Poštnina plačana v ga*#viiii. ŠTliV. 27. V LJUBLJANI, petek, ba nobenih mučnih Pripravljalnih predpogajanj, da pride do skupnega nastopa. In če vse te stanov-ske in gospodarske organizacije izdajo skupen apel, tedaj imamo hipoma izbran Ves narod in skupna fronta je tu. . Piato drugačna pa je stvar, če sklicu-t^Kprotestni shod stranke- Tedaj so po-j!ebna dolgotrajna pogajanja, treba pre-^ a8ati vsakovrstne osebne težave in na 0ncu se ge kaka stranka izmuzne od ^upnega nastopa, ker upa s separatnim toPoni doseči več. Ze celo velike pa ' °žave, kadar je treba združiti vse ■ 'anke 7il daljše* akcijo in slovenska vn' *13 fronta m°ra biti to. Tedaj je prav raNanje, kdo bo akcijo vcdil in ne ka-®e k° vodila, j. , adaUna usodna napaka, kadar vodijo vodn, a.kc'j° samo stranke, je ta, da so ali ” ‘*,e ,;sebe v ospredju. Mi pa mi-tudj0’ ■ enkrat čas, da pridejo inv„ ljudje v ospredje in da se naše Iftvno Življenje malo osveži. j.u no. Pa tl>di ni res, da bi stranke i ves nar°d- Zadnjih volitev (U, J udelfžilo več ko 70.000 volilcev in 70.00,, ne i ,‘ bl1 ta odsto*ek manjši. Teh ^trtm * 1 i.eV Pre<*stavlja skoraj eno ^ Prebnaktva in pri 8kup^ dav. *«ti. ‘ e četrtine ne moremo pogre- be Več y.8re r!afn 22 trenuten nastop, tem- .a traiao akcijo, ki jo nosi nepre-^ J»vo narodovo gibanje. Le tako bo- Minister Simonovič grozi z dimisijo. Beograd, 5. februarja. Iz dobro poučenih radikalskih vrst smo doznali, da misli minister za socialno politiko Milan Simonovič v nekaj dneh podati ostavko kot minister. Ostavko bi utemeljeval s poslednjimi nastopi g. Štefana Radiča. Hkrati, ko poda ostavko, predloži Simonovič ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču obširno obrazloženje, v katerem navede posebno te-le momente: Radikali so pristali na. sporazum s Štefanom Radičem zato, ker so upali, da s tem poskusom pridobe poslance Hrvatske seljaške • stranke, ki jih vodi Štefan Radič, za iskreno sodelovanje za državno in narodno edinstvo in za zgraditev' boljše bodočnosti vsega našega naroda. Izjava g. Pavla Radiča od 27. marca 1925, o kateri je sam Štefan Radič trdil, da je njegova in da je Pavle Radič imel samo nalogo, prečitati jo, kakor tudi sporazum, ki ga je podpisal predsednik HSS, sla obvezala Štefana Radiča in njegove poslance, da sodelujejo pri izvajanju in nadaljevanju iste politike, ki se je vodila dotedaj in ki je imela za cilj, intenzivno spraviti v življenje vidovdansko ustavo, kolikor ni bila oživotvorjena že tedaj. Te obveznosti je Štefan Radič najsvečaneje prevzel nase in temu je potem tudi sledjla naklonjenost krone, ki se je izrazila v amnestiji za vse prejšnje veleizdajniško in protidržavno delovanje g. Štefana Radiča in njegove stranke. Dosedanje agitacijsko delo g. Štefana K Otlica pa se ne zlaga s svečano prevzetimi obveznostmi. Radič je v svojih agitacijskih govorih v Subotici, v Bosni in Dalmaciji jasno povedal, da ne misli držati svojih obvez. Nasprotno je jasno in javno naglašal, da mu ni prav nič na tem, da se izvede vidovdanska ustava, in da mu ni nič za narodno in državno edinstvo, niti za čimprejšnje izenačenje zakenedajstva, niti za sklenitev tako potrebnih ekonomskih in socialnih zakonov, ki bi nam po sedemletni borbi mcgečili, pričeti s stvarnim delom za narodno blagostanje. Vidi se, da je Radiču samo za to, da zlorablja poverjeno mu oblast in jo v čim večji meri izkoristi tako prati državnemu in narodnemu edinstvu kaker tudi proti obstoječemu ustavnemu redu in s tem razpali čim-br Ij plemenske borbo, pri čemer javno kliče na pomoč tudi vse anacionalne elemente. Ta očitna težnja Štefana Radiča je ustvarila tako situacijo v radikalskih krogih, da je Simonovič prisiljen, ako se i dnešaji z Radičem v najkrajšem času ne razčistijo in revidirajo in se vsako daljnje delovanje Radiča v omenjenem pravcu ne ustavi, izvajati posledice. On za svojo osebo namreč ne more nositi odgovornosti, da bi se država rušila z vrhov državne uprave. Simonovič je včeraj tudi javno izjavljal pred poslanci, da bo predložil tako utemeljen« ostavko, če se ne prepreči Radičevo delovanje. Važen sestanek P. Radiča s Paši čem. ODMEVI RADIČEVIH GOVOROV. Beograd, 5. februarja. V političnem pogledu je bil včeraj najvažnejši dogo-ek sestanek Nikole Pašiča s Pavletom Radičem. Kakor se tudi, se ta sestanek ni vršil na poziv Pašiča, temveč je Pavle Radič sam prišel k Pašiču, da izmenja ž njim misli o politični situaciji. Ne glede na to, kdo je bil duševni oče tega sestanka, ali Pašič ali Pavle Radič, smatrajo politični krogi ta sestanek za enega izmed najbolj važnih dogodkov, kar jih je bilo v zadnjem času v zvezi z veliko politično nervoznostjo, ki se je pojavila. Kako je potekal razgovor na tem sestanku, je v glavnem neznano ali kolikor se iz prav dobro poučene strani do-znava, sta se Pašič in Pavle Radič na tej konferenci, ki je trajala celi dve uri, ba-vila izključno s političnimi vprašanji glede na agitacijske govore, ki jih je imel zadnje dni Štefan Radič. Trdi se, da je Pašič na tem sestanku skušal stvar izvesti tako, da v obče ne bo moglo priti do komplikacij, čeprav je razpoloženje v radikalnem klubu precej živahno in vlada v njem velika nervoznost. Vzrok nervoznosti je najbrž ta, da člani radikalnega kluba niso dovolj poučeni o namerah Štefana Radiča. Na osnovi vseh informacij, ki so se mogle dobiti o tem sestanku, se more lahko v glavnem reči, da je politična situacija solidna in ni nobene nevarnosti, da bi nastopilo kako kritično stanje. Iz najbolj informirane strani — tako radikalne kakor tudi radičevske — se trdi, da v obeh teh političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo situacija zače- mo premagali vse težave, le tako bo tudi Beograd u ver jen, da je slovenske potrpežljivosti konec. In začetek gibanja so shodi in zato med nared, da stopi narod, ne pa samo politiki, v akcijo! la razpletati takoj po povratku Štefana Radiča, in sicer v ministrskem svetu. Ker je parlament precej vznemirjen, bo prišlo najbrž do konzultacij na dvoru, kamor bodo pozvani vsi prvaki parlamentarnih strank in kjer bo izražena želja, da se proračun vsekakor sprejme, ker ne gre, da bi se nadaljevale proračunske dvanajstine. To je tudi po pozitivnih zakonih nedopustno. Proračun se mora na vsak način sprejeti, naj že bo ob kakršnihkoli pogojili. Kar se tiče razpoloženja napram Radičevim govorom, se more reči, da ni nil'a-kih novih momentov v tem pogledu. Kakor je bilo stanje prej, tako je tudi sedaj, vendar pa se mora konstatirati, da je v neki meri ublaženo, ker se pojavljajo mnogi razlogi, ki opravičujejo stališče, kakor ga je zavzel Štefan Radič. Vedno se veča krog uglednifi radikalov, ki mislijo, da je Št. Radič nastopil odločno v važnih vprašanjih naše notranje politike, za katero se dosedaj ni upala angažirati nobena stranka, zlasti velja to o njegovem govoru v Sarajevu. V radikalnem klubu niso včeraj več tako ostro presojali akcije, ki jo vodi Št. Radič med narodom. Samo bosanski in dalmatinski radikali pritiskajo na klub in izjavljajo, da bodo izstopili iz kluba, ako Št. Radič lie da zadoščenja za izjave, ki jih je podal. So pa politični krogi, ki mislijo, da se politična situacija vendarle ne bo dala tako lahko izgladiti, in ki čakajo na povratek Št. Radiča. Radič