IZDAJA ZA GORIŠKO TS BEIEČI.TO
PRIMORSKI
_____ GLASILO
ktoVIlI. . Ste v. 101 (2097)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Zahtevamo konec londonskega mešetarjenja!
Špedizione in abbon,
J. Kr.
TRST, sobota 26. aprila 1952
Cana 20 lir
Se odločneje v borbo!
začel v o londonski ponovno dvigati
Julijanski tisk ja , °J* poročilih
C:::- ponovno dvigati «i L ie°a pisanja. Pred dne-stič*« ltaliianska iredenti-toočiiJ !a tkoro skrivala icnjn 0 ^ondonskeni baran• Sre „ Oooorila o tem, da ne »iDtr r° Gasparijevih 7Z'mčnih ^Ijah, smo "'kok* ,nes^u Poudarili, da si «i	smemo zakrivati
<lL:ealno*°>kajti že
i,rencn r’ da 36 bila kon~ P Londonu sklicana
'n da
se je na njej začelo
•55 °*°'lieležbi ltal’’s
itljnj. fon® A, pomeni na-'"'Perini	‘rimskemu
»je ošfcnj"L“’ ?omeni nadalj-leškeon 7°VanJe int*resov tr-: >!oiietirr ,udstVa v celoti, a ; J*«««® še posebej.
Sdbeleži« A® smo Prisiljeni % sm tr‘ dejstva, o kateri n— -v na^‘m dnevniku 'ogleškol PrV° je izjava ,tr® Erfe«a zunan?epa mini-kiaške ci’ 36 sicer omenil W	<kar	se	je
prvič v ™dnjih
<*»Z	tetih}’ hkr“*i P** J*
, ° .m°Tebitnem, spora-tiki >a( JaTWfcimi predstav-ionjih	Jl0č, da	je o poga-
■'tsJrj,.	■Londonu	Jugoslavija
Vopuit	J^čana	in da novo
ne^- 'taWanskemu pri-
Ho4more
prejudicirati ^'eJttnVl6 Zjšltve tržaškega št j' Drugo dejstvo je, *a °!>iJeJ”a8'3a dejansko ni bi-8°'op ir,CeJla ° Poteku razgo-!4fie dejstvo pa je že 0 btjs J0Tr>luliran.je poročila ju 6 doseženem spora-IttuL * ®o sestavlja poseben
jJVOKsUK. IS
8 odbor in pa poro-»«u	® ustanovljena v Tr-
’*ti j.. “ ° vsaj pišejo neka-. ''Hijj® w>stičm{ časopisi — '% 0 J® uprava, ki bo za-t, 0 sedanjih depart-’% medtem ko bo kot
preostane drugo, da še enkrat povemo, da tržaško ljudstvo, da tržaški, Slovenci, rezultatov londonskega barantanja ne bomo nikoli priznali. V ogromno podporo in spodbudo za našo nadaljnjo borbo pa nam je pri tem Jugoslavija s svojimi narodi, ki so nas zlasti v zadnjih tednih tako mogočno in odločno podprli. Zato se varajo tisti, ki mislijo, da nas bodo uničili in pregnali z naše rodne grude. Slovensko ljudstvo na Tržaškem je dolga desetletja živelo in se borilo pod pogoji razbojniškega fašističnega terorja in se mu je znalo upirati in upreti, fašizem pa premagati. Res je, da sedaj nimamo opravka s fašizmom v Mussolinijevi obliki. Vendar pa je nevarnost ki nam danes grozi morda še večja. Zato je važno, da jo znamo pravilno oceniti in našo borbo pravilno usmeriti.
V tej borbi pa je trenutno na prvem mestu letošnja volilna bitka, ki bo o izidu naše borbe v veliki meri soodločala, Potrebna nam je torej bolj kot kdaj koti odločnost in strnjenost naših vrst ter nepopustljivost v našem »tališču do edino pravične in pravilne rešitve tržaškega vprašanja po določbah mirovne pogodbe, za kar pa morajo biti dana jamstva predvsem s strani italijanske vlade tako kot je poudaril maršal Tito v vojem zadnjem govoru, ko je govoril o zadnjem jugoslovanskem predlogu. Brez teh jamstev bi namreč ves STO v najkrajšem času poslužil za znameniti Vidalijev «sOLU-ZlONE MIGLIOREn — za na-sitenje rimskih apetitov z našim mesom.
IZJAVE PREDSTAVNIKA JUGOSLOVANSKEGA ZUN. MINISTRSTVA
Vsaka udeležba Itallle v upravi cone H bi pomenila prejudiciranje končne rešitve
Jugoslovanski izseljenci v Združenih državah Amerike pošiljajo Achesonu in Trumanu protestne brzojavke, v katerih obsojajo londonsko barantanje in zahtevajo, naj Italija nikoli več ne pride v Trst - Obsojeni kominlormovski vohuni v Novem Sadu in Skoplju
V LONDONU DANES NI BILO NAPOVEDANE PLENARNE SEIE
Ugibanja o vzrokih današnjega zastanka • Italijanski viri govore o "tehničnih nesoglasjih"
BEOGRAD, 23. — Predstavnik jugoslovanske** zunanjega ministrstva je izjavil danes, da vprašanja uprave cone A STO ni mogoče ločiti od vprašanja dokončne rešftve tržaškega vprašanja. Italijanska udeležba pri upravi cone A v kakršni koli obliki bi pomenila spremembo sedanjega položaja in bi prejudicirala dokončno rešitev, |e poudaril predstavnik.
medtem ko ostala samo ,n° luridieno telo.
No ! tefl treh dejstev mo-Ni«« 0 poudariti vso tL*« * in samovoljo že do--Ga monopola iredenti-s civilni oblasti, ki jo ® Trstu vršijo iakoZt^kin]enth fnsistic-Jo Mu., F. in * tem nadel ju*
>8!n° Palraznarodo-S?	”	«*ei	con,	A.
iftm T Priia ne $amo
tudi e°F monopola, tem-J1 čem,, n3e30vi razširitvi, , nenjc	*e ni vprašalo za
Veslanj,» Tržačanov, niti .^all, ‘
,°uduri t; moramo ponovno
«l| {"“'»o. kar smo zapv o Edr Ob
samem
in.
v poročilu o
!Swu°dane
poročilu o čemer
8 *»rin2,*N,n3e£,a ministr-i- ^ o Edenove izjave.
^ m;°ramo torej še
v,
'j'1 TeS0rj!,lti' da Prevzem ce-°J>o pT0? V, upravi cone A oSit»« .Jadralo dokončne %,Sa*o	vprašanja.
Ul tlee ?°mi*Rmo na vse i> *e in>„ . 3e irnela in J ltt(t 194» ,lstr9nska izjava 0.f**nici -aua. ki je bila » dr# predlog treh Jfcdbo 8U’ k} so mirovno
v ® natnen? Sa,e in ie D J na zgolj v svrho
iv Pr*d tnk°Te 9e Gasperi-
J v°UtvZni,tnimi P°litični-L "aliinJtt ce pomislimo,
K
rt.
i ** na N ] Pravni uče-
J0a De Co PJ tegn voliu
h,ika UstVa?tTJeVe°a PriP°'
Jo	O	rj#30	in z žilavo
bot- *netoasn7lp,a0lra30 teori-r,-'tanslce > S tuverenosti» Sl m., driftve nad STO-
Pa	na<i	STO,
da ,. “Pošte uamo dej-
ijiS6lna 3e ‘talijanska iz-«J”o zakon-? aci}a Z(l 10
S*' •<*» da? tak° Cl°f>oko, i« "‘tjeti “N F^tla že sa-I,,, *adniih £!T ’ ki }o 3e v
»>»lTžm!tirih letih z
je unoifl Unvarila: ie "t,no P« tem
Potrm^nu hl’?r?em usPel° h x <u tri«,	ponovno
JJjbrav	™.
*iia Pkoraznn, korn o nuj-
*teu tn HaUj°rd J,'0o*la-
v»e t’ 48 t0re3 UP0-
S datno- k«*ol P°'tane
ei • ®a rpv.	0 le zatrje-
•trt] Si N " Londonu, k\ r ali b con, I P celotne re-
t"io0ln in s impc-
trdin tuff* f°r’
UrMrant> m*? do 5C-^€ri i oblast
tfaie fc«er0 1
- Tt4<‘- S,Ve T’r*™"
Saškega vpraša-
aprieo
nam ne
»novo poročila
vN'fiLVv	m,r'U
nalec	2*,
pora. kas* r nr
•vo s
svoji
SStf jSSita'
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 25.	— Maršal
Tito je danes sprejel delegacijo češke in slovaške narodne manjšine, ki živita v Jugošla-' vijl. Delegacijo so vodili «i* stepnaki čeških in slovaških, kulturnih društev. V Srbiir, na Hrvatskem in v Bosni ir« Hercegovini živi približno 120.1)00 Cehov in Slovakov, ki imajo svoje šolo, svoj Rsk in kulturno-prosVe(n,a društva in ki uživajo popolno enakopravnost z ostalimi jugoslovanskimi narodi kot vse narodne manjšine v Jugoslaviji.
Maršal Tito se je več kot eno uro raztovarjal i zastopniki češke in .slovaške narodne manjšine in se zanimal za življenje in delo Cehov in, Slovakov v Jugoslaviji.
Prebivalci mesta Reke so v zvezi z iredentistično gonjo italijanskih faSistov posl&li ju-go&lovpnski vladi poziv s proš. njo, naj ga pošlje vladam ZDA in Velike Britanije in tajništvu OZN. V svojem pozivu poudarjajo prebivalci Reke, da poskušajo italijanski fjišisti, podobno kot v letih 1915, 1918 in 1920 z
in zadovoljiti svoje imperialistične apetite na račun jugoslo. vaitsklih narodov.
Italijanski poklicni diplomatski špekulanti poskušajo po-atuvriti zahodne države pred alternative/:	Rim ali Beograd1,
Narodi Jugoslavije pa menijo, da ni potrebno izbirati med Rimom Ir Beogradom glede na. osnovna načela OZN, in zahtevgjo neodvisno««, it: sVo. bodo svojih narodov, to je načela- ki sta jih sprejeli tudi vladi ZDA in Anglije. «Za ta načela, za svobodo, neodvisnost, mir v »vrtu in, eodelovar.i* med narodi se bomo boril; tudi v bodoče, kot *mo se Borili doslej, odgovorni zahodni državniki pa so dolžni spoštovati ta načelaa.
Jugoslovanski izseljenci v kanadski državi Ontario 90 Poslali ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu protest pr o. ti tristranski londonski konferenci o Tr»tu. Brzojavka poudarja, da hočejo italijanski iredomUsti osvojiti Trst in na ta način ogrožati mar v svetu. »Jugoslovanski. izseljenci v Kanpdl, pravi telegram, bodo
izsiljevanjem na račun atlant- j pomagali svojemu narodu, v skega pakta doseči svoje cilje i stari domovini v njegovi bor-
bi za v .sako ped jugoslovanskega ozemlja«.
Lint srbskih izseljencev v ZDA »Jed inv vod opisuje rav-rmnjp faštetžae Italije * Slovenci in, zaključuje: «Da ?e ne bi zgodovina ponovila, da naš slovenski Živelj ne bi bil ponovno izročen na milost m nemilost italijanskim fašistom, je potrebno, da tudi	orga-
nizacije pridružijo protestom proti londonski konferenci*. Ogorčenje nad londSsfccF
korUerenco j< iu«d jugoslovanskim; izseljtaci v	Ameriki
sploitV). lz*el , nci pošiljajo brzojavke ameriški vladi in zahtevajo, naj 5« Trst v nobi-r.em primeru jn pod nobenim, pogojem n« izroči Italiji- Make-dortfkt izseljenci v Chicagu SO poslali predsedniku	Trumanu
jn, zunanjemu ministru Achesonu brzojavko, ki zahteva, rtaj se vprašanje Trsta reši na način,, ki bi upošteval narodnostne pravice tržaških Slovencev. ■ Ameriški državljani jugoslovanskega porekla iz ' države Nev Jersey poudarjajo v brzo-javk,; Acheso iu, da	je bRa- v
drugi svotovni vojni Jugoslavija zavezrnii . Italija pa sovražnik in p avijo, da je Trst po zgodovin kem. gospodarskem in: nar odnostnem npčelu jugoslovanski Ameriškemu zunanjemu mi-;i*tru je poslalo brzojavko ti. tj društvo hrvat-skih izseljencev »Sveti Juraj« iz Clertor.9. 'rvažski izseljujoči
PROCES PROTI KOMINFORMOVSK1M AGENTOM KA REKI									
S i<	iovje e voi	ts lil	iki vc	pod »kun	P sl	olkoi ko del	nik Mol lovanje o	los ibtc	lovski »ženoev
(protestirajo proti poskusu, da se »jugoslovanska zemlja dodeli vsiljivim, osvajalcem)) Okrožno sodišče v Novem Sadu je danes obsodilo tri ženske in enega moškega zaradi vohunstva v korist madžarsko obveščevalne službe. Učna Ba-ro*. ki je zbirala vohunske podatke vojaškega in gospodarskega značaja in, jih osebno nesla na Madžarsko, je bila obsojena na pet let zapora. Za protijugoslovansko _ vohunsko delovanje so jo pridobili lani na Madžarskem, kjer jo živela od leta 1943. Po kratkem pctfku so jo ilegalno poslali v Jugoslavijo n konkretnimi nalogami. Nato je še dvakrat ile-galno prekoiačiia jugoslovaJV sko-inar!žarsko mčjo in nesla s Seboj vohunske podatke.. Pri tretjem poskusu ilegalnee.a prekoračenja meje so jo jugoslovanski varnostni organ a reti. rali. -Njeni pomočniki, ki »o ji pomagali zbiratj vohunske podatke, so bili obsojeni n.a zaporne kasni od enega do d.veh let.
V Skoolju na je okrožno sodišče obsodilo 8 vohunioy albanske narodnosti, ki so bili, v službi albanske obveščevalne službe. Glavna obtoženca Alija Ziberi im Nazif Alitt sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, ostalih šest pa na zaporni? kazni odi enega do petnajst let.
B. B.
Obtoženci so izročali Marini Bernetič in predstavnikom KOI vohunske podatke o proizvodnji tovarn, ki delajo za jugoslovansko vojno mornarico - Javni tožilec zahteva ostre kazni
(Od našega posebnega dopisnika) ! V Vidmu so tudi razpravljali REKA 25 — Danes se je o stališču, ki bi ga morala or-—** ganizacija zavzeti do optantov in so obtožencu pri njegovem
nadaljevala razprava proti sedmim Italijanskim državljanom, ki so obtoženi kominfor-
mističnega vohunskega delovanja.
Na dopoldanski razpravi je predsednik sodišča zaslišal obtožence Castellanija, Stopazzi-nija in Rimondinija. Vsi trije se čutijo deloma krive, razen Ri; mondinija, ki ni hotel sprejeti obtožnice.
Castellani je pred sodiščem priznal, da je bil član vodilne skupine in da je imel v njej posebno funkcijo blagajnika in da je prevzel nalogo, pritegniti v organizacijo tudi Žene.
Obtoženi Stopazzlni Je priznal, da je zbiral podatke gospodarskega značaja in da je dal' nalogo obtoženemu Vanzi-niju, naj dobi podatke o tovarni ((Aleksander Rankovi!», ki Je pod vojaško upravo, in o proizvodnji predvsem vojaškega materiala. Poročilo, ki mu ga je Vanzini poslal, je vsebovalo podatke o proizvodnji Diesel motorjev, potrebnih za jugoslovansko vojno mornari. co o proizvodnji in preskuse-vanju torpedov, o proizvodnji sider za mine in o predelavi posebnega materiala za hitre motorne čolne vojne mornarice.
Predsednik: «Kako se lahko imenuje ta delavnost?# Obtoženec molči.
Predsednik: «Je to vohunstvo?#
Obtoženec; «Tako delovanje lahko imenujemo špljonažo#.
Rimondini Menotti je Izbral vlogo naivneža in ni hotel spo. četka vedeti ničesar. Vendar je bil j)od težo dokazov prisiljen priznati, da je dobavljal vohunske podatke o ladjedelnici «Tretji maj* na Reki, ki je prav tako pod vojaško u-pravo.
Na popoldanskem zasedanju, ki se je začelo ob 15.20, je stopil pred senat obtoženi Mus-sumecci. Qn Je skužal organizirati skupino intelektualcev, kar pa mu ni uspelo. Nato ga je poslal drugi obtoženec Bel-lardini Sandro, ki ga Mussu-mecci naziva z imenom «Bovi-na», v Italijo, Pred odhodom mu je «Bovina» prinesel vohunske podatke, Mussumecci se je v Trstu sestal z Del Pontom Predsednik; «Ste iz Trsta takoj odšli naprej v Videm?* Obtoženec; »Ne. ustavil sem se in se na Korzii sestal z nekim „capocciom”.»
Predsednik: «Kdo je bil ta „capoccla”?»
Obtoženec: «lmena ne vem Vem samo, da je bila neka ženska, članica vodstva Vidali. jeve stranke#
Iz Trsta sta odšla obtoženca Mussumecci in Del Pont v Videm, kjer je Mussumecci napi, sal podrobno poročilo o položaju na Reki in med drugim tudi o proizvodnji tovarne Aleksander Ronkovih#, o članih varnostne službe, o članih Ko-munistične partije, o položaju v sušaški delti in o prometu v pristanišču. Po izjavi obtoženca je Del Pont poslal to po ročilo vodstvu Vidalijevc partije v Trstu.
odhodu v Trst poslali ustmena navodila, da morajo ostati v Jugoslaviji vsi oni Italijani, ki se lahko pečajo z ilegalnim delovanjem. Obtoženec je podrobno opisal, kako je dobil ob povratku na Reko v Trstu kovček z dvojnim dnom in Ščetko, v kateri je bilo na posebnem tajnem prostoru skritih 10.000 lir, 5.000 dinarjev in jisana navodila. V kovčku je )il ilegalni material in živila, ki jih je nato vzel Bellardini za svojo lastno uporabo.
Obtoženec je nato poudarjal, da je uvidel nepravilnost stališča KPl in da priznava pravilnost borbe jugoslovanskih narodov, KPJ in njenega vodstva.
Zadnji obtoženec Ernesto Vanzini ni dodal nič bistveno novega. Priznal je. da je zbiral podatke vohunskega značaja o tovarni «Aleksander Rankovič«.
Nato je predsednik sodišča prečital obširen dokazni material Od tega materiala bi morali' poudariti direktivno pismo, ki ga je preko Del Ponta in Musaumeccija poslala Marina Bernetič in ki v prvi vrsti poziva na redno pošiljanje poročil in daje natančna tehnična navodila. Direktivno pls. mo se končuje z nalogo da je treba v organizacijo vključiti čim več Hrvatov in poročati o vsakem, ki bi odšel z Reke na dopust v Italijo, da bi lahko te ljudi V Italiji «0bdelali». V Vidmu se je pečal z ((obdelovanjem* Del Pont.
