JUN 6 1919

glasilo slovenske: narodne: podporne jednote

(TrUsUki 1« upravmIMit pr» •Uri; NS7 B. Utl««l« IV,
tM7 Ho. UwmUI» im. T*Uphone: L«wndale 46)8.
fmrmm^mmmmmnmmmmmmmvmmmmmmmmmmimimmmBmmm*
jTm ooU	CHICAGO, ILL., or^da, 4. juoij. (Juno 4) 1919.
uwj,r por(g«. 148) mtkortmod by tko A«t of Octokor f, lilT, — Ht» mi tk. P-t Offl— »f CM«—«. HM««**. Bf -d- el Acc.pt.nc. Ur mmilin, mt »pocUl r.U of potUg^T^S?!^a *.ctU» 1101, ^ITm^Sfi^^h*!!!^^
tu. M.00 STEV.—NUMBCR 131.
A. I. lnrUtM, Paitatiitr GtMral. —gancteamn i— i iiwj ■iism
im.
z Avstrijo.
DEL KOROAKE MEJE Z UB0D0 0EL0V0A IN VEUKOVCA VRED ODLOČI LJUDSTVO 8 PLEBISCITOM V ŠESTIH MESECIH PO SKLENJENEM MIRU. MEJA NA &TAJER SOM DRŽI SEVERNO OD DRAVE IN SLOVENCI 80 OB DftftAU MARIBOR IN RADGONO. PRAVICE NAROD NOiTNIH MANJŠIN ZAVAROVANE.
(Pod imenom Avstrija ae zdaj razume le 'Nemška Avstrija, ki sestoji iz spodnje in gornje Avstrije, 'Solnograške in delov Tirol ake, Koroške in Štajerske. Za veznici z Ameriko vred ao v po godbi pripoznali to državico in jo nas vali repoblika Avstrija in tako se bo imenovala v bodoče).
Sumarij mirovne pogodbe, ki je bila izročena avstrijskim delegatom v Hit. Germainu zadnji pondeljek, je aledeči:
PBUDOOVOR. — Iz razloga, ker iele zavezniške in pridružene države, da ae vojna z Avstrijo, ki so jo gotovo omenjene države direktno in . indirektno uspešno vodile in katera je bila napoveda na Srbiji 28. julija 1914 po biv-ši oesarsko kraljevi avstro-ogrski vladi, kateri ae jj potem pridružila Nemčija, nadomesti s trdnim, pravičnim in trajnim mirom, dalje is ratloga, 'ker je avstro-ograka monarhija prenehala ek-aietirati tn je nadomeščeua z re-pubKčansko vlado, dalje iz raz loga, ker ao glavne zavezniške in pridrnšene državf že pripoznalc _ 'ivo, ki . je «e-
M	^^Bpvih delov uiae-
iiko državo,
______f so zavezniške držav« £ripoznale združitev gotovih delov on>enjene monarhije a kraljevino Srbijo kot svobodno .neodvisno m zavezniško državo pod imenom Srbeko-hrvaško-slovenska država, dalje iz razloga, Ver je potrebno, da se pri vpostavljenju miru uredijo raz mere, ki so nastale iz razpada o-m en jene monarhije in ustanov ljenja navedenih držav in da ae v teh državah ustanovi vlada na temelju pravišnoeti in nepristra-nosti, so ee visoke pogodbene stranke zedinilc in izrekle za sledeč. pogoje:
Vojno stanje * Avatrijo pre neha čim stopijo pogoji v veljavo. i f li h ■
A vet rije je priposnana kot nova in neodvisna država pod ime: inun republika Avstrija.
Otplomatične vezi med zavezniškimi in pridruženimi državami in republiko Avstrijo bodo vpo stavljene, kakor hitro bodo določbe te pogodbe sprejete in ratificirane.
MEJK. — Severna meja e Ce-lioslovakijo ostane obstoječe po litišna meja, ki je prej ločila de želi Češko in Moravsko od gornje in spodnje Avstrijske izvzemši gotovih manjših Igprememb v o-kolišu Omunda in Feldsberga in ob reki Moravi.
Meja s Italijo ee začne v pre-Iszu Keeeven na šviearski meji in sledi v splošnem razvodju med dolinami Ino in Drave ne severu in med dolinami Adlfe. Pisve in Taljamenta na jugu. Dslje drži •kozi prelaz Brenner in preko gorskih vrhov Dreiherrenspitze
in izključuje na Julijansko etran Seehaen in Trbiž. Vshodno od T. bil« sledi meja Karavankam do točke južnovzhodno od Beljaka, nato drži neverno do Vrbekega jezera, Celovca in Vellkovea 1» potem drii eevemo od reke Drs ve tako, da ostaneta Maribor in Radgona drfavi Hrt>ov, Hrvatov ia H lo vencev; tUc severno od Ksd gone ao avatrljaka meje združi j ograko mejo.
IHsposieljs Celovca, ki leši juž no od navedeno mejne črte ee od lo« a plebisciten^ ki ee ime vršiti svdfeetfk meeeefll po uvel Javi jen ju te pogodbe. Ob tmm plebierita m* morajo umakniti vae avstrijske oblaeti b prizadete pokrajine A
ko plebiacit izpade za združitev z Avstrijo, tedaj bo južna meja držala po Karavankah do točke juž-novzhodno od Železne Kaple in potem proti severovzhodu vzhodno od Pliberka, kjer bo prekoračila Dravo tik nad izlivom La-vantine nakar sc združi z mejo, ki je že določeno.
Zapadua iu severnozapadna meja z Bavarsko, zapadua meja z Švico in vzhodna meja z Ogrsko ostane nespremenjena.
Avstrija mora pripoznati meje Bolgarske, Orške, Ogrske, Poljske, Kumunske, Oehoslovakije in Hrbako-hrvaško-slovenske države, kakor so že ozironja bodo Že določene. Avstrija se mora odpovedati v korist glavnih iu pridruženih zavezniških držav vaem pravicam do teritorijev, ki so prej pripadali Avstro-Ograki zunaj njenih sedanjih mej in ki so, ali ki šo bodo diaponirati po sklepu visokih pogodbenih strank.
«č®HOftLOVAKWA.>- Avttfri-ja mora pripoznati popolno neodvisnost (\»h6slovaške države, V katero je vključeno avtonomno o-zemlje južno od Karpatov v soglasju sklepov, ki ,«oJ|A|s storil
MlC
novo državo določi poljska komi* sija sedmih članqy, kl so jih imenovale glavne zavezniške iu pri-družeue države in Avatrija ter Čehoalovakija imenujeta po enega člana. Čehoalovakija se zaveže, da sprejme v pogodbi z glavnimi zavezniškimi in pridruženimi državami določbe, ki bodo ščitile narodnostne, verske in jezi-nostnih kovne pravice narodnostnih manjšin in enake pravice v trgovini drugih0držav.
KONVENCIJA JEKLAR-SENATOR JOHNSON VtNTENTft MGflVORI DELAVSTVO OB RENI NA
SKIH DELAVCEV V PITTSBORGHU.
NAVZOČIH JE BILO NAD MO DELEGATOV.
Sprejete ao bile pomembne lucije aa jeklaraka delavoo.
Pittsburgh, P«. — Konvencija
jeklarskih in železarskih delav cev, ki ae je vršila v Pktebur«fcu, je bila velik uspeh. Navzočih ;je bilo nad 550 uelegatov, kl so i* stopali delavce vaeh strok v jeklarski in železarski industriji. Delegatje so prišli iz vseh krajev, V katerih je razvita jeklarska in-duatrija. Zastopanih je bilo torej nad šestdeset mest.
Sprejete ao bile važne rezolu uied katerimi je izredno va* na rezolueija, ki nalaga narodnemu odboru organizacije jeklarskih in. železarskih delavcev, da ttkuša takoj se«vati konferenco r uradniki velikih jeklarskih ko*-porečij, da .se ustauovijo Nrtiki s organizacijo. Druge rezoluejje zopet apelirajo na prodseduiks Združenih držav, na tajnika de lavskega iu justičuega depart men t a. da poskrbe za svobtfdo Ao vors in združevanja. Resolucije pravi, da je bila ta svoboda' otfce-jena za strokovne organizacij«' pridružene "Ameriški delavski federaciji" v Peuiukylvanijl. Neka
OPOZICIJI PROTI LIGI NARODOV.
PO NJEGOVI SODBI ODLOČI JO VLADARJI 0 NAPOVEDI VOJNE.
Monroeva doktrina v nevarno-ti.
Waahington, D. 0. — Senator Johumni ia Kalifornije je k rit izb rs I ligo narodov, kot velik vojni trust, ko. je govoril v senatu proti ligi narodov. Dejal je, da ustava Uge ni bila apreineujeua tako, da ne vprašanje vojne predloži ljud stvu na splošno glasovanje, am t*k pravice vojne uapovedi osta ue izročena vladarjem. f "To ui liga, da prepreči voj uo," je rekel senator Johnson.
Saiua v sebi noil bacile aa mnogo voju. Ampak še alabejša je, ker vklepa kot na pr. v šantung-ski odločbi milijune ljudi v tiranijo iu dovoljuje sa vse čaae krivične auekaije.
"Je velik svetoven gospodaiaki trust, v katerem nekaj moš, za vi-tih v tajnost, kontrolira gospodarsko usodo ljudstev, iu nims nikjer stikov t ljudstvi." P<lteh besedah, kijih je govoril ko je priporočal, da senatorji «la-sujejo sa njegovo reaolutijo, v kateri zahteva, da se seuatu predloži mirovna pogodba, se Je dotaknil tajne diplomacije iu citiral
druga'resplueija priporoča, dg ee	e besede glede odprte
Ob ČHM>, JtotivotiPiu "An^ui,, 'diplomacije .Dodal pa je t
ob času konvencije "Ameriške delevske federylje." kl se vrši v Atlantic Cityju. obdržava konferenca s odborniki drugih strokov, nih organizacij v svrbo organkl-ranja vseh delaveev. leklarskl In
meja med Avstrijo fti|T>alje je bfla sprejeta rezoh
kl zahteva, da se v vsi jekfšrski
industriji uvede osemurni delsv nik.
Zelo pomembna je rezolueija. ki Izreka jasno, ds po«tanciq vse železnice državna lastnina. Ta rezolueija pove, da se delavei povsod zanimajo, če se železnice vr. nejo privatnim lastnkkom, ali če se podržavijo.
Konvcneija se je dalje Izrekla, da sc pod vas mejo ^si postavni korski, ds dobi Thomas Mooney
"Če ae spominjate, da M Angll-ja odprto rekla, da so njene tajue potodbe še zdaj veljavne, ki koo-t Hal i rajo njeno ofeuaivo in defeti-•Ivno aleanco, in li vidita, da
HRB8KO • IIRVAftKO • SLO- p^avleo in da se pridružuje to
VKNKK'A DRŽAVA. — Avstrija mora ravno tako pripoznati popolno neodvisnost Srbsko-hrva-ško-slovenake države in sc odreči vsem pravieam do teh dežel. Kna-ka poljska komisija (enega čjana imenuje država Srbov, Hrvatov in Hlovencev) določi natančno mejo. Vprašanje Celovca in oko-lice je rezervirano, ftrbsko-hrva ško-slovenuka drŽsva se zaveže, da bo ščitila praviee narotlnostuih manjšin in svo^mdno prevoza.
RITMU XIJ A. — Avstrija mora pripoznati popolno neodvisnost vseh teritorijev, ki se ali se bodo pridružili' Rumuniji. Rum unije pe mors sprejeti določbe, ua jmkI-lagi katerih bo ščit lis prsvice ns-rodnost nih manjšin in svobodo prevoza
RUSIJA. — Avatrija mors pri poznsti popolno neodvisnost vseh teritorijev, ki so bili nekoč deli hivšegs ruskega csrstvs. Sprejeti mors razveljavi jen je brest-litovske mirovne pogodbe in vaeh drn gih pogodb, kl so bile sklenjene po revoluciji v novembru 1917 « katerokoli rusko vlado sil politično stranko tis ti^emlju bivše ru •ke države. Zavezniki «i pridrže vse prsviee v imenu Rusije, ksr m tiče odškodnine in porsvnsuja. ki gs mors izvesti Avstrije ns podlsgi sedanje mirovne pogod be.
DRUGE DRŽAVE. — Avatrijo mora pripometl rezveljevljenje pogodb* iz leta IM39. po kateri je Hle us? ano vi Jens llelgijs kot ne v tralna država: dalje mora ie vns prej sprejeti vse ,določbe, s kate rimi Inido zavezniki hsdomestili dotično pogodbo.
Avstrijs pripozna razveljevlje nje nevtralnosti velike vojvtidl oje l/ukeemburške In more ze vns prej »prejeti vse rardaarodor Dslje na 7. str„ 1. koL)
zadevnemu gibanju.
Jeklarski in Železsrski delavei so bili dolgo časa neorgsnlzirsni. \Clikc kompanije so delale z njimi, kukor jc bilo njim všeč. Voj-ns je zbudils I udi te trpine, ds so spoznali resnico, de je moč v organizaciji. Pričeli so orgsnizl-rsti in uapeh tegs organizalorič-negs dela vidimo v pittaburškl
konvenciji.
Jeklarski dela vol so bili pred vojno uajslelieje plačani, dasiravno ao opravljali nevarno ln mu* kotrpno delo. Delevni Čas je zna-šsl navadno po dvenajat ur na dan. Dnevi no jim potekali v muki in trpljenju, lmiti en teden so delsli ponoči, dnnr podnevu. Zanje ni bilo nikdar ure prostega
obljubo, ki ae nam aedaj prikriva, tedaj ai lahko predotfte, kaj bo liga narodov izvršila." .
fleuator Johnson je vztrajal, da liga narodoV ne čuva Monroeva doktrine, ampok jo uničuje. Po* vdarjal je, da pariška pogodb« uit vs rja za Združene drla ve vel močnih sovražnikov.
Citiral je dogodke, kl so aledlll sveti slesnei. Dejsl Je, da je bila organiziran« v isti namen hi t istimi nebeškimi besedami kot sedanja predlagana liga. Poeebno je pa kritiziral desrttl člen ustava.
DVA MILIJONA DOLARJEV ODŠKODNINE SA DEPORTIRANE RUDARJI. Blsbee, Art* — Po sednjih glasovih bodo rudarji, deportirani ia HiNbeeja, prejeli do dva milijona dolarjev odškodnine. Rudarji bi meščani ao bili deportirani, ker ao atavkali ali ao pa Nimpatisirell a štrsjksrji. Odpeljali so jih U mesta ,da pomro lakote. Z verna armada jih je prehranjevala, dokler niso imeli sredstva, da ao ae (Kipeljali drugam. Vladni pre-lekovelci «o pro našli, da so de-portaeljo zakrivili bakreni kralji. Deportirani rudarji ln meščani eo vložili tožbe se odškodnino, e vi-so k os t i $6,150,000. Zdaj izjavljajo, da so kompani-
časa. Poznali no le tovarno ln po- Lje pri volji kompromisirafl. Vsak Nteljo. Zdej bodo prišli tudi za teioletijen deportiraneo prejme po trpine boljši dnevi.	item kompromisu $1,900, fo im«
Kompanije m se poNlužile raz. I otroke joženjenl brez otrok prej-nih z vi ječ iu nemoralnih sre<Utev, | mejo po $1,000, samci pa po ds zabrsnljo organiziranje teh de laveev, o katerih ao indu*trijalttl knezi mislili, ds so jih pritlrall Že tako daleč, da Je v njih le popolnoma umrlo hrepenenje po boljših delovnih razmerah Kou ven eija
no 1
trn.
LOMONOZOV I JR VRNIL V RUSIJO. W«ahiacton, D. 0, — Profesor
Jurij V. Iiumonozov, rusmenit ruski železniški ekepert,' ee je v Pii t Nburghu dokazil je, de I vmd » Kusij«», ds pomsga doma t industrijski kapitani zrno- uredili železniški sistem, kl ee na-
heje v zelo slebem Ntanju
l^asoaosov je prišel v Ameriko
-tskoj, ko je Kerenaklj poslal
DR predNetlnik Po izbruhu boljftev|. like revolueijr je emerlška vlada i uNtNvila vse pošiljatee v Rusijo limono sov oe je fckošel vrnili
NEMCU V PETEK.
WILSON nr LLOTD OEORGE IA OLAJŠANJE GOSPODAR SKIH POGOJEV
Ueoda Avatrijo v vaših rokah," j« Sej«! dr, I
Pariz, 8. juu. — Velika četvori ca je danea aborovala v Clemen-ce*ujeveu» uradu a namenom, dk ae eporaaume glede ua podrobno sti kontnega odgovora na netužke protipogoje; odgovor bo Isročen nemškim delegatom najkasneje prihodnji potok.
Wilson je predptddne konforl-ral a vsemi eksperti ameriške mirovne komialje in poslušal njihovi nasvete I ozirom ne nemške protipogoje tn a oalrom na lapre menthe, ki jih priporoča Uoyd Oeorge v mirovni pogodld. Kakor ae pottift, je Oeorge predložit, da naj mala skupna avota odškodnine 2A miljard dolarjev, Dalje priporoča angleški mlalstreki predsednik, da se olajšajo nekatere določbe glede na 8ear, da se dpvHi plebiscit v Aleiljt ln da se Nemcem dovoli več trgovskih la-dij.
Italijani lu Japonci ao al umlll roke v tej sadovi, *el da Jih ne zanimajo nemi ki protlpogoJI, kar se itlče tek etvarl. Wllson Je pri-poročil Moydu Oeorge ln Cle-meneeauju, da oe naj sporaiume-ta, kajti zadeva ee najbolj tile Anglije ln Francije. Bothe tn Hmuta U Južne Afrike pritiskala na Lloyda Oeorge, (U naj odpade točka, kl sahteva soduo raapravo proti bivšemu kaji povzročit

jo iSioVnr pofoje. kl eo jlk prejeli včeraj v St Oertnslnu ^ |
"Usoda liaše držsve Je v valih rokih in upamo prid aavestjo vsega svete, dr ne boete slorablll vaše mo*t."<T«ko je dejal všaraj dr, Reuner, načelnik svetrljsko delegacije ko Je nagovoril zavezniške delegacijo ob preejemu mirovnih pogojev. Renner Je apeliral sa mir na temelju W!lsottovlh nsčel. v smislu katerih je bilo podpisano premirje. Dejal Je, da bo "lojalno pregledal pogoje miru iu storil vse, kar Je v njegovjh močeh, da ae doaela pravičen mir " Dalje je dejal: "Nova re pttbllk« Avstrija ae je osvobodila stsrih ln nesrečnih tradicij habsburške monarhije ln nI v nobeni zvezi s strašnimi zločini Iz leta 1914." -
SRNATOR KINO NEKAJ ZAKTRVA.
D. 0. — Senator King la drl«ve mormonalva in mnogolenstv«, pripadnik demo-krat line atranke, je aahteval, da se odslovi l« službe naeeljeniški komiear Frederle C. Howe, ker je govoril n« nekem delavNkem Nho-du n« Msdison Stjuare Osrdeou. Senetot K bi g je namreč bil čhni pododsellli, ki Je zadnjo slmo pre-iskavll boljševiško propagando, in svojo soktovo je IzroHI noeelje-niškemu nadkomissrjn Comlnet' tiju, kl mu je odgovoril, d« gs ne more odstranili, ker je mr. Hows imenoval predsednik neeeljenb Iklm komisarjem
Heaetor Klng se oi zadovoljil • to izjavo, smpak je dej»J, če ne bo ko«le«r Hoire odelovljen. de violi V senolu resolucij«, ki bo zahtevek, de ae pretile njegovo
or •jm
SPROTUJE ODCEPU.
OOBLENZ JE GLAVNO MESTO NOVE RENSKE REPUBUKE.
ittritndvajsetuma protestna itav-
ška republiko; Franoosi gro-se Itrajkarjem.
Berlin, J. juu. — Delavstvo v .Maiiueu in Wie*badenu je včeraj pričelo s štiriiudvajseiturno gene-raluo protestno stavko proti pro. klauiaeiji separatne republike v renskih pokrajinah. Stavka pro. ti separatizmu je izbruhnila tudi Mannhelniu lu protlseparstiuli so potrgali a sldov plakate, kl vse. bujejo oklic republike. Francoaki okupacijski vojaški oblastniki so zagroslll sta v ksr jeut, da jih po* stavijo pred vojno aodllče. Če ne nehajo a protestom iu akcijo proti odcepu od Nemčije,
Pariz, juu ('obletu ob Ke nI je glavno mesto nove renske republike, "Kcho de f^arls" Je priobčil oklic republike, kl se deloma glasit
"Proglašamo neodvisno rensko republiko, kl se ustanovi v uren Nemčije, paelflčno republiko, kl je sestavljena li dežel oh Kou!, Nassati, Hease ln starega Palatl. uata. Meje ostanejo stare, llvzem-II da se vključi v novo republiko tudi Blrkenfeld. Spremembe v mejah se morajo livršltl la s ple-Mseitoia salnlereslranlh ljudstev, Podpluni ljudski zaatopnlki tvo-lijo salksno vlado. Volitve za narodno abornloo se bodo vršile bnut odloga na tem si Ju splošne, enake, direktne lu tajne volilne praviee
In
MiI provlaofWn# vlade je v Wleebšdenu ln (a vlada pravaame vso ohl«st prejšnje iii* u t ral ne vlade v Berlinu "
STAVKA
STROJ A|UNUH LAVCEV
IR IVA ZMAGA MLAVBU
Sault Sto. Marte.- TokaJ tre-
Jokam* Otty, m. - Dolevoka strank« je tukaj Izvolil« mestne
--------- -- ljt	. ..... . ..Ig« sodnik« in sotlnijakcga pls«r
ja še vedno atsvka .Irojaraklk ;■***	» j.. Stranka ptidjatnlkov je napeU
delavcev. Kim,penije je ošebnoj*1"	mu f '™*nl ®#pirt vae ovoje moH, do porazi delav**
odklonile vaeko pogejsnj* z de	,t*1 V	vrnH •• ^Sodnik delavske strank* ne vtrja
I«vH Zdaj s* kompanije trudi,	gM, de Imeje aodlšl« pravi*« Is
ds dold drugje »ruleti* d*lare*	"'	j dajali aodnijake pispovedl proti
|>oedaj družita nI Imela iiap*ha|	VRRMR	| ši ra jks jočlm delavcem Podjet
ki najbrž ga ne bo to*la tudi v prihodnosti, kajti zeveden dela v*e ne Išče tem dela, kjer s« de-levc| v stavkL
Chicago In okolic« t	V aredolniška atranke je velsd neprilako
n*«lelno in hledno	Severne- vanega poraze elloo pobite, ker je
rzbsdal v*trovl Sotnčni	vakod oblakoell«. d« ji bres moli, če eo zahod ob 100. 'delavri aloftni.
ARMADNA BLAGAJNA OKRA-
Ohioafo, IU, —Titovi ao ukradli en milijon deaet lisoč dolarjev v gotovini 1 Denar je imel biti v jekleni btegajni n« petem nadstropju armadnega glavnega stana. Tatovi ao nesli blagajno lopo doli po stopnicah, kl alužljo v slučaju požar« kol lahmi Tatvina je bil« isvršeua v soboto ponoči ali pa v nedeljo sjutraj. V poelopju Je bilo dvanajst čuvajev ua straži. Kljub temu niso pogrešili hl«-gajne do devetih v nedeljo dopoldne, .