je dal povod za današnjo situacijo in bo moral dati tudi priliko, da se sedanji politični položaj razčisti. Kak bo nadaljnji razv ij razmer, je prerano govoriti. Vse to bo zavisno od politične smotrenosti. Najbolj je treba poudariti, da se na najvišjem mestu goji želja, da se situacija ne izpremeni prej, ko ho izglasovan redni proračun. Prečanski davki pred skupščino. I>R. PIVKO ZAGOVARJA DR. S A V-NIKA. Beograd, 5. februarja. Včeraj je razpravljala skupščina o interpelaciji posl. Vesenjaka o izenačenju davkov in pre-obdačenju Slovenije. Najprej je odgovarjal na interpelacijo minister Uzunovič kot zastopnik finančnega ministra ter prosil skupščino, da ga pardenira, ker govori le kot namest-j nik. Govoril je stare fraze in hvalil našo finančno delegacijo, ker tako vestno pobira davke. (Kaj drugega tudi ni bil > pričakovati. Op. ured.) Omenjal je razne ugodnosti, ki da jih je Slovenija že debila. Za njim je govoril posl. Ves c n j a k in ostro nastopil proti postopanju naše davčne delegacije, ki je kriva, da je slovensko gospodarstvo nazadovalo za 30 odstotkov^. ■ Govornik navaja številne drastične primere, kako postopa finunč-na delegacija. Dem. Š e č e r o v je govoril o preob-dačenju Vojvodine. Njegova kritika davčnega sistema je bila estra in stvarna. Posl. dr. G o s a r je zlasti nastopil pr. ti krivičnemu pobiranju dohodnine. Nate je govoril tudi dr. Pivko, ki je smatral za potrebno, da je toplo Kazo-varial dr. Savnika. Ko so govorili še poslanci Grol (dem.), Kokanovič (zendj.) in posl. Kurbegovič (musl.), je bila seja prekinjena. POPOLDANSKA SEJA. Beograd, 5. februarja. Skupščinska seja se je nadaljevala ob 5. popoldne in je trajala do 8., nato pa se je ob pol 10. zvečer zopet nadaljevala. Na popoldanski seji so govorili klerikalec Gosar, samostojni demokrat Pivko, david .vičevec Grol in zemljoradnik Kokanovič. Po odmoru je govoril Kurbegovič. Seja je trajala kesno v noč. Covcrniki so kritizirali finančno politiko vlade in nepravično obdačenje ter nagiašali. da se mora čimprej skleniti davčni zakon, ki bo pravičen in enak za vse kraje države. Seja je bila ob četrt na 1. zjuiraj zaključena. Naslednja seja je napovedana za danes ob 0. dopoldne z nadaljevanjem razprave o proračunu. ANGLEŠKO ČASOPISJE PROTI ITALIJANSKEMU IMPERIALIZMU. London, 5. februarja. Angleško časopisje se bavi zadnje dni z ekspanzivistič-nimi cilji italijanskega imperializma, ki se, kakor se zdi, obrača v prvi vrsti na Balkan. List \Vestminster Gazete< piše v zvezi s tem, da grški diktator Pan-galos vodi politiko Italije, in da ni izključena možnost, da sklene tajno pogodbo z Italijo iu začne delovati po in-strukcijah italijanske vlade, K temu pripominja ta uvaževani list. da Velika Britanija na to ne bo ostala indiferentna napram tem italijanskim poskusom, ki leže za tem, da Italija zagospoduje na Balkanu. Ti italijanski poskusi spravljajo v prvi vrsti v nevarnost pacifistično politiko, ki stremi za tem, da se sklene balkanski garancijski pakt, ki naj bi bil enak lccarnskemu paktu. ZAKAJ JE BILA ODLOŽENA RAZ-OROŽITVENA KONFERENCA? Beograd. 5. februarja. V ministrstvu zunanjih zadev izjavljajo,, da je razorožit vena konferenca zato odložena, da se je bosta mogli udeležiti tudi Rusija in Nemčija. Trboveljska frremogokopna družba in prodaja premoga. Naši listi so poročali o organizaciji prodaje trboveljskega premoga. To vprašanje, ki zanima vso javnost, zlasti še, ker je bila Trboveljska družba do poslednjih časov predmet partizanstva in napadov, se namerava, kakor je posneti iz vesti, rešiti zopet na najnepopolnejši način, ker se hoče snovait posebna družba, ki naj razprodaja premog. Na ta način bi se obnovil stari greh, ki bi izpostavljal Trboveljsko 4ružbo raznobarvni eksploataciji, na drugi strani pa bi značil tak način prodaje le občutno podražitev premoga. Vsled tega predložile so ljubljanske gospodarske? organizacije, na čelu jim Zbornica za obrt, trgovino in industrijo in Ljubljanska borza predlog Trboveljski dražbi, da se poveri prodaja premoga Ljubljanski borzi. Ta predlog je pozdravljati teni bolj, ker se s tem izloči Trboveljska družba enkrat za vselej vsakemu pristranskemu izigravanju, na drugi strani pa pomeni prodaja premoga potom borze najsigurnejši način, ker se znižajo stroški predaje na minimum. Predlog je daleko-sežnega pomena za ves naš nadaljni gospodarski razvoj in uverjeni srno, da bo našel ! pri vseh merodajnih krogih, zlasti pa pri Tr-boveljski družbi .polno razumevanje. Ni nam treba posebej povdarjati, da bi pridobila s sprejetjem tegp predloga, ki bo imel velik i vpliv na vso ostalo industrijo — Ljubljanska | borza, kot središče vsega našega trgovskega :■ poslovanja donvuiant.no stališče. Želimo, da i se bodo pogajanja, ki so v teku, zaključila najpovoljnejše in da borno imeli tudi pri -tej j rešitvi može, ki bodo očuvali z vso energijo eminentne interese vsega našega narodnega gospodarstva, i Z druge strani pa se nam poroča, da sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in iridustri-I jo za soboto ob 11. uri dopoldne važno an-j keto gospodarskih krogov, ki naj razpravlja i o povzdigu trgovanja tukajšnja borze. Bogata Slovenija — uboga Srbija. Nezmotljive številke govore, da plačujejo slovenski davkoplačevalci vsa leta po uje-dinjenju mnogo več davka, kakor ga določa državni proračun, pri nekaterih vrstah davka celo po dvakrat in trikrat več. V zlati dobi papirnate inflacije se to ni toliko, po-z.nalo in čutilo, v dobi današnje prilične stabilnosti dinarja pa slovenski davkoplačevalec že omaguje, kar vedo jako dobro zlasti naši denarni zavodi v mestih in na deželi, ki morajo danes ravno onim ljudem, ki so prej največ denarja znosili v hranilnice, denar posojati. Kljub temu slišijo naši zastopniki v Beogradu na vse svoje še tako opravičene pritožbe proti naši davčni preobremenitvi vedno stereotipni odgovor: Slovenija je bogata! Kakšno pa je bogastvo Slovenije? O bogastvu govore .pametni ljudje takrat, če bogastvo kaj nese. Ni še bogastvo to, kar leži, ampak bogastvo so bogati dohodki. Dokler leži premog v Trbovljah še pod zemljo, nima nobene vrednosti. Vrednost dobi, ko je izkopan in izročen prometu. Naravnega bogastva, ki pa postane bogastvo šele z delom, pa v Sloveniji ni preveč. Premog in les še ni vse, glede poljskih pridelkov pa je Slovenija po vseh statističnih podatkih pasivna. Ljudje, ki govore o bogastvu Slovenije, oči-vidno zamenjavajo bogastvo naše dežele z njeno lepoto in urejenostjo ter z njeno civilizacijo. V Sloveniji imamo sicer še mnogo jako razdrapanih in nezdravih kmečkih in delavskih domov, toda ob glavnih prometnih žilah stoje trdno zidane in lepo pobeljene hiše obdane s skrbno negovanimi vrtički. Pogled z višin pa kaže povsod skrbno obdelano in do zadnjega kotička izrabljeno zemljo. Taki pogledi pa ne napravljajo le lepega vtisa, ampak vzbujajo tudi občutek gotove imovi-tosti prebivalstva. Občutek imovitosti naših lepih krajev pa je usodna zmota. V naših lepih hišicah je vloženega sicer mnogo kapitala in dela, ioda ta kapital je pasiven kapital, čegar ohranitev zahteva 'že' mnogo žrtev v interesu narodne civilizacije in ljudskega zdravja. O kakih dohodkih iz tega' kapitala na deželi ne more biti niti govora. V Srbiji je