St. 49. V" Gorici, v cetvrtek 3*. decembra 1S?L „So4»" izb&ja vsak cetvrtek in velja * potto prejeraaua ali v (iorici na dom posiljana: Vse leto . . . . . . f. 4.50 ' Pol leta .......2.30 Cetvrfc leta .... „ 1.20 Pri oznanilib in ravno tako pri „po. ankah" se placuie za navaduu triafcopao vrato: 8 kr... ce so tiska I krat 7 ,. „ „ „ 2 krat t» „ „ „ „ 3 krat Za vece crke po prostoru. Posamezne gtevilko ee dobivajo po 10 soldov v Goricvri Patemplliju; v Twtn v tobakarnicaU „Via del Belvedere 179' in ..Via della caserma 60" Narocnina in dopisi naj se blago-voljuo poSiljajo pod naslovora; Urcd-iiijstvo oziroraa upravnijStvo v Pater noliijovi tiskami v Gorici. — liokopisi se oe vrafiajo, dopisi naj se blagovoljno fraukujijjo. — Delalcemin drugirn ne* premohiim se naroonina zniia, alco 86 ctlaso pri uvednijStvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodrih ^ pravic. Evropska polftika s posebnini oziroin na Avstrijo in Slovanstvo sploh in na Slovetiee posebej. J. (govor V. iJolenca pri obo. xboru pol. drustva v Sulkanu) Od kut so bili Franeozje pri Sudani: pobiti in je Xemee ziiiiigovalvii priM pivd Pariz tor tain diktirul mir Fritncozom, se jo Evropska politiku rnofrio spreme-nila. Popr<«j v politiki naj»-nziu'jsa in mcrodajnojsa dr zava 1'raiiiMjska je '/.hug iiumvimim vojske /a vet? casa v hlran pottsmma in na nj.m<> mesto je .stopila mogocna >Vmska pod vodstvom itajllistroinniu»jfti-ga politikarja in diplomata Ib'smarka. Da jo Xemska mogla v krutkeni casu dosi'i'i tako vidikanski uspidi in dobro uporabiti svojo zmago, je uzmk Bisnurkov zciiij, ki jo ziiul liu-sijo pridobiti na svojo stran, kajti ko no bi bila llusi-ja varovala hrbia Nemeem, hi se bila Ivliko Avstrijn nad Prusijo maM-evala znrad Iota ISiiO in marsikaj hi so bilo drugafo oiu'n.lo, kakor .so je. A pulitikar mora z faktorji rauiiniti, kakorsni so in zatorej je ir.sba pripo/nati, la ji_» Pruska drzava modro priprnvljala se ua prv'a&vo v «vropskem dr/av^kyin kon-fertii: imola je mungo razsviiljcnih uioz, ki so vodili vsakovrsti-n naprfdi-k in drzavo tako organizovuii, iia j danes uzor vscm driigim dr/avani in da po.subno Avstriju s;' pr««voc podpira n.tm.sko iiitsitiu'ij(». Ki'sullat ali uspuii jt? ziihtoiii najveti nagon k po-snemanji in nuben.; mj tnko p:un.;tna teorija no zaduhi syetovncga^priznanja, «lokior njiina za suhoj mogofiinh risultatov, Tak nepneaKovun uspidi jo iuiclo obcno obo-rozenje, ki y bilo popr»»j vp.*ljano samo v Prusiji, a zdaj so ga vp.?IjaU> uz« vst; ovropske dt/.ave, kajti vso iincejo biti pripravljcnu in podpirajo svojo veljavo in ncodvisnost na w a r o d v o r o /. j i. Zbug t».-ga so vse driave primorariti velikanskt- donarno svote porabijati za no\o vojskino vn-rlho in ti .slopinji, da bi zamoglo pri?uak-ti velikili brejiK'n. — Na X^n^'in in Francv^ki-m jo toliko virov blagostanjo, da drzuva bvev. nevaruosti leh-ko jemlje, a v drugili drzavab, posebno pa v Av.-Jtriji, nij tako; na§ davkopla^aloe jo uzo prooblo^en. — Vendr.r pa so mora priznati, da obeno oborozenje je pravicna naprava, v naravi drzavo opravi6una in prin-flipom svobodo in enakopravnosti boljo primernn, kakor pa ona stalna vojska sestavljona iz sainih vojakov po poklicu, kateri so v drfcavi prodstavijali posebno kast». — No more se redi, da jo sedajni sisfcem oben-gn obo-rozenja uzor ravnopravnosti in onakosti pn«d po-stavo, ampak pribliznje se uze aekaj tomu uzo-ru in seiisoma mora priti na potu svoboilo do toga, da no bo vo6 toliko stidoo vojske, ampak brarnbovstvo nli milii'ija po izgludu Svajeo in nniRrikanskiU drzav, kati" ro postavijo U ob canu vojske vtdikansko anna lo, v ini-ru pa primcrno inalo potrosijo za vojsko. Se v«, da bi poietn narodi sajni iinoli mo6n» bosndo pri odlodbi n vojsko in mir. ('o poglodamo Kvropo, kakor zdnj Htoji, lohko jo imonujomo Evropo v orozji; inislitobi se skow, da moro vsak hip na&tati Inula krvava vofnkA; toiln r«fil fie nijso dozorolo; Prusija in Rusija sto v najboljfiih rawn«* rah in drngo drzavo so morajo pokoriti toma kolosoimu— Mej tein pa I'Vaneoska ustnja, okrovala jo in kmalo m ji bo lo popolnoma ozdravile hude rano, katen> ji jo NomSka vsukala l.?ta 1870. NeinSki veliki drzavnik go* gotovo nij raoanil, da bode Francija. po torn ko jo pia-Lala 5 miljardov kontribtieijo noniSki drzuvi v tntinje no-go 3eh lfitih. v tako kratkem Hm vrodila svojo vojsko in svcje finance, da v nokaterih letibbodo lehko stopila v akcijo moenejsa, kakor jo kodaj bila.— Samo §ki>«lii, da francoski narod nij v torn easu to li priboril si «1e* fmitivno vladne forme.—So ztnerom se tain prepintjo % strnnke monarnistov za oblast, a ravno to, ker v»i francoski rodoljubje spoznavajo, da monarbija pod katero koli za francoski prestol potezajoeo se dinastijo jo nr-mogofii glede na nove splotko vstran potisnjenili dina-sticnih proton.lentov, je dobro znamiijft, da so bode na Francoskcm vtrdila in vdomacila repubiika, kakor «*oz vse samogoltne monirhicno nakane vzvikuia formavlade.