Take tatvine le nI bilo lavrši-ne v Chieagu Ljudje ae čudijo, kako je bilo aploh mogoče Isvrlltl tako tatvino.
Vlada je poslala dva ček« armadnemu oskrbulškriau uradu, ki ga vodi polkovnik Chauiiey Baker, Mn ček Je bil sa $1.010,000 tem denarjem so Imeli bili is-plačani dosluleitl vojaki v Uamp Uran t u DrugI ček Je bil naprav.
I	jen na deset tisoč dolarjev. S t*m denarjem je imel oekrhniškt urad isplačall vojake ln eivilUts v Chieagu in Fort Hhcndsnii ■Cek n« veliko vm»Io so Isuienje-
II	še v soboto ln denar poslali v Ca m p (Jrant, Ček za deeel tiso! dolarjev je ostel neizmenjan.
Tatovi ao na nek način isvede-II, de j* bil izmenjan veliki č*k in ao sodili, da ae nahaja denar še ■Itocajoi Prišli ao iu odnesli blagajno,
Blagajna tehta tri ato funtov. Vrat nI Mlo, kl bi vodile na stop-niee. Tatovi so morali »pustili blagajno skoslokno ns «1«. Pri l*m Jih je bilo več, kajti blagajna, ki tehta, tri slo funtov, Je meto pretežka se dva tatova. Ctideš js tudi, de tetov oi videl nolien čuvaj, katerih Je Mlo to*at na alrall.
Tatovi no Imeli blagajno V nji ao našli prerej val«* papirje lu nekaj denerj«, m 11 Jon« dolarjev nI Mlo v nji.
Koliko denarje je p«db> tatovem v roke, nelejo pov*dall sves-ni uradniki, snaoo je toliko, da miljona dolsrjev nI bilo vol v blagajni Nekeleri emlijti, de je bilo talovtfm več sa vašoe papirje, •hranjen« v Megsjui, kot p« M denar. '
DOPISI. ¥
Clinton,
matičnega
Ind. — V imenu dre odteka "Lavor" ae nsjuljudi.eje zahvalim veem rojakom ; ki ao naa tako obilno po-aetili pri zadnji dramatični prireditvi, igrOkaza 'V Ljubljano jo dajmo", katero rnau vprizo-rili desetega maja t. L j Vaa prireditev je izpadla vaeslranako dobro.
Nadalje se zopet priporočamo vsem rojakom v tukajšnji naselbini kakor tudi v b ližnji okoliei, da nas tako polnošte vilno po aetijo ob drugI prireditvi In sicer 4. julija t. I. Vprizorili bor ino na ta dan dve šaloigrf in ai-eer dvodejaneko "Trije Tički" in dvodejanako "(loapa Kordu-la." Nobenemu ne bo tal, kdorkoli se Imi udeležil te prireditve, ker se bo naužll dovolj zabave in m* bo tudi dovolj nasmejal, ker hta obe igri vseskoz izredno komični in šaljivi."
Tem potom apeliram na vse tukajšnje rojake in rojakinje, kateri imajo teaelje do dramatike, da naj se pridružijo našemu dramatičnemu odseku. Vsakdo je nam dobro došel.
Na gotovo svidenje dne 4. ju lija t. I.
I )rr. matični sodelovalee.
strel je zgrešil cilj In med tem je pa L/Meh že oddal več strelov na še rila, kateri ae je zgrudil amrt-ao zadet na tla. Na befu iz pisarile je Ljmeh srečal na atopni ••ah šerifovega dvajsetletnega si, na ter ga je smrtno obstrelil, ki ,e drugi dan podlegel v bolnttni-zadobljenim ranam. Po tem čit;u je Lynch odnesel pete. Potikal ae je dalje časa po rsanlfc bližnjih farma rs k Hi našel binah ter je doapSl v Kansaa City, kjer si je dosedaj še na ne-pojaanjeh najjin prilastil $1000. Nameraval Je pdbegniti v Mehi ko, kar se mu pa ni posrečilo.
Razpisana je bila tudi na njega velika nagrada za njegovo a retacijo v znesku tiaoč dolarjev.
17. maja ga je pa izpocual v La Junta, Colo., nek njegov znanec, ki je takoj obvestil bližnjo policijsko postajo in je bil aretiran ravno v trenutku, ko je hotel stopiti na W»k. Prepeljali so ga v Buttler, Mo., kjer so ne bali prepeljati ga v ijamsr, Mo., radi razjarjene ijndake množice. Dne
maja ao pa obisati skrivaj brezo na <m#avfem vrtu. Kar je prepeljale Lyncha v Lam ar in ai- bile čitsno v zapisniku je bilo
Waukef*n, IU. — Društvo
"Slovenski narodni dom" je pri redilo veselico !8. maja t. I. v korist društvene blagajne kate re izid je bil prav povoljen, kajti prireditev je prinesla Čistega dobička |678. - Vršil ae je namrefc "Baaket plenit*" in yesclje je bilo gledati kramo o prendjene košarice, katere ao bi le napolnjene z raznovrstnimi slaščicami in drugimi okusnimi jedili,, Košarice ao bile lepo o |r|ienc s cveticami in razno risanimi trakovi — največ je Imo trakov s slovenskimi barvami ,,Tukajšnje slOvenakc žene in dekleta »o pokazale,da niao rav no zadnje glede postrežbe za vr le narodne fante In mole ter nO pokazale, da se ne ustrašijo na pomega dela in ne drugih zaprek edino v ta namen da bo čimprej uresničen naš program In cilj. I stotako so ae tudi iskasalt nafti fanti in možje ter pridno tekmovali me« 1 seboj, kdo ho dobil naj lepšo košarico, ti ab tudi v ve liko pripomogli do tako lepega vapoha. *
Radi tega ae v imenu društva "Slovenski narodni dom" r-aj lep*«- zahvaljujem vsem, ki ao pomogii do tako lepega uspeha na ti veselici. Vsakdo naj bo prepričan, da bo društvo parilo, da se zadovolji vae rojake naj bolje in s tem pokazala, da zna ee* niti požrtvovalne rojake, ki se niso ustrašili nobenih žrtev, da th postavili svoje domače narodne ogtijWe In ne ustraši%v vz.lrŽa /ali Istegu.
flotn.n J« že vttknmur znano dn jo "Slovenki mrcdin dom'* urejen najmodernejšo kolikor so pr »puščala :«red«tv* in do je pt* skrbijelto za vsakuvri;*!) prirc-
tli« V\	• ■
Slovenci, akoravno. je slavim Žs dograjena, radi leta ne smete misliti da je naša naloga že kon čana. Ae vedno potrišnije naše pomoči in požrtvovalnosti. In kn dar bo naš ellj uresničen. teM.i bomo lahko a sladko mtestjo re kil: Naša naloga je končana In
£>tiosnl Ihuuo Ii ihko, da »ttto Itvr
II delo fctjtth velikim »april Jam.
Radi tega posivljstn vae roji ie, da gremo Še vedno na dr Iti tl »kler ne Im dovršena naloRs.
• *Pajtiiea
. O rosa, Kana, V deset ndf, i- Idaljenem mestecu, Lamar, Mo 4jer se nahaja okrožno sodišče fU je pripetil sledeči slučaj .j Okrožni šerifi so aretirali me >eea mar« i, farmerja Jay Lyn« ha radi tatvine In raznih sleparij l i Takoj drugi dan po aretaciji je prišla k ujemu njegova žena in mali. Po odhodu teh dveh J« Ljn«-h proail, da naj ga (»puste
šerifov o pisarno, ker hI rad te lefonlral. Ker Je bila pa šerlfova |ena sama doma mu ni heteela tigoditi te prošnje, ker ae ga Je liela.
Ko »e vrne šerif .lohhn llarlow
flnmov jc uirodll l.jrnehovi prttš
eer po nbči. Toda nekaj oaeb je to opazilo in ao takoj razneali vest po celem mestu. Takoj ae js nabralo več ato ljudi pred dkrož-nim aodiščm ter zahtevali, da as Jim izroči, ker ga hočejo sami soditi. Obsojen je bil rsvno nS 90 letni aspor. Razjarjena mno žiea je udria v aodnijo, prijela Lyncha ter ga vrgla po atopni-eah iz poslopja, -suvali In pretepali, da je bil le ie na pol Živ in nato ao fca obesili ha bližnjo drevo p led sodnijitkim pbalopjem Vae to so izvršili vpričo šerifa in njegovih deput t je v.
•Poročevalec.
no nahajal "Oajfts" tukaj, se gotovo tndi on že zaljubil.
Glfede političnih razmer v tukajšnji naselbini ne bom poročal ker eo mi nekateri rekli, da sem še premlad, da bi ae vtikal v politične atvari. Radi fe "izjave'* efm postal Že bolj aktlveen član našega društva "Krokar", katerega ime ao pa nekateri po lastni iiricijativi prekrstili v društvo "Oael" ln to sanio za tri dni, ko smo se poslavljali Od vseh proti ibicijon isto v proklete pijače. Črez tri dni je pa društvo zapet dobilo nazaj avoje ime in to na predlog brat ta Šegabompil. Radi tega nftžnSnjam vsem rojakom, da zopet krokamo ipod praporjem demokratičnega zJbora "Krokar".
ICdt vsako leto, tako tudi letoa. Namreč 13. prihodnjega meseca so bile občinske Volitve in sicer v mali preperljivi ulici, za drugte ine ne briga. Volitve'ao ae pričele ob desetih zvečer, tisto soboto po ?atku. Čitan je bil zapisnik, kateri Je bil spisan pod krivo
Bsrbnrton, O. — Da ne bodo mislili rojeki-naročidki Ifrosve-te; da smo v Bsrbertonu, O., popolnoma zaapali, aem primoran poročati,naše najnovejše in naj-, boljpriattie izvirne novice. Najnovejše je, da smo poetali popolnoma auhi.
Na predvečer splošne ohijake prohibieije je bilo vae tmko živahno, vae ae je radovalo in stali smo pri 'bari" kakor ao aveječa-sno IzraetcL ko jih je Mojzes mu-fal v obljAjetrn deželo.
Zvečer je bilo vae Veaelo, toda zjutraj ps vae žaloatno. Ja, rečem vendar, človek gre aamo za nekaj minut k počitku, pa je žc narobe. Kako je mene popadla sveta jeaa radi vpeljave splošne prohibieije, ne bom pravil danea ampak* molčati hočem nekaj čaaa da ae ohladim. Sedaj •em še preveč razburjen. Ko ae pa nekoliko ohladim, tedaj bom pa zavihtel klobuk ter zapel ono ilarodno: "Črez žjavco- bom vaa hodil iu vince bom pil". IJfajti resnično, resničo vaiu po vetn, predragi ml, ds ne bo auha aamo država Ohijo, ampak auhih je že veliko držav v svobodni A-merikl. ln aedaj ae še nekateri belijo svoje učene glave, ' kako bodo posušili "U. B. A."
Ako se mi dolgoletna želja in zadnje upanje še vresniči, da ae bo vrtan Ičil program "Jugoslovanskega republlčanskega združenja", o čemer aem prepričan, ledaj bo marsikateri rojak odjadral črez Ocean v avojo lastno rojstno grudo., ludi tega pa, predragi mi rodoljubi, oprlnilrtto se dela, kStefi nam nalaga ie mnogo truda, ako hočemo imeti boljšo bodočnost, že čftamo po liatih, da so ae rodoljubi od svslt klicu JRZ lit jirlčeli prirejati raanovrslne žaba ve, da a tttn nekolfkb opnmOrejo ofganlzecljl JfcZ katero ae bOri proti Italijan-skim imperija list Oni in sS svobo do iu prostost Jugnalovenaklh ha rodov.
Radi tega apeliram na vae tli kajšnje rojake, da hI ae adružlli v toliko In skupno priredili primerno vrtno veaelleo v korist go ri omenjene organUaeije.
Toda ne amete mini k i. da je V resnici tako suho aedaj Ulk al j o krog. Ne; dovolj je Še pijače In sieer "mehke". Trde je pa zmanjkalo, skoravno so imeli ie preeej rsanovrstne pijače, ko aa salone zaprli, toda zanima me i« nrav nič, kam *> Jo spravili! Menda niao bili tako neumni, ds Iu jo po kleti Izpustili!
Maj še ravno lako zahajamo v "oštsrijo" kot amo preje In
sprejeto r zellkkn rotenjem. Nato ao aledlle nominacije kandidatov za bodoči občinaki odbor. Nominacije so bile zaključene po krstki pa jedrnati debati in sieer kakor sledi :Za župana oni, ki je toliko dolžan, da še sam ne ve a/n pak ga morajo ljudje opominjati ns njegov* napake. Tajnik more poatsti le tiati, ki ni videl Šole znotrsj od svojega tretjega pa štiridesetega -le«ta. Zapisnikar lar Hko postane oni, ki še doaedaj nI prišel do zaključka v kaike svr-he ae refbi pero, črnilo, papir in evlnčnfk.
• Ko je bil večerni oziroma ju trenji red, ker je bila ura žc šti ri, izčrpan je pfejšnji In še seda nji reporter dal pohvalo celi občinski gardi a pripombo, da smo izvolili dobre može, akoravno ne znajo pisati in brati, kar je ko nečno še boljše, vaaj ne bo prišla
V prihodnji vojni se bom že bolje znal varovati!
Tukaj imamo tudi šolo za — bi rekel, skoraj za vse: Za poljedelstvo in vsakojake industrijalne dela, mehanično in inženirsko, za bančne in druge pisarniške uradnike i. t. d. Fantje z večjo izobrazbo in veseljem do Studi ran ja sc iahko učijo odvetništva, zdravni-štva i. t. d. Imamo živino, orodje, zemljo — tudi navadne kose za košnjo traVe sem videl — kar služi onim, ki ae nameravajo lotiti kmetijstva.' Vsak je vprašan, kaj ga najbolj veseli. Dosti jih je, ki pravijo, da drugega ne posebno kot odslovilni list. Jaz sem* pa rekel, da me najbolj vesele kvrarte, na katere še pa za silo že razumem in se smatram sposobnim za i»esno akcijo brez vseh 'instruk-|j _ in v bližini stoječ "študent" je to izjavo podprl s kiina-njem.
Tako se imamo v Iowi v teh lepih gospodovih časih! "Delavske Hezmere" so za nas: "frej kofila" in dobar dan povrhu, (lledaliftča an zastottj, namreč d<"i"i> v trdnjavi; pbrčati pa je treba, če gre kdo v mesto, ki je oddaljeno kakih 7—8 milj.
Ker je praznik in da ne bo tre 'ba pisati rimskih številk, naj ne ham s tem dobrim pisanjem in <po adravljam vae one, ki jih ne krije ruša; padlim pa vojaški spomin |il bratov iz turobne Iowe!..^« Frank S. Tauch^jrtjr
kaka Mumparija" v javnost.
Pa da ate mi zdravi in zadovoljni kot je
Fhattk Boh.,

Subjet, Wyo. — Minula je dol ga z|ma in nastopila vesela spo mlad, doba upanja na srečno bodočnost. Vse se veseli spomladi in vsakdo je težko pričakuje. Vsakdo je pričakoval, da bo a spomladjo prišla tudi veselejša doba za zatirano ljudstvo in zatirane nkrode. Toda varali smo se. Pričakovali smo, da bodo doslej zatirani Jugoslovani dobili svobodo lil prostost iu sicer popolno. Ne pustijo Jugoslovanu, ne dovolijo i mu, da bi si sam uredil razmere in ae sam vladal.	\
Kakor poročajo z mfrovne konference, kaže vsa stfifacija jako slabo za Slovertce, naseljene v •^HtrajlJi; TtSteri so zasedeni od ita-
Fort Dss Moinea, Iowa. — Da- lijpna^e armade in katere bo ve-rtes je praznik, slavnost — Mftlg? fika fcetvdrlca najbrže "podarila" nje grobov... Opominjamo ae o,j|taHjA«*m za velike usluge, ka nih, ki jih ni več med nami; jUf tere je naredila za časa vojne. Voltih, a katerimi amo bili poznani, darili bodo najlepše in najbolj ki ao nam bili dragi.. .Vaeh onih, li so nam — bodisi storili dobroto ali slo... Spominjamo ae torej vaeh — a takim sli takim čutom.
Nikdar prej v življenju nieem iu ta dan imel spominjati ae toliko znancev, kot danea. — Bili dO tovariši, prijatelji, bratje... Z razmesarjenimi telesi, spačenimi obrazi, brez udov — ae mi porajajo pred. očmi... Velika truma vas je, brstje; toda ostali ste daleč tem. proč od svoje domovine — proč od avojih sorodnikov ... Tam neftflo pripoveduje o vaših žrttilt, o vaši najvišji požrtvovalnosti --toda Vi toga ne ču-
jfcte; ni vam Sdaj več mar cenena slava. Ljndje -poslušajo govornika; nekateri tfa razumejo, drugi le malo, tretji nič. V tem trenot-ku vzkipi marstkako mlado aree navdušenja In ai nehote zaželi o-ne šhive, toda ta pojav je le hi*
; >* \
Ljudje obhajajo spOmin na vaz hrupno, toda vi tega ne ališite. Narod ae veseli zmage In vas poveličuje aa vsše delo, vi pa leifaH V bratski slogi — v tuji zemlji eredl bojnih poljan — kjer troh-nljo tndi oni, od katerih ate Idil 'kjnnsko ubiti . . . I
vsak tfvujn sodbo. Jas bi lahko pi •al — mnogo pisal...
Mi amb Imeli trtrsj lepo parado
ter gs pustil k telefonu Ko- luštno" je tudi Se. ftrdsj se opsai maj je bil Ljrneh pri telefonu po .za baro ie kake snlnčno roše. ka-Vovr šerifa, da naj vaillgne rokoilere prej niso smele biti. Msrsl Vviško in mu nastavi nsniokrea ] kateri zastarani pečlar ae je radi *a firmi Herif Je pa tskuj Negel , tega že lapreobrnll in marsikateri po svojem sluHietiem rerolveej«!pribije še avoj« Irvuljenko v 'o-ter oddal strel ns njega Toda'itari>/'. Ako hi ae aisilaj slučaj-
Oddelek v paradi, katerega se pa naa mnogo ni vdeležilo — radi nezaHoatne Aposollnnat I. StreŽniec "Rdfčega krila" Oh tvoril* itoo skupno in kra*n je bil pogled nanj*. Vae v belih Oblekah, kom kajoč po vojsškčm taktu. Res lep ortHolak parade, pa nuj mi tndi kdo oMts pristrsnoNt. ne »preme nim te trditve I	. '
V tnksjšnji bolnlšnlei jih je še lepo število osdravilo In ao Mil poslani domov. Veliko nas je pa še tukaj a raznovrstnimi poškodhs ml. BdrsvIJo nas z elektriko, ms alrsnjem tn kjer je še potrebno, s operacijami. Fantov « umetnimi rok sni I ali nrtfsmi je tndi pre
važne kraje lačnim italijanskim imperijalistoin, kateri so vitalnega pomena za .vae Jugoslovane. Kdino ameriški delegati s predsednikom Wilsonom na čelu se u-pirajo grabežljivi politiki Italijanov. Ko bi teh ne bilo, bi Italija dobi'a mogoče brez vsakega vprašanje vse slovenske pokrajine. Radi tega moramo podpirati predsednika Wib»ona v njegovih plemenitih ciljih in v njegovem delovanju.
Kakor je v vsaki slovenski naselbini v Združenih državah še idovotj nasprotnikov vsako resnične demokracije, pa naj se to tiče delavskega položaja ali jugoslovanskih narodov v starem kraju, tako je tudi v,tukajšnji naselbini še nekaj takih tlčev, kateri bi hili še najrajši v stari črnožolti Avstriji, katero jo po-voAenj odnesla v Črno morje. A-ko bi pa te nc mogli drthitl, bi pa Vtvali ie raje v drugI monarhiji, aamo v republiki ne.
Odkar se je nstnnovilo "Slovensko republičanskn združenje," o-alroma sedanje "Jugoslovansko repu Mita nskn združenje", vedno napadajo ndUt*ri sovražniki svo bode jugoeltmtnakc republike n
volucionarni" kot pa Arbanasi s-
li drugi.
Ko bi bili vsi Jugoslovani združeni, kot ao bili n. pr. Čehi in Slovaki, bi istotako lahko beležili take uspehe kot so jih oni. Toda ue katerim je več za denar in osebni dobiček, pa naj pride od kjer hoče, kot pa prava svobo^p naroda. Koliko se pa upirajo jugoslovanski delegatje na miBpvni konfe rertci proti italijkiisfi lmperijsli-stični politiki? Ali je kdaj kako poročilo od tam, da ao oni proter •tirali! Dosedaj ga ae ni bilo ču ti, ker oni že dobro vedo, kaj delajo, da je bolje za — nje same. Saj ac ve, kdo je poalal one delegate tja.
Nadalje nekaj čveka, da smo imeli prej vsa usta |>olna svobode, katera nas ni stala, toda sedaj nas pa ni uikjdr, ko bi bil čas po migati našim rojakom v stari ao tnovini, ki umirajo v snžnoati in pomanjkanju. Mi smo že več pomagali kot pa Vsi, ki ae 5e ližejo okrog "Slovenije," kateri ae ce dijo sline po dolarjih, nabranih za .11 tz. iz Subleta jc "Slovenija" dobila Že precejšnjo pomoč, kate re pa ni vredna.
In kdo bolj deluje za svobodo naših rojakov v stari domovini, se je upokazalo, ko po pobirali podpise za peticijo, katero smo poslali predsedniku Wilsonu. Kateri so se najbolj branili podpisati , ono peticijo! Ali ne ravno oni, ki Mse sedaj oklepajo "Slovenije" ln drugih podobnih časopisov!
Po mnenju vsakega razsodnega človeka bi radi imeli nasprotniki JRZ. elovenski narod v starem kraju še nadalje vklenjen v verige monarhizma in imperijalizma, akoravno sedaj na vsa uata kriče da srtio za republiko, zraven tega pa blatijo vs^ osebe, ki eo najbol. aktivne na tem polju in v tem gi banju. Pošiljajo udanorftne izjave in resolucije monarhističnim vo diteljem v stari kraj, poleg pa kriče, da so bili za republiko še pred petimi leti. O tem pa sedaj ne marajo nič vedeti, da «o hoteli s podlim denuncianstvom zatreti republikansko gibanje tukaj. In sedaj pa hočejo pod lažnjivimi pretvezami .dobiti ljudi v svoj mkfciarhistični tabor. Toda ljudstvo pozna ptiča po (perju.
Dobro nam je znano, da Italijani prirejajo parade in da trošljo miljone za svojo aneksistično politiko v ^druženih državah kakor tudi v starem jeraju. Tudi Jugo-aiovani ne drje križem rok; prirejajo protestne shode v stari domovini in tukaj po vseh naselbinah. Koliko so jih pa že priredili pristaši flNZ! Da; dovolj proti republikanskemu gibanju 1
Mogoče f»e vam bodo odprle oči in izprevideli boste, da ste bili na napačni poti. Čitajte bolj delavske liste in napredne, katerim želim mnogo uspeha, nasprotnim pa skorajšnji pogin.
