Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/i strani din 250—, »/.• strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Ugibanja in nemške napadalne Bazna ugibanja Do vsak dan pričakovanega glavnega nemškega napada na Anglijo še ni prišlo. Radi odlaganja s končno odločitvijo se porajajo po časopisju razna ugibanja. Eno od teh je: Nemčija bo najprej poskusila izstradati angleško prestolnico London na ta način, da bodo nemška letala onemogočila vse dovozne možnosti v sedemmilijonsko mesto. Drugi zopet trdijo, da uporabljajo Nemci sedanje ugodno vreme za pripravljalne letalske napade in bodo začeli z glavnim vpadom na Anglijo v jesenski megli. Tretji natančno preračunavajo, kdo ima od odlaganja z napadom več dobička: ali napadalec, ki lahko napadalni pohod dobro pripravi, ali pa branilec, kateri medtem izpopolnjuje obrambo. Odgovor na ta vprašanja bi moglo dati samo nemško vrhovno vodstvo, ki pa o svojih načrtih strogo molči in ravno ta nemška molčečnost in prikrivanje sta se izkazali doslej kot najmočnejše vojno sredstvo Nemčije. Zavest težkoč napada Glede napada Nemcev na angleški otok se je dalo doslej ugotoviti samo to, da se vršijo številne priprave zanj ob celotni morski obali, katero je izbralo vrhovno vodstvo za izhodišče pohoda. Pomisliti pa tudi moramo, da se nemško vrhovno poveljstvo, ki je končni obračun z Anglijo napovedalo, dobro zaveda težkoč napada in stori vse, kar je človeško mogoče, da bi se ta odločilni udarec ne izjalovil. Večtisočere priprave in možnosti Armada, ki naj bo po vodni poti prepeljana na napad, ima prav iste potrebe kakor ona, katera se giblje na suhem. K tem potrebam pa še pride marsikaj in predvsem pač prevozno brodovje in v osiguranje tega močno letalstvo. Za naval na angleški otok morajo Nemci skrbno pripraviti ob obali zaloge vseh vrst, skladišča za strelivo in pred bombami zavarovane zaloge pogonske sile, po-pravljalnice, pomole po pristaniščih in rezervno ladjevje. Le po taki pripravi bo preskrba napadalcev delovala in bo mogoče manjšo škodo koj in brez velikih časovnih zamud popraviti. Pri predpripravah gre za več tisoč raznih možnosti, katere pridejo v poštev, in od katerih je treba vzeti vsako posamezno v pretres. Nemci morajo ustvariti bogznaj ko-lil. j pred bombami varnih zgradb in morajo vse železniške zveze od obale v zaledje preurediti nalašč za ta napad in jih tudi opremiti z železniškim materialom ter osebjem. In vse to se mora zgoditi z mnogo večjo skrbnostjo kakor pa, če bi šlo za pohod po suhem. Nemška napadalna sila ne bo pri tem napadu kakor po nekaki žili zvezana z domačim zaledjem, ampak bo strogo ločena od njega od vseh strani po globokem ter različno širokem morju. Ako bi urejeni in osigurani priprave prevozi preko morja izostali le za par dni, bi bila usoda izkrcanih in na kakršen koli način na otok prepeljanih ter borečih se zapečatena. Nemška diplomacija na delu Vse te brezštevilne nemške predpriprave za odločilnf obračun z Angleži skušajo Nemci izpolniti z diplomatičnimi posredovanji. Nem- čija si je morala urediti ter osigurati njena glavna preskrbovalna oporišča na Balkanu. Ravno tukaj bi lahko vsak čas izbruhnile zmešnjave, ker tiščijo v ospredje v teh nevarnih časih s svoijmi zahtevami Madžari in Bolgari. V kolikor se je in se še bo posrečilo Nemcem, da razmirijo balkanske države vsaj do zaključka napada na Anglijo, bo pokazala bližnja bodočnost. Pregled vojskovanja od srednjega veka do danes Od srednjeveške do moderne celostne vojne V srednjem veku je pomenilo vojno, če so se kjer koli spoprijele najete čete posameznih vitezov ali plemičev. Takih le krajevnih prask med stotinami ali kvečjemu tisoči možmi bi danes sploh ne omenjali. Resnejše lice je za-dobila besedica »vojna«, če so se spopadle vojske kraljev in vladarjev, četudi so bili povod tovrstnim vojnim zapletljajem češče le prepiri med vladarskimi družinami. Novejši vek že pozna vojskovanje med državami, da omenimo trocesarsko zvezo proti drznemu pohodu francoskega Napoleona. V veliki vojaški spopad držav v letih 1914 do 1918 so vodili nacionalni in gospodarski vzroki, a Evropa tedanjih let je imela vsaj v bistvu še isto kulturo, isti način življenja ter iste poglede na organizacijo in pravo človeške družbe. Najnovejša vojna pa ima povsem novo lice. Vodilni možje jo radi imenujejo »totalno«, kar bi se po naše reklo: celotnostna vojna. Iz te vojne bo vstala povsem nova Evropa Sodobna vojna nadaljuje na svoj način veliki vojaški obračun v letih 1914 do 1918. Ne bi smelo priti do nje, če bi mirovni pogoji leta 1918. vzpostavili za narode zadovoljiv mir. Tako pa je tlelo v žerjavici dotlej, da je ogenj bruhnil v plamen. Evropa je medtem pos"tala starejša za 20 let. A teh 20 let pomeni več, kakor v minuli zgodovini cela stoletja. Na evropskem pozorišču vidimo dva tabora, različna si po kulturi, nazoru in miselnosti. Hitler sam je razliko med njima označil tako: mlada Nemčija stoji nasproti postaranim denarno močnim demokracijam zapada. Da zremo v ozadje velikih dogodkov na bojiščih in vidimo pohod narodnega socializma v treh velikih evropskih državah, moramo pritrditi: Evropa, ki vstane iz žrtev in krvi sedanje velike vojne, bo resnično nova, v ničemer podobna dosed nji. Križarstvo v bojih s Turki Iz davne zgodovine bi smeli navajati dve drugi vojni, v katerih sta si stali nasproti dve nasprotni si miselnosti, dva različna svetova V križarskih vojnih pohodih je hotel nekoč krščanski svet poganom iztrgati iz rok Sveto deželo. V bojih proti na zapad prodirajočim Turkom so se strnjene krščanske vojske branile pred zmagujočim polmesecem. A ne križarske in ne turške vojne niso niti zdaleka dosegale pomena in obsega, kakršna pritiče-ta moderni vojni, katere končni izid bo naj-dalekosežnejših posledic za mali in veliki svet. Popoln prevrat v vojskovanju Minula svetovna vojna je uprav neizčrpno skladišče modernih vojaških izkušenj. V njej je prišla moderna tehnika predvsem s svojim motorjem tudi v tem področju polno na svoj račun in je dovedla do popolnega prevrata v vojskovanju. Liki profinjeni stroj v katerem koli modernem obratu je postala vojna en sam fin, do zadnjih potankosti preračunan in zelo občutljiv aparat. Zamislimo si moderno tehniko vojskovanja pod vodo, na vodi, na kopnem in v zraku, predstavljajmo si tesno sodelovanje med podmornicami in letali, med letali in motoriziranimi oddelki, med posameznimi posebnimi oddelki na suhem od pešcev do težkih oklopnih avtomobilov in najtežjih tankov. Le vojaški strokovnjak bi vedel dobro razložiti, kako natančno mora biti sodelovanje vseh vrst orožja in moštva, če naj je uspeh siguren. Iz še pred stoletjem preprostega vojskovanja na nož se je v dobi radio-aparatov, modernih strojev in še elektrike razvila visoka znanost, nič lažja od raznih vseučiliščnih ved. Skrajna sredstva, skrajne možnosti in posledice V moderni vojni je mobilizirano tudi zaledje. To pomeni, da vojna ne prizanaša nikomur. Tako pomeni totalna, moderna vojna vojskovanje s skrajnimi sredstvi do skrajnih možnosti in posledic. Narod si ne da zavezali oči t Naj ga vodijo po stranpoteh, po temi — sam bo naiel pot do sonca. Ivan Cankar. Zaton prosfoziaarsfra Vojna, ki se je razvnela med evropskimi velesilami, je pred svetom odkrila glavne rane v narodnem organizmu posameznih, narodov in držav in hkrati tudi povzročitelje teh ran. Vojna namreč zahteva največji napon duševnih, telesnih in gmotnih sil. Kdor je slabši v duhovno-moralnem, telesnem ali gmotnem oziru, osobito če je slabši v vseh teh treh ozirih, ne more zmagati proti sovražniku, ki ga v tem trojnem pogledu nad-kriljuje. S porazom Francije stoji njen narodni organizem razgaljen pred svetovno javnostjo. Pred vojno je zunanji sijaj, ki je obdajal ta narod in njegovo državo, zakrival globoke rane, ki je že takrat trpela na njih Francija. Z vojaškim porazom se je ta sijaj razblinil, notranja bolezen je postala očitna, in to ne v obliki več ali manj zaceljenih brazgotin, marveč v obliki globokih, sveže krvavečih ran. In te rane so tudi izdajale krivce, ki so jih prizadejali. Naš list je že večkrat razpravljal o vzrokih francoskega poloma. Med drugim smo tudi pokazali na liberalizem, ki je Franciji pripravil katastrofo in s tem sebi razsulo. Osredje francoskega liberalizma pa je frama:onstvo, po naše prostozidarstvo. Imenovano je tako po tajnostnih znakih, ki jih porablja in ki so vzeti iz zidarstva in stavbarstva srednjega veka. Niso to poklicni zidarji, marveč osebe iz razumništva, ki ne verujejo v osebnega Boga in nadnaravno razodetje ter hočejo na svetu zgraditi nov red brez bc*-"h in cerkvenih resnic in zapoved'. Framasonstvo je s+°-*o nekai čez -30 let. Prva framasonska loža je bila ustanovljena leta 1717. v Londonu, od koder se je frama- scnstvo razširilo po ^-----Hi. Nemčiji, Španiji, Rusiji, Itc.liji, v Ameriki in drugih delih sve- ta. Mišljenje framasonov ni povsod eno- in istoumno ter njihovo delovanje ni v vseh narodih istolično. Framasonstvo v romanskih državah (Franciji, Španiji in Italiji) je bilo zelo dejavno v javnem življenju in v politiki, medtem ko se angleško framasonstvo ni dosti brigalo za politiko, marveč se je bolj pečalo z deli družabnosti in človečanstva, nemško framasonstvo pa je bilo nekako na sredi med romanskim in angleškim tipom. Francosko framasonstvo je vodilo strupeno borbo zoper katolicizem. Člani framason-ske lože so mojstri hinavščine, zato so svoj boj poimenovali ne protikatoliški, marveč kakor vsi liberalci, protiklerikalen. Geslo, ki ga je pred 70 leti proglasil kot vodilno geslo politike tretje francoske republike vodja liberalcev Gambetta: »Klerikalizem je sovražnik«, je vzniklo v framasonskih ložah. In proti komu so se framasoni v resnici borili? Proti verski vzgoji mladine (brezverska državna šola), proti katoliškim šolam, ki so jih vodili redovniki (izgon redovnikov), proti vsakemu vplivu Cerkve na državno in javno življenje (ločitev države od Cerkve), torej proti bistvenim točkam resničnega katolicizma. Tudi v naši državi je bilo in delovalo prostozidarstvo. Kakor se je objavilo iz Beograda, so bile framasonske lože vsaj v 16 mestih Jugoslavije, med njimi tudi v Ljubljani. Politično mišljenje framasonov je bilo uravna-vano ne iz kakšne jugoslovanske centrale, marveč iz središča evropskega dejavnega in kulturno-bojnega (protiverskega) framason-stva, iz Pariza. Tjakaj so se stekale vse niti in od tamkaj so se metale mreže. Važna osrednja točka slovanskega framasonstva je bila Praga, glavno mesto Čeho-Slovaške. V notranje-političnem oziru je bilo jugoslovansko framasonstvo strogo centralistično usmerjeno. V prostozidarskih ložah so se kovali načrti in se izdajale pobude strankam, ki so