St. 61. Druga izdaja. V Gorici, v torek dne 27. maja 1902. Tacaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek is soboto, zjutraaje tedanje opoldne, veSerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... v-.-. 13 K 20 h,-ali &ld. &m pot leta........6 , 60 , , . 3-30 četrt leta.......3 , 40 » , , 170 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravnigtvo v Gosposki uliti štv- 11 t Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabr§5ek vsai •ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naroČila brez dopeslane naročnine «« n« ozirata«- ' «-«-... Oglati in p««taai«a se računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krs« 8 kr., ž-krat 7 kr., 3-kr»t fi kr. vsaka vrsta. Teckrat po pogodbi. — Večje črke po p^storu. — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase J« platatl loco Gorica. omiko, svobodo in napredek U Dr. KrLavrUf.' Uredništvo nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do !. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo nahaja v Gosposki ulici Stil. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «3o5e> vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. tSoSa* in cPrimoreo« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakurni LavrenBiS na trgu della Caserma in Pipah v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno izdanje.) »Gor. Tiskarnac A. Gabrščck (cdgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. (Dt^e.) Referati in resolucije z zborovanja v »Mestnem domu* v Ljubljani na Binkostno nedeljo: G. Hrubt je prečita! referat Prokopa Gregra o slovanski časnikarski pisarni. Referat o slovanski tiskovni pisarni pravi: Na krakovskem in dubrovniSkem shodu se je predlagalo, naj se na podlagi časnikarskega shoda v Pragi ustanovi .Slovanska korespondenca pisarna*. Na shodu v Pragi je bila sprejeta resolucija za prepotrebno ustanovitev »lastne informačne korespon-denčne pisarne*, in praški odbor shoda je imel delati na to, da se predlogi v tej smeri uresničijo. Odbor I, shoda je izdelal načrt za tako pisarnr in ga je v okrožnici razposlal vsem uredništvom večjih slovanskih listov. Veliko jih ni odgovorilo. O tem je bilo po-roCano na krakovskem shodu, kjer se je sprejela resolucija, ki priporoča ustanovitev Časnikarskih odborov v posameznih slovanskih deželah, ki bi bili m*d teboj v »talni zvezi, organizirali dopisovatelje v svojem okrožju ter izdelali natančne predloge za de-flnitivno ustanovitev »Slovanske korespon-Ctie pisarna* za lil, shod slovanskih Časnikarjev. K tej resoluciji je dodal 1. gosp. I. Hruby: da se odbori v posameznih deželah smejo medsebojno dogovarjati še pred lil. Časnikarskim shodom; 2. dr. Merunowicz: naj se pretre.?^ >li bi ne bil Dunaj primeren za »Slovanske pisarne* in 3, urednik Ko-pincki: naj se napravi direktna telefonska zveza med Krakovom in Prago, kajti zveza z Dunajem napravlja veliko ovir. 'iudi III. shod v Dubrovniku se je pečal z dotičnim vprašanjem in se je sklenilo: 1, naj se dela na to, da se ustanove Časnikarski odbori v posameznih slovanskih deielah kot središča poročevalske službe; i. naj izvoli HI, shod novinarjev v Dubrovniku za vsako deželo delegata, ki bi poskrbel za ustanovitev odborov in naj o tem poroča drugim središčem. K temu je dodal dr. Rrba: Državni poslanci, zlasti pa poslanci žurnalisti, naj se kar najodločneje upro krivičnemu in naravnost razžaljivemu protežiranju državne tiskovne pisarne nemškim interesom, in naj se potegnejo za to kar najodločneje, da zavod, ki ga vzdržuje država, tudi glede slovanske publicistike se vede pošteno in nepristransko. 2. Gosp. urednik Hovorka: Predsedništvo shoda pozivlje osrednjo vlado c. kr. korespondence pisarne na Dunaju, naj njene filiaike v posameznih deželah oskrbujejo uredništvom poročila v jeziku doticne dežele. Vse to dovolj izpričuje potrebo slovanske tiskovne pisarne. Dejstvo, kako se o dogodkih po slovanskem svetu poroča v c. kr. korespondenca! pisarni in potem v sovražnem nam časopisju, zahteva izprememb, ta to nalogo ima izvršiti slovanska korespon-denčna pisarna, ki bo informirala tujino o vseh važnejših političnih dogodkih med Slovani, in sicer strogo nepristransko; obenem bo imela tudi nalogo, takoj izpodbiti laži, razširjevane c Slovanih. Razun tega naj se tudi med slovanskimi listi goji medsebojno poroCevanje in tako omogoči organizacija slovanstva v avstrijskih deželah. Vzlic temu, da se spoznava potreba pisarne, napredujejo priprave 2anjo jako počasno, a na škodo bi nam bilo, ako bi ostajale resolucije posameznih shodov samo na papirju. Praški odbor shoda je vselej pripravljen pomagati pri organizacijah poro-cevalske službe v drugih središčih ter infor- mirati o vsem potrebnem, in kadar bodo I ustanovljeni posamezni odbori, stopi takoj ž njimi v dotiko. Izdelani so bili tudi natančni proračuni za Češko središče »Slovanske tiskovne pisarne" in se je pokazalo, da dokler ni vec denarja, pisarna ne more začeti s svojim delovanjem. Praški odbor časnikarskega shoda se je torej obrnil do češke javnosti s prošnjo, naj njih akcijo po-vspešuje, in narod se je odzval s pritrjevanjem, dasirayno se je s pobiranjem doneskov začelo šele pred nekoliko tedni. Do 12. maja 1902. je bilo dano v gotovini 6200 K, sufoskribiranih 3000 K in veliko se jih je zglasilo za letne podpornike. BrŽCas se bo s koncem leta moglo pričeti s pošiljanjem poročil. V Pragi se je ustanovila tudi informacijska češka pisarna, ki ima nalogo, informirati francoski tisk. To priporočam tudi za druge dežele. Slovanska tiskovna pisarna mora biti zgrajena na močnem temelju, S tem, da jo oživolvorimo, podamo dokaz, da stojimo na višini dobe in da od nas osnovana organizacija ne zaostaja za enakimi organizacijami pri drugih narodih. Slovanska tiskovna pisarna mora biti Loli važna, da bodo njena poročila potrebna ne le z.» slovanske, temveč tudi za vso svetovne liste, kateri hočejo veljati kot najbolj informirani listi. K debati se oglasijo gg.: dr, Vcrgun, Chvlinski, Smobki, Pasarič, dr. Stj. Radič, Mončabivskv, Hovorka, Klofsič. Končno se sprejmeta naslednji resoluciji, oziroma dodatka dr. Radiča k referatu: I. Kongres naj izbere trojico svojih članov, enega Ceha, enega Poljaka ter enega Jugoslovana (Hrvata ali Slovenca) ter jih naj pooblasti, da pozovejo osebno v imenu kongresa ministra notranjih zadev, da korespon-denčni biro poroča resnično vsem slovanskim listom v njih jeziku. II. Naj vsi slovanski listi prinesejo češki poziv (referat Gregra) za slovanski bird ter naj za ta bird pobirajo vse slovanske redakcije v monarhiji. K U. toCki o ustanovitvi strokovne or~ ganfeacije so govorili gg.: Hovorka, Chvlinski in Szczepanski. K III, točki poroča o tečajih za žurna-iiste dr. Radič ter predlaga resolucijo, naj se to