Opazovalec.
Toda pustimo to — o tem ima merrjeuo organizacijo in njene vo-
dttelje;
Ravno tako se je sedaj raxko-račil neki petelin v mllwauški
Tudi ranjeni vhjski im imeti svoj 'Hloveniji', nek rojak iz Milvvau
kee, in napadel voditelje pri J. R. B. in takojšnje rojake, kateri podpirajo to gibanje. Očita, da Jiako •rg» prej kričali In sedaj pa da molčimo, ko 'jc prišel (sliočihd tremutek in da je politika naših voditeljev • zakrivila, da Im dobil slovenske pokrajine IsAii itsli-jonski imperija 11 zem To je že višek neutnnoati, kar kleheče o tem. kdo je zakrivil. Krivi ao lega v največji meri rsvno pristaši SNZ, kateri ae bolj delovali za kroljevt no v starem kraju miroma v ju goslovanskih krajih, ko so ves čas delovali a člsni Jugoslnvsnskega odbora v Londonu, ki so bili v I-
da bo vsa proslava tem pomemb
nejša bomo razvili tudi društveno zastavo.
Tem potom najuljudneje vabi-mo vaa društva 8NPJ v okoliei Jolieta in vsa slovanska v naseU bini Joliet kakor tudi vae po^. mezne rojake v tukaišnji našel-bini kakor tudi v bližnji okoliei da »e udeleži te prireditve v pol' nem številu.
Razvitje društvene zastave s«. mAI v nedeljo 22. junija ob enaj-sti uri dopoldne v "Polask.v" dvorani na Chicago St. Po razvit-ju zastave ee vrši pohod proti Theilers parku.
Na svidenje 22. junija na vese lici, -kličem vsem rojakom v bližnji Okolici in tukajšnji naselbini.
Veselični odbor.
Oroaa, Kana. — Tukajšnje pevsko društvo "Triglav" priredi veselico dne 14. junija, t6 je drugo soboto v tem mesecu. Za četek ob šesti uri zvečfer. Na «-po-redu je petje in še več drugih za bavnih točk. — Tem potom najuljudneje vabimo rojake iz te naselbine kakor tudi iz bližnjih naselbin, da se udeleže te veseli-ce v polnem številu. Za vsakovrstno dobro postržbo bo skrbel veselični odbdr.
ODBOR.
TOftULVBfc.
■V naznanilo dtuštva "Zrinjski Frankopan", št. 866 SNPJ se je vrinila neljuba pomota, katero je napravil tiskarski škrat in sicer pri imenu kraja. Zapisano je bilo namreč Bend mesto Benld, 111., kar je pravilno. Toliko v blagohoten popravek, da ne bo kakega nesporazuma.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Joliet, DI. ~ Kar se tiče delavskih razmer v tukajšnji naselbini je vse bolj žalostno. Brczpo-selSih delavcev se opazi vedrio več in draginja pa vedno narašča.
Na dpn občinskih volitev je bila dejavaka stranfea poražena z jako majhno večino. Kljub vsčmu prizadevanju od delavskih nasprotnikov so si delavci izvolili enega svojegs zastopnika v občinski odbor, ki bo delal v korist delavstva.
Bili smo skhro prepričani, da bo nasprotna stranka poražena na bojišču in bi tudi bila, ako bi žene delaveev ne izdale svoje mtv žc ter volile delavske nasprotnike.
Toda kljub temu ao defttVski nasprotniki zmagali s tako kla-verno večino, da se lahko sramujejo zmage. Vseh glasov je bilo oildanih 14 thoč in večine ao pa dobili samo 289 glasov.
Kno desetletje že obstoji d ruš tvo "Joliet»ka zavednost" štev. I IS SVIM Kakor ae kaše sedaj v spomiadnem <la*u vsepovsod veselje In novo življenje, isto ae kaše pri našem društvu. Val člani ae vesele In kažejo veliko zanimanja za društvo, katftl dobro vedo, da so bogato poplačani za ves trud in požrtvovalnost, katerega šo imeli pri ustanoviti ift vzdrževa nju društva, katero je imelo veliko nasprotnikov, ki ao vedno VrsdM,' ds bodn popolnoma uniči li društvo. Toda kljub veem ared-Rtvom. katerih so ae posluževali nasprotniki, ae je društvo lepo
stem času tam, ko ne je podpisala eej. *o pač različni slučaji, ker mana londonska pogodba in za vsakega ne asAene krogljs ali katero so gotovo vedeli. Sicer je šrspnel -- ali oboje, enako. Jas se to javna tajnost, ds so podpirali I razvijalo
Imam idsi * t*eeej <lol.ro, daai; ves čas in še gotove osebe In njih V proalevo desetletnega ob-sem dokaj "fletnobe" nžil. Vo. <delovanje, kslfri M raje Imeli kps Stanka našega društva, je društvo če človek nič ne poizkusi, nič ne Mseedonlje in AHmnijo kot pajsklenilo prirediti veliko veselieo vej šola je pa itak vsaka foprna '.Slovence, ker eo zadnji bolj "re-J«. junija v "Theilers" perkii in
__I 7-
J. R., Arona, Ps. —
V dopiau,
katerega vi omenjate, ni nobenega imena. Ne razumemo, kako. si morete domišljati, da se oni dopis tiče vaa. Imena dopisnikov so pa uredniška tajnost.
Dopisnik Is 81ddmora, Kana. — Pošljite nam vaše ime. Pri zadnjem vašem dopisu ste pozabili omeniti Vaše ime, ki mora biti znano uredništvu, ako hočete, da
priobčimo dopis. _ - f 1


\xm
Prošnja do namiljenih rojakov. Najhujša nesreča^ katera more zadeti Člov/dca v njegovem življenju, zadela je mene. Državni pravdnik v Pittsburghu, Pa., me je obtožil umora.
Dne 25. februarja t. 1. je vsled nesrečnega naključja umrla Ana Resel. Vso zadevo imajo aedaj v rokah aodnijske oblaati in vsled tega ne morem v dopisu omeniti vseh podrobndeti tega alučaja.
Skozi 7 let aem bival v Versail-lesu In McKeeesportu, Pa., in dokler sem delal, bil svoboden iu trosil denar na društvenih zaba vah„ veselicah in kjerkoli jc bilo potrebno priskočiti na pomoč društvom, sorodnikom ln roja kom z denarnimi sredstvi, ao me povsod radi imeli: za nje sem bil najboljši prijatelj. Sedaj pa, ko sem brez denarnih eredstev In brez vsake pomoči, so ae mi vsi odtujili, ko je moje življenje v nevarnosti.
Ker nimam poznanih sorodnikov ln he prijateljev v tem obup nem stanjrt, prosim vse rojake in znsnce, kskor tudi morebitne ao rodnlke, da mi priskočijo na po moč v zadnjem trenotku t dobro-voljnlmi prispevki, ds Si morem preskrbeti zagovornika, kateri bo vito pBlrdbrtb ukrenil za mojo o-brimbo ln ifle lako r^ll najhujše ga.
Zavedajoč se, da Inikjo rojaki Klovfentf Ih drugi Slovnnl nami Ijens sres In radodarne roke, va« še enkrat prosim, ds me ne poza bite in ml pomagate, da ae rešim smrti in jetnišnlee. Vem. da ate pomagali še vsakemu rojaku v ne sreči in zSlo upam, ds tndi mene ne bodete poaabili v nesreči
th vsaki najmanjši dar se vem vsem vrtiprej Iz area jsahvalinj«" in skttšsl bnm vae pordvnkti. k» bom zopet svt^oden med vsilil
T Iskrenim pozdravnih vsš ne Wtd Hrjak	Jnšef Kober.
P R. — Vsi prinpevkl naj ee pošliJsio ns upmvniltvo ^"Pro aVete."	zk-^^m,
NUN ANA
Mrtland, On -V W«vi^1yje vem domu Ss otroke ie mrfrio 11 detet na Heanani bolSrnl Na bo letni Je obolelo 21 detet flenrfsH detet se še nsttSjs v kritičnem ložaju
Kamenin,
Deiela Kamerun se nahsja v južnozapadni A^iki; Večinoma cela pokrajina je pokrita ie s velikimi pragoadi, kateri ae razprostirajo na obeh straneh reke Ka merun, katera je ob Ulivu v At-lantiski Oeean zelo ziroka.
Kadi obsežnih močvirij, katera se nahajajo ob ustju reke je podnebje zelo nezdravo ta, Evropejce. Kajti tukaj želo razsaja rumena* mrzlica. Podnebje je sicer popolnoma t repično in radHega je tudi rastlinstvo zelo bujno in rastejo vse tropične rastline. In ker je tudi dovolj moče, je zemlja zelo rodovitna. V krajih, kateri so nekoliko oddaljeni od morskega obrežja, vspeva zelo dobro pšenica in koruza, ikatera zraste do 8 čevljev visoko. Toda 3 poljedelstvom se ljudstvo ne peča dosti. Inozernei ne morejo prebivati v teh pokrajinah radi nezdravega podnebja, donta&ni pa itak nimajo nobenega smisla za poljedelstvo, kot sploh vsi domačini v Afriki. Kolikor obdelujejo polja, opravljajo to delo edino ženske in sužnji. Moški se pa pečajo edinole*z lovom in kupčijo.
Najbolj živahna trgovina je 1 kavčukom, sladkornim trsom, slonovo koatjo, kokosovimi orehi, bombažem, podzemskimi lešniki, itd. Seved* ae vse te vrste blhgo zamenja za inozemsko blago. Poskušali so tudi" zasaditi oljke in palme, toda domačini ne marajo za nobeno tujo vrsto rastlinstva, imajo nekako vero, da to zna Škodovati na njih zdravju, ako ".apade nove vrste drevesa
V	pragozdih je.še vse polno razne zverine, kot n .pr. slonov, levov, leopardov, goril, raznih vrat opic in (Sploh vseh divjih živali. Posebno veliko je tudi raznih kač, izmed katerih je veliko zelo strupenih.
V	rokah je zelo veliko rib in nekatere so zelo težke in velike. Dobijo se težke od 60 do 80 funtov. Toda pri ribjem lovu mora biti ribič zelo previden, da ne dobi električnega udarca od ribe. Radi tega imajo navado vsi rilfi-ei, da prijemljfcjo ribe z rokavicami na roki.
Dežela Kamerun je bila do zadnjega Časa v nemški posesti. Bo m 1884 so hill domačini takore-koč samostojni, toda tega leta so pričeli razni nemiri v deželi, ka-4ere so povzročili razni trgovci, noj več nemški. Radi tega so se obrnili razni poglavarji teh ka-merunskih rodov do angleSke vlade, da naj jim posije pomoč, dg bodo mogli zatreti upore. Toda angleška .vlada menda ni marala poslati vojaške ekapedicije, radi tega so se obrnili do nemške vlade,' ta je pa komaj čakala na kak tak poziv. Poslala je takoj močno vojsko ekspedicijo v Kamerun in takoj zasedla eelo pokrajino ter jo priklopila Nemčiji. Nekaj let nato so se pričeli upori zopet v severnem delu Kameru na, katerega pa Nemčija še ni i-mela zasedenega. Takoj je poslala vojaštvo in dve vojni ladji ter zadušila upor ter proglasila zase deno ozemljo za svojo last.
Industrija se dobro razcvita. Nemški .kapitalisti w zgradili dve veliki tovarni za pridobivanje kavčuka in angleški pa celo sedvn.,Poleg tega imajo skoro večji inozemei veletrgovci svoje trgovine' in skladišča v teh krajih.
PBOSVKTA
POTREBUJEM
Slabi živci
*8jo mnogoštevilne bolezni. hp4nftt> rneUdij m, ki to boli fnfcfc in povzroftijo toliko potrtosti kakor bvftne bolezni. V»tad taaa j« trobo takojšno zdravljenj* Med
draftmi zdravili, pri pravdnimi
taka fluftai« m j«
SEVERA'S NERVOTON
(Sararov Nervoton) mnogokrat ob-ijeael kot najbolj« pripomoček. Priporočamo ga vam kot eredatvo v
ali izgube »panja, nervozno itčrpa ali onamogioat, histariie in nervoi-noeti »ploh. Ojata oslabele Živ
ali
r— . - ——	»v>	u ¥
•bdaju duševne potrtoeU, inaomnije
hmhm} os-
pofivUa in tako^ojača"^ BvfiS sistem, da mor« vsdriavati napor in odgnali boiezni. NaprotUj v vseh lekarnah. Cena $1.16.
| Tužnini sereem naznanjam vsem prijateljem in znano** tirom Združenih driav^da mi je dne 21. maja 1919 po kratki in
mučni bolezni aa vedno saspsla moja nepozabna soproga in mati I dveh hčera
JULIJA KOSIL
rojena leta 1894 v Kočevskem okraju na Doleujskem. Tukaj v Ameriki zapušča mater in tri sestre nekje v Kaliforniji. K zad-t njeni počitku so je sprtmili ob veliki vdeležbi tudi naslednji rojaki: družina (Jeo. koshak, drui Fr. K rž« k, Isiuis Jakše, Rudolf Aužlahar, Mstt Žonta, Jak. Jager in M rs. Fr. Hsbich vsi iz Darango, Oolo., katerim izrekam mojo naj-iskrenejšo zahvalo, da so sf potrudili in prišli tako daleč in ji izkazali svojo prijaznost v zadnji I spomin.
Najsrčneje se ' zali valim tudi vsem tukajšnjim domačim roja-kom, znancem mvprijateljem, kateri so mi stali na strani in me tolažili ob času v žalostnih urah. Ti pa nepozabna Julija oataneš
NA PRODAJ
je lepo urejena brivnica, ki se nahaja v sredini Chikažke naselbine. Sprejme se tudi partner za to
podjetje in ako katerega veseli,	-,	, . . ,
naj se oglasi. Za nadaljna pojasni- !u!1" v ,»,0lm"lu vat*. Nsp ti bode
la se obrnite na naslov: 2244 So.jluhktt »vbodna
Lincoln St, Chicago, IU. I Tpo *LmimQ! " "i ! 'til' ____'__lig. Snidar, soprog, HeltaJuMJa
" Suidar in Cili Joessi Snidar, hčer
NE VKiTE Poskusite z Is'
RAD BI IZVEDEL
za Lovrenc Galičiča, pred 13^ leti je bival v Yale, Kans,, potem pa jo odšel nekam v državo Illinois, kam to ne vem .O11 je bolj majhne poRtave, star Je okrog 60 let. Ker pa on ne zna čitati, zato prosim uljudno vse rojake ako kdo ve, za njega ,da mu naj to sporoči, on je moj stric, če le kdo ve kje naj mi naznani njegov naslov vsakemu drage volje povrnfe vse stroške. Lovrenc Galičič je doma v starem kraju v lllavčnjih njivah, nad ^kofjo Loko. Moj naslov je: Valentin Galičič, P. O. Engelville, £ansas.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
ZA BELI JEZIK
smrdljivo dihanje, klali Želodec, ruvanje, plin, omotico, glavobol, nepre->avo, zaprtnico — vzemite vaelej
LAXCAR1N TABLETE
te očistijo čreva, oslade želodec in vrede jetra. Ne ščipljejo. Ta ao vredne milj one bolehnim. Lazcal Medicinea Company, 164 Laxcal Bldg., 418 Fourth Ave., P. O. Box 963, Pittaburgh. Pa. Seat zavojev zadostuje za dovoljno zdravljenje v največ slučajih in etane pet dolarjev, en zavoj atane pa lo dolar. Zastopnikom dama dvanajat zavojev za devet dolarjev. Pošljite 4c več za vojni davek v poštnih znamkah pri vaakem naročilu en zavoj. Se ne prodava v lekarnah.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Silverton, Colo.
takoj 100 ali ie več Slovencev in Hrvatov dama ia tiorrtog kotara, ki se nahajajo po Raugu, Minn., v Calumetu, Mieh., Chicagi in Joliet, lil , Mjlvaukee, Wh. in v Kansaa Cily, Kans. Potrebnem izurjene ljudi v izdelovanju dog, imenovanih angleške in francoske duliee 42 ger — 36 ger in Pipe stoves. Cena je: 42—^6 ger za 1000 komadov $75.00, 42—36 ger 62 inčev za 1000 komadov #65.00, ln xa Pipe stovea pa #120. Dober suh kraj Dres' močvirja s zdravo pitno vodo. Gozda je za dve leti, dober les. Garantiramo #10.00 na dan in povrnemo vozne stroške, kateri dpla pri nas euo leto. Ogla sijo sa naj samo tisti, ki so veiči v fem poslu. Zo nadaljna pojasnila pilite na:
TOMT PAVLIC, 204—97th At«. W.
Ntw Daliith, Minn
POZOR!	POZOR!
Iaial j« novi obširni eenik
Domačih Zeliš*mh Zdravil
(priporočenih po župniku Knalppu) Polag vsakega zdravila Ja na kratko raslo ieno, sa kaj ln pri kateri bo-lesni se rsfel.
Ts eenlk bo vodnik k Vsšemu zdravju.
Pišite ponj ie danea. Pošljem ga brssplatno,
MATH. PEZD1R,
T.iftSM
T.
Možje In žene
Nt dolajta napak, čemu m bi vedno rabili najatarejaga, zmoinejiega ln skuAeneia izvrstnega zdravnika takoj ob pričet k u — 39 lat it zdravi tisoča in tiaoča bolnih ljudi -Jk ličnih bolezni. Zdravnika, kateri ram lahka natajjčno pove kje jt vala bolasan brta vštet ga dvoma. Najsmirnejie otna. izvrstno zdravljenje pri njen, boljša kot pa kjarsi-koli drugam specialistu. Breiplatoo zdrav-hiška in aitktrifina prtUkava vseh slučajih.
DOOTOE B. r. MULLIN, /Sptoiaiiat) 411—4th Ava. Pittaburgh, Pa.
Četrtoposlopjt od Smithlfeld nliot, nasproti glavne poite. URADNE UBE SO: od 9 de 0 ia ob ntdtljah pa od 10 do 8 prt.
DR. JOS. V. GRAHEK
edini aloventki zdravnik in ranocelnik v Pennsjlva-niji. Zdravi vae otročje, ženske in moike bolezni
Uradne ure to: 10 urt zjutraj do 3 ure popoldan. Bell Telephone Cedar 2388
843 E. Ohio Sfcreot, N.S.PITTSBURGH,PA.
NE CITAJTE T16A AKO STE POPOLNOMA ZDRAVI.
Ako pa trpite vsled' slahe lnbolne krvi ali oslabelih ilveev, oko sae popolnoma »mučeni in utrijeui, utrujanl od prevali-kega dela, predolgih ur, ako se počutite utrujeni v jutro kadar ste vstali. Ako ate alabi v hrbtu, ako vas zapušča spomin, ali če se smatrate da niste mol ali lena kot bi morali bili zdravi in močni, tedaj bi vi morali takoj pričeti vii vat i sledečo sestavino.
v HERBVIN — FOR RICH RED BLOOD
To čudotvorno zdravilo salo priporočljivo za oslabele ljudi. To zdravilo vam povrne, veselja, energijo, in ponoH življenje vaših živcev. Po uporabljanju tam zdravila nekaj dni boste h valežni dnevu ko ata prvikrat čitali ta oglas.
Prodaja ae pod jamstvom pri t
THE HERBVIN MEDICINE COMPANY DBPT. 0. rmMOTBOV, PA
Cena en zavoj #1.00 dovolj za en mesec zdravljenje, ftest zavojev s polnim zdravljenjem stane pa #T>,00. Gotov denar, Money order, aH pa znamke at aa lahko poilje.
Slovenski Narodna
I ILI V NE
k A nt. Mladiča v Algonquln, BI. Je samo 46 nHlj aeverozapadno od .Chlcaga. Krasen kraj ob Foz-Riverju, do?elJ hladne Ht-nce, ribolov, snalna WanočIMa, domača kuhinja ia dovolj mokrota. od l.iatre atudančnlce navzgor, talezm *ka zvezs a Chleage Ja dobra. ws NorihweStern p«atajl dobita vlsk sa Alganqttin Hirikrat na das; "asaj hajs vlak trikrat dnevno.—tsmo prsvs daljava od Chieafe Je za iriet z avtomobilom. Ko »ridete v Algoa-Muin, vprašaju sa "Da^ioa P«^-llon'; In vaak Vam pora se m«j pro-Htor. Aalaa tiladli. ba« ta. Al«^-qui«, IU. (Tal. Algonq»l« !• )
Pošiljamo denar v staro domovino.
Sedaj lahko poftljtmo dtnar v f»a krajt m * Slovenako, Hrvatsko, Dahaaaijo in latro.
Nadalje poiiUasao danar tudi f MMo, Bulffartko ln Romuntko. Jamčimo aa vat potlaai denar, aMlto kot prtd vojno, da bodt
hitro in točno iaplačan.
K ASPAR STATE BANK
1900 BS»o MmmI Av^ Chkm§% UL
Kafdtai vloga im •k tnala 1,000.000.
prebltak
bil,O W
taMVlJaaa 1004.
0. aprila
Podporna Jednota.
lakorp IT. jualja ttOT
e dri«vi lllinol«.
GLAVNI STAN* SSSf-SS SO. LAWNDALE AVE., CNICACO, ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
lavriavaini odbor.	i h ^
UPRAVNI ODSEK.	v
r*SOSEDNIHI VbMMM CaeJkM-, SSST-SS ta. U»mW« A*^. Ckl««««. IM. eourafc.D54DN4Ai Aalaa Mrvi. Bw taa, CmnuImi, Pt. TAJNIKi J«k« VMtnrUr, SfSS S*.	Av«„ CSI«*t% IM.
TAJNIK BOLNliKtOA ODDELKA i Paul twf«r. taST-Sa 8. LaviUi Av., CklMfla. 1 tLAOAJNIKi amsm J. T•**•«•«. B« I, ClMr«, III.
UnUVlTtU GLASILA| rute OeSta«. SSST-SS %m. Uwn<UU Av«H Ckteeea, IU.
POROTNI ODSEK. Jefc aaibr^m. rr^mdalli, Bm SSl,	Pe.
J«Sa Uadw*wd, 4OS Nay SU, Seri« «11.14. IM. Malb ŽclMolkar. tea »TS. B«rWlM. OSI«.
Jea. R«4U«k. B«> 4U. BailUiea. P«.	\
riaak l«M«k, SSOO Pr«Mr Av«., CI,v.U«S, OSI«.	v- f-
BOLNIŠKI ODSEK.
OSREDNJE OKROŽJE i Paul B«r»«r, ar«S*»4«ik. aeST-SS a UvnUi Av.. Ckl«««^ UI, VZHODNO OKaoSJEi MutUII PU(«r*«h. Bm 4SS, BrM«*vMI«, P*.
A« i m R«SU«S, Bo« TS. WMi IUvm, P«. ZAPADNO OKROŽJE i Aalea ŠuUr. Bm 104, OrMa. K«««., m |u|«««e«4
Ln Kukar, Bm 840, OUWt, Ml*«., aa mvw*um<I.
Nadaorni odhor.	* ^
Met« PetrevM, »c^Malk. I4SIS H«U Av«., Celllaveed. Okle. Jehek A«Sr«ii«, «18 Plarc« 8l„ Ev«UUi. M)aa. '	'
Jm Kaka, 8181 8t CUlr Av«., CUv.l.«4, Okla.