v Jugoslaviji vpostavile in vzdrževale centralizem. Ko bo v teku časa padla koprena iznad raznih spletk, rovarstev in kovarstev, ki so se odigravala v notranje-političnem življenju naše države, bo postalo očitno, kdo je bil glavni krivec, da so zahteve Hrvatov in Slovencev ob začetku naše države zadele ob gluha ušesa. Mnogo, morda največ krivde nosi framasonstvo. Brez njegovega pogubnega vpliva bi se bila naša država že pred 20 leti tako uredila, kakor to zahteva njena pri-roda: na osnovi samouprave in avtonomije. Framasonstvo je umelo izrabiti politični položaj ter spraviti svoje eksponente (odposlance) na važnejša in vplivnejša mesta po raznih ministrstvih (zlasti v prosvetnem ministrstvu), med visokim uradništvom po raznih pokrajinah, na vodilna mesta denarne, industrijske in trgovske organizacije, v upravo raznih ustanov, kjer se je dalo dobro zaslužiti (n. pr. OUZD, SUZOR). Politični in gospodarski dogodki, zlasti večji dogodki so tako ozko povezani z delovanjem framasonstva, da tvorijo dobršen del zgodovine jugoslovanskega framasonstva. Ker je bilo to framasonstvo zanešeno k nam iz tujine, zlasti iz Francije, je moral zlomu francoskega framasonstva nujno slediti zaton jugoslovanskega prostozidarstva. Delovanje framasonskih lož — vse bistveno njihovo delovanje je tajno — je vlada prepovedala. Framasonske lože pa so nato sklenile, da bodo likvidirale, se razšle in svoje delovanje povsem ustavile. S tem se je s prsi Jugoslavije odvalila težka mora, ki je tlačila k tlom ves njen razvoj. Ljudstvo bo strogo pazilo, da ta veliki ljudski in državni sovražnik ne bo več vstal, da bi mogel nadaljevati svoje pogubonosno delovanje. foca — sfaah kmetovalca Naravni pojavi v ozračju so med našim ljudstvom še vedno zelo neznani. Pa tudi piše se o tem zelo malo, posebno pa v listih, ki pridejo med široke ljudske plasti. In vendar je to potrebno, kajti naša država je poljedelska, katere blagostanje je v veliki meri odvisno od vremena. Toča je največji sovražnik vsake vasi, vsakega kmeta in kmetijstva sploh. Njen neza-željen obisk pade ravno v oni letni čas, ko so kmetijski pridelki v rasti in razvitku ter radi tega nezaščiteni. Nič ni hujšega, kakor če pridelke pobije toča. Uničen ni samo enoletni pridelek, ampak pridelek dveh, treh ali celo več let, kajti toča dostikrat sklesti kulture tako, da se celo radi zadobljenih ran posuše, ali so vsaj tako poškodovane, da v teku dveh, treh let ne dajo nikakega pridelka. Mirno lahko rečemo, da znaša višina vsakoletne škode, ki jo povzroči toča samo v Sloveniji, nad sto milijonov dinarjev. Ta škoda ni prav za prav nikjer povrnjena, kajti tudi tiste vsote, ki jih oblast nakaže po toči prizadetim krajem, gredo končno le iz žepov davkoplačevalcev. Pota toče in njen postanek Našemu kmečkemu ljudstvu je dobro znano dejstvo, da toča ne pobije povsod, ampak da leto za letom obiskuje ene in iste predele, dočim na drugih mestih toča sploh ne pobije in je tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Seveda ne moremo naravnost reči, da toča obiskuje samo te in te kraje. Lahko pa trdimo in na podlagi pričevanja ljudstva tudi doka-žemo, da nekateri kraji sploh ne trpe zaradi toče. druge obiskuje v presledku gotovega števila let, nekatere kraje pa skoraj vsako leto. Ta pojav nas uči, da je obisk toče odvisen od zemljepisnega položaja vasi in krajev, to je, če so ti kraji v območju tiste zračne struje, ki nosi s seboj velike temne oblake (»cumulonimbuse«) s točo. Vendar zračne struje dolgotrajnega deževja s svojim oblačnim sistemom, ki — naravno — nosi tudi velike temne oblake, niso tako nevarne z ozirom na pogubno točo. Bolj nevarne so zračne struje tako zvanih malih, kratkotrajnih neviht (depresij), ki se pojavljajo v toplih poletnih dnevih, navadno po dežju. Ko namreč po dežju sonce močno pripeka, segreva površino zemlje, pri čemer nastane močno izhlapevanje vode z vl~šr_e zemlje in vzdigovanje vodene pare v višine. Peščeno suho zemljišče se hitreje segreje kot pa ostala zemljišča. Vzemin za primer peščeno suho zemljišče Dravskega polja, ki je skoraj povsod obkoljeno z močvirnimi zemljišči, gozdovi itd., pri čemer posebno močvirja od Slov. Bistrice pa doli do Sv. Lovrenca na Dravskem polju ustvarjajo odločujočo vlogo za menjajoče izhlapevanje in ustvarjanj- tako zvanih spodnjih zračnih struj. Spodnja zračna struja vzdigne vodeno paro na velike višine (2000—3000 m), kjer je toplota zelo nizka (okrog —4° C). Seveda se obenem kapljice združijo v oblak, ki je obilen in ga imenujemo »cumulonimbus«. Toda čeprav je toplota v tej višini tako nizka, da bi vodene kapljice lahko zmrznile, se vendar to ne izvrši. Za ustvarjanje toče je namreč potrebna navzočnost še drugega oblaka belkaste barve, ki ne pušča sence na zemlji, in katerega imenujemo »cirrostratus«. Ta oblak je sestavljen iz drobcev ledu. Čim se veliki temni oblak približa temu oblaku, nastane med negativno elektriko »cumulonimbusa« in pozitivno elektriko »cirrosa« električno praznjenje z bliskom in gromom, obenem se pa vsa voda v velikem oblaku »cumulonimbusa« spremeni v led — točo. Led pada proti zemlji in če ni bilo zelo vroče in dosti razlik v toploti pri zemlji med enim in drugim zemljiščem, se navadno, preden pade na zemljo, že spet spremeni v dež in pade na zemljo kot pljusek dežja ali pa kot »babje pšeno«. Vse drugače pa je, če je bilo zelo vroče in so bile pri zemlji zelo velike razlike v toploti (zemlja, gozd, voda, pesek, pota, vse se različno segreva). V tem primeru pa nastajajo pri zemlji zelo močne spodnje struje, ki zrnca ledu, ki padajo proti zemlji, sproti vračajo na velike višine. Pri tem vračanju ledenih zrnc na višine se nanje lepijo vodene kapljice, ki se sproti spremene v led in tako je zrno toče vedno debelejše. Včasih nosi zračni vrtinec s seboj tudi prah, smeti, lase itd., kar vse se v takih primerih prilepi na točo. Tako lahko razumemo, zakaj včasih najdemo v toči lase in vse mogoče predmete, radi česar nekateri mislijo, da je vse to »vrag« naredil. Obenem s stvarjanjem in povečavanjem toče v oblaku nastajajo radi dviganja toplega zraka v višino in pritakanja hladnega zraka na njegovo mesto zračne struje — vetrovi, ki nosijo pogubni oblak s točo v gotovo smer, in to navadno od zahoda proti vzhodu. Sedaj lahko razumemo, zakaj ' na toča svoja pota. Seveda se poleg opisanega načina ustvarjanja toče nižinskega sistema pojavlja toča višinskega, planinskega sistema, ki ima svoj izvor v od gorovja obkroženih kotlinah iu bližnjih planinah, ki se pa bolj poredko odtrgajo od planin. Vendar bi tudi tem pojavom planinskih neviht s točo posebno v Sloveniji bilo treba posvetiti več pažnje. Z gosto mrežo vremenoslovskih postaj z vestnimi opazovalci bi z ozirom na kmetijstvo v Sloveniji bilo potrebno točno dognati, za katere vrste neviht s točo gre in katere narede največ škode, šele po dognanju tega nadvse važnega dejstva je namreč mogoče izvesti primerne protiukrepe, ki nam jih nudi moderna znanost. Kako torej preprečiti točo? Spredaj smo rekli, da se toča začne ustvarjati v tem momentu, ko se veliki temni oblak z negativno elektriko približa oblaku bele barve z ledenimi kristali in pozitivno elektriko. Pravi oblak, iz katerega preti nevarnost toče, se lahko spozna na sledeči način: spodnji del oblaka je raven in se nahaja 500 do 1500 m nad zemljo ter je temne, skoraj rumene barve. Vrh oblaka se dviguje nad 5000 m nad zemljo in ima obliko karfijole. Dotika se sloja belih nežnih oblakov s pomočjo nejasne zavese (črte pasa). Z močno eksplozijo v notranjosti velikega temnega oblaka se lahko doseže sledeče: zaustavi se delovanje spodnje zračne struje v oblaku in s tem dviganje vodenih kapljic v višine, v območje belih nežnih oblakov. S tem se prepreči med velikimi temnimi oblaki z vodo in lahkimi oblaki z ledom spoj in obenem se s tem onemogoči ustvarjanje toče. Navedena eksplozija v oblaku mora torej biti pravočasna, izvršena prej, preden se veliki oblak z vodo in beli oblak z ledom tako približata, da je med njima mogoče električno praznjenje in spoj, oziroma ustvarjanje ledu, ki s tem nastane. Eksplozija pa ima pomen tudi še pozneje, ko sta se omenjena oblaka združila in je veliki oblak »cumulonimbus« že poln ledu. V tem primeru namreč eksplozija v oblaku prepreči nadaljnje dviganje ledu v višine in s tem debelenje toče, Taka zapoznela eksplozija v oblaku še vedno doseže to, da pade na zemljo le drobna toča, »babje pšeno«, ki napravi manj škode kot pa debela, ali pa morda pade na zemljo le pljusek dežja, kajti toča se je v spodnjih toplih zračnih plasteh že raztopila in spremenila v vodo, dež, kar lahko razumemo, ka ilitela, vendar je bilo videti, ko da ji med solzami kroži smehljaj okoli ust. Po eni strani je privoščila otroku, da je rešen trpljenja, po drugi strani pa se ji je zdelo, da je tudi sama rešena hude skrbi; kajti zdaj je vedela, da sta oba otroka za zmeraj na dobrem, ko se je vedno tako bala, kaj bo z njima, če bosta rastla zraven nekrščanskega očeta. Juriju ta blaženi mir na ženinem solznem licu ni ušel; ko nož ga je zbodel. Vrgel se je na mrtvega otroka, zakopal glavo v blazino zraven mrtve glavice in zatulil: »Zdaj nimam na božjem svetu nikogar več!