Posamezna številka 1'20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Šlev. 151.	V LIMIH v EelrleK dne 7. Mg 1921.
LEIO JLCL
• SLOVENEC« velja
pO pošti na vse strani Jugoslavije In t Ljubljani: aa oelo leto naprsj. K 240«— ss pol lata „ .. „ 120'— ia četrt leta n •» „ 60*—
sa ea mesec
20-—
Za Inozemstvo celoletno
& Sobotna izdaja: s
Za oelo leto.....K 40 —
sa Inozemstvo.....55 —
J		r}
	i	
'"H		S .v ;■'.'••"*{,i
H		
	1 . . ■■ r . M	
Inserati:
Enostolpna petttvrsta (30 mm širok« in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrst . . , po K Odposlana itd. . . . po K J'-
Pri večjem naročila popust.
Najmanjši oglas 50/8mm KIS.
Izhaja rsak dan izvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku. ob 5. ari zjutrnj.
_ __ Uredništvo je v Kopitarjevi nliol itev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrans pisma se ne sprejemajo. Oredn. telef. štv. 50, nprara. štv. 326.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e v Kopitarjevi nI. 6, — Račun poštne hran. l|nbl|anske it. 850 sa naročnino ln it. 349 sa oglase, avstr. ln čeike 24.797, ogr. 26,511, bosn.-tiero, 7563.
Dve struji.
Gorica, 5. julija,
»Slovenski narod«je prinesel članek, v katerem berem v začudenje obsodbo Šče-kovega govora v parlamentu. Članek se imenuje »Dve struji« in ima tendenco že v naslovu; to tendenco hoče dokazati v koncu članka, potem ko navede v glavnem vsebino obeh govorov in pravi, da Wilfana še sedaj zmerjajo, psujejo in kličejo na njega biriče in ječe, mejtem ko je Šček pri Italijanih najbolje zapisan skoro pri vseh italijanskih listih. Člankar ne veruje, da bi Šče-kova oljčna vcjica miru pri Itali'anih kaj pomagala, zato želi enotnosti v delovanju jugoslovenskega zastopstva v Rimu ne pa dveh struj. Če trije izrečejo jugoslov. vladi nezaupnico, jo mora tudi četrti. Wilfanova trdnost mora dati uspehe, sanjava poezija o človečnosti pa utrgati Jugoslovenom ob Adriji bodočnost.
Prvič: Med celotnim govorom dr, Wil-fana in med prvotnim ekscerptom, ki so ga prinesli laški listi, je velika razlika: govor ni bil slab, prva poročila pa so naredila da-leko neugodnejši utis. Istotako je bilo tudi prvo poročilo o Ščekovem govoru vse bolj »oljčni vejici« podobno, kakor če preberete cel govor.
Drugič: Wilfan je v svojem govoru obsodil italijanski režim v naših krajih. Govoril je naravnost, odkrito, Italijani so občutili to kot žaljenje, zato se je obrnila cela /reka ogorčenja proti njemu. Posl, Šček je istotako obsodil režim v naših krajih, toda bolj previdno, nato pa jim serviral počasi likcijo za lekcijo, celo hujše stvari kot pa Wilfan, nepostavnost, potem mučenje v ječah, istrske grozovitosti. Ko je postala situacija zanj nevarna, je povlekel iz žepa žive italijanske dokaze in jih nazadnje dal Giolittiju, da jih je bral. Dosegel je, da so ga poslušali, celo fašisti so se pri njem naplo-skali, pravi »Ordine nuovo«. Laški listi ga ne hvalijo močno, nekateri so ga dobro pogodili, »Lavoratore socialista« ga imenuje prebrisanega duhovnika, »Ordine nuovo« pa ga imenuje bolj nevarnega kot Wilfana.
V čem tedaj obstojata dve struji? Italijanski listi sami jih ne vidijo. Morda obstojata tisti dve struji kje doma, v kavarnah in pisarita čez mejo, če je bil članek sploh tu napisan, v naše liste pa ne napišejo niti pike? Naše preprosto ljudstvo je dobro razumelo pomen obeh govorov in ve, da je dobro, da je Wilfan nastopil ognjevito, za vsak mali narod, ki se nahaja v podobnem položaju, je nujno, da je ognjevit. Dobro pa je tudi, da je Šček nastopil tako kot je nastopil, da se enako orožje pobija z enakim orožjem — in če se je pokazal kot poznavatelj italijanske psihe, to še ni greh, V bistvu sta govorila isto: tolmačila sta želje svojih volilcev, le taktika je različna in taktike poslancem ne moremo predpisovati, le da dosežejo svoj namen.
Slišali smo že tudi, da se ustvarja javno mnenje izven okoliša Ščekovih volilcev in se išče struj. Tega ne verjamemo. Toda če je res, morajo govoriti volilci, ljudstvo, to pa noče strank: vsa dežela je enih misli v tem oziru. Pomello bo prvo s tistimi, ki stranke uvajajo.
Vprašamo se tudi, ali imamo svoje vodilne liste na Primorskem ali v Ljubljani? Ali ne bero Italijani ljubljanskih listov? Vsa kočljiva vprašanja, če sploh so, naj se rešijo doma, poročila v svet naj bode informativna, ker se tudi mi ne vtikamo v on-dotne strankarske razmere. No, saj pri nas strank sploh ni, razen v kavarnah, in še obstojajo, morda samo v hvalisanju ene in diskreditiranju druge osebe.
Razpust društva „Nord-mark".
Praga, 6, julija. (Izv.) Ministrstvo za notranje zadeve je razpustilo pangerman-sko društvo »Nordmark« s sedežem v Tropavi in vse podružnice. Društvo sicer ni bilo politično, a je vendar v veliki meri vršilo protidržavno agitacijo in podpiralo nemiko iredento,
Stališče Jugoslovanskega kluba.
Belgrad, 6. julija. Jugoslovanski klub je ob priliki, ko je zapustil ustavotvorno skupščino, izdal proglas na narod, v katerem je izjavil, da bo nadaljeval borbo proti sedanjemu režimu in proti onim določbam ustave, ki ne odgovarjajo programu Ljudske stranke, z vsemi legalnimi sredstvi, dokler ne doseže popolne revizije sedanje ustave. Ker pa bi utegnile sedanje vladne stranke z ozirom na obstoječe ustavne določbe svoj položaj izkoriščati
pri ustvarjanju zakonov v zakonodajnem odboru proti Hrvatom in Slovencem, smatra Jugoslovanski klub, da vlada ne sme ostati brez kontrole. Zato je sklenil sodelovati v zakonodajnem odboru in je v to svrho tudi položil predpisano prisego, ampak s pridržkom, da zahteva vseeno revizijo vseh onih členov sedanje ustave, s katerimi se ne strinja. Isto stališče so zavzele tudi ostale opozicionalne skupine, ki so proti centralistični ustavi.
Ljubljani,
Belgrad, 6. julija. (Izv,) Vprašanje imenovanj kraljevskih namestnikov za prečan-ske pokrajine še ni rešeno za vse pokrajine, ker je Pašič lahko obolel. Odločeno je le, da bo imenovan za Kranjsko okrožje g. Ivan Hribar, dosedanji poslanik kraljevine SHS v Pragi. — Kot kandidata za namestniško mesto v Zagrebu se imenujeta v prvi vrsti dr. Angjelinovič in Juraj Demetrovič, Ker pa izgleda, da obadva polagata večjo važnost na to, da obdržita svoje mandate, ker
jih smatrata za sigurnejše, kakor da vstopita v državno službo, podpirajo radikalci kandidaturo bivšega bana Mihaloviča. Poleg njega se imenujeta še kot kandidata dr. Bošnjak in dr. Gavrančič, veliki župan v Virovitici.
Belgrad, 6. jul. Ker bo poslanik Ivan Hribar imenovan za kraljevega namestnika v Ljubljani, bo postal poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak.
Icava proti komunistom - poslanec
Belgrad, 6. julija, (Izv.) Nadaljni potek preiskave proti komunistom ni prinesel nikakih senzacij ali pomembnih novih odkritij. Danes je policija zaprla kot četr-
tega soudeleženca pri atentatu še poslanca Trebinjca, in sicer na zahtevo pravosodnega ministra.
Pod vplivom preiskave proti komunistom.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Dogodki zadnjih dni silno vplivajo na belgrajsko javnost. To razpoloženje hoče izrabiti vlada v svoje namene in poskuša s pomočjo njej
udanega časopisja opravičevati svoj absolutistični režim. Veliko vprašanje pa je, če bo v tem prizadevanju uspela, ko se bo polegla vznemirjenost med prebivalstvom.
emljorailniki popuščajo.
Belgrad, 6. julija. (Izv.) Vsled vznemirljivih dogodkov, ki so se odigravali zadnje dni v Belgradu, se je pojavila v klubu zemljoradnikov nova struja, ki živo oponira poslancem Avramo , Iču, Popoviču
in Laziču ter zahteva revizijo dosedanjega radikalnega programa zemljoradnikov v socialnem oziru. Opozicija ae zavzema za milejši ton.