Titkovni odbor« r ,
Vlaeaa« CaaJkar, J«la Aa^reSM la Malt Palvevl«.
ZDRUŽITVENI ODBOR. PREDSEDNIKI Praak Ala«, «18« Se. CravUrd Chlaafa. IM. Jaka TrMj, Baa 181, UvrtuN, P«. 1 JaAke Ovca, 848 KaaelvMMl, D«»r«ll, Mlak. ( Jm. Bkak. M8I E. aa Si, CUv.Ua«, Okla. M«rr UdevM, 18*4 8». S. d«. A v«.. Ckl««««. IN. VRHOVNI BORAVNIKi Or. f. J. Kara. ^SOS Si, CUlr A v«., CUvaUad. OkU. ODGOVORNI UREDNIK "PROSVETEN JU* Z«v«r(«Mn
POZOR t ~ Vae daaerae aeiHJelve ta »tv«rl. kl ae U«aje «1. Iavr«av«taaaa adbaaa ta |ada*ta aalek. aaj aa MMlaje aa aaaUvi Jeka Vard«rber, S8ST-S8 te. UwadaU Ave, ChUdbf«, lil«
Vae aadeve beta lik« pedpere aaj ae MU«i« Paul Bariarju, lalalku betaUk«g| addataa 9 at* uradu.
Vm prlteMM alada peetaeesje v al. Iivf4*v«ti»«ai adbera ee aaj pe4l|aj« M. PalrevMa, ••dafcu aa«awrafa edbera, ll|« aaatav |e afara|.
Val prialvl aa ai peralal edaak ee aaj setljale aa aaaUvi ieše AaibvešM, tea Ml, Vaa pHletbfr aret aradallta^ aUalU ae aa| pe«l|e|a araSaadatau Uaheva««e
Val daalal ta dragi aplal. aaaaaala, agUal, aerelatae ta aplek vaa, ker |e v _
tlaaUeai Jadael* aaj ae aeSMJc aa aealevi "PrMvataH, SSST-SS Ba. UvadaU Av«. Cklaaa« m.
NAJCENEJŠA, NAJOOTOVEJSA IN NAJBOUSA POT ZA POŠILJANJE DENARJA
AvetrUe, Slarealja, Hrvalaka la Dslassalje js
PO ICABLOGRAMU 100 KRON ZA 17.80.
Pristoiblns ksblogrsms ss vsske pošilJaUv In svete Ja $8.50 s poštnino v rad. /.shtavajte ns bsnki, 4a polije ps ksblegramu, in sko vsm tsffa^ pašam as poiljib nam da ga asprej po kablagisupa. Jiiie Katke sa vsa parobrodna Črte. pojasnila in čas kedaj psrnlkl od-
KISS, bankir
IS.* SECOND AV*.,
Ustsnovljano pred
nHir, nkw vork, n.
leti,
V.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
ZA Amssiko iN «TAni Knaj
S227 ButUr St Pittaburgh, Pa.
SprslaMa Taflbe, dela Paaklaatlla, Kap«a pogadka,
_ , I Uala(PAlOAC)| latlrja delgave Uibal k» » alara«i kraj«.
lavrfaije VSA a Natareka ataeka >padaje«a dala Is palalk 10 Ul ae Ulaaa
MAPftBDK. | i
"Prosvett" plie za blagostaaja ljudstva.,Ako st strliijti z njenimi idejsmi, podpiraj trgu vet, k I oglsšsjo v Prosvetl. - V zalogi linam vat zt vsakdanja potrablčb na |H> zmerni eeni.
AMT0V SOEITIK, . Herminie, Pn
RAD »X IE VIDEL
kje ae nahaja JOHN HKHHKOj prtd dveuil loti jn odiel Is Ohls-holma, Minn. nekam v Petinay|. vau i jo In od tega čsaa nič val na vati kje se tishajn t "rojene ro jake prosim če kdo ve za njegov naslov naj mi ga naznani ako bo sam člttl ta oglaa naj as prijavi na moj naslov t Joasph I rbiha, P. O. I lok m, faraon Uks, Minn.
mmmmmmmtmm
5 AKROV FARMA-
Blizo mesta (lileago In tovarn VI lahko delate v CMetgu ln sts nujete na farmi. Prodamo na lahke obroke. Ca nadaljna poja«"N«
obrnite ae do t
F. J« SCUORe
106 *. Ltflattt St.,
Room 40,	Tel. Maia 2043.
Prvi in najbolj*! SpeaiaMal m
Zdravi hitra la aa«aš«« aaaška ki šaaalia. Pajdtte k
mmmmm.Bmmmmmmmmmmmm\
m Slovence
SSrSu
C
Proleser Daktor A l
Speeijalial
■ .....-	u~fm «.»' » A
'.' JlZiL	" ~-
Rojakom m priporoma
JOHN NEMETB STATE BANK
mmmmmmmmmmmmmmamrnmmmmmmmm
ISST-Snd Avi., N*w Vork,
Coroor 2nd Ave. In 88. ulies. \
PoMljRmo denar v staro domovino In odpravimo potnike zr v staro domovino.
, , PiilU na ss vsr pojaanila. Naznanit« nam kedaj in r kaitHm vlakom prldet« v New Yorlc, ds vrr Uhko nai človek počaka nr poeUji
(Dipl).	t .
Ne pozabite nalega nRslovs:	\
JOHN NKMBTH OTATI BANK
1S97 — 2nd Avaue Cornar 2. Ava. in SI ulica, Now York» N. Y« . « «
t
Y ' \ ...
PROSVETA
glasilo slovenske narodne popporne jephote LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POPPORNE JEDNOTB
BOMBE SO EKSPLODIRALE V OSMIH MESTIH.
Naročnina: •2 00 aa pel i«ta Uu. 91 40 i
po dogovoru. Rokopsd aa aa vračaj a.
: Zadtnjaaa driave (isvaa ChieagoMn Canajda M in »1 00 aa tn aaaaca; Chicago $*.&• na lato, |I.7§ aa »al o, in ta inoiamatvo |7.00.
DOM JU8TICNEGA TAJNIKA NAPADEN Z BOMBO.
tri
I Bombni
• litUai
N«aUv oo vaa, hov fcaaa »lih
"PROSVETA"
»a87 So. Lawdalo Aroaoo. Chicago, llll»a>e.
-THE ENLIGHTENMENT"
Orgoo ol tho »iooooio Nati—al E—afit »oriat7.
napad ja najbrž zarotnikov.
dalo
"owmod hr tho SioraoU Notioaal Booolll S—*ty.
Advertiaing ratoa aa agrarna an t
Chieago
Sabacriptton: Unitad BUtaa (azeapt Chicago) and Caaada M par yaar; So %h.loTtmi foraign countriaa »7.00 par yaar._==_
Waahington, D. C. — V eni noči ko počile bombe v treh popolnoma različnih krajih v Združenih državah. Pokanje bomb v raznih kraljih in v eni noči noai značaj zarote. Ali »o te eksplozije v zvezi druga z drugo t To je vprašanje, ki ga je treba dognati.'Nikakor pa ne zadostuje, da se le dožetve, če so eksplozije v zvezi, ampak se važnejše je, da se izslede zarotni-
blazneži,
Kmalu je pa vse zaspalo, kakor da se ni nič zgodilo. Tako je bilo tudi s preiskavo glede pošiljauja bom h pred prvim majem. Časniki ao prve dni poročali, da so kriv-eeiu na sledi, ki so razposlali bombe, polagoma ao utihnili ti glasovi, končno so pa popolnoma zaspali. Ali bo sedaj ravnotako! Ljudstvo nestrpno pričakuje, da ae primejo krivei, pa naj bodo kdorkoli.
Zdaj ima policija okoliščiiurke dokaze in na podlagi teh dokazov ji bo lahko izlediti krivce.
Datum * okUpanju a. pr. (Maja 30-1») poleg val*ga i«on. poaiooi. da va« jo a t.» dnevom potoki« naročnina. Poaovtta jo pravo-ioaoo. da ao vam oa pata vi Hat.	__—
CAS BEŽI! - NA AGITACIJO ZA MLADINSKI LIST!
Ca« beži in kmalu »e bo vršila seja glavnega odbora S. N. P. J., ki bo odločila, če »e izda mladinski list v slovenskem in angleškem jeziku za našo mladino. Zadnja seja glavnega odbora S. N. P. J. je sklenila, da mora biti nabranih en tisoč naročnikov na mladinski list, preden se prične izdajati. Kako se naj nabirajo naročniki, je bilo že večkrat povedano v "Prosveti", tako da se ne more nihče izgovarjati, da ni poznal pogojev.
Odvisno je torej od društvenih tajnikov in članov, če bo do- prihodnje seje glavnega odbora nabranih tisoč naročnikov. Društveni tajniki naj še enkrat razlože članom na sejah v poljudni besedi, kako velike važnosti je mladinski libt za našo mladino, kajti če hočemo obdržati svojo • jednoto, moramo skrbeti za nov naraščaj. Moč vsake podporne organizacije je v tem, da vanjo pristopajo vedno novi in mladi člani. To se pa doseže le z dobro in premišljeno agitacijo. Med najboljši agitacijska sredstva pa spada mladinski list, ki je tiskan v slovenskem in angleškem jeziku. Čita ga lahko slovenska mladina, ki zna čitati le en jezik, slovenski ali angleški, pri tem se pa uči spoznavati jezik, ki ga še ne zna čitati. Mladina se teko seznani, da imajo Slovenci v Ameriki napredno podporno organizacijo, kateri se lahko pridruži vsak Slovenec, ki je poštenega značaja. Ce se mladina seznani s to resnico, ne bo silila v organizacije tujih narodov, v katerih se nikdar ne počuti kot v svoji organizaciji.
Treba je tudi, da izve naša mladina, od kje prihajamo, da so bili njih starši Slovenci, ne pa 4'Austrians". Iz mladinskega lista se bo naša mladina večalimanj učila spoznavati zgodovino našega naroda, ki jo^ie pove noben angleški list. Mladina bo izvedela, koliko je ta narod pretrpel v stoletni sužnosti, da ga je skozi stoletja tiščala k« tlom peta tujih podjarmovalcev. Mladina se bo učila, da mora biti delavec organiziran politično, strokovno in gospodarsko, če hoče obdržati pridobitve in pridobiti nove uspehe. Za delavca je zelo važno, da svoje otroke vzgoji v delavskem duhu, da spoštujejo stan svojega očeta in da razumejo, koliko so njih starši trpeli, preden so otroci odrasli in si pričeli sami služiti svoj kruh. Dostikrat se dogodi, da se otroci sramujejo svojih starišev, ker so bili delavci, ako so postali kaj boljšega. Temu je krivo, ker otroci niso imeli prilike, da spoznajo resnico, da duševni in ročni delavci producirajo vsa bogastva in če bi teh delavcev ne bilo, da bi bil svet pust in prazen.
Nemogoče je že zdaj razviti ves program mladinskega lista, kajti program je odvisen od velikosti lista, velikost lista pa zopet od števila naročnikov. V današnjem članku smo razvili le del programa mladinskega lista, tako da lahko bratje in sestre spoznajo, da bo list zanimiv ne le za mladino, ampak tudi za starše, katerim je dandanes po verjena vzgoja mladine. '
Letna seja glavnega odbora §. N. P. J. ae vrši po pra vilifti v prihodnjem mescu. Na tej seji mora upravitelj "Prosvete" predložiti, koliko je naročnikov na mladinski list. Časa za agitacijo je torej Še en mesec. In Če tajniki in drugi bratje ki se zanimajo za mladinski list, razvijejo agitacijo v tem mescu, bo lahko dobiti še enkrat toliko naročnikov, kot jih je določil glavni odbor, da jih mora biti, da izide mladinski list. Vse kar smo dozdaj dosegli v S. N. P. J., je.skupno tlelo zavednih članov in članic, ki se zavedajo, kolike važnosti je S. N. P. J, za ameriške Slovence. Ce smo s takim skupnim agitatoričnim delom
ki sami, pa naj bodo fanatiki ali pa najemniki gotovih nazadnjaških krogov, ki hočejo s terorističnimi čini vplivati na za-konodajce, da se omejita tiskovna Nvoboda in svoboda govora v mirnem času.
Pri tetn bombnem napadu niso bile bombe poslane po pošti, tem več so bile položene pri domovih žrtev, katerim so bile namenjene.
V VVashingtonu je bila bomba vržena v dom justičnega tajnika A. Mitchell Palmerja. Znano ae daj Ke ni, če je bila bomba položena ali vržena. Od Palmerjeve družine ni bil nihče ranjen. Ubit sta bili pa dve osebi. O eni osebi trdijo, da je najbrž položila bombo, druga oseba je pomagala, ali je pa šla slučajno le mimo.
Naboj bombe je bil zelo učinko vit, kajti bomba je osebi razmesa rila, Sipe v oknih bližnjih pošlo pij so popokale. Policija* naznanja, da je našla v okolišu bombne ga napada koščke anarhističnih tiskovin. Na neki tiskovini je bilo napisano: "Govor anarhistom/ zdolaj je pa bil podpis "Anarhi stični bojevnjki."
Za policijo bo zdaj lahko do gnali, kdo je položil bombo. Dve osebi sta mrtvi in čp se hoče po lieija količkaj potruditi, bo dognala, kdo sta osebi. Sled je tu kaj, dasiravno majhna, vodi pa lahko do tega, da se izslede kriv el. Iz izjave justičnega tajnika je jasno spoznati, da je bila bomba vržema in ne položena. JuatiČni tajnik je dejal: "Eksplozija se je dogodila oko li 11:15. Bil sem v knjižnici prvem nadstropju, ugasnil sem luči in odšel z mrs. Palmer po stopnicah navzgor, da greva k po čitku. Prišel sem v gornje nad strop je, slekel sem se, toda k po čitku še nisem šel. Zdolaj sem slišal ropot, kakor da je nekdo vrgel nekaj v vrata. Hledila je takoj eksplozija, ki je raznesla hišno pročelje. Vrata, v katera je bila vržena reeč, vodijo v knjižni v kateri sva sedela, in hišno
V WINNIPEGU 8E POJAVLJAJO NEMIRI; VANCOUVER ' SE JE PRIDRUŽIL.
DELAVCI V KANADI STOJE KOT SKALA.
VELIKEMU BIZNISU JE VSAK NAPREDEK NA GOSPODARSKEM POLHI TRN V PETI.
REKONSTRUKTIVNE IDEJE 80 PROGLAŠENI ZA RE
VOLUCIJONARNE.
Tako izjavljajo privatni interesi
Dnevni pohodi pred provinčno zbornico; oblasti rožljajo s orožjem.
co,
pročelje, ki ga je raznesla bomba, se nahaja pred knjižnico .
"Policija in detektivi, ki so pri hiteli k domu, da uvedejo pre iskavo, ao našli pred hišo na ulici ude moža, ki Je bil raztrgan na kose od bombe.
"Dozdaj še nI znano, če ao najdeni udje od osebe, ki je vi^gla bombo, ali od človeka, ki je šel mimo. lz srea želim, da niso kosi nedolžnega človeka.'*
Tako je izpovedal juatični taj nik in njemu gre vera, da je go voril resnieo, da je pove<lai tako dogodek, kot ga je doživel. Nje gova Izpoved' je vaina, ker bo ložje dognati, kdo je krivec. Oe je bila bomba vržena, jo je brez dvoma vrglo oseba, ki so jo našli razmeHarjeno na ulici.
Bombe sq bile položene tudi drugje. Bomba je počila preti domom llarry L .Davisa, župana v rievelandu. Kan jen ni hH nihče. Nekdo je z bombo poškodoval Hom municipijalncga sodnika Albert V. Haydena v Bostonu Doni jc bil poškodovan, toda ra njen ni bil nihče. Bombni napadi
....	, , . , a . . , .. . * ^ j 1- MN dalje Izvršeni na dom
losegli vse uspehe dozdaj. tedaj lahko dosežemo, ^.»S;^vernega sodnika W. H. Thom
damo svoj mladinski list v angleškem in slovenJkem Jeziku. Trdne volje je treba, pa gre!
Društveni tajniki naj pošljejo do koncem tega mesca vse naročnike na mladinski list upravitelju "Prosvete", da lahko sestavi poročilo do letne seje glavnega odbora S. N. P. J.
Bratje in sestre na delo za mladinski list, kajti čas beži in seja glavnega odbora S. N. P. J. je pred durmi.
Zakaj se advokatje pričkajo. — V tožbi, ki jo je vložil Ford proti dnevniku "Chicago Tribune", se učeni ad-vokatje prepirajo, kaj pomeni beseda anarhist Ce tako "učeni" gospodje ne vedo, kaj pomeni beseda anarhist, ne smemo zameriti Pirčevemu lx)jzetu, da tudi ne ve, kaj besrda pomeni.
Vancouver, B. C., 3. jun. -r- Tukajšnji organizirani delavci so v veliki večini sprejeli predlog Strokovnega delavskega aveta za simpatiško generalno stavko.
Winnipeg, 3. jun. — Položaj v tem meatu je po mnenju mestnih oblasti postal "nevaren." Delav ci v generalni stavki stoje trdno, kakor so tftali prvi dan, ko je bil Štrajk razglašen 15. maja. Trgo vina se vedno popolnoma počiva! Lastniki cestne železnice so včeraj obljubili, da bodo obnovili Obrat s štrajkolomci, toda popol danske demonstracije štrajkarjev so jih prepričale, da še ni "pri šel čas za obratovanje."
Stavkarji imajo dnevne poho de pred provincijalno zbornico Včeraj 40 zahtevali od načelnika provincijalne vlade Norrisa, da naj razžene meščanski odbor, ki ga stavkarji imenujejo "borzni sovjet." Drfje so zahtevali, da mora zbornica takoj aprejeti zakon za kolektivno pogajanje med aelavd in delodajalci, ako ne, da se naj zbornica razpusti in razpišejo nove volitve. Načelnik je odgovoril, da vlada popolnoma slm-patizira s predlogom za kolektivno pogajanje, toda predno more zbornica kaj storiti, mora končati simpatična stavka. •
Od zbornice ao atavkarji korakali pred borzno poslopje, v katerem ima meščanski odbor svoj glavni stan. Nekateri so rekli, da morajo delavci sami razgnati "borzni aovjet", ako noče tega storiti vlada. Pet policistov je slražllo vhod in v hipu ae je pridružilo večje število detektivov in prostovoljcev, ki so napadli prihajajoče št raj kar je. Zadnji so se umaknili, ali prej so pobili nekaj šip na poslopju, odstranili zastavo meščanakega odbora, ki jil bila pritrjena nad vhodom, in razbili 00 dva avtomobila pred poslopjem.
• Kanadske oblasti so zelo poparjene vsled stališča, ki ga za vaemajo doaluženi vojaki v sedanji industrijalni krizi. V Win-nipegu je okrog 20,000 odpuščenih vojakov in kljub temu, da so vladni agentje "našli," da komaj dSaeit odstotkov teh mož sitnpati aFra s stavkarji, jih ventfar ne Morejo pridobiti za stavkokaze. .Mfed vojaki vlada splošna nezadovoljnost. Vlada jim sicer plačuje vojaško plačo šest mesecev po od peščen ju lz armade in daje ji ui zastonj domovišča, ali plača je majhna in domovišča ao oddalje na daleč na severu Kanade tako, dn se večini bivših bojevnikov piav nič ne ljubi sprejeti ponu jaliili zemljišč. ____
Nožne Granate.
Urejuje Kajtebrig*.
Dnevna veetl Prve vesti: V Ru. siji je na prodaj človeško meso !>mgu vest: V Texasu spekli enega zamorca.
so zopet
Ohioago, IU. — Zdaj imajo de lavci, ki delajo za socialne pre-osnove tolažbo, da privatni interesi ne zmerjajo samo njih z bolj Seviki in anarhisti, temveč da podobne strelice lete tudi na katoliške škofe. Kdo bi Še pred, enim etoan sanjal, da bodo katoliški škofje obdolženi, da uče boljševizem!
Zdaj je katoliška cerkev obto žena, da je boljševiška. Kdo. bi mislil, da se kaj takega zgodi! In kaj je temu vzrok!
Sedanja vojna je bila šola tudi za katoliške diplomate, prelate, škofe in nadškofe. Na podlagi v vojni pridobljenih skušenj^je katoliški vojni svet izdelal nekakšen rekonstruktiven program, ki je sestavljen iz Škofov Muldoona, Schrenifosa. Haveaa in Russela. Proti temu kartollŠkemu vojnemu svetu ao nastopili nazadnjaški industrijalci in ozmerjali škofe, da so boljše viki.
Ralph M. Easley, tajnik "Narodne meščanke federacije," navadne podjetniške organizacije, je v svojem mesečniku "The National Civie Federation Review" obtožil katbliške škdfe, da ao revolucionarji, avtorji nevarnega dokumenta, brezimenake komunikacije, podpisane od katoličanov.
Na ta napad odgovarja Alfred 0'Callaigh. V svojem pismu pra vi, da se je cerkev ubranila skozi tisoč let kapitalističnega zla, ko je prepovedala jemati obreati od posojila. On pravi, da je cerkev vedrto učila 'kričaftskj kolektivi zem, ki se zdi velikemu biznisu ravnotako nevaren kot navaden socializem, kot ga je učil Marks. On navaja, da katoliški rekon struktiven program ni nič nove ga. Nekatere zahteve ao že zapl^ sine v narodnih in lokalnih delavskih organizacijah. Program je po njegovem mnenju ponovitev enciklike papeža Leona XIII.
Privatni interesi vidijo povaod strahove, kajrti če ae oglašajo posamezni škofje z rekonštruktivni-mi programi, še ni dokaz, da je vsa katoliška cerkev prepojena tem duhom. Čitati je treba le slovenske liste, pri katerih imajo nekateri slovenski duhovni odločilno besedo in mr. Easley se lahko prepriča, da imajo take može .v duhovniški obleki, ki se ponujajo za moralne policaje plutokraciji ker so narobe razumeli dr. Ryano-vo knjigo o katoliški cerkvi in ka pitalizmp. •
Glasovi iz groba. - Duh kralja Davida: Kakšna sreča. Uu
sem živel v prosvitljenem starem veku! Takrat smo bili na svetu ljudje. Ko aem jaz na primer premagal sovražnika, sem ukazal poklati vse prebivalstvo osvojene dežele, razen lftletnih dekli«. In potem je foil mir. . . Nobene pogodbe, nobene blokade in nobenih pfcpirov zaradi odškodnine in gospodarskih pogojev ni bilo ti-eba. ... Mi nismo mučili in izatradavali ljudi in ponosen sem na to.
psona v Pittsburghu, na dom sodnika rharle* Not t a. ml„ v New Vorku, ua doin legialaturnega poslanca la»land W. Powersa v \ewtonvlllu, Mass., na dom bogatega to\VWiarja Max Uolda v Pa-tenamu, N. J., n« neko katoliško ««*rkev v Philadelphiji in Še neko drugo privatno hišo
Odkar je izbruhnila vojna, so bili izvršeni trije večji bombni nai»adi: Bomhni napad tu poštuu poslopje v Cbicagu, rarpošiljatev lM»mb na debelo pred letošnjim prvim majem in sedanji napad na dom justičnega tajnika Palmerja.
