Ste v. 14
V Trstu, v torefr, 1 \ januarji 1919
v.e~n!k ruv
Tzhaja vsak dan zjutraj, tudi oh nedeljah In p<*aznlklh. —
Uicdnlitv o: ulica sv. Frun'lšha Aslikcgi kO, I. nai str. Dcpisl ru i se poiiljajo nrecniitvu, — Ne r nkirana p'sma se ne prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — lidijatelj in odgovorni uredntk Ftt-lan Godina. - Kastnih kousorc) lista „Edinost ". Tlak tiskarne Edinost. — Telefon uredniitva ln upiave Ster. II-S7. — Naročnina znala : ra celo leto tX) K, pol leta 30 K, tri moseca JS K - 1a nedeljsko izdajo za celo leto 12 K, p A leta 6 K.
Posarrerna Številka za Trst In okolico 20 vin., zuna'20vin«
O;;lasi trgovcev in obrtnikov mm ro'Ovin ; osmrtnice, zahvale poslanice, vabila ogtasi dmainih zavodov mm po 50 v.; oglasi v tekstu 1 sla do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljm vrsta 3 K. Mali oglasi po S vin. beseda, i a manj pa 80 vin.' Ogta9e sprejema :n-scrirlnl oddelek Edinosti. Naročnina in rekljuuclje se poiiljaio izključno upravi „Edinosti". Uprava in Inseraini o<idi-lek se nahajata v ulici sv. FranJilka As. Id). — PoJtnohran. račun 8.l.tf>2
Boji na Koroškem. Nemški napadi odbiti.
LJUBLJANA, 11. Jan. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 10. t. m. ob tri četrt na 12 dopoldne Iz uradnega vira: Boj pri Podrožčlcl. Davi ob do! 8 so Nemci z veliko močjo napadli predor. Napad je bil po težkem boju odbit, Zopet so se odlikovali topničarji m zlasti strojničarji prvega bataljona ljubljanskega pehotnega polka. Nemške izgube so velike, žalibog tudi naše. Mrtvih in ranjenih je okoli 30 častnikov in vojakov.
Ljubljanski koresoondenčni urad poroča 10. t. m. ob pol 8 zvečer iz uradnega vira: Skupina Podrožčica. Ob 7. uri 30 min. zjutraj so Nemci z veliko močjo napadli predor. Napad je bil v težkem boju odbit. Nemci so ves dan obstreljevali s ooljsklmi in težkimi topovi predor. Popoldanski napad je bil zopet odbit. Topničarjl, vojaki ljubljanskega polka in legije se drže izborno. Nemške izgube so težke, žal tudi naše. Korensko sedlo ic od naših prostovoljcev zasedeno. — Skupina Ljubelj. Ncmcl so se umaknili na Mali Ljubelj in ga utrdili. — Skupina Veliko-vec. Nemški oddelek je napadel naše čete pri Lipi. Nemci so bili odbiti. Djekše (L)iex) so nemške čete zasedle. — Na Štajerskem ic položaj neizpremenjen. ■— Na Gorenjskem so Italijani zasedli Rateče.
LJUBLJANA, II. jan. O dogodkih na Koroškem se poroča: Včerajšnji boji pri predoru v Podrožčici so blH lako hudi. Nemci so s premočnimi silami napadli predor, pa so bili po junaški brambi topničarjev, vojakov ljubljanskega pehotnega polka in prostovoljne legije odbiti. Tej malhni četi se je zahvaliti, da je bil ustavljen naval na predor. Nemci so ves dan z lahkimi in težkimi topovi obstreljevali predor. Naš! vojaki oa so pod vodstvom hrabrega stotnika MaTtinčiča, ki ga podpira železniški nadrevi-dent Ncgovetič, vzdržali vse napade. Odbiti so bili tudi vsi napadi popoldne in zvečer. Nemške izgube so zelo velike a žal tudi naše, linamo devet mrtvih in 41 ramenih, med njimi nadporočnika Vilman?. — V Borovljah divjajo Nemci. Aretirali so Slovence Renka, Stangerla, Speka in dva brata Borovnika. Župniku Trunku, urarju Lečniku in puškar ju Borovniku so uničili vse imetje. Renka so vlačili po blatu. Navedeni so vsi v naporu. Nemci so zasedli Št. Marjeto.
Divjanje nemškega vojaštva na KoroSkem.
LJUBLJANA, 11. jan. Ljubljanski korespondenčnl urad poroča po uradnih obvestilih: Na Koroškem so nemški vojaki 7. januarja aretirali in odgnali slovenskega kmeta Ftiipa Lačna iz Leda (Lis), občina Ruda v vel-ikovškem okraju. Istotako so odgnali župnika dr. Lučovnika Iz Stebna pri Beljaku ter vojnega kurata Potočnika o<l Sv. Lenarta pri Sedmih Studencih pri Podkloštru, dasl |e imel pismeno dovoljenje, da sme na slovenskem ozemliu pastirovati. Kakor vsi duhovniki beljaškesa okraja, je pred nasilnimi nemškimi vojaki zbežal tudi /upnik Andrej Sadjak, Župnik Meško je izginil. Nemški vojaki v Celovcu se hvalijo, da so ga umorili. Kakor sla pri zasliševanju potrdila in na zapisnik dala dva od nas ujeta nemška vojaka, so nemški vojaki slovenskega trgovca Renka v Borovljah umorili. Ujeti nemški vojaki zagotavljajo. da njihovi tovariši ne bi bili sli k vojakom, če bi bili vedeli, da gre za vojno zoper Jugoslovane. Šli so te, ker se jim ie dejalo, da bodo vzdrževali mir ln red.
Boji za Podrožčlco.
JESENICE, 11. jan. Danes zjutraj se bol sIceT nada-liuie, a je doslej bolj mirno kot prešnje dni. Naši fantje se sijajno drže.
Poležal v Podrožčlcl.
JESENICE. II. jan. Položni v Podrožčlcl se Je danes Izdatno izboljšal. Včeraj so bili vsi naši oddelki potisnjeni v tunel.	pa smo zenet zasodH najbližje vrhove in
važne točke, tah) da se luhko gibljemo in razmaknemo. Z velikim navduš-.ojtm za boj proti zakletemu sovragu smo danes začeli skupno z hititi Srbi ofenzivo. K včerajšnjemu poročilu je še omeniti, da se je hrabro boril blejski Sokol. Nemci so pripeljali po železnici en top tik pred tunel. Sokoli in Orli na nasprotni strani tira so zabranili, da ni top prišel v funkcijo. Nemški topničarjl so takoi url prvih strelih pobegnili.
KARAVANSKI PREDOR, 11. jan. ob 7 zvečer. Danes je razpoloženje naših oddelkov povsem lizpremenjeno. Došla je zdatna pomoč. Predor odmeva navdušenja: Z Nemci hočemo obračunati!
Smrt slovenskim psom,
PODROZCICA. 11. jan. V včerajšnjih bojih je padel tu poročnik Ilbert. Ta Doročnik je bil Nemec, ki je napadel kasarno pri tunelu. Oborožen z ročnimi granatami se le približal k poslopju in hotel vreči granato med legijo-narje. Tu ga spozna neki n'ecrov bivši rekrut, ki le viknil: »Glei ga!« in sa ustrelil. Pri njem so našli testament z napisom: »Tod den windischen Humlen!« (Smrt slovenskim psom!)
Malor Alired Lavrlč.
LJUBLJANA, II. jan. Iz poročila, ki ga Je prelela Narodna vlada, posnemamo; Major Alfred Lavrič leži v celovški vojaški bolnišnici težko ranjen. Ena infanterilska krogla mu je predrta m razbila koleno, druga ga je opras-nila in lahko ranila blizu srca. Ko je ranjen ležal v neki kmetski hiši in le bil vsled izgube krvi malone nezavesten. so ga nemški volakl hoteli usmrtiti. Eden ga je s puškinim kopitom udaril po glavi, drugih pet pa je nanj po merilo puške. Ustrelili bi ga. ako ne bi bil prepreči neki starejši vo:gk. Istemu staTc'šemu vojaku se ima major Lavrič zahvaliti, da «a podivjane! niso zabodli. Kajti na puškah so imeli bajonete in so jih naperili nanj. Tudi v bolnišnici ga je napadel neki nemški vojak.
LJUBLJANA, II. Jan. Urednik Rasto Pustoslemšck piše v »Slovenskem Narodu«: Ne poznam ga, nikdar ga še nisem videl. Ko sem bil lansko leto v Pragi, ie prišlo tj: kaj z italijanske fronte več naših jugoslovanskih častnikov. TI <o mi mnogo pripovedovali o majorju Lavrlču da sem se Jel zanimati zuni. Hvalili so g.i vsi. Vsi so po-vdarjali, da ie kot po\clinik nekega oddelka kranjskega polka bil mož na svojem mestu, ki se je za svoje voinkc *sikdar cnugično.j?pstavil v vsakem oziru. bodisi glede
prehrane, bodisi glede narodnosti. V strelskih jarkih je dal kljub hujskanju od gotove strani napraviti slovenske napise. Napram svojim tovarišem Nemcem in Madžarom ni nikdar prikrival, da je slovenskega mišljenja. Nasprotno. povsod je s ponosom naglašal, da je rojen Slovenec in da se tudi čuti Slovenca. A ne samo to. On je bil eden izmed redkih častnikov, ki je tudi svojemu poveliniku naravnost v obraz povedal, da je narodno čuteč Slovencc in da se naj to pri povcllništvu tudi uvažuje. Kasncie, ko so bili v Judenburgu razni slovenski častniki trans-ferirani od kranjskega polka in so njega milostno vendar le pustili na njegovem mestu, se je Lavrič javil pri svojem poveljniku ter izjavil, da se čuti solidarnega s svojimi slovenskimi tovariši, ter zahteval, da tudi mesa pre-meste kakor so premestili gotove druge slovenske častnike. To vse so mF povedali jugoslovanski častniki, katerih narodno prepričanje, mišljenje in čustvovanje ie vzvišeno nad vsak dvom. Menim, da se ne bom pregreši! proti diskretnosti, ako v tem pogledu navalam imeni mojih dobrih znancev poročnika Miloša Rvbara in nadporočnl-ka Derviša boga Kapetanoviča. Nobeden izmed častnikov pa ni prikrival, da major Lavrič zal le slabo govori slovenski. A to ni toliko njegova krivda, kakor posledica žalostnih razmer, ki mu niso dovoljevale, da bi se bi! rodnega svojega jezika naučil tako, kakor je treba. Kot sin slovenskega častni-ka, — njegov oče je znani general Lavrič, eden Izmed onih redkih naših častnikov, ki so vkljub pritisku od zgoraj ohranili tieomadeževano svoje prepričanje — Je bil vzgojen in vzrasel v tujini, in kako se ie Častniška deca vzgojevala v vojaških šolah, ic znano ln ni potreba orl tem za zgled navajati slučaja velikega našega Preradovlča. V vkliub tel vojaški vzgoji je ostal mladi Lavrič odločno narodno čuteč Slovenec, ki ni nikdar in nikoli in pred nikomur skrival svojega slovensko narodnega mišljenja, kakor ie to žal storil tudi marsikateri naš inteligent. In ko Je bilo treba oditi na Koroško, je bil Lavrič prvi, ki se je prostovoljno javil k oddelku, ki j« bil poslan v Korotan. Da je b'l tudi tam mož na svoiem mestu, vem iz povsem zanesljivih ustnih in pismenih poročil. A sedal ie ranjen, težko ranjen v boju za našo narodno stvar. Morda okreva ali pa tudi ne. Eno je gotovo, da ip zastavil svoje življenje v obrambo za naše narodne svetinje. Ali je pošteno, ali se spodobi sedaj napadati takega moža in ga obsipati z blatom?! Klobuk doli pred njim!
Koroški Nfvncl poročalo,
CELOVEC, 10. lan. Dunajski korcspondetični urad poroča: Ko so naše čete zasedle Borovlje, so našle povelie štacljskega povdjništvai, ki se glasi tako-le: »Povelje štacijskcga poveljnlštva. Vsak dan se bližamo trenutku, ko dospemo v Cclovec. Čas se bliža, ko ostanemo brez skrbi na gorkim. Naš sunek mora biti za sovražnika tako močan in nenaden udarec, In ga moramo izvesti taVo, da je nemogoč vsak odpor. Zaradi tega se mora Čutiti varnega, da ga potem ueiiadnejšc pripravimo v obup. Vsi naši ukrepi bodo omogočil1 izvedbo, in zaradi tega so za nas zelo važni. Bodite uvcrleni, da Vaši poveljniki skrbe za Vaš blagor! Imeitc zaupanje do našega majorja, našega odličnega poveljnika! Še par dni, in jugoslovanska trobojnlca bo plapolala n<id Celovcem. Podpisana: Kren stotnik, Zobec.«
%	Župnik Meško — se ie rešil!
KRANJSKA OORA. 10. jan. Župnik Meško je prispel pravkar čez gore v Kranjsko goro in se odpelje v Ljubljano. — Hvala Bogu, da se bo'azcn ni uresničila in da priljubljeni slovenski pisatelj ni postal žrtev soldateske!
Izvozna komisija.
ZAOREB, 11. Jan. Po poročilu listov se osnuje v Zagrebu posebna izvozna komisija, ki bo imela nalogo, da uredi in nadzoruje izvoz in uvoz v Jugoslavijo.
Jugoslovanski tabo; v Čakovcu.
CAKOVEC, 10. jan. Danes so praznovali po vsem Meumurju narodni pi uznik v proslavo osvobojenja izpod madžarskega jarma. V Čakovcu se je iz vseh delov osvobojene domovine zbralo nad 10.000 ljudi. Pod milim nebom je bila služba božja. Po maši se ie zbrala na tr^u narodna skupščina, kjer je govoril za Medmurje dr. Novak. Na skupščini je bila z velikanskim odobraumjeni sprejeta resolucija, ki slika trpljenje Jugoslovanov pod madžarskim jarmom in ki na temelju pravične samoodločbe zahteva priklopitev k Jugoslaviji. Tabor se je razšel ob prepevanju narodnih pesmi in viharnimi ovacljami kralju Petru in regentu Aleksandru.
Sestava Državnega Veča.
ZAGREB, II. jan. Stranke bodo svoje delegate same imenovale, število 6? delegatov za Hrvatsko in Slavonijo je bilo izračunano po nasledn'em ključu: Ker je srbska skupščina Izvolila izmed sebe I0S delegatov ln ima Srbija 4*5 milijona prebivalcev, pride na vsakega di legata po 42.000 prebivalcev. Na isti način je bilo določeno število mandatov za Slovenijo, ki dobi 38 mandatov, Hrvatska b2, Bosna 42, Crnagora 12. ostanek Dalmacija in Istra. Vojvodina dobi 24 mandatov.
ZAGREB, II. Jan. Po narodnosti bo državno Večc sestavljeno tako-le: Slovencev 38, Hrvatov 85 (iz Istre 9, Dalmacije 12, Reke 1. Mcdmurja 2, Bosne in Hercegovine 12, Hrvatske in Slavonije 42. Vojvodine 7), Srbov 180 (iz Bosne In Hercegovine 32, Dalmacije 2, Hrvatske in Slavonije 20, Vojvodine M. Crncgore 14, Srbije in Ma-cedonije 108), muslimanov 15 In 3 Slovaki Iz Vojvodine.
Naredbenlk Jugoslovanske armade.
ZAOREB, 11. lan. S prvini marcem t. 1. stopi nov začasni naredbenlk jugoslovanske armade v veljavo. Po novih določilih se opuste dosedanla vojna okv<>žia in do mobranska dopolnilna poveljstva ter črnovomlška poveljstva. Na niihovo mesto stopijo enotno organizirana polkovna okr. poveljstva. Po novem narrdbenikii so na borni dolžnosti podvrženi vsi možje od 21. do 25. let;: Armada sc deli v tri pozive in črno vojskn. Prvi po/f\ obsega letnike od 21. do 01. leta, drugi od 32. do 37. in tretji od 38. do 45. leta, črna vojska, za «krajno sito, od
d
nje
46, do 50. leta. Razdelitev v nova polkovna okrožja se bo v najkrajšem času izvedla po vsej Jugoslaviji.
Združitev vseh Sokolskih društev v enotno Jugoslovansko Sokolsko organizacijo. ZAGREB. 11. jan. 26. t. m. se bo vršilo v Zagrebu posvetovanje zastopnikov vseh srbskih sokolskih d;ustev iz celega ozeidia kraljevine SMS. Sestanek ima ramen pripraviti zeciinjcn e vseh sokolskih društev na slovanskem lugu v enotno jugoslovansko sokolsko orgauizacijo Do-s eda me posebne organizacije slovenskega, hrvatskega in srbskega sokolstva naj prestanejo.
Prepoved uvoza inozemskega denarja In Izvoza domačega ter zlata.
. BE,L?RAD- !°-,Ja"' Obenem s prcpovedlo uvoza avstrijskih krm in bolgarskih levov je izdala vlada tudi prepoved izvoza srbskih dinarjev ter izvoz zlatc-a denarja ter zlata sploh za cclo ozemlje kraljevine SHS.
Jugoslovansko zastopstvo v Parizu. PARIZ, 10 jan. Zunanji minister Pichon ic imel <falM razgovor z bivšim srbskim ministrskim predsednikom Pascem ki mu je naznajiil, da bodo kraljevim) JuK
r^vS?^1 m!ra\rnl k:0n,{ernci	T runi 1)16
m Vcsnlč (Op. ured.: Ker ie bilo čisto natančno določe-no, da bodo poleg Pašiča zastopali Jugoslavijo dr. Inimbic, Vcsnic m dr Zolgcr, ni dvoma, da je Zolgeric-
vo ime pomotoma izostalo.)	k
Jugoslovanska demokratska liga v Parizu. PARIZ. 10. Jan. Tu se jo zasnovala Jugoslovanska
ie"' SNs n ^Te-PrV	* Popotno zcdhi e-
je .seli SIIS. Dalje hoče liga. da bodi Jugoslovanska
konstituanta prr.vi izraz narodne volje. S kv:-liiiclr«n> večmo naj se sprejme ustav;., ki n;,j bo temelj davnega zivljenra. V novi državi naj vlada centralni parlarnnt Skupne naj bodo sledeče zadeve: znanja politika vojaštvo. fmance* denar itd. Ustanovitelji lige so med dnici-nti: Jovan Banjanin, Dušan V;siljević. dr. Omainer, dr uregorm. dr. Lorkovič, prof. Boža Marković. Ivan Me-strovlč, Veliko Petrovič, dr. Trina stlč, dr. Trumbfč itd.
Češka narodna skupščina. PRAGA, 10 jan. Cchoslovaški tiskovni urad poroča'
V današnji seji nar. skupščine se }c otvorila ' d i ta o v^rajsn. izlavi vlade. Prvi ie govoril agrarec V'kov sky. k» se strinja z vladno izjavo. Rekel je: Mi smo država malih ljudi. Vemo, k,i pomema delavstvo i nit-
SebivJlVTm	drnih teb o v
prebivalstva. Naša republiki ie last nas vseli Nočemo
USHs« ' ,luižoaiS,3c- »'«^tuo si pa mislit -a bi ^ Tepublika last samo ene stranke. Zavračamo .,:A ;au rikoll teror., Dr. Viškovskv se strinja z ra/.histltvlo v de posest c v. .Podpirati hočemo vtedo«. ie rkol govi nik, >v bo;u proti oderuštvu. Zahtevamo, da vlada na-stopa odločno. Zahtevamo mobilizacijo vseli ntNh „loči
S^n!!!™-,^ RrUKl ie ^ovoril socllalnl derikrat Sl-novcc. Očita vladi, da sc ni dovolj ozirala na mučeništvo naroda. Vlada na bi i,javila, da se bo doto prS IvS s priznalo. Govornik ni zadovoljen z odlaSaniem koirf skal cije veleposeslev. Habsburška p jse.tva nalS neu e^ m konfisciralo. Prslancc Binovcc ju nato JcE proti poslancu Viškovskemu in blatil, da zaJS Sgr d na Češkem niso delo organizirane socijalno Jrmokia-Hčne stranke, temveč delo ne-„dovoljnih elementov, W nimajo z nami čisto nič skup:v.-ga. Po govorih drugih c" vorniKov je povzel; besedo hči Masarvka, dr. Allce sarvkova ln je zahtevala od vlade, na i skrbi za zadene otroke. Po na daljnih govorih je bila debata prekinjena.
Razmere na Češkem.
PRAGA, M. J?n. Ceh si. tisk. urad poroča: »Pravo 11-du« pise o izjavi dr. Kramarja: Vse delavstvo pozdravita program vlade. Soglnsamo z besedami mln'strskega pmi-sedmka, s I iteriml se je izrazil proti političnemu nasfl-stvu. Cenoslova^ka republika mora biti država svobml« in reda.
PRAGA, 10. jan. Cehoslovaški tisk, urad poroča: Sinoči je bilo veliko zborovanje socljnlno-dernokrntlčnih zaupniakov. kjer so spre ell resolucijo, nbsojajočo /,a-vratni napad na dr.- Krai :iia. Delavstvo se pozivlje t»'»l ohrani mir v interesu republike.
Čehoslovakl prodirajo.
BUDIMPEŠTA, It). Jan. Vojno ministrstvo poroča: Cc-
hoslovakl prodirajo na Žitnem otoku in iz Novih Zam-kov proti Komar mi. Južno Losonca vzdolž lpja jc položal neizpremenjen. Iz ostalih obmejnih okrajev njč posebnega.
BUDIMPEŠTA, 10. jan. Ogrski kor. urad poroča: Po
informacijah vojnera ministrstva Je približno 40 mož broječa čehoslovaška četa danes dospela v Komarno Naše čete stoje na desnem bregu Donave.
BUDIMPEŠTA, 10. Jhn. Ogrski kor. urad poroča: Med povelju kom Donavo pri Po2miu branečih čel in poveljnikom čeških čet, ltal!v'pnskim polkovnikom Barcltom, so se danes vršila pogajanji, h so imela ta uspeh. «.5a sta se oba poveljnika dogovorila pismeno, da Cehi ne bodo pre koračili Donave. Ta razveseljivi dogovor je prebivalstvo ;uo pomiril. Na mostu čez Donavo v Požun rc bil danes živahen promet.
BUDIMPEŠTA, 10. jan. Cehosl. tisk. urad poroča: Ce-hoslovakl so vkorakali v Komarno in prodirajo dalje. Od Budimpešte so oddaljeni lc še poldrugo uro.
Požun glavno mesto Slovaške.
P02UN, 11. jan. Za gln\no mesto Slovaške ie proj-la-šen Požun. Med češko-slovaškiml in madžarskimi četami na južnem bregu Donave so se pričeli srditi bofi. Vest, da bi se bili Ceho-Slovaki zavezali, da ne bodo prodirali na južni breg Donave, torei ne odgovaria resnici.
Boli v Borollnu.
BHROLIN. 10. inn. Cehoslovaški tisk, urad pornča: Položaj le dozorel za odločitev. Boji so se vso noč nadaljevali t velik j Ijutostjo. L vseh strani prihajajo v me«
Stran f!
»EDINOST« Stev. H.
V Trstu, dne U. janoaria 1919.
sto vladf vdam? čete, ki lih poverjenik Noske organizira
m ki šteiclo že nad 50.000 mož. S temi Četami nameravajo napast- trpormke v naikrajSem Času; govori sc, da ;c dnn-ss. R imr se. da bodo Spartakovci v najkrnjšem času uči"'?. ■: svclo nl-c-go.
BEROLIN, 10. :an. Cchoslovaški tkV.. ara d »xroCa: Na-rašćame vk-die modi ni ostalo brez posledic na upornike. J«ko elebro vedo, da se bijejo za življenje in smrt. Zarodi tega -t ume-vno. da ne jđeda'o zb ranla vladnih čet ifl pcslopjuiMi vla.de prekrižani!; ro!-:. V teleioničnih rn brzojavni promašili zahtevajo : . . y. dežele, posebno iz SaSktsa in cbnJorskih mest. V ; ^dnjih tiraii !c ti: M res nrišlo paf sto m<3£ načenja. Iti so se stavili np razpolago vrhovnemu vodstvu. Vse kaže, da se v kratkem prične odločilni bo}.
BKR0L1N. 10, »£>n. Cehcslovaški tisk. urad poroča: Ob uol dveli penoči je boj ie vedno tra'al z vso Ijutostjo. Na interurbanste'. telefonski centrali je ena sama gospodična, ki opravila službo z Dunajem. Zdi se, da so vse druce podesnilc.
BEROUN, 10. jan. Cehoslovaški tisk. urad poroča: število žrtev je zelo veliko. Izza ntaedelje, računajo, da Ic padlo okoli 3C0 osel), bpartakovci sc borijo na življenje m smrt s tonovi, strojnicami, ročnimi granatami in oklopnimi avtomobili. Fotsdamski in anhaltskl kolodvor sta pravcati trdnjavi m okoli nju besni najljutcišl boj.
Nevarni mfavh — Poučite narod I
(Dopis.)
V 'izdaitfu Edinosti« od 7. januarja le bila Izrečena beseda, vzeta prav iz srca vsakomur, lri mu je v duši • „ ,. T „. „ resnična skrb za bodočnost države Slovencev, Hrvatov i, Amerikanski časnikarji v Trstu. Načelnik generalnega in Srbov in v glavi smisla za potrebe in naloge, ki jih i5 a sferna tor Je vega nam fe sporočil včeraj: Danes nalagajo sctlmiji trenutki vsakemu državljanu te bodoče i P^H lh počasti ekscelcuca gubernator s čajem ameri-državc.	kanske časnikarje iz spremstva predsednika Wilsona.
Tendenca članka ie vrbovala v pozivu: narodna dr- Predavanje v »Ljudskem odru«. Drevl ob pol 8 bo v žava nani prinaša svobodo, naša dolžnost pa je, da prav veIiki dvorani »Delavskega doma« v ul. Madonniua 15 razumemo pojem svobode, da umejemo.a da svobod Predaval dr. J. VolavSek, zdravnik v Trstu, o ietlkl in tudi dolžnosti. Vi pa ste se omejili le na naglašanje tega! "leni protlhtftsU Predavanje se bo uotem nadaljevalo v
bil mrtev in major težko ranjen v koleno. Nato so Nemci Lavriča zafeli. — Ali tako delajo »Izdajalci«? Je li bilo že dest: poveljnikov vjetih na ta način, da so nosili strelivo svojim fantom? — Ne delajte krivice nikomur!
Slovensko Časopisje. .»Slovenec*: poroča: Ker bo ver.ee« od 15, t. m. izhajal kot Jutranji list ta je s tem nastala vrzel v našem časopisju, se bo ustanovil poseben «večerni Ust«. Nov list bo ureievan neodvisno od »Slovenca«.
Akademski dom. Tajništvo poroča, da svoječasno obvesti vse prosilce za sprejem v Akademski tlom v Za-gffcbiT potom časopisja, kdaj bo Akademski dom definitivno pripravljen. Kakor se kaže, ne bo pred 1. februarjem.
Iz slovenskega časnikarstva. Dr. Izidor Cankar, dosedanji glavni urednik »Slovenca« je izstopil iz uredništva. Župnim uradom! Bližnje dni prične naša uprava z žigosanjem (štempljanjem) bankovcev avstro-ogrske banke, kakor je bilo zaukazano po kr. ministrstvu v Belgradu v svrho, da sc ugotovi svota avstro-ogrskega papirnatega denarja. Da se pa uspešno izvede, se jie odredijo, da sc nežigosanl bankovci po končani operaciji (20. januarja 1919) od državnih in drugih javnih blagajnic ne bodo več sprejemali v plačilo, niti pozneje zamenjali za novce domače valute. V lastnem interesu vsakogar je torej, da prinese vse bankovce do zadnjega štempljat. Na prošnjo poverjenistva z finance Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9. Januarja 1919, št. 132, naročam vsem gg. duhovnikom, da ljudstvo o tem potiče in na podlagi dotičnih na-redb, ki se objavijo v častnikih, pomagajo s svetom in dejanjem. — Anton Bonaventura 1. r., škoi.
Domaie rasti.
niče se dobe v pred prodaj! vsak dan mod 9—12 in (i uro pri gledališki blagajni. — Koza se potrebuje pri predstavi »Desetega braia«, ki se bo vršila v četrtek, zvečer na odru. Kdor bi jo hotel za ta večer proti primerni odškodnini posoditi, se naj javi v gledališki dvo-rani med 3—5 pop. ali med 8—10 zvečer. — Godec na harmoniko, ki bi hotel sodelovati proti primerni odškiod-nnri s h; nnoniko v četrtek pri predstavi nDesetosa bratac, naj sc javi mod 3—5 popoldne aH med 8—10 zvečer v gledališki dvorani.	v
Kdo ve kaj? Fran Upanje in Andrej Saksida sta od leta 1914. dalje služila pri 97. pcšpolku ter sta bila uiefa na ruski fronti. Zadnjikrat sta se oglasila 15. novembra leta 1917. iz gubernSje arhangelske. Ce bi kdo iz Rusije sc vračaječih ujetnikov vedel kaj o njiju, naj bi sporočil na naslov; Terezija Lipanie, Trst, Rojan, Morerj št. 77♦ vrata 4.
MALI OGLASS
9CTo4on P®itllnirar, posestnik, £DlCltSU Seli znanji v svrtio Cenitve r. Rospotllfiio clt vilnvo, staro do aH let, hi ina prernoženjc. ■ ponudbe pod .Resnost" na ins, odd. Edinosti._32 7
pohiitvo zakonske sebe,
Prodam
________ kuhinje, umivalnik,' pt>-
ptelj«1 in drugo, tkorari* 13, |||. n Kro«9.	32B0
CflVfllmn selakoj prodajalk* z« Apicjllllf tobakarno, dobraplflja. Ul. Nuova 42, tobakarno. a&e
Fotagrul
Via detle Posle »t-10.
10
I?fosil ion®ko prodaja-w;US«iJi nje opija, sprtt.no v lačumnju in I51etnega dečka. Zfteca i* 3,	Ž22M
vino poti K. Večje mno-Pctronlo 2, 320«
Prodajani
žioo ceneje. -Gulič,
predpogoja v zasiguranje svobode in niste povedali nič konkretnega v podkrepljcnje, niste povedali poedinih dejstev, ki so bila vzrok ali povod vašemu pozivu. Razumemo razloge, ki so bili vam merodaini za tako omejitev. Težko je v takih kritičnih trenutkih govoriti neprijetne stvari, ker bi mogle deorimiraioče vplivati na avnost ter kvariti duševno razpoloženje — moralo zdravih delov naroda v času, ko je potrebno, da je ta in-!;iklna, da je vera naroda v boljšo bodočnost živa in neomajna.
In vendar je treba Kajti so
vanju pojma svobode v nekaterih predelih našega naroda. Da pa ne bo krivice, moramo naglasiti, da take ne-razveseljivc vesti prihajajo doslej le iz krajev — in to ie še posebno grenko — osrednje pokrajine naše. Lj-udje mislijo- da bodo v svobodni narodni drfnvi delali, kar bodo hoteli, da se Hm ye bo treba pokoriti nobeni av-ioritatt, da jih ne bo mogel nihče siliti v vršenje nikake dolžnosti, da jim ne bo treba plačevati nikaklli davkov, tla bodo — na kratko povedano — le uživali, da bodo le prejemali in nič dajali. Dogajajo se slučaji, ki govore ijndjc gospodarju, pri katerem so bili doslej navadno na delu: odslej bomo delali, kolikor bomo mi hoteli, plačevati nam boste morali, kolikor bomo mi zahtevali, in celo kuhat' ;n boste morali, kakor bomo narekovali mi! Po nekni. h krajih nočejo priznavati ljudje nUoakih obdasti in mrdnikov in bi jih hoteli kav pognati. A nad vse žalosten poiav je. da jc po Dolenjskem cck) — govorimo kar naravnost — duhovnikov, ki namigujejo Hudstvir. nat sc ne pokore narodni vladi, naj torej ne priznavata nikake avtoritete. Propovedujeio torej — .marhilo. A kam da dovaja anarhija, celo v starih velikih svobodoljubnih narodih, o tem nam govori zgodovi-i i nam govori posebno velika francoska revolucija. Anarhija, zdiviai>ost ie ] ki kopala veliki sad francoske revolucije — republiko.
Razumemo to početje od strani onih maloštevilnih duhovnikov: ostanki so to iz SušteršIČevih časov. Mari menilo, da pomore jo s tem svojim prejšnjim bogovom do povratka. Slepci — da ne rečemo: bedaki. Za tiste bogove je uta definitivno odbila. Nikdar več sc ne privzdignilo h globine, v katero so jih strmoglavili njih lastni zločini: tiste bogove, v katere so bili slepci zaverovani kot v Boga. Pač pa more tako zavajanje naroda povzročiti veliko nesreče in nevarnosti za veliko delo za našo novo narodno državo.
Raztnnemo to nerazumevanje od strani neukega pri-prostega naroda. Kdor stopa iznenada iz črne teme na iasni božji dao. mu z!ati solnčni žarki omamljaio oči. Skozi stoletja ie živel nas narod v temi suženjstva, a sedaj mu ic Itkratu sinil dar svobode. To mu omamlja oči da ne vidi prav, da nc wdi prav in ne razume, kai mu prinaša in kai mu nate obetajoča se bodočnost. Zato ne obsojamo [prestrogo preprostega liudstva. Obsojamo pa tiste, ki ca zavajajo, namesto da bi ga učili, a graja velja tudi vsem tistim činiteljem v narodu, ki so poklicani v prvi vrsti, da hi jrojasnievaB narod« in ga vodili iz zmote, a ne vrse te lioliuosti — vsai v zadostni met: nc.
Raiaki. bratje: ne n»ko kakor srno do^lel! Velike stvari so v igri v sedanjih velikih trenutkih. Otc za naso bodočo domovino, za jmišo bodočnost. Poučujte narod, vzgajajte ga za bodoče fcvHenje, svarite ga in govorite rnu odkrito, tudi grenko besedo — seveda bodi vedno beseda dobrohotna! To le sedai največja naloga za vse naše muinnike.^	______________
Iz iugoflctvinskesa sveta.
Kano k Ml iiiot major Lavrlč. »Jucoslavlja« ie napadala maiorja Lavriča. če:* da je »izdajalec«. Sedai se poroč . na kak način bi? maior Lavrič Nftin mnla C: . ored Borovlia«'* je prosila streliva, ki je pošlo. Maior Lavrlč ni :.mci nobenega moža na razpola«o, da bi bil strelivo pclM naš1n> f«ntom. Sam ie sedel na vo* in v spremstvu svojega pobočnika peljal strelivo v roiao črt'... Medtem pa so se morali naši že umakniti in Uvričev voz ie bil naenkrat obkoljen od Nemcev. Lavric iti njegov nr^mia % revolveru, dokler Dobocilik iu
soboto. 18. t. m. Pričakujemo, da občinstvo poseti te predavanji v ter najobilnejšem številu. Vstopnina: za člane 60 vi*., za nečlane 1 K, dijaki vstopnine prosti. t O Cankarjevem večeru v našem gledališču smo pre-icii dališo oceno iz peresa našega stalnega poročevalca, ki jo objavimo v četrtkovi številki, dočitn pa naj naslednjo, z druge strani narn došlo oceno priobčimo v današnji številki: — Na tih, skromen, a vendarle svečanosten
način jc počastil slovenski Trst spomin pisatelja Ivana Cankarja, ki je tako silno ljubil naše morje. Naše malo
Yeža3 sa irJsan'© In sll&anle
za sauciftsrJjte odprt od 15. januarja 1919 naprf).
Pojasnila In vpisovanja cd 9 do 12 v al. Ssn Ffan-cesco d' Assisi št. 4 (dTuge st«pnlce\ IV. «.. 23."
V. RMdii.
ZoMnonlK
Trit — forse 24 — I, n, — Tir«.
Ordinira od '9—12 dop. in od 3—6 pop.
M'nlM izđlraajg ni ^^iriiiij in mini ztijt.
bolj zrelo delo. Uprizoritev sama jc bila ubrana, morda umetniško najubranejša vseh dosedanjih predstav. Skr-Jbinšek je v Kantorju utelesil vse brutalno slavohlepje moža, ki pogazi najsvetejša čuvstva in stopa brezobzirno preko gorkih trupel Ic. da dospe do cilja. Z izborno masko, t do najfinejših nJjans podano igro le živel ulo-go, k*l po svoji kompliciranosti in do skrajnosti pretiranega naturalizma zahlcva izrazito umetnišfco individualnost igralca, da zamore postati meso in kri. Groza in prokletstvo njegovih dejanj ni strašila le po odru, begala ie po dvorani, grabila po naših možganih, ki so še zgrozila pred tem nečloveškim nadčlovekom. A kar moram nosebe povdarlti, kar smo doslej tako često pogre- j Šali, jc. da so bile tudi vse druge uloge, do najmanjše podane z enako ljubeznijo kot Skrbinškova, čeravno ne z enako zmožnostjo, in da so se zlile v enotno igranje, v organično celoto, ki je dozorela v umetniški užiteK, ki smo ga doslej doživeli le malokrat raz naših desk. Le g. Kralj je bil nekoliko premladosten in župnik g. Sne preveč karikiran, kar v drami sami ni; v ostalem pa vsem igralcem iskrena hvala, kj jo ie občinstvo koncem II. dejanja s šopki rož prisrčno izrazilo. — Pred igro nam gca. Mariip Kmetova sicer ni pojasnila bistva in pomena Cankarjeve umetnosti, pač pa Je z izbranimi, gorko občutenimi besedami ustvarila potrebno razpoloženje za Cankarlev večer, kar je bi! pač gotovo njen namen. — Ob tej priliki bi opozoril g. ravnatelja, naj bi uprizoril več slov. iger ko doslej (n. pr. Meškovo »Mater«, »Na smrt obsoleni?«, Finžgarjcvo »Našo kri« in »Divjega lovca« Itd.), ki bi nnm bile v teh mrzlih in brezsolnčnih dneh vir velike tolažbe, poguma in neomajnega zaupauja, ker smo kot nikdar potrebni gorke ljubezni in upanja oolnc besede! — Aloizij Res.
Otroška predstava v Narodnem dom«. Prireditev Tenske podružnice CMD, ki je prošli četrtek dosegla tako -'redno lep vsestranski uspeh in tako prisrčno zadovo-
l ila naše malčke, se na splošno željo ponovi jutri, v sredo 15. t. m., sicer ob 3 popoldne, da bodo otroci še za dne doma. Podružnica se Je odloČila za ponovitev tem rajši, ker je bil pri prvi predstavi naval občinstva tako velik, da je znatno število ljudi, ki bi se bili i adi udeležili predstave, moralo odtti, ker je bila dvorana popolnoma razprodana. Jutri se ponovi predstava ob znižanih cenah, in vabimo naše občinstvo, zlasti pa našo mladino, da se je udeleži v čim na;več)cm številu ter a.ko poleg lepega užitka, ki ga nudi predstava, prispeva tudi po svojih močeh k obdarovanju naše revne mladine za božičnlco. Cene: lo£e 10 K, prvi sedeži po 2 K, drugi in na galeriji po K 1'50, stojisča za odrastle 80 vin., za otroke 40 vin.
Otroci, ki sodelujejo jutri pri predstavi, naj prldck) polnoštcvflno že ob 1 pon. v Obsbcno Matico. Tudi gospodične, ki pomaga;- >rj oblačeni«, iNti bodo tam ob tej url.
Zahvala. Gospa Ajitonijii Mrak, vdova po pokojnem strokovneir tajnik« podrn/nice Zveze jugoslovanskih iz- [ lezničarjev, g. VoLoslavu Mrrku, sc naipilsrčnejc zahvaljuje na naklonicnem jellzdainern daru, 171 kron, nabra-) mi Mcmiuan , iV»R povrni blagim in!
nlLnni 1
Zlato, srebro !!n dngulle
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Pav h, v Trstu, Barriera veccbia 3.
IzoDozđrnunlli DR J. (ERNMi
f Trti. al. GiMcblao MM 12 ram el. ćeile hm
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
m m? m»m\
množini kupuje Kn i»r@di!a
Trst, Vin detle Poste 1.
!icm mci cci ljudomill-n uo
Telovadno društvo v irstu, Od borova sei.i sc bo vrfcila danes ob trcli p >nokine v Prosi se za polnoštcvilnn udeležijo,
Slovensko gledališče. V četrtek, nb pol osmih ;- večer prvič v s,e;'iii petjem v petin dejanjih ali bcdn liKAT« L gospodom bkrbiUbkom
-ba'kau«. — tarosta.
iavarm — Podj
16. t, m., se uprizori li velika narodna i$rra s Jmlh slikah »DtSfcTI v n.^iovoi ulou. V^ou-
- rmr -
vio cdjsd df Kmm s - m s. mm 9.
Podnižnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metković, Opatij«, Splir, Šibenik, Zailar. Ekspozlmia: Kranj.
Obavlja vse v bančno široko spada* dajoče jiosle.
Sprejema vfoge na knjižice in ick^či račun
v Iftato En kronah V
po l)ajI:tUttiitre;šiii pugujili. adne utc blagajne oJ Ji oo M —
I - l'r