveda jo pozneje tem več naračunila. .. Žal, da se jo i samu pri tem Čosto zara-čuuila!
Uežčauom je stregla navadno hčerka Helene, katero so pa nazivali vedno le Jelica. Tudi pri najvotjeui opravilu najokusnejSe oblečena, služila je sevu bolj za nakit prodajalnico ; dolo pa je opravljal trgovski pomočnik.
bi hotoli v*i dotični im »vitniSci uporabljati vsaj del svojih kapitalov v splošni blagor.
To sistematično i/tn »zgovanje nižjih slojev iloveiko družbe in kopičenj« k.»pita!a ni strmo kupo, kojo ima očevidno tendencijo, iiri an d*!)« iti dalje z vsmni mogočimi sredstvi. Tuli v nali domovini jel se je že iz-vrSovati ta zistom — žal, da mnogokrat s pripomočjo na*ino.»v, ki slu/, jo svoj kruh pri tujem podjetju. Opravičena jo torej bojazen, da tudi naie ljudstvo zabred-* v boj za svoj obstane . In ako zabrede v ta boj, potem utogne panati vera tega Ijuds'va, kajti v besnem boju za obstanek pozablja človok lo prerad — o tean nam prič »jo žalostne skui-njo in o tem nam priča vso socijalno-domo-kratiAk o gibanje — na svojo vero, svojega Boga, na vse, kar ga dviga nad nevedno žival in tako pade često do ono stopinje doli, kjer skoraj ni več razločka med človekom živaljo iu do on« stopinje luče privesti denarna interna-cijjnala vss čhvoitvo, sebe pa pospeti na veličasten »sdež božanstva.
In da se to ne zgodi, da ta silna nesreča ne pride čoz slovenski ndrod, proti temu sc nam je boriti z vsemi silami, dokler ni prepozno.
To hoče tudi slovensko katnljko dru-v Knmniku, oko smemo soditi po besedah njega ustanoviteljev, ki so — ta bi radi vor-jt.li — govorili na shodu iz srca in v p r e-pričanju o dobri stvari.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslmska zbornica).
V seji dno 10. t. m. so razdelili predlogo za prouittmbo novega, zbornici prodlože-nega kazenskega zakona. Potem so razpravljali o poročilu brambenega odseka o kontingentu novincev za leto 1895. Posl. Sokol se je pritoževul o ponomčevanju v armadi in o s'alieru postopanju s češkimi učitelji. Posl. S c h o i o h e r se je potezal za sptoino razo. roženjo in za osnutjo mednarodnih mirovnih sodiSč. Posl. K r o n a w e 11 e r jo izjavil, da tsko dolgo ne dovoli kontigenta novincev, dokler so no uvode občo volilno pravo, rula-dočeski poslanec Krumbholz, jo pa izjavil, da njegova strauka ne moro dovoliti kontingenta rekrutov iz narodnih politiikih in gospodarskih vzrokov. Zntetu so govorili Ah nekateri drugi poslanci iu minister deže'ne hrambe, kateri poslednji jo seveda branil vojno upravo kolikor j« le mogel.
Koncem seje so interpelovali posl. grof Alf. C o roni ni in tovnriAi, ali hoče vlada k o n e o ti t o r i t i p o g u b n e ui u, v Primorski veljavnemu z i s t e m u i n
Jel.ca je biln dovujka nežnega života, rožuo nudahujenega obraza /. malimi, a min živimi očmi. Ivohiatila se jo v nekem ljubljanskem institutu. Značilna pa je bila Jelič na dražestna Acgavost in neka prikupljiva živahnost bodisi v govorjenji, bodisi v kretanji. Nalik poskočni vevorioi brzela jo za prodajalno mizo, nuimihulu se kokotno kupčevalcem in čebljala i njimi, da sami niso vedeli, kdaj iu kako so napravili kup. Jelica je imela [>ač navzlic svojoj aimpatiAki zunanjosti prav pravcato židovsko naravo, ud katere je imela prodajulna največje dobičke ! V istini je bila Jelica spekulativna kokota.