vprašanje izroči osrednjemu odboru v pretres in rešitev. O zadnji toCki referira dr. VI, Preis, naj bi se slovansko Časnikarstvo bavilo intenzivneje z narodno-gospodarskimi vprašanji. Njegova res strokovna izvajanja izidejo v tisku. Sprejele so se tudi še naslednje resolucije : Shod slovanskih Časnikarjev prosi, da bodo v c. kr. dopisovalnici (agenturi) zastopniki - uredniki vseh slovanskih narodov avstrijskih. MončaIowskij, IV. shod slovanskih Časnikarjev jemlje na znanje poročilo o zvezi časnikarskih društev in poživlja bodoči odbor le zveze, naj stori vse, da bi se ustanovila časnikarska društva za vsaki slovanski narod v državi in da pristopijo k zvezi. Chvlinski. IV. shod slovenskih Časnikarjev, izra-žaje udanost narodnim prerokom, kateri so vsi verovali v ideal svobode in slovanskega pobratimstva ter ga prikazovali svojim ljudem, izreka svoje prepričanje, da je najvažnejša naloga in glavna dolžnost časnikarstva vseh ljudij in narodov slovanskih neprestano in sistematično delovanje na duševnem in kulturnem približevanju in pobrattmovanju širokih množic slovanskega ljudstva, da ni obudili saraozavednost v ljudstvu in ga prepričali o rodovinski enakosti in sorodstvu njegovih vkupnih narodnih idealov in potreb. — Dolžnost zapofietja tega delovanja in njegovega stalnega in sistematičnega nadaljevanja, brez ozirov na trenotne nesloge ali prepire vsakdanjega družabno-političnega življenja, počiva tudi poglavitno na časnikarstvu vseh slovanskih narodov, IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani smatra kakor neobhodno sredstvo k temu velikemu namenu brezodločno ustanovo »Splošne slovanske Matice*, katera bo imela nalogo razširjati in popularizirati med vsemi Slovani misli slovanskega sorodnega pobratimstva in združenja. K temu koncu delovala bode »Vseslo-vanska Matica* s pomočjo sistematičnih, cenenih popularnih izdavanj iz življenja, zgodovine, literaturo vseh slovanskih narodov v vseh živečih slovanskih jezikih in kolikor mogoče tudi v narečjih. Da oživotvori »Splošno vseslovansko Matico* IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani, izvoli opravljajoči odbor, ki so bo pečal z npeljevanjem in organiziranjem dola v vseh krajih slovanskih, da bi se ustanovile zvezo, društva in odbori z izvrševanjem notri d\g organizacije »Matice* ter izmisli obenem način nabiranja fondov na izdavanje. Ta odbor bo imel najširše pravo kooptacije. Izvoljeni o^V«* bo o uspehih svojega delovanja port aI na prihodnjem shodu slovanskih časnikarjev, IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljub-bljani izraža željo, da bi uredništva vseh slovanskih časnikov pri razglasu te resolucije obenem kar najiopleje pozivala k dobrovolj-nim skladom za izdajateljski fond »Splošne slovaške Matice*. Lewicki. (Pride še.) FriuDlinstvo pa - Jegnani falotje". Da, zopet smo »surovi", zopet »psu-jemo*. Naj čitatelji presodijo, ali je poštenemu človeku mogoCe, zatajevati se tako daleC, da bi ostal v mejah salonskega govora ter ne zabrusil pred vsem svetom »žegnanih falotov* tistim, katerim to tiče. Politikujoči nunci so ustanovili v Gorici ,A lojzijevišCe", kjer naj bi našli varno zavetje nadarjeni dečki, ki se pripravljajo za vstop na srednje šole. Ta zavod so ustanovili pred vsem baje radi tega, da bi bili dečki tu pod modrim varstvom, da bi se duševno in telesno ne pokvarili v..., slabih družbah itd., v resnici pa za to, da bi vzgajali celote in janičarje za svetovno kraljestvo črne bande. In premnogo naših starišev je res zaupalo svoj najdražji zaklad, svoje na« darjene sinčke, temu zavodu, da bi se jim tu vcepljala poštena vzgoja, ki bi bila podlaga vsej njihovi bodoCi sreči. — Na Čelu zavoda so sami duhovniki, a prvo besedo ima dr. Pavlica. V zavod pa so poklicali — šolske brate, da bi vzgajali in nadzorovali te slovenske otroCiče. Zdaj pa Cuj, o narod slovenski, strahovite škandale, da najostudniše zločine, ki so se vršili tu s to nedolžno tvojo mladino. Svinjar brat Fridolin, ki je vžival pri naših nuncih neomejeno spoštovanje, je male dečke pohujševal na naj-ostudnejše, najpodlejše, najbrez-vestnejše, najškandaloznejše načine. Vabil jih je v skrite kraje z dobrimi jedili, opijal jih je in — uganjal s to nedolžno deco svinjarije, katerih dalje opisovati ne moremo. Okoli 25 deSkov je oskrunil ter jih duševno zastrupil in ugonobil. To je bila tista katoliška vzgoja, tako je bilo nadzorstvo nad dušo in telesom onih otroCieev, katere so lehkoverni stariši zaupali duhovsfcemu »Aloj-zijevišCu*. Z mirno vestjo lehko rečemo, da ostudnejših zločinov ni še zabiležila slovenska itak dovolj žalostna zgodovina nego so se tu dolgo časa varno vršili nad to nedolžno deco slovensko. Brat Fridolin je hodil pridno k spovedi, otroci tudi, no vkljub temu svinjarije in skrumbe niso prenehale. Ali ne, da je bila to uzorna katoliška vzgoja? AH ne, da je pokazala tu 3poved svoje blagodejne vplive PI Ali si je mogoče misliti večjo demoralizacijo, večje pohujšanje, večje zločinstvo nad našo nedolžno mladino? Svinjarije brata Fridoli na so polagoma prišle na uho tudi drugim možem, ki so odgovorni za našo mladež v »Alojzijeviifiu", Toda niso takoj odstranili Fridolin a, marveč pustili so ga lepo na miru do konca šolskega leta, na kar so z vsemi častmi in slovesno odpustili šolske brate, (!avši jit« javno celo — pohvalo in zahvalo. Ali čujel, narod slovenski? Se javno so pohvalili lopova, ki je oskrunil celo vrsto tvojih prej nedolžnih otrociCev? —< Kaj javna morala, kaj blagor človeštva, kaj vsi Kristovi nauki, vse to mora iti rakom žvižgat, ko gre za — veljavo, »a malho, zet politično nadvlado klerikalne sodrgel — Ljudje, ki so zaslužili, da bi jim jermene rezali po hrbtu ter jih na ražnu spekli, — ta brezvestna svojat je računala na to, da se jej nič ne zgodi, zanašaje se na staro navado, ....da »žegnanim falotom* je težko priti do živega, Toda oglasila se je »Soča* in pogumno razkrila v sicer dovolj obzirnih besedah svinjarije v , AlojzijevišCu". Ako bi bili imeli klerikalci le tisočino podobnega materijala o kakem naprednem zavodu, prepričani smo, da bi zavriščali z vsemi bobni in trompetami ter klicali bajonete na pomoč, da bi vtaknili v luknjo krive in nedolžne, po voditeljih naše stranke pa bi se vsula ploha za ploho najgrozovitejših udriharij. Mi smo se zadovoljili z jako obzirnim namigavanjem o vsem, ker se je godilo v , Alojzijevišcu* nad dušami in telesi nedolžnih otročičev, katere so stariši zaupali v vzgojo goriškim nurtcem pod vodstvom samega dr. Pavlico. Pristojna oblast je takoj zahtevala pojasnila od nas, kako se upamo, javno beležiti taka grozodejstva. Naša pojasnila so bila tako konkretna, da je takoj pričela — kazenska preiskava, ali ne morda proti nam, marveč proti ostudnemu zločincu bralu