« Ta krik bolesti je ženo tako pretresel, da je šla na hodnik in se bridko razjokala. Ko se je čez nekaj časa vrnila, moža ni več bilo. Po prstih je šla k njegovi spalnici in pogledala skozi priprta vrata. Jurij je bil tu. Z razširjenimi rokami je klečal pred lepo Marijino podobo, ki je še zmeraj visela nad njegovo posteljo. Dva dni nato so nesli rajnega Tončka k fari. Drugič v zadnjih petih letih je bil Končnik pri maši. že pri Ančkinem pogrebu je komaj premagoval svojo žalost in bolest; pri Tončkovem je bil blizu obupa. Ko nož so ga bodli otožni spevi s kora. Tiščal je roke na obraz in je krčevito ječal, tako da se je ljudem okoli sebe zasmilil. Proti koncii maše je postal na videz mirnejši. Očitno mu je zbujafc. cerkev z zbranimi verniki toplejša čustva in ga je navdajala s pobožnim mirom. Končnik se je bal, da bo Tilka takoj po pogrebu spet šla; • pa se je zmotil. Žena mu je rekla, da bo ostala, od nevarnega mesta. — Kljub vsemu pa je mina eksplodirala blizu »Oa-glea« in Angleži so naglo izpluli iz luke. Ponašanje živali v ognju topov. Čudno je, pa vendar je tako. V svetovni vojni se Je divjačina še razmnožila. Seveda, ko so začeli topovi svojo smrtno pesem, so se razbežale živali na vse strani. Iz Francije so pobegnili jeleni, ki so se bili razplodili v bivših kraljevskih gozdovih, tja do Rena. Mnogo merjascev se je zateklo v švicarske Alpe. Bežali so celo volkovi, na zahodnem bojišču manj kako« v Karpatih, kjer jih nI manjkalo. Te zveri, ki so bile včasih vedno spremljevalec vojnih pohodov, so zaradi novih metod bojevanja obrnile boji-J ščem rep. Niso pa bile vse živali enako straho- njave, ki je ključ do Sredozemskega morja, z moderno tehniko orožja povsem spremenil. Zastarelost trdnjave Take trdnjave, kakor je Gibraltar, ne bi dt ndanes nihče več zidal. Znak najmodernejše trdnjave teh dni je velika razsežnost in globoka razčlenitev. Gibraltar pa samega sebe zapira. Moderna trdnjava je tako rekoč gibljiva, ker se v njeni prostornini premikajo čete in morejo iz zaledja prihajati divizije na ogrožena mesta. Obramba Gibraltarja pa je negibna, mora se zadovoljiti s tem, kar vsebuje in kolikor streliva, orožja in prehrane je še od prej v njej. Torej čeprav bi bila trdnjava opremljena z najmodernejšim orožjem, je treba reči, da je trdnjava zastarela. Težko in lahko trdnjavsko topništvo Vprav orožje pa je na Gibraltarju zastarano. Večidel mislimo, da ima trdnjava težko topništvo. Zares so ondi dolgocevni topovi- 30 do 23 cm kalibra. A 30 cm je le malo in še ti niso najmodernejši. Isto velja o 23 cm topovih, ki jih je baje več. Glede na srednje topništvo pa je na Gibraltarju še slabše. Večina teh topov je povsem zastarana. Stojijo v kazematah, ki so jih že pred stoletji vsekali v skalo. To so galerije z vrati, a ta naprava ni več varna spričo modernih topov. Ob morski strani je lahko topništvo. Ti topovi so za napade na morju in so bržkone tudi zastareli. Protiletalske baterije Edino, kar je na Gibraltarju novo in moderno, so protiletalske baterije najmodernejšega kova. To je poskrbel poslednji guverner general Ironside. A vprav s protiletalskim streljanjem se odkrije Ahilova peta — ranljiva točka — Gibraltarja. Protiletalska obramba mora biti na prostem in s tem se obrne pogled na baterije, ki so prav tako na prostem. Trdnjava Gibraltar je na ta način v oblasti križnega ognja nasprotnika, in vse orožje, ki je na prostem, bo na ta način brezpogojno uničeno. Tako je možno na Gibraltarju onemogočiti vsakršno obrambo zračnih napadov. Ker morajo protiletalski topovi streljati na vse stra ni, so razpostavljeni po nezavarovanih mestih te trdnjavske skale, in sicer po najvišjem grebenu. Ondi pa se nudi sovražnemu topništvu najjasnejši cilj. Topništvo brez kritja Isto velja o težkem topništvu, ki je skoraj vse na prostem. Topovi 30 cm kalibra so na primer prav tako na vrhu grebena, in sicer prav tako le zato, da morejo streljati na vse strani. Kar se tiče 23 cm topov, so večinoma na terasah, ki so jih napravili na južnovzhod-nem obronku skale. Tudi ti so torej kar na prostem. Seveda jih je mogoče obstreljevati z morja. Po vsem tem je dognano, da nima protiletalsko topništvo in težko topništvo nobenega kritja spričo sovražnika. Bistveni obrambni deli gibraltarske trdnjave so torej v nevarnosti, da bi bili že koj v začetku napada uničeni, seveda le tedaj, če bi bil nasprotnik dovolj močan. Obramba Resnična težkoča pri napadu na Gibraltar je ista, kakor je bila že pred stoletji, namreč lega trdnjave, ki stoji deloma na skali, deloma pa v skali. Stoji na nekakšnem polotoku, ki je na severu z 1 km širokim zemeljskim pasom združen s kopno zemljo. Če bi pehota napadla Gibraltar, bi težko izvedla napad, ker ni prostora za razvoj. Vprašanje je, kaj bi mogla trdnjava sama storiti v svojo obrambo. Najprej je moči na zemeljski progi opraviti razne pionirske ukrepe. Pravijo celo, da je vsa ta proga podminirana, in prav lahko bi se ta 1000 m široki prostor zožil na nekaj sto metrov širine. Dalje je vse srednje topništvo osredotočeno na sever, na zemeljsko progo. Sicer so pa ti srednji topovi zastarani. Vendar so to baterije, ki so vzidane v skalo, dasi v staroko-pitne galerije. Brez dvoma so Angleži storili vse, da so že dane težkoče za napadalca na vse mogoče načine še povečali. Težki nemški možnar v položaju na francoski obali, ki bo streljal ob pričetku nemške ofenzive čez morje v Anglijo Ogljene ščeike dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov Domača tvrdka RUDOLF PASPA Zagreb, Koturaška 69 Dve različni nalogi Gibraltar mora izpolnjevati dve različni nalogi. Prva je ta, da nudi angleškemu brodov-ju oporišče, druga pa, da opravlja nadzorstvo nad morsko ožino ali jo v sili "-pre. Za primer napada pomorsko oporišče za bro-dovje odpade Če bi se pojavili kakršni koli vojaški dogodki na gibraltarskem področju, ne bi mogla trdnjava nič več biti oporišče angleškega brodovja. Vojno pristanišče v Gibraltarju, čigar oba vhoda sta z mrežami in hlodi zavarovana proti podmornicam, je nezavarovano v oblasti nasprotnikovih baterij. Če bi sovražnosti izbruhnile, bi Gibraltar kot oporišče brodovja odpadel, in če angleška pomorska oblast tega ne bi hotela razumeti, bi prvi del napada na Gibraltar takoj s topovskim ognjem in z bombami uničila vojno pristanišče. Drugi del napada Drugi del napada pa je zavzetje skale same. Mogoče bi bilo s topovskim ognjem in z letalskimi napadi uničiti trdnjavsko topništvo in tako ogrožati skalo nad morsko ožino. Da bi zavzetje morske ožine uspelo, pa bi bilo treba obvladati tudi kopno vojsko na Gibraltarju. To je treba storiti s pehoto, dasi v zvezi z vsem drugim orožjem. Pomisliti je treba pri tem še na to, da se Gibraltar ne bi mogel več upirati letalskim napadom, da bi padalci zasedli zemeljsko progo, da bi se mogle slednjič izkrcati sovražne čete — torej je Gibraltar vendarle premagljiv! Mogoče pa bo padel Gibraltar v Londonu — za zeleno mizo — a ne v Gibraltarju? SLEHERNI SLOVENEC SE MORA ŽIVO ZAVEDATI, DA MOREMO LE V MOČNI JUGOSLAVIJI OHRANITI NARODNO IN VERSKO SVOBODO, SLOVENSKO OMIKO, PESMI IN UMETNOST. (Dr. Jože Jeraj v knjigi »Slovenci in Jugoslavija«, ki se dobi za 2 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.) petne. Drugače tako zasmehovani dolgoušec se je hrabro držal. Ni se bal kanonade, ne tankov. Njegovi prirodni sovražniki so izginili, lov na divjad je bil na bojiščih s puško prepovedan. Zato so se zajci zelo raz-plodili. Tudi ptice so ostale in mnoge pevke so vsako jutro ob basu težkega topništva vežba-le grla. Neka lastavica se je ugnezdila komaj meter proč od zakrite cevi strojne puške, ki je stalno regljala smrtonosno pesem predse. 80 krat so vpadli Nemci v Francijo. Francoski zgodovinar Victor de Saint-Genis, avtor znane knjige »Dedni sovražnik«, ki je izšla 1. 1876., je v svoji knjigi opisal vse nemške vpade na francosko ozemlje in je ugotovil, da so Nemci vpadli v Francijo že 28- kakor je obljubila, en mesec in da mu bo po najboljši moči gospodinjila; toda delj ko štiri tedne ne more ostati, ker ima le toliko dopusta. Možu se je obraz spačil, ni pa je vprašal, kje je in kaj dela. Tilka se je tudi izognila nadaljnjemu razgovoru in se je posvetila gospodinjstvu s tako vnemo, kakor da misli za zmeraj ostati. Poslom nasproti je bila resno prijazna, dobro jim je kuhala, zahtevala pa je natančen red. Zaradi tega so jo spoštovali in jo imeli radi. Z možem je bila še zmeraj hladna in je spregovorila le toliko, kolikor je moralo biti. Kljub temu jo je ob vsaki priliki poiskal in je zadovoljno gledal, kako skrbno in spretno gospodinji. Večkrat mu je pogled otožno obvisel na njeni postavi. Zdela se mu je lepša in mikavnejša ko kdajkoli, stari, ljubi spomini so se mu budili in včasih ga je hotelo srce premagati, tako da je že bil na tem, da bi ji odkril vse, kar je čutil in mislil. Toda njeno hladno vedenje mu je ubranilo. Seveda ji je bila znana sramota, ki se je držala njegovega imena, in gotovo bi mu ne verjela, če bi ji zatrjeval, da je nedolžen. 2eni ni ušlo, da bi se ji mož rad približal. Smilil se ji je, toda s silo je premagovala ljubezen, ki je tudi v njenem srcu jela znova kliti. Na združitev je tem manj mislila, ker je bila prepričana, da ji je bil nezvest, in ga ni mogla več spoštovati. Pa vsaj odkrito bi ji naj priznal svojo krivdo in naj bi jo skesano prosil za odpuščanje! Na to pa je zaman čakala. On ni mogel premagati svoje plahosti in svojega še vedno živega ponosa, ona pa je menila, da je pod njeno žensko častjo, da bi rekla prvo besedo, ko ji je toliko hudega prizadejal. Tako sta živela eden zraven drugega, njuni srci pa nista našli eno do drugega. Tilka je tudi zapazila, da moža še druge skrbi tarejo. Po ure in ure je presedel za mizo in je računal in venomer računal. Pogosto je hodil zdoma, vendar se je vsak večer vračal. Večkrat je prišel tudi doktor Hudnik na Ledine in se je navadno dolgo pogovarjal z gospodarjem. Ker advokat prej kdaj Tilke še ni poznal, mu jo je Končnik lahko predstavil kot svojo gospodinjo, ki se piše Dobrov-nik. Advokata je Tilkina lepota več ko iznenadila, laskal se ji je na vse načine, Tilka pa mu je vračala s prezirom in zaničevanjem. Nekega večera se je Končnik pozno vrnil domov. Zapazil je na ženi nenavadno razburjenje. Ko je pove-čerjal, mu je Tilka, ko sta bila Sama, rekla: »Hudnik je bil tu; nesramen je. Če me ne bo pustil na miru, bom morala prej od hiše, kakor sem obečala.« »Kaj?« je planil Končnik pokonci. »Ali ti je kaj storil ?« »Nadležen je bil,« je kratko odgovorila. »Ta lump, falot! Temu lisjaku bom posvetil,« j« rohnel mož. Kar kuhalo je v njem, s pestjo je udaril po mizi in jel ko nor po sobi gor in dol letati. Spominjajjmo se v molitvah rajnih! Upokojeni g. župnik Maks Ocvirk umrl. V Celju je preminul g. Maks Ocvirk, upokojeni župnik pri Sv. Andražu pri Velenju. Rodil se je leta 1870. na Ostrožnem pri Celju. Študiral je v Celju in Mariboru ter je bil posvečen leta 1896. Kaplanoval je v Dravski dolini na Muti, v Vitanju ter Novi cerkvi. Leta 1913. je prišel za župnika k Sv. Andražu pri Velenju, župnikoval je do upokojitve leta 1937. Pokoj je preživljal v Šoštanju. Tudi kot upokojenec je rad pomagal v dušnem pastirstvu. Pokojni je bil znan prosvetni delavec ter pevovodja in ga bodo kot takega ohranili v hvaležnem spominu na vseh župnijah, na katerih je deloval. Pokopali so ga zadnjo nedeljo na oeljskem mestnem pokopališču. Blagemu in tihemu gospodu bodi Vsemogočni večni plačnik, sorodstvu naše sožalje! V visoki starosti ga je poklical Bog po večno plačilo. Iz Brezna ob Dravi poročajo: V ponedeljek, 5. avgusta, ob 20 je umrl tukajšnji posestnik in dolgoletni ključar cerkve Matere božje v Breznu Janez Rižnik, p. d. Gros. Rojen je bil leta 1856., je torej dopolnil 84 let. Poročen je bil od leta 1883. z Apolonijo Sgerm; bil je ože-njen 37 let, cerkveni ključar pa je bil 38 let. V zakonu se mu je rodilo 11 otrok: devet dečkov in dve deklici. Osem sinov je bilo v svetovni vojni, zato je prejel od avstrijskega cesarja darilo. En sin, Franc, je v Ameriki. Pogreb blagega moža, ki se je lepo pripravil na smrt, je bil v sredo, 7. avgusta, ob štirih popoldne ob veliki udeležbi. Duhovniki so bili štirje pri pogrebu, tudi stari prijatelj rajnega g. župnik Vinko Lovrenčič iz Kaple je prišel. Pevsko društvo »Podvelka« mu je zapelo dve žalostinki. Dragi rajni naš prijatelj, Bog Ti večni mir in pokoj daj in večna luč Ti sveti naj! — Preostalim naše sožalje! 