Nil. Jelics jo umela dobro zatajevati rvojo naiuvo. Njen obrazek jo bil nabran navidezno vedno v najslajšo gube, njeno govorjenje je bilo vsikdar ljubeznivo in vse njeno vtdenjo sama prijazuout in nesebičnost. Su svojim vseskozi tinim občovaujem iu ole-gitntnim kretanjem impouovala jo bploAno malonie&čanoin, ki .so jo stavili svojim okor-tu-jšim hčerkam naravnost za vzor. Vendar baA njeno odlikovnnju pred diugimi jo bilo tudi vzrok, da ni iuiela mej tovarsiuami skoro
vzeti v svojo varstvo tlačeno in cesarju zvesto slovansko ljudstvo.
Slednji* so interpelovali posl. O e i i-m a n n in tovarili, pojainjnjoč, da je bil list „Nrue freie Presse* podkupljen od hivAega bolgarskega m nistra Stambulova in so vpra-Aali minister.^kega predsednika, ali bodo gospodje ministri še nadalje uporabljali ta list za ura Ine objave in ali bodo dopuščali A« nadulje, da aktivni uradniki sodelujejo pri takem l:slu? — Ta interpelacija je provzro-žila veliko senzacijo.
Dali odločitve se m«nda bliža. Koalicija bode morala — kakor vse kaže — ugrizniti v kislo jabelko volilne reformo ali pa dati slovo svojemu zadreg polnemu življenju. Gospoda st ijo pred alternativo: ali dognati volilno preo«novo, nli pa so razpusti državni zbor* Dne 10. t. m. js dospelo več aristo-kratov — mod temi tudi češki namestnik grof Thun — v pos'anako zbornico, da se posvetujejo na vseh strani h o p l .žuju. Glasi •e tudi, da zopet grof H >heiiw.iit igra ulugo reAitelja iz zadrege, kajti izdelal je menda nekak posredovalen predlog, ca kojega s« nad ejajo pridobiti vse koaliranti "trstike. Pozitivnega bo seveda no ve ničesar, lo to je gotovo, da hočejo istati pri zistemu zastopstva interesov. Po takem ne dobimo obč ga volilni g-t prata, ampak le industrijalni dela^oi dobe o>ko itivilo poslancev.
Dogotlki n a Uuskeiii. V coikvi sv. Petra in Pavla v Peterburgu delali so te dni noč in dan, da prirede oder, na kojega polože truplo carjevo in de okrasijo cerkov. Cerkev jo okrašena grbi z imunom pokojnega os rja in zlatimi stenskimi svečniki. Oder je pokrit rudećim baržunom. Nad odrom visi velikanska krona iz brokatu in pod isto zopet baldakiii, preprožen hermoliiiom. Na kolonah in v kotih vise valovito dragocene preprog« 15 ariinov visoko in na spodnjem konou so draperije spojene s kronami. Grob Aleksandru lil. prirodo poleg groba njegovega očuta Aleksandra U. Rodove in medaljo —■ pokojnik jih je imel 82 — so pri A tli na 70 blasinio ia srebrnega brokata.
Šah perzijski jo poslal velik srebrn venec s cvetlicami iz porcelana.
Povodem pogreba pogoste v Peterburgu 25.000 ubofoov, — Knez Nikita črnogorski jo žo odpotoval v Peterburg. — Srbskega kralja Aleksandra bode spremljal v Peterburg metropolit Mihael. — Iz Livadije po ročajo, da so na krsto carjevo pritrdili sabljo, kojo je pokojnik nosil v vojaki. O cesarici poročajo, da nosi pogumno svojo neizmerno bol, tako, da more služiti kot vzgled vsem
nobene odkritosrčne in istinite prijateljice ; vse so jo zavidale, nokatore celo sovražile kot svojo najhujšo rivalinjo.