Fridolinu. Zaslišanih je bilo baje nad 30 dečkov, ki' so danes nekateri že v 3. gimnaziji.... Ne vemo natančno, v kakošnem stadiju se nahaja danes ta zločinska afera, zato vsled določbe zakona ne moremo dalje pripovedovati, kar vemo. Toda da je zločinec Fridolin zrel za obtožbo, je podan dokaz s tem, da ga sodnija išče in bi ga takoj zaprla ter postavila na zatožno klop, ako bi bilo to mogoče. Toda brat Fridolin je bavarski podanik ter živi zdaj na varnem doli nekje na Balkanu. V Gorici je dobil od skrbnih nuncev migljaj, naj odnese za časa svoje kosti na varno.... Tako so skrbeli za tega lopova, namesto da bi ga bili izročili sodniji v roke!!! — Ne verujemo, da se sodniji posreči, dobiti v pest tega žegnanega svinjarja, — in tako naj bi ves ta škandal lepo mirno zaspal v kazenskem arhivu goriškem I Toda nel Nekdo mora dobiti »plačilo* za vse te brezvestne zločine, a to naj bi bili — mi pri »Soči", ker smo bili tako predrzni, da niso zamolčali onega strahovitega pohujšanja in oskrunjenja nedolžne mladine, katero so stariši lehkomiselno zaupali katoliškemu vzgojevališču goriških politikujočih nuncev. — »Že gnan i falotje« goriški so zdaj, ko vidijo vrlega brata Fridolina na varnem, tako infamno predrzni, da udrihajo i po nas, češ, da smo hoteli — čujte j CujteU — uničiti toliko in toliko I mladine naše, izročivši jo v roke — J državnemu pravdništvu in kazenski sodniji i I — Ali si je mogoče misliti večjegalopovstva?! I Komu na vsem božjem svetu naj bi se I le sanjalo o tem, da bi bili oni nesrečni I otroci —¦ tako brezvestno, tako zločinski du- I ševno in telesno oskrunjeni v katoliškem I »Alojzijevišču" — zdaj šele kaznovani po | strogih določilih našega kazenskega zakona, j dočira je zločinec Fridolin lepo na varnem?! j Gotovo nikomur, in gotovo bi se ne dobilo I državnega pravdnika, ki bi te nesrečne žrtve i celibatovske pchotnosti postavil na zatožno I klop, še manj pa sodnikov, ki bi jih obsodili, t — pač pa se dobi na milijone in milijone src, | ki bi gorko. zaplakala nad nesrečno usodo teh J prej nedolžnih otroččev, pomilovaje uboge I stariie, ki so svoje drage bisere zaupali I ljudem, kateri zaupanja niso vredni. — In I vsakdo, komur bije v srcih človeško srce, j mora v očigled tako kričečemu zlodejstvu [ nad nedolžno deco vsklikniti: Fiat I iustitia, pereat mundus! Resnica I pridi vsa na dan, —- in pravica za- | deni zločince!! Brat Fridolin in vsa | njegova banda, ki ga pokrivajo, pač ne za- j služijo drugega, nego da jih s štrikom okoli J vratu prižend pred sodnike, kjer naj bi dobili i zasluženo plačilo, — ne pa sladko življenje j ob polnih farovških in samostanskih shrambah J in kleteh, kjer lahko dalje uganjajo podobne j svinjarije nad novimi žrtvami celibatovske j pohotnosti. I Bodi dovolj! Mi s studom in gnjevom v srcu odbijamo peklensko zlobo farovških I listov, češ, da smo hoteli škoditi ,„.oni ne- I srečni mladini, za katero imamo le solzo I pomilovanja v bistrem očesu, ki je prodrlo I tudi v Sodomo in Gomoro, v kateri kralju- I jejo goriški nunci pod vodstvom dr. Pavlice, J ter zahtevalo: naj se dožene vsa resnica in J zločinci naj se po vrednosti kaznujejo. Ako v je brat Fridolin odnesel pete, ali ni nikogar, I ki je — sokrivec?! So, le poiskati jih treba! I Toda do teh..., državni pravdnik goriški menda I nima poguma! j * * * V .kotičku o žegnanih falotih" omenjamo j satansko veselje pobožnih Kristovih namest- j nikov okoli »Gorice* in aPrim. Lista' radi j treh nesrečnikov, ki bodo sedeli v kratkem J na zatožni klopi. Ta njihov čin je čisto nekaj j drugega nego fridolinstvo v »Alojzijevišču*. I Razloček je tudi ta, da oni bodo sedeli na I zatožni klopi, brat Fridolin pa sedi na J varnem in si veselo trebuh redi ob samo- j stanski obiinosti. Tak je razloček med na- I vadnimi državljani in — »žegnaninii faloti*. j Da bo slika popolna, naj dodamo še I drugo izdanje goriškega Fridolina. V t r ž a š k i' j škofiji je neki katehet uganjat fridolinske svinjarije ter oskrunjal šolsko mladež; go- j vori se, da je cela vrsta nedolžnih žrtev, ki j so se duševno ostrupile ter telesno oskrunile 1 v sladkih objemih pohotnega celibatarja. — I Tudi ta lump ni prišel pred sodnike, marveč j vso ostudno afero so potlačili ter svinjarja j poslali lepo — v pokoj. Namesto pred sodnike, so ga dobrohotno osvobodili vsake službe, in on »lustig-fidel* uživa pokojnino, I služi vsak dan po vrhu še najmanj goldinar za mašico, katero stisne v »največji po- j božnosti na čast in slavo Božjo" ter — išče I morda novih žrtev. V javnost ni prišlo skoro j nič, tako so pomečkali vse; le v dunajskih I listih je bilo nekaj malega namignjeno. •— j In v očigled takošnim dejstvom so razgraja- j joči nunci pri obeh farovških listih še tako j nesramni, da hočejo biti edini nositelji in I zaščitniki morale s tem, da iščejo pezdirje I v očesih brata, ne vidijo pa bruna v svojem J očesu, ne groznega kupa gnoja pred svojim pragom. In s tem bodi danes dovelj. Ako I »kavče* še veseli taka polemika, naj se le I oglasijo. Postrežemo vselej radovoljno tako, j da bo vreščalo po vseh farovških voglih. j Domače in razne novice. Prihodnja številka ,So6e" izide v soboto dnč 31. t. m., ker je v četrtek praznik sv. R. T. »Narodni sklad". — Hribernik, Crvi-njan, K 1, Pirih, Crvinjan, K1, Gorjan, Črvi-njan, 1 K, Kocjančič Andrej, Podgora, K 5, Matijejevič v Gorici pod šifro »Sit nominis umbra" K 5, Žbogar, Avče, K 1, Dekleva Jakob, Flumičel, K 4, Vidmar France, c. kr. fin. nadstr., Dolina, Ki, Vrčon Anton, Skrilje, K 4, .Neimenovan* iz Gorice K 40, Mahorčič Ludovik, Sežana, K 5, Žilih J., Gorica, K 10, Savle Peter, Čepovan, K 5, i Jakil Frančiška, Rupa, K 10, MlekuS Adolf I Anton, Bovec, K 4, Obersnel And., Divača, K 3. Notarja t Bolem In t Gradišžu, gg. j dr. Karol Mosetig in dr. R. Stark, sta pre- j I nehala v soboto poslovati na svojih dosedanjih j I mestih ter sta se preselila prvi v Gradišče, i I drugi pa v Koper. I Preskušnja za ženska ročna dela na I c. kr. ženskem učiteljišču pričnejo % junija J ob 8. uri zjutraj in one za vsposobljenje za I otroške vrtce 18. istega meseca tudi ob 8. uri zjutraj. Toliko na znanje onim, kateri se J žele vdeležiti teh izpitov. I Poskušnja vina. — V nedeljo se je "i vršila v spodnjih prostorih hdtela »Union** J napovedana vinska poskušnja ob obili ude-i ležbi, Z Vipavskega, iz Brd, Soške doline in I s Krasa je bilo poslanih 300 vzorcev. Odbor I jih je odločil 47 za javno poskušnjo, to je I 25 vzorcev belega in 22 črnega. Pri tem od-I ločevanju je bila merodajna okolnost, katero J I vino je sposobno za- trgovino. Večina vin je j I domače vrste, ki je cepljena na ameriško trto. I Kmetijsko društvo je razposlalo tudi vinskim I trgovcem v razne dežele vabila, okoli 500. J I Pri poskušnji