To delavnost, kot tudi vso o-stalo, ki je prišla na dan na
ugo-
Del
procesu, prav tako pa tudi po. šiljanje ilegalnega materiala, jo Del Pont izvrševal po nalogu Nincija, člana vodstva KPl za videmsko pokrajino, kasneje pa po nalogu Marine. Z Marmo se je Del Pont povezal preko Marije Selič, članice federacije KPl za Gorico. Z Marino je imel Del Pont redne tedenske, včasih pa le štirinajstdnevne sestanke na sedežu KPl v Go-rici. Nekak kontakt pa je imel tudi v Trstu, enkrat pa ga je Marina celo spremila do Jul slovanske državne meja,
Pont je namreč prenesel * pomočjo nekega Dorota, dvolastnika, ilegalni material v Jugo. slavijo. To j* delal z vednostjo in po nalogu Marine, ki ga je na nekem takem tajnem »izletu# osebno spremljala. Poleg tega Je bil Del Pont. v stalnem stiku z Marino, Vincenzom Banfljem, članom komiteja federacije KPl v Gorici, ki ga je na zadnjem njegovem prehodu Čez jugoslovansko mejo sprem, ljal tifc do meje.
Po daljšem odmoru je povzel besedo javni tožilec Ivan Motika, ki je v svojem govoru poudaril, da so obtoženci pre. kršili najtežje jugoslovanske zakone in zahteval zanje ostro kazen.
Javni tožilec je poudaril, da Je bil resnični Sef vse te delavnosti, o čemer pa obtoženci verjetno niso bili niti poučeni, pole* Marine in drugih članov Vidailjeve in italijanske komi«-formistične stranke, podpolkovnik Fedor Moloskcvski, namestnik vojaikega a.tašeja sovjetskega veleposlaništva v Rimu. Pod-polkovnik Fedor Moioskovskl se je ukvarjal s sličnim delovanjem že med vodno, ko Je bil pomočnik načelnik sovjetske
Pestra slika povezav
za italijanske upravne volitve
Visoko število list v vseh krajih - Razne volilne kombinacije, pri katerih ponekod nastopajo celo liberalci skupno s KPl
vojaške misije pri IX. korpusu
nov m poj.
Jutri se bo razprava nadaljevala,
B. S.
(Od našega dopisnika)
RIM 25. — Danes opoldne se je ' zaključilo vlaganje list in prijavljanje «apparentamen-tov# za upravne volitve v južni in srednji Italiji. V Rimu je bilo vloženih kar 16 list ki so povezane v tri skupine. V Ne. aplju je vloženih 12 list, ki ko vključene v tri zvezane skupine Skupina štirih sredinskih strank se je tu razširila tudi na «Fronte nazionale monar-chico# in «Uomo eualumjue#. V Bariju je list tudi 12, ki so spet ločene v tri povezane skupine; izven povezanih skupin je monarhistična fronta in pa Gibanje italijanskih delavcev poslancev Cuechija in Magna-nija.
V večini večjih krajev so povezane skupine tri, ki v glavnem odgovarjajo razdelitvi na desnico, aredino in levico. Ven. dar je ta razdelitev na splosno
okvirna: marsikje so povezave tudi zelo Čudne. V. Frosinone so n. pr. povezani KPl, PSI, PSDi in celo liberalci, demokristjani pa nastopajo osamljeni. Tudi drugod so demokristjani marsikje osamljeni, proti njim pa nastopajo razne sredinske skupine z raznimi kombinacijami PSDI. PRI in PLI. Na splošno je slika povezav zelo pestra.
V Rimu se je Carlo Andreo-ni, ki Je izstopil iz izvršnega odbora PSDI. ker je nasprotoval povezavi z demokristjani v Rimu, pojavil kot kandidat na listi MBI (Cucchi In Magnani). Tajništvo PSDI je danes obja-vilo poročilo o izključitvi An-dreonlja i* stranke.
Izve se, da bo Randolph Churchill, ki se je na povratku iz Beograda ustavil v Trstu, jutri zjutraj prispel v Rim,
A. P-
KOMENTARJI
Trumanovih izjav
VVASHINGTCN. 25. — Včerajšnje Trumanove izjave o «ultimatu» Sovjetski zvezi in o nastopu v zvezi s Trstom še vedno vznemirjajo ameriško javno mnenje. Večina ameriških listov meni danes, da bi moral predsednik, bolje paziti na svoje besede, da mu ne uidejo netočnosti. Republikanski poslanec iz Michigana Cia. re Hoffman pa je celo predlagal da bi ustanovili posebno službo »svetovalca predsednika ZDA glede točnosti oziroma netočnosti njegovih izjav#: ta svetovalec naj bi imel letno plačo 30.000 dolarjev.
Današnji «New York Times# meni da je Truman mislil na ameriško notranjo politiko, ko je govoril o ultimatu v zvezi z Iranom ne pa tudi na »posledice, ki oi jih njegove besede utegnile imeti v Moskvi in v ostalih vzhodnoevropskih pre. stolnicah. List nadaljuje, da zahteva današnji položaj, da se besede dobro pretehtajo, predno #0 izrečejo, in nadalju. je da so «Odnosl med ZDA in ZSSR Že dovolj napeti, položaj v svetu pa tudi dovolj kritičen, da je res potrebna nalvečja preudarnost, če hočejo zahodne države rešiti mir.#
V diskusiji se je oglasil tudi James Byrnes, nekdanji zu-nanjl minister ZDA. ki Je zdaj guverner Južne Karoline; Byr-nes je dejal, da je Truman * »ultimatumom# verjetno mislil na poslanico, ki Jo je Byrne» osebno izročil Stalinu 19. decembra 1946- Ta poslanica je poudarjala, da bodo ZDA odločno nastopile v Varnostnem svetu če ZSSR ne bo umaknila svojih čet iz Perzije. Ko se je teheranska vlada pritožila pri OZN zaradi prisotnosti sovjetskih če*, so ZDA svojo grožnjo izpolnile; sovjetske čete so se kmalu nato umaknile iz Irana.
D Trstu pa je Byrnes dejal »Kar se tife obiska ameriške ga sredozemskega brodovja v Trstu, se ne spominjam, da bi bil ta obisk naperjen proti Ju goslaviji.# Byrnes je potem navedel nekaj odlomkov iz spominov takratnega ameriškega mornariškega ministra Forre-stala iz katerih ni razvidno prav'nič, kar bi lahko podprlo Trumanovo trditev.
Medtem se je spet začela pravna akcija lastnikov jeklarn proti odločitvi predsednika Trumana o 2ačasnl rekvi-zlciji jeklarskih obratov.
LONDON, 25. — Brltpmk; li-sti *o včeraj javili, da je bil (lan kronanja kraljice Elizabete II. določen na 2. Junija 1953. *
SAARBRUECKEN, 25.	—
Zaradi eksplozije v rudniku Koenlg pri Neunkirchenu je bilo ledom rudarjev ubitih, eden, se Je zadušil zaradi plina, dva druga pa pogrešajo.
»Ljudska pravica"
o obletnici OF
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 25. — Ob 11. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda, piše jutrišnja «Ljudska pravica«, glasilo KP Slovenije, med drugim naslednje:
-.Leta 4941 je bil z v-tanovi:-vijo Osvobodilne fronte postavljen temelj vsemu bodočemu razvoju. S tem odločnim korakom so bile z enim samim zamahom izločene iz našega javnega življenja vse tiste politične stranke in klike, ki so sl v preteklosti lastile vse pravice slovenskega naroda v bivši Jugoslovanski državi. Enkrat za vselej so bili prekrižani načrti tujih in domačih meŠe-tarjev, ki so se razbili ob trdni enotnosti slovenskega naroda, ki se je oklenil OF kot prve in edine resnične ljudske organizacije v vsej dosedanji slovenski zgodovini#.
»Ljudska pravica# govori nato o politični enotnosti, ki «ni samo osnova vse' naše notranje politike, ampak prav tako odločilni faktor v odnosih
naše jugoslovanske skupnosti v mednarodni politiki#, in pravi:
»Iz istih razlogov je Jugoslavija okrepila svoj položaj v mednarodnih odnosih in postala tako faktor v mednarodni politiki, s katerim hočeš no-čej mora računati vsak, ki pravilno ocenjuje težišče vojaškega in političnega stanja v jugovzhodni Evropi. Ta notranjepolitična enotnost je mogočna ovira tudi v sedanjem boju z italijansko imperialistično igro in s fašističnimi metodami glede vprašanj* Tr sta. Naša trda borba v vojni in v vsem povojnem času — zaključuje «Ljudska pravica# — nas je izučila in do kraja pre pričala, da sta bratstvo jugoslovanskih narodov in enotnost našega ljudstva osnovna in največja naša pridobitev, kar smo jih dosegli#.
C. S.
Mnkana agentka CLN
v Brtonigli
KOPER. 25. —- Šolske oblasti v Bujah so odpustile iz službe italijansko učiteljico Nives Chelleris, ki je poučevala v Brtonigli. Šolske oblasti so ugotovile, da je tudi ta u-člteljlca, ki je po rodu iz Ko pra, agent CLN in da je po njegovih navodilih Izvajala protiljudsko in razbijagko de-lavnost v bujskem okraju.
Učiteljsko službo je Nives Chellesir nastopila v novembru 1951 toda že mesec kasneje je začela prejemati pri Cassa di Risparmio v Trstu, kot agent CLN, mesečno nagrado 7000 lir. Prebivalstvo Brtontgle le pozdravilo korak šolskih oblasti in od njih zahtevalo, naj izženejo iz njihove vasi pla-čatiko fašističnega <JUNrnysker ga centra.
Malik zavrnil
ameriški načrt o razorožitvi
NEW VORK. 25. — Sovjet-ski delegat Malik je danes na seji razorožitvene komisije izjavil, da so zadnji ameriški predlogi o objavljanju in verificiranju podatkov o oborožitvi nesprejemljivi.
Ameriški delegat Cohen je o-porekal Malikovim trditvam in je izjavil, da bi ameriški sistem v enem ali dveh letih o-mogočil objavo vseh tajnosti, vštevši atomskih. Malik je ponovil, da mora komisija pred. vsem pripraviti načrt za prepoved atomske bombe in znižanje oborožitve.
LONDON. 25. — Danes ni bilo plenarne seje tristranske konference o Trstu, čeprav je bila napovedana. Zdi se, da je glavni vzrok za odgoditev v tem. da redakcijski odbor, ki je bil sestavljen včeraj, da bi pismeno fiksiral doslej doseženo soglasje, še ni končal s svojim delom. Po poročilih iz italijanskega vira so nastale »nekatere tehnične težave, ki jih odbor ni mogel prebroditi v dveh današnjih, sejah#.
V krogih italijanske delegacije, ki je med vsemi najbolj zgovorna, pravijo, da je treba najbrž izključiti «nove elemente političnega nesporazuma#, da pa nove zamude vendarle «ni mogoče pripisati samo trajanju dela za izpopolnitev točk, o katerih so se že dogovorili#. Morda je nastala zamuda tudi zaradi tega. ker je načelnik a. meriške delegacije Holmes obenem tudi ameriški predstavnik na razgovorih o odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji in ker ti razgovori zavzemajo večino njegovega časa.
Pinayev načrt
o porazdelitvi prihrankov
PARIZ, 25. — Pri današnjih razgovorih ministrov v hotelu Matignon pod predsedstvom Pinaya je bil dosežen sporazum glede jjorazdelitve 100 milijard prihranka v državnem proračunu. Sporazumeli so se tudi v vprašanju blokiranja kreditov,
ki ne sme preseči 93 milijard. Te odločitve bo moral mini«trski svet jutri odobriti.
Glede načrta o prihrankih javljajo naslednje podrobnosti: Najbolj pereče se je jjokazaio vprašanje prihrankov v prosvetnem ministrstvu. Po posredovanju Pinaya je bilo rešeno na naslednji način: prihranek v tem oddelku je bil določen na 3.750 milijonov, kar ne b* moglo prizadeti ne uslužbencev ne gradnje šol. Nihče ne bo zaradi tega odpuščen iz službe, ker zadene določeni prihranek le Izpraznjena mesta. Z druge strani pa bo 110 milijard prihrankov razdeljenih takole: civilne službe okrog 25 milijard: proračun obnove in gradnje v tej službi 10 milijard; posebni računi v zakladnem oddelku 15 milijard; investicije 25 milijard; obnove in stanovanja z zmernimi stanarinami 35 milijard.
Blokirani krediti, ki znašajo 95 milijard, pa bodo razdeljeni takole, (dokler dohodki iz posojila ne bodo dovoljevali de-blokacije): obnova in naprave v civilni službi 10 milijard; stanovanja z zmernimi stanarinami in obnova 50 milijard; investicije 35 milijard.
BERLIN, 25. — Brzj viski Sfcralstmde — Berlin je nocoj trčKl ob električna vlak Berlin-Oranienburg na sovjetskim področju. Železniško raivr»atd.i-stivo javlja, da je bil pri nesreči en potnik, mrfev, šest Pa ranjenih. Očividci pa trdijo, da je bilo 12 mrtvih in 40 ranje-
Zapet zastoj v razgovorih
med [diBlofflielielihn Britanije
Glavna sporna točka je še vodno Sudan • Zanikujejo govorice o potovanju Hilall pašo v London
KAIRO, 25. — Tu uradno za-1 mizma v egiptovskhi krogih v
nikujejo govorice, da ho mi nistrski predsednik Hilaii paša v kratkem odpotoval v London, kjer naj bi osebno nadaljeval z britanskimi predstav, niki razgovore o angleško-egip. tovskem sporu. Prav tako se izjavlja, da je malo verjetnosti, da bo angleški zunanji minister Eden v kratkem prišel v Egipt.
V londonskih diplomatskih krogih pa danes trdijo, da raz. govori, ki so trajali ves teden med zunanjim ministrom Ede-nom, britanskim poslanikom v Kairu Stevensonom ter sudanskim guvernejem Robertom Howejem, niso, do sedaj pripomogli, da bi dokončno izdelali vrsto predlogov o egiptovskem vprašanju, ki naj bi jih egiptovska vlada odobrila.
Zlasti ne prikrivajo pesi-
V PRIČAKOVANJU ODGOVORA IVA SOVJETSKO NOTO 0 NEMČIJI
Schumacher zahteva razgevnre med štirimi zunanjimi ministri
Vprašanje meja naj bi se odložilo na poznejši čas. Tudi minister za nemško enotnost priporoča itiristranske razgovore. Razburjenje v Parizu zaradi Aden auerjevih izjav
LONDON, 25. — Adenauer Je včeraj v intervjuju po radiu priporočal, naj bi zahodne države stopile v stik s Sovjetsko zvezo na podlagi zadnjih sovjetskih predlogov. Pripomnil pa je, da je pri tem potrebna previdnost. Medtem pa se nadaljujejo razgovori francoskih, britanskih in angleških izvedencev za »estavo odgovora na sovjetsko noto. Domneva se, d* bodo tri zahodne vlade zahtevale podrobnejše Informacije o sovjetskem stališču glede vsenemških volitev ter gle de sestave osrednje vlade.
Podpredsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer je v zvezi z Adenauerjevim in-tervjuvom izjavil, da je bil namen t« izjave, preprečiti nadaljevanje mednarodnih pogajanj O nemškem vprašanju Ollenhauer je tudi izrekel dvom o iskrenosti Adenauerja ter je dodal, da si ta ne zastavlja nemške enotnosti kot glavni smoter, pač pa da hoče za vsako ceno in pod kakršnim koli pogojem čimprej vključiti Zahodno Nemčijo v zahodni blok.
Prav tako j« socialdemoki a-tični voditelj dejal, da je Ade-nauerleva politika glede Posarja doživela poraz, ter mu je očital, da hoče Čim prej skleniti dogovore z zahodnimi državami. ne da bi prej razčistil posarsko vprašanje.
Na koncu je Ollenhauer ponovno poudaril, da bi moral biti edini namen nemške vlado sedaj z vsemi silami pripomoči da pride do konference štirih velikih. Dokler ne pride do te konference, ne bi smela vlada napraviti nobenega koraka, ki bi lahko ustvaril nov položaj glede zahodnonemške republike.
Medtem »o . objavili vrebino pismu voditelja socialnodemo. kratske stranke SChumahevja, ki ga je poslal predsed>r,(iku
vlade Adenauerju. V pismu za. hleva, naj se čimprej skliče se »tanek	zunanjih ministrov
štirih velesil. Schumahst pravi, da ne more pariti do razČi-ščenja položaja s pošiljanjem diplomatskih not. Po njegovem bi se morali štirje raztovarjati za sedaj samo o volitvah in o združitvi Nemčije ter odloži-ti vprašanje vzhodnih meja ng poznejši čas.
Glede volitev izjavlja Schu-maher, da bi % morale izvesti na podlagi zakona, ki je bil sprejet v Zahodni Nemčiji in ki bi s»? raztegnil tud; na Vzhodno Nemčijo. VoliW bi »e lahko Izvedle pod nadzorstvom Združenih narodov ali pa pod nadzorstvom skupine nevtralnih držav, o kateri bi sa sporazumeli štirje veliki; izvedle pa bt Se lahko tudi pod nadzorstvom štirih velikih.
Tudi zvezni minister za nemško enotnost Jakob Kaiser se je danes izrekel za razgovore med1 štirimi velesilami. Na kan. gregu d€makri#tjarjs*e stranice v zahodnem Berlinu je namreč med drugimi izjavil: «Mi vemo, da Se ves svobodni svet zaveda, da se bo treba prej slej sporazumeti s Sovjetsko zvezo in da mora ta dan kmalu priti. Ne »merno ga iskati dolga leta. To zahteva ohranitev miru#.
Poudaril je nato, da Je treba z vsemi sredstvi poskušati Izvedbo nemške enotnosti ln dejal: »Prepričali morgmo zahodne države, da združitev naše domovine v svobodi ne pomeni spremembo ravnotežja sil v svobodnem svetu. Gre za to, da gremo naprej s političnimi ln dfplomatlčniroi sredstvi in to }»? bolje za Vzhod kakor tudi zg Zahod. Moramo se tudi zavedati. de je sporazum med Vzhodom in Zahodom pogoj za mirne združitev naše dežele#.
je pripomnil, da so predstavniki vzhodnega področja samo brezpomembno orodje Kremlja. l*to »tališče je treba zavzeti tudS do posarske vlade. Končno »e je Kaiser izrekel proti štiristranskemu nadzorstvu nad Nemčijo.
Medtem za skrbi ja londonske kroge tudi zaostritev spora med Francijo in Zahodno Nemčijo zaradi Posarja. Zunanje ministrstvo pa je britanskim predstavnikom dalo navodila, naj sa n« vmešavajo v ta spor. Britanski uradni krogi izjavljajo v zvezi s tiskovnim! vestmi, da nemška zvezna vlada ni zaprosila britanske vlade za posredovanje v francosko-nemških pogajanjih. Kakor je znano, je Adenauer y sredo naznanil prekinitev razgovorov s francoskimi oblastmi o Posarju. Te Ade-nauerjeve izjave so povzročile zmedo v Parizu, kjer ga obtožujejo, da spodkopava evropsko enotnost, predstavniki francoskega zunanjega ministrstva so izjavili, da sedaj proučujejo besedilo Adenauerjevega govora. Pariški list «Le Monde# piše, da so sedanje Adenauerjeve izjave v ostrem nasprotju z vsemi njegovimi izjavami na raznih konferencah. Adenauer je namree včeraj Izjavil, da, če bo njegova vlada podpisala sporazum o evropski vojski ln splošni dogovor s tremi zahodnimi državami, ta ne bo obvezen, ko bo Nemčija zopet združena. Vendar pa bodo tl dogovori lahko ratificirani.