Rim, 6. julija. (Izv.) V ospredju politične diskusije stoji vprašanje, kakšno stališče bo zavzela nova vlada z ozirom na izvršitev rapal, pogodbe, ki je bila povod padcu Giolittijevega kabineta. Zanimiva je izjava novega ministra za zunanje zadeve markija Della Torreta nasproti dopisniku »Malina«, da se negova politika v tem vprašanju ne bo razločevala veliko od one grofa Sforze. Obravnavajoč to vprašanje izjavlja agencija Volta, da je rapallska pogodba izvršeno dejstvo, ki se ne more enostavno spremeniti s premembo voditelja zunan. politike. »Stoji pa, da se je v Rapallu sklenila tudi konvencija, s katero se je luka Baroš pri-poznala Jugoslaviji in naj si je tudi ta konvencija ostala tajna, ni nič manj gotovo, da bi nova pogodba z drugim komparisceniom mogla preprečiti njeno izvršitev ali pa modificirati njeno dalekosežnost. Znano je, da
je vsled tega grof Sforza začel pogajanja z jugoslovansko vlado za skupno upravo reškega in baroškega pristanišča in mi trdimo ne glede na razne izjave z jugoslovanske strani, da se je v resnici sklenil preliminarni sporazum, ki predvideva konvencijo glede Reke, Ker rok za podpis tega sporazuma v najkrajšem času poteče, bo nova vlad takoj začela nova pogajanja, da se to delikatno vprašanje enkrat za vselej reši.« Združena nacionalistična desnica je sklenila, da glede Reke ne odneha, a vlada ima za seboj socialistično in ljudsko stranko. —
Belgrad, 6. jul. Včeraj je odpotoval v Trst pomočnik generalne direkcije za promet Deroko, da se pogaja z Italijani radi vpostavitve prometa med Reko in Bakrom odnosno Zagrebom.
irsko vprašanje v odločilnem stadiju.
Kakor znano, jc Lloyd George pozval vodjo irske neodvisnostne stranke De Valero, naj se začno pogajanja, kako bi se irsko vprašanje definitivno rešilo. Do sedaj se ni glede tega še nič ukrenilo, ker se vodja irskih unionistov, sir Craig, ki zastopa interese protestantov v Ulstru, severni Irski, noče pogajati. 5. t. m., to je včeraj, sc je vršila konferenca unionistov, ki bo zavzela svoje stališče. Šele potem se bo videlo, ali se da »stališče« pristašev neodvisne irske republike združiti s stališčem anglofil-skih unionistov. Šele potem se ! d mogel vršiti sestanek med De V alero i p. Lloyd Ge-orgem, od katerega je končno največ odvisno. Siufajuo.vci odkrito žele, d> 1-i
do sporazuma z Anglijo. Medtem se pa teroristična akcija po Irski nadaljuje.
London, 6, jul. (Izv) V Dublinu se vrši konferenca med voditeljem irske republike De Valera in štirimi predstavitelji irskih angleških unionistov glede sporazuma neodvisnosti Irske. De Valera je bil predmet navdušenih ovacij. Po vseh cerkvah se moli za srečen izid konference, za katero si je veliko prizadeval tudi predsednik južnoafriške republike general Smuts, ki se mudi v tajni misiji v Dublinu. Oficielni komunike o konferenci pravi, da so se dosegli delni sporazumi in sc bode konferenca nadaljevala jutri. De Valera se bo sestal z Lloyd Georgeom.
f
Vojna in njene posledice so mladino ponekod zelo pokvarile. Ljubljanska mladina je bila pred vojno v moralnem oziru v primeru z drugimi večjimi mesti prav dobra. Danes pa ni več taka, kar mora vsakega mladinoljuba zelo boleti in ga navdajati s skrbjo, kam bomo prišli, če se ne bo vse storilo, da se bo izvlekla naša mladina iz moralne mlakuže, v katero zahaja. Še je čas, da se mladina pripelje na boljšo pot, toda poleg cerkve, katera svojo dolžnost v polni meri izvršuje, morajo sodelovati starši, šola in tudi občina; policija, pri kateri je prevzel referat o skrbi za mladino, varstvu deklet in izseljencev g. višji policijski svetovalec Kerševan, dela z vso silo na to, da se odvrne mladina s slabih potov, po katerih zdaj hodi.
Mnogi otroci so prepuščeni sami sebi; očetje delajo, matere gospodinjijo same že tudi v boljših rodbinah, ker ne morejo plačevati služkinj ali jih pa tudi ne dobe, kajti posebno rodbine z otroci dobe sedaj le s težavo služkinje. Zato pa starši niti svojih nedoraslih hčera ne nadzorujejo tako, kakor je to bilo včasih navadno. Šolarice že iz ljudskih šol se izprehajajo same i« pridružujejo se jim mladi šolarji. Iz tega se rode hude tvari, hujše kakor to javnost ve. Zelo mladih parčkov vidiš kolikor jih hočeš v starosti 14 do 15 let v tivolskih nasadih, v Mestnem logu, na Golovcu in v drugih samotnih krajih.
V nekaterih takozvanih boljših lokalih katerih lastniki so dobrega slovesa, se trpi, da zahajajo v nje otroci obojega spola v starosti 12 do 14 let in lastniki jih ne zavračajo, dasi prihajajo v lokale brez staršev in se kmalu razdele v parčke. Ali naj policija z vso brutalno silo nastopi? Otrok, katerega spremlja stražnik, pride v slab glas lahko za vedno in to bi ne bilo dobro. Pač naj pa starši z vso strogostjo nadzorujejo svoje otroke in vzgojitelji: profesorji, učitelji in učiteljice naj bi napeli strune in naj bi otroke nadzorovali po sprehajališčih in v javnih lokalih. Prijetno to delo v resnici ni, toda zelo potrebno če hočemo doseči, da se bo rešilo, kar je še mogoče rešiti.
Zelo so pokvarile našo mladino tudi plesne šole, v katerih so se otroci pod nadzorstvom shajali, a po šolah so se godile hude stvari. Tozadevno se je, kakor ču-jemo, storila r emedura, kar nas le veseli. Toda v Ljubljani imamo tudi drugih veselic veliko preveč. In na nje prihaja tudi še zelo nezrela mladina. Kje dobi mladina denar za nje? Ali si denar zasluži? Zaslu,žki niso tako visoki, da bi mogel mlajši ženski svet iz svojih sredstev kriti izdatke za nje. Ali jim dajejo denar starši? Saj ga v sedanji draginji sami nimajo. Nekaj senzačnih kriminalnih slučajev v zadnjih letih nam ie pokazalo, kako so se tatvine razpasle! Ker se tudi otroci zabavajo, kradejo zdaj že celo otroci, kateri so pričeli komaj hoditi v šolo, stari 7 do 8 let, kar v družbah! In žailibog, tajna prostitucija se je v Ljubljani zelo razširila, hujše, kaktuse to ve in med tajnimi prostitutkami jih je nad 40% takih, katere pripadajo tako-zvanim boljšim slojem. V modo so prišli v Ljubljani tudi cvetlični dnevi. Kmalu ne bo več nedelje ko ti ne bodo ponujala mlada dekleta cvetk v kak naroden ali drug namen. Mislite li, efe prodajanje in vsiljevanje cvetk dvigne moralo mladih deklic-pro-dajalk?
Nedovoljene stvari pospešuje tudi slaba razsvetljava v Ljubljani. Shajališče in prenočišče gotovih slojev je v današnjih časih ponoči na stojnicah na Vodnikovem trgu in v šolskem drevoredu, ki bi sc morala prav dobro razsvetljiti.
Šport je danes zelo moderen. Ne obsojamo ga, toda niti šport sc ne sme pretiravati. Od časa do časa se čujejo pritožbe, da doseže šola slabe uspehe. Nič čudnega, saj nihče noče študirati. Zgodaj zjutraj hite šolarji in dijaki z doma in zbijajo ves dan žogo, pred poukom in po pouku. Šport šolske mladine se mora organizirati. Mladina naj se mu posveti zmerno pod nadzorstvom vzgojiteljev in pod organiziranim nadzorstvom se mora doječi, da bo mladina tudi štujdirala, •
Javne knjižnice v Ljubljani imajo veliko nemškega šunda in pri posojanju knjig se popolnoma nič ne gleda na to, kaj se mladim fantom in dekletom posojuje. Niti na to se ne gleda, da bi se najmlajši mladini vsaj pornografična dela ne izposoje-vala. Dobro delo bi javne knjižnice storile, ako bi sploh iz svojih knjižnic odstranile vso nemško pornografično literaturo!
Zapisali smo to z gorečo željo, naj starši, vzgojitelji in mladinoljubi vse store, da se odvrne od naše ljubljanske mladine zlo, dokler je še čas.	____
Socialni tečaj na Sv. Joštu.