Ker je imela Jelica nekoliko igralska nadarjenosti in največjo izbiro modnih toalet, porabili so jo večkrat radi v N—Aki narodni čitalnici pri glodalmkih predstavah in to tem rajši, ker je bilo znano, da se Ribičevka sa svojo Jolico prerada „postavi" in aato tudi — ,za narodno stvar" — kaj žrtvuje.
Iu zgodilo so je tiste dni, da je zasol tudi Laviič v Ribičevo prodajalnico, hoteč si kupiti kos sukna ia nove peutalone. Postregla mu je Jelica, čebljala i njim celo aro in — vodi zlodej, kaj ga jo zmotilo! takoj naslodnjo jutro joj je pisal, da bi bil rad vpeljan v rodbino.
Jelica je bila praktično dekle. Takoj jo pokazala Luvričevo pismo svojoj materi, ta pa je tlesknila ob dlani iu široki obraz jej je zagorel kakor binkcStna potouiku.
„To je prava partija sa Tu ! Tega pa ho smeš odsloviti !"
(Dalje prih.)
ženaiu, kako treba v ponižnosti žalovati na izgubi soproga. — V Moskvi so priredili ▼ t* 1 i -kannke priprave za vsprpjem carjevega trupla. Pred Vlom prirede velikunsk peron, da hode moglo ljudstvo gledati prihod rlaka. V Peter-burgu bode ves pot od postaje do cerkve povit v globoko žalost.
Iz vseh cerkev na potu, kjer se bod« pomikal sprevod, izstopi duhovščina, da opravi kratko službo božjo.Pred ibersko cerk voMstere božje bnJe pričakovala sprevod duhiv*činas oudatvorni) sveto podobo, bleščečo se briljan-tov. Pričakovati je, da pade v-m ogromna množica na kolena pred sveto podobo.
V pariški zbornici so stavili predlog, naj se dovoli kredit 12000 frankov za stroike odposlanstva k pogrebu.
Različne vosti.
Razpisane zdravniške službe. Tukajšnja okrajna blagajna ra bolnike razpisuje 14 zdravniških (kirurgisko-ostotriških) mest zamestoTr-žafikoin okolico (izkljuČno-gomjo) jedno mosto kirurga-specijalista in jedno meato za zdrav* nika, ki bi [pomagal po dvo ari na dan v ambulanci okrajne blagajne. Letna plača jo : m 11 mest po f. 800, zh tt mesti po f. 900, km jedno f. 620, za zdravnika-okulista f. 750, /a kirurga specijalista f. 600, za zdravnika pri amhulunoi pa f. 400. Pobližji pogoji in pojasnilu izvedb se pri okrajni blagajni; prošnje ju vložiti do 20. t. m.
Ženika podružnica družbe »v. Cirila in Metoda za Ittro V Kastvu priredi dne 25. novembru 1804 zabavo v prostorih „Narod* nega doma1' v Kastvu. Na vaporedu ao: na« govor, petje, igra, deklamacija, tombola in ples. — Ustopnina znaša za osebo ! gld., za družino 1 gld. 50 novi. Začetek ob 7. uri zvečer.
Za podružnioo družbe av. Cirila in Metoda V Trstu jo podaril nekdo 1 gld. m* sto hlač ekannčulniku v Divači, katero mu je taztrgala „tuntava*. — V gostilni pri Kra* vosu ao daiovali: Ivan Zabrit' 1 krono, ,da njega dete postane in ostane narodno"; Ivini Švag' lj 40 stotink kot kazen, ker je prepozno prišel pomerit obleko; Možotova posadka 1 krono 14 stotink; .Hrvat" 1 krono, da bi ao ustanovilo pevsko društvo; Matej Andolaek 4U stotink s geslom „Naprej zastava stave!*. — Pipanova posadka je nabrala v gostilni Lukčiča pri av. Jakobu 1 gld. 20 nč. — Kancmatico na Prošeku v gostilni g. Lukše 1 gld. HO kr.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na
Greti in sicer v namen, da postane društvo „Zarja" pokrovitelj, nabralo ee je pri občnem zboru dne 11. t. m. 8 kron 84 atotink. — Preostanek računa 32 stotink. — Rojančani in Škedenjci 4 krone 2 stotinki. — „Fra buoni amloi neli' Ooteria di Kutulan" 2 kroni 40 stotink. Vkupe 15 kron 58 stotink. Pevsko društvo „Zarja" je s tem nupravilo posnema* nja vreden poČetek. Živeli darovalci in njih nasledniki!