Medtem Javljajo v Parizu, da bo morala konferenca o evropski vojsk; dokončati sestavo načrta dogovora, s katerim se ustanavlja evropska obrambna rkupnost, do 3- maja. Sicer pa so še vedno nerešena nekatera vprašanja, ki »e nanašajo na ozemeljako organizacijo evropske vojske in na nekatere točke statuta. Tudi vprašanje fl-
Londonu in trdijo, da niso Ion. ciousjci razgovori pokazali nobenega napredka.
Kakor se domneva, »o britanski predlogi, o katerih so pretekli teden razpravljali v Londonu, vsebovali načrt za konferenco angleških, egiptovskih in sudanskih predstavnikov, ki naj bi bila polett v Kartumu. Vprašanjo takojšnjega in izrečnega priznanja kralja Faruka kot egiptovskega kralja pa naj bi se odložilo.
Zdi se vsekakor, da so angleški ministri in funkcionarji sklenili začasno prekiniti poizkus za pripravo novih predlogov. Tako niso bili angleški predlogi danes izročeni Aror paši, kakor je bilo prvotno predvideno. Obveščeni krogi menijo, da je zelo verjetno, da ti predlogi ne bodo predloženi v svoji prvotni obliki, ker postaja jasno, da jih Egipt ne bi sprejel. Predstavnik zunanjega ministrstva je danes sporočil, da v tem tednu ne bo nobenega sestanka več. Začasno prekinitev razgovorov pripisujejo dejstvu, da Egipt vztraja na formalnem priznanju kralja Faruka kot sudanskega kralja. To naj bi bil temeljni pogoj za začetek pravih pogajanj.
Egiptovsko zunanje ministrstvo javlja, da se bodo v kratkem začela neposredna pogajanja med Egiptom in Libijo za ureditev meje med obema državama Kakor je znano, u-govarja Egipt sedanji meji, ki a z dogovori leta 1925 in 1934. m zahteva nekatere spremembe Isto ministrstvo zanikuje, da bi bila med Egiptom in Špani, jo kakršna koli pogajanja za sklenitev sredozemskega pakta in ustanovitev skupne obrambne sile. Prav tako zanikujejo tudi v krogih Arabske lige, da se j« španski zunanji minister Artajo ob priliki svojega obiska v državah Srednjega vzhoda razgovarjal o sklenitvi vzhodnega ali sredozemskega pakta.
Kaiser Pa le zavrnil zamisel nančnega prispevka Zahodne I ((razgovorov med Nemci#, ka- Nemčije ni še rešeno ln se d 'kor je predlagal Grotewohl, in njem pogajajo v Bonnu.
ZDA bodo nadaljevale
vojaško pomoč Iranu
, TEHERAN, 25. — Mo»»ad*k je včeraj poslal ameriškemu posladku Hendersonu pismo, v katerem Izjavlja, (te spričo sedanjega finančnega in gospodarskega položaja Irana sprejema tako finančno kakor gospodarsko pomoč, ki so jo ZDA pripravljene nuditi.
HendersOtl sporoča v svojem odgovoru, da je pismo poslal svoji vladi.
Ameriško zunanje ministrstvo je danes v zvezi s to pompčjo izdalo naslednje poročilo:
»Po izmenjavi not od 24. aprila 1952 med iranskim ministrskim predsednikom in a-mertškim veleposlanikom v Iranu je ameriška vlada sklenila nadaljevati vojaško pomoč Iranu. Ameriška vlada bo čim prej obnovila pošiljke vojaškega blaga#.
«Po objavi uradne*« »poročila Je glasnik zunanjega ministrstva izjavil, da je iranski ministrski predsednik Mohamed Mossadek v noti ameriškemu veleposlaniku zagotovil, da Iran brani in podpira načela listine: ZN v okviru svojih možnosti in da stori, kar je le mogoče, da ojači svojo obrambo, t'e pa bi bila država napadena, bi z vsemi sltemi branila svojo neodvisnost in svobodo.
26. aprila 19®
	pu	pi
A		
	Ji	_
Dan«, sobota 26. aprila
Boleslav, Sekana Sonce vzide ob 5.01. za prte 19.05. Dolžina dneva 14.04 Uin* vzide ob 5.38. zatone obp »»• Jutri, nedelja 27. aprila n . obl. ust. OF
Pomagajmo si sami!
Pri nos se širi nevarna miselnost: ljudje pričakujejo, da jim bo izboljšala njihove gospodarske pogoje vlada. Mnogi čakajo in mislijo, da jim bo vlada zgradila ceste, hiše, šole. mlekarne ter da bo poskrbela za izboljšanje zemljišč.
Zakaj pričakujemo od tretjih to, kar je mogoče narediti sa-tno z dobro voljo domačega prebivalstva. In zakaj se širi ta težnja med beneškim prebivalstvom, ki je zelo aktivno in neodvisno in katerega predniki so sami, brez pomoči nikogar, obdelali naše doline, v kateri živimo, ter sami opravili ogromna izboljševalna dela. Naši predniki so posekali gozdove, obdelali zemljišča v terasah, skopali njive in zn o sili v koših zemljo tja, kjer je ni bilo. To so bila ogromna dela, ki so jih opravili sami brez vsake pomoči od drugod. Vzroki spremembe značaja naših ljudi so številni. Nekateri so upravičeni nekateri pa izvirajo iz zunanjega pritiska in iz dogodkov, ki so neodvisni od naše volje.
1. Ljudje se zavedajo, da se lahko opravijo važna dela le z uporabo modernih strojev, ki so sad razvoja in napredka v mehaniki. Razni stroji za kopanje in za izravnavanje zemlje lahko mnogo pomagajo lju dem pri njihovem delu ter jim prihranijo mnogo naporov, poleg tega omogočajo ti stroji dela, ki bi bila sicer nemogoča.
2. Dandanes ne moremo več delati na i-ti način, kakor smo delali pred mnogimi leti. Sedaj ne gre več za obdelavo zemlje v terasah, ki Je omogočala ustvarjanje polj, ki so se lahko obdelovala samo z rokami. Vsakdo Ve, da je to danes zaman. .Ali pripravimo polja na katerih lahko uporabljamo stroje, ali pa se nam več ne splača delati.
3. Ni dovolj, da polja merijo komaj en ar površine, kajti tu ne pride stroj v poštev. Ce pa hočejo ljudje obdelati večje njive, se mora pri nas združiti in sporazumeti več lastnikov.
4. Italijanska vlada je vedno podpirala upravno centralizacijo. Zato vsi čakajo, da jim bo dal Rim razne smernice in denar za dela.
5. Z volilno propagando obljubljajo mnogo stvari in ponekod tudi kaj uresničijo. Ko časopisi objavijo, da so v Rimu ali v Rocca Cannuccia zgradili lepo šolo ali pa napravili lepo cesto z vladno pomočjo, tedaj vsi pričakujejo, da bodo tudi v njihovem kraju kaj zgradili, saj so jim za časa volitev mnogo obljubili.
S. S prevelikim obdavčenjem jemljejo kmetu veselje do dela, ker zemlja tudi ne daje več toliko od sebe z istimi obdelovalnimi stroški.
7. Z davki se v kmetih poraja misel, da jih vlada nalašč zahteva, da pri tem opravi dela, ki naj bi jih le ona zmogla V resnici pa ni tako.
8. Posameznikom, zlasti pa občinam je treba dati večjo svobodo iniciative. Občina in vasi morajo biti pač skupnosti, ki imajo več oblasti kakor posameznik. Država pa bi morala intervenirati samo takrat, ko je to nujno potrebno. Ce vlada zgradi šolo v neki vasi. ustvari precedent, zaradi katerega tudi drugod up iše-no pričakujejo šolo, saj plačujejo vsi enake davke: zato bi morali tudi dobiti enako pomoč.
9. Fašizem je začel vrsto javnih del za izboljšanje zemljišč, s katerimi pa so se okoristili razni oportunisti. Ni pravično, da so nekateri izboljšali zemljišča na račun skupnosti in da so morali drugi le prispevati za to s plačevanjem davkov
Potrebno je. da država ter-venira v določenih mejah in da v teh mejah pomaga vsem brez razlike.
Država naj opravlja dela v splošnem državnem obsegu, dežele naj jih opravljajo v deželnem obsegu, pokrajine v pokrajinskem in občine v občinskem obsegu. Prav tako naj posamezne vasi opravljajo manjša dela, ki se tičejo samo njih, ki pa presegajo okvir posameznih družin. Treba je mo ralizirati javno življenje in doseči to, da bo vsakdo delal zase toda s tem tudi delal v korist vseh. Ce država porabi milijarde lir za izboljšanje Sile, zakaj jth ne porabi pravično v vseh italijanskih deželah?
Ustanavljanje otroških vrtcev
v Beneški Sloveniji služi le raznarodovanju
Vse besede o skrbi italijanske vlade za naše ljudstvo so le zakrinkana laž
Ustanova ON AIR gradi otro. ške vrtce samo v večjih središčih Beneške Slovenije z namenom, da otroci v teh središčih postanejo janičarji in da bodo kasneje pomagali potujčevati otroke iz gorskih vasi.
Neštete so krivice, ki jih delajo krajevne oblasti in italijanska vlada. Tem krivicam moramo dodati še eno. Italijanski šovinistični časopisi pišejo, da se je sedaj tu. sedaj tam ustanovil velik otroški vrtec. Ko otvarjajo te otroške vrtce, pridejo številni avtomobili, v katerih sedijo gospodje, ki vodijo raznarodovalno kampanjo proti beneškim Slovencem. Na otvoritvah se slišijo govori s približno sledečo vsebino: «Dragi italianissimi; Do danes ste bili od vseh pozabljeni in zapuščeni, sedaj pa ste vedno pred očmi italijanske vlade in vedno prvi na vrsti, ko gre za njeno poraoč».
Vse te laži pripovedujejo videmski gospodje, ker vedo, da naši ljudje ne berejo italijanskih časopisov, kjer piše o raz. nih javnih delih v Italiji in Beneška Slovenija je pri teh delih prava pastorka in ji le tu pa tam vržejo kako kost. Toda gospodje se motijo, če mislijo da bodo lahko vedno varali naše ljudstvo. Res je, da italijanske oblasti gradijo nekaj otroških vrtcev v Beneški Sloveniji, toda to ni namenjeno pomoči našemu ljudstvu, marveč služi le potujčevanju, saj so v teh vrtcih tudi takšne učiteljice, ki pravijo otrokom, da je greh govoriti slovenski. Ce bi italijanska vlada res imela namen pomagati naše-
mu ljudstvu, tedaj bi gradila otroške vrtce tudi v gorskih vaseh, kjer je velika beda in kjer nimajo starši kaj dati o-trokom v usta. Nekateri ljudje bi jih pač pošiljali v vrtec, čeprav je italijanski, saj vemo, kaj beda pomeni.
Vzemimo za primer samo grmeško občino v vzhodni Benečiji. Ta občina šteje 18 vasi, otroška vrtca pa sta samo dva; eden je v Topolovem za eno samo vas, drugi pa v Klodiču za 17 vasi. Seveda starši ne morejo pošiljati svojih otok v Klodič, ker je tam najmanj eno uro hoda in tečejo čez poti potoki in hudourniki, kar predstavlja za otroke veliko nevarnost. Ljudje v grmeški občini se namreč vprašujejo zakaj ne gradijo otroškega vrtca v vasi Platae. Tja bi lahko hodili otroci iz petih vasi in sicer iz Platca, Kanalca, Gornjega in Dolnjega Grmeka
in iz Gornjega Brda. Jezijo se predvsem tisti ljudje, ki nimajo kaj dati jesti svojim otrokom; takih ljudi pa v teh va-seh ne manjka.
Torej je politika jasna. V Klodiču so zgradili vrtec, ker je večja vas in hočejo razna-roditi otroke s stroški, otroke v gorskih vaseh pa bi radi raznarodili brez stroškov. Raz. lika je torej samo v tem. Kot smo že dejali, naj bi otroci v večjih vaseh postali janičarji in naj bi potem raznarodovali svoje brate.
Odgovor nas, Benečanov, pa je, da v Italiji ni dovolj milijonov da bi nas z njimi raznarodili, pa čeprav smo zelo ubogi. Eri raznarodovanju jim ne bodo pomagali vsi otroški vrtci, kajti naše ljudstvo se je začelo prebujati in se vedno bolj zaveda svojega slovenskega izvora in svoje narodnosti.
V Svetogorski trtici dokončujejo te dni vrsto ljudskih hiš, ki jih je zgradila za delavce INA-cas-s. Upamo, da bodo dodelili stanovanja v teh hišah res potrebnim soriškim družinam ne pa raznim pritepencem, kakor je bilo doslej v navadi.
Oglejte si rozstavo
slikarja Lojzeta Spacala
GORICA, 25. — Od torka dalje je v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice razstava velikega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Pri otvoritvi je prof. Jože Kosovel poudaril glavne značilnosti Spacalove umetnosti. Njegova dela so po-nazorjevali tudi s klavirskimi skladbami, ki so jih sestavili po občutkih, ki se v komponistu porajajo ob gledanju umetnin.
Razstava je doprta vsak dan
Ljubitelji umetnosti čopiča lahko kupijo tudi Spacalovo mapo z 20 deli in uvodom umetnostnega zgodovinarja prof. Steleita.
Prvi maj
bomo slovesno praznovali
GORICA, 25. — Letošnja proslava prvega maja bo na dvorišču konsumne gostilne v Standrežu. Pričetek bo ob 16.30 z govorom o prvem maju. Sledil bo pevski koncert vaških zborov in zbora Glasbene šole v Gorici. Zvečer bo ples na dvorišču pri Lutmanu.
Z vokalnim koncertom bodo podeželski pevski zbori pokazali, kaj vse so se naučili na svojih vajah v zimskih mesecih. V kratkem bo pregled kulturnega dela naših vasi. Zato naj se nanj pošteno pripravijo. Ce bo slabo vreme, bo proslava v nedeljo 4, maja ob napovedani uri.
Goriški Slovenci! Prvi maj je praznik delovnega in zatiranega ljudstva. Na ta dan dokažimo, da smo čeprav majhen narod, zrel za sodobno življenje in da kot visoko razviti ljudje sodobne družbe obsojamo srednjeveške metode, ki jih italijanske oblasti s svojim zapostavljanjem izvajajo nad nami. Prvi maj naj bo slovenska obsodba italijanskega šovinizma, ki mu botrujejo italijanske oblasti, naj bo obsodba italijanskega imperializma, ki misli razširiti svojo posest na škodo jugoslovanskih narodov.
Živel prvi maj!
PODRAŽITEV BOLNIŠKE OSKBBOVALNINE HUDO PRIZADELA GORIŠKO PREBIVALSTVO
Dnevna oskrbovainina se je zvišala za sto lir, in sicer na 1.450 lir
Prošnje za imenovanje
liudskih sodnikov
GORICA, 25. — Goriški župan poziva vse stalne prebivalce goriške občine, ki imajo italijansko državljanstvo uživajo vse civilne in politične pravice ter imajo dobro nravstveno spričevalo, naj v teku prihodnjega julija vložijo prošnjo za vpis v seznam ljudskih sodnikov pri prizivnem in porotnem sodišču. Prosilci smejo biti najmanj 30 in največ 65 let stari.
Ljudski sodniki ne morejo biti ženske, sodnijski uslužbenci, pripadniki vojske in policijskih enot, duhovniki in e-dovniki.
GORICA, 25. — Medtem ko se žolta sindikalna organizacija, ki se imenuje tudi «svobod. na» že nekaj tednov trudi, da bi znižala cene zlasti najosnovnejšim življenjskim potrebščinam (volitve so pred durmi!) je uprava goriške civilne bolnice objavila ta teden proračun za letošnje leto, iz katerega se vidi, da je kampanja žol. te sindikalne organizacije pe-sek v oči naivnim vernikom, ki verujejo raznim njenim obljubam.
V proračunu je namreč poudarjeno, da se bo dosedanja dnevna oskrbnina za vsakega bolnika dvignila za 100 lir in bo znašala 1.450 lir. Ze tako vi. soko dnevno oskrbnino so še zvišali, kar je najbolj prizadelo predvsem revnejše prebival, stvo, ki nima socialne zaščite in ki mora zdravniške in bolniške stroške plačevati iz lastnega žepa.
Nadalje pravi proračun, da bodo za bolniško osebje potrošili 49 milijonov lir, 4,3 milijonov pa bodo porabili za prehrano. Zdravila in zdravstveni pripomočki bodo stali 17 milijonov, upravni in izredni stroški pa 12 milijonov.
Goriška javnost je sklep o povišanju oskrbovalnine sprejela z največjim nezadovoljstvom, kajti vsi predobro vedo, najbolj po oni, ki so se tamkaj zdravili, da so opazili razne nepravilnosti pri računanju zdravil; nepravilnosti, ki so šle ali na škodo bolnika, ki si je moral zdravljenje sam plačati, ali pa na škodo bolniških blagajn, ki so morale plačati stroške za zdravljenje svojih članov.
Marsikdo z upravnega mesta si bo mislil, da je bolniška u-prava pametno ravnala, ko je počakala s povišanjem dnevne oskrbovalnine do 1. aprila, ker so v tem času dobili tudi brez. poselni tako ali drugačno zaposlitev in ker je skratka v spomladanskem času laže priti do zaslužka. S takim mnenjem se ne strinjamo. Goriško prebivalstvo je v veliki večini gospodarsko na zelo šibkih temeljih in ga zato sleherna u-redba o povišanju katerega koli prehrambenega predmeta, povišanje železniških tarif, stanovanj itd. močno zamaje. Človeku z mastnim zaslužkom se ne pozna, ako ima sto ali dve sto lir več izdatkov na mesec, kdor pa si ne more privoščiti niti zabeljenega močni, ka in se hrani pri ECA ali živi od miloščine, takega zade-
nejo uredbe o povišanju v
živo.
Upravniki goriškega javnega življenja bi morali imeti vse te stvari stalno pred očmi in paziti, da se ne bo gospodarsko stanje iz dneva v dan Slabšalo.
Volilni imeniki na vpogled
GORICA, 25. — Goriško žu-panstvo sporoča vsem volivnim upravičencem, da si na tajništvu občini lahko ogledajo volilne imenike. Volilni imeniki bodo na vpogled samo do 30. t. m. Vsakdo ki ima volilno pravico in ni vpisan v omenjenih seznamih, lahko vloži pritožbo na občinsko volilno komisijo.
Važno za rudarje
ki so delali v Belgiji
Pokrajinski urad za delo \ Vidmu sporoča rudarskim težakom, ki so se izselili v Belgijo leta 1950. da s l. januarjem 1953 zapade rok za vložitev prošenj za odpravnino, in sicer za one, ki so delali tam leta 1950.