Ta teden se vrši socialno-verski tečaj za hrvatsko katoliško inteligenco na Sv. Joštu. Če se ne motimo, so se zbrali letos bratje Hrvati v prvič po osvobojenju zopet na Sv. Joštu, kjer se je svojčas v družbi z rajnim dr. Krekom porodilo hrvatsko katoliško prosvetno in politično gibanje, iz katerega se je razvila tudi Hrvatska pu-čka stranka. V ponedeljek se je razvijal kntoliški prosvetni in politični program v najširših potezah: pokazalo se je, da Hrvatje slejkoprej sledijo orientaciji dr. Mahniča. V torek se je vršilo -'.'riurno predavanje o religiozni obnovi z zelo temeljito debato; ta problem stoji zdaj sploh v ospredju in je očividen vpliv katoliškega misleca Maksa Schelerja, ruskih krščanskih filozofov in frančiškanizma. Danes so se vršila predavanja o mladinski organizaciji in podrobnem političnem organiza-toričnem delu. Že v ponedeljek se je obravnaval tudi socialni problem, o katerem sta govorila dva referenta, v torek pred versko debato pa literarno vprašanje. V obeh vprašanjih so Hrvati načeloma popolnoma na jasnem in se niso sploh nikoli oddaljili od zdrave tradicije Leonove enci-klike, Vogelsanga in dr. Kreka; slejkoprej se odločno odklanja vsako količkaj mate-rialistično-razredno stališče in se poudarja krščanska solidarnost vseh stanov človeške družbe. Reklo se je, da evangelij vsebuje večnostna načela, ne pa kakih socialno-gospodarskih teorij časovnega značaja. Kar se tiče literarnega problema, nas stališče bratov Hrvatov tembolj zadovoljuje, ker so se znali obvarovati napačnega gesla o neomejeni svobodi umetnosti, ki so jo med nami skušali propagirati različni vsled povojne psihoze dis-orientirani ljudje; naši hrvatski somišljeniki so mnenja, da je tudi umetnostno stremljenje podrejeno religiozno-etičnemu nazoru in ker smo katoliki, je za nas edino merodajeri katoliški religiozni nazor. Umetnost imej vrhovni kulturno-etični cilj, naj nam bo kažipot navzgor! Tečaj je dokazal, da se naše gibanje ne da omajati od enodnevnih struj. Tečaj se konča v soboto z duhovnimi vajami.
Kongres jugoslovanskih gledaliških igralcev.
Zborovanje včerajšnjega dne je otvoril ob 9. uri g. Danilo, vodil pa je razprave zopet g. Cvijanovič, ki je na vprašanje g. Ju-ričiča obširno poročal o penzijskem fondu zagrebških igralcev. Nato se je razpravljalo O predlogu g. Gošiča, da naj udruženje igralcev vstopi v Savez umnih radnika. Po daljši debati je bil predlog odklonjen. O mariborskem gledališču je poročal g. Nučič, ki je izjavil, da odklanja zanaprej upravo gledališča, ker je vlada nakazala malenkostno podporo 1 milijon 200.000 kron in to za Maribor, kjer se morajo Slovenci še vedno boriti z nemškim življem. Zadevo bo proučila anketna komisija.
LISTEK.
frbslG s Ibasiie sa csrkvano zšdinjjer sje«
V prvih tednih po ostvaritvi jugoslovanskega državnega edinstva se je mnogo govorilo o cerkvenem zedinjenju, pozneje pa so se s srbske strani čuli mnogi neprijazni glasovi. Videlo se je, da je ta ideja mnogim neljuba.
Letos nas je iznenadil izreden pojav. Srbski verski časopis »S a b o r n i c i« je v 7. in 8. št. proglasil, da postane glasilo »pravoslavnega gibanja za zedinjenje krščanskih cerkva«. V uvodnem članku se tako-le pojasnjuje program novega gibanja;
»Naš list bo odslej imel posebno nalogo, ker je na čelu male organizacije, ki pa mora postati močan faktor za zedinjenje vseh krščanskih cerkva. Naš cilj je ostvar-jenje vesoljne krščanske cerkve na osnovi neskaljenega Kristusovega nauka. Razcepljenost Kristusove cerkve v vzhodno in za-padno polovico mora prenehati, v korist obeh cerkva. Ljubezen privlači domove, jih spaja, stvarja organizme, sposobne za življenje. Mržnja pa odbija in stvarja propast in smrt. Od zmage teh načel, od zmage ljubezni in mržnje je odvisno bivanje ali ne-bivanje. Smisel življenja ni mržnja, prepir in separatizem. Največja sreča za človeštvo je, ako vsi težimo po vesoljnem cilju, katerega nam je pokazal Kristus, a to je vesoljno bratstvo, ena cerkev, ena čreda, en uči-
Nato je pričela zanimiva razprava o sklepanju pogodb in o materielnem stanju igralcev sploh. Na podlagi konkretnih slu-ča,ev, ki so jih navajali posamezni člani, se je moglo spoznati, kako intendanti, ki so pred vsem uradniki-eksponenti vladajočih strank, neusmiljeno izrabljajo igralce. Pri sklepanju pogodb se ne ozirajo na zmožnosti igralcev, temveč igrajo pri tem mnogokrat osebne simpatije veliko vlogo, Povdar-jalo se je, v kako mizernem stanju živijo člani potujočih gledališč in pa umirovljeni in onemogli igralci. Tako je dobival neki dolgoletni član zagrebškega gledališča, ki je nedavno umrl, 15 9 kron mesečne pokojnine z vsemi dokladami vred! Vse prošnje in intervencije njegove soproge pri vladi niso imele nobenega uspeha. Pri tej priliki se je razvila obširna debata glede favoriziranja tujih umetnikov s strani uprav, ki nameščajo tuje moči, ki niso vedno najboljše, a jih vendar zelo visoko honorirajo. Pred vsem je važno vprašanje ruskih moči, ki grozi,o preplaviti vsa gledališča. Izražene so bile velike zasluge ruskih umetnikov, vendar pa ne gre, da se pri tem zapostavljajo domačini in se ti silijo, da si iščejo zaslužka v tujini. Tako so v prošli sezoni dobivali ruski pevci samo za enkratno gostovanje honorar, ki je presegal celo mesečno plačo stalnih moči, ki nastopijo, na mesec po 15 do 20 krat in se morajo učiti ves repertoar. Pri tej priliki je na pripombo g. Drenovca, da na ponovne dopise in brzoja-ve ni dobil od centrale odgovorov, očital predsednik centralnega odbora g. Brana slovenskemu pododboru, da ne vrši svojih dolžnosti, ker ni nabiral prispevkov v toliki meri kot drugi pododbori.
O vseh teh zadevah bodo razpravljale sekcije in bodo danes predložene tozadevne resolucije in sklepi. G. Meglič je nato poročal o zaključkih sekcije za spremembo pravil. Poročilo, v kolikor ga je referent dokončal, je bilo z malimi spremembami sprejeto.
V debato so poleg drugih posegali ga. Juvanova in Šugova, gg. Cvijanovič, Unger, Meglič, Danilo, Brana, Stanojevič, Petrovič, Griinhut, Devič, Drenovec, Pavič, Papič in Pregarc.
Zborovanje je bilo zaključeno ob pol 2. uri in se bo nadaljevalo danes ob 8. uri. Kot prva točka je na dnevnem redu poročilo g. Pregarca o kulturnih razmerah v Sloveniji. Tudi včerajšn e zborovanje je bilo dobro obiskano; udeležilo se ga je do 200 dam in gospodov.
...
Zagrebški dramski igralci so si izbrali Gogoljevo komedijo »Ženitev«, da se v torek, dne 5. t, m., pokažejo ljubljanskemu občinstvu, in priznati se jim mora, da so nje komiko, slonečo na trdovratnem odporu glavnega ženina, na mnogih smešnih situacijah in na groteskni fizični karakteristiki posameznih oseb, izrabili do zadnje možnosti. Vsem igralcem brez izjeme se je posrečilo ustvariti z masko in igro prave komedijske tipe, medtem ko so tri igralke, Jovanka Jovanovičeva kot nevesta, Tonka Savičeva kot teta in zlasti Milica Mihičičeva kot snubačica svoje vloge tudi notranje poglobile. Predstava ni le pokazala, da ima zagrebška drama znamenite igralske moči, skrbno režijo in zaradi tega skladno skupno igro, ampak tudi dobro lastno tradicijo, ki ji daje individualen izraz. — Gledališče, ki je bilo v ložah zasedeno večinoma po naših gostih iz Zagreba in Ljubljane, je odmevalo ves večer od bučnega smeha; po zadnji sliki je občinstvo priredilo zagrebški drami dolgotrajne prisrčne ovacije.	J. N.
telj in en pastir, ki je gospod Jezus Kristus. V tem je smisel življenja, vsa resnica in vse bistvo sveta in Kristusove cerkve. V razdoru ni moči, ni resnice, ni miru, ni sreče.
Zato moramo biti vedno protivniki vsakega razkola, vsakega separatizma in neprijateljstva ter vsakega gibanja, ki bi bilo naperjeno proti edinstvu Kristusove cerkve, a istotako tudi proti vsem težnjam, ki bi ovirale spravo in združitev vzhodne in zapadne polovice krščanstva.