Slovenske iole v Goric) „Primorec* izjavlja svojo osvedočenje, da mestni očetje Goriški pogorijo s svojim utokom proti mani naredbi dež. šolskega svota tudi pri upravnem sodišču. Kajti vsa borba za slovensko šolo svršila se je tak6 previdno in natančno, da največji nasprotnik Slovencev ne more najti veljavnega formalnega pogreška, ki jo največkrat povod zgubi pravd pri temu sodišču.
Nadejati se je torej, da bodo moralo goriško mesto ia s prihodnjim šolskim letom ustanoviti 4 razredno slovensko osnovno šolo. Prosilci bili so podali na ministarstvo utok proti onemu delu sklepa dež. šol. svetu, ki ni ugodil prošnji za dve ioli, jedno ca dečke, drugo za deklice. Ministerstvo pa je zavrnilo tudi ta utok. To pa uikakor ne vznemirja Goriških Slovencev, kajti razdelitev učencev po spolu, vsaj od 10. lota naprej, lahko ukaie deželni šolski svet.
Rapiaana služba paznika. Predsednistvo dež. sodišča v Trstu razpisuje službo paznika II. pl. razr. v kriminalnih zaporih. Letna plača je 300 gld., 25°'. aktivne doklade in for. 63 za stanovanje in opravo. Prošnje do tlui 10. decembra t. i.
To je straino! „Uu ftltro decroto in slo-veno", vskliknil je vrli „II Piccolo" minolo nedeljo, tožeč se, da je minolo soboto tudi trgovinsko sodišče uročilo nekemu tržuškemu odvetniku s 1 o v e n s k odlok. Dotični odvetnik je sovedft odbil ta odlok, ker n« urnejo slovenski in ker ta jezik ni urndni jazik tega
sod.šČa. „II Piccolo* dodaje še, da je, kolikor zna on, to prvi dekret, katerega je izdalo to sodišče v slovenskem jeziku. Dotični da je sporočil o tem strašnem dogodku odvetniški zbornici. — To je res straSno ! Pomislite le ljudje božji, da je sklepati is te naredbe, da hočejo vražji slovenski hujskači „posloveniti* celo trgovinsko sodijče, ono sodišče, ki ima w svojem področju baš trgovske stvari, t. j. one stvari, ki so večinom v rokah Židov* škrga kapitala. Hudi časi so zures ; na vseh poljih grozi pogin starodavni rimski kulturi, ker barbarski Slovenci zahtevajo — svoje pravico.
Od SV. Ivana : Ni dolgo temu, ko sem Vam pisal o naših razmerah. Toda vest in srce mi velevata, da zopet aprepovorim o tem predmetu? Kaj mislite dragi Svetoivan-čeni, o naših razmerah P Ali niso žalostne ? Nekdaj smo imeli pevski in tamburaški zbor, sedaj sta utihnila oba. Id vendar bi lahko imeli Še oba. Lahko bi imeli Še tamburaški zbor, ako bi hotel g. vodja nadaljevati svojo nalogo istim navdušenjem kakor nekdaj. G. vodja si je nabral velikih zaslug in lahko je ponosen na svoje vspehe; to bi ga moralo vspodbujati tem bolj, da nadaljujo, kar je za-pričel toli srečno.
