Šolska in izvenšolska vzgoja. (Dalje.) V naših učnih načrtih ie to vse preskromno zahtevano, a navzlic tej pomanjkljivosti bi se dalo v šoli veliko dose5i. Kakor že omenjeno prinese otrok v šolo samo zmožnosti in zato je tudi največja in naijsvetejša učiteljeva dolžnost, dai te zmožnosti zbudl in zdraini. Med teml zmožnostmi je tudi ideja nacionalfzma. Saj se še sama dobro spominjarn, kako je ta ideja z menoj vred rastlai, ko -je bila enkrat priklicana v ž:vljenje. Iz svoje prakse vein tudi, s kako pozornostjo in zanimaTijem poslušajo otroci zgodovinske anekdote iz junaštva svojih pradedov. Tukai nam je torei zastaviti, tukaj začeti in drevo nacionalne vzgoje začne brsteti in rasti, dokler se ne razraste v mogočno drevo, ki objame ves narod in državo. Danes se vršijo ob narodnih praiznikih p,ač samo šolske maše in morda tudi kaki nagovori na učence, a to je tudi vse. To ne zadostuje, da bi bilo mogoSe vcepiti otroku v srce zavest: »Jugoslo- ven sem in kdo je več!« Opusthi bi bilo raje i-z šolskih knjig vso nepotrebno kramo, ki' jo otrok ne bode nikdar rabil in naj se mu o takih stvareh ustvarijo samo prvi pojmi, medtem ko naj bi se vsa osnovnošolska vzgoja osredotočila okoli vprašanja narodne vzgoje. V tem, ali je n. pr. Sneguljčica 5rna ali bela, oziroma ali ie Hanibal prišel pred Rim ali ne, je za otroka vseeno, ker se vsega tega lahko priu5i. narodnosti in narodne zavesti pa si ni inogoče priučiti. ampak pnvzgojiti in ravno zato bi moral učkelj porabiti tekom leta pri vsakem predmetu. tudi pri r-«čunstvu, i najmanjšo priliko, da bi vpleiel med učno snov kaj narodriega. Prcdmeta za vzgojo narodne zavesti sta koi nalaš5 zgodovina in zemljep:sje. Kosovo, turške vojne, tuga o propadu carstva. vstajenje, Balkanska vojska, zadnja svetovna vojna, to so vse stvari, iz katerih bi morala zajemati mlada učenčeva duša vzpodbudo k nadaljnim velikim delom. Govoriti bi ym bilo o trpljenju pod Avstro-Ogrsko, podčrtati prav posebno vstaje slovenskih fantov za oasa vojne. Judenburg, Radgona, kazati bi jim bilo na ječe in zapore. v katerih sa presedeli naši najboljši v boju za svobodo. Pod5rta>t: bi-bilo pa tudi dejstvo, da niso do danes še vsi bratje osvobojeni, aftipak de se jih nad 800.000 še nahaja v italijanski in avstrijski sužnosti. Pri zemljepisju bi bilo pokazati učencem vso lepoto naše zemlje. Vprašanje, kako visoki so hribi in kako globoke reke, so postrans'kega pomena. ker s! otrok tega itak ne zapomni. Zato naj bi se v toliko lepših in krasnejših besedah opisalo vso prelest in bol naših gora, rek. gozdov. mesr, vasi, jezer, otokov in morja. Da, morje bi bMo treba opisati, kot nekak živ vir vsega našega delovanja in nehanja, Govoriti bi bilo o. moriu kot pljučah vsega našega gospodarstva in blagostanja, a pokažati bi bilo tudi na geografični karti. da nas loči od morja samo mala razdalja kakih 70 km, ki jo imajo v rokah Italijaiii, a k: nam pristoja po vseh naravnih zakonih. — Istočasno naj se pokaže u5encem pa tudi drugače veličino naše države. Sploh naj bi se vsa vzgoja smkala samo o tem vprašanju. Šolske knj;ge bi morale biti prenasičene samo anekdot naših hero-jev in zgodovinskih slik. Tudi bi morala imeti vsaka šolska knjiga zemliev'd Jugoslavije s pridejanimi neodrešenimi kraji, kar bi skoro gotovo povzdignilo cut narodne zavesti med šolsko mladin>o. Pozabiti ne smemo pa še enega važnega vprašanja, vprašanja narodne dinastije in zastave. To vprašanje naj bi se po možnosti obdelaio že prvo leto. da prvo uro šolskega pouka. Pokazat: bi bilo otrokom navzgor do kraljevega uvora, govoriti bi jim bilo o zastavi in razložiti pomen ^barv. Sploh nad bi se pokazala oz:roma uporabljala zastava vsikdar in pcisvod, kjer bi se pokazala šolska mladina. Celo izleti naj bi ne bili brez državne zastave. Predno bi se pa zastava razvila :n dvignila. naj bi učitelj govoril kak primeren patriotičen govor, nakar naj bi otroci zapeli narodno himno ali kaj sličnega. da s tem pozdravijo zastavo.. Ravno tako naj bi se pri vseh šolskih prireditvah spremenilo prireditveni prostor v eno samo narodno zastavo in naj bi se -za take prilike uporabljalo samo narodne in patrioticne snovi. Pa tudi izven sole bi moral u5:telj del-ovati. Ko konoa šolski pouk, naj ne začne za učitelja pavza in mir. ampak šele pravo delo. ki zahteva zase celega človeka. ako hoce. da bode šolsko delo rcdilo sadove. Vsaka tudi najplemenivejša cvet'ca počasi usahne, ako se jo vsadi med plevel in ako se je ne goji. Ravno tako je tudi s šoli odraslo mladino. Ko zapusti šolo, pride pod vse druge vplive, ki mu skušajo zamoriti ono, kar mu je dala šola In zato mora tukaj spet zastaviti učiteljstvo s svojim delovanjem. S sistematičnm delom, bodisi v raznih prosvetnih, telovadnih, narodnoobrambnih, bodisi v gospodarskih dru" štvih, bi lahko pridobil spet šoli odraslo mladino in bi jo še nadalje vzgojeval v pravcu, v katerem je za5el v šoli. Sai je ravno v mladini bodočnost naroda in države in bi morall ravno zato vzgajati, ne samo šolske otroke, ampak tudi mladino v narodnem — državnem duhu. Starejša generacija je živela svoječasno pod drugimi razmerami, v'dela je svetovno morijo in ni čuda, ako je rnalo apatična napram vsemu novemu, ako ne celo sovražnai. Mladina pa ne ve mnogo o drugih časih, spominja se samo kot v sanjah časov, ko je b:l oče pri vojakih in bi zato seme enkrat vsejano prav gotovo obrodilo dobre sadove. Treba je le pravih vrttiairjev. Treba je pravih učiteljev, ki uporabijo svoj prost čas v dobrobit ljudstvu, narodu in državi in ne izostane uspeh. Ledina je velika, delavcev malo in raivno zato naj prime vsakdo za lopato in za5ne z delom, naj začne graditi hišo naše države pri najmanjših državljanih. S temi izvajanji sem hotela opozoriti samo na našo rakrano in želim. da bi s tem dopisom vzbudila med učiteljstvom resrao premišljevanje.