Delavci, ki še niso vložili prošnji morajo navesti ime, pri-i-n jo poslati blagajni za socialno skrbstvo na onem premogovnem področju, kjer so delali. V prošnji morajo navesti ime.priimek, kraj in čas rojstva, točen naslov v Italiji, točen naslov podjetja, .pri katerem so bili zaposleni, in točno dobo zaposlitve. Za one. ki se tega ne bi več spominjali, omenjamo naslove raznih blagajn za socialno skrbstvo na belgijskih premogovnih področjih;
Caisse de Prevoyance du Centre. Rue de Baume 1, La Lou-vriere; Caisse de Prevoyanca de Ig Campine, Gufienslaan 35, Hasselt; Caisse de Prevoyance de Mons, Rue de la Reunion. Mons: Caisse de Prevoyance de Namur, Saint-Loup 4, Namur; Caisse de Prevoyance de Liege 22, Rue Forgeur, Liege; Caisse de -Prevovanee de Charleroi 30; Rue Leopoldo 30, Charleroi.
Vsi oni, ki potrebujejo pojasnil, se lahko obrnejo na pokrajinski urad za delo v Vidmu, Ul. Lirutti 36.	.
Uprava delavskih hiš
odredila povišanje najemnin
GORICA, 25. — Akcija žoltih sindikatov o znižanju cen je rodila prav nasprotne uspehe. Izvedeli smo namreč, da
je uprava delavskih hiš odredila postopno povišanje najemnin, češ da rabi denar za popravilo stavb.
Najemniki, ki so združeni v svoji organizaciji, so sklenili, da se takemu odloku uprejo. Sklicujejo se na pravilnik te ustanove, ki tekih sprememb ne predvideva. Stvar Se je tako zaostrila, da so predstavniki najemnikov zaprosili za sprejem pri prefektu, da mu pojasnijo svoje zahteve.
Istočasno P.a se govori, da se ljudje nočejo vseljevati v nove ljudske hiše, ker so sobe premajhne. Ali mislijo nekateri ljudje, da je za revnejše ljudi dobra res vsaka luknja?
Obnovi lev obrfmc za ledenice
GORICA, 25. — Zveza trgov, cev za goriško pokrajino opozarja vse lastnike ledenic in hladilnih aparatov, da morajo vsako leto' plačati pristojbino za državne koncesije. Ker po navadi zapadejo vse obrtnice za ledenice konec aprila, naj pornavnajo omenjeno pristojbino najkasneje do 30. aprila.
Trčenje dveh kamionov v podvozu pri Krminu
Večer slovenske mladinske pesm
DANES 26. APRILA 1952 OB 20. URI priredi Glasbena šola v Gorici
PEVSKI KONCERT
ki ga bo izvajal šolski mladinski zbor pod vodstvom prof. Toneta Severja.
Na klavirju bo spremljala Damjana Bratužev?. Pevski zbor bo nastopil v dvorani bivše »Mlachkei (Ragno d’oro) na Korzu Verdi.
SPORED KONCERTA JE SLEDEČ:
Emil Adamič: «Dijaška koračnica)).
Emii Adamič: »Da bi bila lepa ura* (koroška narodng)-
Vasilij Mirk: »Ptičja svatba* (štajerska naroda?).
Vasilij Mirk: «0 pohorskem kmetu* (štajerska narod-1
Rado Simoniti: »Samo en	cvet*	f	,	.	klav1>
„	j	tenor	tn
Rado Simoniti: »Talcem*	[
Ciril Pregelj: «Osamijeno doni zvonček* (ukr*Jnl*,ia narodna).
Rihard Orel:
a) »Preljepa	je naša dolinca*.	f	naro<ine
b) »Konjiča	imam prau bistrega*	n Beeečij*
c) «Od tega	kraija pride*.
Emil Adamič: »Stoji mi polje* (goriška narodu**-Matija Tomc: »Naša bol* (goriška narodna).
Emil Adamič: »Vabilo na kres* (belokranjska). Adrijana Liano va:	«V snežnem metežu*.	f
Adrijana L lanova:	»V saneh*.	(	,n ^
Stevasj Mckranjac: »Bolno čedo*.
Matija Tomc: »Lepa Jana* (narodna iz Prekmurj** Stanko Premrl: »Koroška budnica*.
SLOVENKE IN SLOVENCI, VABIMO VAS K OBI^N? UDELEŽBI !
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
GORICA, 25. — V podvozu pri Krminu sta se včeraj nepričakovano srečala dva težka kamiona, in sicer eden s tabli, co GO 6203, ki ga je vozil 24-letni šofer Figar Ivan iz Fare, in drugi s tablico GO 6967. ki ga je vozil 52-letni Anton Jan iz Gorice. Prvi je vozil 30 stotov peska, drugi pa 200 stotov cementa.
Preden sta zavila v predor sta oba šoferja, dolgo trobila. Figar je v podvoz zavil z glavne ceste Gorica-Videm, medtem ko je Jan prihal iz Krmina, oziroma z nasprotne smeri. Cim sta šoferja zagledala njuna vozila v ozkem podvozu drugo tik drugega, sta v hipu prijela za zavore in naglo krenila vsak na svojo skrajno desnico. Z občudovanja vredno prisotnostjo duha sta preprečila trčenje kamionov z motorjem ob motor. Vendar pa sta vozili zaradi ne. nadne okrenitve trčili z zadnjim delom. Škodo, ki sta jo oba kamiona utrpela^ cenijo na 60 tisoč Tir.
zair.. Proti davici in kozam je cepiti vse otroke, ki so dopolnili 1 leto starosti i» tudi starejše, ki niso bili še nikoli cepljeni. Otrok, ki ne bodo imeli zdravniškega potrdila o cepljenju, ne bodo sprejeli v otroški vrtec.
Vesli za frgovce
GORICA, 25. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem članom, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice:
Uvoz bombaža in volne iz Sirije; izvoz jabolk v Francijo; razdelitev drugega šestmesečnega obroka cementa izvoznega kontingenta za Turčijo: pospešitev italijanskih izVozov proti Iraku; izvozi v Kanado; izvoz zajčjih kož na carino do 30. junija '952; uvoz smolnatih snovi z dolarskega območja.
Cepljenje proti davici in kozam
GORICA, 25. — Opozarjamo vse starše, da bodo 30. aprila zaključili pomladansko ceplje-nje otrok proti davici in kro-
Doklade za delavce
v delovnih centrih
GORICA. 25. — Ministrstvo za delo je z okrožnico odredilo, da bodo vsi delavci, ki so zaposleni v delovnih in pogozdo-valnih centrih, prejeli za veliko noč in 1. maj redno dnevno doklado, čepr^r ne bodo omenjene dni delali.
Revizija vozil
v Beneški Sloveniji
Inšpektorat za civilno motorizacijo v Vidmu sporoča, da je ministrstvo za promet določilo, da bo letos od 1. maja do 30. novembra revizija nekaterih kategorij avtomobilov. V tej dobi bodo izvršili revizijo kamionov, prikolic, avtotrenov in avtomobilov za posebno u-porabo.
Da bodo bolje opravili revizijo, bodo poslali vsem lastnikom teh vozil obvestila. Revizijo bodo opravili v krajih, ki bodo za to najbolj primerni, in sicer v Tarčentu vsak prvi ponedeljek v mesecu in v Čedadu vsak četrti ponedeljek v mesecu.
Padec na hodniku
GORICA, 25. — Včeraj zjutraj okrog 10. , je.. 60-. letni gospodnji Cacilji Fabretto iz Solkanske ceste 99 spodrsnilo na hodniku njenega stanovanja. Takoj po padcu je ženska začutila hude bolečine v desni roki. Njeni domači so poklicali na pomoč Zeleni križ, ki jo je z rešilnim avtom pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila roko. Ozdravela bo v tridesetih dneh.
Brivci za 1-
GORICA, 25. - Zvez« nikov za goriško P .^ct sporoča, da bodo vse b- ^ in damski saloni dne 1. ves dan zaprti.	'	,	(jj)
Na ta dan bo zaprto ve tudi javno kopališče.
Plačilo delavc*v 25. aprila in 1.
GORICA. 25. - P« pogodbi morajo del° svojim nameščencem ?a jZpl>’
nik 25. aprila in 1. msia čati enodnevno plačo; ^ delavci v omenjenih d"*' flre, lali, jim pritiče plača 1 f)t-ko delajo in doklada 13 nično delo.	,	,jjj»
Tudi če delodajal«5 ^ delovni urnit čez teden’ Ji dela &
rajo vseeno plačati
li-
so delali 25. aprila ali b0. Jl(t lali l. maja kakor zgofaJ n.iepo
14 kandidatnih list v Trstu
5 u miljah, 4 v flaMni, 3 v Hepeniahru in po 2 u Zgoniku in Dolini
Italijanski iredentistični blok v Trstu nastopa t dveh ločenih „appareutanieutiii“ - Italijanska protiiredentistična lista v Nabrežini, Eiste slovenske narodne enotnosti v vseh slovenskih občinah
ŠPORTNA NEDELJA
Prvenstvo druge divizije
Po tekmah pretekle nedelje je položaj v lestvici ostal približno isti, kot je bil prej. Pro Romans B je na igrišču v Za-graju premagal tamkajšnje moštvo z rezultatom 3:2. V Coroni je domače moštvo moralo kloniti pred močnejšo Halo B, ki je zmagala z 2:1. Presenečenje je vzbudila goriška Fiamma, ki je v Villessah remizirala z domačini z 2:2. Marianese pa je na gostovanju v Gorici odpravila Edero z 2:1. Lep uspeh je beležila štandreška Juventina B. ki je na igrišču v Podgori prepričljivo odpravila moštvo iz Strašic z visokim rezultatom 6:2. Tako vidimo, da so vse gostujoče ekipe, razen Fiamme, odnesle zmago na tujih igriščih.	•	,
Sam0 štiri nedelje na« še loči; > od konca prvenstva. V višje prvenstvo se bo povzpelo samo eno moštvo. Tekma za to mesto bo med ekipami iz Braz-zana in iz Villesse, kajti ekipe kot so Itala B, Pro Romans
B, Juventina B in Sagrado B, ki imajo prva moštva v višjih prvenstih ne morejo uPati na promocijo. Brazzanese ima sedaj 22 točk, Villesse pa 20. Malo upanja je, da bi se tema dvema pridružila še Marianese, ki im» komaj 15 točk.
Tekme jutrišnjega kola so naslednje: V Sovodnjah bo ob 14. uri Juventina B sprejela moštvo iz Corcne. Po vsej verjetnosti bo zmago odnesla Juventina B, ki se je zadnje čase prav dobro izkazala; formacija pretekle nedelje pa je pokazala. da kar gre. Corona pa mora beležiti precej porazov, med katere moramo upoštevati nedeljskega na domačem igrišču s strani Itale B. Tekma se bo začela ob 14. uri. ker mora nastopiti ob 16. prvo moštvo Ju-ventine Marianese bo doma sprejela ekipo iz Zagraja. Čeprav so bili v prvi polovici prvenstva premagani, upajo domačini na uspeh. V Gradiški bp proti Itali B gostovala gori-
ška Fiamma. Goričani nimajo nobenega upanja na uspeh, posebno še. ker hoče Itala B doseči vsaj honorarno prvo mesto. V Romansu bodo domačini sprejeli moštvo Brazzanese. Tekma bo vsekakor napeta, kajti prav od te tekme je odvisno, ali bodo šli gostje v višje prvenstvo, z druge strani pa domačini ne bodo hoteli izpustiti z vajeti prvega mesta. Goriška Edera bo pa sprejela moštvo iz Villesse. Tudi tu bodo gostje skušali doseči uspeh, saj so v istem položaju kot igralci iz Brazzana.
Lestvica je naslednja. R.RomansB 16 11 3 2 44 23 25 Itala B 17 10 5 2 39 19 25 Brazzanese 16 8 6 2 39 13 22
Villesse 16 Juventina B 15 Marianes« 17 Edera Corcna Sagrado B Fiamma Straccis
16
15
16 15 15
8 4 4 28 28 20 4 7 4 27 26 15 6 3 8 25 26 15
4 6 6 27 22 14
5 2 8 22 25 12 5 2 9 25 39 U 1 6 8 14 45 8 1 2 12 12 24 4
Včeraj ob 12. uri je bilo zaključeno vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v tržaški in okoliških občinah. S tem se je zaključila tudi ne^ gotovost, ki je do zadnjega vladala glede števila list, po sebno pa glede povezav, ki jih dovoljuje novi italijanski zakon, ki ga je ZVU raztegnila tudi na naše ozemlje in s tem podprla italijanske iredenti, stične stranke.
Čeprav so se razširile govorice, da se bodo nekatere italijanske stranke ((demokratične sredine* in desnice borile za zadnje mesto v vrstnem redu list, včeraj dopoldne do take borbe ni prišlo in je vlaganje potekalo normalno, kljub temu, da nekatere stranke še v četrtek niso imele izpopolnjenih svojih kandidatnih list.
Vseh vloženih kandidatnih list v tržaški občini je skupno 14 (Monarhistična fronta in Qualunquisti so namreč postavili skupno listo). Liste so bi. le vložene po naslednjem vrstnem redu;
1. PCTLT (kominformisti) znak srp in kladivo. 60 kandidatov:
2. Partito autonomista (Paulin) znak in geslo helebarda in «Svoboda in avtonomija*. 41 kandidatov;
3. Slovensko-italijanska ljud. ska fronta, znak peterokraka zvezda s helebardo, 48 kandidatov;
4. Fronte per LTndipenden. za Fdl, znafc helebarda in geslo »Trst Tržačanom*, 48 kandidatov;
5. Partito liberale italiano PLI, znak italijanska zastava in geslo (dtalia. Italia. Italia*. 60 kandidatov;
6. Fronte monarchico cjualun-quista. znak križast ščit s kraljevsko krono in črIcarna u®' 50 kandidatov;
7. Partito republicano PRI. znak bršljanov list s siglo «PRI» na črnem polju in geslo «Socialismo mazziniano* 60 kandidatov;
8. Democrazia italiana DC, znak križast ščit in geslo «Li-berta*. 60 kandidatov;
9. Partito socialista italiano. znak srp in kladivo, knjiga s soncem in sigla «PSI», 42 kan-
didatov;
10. Movimento sociale italiano MRI, znak prisekana pira-mida s siglo ((MSI* in plamenom, 60 kandidatov;
11. BIocco Triestino. znak zvonik sv. Justa in helebarda, 60 kandidatov:
12. Partito nazionale monar. chico, znak peterokraka zvezda s kraljevsko krono v sredini, 60 kandidatov:
13. Slovenska demokratska zveza SDZ. znak lipa s helebardo. 44 kandidatov;
14. Partito socialista della \ enezia Giulia PSVG, znak napis «Plebiscito» s soncem in geslo »Lista socialista Mat-teotti*.
V tržaški občini sta bili prijavljeni dve povezavi list in sicer; DC. PLI, PRI in PSVG (to je stranke, ki so že doslej sestavljale občinski odbor) ter PNM in MSI.
V miljski občini so bile vlo. žene naslednje liste-
t. DC, PSVG. PRI. Vse te liste so med seboj povezane;
2. Lista Ljudske zveze za neodvisnost;
3. PCTLT (kominformisti).
V nabrežinsko-devinski ob-vini)
1. Lista slovenske enotnosti;
2. PCTLT (kominformisti);
3. BIocco Triestino;
4. UDI (Unione democratica italiana).
V zgoniški občini:
’■ Lista Slovenske enotnosti;
2- PCTLT (kominformisti).
V repentaborski občini;
)• j-tista slovenske enotnosti;
2. Neodvisna gospodarska lista;
3.PCTLT (kominformisti).
V dolinski občini;
1. Lista slovenske enotnosti;
2.PCTLT (kominformisti).
Za vse štiri slovenske občine
po zakonu ni predvidevana po. vezava kandidatnih list.
Conska volilna komisija je do včeraj pregledala in potrdi, la prvih pet vloženih list; t j PCTLT, PA, SILF, FDi in PLI. V naslednjih dneh bo volilna komisija pregledala - in če bodo v redu — potrdila še o-stale liste.
Občinski volilni urad s sede. žem v Ul. SS. Martiri med tem
nadaljuje s prepisovanjem in razdeljevanjem volilnih potrdil. Prav tam so še vedno na vpogled volilni imeniki in v interesu vsakega volivca, posebno pa -še slovenskega je, da se prepriča, da je pravilno vpi. san. Sedaj pa vse do 30. t. m. so še možne reklamacije in popravila, pozneje pa ne več.
Vsaka napaka na volilnem potrdilu, (katerega podatki morajo odgovarjati onim na osebni izkaznici) onemogoči volilnemu upravičencu izvršitev njegove volilne pravice. Zato opozarjamo vse slovenske volivce da v svojem in v interesu slovenske skupnosti prekon. trolirajo volilni imenik.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
CIGARETNI OGOREK
ga je spravil pred sodnike
IVIodtem ko je soba s pohištvom vred gorela, je možakar mirno spal v svoji postelji
m ct>
fhimoifikl
fMG J
ZA TRŽAŠKO	j
Leto 1951-52 Sezon^« |
V nedeljo, 27. april*
ob 21. uri ,T|! v AVDITORIJU v T**’
»uniMJ
MA H ©Jr,
dei8'
ni#1
Spisal: Marin 15 Prevedel: I. Ma}1. Režiser: Modest §L«gr
Scenograf: Jote v Pesmi kompMtn^jt,
prof. Karel
Vstopnice so v veži tiskarne, UL -o. (F
MSIra 90 HnPVBO	ii
pr^n-
čiška 20, dnevno oa ‘ ur<■ 12. in od 17. do ‘Vi« V nedeljo od 1°; “5- 1e:t' od 15. do 20. ure-fon 29-477.
Nepazljivost je že marsikaterega spravila pred sodišče. Najbolj pogosto so med tenu kadilci, ki v svoji strasti pogosto ne morejo niti zaspati, če ne zlezejo pod odejo s cigareto v ustih in potem seveda nehote povzročijo požar.
Tako je tudi 33-letni pomor, ščak Giovanni Stuparich, ki ima v podnajemu sobo v stanovanju Amalije Bartolomei v Ul. Cadorna zvečer 18. januar, ja lanskega leta stopil v svojo spalnico in si prižgal cigareto. Kaj je bilo, ko se je spravil pod odejo, nihče ne ve. Dejstvo je. da je lastnica stanova, nja pozno zvečer zaslišala sumljivo prasketanje. Hitro je po: gledala po stanovanju in k.er nikjer ni našla nič sumljivega je stopila tudi v Stupari-chevo sobo. Zeno je takoj oblil mrzel pot; soba je bila vsa v dimu in zublji plamenov so že načeli pohištvo. Prestrašena je začela kričati in klicati na pomoč in s tem je rešila Stu-paricha, ki je kljub požaru mir. no spal v svoji postelji, ki je že začela tleti. Na vsak način se mora mof zahvaliti prav Bartolomejevi, da se je prav v zadnjem trenutku rešil. Seveda je na mesto prišla polku-ja, ki je ugotovila, da je kriv
požara Stuparich, ki je zaspal s cigaretnim ogorkom. Ta mu je verjetno padel z rok in tako se je v kratkem času vnel požar. Tudi gasilci so nastopili in so pogasili ogenj, toda lastnica stanovanja je utrpela kljub hi. tremu nastopu gasilcev okoli 300.000 lir škode.
Stuparicha je policija pod obtožbo, da je nenamerno povzročil požar, izročila sodišču, ki ga je obsodilo na 8 mesecev zapora vendar mu je do-volilo vse ugodnosti, ki jih dopušča zakon.