v tem oziru vse drugače. Srbija je v poljedelskem oziru visoko aktivna dežela. Resnica je sicer, da je Srbija v svetovni vojni mnogo trpela, ravno tako pa je resnica, da je Srbija od konca vojne pa do danes tudi mnogo dobila. Srbija ima danes popravljene vse železnice, kar jih je bila vojna porušila in še lepo vrsto novih. Popravljene so vse stare veste in zgrajenih je1 mnogo novih. Beograd je danes. mesto ponosnih palač, pa tudi v provinci stavbena delavnost ni majhna. Vse to pa so znaki prave imovitosti in resničnega bogastva, ki ne izvira iz lepote dežele, ampak iz bogatih dohodkov. Srbski kmet nima lepe hišice, ki bi ga mnogo veljala, lahko pa bi jo imel, ker ima denar, (ločim se mora slovenski kmet zadolževati. Če bi bili Slovenci živeli v preteklih stoletjih pod takim davčnim pritiskom kot danes, ne bi imeli ne »bogate*v pa tudi ne lepe Slovenije, ampak deželo razdrapanih bajt in neciviliziranih ljudi. Danes je razmerje takšno, da si srbski kmet lahko privošči vse dobrote civilizacije, če hoče, slovenski kmet pa je v nevarnosti, da mu propade še to, kar je s trudom zbiral cela stoletja. To je dejanjsko stanje, ki ga bo morala tudi državna uprava upoštevati, če noče važnih delov države popolnoma upropastiti. Z izgovorom na vojno škodo in na zmago v svetovali vojni bo treba enkrat prenehati. Kako je preobdavčena Slovenija 1 V zadnjem »Kmetskem listu piše poslanec Pucelj o delu v finančnem odboru in o svojih izkušnjah. Med drugim pravi: Posebno tipična je sledeča tabela. Slovenija je plačala na direktnih davkih: leta 1919 17,735.000 Din leta 1920 20,213.000 Din leta 1921 77,140.000 Din leta 1922 92,540.000 Din leta 1923 173,610.000 Din leta 1924 190.938.000 Din leta 1925 217,801.000 Din Davke so posebno prešali v Sloveniji 1923, 1924. in 1925. leta, torej v času, ko je bilo od slovenskih mandatov v Koroščevih rokah 21, odnosno 20 poslancev. Tu je najlepši dokaz te zafurane politike. Z deklamacijami in telefonskimi baharijami v »Slovencu« in z. grdimi članki v »Domoljubu« in Straži se ne doseže uspehov. V finančnem odboru sta bila prav pridna oba klerikalca Pušenjak in Kulovec in čeprav je tu že pet let, a uspeh’ je enak ničli. Dokaz, da je treba slovensko politiko spremeniti. Če bo pa SLS napadala iz strahu za preljube mandate samo Radiča, potem bo Slovenija še dolgo pritiskana. Ob tej priliki sem zapazil pa še drugo stvar. Ko sem zahteval, da se vsaj pomočniško mesto pri delegaciji v Ljubljani briše in se je o tem razvila živahna debata, sem opazil, da je vsem organom finančnega ministra g. Šav-nik zelo zelo pri srcu. Takorekoč, da brez njega biti ne morejo. Potem se je reklo pri členu 114. finančnega zakona, ki se tiče oprostitve davka za na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev in ker je nov, da je — ker je stvar jasna že od poprej — samo zato potreben, ker so nekateri uradi to napačno tolmačili in vseeno obdavčevali. Na moje vprašanje je sledil odgovor, da je bil tak slučaj samo v — Sloveniji. Potem bi rad vedel od g. Delegata Savnika, zakaj je Slovenija leta 1923, k poslovnemu davku, ki je za vso državo enak, prispevala sama 23.8 odstotkov? Potem sem zelo radoveden, kako je mogel dovoliti, da so podrejene oblasti v letu 1925 predpisale Sloveniji 140 milijonov direktnega davka, dasi ga je bilo v budžetu samo 70 milijonov predvidenega, a so ga — z dokladami vred iztirjali do konca oktobra 217,801.000 dinarjev? „ In Itako je mogoče, da je Sl°yenija placau1 1. 1925 samo invalidskega davka lb,bM.7b/, Srbija s Črno goro pa samo 15,734.775, Dalmacija samo 3,607.205 Din z istim davčnim zakonodavstvom in celo bogata V ojvodina s še, hujšim zakonodavstvom samo 16,579.916, torej še vedno manj kot uboga Slovenija? In še marsikaj sem videl ob tej priliki. Ne vem niti, kdo je zagrešil člen 121, ki je hotel povišati v Sloveniji pridobnino in sicer pribitek 30 odstotkov na 100 odstotkov in. kar sem jaz z veliko težavo preprečil?« Tudi vsa ostala Slovenija bi želela pojasnila na ta vprašanja. Pripominjamo, da z vso odločnostjo odklanjamo izgovor, da je stranskega pomena, v kakšni višini so v proračunu davki predvideni, ker niso davki kontingen-tirani. Če je namreč vlada vezana, da sme samo toliko izdati denarja, kolikor določa proračun, potem tudi ne sme dvigniti denarja več, kakor določa proračun. Samo to je logično in nič drugega. Če skupščina sklene, da znašajo državni dohodke iz 'tikanja -bankovcev. Njih vrednost majo davčne oblasti pravice zvišati te dohodke s silnim izterjevanjem davkov za eno ali še več milijard, ker ta vsota ni bila od skupščine nikdar dovoljena. Potrebno je zato, da se pokličejo uradniki, ki tega ne upoštevajo, na odgovornost! Politične vesti. = Ljubeznivosti so se pričele. »Večernja pošta« objavlja razgovor z radikalnim ministrom, ki je z ozirom na zadnje Radičeve govore dejal sledeče: Mnenja sem, da nas bodo skušali Radič in njegovi ministri stalno izsiljevati In da nam bodo tik pred izglasovanjem proračuna postavili z raznimi zahtevami, kakor odstavitev vel. župana Peroviča in raznimi uslugami za radičevce, nož na grlo, da bodo glasovali proti proračunu, če ne bodo njih zahteve izpolnjene. Sedaj se posvetujemo s Pašičem. kako da bi osigu-rali sprejem proračuna tudi brez radičevcev. Kolikor se dosedaj ve. je Pašiču uspelo, da ! je sprejem proračuna zasiguran tudi brez ra-j dičevcev. V bodoče bomo Radičeve zahtev© | odbili brez vsake debate. Proračun bo spre-: jet ali z odsotnostjo opozicije, ali s pomočjo i potrebnega dela opozicije ali pa z interven- I cijo z najvišje strani. Mogoče pa tudi s pre-' grupacijo strank. Za proračun smo sigurno, | pa magari, da glasuje cela HSS proti, kar pa ! je izključeno, ker je polno vidnih simptomov, i da večina HSS kluba ne odobrava agresivne politike Radiča do isvojih zaveznikov v vladi. St. Radič potuje sedaj po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, da se zavzema za zanemarjene kmetske kraje. Mi teh navideznih uspehov, ki so vrhu tega še krščeni s hrvat-skim šovinizmom, ne bomo priznali. — Ljubeznivosti so se torej pričele in upajmo, da privedejo do pravega razčiščenja položaja. — V karakterizacijo »Delavske politike«. V torek je izšel v »Arbeiter Zeitungi« zelo informativen članek o angleški rudarski krizi. V četrtek pa je objavila »Delavska politika« »originalno« pismo iz Londona o Premogovni borbi na Angleškem in sicer na uvodnem mestu. Toda to pismo je samo v toliko originalno, da je narejeno po članku Arbeiter Zeitunge in sicer na originalno neroden način. V isti številki pa se napihuje Delavstva politika?, da so vsi nieni nasprotniki prešibki, da bi se borili proti njeni ideji. Ali naj tudi originalno Londonsko pismo predstavlja idejo »Delavske politike«. r= Odškodninsko vprašanje v Nemčiji. Nesramne zahteve nemških knezov, ki kljub silni bedi nemškega prebivalstva zahtevajo neverjetno visoko odškodnino za posestva, ki so jih dejansko narodu ukradli, so povzročile v nemškem narodu silen.odpor. Vladne stranke (centrum, demokrati in Ljudska stranka) so izdelale sedaj o odškodnini nemškim knezom zakonski načrt, po katerem bi posebno sodišče v Leipzigu razsojevalo o zahtevah knezov. Proti temu načrtu pa se oglašajo vedno ostrejši ugovori in vedno bolj pridobiva na terenu komunistična in socialistična zahteva, da se nemškim knezom ne' izplača niti pare odškodnine. To ‘ mnenje postaja vedno bolj pravo ljudsko gibanje in tako na shodih centra, ko tudi na shodih demokratske stranke doživljajo popolno odobravanje samo oni govorniki, ki so proti vsaki odškodnini. Nesramne zahteve nemških knezov so nemški narod končno vendarle ozdravile od monar-hizma in nobenega dvoma ni, da bo referendum izpadel proti nemškim knezom. .