/j 1
LETO 1933
4.JANUARJA
STEV. i
—--__—.—--^-
Brezposelnost, uboštvo in prosiačenie
Eno izmed najtežjih vprašanj današnjega časa je vprašanje — želodca: kako nasititi stotisoče lačnih in strada-jočih? Takih, ki vrh vsega še prezebajo, ker nimajo ne kuriva ne obleke.
Ob razmotrivanju tega vprašanja moramo vse danes podpore 'potrebne deliti na dvoje Vrst. Videli bomo, da' mora biti tudi način pomoči različen.
• Potrebni so podpore: 1. brezposelni, 2. ubogi v zmislu ubožnih zakonov. — Oskrba ubožcev je, čeprav so določila zakonov precej zastarela, vendar le. zakonito urejena. Seveda širpkogrudna bi jih bilo treba tolmačiti in izvrševati. To pa je stvar občine. Nimain sicer dosti jasnega vpogleda, kako izvršujejo danes občine svoje obveznosti nasproti svojim ubožcem, za katere morajo skrbeti iz javnih sredstev, zdi se pa, da ne povsod tako, kakor bi morale. Kajti drugače bi ne moglo biti povsod, v mestu in na deželi, ob vsakem času toliko prosjakov. — Iz neposredne bližine v veliki predmestni občini imam -priložnost opazovati, koliko prosjakov od vseh vetrov iz tujih občin ši podaja kiju -v ke hišnih in sobnih vrat, proseč nekateri hrane, drugi — teh je kakopak največ, — denarja, tretji zopet obuvala, obleke, i. dr. — Toda ne samo iz naših občin, celo od južnih krajev, itz Bosne in od drugod prihajajo piosjaki, kakor da bi se prav po naši deželi in posebno v okolici Ljubljane cedila med in mleko. Saj ne bom trdil, da, med njinvi niso potrebni. Nikjer pa ni rečeno,' da smo .
prav mi v naši o.bubožani deželi dolžni skrbeti za brezposelne južne brate. Za» kaj se ti ne obračajo na domače kraje, ki so neprimerno bogatejši7 — vsaj- na živilih —• nego so naši.	'•'- -
Teh prosjakov naše občine prajv go>-tovo niso dolžne podpirati ali vzdrževati. Kajti po ; določbah zakona mora Vsaka občina, ki izplača v nujni sili «n-r kratno začasno podporo tujemu'občanu, takoj zahtevati povračilo od One občine, ki ima -v njej domovinsko pravico do-tičhi prejemnik podpore. Iz lastne -iz« kušnje vem, kako silno težko se doseže povračilo podpor od hrvatskih občin, ker je tam domovinski in ubožni zakon povsem različen od našega. I i občin drugih krajev naše držav*, ki naših domovinskih i.i ubožnih zakonov sploh poznati ne morejo, je' povračilo ubožnih podpor kratkomalo nedosegljivo- To velja tudi za Bosno, Hercegovino in Macedonijoj ker ondi v mnogih" krajih niti-, nimajo -organiziranih občin.
Mislim, da je o občinskih ubogih, kakršne, označujejo ubožni zakoni v zvezi ž domovinskim zakonom, dovolj povedanega. Iz tegftpsa izhaja neizprosna zahteva, da mfera V prvi vrsti vsaka občina sama prevzeti skrb — in sicer popolnoma vso! i- za svoje ubožce. Ako se . to zgodi, bo-tudi beračenje", in pr-j-sjačenje v glavnem po sebi prešlo.
Še, nekaj o. brezposelnih. Brezposelnost v današnji obliki je pač nov pojav v svetovni zgodovini, kakoršnega ne pomni svet. Toda — ali se morejo prištevati brezposelni med uboge? Res je, da so potrebni vse podpore-prav tako kakor drugi ubožci; Ampak oni nimajb značaja ubogih v zmislu ubožnega zako-
na. Zato pravim, aa preskrba brezposelnih, njihova prehrana, ni izključno stvar občine, niti ni njena postavna obveznost. Ako bi hotel iti stvari do dna, bi postavil temeljno trditev: V prvi vrsti je dolžan skrbeti za brezposelne tisti svetovni kapital, ki jih je pahnil v brezposelnost. Kako pritegniti kapital k izpolnjevanju te dolžnosti, ako taji dolžnost krščanske ljubezni do bližnjega, o tem ne bomo razglabljali mi. Državniki naj se pečajo s tem vprašanjem! Pa ne samo kapital, ki je še v državi, tudi tisti, ki je naložen zunaj države, bi se moral pritegniti k akciji za vzdrževanje brezposelnih. Toda s podr porazni samimi jim bo pač hipno, a bore malo pomagano. Dati jim bo treba dela, da si bodo mogli prislužiti kos vsakdanjega kruha.