Predsednik: Fabrio; tožilec-Amodeo; zapisnikar: Pivk- o-bramba; odv. R. Cuccagna.’
Neroden padec
V bližini železniške postaje na Opčinah je 56-letni uradnik Renato Rizzotti - Vlach iz Ul. Moreri včeraj okoli 13. ure ta. ko nerodno padel da se je močno udaril po levem kolku in si verjetno poškodoval tudi stegnenico leve noge. Z rešilnim avtom so moža odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali s prognozo okrevanja v 10 ali 60 dneh sprejeti na ortopedskem oddelku.
Prosvetno drUfo1 »IVAN V ° -i
Kontov«
1952
Prosek •
Danes 26. apri1* ob 20.3* ufl
v AVDITORIJ1’ v
LOJTKCA
, r.»’'
Scenarij napisa! 'L
Zbral, pnredri i^elj
Viktor Germ	,
Sodelujejo sol}*% pevski zbor	~L
pod vodstvom^ M vo« blca in orkester f
stV°m ^eiuj°*ih
rod*)),
Vstopnice sf v ‘01 lfl. veži tiskarn - eS od e
Frančiška 30. d0 jO ^
do 12. in od 1'0 dobite v
f
ADBX—
2
,n I- *n 1
Utmtf
ZA0**0
„lf I
*” f'
vf
SeVero 5 D
ob^'
primera
črnila
JLi'bihei ,ra~nih člankov patriotskih idealov* Poveličevanja in domišljave naPolnjujejo kalijan-vran*S0?l*ie: ^ prat>a bela Mo ndi., be'elnih
n
Sodba Pitacco" -
pisanje tednika ali
°». glasila nekdanjih li-
šJrlt intel^alcev, pri
iZil.J- s°Mnjejo tudi 9i antifašisti
svojcu1 ^ondoy> P*$e *> • H M- »muki o tržaških
montiraj kritičnost}°: «De-r,,. ci}e m incidenti v
Cl S°■ biIi svečanost za
ČT***- *jih ic na žo-
jolno	deieJa še vedno
fronti, ' *° se vsi v eno bZL~ neofaši3ti- kamin-
PO nr»” tX>ti' Se 'j*m tož?' tijtj J**”*1 vojnah	vsi
»iu '■ saniaio o maščevanj. V*1 50 i™e.U svoj dan«.
««w	pi’*	d0«B-
ool' , • 8a nismo pričako-
oJih, £ mladme in vseh
se ne morejo o-
venu.	Z- mladostjo, a so
PriiaL>J-adini pomagali. tai ? smo, da bomo vi-h Kako je treba na to '°y*orno kričanje ener-
»rZJTati- V tmiH so ;0	?*■	^ so si zadale na-
C-braniti pošteno Černobila j N)’hova dolžnost bi ke	$Povrmijo na razli-
• ' ? ®° med patriotizmom iat>J'na.gooij°, m€(š dosto-n.. . venim protestom in raz-prfcm.. po tr0ih. Toda,
te, da
smo preveč. Zdi
trne Trst pooblašča
»salto .
Polc,; ,	,ravan)e, z njim se
VjqjVa vsaka špekulacija, to <tt' siranke, glasila tiska ir*' P-ssprotuo, trudili, da r«ijJmei0 iniciativo od Usto 1 PQPi>larnih naciona-re^s-tem da so stopili na-»ii p” V tekmovanje z nji-
few pogledu je prav Po,!«/*" brsojav. ki. ga je <!„, , aktivni minister biv-kjfr 0 ttvcem v Trstu: Tam, in m”-50 uspeli prebrisani ^ ,'°cni avstrijski cesarji, Piti l.'.‘spei nit' maršal Tito
mtertonu. js 4 ljudstvo, kakršno je hiZ.^em.
lili
k« l^njvrednosti, ki se ta-Pretvori v manijo
enjeno v medna-
*0t» ’ odnosih s komplek
• * m«
Jbk
planja, navajeno, da probleme zunanje po-'tif, f sentimentalnega sta-Sin,<! vprašanje Trsta de-Ijt,,0 ^°k°. da ie bilo razde-tfrpni “j tabora. Na eni £lprav'iic,l Prenapeti, vedno s *ovrn?l;nt' izgrede, več->'	nekoga.	Na
•Ao. č0Jt tisti, ki patnot-i , v. rrieuž"1 ,nanj vmešava-'fi. J^rodna vprašanja, n^iajn Predvsem predpo-rpzuoi Jemu cilju red-'Cia	,?totnega civilizi-
Oto...' 'jenja, mirno so-
Dne 17. aprila je kazenski oddelek Tržaškega prizivnega dvora-(Corte d’Appello) pod predsedstvom svetn. Janchija (poročevalec svetn. Gnezda, javni tožilec Colotti) izreklo sodbo, ki je takoj zbudila splošno zanimanje v javnosti. Vsebino sodbe povzamem iz časopisnih poročil: čim bom imel v rokah izvidno besedilo te sodbe, ki mi je obljubljeno, si pridržujem, da ga posebej objavim.
Slo je za ta-le primer: Dve ženski iz Pirana, ki sta zagrešili kazensko dejanje splava in pomoči pri splavu, sta bili zaradii tega sojeni in obsojeni pred Ljudskim sodiščem v Piranu. Ker se je končna faza splava zaključila v.tržaški bolnici, se je z zadevo ukvarjalo, kot krajevno pristojno, tudi tržaško okrožno sodišče. (Tribunal) in je obe ženski ponovno obsodilo na še precej občutno kazen. Apelacijsko sodišče v Trstu, kot prizivno sodišče, je pa na omenjeni razpravi prišlo do zaključka, da je ponovno sojenje pred tržaškim sodiščem nedopustno, češ, mirovna pogodba je z ustanovitvijo STO ustvarila eno edino mednarodnopravno telo, v katerem sta samo dve različni upravi. Zaradi tega v Trstu ni mogoče ponovno postopanje proti dvem osebam za kaznivo dejanje, Id je bilo že sojeno v Piranu, t.j. od sodnega oblastva tržaškega ozemlja, katero predstavlja, kakor rečeno, enotno pravno področje.
V nadaljnjih Izvajanjih bom to sodbo kratko imenoval «sodbo Pitance« po glavni obtoženki.
razmišljanj
in zakonodaji v STO
de tega jugoslovanska zasedbena oblast bolj točna in bolj praktična. Odlok dd. Trst, dne 6. junija 1945, ki je stopil takoj isti dan v veljavo, in ki ga je izdal Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) za Slovensko Primorje in Trst — notabene odlok, ki je še danes v veljavi — določa v čl. 1. apodiktično: »Pravni predpisi, ki jih je izdala nemška okupacijska vojska, se proglašajo za neveljavne«. — V čl. 2 pa določa: «Pravni predpisi, ki so veljali pred 8. septembrom 1943, se odpravljajo, kolikor nasprotujejo pridobitvam narodnoosvobodilne borbe
jugoslovanske zasedbene oblasti in | je takoj v gori označenem oro- | bi bilo vsekakor zanimivo raz- glasu št. 2 hitela z odpravo g’.av-i
prgvljati o tem, ali je gori označeni odlok PNOO za Slov. Primorje in Trst z dne 6. junija 1943 sploh odpravljen v Trstu in ali ni še vedno tu v veljavi.
Oba ta ukrepa zasedbenih oblasti (jugoslovanske odnosno anglo-ameriške) imata svoje prednosti in svoje hibe. Jugoslovanski u-krep, ki sem ga namenoma imenoval «praktičnega». ima prednost, da se nikoli več ne. bo godila kaki osebi krivica v smislu fašističnih, zakonov in da ima sodnik odnosno uradnik možnost,
dan-italijanski vladi nekak vpliv za zakonodajo v coni A. To bi bila huda, usodna pogreška. S tem bi se ne samo kršila mirovna pogodba, ampak anglo-ameriška uprava bi dala iz rok tisto pravico in oblast, ki so jo Angleži in Američani s težkimi, krvavimi in gmotnimi žrtvami pridobili v dolgi vojni. Potem bi bil tudi konec enotnosti STO in naše ozemlje bi se res razdelilo v dve različni pravni področji Tu je na mestu
N)
Q Dr. Fortunat Mikuletič 9
0
0
..
TniXtXrn’' meje z
dySnie oni Va ia,ost so r«0i ,, imhatale, da so ti Tal,	manjšini«.
Ul 0? pisal rimski te d■ ^redii. or"lo» o fašističnih
itrnhen . ,narr-« letos. O-lsU(ne Prjmer ■ v morju fa-95 cmiln
rnila
P p
• ir
n!40 Pistm-pr'V,er objektiv--?s i- 7tJa. Htta «Resisten-Pio,*.* Porvna -  ---------------
tjV
„ Jet>e J ” kostne tržaške *» 'Peki,/„^ar bohoti, politične - r0f. ‘J.a. Političnih de-'	fl	r,Cr,e *)> demokr-
e	r	-- komu-
dn ,"Učnn drhril po-J *in%?a Trst ter Julij-,>r'J° «* današnjih raz-'to*in iaradi Mussoli-mnj j^-he polnike. Na. avsizjr,, deželo s svojim
vedn r’nanicm i 0 i-- dno no,-n
in izko-nove prilike, da ^hte,'“l* bedastočo svo-, m, t.j i-olitev, podobnih t„ •-M so ji), -	-•
Polcofe
Ptu
ih' misin~i..	v	m-
«*oče-
Co)
rjoveli v Ni-
kar
.Nico in Sa-i«(' Po'dV, *wuJ« v norišni-kn° kršiZ^l *trar>i na sku-bo?1'n'stt ter° demokraci)a,
h, * v monarhisti ri-l »olitev tm V Pekova-
iSe ®e naprej
J Ja J tristron-
i° sploh ■	,'avezniki,
t(,„n Mvtlti w 'n^e,’ kdai na* čit;510 in	*	ne	name.
lei, ne da hi m°refo uresni-Jtrnih, težkfiprivcdl° d0 ‘	Dajev mednarod-
Dr,
kr*. ^Pletiini. mednarod-rj o:	S?**’.	Komunisti
\h edini Z1 Julijanski
. ? Cprai'°!°’ Mer jim nit-
:eJlykobtbPTlUko ^
«t0.
JV uprapfe	o samo-
hien	‘rn inkjj demokr.
> .	faiUtitZ n,ti * laja-
^^nim Lp°sje za!eae lo 4n,»tot) Jl°monalizmom ;at Jmije „• ?n Svobod-'e	*n Lmeh	dr*g*oa
Jtiht h? Vpadnim' °zov SP°' leir, bloko£ra*lm. m vzhod-
<dl!e » druoač0 Skuiala *e	ozrns?	em	med-
^0;Sf 1	J	d(1	bi
da hjV°1ne ter ala ne var-
a^rssArafe?**
0 m v pod-
J“tnf
ne
interese in
-‘»O 7' ,n ue',d?kajinie«a
ddQ°> četudi J 0r i« cani-‘tikjh kaJ ,nJPr'ietno, po.
i9o»th cPr<išon<e 0	* tega
Peku4	spletla in
‘tr mncija °Jn nizkotna u,Zjne, desnice j}n% ‘0aja ' kakor se Jojtj ®snot,n i ?.tfh vpra-?-**“ \nT demSkri* ',euvai-
detnapogi-
jo ter-v oro^e
9 kZr p^čga, ^0^° katereJeaa re™'-
*tati4če’» Privede
Razumljivo je, da je ta «sodba Pitacco« zbudila splošno pozornost; to čim več, ker je znano, da je isto apelacijsko sodišče dosedaj, v nekaterih prejšnjih sodbah, zavzemalo nasprotno stališče ter ni priznavalo učinkovitosti sodbam izrečenim na tistem delu STO, ki je pod jugoslovansko vojno upravo, namreč v tako zvani coni B.
«Corriere di Trieste« z dne 18, aprila se je omejil na ugotovitev, da «sodba Pitacco« poudarja ne-razdružnost obeh tržaških con, vsaj v kolikor gre za sodstvo.
Isti dan, 18. aprila, so se oglasile «Ultime Notizie« s člankom, ki kaže sicer na vpliv znane vsakdanje italijanske propagande zadnjih let, ki pa je pisan v stvarnem, resnem slogu. Listu je, glede na omenjeno propagando, prav in dobrodošlo, da se poudarja e-notni mednarodnopravni značaj STO in da se je to ugotovilo s sodbo najvišjega sodišča našega ozemlja: toda takoj dodaja, da razlika ni samo v dvojni upravi ozemlja, ampak tudi v zakonih in zakonodaji, češ, v coni A so v veljavi italijanski zakoni, v coni B pa jugoslovanski. List navaja nato v hitrici nekaj primerov, dotika se tudi znanega vprašanja in razpravljanja o suvereniteti nad tržaškim ozemljem, a iz očitne zadrege si na koncu pomaga s tem, da zakliče: Na vsak način beseda gre zdaj juristom.
Temu pozivu se je v istem listu odzval dne 21. aprila tržaški odvetnik Corrado Jona, ki je napisal lep in obširen članek, kakor se v ostalem «šika» za uglednega odvetnika, ki pa v bistvu ponavlja to, kar je že pre.j povedal anonimni člankar lista. Navaja dve sodbi istega tržaškega ape lacijskega sodišča iz leta 1950, ki zastopata nasprotno mnenje kakor «Eodba Pitacco«, o kateri je tu govora. Naslanjajoč se na označeni prejšnji dve sodbi, dr Jona izraža svoje začudenje (perplessita) nad stališčem, ki ga je zavzelo isto sodišče v tej novi sodbi. Res je, da tvorita obe coni eno enotno mednarodno področje, in res je da se ne cona A ne cona B ne moreta smatrati do Italije «ino-zemstvo«, ker italijanska suve-reniteta nad celim Svobodnim tržaškim ozemljem še vedno obsta ja, vsaj de iure. Toda v coni A so v veljavi italijanski red in postopek (ordinamento) ter italijanski zakoni, medtem ko so v coni H v veljavi drugi zakoni, drugi pravni postopek in bistveno različna načela javnega reda. — Skratka: V naših dveh conah je veljavi različen javni red in različna jurisdikcija. Na podlagi tega prihaja dr. Jona do nejasnega zaključka, da stojimo pred «čudnim položajem« (strana si-tuazione), njegov članek pa je razumeti v smislu, da se ne strinja z vidiki, ki jih izraža asodba Pitacco«. —
Italijanski pisci torej odklanjajo «sodbo Pitacco«. ne da m pri tem povedali, kako naj bi se pravilno sodilo: Časnikar daje besede juristu,, jurist pa samo ugotavlja. da stoji pred «čudnim položajem«
Moje mnenje je, da predstavlja ta «sodba Pitacco« čin absolutno pravilnega in pravičnega sojenja, da, še več: Cin korajže, ki jo mara imeti sodnik. Zakon je tistega dne, ko izide, na višku časa, a že jutri je podvržen zastaranju; kajti življenje je živo in gre naprej, zakon pa ostane na isti točki. Sodnikov visoki poklic je, da stopa enakomerno z življenjem in da pokaže zakonodajni nove potrebe, ki nastajajo v urejevanju ljudskih medsebojnih odnošajev. Ziv primer za to imamo ravno sedaj v življenju italijanskega naroda, ko sodbe kazenskih sodišč jasno kažejo na zastarelost veljavnega kazenskega zakonika.
Motijo se italijanski pisci, ko trdijo, da so v coni A v veljavi italijanski zakoni, v coni B pa jugoslovanski. Obe coni imata isto pravno podlago in Isto izhodišče: V obeh conah se uveljavlja zakonodaja zasedbenih oblaste v. Za obe coni je podlaga Ista: Prvotno norme mednarodnega prava in nato določila mirovne pogodbe. Razlika je le v tem, da je zakonodajna delavnost in spretnost v obeh conah različna.
Po splošno priznanih mednarodnih normah Ima zasedbena oblast dolžnost, da obdrži zakonite predpise, ki so v veljavi na zasedenem ozemlju ob času zasedbe; a ob enem ima pravico, da izdaja nove zakonite odredbe iure pro-prio. V tem smislu sta ravnali toliko jugoslovanska, kolikor an-glo ameriška zasedbena vojska. Obe izhajata od zakonitih predpisov, ki so bili v veljavi dne 8. septembra 1943, ter ji potrjujeta, v kolikor ne nasprotujejo ciljem in namenom zasedbene vojske, o-ziroma poznejšim odredbam.
Moram pribiti, da je bila gle-
in pravni,m predpisom, izdanim r da izbira v danem primeru med
* italijanskim in jugoslovanskim zakonom (ta poslednji se namreč mora smatrati kot pridobitev o-svobodilne borbe), kakor je pač bolj ugodno za prizadetega. Tu pa tudi tiči hiba te ureditve, ker nalaga sodniku in uradniku preveliko odgovornost v odločitvi, ka. teri zakon naj se uporabi v konkretnem primeru, in ker tako povzroča negotovost, včasih celo zmoto. Citiram v tej zvezi primer državljanstva. Mnogi uradi 'cone B so pripisovali izvirnim prebivalcem cone B, ki so brezdvom-no do nadaljnjega italijanski državljani, državljanstvo STO. To je bila zmota, ker je to državljanstvo tudi ena izmed pridobitev osvobodilne vojne, ampak ni bilo še zakonito urejeno. V zadnjem času, posebno po ratifikaciji mirovne pogodbe, je pa ta praksa prenehala, čeprav bi bila sedaj bolj upravičena. Državljanstvo STO je v mirovni pogodbi urejeno in zaupna uprava ima po isti pogodbi pravico, da izvaja tudi pred prihodom guvernerja tiste doiočbe mirovne pogodbe, katerih izvedba ni izrecno pridržana guvernerju. Treba bi bilo samo, da VUJA v Kopru izda primeren odlok in državljanstvo STO bi bilo živo in učinkovito. Isto velja seveda tudi za cono A.
Zal pa se obe vojni upravi o-menjene pravice, ki jima jo daje mirovna pogodba, ne poslužujeta. To je posebno krivično in bridko za nas tržaške Slovence. V smislu četrtega stavka čl. 2. oriloga VII. pariške mirovne pogodbe bi naša ZVU brez nadaljnjega lahko takoj uzakonila določbo čl. 7, priloge VI. mirovne pogodbe, ki določa slovenščino kot. uradni, jezik v Ttetu poleg italijanščine. Naša ZVU nam noče izkazati te pravičnosti in si noče vzeti za zgled jugoslovanske uprave v coni B, ki je uvedla popolno jezikovno enakopravnost že pred mirovno pogodbo kot eno glavnih prido bitev narodnoosvobodilne borbe. Anglo-ameriška zasedbena oblast
po PNOO za Slov. Primorje in Trst.«
To pomeni, da si je jugoslovanska zasedbena oblast osvojila vse zakonite predpise, ki so do dne 8. septembra 1943 veljali na zasedenem ozemlju, in da so bili razveljavljeni samo tisti predpisi, ki so bili v nasprotju z revolucionarnimi smernicami in pridobitvami, ki so spremljale zastave osvobodilnih borbenih čet.
Gornji predpis je bil izdan v Trstu za Trst in Koper, medtem ko je nekaj dni pozneje izdal podobne predpise za Bujski okraj Istrski narodnoosvobodilni odbor.