Takoj po napadu na poštno po 'I«pje je pričela preiskava « veli* k.m hrnpom, da se Izslede krivei.
VOJAfiKI VLAK PONESREČIL.
Omaha, Neb. — Silni dežni na-llVi so izpodpluli železniško progo. V*Ameriki ni nastavljenih čuva-jeir, kl bi pred prihodom vsakega vlaka pregledali železniško prt»g«;. Tako je bilo tudi tukaj in vlgk je zavozil nn Izpodpluto me-strt. Nezgoda se je dogodila pet in dvajset milj zapaduo od Onia-he, Pet voz je seveda zdrknilo v reko. Sto in pet vojakov se je naenkrat zbudilo iz spanja v vodi, ki je bila glolmka od dveh do šest čevljev. Smrtno ni ponesrečil nihče, t.Min Medeni in dvajset vojakov je zadohilo poškodbe. Toliko vojakov so nsmreč prepeljali v bolnišnico * Omaho. - ...... t
Zdaj pravijo, da je nesrečo po vzročll velik deževni naliv. Nihče seveda ne govori o tem. da je treba pomnožiti število železniških ualužbeneev, da bo lahko pregle-ilaj^l železniško progo, da bodo ta-w nesreče izključene.
8TRUPOJEDSTVO PRID KON GRESOM.
Waahington, D. 0. — Zaklad
niški department je Imenoval po <ieben odbor, da dožene, koliko stnrpojecjov je v Združenih drža vah. St rupojedi ao ljudje, ki sc poslužujejo uarkotičnih strupov da se uspavajo, ali da podŽgo svo je tope in izčrpane živce. Odbor je o strupojedstvu izdelal obširno poročilo in ga predložil kongresu Poročilo je vzbudilo pravo senza cijo, kajti v Združenih državah se nahaja nad en miljon ljudi, >k vživajo razne narkotične strupe.
Najbolj je rasširjeno strupojed stvo v južnih državah, v katerih je uvedena že od nekdaj prohibi eia. Znanstveniki pravijo, -da je temu kriva prohihiclja, ln se boje da ae po uvedbi splošne prohibi clje še bolj razširi strupojedatvo
Dognali oo, da v Združenih dr žavah 1.S00 ljudi prodaja razne narkotične strupe.
Nasveti za odpravo te za Človeško zdravje škodljive navade ao različni. Najbolj priporočajo o-strejše postave.
Odlmr pravi v svojem poročilu, da se sedaj še ne da zanesljivo povedati. za koliko a*, pomnože nt rupo jedi. kadar ho uvedena splošna prohihiclja. Ali vsa znamenja govore, pravi odbor, da ae število atrupojedov pomnoži, ko b* medena splošna prohiblcija.
Te besede nepristranskega odbora ao doati jasno svarilo proti uvedbi splošne prohihicije. Ali se bodo ta beaede vpoštevale od strani zakonodajeevf Dozdaj je o pa žiti še malo znamenj, da bo vojna prohibieija preklicana.
Ditaktnra.
"Na bon preveč «1 glave belil",
ja dajal mogočni avtokrat,
ko s brala krog njega
sa ja ponifaa raja.
"Lepo su raa pokorni bili,
čas petindvajset lat ste
ponižno mi aluiUl
tako, da se ari ie gabi *
pokornost la ponltoost vaAa.
Vi vsi ml ta presedate!
Zato sam sklenil —
baj, čujte, hlapci;
Osvoboditi hočem vas,
nič vat n« bom val gospodar!
A kar zahtevata vladarja ,
»vati nočeta bres carja,
bo drugI raa odslaj vladar,
Oa vi molja bi bili,
bi vam aa adaj saiivaim.
kar dobra bila ja kupčija;
a tal, ponižati sa n očetu,
da ram bi slavo pel,
kar bilo bi ma arsm.....
Zato povem vam enostavno: Prodal sam vaa bankirjem!"
--; asi'
Poalano •) ~ Ali je anilwau-škim urednikom kaj znano o nekem čeku za več sto dolarjev, ki je bil poslan pred približno enim letom iz Chicage v Milwaukee? -N. Pogoj.
•) Za vsebino tega Poalancga je uredništvo 'Npžnih granat' odgovorno le toliko kolikor določa zakon. u:
Patrova časnikarska kari j er a.
*— VVell, Tuconja, kako se bomo izmazali iz itega šmira! Pisali Smo in pridigali, da naj naši Slovenci v polni meri zaupajo diplomatom i/t''<}a «e lahko vležejo iti naftpijo v tem Ča>fb, ko ae vrši vkoko diplomatsko zborovanje, kajti le bedaki ai naj brusijo pete v kakšnem nepotrebnem boju za svobodo. K večjemu kakšni zaboji se lahko odpošljejo, in sicer zato, da naša žlahta kaj zaslužila postrani. Ali glej satana! Naši ljudje oče jo apati, pač pš čitajo, kaj počenjajo* viaoki di-plomatje in prav nič se jim ne dopade, kar počenjajo; vrhutega so zaboji dospeli v Bram^putro, namesto v Jugoslavijo. Kaj bo zdaj t — Tucohja: Le nikar si ne belite kocin, gospod pater. Mi lahko povemo našim rojakom, da bo visoka diplomacija zadovoljila slovenske proletarce, srbske monarhiste in italijanske imperi-allste — <kar vse obenem. — Pater: Ni mogoče! Po bodo rojaki verjeli t — tuconja: Seveda bodo! Naši ljudje, to ao tisti, ki so naročeni na našo fliko, vam lz srca verjamejo, če zapišete, da je slon obenem kamela. — l*ater: Ah, ti dobra duša, na cigaro. Čakaj, še nekaj. Zadnjič amo izblek-viali nekaj bedastega v naši fliki, da namreč boljše vik i pobijajo ln žro duhovnike. Včeraj sem pa Čital v mestnih cajtcngah, da je ruski pop Zlatouuoga protestiral na javnem ahodu proti vojni in izjavil je, mrha grda, da narod ne mara druge vlade kakor Imljše viško. Kaj misliš ti, Tuconja o tem, ker imaš odprto glavo? Tuconja: Eh, kaj bi mislil T Nič ne bom mislil — kar rekel bom, tla je dotični pop boljševik in ba sta.
.1KSPL0ZUA V TOVARNI. , Chicago, m. — V kleti Oileago Belting kompanijc je eksplodiral sod kisline s tako silo, da ni ostala tudi ena šipa cela v šestnad-stropnem poslopjn. Po eksploziji je nastal ogenj, toda ognjegasei so bili kmalu na mestu in pogasili ogeni še preden se je razvil v požar. ftkoda pa vseeno znaša do deset tisoč dolarjev.
VO
BANDITJE 80 OROPALI -* JAKA.
Chieago, UL — Kanadski vojak Olen Miller je prišel na pol*»i° in potožil, da je prenočil v nekem prenočišču na Driavni ceatl. Neznani banditje eo mu ponoči, ko je zaspal, ukradli obleko in tri slo dolarjev.	i____
JUGOSLOVANSKO REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE.
IavrMvstal odbor:
Auguot Aniia, Mary Aatia, J ur »j Bol« Jak, Filip Oodiaa, ^ Kw4t| Marti® V. Konda, Etbin KaiaSan, Juraj K uko vae, lom o Laokovii, Oboa. Mi-*ek«vlt, Mati Pagor«!®, J«*k« N. Bogrfj, Wm. Buae, Nikola Btakii, Aaton J. T«rbovM, Jota Zavertnik.
Nndaoml Odbor:
Iva» Krotil, J. Kvnrtit, Jotko O ve..
Finančni Od tak:
Filip Uodinn, J. Kukava«, A. J. Terbovec, Jote Zavertnik
Tlakami Odsek:
Etbin grLntao, Frank Keria, C. Miatakovi«, Jot« lavart«*.
Glavni urad:
A. J. Terbovoc, glavni tajnik; A. H. Bkubie, pom. tajnik; KUip Oodka, blagajnik.
Oaatmlnl Odbor:
F. A1«A, J. A. AmbralM, L. Benedik, P. Berger, Joaipine Birtit, F. Bootit, V. Caiukar, F. Cerna, Tomialnv Ciiak, F. Mm, Jo«. Dura, J. Ermen«, J. Er len, A. K land ar, J. Frank, J. Frita, J. Flare, F. Gorene, M Goriuiek, J. Ooriek F. (Jottlicker, J. 0«vaka*, T. Jakte, Jo«. Jovan, J. J. Judnick, M. Jarku., j. Kulun, B. Karti«, Emily B. Konig, j. Koblar, F. Kocbevnr, A. Kodriek, J Koklicb, L. Kratna, A. Kriimaniit, J. Kunatalj, A. Lipič, L. LotriA, J. Mutiiii, M. Mentonj, I. Molek, T. Mota, J. Oblak, L. Pečenko, J. Peternel, M. Potnik. F. Katajc, J. Keaelj, A. Slabe, J. Belitkar, F. 8opieh, A. H. Bkubie, L. Sterl«, A. Suler, J. Tertok, J. Tartelj, L. Truger, M. V«rhovac, A. Vidrleh, Ckaa. Wea a«.), F. Zaiti, Cbaa. Zibart, A. Zornik, F. Zvanut.
OlaaUa:
Mesečnik: Ona; tednik: Prolataree; tvotednik: GU« Svobode; dnevniki Proavota, Enak oprav ott, Oiaa Naroda.
Ki l. S. pridruiene ln obUvllaoe cantralltlrana podporna orgaaltaclja.
Blovenaka Narodna Podporna Jednota (priblilno IX,000 ilanov); Jugotlo vanaka Katoiifrka Jednota (piiblltne 8,000 tlonov); Blovanaka Delavska Pod I hi m a Zveča a Dr. Sv. Barbar« (pribiifoo 6,000 ilanov); Slovenaka Svobodami urina 1 odporna Zvasa (nad 5,000 Alanov); Jugoalovaneka Podporna Zveaa Slog« (približno 2,000 ilanov).
Vsa pisma tn denarne potiljatve naj ae potiljajo na sledeii naalov.
ANTON J. TBBBOVBO, 3637—36*1 W. 20th tt., OH1CAOO. ILL
llenbsrt lloover z živili in lvuit Ivanovič n polno torbo hsnkov-cev. Za živili atoji Liga drŽav in za bankovci »doji kottunisem. Ka k<»r |H»jde bitka tamkaj, tako lu> nihalo mahnilo v prvem spopadu "<cd včerajšnjih in jutršnjim dnevom — potoni bo mahnilo nazaj. kajti boj bo dolg in ljut in kc jc komaj začel.
Omeniti «te mora tudi fte, da belgijska vlada akrtd ra red iu
kor plamen' v slainuoti strehi, je iisstslo gibanje tued balkanskimi monarhiati v obliki strahu aa ob-
tudi aelo pomcnibuo a ozirom na trgovino. Kajti to mesto je zad-inir v državi Kongo, po zaključ-|nja postaja, ia katerega Uvažajo
ku berlinake konference,	pridelke, katar« prinašajo nu tr.jjduuek. HatuooHebi umevno je bilo
tllavno mesto drŽave Kongo je domačini. Nahaja ae že nn visoki potreba monarhiatom orgunizrati Bona. katero j« zgrajeno po vzor- planoti tn radi tega^je tudi boljjvrato izdaji«*, da delujejo proti gi-mi evroj>ejskih mest. Mtsto je ««- zdravo podnebje.
Zakaj ie prišla revolucija v Evropi?
Piše Paul Wallaot Hanna.)
. (Konec.)
Br&nitelji sedanjega sistema zidajo blokade r. namenom, du iz-stradajo komunizem. Komunizem pa nurekujc živežne in brezposel-iio izgrede uicd razburjenimi narodi zapadtie Evrope. Branitelji starega sistema pravijo, do ni denar komunistov nič vreden: ko-munieti pa ponarejajo marke, franke, krone in lire. To je boi 7. zobmi in kremplji, boj za življenje in smrt med dvema sovražni koma, ki sta enako odločna, da zmagata in ki morda enako verujeta, da v zmagi leži upanje človeštva.
Vsak dan je videti, da se toht-nica grblje v enaki teži na obeh straneh. Poljska je ostala konservativna, ker upa od Amerike m
bi imelo delo in v kratkem času bi se bila uaHelilu med ljudmi zado-Stiljnost, ki je edino pametno sredstvo proti komunistični ugi-taciji.
Kratek opis države Kongo.
Država Kongo se nahaja v ju-gozapadnf Afriki in mo}i rui severu ua reko istega imena, lig zapa. «!u ua Atluutiški Oecan, na jugu na reko Loje iu i>o vihotiu uo go. rovja Sicrru de imrgtal, Hiprr. de Sanitre. Sic^raJde Kal, Co-la njena površina'/.naša ukrog l,-5.13.100 šlirjaških kilometrov iu | prebivalstvo šteje kakih 27 inljo-nov. Država je y.elo rrdko naseljena posebno Re od Kvropeieev, Večinoma ko še sami domačini. In to večino radi alobih kliniatič-j nih razmer. Državo je zelo rodovitna iu posobno ugodno zu polje-delat vo. Toda inoseuioev ni in domačini raje luslijo na lov in ae pečajo s trgovino, oziroma zamenjavajo svoje blago 7:\ inozemske izdelke.
V f rednjeiu veku je bila država zelo močna iu je imela cveto-čo trgovino v Kvropo. Toda nastali so notranji nemiri, kateri so
lo Niisžno in vae ulice rsvne. Poslopja so večinoma lesene in ne-kaj jih je tudi sgrsjenih is kamna in opeke. V mestu Kameni »e nahaja veliko parkov in drevoredov,
/gradili so veliko koncertno dvorano, in tržnico, kamor prinašajo domačini svoje pridelke
Hrib je krožil in rodila se |e miš.
Vse organizacij«* ao pojit v i po*' trebe. / nezadovoljstvom, nemiri, I atuvkauii, vojnami itd. se vihIiio
na trg. N^lepše' jepa gotovo	Ameriki' zmlala mu rt en m is
Mpje, v katerem ima governer svoje stanovanje. V mestu se na-
bauju S. H, Z. Pri rekruliranju JudeŽev Ukarijotov ao napravili veliko napako, ker so izbrali ljudi, katerih karijera je hila pri narodu žo zdsvnej zsigrana, Na svojo roko so si pridobili duhov; ščino, misleč, dn bodo potoni križa držali narod v strahu božjem iu ga lahko iaigrsll v avoje svrhe. H tem ai je alovenakn duhovščina v
Ampak ~ vlade v Parizu, ki i toliko času trajali, dn sn popolno
ma iz|H>djedli prejšnjo državno moč. Vrnili so se posebno hudi verski boji. Ti bif;i so trajali ako« ro dve; to let. Izgnali so v e Kv-ropejce trt prej tako sclo in go to obljudcuu država, v kuteri je bilo poljedelstvo z oziron na takratne ruzmero na višeku, trgovina cvetela, popolnoma zapuščo-•.r.. Mrato. katero je bilo glavno in šteli nad 40,000 prebivalcev je hilo j;rcč nekaj	namo kup
rnztrganih koč.
Ilazni notranji nemiri ao se št šega ekatremnega orožja, katere- vedno ponavljali. D iniačini ao ga «e je posfužil komunizem v i*>Ili zelo neprijazni napram tuj
oklepajo mir, so zagnale VVilsoiio vo tretjo točko z drugimi vred v koš. Kntentne vlade niso hotele, da se odpravijo gospodarske meje, pač ravno narobe: Hotele so, da se Kezidajo novi carinski zidovi na novih, ittategiČnih mestih. In ko ho zavrgle Wilsonovo tretjo točko, so izpostavile najslobcj-So si ran starega družobnegr ri-stema komunističnim nopsdon. ki strmijo po ustanovitvi novega sistema.
Dotakniti se hočem najnovej
svojem smrtnem spopadu « zapa-dno Evropo. To orožje poka|ujc, kaj nam je pričakovati tekom ko-cialiatine disorganizacije v sedanjem stoletju, ako se ne najde kakšen modus Vivendi tned Ihjju-
nagrado v obliki fivji in obleke.)jočinta siitemotna. Htvar, ki jo
Odrska jc stopila na komunistično stran, da uide diktaturi iz Pariza. Italija se drži sedanjega sistema, medtem ko Nemčija brede zdaj sem zdaj tja in govori o ali-janci s komunizmom, ki se ji dozdeva edina* rešilna pot iz milita-ristične katastrofe. , Brezposelnost in mizerija Sirom Ev^ppe gnoji tla komunizmu in stresa temelje Lige držav.
Vso to nevarnost za Ligo bi bi-• le vlade, ki so jo ustvarile, prav lahko odvrnile, ako <bi bile sprejele tretjo točko pokojnih in ob-jokovanih 'štirinajstih točk". O-menjena točka je določala, da se odpravijo vse gospodarske ovire oziroma nieje med državami. Kc
trte* ztMI -
svojo točko, so bili gotovi liberal ••i prepričani, dn je našel nrcčno pot, ki vodi v redni in mirni pre-hpd v industrijalno demokracijo in federaliziranje sveta.
Znali so, da je Wilson sgodoVI' nar in da mu je dobro znano, kako je trinajst ameriških kolonij prešlo v Združene, države ameriške 7. enim sainiui suverenstvom. Ameriški revolucionsrni očetje so rekli državsm, ki so hotele biti neodvisne: 'Imejte polit ičm Huverenktvo in imejte svoje do Jnače vlade, toda zedinite se v toliko, da •• odpravijo carinarnici nn mejah in da je trgovina med državami svobodna od Maine do 'leorgije." Države ao ae zedinile in odpravile medsebojno carino, ki je delala med njimi gozdarske meje in sprejele so le politič nn auverenstvo. Kaj ae je zgodi-
hočem omeniti, je opisal kores-pondent londonskega lista "Times" v Berlinu kot "najboljšo i-dejo, kar so jih šc porodili I^čni-novi možgani," namreč utiičeje denarja.
Omenjeni korespondent piše: 'Nemčija je zdaj poplavljena' z milijoni ponarejenih bankovcev, ki so tako izvrntni v kvaliteti, kakor da bi jih izdajala nemška vlada. Tega denarja kroži toliko, da ne ga banke ne upajo več zavrniti. "Deutsche Bank" nc ve več da li je solventna ali ne. Ali to ni vse. Danes tisksjo na Leninovi!, tiakarskih strojih v Berlinu nn-gleške bankovce po pet funtov Sterlingov in obenem fraiieudu
daairavig) ne tako dobro kot nem ški bankovci, ker je težavno do biti enak papir. Kaj ae bo zgodilo ko poplavi to denar Alig ijo in Francijo, si je lahko mislili, č< človek pogleda, kaj *e zdaj g«sl v NemV-iji. Nemška vluds ne v< koliko ima papirnatega denarja Prej je vlada plačevala brezpo aelnitn delavcem 12 mark dnt vno, s zdaj plačuje 15 mark, da irav-uo je nje kapital izčrpan. Vojaki v novi armadi dolHvajo pH marl dnevno in najboljšo hrano, ki j< pošlje ententa. Izdatki v vojnem uradu ni so dsnea nič matiji, ka kov ao bili takrat, ko je kajzer> va armada napadala zaveznike nr na vreh straneh."
Denar jc življensks kri seds-njega družabnega sistema. Dru zega izmenjevalnegs aredstva ni Zato pa je ponurcjal«*e denarja
ve prežive z- domačimi pridelki. Moški raje zuhajujo na lov, polje pa obdelujejo ženske in sužnji, katerih imajo domačini Se vedno, ljub temu, da je suženjstvo splo-Soo odpruvljeno.
Pri izvozu pride v p »štev edino: palmovo zrno. razne vrnte o-rchov, pulmovo olje, kava, kavčuk, Jesue barve, voae* slouova kost in rsnie dužuhoviue,
V zsdniik časih i razmere nekoliko zholjšule r. o/irom ua priseljenlke — Kvrop<'jce, Tods do pravegs prijaleljstts tned 4-nozemei in domsčinl kateri so večinoma sami črnci, še ni prišlo. Ae vedno obatojt nekako sovraštvo, katero se je pričelo za čas« portugalske nadvlade, ker ao Portugalci zelo izkoriščali domači ne.
Pokrajine na ot>*h straneh rele Kongo so zelo kratite ker je /ta vegi arija zelo bujna. Potovanje »ploh le omogočeno po reki Kongo, ker drugih prometnih nredstev še nimajo. Več I nori a vm* blago ae prevaža po reki. \'ekiilere inoseuiake družlw 'Stauovile redno vožnjo po rel(( in orl priatstiiš/'s lisrnipa. kater« e nuliaja ob izlivu rekr K<»ng< v 'stlsntiški Ocean, v drug« in« 'ineke dežele. M«ato P/unsns w
11 T	reptKHiai, iooa gu —	A k	„r mor. prišt. v.tf
vpodsrako tekmovanje med dr*a( Tsk jeJtoj «oa.nwf«	^ ^ ^
^ M bilo prenehalo in narodi nizm«m in^arim knpitsl -ti »	|h Ulo(.kf,
»m* tepli za natuni. ho	,W^rn-v "trli no kakega ve*)*, prtlanl-
'/aatva. To vaeh državah hi hil. J""'"* £	v. Vinoma - r-haja,^ — -
hitro oživela trgovina"; iuroVtne je	p^flpji. ^rinttrrttt
H pričelo prihajati v t™ in	l Pari- rinJkl .rgov.d, ...leč- pro. od o |
iz tovarn M oo fcntaln odprl tok a« ae »re/-n na ;	|
I rrienih produktov. Lljmlatvo za in Moakve — ari^aia
lo? /A ružene države so posta e v. -	^ in „„,,,„ r-r
rm»M združene, uko ^ru^^	^ ^ Pomislit,
in ^zane a svobodno trgovino, *	|rt, ^ia|ns .gradim
da jih tudi mogočna civilna voj-(^	ko ^^ ^ )K,
na ni raztrgala.	, Vodejj'ponarejene,, denarja li
Nekaj takega je n.mersvsl	» J P^ J p.^mezniki. ki
^.laon ustvariti v Kvropi a svojo	i okoristili, pač
tretjo točko in če b» bil. t. to k.	- f ^ (Jr
nprejeu, bi Ml. pr.vi blagoslov	£ IJ £ |)f f(| y
sa ves. svet. Politične meje v Kv-	ki alu« v
rop, hi M o«* .tak»r » o.,.-	^^JZ*
meje med poaamezniml država-	"rro
mi v ameriftki i^pobliki, toda «o	v,nJu |
ceip, v katerih so videli aamo tln-čitelje in ravno radi tegu je še veliko,pokrajin, katere ni*o po-polnomu nič raziikane, Nemčija Belgija, Francija in Anglija 'ter Portugulska ko so vedno prisade, vale, da bi znsrdle celo državo toda rudi mcHcbojne ur zavisti se ni nobeni posrečilo popolnoma; Kujti, dočim so te poaemezne države prepirale, ro se domačini lepo otresli tujcev, Ker ho razvide-li, ds ni mogoče zasesti te pokrajine od ene ali druge drŽave in du bi nobena ue imela kakih poMelt-'tih prrddnosti. ao drŽave sklica-•e tukozvano "kongiško konferenco" letu I »M v Berlinu, kjer o se odločili, da postane držuvu Kongo sam ost o juu in da imajo vse države prosto trgovino v tej deželi.