90 letno mater so spremili k zadnjemu počitku pri Sv. Juriju ob Pesnici. Prošlo nedeljo smo spremili na zadnji poti 90 letno Ma rijo Leber iz Jedlovnlka, mater našega priljubljenega dolgoletnega župana. Pokojnica je bila spoštovana in priljubljena daleč naokoli, saj je o tem pričal krasen sprevod pogrebcev od blizu in daleč na njeni zadnji poti. Bila je kremenit značaj prave slovenske kmečke matere. Lepi trdni kmečki domovi njenih otrok, ki vzorno gospodarijo na Jedlovniku in drugod, so temu dokaz. Svetila rajni večna luč, družini Lebrovi pa naše sožalje! Stara žena je umrla pri Sv. Barbari v Halozah. Te dni smo pokopali staro ženo in užitkarico Julijano Molnar iz Gruškovca. Rajna je bila dvakrat poročena in je preživela oba moža. Kot bivša viničarja sta s prvim možem na Koflarovem vkljub kopici otrok z marljivostjo prlštedila za nakup posestva, kjer je njen raj-pi Marko postavil lepa poslopja, v katerih gospodari sin Mihael Gabrovec, naš naročnik. Naj ji sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje! Skrbna kmečka mati umrla v Gornjem gradu. V petek, 9. avjrusta, smo spremili k večnemu počitku skrbno kmečko mater in gospodinjo Marijo Krivec. Skozi 43 let je gospodinjila s svojim še živečim možem na obširnem Bud-novem posestvu. V zakonu sta imela devet otrok, katere sta vzgojila v krščanskem duhu. Naj bo dobri Bog obilen plačnik pokojni mamici za vso njeno skrbnost in ljubezen! žalujočim, naše sožalje! — Na sedmini se je nabralo 200 din za novo bogoslovje v Mariboru. Iskrena hvala! Umrla v cvetu mladosti na Svetinjah pri Celju. žalostno so zapeli zvonovi na nam naznanili, da se je naša Milica štlh v najlepšem cvetu devetnajstih let preselila iz solzne doline v lepše življenje. Skoro leto dni je potrpežljivo prenašala muke zahrbtne bolezni jetike, dokler je ni ljubi Bog poklical k sebi v večno blaženost. Kako je bila pri vseh priljubljena, je pričala množica ljudstva, ki jo je spremila na zadnji poti, in obilica cvetja, ki je zasula njen prezgodnji grob. Draga Milica, počivaj v miru! — Žalujočim naše sožalje! Voj na an mirovna leta Odkar se je pojavil človek na zemlji in dokler bo prebival na njej, so bile in bodo vojne. Zgodovinarji trdijo, da so bili na tem ljubem svetu od pamtiveka medsebojni upori ter pokolji. Šele pred kratkim je ugotovil romunski zgodovinar-učenjak, da je človeštvo od leta 1469. pred Kristusovim rojstvom do današnjega dne živelo v resničnem medsebojnem miru pičlih 290 let; 3118 let pa se je v vojnah med seboj bojevalo ter klalo in pobijalo. V tej dobi je bilo sklenjenih »za vedno« trajajočih 8000 mirovnih pogodb. Te pogodbe pa so že v teku šestih mesecev z močjo orožja zopet ugasnile. Od vestfalskega miru, torej od konca tridesetletne vojne, je preteklo do danes 291 let. Od teh je bilo na svetu izvojevanih 44 važnih ter odločilnih vojn; to odgovarja povprečno eni vojni na šest do sedem let miru. Nek drug zgodovinar, tokrat profesor na ameriškem vseučilišču Harward, trdi, da lahko naštejemo v 2500 zgodovinskih letih 902 vojni in 1613 državljanskih klanj. Med vsemi stoletji, trdi ameriški profesor, je najbolj bojevito dvajseto stoletje, kojega vojni seznam je za 800 večji kakor prejšnjih stoletij. Ta strokovnjak v zgodovini nas pouči tudi še o deželah, ki so se doslej največ bojevale. Na prvem mestu je Španija, ker je prebila 67% vseh let, odkar se je pojavila v zgodovini, v vojni z drugimi državami. Na drugem mestu sledi Anglija s 56%, zatem pride Francija s 50%, Rusija s 46%, Italija s 36 odstotki ter Nemčija z 20 odstotki. Stara Grčija in starodavni Rim sta se bojevala 57%, oziroma 40% svoje zgodovine. Združene ameriške države beležijo 14 odstotkov svoje zgodovine na račun vojn. To vse ima na vesti starorimski vojni bog Mars. Kaj pa je izvršila njegov zvesti spremljevalec — smrt? Zgodovinske knjige nam dajejo tudi na to vprašanje odgovor. V 30 največjih bitkah 16. stoletja so povprečno zmagovalci izgubili od svojega moštva 10%, premaganci pa 40%. Napoleon je pustil na bojnih poljanah 15 odstotkov svojih vojakov, medtem ko so imeli od njega premagani 20% mrtvih. In gole številke svetovne vojne? Od množine 65 milijonov med seboj se vojskujočih je padlo 8 milijonov. Na Nemčijo in Avstro-Ogrsko odpadejo trije milijoni, na zaveznike pa pet. To odgovarja en mrtev na osem vojakov. S kakšnimi številkami nas bo presenetila šele sedanja evropska vojna? D opisi Dravska dolina Sv. Ožbalt ob Dravi. Hvaležna in obenem prijetna dolžnost nam narekuje, da se spomnimo v našem kmečkem glasilu dvojnega jubileja našega priljubljenega g. dušnega pastirja Janeza Krušiča. Pred nedavnim je slavil v krogu svojih duhovnih tovarišev v Ožbaltu 25 letnico mašni-štva in 50 letnico rojstva. K dvojnemu slavju mu od srca čestita ožbaltska župnija z željo, da bi še dolgo let vneto deloval v naši majhni župniji pri oltarju, na prižnici in v šoli. Bogu smo hvaležni, da imamo krepkega, veselega in v vsakem oziru postrežljivega dušnega pastirja, ki vztraja že nekaj let med nami siromaki, nas tolaži, vzpodbuja in je pripravljen podariti potrebnemu zadnjo paro iz žepa in slednji grižljaj kruha. Po naših skromnih močeh se bomo potrudili tudi za bodoče, da bomo našega dobrega g. Janeza podpirali pri raznih cerkvenih potrebah ter popravilih in mu bomo v veselje s pravim krščanskim življenjem. Pohorje Vitanje. (50 letnica Posojilnice.) V letošnjem letu je imela Posojilnica 50. občni zbor, ki pa ga Nekaj dni potem se je advokat spet oglasil na Ledinah in je našel Tilko samo v hiši. »Oo, prav dobro jutro, lepa gospa!« je sladko za-gostolel. »Ali hočete gospodarja?« je vprašala Tilka osorno, ne da bi se za njegov pozdrav kaj zmenila. »Seveda hočem gospodarja; pa menda ga danes ni doma.« »Je. V hlevu je. Pokličem ga.« »Ne, ne, se ne mudi,« je branil advokat in ji zaprl pot. »Saj rad počakam, da pride. Medtem se lahko midva kaj pomeniva.« »Z menoj se nimate kaj meniti.« »Pa še koliko! Tako lepe in pametne ženske še nisem videl, kakor ste vi.« »Kar gospodje advokati rečejo, ni, da bi moralo biti res.« »če mojim besedam ne verjamete, vam bom z dejanjem dokazal.« Doktor Hudnik je menil, da nobene ženske ni kaj prida. Tudi je imel Končnika že tako v krempljih, da je mislil, da si v njegovi hiši lahko vse dovoli. Zaradi tega ga ni bilo sram, ko je ponudil Tilki cekin, če se mu da poljubiti. Tedaj pa se je Tilka razkačeno zadrla: »Nesramnež, kaj pa si mislite!« S temi besedami ga je potisnila od sebe in je sku- šala pobegniti. Pa že jo je prijel za roko in jo krepko držal ter rekel: »Nikar se ne napravijajte kakor kak jež; to vas le grdo napravi.« ■Izpustite me; vpila bom... Halo, pomagajte, pomagajte!« Ta trenutek so se odprle duri, skozi nje je planil Jurij. Oči so se mu strahotno svetile. Bil je bled, so-pihal je od razburjenja in je mogel le to reči: »Gospod, da ste tak falot, tak nesramen falot, tega si ne bi bil mislil.« »Heee, heee, kaj pa hočete?« se je advokat predrzno obregnil, »čedno ptičico ste si ujeli pod streho. Se razumete na take reči. Če je drugim vaš ljubček tudi po godu, na to še celo lahko kaj date. Pa ni treba, da ste ljubosumni.« Tedaj Končnik ni bil več kos svoji jezi. »Lump!« je zarjul, zamahnil in pripeljal advokatu pošteno klofuto. Hudniku je udarila kri v senca, iz oči so mu švignile strupene strele, zahretil je in zapiskal s svojim hrešče-čim glasom: »Surovina, za to mi boš plačal. Imam te v rokah in ti odslej ne bom več prizanašal. Le varuj svojo ljubico, da boš imel koga, ki bo malho za tabo nosil...« (Dalje sledi) krat, a so se končno morali vedno umakniti s francoskega ozemlja. 29. vdor Nemcev v Francijo se je zgodil leta 1914. in 30. vdor se je odigral v sedanji evropski vojni. Človek, ki ni nikoli videl ženske, je umrl v nekem pravoslavnem samostanu na sveti gori Atos na Grškem. Bil je to 82 letni menih Dimitrij Konopasi. Mati mu je umrla takoj po rojstvu, oče je ' Izročil dete v samostan, kjer je zrasel in živel kot menih, ne da bi se le enkrat v življenju srečal z ženskim bitjem. Babica z 58 vnuki. Mrs. Carrie de VVeese je dobila časten naslov najuspešnejše babice v Kaliforniji. žena, ki šteje zdaj 60 let, ima namreč že 58 vnukov. je radi resnosti sedanjega časa proslavila le na skromen način, župan in obenem član nadzorstva g. Marko Krajnc ter tajnica J. Jeromel sta ob tej priliki naslovila na predsednika in ostale člane lep in pomemben govor, iz katerega posnemamo sledeče: Soustanovitelj in prvi predsednik Posojilnice je bil g. Josip Zičkar, takratni župnik, ki je uvidel, da je skrajna potreba, da se ustanovi v Vitanju denarni zavod z željo, da bi se ljudstvo osamosvojilo gospodarsko in politično. Njegove želje so se uresničile in leta 1889. je bila osnovana Posojilnica, ki pa je imela posebno v začetku mnogo bojev in težav — a vendar je čvrsto kljubovala vsem zaprekam in se razvila do današnje višine, ki je gotovo njenim upraviteljem in ustanoviteljem v čast in ponos. Neomenjeno ne sme ostati, da zavodu po odhodu g. J. Žičkarja predseduje že 40 let g. Franc Hru-stelj, ki je tudi dosti pripomogel Posojilnici do današnje višine s svojimi preizkušenimi nasveti in poštenjem. K tej 40 letnici mu Iskreno čestitamo ter želimo, da ostane na čelu zavoda do skrajnosti mej človeškega življenja! Naše iskrene želje pa so tudi, da bi Posojilnica v Vitanju še nadalje uspešno delovala in napredovala v ponos ne samo vseh članov, marveč tudi vseh tistih, ki gojijo zaupanje do nje. Dravsko polje Vurberg. Upali smo na domačo slovesnost, inštalacijo novega g. župnika, pa je g. provizor Vinko Kolman zbolel in nas nepričakovano zapustil. Tako je s 1. julijem prispel ptujski g. kaplan Josip Mlaker za provizorja na Vurberg in z njim sedaj gradimo nove načrte, če se ne bo spet vse zrušilo. Pa upamo, da ne! — V današnjih težkih časih se ljudje poprimejo vseh vrst poklicev, da bi bolj komo dno živeli, nič za to, če si oblečejo tudi tatinsko suknjo. Tako z dvorišč izginjajo razni vrednostni predmeti, po njivah se krade fižol in krompir. Pa to še ni nič! Pri dveh posestnikih v Krčevinah so pokradli več komadov žitnih stav in na pokopališču še mrtvi niso več varni. Izza grobov izginjajo spomeniki iz kamna in železa. Kam smo vendar prišli?! Mnogim že nobena stvar ni več sveta in nedotakljiva. Treba bo dobiti za te vrste hudodelce strožje paragrafe, pa bi jim že minilo sčasoma veselje, prisvajati si tujo lastnino. — Letina se še kar dobro kaže, krompirju je sicer nekoliko škodoval od-višni dež, koruze so pa v bujni raat.i, stebla so ponekod dosegla že nad tri metre. Zanima nas, kakšen bo plod na teh steblih? Pozno bo letos zorela koruza, mnogi bi jo že sedaj potrebovali, ker pravijo, da je pri trgovcih ni dobiti. Kaj, ko hi oblast malo prekontrolirala to zadevo; morda bi se še kaj kje našlo? Saj brez koruze siromaki ne morejo živeti! — Hoteli smo se letos postaviti z lepo prireditvijo na prostem, pa je urezalo... — V letošnjem juliju nas ni preveč varilo sonce, pač pa je bil vroč za zakonske kandidate. Imeli smo tri oklice, kar je redkost v tem času pri nas. V nedeljo, 28. julija, se je zgrnila vrsta članov Fantovskega odseka pri farni cerkvi in izkazala čast odslova svojemu zvestemu članu, zglednemu fantu Lojzeku Goznik iz Grajenščaka, ki si je v Toplakovi hiši v Kicarju pri Ptuju našel svojo spremljevalko in svoj družinski dom. Prav isti dan pa je v domači cerkvi izrekla svoj »hočem« pridna mladenka Lizika Lovrenčič in postala zakonska žena delavca Štefana Bezjak v Spuhlji pri Ptuju. Na prvo nedeljo v avgustu pa je bila poroka dveh vrlih mladostnikov Janeza Gojko-šek in Marije šprah, oba iz Krčevin, ki sta si s svojo mladostno pridnostjo in varčnostjo priskrbela hišo z majhnim posestvecem, kjer bosta sedaj uživala poletje svojega življenja. Daj Bog da bi jima bilo prav srečno, kakor tudi ostalim naj da Bog svoj blagoslov in srečo! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Letošnja »lo-vrenška« nedelja je bila za našo župnijo prav posebno lepa. Proslavili smo namreč 40 letnico duhovniške službe našega g. župnika Franca Spindlerja, ki je že 15 let naš dušni pastir. Ob tej priliki smo se mu na skromni proslavici od srca zahvalili za vse, kar je storil nam, ko nas tako lepo vodi k Bogu. Občinski odbor ga je za ta slovesni dan imenoval za svojega častnega občana in mu izročil diplomo častnega občan-stva. Za to prisrčno slavje smo za slavnostnega govornika kar sami na svojo roko povabili g. prof. dr. J. Kocipra, njegovega priiatelia, ki obenem z njim obhaia 40 letnico mašništva. Boga In ti moj rod? Kdaj ti ponosno vodil boš narode, kdaj pride doba, da Slovan kraljuje? Josip Stritar. proeimo, naj nam našega dobrega g. župnika še dolgo, dolgo ohrani ter mu da nekoč svoje plačilo. Bog Vas živi! Slovenske gorice Gornja Radgona. (Zasluženo odlikovanje.) Dne 8. avgusta se je v občinski pisarni v Gornji Radgoni po ljutomerskem okrajnem načelniku g. Ska-letu izročilo g. Jožefu Hrastelju, trgovcu, starešini gasilcev, odličnemu občinskemu funkcionarju in gospodarju ter javnemu delavcu in kreme-niten^u Slovencu kraljevsko odlikovanje red sv. Save G. Hrastelj je podeljeno odlikovanje v vsakem oziru zaslužil. On je eden tistih redkih slovenskih podjetnih mož, ki uporabijo vsako priliko, da koristijo narodu in državi. Cim je prišel g. Hrastelj v Gornjo Radgono, je takoj zaživelo živahno delovanje pri gasilski četi, katero je preobrazil tako, da je gasilska četa v Gornji Radgoni danes ena najboljših v Sloveniji. Posebno pa zasluži g. Hrastelj priznanje, ko je s svojo izredno trgovsko, sposobnostjo in posebnim talentom dvignil na višek obe občinski opekarni, tako v Gorečih kakor v črešnjevcih. Obe podjetji nosita občini in vsej okolici ne samo dobiček, ampak ji dajeta tudi sloves ter zaposlujeta tudi veliko število delavcev, ki bi bili sicer brezposelni. Slavljenec se je nadalje udejstvoval z velikim zanosom pri elektrifikaciji okolice. Njegova velika zasluga je tudi nova tržnica. Miroval tudi ni poprej, dokler ni meščanska šola dobila začasne prostore v gradu. Dika in ponos Gornje Radgone je sedaj nova zgradba postajnega po-Mlopja, ki je eno najlepših v Sloveniji. Tudi tu je g. Hrastelj s svojimi posredovanji živahno sodeloval. Uspel je tudi, da se je zgradil ob Muri poleg carinarnice betonski nasip ter je izposlo-val iz kaldrminskega sklada okoli 200.000 din v ta namen. Sodeloval je tudi pri zgradbi moderne obmejne stražnice. Za več milijonov dinarjev se je iz kaldrminskega sklada moderniziralo ceste in iste kanaliziralo. Spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem pa bo pričal še dolga leta, kaj pomeni g. Hrastelj za Gornjo Radgono Podčrtati pa moramo posebej še narodno delovanje g. Hrastelja. Odlikovancu čestita vsa Gor. Radgona z zaledjem ter ves naš obmejni narod. Tudi »Slov. gospodar« iskreno čestita k zasluženemu odlikovanju! Slovenska Krajina Sobota. Za predsednika našega okrožnega so dišča je na predlog pravosodnega ministra postavljen g. Dobrovšek Josip, doslej sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. — Železničarski sklad bo pri nas v kratkem začel zidati veliko štiri-najststanovanjsko hišo, ki bo stala blizu novega ljudskošolskega poslopja. Gradbena dela bo izvršil domači gradbenik Štefan Sraka, ki je stavil najnižjo ponudbo. Turnišče. Prejšnjo nedeljo, 4. avgusta, je priredila lendavska gasilska župa župne vaje, katerih so se udeležila vsa društva te župe. Vaje so potekle v lepem redu in jim je občinstvo z zanimanjem sledilo. Dolnja Lendava. Z odlokom finančnega ministra se naš carinski oddelek, ki je doslej spadal pod carinarnico I. vrste v Kotoribi, prideli carinarnici v Gornji Radgoni. Renkovci. V nedeljo, 4. avgusta, smo prav prisrčno sprejeli našega novomašnika salezijanca g. Magdiča Ivana, ki je dovršil bogoslovne študije v Italiji. Pevci so mu zapeli, nato je bila v trialo-gu deklamacija in pozdravni nagovor osmošolca Martina Ferčak v njemu lastnem zanosu ter go-or novega g. kaplana Kožarja. Po sprejemu je ;mel g. novomašnik večemice ter se je zahvalil ?a sprejem. — V nedeljo, 11. avgusta, pa je g. Magdič v Turnišču daroval Vsemogočnemu prvo nekrvavo daritev, na katero je prihitelo mnogo ljudi od blizu in daleč. Sedanji g. novomašnik je 24. živeči duhovnik v naši fari. Bog blagoslovi njegovo misijonsko delo, da bi čim več neverni-kov spravil k pravemu Pastirju — Bogu! Šalovci. V nedeljo, 18. avgusta, bomo pri nas imeli lepo slovesnost, ker bomo blagoslovili novo prepotrebno motorno brizgalno, ki bo služila v dobrobit našemu obmejnemu prebivalstvu v trenutku, ko jih zadene največja nesreča — požar. Kuzma. Pred 14 dnevi smo imeli v naši novoustanovljeni župniji novomašno slovesnost, ki nam jo je pripravil kapucin g. Salaj Kerubin. Slovesnost so še prav posebno povzdignili mali križarji iz Celja. Filovci. Pred dnevi je zadela nenavadna nesreča posestnikovega sina 14 letnega čemela Jože-ka, ki je s prijateljem v gozdu nabiral gobe. Ve- seleč se lepega uspeha pri nabiranju, je tovariš zapičil nož v palico ter ga začel vrteti okrog sebe. Pri tem pa je po nesreči zadel čemela v trebuh in ga močno poškodoval. Melinci. Letošnja žetev je bila mnogo slabša od lanske, saj je pridelka samo nekaj nad polovico lanskega. Radi preobilega dežja smo snopje komaj za silo posušili, a sedaj nas navdaja strah, da bo tudi krompir začel gnltl. <— 2e večkrat smo moledovali, da bi se regulacija Mure čimprej izvedla do kraja, ker naša okolica mnogo trpi na poplavah. Saj nam je ista leta 1937. odnesla nad 10 oralov rodovitne zemlje, kar je za naš siromašni in preobljudeni kraj vsekakor preveč. Zasilne jezove voda stopnjema uničuje in tako obstoja velika nevarnost, da nekatere naše domove voda lepega dne odnese, ker je že blizu njih. Zato je zadnji čas, da se merodajni zganejo! Haloze Sv. Barbara v Halozah. Delo v novem potoku prav lepo napreduje. Bližajo se že Kovačevemu mostu, ki bo tudi nov. Tudi čez Čret je že napravljena nova močna brv, ker je tam potok že čisto izgotovljen in prav lepo zreguliran. Delavci imajo težko delo, posebno prvi, oboje pa muči tudi huda vročina, katere pa se ne boje, saj vedo, da mora sedaj sonce pripekati, da bodo imeli dobro vince, ker sadja letos nimamo; samo nekaj posestnikov bo imelo nekaj malega. Drugih novic pa ni posebnih, razen če omenjamo, da so mlatiči letos na sezonskem delu slabo zaslužili. Smarski kraji Šmarje pri Jelšah. Sv. Rok nas zopet prijazno vabi, da ga na veliki Marijin praznik in za god obiščemo, počastimo in si izprosimo ozdravljenje tolikih vsakovrstnih ran. Na praznik, 15. avgusta, zvečer bo po procesiji pred cerkvijo še pomenljiva igra »Mrtvaški ples«. To pretresljivo igro, ki jo bo nekoč vsak moral doigrati, bodo priredili Sladkogorčani. Zelo primerna je za današnje resne čase in uspeh romanja bo gotovo trajnejši po tej predstavi Zato vabimo šmarča-ne in sosede ter vse bližnje in daljne romarje, da se je gotovo udeleže. Vstopnice po 10, 6 in 3 din bo mogoče kupiti že čez dan, da ne bo zvečer prevelikega navala. Nositi jih bo treba zvečer pripete na vidnem mestu, da dobi vsak prostor, ki ga je izbral. Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 18. avgusta, v mraku bodo priredili Sladkogorčani pri nas pred cerkvijo predstavo »Mrtvaški ples«. Predstava je zelo vzgojna in primerna za današnje razmere, že lani so nameravali igrati Sladkogorčani tukaj duhovno igro slične vsebine: »Slehernik.« Nesrečni požar in strah pred vojno sta predstavo preprečila, zato se je letos udeležimo v obilnem številu! Vstopnice po 10, 6 in 3 din se bodo lahko kupile že na dan predstave od jutra naprej. Pridite v obilnem številu bližnji in daljnji! Nikomur ne bo žal, vsakdo se bo udeležil predstave s haskom. Laški okraj Sv. Rupert nad Laškim. Nesreča nikoli ne počiva, tudi pri nas ne! V petek, 9. avgusta, je nenadoma zbolel, najbrž na vnetju slepiča, mladi gospodar v Trobendolu, Centrih Jernej. Ker se je bolezen od ure do ure slabšala, so bolnika po trudapolni vožnji spravili v celjsko bolnišnico. Ravno ta dan popoldne pa je 16 mesečni sinček, mali Ferdo, utonil v majhni vodi pri hiši. Vsi domači so imeli polne roke dela na njivah, kjer so želi pšenico, in niso utegnili gledati na tri majhne otroke, ki-so se igrali pri hiši. Naenkrat začne večji otrok klicati na pomoč: Ferdek je padel v vodo! Samo z glavo je bil v plitvi vodi, odprti mlakici, pa je bilo po njem. — Letos fias pač stiskajo same nadloge; vso pomlad in poletje samo dež, ki je uničil ves svet, oziroma sadje na jablanah in hruškah; zimski mraz je napravil v vinogradih velikansko škodo; kar je še ostalo grozdja, ga je uničila huda peronospo-ra, oziroma oidij, ki sedaj nastopa. Pšenica, ki jo žanjemo šele sedaj, je po rji zelo oškodovana, da bo dala malo sadu. Draginja raste z vsakim dnem, dohodkov, zl. ti srednji in mali kmet nima letos nobenih. Zato začudeni poslušamo poročila iz Amerike, kjer uničujejo žito in druge pridelke na tisoče ton. So res čudni časi, ali bo- Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko s« pod svetlim soncem snžnf dnovi! Prešeren, »Krst pri Savici». Ije: čudni ljudje dandanes: v Evropi uničuje blago in ljudi vojna norost, v Ameriki pa lakomna blaznost.. Posavje