Nasprotno naši težnji, mislijo nekateri, da moramo pretrgati z zapadno cerkvijo. »Epoha« 1. 1919 (št. 1933) piše, da je treba pretrgati zveze z Vatikanom. Mi pa ne mislimo tako. Vedeti moramo, da so tudi rimski katoličani, kristjani in naši bratje po Kristusu. Ako je brat v čem pogrešil ali zašel, ga ni treba prezirati. Vsi smo bratje po napakah in vrlinah. Zato se moramo vzajemno podpirati. Cerkev imamo zato, da drug drugega podpiramo, da smo vsi v harmoniji, slogi in edinstvu.
Vatikan je predstavnik rimskega kato-ličanstva. Pretrgati z Vatikanom pomeni pretrgati z rimsko cerkvijo. A do tega ne sme priti. Najti moramo način za zbližanje in popolno spravo za ojačenje krščanstva. Kristjani ne smejo pozabiti, da je na svetu še nad tisoč milijonov poganov .,. Razdelitev krščanstva, razkol Kristusove cerkve v vzhodno in zapadno polovico se mora smatrati za abnormalen pojav in zlo, ne samo za zapadno, ampak tudi za vzhodno polovico krščanstva. A pomislite, kaka in kolika bi bila to duhovna sila, ako bi se ustva-
Vojska i Orientu.
Kemalisti so zasedli Izmid, ki so ga Grki zapustili potem, ko so mesto temeljito oropali. V Izmid je došel angleški general Franck, ki je izjavil, da bodo zavezniki varovali najstrožjo nevtralnost. Baje kemalisti ne nameravajo napasti Carigrada, kar bi bilo tudi težko, ker ga ščiti zavezniško brodovje. Dosedaj so kemalisti strogo respektirali mejo, ki deli njihovo, oz. grško ozemlje od takozvane nevtralne cone. Grki se baje pripravljajo na novo ofenzivo, kemalisti se pa v Parizu potom Bekir Sami bega pogajajo dalje z zavezniki.
Angora, 6. jul. Turško frontno poročilo od 5. t. m.: V okolici Bagčedžika se vršijo ljuti boji. Na drugih frontah vlada mir.
Carigrad, 6. jul. Kakor se govori, se nahaja grška armada, ki stoji pri Brussi, v razsulu.
London, 6. jul. Listu »Times« prihajajo iz Carigrada jako resna poročila. Zdi se, da bo potrebno, podvzeti mednarodne ukrepe, da se obvaruje svoboda morskih ožin. V tem slučaju je treba računati, da nastopi angleška mornarica.
Rim, 6. julija. Iz Angore poročajo, da napredujejo Turki napram Sabandji in preganjajo Grke, ki beže proti jugu.
BOLGARI HOČEJO TRAKIJO.
London, 6. jul. (Brezžično). »Times« javljajo iz Sofije, da se opaža v Bolgariji gibanje, ki ima namen, pridobiti nazaj Vzhodno Trakijo. Pristaši tega gibanja upajo, izsiliti revizijo neuillyske mirovne pogodbe, ako bi Kemal imel nadaljnje uspehe proti Grkom.
ITALIJA IN MALA ANTANTA PROTI BOLGAROM?
London, 6. julija. Kakor poroča »Daily Maik, so angleški oficielni krogi absolutno zoper vsak poskus, pomagati kemali-stom v Carigradu. Kakor javlja omenjeni list, da so Italija, Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija sklenili dogovor, da nastopijo zoper Bolgarijo, ako bi v Traciji sodelovala s Turki.
NOVA ITALIJANSKA VLADA.
Trst, 6. julija. Novo italijansko vlado je sestavil Bonomi. Prva skrb mu je bila, da si zasigura solidno večino. V to svrho se je pogajal s tajnikom katoliške ljudske stranke don Sturzo, ki mu je garantiral podporo ljudske stranke. Na tej podlagi je sprejel Bonomi v svoj kabinet tri člane ljudske stranke: Rodino (justica), Mauri (poljedelstvo) in Micheli (javna dela). Gi-rardini (kolonije), Gasparotto (vojna) in Giuffrida (pošta) pripadajo socialistom. Bonomi sam, ki je predsednik vlade in prevzema tudi notranje posle, ter Bene-duco (socialno skrbstvo) sta reformna 60-cialista. Ostali ministri so liberalci. Zunanje ministrstvo prevzame dosedanji poslanik na Dunaju della Toretta. Notranja politika se bo vodila v smeri socialnih reform, kar se tiče zunanje politike se ne da še nič reči,
NAPETOST MED RUSIJO IN RUMUNIJO.
Moskva, 5. jul. (Brezžično) Ljudska komisarja za zunanje posle ruske in ukrajinske ljudske republike sta v brezžični noti, naslovljeni na romunskega zunanjega ministra, protestirala proti obstreljevanju kraja Luki na levem bregu Dnjestra in proti temu, da je romunsko vojaštvo podpiralo belogardistično tolpo pri prekoračenju Dnjestra.
rila ena vesoljna Kristusova cerkev, ako bi 500 milijonov kristjanov tvorilo eno združeno maso ali eno duhovno fronto ... Kaj bi mogli potem napraviti!
Mi Srbi želimo eno vesoljno edino zveličavno Kristusovo cerkev in se organiziramo, da se na svetu ostvari taka cerkev z vzajemnim delom in s pomočjo članov vseh krščanskih konfesij, ki žele edinstvo. Kristusove cerkve.
Edinstvo krščanskih cerkva ni fikcija. Ono je dosegljivo na podlagi resnice: en Bog, ena vera, en krst, ter na podlagi načela: »V potrebnem edinstvo, v dvomljivem ali spornem svoboda, v vsem pa ljubezen.«
V spornih vprašanih naj bo vsaka konfesi-ja svobodna, vse pa mora prešinjati ljubezen. Edinstvo, brezpogojno edinstvo — to je zakon kraljestva božjega in kraljestva prirode. Ljudje so v mržnji razdrli edinstvo in harmonijo v božjem kraljestvu, a z ljubeznijo se more zopet obnoviti. Ljubezen vse premore!...
O, največja radost v nebesih in največja sreča na zemlji bi bila, ako bi patriarh in papež skupno molila Boga za odpuščanje grehov svojih prednikov, ki so krivi nesloge, potem pa bi se spravila in postala brata.«
Zanimivo je, da je list »Sabornici« glasilo organizacije in ne samo klic idealnih poedincev.
Ta organizacija pa je očividno samo del angieško-amerikanske organizacije za zcdi= njenje krščanskih cerkva, dasi v srbskem glasilu to ni omenjeno.	(Dalje.)
»NAJTEŽJA KRIZA«.
Praga, 6. julija. (Izv.) Poslanec dr. Kra-maf je izjavil glede notranje političnega položaja v Češko-slovaški republiki, da preživlja država eno najtežjih kriz, ker prevladujejo med državnimi interesi strankarske koristi. Kako se bo ta težka in nevarna kriza rešila, je odvisno od ljudstva, ki bo pri volitvah pokazalo, v koliko je politično zrelo,
ČEŠKO-POLJSKI SPORAZUM.
Varšava, 6. julija. (Izv.) Poljski finančni minister je izjavil časnikarjem, da bo poljska vlada poskusila skleniti s češkoslovaško republiko trgovsko pogodbo. Dejal je, da trdno upa, da se bo z ozirom na razdelitev gornješlezijskih industrijskih krajev poljska krona v svetovnem prometu gotovo stabilizirala in dosegla vsaj ono višino, ki jo je zavzemala v aprilu.
Politične novice.
+ Revizija ustave. Za revizijo ustave se bodo borile Slov. ljudska stranka, Hrvatska pučka stranka, obe iz socialnoekonomskih, avtonomističnih, demokratskih in verskih razlogov. Srbska zemljoradnička stranka bo za revizijo, ker tudi njen soci-alno-ekonomski program s sedanjo ustavo ni izipolnjen. Muslimani bodo tam, kjer bo vlada, oni niso načelni nasprotniki revizije. Med demokrati bo za revizijo par hrvatskih deimctkratov iz proticentrali-stičnih ozirov. Med radikali bo jih mnogo za revizijo radi nedemokratskih reakcionarnih določb v ustavi, ki se nanašajo na tisk, na sodstvo, na vojniško sodstvo in na pooblastila, ki jih dobi vlada po sedanji ustavi za naredbe. Tudi komunisti so za revizijo. Najzvestejši hlapci centralizma ostanejo slovenski demokratje, samostojneži in socialisti.
+ Najbolj neznačajna stranka. Iz ravnokar izvršene prve faze ustavne borbe je izšla najbolj umazana stranka slovenskih samostojnežev. Obetala je volilcem avtonomijo Slovenije, a prinesla jim je centralizacijo in razkosano Slovenijo. Pridu-ševala se je, da ni proti veri in cerkvi, a prinesla je neobvezen pouk veronauka v ljudski šoili odstranitev veronauka iz srednjih šol, policijo za cerkcv in omejitev svobodnega občevanja s sv. Očetom. Prisegala je, da bo priborila kmetskemu stanu državno zaščito, zmanjšanje državnih bremen, podporo zadružništvu, pomoč za melioracije, olajšanje vojaške službe, a"rje v vsem tem popUistila, se ločila od srbskih zemljoradnikov, ki so ostali svojemu programu zvesti do zadnjega trenotkžr, ter je glasovala za tako protiljudsko ustavo. Slovenski narod ni dobil ničesar, kar so mu samostojneži obetali, le od njih je dobil eden ministrski portfelj, eden dobro plačano podpredsedniško mesto, a eden ie čaka na plačilo. Kdor še samostojnežem verjame, odobrava politično izdajstvo narodnih, verskih, gospodarskih in demokratičnih načel. Stranka samostojnežev se bo v naši zgodovini vedno karakterizirala koi stranka največje neznačajnosti!