Omenjeno je že bilo, da je dežela zelo ugodna zn poljedelstvo, skih pridelkov, ker »e ljudstvo kljub tema ae ne izvuža poljedel-ue mara pečati s poljedelstvom.
haja tudi velike jotuišnica, kjer delajo pokoro val državni grešui-li iz cele države. Ka/.ujence navadno porulujo za raznovrstna tiela pri javnih zgradiiah.
V mestu se nahaja oddelek belgijske vojaške policije, kate-hi čuva red iu uiir.
Kakor hitro pride kak pomik
" . ..AincriKt *u»i maso za uspešen boj I |ju)U(Vu ^ n„	kor ^
irotnim silam. I o Ame- ^ iXnevorllu idealom slov, duhov.
ganizirati proti naapn
rikt imamo veliko število	aumovini.ki je aa repub-
skih organizacij, ki se bojujejo,|iko s> mmo	pnr fuM|.
nih izjem, ki pa so poatali žrtev
proti privatnim interesom iu pravi!'!!"
v to mesto, takoj je v«ie polno i-nozemeev na njem; eni hI radi dobili pošto od doma, drugi hočejo zopet poskusiti dobro in mr> zlo pivo, katero je pu w tem mest u zelo drago in tudi redko. Htc-klenica piva stuue od 2 do tri franke.
v Voda od tega mesta dalje v notranjost dežele pa postaja pokrajina vedno bolj enolična iu ptiMtn. Kdino mesta ležečo oh reki so nekoliko bolj žlvahun, katera *o pu xelo majhna in zanemarjena.
Moato katero je Še vredno omeniti je .Mutadu. kjer je posebno Živahno ob trŽuih dnevih. Kajti du legu mosta še vozijo parniki, Od tukaj naprej j« pa nemogoče rudi zelo velikega pade. vode. Od tega mesta Leopoldaville je ph izpeljana ozkotirna železnica, kutero so zgradili še le v najnovejšem Času in nlcer z M t roški.
tako zraste protiorganizaeija Vi,,^^,Vft Na(U|Jo H0 Nj lm pnvaluih vrstah, kukor hitro se pojavi kako gibanje lued delov* at volti. Delavske organizacije so
r««prezciitirane po deluveih, katerim sotrpini zaupajo in so prepričani, da delajo v njih Interesu, dočim so organizacije privatnih interesov zmes plačanih elementov, katerih dolžnost je, dn vara jo delavsko masti, ko hliuijo iu tuko tvorijo cnklo napredku lu blagostanju delavna.
Vojna samit nam je prinesla veliko število orgtiuiiaeij in vsakovrstnih. Nustule ho dobrodelne, politične, putriotične in uoputrin* tične. Nekaterih delo je dokončano, mnogih Himen se e izjavil in propale so, ker ao bilo spoznali« nepotrebnim.
Med Slovenci auuiir.il miio imeli prilily> opazili aličue pojava, V let u I2M7, ko je nastalo vprašanje o miru, je spoznal slovenski narod, du kljub temu, dn je po svoji obsežnosti skoro najbolj organiziran narisi, du mu je treba orguui* zarije, v kateri Ut lahko pred vsem svetom izražal avoje želje in zahteve. V Juniju 1917, ko je bila veliki«! sestavljeni! znana čikitška izjava in soglasno sprejeta na ustanov
jjcll monarh isti vse duševno omo* |jene ljudi, ki Se uikdsr niso imeli j vpliva med narodom iu nikdar ue bodo ~. to je bila drugu slaba poteza. Liati, ki so plačani po diua rib iti ki delniejo za kraljevaškl tuhur, so znuiii med Slnveuci kot pnistltutke In njih geslo je ved-K»lo ds več T Zatorej t Ca ve
Na tržni dan pride veliko do-'nem občnem zboru Slov, Hepub-
niačinov-črueev v to mesto, ka-j^ri prinesejo razuovr4tiie pridelke iii sadje ter kože divjih živeli na trg, Na tržni dan ima zelo veliko opraviti policija, ker «e tudi v teh krajih ne uiunjka zllkov-cev. Domačini navadno zamenjs-Vsjo svoje blagu za evropejako. ker Se no poimajo vredpnatl denarja. Toda mogoče al l<a(eri mi-.11, da je lahko sklepali kupčijo k črnci. Toda msrrikaU Evropejec je bil že opeharjen ravno od leh.
železnica, kft'.er« veže me^K» Mutmlo z Leopoldsvillem. ki je oddaljen kakih 140 mil J. tWe po j.ko romantičnih krajih Proga je zgrajena po dolini reke .Kongo. katera je zelo ozka
Mesto Leopolda vil le Je Se pri-tnoromit dosti čedno In obenem
baltskega Združenja v avgustu 11117, se je pričeln novo gibanje med ameriškimi Slovenci, V počet ku jo bila to ne z na t n. organi ziteija, ki je pu rast la dan za dnem iu je dana* uajiiiučuejšu politična organizacija meti .lugo lovttiil. Kakor vsem znano, uuimui tc( urguitiziifijt* J«'i	t
zini ju vsi Jugoslovani v eno »ločno skupino, tla jim bo kot takim magi.Čc stopiti pred svet ln Izraziti svoj« želje iu zahteve, kakor tudi biti moralna podpora narodu v starem kroju, ko pride Čaa gi-banja, da vladajo Jugoslovanom •irtlOSLOVANI. (Ne rumu En Jugoalovan, Op *t.)
Modtei. ko je nsraščsl delokrog HI o venske g. UeiuihličoiiNke-ga Združenja in to ideja čikaške izjave Sirila med lugoslovsni ka-
noipBH
•'ituem! Delokrog jpgoalovuitskth parazitov se manjSa tiara dnem nevedni lu zapeljani so umikajo l;i uedolgo lega kar se je nhatnd.* uliti, da so zaspali v gospodu Seui pa t Je no v svojih ladnjlh vsilili-* ijajlli ■ e stegne In zal uli likom turi no ranjen lev, ki nima moči, •hi bi se postavil na uoge in v svoji togoti tuli, tla bi prestrašil navzoče,
Ohrstuo ae godi v taboru d. K, Z. Mladenič je doraatel v moža, lune, je orjak, a vnjlml žuljitvlmi um pa k urjašklmi rokami objema vse isl Suče do Hulouikn lu je v največje zadoščenje tistim, Iji so mu Izročili avoje zaiipsuje,
OPOZICIJA PROTI PEEKLI0U DAVKA NA PREDMETI, KI SLUŽIJO RAEKOAJU.
Waihiii'{ton, D, 0, V aho£ niei s« Je pujsvlla neprlčaknvnuii opoidcija proti preklicu davka ua predmete, ki služijo rsitkošju. Vo-ditelji pnlltlčnlh atrank so mislili, da pojile preklic gladko od rok, toda pojuvllu se je uiečnn opulj* cija, kJ >/ft»v»rt^Ha, ii« prekII« še ue bo lako hitro sprejel. V »»-poziciji ao republlkuiii1! iu demo-krut je. tlpoKleljoiinhd Izjavljajo, č« fre prekliče ta davek, tedaj ur bo treh. plače v.tl tis vita ml predmetov, ki imelo vlanko ceno, Ljud-
v u nc Im bič pinungono h pre« kiicom tegs dsvks, ker ne kupuje takih predmetov, f'e se prekliče ta davek, ho un leto prišlo |>et In osemdeeet miljonov dojer je v ai.rti v blaguino, ksr bo delalo vladi veliko sitnosti,
Rfef^jgjamiimrjiiiiiji ifn^menifiiri 'jrja
Zaupno zdravilo prinaša IznanaJenja.
Hknro i* 10 Ut ae Tri rjava sdravtla aspetae rabi j« ■ najvetjtai aaapanjeai. A le *«4I radi pravega vera-ka, bar aaupnoat tadalavaUlja Metati fstpalaa aaapanja ln Alataaj« «4 •traat lUvilalk djiatlNr, Male povita »i J« aMi Ja aMlaaJa potrahs, ta m ohrsal aaaaaljiva vaebiaa iatelkev. Hranili mm m .alfe ae|»m Iraglujo as vaak ttvvllnlb patrabttiaak uaitb, a aovl vojal davek aaaa Ja apodblt ft« aataji Htktf la »tniI ame »»aa nekoliko pevtlslL V<ak prijatelj Trtaerjavlh tak«« priaaava bree ogavara, ta V iMlllMt, ke aoiraai« velika vM plačevati m potrebMlee, la tati lakarja itta« ilvar vat, sl Ml« ■»§.!» «ra«te|l e okoai oHtt let« p« b« vredneet THaarjevik lake- prvrslU otjeaataeoi vm Uf v«t fktaje m Bje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno —Grenko Vino H|
torej Im take Mapaaj« la »speb aiet avetnei, kav oM< * aot agabl .vaje Malitt«. Ii lik ja tavetteaat edatatkov pavaratealk ta ap«t«tlb v »aladaa. THaerjeva Cdrsrllae Oreak« Via« atleti Aelodae Is edetroai I« aotraajfttlaa drebevje vm aabraae aapotrabae Is atrapeae aaevl, M m oeksktea brlog alotvernlb tvarta aavlrajotik pravita« delevaaje d robe v ja. THaerjevI laki m preotl vaakavtaa napo« raba« aieAaataa I« vaebnjaj« I« potreba« adraviloe greak« k«r«alalee ter kraaaa Aarat« radet« v Um. V aodevl aabaeeaoeO, aapreUvaoetl, glavobola, p.d-glavobota, aerveaaaatl, aavadae alebata, kak«« todl v Uladlalk aeprilikak, fcl rad« aailagajaj« laaak« ab pr«areaibi litje aU redarja la troga taUvae, ka dala)« la vtlkaeaje pila, t« rabite to lak, beet« aatli v ajeaa aapreeaaljive vr«t«aH. Dobile j« e vaak Ukaraak
TRINERJEV UN1MENT
la latav« psil. Jak« j« debM tati v aatevak Maje p« k«panja aeg. Dobit« j« v vaak Ukaraak.
prodoM VMtoi v kor«a baMIsa, M ta pa I« v alu/aju proti as, alt rannatlaaia, oavfslgil«. laai boga, etrpeleatl gtalajav Is tragik, aajkitrejM adrgala la «Uklla Itd., todl M trga«aje fliat la a^ bo-
Trineriev Antiputrin
J« iaeretee ta prav prijetna etra vii« na aevsdae itni, Faaebaa m laptraaje grla la oet| aa lltte«|« ran, lapoMajev la drogtk kot-
alk itrorv,

NA/VOTB/MI NAOEAD1 00 OOLO iniDALr
SAM
f A c dba vila t
ieia. orajtd fbiK -favama
ABomna itnrtiai ieia
JOSEPH TRINER
Manufoeturinf CKomleta 1133-1143 So. Aehloivt Av«.	CHIC ACn. It tmOIS
mmmmmmmmmmiiekiummmsi
6UHKSA OIUOA.
IZ IHUDl OULVNEGA BLA
Mejili pregled knjig mi kaže d« j« ie vedno večje število Če kov, izdanih pred t januarjem jyi», ue izmenjanih. Vse člane in članke, ki imajo čeke, izdane pred označenim datumom, opozarjam da naj jib izmenjajo vaaj do 15 junija 1919, ker pozneje ne bodo več izplačljlvi. Vae, pred 1. jenu* a rje m izdane čeke, ki do 15. junja t. I. ne bodo izmenjani, bom pre-klieal in dotično avoto vpiaai kot dohodke v pristojni sklad. Prizadeti člani naj vzamejo opomin na znan je i* ae po tem ravnajo.
Anton J. Terbovee, blagajnik
22.-4.-11.
12 BLATOMA URADA TAJBI KA I V. f J.
Tajnikom ia dlanem I. V. J ■e s tem naznaaja, da izredni aam-
meat za meeee js*|j oetaae, kakor
j« bil dosedaj, v meeee« julij« M pa mila ia «ieer, da veak Hm pla-fe le 36e na veak dolar dnevne zavarovalnine. f tem bo pokrit deficit, Jmteri j« nastal radi mamljive boleani inflnenoe, te pre-petalo be nekaj tiaofekav v kal attkem sklada. IKeeeea avgnita torej odpade iaredai aaeemeat po
Kot je znano, mora glavid odbor skrbeti, da koneem leta osta-ne v rezervi najmanj enomeeečni asesment vsega članstva; tako predpisujejo pravila. Za slučaj, da bolniški sklad prične zopet pešati, Jh> gl. odbor primoran razpisati izredni asesment. Vsa stvar je sedaj odvisna od društev in članov. Že večkrat se je povdarjelo, kakb površno se ravna pri društvih z bolniki lo koliko podpore se izplača po nepotrebnem. Ta površnost, kolikor je znano, ni do danes Še Izginila, in ako ne bodo člani bolj st?ogi ln pazili na sirau-lante, bo treba zopet razpisati izredni asesment. "Klkatl" tedaj, ko je blagajna prazna in Udar je treba poseči v {ep in plaketi izredni asesment, je prepozno, paš pa je treba vršiti evojo dolžnost prej in skrbeti ,da podporo dobe le tisti člani, ki se ravnajo v be-leznl po pravilih in ki so * res-ni. l bolni in potrebni podpore.
John Verderbar, gl. tajnik.
IE UBADA OLAVHBOA POROT-HROA ODBORA.
V zadevi sobrate Joe Janežiča, eert. štev. 29402, in brata Matt Otrlna, cert. »tev. 23401, je glavni porotni odbor potrdil sklep pr-ve inštanee.
Jože Ambroiič, John Underwoo<l, Joe Kedišek, Martin Železnlkar, Franšc Somrak.
Is
lif.f-
Zdravniški nasveti
Piše vrhovni sdravnik f. J.
Prisilno »varovanje »oper
ker bo treba naatavfiTvse polno novih uradnikov, da bodo v odrti nove po*le: Drugi č, da bo dela ver izročen ne milost in nemilost of države plačanim zdravnikom, se bodo imeli phivico vmešava tf v-njegove privatne In drnžimke za de ve, kar je proti individualni a-meriški svobodi. Tretjič, da bo zdravniška pomoč in postrežba veliko slabša, ker bo zdravnik' plačan od <fr|sve, ue pa od bolni ka samega '
Glavič argument — iu po mo jem mnenju itajboljM — je ta, da se, bi vsled prisiljenega bolniškega zavarovanja razširila avtokra-cijs državnih uradnikov nad delavei. 1
Zdravniki so glede novega predloga različnega mnenja. Večina zdravnikov bi po mojem mnenju prolitiraia od novega sistema. Nekateri bi pač imeli manjše letne dohodke, večina bi pa ne trpela, kar bi država plačala za obiske primeroma več ,kakor plačajo sedaj posamezni bolniki. Treba j« oauireč pomisliti, da zdravniki jz» kolek t a jo komaj 00% svojega zaslonka. Poleg tega bi se raz njih ram odvalila velika odgovornost napram bolniku. Sedaj jso za pozneje »4*1» 8 odgovorni \ — dr-žavi.	*
Ne smemo pa zamenjati dose-danjega sistema pri upravljanju zavarovanja proti poško<tbain Workmeu'a Compensation Aet) bolniškim zavarovanjem. SkoT ro vsi zdravniki in po večina delodajalcev in delavskih unij e bilo za Workmen's ^ompen-satlon Aet, Zdraviti poškodbe je vse nekaj dnigega kakor zdraviti bolezni. Zdraviti poškodbe nekaj mehaničnega; tukaj ni ravno treba, da bi imeli zdravni-(a, kateremu zaupati, Nkoro vsi zdravniki zdravijo rane na gotov ustanovljen način. Tudi ni treba znati toliko o zdravilstvu, ukor pri zdravljenju notranjih bolezni. Pri ranah se tudi veliko lažje ugane, koliko čase naj bo >olnik ne bolniški podpori. Kako pa pri boleznih? Ali mislite, da bodo delavci zadovoljni, ako jim bodo državni zdravniki ukazali iti na delo, ko dami vedo, da niso zdravi. Na drugI strani ,e dokazano, da je bilo v Nemčiji l>ri delavcih veliko več simulaci-(e in da so izgubili neprirueroma več delavnih ur, kakor po drugih deželah, kjer nI bilo prisiljenega zavarovanja. Priznati moramo tudi, da bi ameriški delavec ne trpel vseh šikan in prezira-nja katerim je bil nemški in tudi angleški delavec Izpostav-jen napram dršavnim urednikom in zdravnikom.
Vprašanje je tudi, zakaj bi po-drlavili zdravništvo in napravili zdravnikov državne uslužbence, dočim pustimo drugim stanovom, da molzejo delavca. Ako bi odpravili prekupčevelee (middle-men) iu bi država prevzela trge ln shrambe za živila, kakor po-sejino priporoča Non-partlaen liga, bi bilo delavcem prihranje nega dovolj denarja, da bi sami plačevali zdravnike, kaker done
Wpt»af
(Konec.; .
"Dobro, »obrat predsednik! Muk«- na bodo za enkrat ua migu. Jaz predlagam ia sicer pcettta gam, da se predlag brata Ščetine glede tiste veselice črta iz zapisnika iu da gremo naprej in aieer dalje!"
iiravo Autoukl Dobro si g;t piknil! AU kde podpira ta pred
lir
H* si zagrme: — "Podpiramo!"
"Dobra. ima ie kdo kaj pri-nomniti k zapisniku?" Brat Želodce vstane. "Predlagam, da se sprejme vesl" \
"Podpiram 1" reče brat Auto uh.
Brat ftkarjevee presi za besedo. I" Pozor, sobratje! Brat škarje vec ima besedo!"
"SobratjeI Brat Želodec je pre d lagal ,da se ves zapisnik sprejo me. Sobratje! Da nebi kaj miali-li. Zapisniku manjkajo zadnje platnice. Pa tega nisem jaz kriv. Kavno takega sem prejel ob novem letu."
"Lažešl" vpije brat Kraitkouh.
Zapisnik si prejel cel od mene, in če kdo tega ne veruje, lahko pripeljem mojo ženo, katera je, en meeee pozneje lastnoročno izročila platnice tvoji ženi!" Brat predsednik mlati po mizi.
"Mir, mir! Pustite na miru va- . . .u . ..." - -. -f ._. ,,,
[ bab niče, pravim! Madonna! 1oj" fi Zdaj ne iovorimo o platnicah, Brat	ra počasi vse-
. Brat Kratkonh vstane.
"Podpiram »obrat ja— predlog kreta Dlakoeepa " "Kaj, da se dkpltvo prekrsti?' "Ke; ampak, da se Mtanje do {osov r liatfh opusti." "Podpiram!" reče nekdo.
Predlagano in podpirano, da «e opusti čHanje dopisov v listih. Kdor je zato, naj dvigne desno roko gori! Dol! Nasptotne! sprejeto."
Prosim pojasnila^ brat pred sednlk! Ali ee tudi doma ne sme čitati dopisov T* "To se razume!" "Hvala!"
"l*U«- Rtfanov danes ni. Čl tanje dopisov in naznanil iz glav nega urada.'.' tirat Tajnik vstane. Sobratje* tukaj miem precej dolg eirkidar izglavurga nrada. Tiče se vojno-varčevalnih znamk. Ali ga naj preberem!" Brat frnobradec: "Kajpak." m*t fnefarfljllf vstane in pravi:
'Sobratje! Slišali ste vpraia-nje brata Antopisa in predlog . . da, sobegt ^mobradee. Ali predlagate?*' "Kajpak".
"Dobro. Brgt Črnobradec predlaga, da se bere dopjs o voj-novarčevalnih znamkah. Ali potrjujete ta predlog?"
"Kajpak." ("Kajpak? Seveda kajpak. Ali ste vsi za to? Madona!" "Stare!" Dobro. To je »prejeto. Brat
'Ofc, botra! Vi ne veste, kako "Podpiram!"
naš Jakob varduj* Vsak cent, ki
ga zaaraJH, takoj meni da, kadar pa kaj za tobak rabi, se pa spra
"Predlagano ia podpirano, da se porodilo o vojno varčevalnih znanrkah sprejme kakor — tri-
vf name iu refc: — "Ja stara, jeto hudičev, želodec! Kaj se^S *daj ml moraš dati!"	(raš ravno na moj ajskriiu vsesii?
Tvoja icua je pa odgovorila: J Madonna-!" 'Blagor vam, strina, ker imate, "Ni »trela! Zdaj iele vem, za
Pred državno zbornico v Ohio je nov predlog o prisilnem deiav skeiu bolniškem zavarovanju. Vsak vpoaleu delavec ne j bi bil zavarovan zoper slntaje bolesni In imel prosto sdravniško post režim. Stroške bi pokrivala država. Indlrektno pa seveda delmlsjalci in delavei. Holniika pmlpora iu zdravniške plače lii ra plačevale ladriavne blagajne, kakor m se 4aj godi v slučaju Workmen's Compenstion l«aw.
Zavarovanje zoper boleien majo v Nemčiji in zadnjih par let tudi na Angleške« i aedaj se < tem dHmtira po rasnih legUlatu rak v Ameriki, izvoljene »o bile komisije,'ki »o preiskale razmere v Nemčiji In ne Angleškem in ki naj i uie I a jo načrt, kašio bi »e Imi* nUko ravsrovanje vpeljalo v A meri k I
Nsnvetl In mnenja o bolniškem iavan*vanju mi si jak« raališua lWlm nekateri preiskovalci trdijo. da I ki to korUtUo delavcem in preprečilo mnogo bolesni ter po magalo, da bo tudi na>aden dele Več ftBMT dobro zdrs mišk n pumo., no drugi popolnoma na nproinefs omenja
Olsvui srgumentl soper tnilnl ško rs varovanje aet Prvič, da bo to ia v ara vanje ojačilo birokracijo
ampak o tem kar ra je zadnjič zapisalo v zapisniku!"
pče je K »ko, potem tudi jaz predlagam, da se sprejme."
"Predlagati ne moreš več; lahko pa podpiraš Želodečev predlog."
"AU right! Podpiram!" "Ima kdo kaj zoper le pred* log? Vsi tisti, ki ste r'za", dvignite rok gori! Dol! Nasprotno Sprejeto!"
Brat Želodec dvigne roko gori.
"Brat predsednik! Prosim po* jasnila? Zakaj je nasprotno sprejeto?"
"Sprejeto je, da se zapisnik sprejme veel"
Aaas tako! Zdelo ra mi je, dtf si dejai, da je naeprotno sprejeto."
de in se reeno tifljje za nos.
Brat tajnik vstane, se za minuto praska za letim ušesom, potem p» prične čitati---
Sobratje se drže dve minuti mirno in pošlušajo. Brat Kratko-uh pomežikuje proti bratu dkar-jevcu. Sklone se malo naprej in pravi polglasno:
' Strela božja, Jože! Tisto tvoje vino je pa od ' vseh hudičev! Že šest na jat lat se ga nisem tako nasekal, kakor v nedeljo."