Sevnica ob Savi. Od leta 1921. je pri nas na delu kot samostojen odvetnik g. dr. Rok Jesenko. Omenjeni je slavil prve dni avgusta svojo 60 letnico. Slavljenec zasluži, da se ga spomni ob tej priliki kmečko glasilo »Slov. gospodar«, ker ni samo kot odvetnik dober pravni svetovalec našemu kmetu, ampak je tudi občinski odbornik, cerkveni ključar, je delaven pri cestnem odboru in je bil do lanskega leta predsednik Prosvetnega društva. G. Jesenko je rojen v Šmarju pri Jelšah. V predvojnih letih je bil nekaj let na Koroškem. v Celovcu, kjer se je udeleževal neustrašeno narodnih bojev. Usoda med svetovno vojno ga je zanesla za celih pet let v rusko ujetništvo, od koder se je srečno vrnil in je bil do osamosvojitve uslužben v Ljubljani v odvetniški pisarni sedanjega g. bana dr. Marica Natlačena. Naš vrli gospod doktor je še kljub šesterim križem mladeniško vesel, pri polni telesni moči in se veseli v našem trgu ter daleč po okolici občega spoštovanja in priljubljenosti. Bog nam ohrani g. dr. Roka še dolgo v naši sredini in naj obhaja še obilo življenjskih jubilejev! Spodnji kraji Koprivnica pri Rajhenburgu. Notranjost naše cerkve, ki je nekdaj slovela kot božja pot, postaja vedno lepša. Lani so položili nov tlak, prenovili stranske oltarje ter namestili del novih klopi, ki jih je izdelal domači mojster Peter Bevk. Potrebne bi pa bile še nove orgle. Teh si za enkrat fara ne more nabaviti, ker je majhna in cerkev nima denarja. O starih orglah so pravili ljudje, ki se na to razumejo, da niso več za rabo. Pa so se zmotili! Povabili smo mladega mojstra, izdelovalca orgel, g. Koncilijo iz Celja, ki je pred kratkim popravil orgle v Kozjem, da jih sedaj vsi občudujejo, in ta je sedaj popravil tudi naše orgle tako, da jih farani ne morejo prehvaliti. Res je v desetih dneh opravil g. Kon-cilija težko delo z velikim uspehom. Radi velike sposobnosti in prednosti mladega mojstra priporočamo vsem gg. župnikom, ker je tudi glede plačila skromen. Za 15. avgust, ko ima naša fara god — žegnanje — vabimo okoliške farane, da pridejo poslušat naše mojstrsko prenovljene orgle. Ksnecic® (rgovina Kako bo s sadno trgovino? Privilegirana izvozna družba (Prizad) je v posebni okrožnici že sporočila sadnim izvoznikom pogoje za letošnji izvoz sadja in pod kakšnimi pogoji bo delila nagrade za Izvoz. Kaj bolj otipljivega se pa še ne ve, ker še ni podpisana pogodba o izvozu sadja v Nemčijo. Naše trgovsko odposlanstvo, ki se z Nemci pogaja o letošnjih cenah sadja, ima izredne težave pri pogajanjih. Nemci namreč tiščijo z vso silo cene sadja navzdol in v začetku sploh niso hoteli obljubiti več za 100 kg sadja kot 15 mark, dočim so naši držali ceno na 30 mark za 100 kg. Za jesenska jabolka so končno obljubili 18—20 mark za 100 kg, za zimska se pa ne ve še nič gotovega. Naše trgovsko odposlanstvo zahteva za zimska jabolka 25 mark, poudarjajoč, da na niže ni mogoče iti. Najbrž se bodo končno sporazumeli na lanskoletne cene jabolk. Letos sadja za izvoz itak ne bo veliko. V celoti se računa, da bo na štajerskem okrog sto vagonov jabolk, od teh ena tretjina jesenskih, dve tretjini pa zimskih. Tudi nakladanje sadja bo letos težavno, ker niso jabolka v nobenem predelu dosti obrodila in so raztresena po vseh predelih. Vse to bo pri nakladanju in kupčiji delalo dosti težav. Sadni trgovci računajo, da bodo jabolka letos imela na domačem trgu boljšo ceno kot v Nemčiji, m to posebno na jugu države, kot v Beogradu, Zagrebu itd. Sadje se bo z ozirom na letošnjo slabo sadno letino tudi lahko prodalo na domačem trgu. Edina skrb, ki pri tem navdaja sadne trgovce, je ta, da bomo morali izvoziti v Nemčijo tiste količine sadja, ki jih bodo Nemci pri poga-janjih zahtevali. Radi tega dejstva bo na domačem trgu letos najbrž malo sadja. Rano sadje nekateri trgovci že kupujejo, in to po 2 din kilogram. Te kupčije se sklepajo bolj za domači kot za zunanji trg. Pravi izvoz se bo začel namreč šele okrog 15. avgusta. Prodajo sadja organizira za svoje članice-za-druge tudi »Osrednja kmetijska zadruga v Mariboru«, kateri je Gospodarska zveza v Ljubljani dala v to svrho potrebna deijarna sredstva, tako da bodo lahko zadruge-članice Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru sadje prevzemale večinoma na čvrst račun, proti takojšnjemu plačilu Način prevzemanja sadja pa bodo organizirale zadruge po svojih krajevnih okoliščinah, Osred nja kmetijska zadruga v Mariboru ima le vrhov no strokovno nadzorstvo po svojem strokovnjaku inž. Adamiču. Vojna dela hmeljarjem težave Zadnja leta so naši hmeljarji prodajali zelo velike količine hmelja naravnost v Ameriko. Radi vojne je ameriški trg tako rekoč za naš hmelj izgubljen, ker naše paroplovne družbe radi nevarnosti v Sredozemskem morju ne marajo izvažati. Po ugotovitvi hmeljarjev bi pa lahko naši domači pivovarnarji porabili več hmelja, ker ga sedaj uporabljajo le neznatne količine. Razmišlja se tudi, če bi se morda dalo brodolastnike na nek način prisiliti, da bi izvažali naš hmelj v Ameriko in morda tudi na Japonsko. Jamstvo za nevarnost, ki se ji pri tem brodolastniki izpostavljajo, bi pa naj prevzela država. O pravih cenah za hmelj se še nič gotovega ne ve. Naši savinjski hmeljarji se bodo o tem posvetovali na hmeljarskem taboru 15. avgusta v Žalcu. Sploh se bo dalo kaj več zvedeti o cenah hmelja šele po 20. avgustu, ko se bo v Savinjski dolini začelo obiranje. Po splošni sodbi se bo letošnji pridelek hmelja bolj težko vnovčil, posebno, ker bo v Nemčiji letos boljši pridelek hmelja kot lani, kam drugam ga bomo pa, ka kor rečeno, bolj težko prodali. Ta negotovost glede vnovčevanja letošnjega hmelja pa vpliva tudi na to, da lastniki hmeljskih nasadov tudi obiralcem hmelja ne bodo mogli zvišati plačila za opravljeno delo, tako kot se je pričakovalo, ampak bodo najbrž ostali pri starih plačilih, vpeljanih že prejšnja leta. Vprašanje enotne moke Trgovski minister in ban banovine Hrvatske sta dobila pooblastilo, da v sporazumu s kmetijskim in socialnim ministrom izdata določbe o mletju pšenične moke in o omejitvi vrst pšenič-ne moke ter pšeničnega kruha. Glede na to pooblastilo je bila že ob koncu junija v trgovinskem ministrstvu strokovna anketa, ki se je pečala z vprašanjem enotne moke. Združenje mlinske in dustrije je tedaj izdelalo predloge, po katerih naj bi se pri mletju pšenice dosegel večji odstotek moke, namreč 80%, namesto dosedanjih 78%, in da bi mlini v bodoče izdelovali le tri vrste pšenične moke, namreč moko »0«, moko za kuhanje, ki bi se uvrstila med dosedanje številke 2—4, in krušno moko, ki bi ustrezala dosedanji številki 6. Vprašanje enotne moke in kruha je postalo sedaj še bolj pereče glede na slabo pšenično letino in v zvezi z objavo uredbe o odkupu in cenah pšenice. V krogih mlinske industrije so pričakovali, da bodo istočasno s to uredbo izdani tudi predpisi o mletju pšenice in da bo urejeno vprašanje enotnosti moke in kruha. Spričo visokih odkupnih cen bi bilo na mestu, da se s predpisi o štednji pri mletju pšenice doseže, da bi se moka v sorazmerno manjšem obsegu podražila, nego se je podražila pšenica. Okolnost, da to vprašanje še ni rešeno, spravlja mlinsko industrijo v težaven položaj, ker mlinska industrija ne ve, kakšni smeri se bo gibala nova ureditev glede mletja pšenice in kako bodo urejene cene moki iz nove pšenice. Drobne gospodarske vesti Bombaž in koruza iz Turičje. Naše trgovsko odposlanstvo je s Turčijo doseglo sporazum. Našemu odposlanstvu je uspelo, da nam bodo Turki takoj dobavili 3000 ton surovega bombaža, in sicer na zamenjalni podlagi. Nadalje poročajo, da je dosežen tudi še načelen sporazum za nadalj-nih 6000 ton surovega bombaža. Teh 6000 ton bi nam Turki dobavljali postopno. S Turki je bilo tudi dogovorjeno, da nam bodo dobavili 600 vagonov koruze. Ta koruza bi nam bila dobavljena v najkrajšem času in bi naša država to koruzo plačala v dolarjih. Povišanje cen za živa goveda za izvoz v Italijo. Minister za trgovino in industrijo je 31. julija odobril povišanje cen za 1 kg vseh vrst in razredov in goved, ki se izvažajo, za 50 par. To povečanje velja za pošiljatve po potrdilih ravnateljstva za zunanjo trgovino, ki so bila izdana začenši z 29. julijem. Zaradi tega bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino plačalo izvoznikom za vole razreda 10.25 din franko Reka. Ker znašajo stroški in kalo 1.50 din za kg, dobiva izvoznik povprečno za vole I. vrste 8.75 din franko nakladalna postaja. Kdo kupuje v Sloveniji ovčjo volno. Na razna vprašanja, kdo kupuje v Sloveniji ovčjo volno, sporočamo, da nakupuje v Sloveniji ovčjo volno zadruga »žegoza« v Ljubljani, Bleiweisova c. 35, kot nakupna postaja za ovčjo volno za Priv. izvozno družbo v Sloveniji. Enotno milo. Ker je ponehal uvoz velikega dela surovin za industrijo mila, je bilo merodajnim mestom predloženo, da se osnuje centrala za milo, ki bi kontingentirala surovine, katerih je v državi za 2—3 mesece. Nadalje predlaga industrija mila racioniranje potrošnje mila, normiranje proizvodnje mila, znižanje odstotka maščobe in proizvodnja samo dveh vrst mila, poiskati nove vire za nabavo surovin ter poiskati tudi razna nadomestila za dosedanje surovine. Odkup vina in žganja. Po podatkih beograd-skih listov je odkupil Prizad 271 vagonov vina za 8,763.463 din in 130 vagonov žganja za din 5,649.102, skupno torej za 14,400.000 din. Cene goveje živine po sejmih Voli. Celje I. 8 din, II. 7.50 din; Litija I. 8.25 din, II. 7 din, III. 6.50 din; Kočevje I. 8—9 din, II. 7—8 din, III. 6—7 din kg žive teže. Biki. Ljutomer II. 5.50—6.50 din, III. 4—5 din kg žive teže. Krave. Ljutomer II. 4—5.50 din; Celje I. 7 din, II. 6 din; Litija I. 8 din, II. 7 din, III. 4.50 din; Kočevje I. 7—8 din, II. 6—7 din, III. 5—6 din kg žive teže. Mlada živina (telice in mladi voli). Ljutomer II. 6—7 din; Celje I. 8 din, II. 7.50 din, III. 6.50 do 7 din; Litija I. 8 din, II. 7 din, III. 6.50 din; Kočevje I. 8—8.50 din, II. 7—7.50 din, III. 6—7 din kg žive teže. Teleta. Ljutomer II. 5—6 din; Celje I. 8 din, II. 7 din; Litija I. 9.50 din, II. 8—8.50 din; Kočevje I. 9—10 din, II. 8—9 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 90—130 din, 7—9 tednov 140—190 din, 3—i mesece 200—310 din, 5—7 mesecev 340—460 din, 8—10 mesecev 480—610 din, 1 leto 740—920 din komad; 1 kg žive teže 8—10.50 din, 1 kg mrtve teže 12—15 din. — Na ptujskem sejmu so bili 6—12 tednov stari prasci po 130—225 din komad. Pršutarji (proleki). Ptuj 9.50 din, Ljutomer 8—9 din, Celje 10 din, Laško 10 din, Litija 10, Kranj 11—12.50 din, Kočevje 10.50—12 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 11 din, Celje 11 din, Laško 13 din, Litija 11—12 din, Kranj 12 do 13.50 din, Kočevje 12—13 din kg žive teže. Mariborski trg Meso, Teletina 12—14 din, svinjina 14—16 din, zajec 15—16 din, salo 17—18 din, slanina 16 do 17 din, pljuča 10 din, jetra 10—12 din, reberca 14—15 din, glava 8—9 din kg. Ledvice in noge 2—3 din komad. Zelenjava. Krompir 1.75—2 din, čebula 3—5 din, česen 8—12 din, kislo zelje 5 din, hren 7—9 din, paradižniki 6—8 din, fižol v stročju 2.50 din kilogram. Zelje 0.50—3.50 din, kumare 0.50 do 2.50 din, karfijola 1—10 din, ohrovt 0.50 do 2.50 din, zelena 0.50—3 din, buča 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.25—1 din, por 0.25 do 1 din, redkev 0.25—0.50 din komad. 