+ Novo bratstvo. Kakor so samostojneži kmetska avantgarda demokratskih kapitalistov, tako je firma Anton in Etbin Kristan stavila svojo organizacijo za delavsko avantgardo demokratom na razpolago, Socialdemokratska Zadružna banka bo stala v najožjem interesnem stiku z mariborsko Eskomptno banko. Ti dve banki zajedno bosta uživaili največjo naklonjenost beljskega upravitelja nadvojvoda-Fri-derikovih posestev. Demokratski in socialdemokratski kapitalizem sta sklenila torej tudi kapitalistično pobratimstvo, ko-jega sta blagoslovila strankarska poglavarja Etbin Kristan in dr. Žerjav. Politično pobratimstvo pa itak že obstoji. Prognoza za bodočo domačo politiko je ta: Koncentričen boj proti klerikalizmu, da se zakrije delovanje medstrankarskega kajpitalizma.
-f- Kdo bo kraljevi namestnik v Ljubljani? Belgrajska »Epoha« javlja, da so se samostojni kmetje v Belgradu izrekli za Hribarja. — To je umevno, ako pomislimo, da se poteguje za Hribarjevo mesto v Pragi — samostojnež dr. Vošnjak! Izgleda, da belgrajska vlada še ne pozna izjave slovenskih vseuč. profesorjev o dr. Vošnjaku.
+ Demisija vojnega ministra. Kakor trdijo, bo vojni minister general Hadžič demisioniral, nakar bo postal adjutant regenta ali se bo pa vrnil na svoje prejšnje mesto poveljnika armije v Zagrebu. Vojni minister br postal general Zečevič.
-j- Državni proračun. Proračun za leto 1920/21 je tiskan in dostavljen narodni skupščini. Izdatki znašajo 2.757,393.481 dinarjev in 4.947,852.250 kron, dohodki pa 1.954,456.469 dinar, in 7.718,8C5.319 kron.
-fCentralizacija iinanc. V finančnem ministrstvu se vršijo priprave za koncentracijo vse finančne uprave v državi, da bi se na ta način poenotilo delo finančnih delegacij v pokrajinah.
4- Izmenjava blaga med Rusijo tn Poljsko. V Vol in i jo so dospeli zastopniki poljskih tvrdk, da pričnejo izmenjavo blaga med Rusijo in Poljsko.
Stev 15f.
SLOVENEC, 3nt 7. Julija l92f.
STrati 5
Dnevne novice.
_prihod ujetega g. Klekla v domačo
župnijo. G. Jožef Kkekl, ki je bil 15 mesecev v ogrskih ječah, je prišel dne 21. junija v spremstvu poslanca I. Klekla in župnika A. Kuharja iz Petrove v svojo župnijo v velikih Dolencih na severni meji naše države, 12 km južno od Monoštra (Sv. Gotharda). »Novine« pišejo, da je bilo do solz ganljivo, ko je bivši ujetnik pozdravil svojo okoli 80 let staro bolno, žalosti potrto mater, ki mu je gospodinjila. Župljani so prihajali od vseh strani, da vidijo svojega duhovnega očeta; s solzami v očeh so mu poljubljali roke.
Celje. V četrtek dne 7. julija bo zvečer ob 8. uri v vrtni dvorani pri Belem volu politično zborovanje za pristaše SLS. Govori g. urednik Krajnc o ustavi.
—	Za naše lante, Pri vojnem ministrstvu je poslanec Škulj interveniral, da se nameravana amnestija raztegne tudi na one fante-vojake, ki so v prvem in drugem letu Jugoslavije in sploh doslej iz raznih vzrokov nepostavno prekinili prezenčno službovanje.
_ Ameriške zapuščine. Na interpelacijo poslanca Škulja naslovljeno na ministra zunanjih zadev g. Pašiča glede razmerja naših državljanov iz bivše avstro-ogrske in ameriške vlade, se je uredilo, da je vlada Zedinjenih držav ukinila tako-zvani državni sekvester nad zapuščino bivših avstro-ogrskih podanikov. S tem jc zelo olajšana rešitev raznih zapuščinskih in drugih zadev, ki se vlečejo že cela leta, kar bo v veliko korist Slovencem in še v večjem številu pa Hrvatom.
—	Himen. Poroči se danes dopoldan v hišni kapeli prisilne delavnice gospodična Lori Lončar iz znane narodne rodbine Lončarjev iz Tržiča z g. komisarjem poverjeni-štva za socijalno skrb Janezom Legatom. Poroča jih g, prost novomeški dr. jur. in theol. Sebastjan Elbert. Bilo srečno!
—	Predsednik pokrajinske valde za Slovenijo g. dr. Baltič je včeraj odpotoval v Belgrad. Zato odpadejo začasno sprejemi strank.
—	Slovo g. A. Kristana. Generalni ravnatelj na državnem posestvu v Belju v Ba-ranji g. Anton Kristan v včerajšnjem »Na-preju« naznanja, da je s 1. julijem nastopil svoje mesto in se poslavlja od svojih sodru-gov v Sloveniji,
—	Povišanje oficirskih plač. Ministrski svet je sklenil, da se vsem častnikom prizna poleg dosedanjih dodatkov še posebna doklada za velike izdatke za obleko in 'druge potrebščine, in sicer cenjenim častnikom po 400 dinarjev, neoženje-nim pa po 200 dinarjev na mesec,
—- Odlikovanje. Z redom sv. Save 3. razreda je odlikovan g. dr, Štefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za konstituanto — »za ustav«, kakor pravi »Epoha«,
—	Šola in vojska v službi sokolstva. Sokolstvo s svojimi frazami ne more najti pota med ljudstvo. Minimalen je dosedaj odstotek kmetskih in delavskih fantov, ki bi bili člani sokolskih društev. Zato si skuša na lažji način pridobiti mase ljudstva, šolsko mladež in vojaštvo tira z državno pomočjo na sokolska telovadišča, kakor se je to zgodilo v Zagrebu, Mostam, in Splitu in kakor so pripravlja za prihodnji zlet v Ljubljani. Vojaške in šolske oblasti pa že sedaj opozarjamo, da se bomo proti temu načinu sokolske propagande kar najodločneje borili. Zahtevamo, da se vrši šolska in vojaška vzgoja strogo po načelih prave narodne vzgoje brez strankarsike liberalne sokolske primesi. Sokolstvu pa priporočamo, da se dviga z lastno močjo in da ne izrablja državne ideje v dosego svojega cilja.
—	Kako pridobiva češka narodna cerkev pristaše. Pred kratkim je prišel k župniku v Litovli mož, ki je izjavil, da vstopi nazaj v katoliško cerkev, če se mu izplača 300 č. si. kron in dejal, da je toliko vsoto dobil tudi za vstop v narodno cerkev. Moža so seveda poučili, da katoliška cerkev ne kupuje duš. Kdor hoče stopiti v njo, mora to storiti iz notranjega prepričanja, ne pa za denar. To ni edini slučaj te vrste. Te mahinacije in delovanje narodne cerkve v splošnem odpira njenim pristašem oči in se je samo v Litovli povrnilo v zadnjem času 400 oseb v katoliško cerkev.