— Vsak svobodoljub >.eli, da bi so francoski narod, ki jo poleg anglezkega So poproj % i svobo lo borc&ngii so naroda za^ctnik novo svobodne doboin je za ta clo- Roia iz trnovskega gozda. (Xoveliea iz pnysnjegti stoletja.) Po vsem Goriskem slovela je lepa Meta trnovska, imeuovalt so jo sploii ^rozo iz trnuvskega gozdaJ, co tudi nijso vt-deli, gdo jej je to iepo imo dal. Edini otrok trnovskega pastirja. ki jo „na gori" credo vse biiznjb okoliee varoval, bila je sama pa^terica. Nigdar >e nij bila trnovskega gorovja zapustda, a priSlo je nsnogo Ijudij, posebno gozdnarjev sem, da bi jo videli, ko je se svojo fo&a ob carenskom hribu pocivala, ayli v syoji krasoti ob nedeljah v trnovski c^rkvi sedela. 2ira bitja so v6asih tako lepa, kakor v pesni&tvu, da. fiesto vidimo to pred saboj skaktjati, kar j * nasoma srca dra-ze, nego najlepsi ponocni sen: istinitost prekosi tudi cesto to, kar si moremo v nasi domisfjiji le predstav- JLo je vsagdo ob&ntil, g«Ior je videl rozo iz trnovskega gozda. Vzrasla je mej roso in sapo nebesko v samotnib hribih. in sedaj, ko je cvetoeadeva postala, veselila se je sama narava nad njeno krasoto. In v cem je obstajala njena carobnost? Nigdo nij.znal po-vedati; kajti naj bi jo najboljo obdarjeni p snik nasli-kal, vendar bi v tej sliki nekaj pogresuli. Njen ubraz je bil mleko in kri, da se jej je irae roze pristojalo, a vendar veasih ime lilrje spodobilo. ue je spavala, ali zamisljeno sedela, bila je podobna najl>'pgi liliji; ako so jo sprehajala po griSih, ab p vala na go/.dnih, zelenih, travmfcib, spominjala je pafi naj boljo na evetoco rozo. Meta vedela je, da jej lepa, sij so jej povodale druzih o5i, ki so cesto na njcj obstale, povudali so jej to dobro srSne besede sivib starckov in besede ljubezni polnih mladenicav; i tudi sama so jo obfindovalo. ko je prod zrealoin svoje erne lase v red spravljala, ali ko se je v vorti ogledala. Bila jo res uboznili robtoljov i priSla nij z niko-mer drugim v dotiko, nego s bribovci svoje okolici*, a naj bi bila l« te.len dnij v gosponkoai grada» vedla bi gotovo tako ali se bolje obaasati «e, kakor gradske go-spice. S>lnee, sneg i d««z so re? ob nj^nib rokah. pin-skale, a bili sto majhni in nezni. Z lehko nozico ska^ kala je po trnovskih pisnikili in ce je prisla na {joli-cavo, krasiU je njena lepota so to divje in zapuscono krajo. Bila je bitje iz droge deiele, ki je vendar temu kraju nekaj v roda. Meta stela je dcvetnajst let, in vedela mj o ljubezni vec nego to, kar je v naroilnih pesmih sliSala. Te stare pesni so jej bile niofino priljublj ne in nj'Uio sreo jo bilo polno pravljic : Ljubezen v njib jo navadno zalostnega zapopadka in naj jo bila vesela ali ialostna, vselej jo kon5ala svojo pesnieo so solzami v oceh. In pri tacih pesnih je srce ob&itilo neb kar ji»j je pra-vilo : to srce se bode enkrat tudi ljubezni vdalo. To poletje, o katerem na§a povest «go?ori, bilo jo mirneje in l.inboznjivejSe, nego se katerega stari ovonr spomioja. Nigdar se Metinemu oLesu in srcu narava prij no bi stalo so svobodo po svetu, ko bi lViiiu»oski n.trol propul in u*. pokoril Buurbonoin, ali pa Nupolnouidoiu. up.-uijn je to laj, da so ta narod zopot P«vk ligne iu pupoliiouaa «»ilravi ua podlagi svobodo,— Upunjo pa jo $i) ilrugo glo.le ovropske politiko in to upanje zadavfl poK«liiio nns JSIovane, Uio so sli§i iz Bn-skcgn, da ruuki luirod nij /.udovoljen % nornSko politiko KHilajimga 6iiha in «i pr*otivni povsod kder se Brofiujejo. NoftiSki interesssi dognjo v Jtusijo, slovanski pa v Norn-6 jo in ravno Buriwt tegu mora pMJ uli posloj priti do bojn m r Lutrci bo.lo ona poioguila meL proti MoniSki in fakticiio je% da Prancosta u^>) zdaj i§6e pri-jati'ljstvo Ba4j& ia k lfrua«Jo.sijo bmtovske nagnenosti. Meta nij iiiv-la brjta» a iWta imenovala jb vedno s tein dwgi.n iinnow, *$& to branv^ko im * je naklonilo, da gn ie vedao iuiela I& «t svojega brata. On jo je imonoval tu li lo s«istro, H tij^a. sr^e nap.i|iili so vso drugafini oljciirki, on jo mMM—kjal je—lot n;iveato, kot zeno iun.iti ali pa uiftwti. E» jo bila §e otrok, vo6krat jo je ob roki .vodil; s«U\j ko j*= ev^tuci dova postaia, pogie-doval jo jo li'iao, fi ajogavo duso jotis>6 mislij, nad im M\ trpinCilo, bajo6 se izgovoriti je, kajti vedel videl i obcutil jc da. g*. liubi 1j kofc braU. Vodel je pa tudi, da noban^n dnueg-i n« Ijnbi, in na to in samo B«iti> naslnnjiil jo so sv«»jo nalo, ki gajo budilammu pogiim dajala, pwSati jo ** njen** Ijabozen, za njeno roko. m . Roza sam^ jft sadola t soteski mej ovcami in jag-tijeti in sokol pliival je nad sainotno tisino. Bila je v^sila, a no iJBuna.liciiii, ko je zagledala pribujajofioga brata. In ko m]* pK "Je vsel in njono roko prijel, praSala ga je, ali itiorda «re po opravirih po los v gozd, % naivecjo strastjo in m«j soi/.aini razkrd jej jeTone vse svoje sre« i ' p^oJI ,|« Uabczni, prosil roke, da M nje/ova zena postal a, pivdno bode trnovski gozd rn-la-iiel. Garefee jf% govonl. a trep-tujoce; poljubil jo mono lU»e in cakal b krv^voLim srcem odgovora svoje gub-|jt*iio M*te. . Nij bilo g iljiifij'* jswijaBo v cistern in srocnem ar-d trnovske M«t« ^»/ oltognito svoiu roke Toootu, nu vstala naz gnve. n« ¦katori sta skapij se Ida, tndi nij obrnila lenegH obr*». 'Pone je bil moa kakorsm^ je zbog' slabih finane in popolae nezmoznosti vebko drza-vo Trediti po evropskem napredovalnera kopitu, v*ak dan bolj pribiizuie svojemu koneu — Gotovo je, da uze zdaj velevlas-i priznavajo Srbijo in Rumumjo kot skoro popolnoma od Turfike neodvisni, samostalni drzavi, ker z ajiina neposredno sklepajo trgovske pogodbe in srb-ski kriez ]e te dni v prt stolnem govoru nuglaSal, da so bili njegovi letoSuji pogovori z evropskimi vladarji kcj koristni za Srbijo, ob enem pozivljajeposlanw, naj be'dnjno nze prav svobodno ustavo v se svobodne.|sem zraislu prenarede.—Ta knozeva svobodomiselna politika mora na vsak nacin pridobiti Srbiji najvece simpatije pri baikanskih Slovanih in Srbska mora postati pod pokroviteijstvom sorodne Rusije najveca in voditeljna vlast na Bdkann. iutrovo pitauje se bode tedaj najbr-ze tako razvozlalo, da ne bodo evropske vdevlasti ime-16 nobins'ga povoda stopiti v kako vojno akeijo, kajti ee Avstrija, Kuska, NemSka ostanejo pas ivne, se tudi Fran-cozka, Angleska, italija ne bodo ganile. Rnska pa bo s tem praznovala vel.ko zmago e>z psu-iSko pojo.lbo od leta l855inpovrnila onim 4im vhstim, ki so jo pro I 20 loti poniialc, to ponizmje z olswtki, kajti v oriji«ntu bo ona nastopla voliteljstvo in zap ulna anglezko-kra-raarskn poiitnca bo na jntrovem i^b wnjnnA za zmerom. Franeoska gotovo ne bodo v«c v tej za!evi nasprotova-la Rusiji, b kateri jo razui int -rvssi v raki, ne brigaje se vec za stare mrtve ionne; vse, kar I je dobrega in basljivega vzame seboj in kar rau vec ne basni pnsti na strani. Iz t«»ga se sme sklepati, da j rimska in z njo zdruzena konsRrvativna politika ne bp- i de sveta preobrnila in zavirala v napredku, kajti ena in druga ima za cilj stare privilegije, katero so v nasprot ju s teznjami vseh narodov po svobodi in emko«ti pre I po-stavo brepenefiimi in z novo filosofijo, ki je proglasila enakost narodov in naravno postavo, po kiteri je vsak clovek enak pred drzavijansko skupno voljo (postavo.) Xarodnostni prineip, ki je glavni faktor v duna-snji poiitiki in ki je nzrok vspga predrngaeenja na Ita-Ijanskem in NuinSkera in ki bo le gotovo tudi na Bil-kanu prise! v veljavo, siri se in stopa porsod v veijavo, odstranjevaje staro oskosrcno politiko ravnoiezja in osno-vajo iu»vo bolj naravno in Mvobo.lno podlago drzavam, tdovestvu pa dajaje zaporedoma vse njngove po stvarni-kn podeljime piaviee.—Temu prinfipn so morajo vgatii-ti vsh tesne mVje in vganila se j»" in se bodf* tudipos^'tna j oblast dubovscine, kati*ra ima dosti lepSi in bolj v/.vi.seni j poklic—varovati dnSevni blagor intolaiitioiw.kateriinje neinila osodw tu v dolini solz in rove. -S tem s«?m ne-koliko oznaci' spiosno evropsko politiko in bodem pro c»»j nadaljevalobavstrijskib in domaeili nasili razmerah, to je ob Avstrijski poiitiki glede na drugo vtdeviasti s posebuim oziroin na Slovanstvo. _________ (Dalje prib.) Dopisi. V G)rici 2. nowmbra. (rzv. dop.) Sv. Andrej no more biti poseben prijatelj kiipuij»\ ker ji? njegova stara navada, da nam vsako ieto naj vecji sejiu v iroriei z dezjem zalije. A njegov dez nij priscl l«t»s tako nepri-leino, kakor si je mor.Ia inislil, kajti Krasevci, Vipavci, Brici in cido nasi niestjanjo so ga bill jako ve«--li, ker ga uzo dolgo nij bilo in jo vode povsod zmaiijkavalo. Na Krasu so so uze p;>vsod pe»vji in kalovi susih in ubogo Ijn Istvo je moralo po vec ur dalefi po vo Io hoditi. Pro-ti Vipavi in drugod so bili potoki na suliein in ndini so po sili poSivali; eel6 v IStnt6icaU na Sofii je bilo vode tako po malem, da so kojesa mlinom in tvornieam zastajala. Kaj tacega se pac prav porodkoma zgo.li. Sv. Andraj nam jo tedaj sicer onesnnzil nejm, a iind t^m so se k vefioimi baranta&i budovali,— ker nam je z de zjeni v vsakem drngein oziru jako vstregfl. Ljudstva jo bilo iz nasili gor in od bolje odd.iljenili krajev pri vsem tem mnogo, ker je bil prednji dan ugo len ; le blizjo okolieo in Furlanijo je slabo vreme oplasilo, dav nijste bili tako zastopani, kakor je bilo prifiakovati. ^tvia^kt tupfiiji je vreme morda naj h'uje wigajalo, ker nij bilo skoro mogofie v neprestanora dezji na trgn ostati. Mo-go6e pa, da bod' zadnji cetrtek sejma tej kupcijl ugol-nejsi. Letosnja vina so pokazala sv. Andreja dan svojo cudovito mo6: razvazavala so jezike, in marsikedo, ki navadno samo slovensko govori, govoril jo ta dan vsaj v treh ji'zikih ; vzbujala so petje (pa kako t) in vrisk, korenjake so po iuzi metala, kakor muhe i. t. d. Kedo bi si pa6 mislii, da ta bozja kapljica t>liko prein.)re ! Kakor smo nze predzadnji6 omonili. zacide so v Gorici v raznih druStvib zimske zabav.». Preteklo sob)-to yecer je imtd ^Gorzer Gesangsvereiii" koueert v dvo-rani Brandtovega hotela. Kakor .se pripoveduj<», nij bil obilo obiskan, ker so se smeli samo irljo delezi-ti. Pevski zbor je bil skoro v polimm stevilu in pe! je uekoliko prav lepih zborov. kar pa no poinenja. da oplasena korakala je mej brezami in divjimi kostanji, ki grad