— Francoski opomin Madjarski. V francoskem parlamentu je bila sicer odgodena na zahtevo Brianda debata o madjarski falsib-katorski aferi, ker še m .preiskava na. Zato pa naslavlja vladni »Temps« oster opomin na madjarski narod, da afero popolnoma razkrije. Danes nihče ne istoveti mad-jarskega naroda s falsifikatorji, toda če se afera ne bo razčistila in krivci kaznovali, potem bo izgubila Madjarska vsako vero in madjarsko inie bo večno pokrito s sramoto. — Da bi se madjarska vlada za ta apel zmenila, ni pričakovati. = Madjarska morala. Dnevno je aretiranih vse polno delavcev, ker so govorili o falzifi-fikatorski aferi. S tem da so škodovali ugledu Madjarske. Ta nazor je čisto v skladu z grofom Apponyijem, ki je dejal, da ni v tem škandal, da sq je ponarejanje bankovcev vršilo, temveč, da je škandal v tem, ker so listi o ponarejanju pisali. Ne tisti, ki je ponarejal je zločinec, temveč tisti, ki je o tem zločinu obvestil svet, zakaj zagrešil je izda-8 jalstvo naroda. Dosledno temu nazoru tudi madjarska policija aretira one, ki obsojajo falzifikatorje. Kaj drugega tudi ni pričakovati, vsaj so madjarski policijski uradniki pi-s;'li Nadossyju, da uživa njih popolno zaupanje in da obsojajo one, ki dvomijo o njegovem patriotizmu. Francoska vlada pa na vse to reagira le z opomini. Presneto malo bo dosegla z njimi. = škoi Zadravetz pride pred cerkveno in posvetno sodišče. Obtožba proti škofu Zadra-vetzu kot sokrivcu pri ponarejanju bankovcev j je vložena. Ko bo sodba pred posvetnim sodiščem končana, pride škof pred cerkveno sodišče. Postopanje je sledeče. Iz vrst visoke duhovščine bo izvoljen inkvizitor, ki vodi preiskavo, Ker gre za škofa, skliče papež k zasedanju Sacra rota Romana, ki vodi nato obravnavo. K razpravi ni treba priti škofu osebno, temveč se more pustiti zastopati. Ponarejanje denarja je za cerkveno postopanje brez pomena, ker po kanoničnem pravu ni to noben cerkven zločin. Obtožba se bo glasila na zlorabo oblasti in na dejanje, ki je°v nasprotju z dobrimi običaji. Kazen je zelo stroga in proti njej ni priziva. Danes petek ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču KONCERT violinskega virtuoza Saša Popov Predprodaja vstopnic v operi ____- iski vestnik. JUTRO« JOČE ZA UJU. Vsako osmino spusti po eno, dve solzi, s katerima hoče po vsej sili dokazati že dokazano; namreč, da mu je njegov varovanec UJU res ušel izpod prstov in mu povedal enkrat za vselej: »Besede le mičejo, vzgledi vlečejo.« — Zato >pa brez zamere: učiteljstvo ne rabi nobenega potrdila od »Jutra«, ki še le post festum razklada svojo ljubezen do eks UJU. — Učiteljstvo je to ljubezen bridko občutilo na lastni koži in bo zato. v naprej odsekalo s sekiro vsako korenino katerekoli politične ljubezni, ki bi se hotela objemati, četudi pod zemljo, s koreninami drevesa učiteljsko strokovne organizacije. Dokazov imamo več kot dovolj, zato so nam ti »Jutrovi« pač odveč. — Hvala! Pridružujem se pa mnenju »Jutra«, da ni nihče nikdar nasprotoval izjavi g. Gangla iz leta 1919 in da je bila opetovano podčrtana. — Pripominjam pa, da le v teoriji, a nikdar pa v praksi. — A danes, ko postajajo te mrtve, dosedaj v arhivu ležeče črke, dejanja, se »Jutro« spodtikuje. Da, da, — hvala Bogu, še se dobijo trezni ljudje, ki vedo ločiti osebe od stvari in idej. ji PROTI DEKLARACIJI UJU. »Jutro« hoče na vsak način priti pri reorganizaciji UJU na svoj račun in zato bega podeželsko učiteljstvo z dopisi, ki pričajo o tej nameri. Zadnjič se je obregnilo ob deklaracijo, da je premalo nacijonalna. Kako pa izgleda Je-lenčeva opozicija proti sedanjemu vodstvu vidimo n. pr. v črnomeljskem učit. društvu, ki je baje proti deklaraciji. To društvo da danes ni niti mignilo z mezincem zaradi dogodkov na Planini, kjer so Kočevci pretepli slovensko učiteljico. Kje je torej tu nacijonal-nost — kolegijalnost ? Mislimo, da bi dobil tam preje kak bivši nemškutar zaupnico, kakor pa učiteljica svoje zadoščenje! Jack London: * 4 Morski vrag. Kako dolgo je vse to trajalo, se ne zavedam; obšla me je namreč neka praznota v glavi, neka neobčut-nost, v kateri se prav ničesar ne spominjam, kakor človek nima spomina glede nemirnega, mučnega spanja. Ko sem se zopet zavedel, je gotovo preteklo dolgo časa. Zagledal sem nad seboj iz megle rilec neke ladije in tri trioglata jadra, ki jih je napenjal veter. Kjer je rilec rezal vodo, se je voda močno penila in grgrala; bil sem takorekoč prav na potu ladije. Poskušal sem zavpiti, a sem bil preveč izmučen. Rilec se je pogreznil v vodo; malo je manjkalo, da ni zadel vame; z vodo mi je polil glavo. Nato je disela dolga, črna stran ladije mimo in tako blizu, da bi se je bil lahko z roko dotaknil. Skušal sem jo doseči v blaznem sklepu, da zaderem nohte v les, toda roke so bile težke, brez življenja. Poskusil sem iznova zavpiti, toda noben glas ni prišel iz ust. Mimo mene je švignil zadnji del ladije in se pri tem pogreznil v dolino med valovi; uzrl sem nekega človeka, ki je stal pri krmilnem kolesu, in še drugega, ki po vsej priliki ni delal nobenega dela, samo smotko je kadil. Videl sem dim, ki mu je prihajal izmed usten, ko je počasi okrenil glavo in pogledal po vodovju v smeri proti meni. Malomaren je bil ta pogled, brez vsakega namena, eno onih dejanj, ki jih store ljudje tjavendan, ko nimajo ravno nobenega povoda, da bi kaj storili, a jih store, ker so pac živi in morajo nekaj storiti. . . Toda v tistem pogledu je bilo življenje m smrt. Videl sem, kako je megla objemala ladjo; videi sem hrbet možaka pri krmilnem kolesu in glavo onega drugega možaka, ki se je obračal, počasi obračal, ko mu je pogled zadel na vodo in se slučajno okreml preti meni. Izraz njegovega obraza je i prazen, nezaveden, kakor da bi bil zatopljen v g o joke misli; obšel me je strah, da me njegove oči vseeno ne bi videle, čeprav bi me zadel njihov pogled, ioda njegove oči so obstale na meni in pogledale naravnost v moje. Ugledal me je; planil je namieč h krmilnemu kolesu, potisnil drugega možaka v stran in sukal kolo kar pod roko in hkratu dajal nekaka povelja. Ladija je krenila v tangenti od prejšnje smeri in švignila skoraj mahoma izpred oči v meglo. Čutil sem,, da me je obhajala nezavest; z vso silo svojo volje sem skušal obvladati dušečo prazno^o in temo, ki se je zgrinjala okrog mene. Malo' pozneje sem slišal udar vesel, ki je prihajal vedno bliže m bliže, in klice nekega človeka. Ko je bil že prav blizu, sem ga slišal, kako je zlovoljno zavpil: »Zakaj za vraga se vendar ne oglasiš?