"Da ti rečem. Tone, saj je; Dobro grozdje je bi1<t pa sama župa — to je. Tropin nisem stiskal V tisti sod. Iz njih sem napra vil "(JaliTejea". Moja stara ntu pravi "Žvižgovec" ali "vriaka-vec", ampak v teki vročini kot je zdaj, je vseeno boljši kakor vo-, d«. 0, kar se tiče vina, reče vaak,
"D»lj»! Novih odbornikov
mamo nič.
"Pozor, aobratje! Čltanje dopisov. Brat Autopis, čitajte dopise, ako jih je kaj!"
Brat tajnik vatane in drži v roki čaaopis. #
"Cenjeno uredništvo! Ker ni bilo iz naše naselbine že dolgo nobenega dopiaa, ram sklenil jas melo poročati. Delamo vsak dan, samo zaslužek je bolj majhen, ker primanjkujo vozov in ker je vse teko drago, fttorklja. . ."
"Prosim za besedo, brat pred. sednik!"
"Počakaj melo, A*itopist Brat Dlekocep!"
j "Rad bi vedel, kej vi razumete
i„ w m ** ^ t ttss^ttsr-" a.t
In zavarovalne družbe, kjer bi se delavec lahko poceni zavaroval zoper bolezen in sam plačal zdravnika v katerega zaupa?
Več delavskih unljMie je izrazilo zoper bolniško zeverovanje po načrtu, ki je predlagan v zbor nlcah v Obio ln New Yorku. Daairavno se naslov predloga bolniAko ra varovanje" lepo glasi, moramo paziti, da nas slične fraze ne dobijo nepripravljene. Kakor omenjeno, ni prav goto,-vo, da bi Idlo v korist delavca hi pospeševanje prave demokreci-je v tej deželi.
DAR JBKLABftKB DRUŽBE
JUOOALOVAVO«
Mam Tork, V. T. — Ameeiean
Jngo-Hlnv HeHef naznanja, da je ITnlted Steel korporacije Izročila livHskemu iipravlteija Mooverju sto tisoč dolarjev za pomožno ak eijo v Hcbiji in <lrugik juaual" vanakih krajih.
VLOMILOI BO EAtOBTUJ BLRD NA TRRH KRAJIH
HMfet "J*
noči vlomiti v lekarno C. D Kar* ry Drug kompanije. J. O. Daei roit llardaare kompanije In v Ha lun (lua 1/cara Pobrali so ves de nar in veliko blaga.
"Hm, hm, bm. Well! Mi čita mo dopise v listih, ker pisma so vendar pisma In ne dopisi." j"Sobratje! tfe pride to v jav-nost, se nam bo ves svet smejal. Kaj nas briga, če je štorklja ko>' mu kej prinesla, ali pripeljala In če je že bil dopis Iz kakšne naselbine ali ne. Predlagam, da kader pride točka "Citanje dotyov" na vrsto, da se pre bero le pisma, ki pridejo na društvo odkoder-koli ln ki se tičejo društvenih ze dev. Potem se smejo čitati tudi pisma, ki nimajo direktnega »tika z društvom, ako odpošiljate)j Jteli. da se Manetvu prebere. Ako lega ne storimo, je bolje , da prekrstimo druitvo na ime "Oepei!' Brat predsednik vatane. "Bratje! Slišali »te mnenje in predlog brata Diakoeepa. Ali pre-nehamo s čltanjem dotrfsor v fc ttlh ln č!t»nu> ramo plsm« posla na na društvo, »11 prekrstimo društvo na ime "Cepeir* llrai želodec dvigne roko. "Brat Jtelodee!" Brat želodec vstane in zazija. Iloče nekaj reši, pa v prav caau še zaprt usta. Očividno Je posabU. kaj je pravzaprav hotel povedati. Ae enkrat poskuša. B sta ml pre bolj široko kor prv|l. %rr ni hilo nobenega glasu Is njih. jih s»tpet zalUne, nakar ie vnede. Se vzame ne znanje. "Ali je še kdo. ki bi kotel a* voriti k tej avaBit*?!
že tniališ, ua ei Henry C. Frick ; tako je!"
"Yon bet! Zato um že stari doma rekel, če bi ga kupil neko-iko od tebe. Ona je zedovoljna. Skino, če ga prodaš?"
"Ne, Tbne. Vei prijateelja sva n še prideš k meni, ga boš pil, kolikor more 'toža držati. Prodam ga pa ne, če ml prav zame-riš"
"0, kaj bi zameril. Cega ne daš, ga ne daš. Bom pa v nedelja priieel k tebi z mojo »Uro. Seveda ne zar^ vina, ampak ona ui bila Že dolgo nikjer, pa jo tako jezik srbi, da kar mene ošteva, če sam kje Mitu, ako me ni, pa s«ma s seboj govori.' '
"Saj moja je ravno tak zlodij! Oni dan je hotela po vsej sili na obisk k neki zpankt tam nekje za Uniontournom. Vel, Ae bi hotela iti sama, bi nič ne rekel, ali ona boče, da grem tudi jas. Saj veš, kako je; če grem, sem ob petdeset dolarjev kot bi mignil." "Gotovo; še majhni bi bili." "No, mislil sem jo potolažiti. Zlato uro ti kupim — »em dejal ~ če ostaneš doma. Da hi jo videl, keko je brž obljubila! Uro sem ji kupil, hm. zdaj je pa še slabše. Naštela mi k *e4efti prijateljic, o k»terlh nisem še ni kdae sHUal in pravi, da »e "podobi, ako jih gremo »biekat. Misli, da mora ven »vet vedeti, da ima zlito ura. VeA da je zlomek!"
Želodec. kateri je od strani poalušal, pomakne staš I »Ulje in pravi:
"Bebnlee so vne enaka, toda človek jih mora »hati krotiti. Ni bilo prav. Jošt. da si ji kup« u ro. Moja je prej tadi silila s obl-»M Jaz sem dojel: Potekaj, ho ie .Bi. Kar je Imele *edru o I je po nosila, druge ji nisem hotel kupiti — pa ne sfli nI-kamor ve#. Tako je!"
takega moža, ki vabi da ves de nar."
"Ob, kaj pomaga, ko ga pa ne smem nič porabiti. Preskrbela sem si nekolikt) kup, da bom stem zaslužil« kakšen cent, pa še tega mi ne pusti. Kadar kaj potegnem za jajca, se brž oglasi in pravi: "Ifcstara, raj tega ne rabiš!"
Bratje Kratkouh, škarje vec. Želodec in Ačetina so se pogovar. jali dalje. .
Zona j se zasliši zvončkanje in rezek, klic: "Ajskrim!"
Brat predsednik naježi obrvi in pozorno posluša.
"Ajskrim!"
Brat predsednik vstane in se tipi je za nos. Pritajeno žvižga in se pomalem bliža vratom.
"AjskrUn!"
Brat predsednik provi soglasno:—
'Brat Autouh! Rad bi ti nc-kaj povedal na samem .Pojdi, greva malo ven.'
Bratje si pomežikujejo oči, ko odideta ven.
Brat Ščetina: "Soparno je: Nemara bom moral v dežju domov." Vzame klobuk in odide.
Brat Želodec reče bratu Škar-jeveu:
''Praviš, da sc vidijo tisti loti, katere si nedavno kupil, iz pred bile?"
"Yes! Come on, ti jih pokažem Vsak pravi, da sem jih dobil po ceni."
Brata ftkarjevec in Želodec o-dideta. Ko poteče« nekoliko minut, so vsi sobratje na cesti raz-ven brata Autopisa in Diakoeepa.
Brat Autopis se nervozno pra-sak za levim ušesom, stopica z ene noge na drugo in pokašljuje. Končno preneha za trenotek s či-tanjem; gre k oknu in zavpije:
"Brat predsednik* da ne pozabiš name!"
Brat predsednik zakriči na uli-ci { V "Ali right!"
Sobratje »e vračajo dobre vo-
kaj ara je tako »aseblo!'*^^™ "Zazeblo? Bom ti jaz dal "zazeblo"! Na moj račun Že ne boš sveči! hlač! Plačaj ajskrim, that« ali!"	#
"Like funj Tukaj poglej ,kak-Brat Želodec je obrnil bratu šntthl*#e so eedaj!" Dolgo pet cu hrbet in se malo Kktoail nspn jt. .
Brala Dolgopetca prime jeza zato skrči nogo in sune ajskrim na Želodčevih hlačah.
Brat Želodce senaglo obrne in pravi:
"JJelTa fire! koga pa misli«, zlomka?"
Brat Dlakocep vstane in atopi k brata Autopisu.
"Brat tajnik, prosim koliko i-mam plučati asesmenta? Vaših norosti se mi ne ljubi več gledati. Grem domov!"
"Potrpite nekoliko* seje bo kmalo konec. Beat predsednik! Sapra. . ! Vodi sejo dalje!"
Brat predsednik se tipi je za nos. Vsede se in gleda v "Opra-vilnik", čita točko za točko po-tihoma in reče končno:
"Nič nimamo ,kar bi bilo vredno omeniti. Ali ve morda kdo kaj predlagati v korist društva?' Brat Autopis vstane. "Sobratje! Meni hodi nekaj po glavi, kar sem vam že davno mislil povedati, pa Retn vedno pozabil. Vedno moram koga suspendirati zato, ker ne plača aaes-inenta. Sam ne morem iti okrog vas, da bi pobral denar, vi ae pa pritožujete, da nimate časa z.n sejo, da je žena bolna, da ste pozabili itd. Mislim, sobratje, da bi bilo dobro ako damo narediti železen zaboj z malo odprtino na vrhu, kamor bi člani metali ases-mente. Zaboj pri trdili kje pri kompanijaki štacuni. Kadar bi mi slil odposlati denar na glavni odbor, bi vzel ključ in izpraznil zaboj. Kakšnega mnenja ste vi bratje?" Med bralci se je vnela živahna
Ije v sobo. Vsak ima v roki neko-|razprava in čjt, ne bi bilo brata
liko posodic a sladoledom. Brat Autopis Čitf jako hitro in
Dolgopetcu, slišali ste poročilo o vojnovarčcvalnih znamkah. Brat Želodec, ne stojte predolgo zunaj — Ima kdo kaj pripomniti k temu?"
Brat Autokuh ai obriše mastni nos in reče:
"Predlagam in sicer predlagam ,de se spremc, kakor je bilo čitano."
Brat Skarjevec vtakne jezik v posodico, se oblizne in pravi:
»Diakoeepa, b j sprejeli ta jako koristni in praktični predlog. On je
gleda z enim očecom proti bratu "»mreč bil z vsemi štirimi proti;
trdil je, da je dolžnost vsakem člana, da pride na sejo iu ako mu je to nemogoče, da plača vsaj svoje prispevke. Kdor pa je toliko nemaren, da niti prispevkov nima časa plačati, tega se brez usmiljenja suspendira.
Brat predsednik se poslednjič potiplje za nos, vpraša navzoče, če imajo šc kaj na jeziku, in ker se ni nihče oglasil, zaključi sejo , s posejno molitvico.
1 .■
Vabilo na veliko vrtoo veselico ali piknik
katero prirodi
DBUiTVO "JOUBTggA ZAVEDNOST" ŠTEV. 116, g. N. P. J.
*•■'.. ! "j "X	■ ' ' O ' * \ " ) .	' , ■ Ji J'. T	' \ $
Ob proslavi desetletnice obstanka naisga Arultva la ob enim z ru vitjem doto druitvene ssatava dna 22. junija, 1919. Torej prlAetek bode tedna eb 11. aH dopoldne t Polaekj H%U dvorani, na Obleago ulici, ss tem sledi pohod po mestu do Theilesf Parka. Ob dvSk popoldne m pri*
ae veseliea s pl<»nm> kegljanjem la lo mnogo drugih sabamlb točk
»
Vebljena ao najuljudnejM vsa druMva H.N.P.J. bljiJLnjik naselbin in vaa slovensko oliftniitvo menta .lollet in okolice, da m mnogoštevilno vdeleie te aaite ilavnoiti ia nam tako pomorejo do boijAegn uepehs.
Za dobro is točno poetrelbo bode skrbel veneHla! o«lbor.
Torej ta dan val na plss, pridite ln ae znbsvsjte v nali družbi v sveti naravi, vabi OBBOM!
as
UIUP'
"Mene jako vtrair', ae je vte kuil vmen ftčetina, "ker nisem o lenjen Se nikder nisem «llial. da bi šelU pokvalila svojega male; vsaka ima povedali kaj slabega o i jem. Zadnjič* nem kB na Collier iu. pa slišim tvojo stare, ko ae je trenila a (Snobradčevo. Btto je preoei temno, pa ara nista «pot nali. ^mobrad^vks je rekla.
POZOR!
JUGOSLOVANI V CHISHOLM-U IN MUZIH MESTIH MESABA RANČE.
i	-v	,
S tem vam naznanjamo, da nam je zopet mogoče pošiljati denar v vae kraje Jugoslovanskih držav. 3 Denar pošiljamo po najnižji ceni ter tudi jamčimo f za vsako pošiljatev.	# , ■
Dtl je ae toplo priporočamo za hranila« vloge od katerih plačamo po 3% obresti hi vse druge bančne posle. Banka posluje pod ztrogim državnim nadzorstvom in vse vaie vloge so pri nas abplutno vame. Za vsa pojasnila pišite nam v slovenščini.
MINERS STATE BANK, CHISHOLM, MINN.

MMMMM»MMMMMMM»
Proletarec
j« slovenlko glasilo zdelslističn« stranke v Ameriki. Vank delavce in rojak, ki ao ssnims aa sociali. <em. bi go moral redilo Mlati
prt to dlko ooolaUima.
Naročnina maia $2.50 na leto. fl.50 m pol lata.
Našlo?; PROLETA&EO 8630 W. 26th St
CHICAGO, ILLINOIS, »»fraohoa.......ioo»e»»'oo
• Nova vojska.
Ceorg* Wasbington se je iiro I sil: -Biti pripravljen za vojsko,! je uajsigumejšn aK«rr r.a ohranitev miru. Bliža oe nam nova voj-iku: Vojska z poletnimi neprili-kaini ielodea. Nered pri hrani, I premembe pri vročih dnevih in hladnih nočeh, preme tuba pri vodi, itd. paspefiujejo bolezni pri Želodcu in d robu. Hiti pripravljen za to vojsko je najbolj sistem aa ohranitev zdravja.- Ali tnofote dohiti zato boljcga zdravila kakor je Trinerjevo Grenko Vino? Z pomočjo tegn zdravila urcditq redno delovanje Vašega drolmvia, ter se Vam id ničesar bati. Nadalje j« Trinerjevo Grenko Viuo zelo ukusno iu delikutuo, tako da ga lahko prenaša nnjobčutnejši Želodce. 1 )<»bite ga lahko po vaih lekarnah. — Ali Vas muči kašelj? V teh dnovih se potožujc mnogo ljudi zoper prehlajeuje in kašelj, toda Trinerjova Kedativa zoper kašelj Vam hitro pomaga.
V lekarnah. Cena $1.10. Joaeph Triiicr Co., izdelovale!, 1333- 43 R Ashland Ave., Chieago, 111. *
Pri prehladih
UM»ku> ukoj otejlljtvo Uk H^alea.
Jedlae pravi s varit rese aaamko sidra. Ms. u Hc t lak*rs»h 1» aamrnort U
r. ao. wbrrn a oo.
t«-ee wuks|tn iiimi. Naw y«rs. n. v.
RAD BI IZVEDEL
za mojega rojaka John Priahel, doma iz Demovega. pošta iu fara Leakovae, Krško na Dolenjskem. Cenjene rojake prosim če kdo ve sa njegov naslov naj mi ga naznani ako pa aam čita oglas naj mi piše na moj naslov: Valentin Krample, P. O. Box 84, Steven-son, Minn.
Vsak aaaere aapravttl lavistas pivo «am doma aa jako prtprort nsiid potoun bavarske« Rser—Kztrakta, kstsrl is asrejes is AiietBsga ka»«tjs la »lsdja (aials). Jodns kon ve (oau) sadoAujs •a T gsloa (tO atekhmle) fius pouato, od prsvs Ravarake »s komsi tsslofu' Joee, ptvs Ur atan* samo M.10 a polt ntuo vred. Ksdor sakrat f0 pivo bo-•kuat. as pU« veš drage. —cNsUiiAso •isvodilo poltJsBi a vsskisi BsroAUom.
Nsrottloai prllagajts denar alt »osej ordsr (ne prlvstuih tekov) tar uaalsv-
Poletje, sezona aa slamnike je tukaj. VI bi morda radi nosili lep slamnik, toda v izložbenih oknih so zaznamovani a visokimi eeua-mi. Slamniki so prodani iz tovor* ne veletrgovinam, od tam malim trgovcem, od kateroh jih šele ku-te Vi, Slovencem v Chieagi ua željo .preskrbim prave PANAMA slamnike po mnogo nlljl eeni direktno iz tovarne ia izdelovanje slamnikov, kjer seui vposlen. Ha z lični modeli »kvaliteta lu eene. Zglaslle se ob večerHi prh PR. &AVISIJ ,4008 W. 3 lat Htraat, Chicago, 111. Telefon Lstvudsle 8157,
flPOK TELEFONSKIH USLUŽ-BENCEV PRlftE PRID ODBOR.
Atlanta, Oa. — Vsluil>enei
Southern Bell Telephone snd Te-legrsph kompanije so predložili svoje zahteve družbi, ki jih je se-veds odklonila. Zdaj jc bil ts spor. predložen vlsdnemu obratnemu odboru za brzojavke in telefonske naprave, da gs reši.
I80EM MOJEGA PRIJATELJA
Mstt Bizjaka, pred Šoatimi leti je
odpotoval iz Mineral^ Kans. .Izvedel sem, da sc nahaja nekje V drŽavi Missisipi. Uljudno prosim cenjene rojake, kdor ye za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bodem zelo hvaležen. Imam mu za sporočit^zelo važne stvari. Ako bo pa ssm čital ta oglss, naj se v najkrajšem času oglasi. Moj naalov je: Mstt Kod-rič, 1». O. Breezy Hlll, Kans.
(Jline 4—ll)
POTREBUJEMO dekle za
splošna hišna dela, plača je $12.00 tedensko. 4HHI Ellsvvorth Ave., Pittsburgh, P a.
LABALLE, ILL.
POZOR DELNIČARJI Slov. Narodnega Doma v LaSalle, m. Naznanjam vam, da ao vrli glav-na ali LETNA SEJA dno S. Juni Ja 1010 ob oni uri popoldan, kar ae ima na U soji izvoliti, tri ali več odbornikov v DIREKTORIJ aa nadaljna tri lata, torej vdale-žito ae sejo in Izvolita si odbornika kateri bodo kos svoji nalogi ln da vam bodo vsem povolji.
Zapomnit« si, da dno osmega junija jo volitev In odločitev aa izpopolnitev odbora, torej katerega no bo zraven k seji mu ni potreba pozneje biti mod prvimi ki kritizirajo proti nezadovoljnosti odbora in njegovih zaključkov. Vsaki delničar ima pravieo in priložnost voliti dno 8. junija, zatorej pridite ln volite ai odbor, kateremu boste zaupali, d* bodo deloval po najboljših močeh v
Si Slovenskega Narodnega Do-Na ti aaji n boda prodloill 1 oalo letni račun. Torej ma svidenje. Venoel Obid, tajnik.
THE FIRST NATIONAL BANK
CHISHOLM, MIN.
"Hranite, da boste kaj Imeli,M je slad pregovor, vreden posne. inunja. Vložite vaš denar, molo ali veliko v našo močno In zaupno nranilidoo, v slučaju bolesni ali nesreče vam bode vodno prav prišlo. Voš sorojak Jskob Osbolt, je tuksj zsto, ds vstn pomaga v vseh bančnih potrebah. Oglasite se pri njemu, on vem točno In dobro postreže. Bsnks je odprta vsak dan od 9 do 3 ure, v sobotah večer ps od 7 do 8 ure.
IlilllllllllllllllllllllllllllllllllHIlIHIIIIIIIII
Edina Slovanska revija ' 'Uhaja mfcMSo s* 88 itfahah s
ln valja as vaa lato 12. Cas, 1711 0. MUlard Ava. Ohicago, IU. INIllllItllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll

NAPRAVITE VAAO PIVO DOMA ZA 220 OALON,
• To ni mehko pivo ali noar beer, temveč pravo močno okusno In penasto pfvo. MI vam preskrbi-mo ekstrskt' hmelja in malta 'Vlotoria', s ksteregs si potom izdelalo po našem navodilu izvrstno pivo. Cena ekatraktu za 14 ga-Ionov Lager pivo Je $3.00 za Por-ter pivo $1 več. Delati pivo doma in pošiljanje ekstrakta Je dovolje no. Pošljite denar in ml vam pošljemo poštnine prosto blago.
Vlotoria Supply Oo. SOS Mor-ton Bldg. New Torte, V. T.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
POZOR ROJAKI!'
Ali sts al kupili4 bslhlak od Amer-lesn Arouaemsnt A Thsstrs Co., ko •o ss Vsm nudile po $1.00 mM od' ksterih Jo danea sena 8I.II da-kaj as t o ksr Drulbd ssdsj vlsstaje 4 Oledalilča is ksr *em ,Drušblgs vrednost reats ln satorsj Seveda *l Delnice ne morejo ostati ns sni osni. TorsJ sli b»"io le laksll ds kuplU Delnice ko bodeje ss drslje, ns od-I sls j te na Jutri ker bode mogoče pre-posli o naroČite le dansa. Rojake, kateri »o v blUinl Plttsburga, vabimo da aJ stvar osel no ogledajo In prepričajo o vsem ss pojaanlls pišite aa
JOHN NAHORICH. I za Sakosroll Sldf., Pliukurfk, Ps,
B ■ ■■m mm%kmm■■i
DELAVSKO STANJE SE OBRAČA NA BOUSE.
Mr. O. A. Sprlngsr, dohrosnenl Plttsburgški skulenec ss delo, Js selo optlmlltlden kar ae tile delavnega atsnjs v k rs tki hodolnostl.
Do ledsj nI bilo skero nohsnsga uprslsnja za delavca, ss napol Uu-čene delsvre, kot naprlmsr. premo-esrjf, pomočnike v tovsrnah In Ja-klenih plavšlh, Ns sedaj vsekakor se obrača malo boljše še posebno od kar Je blls edmlnletrsrlja prieilisna, ds narodi ves ftelssnllais sot»%bns dela valjih petih drušb M jih Imamo. Velika kolibi ns ivlcanir mh trajnic ki jih potrehsjemo v /.druftenlh drlavah S vsem druaim potrebnim materljalost cs grsdho bode dalo dovol dela ss bo dolih šest mesecev sa Jeklene vllvar-nO In premogorove. V Sommerset e-
ta^^uti^KauiSBK
PANY potrebuje pedeset radarjev, le poeeHno tekih klso p.lvotjl delati V rovu kier SS dobi dober oroetor In ss ruderje ki so nevajeni delsti v nls ksm premogorovs Ishko doba.delo se avoJe llvljenje pri ti drutbt. Ml s ve-eoljen nasnenjemo to vest vsem rojs-kom In val ki ao kres d« le ne j pllejo |S Mr. O. A- Spefe«e*. 407 Hmm« Itdf./fktelHirpk. Pe., In on vem be-ds orsgs voliš Mdsl vae nsdslJle po-dst}<« o United Smokeleas t osi drul-
NAPRODAJ JE
{zvrstna 130 akrov obsegajoča farma, imsejanega je 14 akrov pšenice. 12 akrov ovea, I) akrov krompirja, 10 akrov koruze, 20 akrov deteljs iu trsva ln 15 a krov je iep gozd z I ep iiu maple drevjem, kempa In vsa druga priprava za izdelovanje sirupa a vae drugo pa jc izvrsten pašnik. Vaa farma je s žico ogrsjens. Poslopje o I (stoji r. 12 sobne hiie, i hlevs, en ja za 17 glav goveje živine In drugi pa za 4 konje. Prostoren svinjsk, lep kokoš, njak in ie več drugega )>oslopjs. Nadalje je II prašičev, okrog 100 kokoši, 15 glav živine, S konj In splošno vse potrebno orodje. Ta farma se nahaja le 4	milj
daleš ml treh mest, saiuo eno miljo od t taksne ceste, No torej ro> jski če iins kdo veselje do farme, naj ss pismeno obrne ns Issl-nika: (Jeorge Turk, HI D No. 29, Mani ua. Ohio.