—■ Preganjanje rojnih invalidov po blejskih demokratih. L. 1006 si je postavil mizarski mojster, domačin Matevž Gogala hišico in delavnico v bližini deželne ceste iz Zagoric proti Gradu, kjer so stale in še danes stoje skoraj samo hiše obrtnikov, le dve poprej obrtniški hiši sta bili
{irodani in spremenjeni v vile. Mizar M. Gogala e 1 .1909 začel obratovati v manjšem obsegu s stroji. Izbruhnila je svetovna vojna in pognala siromaka na ruske poljane, kjer je zgubil nogo ter bil še tekom vojne kot invalid brez noge poslan iz ujetništva nnzaj v domovino. Da preskrbi sebe, ženo in šestero nepreskrbljenih otročičev, se je siromašni pohabljenec z vso močjo^ poprijel dela ter tekočega leta tudi oskrbel s težavo nekaj novih strojev v svrho razširjenja svoje delavnice. Ko so stroji dospeli, je začel takoj z njihovo vporabo ter prosil naknadnega dovoljenja, meneč, da se to — razumljivo — mora dovoliti, ker je obrat že star več let in se je lo nekoliko zboljšal in razširil. Od sosedov — večinoma obrtnikov — nt bilo pritožb. Prišle so volitve. M. Gogala se je hudo pregrešil, volil je s SLS in radi tega se je kmalu po končanih volitvah začela gonja. Na čelo te
fausne gonje sta se postavila vojni dobičkar, več-ratni milijonar, ljubljanski trgovec Bohinc in pa učitelj Bebler. Prizadevata si, da bi se ustavilo M. Gogali obratovanje s stroji in da bi Gogala postal berač in sicer zato, ker je pristaS SLS. To bo fa-mozni učitelj Bebler mogel potrditi. V delavnici g. M. Gogale se je obratovalo od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne s presledkom opoldne, in to vojnega dobičkarja Bohinca tako moti, da ne more spati in tudi učitelj se s svojo obiteljo ne more v teh urah dela v sladkih sanjah zazibati in pa vila njegova je grozno izgubila na vrednosti, ker baje ne more dveh sob, ki jih ima za tujce na razpolago, oddati. Vesel naj bode, da je na za njega tako prijeten način prišel do vile, o čemer na tem mestu nočemo govoriti. Ni bilo pa dosti tema gospodoma, da se sama pritožita; ne, atrpak šla sta okoli sosedov, jih skušala prepričati, kak strašen ropot je v delavnici in kako se moti dnevni in nočni mir (posebno v Bohinčevi vili, kjer se vse noči na glasovir razbija) in preganja tujce — skušala sta soseoe pregovoriti, bolje rečeno preslepiti, da se tej gonji pridružijo in Beblerju se je posrečilo dobiti dva najbolj oddaljena soseda Beblerjevega kalibra za ta človekoljubni posel, drugje pa ta gospoda nista imela sreče. Nobenega soseda ta obrat ne moti in celo orožništvo, najbližnji sosed, nima povoda se pritoževati. Da bi bil naskok uspešnejši, sta poklicala na pomoč odvetnika in 9. t. m. bode komisijonelni ogled in se bode poskusilo ubogemu invalidu zaviti vrat. — Žalostno, pa resnično!
—	Avtomobilna zveza Lesce—Bled. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji nam javlja, da se otvori 9. t. m. avtomobilna zveza med Lescami in Bledom. Avtomobili bodo vozili k jutranjim in večernim ljubljanskim vlakom. Voznina za osebo 20 K.
—	Avtomobilna zveza Maribor—Slatina Ra-dinci—Spodnja Lendava. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji objavlja, da se otvori dne 9. julija avtomobilna zveza Maribor—Št. Le-nard—Radgona—Slatina Radinci-Murska Sobota —Beltinci—Spodnja Lendava. Odhod iz Spodnje Lendave ob 5. uri, prihod v Maribor ob 9.30, odhod iz Maribora ob 14. uri, prihod v Spodnjo Lendavo ob 18.50.
—	Vozna pošta iz Kranja na Jezersko. Tou-rist-Office nam javlja, da vozi iz Kranja na Jezersko dvosedežen poštni voz, ki odhaja iz Kranja ob 8. uri 45 minut in se vrača v Kranj ob 18. uri 30 minut. — V drugi polovici tega meseca se otvori med Kranjem in Jezerskim tudi avtomo-bilni promet.
—	Prostovoljno gasilno društvo Črnuče priredi v nedeljo ,dne 10. julija veliko vrtno veselico pri g. Ivanu Rebolju, po domače pri Gameljčanu. Spored: Godba, šaljiva pošta, srečolov in prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor.	(k)
—	Uboj v Verafah. Dne 3. julija 1921 je v Veračah št. 56, okraj Kozje, Ferdinand Snoj sunil z bajonetom v glavo 31 letnega kočarja Petra Ko-lenca. Smrtnonevarno ranjenega Kolenca so že 3. julija prepeljali v ljubljansko bolnišnico, v kateri je dne 5. julija ob 12. uri 30 minut umrl.

lj Vodstvo SLS za Ljubljano je imelo
v torek sejo, na kateri je med drugim re-feriral narodni poslanec za mesto Ljubljano g. dr. A. Gosar. Navedel je vzroke, ki so privedli Jugoslovanski klub do tega, da je odšel pred sprejetjem ustave iz konstituante in podal poročilo o sedanjem političnem položaju. Vodstvo je soglasno izreklo ljubljanskemu poslancu kakor tudi celokupnemu Jugoslovanskemu klubu zaupanje in zahvalo za njegovo delo v usta-votvorni skupščini. Razpravljalo se je tudi o vprašanju ljubljanskega župana in obč. sveta. Sklenil se je soglasno protest proti krivičnim in zahrbtnim nakanam demokratov, ki hočejo na vsak način preprečiti potrditev zakonitim potom izvoljenega ljubljanskega župana in nastaviti demokratskega komisarja. Proti temu kakor, tudi proti vsakemu drugemu absolutističnemu poizkusu omejevati in kratiti pravice večine ljubljanskih občanov se bo SLS vedno borila.
lj Stolna Elizabetna konferenca ima danes zvečer ob pol 7. sejo.
lj Boj za Kazino. Demokratje se niso zastonj trudili z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, da dobe kazinsko poslopje v svojo oblast. V kratkem bo namreč izšla nova stanovanjska naredba, ki vsebuje določbo, da hišni lastnik državnim uradom lahko navije najemnino po mili volji. V kazini je nastanjena komanda dravske divizije, ki bo morala glasom te določbe plačevati društvu »Kazina« ogromne vsote, s katerimi bo društvena večina lahko svobodno razpolagala in jih uporabljala za subvencije raznih demokratskih ustanov itd. Vojni minister je menda že nekaj podobnega slutil in zato zahteval odobritev svojega proračuna v znesku 10 milijard. Dokler bo na vrhu demokratska vlada, ne bo Ljubljana doživela lastne zgradbe za dravsko komando.
lj Kdo je kupil hotel »Triglav«? — Včerajšnji »Narod« objavlja dopis, podpisan od »akademikov«, v katerem pravijo z ozirom na našo tozadevno notico glede nakupa hotela »Triglav«, da jim je »popolnoma nerazumljivo, da gleda »Slovenec« vse stvari, tudi zadevo akademskega doma, s samo strankarske strani,« ker smo mi javili, da je kupil poslopje g. Praprotnik. Da odpove-mo netočnemu poslovanju uredniškega in poročevalskega osobja pod Narodovim dopisom podpisanih »akademikov«, ugotavljamo, da je hotel »Triglav« res kupil od g. Zorčiča g. Praprotnik — ali za sebe, ali za »Akademski dom«, o tem v naši notici ni govora. Kupnina znaša okroglo 8 milijonov kron. Kdo bo založil te milijone? Če jih bo založila država oziroma društvo »Akademski dom«, potem moramo že reči, da bi se bil dal napraviti za ta denar dom, kjer bi našlo stanovanje nekaj več kakor 100 ali 120 dijakov. Vsled tega smatramo lo kupnino za previsoko. To velja tudi	,
če bodo morali dijaki za stanovanja le nekaj plačevati in bi država oziroma društvo krilo le en del obrestovanja ali pa glavnice. (O tem, da bi dijaki sami krili obrestovanje te vsote, seveda ni niti govora, ker je to izključeno). — Kar se pa tiče predbacivanja »strankarstva«, ugotavljamo, da ni niti g. Praprotnik, niti Jadranska banka do danes še politična stranka in bo menda že še dovoljeno, izpregovoriti ali pa zapisati tudi ta nedotakljiva imena, posebno če smo kon-štatirali, da je g. Praprotnik zelo sposoben mož, ki utegne Jadranski banki delati občutno konkurenco in jo bo tudi delal, če nc v poslopju hotela »Triglav«, pa kje drugod, ker bo po 1. avgustu t. 1. dovolj poslovnih prostorov na razpolago. Počakajmo nekoliko, da vidimo, kdo ima prav.
lj Vajenca za čevljarsko obrt priporoča uredništvo »Slovenca«. Gre tudi na deželo, Pojasnila daje uredništvo,
lj Vojaški koncert na vrtu hotela »Union« v Ljubljani se vrši dne 7. t. m. od pol 8. do pol 11. ure zvečer.
lj Deržič aretiran! Po Ljubljani se je te dni govorilo da je bil aretiran g. Deržič, To govorico je povzročila okolnost, da je bil aretiran neki K e r š i č Ivan,
lj Našla se je damska bluza. Več se poizve v našem upravništvu.
lj Našla se jc zlata verižica z obeskom, ki ima rdeč kamen. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v Študentovski ulici št. 11, II. nadstr.
lj Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, kateri se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. točno ob 9. uri v restavraciji Narodnega doma. Vsled važne zadeve se prosi, da se vsi člani gotovo udeleže!	(k)
lj Hud pes. Pes nadporočnika g. Dimitrijevt-ča je ugriznil dijaka I. pedag. tečaja Josipa Jan-koviča do krvi v levo nogo in mu raztrgal hlače.
lj Zaradi neprevidne vožnje po mestu se bo moral zagovarjati pred sodiščem g. Josip Turk.
lj »Mavšljanje« z nožem. Na Selu so ponoči v stanovanju Albina 2. mavšljali. Ob 2. uri zjutraj so so pa pričeli prepirati, ker je Ivan Cunder pograbil 400 kronski bankovec, kar je Lovrenca Lav-riča tako razjezilo, da je potegnil iz žepa nož in je zabodel ž njim Cundra v levo roko s tako silo, da mu jo je predrl. Lavrič je nato stanovanje zapustil in pričel metati kamne skozi okno.
lj Veja je vrgla z voza 50 letno Antonijo J.., ko je voz naložen s senom vozil po Trnovskem pristanu.