« Menil je mene, kakor sem si mislil; ledajci pa me je objela črna tema. Drugo poglavje. Bilo mi je, kakor da bi se zibal v mogočnem ritmu po vsemirju. Iskreče lučice so se utrinjale in švigale mimo mene. Bile so zvezde, sem si mislil, in žareče repatice, ki so mi delale družbo na moji poti med solnci. Ko se je zibljaj ustavil in sem se pripravljal, da se zazibljem v nasprotnem zibljaju nazaj, je zadonel velik gong. Vso to neizmerno dobo, ograjeno v šumenje mirobnih stoletij, sem vžival svoj silni polet in razmišljal o njem. Toda kmalu je prišla neka Sprememba nad moje sanje; vsekakor so bile to sanje, sem si dejal. Moj ritem je postajal vedno krajši. Z razburljivo naglico me je vrglo iz zibljaja v nasprotni zibljaj. I oliko, . da sem mogel dihati; s tako silo me je neslo po nebesu. Gong je donel bolj pogosto in bolj besno. Pričakoval sem ga z neizrekljivo grozo. Kmalu nato mi je bilo, kakor da bi me vlačili po vreščečem pesku, belem in vročem od solnca. To me je navdalo z neznosno bolestjo. Koža me je pekla v ognjeni muki. Gong je donel in zvonil. Iskreče lučice so pršele mimo mene v neskončnem curku, kakor da bi ves zvezdni ustroj padal v prazni prostor. Hropel sem, s težavo in muko sem lovil sapo; odprl sem i-Poleg mene sta klečala dva možaka, ki sta me drgnila- (Dalje prih.) Dnevne vesti. ČUDNA DEŽELA. j V »Berliner Tageblattu« opisuje posebni j njegov poročevalec g. Arnold Hollriegl razmere v Novi Zelandiji. Med drugim pripoveduje, da je tam vse urejeno tako. da v celi deželi ni nihče lačen. Nihče lačen! Kakšen red je to? Kjer ni lačnih ljudi, tudi ni tatvin in ropov. Kjer pa ni tatov in roparjev, tudi ni treba orožnikov, policajev, sodnikov in jetniških paznikov. Kjer pa tega ni, tam ni javnega reda in ni države. Ali ni sveta dolžnost svetovnih Velesil, da pri prvi priliki zavojujejo deželo nereda in vpeljejo z lakoto vred v njej naš družabni red s tatovi in roparji in policaji vred? Dalje pripoveduje Hollriegl, da ima tam vsak delavec vilo z najmanj štirimi sobami. To se pravi, da tam ne more biti stanovanjske bede. Kjer pa te ni, tudi ni stanovanjskih sodišč, ni društva najemnikov in tudi ne društva hišnih posestnikov. Kjer pa ni takih ve-levažnih socialnopolitičnih društev in sodišč, ne more vladati red in splošna zadovoljnost. Pravijo, da kar Bog naredi, vse prav naredi. Pojmo Bogu slavo, da je postavil Novo Zelandijo na drug konec sveta, daleč od nas, da ' kakšen veter ne zanese nereda še k nam. Iijava. "V našem listu je bila objavljena re-Manina notica Trboveljske premogokopne razbe o novem načinu prodaje premoga. er. J® bila ta reklamna noiica od nas prezrta, izjavljamo, da se z notico ne strinjamo, temveč smo mnenja, da je edino pravilno, če se vrši prodaja trboveljskega premoga preko borze. Prepričani smo tudi, da bo to stališče ■osvojila tudi vlada, če noče, da bo vsa Slove-•®1ja proti njej. —• Uredništvo »Narodnega dnevnika«. ~ Posebne doklade za vseučiliške profesorje. Minister prosvete bo podvzel v finančnem odboru narodne skupščine potrebne korake, da se določijo za univerzitetne profesorje posebne doklade, 'do katerih so imeli preje pravico. V ministrstvu je izdelan predlog, da se priznajo sledeče 'mesečne doklade: rektorjem po 2C00 Din, rednim profesorjem po 1500, izrednim profesorjem po 1200, prorektorjem in dekanom po 1000 Din, docentom suplentom in sekretarjem v činu izrednih profesorjev po 900, ukaznim asistentom po 600, upravnikom zavodov, institutov, seminarjev in laboratorijev po 500, univerzitetnim delovodjem pa po 200 Din. — Zvišanje štipendij za visokosolce. V prosvetnem ministrstvu proučava^ posebna komisija vprašanje zvišanja štipendij za viso-košolce. Zvišanje se izvede na podlagi redukcije števila štipendistov. ^ . — Prosvetni minister zoper politiko v šoli. Prosvetni minister Stepan Radič je naročil vsem okrajnim šolskim nadzornikom, da .naj prepovedo učnim močem vsakršno politiziranje v šoli. Kdor se bo zoper to odredbo pregrešil, bo strogo kaznovan. — Zgradba novih osnovnih šol. V zadnjem času prihajajo na prosvetno ministrstvo od ■vseh strani prošnje podpore za zgradbo novih osnovnošolskih poslopij. Ker ieli prosvetno ministrstvo vsem tem prošnjam po možnosti čim preje ugoditi, namerava omogočiti, da se zgradi že tekom letošnjega leta vsaj 500 novih poslopij za osnovne šole. — Novo poslopje Narodne banke v Beogradu je dogotovljeno. Te dni se je pričela selitev. Vse zlato in novi 1000-dinarski bankovci se nahajajo že v novih trezorih. Dne 15. t. in. se bo vršila slovesna otvoritev nove palače. Aktu bodo prisostvovali kralj Aleksander, predstavniki vlade in zastopniki raznih organizacij. — Vdove padlih oficirjev pri kraljici. Te ■dni je sprejela kraljica Marija v avdijenci de-putaeijo vojnih oficirskih vdov. Depulacija je poklonila kraljici kot pokroviteljici udru-zenja vojnih oficirskih vdov v imenu oidniže-nja krasno izdelano diplomo., — Letošnji kongres vojvodinskih mest se vrši, kot poročajo iz Novega Sada, meseca marca v Subotici. — Spominska proslava za usmrčene sarajevske atentatorje. Včeraj se je vršila v stari pravoslavni cerkvi in na pokopališču v Sarajevu proslava spomina pred 11 leti od avstrijskih rabljev usmrčenih sarajevskih atentatorjev Jovanoviča, Oabrinoviča in Iliča. Proslavo je priredil sarajevski Sokol. — Strossma.verjeva proslava v Beogradu. Stoletnica Sbrossmayerjevega irojstva se je * Proslavila na vseh beograjskih šolah s primernimi predavanji. Proslavilo jo je tudi sokolstvo in sicer na beograjski univerzi, kjer imel slavnostni govor bivši podpredsed-* narodne skupščine dr. Ivan Ribar. der. Kredit za most. V ministrstvu javnih n„ )e odobren kredit 350.000 Din za zgradbo s'°Vega .mostu preko Kaznovske reke pri Ko-ftki Mitroviči Mi^f0dpora ■«™dbo Sro5,niee V,KTK 'nister ver je odobri! kredit v znesku 50.000 ^ narjev kot podporo odboru za zgradbo grob-e Y^v°ini padlim vojakom.v Krupnju. P«vratck bolgarskih emigrantov v Ju: Hni* Kot smo že poročali, izgubili ».■ Sapki emigranti večinoma že vse upale, da bi dosegli z vpadi na naše ozemlje Od band, ki vpadajo na nase trirst se vra^a vedno manj ljudi na Bol-nistv ° ^ež!na i'lh pade v boju z našim orožr miir,01!1’- 'oz*rotna se morajo predati in ro-i,. v J®Čo. Razven legti dobivajo komiti od bnl«'- • e vlade vedno manj podpor. Njihov •/,, Z;!J Pb®taja torej vedno bolj brezupen. le naravno, da bi se večinoma radi vrhi,..,,^ 'Jugoslavijo. Ker jih pa čaka pri nas iL ¥* kazen, je stvar kočljiva. Poročali smo _ > U41 ga rkooravni-n rrl./^rv rrv. doksija sta napovedala modernim plesom boj ter si zasigurala v to svrho moralično pomoč cerkve. Na bolgarskem dvoru se plešejo sa-_ mo še valčki in bolgarski narodni plesi. — Maribor za boljše zveze. Kakor pišejo mariborski listi, se prične veliki avtoomni-bus promet Maribor—Dravograd, Maribor— Konjice, Maribor—Št. IIj, kakor tudi mestni promet z bližnjo okolico, baje že pred Veliko nočjo. Listi pišejo, da še bo s temi avtoomni-busi prevažala tudi pošta, kar bo posebno za trgovce neprecenljivega pomena. V zadnjem času deluje naše obmejno'mesto Maribor na tc, da dobi boljše zveze z bližnjo in daljnjo okolico in da se poveča promet, pa tudi, da nudi tujcem, ki prihajajo od štirih strani v Maribor večje ugodnosti kakor do sedaj. do sedaj. — Ameriški turisti v Dalmaciji. Tekom meseca aprila 'in maja prispe v Dalmacijo na treh parnikih večje število ameriških turistov. Izletniki si ogledajo znamenitosti našega Primorja, nakar se vrnejo zopet domov. — Beograjske »Novosti« so dobile novega