3—5 paprik 1 din, šopek petršilja 0.50—1 din, 3—8 kolerab 1 din, kup radiča, šplnače, vrtnega korenja in graha v stročju 1 din, liter luščenega graha pa 5 din. Sadje. Jabolka 5—10 din, hruške 8—14 din, suhe slive 6—10 din, marelice 16—20 din, breskve 10—20 din, grozdje 12—20 din kg. Liter borovnic 2—2.50 din, malin 5—8 din, ribeza 4 din, jagofl 17.50—20 din. žito. Pšenica 2.50—3 din, rž 2—2.50 din, ječmen 1.75—2 din, koruza 2.50—3 din, oves 1.50 do 1.75 din, proso 2.75—3 din, ajda 1.50—1.75 din, proseno pšeno 5 din, fižol 3—6 din liter. Mlečni izdelki. Smetana 10—12.50 din, mleko 2—2.50 din liter. Surovo maslo 28—32 din, čajno maslo 34—40 din, domači sir 10—12 din kg. Jajca 60 par do 1 din komad. Perutnina. Kokoš 22—34 din, par piščancev 20 do 65 din, raca 13—23 din. * Razgovori z žena vpoklicanega obveznika ne dobi nikake podpore. A. K. Zakon določa le, da morejo družine, katerih hranilci so poklicani na vojaško dolžnost, zahtevati, da se jim podeli državna podpora, če so zaradi tega ostale brez nujnih sredstev. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojne dolžnosti, če je družina, ki prosi za podporo, zares v stiski, ocenjuje'v vsakem danem primeru pristojni odbor za podpore. Zakon sam ne določa povsem točno, oziroma brezizjemno, katero družino je smatrati, da je v stiski, marveč določa le kot primer, da se zlasti ona družina smatra v stiski, ki je živela od dnevnega zaslužka, mezd, plač, honorarjev itd. hranilca, če je ta dohodek prenehal zaradi odhoda hranilca v vojaško dolžnost. — Vaš primer sicer ni povsem enak navedenemu, mišljenja pa smo, da bi moral odbor za podpore tudi glede Bojevniki, na Brezje! Od leta 1923, ko so bivši vojaki iz svetovne vojne si zaželeli sami, da bi se mogli zahvaliti Mariji Pomagaj za srečno rešitev iz morja trpljenja, sta pokojni g. Franc Bo-nač in sedanji g. moravški nadžupnik Jernej Hafner organizirala in je Zveza bojevnikov leto za letom prirejala vojsko-spominsko slovesnost. Tudi v nedeljo, 18. avgusta, se bo vršil zopet zbor bojevnikov pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Tovariši iz svetovne vojne, v jugoslovanski armadi odsluženi kadrovci, vse, prav vse, tudi vaše drage svojce vabimo na najpriljubljenejši romarski kraj — na Brezje! Zvestobo Bogu, Mariji, veri, kralju in domovini znova obnovimo, medsebojno tovarištvo zopet potrdimo! Polovična vožnja, veljavna od 17. do 20. avgusta, je dovoljena. Posebna želja Zveze bojevnikov tudi je, da bi se tabora udeležili tudi vsi bivši vojni kurati. Ako bi se jih vsaj nekaj udeležilo, bi v ponedeljek, 19. avgusta, priredili žalno slovesnost za padlimi sobrati, vojnimi žrtvami. Pogovorili bi se o zelo važnih zadevah. Isti dan, 18. avgusta, bo pred glavno slovesnostjo na Brezjah tudi otvoritev in blagoslovitev železniškega postajališča Otoče-Brezje, kjer bodo sodelovali najvišji činitelji države in naroda. Bojevniki, na plan! — Zveza bojevnikov. Prevalje. (Proslava 50 letnice župnijske cerkve.) V četrtek, na praznik farne patrone Marije Vnebovzete, bo proslavila cerkev Device Marije na Jezeru 50 letnico, kar se v njej zbirajo farani in prosijo svojo mogočno Zavetnico pomoči in varstva. Ta dogodek bo fara proslavila slovesno na praznik v cerkvi, zunanja proslava pa bo v nedeljo, 18. avgusta, ko bo pred cerkvijo ob 20 predstava »Misterij sv. maše«. V soboto in nedeljo bo tudi kratka duhovna obnova pod vodstvom p. Gabrijela Planinška, frančiškana iz Maribora. Zahvalimo se v teh dneh za vse milosti in prosimo, da nam bi Marija še v bodoče naklonila svoje varstvo. Velike kasaške dirke in concours hippique na Teznu pri Mariboru bodo na praznik, 15. avgusta, in v nedeljo, 18. avgusta, popoldne. Pobrežje pri Mariboru. Fantovski odsek iz Sv. Petra pri Mariboru bo ponavljal v nedeljo, dne 18. avgusta, Meškovo igro »Pri Hrastovih«. Vse prijatelje naše mladine vljudno vabimo! Kače. Prosvetno društvo prelaga tombolo na 1. september. Upamo, da boste prišli polnošte-vilno in se vrnili z lepim dobitkom. — Fantovski odsek prelaga tekme kolesarjev na isti datum. Člani odsekov in vsi ostali, ki se jih nameravate udeležiti, pridno trenirajte, da bo viden uspeh vašega dela. Ne bo vam žal, če nas obiščete! Tombola na Ptujski gori za popravilo svetišča je bila radi dežja preložena na praznik Vnebo- Sejmi 19. avgusta živinski in kramarski: Kalobje, Pilštajn (ponedeljek po sv. Roku) — 20. avgusta tržni dan: Dolnja Lendava; goveji in konjski: Ptuj — 21. avgusta živinski in kramarski: Dokležovje; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 22. avgusta tržni dan: Turnišče — 23. avgusta svinjski: Maribor — 24. avgusta goveji, konjski in kramarski: Murska Sobota; živinski in kramarski: Laško, Rogatec, Slov. Bistrica, Trbegov-ci, Velenje (sv. Jernej). naročniki Vaše družine smatrati, da je bila, odnosno je sedaj zopet v stiski. Različni odbori očividno različno postopajo. Zoper rešitev odbora se lahko pritožite pismeno ali na zapisnik pri predsedniku tistega okrožnega sodišča, v čigar področju se nahaja okrajno sodišče, ki je o prošnji odločalo. Gospod, ki ga v pismu omenjate, ne more sedaj v stvari ničesar ukreniti. Mogel bi eventualno pred rešitvijo prošnje položiti gospodom pri odboru za podpore na srce, naj ne bodo pre-ozkosrčni, marveč bolj širokogrudni. Ako ne boste uspeli s pritožbo pri predsedniku okrožnega sodišča, poskusite prošnjo ponoviti. V tem primeru naj Vaš soprog zaprosi (s posebnim dopisom) omenjenega gospoda za navedeno posredovanje pri odboru. — Podpora v znesku 150 din je le enkratna, podeljuje se potrebnim rodbinam onih hranilcev, ki so bili pozvani na vežbo pred 20. aprilom 1940. vzetja Device Marije, 15. avgusta, ob treh popoldne. Pridite ta dan vsi na Ptujsko goro! Oplotnica. V nedeljo, 18. avgusta, priredi Prosvetno društvo v društveni dvorani šaljivo spevoigro »Čevljar —■ baron«. Tisti, ki se želite nasmejati od srca, pridite v nedeljo po večernicah v dom. Po igri bo družabni večer. Za dobro voljo bo poskrbljeno. Prijatelje iz bližnjih in daljnih krajev vabimo k udeležbi. Na svidenje! Državna moška obrtna šola za pletarstvo v Ptuju sprejema učence obojega spola v prvi razred najdalje do 5. septembra. Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste je dajati učencem poleg obče vzgoje teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu ter jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni triletni učni dobi do zaslužka, ako ne bi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Pridnim in podpore potrebnim učencem se bodo po možnosti priskrbele podpore za vzdrževanje. Vsa podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. Na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo v avgustu popravni in sprejemni izpiti po temle redu: 26. avgusta: nižji tečajni izpit; 27. avgusta: sprejemni izpiti za I. razred (za one, ki v juniju niso napravili sprejemnega izpita ali ga radi bolezni niso opravljali). Prošnje za sprejemni izpit je vložiti do 25. avgusta; od 27. do 29. avgusta: višji tečajni izpit; 28. avgusta: popravni privatni izpiti; 29. avgusta: popravni izpiti za H. b in V. razred; 30. avgusta: popravni izpiti za I. a, HI. a in b, VI. in VII. razred; 31. avgusta: popravni izpiti za I. b in II. a razred. — Ravnateljstvo. Državna meščanska šola v Ormožu. Za vršni popravni izpiti bodo 30. avgusta, razredni pa 31. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje v vse razrede bo 2. in 3. septembra od 8 do 12. V I. razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole. in so rojeni po 1. januarju 1926. Novinci morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveni list iz ljudske šole, krstni list ter kolkovano davčno potrdilo. Lanski učenci pa predlože samo izpričevalo in davčno potrdilo, šolnina se plača, ako znaša neposredni davek nad 800 din letno. Vsak učenec mora prispevati tudi za zdravstveni sklad, za tiskovine, za izvestje, za članarino PRK in za dijaško knjižico skupno 55 din. Vse ostale podrobnosti so razvidne na oglasni deski na zavodu. Premo vanje rodovniške govedi pinegavske pasme v selekcijskih društvih Ormož, Markovci, Clrkovel, Majšperk in Dolena. Banska uprava v Ljubljani priredi v torek. 10. septembra, v Or- možu, v sredo, 11. septembra, v Markovcih, v četrtek, 12. septembra, v Cirkovcah, v petek, dne 13. septembra, pa v Majšperku in Doleni pre-movanje rodovniške govedi pinegavske pasme. Ker je to gotovo večja in pomembnejša vsakoletna prireditev živinorejcev ter je obenem razstava vseh najlepših živali dotičnega rejskega okoliša, se cenj. zanimanci vljudno vabijo, da si ta premovanja gotovo ogledajo. Marijanišče v Veržeju. Salezijanski zavod Ma-rijanišče v Veržeju pri Ljutomeru sprejema v svojo gimnazijo dobre in poštene fante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhovskega poklica. šola obsega prvih pet gimnazijskih razredov. Vsako leto polagajo gojenci izpite na državni gimnaziji v Soboti. Uspehi so zelo zadovoljivi, kakor kaže statistika. V minulem šolskem letu je bilo od 120 gojencev 23 odličnjakov, 62 prav dobrih, ostali dobri, samo 10 popravnih izpitov je bilo. Padel ni nobeden. Zavod omogoča študij tudi starejšim fantom, ki bi se želeli posvetiti duhovskemu ali redovnemu stanu, pa jim je radi starosti zaprta pot v javno gimnazijo. Oskrba je vkljub zelo zmerni mesečnim prav dobra. Prostor je le še za nekaj gojencev, zato naj se prosilci obrnejo za pojasnila na naslov: Ravnateljstvo Marijanišča, p. Veržej pri Ljutomeru. Nazarje. Društvo »Rejec malih živali« obvešča vse svoje dobrotnike, prijatelje ter one, ki so imeli namen obiskati našo tombolo na Veliko Gospojnico, da je tega dne ne bo, temveč smo morali preložiti tombolo radi nepotrebnih ovir na 8. september, na Malo Gospojnico. Radi mnogih in bogatih tombol in drugih dobitkov priporočamo, da pridno segate po tombolskih kartah. Naročajo se pri imenovanem društvu. Sosednja enaka in slična društva se opozarjajo na našo prireditev. Ljubljanski jesenski velesejem bomo imeli, in sicer od 31. avgusta do 9. septembra. Obsegal bo poleg industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi geslo jesenskih velesejmskih prireditev: »Ljubljana v jeseni«. Vsakomur bo dobrodošla knjižica »Vzori iz malenkosti«, ki jo je spisal pokojni župnik v Brežicah Martin Jurhar. Naroča se pri »Družini božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, In stane broširana 12 din, vezana 18 din. _SLUŽBE:_ Sprejme se takoj šivilja za trgovino. Vprašati v trgovini Zidanšek, Maribor, Koroška 6. 1170 Viničar z najmanj štirimi delovnimi močmi se sprejme. Vprašati: kavarna »Jadran«, Mari-bor._1168 Hlapca sprejmem takoj. Zaslužek in zavarovalnina nad 400 din mesečno. Gramozne dela vce-akordante sprejmem. Frangež, žaga, Hoče. 1169 Krojaškega vajenca, poštenih staršev, sprejmem takoj. Vide, Nova vas, Maribor. 1172 Mlinarski pomočnik dobi službo pri tvrdki Lju-devit Vernik, Moškanjci. 1174 Iščem službo šafera ali oskrbnika, čuvaja gozdov. Govorim slovenski in nemški. Bil sem več let v vinogradu in poljedelstvu za šafera. Vprašati: Maribor-Pobrežje, Sokolska 14. 1175 _POSESTVA_ Prodam gozd. Jager Alojzij, Jarmovec, Drami je pri Celju._1173 Dam v najem hišna gospodarska poslopja, stiskalnico, velik sadonosnik, vinograd, njive, travnike. Redi se lahko 12 glav živine in 12 svinj. Enako pluge za poljska dela, mlatilnico, gepl, slamoreznico. Prodam parizar, nov voz, težji, nevkovan, šest polovnjakov, kobilo, 16 pesti visoko, mlado, težko. Preložnik, Sv. Barbara pri Mariboru. 1167 _BAZNO:_ »Pri starlnarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6, kupite še po nizkih cenah ostanke svile, žameta, delena, moški in ženski cajg, belo platno, druk, oksford, predpasnike, oblekce za fante in deklice, hlače raznih velikosti, nogavice. _ 1171 Prodam mali bencinski in diesel motorček Deutz 4 ks mlatilnico stresalci in umetne valjčne za žito. Štefan Skrbinšek, Hajdina. Ptuj. 1176 našimi Haznanila Hudobca sta klicala (Konec) 3. Zunaj je bila tema kot v rogu. Ponočnjaka sta se tiho plazila, da ju ne bi kdo slišal. Čez pol ure sta že bila v Hudičevem kotu. To je bil osamljen kraj na robu gozda. Ko sta prinešeno odložila, je zabičal Ka-vran kmetu: »Od sebe ne smete dati nobenega glasu, naj se zgodi kar koli!« Barbariču so se tresla kolena od strahu. Zdelo se mu je, da prihajajo iz gozda nenavadni glasovi. »Če se boste oglasili,« ga je še bolj strašil pomočnik, »vam bo hudobec zavil vrat.« Sedaj je Kavran z nožem potegnil krog in velel kmetu, naj stopi noter. Temu so se na-ježili lasje. Fant je začel z delom. Kokoš je privezal k drevesu. Zakuril je, na ogenj postavil trinož-nik, nanj pa ponev. V njo je vlil skrivnostno mešanico. Ta je čez čas povzročala tak smrad, da sta se moža začela dušiti. Kmet bi moral kihniti, a fant ga je tako grozno pogledal, da si ni upal. Od daleč je bilo polnoči. Fant se je zavil v rjuho in je začel izgovarjati zarotilne besede. Nestrpno pričakovanje... A nič se ni zgodilo. Samo veter je bolj močno zapihal in ugasnil blagoslovljeno svečo. Kavran je drugič začel rotiti. A spet nič. V bližini je zavreščala sova in ta glas je strahotno odmeval po gozdu. Kmet je bil trd od groze. S čela mu je ka-pal mrzel znoj. Fant se je sedaj na videz razjezil. Pograbil je meč, z njim vsekal na vse štiri strani in na ves glas zavpil: »Uriel ozi, Graziel, Samiel... Urseon, Ohel, Zamiel, Nosel... Agra, Jod, Semele___Pridi, pridi! Rotim te, da prideš pred moj krog!« Besede so se odbijale v bližnjem gozdu in posmehovalno prihajale nazaj. Tedaj pa groza in strah! V daljavi kakih dvajset korakov se je pojavila črna postava. Eno roko je grozeč iztegovala proti njima, drugo pa je imela skrito pod plaščem ... Kmet je vkljub fantovi grožnji zakričal od strahu in skočil iz kroga. Tudi fant je preplašeno strmel v črno postavo, ki se je bližala. Kaj je to ? ... Duh ? ... Hudobec, ki ga je klical ?___ Za Kavrana je bilo vse to samo komedija, s pomočjo katere se je hotel dokopati do kmetovih tisočakov. Ključ je že dobil. Sedaj se je hotel lotiti kmeta, ga zvezati in prepustiti njegovi usodi. Sam pa je hotel teči na Bar-baričev dom in izprazniti tam blagajno. V za-rotovanje ni verjel in se je vedno posmehoval kmetovemu strahu. Toda kaj je sedaj to ? ... Ali se je res prikazal sam peklenšček ? ... V ude mu je lezel strah. Drhteč je blebetal: »Mašila — lava — Hilamas ... — Poberi se! ...« Pošast pa se ni pobrala. Vse bliže je prihajala ... »Mašila — lava...« je fant še enkrat zavpil. Dalje ni mogel. Postava je že stala pri njem in potegnila izza plašča debelo palico. To je bilo preveč za fanta. Meč in rjuho je vrgel proč in pustil vse — ter zbežal. Postava je tekla za njini in mu na hrbet nalagala take udarce, da se mu je hrbtenica kar krivila. »Uriel, Graciel... nehaj ... Samiel, Ra-hiel... prosim te, pusti me ... Nikoli ne bom več tega delal...« Zaman — pošast ni poznala usmiljenja. Medtem sta prispela do steze. Tu je fant ušel svojemu preganjalcu. Kmalu je dohitel Barbariča, ki je že komaj sopihal. Ves divji ga je napadel in zavpil nad njim: »Vsega je konec in tega ste vi krivi, ker niste molčali!« Kmet mu je razburjeno odgovoril. Beseda je dala besedo in stara prijatelja sta si kmalu bila v laseh. Kovač je bil močnejši. Zgrabil je kmeta za vrat in ga nekaj časa tresel. Nato ga je vrgel, zvezal ter mu zamašil usta z robcem. »Tako, zdaj pa čakaj!« je posmehljivo rekel. »Jaz pa bom medtem prezračil tvoje tisočake ... Z Bogom!« Po stezi je prihajal mlad, močen fant. Živahno je mahal s palico po zraku in si veselo požvižgaval. Nenadoma je utihnil in prisluhnil. Zaslišal je pridušeno ječanje. »He! Kaj je to?« je zaklical. Nič odgovora. šel je v smeri, od koder se je slišalo ječanje. Tema je bila tako gosta, da ni nič videl. Nenadoma je zadel ob nekaj mehkega. »Oho! Kaj pa se je zgodilo?« je zamrmral, se sklonil in začutil človeško telo. Začel je otipavati ležečega. Pri tem je zadel ob vrv, s katero je bil mož zvezan. »Hitro! Hitro!« je zahropel ležeči. »Lopov me bo okradel!« Drejč — ta je bil namreč nočni popotnik — je na svoje začudenje opazil, da leži pred njim — Barbarič. Ni vedel, kaj pomenijo kmetove besede, a vkljub temu ga je hitro rešil neprijetnega položaja. Nato sta oba tekla proti domu. Kmet je hitro odprl vrata, stopil v sobo in naredil luč. Ob prizoru, ki se mu je nudil, mu je zastala kri. Blagajna je bila odprta in prazna... »Teciva na njegovo stanovanje!« je zavpil obupno. »Morda ga bova še našla.« Čez nekaj minut sta stala pred vrati Ka-vranovega stanovanja. Drejč jih je naglo odprl. »Aha, ptiček je še v gnezdu!« je veselo zaklical. Skočil je k lopovu in ga zgrabil za vrat. V naslednjem trenutku je pritekel v sobo tudi Barbarič in je udaril Kavrana s palico po glavi. Hitreje, kot bi si mogel misliti, je ležal tat na tleh. Roke in noge je imel trdo zvezane. Barbarič je ostal pri njem, Drejč pa je od-hitel po pismonošo Boštjana, ki je bil obenem vaški birič. | Na pragu Boštjanove hiše je ves preplašen obstal. Pred seboj je namreč zagledal Boštjana vsega črnega. »Boštjan, vi izgledate ko peklenšček!« »Saj sem tudi bil!« se je zasmejal pismo-noša. Drejč je hitro povedal, čemu je prišel. Boštjan je vzel ključe od vaške »ječe«, nato sta hitela k Barbaričevim. Kavrana so zaprli v vaški zapor, naslednje jutro pa so ga odvedli v trg na okrajno sodišče. Tam so ugotovili, da imajo pred seboj zloglasnega vlomilca, ki je sedaj nastopal pod napačnim imenom. Obsodili so ga na več let ječe in v ječi je umrl. * Ko se je Barbarič tisto noč poslavljal od Drejča, je dolgo držal njegovo desnico v svoji. S tresočim glasom mu je dejal: »Drejč, prav lepa hvala za uslugo, ki si mi jo danes storil... Pa oglasi se kaj pri nas!« Drejču tega ni bilo treba dvakrat reči... Čez en mesec je že bila poroka. Drejč in Rozika sta bila tako lep par, da je vse strmelo za njima. Pri Barbaričevih je zavladala sreča. Oče je bil ozdravljen. Knjige o vražah in zarotova-njih je izročil ognju — gospodarstvo in blagajno pa mladima in nikoli mu ni bilo žal. Od časa do časa je prišel na obisk Boštjan in je vedno na novo pripovedoval, kako je igral vlogo hudobca ... SMEJTE SE! Kmet in pravičnost Neki pek je vsak dan kupil od kmeta 1 kg masla. Nekega dne je opazil, da mu kmet nI prinesel 1 kg masla, ampak manj. Tako je bilo tudi naslednje dni. Pek se je razjezil in kmeta tožil. Sodnik je vprašal očanca: »Imate doma tehtnico?« »Imamo.« »Tudi uteži imate?« »Ne.« »Kako pa potem tehtate maslo?« »Zelo enostavno. Ker je pek od mene kupoval 1 kg masla, sem jaz od njega kupoval 1 kg kruha. Namesto uteži sem na eno stran tehtnice dal njegov kruh, na drugo stran pa maslo, če torej včasih ni bilo 1 kg masla, ni moja krivda, ampak pekova, ker je bil njegov kruh lažji.« Sodnik je kmeta oprostil, pek pa je od tega dne pazil, da njegov kruh ni bil lažji od 1 kg. Kaj vse je znal cigan Neki gospodar je dal razglasiti, da bi potreboval za poljska dela več delavcev. Na določeni dan se je zbralo na dvorišču precej ljudi. Med njimi je bil tudi neki-cigan. Gospodar pride na dvorišče in vpraša: »Kdo izmed vas bi znal v dušku izpiti liter vina?« »Jaz, gospod!« se odreže cigan. »In kdo si upa pojesti polno skledo žgancev s kislim zeljem?« »Jaz, gospod!« se spet odreže cigan. »In kdo bi v enem dnevu zmlatil in očistil nasad žita?« Zdaj se je cigan obrnil do drugih in rekel: »Govorite vendar tudi vi! Mar hočete, da bi napravil jaz vse sam?« Dober svet »Zdi se mi, da ima moj pes bolhe. Kaj je treba storiti v takšnih primerih?« »človek mu ne sme iti preblizu.« UGANITE! Deblo sem z 12 vejami, na vsaki veji so 4 gnezda, v vsakem gnezdu je 7 mladičev, vsak mladič ima 24 peres, vsako pero ima 60 vejic. Kaj je to? (•a^nuiui — sotCsa 'aan — Bsa-iad '{Aaup — jjipBpu 'lupa; — vpzauS 'paeaut — a ("oa 'o^at — oiqa t . » , , „ 4'— Celofan papir z gumijevimi obročki po din 2'50, 3'—, 3'50 in „ 4 50 Vrvca za vezanje, klobčič ,, , % % , , , . , , „ 2'25 KUHARSKE KNJIGE VSEH VRST, posebno šei Humek, Sadje v gospodinjstvu , , t 1 j ■ ■ din 24'— Humek, Breskev in marelica » * ? s , 1 % % „ 10'— Priol, Spravljanje in shranjevanje sadja t , ? , „ 15'— Pčeljnikov, Gospodinjstvo , t 1 « ■ 1 1 1 1 „ 130"— Prato, Nauk o gospodinjstvu , 3 1 1 1 1 1 1 „ 160'— Kališnik, Slovenska kuharica ( 1 1 ■> 1 t ( 1 „ 160'— Tiska r n a sv. Cirila, Maribor — Phif VSAK preudaren slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice GLAVNO ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje in najvarneje pri gjpodnještajerski ljudski posojilnici o Maribora registrovana zadruga z neomejeno zavezo i Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri, Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'- Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik J anuš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavn ik Franc Hrastelj v Mariboru