Ne sme pa iti tako dalje, da bi sto in tisoči brezposelnih beračili in prosjačili od hiše do hiše, od vrat do vrat, in postajali tam celo odurni in sirovi, ako stranka, ki dostikrat sama nič nima, ne; more zadovoljiti njihovih nemalokrat drznih in nič kaj skromnih zahtev. Kakor rečeno: Beračenja in prosjačenja od hiše do hiše v mestu, a še bolj po deželi mora biti konec; ali vsaj omejiti se mora do skrajnosti. Val teh ljudi, med katerimi je poleg zares potrebnih le preveč delomržnežev, potepuhov, dostikrat obrazov, ki spadajo za omrežje in ki jih ne zadrže niti zaklenjena hišna vrata, se je prav zadnji čas obrnil na deželo. Pred to poplavo niso več varne trgovine, ne cerkve, ne župnišča, ki so oblegana od takih, ki so potrebni podpor, še bolj pa od takih, ki jih niso potrebni. Saj dela na deželi ne manjka, rsaj za zdravo hrano, ko delavca tam ni mogoče tako plačati, kakor v rednih razmerah. Toda brezposelnim gre bolj za denar (čeprav ne vsem, kar poudarjamo, da ne delamo krivice poštenim izjemam). Nikdo pa ne sme prikrivati resnice, da je že sedaj in utegne postati Se bolj ogrožena javna varnost, ako se ne zajezi poplava brezposelnih delomržnežev po deželi, kamor se je obrnila, odvrnjena iz mest. Zato smemo upravičeno pričakovati in zahtevati, da bo-
do vsi čuvarji javne varnosti pokazali vso sl/jžbeno vnemo iudi v tem pogledu, kakor so jo pokazali v zadnjih časih ob drugih prilikah in primerih. Ljudstvo na deželi jim bo za to hvaležno.
Še to-le naj povemo: Razne dobrodelne ustanove, karitativne organizacije, n. pr. Elizabetne in Vincencijeve konference po mestnih in večjih krajih z velikimi uspehi delujejo tudi za omi-ljenje bede brezposelnih, ne da bi imele kaj prida podpore iz javnih sredstev. Kar dajejo, naberačijo njihovi člani sami pri dobrih ljudeh na temelju večnih načel krščanske ljubezni do bližnjega. Pa še tu se najde kaka občina, ki sama ne stori dosti ali nič.
Reči hočem: Z omenjenim: državnimi sredstvi naj se izdatno podprejo tudi vse karitativne organizacije, ki lajšajo bedo brezposelnim in tudi onim ubogim, za katere bi morale skrbeti — občine, banovine in država. — F. K—n.
O uhanih pri dekletih
Navzlic težkim in neugodnim razmeram v katerih živimo, kupujejo ljudje še vedno reči, ki ne samo da nimajo nikakega pomena in da nič ne koristijo, ampak celo škodujejo in poleg tega še ostanki kulture barbarskih narodov. Še vedno opažamo namreč pri majhnih deklicah in celo dečkih, da nosijo uhane.
Če le malo pomislimo, pridemo do tega zaključka. Otrokom je nakit pruv nepotreben, pa naj gledamo to že s kateregakoli vidika. Otroci nikakor ne rabijo nakita in jim je to iz vzgojnega stališča bol j v škodo kakor pa v korist. Razen tega pa povzročajo uhani v ušesih prav pogostoma vnet je, nepotrebne bolečine in. celo to, da se mora mati z otrokom zateči k zdravniku. Če pomislimo vrhutega, da nakit ni zastonj, tedaj je res skrajni čas, da to neumno navado popolnoma odpravimo. Če je tak nakit že doma,-tedaj naj kar ostane tam kjer je, ni treba, da ga zato vtikamo ubogim otrokom v ušesa. Proč torej z nakitom pri otrocih, posebno- še z uhani!
O vzrokih mzhra',awa
Sedaj, ko je pritisnila trda zima, in so za daljšo dobo prenehala dela na vrtu in na polju, se mi zdi umestno, da se za izpremembo nekoliko pomenimo o kakem prirodnem pojavu, ki mnogokrat prav odločilno posega v gospodarstvo in gospodinjstvo. Je namreč nešteto skrivnostnih pojavov, ki jih sicer opazujemo dan na dan pa si jih ne znamo razlagati, dasi bi bilo njih umevanje za vsakogar, zlasti pa za gospodinjo zelo važno in potrebno.
Kaj ko bi v nekaterih člankih skušali pojasniti vzroke, da se vsako živilo in sploh vse, kar ima svoj izvor iz živalstva in rastlinstva (organske snovi), prej ali slej, na ta ali oni način pretvori ali razkrojil Ta sicer neizogibna izprememba nam je največkrat v škodo; zato govorimo navadno o pokvarjenju živil ali sploh organskih snovi. Ali ne bi bilo potrebno, da bi vedeli kako da kruh plesni, zakaj mleko skisa, zakaj malinovec zavre, kako da jabolko, krompir, pa tudi les gnije itd.? Gotovo! Kdor pozna vzroke teh pojavov, mnogokrat lahko škodo odvrne, ker razkrajanje prepreči ali vsaj za krajšo ali daljšo dobo ovira.
Neovržno je dandanes dokazano, da povzročajo vsako izpremembo ali pretvorbo organskih snovi — tor-ej tudi vseh živil — majhna živa bitja (s tujo besedo jih imenujejo mikroorganizmi), ki spadajo po svojem bistvu k rastlinam Delijo se v tri glavne skupine in sicei v plesne glivice, v k v a s n ■ c e in pa v glivice cepljivke ali o a k t e r i j e. Vsa ta živa bitja so tako silno majhna, da jih z golim očesom ni mogoče videti. Človeško oko jih zazna in njihove oblike razloči šele tedaj, ako so več stokrat ali celo tisočkrat povečane. Razmnožujejo se neizmerno hitro in sicer tem hitreje, čim manjše sO. Zaradi svoje silne neznatnosti in lahkote in zaradi neizmerne množine se nahajajo prav povsod, zlasti v zraku, v vodi, v prahu, na živilih, na orodju, na rokah — sploh pa na površju zemlje in do neke višine v zraku, pa tudi do
neke globine v zemlji m prostora, kjer bi ne bilo teh majhnih živih bitij.
Prvotni dom teh živih bitij je pravzaprav obdelana zemlja (črna zemlja do prilično enega metra globine), Odondot pridejo v zrak, veter jih raz-naša na vse predmete na zemlji. Zato se nahajajo, kakor že rečeno, prav povsod v neizmernem številu. V enem samem litru dobre vrtne zemlje so našteli do 10.000 milijonov klic (malih živih bitij V raznih oblikah). V litru cestnega prahu jih je 1000—6000 milijonov.
V	litru rečnine (vode iz kake reke) je okoli 50 milijonov klic. Kakor je zemlja v globini od prilično treh metrov dalje popolnoma brez živih bitij, tako je tudi čista studeričnica, ki izvira globoko iz zemlje, popolnoma brez klic. Ako pa v taki res v pravem pomenu besede čisti vodi peremo n. pr. sadje, je v njej na mah milijone klic v enem samem litru. V litru mleka, kupljenega na trgu, so našteli 2000 milijonov bakterij.
V	litru mošta, ki kipi, je tudi okoli 2000 milijonov kvasnic. V kilogramu sesekljanega mesa je več tisoč milijonov bacilov.
Majhna živa bitja se razmnožujejo neverjetno hitro. Plesni se še širijo s trosi, ki se tvorijo v silnih množinah, stično kakor pri drugih rastlinah seme; Z močno plesnivega predmeta se kar pokadi, ako pihnemo po njem. Trosi (seme) od plesnih glivic se namreč v milijardah razprše po zraku. Kvasnic ce, ki se nahajajo zlasti v sladkih tekočinah (v moštu) se razmnožujejo na ta način, da brste iz sebe mlade stanice. Bakteriji ali glivice cepljivke se razmnožujejo pa tako, da se posamezne stanice cepijo na dvoje (odtod cepljivke), Vsak bakterij, ki doraste, se razcepi v dva, ko tista dva doraste-la, se zopet vsak zase razcepi na dva samostojna dela itd. Iz enega samega bakterija jih nastane v ugodnih razmerah v 10 urah 1000 milijonov.
Zaradi svoje nepojmljive neznatnosti potrebujejo vsa majhna živa bitja za svoje življenje jako malo in bi nam s tem, kar porabijo zase, ne napravile znatne škode. Toda bistv« razkrajanja
q
m s tem povzročene škode in nevarnosti tiči v tejn, ker pretvarjajo organske snovi na tak način, da niso več užitne, ali d a. so škodljive, včasih celo za življenje n e v a r n e. Gnilo jabolko ni več užitno, pokvarjeni sadni shranRi (konserve) so škodljivi, pbkvar-jCni.mesni shranki ali pokvarjeni shran-Ki V stročju fižola so smrtno nevarni. 3. temi škodljivimi ali celo strupenimi snovmi rie-odganjajo od živil samo člor veka in zivali, ampak tudi driiga njim storodne tekmece.
; Zanimivo je n. pr, delovanje bacilov, ki povzročaj boležni pri človeku ali pri živalih) Ker jih telo, v katerem so *e naselili,^ d ok l e r j e \ i v o , zelo ovira jv njihovem razvoju, ga skušajo najprej, u m o r i t. ina ta način, da proizvajajo v njem strupene snovi, ki gostitelja (človeka čili žival), , res umore, ako narava omaga, da ne <•■ more proizvajati dovolj protistrupov, ki bi razvoj bacilov ustavili.	H,-, ' •« _ (Dalje.)
Hišna goba
V hišah, ki so vlažne, se dostikrat naseli neka gliva, ki se v ugodnih razmerah. Zelo razširi in"lahko veliko Škoduje." Ta nadležna gliva škoduje lesu iri zidu, vrhu tega, pa ogroža tudi' zdravje stanovalcev. "* .. *
IliŠ.na goba je goba, kj se pojavi povsod na krajih, ki so vlažni . in topli in kamor nikoli ne posije sonce. Možno je .tudi, da zanesejo gobo v hiso že takrat, ko jo postavljajo, in sicer-.;.z lesom, ki ga rabijo Za stavbo. Trospv te gobe, je V ziviku več kot dovolj; če :,ti najdejo potem primeren, pfostpr in; Spev, tedaj obvise na tej in' začno t;am poganjati podgobje, kic kmalu p rep reže vso ivarino. Prvi'znaki to lesne bolezni v.stanovanju so majhni,! črnkasti madeži na; povjšju tlesk,-hlodov itd. To soi tako "žvapi nosilci t ros o v. Drugi pomembefi znak za gobo-pa je, da se deske v tleh uda jo ako hgdimo po njih. Če smo to opazili, tedaj lahko z gotovostjo trdimo, da
je v lesu goba, ki se je tudi že precej razširila.. Če potem dvignemo tiste deske, ki se pri hoji udajajo in jih obrnemo, tedaj vidimo, da so na spodnji strani trhle, preperele in ples-njive, temne in omehčane. Vse to je naredila goba. Ravno tako kakor desko uniči t,a bolezen tudi debelo bruna. Iz ,vsega tega lahko sklepamo, da je izredno važno zatirati hišno gobo na tfse načine, ki so nam na ■ razpolago.
Goba pa nam ne uniči samo tal in i Sten, temvpč utegne škoditi tudi ljudem, ki stanujejo v takih prostorih, kakor sem že omenila. Stanovalci z gotbami okuženih hiš čutijo pogosto razne bolečine in neugodja, posebno še, če v takih prostorih spe. Večinoma pa ti ljudje za gobo niti ne Vedo in zato tudi nikakor ne morejo slutiti, odkod njih slabo počutje in vsak. vistne boječine. Če žive in spe v takih stanovanjih l$ta in leta, tedaj res ni čudnO,, če se začno pojavljati neprijetne slabosti in obolenja raznih vrst.
Nevarnost hišne gobe nam kaže tudi zahteva, da mora hišni posestnik, kf" prodaja hišo v kat-ro se je vgnezdil« grba, na to opozoriti kupca sicer je kaznovan.
Seveda zatiranje gobe ni tako zelc. enostavno. NajprvO je potrebno, da odstranimo iz tal ali sten vse deske, ki jih je napadla goba ter jih požge-mo. Če so prizadeti tudi zidovi n. pr. v kletki,' skednjih itd., jih je treba očistiti, tako da vse zidove spraskamo. Tudi odpadke od zidu je treba vreči ,,v; ogenj,, da pomorimo s tem trose gobe. Če se je goba lotila tudi stropa •v kleti, tedaj ne pomaga, če ga samo orheteno.'S tem ne dosežemo drugega nego to, da pospešimo razširjanje tro-sov, ki jih spravimo v zrak, da se naselijo Zopet drugje. Tako smo bolezen prfeiieSli zopet naprej.
Za zatiranje gobe so naprodaj kemična sredstva, ki prav uspešno pomagajo proti tej nadlogi. Eno izmed teh bi bi|o »Anfonoriin«, ki ga dobimo v drogerijah in lekarnah! š. H.
Hugo Turk:
Škrob
Važna sestavina človeške hrane in živalske krme je škrob (»štirka«), ki se nahaja v najrazličnejših hranilih in krmilih rastlinskega izvora in katerega kemiki uvrščajo v skupino ogljikovih vodanov; vsaj obstoji iz kemijskih prvin ogljika, vodika in kisika, torej iz prav istih kot tolšče (maščobe), samo v drugačnem razmerju.
Škrob najdemo v oblikah malih značilnih celic — zrnc v različnih semenih, listih in koreninah rastlin. Tako je škrob glavni sestavni del pšenične moke, krompirja, koruze in riža; zato se iz teh tudi tovarniško pridobiva, V tovarnah dobe iz krompirja 14 do 25%, iz pšenice in koruze 50 do 70%, iz riža 70 do 80% škroba.
Zunanja je podoben škrob moki in dobro očiščen je tako kakor maka , bel prašek brez okusa in duha. V mrzli vadi, alkoholu in v etru se škrob ne raztopi, v gorki vodi pa pokipne t. se napoji in razmoči v lepljivo snov, katero imenujejo škrobov klej. Škrob se razlikuje od moke tudi po svoji izdelavi: do-čim se moko pridobi z mletjem, se pa škrob napravlja na ta način, da dotične rastlinske .dele stro ali Imanejo in ž vodo polivajo in izpirajo, tako da se pri tem škrobova zrnca sesedejo na dno vode. Od preostalih rastlinskih delov odločijo škrob na različne načine v tovarniških in kemijskih pripravah, Ce se škrob razgreje do 160 ali 200» C, se izpremeni v elekstrin (skrobov gumi, praženi dekstrin), ki se že v mfzli vodi raztopi v lepljivo tekočino.
Škrob z razredčenimi kislinami Jen* han ali s sladom in vodo razgret se Spremeni v grozdni sladkor in dekstrin.
Dobro je, če si zapomnimo, da jod pobarva škrob vijoličasto do temno modro, ker s tem lahko ugotovimo razne goljufive potvorbe in kvare živil in krmil s škrobovo moko. V ta namen uporabljamo jodovo tinkturo (raztopino joda v špiritu).
Pri človeški in živalski prehrani ima
škrob isti pomen kot ga imajo tolšče (maščobe); daje telesu moč in gorkoto, ker pri telesnem delovajiju ali življenju nadomešča izrabljene moči ter pri tem izgoreva in pomaga napravljati telesno toplino. Preobilno zaužit se v telesu spreminja v tolščo, katero tedaj delno lahko nadomešča v hrani oziroma v krmi. Škrob pa nikdar ne more nadomestiti beljakovin pri prehrani.
Občne važnosti pa je škrob v teh niški uporabi, zato ga izdelujejo v velikih množinah kot pšenični, krompirjev, koruzni in rižev škrob. Najboljši in tudi najdražji je rižev škrob. Boljši in dražji škrob radi kvarijo in pačijo s slabšim iri Cenejšim. Za hranilne namene se te vrste škrob rabi izjemoma. Toda velik ponien ima škrob navedenih vrst za izdelovanje špirita, grozdnega ali skrobnega sladkorja, dekstrina, pa tudi pri izdelavi hranil, krmil in zdravil. Največje važnosti je škrob pri škrobljenju blaga In perila, dalje pri izdelavi papirja, napravi kleja ali lepiva in slednjič za lepotičenje ženskih obrazov kot prašek (»puder«).
Zmlet krompirjev škrob se prodaja kot krompirjeva moka in se uporablja za napravo močnatih jedi. — Preostanki, pri mletju krompirjeve moke se dobro porabijo kot živalska krma. Vodni odpadki pri izdelavi krompirjeve moke se porabljajo kot izvrstno gnojilo za krompirjeve njive.	a
Pri izdelovanju pšeničnega škroba se pridobiva tudi lepilo, katerega smo; že gori omenili, Uporablja se kot čevljarsko lepilo pa tudi kot živinska krma in dobro izčiščen celo za človeško hra4 nivo kot »lepilčeva moka« za juho ifr kot dodatek krompirjevemu močniku, še bolj pa pri izdelavi različnih umetnih hranil. Ta lep se dodeva tudi testu, iz katerega izdelujejo v tovarnah maka« rone, rezance itd.
Koruzni škrob porabljajo za izdelavo grozdnega ali Skrobnega sladkorja, še bolj pa za goljufivo kvarjenje in potvar-. janje čokolade, kakao-a in raznih začimb,
Pošljite naročnino f
Gospodinjstvo
Gospodinjsko delo je mnogovrstno, različno in razcepljeno. Velika umetnost /e obdržati ravnotežje na gospodinjski tehtnici. Težko je zmagovati kupoma naložena opravila. Tožbe: Naveličala sem se večnega napora, ki mi ga naklada dom, hiša, otroci in posli, se pogosto slišijo iz ust preobložene matere gospodinje. Gospodinjstvo zahteva močno ženo. Močna žena, ne bo omagala v odgovornem delu in tudi ne bo izgubila sebe in svojcev na poti življenja. Dobra gospodinja je gospodarica vseh, ki so po krvi in duhu spojeni z njo. Cilj njenega delovanja je dobrobit doma. Pa tudi dobrobit njenega moža otrok in poslov.
V dosego tega cilja je potrebno, da se z vso vnemo zavzame za različna, mnogoštevilna znanja, ki jih zahteva gospodinjstvo. Gospodinja je v eni osebi kuharica, šivilja, perica, vrtnarica, ku-povalka in prodajalka. Vsa ta znanja, ki spadajo k telesnim delom, mora obvladati, A to ni še zadosti! Telo brez duše je mrtvo. Gospodinjsko delo brez duše gospodinje ne more uspeti!
Srčna in umska izobrazba, zvezana S telesnim delom, pomladi in oživi uspešno gospodinjsko delo. Gospodinja mora biti vzgojiteljica, svetovalka in dušna vodnica svojcev. Njeno duševno »n telesno delo je neskončno. Zelo težka je naloga gospodinje-žene. Napram možu mora govoriti njena mičnost, ljubeznivost in prikupljivost. Napačne in neumestne so domneve, ki se večkrat slišijo iz ust omožene žene, češ, saj imam že moža, čemu mi bo zdaj mičnost, prikupljivost in snaga v, obleki. Sedaj tudi ne rabim več prijetnosti svoje osebnosti. Take domneve so velikrat roditeljice bridkih, težkih ur v družinskem življenju. Z zanemarjanjem svoje, osebnosti odbija žena moža. On išče zabave drugod, udaja se pijači, zanemarja ženo in otroke. Doma ne najde več. toplega prijetnega kotička. Zato ne ljubi doma in ga zanemarja. Žena-gospodinja se mora izpopolnjevati, mora rasti in se naučiti spoštovati moža. Spoštovati pa tudi samo sebel
Kuhinja
g Jabolčni cmoki iz krompirjevega
testa. Za testo bom skuhala 4 debele krompirje. Olupljene stlačim z valjarjem jih zribam na ribežnu, ali pa jih nastrgam. Na deski naredim testo. Krompirju pridenem 2 žlici kisle smetane, eno celo jajce ali dva rumenjaka, primerno soli in četrt kilograma moke. Narejeno testo razvaljam za mezinec na debelo. Nato ga narežem v krpice, ki so 3 prste dolge in ravno tako široke. Kisla olupljena jabolka narežem na kocke, ki naj bodo tako velike, da jih lahko zavijem v pripravljene krpice. Jabolčne kocke potresem s sladkorjem zavijem v testo in v dlani še zaokrožim. Ko je vse zavito in zaokroženo, skuham v obilni vreli slani vodi. Kuhane poberem iz vode, naložim na krožnik in zabelim z mastjo ali surovim maslom. V tej zabeli zarumenim žlico drobtin. Ako jih po vrhu še s sladkorjem in cimetom potresem, so še boljši in slajši. Neobhodno potrebno pa to zadnje ni.
g Čajno pecivo. Orehovi kolački. Za te mešam osminko kilograma surovega masla tako dolgo, da se peni. Temu primešam eno celo četrtino kg moke, četrtino kilograma drobno razrezanih orehov in osminko kg sladkorja. To mešam toliko časa, da nastane nekako testo. Iz tako pripravljenega testa delam podolgaste oblike, jih potlačim z dlanjo, da so enakomerne, ter jih nato spečem v srednjevroči pečici.
ga Mleko je bogato na apnu, ima pa malo železa. Zato ne bi ostal pri moči odrasel človek, ki bi živel samo ob mleku. Profesor Bunge v Baslu je opazoval 10 letnega dijaka, ki mi užival nič drugega kakor mleko. Bil je bled, imel. je vedno mrzle roke in noge, hitro se je utrudil in srce mu je nagajajo. Dijaku se je gabila razun mleka vsaka druga jed. Samo mleko je hrana le za dojenčke. In še dojenček, če je že star eno leto in mu ne daš nič drugega, začne pešati. Delavke v tovarnah, ki žive največ ob belem kruhu in mleku, so blede, kakor sirotka. Kruh, sir, moka in jajca poleg nvleka, pa zadostujejo vsem potrebam lelodoa in ži vota.
ZA NAŠE MALE
Virgilij:
Usmiljeni sanka-
Oh, da noče sneg zapasti! Ni mogoče snincu vzrasti!
Mraz ledene burje brije, a snežene smuči ni je!
Z meči v duši prebodena, v skalni ruši zapuščena.
Oh, da noče sneg zapasti! Ni mogoče snincu vzrasti!
Šle bi sanke moje nove, neugnanke, čez vrtove!
Tam na trati skala seva; božja Mati tam sameva.
Jo odenem v svile tanki, in zadenem jo na sanke
Šle bi sank moje nove, neugnanke , čez vrtove!
Ajd z Marijo z vsemi meči v domačijo k topli peči!
O doktorja, hi je vse vedet
Bil je reven mož, ki se je pisal Rak. Pripeljal je nekoč doktorju v mesto voz drv in ko je imel prejeti zanje denar, je videl, kako ima doktor lepo v sobi, mizo polno jedi in pijače, in tudi on bi bil rad postal doktor. »To se lahko zgodil« mu je rekel gospodar, »kupi si abecednik, ki ima na prvi strani petelina; prodaj svoj voz in vola, pa si kupi lepo obleko in kar še doktor rabi, na svojo hišo pa obesi tablo z napisom: Tu stanuje doktor, ki vse ve. In kmet je vse to storil.
Tisti čas se je zgodilo, da je bilo nekemu imenitnemu gospodu ukradeno veliko denarja. Ker niso mogli najti tatu, so prijatelji obvestili tega gospoda, da
stanuje v vasi neki doktor, ki vse ve. Gospod je dal takoj zapreči in se je peljal k temu možu: ali bi šel z njim in poiskal tatu.
»Bi že šel,« je rekel mož, »toda moja žena Marjeta mora z menoj.«
Gospod je bil zadovoljen, pa so se odpeljali. Ko so prišli v grad, je bila miza že pogrnjena. Gospod je povabil gosta h kosilu in seveda tudi njegovo ženo Marjeto. Ko je prinesel služabnik prvo skledo na mizo, je rekel kmet svoji ženi: »Ti Marjeta, vidiš, ta je bil prvi!« Hotel je s tem reči: Ta je bil šele prvi izmed služabnikov, ki bodo jedi prinašali. Služabnik je pa razumel tako, da je on prvi tat izmed onih, ki so gospodu denar ukradli. Grozno se je ustrašil in je takoj zunaj povedal svojim tovarišem: »Ta doktor pa res vse ve, kaj bo z nami?« Drugi služabnik kar ni maral nesti jedi v sobo. Ko je pa končno le vstopil in postavil skledo na mizo, je rekel kmet svoji ženi: »Ti, Marjeta, vidiš, ta je pa drugi!« Služabnika je obšel silen strah in kar zginil je iz sobe. S tretjim ni bilo nič drugače, kmet je rekel svoji ženi: »Ti, Marjeta, vidiš, ta je bil pa tretji!« Četrti je prinesel pokrito skledo z raki in gospod je ukazal kmetu, naj ugane, kaj je notri, če res vse ve. Kmet je pogledal skledo in bil v veliki zadregi, kaj naj odgovori. »O, jaz ubogi Rak!« je vzkliknil in precej obmolknil. Ko je gospod to slišal, je precej rekel: »Že ve in tudi to ve, kdo je meni denar ukradel.«
Ko so služabniki to slišali, so bili vsi prepadeni in eden je namignil kmetu, naj stopi z njim ven. Zunaj so mu priznali vsa štirje, da so res denar ukradli, in ga milo prosili, naj jih ne izda. Tudi pokazali so mu, kje je denar »krit. Kmet je šel potem v sobo in je rekel gospodu: »Zdaj bom pogledal v knjigo in vam povedal, kje je denar skrit.« Medtem je bil že peti služabnik zlezel v peč, da bi slišal, kaj bo kmet gospodu
poyedal. Kmet je pa po abecedniku iskal petelina in ga ni mogel najti. Rekel je: »Vem, da si notri in tudi tebe najdem.« Oni v peči je menil, da njega misli, skočil je ves prestrašen iz peči in zavpil: »Ta pa res vse ve, vse ve!«
Zdaj je kmet gospodu povedal, kje je denar skrit; ni pa povedal, kdo mu ga je ukradel. Od obeh strani sta bila potem on in Marjeta obdarovana in sta tudi lahko sedela za bogato mizo.
Vremenske prerokbe
Januar:
Ako so jasni gorski grebenci, kadar prihaja sveti Vincehcij, z grozdjem se hvalil v trte boš senci.
Kadar svetega se Pavla ne ustraši pridna mravlja in prikaže se na plan,
blagoslov bo zemlji dan. *
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.
Virgilij.
Saramant
Bil je star mož z veliko brado in Širokimi usti, ime mu je bilo Šara man t. Imel je veliko vrečo. S to vrečo je hodil od hiše do hiše in kjer je našel kakega lenega otroka, ga je pobral in stlačil v to vreeo. Ko je bila vreča polna, jo je zadel na hrbet in odnesel lene olroke daleč daleč proč, v temen gožd.
Tam je iniel kočo, videti je bila od znolraj kakor ovčji hlev. Tja je izjrešel lene oti;oke. Tam so morali- delati od jutra do večera. Kaj so delali? Nogavice so pletli, fižol izbirali, žito. čistili, žlice rezljali, slikanice lepili, papirnate Čelade strigli, lesene ptice barvali in 14ko reč. Toda ni bilo njih. kar so naredjli: vse tp je; prinašal/Saramant pridnim kmetom in njihovim marljivim otrokom.
Obdržal je pa Saramant lene otroke toliko časa v svoji staji, da so se poboljšali. Potem so smeli spet domov. Ce je pa katerega še vdrugič vjel, mu je pa dal — za večjo kazen še prav malo jesti. Kajti stari Saramant je učil otroke: Kdor ne dela, naj tudi ne je.
Kdor je pa vtretjič prišel v njegov ovčji hlev, temu je pa Saramant počrnil ves obraz, da so drugi vedeli: ta je velik lenuh.
Polajnarjev Srečko je bil že dvakrat pri starem Šaramantu, toda spet in spet se je vdal lenobi. Zjutraj ni maral zgodaj vstati. Zvečer pa, komaj da je solnce zašlo, je legel kar v kuhinji na klop in zaspal. Šolskih nalog pa nikjer in čez dan mu tudi ni bilo knjige mar.
Pa je opazil nekega dne, da gre spet Saramant z vrečo ponj. »Hopla,« si je dejal,» danes pa Šaram&nta oplahtamk Hitro vtakne svoj nožek v žep.
Nič ni pomagala ne prošnja ne grožnja: Srečko je moral spet v Saramanto-vo vrečo. Na poti do koče je pa potegnil iz žepa svoj nožek in je prerezal vrečo. Smuk! iz vreče ven, toda bas tedaj je koračil Saramant čez neko brv in modri Srečko je pljusnil v vodo.
Saramant ga je pustil, da se je dobro okopal, ga potegnil potem iz vode in privezal na konopec, da mu ni mogel spet uiti. Slabo se je potem Srečku godilo v Šaram&ntovi staji. Samo kruh in vodo je dobival za južino in ne besedice , ni smel spregovoriti z drugimi otroki.
To je še dobro, da vam lahko povem: Srečko še je potem res poboljšal in je poslal prav marljiv deček, da so imeli starši In učitelji in Bog nad njim veselje.
Kaj moraš vedeli
1.	Kdaj in kje izšel prvi časopis? ?
•uiasjsuia^T eu n?jnqs?ny a £0£I	•
2.	Od kdaj Japonci štejejo leta?
IspM od 099 «1»! PO
3.	Kje je največji svetilnik na svetu?
•go[-ep ui>j qq£ rpiA as u; oaAs op .ittftjtiu ez :uBuajBjY	*u nztjuj
4.	Kako imenujemo z drugo besedo ' 10.000 m-.	-.iapuiei.nuj 03 J