lastnika. Kupila jih je novoustanovljena družba, ki ji pripadajo ugledni opozicionalni politiki. Postale so last Nastasa Petroviča in skupine’ neodvisnih radikalov. — Vojaške delavnice v Čačku. Odobren je kredit v znesku 8 milijonov dinarjev za ustanovitev velike vojaške mizarsko-kovaške delavnice 'V čačku. — Razpisana službena mesta. Pri okrajnem sodišču v Ptuju se odda mesto pisarniškega uradnika 111. kategorije. "Prošnje je vložiti do 12. marca t. 1. — Na državni kmetijski šoli ■.m Grmu se oddasta dve službeni mesti, in sicer mesto .upravnika in mesto viničarja. — Mestna občina Murska Sobota razpisuje službo občinskega tajnika. — Glede podrobnosti glej v vseh treh slučajih »Uradni list<’. — Iz zdravniške službe. Za zdravnika pripravnika sta imenovana dr. Franc Logar pri državni splošni bolnici v Ljubljani in dr. Štefana Žunkovič-Rožuhar pri deželni splošni bolnici v Celju. — Iz profesorske službe. Za ravnatelja realne gimnazije v Murski Soboti je imenovan Ludvik Vagaja. — Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran doktorjem prava odvetniški kon-cipijent Miloš Vavhnik. — Mussolini obišče Tripolis. Kot poročajo italijanski listi, je poročal nedavno general de Bo n o v Rimu Mussoliniju o napredku v Tripoli tani ji. General de Bono je opisal razmere v tako rožnati luči, da se je odločil Mussolini, da se odpelje dne 6. marca v Tripoli-tanijo in si ogleda kolosalni napredek na licu mesta. Mussolinija bodo spremljali minister za kolonije Di Scalea in številne politične in vojaške osebnosti. — Bivši nemški prestolonaslednik v Domnu. Kot poročajo iz Berlina, je prispel bivši nemški prestolonaslednik v Doorn, kjer praznuje kot znano, te dni njegov oče v ožjem rodbinskem krogu svoj 65. rojstni dan. koj naznani ljubljanskemu oblastnemu odbo- j ru Rdečega križa. | — Samomor oficirja v Novem Sadu. Te dni se je ustrelil v Novem Sadu kapetan Leopold Ivunz. Domneva se, da je vzrok samomora težka nevrastenija. — Štirje politični morilci obsojeni na smrt. Berlinski »Fehmemordprozessf je končan. Od 11 obtožencev so bili obsojeni štirje na smrt, eden na 3 leta ječe, eden pa na 9 mesecev. Ostali so bili oproščeni. Na ječo obsojena obtoženca sta izjavila, da sprejmeta kazen, do-■čim so priglasili na smrt obsojeni po svojih zagovornikih revizijo. »Veliki pustili korzo« Slavčeva maškarada 14. februarja 1926, hotel »Union«. a se pogajajo glede amnestije. Ta po- ^inr ^ k®1 se zdi, uspeh. Čuje se toij.. ec’, 'la 1® vlada pristala lja amnestijo, Hi ***\.Ppgojem, da ostanejo taki spokorje-stvojj, 11 P01* tirajnim policijskim nadzor- Sofi; ^°lgarski dvor zoper moderne plese. Iz poročajo: Kralj Boris in knjeginja Ev- — 20.000 grških državnih uradnikov reduciranih. Kot povsodi, reducirajo državne uradnike tudi na Grškem. Glasom poročil iz Aten je bilo zaenkrat reduciranih 20.000 državnih uslužbencev. — Boj za reško škofijo. V škofijskem ordi-narijatu v Trstu je nastal besen boj radi vprašanja, kdo naj zasede škofijski sedež na Reki. Za to mesto se prepirata kanonik Mecchia in urednik katoliškega fašistovskega tednika »Citta nuova«. Oba gospoda sta navdušena Italijana in prijatelja črnosrajčnikov. Ker bo torej težko zapostaviti enega ali drugega, se bo sigurno, kot navadno, če se dva prepirata, veselil tretji. — Obisk planinskih koč v Sloveniji. Glasom tabelaričnih podatkov »Planinskega Vestnika« je obiskalo planinske koče v Sloveniji preteklo leto 27.046 oseb. Od teh jih je bilo iz Slovenije 22.078, 2417 iz Hrvaške in Slavonije, 709 iz Srbije, 662 iz češkoslovaške, 601 iz Avstrije, 419 iz Italije, 107 iz Nemčije 38 iz Anglije, 7 iz Francije in 48 iz različnih držav. V kočah je bilo na .razpolago 428 ^ — Don Bianchini težko obolel. Kot poročajo iz Splita, je obolel don Jurij Bianchini na pljučnici. Njegovo stanje je opasno, kajti veliki hrvat.ski nacionalni borec je prekoračil že osemdeseto leto svoje starosti. — Angleška radiotelegrafija po vsej zemeljski obli. Iz Londona poročajo: Postni minister je otvoril brezžični promet s parniki na morju na vseh točkah sveta. — Nenavadna letalska nesreča. Iz Pariza poročajo: Letalo francoskega aviatika Menarda se je v veliki višini vnelo. Letalcu se je sicer posrečilo z gorečim aparatom pristati, vendar pa po nesrečnem naključju ni mogel odpeti pasu, s katerim je bil privezan na letalo. Moral je čakati, da so zgoreli jermeni, nakar je skpčil nepoškodovan iz aparata. _ Zloraba organizacije Rdečega križa. V Zadnjem času so ime Rdečega križa zlorabili razni nepoklicani tuji elementi ter pobirali po deželi prispevke. Zaradi tega razglaša oblastni odbor R. K., da .so opravičeni pobirati prispevke za organizacijo Rdečega križa v teritoriju dravske divizijske oblasti samo krajevni društveni funkcionarji in ti samo v območju svojega krajevnega društva. Razven teh krajevnih funkcionarjev je opravičen nastopati v imenu organizacije Rdečega križa samo oni, ki mu je ljubljanski oblastni odbor izdal za to dovoljenje in ki se kot tak legitimira. Vsaka zloraba naj se ta- KINO MATICA Danes L Y A M A. R A. v najboljšem svojem filmu ifenera u Montmartre iiiniiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiHniiiiiniiiiiiiiiiHiiniiiiiiuniminiiiiiiHi — Umor nedobrodošlega ljubimca. Sin posestnika Josip Klemenčič v neki vasici blizu Pleterij je hodil za 18 letno sinaho kmeta Tomšiča. Kmetu njegov zet ni bil povšeči. Trudil se je na vse mogoče načine, da bi bil napravil razmerju konec. Ker ni uspel, je sklenil, da napravi konec življenju nezaželenega ljubimca svoje sinahe, in ko je prišla ie dni Micika zopet enkrat v Klemenčičevem spremstvu domov, je pograbil Tomšič kuhinjski nož ter ga zabodel mladeniču v srce. Nesrečni fant je obležal na. mestu ;nrtev, morilca pa so odvedli orožniki v sodne zapore. — Umor in samomor 80 letnega starca. Kot I>oročajo nemški listi, je umoril v neki vasi pri Ilirschbergu te dni 80 letni rentje Dittrich svojo ženo, zažgal svojo hišo ter se končno obesil. — Ljubezenska drama na Dunaju. Dunajska policija je ugotovila, da Wiesenjeva, ki je, kot smo včeraj poročali, obstrelila dijaka Michaleka, ni medicinka ter da ni bila nikdar inskribirana na visoki šoli. Pač pa je VVieser-jeva skrajno histerična in lažnjiva ženska, ki se je zapletla že v številna protislovja, tako da se utrjuje vedno bolj sum, da je hotela Michaleka umoriti. — Zagonetna smrt mladega ^urka. V Skon-lju so našli te dni ponoči na ulici bogatega 24 letnega Turka Hemrata Omerbega mrtvega. Pod glavo je imel plašč, zložen, kot za vzglavje. Policija je ugotovila, da sta pripeljala mrtveca na dotieno mesto neki kočijaž in neki natakar. Moža tega ne tajita, pač pa trdita, da Omerbega nista umorila, temveč, da je izvršil radi nesrečne ljubezni do neke plesalke samomor. Razven kočijaža in natakarja je bilo aretiranih še par drugih oseb, vendar pa je zadeva slej ko prej zagonetna. — Drzen rop v Ameriki. Iz Newyorka poročajo: V nedeljo ponoči so udrli v postni urad v Pa\vtucketu (Rhode Island) štirje maskirani roparji. Zvezali so poštna uslužbenca, ki sta imela nočno službo, jima zamašili usla, položili okrog lijih dmamitne patrone ter grozili, da jih užgo. Nato so vlomili v blagajne ter odnesli za 285.000 gotovine in poštnih vrednot. Izginili so brez sledu. To je