son&ijot ko jej prijde mlali grofifi shades na-sproti. Mlalenic, vrnivsi se pred kratkim iz Pariza, gder se jo solal, uganil je takoj, da to lepo dekle ne more nihfe drugi biti, kakor Meta. ro/a trnovska. Prijazno in ljnbeznjivo imenovil jo je tu li s tem I-pim imenom; in ko sta se se nokoiiko prijat-djsko pomon-kovaia, stisne jej strastno roko in 0151a je on:i v sral, on pa v bliznjo tezo, gder je tide lovtl. Nigdar nij videl mladenie tako Iepega dekb'ta. Le ti5]e petjis motiio jo tihotai kraj. ko y, to prikaz^n videl ; njegovo sree bilo je radosti polno, in ko je Meta izpred njpgovih o5ij se izgtibila, cu lil se j;>. kako je mogel od take neb»ske prikazni tako hitro se loeiti. Smehljanje je bilo v njenih oeeh, ko sta se pogovarja-la in z zadovoljnostjo se je spmnnil, s kako m-znostjo in obfiiitljivostjo mu je roko pri odho.lu stisnila. Vsa njena podoba se ma. je v sree vtisnila in pri vsakem koraku je menil, da jo vidi pred sabo. Ona mora zopet pot skozi nVratieoa, d.»jal je sam pri sebi zaljubljurli mlalenig, in bojefi se, da so je uze vrnila mlada Meta iz gra la, sol je po naj hujsi stezi ob potoku, Srez skalovje in grmovjo. da bi jo vsaj v „ Vratieah'* pretekel: in vsel se je tukaj na skalo, s ka-tere je videl stezo, po kateri se je moraia lepa Meta vrniti. Tudi Metino sive se je treslo, ko je visoki, cvrsti in ljnbeznjivi grofit njeno roko tako strastno stisnil. Njegovo obnasanje nij bilo surovo, ne prevzetno in tudi ne zaljivo, i ona si je bila v svesti, da ga jo se svojim pogledoin razveseliia, in da bo kesneje kedaj, ko prij le v trnovski goz.l na lov, vondar se spoinnil pa-stirjeve hfiere, s katero govoriti so nij sraraoval. Meta jo bila v gradu pustila jagodo in vracajofia 1 -"T1" .1.......: ,.l,jjlm___ j"( jib je tudi prav lepo pel; mej drugimi tudi Ma-sekovo rStrunam,"katero je zraven E s s e r j e vega zbo-ra >Morgonwanderung" -mor.Ia naj gladkejse "izvrSil. Zbor je mocan in obsega nekatera pr.iv eenljive mod, a dobrih tenorjev manjka. katerih pa v Gorici tudi dm- ': gi pevski zbori nomajo. Je-ii goriski zrak — delikatno-mo glasu neugo len, ali naSa vina glas trgajo, nekak uzrok mora biti, da nij niti v Gorici niti v bliznji oko-liei prav h tenorjev. Muzikali&ni tocki koncerta, dve pro-dnkeiji za harmonium in glasovir, sta po vsej pravici najboije dopale. Pianist g. VV i n d s p a e h je s tocnim in jako obctitljivim zviranjem na harmoniji dokazal, da je tu li temu instrument enako kos, kakor glasovirn in g. ut-itelj Goljevsfi'k g.i je prav giadko spremljal.—Kar morejno drustvenemu vodstvu zeb> zam»riti je, da je do-pustiio deklamaeijo „Mirsch in's Blatie.-' Tako trivijalno->ti tako trivij ilno preJsiavlj-in s.i j»ae no spo lobijo pri-koni'ertu. katurega se je tudi n j « fc n i s p 01 delezil. Da je n. pr. gospod deklam-itor dejansko kazal, kako je na svojom potovanji neko sieer nodolzne, pa pri vsem tem ostudne zivaliee iz lasi pukal in z nohtom rrl, taka pro l»tava no zadtizi u.c dm/.'ga n«»go znau Pater Ureut'i'-juv medmet. Sirer je pa bil tapovski vefier prav priji'ten in zbrani udje, da si razlienili uarodnosti, no se prav po domice zabivali. V nedeljo veccr je zbraj vojaSki orkester v isti droraui mn'go poslusdeev. S^o In, da je prostor pre-tesan za take zabave ! Umenjena go Ibu si prilobiva ce-dalje vffe oimpatiji', le tega ne razuiiieino. zakaj je nij nik'lar javno ua Traviiiku all dnigo I slisati. Saj ja bil \\\'ljer-jev polk pri svojem priho-lii v G »rico tako ulju-dno, da m n-cein, sijajnr spn'jet, da smo si pafi zaslu-zili, da bi nas njt'gova godb.i vsaj enkrat v tednu javno in Travniku r.izvewdjevala, 60 se nam uzo navadno-ga nZupfiMistreiha-* ob putkin ne privusci. V' pon leljek veeer jo bila plesna zabava v ,.Oon-f'or.li-ji" monda v namon, da bi se novodnsli castniki vpeljali ^n z gospodo se/.uanili. Ziluva je bila nekda prav media in na mozki strani so skoro samo sablje rozljale. ..Concordia" je sicer najinofm^jse tako drustvo v Gort'i, a kar jo j»; pred loti posebn-i odiikovaio. toga nij ve6.—„GemutIichkeitM je §la rakom zviigat. Iz Tolmina. (hv. dop.) Ne samo po .'estah hrepe-nijo nasi gorjani. tudi so zaceli ztdeti in zares bi bila dobra velika denarna po Ipora, da bi vsaka Sobkaobfiina iinela svoje lepo in primerno §olsko poslopje. Malo iol je So tukaj, mislim pa, iJa ne zadostujo nobeno poslopje potrebam in pametnim zahtevam novejsih &i«sov. Eno nujsiabsih poslopij gotovo je v Tolmtnu, in vondar je solska obuina tolminska kaj obsirna. pkrajni Solski svet jo glodo na to in na ilriige okoiseine ?.e davno sklenil, da so iiua v Tolmina novo primerno poslopje z.dati; manjknlo je nafirta, a zdaj gt iraajo ze vee eisa, in vsak je pr«»pri&m, da so mora niijno to delo brez zamn 1h 6tsa zafidti, zlasti, ker je okoii 10.000 tiorintov nabranih. Za to je okrajni Sol-ski svet zbral post'beu odsi*k treh moz, ktcri so imeli nalogo poizvedcti najprimernfjsi prostor za to poslopje V zacotku meseea noveinbra se zberejo li gospodje v sejo pa nijsta se mogla zediniti dva svetovalca, ker je eden mcnil, naj priiui»rne|.>i prostor je na klan<*u za kapelo. drugi ju pa pivdlagal, nij se poslopje zida na prottoru v ko/.ar.>c.ih bli/.u tolmmske vode. Vidsi to razlieno iniicnjo c. k. glavar g. Sjni'i'lj, ki je v odse-ku predsodoval, nasvotuje. naj "so siaresin«tvo samo po- se domov prisla je do -Vratic"', ko jr mladoga grolica na sk.ili zagl-daia. Takoj skoci s skale in stoji pred njo. Jaz hoe.'in imeti lepo kitieo, ki tvojo Lelo tako lepo ven-ca. in ohrammjv* v spomin ua ^ro/.o trnovsko*, dejal je tiho in vroc *. D.ibil je kitieo, io kako hi mu jo o.lr^kla ? Paste-rica vid'.'la j * in obCuHIa, kako jo je mh.ii gr.idski de-die na sree prit snii. Sla je p> ravniskih in pripeljskih travnikih. a on bil je se vedno n.i njeni strani. V vsem njegovi'iu govoru, v vs.iki besedi, katero je izustil, bila j** piiMCi, ki je M'tin.i srt-e zalel.t, in ko jej je pri vsa'.cem robu, e^ tu li brez p>ttvb\ p)tnvgal, da bi laze cez—uj skocila. nij imela ne unci n^^ pogmna dosti ga proMti, naj bi & v gra I vrnil. Dj-pMa sta na malo grivo. m-j gnnovj«Mii in za njeno roko prijemsi psdjal jo je mlalenic na z mahom obrasen stu*. „Meta, dejal je, moja ljnba Meta. predno se lociva, zapoj mi lepo posoin, ka»iorsnih imate v obili v vasih hrtbib. Rad bi slisal kako zaljubij-no pos:«n. Ali mjso negilaj plem»miti sinovi tu.li hcero nbozih kriwjev ljubili? Meta je sedela pol -g Ijubljonega in spostovanega mlalenica dolgo uro, ki je pa hipoma presla. Pela mu je marsikatero pesnico in povr-'ala marsikatero pravlji-eo. Pri teh pesnih in pravljiwih bila je zalostna in vesela. a z ra lostjo in ponosotu zapazila je, kako nemo in pazno jo je mlidenic poslusal. Naenkrat pa se dvi-gne in prosec ga, naj jej ne zamjri, da je pred takim gospodom toIiKo Casa govorda. priklonila so je ter hipoma proti domu izginila. Mlad «nic jo nij sledil; bla-1 zeiu> ure je v njegovi blizini vzda, in sain je sel protii gradu. (Dalje prib.) praSa o tej vazni zadevi. To so skleniH, in proti kon-cu novembra je bila ze druga stareSinstvena seja. Med tem casom se je pa to vpra&anje kaj zivahno razpravljalo po kreinah, po vaseh, po vsi zupaniji in pri vsaki priiiki. Komaj so 5akali ljudje dneva seje 26. novembra t. I. V seji je bila ziva razprava raed 24 stareSinami, vsi so prisli, in vsak je bil pripravljen na svojem mestu. Pred glasovanjom jo vsaka stranka nasprotno na tihoma stela in k<* so se Klancanje pre-prifcali, da jih je samo 10, nasprotnih pa 14, pobegne-jo iz seje, pustivSi druge na sulieiu. Ti nijso niogli, 6e tudi veeina, veljavno sklepati, ker mora nnjiuauj 16' staresin navzoenih biti, dasmejo sklepati. ._ fcupan g, Devetak je dvakrat poslal po odsle sta-reSine, ali vse zastonj, ki«r so trdili, da iio (Mizerijn -pre-delska zelezniea, — shod—samomor) V.ts dopisnik i<* imel pravo, ko jo dej;il, da za se-.aj ne bo nic s p« delsko z.'ieznico. Minister kupL'ijtlva nij toga sicer na-ravnust trdii, a v svojem StjviJkpidmmi govoru jo po-slunce zagotovi, da viada no more sedaj nobene nove crte na svoje stroske ziilati: ob'jubil je pa, da hoiJc vluda v bodueem letu svoj program o zilunji novih ze-leznic i/,dati; da bo v Unn tudi wisa zelezniea, jo sko-ro gotovo, a dmgn prasanje je, co bode tudi minister-stvo se tliugo leto vladalo in tako m>gio svojo ubljulm izvrsiti. I/to je dolgo in mofy: imajo navado tudi svoje mneiije menjati, kakor suknjo o razlicuili letnih easih. Tudi je taka iinancria mizerija, iz katere tuns tezko najgcoijalncjSi iinancni minisifr resiti more, vide imate mo/.ti. ki bi se lipid le s kidiko kaj piimetnim rasvetom pred svet stopiti in pomagati strusno zalo-s'ui Arstriji? Veeraj, v nedeljo, bila jo napo"«dana fekupna konfirenea vseh freli ustavovemili klubyv, da bi s kakim sklepom t«mu zalosiiMiiu stanu konec slo-riii, i k«j misliie, kaij so sklenili ti ljudje, ki se radi imenujejo cvet avstrijskega parlamentarizma? Nic, ne-go osmesiii so se tako, da jih mora biti sram pred seboj. Skleuili so, da sine vsak ud drz. zb»ra predlo-ge staviti pred zborom. Je li bilo se sklepa troba, ko ima uze tako vsagdo po opravilnem re,hi paramenia pravico do tega"? Pojte, pojte, rakom zvizgat! Denasnje novine se iz tega p.)j)!>lnoma norca delajo in to tem vee, ker je bil-> pri tem shodu JVJ mo/., ki so te-mu nasvetu nasprutovuli. Treba bi bilo zopet kaeega Sehuselko, da bi avstrijske politikarje parlamentari-zma uuil.— Pozabljona je vsa nasi mizerija. kajti listi doaa* sajo dolge uvoilm* i:< stranske elanke o sreenem dolio--du smelega jezdiea. Teodora Zubovirm. Kamor koli po-^ledas. porsod vidis -*l«"ii Manu des Tages" narisane-ga, kako jVzdari iskrnega caradoea. Brosure. v katerib dobos vse njegoro zivenje in dejanje do piciee popisa-no, * ponuja ti na ulici za male krajcarje raztrgani fantalin. Pri d»hodu ga sicer nijso sprejeli tukajsnji aristokratje, nego le nekateri zurualisti, a prvi so mn vendar nupraviii v Tuaberjevcm tioteln velikansk banket. Vi«li se. da ti ljudje imajo tudi ob suhih easih mnogo d nara, da ga zabijejo. — Dolgocisni zimski veeeri polnijo uas,; gledii5C-a. in ena novost za drugo se sGpiri na njih. V dvornem gle lisei so predstavljali re dni d znan ga kritikarja P. Lindau spisnno salo-i-ro ,d.r Erfolg-. V Beroiinu je popolnoma propala, kt-r so bile osube, katere je tukaj Lindau persifliral, dobro znane, in k»r j«» vsa drama proti easnikarskim kritikom obrnena. Xa Ounaji je bila pa prav dobro sprejeta in pesnik se je moral, kar je nenavadno vtIi-ko, dfsetkrat na odru pokazati. Xordd. Allg. Zeit, bode najbr2i> iz t«»ga skiepala, da Dunajcani vse radi odobravajo, kar Berolincem ne disi.— rMlad umrje, kogiir bngovi ljubijo" pravijo So-phokles; in ki-r io nijso lioteli b»govi radovoljno v na-roeje vzeti, je pa stloma nov samokres pomagal, s ka-terim se je lepo mlado, sedemnijstletno deklo v obu-pnosti, da je nijso roditelji k gleilisfu pustili, sree ustre-lilo. Mlada je izdihnila mlado duJo v mestnem hotelu, in bogovi so jo mej svoje radovoljno sprejeli. Nulla dies sine linea!— . Politicni pregled. V Gorici 3. dec. 1874. PredvccrajSirtm je drz. zbor dovrSil in skle- uil novo akcijsko postayo, yfieraj nij imel nobene seje in denes je zaeel pretresoTati dr^avni prpra-cun m leto 1875.— V nedeljo so imeli ustavoverni posianci obeh l)arv skupuo posvetovanje, kako pomagati gospo-darski in denarni* revseini. — Poslanec Spiegl je predlagal, da se voli odbor trideseterih iz obeh klubov, ki bode prevdaril in nasvetoval potrebno. — Mnogi drugi poslanci pa so stavili nasvete, naj draava zida ^eiezmce in druge javne, koristne stavbe. Kalir nasvetu je, naj se Spie-glor predlog ne sprejme, ampak nazoci poslanci naj kake pri-merne piedloge stavyo v zbornici. Siz nasvetuje naj se vlada pozove, da precej izrofii zbornici ob-*irni program 2a zidanje zelessnic in naj vlada v ta namen vzamo na posodo 500 miljonov gold.— Pri glasovauji je obvoljal Kalir-jov predlog in tako se nij prav za prav nic" positivnega sklemlo. Vendar pa je upati, da bo v dr#. zboru pri debati o prora&inn predlog o ssidanji Meznic zopet sprozen in da bode zbomica sarna ministerstvo prisilila, da stopi pred njo s konkretnimi predlogi o zida-nji novih 2eh»znic, katere edino morejo splosni denarni mizeriji zaCasno pomagati in v bodoce dav-koplaCalca podproti, da ne omore popolnoma.— Poslanec Wildauer je stavil vazon predlog, da se osnuje posfcava, s katero se narede za vse de^ole nacelna doloCila glede §olskega nadzorstva. Ta predlog meri na to, da bi se dozelam vzela §e ta mala avtonoiuija, katero so imele glede Solskili zadev in katera je bila posebno pri nas v Gorici Se precej iluzori&ia. — Ta predlog se je izrofiil odseku 15 udov in bo najbrze v dr^. zboru pro-drl—SJovanom zopet na veliko §kodo,— 0 dogovodh prbSkega kardinala Svarcen-berg-a ss dunajskim karclinalom Rau§erjem se sli§l, da je zadnji prvemu pokazal pape^evo lastnoroftuo pismo, s katorem se veseli, da se v Avstriji usta-novlja velika katoh§ka stranka, ki ne sine sluziti narodnim nacolom, ker je narodn istni princip kriv, da je on zgubil svoje kraljestvo iu da se na Nem-§kem tako postopa proti skofom. — Pradamo, ce je to res in vse kaze, da je, ali je mogoee biti rimski^ klerikalec pa dober narodnjak?— Cesar pride najbrzo na spomlad v Dalmacijo. Ka Ogrskem je priSio tako dale6 z finanfino krizo, da se ministerstvo majo in da bo po paden tega tninirterstva tezko dobiti nekoliko mozev, ki bi si upali stopiti na L6lo vlade. — Finan6ni minister je izdelal inuogo postav o zviSanji sedajnih in o vpeljavi novih davkov; ce iwrski parlament ne sprejme teh postav, mora ministerstvo pasti. Yecina naroda ua Ogrskem pa je odio5no proti vsaki novi dav§cini in kedo ne ve, kako je te^ko na Ogrskem potirjati davke. — Nekateri ogrski ^a-sniki popolnoma obupno pi§ejo; Se celo na to mislijo, da bo treba popustiti ustavno pot in po-klicati na pomo6 diktaturo, ali absolntizem. — Cesar se je nekda posvetoval s konservativnem Senyeyem, da bi on prevzel ministerstvo. Kriza pa je ua Ogrskem stopila v permanenco in nihee ne vidi resilne poti. — Madjarom se pa6 lehko rece : „Skornje na biks, pa v var^eti niks8.— Ruski carjevic naslednik je bil v Parizu in je mej drugim obiskal tudi starega Thiers-a; sploh so ga na Francoskem odlikovali povsod. — Zopet se slisi, da jo vendar nekaj resnicnega na veliki zaroti v Peterbnrgu. Francoska narodna skupcina se je odprla 30. pret. mes., te dni bo Mac Mahon v skup&ni prefii-tal svojo poslanico.—Stranke se zdaj xopet orga-nizujejo; republikanci vsih barv ^a bodo Jienda zedi-nili. — Te dni bo volitev predsednika zbornice. Y Spaniji je velikodasen Castelar zedinil vse repnblikanske* stranke pod vodstvom generala To-pette. Vlada preganja zdaj cnergicuo vse monar-hi.te; te dni je internirala mnogo nplivnih Al-fonzistov na, kanaricne otoke. — Karlisti so v go-rah; te dni je bila huda bitka na hribu San Marcial, a Karlisti so morali be2ati. — Cuditi se je le, da Serranova vlada se zdaj nifi ne stori, da bi z vso moCjo planila na Karliste in jih spodila. V Braziliji se tudi Skofje pnntajo proti vladi in je priSlo celo do neke ustaje, katero pa je vlada, ki je zaprla dva skofa, precej zadusila.-— Raziie vesti* (n^tMia v soikunu) so je preteklo nedeljo vrlo dobro obnesla in Sitainiea in aranzbr g. JuSt Vugii se smeta z uspehom ponaSaii. S posebno pohvalo mo^' ramo omeniti pevovo*«ija g. ufeitelja Jug-a, kateri je v malem easu in deloma z novimi mofirni prav mnogq stonlza povzdigo dom.ifiega petja. Vsi z')oii sp Se t66-no in gladko peli, kar dela cast tudi vrlim pevcemy ka* teri so z vestdjem zahajali k pevskim vajani, dasiravno' dostikrat vtrujeui po domain KnieClcih ali rokodelgkiK opraviidi. Predstava satirieue burke nSojkra(tss pri D ioge n u" je bila prav zanuniva in je vzbuaila mnogo smeba. Mar i j ea Brutu Zeva je prav njezno de-klamovala B. Miranovo „V soizui uoiini- in je zela obdno |ouvalo. Jjjuj n-zja tucita je bila ialoigRft.-Jg*-k o n s k e u a d lo g w: za Vuiecice uiietanie, Katerib nekateri so prviicrat oa ouur ampin, gotovo prwteAka. Tem radostuej^e pri/.uuvauio povoijni uspen te proustavo. lg-ralke in igraici so jasuo poKastaii, Ua so po svojih mo-coh vse siordi, da Iji t^.iVe pt'emagaii. J.'iiprosti K*M-ki dH-leu Pepiea Pob«rajyva in Jdarijeft B r a t u z eva ste se v gospojsiio ^jubOftUiunost x*mw uo Utcli iu uiucuiiika zeu^ue pruguiuee ijuijuzui in cel6 sluga Alar tin so wsoio pripouiogli, ua siuo Be pp.* slusah-i prav sieuo smijaii, Le taito vrlo naprej I Od bi so pa vsakakor ciUUmce loui dromec, kar tuj ver-jetno, Just! kar m& so ne bo)ie, le podieayte \ -~ («»bcui »bur ,,iinr4)dn» tlmtintUm**) foil je V Ljub» Ijani 29. t. in.; 16 uelmcarjuv je zastopalo Id? uelnie aii giasuv. fifKieiui |c uueiu zu^r po uaijst UeuaU, da se ima prodati lUunOurs.at usKarna s pussivi iii uulivi za 12,000 gol.i. g. J. r/ajK-u. Ta tittkaruica je kakor ami* uo druztvo stala se eiiniat toliKo.—o tem uenarom bode orustvo poplaoalo vso dolge in boae po torn muglo boij uspesno uviati z Ljuljijiuiaao tiskaruo. Po tem *o bile dopoimtiit) voiitvo v upraviu oaoor. Voljuni ho g. Ma-tija Kw6evar vi i'oaturjaka, Josip Noili \& lv)Ub5ane4a. .uato Zvauui iz Tr&ta. ^astrau niSiovuuskega JNuroda" se je vueia deo.ita, iinkaten so Uuteii, ua m „flarod" izlmjid le po 2krai, nil ttitrat ua tuou, \AiU veeiua pa je temu uasproiov.tla, ces, da bi bda to nuCtist Wlo-vuiieem iu poauutio liOcralm sirutiki, tudi mj takozgii-bo in dunovm so Mbijveuski Narod** od nelc^aj prav tunlo poapuali4 ce mi pa xV'aioi postal lo leduuc in bi odstopil o«i svojiu pnui-ipov, bi pa v resold poiovico narocnikov zguuil. Taikaj uravuavati.— 0 predeUki ZeLezni,c| se slisi. da jo bode gospod miuiater'tudi v vrstil y aynj zeb'zniSki program, kojfga Doue koj po novom letu raz-lozil. (s«»i«h« ve*«). Od davnih casov sem so bile v Gorici vse Sole zaprte na dan semnja sv. Andreja) % tos pa sta nova voditelja srednjih Sol to stard riavMo odstranila. . -...:. ii To nijma nobenih konsti za Solo; fantje imajc^ta-rise v Qe'rici in so v Soli rastreSeni, aii pa so soli od* tegnejo. Po nas»m miutiju bi bilo bolje, da bi se odstranila ona navada, po kate.i nij Sole, 6e je ^od ka-cega vodjH, - k jti tu gre za I osobo, tarn pa za mno-gp st.irisev in druzib zlahtniknv, . j-f, ...,-f ¦ Na dekhsb n«m§ki Soli se nemSaina ^aufiujena podlagi italijaoS&ne tudi pri slovenskib otrokih. tlbo-gi slovenski otroci za te postane Sola res tortnra. (K«vo iwii jiffo v 5*«l. jexiltn) y Gorici je izdal te dni g. pi. Claricini, bivSi mestni 2upan. V tej knjigi se nanaja vse, kar je zanimivega v Gorici, vs»- javne tsaprave itd. Omenjeno je tudi oasih slov. druStev in casnikw?, pa gpisatelj k.«ze, da nij v tej zadevi natmijg-no podueea. Mej drugem nahajauio tudi kratek pre-gkd goriske zgodovme, ki pa je le bolj izvirek cutov pist-a, nego rcsna nepristraiiska studija. Morda eukrat kesneje kaj vefi o tern, Porocilo o javnem zbom polit. druslca „Som'{ v Solkanu due 29. novembra1874. Predseduje podpredsednik dr. Jakopie, zapisuje Viktor JDoIfMiec; kot vl-uini zastopmk je nazofi g. Kratki policijsKi officijal pri g-oriskem glavaratvn; navzocniu je 89 udov in okoli f}0 (irugdi poslusaleev. Prudsednik nnzimnja ob 4 uri popol. zaLefck obe. zbora in pozivija porofievalca za prvo toC'ko dnevnega reda, dr. Lavric-a, da pornta o toeki. J)r. Livrut govori po ton blizo tako-le : Gospoda ! JSvoja opravila mora hitro in sreno opravljati lo idovnk, ktwnui zaupajo, in mil tudi na vcro dajujo, tesir z -li : tak elovek iinn kraiit. Ta kre-dit je pa veel, co ima posten moz tudi premozimJH in se veci, co more to pivmozenjo zastaviti, ker daje s tern svojemu pofietju dobro matTJalno podlago. Znajo pa nastopiti casi silf»,^da ne dobi vsega zaupanja vre len moz podpor« brez h\ v materialism podlago, in prav v takih C'asih zivnno. Ul)v»-k I), mislil, da si posest-niki uaj lo/o pomagajo, k^r lebko zastovijo svoja imetja. In to ros v ue/.rlah, ki im.ijo javne knjige ka-terekoli vrste, samo < dt«zt>Ji ob6na ielja, da bi s v j o z i k. Ker je pa pri nas tudi n»»kaj nemsoino treba, ko smo na mr-ji iinmski uze, kor morajo otrori ttnii nokaj nomsoiue ztiati, ako hooojo prestopiti v srodnjo solo, in ker stajorski dozolni solski svet prav voliko ni'insoino zahteva — zavoljo toga se j:; krai.ji in ukraj-ni solski svet pri nas iztvkol za to, da 'y nouiM-iiia na nasi soli u o n i p r o d m o t, in sicr v t, •>. in 4. razrodn po 4 uro na tednn. Tako je tudi lain bilo. Nas dobri Blafcn je uze lani po 4 uro na todiiii nuni-scino broz vsoga u gov or a po.lutvval. Samo lotos se jo zaoei zop«rstavljtiti tetmi in si doniiSljujo, da j a z njeinn nomsGiuo usiljujein. Opira so nas FJlazo lotns na naiionega ministra(!) samoga, t. j. na njogove none ttaorte, rekoo, na minister nio tuj.soiuf, nobi^uoga tiijoga je/dka za narolno (ljudsko) solo ne zahtova. To niegovo trd.mje je smesno, in didfazujo lo to, da naS Blaze iz same nevolje nc zna ve6 prav jasno tni-sliti. Da bi so bil jaz za nemselno v Maribmi in Grad-ei pot'zoval, to more lo tisfi tr li ti, ki nij eital porooil o toll zborih v siovenskih easopis:'a (v ..Narodu,"' „llei-telju" itd.), ali pi ti^ti, ki men.} in mo.jega ddovanja ne pozna. Nag Blazo pa je vse to oital, in se je ve-dno o tern z inunoj pogovarjal. (Jastiti eitatejji pa naj ne mislijo, da zivim jaz z Blazetom v sovr.istvu. Kikakor ne, vsaki dan sva skupaj, pogovarjava se o torn in onem. Tudi danes, ko sva fiitala to odprto pismo, sale a sva skupaj pri sladki ljutomsM'soini in se pomenkovala o pricujoceni odgovoru. Nas dobri Blaze jo le od mene zahteval p 1 s m e n i h d okazov o potrebi nemseine na nasi soli. (Jstineno sem mil jih pove lal se innogo vee, nego somjib tu nast'd. On je pa tako t r d in m o z a t S I o v e n o c (ninogo boljsi.od mene), da ga rnoje besefe nijso propricale.— H sklepu se to povem uasHiuu Blazotu. naj mi vee ne posilja takih vprasanj v oasopise, ker se lahko ust-ineno in o s o b n o pogovoriva, in ker imam jaz toliko dela, da mu pae ne moreni pismeno od^ovarjati Bad podpiram slovensko casopisje, toda s takimi otlgo-vori na posamozne osebo ne, ker je treba v p.)jasuje-vanje vsikdar osebnosti vines vtikati. V Ljutoineru 2$. nov. 874 I. L. *) Crednistvo uij odgovomo ne za obliko, ne za tlrzaj. Opoiiiiajamo tiste gospodo, katertm smo posla-ii postne povzetniee, da jih resijo na doti'oili po-stah, da ne bodo imoii sifcnosti. Drugim dolznikotn pa smo dolg zapisali na zavitek ia jih prosimo da ga takoj poravnajo, da ne bo treba tudi njirn po-Siljati postaih povzet-aic. Upravnistvo. Proda se lepa kebila. fuksa, 5 let stara, visoka 14 pestiTurgkega polarabskega plemena.- Kedor jo boce videti naj se potrudi za me-snice (Contrada Macelli) h. St. 96. ' Cenik izdelkov ajdovskega mlina 11% Joclimaiiii za 100 U. dnnajskih proti ro^nemn plaeilu v avstrij-ki voijavi brez odbitka (^konto) in brez odgovornosti. Moka st. I fl. 12.40. St. II I 11.50; III f. 9 50 V f. 8.-; \r f. 7.70; VI f. 5— Gries f. 14-Te eene se raztimejo se zakljem vrelinrofinemu plaeilu. Pri veoih naroebah vse 20 sol dov pri eentu boljsi kup. Cenik rax lies; a blu^a na goriskem t-rgu, 3. decembra Psffnica kruskii, Pol. nova ,, gor»kii ,. „ j,'»viska ,, Tursicit doiiiiica N >VH . v t»i»Tska ¦>tira . J o!»f"» «v! ... iiehan „ <»\>s lii„ki „ nov „ o^rski stir .' , VihA iu>ki „ ,, {forski v Kcoaijiir c •lit ¦ S.-n-j ^kuihi „ f?U(iin.i [s[».!hj . ihi c jut „ Jiracrik lltlSKil Vino (*rii)t vl'iIit M' mi J o^r sko .. l-el.t I'ivu {,'i-adsk'i ., i i: 70 ! 2 10 ! 1 60 j 31 - j 1. 40 1 1; 40 i 2 m i a; 67 ! I1 80 | 2 5<> ; 9o, - I ' 80 ; 4(1 - ! 44 - K iU ; 12. ,~ ** M , 10 — y „ • it 50 Ktt I. vr.-,t? [)¦> l:j il. vrsto pi 12.- III. vr.itj po ll-.V) i\r. vwto |m> 10 ;">!> \*. vvxte \>n 8 II. Moka i:' Hitterjeeih ntlinou <; StraZicah. S« Lkljtf.ii- St. 1. i»<> M. St. II. p.) 12.U) .St. 111. pulO.- St IV. po S.:jO .St. V, po 7.."0 VJ. po ii.oO. liivz Ziikljii: Otrobi drobni po U20 otrobi debeli po 3.10 )( )( ii y M M )( Dr. Schwfiger-jev v c g- r t a b i I i 6 n s v h s i r lnili;vso druge skrivno bole-zui mosko kak<>r tu li zonsko v uajkraei dobi. — I stekleniea te pijaee velja gold a. v. in dobi se tu ii navod, kako rabi'i jo, vse proti diroktti! posiljatvi denara ali po po-Stncm povzetji. Obrniti se: ¦ir. SclnvelRcr Wien VII Eothenfeldgasse, GO Prosi natan&io in adrftss-e. lepo pisane )( )( ii H )( Pri nas.-iii ii|H'«eviif|»;iii dobiva se ixvr-stna knjtga Lukanova: ?,pf*4?fli*l*»i4kil zdo> '/liicii in drz 3VHI poiuo^ vslovenskem in nciiiskorn jeziku po 25 soMov.-~Ker je vazno. da olwinstvo pozna natanjeno prasanje, katero se bode morda so letos resilo, naj posebno goriski Siovenei pridno segajo po U knjigi. Ozatt.si mmdm. lo Podpisauo oskrbaistvo konkurzne mast' naznanja s tem, da se bode od spodej navedeuoga due naprej v stacuni na Trav-uiku rasprodajalo vse blago K. Sochar-jeve konkurzne muse in sicer obilna zaloga znanstvenih, lepoznanskih in solskih knjig v nemsfini, slovenSciui in italijan§6ini, sol-iskt* priprave; papira, pores, spanjskega ' vozka, svinCnikov cernila itd. itd. vse to po , 25 odstotkov nizji od cavadne cene. I U Gorici dne 16. novembra 1874. OSKRBNlSTVO konkurzne mase K. Soeharjeve. Lastmk: VUCT0& BOLENEG. Izdavatelj in za uredaijltvo odgovorea: ALOJZU VALENTINCiC. — Tiskar. PATER^OIiLI t Grorici.