so bila vina razdeljena I ! tako: zrasla na domači trti, na amerikanski; I vina bela in črna; vina prve vrste in drage I vrste. Odbor je klasificiral kot vina j a ko I dobra: rebula z Dobrove (Brda), traminer I I iz Rusiča (Furlanija), garganica iz Kojskega, I rizling iz Ločnika, bordd iz Gorice in ,bku- I I fraukiseh* iz Prvačine. Mnogo drugih vin so j spoznali za dobra. j J Po poskušnji je bil banket, katerega se j I je udeležilo 62 gospodov. Pri banketu je J I napil deželni glavar na napredek vinoreje v J t naši deželi, katera ima od Stvarnika vso spo- I I sobnost za ugoden razvitek v tem oziru. — j I Taka poskušnja more vplivati le dobro na I j vinorejce. To se je pokazalo tudi v nedeljo. J I Prizadevanja na povzdigo vinoreje ter na I izvoz naših vin so vredna priznavanja in jih | I mora vsakdo le odobravati, naj pridejo od- I I koder koli. Samo to bi svetovali kmet. družbi, I j naj se ne drži tako laško, ker jej to v naši I I deželi kaj slabo pristoja! I I Dvojno naziranje. — .Gorenjec", I ki izhaja v Kranju, piše: j I Naši bralci se še spominjajo pretresu- I jočft-ganljivega članka, ki je bil obelodanjen I tik pred mestnimi državnozborskimi volitvami j I in pod katerim je bil podpisan sam dr. Šu- j i steršič, »državni poslanec". — Pisec si je t I takrat izbral snažne prostore .Slovenskega j I Lista" za izliv svojih čutov. V najmilejši po- J I dobi in z najslajšim glasom, katerega je | I zmožna ta sicer nekam okorna in odurna j prikazen, skoro tako, kakor kak petošolec, ki I prvič piše prvi svoji ljubici, razlagal je slo- | I venski inteligenci, da je to, kar jo loči od j t njegove politike, zelo malenkostna stvar, prav- | I zaprav nič, da je le treba še voliti njegovega j I tasta v državni zbor, in med Slovenci bo I napočila zlata doba. — | j Slovenska inteligenca pa ni dosti uva- I J zevala tega vabila in volila je liberalca. J j In sedaj, ko je vsled celjskega prepira j I pretila nevarnost, da nastane razpor v na- j j rodno-napredni stranki, odložil je dr. Šu-J steršič zopet bojno kopje, zopet je vzel v j roke oljkino vejico in šel na — ptičji lov. [ j Sedaj pa je segel mnogo dalje, sedaj je za- ( I vrgel temeljno načelo vse klerikalne politike j J ter vabil liberalce v svoj tabor z važno kon- j I ces:jo, da naj le pridejo, da smejo obdržati i I lastno svetovno naziranje. I J Počasi, gospoda 1 Ce so te besede odkri- J tosrčne, potem bo na Kranjskem sam ob sebi j ponehal politični boj med slovenskima stran-I kama; če so te besede resne, potem je uničena tista moč, ki je provzročila slovensko I liberalno stranko. Pri vseh dosedanjih po-I skusih, napraviti med strankama nekak modus vivendi, culo se je ravno iz predalov ,Slo-venčevih", da se mora vršiti do skrajnosti I boj, ki ne bo prej končan, dokler oiso libe-I ralci uničeni, ker je nasprotstvo načelno. In j sedaj hočete koncedirati dvojno svetovno j J naziranje ?! S tem uničite temelj, na katerem I sloni vsa klerikalna politika ne le na Kranj-I skem, temveč po celem svetu. Saj je vendar še v veljavi stari nauk: resnica je le ena, in j mi smo nositelji te resnice. Kdor se nam po-j stavi v bran, greši proti edini in večni res-I niči: proti božjim zakonom. Kje je torej tu j prostora za kako drugo svetovno naziranje? t 'Sunt ut sint, aut non sint! J Da imajo v politiki posamezne osebe J veliko vpliva, da posebno podv2etne in energične osebe odločujejo večkrat tok javnega J mišljenja, je nedvojbeiio; politična stranka i kot taka pa se nikdar ne more dlje časa J vzdržati brez načelne podlage. Čemu torej ta j napor, čemu katoliški shodi, čemu celi kupi I resolucij, čemu gospodarsko deranžiranje cele j J dežele, čemu revoltiranje dosedaj mirnih in ! j srečnih selov, če staji .Slovenec* na stališču, j da je dopustno tudi drugo svetovno naziranje nego njegovo ? Več — vsaj kolikor je I nam znano — tudi najhujši liberalci na Kranjskem niso nikdar zahtevali. Pri teb vabilih spominja nas dr. Šu- I steršič živo človeka, ki stoji pred polomom, ki pa, da se reši, vendar še stavi v loterijo. J Ko je prvikrat vrgel svojo mrežo v vodo, J imel je še pred sabo deželnozborske volitve. Pri teh je pričakoval z vso sigurnostjo do- I seči večino. Pričakoval jo je s tistim čutom, j s katerim igra hazardist, ki ne sme izgubiti j igre, če ne je sam izgubljen. Te deželno- I zborske volitve so bile zanj veliko večje važ- ' nosti, nego državnozborske, ker v državnem ' zboru se da za bolno* zelo bolno gospodarsko | organizacijo doseči le kako paljativno sredstvo, kaka majhna denarna podpora v denarju, tečne brane pa bi mogla dobiti ta iz- ' stradana stvarica le od dežele. Zato je takrat še vzdržaval načelo klerikalne politike. Danes | pa stoje razmere mnogo na slabšem. Žlindra v državnem zboru je vzela tudi najbolj klerikalnemu poljedelskemu ministru pogum, podpirati čez glavo deželnega predsednika kranjsko gospodarsko zvezo; tako zaželene večine v deželnem zboru ni; nikod izhoda, nikjer upanja, kakor če mu gredo liberalci sami na — Hm. Odtod ta pohlevnost. Koliko časa pa je še od tega, ko je oblastno izrekel, da ne sede z liberalcem k eni mizi, in razbil enotni jugoslovanski klub? Kako drastično nam je takrat, posebno z ozirom na obmejne Slovence, razlagal, da to ne gre že iz načelnih vzrokov iu — prin-cipiis obsta! Vsa ta vabila pa so narn le dokaz, kako velik vpliv ima druščina, v kateri se kdo giblje, tudi na izobraženega človeka. Odkar je Šustersič poslanec pete kurije, odkar se je prepričal, da njegovi volilci volijo njega, kadar in kolikorkrat hoče, pa ne samo njega, ampak tudi Gostinčarja, Štefeta in celo Koblarja, če ga postavi »Slovenec" za kandidata, meni, da sme meriti vse volilce po enem kopitu, meni, da se z vabo, ki je nepremagljiva za naše gorjanske kmete, lovi tudi kranjska inteligenca, Narodno-napredr.a stranka pa srne biti vesela, če ji ne prete hujše nevarnosti, kajti predobro pozna svoje ljudi in predobro ve, kako malo nevaren za njene pristaše je tak lov na — gimpeljne. Kotiček o »žegnanih falotih". — „Gorica* in »Prim. List" sta pograbita z veliko slastjo slučaj, ki se je baje priprti! neko nedeljo v Krombergu med tremi odraslimi, vinjenimi moškimi. Državno pravdništvo toži vse tri, ker po avstrijskem kazenskem : zakenu so tisti fini »zločin", dočim v pre- i nmogih drugih državah (Italija, Nemčija, vsa j Amerika, itd.) sploh niso kaznjivi niti kot prestopek. Toda mi živimo v Avstriji, in j ako so res krivi, bodo kaznovani; trpeli bodo | sami in sramota doleti nje same, tlasi zaslužijo pomilovanje. — To so epizode iz življenja, ki vzbujajo sicer mnogo govorjenja, kajti to vrlo človeštvo se silno rado »pohujšuje", ki pa končno nikogar nič ne brigajo. Razun te trojice v našem slučaju ni prizadet nikdo, a med njimi samimi zopet ni