doslej naj večja poštna tatvina v Novi Angliji. — Angleška kazenska ekspedicija v Sudan. Angleška vlada je odposlala v Sudan zoper vstaška Nuba plemena več oddelkov vojaštva. Povod kazenski ekspediciji je dalo dejstvo, ja so umorili domačini poglavarja nekega plemena, ki je imel z Angleži prijateljske stike. — Neugodna vest za revmatike. Ravnatelj observatorija v Bourges-u, abbe Moreny je napisal v »Daily Mail-u« članek, v katerem trdi, da se bližamo daljši periodi revmatičnih in nevralgičnih kriz. Perioda bo trajala do leta 1930. Svojo 'trditev utemeljuje abbe Mo-renv znanstveno z intenzivnejšim delovanjem sobica, ali popularnejše rečeno, z nmožečimj se solučuiini pegami, ki vplivajo baje na naš organizem v omenjeni smeri. — Mrtve divje koze v lavinah. Letošnja abnormalna zima je bila za divjačino usode-polna. Koncem novembra in začetkom decembra je zapadlo v Julijskih Alpah mnogo snega, na kar je pritisnil izreden mraz. Nato se je jel tajati sneg in na strmih mestih so nastale lavine. Vsled tega je poginilo mnogo divjih koz. V Planioah n. pr. je naštel neki lovec deset lavin. V vsaki je našel 16 divjih koz. -- Dve babjeverni žrtvi hrepenenja po fantih. Predvčerajšnjim sta prišli na zagrebško policijo dve Slovenki, Rozalija Koželj in Valerija Kos in sta prijavili tole: Midve sva iz Slovenije. Najina fanta sta ostala v .Sloveniji. Nama je žal, da smo se ločili. Še bolj žal pa nama je, da ni fantov z nama. Slišali sva, da je v Zagrebu neka gospa Marija Bojevič, žena zeležniškega uslužbenca, ki stanuje v Novi vesi številka 53 in da zna ta gospa iz kart prorokovati. Šli sva k tej gospe in jo prosili, naj napravi tako, da najina fanta iz Slovenije prideta v Zagreb. Bojevička nama je dejala, da bo to že napravila, a jila-čati mora vsaka 1000 dinarjev. Gospa nama je dala prašek, prav lepo zavit v papir in rekla, naj te praške nosiva na prsih pod srcem, seveda pod srajco na golem in potem je gotovo, da prideta najina fanta v Zagreb. Revici nisva imeli takrat toliko denarja, da bili lahko takbj plačali 1000 dinarjev, pa sva dali samo vsaka po 100 dinarjev. To je bilo lani koncem oktobra. V decembru sva dali vsaka po 500 dinarjev, o novem letu vsaka po 300 dinarjev in pred štirinajstimi dnevi še vsaka po 200 dinarjev. Prodali sva vse, kar sva imeli, da sva dobili ta denar. Kljub temu, da sva plačali toliko denarja, pa fantov le ni hotelo biti od nikoder. Zato sva prišli na policijo naznanit to gospo Bo-jevičko in zdaj gospodje napravite tako, da bo prav. — To je menda zamotana stvar in policija še ne ve, ali gre za prevaro ali ne. Naravnost neverjetno je, da se dobe pri nas še •tako babjeverni ljudje kot sta Rozalija Koželj in Valerija Kos. Ljubljana. 1— Spominska svečanost za pok. italijansko kraljico Marglierito. Včeraj dopoldne se je vršila v Frančiškanski cerkvi povodom 30-dnevnice smrti italijanske kraljice matere cerkvena svečanost. V cerkvi je bil postavljen katafalk. Mašo je opravil duhovnih iz Trsta, ki je imel pri tej priliki tudi nagovor v italijanskem in slovenskem jeziku. Mrtvaške cerkvene obrede je opravil knezoškof Jeglič, pel je pa cerkveni pevski zbor. Spominske proslave so se udeležili zastopniki konzulatov, raznih civilnih in vojaških oblasti, italijanska kolonija ia precejšnje število radovednega občinstva. —Tl 9 februarja 1926 Union. Veliki elitni tehniški ples pod osebnim pokr. Nj. Vel, kralja ALEKSANDRA in so-delov njem Udruženja inže-nerjev in arhitektov in častnega damskega komiteis. 1— Dogodek se še vedno ni prevrnil in gledalci še niso prišli do senzacije. Gerentski trosvet tudi še ni ničesar ukrenil. 1— Blato po ulicah triumfira nad vsemi kritikami. Zlasti na periferiji ima blato posebne privilegije, ki jih gerentski trosvet vestno spoštuje. Ampak šalo na stran, ker je škandal, da niso očiščeni niti prehodi in da mestoma teh prehodov niti ni! 1— Družabni večer s plesom priredi jutri, r soboto, dne-6. t. m. v areni Narodnega doma državni računski in blagajniški uradniki. 1— Mladinska organizacija strokovne »Unije« v Ljubljani je obhajala v nedeljo v restavraciji pri »Levu« obletnico svojega obstoja. Spored je obsegal deklamacije »Uvod Krsta pri Savici« (Prešeren) in »Kvartopirci;! (O. Župančič) ter dve igri »Priljubljeni komisar . in »Kdo je blazen?«. Po sporedu se je razvila prosta zabava s šaljivo pošto, plesom itd., ki je trajala pozno v noč. Deklamacije in igri so absolvirali sami člani dramatičnega odseka »Unije«. Med odmorom je sviral lastni tamburaški orkester. Tako deklamator, kot igralci in tamburaši so rešili svoje naloge na splošno zadovoljnost poslušalcev in želi obilen aplavz. I— Očala 'i roženim okvirom so najdena v dramskem gledališču. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi v knjigovodstvu, dramsko gledališče. 1— Popadljiv pes. Že parkrat se je zgodilo, da je popadlo na Emonski cesti v bližini kapelice neko hudobno ščene brez povoda mir-pasante. Tako se je zakadilo tudi predvčerajšnjim zvečer v neko nič hudega slutečo damo, ji raztrgalo obleko in jo ugriznilo v nogo. Policija, kje si? Eruirajte žival in gospodarja, da bosta prejela zasluženo plačilo! II. redni občni zbor kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubljani. Dne 2. februarja se je vršil II, redni občni zbor kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubljani. Navzočih je bilo 88 članov. Zborovanje je otvoril društveni prdesednik Batjel, ki je pozdravil vse prisotne člane in članice ter se zahvalil vsem tovarišem odbornikom, da so celo leto pomagali pri delu društva, vsem članicam, ki so pomagale pri društvenih prireditvah, in vsem onim, ki so darovali karkoli v društvene namene. V preteklem letu se je naredilo 52 društvenih članskih oblek, ki se lahko nosijo poljubno tudi vsak dan in tudi 12 članic si je nabavilo društveno obleko. Prva prireditev spomladi na Počivalniko-vem prostoru je vspala icer dobro ali z deficitom, medtem ko je zadnja društvena prireditev uspela zelo dobro z velikim prebitkom. Izletov se je napravilo precej, posebno nam bo ostal v trajnem spominu izlet v Domžale k proslavi trga, kjer nas je pozdravil župan z godbo. Tega izleta se je udeležilo čez 125 kolesarjev in kolesaric. Spomladi se je pridedila tudi društvena prvenstvena dirka, pri kateri je bil zmagovalec Herman Slamič. V jeseni se je vršila druga dirka. Zmagovalec je bil Franc Nagode. Vršili sta se tudi dve damski dirki. Pri prvi je bila zmagovalca Fani Batjel, v jesen' ski dirki je zmagala Albina Kržin. Spomladi je priredilo društvo — gotovo prvikrat — invalidsko dirko, pri kateri je bil zmagovalec. Ivan Rozman. Pri jesenski je zmagal ravno tako Ivan Rozman. Vse dirke so bile prav zanimive. Udeležilo se jih je nebrojno občinstvo. Predsednik se zahvaljuje vsem ljubljanskim časopisom za podporo pri društvenih objavah. Glede prostega prehoda čez mejo v Italijo se je obrnilo društvo na italijansko vlado in pričakujemo rešitve. Letos se' je poleg društva »Sava«^ ustanovilo kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlju. Društvo je bilo povabljeno na občni zbor ter se je vabilu odzvalo. Ustanovilo se je tudi kolesarsko društva »Sora« v Št. Vidu nad Ljubljano, predsednik želi društvoma vse najbolje. Društvo »Sava« je uživalo letos med