»lu I« kake otrese, snsef
II. Take »l»«*ae s« ■»••<•• uk< ikmr kose siksalls »I«M"«»» »va* • tunela • I.S»atM-, * rS wU»<- k r v 1 j Uke	.
UW. SlUUa, ki osres«
V«4s le m«*i>m« b se •»»•
Pozor rojaku
Vsem rojakom, kateri me posnajo In sem le sanja i »»rasli njlk brlvae brttvf |a drago oerevo, nasnasiam, ga leto« vsa Se pridem osebno oblaka M. ber sem se tukej neatanll sa »tat tio Kot vam je le anaao bedo s prvim juHjeSi vas idr slane države i»«»aieW suhe, torej bodemo tudi ml fttsjrsrjl Sd Mlaj naprej hrusti i ne SSham JUdej Imele še «ss, dokler ie še kej O»okf«.te asm pošljite vse vaia bHvno reaflo In dr as« Uke agrave. da vam tavrsino nabrualm dokler le še mokre. U meje delo J.m<i». V.i rojak., ki me pmtnajs v vseh adKilenlk drls-•M, vem tek ko pevedo, de Je meje dele brtileaje prvs vrste. Torej pošli Ue o.i vale britev po poŠti In pnlo j flke Me. ^Psštolnu as nSsaj plafam jas sam. Noj ssalev Je:
MARTIN llADI
SOS Meea Are , (Raoftdalo) JOLIgT, ILL.
V SLIKI SLOVSNSKO • ANOLSSRI TOLMAČ. Kajlfs ekeegs fele« ator. aefl. alovelee, slev.-aagL rseeovora ss vsakdaejo potrebe, savedBa aa Sagfelke pisave, apleoveaje aagie Mik ptsesi la kake ss pestaae isasert kaaekl 4 r lovijo a Vrba tdtfs Isas kejlga doadej asjvsfjl atev 4sgL la sagL slovar.
Te Js ssjboljle la aajbolj pepolss kejlga sa prlaleajs eafftaMtoe to m M aaiale Mtl stooseefcigs Ssaaljasaa ki M le ksjlfo ae IomL
gejlfs trde to ekasse e ptstee ds sses (4Za stresi), vat^a RJI to p
deMU prt
V. J. ICUBELKA, aaa «r. lista at. w*w vem, «. t.
Tigovee s vsakovrstne alat-> nlns as pri por oda vsem sloven-! sklm rojakom dobra la todna | poetrefbe. pilite v valom Je-
taiku Noe tov Jei
M. POGORELC, 7 W. Madison St.,
i
Room 606
rifICAf]0,
mmnmmhmh
r>O.VST*
iiiiMiiiiiiiiiiitiuiiiiimmiiiMtiiiiiiiiiiNHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Največja slov, zlatarska trgovina
_
Frank Cerne
| 6033 St. Clair Ave., Cleveland, O.
UpM ta ataoake m, prsteno la motiaJJosčke vaih Hlev. Jadnot la It os, bralk«, aspeetslee, dlsnaotoa prata*.« la lavalirje, voriiie« L L i roPSAVLJAMO: ar« la Sraga sla talno po nizki os*.
Podružnica
COLIMBIA GRAMOFONOV
la gnunofoaaklh pili. Sloveasklh la dragih. Prodajano aa lahko aa-oeiaa odplačila. Piilte po eesik, hateri m Vaa> polije brezplačno, aU pa eeebao vprašajte aa seno prada« drugod kopit«.
Majboljše blago	Majali je eene.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiBiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiuifiii
H podaj podpUaal a«
viti kaj v zlatar* hi strcfci kakor tudi ftoaoko BTO, V«l
POZOR ROJAKI t
Taa priporočam, 4*
/////////1
•ta aaaaeajoni ka
verižico, prtreehe, prstana, itd, | "veriiiee, sspertaieo, zapootee uro, lavallarje, uhana brošk« itd, da m vodno uopn <i kakor drugje kopito obraoto aa
bodVt« uaj bolj i'oai«l#ši ia a
oaaao. Va« garantira« da
J«dnot
V calogi ti not ia Z ves.
prstan*, prlveaho, brolko, igla farsa«! jo
tUdI
Vaak ko« rob« jo prodna pod
FRANK STONICH (zlatar),
7 W MADIBON 8T„ '
•ofi)	oxzoA«o, nj.wftia
Ima« v aalogi nov« kraajako la Mirih« bat-
trlvrotao, droglasoe, a ravaiaa okova-alai držaje«, dolaae aatsušno po l,CBASOVKM NACSNU} hupejea la prodaja« tudi otnro to rabljoao bamoaiho, hahorlaofahoU isdalha, ha h«r t odi aovo nabora, hovčegt itd.
ALOIS SKUU,
Sit Epalloa Plače«
brooklvn,
n. y.
SRAJCE VcWka zalooa
Fffg?3^ Svilene
moških ara I« llMdo 9SJI n)cr 9S.N do 1.60
Predno kaj kupite,
oglejte ti naio trgovino.
Izdelujemo možke o-bleke po meri in po najnovcjSem kroju, vedno nizke cene pri na*._
V zalogi imamo tudi obleke za dččke najnovejše mode, trpežno blago.
V INOZEMSTVU ROJENI A-
MERlftKI VOJAKI DOBRI BOJEVNIKI ZA DEMOKRACIJO.
W*ahiiigton, D. C. — Vladni delavski department je izdal poročilo, katerega je dobil od na-luralitiraeijskega urada, da je puntalo nad 20,000 vojakov, kateri «o bili rojeni v inozemstvu in ki še niso bili popolni driavljani. državljani. Omenjeni urad je dal vse pogoje, da ao lahko postali driavljani in uradniki ao bili ua obisku v vseh tabpriščih. Poslani no bili celo v Francijo, kamor je bilo poslanih tudi precejšnjo šte vilo vojakov, kateri še niao bili državljani.
v Vojni department je izdal po ročilo, v katerem zelo hvali ravno te vojake. V tem poročilo pravi, da se mora te vojake, kaleri so postali v armadi popolni ameriški državljani, katerih večina še ni bila postavno dobo v Zdru ienih državah, smatrati za. pro* stovoljce in da ao se v popolnem Imenu besede izkazali kot vredni držsvljsni Združenih držav. Izkazali ao ae kot pravi junaki ravno ti, kateri so bili rojeni v inozemstvu na vaeh bojiščih in pri vseh prilikah.
Oni, kateri širtjo tako sovraž no propsgsndo napram inozein eem, imajo ravno v tem poročilu izkat. kaki »la|>i državljani dd Mo inozemci. Čita jo naj poročila vojnega departmenta in poiz vedeli bodo, ikateri ho bili boljši vojaki, kateri vojaki ho delali najmanj sitnosti vojaškim oblastim f Ne dolgo tega, je bilo izdano poročilo od vojnega departmenta, da je bilo prceiftualno najmanj vojakov, kateri so hili rojeni v inozemstvu, kaznovdno od vojnega aodišča in še tl radi tako malenkostnih prestopkov, da jih sploh ni vredno omenjati. Radi dezertacije, pa sploh nobe nega ni bilo.
In zadnje poročilo, katerega je izdal vojni department, pa' Hite, da ao ae ravno ti vojaki, kateri so postali državljani še le v arnta-di,najbolj pogumno bojevali Via vaeh frontah. Kajti vedeli ao, kaj jc demokracija in da ae za#jo mora vaakdo bojevati. In bbjeVk-
Nimaila, ubili ii zahvale.
OUbert Minn. — Tem polom o po zarjam /lanr društva "Hparta", It. Gl 8NPJ, da ao polauitevilao udrleie prihoda je ateaečne aeje, hatera f vrti <lne 15. junija L I. ob drugi uri po-poldae, ker imamo aa dnevnem redu vi valaih točk, hi jih jo treba rešiti Opuuirjara liane, da ne bolj redno o deleiujejo meaečnih noj. kohor ao ao doaedaj. Ni častno ca društvo, katero šteje nad 45 člaaov, aeje jih pa udeleži komaj okrog dooot. Tako oe more dru Itvo napredovati. lato je tudi a pla Sevanjem meaelnih doneskov. Ja7. ae moreni zulagati Ka vae liano, ker ui naj vpoitevo pravila,, pa ue bo nepotrebnega prerekanja.
Frank Lak, tajnik.
Pa. — Društvo '' Nonoa it. 310 H \ F J najuljudneje vabi vsa bližnja društva in aploh vae cenjene rojahe v tuhajioji oaaelbini kakor tu di v bližnji oholiei na piknik, kateri ae vtši due 15. juaija t. I. na bratH John Grandovi farmi. Dobiček je namenjen druitveni blagajni. Hedaj. je čas nekoliko ae razvedriti, prodno uaotopi splošna "auAu". Za vaahovr »tno dobro ,po«tre2bo bo ahrbel veoe ti.ni odbor.
1 ODBOB.
Joliet, 111. — Tem potom pozi v I jn m ' lune društva "Jolictaka ruvedaont", št. 116 HNPJ, da ae udeleže prihodnje maoečae aeje polašitevilno. katera ae •vrli 15. junija t, l„ her imamo rpši vae potrebno glede veaeliee in razvit tijh društven, aaotave. — Tem potom rabim najuljudnej« vaa okoliška slovenska društva, da ae polnoitevilno udeleže veaeliee in razvitja društvene »aatevo, ki ae vrši 22. junija v Thei lero parku v Joliet, III. — Za vae atninako dobro postrvibo bo ahrbel voeselični odbor.
Jakob Mer«, predaednik.
D*taoit, Mick. - Poživljam liane društva 'Zveza Dctroitakih »loven e«všt. 121 HNPJ, da ae polaoitovil-no udeleie izredne aeje, katera ae vrš< 10. junija^ t. 1. to j v torek ob oami uri zvečer v druitveuih proatorih. — Na dnevsem redu imamo nekaj zelo važ nih tolh, katere moramo rešiti. Radi tega je potrebno, da ae vai llaai udeleže H^H^H
aeje.
ODBOB.
laljc triu
da delHb-umfira iti '«i-
Klobukl najnovejši
črni, sivi, zeleni ln rujavi, po $8.00— $8.60, $4.00, $4.50, $6.00. $6.50, $6.60.
Belaj & Močnik "Sfifs;
li se bodo še nadal k racija v resnici ce r prava demokracija in ne fck-ks Vamoflauge", kakoršno bi najraje imeli nakterl plutokršti brez razlike, v kateri državi da Uve.
In menda revno radi tega tška gonja proti inozefpcem. kateri ao v resnici za demokracijo.
lstotako tudi dosti vzgledov iz-zs prve osvobodilne vojne Združenih državah, kjer so se ravno inozemci najbolj pogumno borili napram angleškim koionijalnlm armadam. In potem v civilni voj-'ni. Heveda. tega pa oni nikakor | nočejo priznati. Človeških izvlečkov sc pa dobi v vseh narodnostih tn v vseh slojih ljudstva. Nekatere obešajo na veliki zvon, druge pa pokrivajo a plaščem krščanske ustni!jeuosti.
PROHIBIOUA nr NJENA ZNA-
vah
navadnih proatorih. Na te ra spravlja
Varoaa, Pn. — Opozarjam člane društva "Notraajaka zarja", št. 210 SNPJ., da i« po In (»številno udeleže prihodnje moaečne aeje, katera ao vrši S. junija t. 1. ob poldveh popoldne v j seji ae bo lo o več zelo vataih zade-društvon« blagajn«. Nada-lie opozarjam člane imenovanega 'Iruštva, da plačujejo društvene mesečne prispevke ob pravem časa in
1«#w Vnrfe V ▼	t<d ,lcor n»jk«»n®J* d® vwegs m«-
Y0TK*	— Trgovci, ki n9Cm, ds nc bo potem kskegs nepo,
tržijo lis debelo in drobno Z opoj- trebnega prerekanja ako ae prigodi nimi pijsčsmi, pričakujejo, d. Ji
kmalu pomnože naročiU na žga-	društvena pravila in niij oe
nje in vino, kajti prvi julij pri-'ravna po njih in društvo bo dobro haja vedno bližje, « njim pa tudi napr*dov*,°- ~ splošna hukh Trgovci pravijo, da ± - - __ Opozarjam člane
Št 146 gNPJ.,
Cbicagodili, ženska okrajna organizacija JRZ priredi zabaven večer v sobot« dn« 7. Junija 1910 v dvorani "Slovenske narodne podporn« jed-note" na 2667 So. I#wndale Ave. PHčetea zab«ve ob oemi uri zvečer. Vatopnina $1.— sa osebo. Kkkor vedno, tako bo tndi a«daj preskrbel veselični odbor zs vaskovratno dobro poMrezoo in zaoavo. ysm potom ae najuljudneje vabi vae c^haike /rojake in rojakinje, da se udeleže te zabave V mnogobrojnem številu. Cisti pribite k je v korist blagajne JRZ. -ODBOR.
$18,500,000.00
L BESEDO: OSEMNAJST M1UONOV FET STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKECE. HIPOTEČNA POSOJILA IN NA OBVEZNICE; KUPCI TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBILI NITI CENTA To je naš rekord, na katerega amo lahko ponosni Direktor tega odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je že nad 28 let ▼ zvezi f tem bančnim poslom in je v ti dobi prodal za $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obvat-nic in kot blagajnik in predsednik te hranilnice v času Se* let in pol napravil posojil raznim kupcem na markeče, hi-poteko in obveznice za $9,500,000 in niti centa niso izgubili kupci
Mi imamo vedno naprodaj razne prve markeče hipo-tečna posojila in obveznice v zneskn od $100 do $20,000.
Vi ne morete boljše naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah.
AMERICAN STATE BANK
J. F. Stepina, preda.	Em. Beimnek, podpreda.
Adof J.JKraavi, blag. Pod nadzorstvom HousflS držav.
V vrezi s poštno hvi 1825 Blue Ialand Ave.,
Edina Slovenska Tvrdka
(astave, refall|e, znake, kipe* 9tbile, la mp^rekidse sa iraii. Is \ti
Delo prve »rSa. Cone niako. Slovanska caniko riflfjami nalaaj.
F. TOŽE, 1711 Sa» Mlllard Avenne, Chicago, IU.
Naivečja slovanska Oabaina v Ameriki
Narodna Tiskarna
Wia.
Rnclne,
društva
se p^lnoštevilno mesečne seje, katera
—- Poživljam člane "Siovenee", H. 68 SNPJ., da udeleie pHhodnie ■RI	vrši v ne-
tetio 0. junija ob deveti uri dopoldne v nsvsdnih prostorih.—Na dnevnem redu imsmo več važnih točk, kstere j« treba rešiti.—Praak Geriat, tajnik
Clinton. Ind. — Društvo "Studen ček pod skslo" št. 218 SNPJ. v Clinton, Ind., priredi dne 15. junljs izlet ic Clinton, Ind., ns Montesumo ns ladjici "Rainbow". Ladjica zapusti Clinton ob deseti uri dopoldne in ae vrne nazaj ob šesti uri zvečer. Voi-nia stane 60 centov na obe strani. Na Izletu bo igrsla izvrstna godba. T«m potom se v«bi najuljudneje vaa tukajšnja in okoliška društva: društvo "Skala , št 60 SNPJ., društvo it 806 SNPJ., društvo it. 16 8SPZ. in društvo št 68 SDPZ., kakor tudi jrse rojake v tukajšnji naselbini in bljlinjl okolici, da se udeleie tegs izlets v obilnem številu. Za vsakovrstno po-streiho bo skrb«! izletni odbor. —- Za društvo^jStttdeačak pod Skalo" it.
Jnatlna Rom, tajnlda.
društva "lTanarček'
Skoro polovico svojega življenja potrebuje člo-vt-k za počitek. Torej »ko sc hočete vresnici dobro udpotHti tednj pnzito vodno na ta Ic znak <t)ELAX SPKlN(i) kadar kupujete poatelno proinico ali *inwl (bed springs) ker te mi najbtilj^e vrste in ae lxj(leUft nedvomno dobro povili na njih. So jamčeni za (IoIki 2:> let Sploh ni pa vedno lahko izberete naj-btdjAo poateljo pri:
Stonlclr
Chlaholm, Minil.
i'ri nas dobite vae kar potrebujete vnakovratno
pohištvo in ieleznino.
nimajo uiuiiija, da ko^igres kaj stori In dovoli prodajati lahka vina in pivo. Njih edino upanje je še prcdtfcdnik VVilson. Oni upajo.
ds hc vrne pred prvim julijem v }udi PO»«fna aeia --------
.........Ja» one člane, kateri lotos ie ni so
n anhinglon in nroglaai demobili- n. „jit da M ,fU fotovo ud#.
žarijo armade. Ca ae to ne zgodi, J leie. ker v nasprotnem alučaja bom
tedaj atopi splošna prohihicija
veljavo a prvim julijem. To I
da oe polnoitevilno udeleie prihodnje meaeč nc soje. katera se vrši 16. Junija, k«r imsmo ns dnevnem redu v«č zelo važnih točk in poleg tegs je Poeebno opožar
istimi po pravilih. Ka-vsakemu članu znano, da ■	-agvblli enega brate U naše aro
Pn7Ar pnULi in nnlnl/lnlA I	1 Viroki. zakaj trgovci pričakujejo ' d«. Opozarjam one člane, kateri se
rozor ro|aki in ro|aKinie! :• d. d«b« vei.k. i. n. «poJne!&& jgg^
J; pijače, čeprav ne* bodo padle | nI aejl, ds priapevaje v*dn
icn1
ao>smo izgubi
nn društvo-društveno bls-
Idudstvo ae bo prepričalo,1 g«Jno en dolor. Nadalje oposarjsm
~ 1 L " ' *" J"' * |e si
ono člnne. kateri ie dolgujejo sa m .osteli meoor, ds poravnajo ns prihod - nji seji svoj dote, ker onspensijs J« hud dsree as vaškega ČUna. — Mar-H« Zahioh. tajnih.
Tem potom
cene.
<U prohihicija pride sanesljivo.
Trgovci naznanjajo, da ao pre jeM vclijis naročila na žganje in vino. Nekateri possmeanikl ao na-ročili opojne pijače aa en tisoč dolarjev. Došla ao ps tudi nare-I čil« tM pet tisoč dolsrjev. Neki vinski trgovec je pa prejel nsro-čilo aa deset tisoč dhlsrjev. Ts naročila govore, da ho prohihinja
zadela le delavee, ki nimajo dr-	_
•»•rja. ds ai avoje kleti napolnijo	i™*1"*	it 11
r Mnom in žganjem. Trgovci pr,.|2ci.A/!JS£i-
vi Jo, da an naročniki, ki ao naro-
Laaaraaniaa«, Pa. opozarjam člnne drnitva "Zmaga' št 290 8NPJ„ d. aem prevzel na £d-yl rodni draitvesl aeii tajniške po-Rad. tega oe obračate d drnštve n b stvareh na sledeči naslov: J*r»«j SUbo. Boa 14«. Hanar Ckp. Pa.
Celin* N. Me a. — Naznanjam
Itt
l m ___j,««
vssho tretje nedelj« v moaee« ob drn
gl aH popoldne v "Meslran Hali" 1n IM
velika naepčila. Hali prepel>a■	- »- 'U r^ln.
ti nsročen« hU«o .loJTI^ tStSi^J^LZ ^njejn v ,ajn»h ^ramhnh ! ^Tt^K^^^JT^ | To so ms menja, ki nsioarvJaJo^L':? Ž^^ŽLl P* pravilih prihajajočo proMNeijo	I Kk - rZ^S^J^t **
Mi tiakamo v aioveoakem, krvaškem, aiova^kem, Mkn, polj. akem, kakor tndi r angleškem in mnalkai jvrfkn. Naša pn aebnoet ao tiskovino m društvo in trgovaa. "PROSVETA" ae tiaka v nafi tiakarnL
F, K. Bauzon,
5920 St. Clair Anau«, 8LEVELAN0, 0.
, • Cenjenim rojakom Hrom Združenih držav, kot tzučen in ateri mojster v stroki roailaegs in brivnegs orodja, dn brusim britve, ikaris, ter aploh va« ksr reže in kost V zalogi imam ifove britve, ikarje, brivne stroje, (Safety Razora), ter sploh vso brivno pripravo. K«r n« razpošiljam cenikov, naznanjam rojakom, ds prodajam jsm-čeno britve od $2 naprej do flO.
Pozor I Za loven imsa v aalogi pušk«, popravljam puik« in aamokrese. Pri naročili ne amete pozabiti priložiti vaš natančen naslov. Za natanjčnejš« podatke se obrnite na zgoraj označeni naslov: Sa vam priporoča edini Slovenec v tem posla.
BODITE RPEVIDNI kadar delate ugovore, pogodbe raznih vrst, pooblastila, obver.-nice, potrdila, oporoke, /apHacžcne izjave, ali druge postavne dokumente. In ako hočete biti v resnici previdni, potem sc obrnite na notarja ,ki jc vošč vačega jezika, izkušen v svoji stroki in jamči avoje delo. Obrnit« se v vsakem slučaju na
ANTON ZBAftHIK, javni notar, Boom 102 Bakewcll Buildinj, Corner Diamond & Oran ta Sta.
PITTSBUROH, PA.
Telefon urada: Court 34.r>9.	(Nasproti Coptt Housa )
POZOR1	ROJAKI I	POZOR1
PBVA SLOVENSKA KNJIGOVEZNICA V AMERIKI.
Tem potom se toplo priporočam cenjenim sobrat oni, aosc atram in rojakom aploh xa vezanje različnih knjig, revij in časnikov. Delo iavršujem lično in trpežno po zmernih cenah. Vse delo ae garantira. Knjlgp za vezavo pošljite po Expreaa ali parcel post. Kupujem tudi vsakovrstno slovenske knjige in revije, ter plačujem za iate najvišje cene. Hprcjcmam tudi revije v angleščini. Za vaa nadaljna pojasnila ae obrnite na:
ERAZEM OOR8HE, •109 Olju Avenne;	Glevehuid, Ohio.
Lote (stavbišča) In hiše.
Ako ste namenjeni kupitisi lote (stavbišče) ali hišo tedaj si oglejte moje lote in hiše v Bridgeville, Pa. predno kupite kje drugje.
Frank Scorich »eaitor,
Bridfireville, Pa.