nikakc krivice. Ako je res, česar so obdolženi, so drug drugega vredni, ostalo človeštva pa take slučaje navadno prezirljivo — umolčuje. — Naši velepobožni »kavči" pi, ki so tako zločinski potlačili fridolinske škandale v »Aloj-vijevišču", ne čutijo večje slasti nego to, da kromberški slučaj premlevajo v najintimnejši obliki ,r» nameri. Tako dela ponovno tudi zadnja »Gorica*. Kaj briga našo stranko i oni slučaj v Krombergu ? Prav toliko, kolikor j bi bila prizadeta cerkev, ako bi bil kriv I obdolženega čina kak goriški mežnar, afi sodnija, ako bi to storil kak sodni sluga. Zaplenjeno. »Gorica* tudi — grozi s pikanlorijami o A. G, nekem Dorčetu in »neki odlični dami". No, vsi ti trije se proklelo malo brigajo za take grožnje. Durčeta ni več med nami, in mi se zanj ne brigamo. Zaplenjeno. V Rihenitiergr! - Dne 15. prih. meseca bo v Rihenibergu velika narodna slav-nost. Tje prihitijo iz Trsta Sokoli in »Kolaši", iz Gorice se udeležijo slavnosti Sokol, »Pevsko in glasbeno društvo* ter »Slovensko bralno in podporno društvo", kakor tudi pohitijo na ta dan v Rihemberg razna društva iz Vipavske doline. Culi smo sicer nekaj glasov, kakor da bi morala biti veselica drugje in ne v Rihembergu, ali upamo, da do 15. jun. se že sprijaznijo tudi hipni nezadovoljnimi s to mislijo, da bo veselica v Rihembergu. Je pač tsko, da nikdar ni mogoče vstreči vsem; i.ato pa moramo računati na to, da naj bo narodni praznik enkrat na oni strani Vipavske doline. Apelujemo torej na rodoljube iz Vipavske doline ter na društva, da poskrbijo za lepo udeležbo, ker soditi po vseh predpripravah bo dan 15. junija letos velik naroden praznik, kakoršnih še ni bilo dosti na Vipavskem. To slavlje bo tako, da smemo že naprej reči, da ne bo nikomur žal, kdor se ga udeleži. Torej naj odpadejo še tisti pomisleki, kar jih je, da bo obhajala potem Vipavska doiina skupno, ednega duha, lepo narodno slavnost, kakor se nam obeta. Kar se tiče vsporeda, bo isti, kolikor smo poučeni, kratek, kolikor mogoče. To je popolnoma prav in edino umestno, zlasti ako se upošteva, da utegne biti udeležba prav ogromna. — Vse, kar potreba, objavimo pravočasno.- Vzorna pridiga o sv. Duhu. — Pišejo nam: »Neki duhovnik v višjem delu goriške okolice je pridigoval na binkoštno nedeljo o svetem Duhu. Mej drugim je rekel približno to-le: Kako so bili apostolji zaslepljeni, dokler ni prišel sv. Duh jih razsvetlit. j Torej nič ne marajle, ako vam porečejo vaši j sovražniki, da niste omikani, da ne citate ter j niste razsvitljeni, samo imejte trdno zaupanje v sv. Duha, ker sv. Duh pride vas razsvetlit, kadar bo videl, da je potreba. Ako pa boste čitali »Sočo" in .Primorca", ne pride sv. Duh k vam in vas ne razsvetli; živeli bodete v temi, kajti sv. Duh ne pride k liberalcem, niti ne pride k nobenemu tistemu, ki čita I take časnike, tudi ako ni liberalec. Vsi tisti, I ki poslušajo nas duhovnike ter ostanejo tako zvesti svoji veri, bodo od sv. Duha razsvitljeni, ako tudi citati ne znajo. — Tako je ropotal ta novodobni pridigar. Jaz mislim, da mu je moral sv. Duh že povedati, da k liberalcem ne pride, ker drugače bi on tega ne mogel vedeti. Ali ni bila krasna taka [ pridiga?!* i TopulSar ustreljen nekotoma? — V nedeljo po 3. uri zjutraj se Je pripetila grozna nesreča. Pri topničarjih v Gorici služi neki Franc Dinaker, doma iz postojinskega okraja. Kot »oberkanonir* je vodil straže na svoja mesta ter imel službo po noči na nedeljo. Ob 3. zjutraj je imel menjati stražo pri zadnjih magacinih, kjer je stal topničar Sa-delčič, rodom iz Štajerske. Ta Sadelčič mu je še odgovoril na vprašanje, kako se glasi na straži običajni takozvani »Feklruf", nakar se je D. odstranil. Med tem časom pa je Sadelčič nabasal svojo puško in pri tem, ne ve se kako. se mu je sprožila ter zadela prav ubogega Dinakerja na desni strani hrbta ter šla skozi prsi in skozi roko, katero je držal na tej strani v tistem hipu. Ustreljena je strašno zaječal ter se zgrudil na tla. Prenesli so ga kmalu potem v vojaško bolnišnico in zdravniška pomoč je bila hitro tu, ali ubogi vojak je ob 8. uri v jutro« izdihnil svojo dušo. Pokojni je bil dober in miren človek, radi česar so ga vsi radi imeli, predstojniki iti' tovariši. Pripomniti je vredno, da je bil Sadolčie preje nego je prišel k vojakom, kaznovan na deset mesecev ječo radi težke telesne poškodbe! — Kdo ve, kako se še stvar razvije! Rop. — Pretekli teden se je peljala neka gospodična iz Trsta na Sv. goro ler natočila izvoščeku, naj pride drugi dan ob določeni uri po njo. Gospodična je slu ob tej uri na kraj, kjer jo je imel počakati iz-voSčck. Ker je prišla prezgodaj, je stopila v bližnjo kapelico ter molila. Iu Iu se jej približa kar nakrat neki človek, kateri jo prime, vrže na tla ter jej vzame denarnico z vsebino 40 K. Ilovica seveda je bila vsa iz sebe ter je v največjem strahu pripovedovali izvoščeku, kaj da se jej je prigodilo. IzvoSček jo je peljal v Gorico v kavarno (br.so, odkoder je brzojavila na dom po denar. Človek, ki jo je oropal, mora biti, po njenem opisu, star kakih 45 let, nizke postave, je belo oblečen s temnim klobukom. Orožniki ga pridno iščejo. »Corrlere Frlulano" hoče stopili menda na ono pot, katero je hodil pokojni »Gorriere di Gorizia", kije kaj pridno hujskal proti Slovencem. S hujskan.eut ultra-Ldii, zbrani okoii ranjkega »Corriere di Gorizia" (»Sentinella* pa je bila superlativ hujskanja), niso dosegli tega, kar so hoteli, marveč prav obratno. Večji del Lahov v Gorici je začel hoditi pametna pota, ker hujskanja proti Slovencem so jih bolela hudo; marsikdo je to britko občutil. Krenili so radi tega na drugo pot, zato pa se citata notici »Brutte sorprese" in »Sfoggio di bandis-ra russa* v sobotni »Gorrierovi* številki kot nekak ostanek iz polupreteklega Časa. Slišali smo Lihe, ki so se jezili nad tako pisavo, kar so imeli popolnoma prav. Zato pa mi nimamo seveda nič proti temu, da je krenil .Corriure" na novo pot, celo želimo, da jo nadaljuje, ker bo to dobro za nas! Samo konstatovati smo hoteli to, da bodo vedeli Slovenci, da obstoji v Gorici še vedno laški list, ki zasramuje našo slovensko zastavo ter bi rad vrgel vse Slovence iz Gorice. Razumnikom dovolj, zatijaČcm pa nikdar dosti. - Naša notica pod taksni zaglavjem je zbodla zavijače v krogu »Gorice" v živo. Pojasnili smo vso stvar glede svinjarja v kuti, Fridolina, tako, da ni mogoče na naše pojasnenje niti zavijati več. Zato pa se tudi zadovoljujejo razumni za-vijači pri pobožni »Gorici" s tem, da nas obkladajo z denuncijanti, hinavci itd. ter nam očitajo, da ne poznamo paragrafov kazenskega zakon?. Prav zadovoljni smo čitali to pot kratko klobasico v »Gorici*, in zdelo se je nam, da zdaj se delajo, kakor da bi bili pri »Gorici" sami sleparji, ki dobro vedo, kaj