občinstvom dober glas, vladala je tudi sloga med članstvom in odborom. Tako naj živi »Sava« v slogi in športnem napredku. Društveno geslo je: Kolesarski špoi-t : Šport da človeku moč, vir zdravja in kreposti, združenje, prijateljstvo brez razlike strank in spola. V športnem društvu je veselje, medsebojno spoznavanje, prirejajo se izmeti, dirke in društvene prireditve. Društvo izkazuje rednih članov 199, podpornih članov 4, ustanovnih članov 14 in članic 35. Društvo izkazuje prvo leto čistih dohodkov Din 7106.10, ter se lepo razvija. Na zborovanju je bil sprejet med drugim tudi predlog društvenega člana Otrina na zbiranje prispevkov za Športni dom. Prva letošnja prireditev se vrši v mesecu juniju. Odbor je ostal neizpremenjen. Prosveta. Koncert Saša Popov. Danes zvečer točno ob 8. uri se vrši v dramskem gledališču koncert violinskega virtuoza Saše Popova iz Sofije. Spored je sestavljen iziključno iz slovanskih skladb. Prvo točko sporeda tvori Čajkovskega koncert opus 35 za gosli in klavir V drugi točki nam zaigra spremljevalec na klavirju prof. H. Szegheo šest klavirskih komadov med njimi Bachov preludij, Bethowe-nov Andante, Chopinov Noctorno ,in Listove Zvončke. Po odmoru izvaja Popov Rimski K or za ko vo arabsko pesem, Venjavski Sel Janka Bolgara, Vladigerova Rap»ovenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den 340, bi. 346; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; ^Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukom d. d., Škofja Loika den. 115, bi. 120. Blago: Bukovo oglje la, suho, vilano, fco meja, 3 vag. den. 90, bi. 90; Deske, 25 mm, 60% smreka, fco nakl. postaja, 1 vag. den. 510, bi. 510; Deske pod mero, 19 nun, fco meja, 1 vag. den. 458, bi. 458; Deske, 20 mm, paralelne, monte. fco meja, 1 vag. den 540, bi. 540; Hlodi brstovi od 30 cm naprej, od 2.50 m dolž. naprej, I., II., fco nakl. postaja den. 600; deske 50 mm, šir. 16 cm, media 30 cm, 1 vag. den. 520, bi. 520; deske 20 nun, šir. 15 cm, media 24 do 26 cm, 3 vag. den. 520, bi. 520; deske 30 mm, šir. 16 cm, media 25 do 27 cm, 2 vag. den. 520, bi. 520; deske 25 mini, šir. 16 cm, media 24 do 27 cm, 3 vag. den. 520, bi. 520; deske 40 nun, šir. 16 cm, media 25 do 28 cm, fco meja, 1 vag. den. 520, bi. 520; frizi la, suhi, od 25 do 70 cm, od 4 do 8 cm z običajno.nadmero, fco Podbrdo, 1 vag. den. 1250, bi. 1250; pšenica bačka, 76 kg, 2% prim., fco bačka postaja bi. 305; pšenica banaška, 76/77 kg, fco nakl. postaja bi. 302.50; pšenica domača, fco vagon prekmurska postaja bi. 315; pšenica sremska, fco vagon nakl. postaja bi. 292.50; koruza, času primerno suha, fco nakl. postaja za III. do Vil. bi. 150; koruza, času primerno suha, par. slov. postaja, kval. gar., 1 vag. den. 150, bi. 150; koruza insolanka, več kot času primerno suha, fco vag. prekm. post. bi. 167.50; koruza drobna, fco vag. prekm. postaja bi. 175; koruza drobna, fco vag. banatska postaja m III. bi. 140; koruza umetno-sušena, fco vag. sremska postaja bi. 147; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka postaja bi. 155; oves srbski, fco Postojna 'tranz. bi. 220; ajda domača, fco vag. prekm. postaja bi. 265; rž domača, fco vag. prekm. postaja bi. 215; proso rumeno, fco vag. prekm. postaja bi. 215; otrobi drobni pšenični, fco vag. nakl. postaja Vinkovci bi. 115; oIrobi drobni, pšenični, par. Ljubljana bi. 140; jezice, zlatorumene, fco vag. dol. postaja den. 230; slivovka bos., gar. 25%, 100-črtna, neotrošarinjena, fco vag. postaja Brčko bi. 3200; slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) bi. 16C0; la Portlandcement »Salona-Tour«, fco vag. Solin: v juta-vrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. Zagreb, 4. februarja. Devize: Newyork ček 56.072—56.972, London izplačilo 276.01 do 277.21, Praga 167.67—168.67, Curih 1094.3 Naj fcc, božja velja je bila — saj imam še tebe.« Leonor takoj razume. »In jaz imam tebe!« odvrne. In jaz imam vrečo z denarjem!« povzame še Adam v enakem ljubkujočem glasu in potegne zmagoslavno izpod suknje precej veliko usnjeno mošnjo, ki je napolnjena z diamanti, ki jih je sam nabral in nosil vedno pri sebi. Konec. Preskočimo pet let in pojdimo zopet v La Magdaleno, v profesor Martinijev laboratorij. Svoja univerzitetna predavanja v glavnem mestu bi bil lahko zopet prevzel, zakaj že davno stoji nov Buenos Aires. Da, tedanje upepelenje vsega mesta je bil pravi blagoslov. Pogorele so vse napol podrte barake s svojimi kletmi, odkoder sta izdihavala smrt in. zločin svoj strupeni zrak. Blesteče, kakor feniks, je vzrastlo iz razvalin novo mesto, napravili so vse kar n&jmcdomeje, več tisoč ljudi je služilo pri tem svoj kruh. Več sto ljudi je obogatelo, odkar so popravili luko, dvignil se je premet, tako je v Buenos Airesu popolnoma drugo življenje... in pri zidanju velikanskega poslopja so zadeli do neizmerno velike vodne žile. Sedaj šele je Buenos Airesu zagotovljena eksistenca. Pobožni ljudje so že predlagali, da bi opravljali vsako leto na dan požara svečano zahvalno službo božjo — tedaj pa bi tudi požigalka morala dobiti svoj delež zahvale. Ni zopet ponoči, temveč podnevi, ko naznanijo profesorju, da želi neka dama z njim govoriti. Na vizitki čita Mrs. Lucie Ferman. Sprejme jo kar v laboratoriju. Vstopivša je velika, impozaptna dama, izza tenčice se prikaže lep oi raz, v - katerem se zrcali blago materinstvo in zdravje. >Ali me še poznate, gospod profesor?« Ne, prav nič,« prizna učenjak, ko je nekaj časa ostro motril damo, in kemik, ki opazuje naravo v j svojih retortah, ima gotovo dober vid. »Da, verjamem vam, izpremenila sem se zelo, i zelo.«. (Konec sledi.) VSAKDO si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev ^Gritzner" in „Adlerw ter x nedosežnimi DUBIED^ pletilnimi stroji - Te si nabavi 'pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. MALI OGLASI oglasom do 30 bosed Din 5‘—, vsaka nadaljna beseda Kuhar samostojen, z dobro prakso ,samski, \ ■ se išče za kuhinjo od 20 do 25 oseb B za zdravilišče na nekem otoku v Pri- ■ morju. Stanovanje in oskrba v hiši- * Ponudbe z izpričevali in zahtevo p glede plače do najpozneje 10. t. m. ■ na upravo lista na nsalov »Jadran«. B Stekleno VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. strešno opeko imajo stalno v i logi Združene opekarne d. d. Ljubljani. PREMOG - ČEBIN tfalfoua ulica 1/11. - Telefon 56. Absolventinja trgovske Sole išče mesta kot prak-tlfrnntinja. — Ponudbe na upravo list« pod: »Praktikantinjac. gospodična iS5e mesečno sobo s separatnim * — ▼hodom. — Ponudbe na upravo pod ceno Wolfov nemško-slovenski 9lo-»Soba«. var. Ogleda se v upravi usta. Proda se Gospod v naj . inteligentnega poklica želi v svrho eventuelne ženitve znanja z damo od 35 do 45 let. Dama mora imeti j službo s prejemki najmanj 1500 Din ali pa premoženje, ki nese toliko j obresti ali trgovino ali pa gostilno, j Na lepoto se ne gleda. —-Ponudbe j na upravo lista pod: »Simpatična . j Vstopim h kakemu večjemu podjetju kot praktikantinja. Absolvirala sem trgovsko šolo ter imam 1 leto pisarniške prakse. — Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«. Oglašajte v »Narodnem Dnevniku” i ■ K ■ L Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta ste«. 1 a, II. nadstropje. »5 tiskarna „merrur* xrg- ~ bid.