Prosvefa.
pr Dr. F. Grivec, Pravoslavje. Ljubljana 1918. — O tej knjigi je P. T e o f i 1 S p a č i 1 S. J., profesor na vzhodnem zavodu v Rimu, napisal v znanstveni reviji > Bessarione« (Rim 1920, str. 243—4) daljšo oceno, iz katere povzamemo sledeče: »Avtor, profesor bogoslovja na univerzi v Ljubljani na Kranjskem (Jugoslavija), hoče v knjigi podati svojim katoliškim čita-teljem kratko, pa jasno sliko o stanju ta-kozvanih ortodoksnih cerkva, t. j. vzhodnih cerkva, ki so se ločile od Rima. Knjiga ni velika, pa obsega mnogo zelo zanimivih misli, deloma tudi novih, zlasti za onega, ki se ne peča posebej z vprašanjem o ločenih cerkvah in o uniji. Velik pomen ima taka knjiga ravno scclaj za Jugoslavijo, kjer morajo katoličani biti pripravljeni, da branijo pravice svoje lastne cerkve, na drugi strani pa morejo in so celo dolžni delati na to, da ločeni bratje bolje spoznajo pravo cerkev ter se otresejo svojih predsodkov. Jezile in slog je jasen in preprost, da lahko vsak laik knjigo s pridom čita; pa tudi za teologe bo knjiga zelo koristna in poučna. Pisatelju želimo, da bi njegovo delo za združenje spremljal obilni božji blagoslov.« — Knjige je še nekaj v zalogi. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni. Cena izvodu je 4 K.
pr Uprava Narodnega gledališča je angažirala odličnega slovenskega umetnika gospoda Julija Betetta, lirskega basista dunajske državne opere, pcvca svetovnega slovesa. — Razen tega je že nastavljen junaški tenor gospod Marcel Sovilski, ki je z velikim uspehom gostoval koncem sezone v »Toski«. — Zasiguran je tudi vstop znanega višjega režiserja gospoda Vladimir-ja Mareka v naš operni ansambel.
©rSovski vestnik.
Okrožna prireditev ljubljanskega Orla v Šiški dne 10. julija. Priprave so že skoro dovršene. Zelena Šiška čnlca na množico Ljubljančanov in okoličanov tudi iz Gorenjsko iu Dolenjske v tolikem številu, kakor še doslej niso bili zbrani v tem lepem kraju. Za goste je vse pripravljeno v najlepšem redu. Vstopnice nai se nosijo vidno. — Vozni red iz Jesenic, Kamnika, Vrhnike in Dolenjske je jako primeren, ker se vrši telovadba ob 3. uri. Isto tudi odhod. Izkr./nice za polovično vožnjo bomo morali dati žigosati v Šiški pred il med veselico. Okrožja in odseki kakor krožki — Bog živi t — T. č. predsednik.
Bratje in sestre v nedeljo 10. julija vsi v Šiško. Ob 3. uri javna telovadba, vrsta tekmovalcev, ki bo letos nastopila v Strass-burgu. K zabavi so pripravljena jedila in potrebna pijača.
Javna telovadba šentviškega okrožja v Preski na praznik sv. Petra in Pavla je zelo lepo uspela. Grajati moramo le, da število krojev ni odgovarjalo pričakovanju. Če izvzamemo Orlice in naraščaj, ki sta bila polnoštevilno zbrana, smo pogrešali mnogo članov iz okrožja. — Telovadba snma je popolnoma uspela in je našo okrožje lahko ponosno na take telovadce. Vsa prireditev je bila zelo okusno pripravljena in je potekla po zaslugi gostoljubnih domačinov v splošno zadovoljnost. — Zvečer je priredila salezijanska godba, na čelu z vrlim županom Al. Žirovnikom in ljudstva, obhod po Medvodah ,ki jc izzval pri nasprotnikih nekaj jeze, pri naših pa viharno navdušenje, šentviško okrožje je na to prireditev ponosno, ker je z njo rriiiobilo orlovski stvari novih prijateljev. — Bog živil
Nalnoiiejša poroCUa.
PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN ME4, TODA NA GORIŠKEM.
Gorica, 6. julija, (Izv,) Proslavo Ciriiij Metodovega dne so bili Italijani prepove*', dali našim bratom na Goriškem. Kljub tei; mu so ga praznovali tiho. Tega jim ni mo^ gel nihče zabraniti. Tudi kresov ne. —- Ntf Kalvariji, tik pred Gorico je gorel mogočeii kres in oznanjal, kdo biva v Brdil. do fur«' lanske ravnine. Tudi drugod so goreli kresovi.	s"®'
SLOVENSKA POROTA V GORICI
UKINJENA.
Gorica, 6. jul. (Izv.) V Gorici je samo5 porotni kov Slovenccv, da ni mogoče se* staviti slovenske porotne liste. Tako s^, godi, da se naš obtoženec ne more zago^' varjati v slovenšču ; naravnost, ampak le potom tolmača. Ko je odvetnk dr, Tonkli začel govoriti slovenski, je nastal cel škan*, dal. Moral je ponoviti govor tudi v itali. janščini.	^
Dijaški vestnik. C
Idealna mladina.. Srednješolska mladina imt svoje udruženje »Ferijalni Savezc. Pod tem naslovom je izdala pravkar svoj koledar za leto 1921, ki pa meče na nekatere ^voditelje« čudno luč. — Tako vleče n. pr. Anže Novak, ki je komaj zlezel iz šolskih klopi 1500 dinarjev mesečne plačo kot poverjenik >Ferijalnega Saveza<\ Razen tega je bil imenovan na prošnjo omenjenega >Saveza« 16, februarja t. 1. od Njeg. Kralj. Vis. prestolonaslednika za pisarja I. klase v ministrstvu prosvete. Tako vleče Anže Novak tako plačo kot noben uradnik v Sloveniji. Zdaj vemo, zakaj je odpiral v Ljubljani v demokratski službi tako na široko usta. Razen tega plačujo' vSavezc še dva funkcio-s narja: enega mesečno s 500, drugega s 300 dinarju Svoje dni so opravljali dijaki posle svojih društev zastonj iz navdušenja za stvar. Morda izpremeni to prihodnji kongres dijaštva! Ko bi se zdele komu omenjene vsote neverjetne, naj odpre koledar >Saveza< in čita!
BORZA.
Zagreb, 6. julija. Devize: Dunaj 20.80 —20.90, Berlin 204.75—205, Budimpešta 0—57, Bukarešta 0—235, Italija (izplačilo) 740—745, Italija (ček) 737—740, London (izrlačilo) 0—564, London (ček) 558.50— 560, Newyork (kabel) 150—0, Newyork (ček) 148.75—149.50, Pariz 1210—1214, Praga 204—204.25, Sofija 0—151, Švica 2530—2545. Valute: Dolarji 146.50—147, avstrijske krone 20.30—20.50, rublji 30—0, češkoslovaške krone 205—207, francoski franki 1200—1210, napoleondori 492—494, nemške marke 212—214, rumunski leji 225—228, souvereigni 600—0, italijanske lire 732—737.
Curih, 6. julija. (Izv). Deviza Zagreb je padla na tukajšnji borzi na 3.80 centimov. Varšava se je dvignila od 0.30 na 0.37, Dunaj je padel od 1,— centima na 0.97. Berlin notira 795, Praga 790.
Dunaj, 6. julija. (Izv.) Deviza Zagreb notira danes tu 4.80, Berlin 986, Praga 975, Italija 36.25, Varšava 44.
* > «
g Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na vzorčni semen, ki se vrši od 13. do 24. avgusta t. 1, v Ljubljani in bo za razvoj cele naše trgovine izrednega pomena. Poživljajo se torej vse veletvrdke iz Ljubljane, osobito pa one, ki se bavijo s kakšnim posebnim komerčnim predmetom, da se udeleže v polnem številu vzorčnega sejma. Gremij trgovcev prosi vse one svoje člane, ki se nameravajo udeležiti sejma, da mu to javijo potom dopisnice vsaj do 12. julija.
g Promet v bratislavskem pristanišču v mesecu maju t. 1. V tem mesecu (maju) se je preložilo v bratislavskem pristanišču poleg 6.178 ton premoga, določenega za parnike, tudi 11.362 ton drugega blaga, od katerega je prišlo na izvoz 8588, na dovoz pa 2774 ton. Glede izvoza je omeniti v prvi vrsti Avstrijo, Ogrsko in Balkan. Poleg premoga, namenjenega za lastno potrebo, se je tikal promet hrastovega lesa, železa, železnih in tekstilnih izdelkov, kož in usnja, sira, moke, smole, ko-nopljinega semena itd. Uvozila se je pa: koruza, moka, kava, koze itd. Do konca meseca maja pa jo bilo v bratislavskem pristanišču preloženega blaga 275.500 ton, od' katerih je prišlo na izvoz 145.400 ton, na uvoz pa 130.000 ton. Glavni delež pristaniškega prometa ima češkoslovaška republika, namreč 45 odstotkov, ostali promet pa se tiče treh tujih držav. Interesentje so opozarjajo, da ima češkoslovaški donavski parobrodni urad v Bratislavi del pristanišča na razpolago ter daje radevolje tozadevne informacije.
g Francoska banka. Francoska državna banka je doznačila svojo dividendo na 135 frankov.
g Žitni trg. Iz Vukovara poročajo: Pšenica notira 1050 K, rž 900 K, koruza 430 K, ječmen 500 K, oves 500 K, fižol 400 K, grah 600 K, bob 520 kron.
g Reklame na ljubljanskem velesemnju. Na
mnogobrojna vprašanja odgovarjamo tem potom, da se udeleži reklame na Ljubljanskem velikem semnju in sicer na plakatnih deskah, slikanih reklamah na ograji in insoriranja v katalogu razstav, ljalcev tudi ona stranka, ki se ni prijavila kot raz-stavljalec. Vsi tozadevni načrti so na vpogled v anoneni pisarni Aloma Company, družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3, I. nadstr., katera podaja vse informacije in sestavlja reklamne proračune.
g Ogrožena produkcija sladkorja na Češkem.
Sladkorno industrijo nn Moravskem je zadel hud udarec. V bližini Kremsirja so se na nasadih sladkorne pese pojavile ogromne množice gosenic, kf so uničile vse pridelke nn površini več kilometrov. Vsa prizadevanja ljudstva, da bi omejili uničevanje po gosenicah, jo ostalo brezuspešno. Oblasti so podvzele obširne inere proti tej strašni nadlogi 111 je poklicano tudi vojaštvo., škoda znaša žc dosedaj 15 milijonov č. s. K. Ljudstvo, katerega glavni zaslužek je pridelovanje sladkorne pese, je obupano.
Jugoslovanski kreditni zavod
PoStni ček. rač. št. 11.323. Telefon štev. 54.
Marijin trg štev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letu s 128,600.000 kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Wolfova ulica št. 1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice In akreditive na vta tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroStvo, vrednostne papirje In na blago, leieCe v javnih skladliftlh. Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron.
Zavod ie neposredno pod državnim nadzorstvom.
Hh'tllPiiont is£e eez poletne mesece AUilUlIjtiiH poduka k mlajšim gimnazijcem oziroma tudi pisarniško delo. Ponudbe pod »Marljiv.« na upravo lista Slovenca.
Več plesUi pomočnikov
za pleskanje železniških mostov proti dobri plači sprejme tvrdka Josip Jug, Himska cesta 16. Ljubljana.
szparn£ijive Hlapec li Konjem S
Sojina, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8,
Ugodno se prode: list ar.
usnjem prevlečeni (Halbfotel) 6 plišastih foteljev in kanape. Ogleda se lahko vsak dan od 11—2 ure pop. Naslov se izve v v upravništvu pod štev. 2385.
zsacSj slanovfloie s hrano zf
dva nedoletna dečka, najraje v sredini mesta. — Prijazne ponudbe se prosi na upravo Slovenca pod šifro,.Takoj."
Proda se dobro idoča .. .
mm in
z vso opravo. Poizve se upravn. pod št 2398-
Odvetnik
dr. JURO JflN
preje v Trstu in na Koroškem je preselil svojo pisarno v
MARIBOR
(nasproti sodišču).
VRTNAR
vešč v vseh strokah vrtnarstva išče stalne službe na graščini ali vili ali na večjem posestvu. Sporočla naj se pošljejo na upravništvo .Slovenca* pod štev, 2389.
VALVASOR
izborno ohranjen, se proda. — Naslov v upravništvu pod štev. 2378.
Zahvala
vsem onim, kateri so mojemu preljubljenemu sinu
Oton Krainer
izkazali svojo zadnjo čast, posebno pa stavbni tvrdki Viljem Treo, arhit. Wayner v Tržiču in vsem Tržičanom.
Ljubljana, 6. julija 1921.	.
Viljem Krainer.
R. SMIELO WSK1
stavbenik - LjUBLjffl
Rimska cesia Si. 2. Nudi se doDro žgana opeka prvovrstne kakovosti oo najnižjih cenah.
iiasuRiimniiiiiiiinKilili
JDvokolesa, šivalni stroji
o!ro ;ki vozički novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejme se takoj izurjena
KONTORISTINJA
zmožna knjigovodstva ln strojepisja. — Pismene ponudbe z navedbo plače na Kolinsko tovarno v Ljubljani.
Enonadstropna
v bližini Ljubljane obstoječa iz 3 stanovanj in vrta se proda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2397.
Tovarna
JOS. REICH
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-
iiiDiiiiaiia, Poljanski nasip i Podružnica: SsisiMofa ul. 4. pesmice in srajce.
PODRUŽNICE: MARIBOR	NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposka ul. 38.
Glavni trg.
štev. 39.
se sprejmejo v tr jno delo pri tvrdki BaflTfl EBEHL.
Za prevode iz nemškega, francoskega ev. angleškega se iščejo
prevajali tehniki
Trajen posel. Ponudbe pod »Tehniške zadeve 2391.« na upravništvo lista.
Iftli
prodaja najceneje
zarezno in drugo strelno opeao, zitfa&e, cevi za drenaže
najbolje vrste.
pre!
m. imkl
'j	w »•»»•"»j	siuuol.
Tovarna bemičsiiSi in rndn. Ssarv ter lakov.
Centrala: Lfui>l£ana. D. z o. z. SktadiMs: nootaad.
Brzojavk Merakl Ljubljana.	Telefon 64
Enaailni laki. Prani firnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe .n oljnate, mavec (Gr>ps), masteneo (Federvvelss), strojno oije, karboltnej, steklarski in mizarski kiej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERA&L« Lak za pode.	»MLRAKL« Linoleum lak za pode.
»MKRAKL«. Emajlnl lak. »MERAtCLa. BrunoUne.
Ceniki se začasna ne razpošiljalo 5
..ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberlin Jančar & Co i.jubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežer, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.

za utemeijenje Industrije drva i papira d. d. u Zagrebu.
Potpisani utemeljujemo dioničko društvo pod nazivom Industrija drva 1 papira d. d. Sjedišta društva je Zagreb.
Društvo se osniva na neodredjeno vrijeme, a baviti če se šumskim poslovima, proizvodnjom, kupovanjem i prodavanj.?m drva i drvenih proizvoda, te papira i produkata potrebitih za proizvodnju papira. Temeljna glavnica društva ustanovljuje se sa
K 100,000.000"— (sto mlllfuna krana)
a dijeli se na 250.000. — komada dionica po K 400. — nomlnale, koje glase na donosioca.
Predhodno se izdaje 162.500 komada dionica po K 400. — nominale tako, te če uplačena glavnica društva iznositi.
K 65,000.000'— (šesdescl I pel mllifuna krnita)
Dionice izlažu se javnoj supskripciji uz tečaj od K 400. — (Ceteristo kruna) po komadu, te uz naplatu od K 20.— (dvadesot kruna) po komadu u ime troškova utemeljenja.
Supskripcija počinje danom 6. srpnja 1921., a svršava danom 25. srpnja 1921. Uplate imadu se vršiti na sljedeči način:
prigodom potpisa .....................40 %
do konca avgusta 1921................... 30 %
do konca septembra 1921................. 30 %
sve u gotovom. Uplate supskribenata, koji ne održe gornje rokove, propadaju u korist pričuvne zaklade društva.
Supskripcija i uplata imade se obaviti kod Centralne Banke d. d. v Zagrebu te kod njenih podružnica i ispostava. Supskribentima pripada pravo 5 °j0 kamata računajuči od poslednjeg roka pojedine uplate pa do 31. decembra 1921., dok im pravo na dividende pripada počam od 1. januara 1922. kao dana, kojim počinje prva poslovna godina društva.
Utemeljitelji pridržaju si pravo reparticije supskribiranih dionica koja če se baviti najkasnije mjesec dana nakon dovršene supskripcije, te supskribenti nemaju u slučaju neudovoljenja dionica pravo na nikakovu drugu naknadu, osim uplačenog iznosa. Taj če im biti povračen 14 dana nakon obavljene reparticije na mjestu preduzete supskripcije.
Konstituirajuča glavna skupština biti če po utemejiteljima sazvana i održati če se prema ustanovama §§ 154 i 155 trg. zakona. Utemeljitelji nose odgovornost po §-u 152 trg. zakona.
U Zagrebu, 1. srpnja 1921.
Bogdan Barbot, glavni ravnatelj Centralne Banke, d. d.
Zagreb.
Centralna Banka d. d. Zagreb. Laza Dundjerski, industrijalac i veleposjednik, Novi Sad. St. Kugli, knjižara, tiskara i papirnica, Zagreb. Rudolf Welngang, industrijalac, Bautzen u Saskoj.
Ljevaonfca željeza i tvornica željeza, Bautzen u Saskoj.
Našičko dioničko društvo za industrija i trgovinu drva,
Našice.
Franjo barun Ottenfels, vlastelin, Bežanec. Anion barun Rukavina, vlastelin, Zagreb.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,