pišejo, in skušajo občinstvo prepričati, da znajo še več ko hruške peč'? Oprali bi radi celo črnega Fridolina, toda »prasci hudičevi" ostajajo le prasci. Razumnikom dovolj in s tem amen 1 las RoČinja smo prejeli od zaupne strani poročilo, da je bit »napad* na preč. g. kurata docela neopravičen in da izvira gotovo le iz nesporazumljenja. Gosp. kurat ni govorit nič tega, kar se mu podtika; »Sočin" poročevalec ga je le napačno razumel. — Radi verujemo našemu zaupniku, zato izrekamo, naj se smatra naša vest od preteklega torka tako, kakor da ni zagledala belega dne. Zgubil 40 kron. — Neki uslužbenec na železnici je na potu ulici Dogana, Nunska ulica, Raštel, Stolni trg, Rabatišče, Kapucinska ulica, Cipresna do »Štefana* v TržaSki ulici zgubil v soboto zveCer okoli 7 ure svoj zaslužek 40 kron. Ker zgubitelja težko zadeva ta izguba, se priporoča najditelju, naj denar odda na tukajšnjem redarstvu ali pri nas, kjer se ga izroči delavcu, ki ga je zgubil. Saj smo Tedeli! — Zamera je, pa tudi obligaten popravek, kateri smo pričakovali. Kurat Roječ iz Bilj nam P»se: ^ U r e d n išt u ,S o c e* '**""* v Gorici Sklicujoč se na paragraf 19 tiskov, zakona zahtevam z ozirom na dnevno vest objavljeno pod zaglavjem ,Pa bo zopet zamera, morda tudi popravljanje« v štv. 59 z dne 22. maja 190% Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da je kurat Roječ dne 11. t. m., ko je bil ples v Biljab, popoludae pri službi božji tako kričal in bobnal, da se je vse treslo; ni res, da je kurat Roječ preklel krč-marja in godce, plesalce in plesalke itd. Ni res, da je Roječ obetal naprednjakom poleno. V Biljah dne f5. maja 1902 Ivan Roječ, kurat. Kurat Rojcc zna pridno ,ni-res-ali'. Ali navzlic temu seveda mu mi ne verjamemo prav niC, pač pa vse našemu poročevalcu. Ti popravljači v politični črni suknji se postivljajo na to stališče, da morajo vse »popraviti*, kar se piše o njih. Ni res pa ni res, m ta ni res spet ni res itd. Pri tem pa se včasih tem gorečnjakom pripeti kaka ,ueijuba pomota*. Lani se je bil Roječ ujel s polenom ter je bil v svojem popravljanju priznal naše trditve o pretnji s polenom naprednjakom, kar smo takrat tudi primerno komentirali. Sedaj pa se mu je pri popravljanju pripetila zopet neka »neljuba pomota*. Pošilja namreč »popravek* za »Sočo* in za »Primorca*. Za »Sočo* je natisnen gori, za »Primorca* pa pride morebiti prihodnjič. V popravku za »Primorca* je Se pristavil; Ni res, da zna kurat Roječ razsajati in preklinjati. Torej zi »Sočo* zna razsajati in preklinjati, za »Primorca* pa ne zna. V enem listu popravlja, v drugem pa ne. Kakšna kolobocija je to?I Kaj ne kaže prav to prave vrednosti popravkov te vrste, ki nič no popravijo ? Rojčcvi »ni-resi* nam le potrjujejo isti-nost pisavo v ,Soči*, in razumniki se smejejo takim popravkom iz duhovskih političnih krogov, ker tem popravkom se pozna vselej na prvi hip, da so sklsnfani edino le radi tega, da se kaj reče. Ena laz več ali manj, kaj to de l Čudimo se le, da ni popravil Roječ tudi tega, kar smo pisali o njegovem pod« repniku, ki se je tako nespodobno obnašal na plesu, dočim so bili drugi mirni in so se vedli dostojno. To kaže, da je morala biti nedostojnost RojCevega podrepniko že tako velika, da imponuje celo njemu ter se ne upa, tajiti jo. Morda pa je to znamenje, da se kurat Rojcc sčasoma le poboljSa ter postane duhovnik, kakor priliče, ler ne bo več samo razgrajač in zdražbar v črni suknji l 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 190 2. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10% odbitkom. Razgled po svetu. V a?atrijski deleg*eJ|i včeraj je med drugim govoril Kaftan gleda trozveze, da se ne more odobriti njene obnovitve prej nego so sklenjene trgovinske pogodbe. V Orijentu si mora pridobiti Avstrija nekdanjo pozicijo. To pa je mogoče le v sporazum-ljenju z Rusijo. Herold je rekel, da najboljše jamstvo za mir je splošen strah pred vojno.... Avstrijski državniki naj se potrudijo rešiti t> ško vprašanje, ker to utegne postati drugače evropsko vprašanje. Naši klerikalci pri glasovanju o proračunu za to leto. — »Slov. Nar." piše: Danes, 23. t. m., se je vršilo tretje branje državnega proračuna, in veiezanimivo je bilo opaževati dra. Žlindro, ko je pridušal peščico svojih v državnem zboru prisotnih pristašev, češ, da morajo proti proračunu glasovati. Seveda načelnik slov. centra hotel je vladi pokazati, da nima zaupanja do nje in da jo hoče v prah podreti s svojimi slamnatimi možici, in rotil jih je, da morajo pogumno z »ne* proti vladi in proti proračunu glasovati. Ali zgodilo se je, kar se morda še nikoli ni, ukaz načelnika dra. Žlindre je ostal brezuspešen in vsi navzoči člani slov. centra: Pfeifer, Pogačnik, Povše, Vencajz, Žičkar in Žitnik vstali so in izginili pogumno iz zbornice. Ko se je glasovanje pričelo in ko je videl dr. Žlindra, da je ostal sam na bojišču brez svoje slav-noznane armade, pobrisal jo je še on in klopi slov. centra ostale so zapuščene. Tako se že dolgo časa ni Šusteršičev klub osmešil kakor pri tem glasovanju, kajti vsi njegovi člani so proti budgetu v specialni debati govorili in končno, ko se je šlo za odločilno tretje branje, se ni ne en sam član upal pogumno proti glasovati, kakor se je to prej nagla šalo, in vsi pristaši dra. Žlindre so pobegnili iz dvorane. Slava takim junakom! Sedaj pa je treba konstatovati, da je bila v proračunu tudi postavka za slovenske paralelke v Celju sprejeta in da so slovenski klerikalni poslanci toliko ljubezni za slovensko stvar pokazali, da so se pri glasovanji za budget, ki nam daje tudi slovenske paralelke, odstranili, ne brigajofi se za to, ako budget in ž njim tudi slovenske paralelke v Celju padejo 1! Ako ni ta politika naših klerikalcev naravnost ^e|naj^Dotera ne vemo, knj je sploh smešno! i— /SeHaf sVlJodejo IHorda 1«$ "rodoljubom na Štajerskem oči odprle in oni bodo sprevideli, kje se nahajajo pravi prijatelji in zagovorniki njihovih narodnih zahtev! — Napredni jugoslovanski klub, dr. Ivčevič, Peric, Žafran in Berks glasovali so iz stvarnih in političnih razlogov za budget. Politika slovenskih klerikalcev pa je pokazala, da ti ljudje sami ne vedo, kaj hočejo in da ne poznajo nobene doslednosti! Utaknili so zopet eno blamažo več v žep in' to jim ne zavidamo. Javni shod v Dekanih v Istri v nedeljo popoludne se je izvršil veličastno. Upati je, da bo uplival na vršenje volitev. Politično društvo »Edinost* je poslalo na ta shod gg. Mak a Gotica in Frana Kravosa. Napad na laško kraljevo dvojico. — Ko sta se dne 25. t. m. pripeljala laški kralj in kraljica pripeljala v Palermo ter se je vlak ustavil, je neki človek vrgel dva kamena proti vlaku. Napadalca so takoj prijeli. Imenuje se Vincencij Guerrier, Perzijski šah je imel sedaj, ko biva v