General Alexander je v svojem Proglasu št. 1, ki je bil objavljen dne 12. junija 1945, ravnal v istem smislu, toda v nekoliko drugačni obliki. Zagotovil je namreč, da se bodo spoštovali zakoni veljavni do 8. septembra 1943, v kolikor niso preklicani v istočasnem Proglasu št. 2 odnosno bodo preklicani v poznejših odredbah. Pri tem se ni dotaknil odredb
Tržaška rojakinja Antonija Modlc-Odlnal
V Zagrebu je 10. aprila umrla Antonija Modic, rojena Odinal, tržaška rojakinja. Starejša generacija našega mesta se je še dobro spominja, saj je bila med tistimi, ki JO',nastopali na deskah našega Narodnega doma. Bila je po rodu Svetoivančanka in se je v letih pred prvo svetovno vojno ter v kratki dobi po njej udejstvovala kot prosvetna delavka pri Sv. Ivanu ter predvsem kot-članica Dramatičnega društva,
V letih okrog 1900 je bila Antonija Odinal med najboljšimi mladimi igralci. Ko so igrah v gledališču «Feni-ce» in pozneje v Balkanu priljubljeno igro «Mlinar in njegova Hči« s starim Nego-detom kot mlinarjem in Jako Štoko kot Jankom, je bila Odinalova Manica, v ttRo-kovniačihu pa Polonca,
Po letu 1930 se je z možem. Ludvikom preselila v Jugoslavijo, kjer je živela najprej nekaj let v Beogradu, nato pa v Zagrebu, kjer je 1944. izgubila svojega življenjskega druga. Čeprav osamljena, se ni hotela izseliti iz Zagreba, ker ni hotela zapustiti moževega groba. Do zadnjega je bila čila, komaj dva dni pred, smrtio je obležala zaradi oslabitve srca.
12. aprilu so jo položili k vežnemu počitku poleg njenega moža na zagrebškem Mirogoju.
V Trstu zapušča sestro Karlo Valentič, in druge sorodnike.
nih fašističnih zakonov; pozneje i beseda. V:deant consules! Pazite,
so sledile še druge odprave. Hiba je v tem. da niso odpravljeni vsi krivični zakoni. in da se še danes moramo pritoževati, da v Trstu še vedno veljajo in se uporabljajo zakoni očitno fašističnega značaja. Prednost takega ukrepanja je seveda v tem, da ima sodnik in uradnik v rokah točno besedilo zakonov, po katerih se mora ravnati. Kar je izven tega besedila, zanj ne obstaja; zato pa je njegova razlaga duha zakona omejena. Zaradi tega bo razumljiva moja trditev, da je «sodba Pitacco«, o kateri tu razpravljamo, resničen akt poguma, in samo želeti moramo, da bi naša sodišča nadaljevala na tej poti.
Da povzamem: Sodba našega a-pelacijskega sodišča z dne 17. a-pnla 1952 (sodba Pitacco) je. pravilna. Kajti n; res, da v coni A veljajo italijanski zakoni, v coni B pa jugoslovanski Res je nasprotno, da v obeh conah veljajo in se spoštujejo iste norme mednarodnega prava, ki dajejo zasedbeni oblasti moč in pravico, da poleg prej obstoječih zakonov izdaja nove odredbe iure proprio, in res je tudi, da v obeh conah velja in se spoštuje (žalibog pa nezadostno izvaja) mirovna pogodba iz 1947. Obe corti STO torej predstavljata enotno pravno področje.
"Cujejo se glasovi, da se glede te pravilne prakse snujejo spremembe. Obstaja baje namen, da bi bil
kaj sklepate v Londonu! —
Podpisani v tem članku samo izražam svoje osebno mnenje in prepričanje. Vesel bom, če bo moje pisanje izzvalo zdravo in plodno diskusijo. Cas bi bil za to. Pomisliti moramo, da so razmere v STO skrajno zamotane in ne-popolnoma urejene. Za dobro u-reditev bi bil potreben velikanski upravni in zakonodajni aparat, ki s: ga ne ZVU v Trstu ne VUJA v Kopru ne moreta privoščiti. Dolž nost vsakega državljana je, da tu pomaga. Sodniki apelacijskega so. dišča so nam dali spobudljiv zgled. Sledili naj bi novinarji; upam, da se bo naše društvo «Pravnik» začelo temeljito ukvarjati s tem vprašanjem. Prav tako upam, da se bo oglasil kdo iz cone B. Tudi ljubljanska pravna fakulteta ti. se utegnila zanimati za to naše vprašanje. A predvsem bi bila to dolžnost tržaške odvetniške zbornice, iti ima v svoji sredi brez dvoma celo vrsto kompetentnih juristov, in kateri ne bi škodilo, če bi se tu zganila, ko se vendar tako rada in tako hitro oglasi v zadevah dnevne politike, ki nikakor ne spadajo na njeno področje.
Toda vsako razpravljanje naj bo stvarno, kritično in konstruktivno —■ sine ira et studio. Koristili bomo tako blaginji vsega prebivalstva, ki nam konec koncev mora biti vsem pri srcu.
ZAKAJ NOČEMO VEC FAŠIZMA?
Ker je bilo divjanje črnosrajčnikov med našim ljudstvom za nas polno grenkob, ponižanja...
nedeljski sprehodi po našem ozemlju
UIjET V niUKliE IIIIIIKK
Pomlad se je prikazala tudi. jezercu. Zelo zanimiv je tudi. v breg. Pot postaja že bolj pri nas v vsej svoji lepoti in starinski grad star nad 1000 let, I ( planinska« in zelenje nas se-nas pričela vabiti med svoje Po mestu vidiš še zelo mnogo daj obdaja z obeh strani. Na
čare, v naravo. Vsako nedelje vidiš, kako hitijo tisoči izletnikov ven iz mesta peš. z motorji, z avti, z vlaki. Toda večini teh izletnikov je cilj okoliška gostilna ali pa kakšen travnik, kjer posedijo in se založijo z dobrotami, ki so St jih prinesli s seboj. Večina Tržačanov ne ve, kako krasne izlete ima v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni okolici mesta. Eden izmed najlepših je goto: vo. izlet v Miljske hribe.
Zelo zanimivo je,, da lahko de! tega izleta opraviš s parnikom, ki te pripelje v »glavno« mesto Milje. To staro mestece je zelo slikovito; sredino mesta tvori čudovit kanal podoben
prav staroveških stavb, svoj | levi je v zelenju skrita policij-
i™'®'
"C * ... !,
^ i
pečat pa mu dajeta mestecu tudi magistrat in značilna gotska cerkev. Iz mesta pridemo kot skozi nekakšna vrata do mestnega kopališča. Cesta je dalje speljana tik ob morju in nas privede do ladjedelnice Sv. Roka. Za ladjedelnico je najsevernejša točka miljskega polotoka Rtič AUni. Zelo značilen je za to obalo način, kako potegnejo ribiči čolne na suho. Ker nimajo pristanov, jih S škripci potegnejo na nekakšno ogrodje podobno lestvam, kjer So varni pred nevarnimi valovi.
Na tenkem rtiču je postavljeno prav lepo kopališče s kabinami, barom itd. Pred kopališčem pa Se dviga visok,^ pločevinast, črnobe! obelisk. Kopališče ima tudi svoj pomol, ob katerem pristaja v poletnih mesecih ladja, ki prevaža kopalce.
Za rtičem se širi krasen miren zaliv Sv. Jerneja. Dno zaliva prehaja v položno polje. Ze od daleč opazimo mogočen zid z veličastnim portalom, skupino stavb za zidom in majhno pristanišče. To je Lazaret, Pred letom 1870 je ta ustanova imela svoj sedež v Trstu v Rojanu, toda zaradi gradnje novega pristanišča se je morata umakniti od tam, in se je pre selila na sedanje mesto. Portal Lazareta je isti kot oni v Ro'
ska postaja. Tu in tam vidimo posamezne kmetije. Pot nas vodi preko malega križišča naravnost navzgor, nato pa zavije nekoliko desno ob bregu. Čimbolj se dvigamo, tem . lepši razgled se nam odpira. Pod nami leži ves zaliv, miren in spokojen tudi v času najhujše bur-je. ker je., v. zavetju. Na grebenu Debeleaa. rta vidimo ob borovem gaju .postavljena oba mejna bloka. Polja so vsa skrb-
od Pirana do Stivana. Menda sploh ni mogoče, da bi našo obalo še kje videli pred seboj tako ng dlani, kot. na zemljevidu. Ob prav jasnem vremenu se vidi cela furlanska nižina in za njo žaga belih alpskih vrhov od Velikega Kleka preko naših Julijcev do vseh domačih primorskih vrhov.
Iz Kolombana nas vodi cesta v ovinku mimo obsežnega pokopališča, a ovinek lahko skrajšamo z bližnjico. Pot se tu spušča. Na «sedlu» stoji gostil-ba, Jcjer je končna postaja avtobusa. ki vozi iz Milj skozi
no obdelana in dajejo vtis sve-] vse miljske vasi. Po. okrepčilu
žosti. Mnogo je sadnih dreves, k! v pomladnih mesecih cvete-j jo neizrekljivo lepo.
Pot postaja polagoma položnejša in že smo pri prvih hi-
I v gostilni nadaljujemo pot po cesti, ki se stalno nekoliko dviguje in ki poteka po grebenu hriba. Pridemo k cerkvici, ki služi štirim vasem, k sveti Bri-
l\la Vrhu sv. Miha j o se odpre pred nami Irst v vsej svoji lepoti in vsa jadranska obala od Stivana do Pirana. Pogled nam objame tudi furlansko nižino in alpske vrhove od lelikega Kleka preko naših Julijcev do domačih primorskih vrhov
šah vasi Kolomban Med prvimi hišami je veliko rdeče barvano poslopje: šola. Skozi vas vodi lepa cesta. Skoraj na drugem koncu vasice stoji lep prosvetni dom. Severno od vasi se janu. V Poslopjih so trenutno dvigu.e na.v.... yrh Mj,jskih
Pogled z Miljskih hribov na Milje, v ozadju Trst.
angleški vojaki
Na tem mestu se obmorski del našega izleta konča in preleviti se moramo v planince. Asfaltna cesta nas pOvede še nekaj sto metrov dalje ob zidu in vodi po lepem drevoredu preko razmejitvene črte v kopališče Sv. Nikolaj, Ob ruševinah stare cerkvice Sv. Jer-nejp obrnemo na levo, severno
hribov, Vrh Sv. Mihaela ali Mi-heja. ki je visok 197 m. S tega vrha je eden od najlepših razgledov na tržaško, mesto, kar jih obstaja. Posebno je ta razgled čaroben v večernih u-rah, ko se v Trstu prižgejo tisoči luči; prizor je podoben pripovedki iz pravljice. Iz vrha je tudi edinstven razgled na prav vso slovensko jadransko obalo
0 nekih pojavili sodobne kolektivne kriminalnosti
gidi (167 m).
Na desni strani ceste je tudi pokopališče. Nato nas cesta popelje skozi ali bolje ob »dolgi vasi«, ki jo pravzaprav tvorijo tri .vasi:	Hrovatini, Fajti in
Božiči. Iz Fajtov in Božičev vodita kolovoz in steza v Škofije. Z obeh je krasen razgled proti jugu. Pri Božičih pa se odcepi od glavne ceste še več stez, ki so najkrajša (a tudi najslabša) zveza z Miljami.
PO nekaj sto metrih nas glavna cesta povede do kažipota: desna cesta nas pripelje v Je-larje, lepo istrsko vasico. Po slabi cesti pridemo pod vasjo do dolgega poslopja, ki ga tvori več tesno skupaj enako zidanih hiš. Pred hišami krenemo navzdol po bližnjici in po kratki hoji se znajdemo v tesnih ulicah naše obmejne ((metropole« Škofij, ki nam poleg dobre kapljice nudijo -tudi ugodne in
Organizirana kriminalnost ni [cev	—	podjetnikov.	V	tem	ne-
samo. globoko zakoreninjena v	primernem	in	nepovoljnem	po
določeni družbeni organizaciji, v kolikor ni del te organizacije, ampak je osnova, na kateri se razvija, v veliki men ekonomska. Taft pravi za raketarstvo. da je to organizirano ziočinstvo, pri katerem krimi; nalni elementi izvršujejo, ah v,£ a j trdijo, da izvršujejo koristne usluge poštenim elanom družbe. Ljudje, ki so izkoriščani. so včasih prepričani o vred-
--4J	,— b-ftioi-Llrih lishlg V ta*
nostf raket er skih uslug. V kih primerih raketerji ne uporabljajo sile. Kadar pa naletijo na odpor, uporabijo nasilje. Uprejo se ^ oni. katerim sč te usluge v stvari izkazujejo. V glavnem je dejavnost raketov posledica zadovoljevanja potreb. katerih zakon, zaradi svoje konzervativne narave, ne more zadovoljiti. Tako pnha-ja do poizkusov, da se takim potrebam zadovolji tudi izven ali preko zakona. V tem smislu se dejavnost raketov sestoji v protizakonitem organiziranem izkoriščevanju zakonskih ali protizakonskih potreb Poizkusi delavcev, da se za-ščitijo pred izkoriščanjem, so se zelo težko uresničili, ker ni bilo zakonov v tem smislu. Na zahteve delavcev so kapitalisti odgovarjali s silo. Za take poskuse so bili delavci nezadostni organizirani, razen tega so 'bili zakoni na strani delodajal-
Iožaju so delavska združenja najela 'udi kriminalne elemente, ki so bili izkušeni v terorizmu ter so znali izbegniti odgovornostim pred zakonom. Ko šo pa ti zločinski elementi spoznali važnost uslug, ki so jih delali delavcem, so začeli sami prodirati v delavska združenja ter skušali tam prevzeti odgovorna mesta. Ko so tako kontrolirali združenja, so lahko izkoriščali same člane istih, potrošnike in tudi podjetnike.
Ker se poslovni liudje niso mogli zaščititi z zakonitimi sredstvi pred konkurenco, ter v poznejši dobi tudi pred vedno večjimi zahtevami delavstva, so tudi oni stopili v stik z organiziranim zločinstvom.
Kriminal
kot socialni konilikt
Težko je verjeti, da se z navadnimi represivnimi sredstvi da zaustaviti delovanje raketov. Predvsem še ako pomislimo na njihov odnos do oblasti
Popolnoma razumljivo je, da je vedno večji razmah organizirane kriminalitete obrnila nase pozornost uglednih ameriških kriminologov. Predmet njihovega raziskovanja ni bil več osamljen zločinec, ampak
minaliteta predstavlja v svoji I mačenju zakona v okviru zako- j Manuel Ganio piše o mehi-valičini primernejši objekt žalna, toda s stališča logike m. po kanskem kazenskem pravu sle-
znanstveno raziskovanje. Mogoče končni rezultati pri proučevanju kolektivne, kriminalitete veljajo tudi za kriminaliteto posameznika. Mogoče sploh ne obstaja posamezna kriminaliteta, mogoče je celo vsako zločinstvo skupen pojav. Skupina, kateri posamezen zločinec pripada, ni nujno kriminalna, ampak lahko samo pokazuje znake prčhodne faze.
Zaradi tega nas ne sme izme-naditi dejstvo, da znana ameriška kriminologa Edtvin Suther-land in Thorsten Sellin začenjajo svoja ; razmotrivanja z razlago skupinske kriminalitete. Pri proučevanju organizirane kriminalitete izhaja s predpostavke, da je kriminalno obnašanje mogoče samo zaradi tega, ker i® družba sestavljena iz raznih skupin z različnimi kulturami. Kulturne razlike ločimo glede na mnoge vrednote. Ali te obstajajo tudi glede na vrednote, katere bi morali ščititi zakoni. Ta kriminalna kultura je pravzaprav tako realna kakor zakonska ter obstaja v mnogo večjem obsegu kakor navadno mislimo. Kaznjenci pogosto trdijo, a prav gotovo vedno mislijo, da oni niso nič slabši od ljudi, ki žive v svobodi. Bolj zapletene manipulacije poslovnih ljudi in ljudi
kriminalno obnašanje skupin, j svobodnih Prohsij se morda organizacij. Organizirana kri-1 nahajajo po dobesednem tol-
svojih posledicah je to istovetno s kriminalnim obnašanjem, čigar posledica je zapor. Tako udejstvovanje, četudi ga javnost ne obsoja kot zločinstvo. so del kriminalne kulture. Začetek im trajanje kulturnih konfliktov glede na vrednote izražane v zakonu, so posledice dezorganizacije. Kulturni konflikt je specialna stran socialne dezorganizacije im v tem smislu sta ta dva pojma imena ,za širši ali ožji pogled na isti predmet.
“Maši zakonodajalci delajo zakone za manjšino«
Družbena reakcija nato lahko pri tem zavzame obliko kazni, popravljanja aii pa preven-
L Pri proučevanju kolektivne kriminalitete ie do različnih zaključkov. Med raznimi sredstvi, s katerimi družbene skupine zagotavljajo enakost obnašanja svojih elanov zavzema kazensko pravo važno mesto. Značaj norm, način obnašanja, ki ga zabranju-jejo, priroda, sankcija so odvisni od značaja in interesov onih skupin prebivalstva, k: vplivajo na zakonodajo. V nekih državah imajo te skupine večino, v drugih manjšino,
pogoste avtobusne zveze J Trstom.
Vrnimo se na križišče nad Božiči. Prav nad kržfesčetn se dviga Gradišče ali Jelarski vrh (165 m), na katerega pridemo po lepih tratah. S tega vrha se nam nudi krasen razgled od Trsta preko vsega Brega, velikega Krasa, mačkovijanskega hrbta, Zavelj. vse osapske doline, na vse Škofije, proti de-kanskemu koncu na Koper z njegovim zalivom, na Sv. Nikolaj. Izolo, Piran ip še globoko v Istro. V vodiču Itinerari di escursioni e. šalite (1921) čita-mo: «11 Casteliiero degli Eileri e uno dej piu importanti della regione e uno dei primi che venne studiato. Posizione di vedetta esso abbraccia un iar-gn cerchio di visibilita, utile e pratico per studi di topogra-fia.s Torej, že od nekdaj upoštevan vrh.
Vrnimo se še enkrat na križišče: levo navzdol nas povedeta dve vzporedni cesti: nova in stara; prva nas vede mimo. druga pa skozi vas Korošce aii Sv. Barbaro. Od te vasi dalje imamo zopet asfalt pod nogami. Po prav kratki hoji pridemo do novega križišča: glavna cesta nas vodi mimo miljskega pokopališča izven Milj k mestni klavnici do ceste. ki vodi v Trst. Druga slabša pot pa nas pripelje naravnost v Milje.
Tako smo opravili lepo krožno potovanje. Posebno naj nihče ne zamudi tega izleta spomladi, ko so vsi Miljski hribi en sam cvet, Srednjedober ho-dec-izletnik, četudi že v letih, bo opravil vso pot v zložni hoji s počitki vred v šestih do sedmih urah. Ljudje so povsod zelo prijazni in govorijo z®3” čilno istrsko narečje nekoliko pomešano z italijanščino. So pa razen redkih izjem vsi Slovenci.
Sedaj pa pot pod noge in ie pogumno na izlet v Miljske hribe. Z majhnim trudom boste deležni velikega užitka in razvedrila.
BOJAN PAVLETIČ
deče: «Naši zakonodajalci de Iajo zakone za manjšino, ki vlada in k; je po rasi, po tradiciji in civilizaciji podobna prebivalstvu Evrope... Posledice tega so, da so zakoni v ve-' liki meri napravljeni po tujih vzorih... Večina prebivalstva, predvsem pa avtohtono ljudstvo, ostaja izven zakonskih meja, ki noče vedeti za njihove biološke potrebe, za njihov način mišljenja, za njihovo specifično kulturo, njihovo gospodarsko in ekonomsko stanje, za njihove težnje.«
Kazensko pravo lahko smatramo kot zakonik o obnašanju vladajoče skupine.
Ce se postavimo na stališče, da predstavlja vsak zločin socialen konflikt, da konflikt zavzema v kriminalni etiologiji najvažnejše mesto, potem dobijo kriminalne organizacije poseben pomen Pri tem se še porajajo dvomi ali more po-edinec sploh priti v spor z družbo ali sploh lahko v takem primeru govorimo o sporu. Ali ima sploh smisla imenovati tak pojav kot spor. ko je vendar gotovo, da bo ena stran morala podleči? Potrebna je na vsak r.ačin neka enakost, moči onih sil, ki to med seboj v sporu. Vse to .-e menja, kadar spor ne povzroči ena oseba, ampak organizacija.
(Nadaljevanje sledi)
PROTIFRANKOVSKE DEMONSTRACIJE
nastopu španskega baleta v Parizu
pri
ifi
Španski balet je priredil turnejo po Franciji In Angliji. Čeprav so njegova izvajanja na umetniški višini, ne privablja tolikega števila gledalcev, da bi bile elitne dvorane napolnjene. Tako se je /.godilo tudi v Parizu, kjer je balet nastopil v palači Chaillot. Predstava se je izpremenila v protifrankovsko demonstracijo.
i/n r lir	Vremenska napoved za danes:
V Kr Afl 1	delno oblačno, spremenijo
f 1 \ LITlL.	vreme z nespremenjeno tem-
peraturo. — Včerajšnja .najvišja temperatura	v Trstu je dosegi* 21.6 stopinj;
najnižj* 15.6 stopinj,
STRAN 4
26, APRILA 1952
m m
iijiHjt 3|[
ZADNJA PORO^ILA^ ^
m*
m®
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju*, cone Trsta: 18.00:
Partizanske koračnice igrajo godbe na pihal*. 19.00: P. S-Finžgar: »Pod svobodnim soncem.—Trst II.: 1630'
Koncert pianista dr. Go jmira Demšarja. 22.30: Bazni operetni motivi.'— Trst I.: 22.15: Cavalleria ru-sticana. — Slovenija: 12.00: Nekaj opernih uvertur. 20.00: M. Marinko: Pred dnevom Osvobod. fronte.
Številne države solidarne s Tunizijo! f:m!ZEWUE "* rmm' °ML'
--------------------------------------------- Petindvajset	porušenih	his
Nacionalistično pihanje med dijaki tunizijskih šol. JPred-sednik Varnostnega sveta ne zanpa novi tunizijski vladi
Ministrski predsednik Salch Ed Din Bcccouche bo v ponedeljek odpotoval v Pariz, kjer se bo Posvetoval s francoskimi ministri o sestavi framcosko-tunizijske komisije, ki se bo lotila proučevanja ustavnih reform, predvidenih za Tunizijo.
TUNIS,_ 25. — Na vseh tunizijskih šolah se nadaljujejo nacionalistične manifestacije. Prosvetni minister je v zve. zi s tem naslovil na nekatere zavode nakakšen ultimat, v katerem je rečeno, naj vsi dijaki, ki nameravajo nadaljevati nacionalistično gibanje, zapustijo šole. Na neki muslimanski šoli so izključili 70 učenk, ki so prepevale nacionalistične himne in ostro nastopile proti posredovanju ravnatelja. Z neke druge šole so iz podobnih razlogov izključili 50 študentov.
Iz Washingtona poročajo, da Je predstavnik Tunizije pri OZN na tiskovni konferenci napadel stališče ameriške delegacije v Varnostnem svetu. «To stališče«, je dejal Bahi El 1-adejham, «se naslanja na trenutna pogajanja med Francijo in Tunizijo in bi lahko služilo za nadaljnje razgovore, toda francoski predlogi niso spre. jemljivi, ker predstavljajo korak nazaj«. El Ladejham je mnenja, da bi neodesturijan-ska straka lahko sodelovala v komisiji za reformo v Tuniziji samo pod naslednjimi pogoji: Ukinitev izrednih ukrepov; odhod ojačenj francoskih čet in javna izjava o namenih Francije. Tunizijski predstavnik je nadalje dejal, da imajo arab-sko-azijska delegacije namen, zahtevati, naj bi generalna skupščina OZN sklicala izredno sejo. Skupina nacionalističnih predstavnikov Alžira, Tunizije in Maroka je poslala Trygve Lieu pismo, v katerem poziva vse članice OZN, naj
Tunizijo, kjer naj bi ugotovil,
ukinejo vsakršno vojaško in
finančno pomoč Franciji, do-
ali Francija morda ne uporab, lja dobavljenega orožja proti principom listine OZN.
Vodja indijske delegacije pri OZN je danes izjavil, da Indija gleda na odločitev Varnostnega sveta, ki noče proučiti tunizijskega vprašanja, kot na odločitev, ki je škodljiva solidarnosti OZN in spominja na delo Društva narodov o tem svojem stališču, je dejal indijski predstavnik, je Indija obvestila delegacije indijsko, azijske skupine, skandinavskih držav, nekatere delegacije Južne Amerike ni kanadsko delegacijo.
Pakistanski delegat in predsednik Varnostnega sveta Ahmed Bokari je izjavil, da sta
ziji ter morebitno sklicanje iz. rednega Zasedanja Generalne skupščine za rešitev tega problema odvisna od dogodkov v Tuniziji
Bokari je pripomnil, da skupina azijskih in arabskih držav fte bo negativno vplivala na potek pogajanj med francoskimi in tunizijskimi oblastmi, če bodo ustavile nasilje in sabotaže. Predsednik Varnostnega sveta je na koncu izjavil, da ne verjame preveč, da se bo nova tunizijska vlada pogajala v imenu tunizijskega ljudstva.
Francoski generalni rezident je danes formalno demantiral vesti na podlagi katerih nai bi bili izpuščeni na svobodo bivši ministrski predsednik Cenik in drugi nacionalistični ministri. Vsekakor pa ima Baccou-che. namen, osvoboditi bivše ministre iz konfinacije na otoku ob južni obali v kratkem
nova pritožba Varnostnemu času, verjetno pred' ramada-svetu zaradi položaja v Tuni-1 mcm, ki se začne 25. maja.
Število človeških žrtev še ni ugotovljeno. Zemeljski plazovi so zasuli številne ceste in zajezili potoke
MENTONE (Francija) 26. -Nenadni zemeljski plazovi, ki so se zaradi stalnega dežja zrušili včeraj na Mentone, so po uradnih poročilih povzročili štiri smrtne žrtve, katerih imena so bila ugotovljena. Toda 13 oseb ni mogoče najti in, Vfe kaže, da so jih plazovi potegnili v morje, kjer so utonili. Med sedemnajstimi ranjenci so tri osebe zelo resno poškodovane.
Pod plazovi se je zrušilo 25 hiš, vendar obstaja nevarnost, da bodo popustile tudi druge stavbe zaradi nenehnih nalivov fn pravcatih hudernikov, ki so vdrli v Saint Michel, t. j. v Prizadeti del Mentcna. Oblast Je zasegla vse tamkajšnje hotele, da so se vanje lahko zatekli številni prebivalci, ki so ostali brez strehe. Gasilci in reševalci so vso noč mrzlično odkopavali ruševine, kajti obstaja bojazen, da se mnogi niso mogli pravočasno rešiti iz hiš.
Podrobna poročila o včerajš-
nji nesreči vedo povedati, da se je prvo gibanje zemlje pokazalo okrog 18. ure. Lastnik neke trgovine pripoveduje, da se ie takrat znašel na hodniku pred svojo trgovino. Nenadno je zagledal, kako se je pričel hrjb majati, kar se mu ,ie v začetku zdelo -tekaj naravnega in ga ni prav nič oplašilo. Toda. takoj zatem so se pričele rušiti hiše, kakor da so zgrajene iz lepenke in premikanje zemlle je spremljalo močno bobnenje. Nekatere stavbe,zatrjuje očividec, so se zrušile druga na drugo in kamniti bloki so leteli po 40 do 30 metrov daleč.
Po mnenju strokovnjakov .ie treba vzrok katastrofe iskati v zadnji suši, ki je trajala sko-Tft) tri mesece in povzročila globoke razpoke po gričih o-krog Mentona. Neprestani nalivi v zadnjih 48 urah so petem te razpoke napolnili z vc-
Do podobnih pojavov je prišlo 1 udi severno OcS Mentona, koder mnogi prebivalci ne morejo iz kraja v kraj zaradi poškodovanih cest in Poti. Številne osebe so naravnost blokirane v svojih hišah, kajti plazovi so ponekod zaustavili odtok: vode ;n ustvarili pravcata jezera.
Danes dopoldne so nalivi nekoliko ponehali v primeri s preteklo nečjo, toda narasli potoki derejo z gričev v dolino in povzročajo še večje težave pri že itak oviranem prometu. Ceste okrog Mentona so pokrite z debelo plastjo blata. Najbolj
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN J0MU
prizadeto je bilo področje, kjer ' :spk>‘
je, kakor se zdi, eksplodirala ogremna bomba prikrita v zemlji, iz blata se dvigajo porušeni zidovi, razbito pohištvo, poškodovano drevje in številna vozila različnih vrst. Trgovino nekega starinarja, zgrajeno na pokritem jarku, je vodni pritisk' dobesedno pognal v zrak. Takoj 0b zori je prišlo do žalostnih prizorov. Moški in ženske so se blatni in trudni vračal) k svojim porušenim domovom, iskali pogrešane znance in sorodnike in skušali rešiti, kar je še ostalo koristnega v hišah. Številne hiše stoje ie še za silo pokonci lo bati se je, da se bodo' v;ak čas zrušile. Nekaj ljudi so zasilno nastanili v občinski palači, ostale pa V petnajstih hotelih, ki jih je
Odloženo vprašanje vojnih ujetnikov
Zavezniki predlagajo Severnokorejcem, naj bi se delegaciji sestali v nedeljo k plenarni seji
do, ki sedaj razganja zemljo. I rekvirirala oblast.
PAN MUN JOM, 23. — Združeni narodi so predlagali danes, naj bi se častniki vrhovnih poveljstev v nedeljo sestali y Pan Mun Jomu k plenarni seji. Predlog, ki so ga postavili za vezniki takoj po prekinjeni seji, na kateri se je razpravljalo o vojnih ujetnikih, ima bržkone namen, pripraviti odprto diskusijo o vsem, kar ovira sklenitev miru na tem nesrečnem polotoku, ki ga že dve leti uničuje vojno stanje.
Nenadna prekinitev pogajanj za izmenjavo ujetnikov ne pušča mnogo upanja, da bo mir kmalu dosežen. Zavezniki so naprosili Severnokorejce, naj pristanejo na plenarno sejo v nedeljo in naj svojo odločitev čimprej Sporočijo.
V pogledu vprašanja vojnih
: . :
ITALIJA 1/ UDI NEPREMAGANA NA M AIR ANO VEM TURNIRJU I OLIMPIJSKA NOGOMETNA ENAJSTORICA AVSTRIJE SLABA
Grška zmaga nad Francijo najboljši zrelostni izpit
Vsak uspeh bi bil čudežen
kler ne bo rešeno tunizijsko vprašanje. Od Trygve Liea pa zahtevajo nacionalistični predstavniki omenjenih držav, nai pošlje posebnega zastopnika v
DEPORTACIJA
alžirskega voditelja
BONL. 25. — Policija je od. redila deportacijo alžirskega nacionalističnega voditelja Messali Iladja. Dodelili so mu prisilno bivališče v neki majhni vasi. Ukaz je bil izdan po navodilu alžirskega guvernerja in francoskega notranjega mi. nistra, ki je sedaj na uradnem obisku v Alžiru, Messali Hadj
je voditelj «Gtbanja za zmago
!:-■ Ob -	'	'
demokratičnih svoboščin« in je pred kratkim organiziral zborovanje na meji med Tunizijo in Alžirom.
Hadj. ki je star 53 let. je bil prvikrat obsojen leta 1937 na 16 let prisilnega dela pod ob-tožbo, da je ogrožal varnost Francije. Leta 1943 je bil izpuščen ln interniran dve leti v Brazzaville v ekvatorialni A-friki in nato premeščen v Francijo. Leta 1947. so mu do-volili povratek v Alžir.
Jugoslavija je nudila slab odpor Italiji, Švica pa Turčiji
TURČIJA — ŠVICA 48—33 (20—15)
TURČIJA: Granit (12), S«l-duz (6), Tew>i (1), Vras (3), GolcehJk (1), Parrtoner (17), Dhtcer (7), Alkan (2),
SV1CA: Boosi (5), Chiappino (4), Chciet (2), Albrecht (3), Dcnreaycz (4), Moget (13), Schmied (1), Redard (1).
Sodnika: Caf met (Francija) in Pinto (Italija).
GRČIJA — FRANCIJA 47—37 (21—20)
no odlikovala po prodornosti Granit in Portener. Švico je reševal Moget, medtem, ko je Domenucz Ml slabši kot običajno. Švicarska igra je bila zelo enostavna in tehnično revna.
Ob velikem navdušenju občinstva se je začela tekma Grčija - Francija. Grki so gonov
Reka Pad narašča
TURIN, 25, — Ze 72 ur nepretrgoma dežuje v Turinu in okolici. Reka Pad je narastla za 2 metra in Številni dotoki naglo naraščajo. Vendar do se-daj ni bilo še nobene škode.
Iz Cremone javljajo, da je reka Pad narastla v zadnjih 24 urah za 3,60 m. Prav tako sta reki Adda in Oglio narastli za 2.75 m. Za sedaj ni še nevarnosti, pao pa povzroča skrb reka Serio, ki je na več krajih prestopila bregove in poplavila obsežna obdelana zemljišča ter povzročila občutno škodo.
PARIZ, 25. — Francoski ministrski svet je sklenil n* pred. log obrambnega ministra Ploven a podeliti generalu Elsen-howerju vojaško svetinj o. S
*em bo odlikovani z rmrvišjim francoskim vojaškim odlikova-
njem.
FRANCIJA: Tberon H. (12), Theron R„ Le Bitoux, Marso-lat (6), Rey (5), Sahy (1), Schopp (6), Ponta.is B., Ber-folli, Pontains G., Gominon (2), Houdegand (3).
GRČIJA: Lambrcn, Rcubanls (2), Mgthecn (17), Stefanides (6), Arvanltis, Papadinss (9), Taglisdcros (2), Manias (4), Hcleva* (3), Spanoudakis (4).
Sodnika:	Jake vos (Turčija)
in Oina (Italija).
ITALIJA — JUGOSLAVIJA 33—34 (28—19)
ITALIJA:	Romanutti	(12),
Cerioni (6). Raouzzi (4), Bon-giovanni (4), Rapini (10), Pre-sca (2), Cerianj (6), Checchi, Osoli n (2), De Ca.ro! is (5) Mar-gherittini, Stefanini (4).
JUGOSLAVIJA: Gec (4), Popovič (4), Engler (1), Marjanovič (1), De m čar (9), Stankovič (1), Kaltmber (3), Blagoje-vlč, Bjegojevič (5), Loci, Kristančič (6).
Sodnika: Chaurd (Švica) Ciklotnnis (Gretja).
Italija
Francija
Grčija
Turčija
Jugoslavija
Švica
LESTVICA :
3 3 0 0 141 100 6 3 2 0 1 149 126 4 3 2 0 1 122 104 4 3 2 0 1 132 127 4 3 0 0 3 105 136 0 3 0 0 3 100 156 0
in
(Naše poročilo)
Prevelika je bila nadmoc Turčije nad Švico, da bi tekma bila zanimiva. V prvem polčasu so Švicarji skušali organizirati urejeno obrambo, v drugem so opustili tudi to. Pri zmagovalcih sta se poseb-
no dokazali, da so zares ve V ko presenečenje tega 'turnirja. Zaključili so prvi polčas s prednostjo ene točke. V drugem delu Pa so z boljio kondicijo in hitrostjo Grki posebno proti k&ncu naravnost dominiral’. Francozi so zadovoljili tehnično, niso pa znali zajeziti nasprotnikove ofenzivnosti. Ponovno je dokazal svojo izredno vrednost Matheort. Občinstvo je navijale za Qrke, ker je njih zmaga olajšala, Italijanom borbo Z<1 zmago.
V zadnji tekmi večera, je s pomočjo svoje velika hitrosti Italija odpravila Jugoslavijo. Demšar je skušal urediti igro svojega moštva, vendar je v tej tetnji ostal sam. Ostali Jugoslovani so Igrali megleno in brezciljno. Italijanska. zmaga je tako bila. precej lahka in razlika v točkah je ob koncu znašala kar 21 točk- Izvrsten je bil Romanutti, medtem- ko je Stefanini bil še vedn0 v senci.
G. T.
tom 4-2 (3-0).
Pred 10.000 gledalci začnejo z napadi domači, vendar Inter kmalu uredi svoje vrste ln v sedmi minuti pride v vodstvo po zaslugi Ermana. Deset ml nut kasneje je Wilkes z pvi-zemnim strelom ponovno pri. silil Gorghija na predajo. Preden je potekla minuta je žoga bila že zopet v mreži, tokrat po zaslugi Armana. 3-0. Po tem golu je začela Novara s protiofenzivo ki kljub Piolovi režiji ni prinesla gols.
2c v 4. minuti drugega dela je rezultat po kombinaciji WiL kes-Skoglund narasel na 4-0 Napadalci lnterja so zatem dvakrat poslali žogo v stativo, vratar Novarc pa je rešil nekaj neverjetno težkifT situacij. Proti koncu gostje niso več forsirali, Novara je lahko v 32. in 33. minuti z Jando in Albe-rico znižala rezultat.
NA VELIKEM ŠAHOVSKEM TURNIRJU V BEOGRADU
Vodijo: Nedeljkovič
Pilnik in Bogoljubov
Inler- Novara 4*2 (3-0)
NOVARA, 25. — V prvenstveni tekmi je Inter danes nepričakovano gladko zmagal proti domači Novari z rezulta.
BEOGRAD, 25. — Rezultati 5. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu: Golcmbek - Janoševič 0:1, Pirc - Porecca remi, Alexan-der - Nedeljkovič' remi, Ger-mek - Pilnik 0:1, Lob - Bogoljubov 0:1, Gruenfeld - Fude-rer remi Karaklajič - Milič 0:1, Andrič-Stodtz remi, 0'Kel-l.v-Puc remi, Matanovič-Udov* Čič remi.
Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale tako: Janoševič - Matanovič remi, Go-lombek - Bogoljubov remi.
Stanje po petem kolu:	Ne-
deljkovič, Pilnik, Bogoljubov 4, Stoltz, Fuderer, 0'Kelly 3.5, Milič, puc, Janoševič 3, Udov-čič, Matanovič 2.5, Pirc, Gruen. toki, Andrič, Alexender 2, Porecca, Karaklajič 1-5, Lob, Go-iombeja 1, Germe k 0.5.
Na trening tekmah se ljudje smejejo in žvižgajo - Moštvo bodo okrepili s polprofesionalnimi igralci manjših centrov
DUNAJ, 25. — Dunajski strokovnjaki menijo, da se avstrij. sko nogometno diletantsko moštvo ne bo izboljšalo v prihodnjih tednih ter da ima zelo malo upanj, da uspešno prebrodi prvo kolo helsinškega turnirja.
Na zadnji od treh selekcij, skih tekem, ki je biia 23. t. m v Linzu, je občinstvo s smehom in žvižganjem komentv ralo igro kandidatov, izbranih iz malih provincialnih moštev.
Nekdo od prisotnih strokovnjakov je dejal: «Naša, profesionalna enajstorlca je bila pred vojno imenovana «Wun-derteam«, a amaterjem bomo lahko dali naziv «čudežno moštvo«, ako bodo dosegli le tudi najmanjši uspeh.
Leta 1948. so Avstrijci poslali v London svojo najboljšo enajstorico. Ker pa so njihovi igralci vezani na društvo s polprofesionalnimi vezmi, je o. limpijski odbor Sklenil, da gredo v Helsinki res pravi amaterji. s tem bi se izognili kriti, kam. Ta sklep je bil sprejet pri dunajskih komentatorjih zelo slabo, kajti po njihovem pomeni zgolj »nepotrebno zapravljanje denarja in nevarnost za prestiž avstrijskega nogometa«.
Zvezni kapetan Walter Na-usch je medtem poostril trening in določil, da bo prihodnja tek. ma med olimpijsko reprezentanco in moštvom spodnje Av. strije 7. maja na Dunaju kot
pred odhodom na sever odigralo le dve tekmi proti Nem. čiji. Do sedaj so preizkusili ka. kih 60 igralcev, več kot deset pa jih Je čaka na izpit. Verjetno bo Nausch vrinil v ekipo tudi nekaj polprofesionalcev iz man.i znanih enajstoric. Tako ne bo doživel ponovne kritike iz tujine, moštvo pa bo pridobilo na solidnosti in sigurnosti.
Tako mi mislimo:
A udarita - Fiorentina Bologna - Ju ventili Como - Sampdor ia Legnano - Triestlna Lucchese - Pro Patria Milan - Padova Napoti - Lazio Torino - Palermo Udinese - Spal Livorno - Messin* Siracusa - Piombino Treviso - Salerniian«. Pisa - Venezia
1
2 1 x 1
2 1
I
l
1 2 x 1 x
l x 1 1 1
I x
Vicenza - Catania
1 x
ujetnikov vztrajajo zavezniki odločno na tem. da se ujetniki repatrliirajo prostovoljno, kar pa je v popolnem nasprotju stališčem severnokorejske delegacije, ki zahteva, naj bi bili vojni ujetniki repatriirani po potrebi tudi s silo. Tudi v vprašanju obnove letališč na Severni Koreji med premirjem ni mogoče doseči sporazuma, ker zastopata delegaciji docela nasprotni stališči. V tej zvezi in v zvezi s spornim vprašanjem vključitve SZ v nevtralne t>ku-pine je polk. Darrovv izjavil, da Severnokorejci še vedno nekaj čakajo, da pa ni mogoče vedeti kaj čakajo.
Tajna seja častnikov vrhovnih poveljstev o vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov se je danes dopoldne zaključila na dokaj dramatičen način. Po pol-dnugoumem pogajanju so bili razgovori nenadno prekinjeni, čim so zavezniški delegati poudarili, d* se 40 odstotkov ujetnikov y njihovih rokah noče vrniti v Severno Korejo. Vodj. delegacije zavezniških častnikov polk. Hickman je izjavil predstavnikom tiska, da je izmed 100 tisoč severnokorejskih ujetnikov samo 43.900 takih, ki se ne upirajo repatriaciji: da je med 20.699 kitajskimi ujetniki le .5100 ujetnikov, ki bi se želeli vrniti na Kitajsko; izmed 16.000 južnokorejsklh ujetnikov bi jih bilo 3.900 pripravljenih oditi v Severno Korejo in končno, da je samo 7.200 južnoko-rejskih civilnih internirancev med 37.000, pripravljenih preiti k Severnokorejcem.
Radio Peking obtožuje v svojih oddajah zaveznike, da nameravajo z nesramnim predlogom onemogočiti repatriacijo mnogim ujetnikom. Poleg tega trdi, da na Koreji ne bo mogoče zaključiti premirja, dokler zavezniki ne bodo menjal; svojega stališča.
Av-
predtem profesionalcev strije in Irske.
Peto tekmo bo organiziral Nausch po dvotedenskem treningu, nakar bo dokončno izbral olimpijsko moijtvo, ki bo
Minardi zmagal na
dirki „Po Campaniji"
1. Minardi (Legnano) 4 ure 39 minut 15 sekund, povprečno 38.709 km na uro; 2. De Fi-lippis (Legnano), isti čas; 3. Frosini (Neodvisni) po 3‘03; 4. Barozzi (Atala), isti Čas; 6. Magginl L. (Atala). po 3’20; 6. Dordoni (Arbos), isti čas.
_ t "■£k“]
KINO
V TBIft
Rossetti. 16.30:	»Sence nad '
stom«. Felga Lauri. ^ Excelsior. 15.30: «Davtd « bea«, G. Peck.	—
Nazionale. 14.30: <rRenegat«wo^ menje«, R. MontaIban, Feoice, 16.30; «Vehki Cafl** M. Lanza.	.
Fillodrammatico. 16.00: sv«" me močno«, W. Holdem. . Arcobaieno, 15.00: »Bes« H. 7“®* Astra Rojan. 16.30: <®t ®tt
!New voricu«, r.	c
Alabarda. 16.00: cTomah*™
De Carlo.	,
Armonia. 15.30: »Seviljski f*
Vilar.	..
Ariaton. 16.00: »Bile J«
bra«, J. Fontaine.  __________
«ZatMji «•“ F
Aurora, 16.00:
sarji«, P. Henreid.	^
Garibaldi. 15.00: »Skrajno t"" no«, M. LockvvooA Ideale. 16.00: «Ljubtmd
nega megta«, V. Msg^_ t m pero. 16.30:	»Dunaj**
W. Fritsch.	.LjMti
Italia. 16.00: »Deklica * O®* Marina Rokk. ^ ^
<
Klrjo ob morja.
banditi!«	____
Moderno. 16.00: »Tri E. Parker.	^
Savona. 15.00: »Mama, n* r" se«, J. Mac Donalč.
Viale. 16.00: »Rekruti na M. Berti.	^.vno*
Vittorio Veneto. 15.30: jezera«, G. Ford.	,u	čJ
Azzurro. 16.00: «Maden**ct^
Barry». R. Skelton.	r,
Belvedere, 16.00;	«8°P
Cameron.	roj-
Marconi. 16.00: «F'0ir
ščaki«, T. Povver. -tfh (fPrib*j*P
Massinio, 16.00:
W. Chiari.	flš'
Novo cine. 16.00: »Polko*”* lister«, Gary Cooper. J, Odeoo. 16.00: »RomantiW^ Nazzarl.	„
Radio. 14.30: »Potujo« JJJ po-Veneeia. 16.00: «Zastn*P’F J. Allysot» in F. Sinatr*-
RADIO
•I l' fciOSIiO VA*'*Ja ČOKE Tli B*
254,6 m ali H78 v
dtl
SOBOTA, 26. apr«* 'T ftr
6.43 Jutranja glasba.^ |)7j
—	M
ročila. 7.15 Jutranja gl*L' j«" Poročila. 13.45 Lahka Zbori in samospevi K.V osvobodilne borbe. 14-35 ske narodne pesmi 1 jenih krajev. 18.00 P*|5llF koračnice igrajo godbe *w JF 18.30 Borbene pesnn
goslovanski zbori. 19.00
gar «Pod svobodnim !jT f 19.30 Poročila. 21.00 ki. 22.00 Prenos plesne »“jg hotela Triglav v KOpr^^-ji Zadnja poročila. 23.10 lahko noč.
1BST **•
306,1 ra ali 980 7.15 Poročila. 7.30 glasba. 8.05 Angleščina f" |l£ 12,15 Za vsakega Poročila. 13,00 Šramel m?gjf pevski duet. 13.30 Kuturtffir ra orS w
nik. 13.40 Lahka
IglasbaT14.00' Poročil*. na glasba. 18.00 Gla*
18.30 Griegove skladb«^ pianista *• jgod
Koncert	-	-	,9Uv	-
Demšarja. 18.50 Valčki. govor z ženo. 19.15 P®trA [j r
* Iflt
glasba. 19.45 Poročila^jJ^jiri^
stra glasba, 20.30 Sporni, irif ka. 21.00 Malo za Š*w diK za res. 21.30 Zabavn*
22.00 Rapsodije in fanta*« 1
Razni operetni motivi.
T It » T *•
11.9°
7.45 Jutranja
ska oddaja. 11.30 simfonična suita. 14.45 & kronika nato borzna V°!V l?;'
riato uvrm- --v«; -.j«
pregled’ britanskega wVj»C «Zaseda», igra v treh yjfiP 19.50 Športne vesti. 3L*-. 22.15 Cavalleria ruSt'&\
H E O V E s I- J* f,
327,1 m, 202,1 m,
Nekaj opertih ^ »ročila. 12.40 Zab*
12.00 12.30 Poročila. __ ba. 13.00 Želimo vi»
ud.	celimo	T	‘	V
14.10 Koroške
15.00 Poročila. 13 ‘® Z- P°L|
glasba. 15.30 želeli ste ^
2 žarečim obrazom Je Magnj y n«jeiijo proslavil svojo zmago na kolesarski dirki Rim •
Nevelj - Rim,
rinko: Pred dnevom ^ 2l fronte. 20.15 Pot v Prijetno zabavo! 22.®
XI
Na koncu jo don Mmossl izrekel molitev. «Naj pride na 1/o.v blagoslov neba.. Duhovniki Italije kličejo in bodo klicali na vašo osebo, na vaša dejanja kot obnovite-lja imperija, na vlado fašistov blagoslov Oospoclv in večno avreolo rimske modrosti in kreposti. Duce! Slulabnikt botjl, očetje vaškega ljudstva vam velano izkazujejo čast, vas blagoslavljajo in vam obljubljajo zvestobo. Saluto ai Duce! A noi!»
Ko je Mussolini začel odgovarjati na te duhovnUflte pozdravne besede, ga Je spet dočakalo gromko klicanje duhovnikov. Duce je na to v govoru, v katerem Je omenil pomiritev med Italijo ln sveto stolico, ki sta sl jo enako želela on in papež, pozdravil tudi etvomo sodelovanje, ki ga je vsa duhovščina nudila proti abesinskim hordam in proti tako imenovanim civiliziranim hordam sankciontzma*. O-menil Je tudi veliki patriotizem, ki so ga pokazali škofje, ko so dali svoje zlato
fašističnim organizacijam. (G. Salvemlhi, «/z Vaticano e a jascismo, 10-12j. Msgr Nogara je znan Se iz abesinske vojne, ker je tudi on. kot neapeljski nadSkof, angažiral mater božjo za to napadalno vojno- Slavil je faslattčno Italijo, blagoslavljal zastave vojiklh enot in pozival na pomoč mater božjo priprošiijlco, «ki bo v Afriki varovala vojake In delavce, ki so bili poklicani na civillzatorsko delo, dokler ne pride dan zmage tn triumfa» Istim »clvljlzator-J*m» s strupenimi pitni magr. Nogara epoštlja pozdrave matere bolje pri-proinjice in leljo, da bi naša (t. j. fašistična) zastava zmagovito zaplapolala.»
Ta sestanek Mussolinija in ogromnega števila duhovnikov Je najzgovorneje opozoril svet na tesno sodelovanje med fašizmom in katoliško cerkvijo Italije Čeprav Je Mussolini v začetku svojega govora dejal, da Je to svojevrsten sestanek ln da Je »nov v zgodovini Ita Mje», je bil vendarle samo potrdilo stare ljubezni ln »tare sokrivde pri »kupnem
UNIV. PROF. DR. VIKTOR NOVAK, »««!■«» CBIHEM
VATIKANSKA POLITIKA DO JUGOSLOVANOV POD ITALIJO
prizadevanju za italijansko Imperialistično politiko.
Tako je bilo med abesdn sko vojno, tako med 5pan sko vojno, tako med največ-Jlm napadom proti človeštvu, v drugi svetovni vojni. Naj omenimo samo nekoliko podatkov.
Mussolini Je stopil v vojno na Hitlerjevi strani 10. Jun/lja 1940- ze 4. septembra 1940 je papež »prejel 5.000 Članov Katoliške akcije in Jih spodbudil naj bodo pripravljeni dati življenje za domovino. 30. oktobra, torej dva dni po zločinskem napadu na Grčijo, Je Pij XII. »prejel 200 častnikov v uniformi, »fct predstavljajo italijansko vojsko» in rekel, da mu je »zelo ljubo* da lahko blagoslovi eljudi ki
zvesto in z ljubeznijo slutijo ljubi domovini*. Seveda mu ml uMa nobena beseda, ki bi Jo mogli razlagati kot obsodbo napada na Grčijo. 4. februarja 1941 je Pij XII. sprejel 50 nemških letalcev ln 200 italijanskih vojakov, vse v uniformah, m izjavil, da je <tsrečen, da jih lahko sprejme in blagosloiH*
Maja 1941 je Pij XII. epre-Jel vojvodo Spole takega, de-signiranega hrvatakega kralja, dan kasneje, 18. maja, pa v svečani avdienci Ante Paveliča ln usta&ko delegacijo-
Pij XII. bi lahko poOakal konec vojne In potem prišel na pomoč zmagovalcu. Toda bil Je preveč nestrpen, da se ne bi Ze prej združil z Mussolinijem, napravil z njim
»causa comune*, kot karak-terizira Salvemini sodelovanje Vatikana m fašizma, papeža in duceja. 13. avgusta 1941 je Pij XII. sprejel 3.000 romarjev, med katerimi je bilo 600 italijanskih vojakov v uniformah, in jim dejal: »Danes smo priče velikega heroizma na bojnem polju, na nebu in na merju. Čeprav Je vojna grozna, ni mogoče oporekati, da oživlja veličino mnogih herojskih duš, ki žrtvujejo svoje življenje, da bi Izvršile dolž. nost, ki jo nalaga krščanska zavest«.
Salvemini prikazuje dve pojavi Pij a XII. in pravi, da Je Pij XII., kadar je govoril po radiu vsemu svetu, molil za mir ln spodbujal k miru, kadar pa je govoril
nemškim l>n italijanskim vojakom, je občudoval Junaštvo borcev. (G. Salvemini, ll Vaticano e il fascismo, 14). Vsi tl vojaki so se bori-Ji ,.17a strani Mussolinija in Hitlerja. Nedvomno bo vse to v taboru osi zelo ugodno »Prejeli, medtem ko je ves ostali svet imel tako ravnanje za nedvomno moralno POoporo Mussolinijevi po-
. Je Pij XII. v letu 1941 m do polovice 1942 še nekajkrat sprejel nemške in iUlijanske vojake, sprejel pa Je tudi ustaMco mladino, usta-ke policaje ln ustaške funkcionarje. Potem pa so se vrata Vatikana naenkrat zaprla za vojaške obiskoval-ce in so se po daljšem omahovanju spet odprla anglo-l
saškim zmagovalcem po o kupaciji Rima. Salvemini povsem točno ugotavlja, da Je treba biti vedno v dobrih odnosih z zmagovalcem, 1n primerja papeža z znamenitim tenorjem Giglijem, ki je prepeval tako vojakom osi kot anglosaškim osvajal cem Italije; primerja ga tudi z odvetnikom, ki potegne s tistim, ki mu plača. Ce Mussolini zmaguje ln daje papežu konkordat, je papež z njim. Ce zmagujejo Anglo-»asi ln mu dajo upanje, da mu bodo dali še boljši konkordat, je tudi z njimi. Nev-tralen Je do takrat, da nekdo ne zmaga, potem pa je vedno z zmagovalcem, pa tudi 5 samim vragom, kot je dejal Pij XI, ce gre za rešitev duš. Tega dela pa je bi-
lo v vojnem času Se preveč. To politiko je Dante' v svojem faau imenoval ne reže-vanje duš, temveč »putta,-neggiar con tut-tlv (G. Sal-vernim, 11 Vatikana e il fascismo, 15).
Medtem ko je papež v le-tih 194042 govoril in spodbujal na izvrševanje vojaških dolžnosti in »lavil Junaštvo onih. ki so umirali za domovino. Je v govorih Angležem, Amerikancem, Fran. cozom, Poljakom, Senegal cem In komu vse 5e ne. leta 1944 in kasneje, govoril sa-mo o miru, pravici, ljubezni in o potrebi, da se vojna konča s pravičnim mirom. Zdaj ni niti besede vee o junaštvu niti o proslavljanju vojaških vrlin. Mar more biti kdo bolj nevtralen tn bolj krščanski kot tako, se vprašuje Salvemini. Vsaka stvar ob svojem Času. (G. Salvemini, II Vaticano e il fascismo 15).
Vse_ to Je bilo treba povedati m na kratko pojasniti, kako je Vatikan stal ob fašizmu ln za njim v vsem njegovem razvoju, od njegovih začetkov, pa vse do nje-1 govegu sramotnega padca, 1
do takrat, ko hu milanskega nekdaj vsemoe^f a je& Italije.
slala božja Pr«v^imenC-'
^ ,r» ,i»v#ikrat
dinal Paccem.
XH, in ves ostaJl ju vdani kardinali t^.. Poleg tega Je tla bi^o poudariti zC	%jie
lo Čim bolj ^Sf*š«S je zaradi te »
simbioze trpela.
je prav to - ma tikana in
tikana m ‘» Kjer v v Jugoslaviji, .g, pfi.irti' konservativni	V*
prepričanja, ^
V	v
goslovanov v y
Is«*?? s tssifša^jgSL
jo na Hrvatske^
volotenjeff brege^gk
st SfeauflS*
Trstu sep
hrti
deinbra
Glavni urednik BRANKO BABIC,- od*, uradnik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCHI « 6, 111 nad. - Telefon Jtev. 'JS-eud 602. — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 26. — Telefonska 5t. 73-38 — OGLASI: od' 8.30 - 12 In Od 15 . 18 — Tel.
ln 94-638. — Po#tnl predal	______________________ ________________________________________________ ______________ __ ___________ ...____
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm	višine v Strini 1 stolpca: trgovski	60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90	lir. — Ža FLRJ:	za vsak mm Strine'
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din	— Tiska Tiskarski zavod ZTT. —	Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-ll., Tel.	11-32. Koper, Ul.	Battistl 30ia-l. Tel.
, 210 &»
_________________.	čno	d|K*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna !700. celoletna 3200 Ur. Fed. Ijud, repub. Jugoslavija: Izvod
PnJit.nl t»slrnM Flfim »o HTO 7.VII-	   J	‘mol*1*** ^	^
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
može'
**	'	1	g* *i u||UBJ««vi J”» rigCiicijA OcinOiv r« n *•**•»	rj1
Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 200» tekoči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani S-l-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega t15**	1
Z o.z.