In pevski zbor f Pravijo, da nimajo po-vovodje — kdo se no smoje PI
Žal, da Vam moram poročati, da tudi našo bralno društvo nekako hira. Kako ne, kn nima odbora ! Gosp. predsednik si sam ne more kaj, tajnik jo v Ljubljani, blagajnik v Gorici. Sicer pa moram pripoznati, da sta se gg. tajnik in blagajnik mnogo trudila za društvo, dokler nas niita zapustila začasno. Sedaj je minolo vse: ni več zabavt ni več veselic, in več plosnih vaj. — Potem pa so čudimo, da naše okoličanke zahajajo v glasoviti sa* ion „Aurora" v bojkotu, kjer ao kvarijo v narodnem pogledu. Zakaj ne hi imeli svojih lastnih zabav v svoji krasni dvorani P t Kaj naj bi rekli o nekem odborniku, ki jo zasnoval nekak „Club sooiule*, kateri klub odganja ljudi od „Narodnega doma*, češ, kaj hočeš tam delati P Tako se jo dogodilo nekemu narodnjaku. Po prigovarjanju ogledal si je nekoč „olub" in žalostno »o je vrnil rn svoj dom. Nikdar več ue pojdo mimo kluba, tako jo aatrdil.
Pred dlje časa sem čili, da mislijo pri nas zasnovati vinarsko zadrugo. Će je to res, čestitam, če pa ni ris — obžalujem.
Iz Pomjana nam pišejo: Danes o 2. uri popolnoči pokazal se je ogonj v skednju Antona Vilarjn „Frutifi* iz Kostabono, v katerem jo bilo do 20 kvintulov sena in dtuge krme za živino.
V pomoč prihitoviiin vaščanom se je zahvaliti, da so ogenj omejili le na to poslopje. Skupna škoda zna*a čez 200 gld.
PoŠkodovalca ni mogoče dognati, sumi se le, da je tu bila zlobna toka vmes, kajri poškodovanec ima So dva druga škodnja, katera sta pa zavarovana pri „Slaviji". Zlobnož je moral vedeti to, ker je zaigal ravno nezavarovano poslopje.
Iz zgonlftke županije se nam piše : Je že tako, gospod urednik, da kedar se resnico v javnih listih ovreči ue more, maha se po oznanovalcu resnice ali pa po kateremkoli, samo da izbruha svoj gnev oni, ki je neu-sečno zadet od resnice. Tuko se je godilo tudi dopisniku Vašega cenj. lista v več izd. od 2H. okt. št. 128. — v odgovor mojega dopisa v „K." (zjutr. izd. od 20. okt. št. 126). Jaz hočem povedati le resnico in objaviti; moj namen pri tem je le ta , čuvati blagor občine in zabraniti nekatere nedostatnosti in krivice, ki se godijo v njej.
.laz sem trdil v svojem dopisu, da je bila pri žtipanstvenili volitvah sedanje dobe korupcija, in da se je veliko protrošilo za jedi in pijače tudi na — upanje. Resnico tajiti ne more še dopisnik I. G. sam, ker v svojem dopisu pravi, da upnik nima več kaj tirjati —; toraj če si dolg plačal, potrdil si to, kar sem jaz objavil: „da se je popivalo na upanje". In res so se shajali nekateri za občino dobro skrbeči (seveda njim na čelu g. I. G.) pri 1. K. v S, pri Kr. P. v. Gabr., in pri g. Iv. Grudenu v Zgoniku seje v namen volitev nad 70 gld. (na račun jednega samega) zajedlo in zapilo večinoma na — upanje. Gosp. I G., kedo laže ?
Gosp. I. G. hoče zopet priti na krmilo, bodisi tako, ali tnk6, tedaj po vsaki coni, in poslušajte cenjeni čitatelji, kako se trudi in kako natančen in vesten je v svojem rav-
nanju. Dne 7. okt. so proglasili ovde imenik volilcev po postavi štiri tedne na ogled. Dne 18. okt. so hoteli nekateri volilci pregledati volilne liste, a v tretjem volilnem razredu bilo j« vse v neredu in veliko volilcev izpuščenih. Na vprašanje, kje so volilni izkazi, odgovoril je g. I. G., da mu jih je nesla hči Vj„Sekret*. DA da, mi vam verujemo, g. I. G., da ravno ta je bila Vaša tendencijozna misel, da bi bili izpuščeni volilci ostali in secreto; a ckr. okr. glavarstvo v Sežani vam je za-ukazalo nekaj, kar vam gotovo ni po volji.
In gledć pokopališča, zakaj dražite g. I. G., zakaj izzivate v svojem dopisu; ali ne veste, da kedor na goli glavi maslo nosi, se ne sme pokazati na solnci? Jaz sem v svojem dopisu rekel, da bi se bilo delo pri dražbi prevzelo za dobrih 300 gld. ceneje, ko hi ne bila tudi tu korupcija. Evo vam dokaz! Jan Milič iz Zgonika h. št., je bil pripravljen pri dražbi nižati do 500 for., a vam. g. I. G., je ostalo delo za 896 gld. in 30 kr. in kako to? Zato, ker ste mu dali 20 gld., da naj odtegne svojo varščino in ne draži. Kavno iz tega namena ste dali tudi A. M. iz Kol. hšt. 6. 10 gld., Jan. St. iz R. 10 gld., I. H. iz S. 10 gld., I. K. iz S. lo gld. itd. Znesek 890 gld. in 30 kr. pa mornino sedaj plačevati mi davkoplačevalci; torej: ali seru lagal v svojeiu dopisu, ko sem omenil to afero? In je li delo na pokopališču dovršeno ?
Slednjič, zapomnite si dobro, g. I. G., da z žaganjem in strašilom nič ne opravite in tudi nas no ustrašite, ker resnica vendar m o r a zmagati.
Zaeaiena ponarejalka novega drobiža. Na Dunaju so prijeli te dni deklo Terezo Fanlbfttier, ko je plačala 7 kolkov po 5 nč. s posrebreniroi komadi po 2 stotejki, Ker so komadi po H) stotejk jednako veliki, kakor so komadi po 2 stotejki, posrebrnila je prekanjena dekla več takih komadov po 2 stotejki in jih izdavala v mraku po takih pro-jalnicah, kjer je bilo mnogo ljudi. Položila je seveda posrebrneni denar vedno takrt, da je številka ležala spodaj. O hišnji pieiskavi na nje stanovanju našli so pri njej vso pripravo za posrebrnenje in 23 že posrebrnenih komadov po 2 stoteljki. Izročili so jo sodišču.
Iredenta v Italiji o dogodkih v Istri. lave-
stni gospodje trdili so v državnem zboru, da ne irodentovsko časopisje ni kar nič bavilo z dogodki v Istri. Ako je ta trditev resnična, kako pa je to, da je c. kr. dež. sodišče v Trrftu kot tiskovno sodišče potrdilo zaplembo teh-le listov : Milanski „II Seoolo" z dne 22 in 23 septembra t. I., ki je zakrivil v članku „Dairitalija irodenda" (t), potem v članku pod iatem naslovom V šcuvilki i « dnć 5-6 oktobra t. I. ozirom na Avstrijo hudodelstvo motenja javnega miru P Nadalje list „I/Ecu Alpe Giulia" v Trstu, ki je v svoji številki za oktober 1894. zakrivil hudodelstva vdeiz-dajstva, ialjenje Nj. Veličanstva in članov cesarske hiše, motenja javnega miru, zapolja-vanja, štfuvanja na sovraštvo proti drugim narodnostim, odobravanja dejanj, ki so nasprotna zakonom itd. P Potem zaplembo Florenske „Soena illmtrata", ki je v svoji številki i dnć 15. oktobra t. I. v članku „La corona miste-riosa" zakrivila hudodelstvo žaljenje Nj. Veličanstva, motenja javnega miru, in odobra* nja zakonom protivnih dejanj P Nadalje zaplembo Benečanske oficijelne „Gazctta di Venezia", ki je v svoji št. z dne 29. oktobra t. 1. s člankom „Guardate ITstria" (!!) zakrivila hudodelstva zapeljavanja, (čuvanja dejanj, ki so nasprotna obstoječim našim zakonom P Vidite gospdda, to bo dejanja, o katerih resnici se morete prepričati pri o. kr. državnem pravdništvu v Trstu, dejanja, ki pričajo o vsem drugim, nego o lojalnosti naših italijanskih zaveznikov in o tesni zvezi izveatnih gospodov tu-iu onkraj žolto-rumenih kolcev.
Kraj miru ruskih carjev. Impozantna, prava cesarska je zgradba, v kateri počivajo ruski carji v Št. Peterburški stolni cerkvi av. Petra in Pavla. Cerkev atnji na malem otoku v reki Neva ; k njej vodi iz ceaarakega poletnega vrta veličastni most sv. Trojice. Vrsta v tej crkvi počivajooih carjev iz rodbine Romanov pričenja a carjem Petrom V. likim in jo končala z Aleksandrom II. Na vsakem, iz belega mramorja izklesonini sarkofagu leži težak zlat križ in nad njim gori večna lučica v zlati Bvetiljki. Na visokih Btebrih visijo podobe raznih avetnikov, in ikonostas, ki zakriva Naj« svetejše, blišči v čistem zlatu. Toda v tej otožni krasoti živi tudi zelenje, kajti tik uhoda na levi strpni je pravi vrt v crkvi.
Tam počivata car Aleksander II. in njegova soproga, okolo njiju mramornatih sarkofagov pa raste bujen gaj visokih širokolistnih rastlin in krasnega cvetja. Stena za grobljem pa je popolnoma pokrita i vsnei in drugimi darovi ljubezni. V temu logu bode počival car Aleksander III., snnjoć^večoo spanje ; ne bode ga težil mramor nad njegovo rakvo, kajti njegov čisti, pravični duh je gori v višavah, — kjer ni trpljeoja, ne bolezni, ne politiških spletk, — kot pravi angelj miru. Slava spominu onega, ki se v kratkem nastani v tem gaju — na veke I
železniiki vlak v — hlevu. Povodom merjenja železniške proge po Zilski dolini na Koroškem prigodil se je ta le slučaj : Po naključju zadene na nekem kraju železniška proga baš na sredino hleva, torej je treba, da kupijo dotični hlev od njegovega lastnika in ga po-derejo. Inženir, kateri je meril progo, pa tega nikakor ni mogel raztolmačiti dotičnemu kmetiču, ker ga kmetič ui umel. Razumel je le to, da pojde železnica skozi njagov hlev, zatorej so je odrezal na kratko : „Kaj mislite, da jaz nimam drugega opraviti, kakor da bom stal noč in dan pred hlevom, da odpiram vrata vašemu vlaku P"
Policijsko, laletni Hugo K. iz sv. Jurja na Štajerskem pobegnil je z doma in prišel klatarit se v Trst. Stražarji so zasačili tega „gospođica" v neki kavarni na velikem trgu. S tem je žalostuo končal veseli izlet, katerega si je privoščil dečko na neprostovoljne stroške očetove. — Domenika G., soproga izvoščeka Ivana G., pobegnila je svojemu soprogu, odpeljavši se z vozom in konjem svojega soproga. Mož je prijavil stvar policiji; menda mu je bolj žal po konjičku in voza, kakor pa po ljubeznivi svoji zakonski polovici. — Po noči na včeraj so zaprli 471et-nega težaka Josipa B. iz Tržiča na Goriškem, ker se je klataril po Trstu, dasi je bil že izgnan od tu. — Gostilničarju Antonu Deljaku na škorklji je ukradel nepoznan tat sod petro-lija, vreden 20 gld. — 39letni kurilec Alojzij D. iz Italije, poneveril je svojemu gospodarju znesek 24 gld, in novce zapil. Sedaj ga imajo pod ključem.
Koledar Danes (13.): Stanislav Kostka. »Pozn. — Jutri (14.): Serapijon, inuč.; Klementin, rnuč. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri, zatoni ob 4. uri 27 min. ~ Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 10 3 stop., ob 2 pop. 14-5 stop.
Loterijske itovilko, isftrebane 10. t. m. Trst	59, 4, 17, 70, 20.
Line	3, 90, 34, 72, 25.
Budimpešta 70, 27, 85, 85, 24.
Najnovejše vesti.
Dunaj 12. (Poslanska zbornica). Poslanci Kramar in tovariši predložili so nujni predlog, v katerem zahtevajo, da bi zgubili mandat dotični poslanci, kateri so imenovani tekom legislature administrativnimi držav ni ui i uradniki. Po dolgi raspravi, koje se je udeleftil tudi minister Madejski, zavrgla je abornioa nujnost z 94 glasovi proti 47. Predlog so izrodili odseku sa volilno preosnovo.
Peterburg 11. Car Nikolaj se je brso-javnim potom zahvalil ministroma prosvete in poljedelstva na njiju isjavah sočutja.
Moskva 11. Število doslej prijavljenih vencev je tako veliko, da jih bodo morali pripeljati v Peterburg s posebnim vlakom.
Moskva 11. Žalostinski vlak s truplom pok. oarja Aleksandra III. dospel je danes ob 10. uri 35 min. semkaj. Spremljajo truplo car Niko'aj, carica, catjova saročnica in Veliki knozi. Slovesni sprevod dospel je v stolno cerkev ob 1 nri popoludne. Po končanem mrtvaškem obredu bila je boija služba. Po ulicah, kjer se je pomikal aprevod in v cerkvi bila je neizmerno velika množioa ljudstva. Sprevod bil je jako impozanten.
Trgovinske brzojavk«.
Eudlmpsštft. Pšonica sa spomlad 6.70 0 7ii Kouua sa november 8-35 do 0-40. Ova* sa spomlad 6 04-8 05 Ki nova 6 87-fr39.
Pšonica nova od 78 kil. f. H-55—U*flO, od 79 kil. f. « 60-6-65. od 80 kil. f. 6 70—6-75, od 81 kil. f. «75-6 80, od H2 kil. for. 6-80—6.83.
.leiuon 635-8'40j proso 5-70—5.90
Pšenicu Srednjo ponudbe,povpruševanja omojeno. Prodalo ne je 15.000 met. 5 n4. cenejo, Vroine: lepo.
Praga. Nerafinirani nludkor c« november f. 1U BO december f. 12 85. Vreme lepo.
Praga. Contrifugal novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev proooj f. 29—29 23. Nov. marcf-29.50—.—. Concassč za uovemhor-inaro HO-— do —•—. Četvorni za november 31-—. V glavah (sodili) za polovico novetnbor 31"4, za konoc novembra 31'/a>
Havrs. Kava Hantoit i;ood average *n november 80.—, za marc 81*75, bolje.
Hamburg. BautOh good avorago za decembei 68-fiO, mare «4-50 bolje.
Dunajska borza 10. novembra 1«M
danes	pred včeraj
Državni dolg v papirju .... 100.05	99 95
„ „ v sropru .... 9995	999')
Avstrijska renta v zlatu . . . 12440	194.40
„ v kronah . . . 97-45	97-45
Kreditne »krije....... 389i0	391 25
London 10 Lst........ 124.95	124-85
Napoleoni.........9-95	9.9a
100 mark.........fll-25	01.15
100 italj. lir........ 46 15	46 ho
Lflstnik politično druStvo .Edinost* — Izriuvuttdj in odgovorni urednik : Jlllij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trsti'.