Rimu, posetiti tudi papeža, kakor so poročali laški listi. Ali io se ni zgodilo, in so se prizadevanja na to stran baje razbila že poprej nego je došel šah v Italijo. Baje je nemogoč sprejem, ker »ceremonije* v tj svrho bi morale biti take, da jih v Vatikanu ne morejo pripusti. O Tolstoju prihajajo zopet poročila, da je ta veliki ruski mislec zopet nevarno obolel za legarjem; Na take vesti smo sicer že .navajeni kakor tudi na poročila, da je okreval, ali toliko istine pa mora biti na tem, da jo Tolstoj bolan, in sicer bržčas tako, da ne bo več dolgo živel, ker je tudi Že v visoki starosti. Na Autllah vulknnno bruhanje še ni ponehalo, in sicer kakor trdijo poročila zadnjih dnij, doslej še ni bilo mogočo prodreti v središče mes»lo St. Picrre, Doslej je doslo darov okoli 1 2CG 000 frankov. C »r Nikolaj je daroval 250.000 frenkov. Pttnttk v, Reke, ki m )e potopil« — Iz Nantesa poročajo, da je dne 19. maja neki norveški parnik pri Sanct Nazaire naletel na reški parnik »Alfio*, ki je dajal znamenja za pomoč. Parnik je bil dobil luknjo ter je bil v nevarnosti, da se potopi. Čeprav je bilo morje jako slabo, se je vendar posrečilo rešiti ljudi ter spravili vse drugo na varno na norveški parnik »Vaarband*. Kapitan jo ostal s svojo mlado soprogo, oženjen je šele kratki čas, na krovu „Alfia" zadnji ter se potem šele rešil, ko je bilo že vse drugo na varnem. Parnik »Alfio* je bil last tvrdke Trogala. Na potu je bil na Angleško, obložen z mineralijami. Parnik je bil deloma zavarovan. Mariborski škof dr. H. Napotnlk je kupil v Mariboru neko posestvo za 38.000 K. V tem poslopju bo imelo svoje zavetišče »Katoliško delavsko društvo*. — Tako či-tamo po listih. Po taki pisavi bi sodil vsakdo, da to društvo je slovensko ter da je škof storil nekako dobroto slovenskemu društvu. Toda kaka prevaral Mi smo informovani od najverodostoiniše strani, da to društvo se imenuje „Katholischer Gesellenverein", v katerem je res lepo število Slovencev, ali to društvo, katero vodijo slovenski duhovniki, ima prav »ponižne* klerikalno - nemške namene ! V Mariboru obstoji tudi »Slov. bralno društvo*, kateremu »Gesellenverein* pod vodstvom slovenskih duhovnikov meče polena pod noge. Slovensko društvo ima svobodnejšo podlago ter mu je namen tudi narodna vzbuja — zato pa lop po njem! Pripeflo se je celo, da je »Gesellenverein* napravil veselico, bržčas nalašč, prav tisti dan kakor slov. društvo! — Tako delajo slovenski .obmejni" duhovniki na Štajerskem za po-vzdigo slovenske zavednosti in tako delajo »slovenski* škofje za razširjenje nemškutarije ! — Javnost slepiti z napačnim poročanjem, to pa znajo l — Zato pa kličemo z nova: Boj klerikalizmu na celi črti. V* njem tiči večji del nevarnosti za potujčevanje našega ljudstva! Nepotrebne Ženske. — Po zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo v preteklem letu, je v osrednjem mestu London (torej brez predmestij) 777.363 oženjenih možkih in 793.097 omoženih žensk in 72.128 udov-cev ter 197.517 udov. Kakor je razvidno iz teh številk, je udov več nego še enkrat toliko kot udovcev in četrti del števila omoženih žensk; tako pride na vsako četrto ženo ena udova. Temu je mnogo kriva seveda južno-sfrikanska vojna. Da je bilo v Londonu 63.035 žensk, katerih možje so odsotni, je pripisovati v velikem delu tudi vojni. Mnogo zakonov živi tudi ločenih. V noči štetja ni bilo v Londonu nič manj kot 47.301 mož, katerih žene so bile odsotne, in to zato ker je njih zakon nesrečen. Na Angleškem je nad en milijon deklet in udov, ki se sploh ne morejo omožiti in so naravnost odveč. Zato so tudi na Angleškem nehali kričati: poklic žene je postati soproga in mati, ker vidijo, da je to mnogim absolutno nemogoče in uvi-devajo, da si mora tudi ženska sama služiti svoj krnh. Tudi so se ustanovila ženska izse-ljevalna društva, ki imajo nalogo pripraviti nepotrebne ženske do tega, da bi se izselile. Novejše Testi. — Iz Budimpešte poročajo, da se bodo vršile v sredo poskušnje z novimi havbicami, h katerim bodo povabljeni členi obeh delegacij.-------*V *-Idriji., je umri upokojeni tržaški župnik Treven. — Glavni obtoženci v znani Alavantičevi aferi so bili v Belerogradu obsojeni od 3—15 let ječe. — Ministerski predsednik Kčrber nadaljuje pogajanja s Pacakora in Kramafem glede nadaljnega postopanja Čehov v državni zbornici. InjižBYnost Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču. X. zvezek. V Ljurljani 1902. V zalogi izdajateljevi. Natisnila Katol. Tiskarna. Cena 30 vinarjev. Knjižnica prinaša 17 raznih sestavkov. Vseučlllški zbornik. — Sestavila Janko Polec in Bogumil Senekovič. V Ljubljani 1902. Založil L. Schvventner. Cena K 4; — po pošti K 4. 30 vin. Kakor pove že naslov, se peča knjiga z vprašanjem o našem vseučilišču, katero je bilo zlasti proti koncu minolega leta stopilo v ospredje naših borb, V knjigi je obsežena zgodovina tega vprašanja ter so navedeni najraznovrstniši pojavi v tem pogledu z zgodovino visokega šolstva v Ljubljani vred. Knjiga ima 3 slike: dr. Kranjc, dr. Kopač in dr. Skedl. Poezije. — Zložil Simon Gregorčič III. Založil Josip Gorup, Natisnila »Narodna tiskarna" v Ljubljani. Cena 4 K v elegantni vezavi, Poezije so razdeljene na tri dele: Predsmrtnice, Pogrebnice, Posmrtnice. Lepa knjiga! Priporočamo. V zdravilniSkem !rraju Biod, (Voldes) je na prodaj lepa enonastropna vila, ki obsega v pritličju: obBirno klet, 3 sobo, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo; v I. nadstropju pa 3 sobo, teraso kuhinjo in jodilno shrambo. Cola stavba jo jako solidno zidana, popolnoma nova in se polog nje nahaja lep vrt v obsegu 1 orala s krasnim razgledom. Natančni pogoji so izvedo pri linko iuiovfjmik-u v Radovljici. Razpis službe* Služba občinskega redarja v Na-brežini je razpisana vsled starešinstve-nega sklepa z dne 10. aprila 1902. Letni zaslužek je 720 kron in stanovanje. — Prosilci naj osebno vložijo prošnje pri županstvu v Nabrežini do 20. junija t. 1. Županstvo v Nabrežini dne 20. maja 1902. Župan: CAHARJJA. Čistilna voda > > L 0 0 „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Dobre ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarn* ur v Mosta (Bril). Hanns Konrad, tora ir ter ilitrt« - Ho»t (ČeSko). Dobra ura Rem. iz nikb> fl. 3-75; srebrna ura Ram. 0.5-80; srebrna verižica fl. 1*20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — Ilustrovan cenik zastonj 1 Karol PraščiK, pekovski mojster in sladčičar] v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja soliduo postrežbo po jako zmernih cenah. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturint št. 3. O. kr. privll. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici ¦m Travniku It. B. Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kamram, piijuet lasliuk, adria, šovjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovo obleke, perilo vseh vrst in spadajoče pripravo k paradnim oblekam za vsaki slini. Blngo na meter in gotove obleko so prodajajo tako po ceni, da jo z mojo trgovino nemo-KoOn vsaka konkurenca. Obleko vsako modo od 3 do 0 let K 8*40 in vila - . . r 9 , 15 , , 8*60 , , , „ 15 daljo . . , 15'- , vrline suknja vsako modo.....„ 24'— , » , za Častilo duhovSfllno , 38*— . hfočo.....,........t <}•_ f 3 metru 20 cm i'thpk.1 nll inodregn fcaniRnrun za snažno obloko, primerno zu vunke^a ženinu nhiiio ku glfl, 4'BO. 1'oSilju m po povzetju. Knr no ugaja, so sprojmo nazaj. To blago so prodaja po 'ako nlr,kl coni, sntno dokler naloga dnpiitfa, Milijon dam uporaMja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobel Najnečistejši obraz in najgrSe roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina«. ¦Feeolin« je iz 42. najplemenilejih in najsveijih seUjiič se stavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »FeeoUnat brez sledu gube ic črte na obrazu, zajedec, mozoll, rdečica nosu itd. »Feeolint je najboljše čistilno, negovalno in lepialno sredstvo za lase, zabranjujo izpadanje las, pleSo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejSe In naj« boljie Čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolinc mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s »Feeolinom* ' popolnoma zadovoljen Cena komadu K i.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K *.-, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga H. F«lth, Duuaj, Vn., Mariahiiferstrasse 38,1 Lekarna Gristofoletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moS teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljttkje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Ckrope po- (Varstvena znamka), faafjeni ŽOlodSO store, da zgine v kratkem času cmofiea in životna lenosi (mrtvost). Te kapljice tudi storfi, da člevek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CristofolettJ v Gorici. Rimske toplice. Tržič (Monfalcone). Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo s© posebno belezni v nogah, rev-nmtizem, rakitične in ženske bolezni. Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom, poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rani dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatue remont, ure zlatega-elektro-pla-que, »sestav glas-hfltte". Te are imajo protimagnetiine pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskušene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je seslavjjen od treh odskočnih pokrovčkov, ie moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki vejja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Gena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan raoš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-__ 5-_ in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpo-žiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošujati na Razpošiljanj« ur „Cbronos Basal" (ivlca). Za pisma v Švico je slaviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stol. Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K 1 « » c 5000 < 1 » » » 3000 » 2 glavna dobitka » 2000 » 5 dobitkov » 1000 » 10 » .* 500 » 20 » » 200 » 60 » » 100 » 100 » » 50 » 300 » ' * 20 » 3500 » » 10 * Srečke po 1 krono priporočaj >: 0. Ocntlli, V. A. J«, na, MlcliclstiUlter & Co. In A. rinclierle menjalnico v Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. RazpošiUatev kave in čaja Valtor nI fiivvriri Tp«j# Av8tr- i,o5tno hran-SL 862-194- V Čl H C T pi. UIZjfLrKI I Tal Opn.fca poštno hran. St. 99GO. Ponujam moje čistookusne kave in čaja po sledečih cenah in le v pristnih znamkah; kavo v zavitkih po 4Va kS iQ Caj po 2 kg čiste vsebine. šli; t s-' 3 * < ol ;11 ; 20' 1 22 Ime kakovosti ">' Gene nadcbelo v Krmah "klg _ poštni živ. 2.30 10.J5 2.55 11.45 2.70 12.15 2.95 ; 13.25 3.20 i 14.40 3.30 ; 14.80 ; 7._ i4.__ : 8.- ' 16.— Št 6 7 8 9 10 12 25 ' 30 Ime kakovosti Kava Guatemala specialiteta zelo fina , ff. Janco Portorieo zelo močna in izdatna Java zelo fina Cevlon biser „ Cejlon extra „ Guatcmala biser Čaj Kinaclunv majhnoiistnati „ Souchonjr primissima velkoiistnati Cena- na"dEbelo j v Kronah klg 'poštnizavj 3.40 15.30 | 3.60' 16.20 j 3.75 16.85 3.00 17.55 lp 4.- 18.— 3.50 15.75 1 : o.~ 18.— , 10.— 20.-- Kava Santos plemenita čistookusna , S n Salvador fiaa , Java Liberia extra debelozrnata „ Caracas lina Cnba prima 9 Vzhodno indijska originalna mešanica Čaj Packling majhnoiistnati » Soaeliong _____prima velkoiistnati Blago se razpošilja carine, čekovni račun. — Pri naročbi pros pošteno postrežbo zagotavlja že moje poštnine, embalaže in kolekovine prosto; po poštnem povzetju ali na t ozirati se na gornjo ponudbo. — Na zahtevo se dopošlje ček. — Za dobro ime Valter pl. Gizycki Trat. H 4ŠI ^ HH J?Krojaška zadruga" vpisana zadruga z o m o j o n o zavozo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svojo v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobot za ženske in ir.ožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammg-arn i. dr. Krasna izbera volnenin, forStajnov (porhet), »Lawn Tennis* i. dr. za žensko obleke. i Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi irna tudi preproge namizne prte, zaveso, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, pL.hte/, kovtre, žamet in.pliš v vseli barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jjiger-srssjce, za hribolazco itd. itd. Vse po najnižjili Iti zadnjih cenah brez pogajanja. Ni željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. Mizarska zadruga Jf| v lorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo * veliko zalogo izptovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Fiazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši toGno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Deli je lifino ter dobro mlmt. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦»*- Apollo-*« Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvtn, kolonilalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka* po Jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žrrideršič & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošli od 5 kilogr. naprej. ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovant ceniki so franko na razpolago. ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načolsfvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilno vloge se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5l/i%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 64», s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K=158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni j zalog 63.014. I Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom.