Naš čas, 11. 9. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek (12/24 0C), soboto (12/23 0C) in nedeljo (10/24 0C) »bo pretežno sončno. številka 39 četrtek, 9. oktobra 2014 Deponija premoga kopni. Že dolgo ni bila tako nizka, to opazujemo vsi. Iz Premogovnika Velenje so nam včeraj potrdili, da so morali zaradi poškodbe ene izmed dveh jamskih prog to zapreti. Prišlo je do zatesitve odvozne proge, kar je posledica povečanih pritiskov. V obnovo proge bo potrebno vložiti dvakrat več sredstev kot za izgradnjo nove. Kljub težavam si prizadevajo, da bi zagotovili načrtovane količine premoga, zato so predvideli dodatne delovne dneve. Tako naj bi bilo vsaj še do sredine prihodnjega meseca. To pa seveda pomeni manj premoga za Termoelektrarno, ki pa ga v tem času potrebuje veliko, saj šesti blok že obratuje poskusno, potrebe po termoenergiji pa so ta čas velike. Na vprašanje, kako se bodo odločali v Šoštanju, nam direktor Peter Dermol ni odgovoril, ker se o tem usklajujejo s HSE. ■ Kako je volila Šaleška dolina? V vseh treh občinah novi stari župani: v Velenju Bojan Kontič, v Šoštanju Darko Menih in Šmartnem ob Paki Janko Kopušar Milena Krstič - Planine Dve tretjini slovenskih občin (159) je po nedeljskih lokalnih volitvah že v prvem krogu dobilo župane, v preostalih 53 občinah bodo volivke in volivci šli s kandidati v drugi krog. Ta ne bo potreben v nobeni od treh občin Šaleške doline. Povsod so v prvem krogu zmagali stari župani. Sestave občinskih svetov pa se bodo ponekod kar precej spremenile. Objavljamo podatke z volišč za vo- litve županov in občinskih svetov. Rezultate volitev v svete mestnih četrti ter krajevnih skupnosti pa bomo objavili prihodnjič. Mestna občina Velenje Volilna udeležba v mestni občini Velenje je bila 36-odstotna. Bojan Kontič (SD) bo stari novi župan. Z 68,04 odstotki glasov je prepričljivo premagal tekmece Antona De Costo (SDS), ki je prejel dobrih 12,25 odstotkov glasov, Franca Severja (skupina volivcev) skoraj 9,35 odstotkov, Mateja Jenka (SMC) dobrih 8,31 odstotkov in Ivana Zacirkovnika (LDS), ki je zbral 2,05 odstotka glasov. Med enajstimi listami, ki so se potegovale za vstop v 33-članski svet Mestne občine Velenje, je mandate dobilo sedem list, največ 16 (s 44,10 odstotki glasov) Socialni demokrati (SD), Slovenska demokratska stranka (SDS) bo imela v novem sestavu 5 mandatov (13,06 odstotke glasov), SMC 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Zmagali nestrankarski kandidati Tatjana Podgoršek Lokalne volitve so večinoma za nami, pred nekaterimi pa analize, zakaj je kdo dobil toliko, kot je, in zakaj drugi ne toliko, kot je pričakoval. Sicer pa poraza nobena vladna stranka ne prizna, saj vse po vrsti zatrjujejo, da so zadovoljne z rezultati lokalnih volitev. Kaj pa naj drugega porečejo, saj imajo volivci vedno prav, slednjim pa se nikakor ni dobro zameriti, saj bodo čez štiri leta znova volitve. Ce so nekateri napovedovali, da bodo lokalne volitve prinesle tektonske premike, podobne državnozborskim, so se zmotili. Prevelikih presenečenj ni bilo, kar lahko pomeni, da večina volivcev nima želje po spremembah v svojih okoljih, ker jih je sedanje vodenje občin zadovoljilo, ali pa, da so se med ponudbo kandidatov odločili za preverjene, da niso imeli prave alternative ... Vredna razmisleka je zagotovo tudi slaba volilna udeležba. Ta je bila najnižja doslej. Na dopust se ni mogoče izgovarjati, na slabo vreme tudi ne, strankarska disciplina očitno ni več tako izrazita, kot je bila nekoč. Ali je mogoče ignoriranje volitev pripisati utrujenemu volilnemu telesu, splošnemu nezadovoljstvu ljudi, nezaupanju v politiko, apatiji, je slaba udeležba ena od oblik protesta, kar ni tako redko mnenje, ali pa morda postaja tako zastavljena demokracija izpeta zgodba? Dejstvo je, da so tisti, ki niso odšli na volišča, prepustili odločanje o stvareh, ki se vsaj s kančkom dotikajo tudi njih, drugim. Dejstvo je tudi, da so prezrli, da imajo volitve vseeno večjo moč od gostilniških obiranj. Poleg nizke volilne udeležbe so nesporni zmagovalci lokalnih volitev, menijo strokovnjaki, nestrankarski kandidati. Od 82 jih je zmagala več kot polovica. To azhteva razmislek. Očitno so zaznali, da je bolje iskati podporo pri volivcih kot pri strankah na lokalni ravni. Njihove obveze so zaradi tega (morda) večje, odločitve pa imajo večjo težo (morda). Bo pa marsikje takšnim županom tudi težko vladati, če si v svetu ne bodo uspeli zagotoviti dovolj podpore. Dan po volitvah je bil čas za bistrenje glav in lizanje ran, za kakšen kozarec s šampanjcem, od torka dalje pa se vsakdanje kolesje spet vrti hitreje, kot bi si marsikdaj želeli. Zmagovalcem želimo čim več uspehov pri uresničevanju zastavljenih projektov in jim sporočamo: spremljali vas bomo, kajti dejanja štejejo. Poražencem pa . začnite volilno kampanjo že danes ne z besedami, ampak z dejanji. Stranka Mira Cerarja 4 mandate (11,6 odstotka glasov), Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS prav tako 4 mandate (11,3 odstotka glasov), 2 mandata bo imela SLS Slovenska ljudska stranka (6,01 odstotkov glasov), po en mandat Vsi v isto smer - Sever (4,89 odstotkov glasov) in NSi Nova Slovenija - krščanski demokrati (3,93 odstotka glasov). Brez sedeža v občinskem svetu so ostali: LDS, PS, ZaAB in SNS). Občina Šoštanj Volilna udeležba v občini Šoštanj je bila 54-odstotna. Tretji mandat župana začenja Darko Menih (SDS), ki so mu volivke in volivci namenili 61,53 odstotka glasov. Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika) je zbral 31,38 odstotka glasov, Boris Plamberger (SD) 6,52 odstotka in Marjan Vrtačnik (SNS) dobre pol odstotka glasov. Med enajstimi listami, ki so se potegovale za vstop v 20-članski svet Občine Šoštanj, je mandate v njem dobilo osem list. Po 5 mandatov SDS - Slovenska demokratska stranka (22,89 odstotka glasov) in Lista Borisa Goličnika (21,63 odstotka glasov), 3 Lista Viktorja Dreva (11,51 odstotka glasov), po 2 mandata pripadata Mladim za Šoštanj (10,09 odstotka) in SD - Socialnim demokratom (9,65 odstotka), po en sedež v občinskem svetu pa so pri privolili SMC Stranka Mira Cerarja (6,97 odstotka), NSi Nova Slovenija - krščanski demokrati (5,61 odstotka glasov) in DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije (5,51 odstotka). Brez sedeža v občinskem svetu so ostali SLS, Lista Draga Kotnika in SNS. Občina Šmartno ob Paki Volilna udeležba v občini Šmartno ob Paki je bila 52-odstotna. Župan bo še naprej Janko Kopu-šar (skupina volivcev). Dobil je skoraj 79 odstotkov glasov, tekmecu Jožetu Slemenšku (SDS) so volivke in volivci namenili dobrih 21 odstotkov glasov. Med šestimi listami si je vstop v 14-članski svet občine privolilo pet list: 5 sedežev SD - Socialni demokrati (30,59 odstotkov glasov), po 3 Lista za napredek občine (20,29 odstotkov) in SDS Slovenska demokratska stranka (17,72 odstotka), 2 mandata SLS Slovenska ljudska stranka (15,44 odstotkov glasov) in enega DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije (10,66 odstotka glasov). Zunaj je ostala NSi - Nova Slovenija - krščanski demokrati. ■ 9770350556014 Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14 2 OD SREDE DO TORKA «4£Afl 9. oktobra 2014 Šoštanj svečano zaznamoval praznik Podelili so najvišja občinska priznanja in se ozrli v čas med lani in letos Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 30. septembra - »Od lanskega do letošnjega septembra smo naredili veliko. Največ pri celoviti oskrbi z vodo in kanalizacijo, najbolj ponosni pa smo na to, da bodo jutri v nov vrtec prvič stopili otroci, ki so bili doslej razpršeni po vsem mestu,« je na svečanosti ob občinskem prazniku 30. septembru v Šoštanju dejal župan Darko Menih. V svečanem nagovoru se je ozrl še bolj nazaj in znova poudaril, kako kruto se narava zadnja leta poigrava s prebivalci Šoštanja in občinskim proračunom. »Vsega še odpravimo ne, že nas spet udari.« Zahvalil se je svetnikom občinskega sveta za konstruktivno delo. »Tu in tam je prišlo tudi do nesoglasij, včasih tudi do nesporazumov, generalno gledano pa je bilo sodelovanje in tudi opravljeno delo zelo dobro.« Plakete: Elica Završnik, Jani Napotnik, Leopold Kušar Otroci so svečanost naglasili z mladostjo. Naslednji dan so prvič prestopili vrata novega vrtca. Na svečani seji so podelili najvišja občinska priznanja. Častna občanka je postala mag. Vilma Fece, rojena Šoštanjčanka, ki je vedno postavljala v ospredje lokalno okolje, širila njegovo prepoznavnost turi pri svojem delu in delovanju v želji, da bi s povrnitvijo ugleda mestnemu jedru in enakomernim razvojem vseh krajevnih skupno- lokalne novice Rudarji na solidarnosti delovni akciji Velenje, 4. oktobra - Na Premogovniku in njegovih hčerinskih družbah je potekala v soboto solidarnostna akcija, s katero so želeli omiliti težak položaj in prispevati k uresničiti zastavljenih ciljev. »Dobra udeležba več kot 1600 zaposlenih je dokaz, da nam ni vseeno, kakšna bo prihodnost Premogovnika Velenje in njegovih odvisnih družb, saj se zavedamo, da o svoji usodi tokrat v veliki meri odločamo sami,« je sodelavke in sodelavce nagovoril predsednik Uprave mag. Ludvik Golob in se vsem zahvalil za nesebično podporo pri reševanju Premogovnika in celotne Skupine. »Poleg rednih del v jami, v podpornih službah in povezanih družbah so sodelavci opravili tudi tista dela v jami in zunaj nje, ki jih v preteklosti v rednem delovnem procesu nismo uspeli izvesti. Dnevno načrtovan izkop proizvodnje smo dosegli tako na odkopu kot na pripravskih deloviščih ter s tem zmanjšali manko med načrtovano in do zdaj doseženo proizvodnjo. Da bomo lažje dosegli za letos načrtovani plan proizvodnje, bomo morali izpeljati še kakšno.« ■ 2000 rok sklenilo krog prijateljstva Ob začetku tedna otroka, so v celjskem Citycentru pripravili prav poseben humanitarni dogodek »Vse najboljše z roko v roki«. Več kot 1000 obiskovalcev in povabljenih predstavnikov različnih interesnih skupin (različnih društev, osnovnošolcev in dijakov, folkloristov različnih slovenskih regij, invalidov, znanih športnikov ter glasbenikov) si je podalo roke in sklenilo Krog prijateljstva skozi ves nakupovalni center. Vsi udeleženci so se posladkali z jabolčnim zavitkom, ki je meril kar 28 metrov, kar je simboliziralo 28 evropskih članic. Vsi udeleženci so lahko prispevali 1 eur, Citycenter Celje pa je vsakemu zbranemu evru dodal še enega. Izkupiček bo Citycenter v obliki do-nacije podaril društvu cerebralne paralize Sonček Celje. ■ sti Šoštanj postal občina, v kateri lahko vsi prebivalci delajo, ustvarjajo in kakovostno živijo. »Častni občan pušča sled. Naziv je zahvala za opravljeno delo. Morda je prišlo malo prezgodaj? Ne vem. Moram pa priznati, da sem bila po prvem presenečenju kar malo ponosna, da so moje življenje in delo v Šoštanju prepoznali,« je dejala. Kot predsednica krajevne skupnosti KS je nadaljevala delo predhodnikov pri obnovi fasad, izgradnji kolesarske infrastrukture, izgradnji Tresimirjeve-ga parka, ohranjanja kulturne dediščine, revitalizacije Pustega gradu, muzejske dejavnosti, združevanja društev in sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in občino. Posebna skrb so ji bili mladi, ki jih podpira v njihovem prizadevanju najti v domačem okolju svojo priložnost. Priznanje Občine Šoštanj je pre- Priznanje za Ribiško družino Paka (Franc Ravnjak), Zvonka Ledineka, Mirana Aplinca Častna občanka mag. Vilma Fece jel Zvonko Ledinek, eden najaktivnejših godbenikov v Pihalnem orkestru Zarja, ki mu je zvest že pol stoletja, Ribiška družina Paka Šoštanj za ureditev okolice Druž-mirskega jezera, za organizacijo športnih prireditev v svetovnem merilu in Miran Aplic za prispevek k utrjevanju prepoznavnosti mesta na področju zgodovine, kulture in drugih družbenih dejavnosti. Plakete so prejeli Elica Završnik (skrb za širjenje in obujanje ljudskih šeg), Leopold Kušar (dolgoletno uspešno vodenje Društva upokojencev Šoštanj) in Jani Napotnik (delo v filmski, fotografski in glasbeni umetnosti). Župan je podelil tudi svoja priznanja. Prejeli so jih: Karel Judež, Herman Mrak, Aljaž Osterc, Davor Plamberger in Barbara Spital. Lokalne bitke, ki mnogih ne zanimajo Volitve v senci slabe udeležbe, ljubljanski župan v senci nadškofa - Bosta ostali dve ali bomo imeli tri županje? - Celje najbolj ljudsko mesto V večini slovenskih občin so se v nedeljo lokalne volitve končale, le v nekaterih bodo imeli 19. vinotoka popravne izpite. Na našem širšem območju le v treh. Bodo pa tedaj volivci tudi odločali, ali bomo imeli na tem območju tri »matere županje« ali le dve. Toliko jih že imamo po nedeljskih volitvah: v Solčavi in Kozjem. V Nazarjah je dosedanji županji spodrsnilo, ima pa kandidatka v Dobjem možnost, da žensko kvoto poviša na tri. Vsaj nekaj, saj o kakšni »ženski kvoti« ob volitvah za županske stolčke seveda (še) ne govorimo. Tudi te volitve so pokazale, da so nekateri župani - nekateri jim rečejo kar »lokalni šerifi« - trdno v sedlih. Največ pozornosti je tudi zdaj bilo za najvišja občinska mesta v največjih mestih. Nekateri so pričakovali, da bodo v nekaterih mestih ovadbe, (nepravnomočne) sodbe ali kakšni različni očitki dosedanje župane spodnesli. Pa sta dobila podporo tako ljubljanski kot koprski župan. Drugje naj bi volivci prepoznali dobro delo dosedanjih županov, pa sta tako trdno na mestih ostala tudi župana mestnih občin našega širšega območja. Na preizkušnji so bili tudi v vstaj-niškem Mariboru, kjer je prišlo do zanimivega razpleta oziroma zapleta. V drugi krog sta se uvrstila »vstajniški« župan in župan, ki so ga vstajniki vrgli. Imamo pa na našem območju tudi svojevrstne zmagovalce. Ob že sicer izredno skromni udeležbi na volitvah, kar kaže, da za to bitko ni pretiranega zanimanja, so najnižjo udeležbo zabeležili prav v občini z našega konca. Kar v mestni občini Celje! A številki se včasih ne gleda pod zobe, važni so volilni odstotki. In če so v Celju volitve minile v »senci« najnižje udeležbe, so v Ljubljani nekako v senci imenovanja novega nadškofa ljubljanske nadškofije. Tega so po dolgotrajnem čakanju dobili prav dan pred volitvami. Mariborčani ga bo menda še kar čakali. Dokler se vsaj malo ne uredijo razmere po finančno-ekonomskem polomu te škofije. Do tedaj bodo še pod celjskim skrbništvom. Vsaj posredno je s celjskimi volitvami župana povezan tudi bolj žalosten dogodek. Prav dan po volitvah je namreč ogenj uničil zaščiten objekt nekdanjega Rahuschevega mlina. Ta je bil nazadnje v »funkciji« kot skladišče pokojne Kovinotehne, zdaj so se v njem občasno zbirali brezdomci ter menda tudi tujci, ki so sicer prosjačili po Celju in okolici. Z volitvami je požar povezan le toliko, da je bila obnova tega objekta ena od točk predvolilnega programa celjskega župana. Rešitev za ta objekt so sicer iskali že nekaj let. Mnogi so mislili, da bi bil primeren za knjižnico, ko so v Celju načrtovali novo, zase so ga želeli tudi kulturniki raznih vrst. Pa ni bilo iz tega nič in je ta nekoč mogočna stavba z značilno rdečo opečno barvo klavrno propadala. Zdaj je padla pod zublji ognja. V Podčetrtku pa so tik pred volitvami odprli dom starejših. Zanj sije že dolgo časa prizadeval župan Peter Misja, vendar tega odprtja v predvolilnem času ni potreboval, saj je bil na volitvah edini kandidat za nov mandat. Ta dom - za 13 ljudi, bo imel tudi dnevno varstvo - bo deloval kot enota Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Zato seje odprtja udeležil tudi šmarski župan Jože Cakš. Tudi ta brez »volilne potrebe«. Cakš namreč po več mandatih ni vnovič kandidiral. Že od predvolilnega časa pa v Podsredi na Kozjanskem poteka tradicionalni »praznik« Kozjanskega jabolka. Osrednje prireditve bodo v soboto in nedeljo. Za ta dva dneva je na prireditvenem prostoru v središču kraja tudi letos zmanjkalo mesta za vse stojnice, ki bi jih prodajalci z različnih koncev Slovenije radi zasedli. Tudi letos je že pestro in še bo. To je tudi praznik, ko se Kozjanski, raztreseni po Sloveniji in tudi tujini, zavedo svojih korenin in obiščejo svojce in to prireditev. Pa še to: veste, da je Celje najbolj ljudsko med vsemi večjimi slovenskimi mesti. Med takimi je namreč edino v Celju zmagal kandidat slovenske ljudske stranke Bojan Šrot, nekdaj tudi predsednik te stranke. Že spet! ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14 3 9 oktobra 2014 'H AN LOKALNE VOLITVE 2014 Rekordni zmagi Socialnih demokratov in Bojana Kontiča Srečko Meh, Bogdan (oče), Tanja (žena) in Bojan Kontič Mira Zakošek V volilnem štabu Socialnih demokratov v stavbi sodišča, kjer je tudi njihov sedež, je bilo veselo in razigrano. Prostora je bilo za vse, ki so želeli nazdraviti novoizvoljenemu županu Bojanu Kontiču, kar premalo. Razpoloženje se je stopnjevalo iz minute v minuto, svoje pa sta pridala ansambla Bratov Aubrehtov in Goličnik. Veselje je bilo res nepopisno. Nekako so sicer upali in pričakovali, da bo njihov kandidat Bojan Kontič dobil volitve v prvem krogu, niso pa pričakovali rekordnega odstotka (vseh dosedanjih volitev) njihove liste. Po novem bodo imeli v svetu Mestne občine Velenje kar 16 svojih predstavnikov (v tem mandatu 11). »Zmage sem seveda zelo vesel, tako svoje kot liste Socialnih demokratov. Vse skupaj razumem kot nagrado našemu uspešnemu dosedanjemu delu. Očitno je, da ljudje, vsaj večina, ne nasedajo obljubam, videti želijo rezultate, ki so otipljivi, vidni, doseženi s trdim delom. Vsekakor pa smo doslej pokazali svojim konkurentom, da se znamo povezovati, prisluhniti vsem in usklajevati želje in načrte,« je dejal Bojan Kontič, ki v času volilne kampanje pravzaprav ni veliko obljubljal. In česa se bo zdaj najprej lotil? »Kdorkoli od kandidatov je obljubljal v naslednjih dveh letih kakšne projekte, ta ne pozna financiranja lokalne samouprave, ne pozna delovanja nove finančne perspektive ... Mi vsekakor nismo imeli osnove, da bi karkoli konkretno obljubljali, vsaj za prvi dve leti ne. Računam pa, da se bomo v drugi polovici mandata že lahko znova lotili velikih po- membnih projektov, pri tem imam v mislih zlasti turizem. Skupaj z ostalimi objezerskimi mesti vzhodne kohezijske regije bomo namreč prijavili projekt, v katerem naj bi bili Velenjčani udeleženi z znatnimi nepovratnimi finančnimi sredstvi. Pripravljamo tudi projekt za črpa- nje sredstev za usposobitev podjetniške cone Stara vas; v njem bomo dali priložnost za razvoj novim podjetjem in upam, tako zagotovili tudi nova delovna mesta. To so naši najpomembnejši strateški načrti. Seveda pa bo dela tudi v tem času veliko. Dokončati moramo kohezij-ski projekt vodooskrbe in stanovanja na Gorici, ki nam delajo veliko sivih las. S Stanovanjskim skladom smo že opravili razgovore in pripravili rešitev, ki jo bom svetnikom dal v potrditev takoj po konstituiranju novega sveta. Računam, da bomo tako tudi odpravili vse težave v zvezi s tem in na tem območju prihodnje leto tudi naselili stanovalce, tja pa preselili tudi sedež tamkajšnje krajevne skupnosti. Ravno med volilno kampanjo pa smo pridobili tudi skoraj dva milijona in pol nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo Galerije Velenje ter ureditev in zagon podjetniškega centra. Zdaj moramo zagotoviti lastna sredstva, projekte udejanjiti in tako tudi priti do tega odobrenega denarja.« ■ »Kar bo dobro za Velenje, bomo podprli« Velenje, 5. oktobra - Člani velenjskega mestnega odbora stranke SDS so rezultate lokalnih volitev spremljali ob polno obloženi mizi v prostorih stranke v Starem Velenju. Anton de Costa, ki so ga v kandidaturi za župana MO Velenje podprli tudi v občinskih odborih strank SLS in NSi, nam je povedal: »Zadovoljen sem s tem, kar smo dosegli. Ni nam bilo lahko, ker smo imeli v mestnem odboru kar hude stvari v preteklosti. Dejstvo je, da imamo sedaj dobro ekipo in odlične možnosti, da dobro delamo v mestnem svetu. Držali se bomo vsega, kar smo poudarjali v predvolilni bitki. V mestnem svetu bomo skušali biti konstruktivni. Kar menimo, da je dobro za dolino, bomo podprli. Ob tem se je že v nedeljo zavedal, da bodo v mestnem svetu težko zastopani tako bogato, kot so bili v minulem mandatu, ko so imeli 10 svetnikov. Ni se zmotil, saj jih imajo sedaj 5. ■ bš Člani mestnega odbora SDS Velenje so rezultate volitev na velikem ekranu spremljali ob polno obloženi mizi. Rezultate so jim sporočali tudi njihovi opazovalci na terenu. Vecina v SMC »politiko« počela prvič )l 'F I-L^f»i l& ml k Mi 11 Člani velenjskega odbora Stranke Mira Cerarja med čakanjem na rezultate volitev. Štirje mestni svetniki so za njih uspeh. Velenje, 5. oktobra - Člani občinskega odbora Stranke Mira Cerarja (SMC) so rezultate lokalnih volitev spremljali v atriju Centra Nova, pred pisarno stranke. Kandidat za župana Matej Jenko nam je v nedeljo zvečer povedal, da je razočaran, da Velenje ni bilo zajeto v nobenih vzporednih volitvah in prvih poročilih nacionalnih medijev. Dodal je: »Za nas je zelo pomembno, da bomo v mestnem svetu. Zagovarjali bomo vse, kar smo poudarjali v predvolilni kampanji. Še vedno mislim, da je Velenje premalo prepoznano v širšem prostoru, da nima prave strategije. To je vidno tudi nocoj.« V ponedeljek zjutraj, ko so bili glasovi že prešteti, je dodal, da so zadovoljni, ker so dobili 4 mandate v mestnem svetu. »Ne nazadnje smo mlada stranka, časa za predstavitev našega programa in ljudi ni bilo veliko. Kar pa se tiče moje kandidature, sem morda pričakoval vsaj malce večjo podporo. Imel sem premalo časa, da bi predstavil svojo vizijo prihodnosti mesta.« Poudarili so, da so »politiko počeli« prvič. »Bili smo neizkušeni, a odrezali smo se dobro. Ko sem gledal »volilni stroj« naše največje konkurenčne stranke SD, sem se zamislil, saj je imela za sabo ne le izkušnje, temveč tudi ogromno denarja, »vez, poznanstev« in neformalne prednosti.« ■ bš DeSUS postavlja v ospredje ljudi V štabu DeSUS so bili v nedeljo zvečer zelo zadovoljni, saj so v svetu Mestne občine Velenje ohranili štiri mesta, za župana pa je bil izvoljen Bojan Kontič, ki so ga tudi uradno podpirali. Njihov predsednik Srečko Korošec je prepričan, da je to rezultat njihove dobrega dela in številnih projektov, ki so jih skupaj udejanjili in tako prispevali k uspešnemu razvoju občine. »Tako bomo nadaljevali tudi v tem mandatu. Podpirali bomo vse projekte, ki bodo usmerjeni k bolj prijaznemu življenju tukajšnjih občanov. Zavzeli pa se bomo tudi za gradnjo varovanih stanovanj ter širitev zmogljivosti Doma za varstvo odraslih,« je dodal. ■ Veselje v štabu DeSUSa SLS za več delovnih mest V SLS so z rezultati volitev zadovoljni, saj imajo v svetu Mestne občine Velenje dva kandidata (v zadnjem mandatu niso imeli svojih predstavnikov. Po besedah predsednika stranke Hermana Arliča si bodo prizadevali, da bo dolina polno zaživela, predvsem pa si želijo ohranitev delovnih mest v vseh velikih gospodarskih družbah in seveda tudi vzpostavitev pogojev za ustanovitev novih. Vzpostaviti je treba pogoje, da bodo ta lahko zaživela, veliko možnosti za to pa je tudi na podeželju. Zaskrbljeni so nad dogajanjem v Premogovniku Velenje, ob tem pa poudarjajo, da nikakor ne bodo dovolili, da bi se zgodila »največja nevarnost«, ki grozi dolini, da bi ta energetski objekt nacionalnega pomena privatizirali. ■ NSi za razvoj KS in negospodarstva NSi bo tudi v naslednjem mandatu v svetu Metne občine Velenje zastopal Andrej Kuzman (ta stranka je v svetu prisotna že vse od leta 2000). »Žal se nam je tudi tokrat zgodilo, da nam je čisto malo zmanjkalo, da bi dobili dva svetnika,« pravi Kuzman, ki je s svojim zadnjim mandatom zadovoljen, saj je pomembno prispeval k razvoju krajevnih skupnosti in aktivno deloval v odboru za negospodarstvo. Svoje delo bo na obeh področjih nadgrajeval tudi v tem mandatu. ■ Franc Sever ostaja mestni svetnik Velenje, 6. oktobra - V ponedeljek smo za komentar po lokalnih volitvah prosili tudi Franca Seveija, ki je kandidiral za velenjskega župana, prvič pa je nastopil tudi s svojo listo, ki so jo v večini sestavljali bivši občinski svetniki stranke SDS. Povedal nam je: »Nisem razočaran. Pričakoval sem, da bo Bojan Kon-tič zmagal že v prvem krogu, za kar mu čestitam. V občinskem svetu je povezoval, peljal je novo politiko, ki je drugje niso sposobni voditi. Vesel sem, da smo uspeli tudi z našo listo. Sploh, ker smo se zbrali le en teden pred iztekom roka za vložitev kandidature. Nismo veliko delali za volilno kampanjo, zato smo zadovoljni z izidom.« V mestnem svetu jih bo zastopal Franc Sever, ki je o tem, da je stranka SDS v Velenju po oblikovanju njegove liste doživela razpolovitev sedežev v mestnem svetu, lista pa je dobila 1 mandat, dejal: »To je rezultat notranjih sporov v mestnem odboru SDS. Glede na delo v zadnjem mandatu bi lahko imela stranka še več svetnikov in svetnic, kot jih je imela, če bi še naprej delala za blaginjo ljudi, ne pa v interesu posameznikov. Prav slednje je pripeljalo do tega, da so volivci to prepoznali in temu primerno to tudi kaznovali.« ■ bš Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14 4 LOKALNE VOLITVE 2014 9. oktobra 2014 Menih v tretji mandat V občinskem svetu izenačena SDS in Lista Borisa Goličnika - Mladi za Šoštanj stopili skupaj in poželi izjemen uspeh Milena Krstič - Planine Šoštanj, 5. oktobra - Šoštanjske volivke in volivci so, kar se volilne udeležbe tiče, solidno opravili delo. Od približno 7.250 volilnih udeležencev jih je glas oddalo točno 3.900. Glavnina se je strinjala, da je sedanji župan Darko Menih (SDS) vreden še enega mandata. Njegova prva izjava po izvolitvi v mestni galeriji, kjer so se takoj po zaprtju volišč - eni pa seveda že prej - zbrali njegovi podporniki, med njimi družina - pa pomenljiva in kratka: »Nisem še dojel«. Ko pa je, je povedal več: »Rezultat kaže, da so volivke in volivci opazili, da sem se razdajal zanje in za to, da so in še bodo dobro preskrbljeni z osnovnimi dobrinami. Po tej poti gremo skupaj naprej. Imamo še veliko energije in volje, da dokončam že začrtano in začnemo s čim novim,« je še dejal. Seveda se je zahvalil vsem, ki so mu dali glas, tekmecem - imel je tri - pa čestital, »da so bili v borbi z menoj,« kot se je izrazil. Najtežji tekmec mu je bil Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika), ki je zbral zgle- emu novemu županu Darku Menihu je med vzklikanjem v njegovem štabu med prvimi čestitala in nazdravila družina. l mm i Boris Goličnik je veselje nad rezultatom z ekipo delil v gasilskem domu. Z volišč so sporočali rezultate najprej po telefonu. Na sedežu OVK predsednica Anica Zaje in tajnici Anita Brložnik ter Tina Videmšek. dno število glasov. Za mesto župana se je potegoval prvič, izkušnje v politiki pa si je zadnja štiri leta nabiral v občinskem svetu. V gasilskem domu smo ga zmotili ravno, ko je nagovarjal »svoje« in se jim zahvaljeval za opravljeno delo v kampanji. Njegova lista je dosegla izjemen rezultat, pet mest v 20-članskem svetu. Toliko, kot jih bo imela županova SDS. Ni bil videti razočaran, ker ne bo župan. »Kdo pravi, da ne bom? Mogoče bom pa čez štiri leta,« se je odzval na naše opažanje. Sam sebi je rekel, da bo že, če bo pri županskih volitvah šlo čez 30 odstotkov, zelo vesel. »Naša lista pa bo lahko s toliko mandati, kot jih bomo imeli sedaj v občinskem svetu, v sodelovanju z drugimi veliko dobrega naredila za občane in občanke in celotno skupnost.« Volivke in volivci so sicer v Šoštanju v občinskem svetu precej premešali karte. SDS je izgubila štiri sedeže, Lista Borisa Goličnika pridobila tri, enega je pridobila tudi Lista Viktoja Dreva, drugi so ostali pri starem, razen SLS, ki je ne bo več v občinskem svetu. Največji podvig pa je uspel novincem »v ligi«, Mladim za Šoštanj, ki so osvojili dve dragoceni točki (mesti) v občinskem svetu. Žan Delopst je v Kavarni Šoštanj, kjer so spremljali štetje glasov, rekel, da so s tem dokazali, da znajo in zmorejo, če stopijo skupaj. »Tak uspeh pa nam prinaša tudi veliko odgovornost. Na prvem mestu je zagotovitev prostorov za mladinski center, občinske štipendije, priprava strategije ...,« je nakazal in poudaril, da bodo prisluhnili slehernemu mlademu, tako kot tudi sami pričakujejo, da bodo v občinskem svetu slišani. Mladi v Šoštanju že nekaj let kažejo na mrtvilo v mestnem jedru. Tega bodo skušali oživiti. »Mladi hodimo danes žurat v Velenje. Zakaj ne bi iz Velenja hodili k nam?«. ■ Zgornja Savinjska dolina V sedmih občinah Zgornje Savinjske doline so imeli že pred minulo nedeljo znane župane v štirih občinah: v Solčavi, kjer ni kandidiral aktualni župan, ampak nekdanja občinska svetnica), v Lučah, Mozirju ter na Rečici ob Savinji. Po nedeljskih volitvah so novega župana izvolili v občini Nazarje, v občini Gornji Grad, kjer je bilo največ županskih kandidatov, pa bodo dobili prvega moža v lokalni skupnosti po drugem krogu lokalnih volitev, ki naj bi bile predvidoma 19. oktobra. Slaba volilna udeležba V občini Mozirje je bila volilna udeležba komaj 36,80-odstotna. Ivan Suhoveršnik kot edini kandidat za župana je od 1254 oddanih prejel 1042 glasov. Suhoveršnik pripisuje slabo volilno udeležbo dejstvu, da je bil na lokalnih volitvah za župana edini kandidat in da so bile to letošnje že tretje volitve. » S podporo sem zadovoljen. Še bolj pa s tem, da ni bilo potrebnih silnih aktivnosti in stroškov.« Posebnih težav ne pričakuje pri delovanju občinskega sveta. Na začetku, dodaja, izvoljeni svetniki še delujejo bolj strankarsko, sčasoma pa ne več. Podkrižnikovo zamenjal Pečovnik Za največje presenečenje na lokalnih volitvah v Zgornji Savinjski dolini so po mnenju nekaterih poskrbeli volivci v občini Nazarje. Tu so zabeležili 56,75-odstotno udeležbo, od oddanih 1256 glasov pa so jih 728 (58,62 odstotka) namenili Mateju Pečovniku, dosedanji županji Majdi Podkrižnik pa 514 (41,38 odstotka). Oba sta bila protikandidata tudi na županskih volitvah pred 4 leti. Matej Pečovnik: »Presenečen? Zadovoljen sem in se ob tej priložnosti zahvaljujem za vso podporo vsem, ki so mi stali ob strani. Prav tako volivcem in volivkam, ki me poznajo kot človeka, ki pomaga vsakemu, ne glede na čas in barve. Naš volilni slogan je bil: poslušamo, povezujemo in sodelujemo. To nameravamo početi znotraj občine in tudi širše. Nismo obljubljali nemogočega, ampak delavnost, boljše odnose, večji posluh za delovanje društev.« Roscu od 544 oddanih 492 glasov V občini Luče je za župana kandidiral dosedanji Ciril Rosc. Za nestrankarskega kandidata je od 544 oddanih glasov »volilo« 492 volilnih upravičencev. »To, da sem bil edini kandidat, ni vplivalo na izid volitev. Ta je pokazatelj minulega dela. Tolikšne podpore volivcev sem vesel, ker dokazuje, da je večina ljudi zadovoljna. Je pa to tudi močna zaveza za naprej. Verjamem, da se bomo ujeli tudi z ekipo občinskih svetnikov, v kateri je polovica dosedanjih,« je povedal Ciril Rosc. Dosegli želeno Volivci v občini Ljubno so imeli na voljo tri kandidate, največ podpore so namenili dosedanjemu županu Franju Naraločniku. Od 1396 oddanih glasov jih je prejel 882. »Zelo sem zadovoljen z volilnim rezultatom. Dosegli smo to, kar smo želeli. Podpora volivcev in volivk je čudovita tudi za občinske svetnike. Občani so jasno pokazali, da si želijo še naprej preudarnosti pri vodenju lokalne skupnosti. Zagotavljam jim, da bistvenih sprememb v prihodnje ne bo.« Nova sestava občinskega sveta Nizko volilno udeležbo so zabeležili v občini Rečica ob Savinji, komaj 38,24-odstotno. Od oddanih 771 glasov jih je edini kandidat in aktualni župan Vinko Jeraj prejel 694. Razloge za slabo volilno udeležbo Jeraj pripisuje naveličanosti volivcev, podporo slednjih svoji kandidaturi pa dobro opravljenemu delu v mi- nulem mandatu. »Posebnih presenečenj ni bilo, je pa sestava občinskega sveta povsem nova. V njem so mladi. Upam, da se bomo ujeli in nadaljevali uspešno razvojno pot lokalne skupnosti,« dodaja Vinko Jeraj. Ni bilo slabo, lahko je še bolje Katarina Prelesnik je bila edina kandidatka za mesto župana v občini Solčava. Od 274 udeležencev volitev jo je podprlo 247. »Udeležba na volitvah (60,75 odstotka) je bila daleč nad slovenskim povprečjem in to pripisujem dejstvu, da me občani poznajo kot človeka dejanj, ne obljub, da prihajam iz gospodarstva. Izvolitev občinskih svetnikov me navdaja z zadovoljstvom, saj ocenjujem, da bomo dobro delali. Upam na sodelovanje in pomoč.« Kot je še dejala Prelesnikova, dosedanji razvoj lokalne skupnosti ni bil slab, je pa lahko življenje v prihodnje v občini še boljše. V drugi krog Ogradi in Ugovšek V občini Gornji Grad se je glede na število županskih kandida- tov (4) napovedoval drugi krog. V njem se bosta pomerila dosedanji župan Stanko Ogradi, njegov protikandidat pa bo Miran Ugovšek. Volitev se je udeležilo 1347 volilnih upravičencev (63,48 odstotka). Za Ogradija jih je glasovalo 596 (44,48 odstotka), za Ugovška pa 334 ali 24,93 odstotkov. »Glede na to, da sem se med štirimi kandidati uvrstil v drugi krog lokalnih volitev, sem z rezultatom zadovoljen. V predvolilnem času so vsem napovedovali enake možnosti, zato me je tolikšna prednost dosedanjemu županu malo presenetila. V drugem krogu pričakujem zma- go,« je povedal Miran Ugovšek. Aktualni župan Stanko Ogradi takšne razdeljenosti občanov glede na pridobitve v zadnjih letih ni pričakoval. Pripisuje jo temu, da nekateri občani še vedno mislijo, da je občina vreča brez dna, da bi lahko pridobili več nepovratnega denarja. »Kandidiraš lahko glede na lastne možnosti. Mislim, da smo delali dobro, trudili smo se, in če bom izvoljen, se bomo trudili tudi v prihodnje. Težko rečem, kako se bodo glasovi volivcev pomešali v drugem krogu. Ti imajo vedno prav. Upam, da se bodo tudi odločili prav,« je še dejal Stanko Ogradi. ■ Vsem volivkam in volivcem iskrena hvala za izkazano zaupanje. Vaš župan Darko Menih Pravičnost, poštenje in solidarnost ostajajo moja vodila! Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 9 23. oktobra 2014 LOKALNE VOLITVE 2014 5 Kopušar prepričljivo V občinskem svetu še eno mesto več koaliciji - Prvič tudi volitev članov v odbore vaških skupnosti Tatjana Podgoršek V občini Šmartno ob Paki v predvolilnem času ni bilo čutiti napetega boja za županski stol. Dosedanji župan Janko Kopušar (na volitvah je kandidiral kot nestrankarski s podporo strank SD, DeSUS, Solidarnost, Liste za napredek občine) je pripravil srečanja z volilnimi upravičenci po vaških skupnostih, postavil nekaj plakatov in predstavil dosedanje delo koalicije z zloženko. Njegov protikandidat Jože Slemen-šek (SDS) pa je ocenil, da bodo za podporo volivcev dovolj le plakati in letaki, ki jih je namenil gospodinjstvom. Volivci so zaupali vode- Po znanih prvih rezultatih županskih volitev so Janku Kopušarju, ki je spremljal volitve doma v Slatinah, prvi čestitali njegovi svetniški kandidati z Liste za napredek občine. nje lokalne skupnosti naslednja štiri leta dosedanjemu županu Janku Kopušarju. Od 2.728 volilnih upra- Utrinek z največjega volišča v lokalni skupnosti - kulturni dom Šmartno ob Paki Rezultati lokalnih volitev 2014 - 2010 Mestna občina Velenje Mesto Ime liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov 2014 Št. mandatov 2010 1. SD - Socialni demokrati 4.242 44,10 % 16 11 2. SDS - Slovenska demokratska stranka 1.256 13,06 % 5 10 3. SMC - Stranka Mira Cerarja 1.116 11,60 % 4 4. DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1.087 11,30 % 4 5 5. SLS - Slovenska ljudska stranka 578 6,01 % 2 6. Vsi v isto smer - Sever 470 4,89 % 1 7. NSi - Nova Slovenija - krščanski demokrati 378 3,93 % 1 1 8. LDS - Liberalna demokracija Slovenije 191 1,99 % 0 2 9. Pozitivna Slovenija 157 1,63 % 0 10. Za AB - Zavezništvo AB 75 0,78 % 0 11. SNS - Slovenska nacionalna stranka 70 0,73 % 0 2 Občina Šoštanj 1. SDS - Slovenska demokratska stranka 873 22,89 % 5 9 2. Lista Borisa Goličnika 825 21,63 % 5 2 3. Lista Viktorja Dreva 439 11,51 % 3 2 4. Mladi za Šoštanj 385 10,09 % 2 5. SD - Socialni demokrati 368 9,65 % 2 1 6. SMC - Stranka Mira Cerarja 266 6,97 % 1 7. NSi - Nova Slovenija - krščanski demokrati 214 5,61 % 1 1 8. DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 210 5,51 % 1 1 9. SLS - Slovenska ljudska stranka 137 3,59 % 0 10. Lista Drago Kotnik 81 2,12 % 0 1 11. SNS - Slovenska nacionalna stranka 16 0,42 % 0 Občina Šmartno ob Paki 1. SD - Socialni demokrati 416 30,59 % 5 4 2. Lista za napredek občine 276 20,29 % 3 2 3. SDS - Slovenska demokratska stranka 241 17,72 % 3 3 4. SLS - Slovenska ljudska stranka 210 15,44 % 2 3 5. DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 145 10,66 % 1 1 6. NSi - Nova Slovenija - krščanski demokrati 72 5,29 % 0 Nekateri podatki s prejšnjimi volitvami niso primerljivi, zato ker so na lokalnih volitvah 2010 nastopale stranke in liste, ki jih ni več ali tokrat niso imele kandidatov. V Velenju je tako imela povezava SMS - Stranka mladih - Zeleni Evrope enega svetnika, prav tako pa vičencev jih je zanj glasovalo 1.076, za Slemenška pa 293. Slemenšek ni prehitel svojega tekmeca na nobenem od štirih volišč. Še najbolj se mu je približal na volišču v Paški vasi, od koder prihaja. Rakun v občinski svet s preferenčnimi glasovi Za mesta v občinskem svetu se je na letošnjih lokalnih volitvah potegovalo manj strank kot na prejšnjih. Čeprav se je v predvolilnem času v okolju precej govorilo o svetniških kandidatih SMC - Stranke Mira Ceraija, ki naj bi nadomestila v občinskem svetu stranko LDS REKLI SO ... Janko Kopušar: »Zahvaliti se moram volivcem, ki so prišli na volišča in oddali svoj glas. Moram reči, da sem zmago pričakoval, ne pa tako prepričljive. Menim, da so občani nagradili delo, ki smo ga pokazali v minulih dveh letih, in tudi verjamejo to, kar smo real- (konkretneje Bojana Kladnika), se je kasneje izkazalo, da jim liste ni uspelo oblikovati. Tako se je za 14 mest v svetu potegovalo 14 kandidatov stranke SD, prav toliko jih je imela Lista za napredek občine, 13 svetniških kandidatov je bilo na listi SLS, 12 na listi SDS, stranka DeSUS je nastopila s petimi, stranka NSi - Nova Slovenija pa s 4 svetniškimi kandidati. Razmerje moči v občinskem svetu bo nekoliko drugačno, kot je bilo v minulem mandatu. Koalicija (SD, DeSUS, Lista za napredek občine) bo imela 9 (prej 8), opozicija (SDS in SLS) pa 5 svetniških mest (prej 6). Lista za napredek občine, katere kandidat je bil na predčasnih volitvah pred dvema letoma tudi Kopušar, je pridobila eno mesto več. Glede na prejeto število glasov naj bi bil na osnovi kandidatne liste njen tretji svetnik dr. Leopold Rezar, vendar so volivci s preferenčnimi glasovi odločili, da bo namesto njega v občinskem svetu Bojan Rakun. Letošnje lokalne volitve so bile v občini Šmartno ob Paki drugačne od vseh dosedanjih zaradi volitev članov v odbore vaških skupnosti. Te so doslej krajani volili na zborih občanov, letos prvič pa hkrati z volitvami župana in občinskih svetnikov. no napovedali za prihodnje. Pred nami so zahtevne naloge. Verjamem, da jim bomo z obstoječo ekipo kos. Pri tem pa seveda računam na tvorno sodelovanje z vsemi svetniki. » Jože Slemenšek: »Rezultat je pričakovan. Nisem razočaran, saj glede na medijsko gonjo proti stranki SDS kaj drugega ni bi- lo moč pričakovati. Rezultat volitev je odraz realnega stanja v lokalni skupnosti. Upam, da bodo uresničili dane obljube in delovali v skladu z njimi. Dobili so moč, hkrati pa tudi večjo odgovornost. Občinski svetniki SDS bomo podprli dobre ideje in bomo kritični do slabih.« SD Hvala! tudi stranka Zares Nova politika. V Šoštanju so imele po enega svetnika Neodvisna lista za razvoj občine Šoštanj, ki ve kaj hoče, lista Za Šoštanj gre ter SLS -Slovenska Ljudska stranka, v Šmartnem ob Paki pa je imela LDS enega svetnika. JI) O CO Bojan Kontič i >o J ■ Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10 6 UTRIP 9. oktobra 2014 OD SREDE DO TO žabje* perspektiv« Sreda, 1. oktobra Za zaprtimi vrati je potekala nujna seja odbora za obrambo, po kateri je predsednik odbora Peter Vilfan dejal, da vsi organi, ki so v državi pristojni za varnost, delajo aktivno in dobro, ter poudaril, da slovenske islamske skupnosti ne gre povezovati z dogodki v Siriji ali Iraku. Kar nekaj društev novinarjev je ostro obsodilo grožnje, ki jih je trem novinarkam izkazal eden od varnostnikov premierja Mira Cerarja. Premier je imel medtem drugo delo: tuje investitorje je skušal prepričati, da se prodaja državnih podjetij nadaljuje. Tako je obljubil, da bo slovenska vlada v prihodnjih dneh nadaljevala postopek prodaje Telekoma in kmalu pripravila tudi razširjen osnutek seznama podjetij za prodajo. Na severozahodu Bolgarije je v siloviti eksploziji v tovarni za razgradnjo min umrlo 15 ljudi. Voditelj Hongkonga Leung Čun Jing je prodemokratičnim protestni-kom sporočil, da nima namena odstopiti, in jih opozoril na resne posledice v primeru zasedbe vladnih poslopij. Muslimani so začeli romanje v Meko, le te-ga pa to leto spremljajo ostri varnostni ukrepi. Petek, 3. oktobra V Evropi so se odločili, da bodo helikopterski medicinski prevozi odslej opredeljeni kot komercialna dejavnost, s čimer bosta tudi pri nas policija in vojska z oktobrom izzvzeti iz opravljanja te dejavnosti. Premier obljublja, da se bo prodaja Telekoma (in še česa) nadaljevala. Z vrhovnega sodišča so sporočili, da so sprejeli odločitev v zadevi Patria v povezavi z zahtevami varstva zakonitosti. Neuradno naj bi zahteve zavrnili. Turčija je sporočila, da je pripravljena vojaško posredovati proti Islamski državi v Siriji in Iraku, vendar sama kot enega izmed glavnih ciljev še vedno vidi odstavitev sirskega predsednika Bašarja Al Asada. V ZDA so pri moškem, ki je priletel iz Liberije v Teksas, potrdili prvi primer obolenja z virusom ebole v državi. Četrtek, 2. oktobra Matični odbor Državnega zbora je zavrnil predlog novele zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki ga je vložil ZaAB, in tako sklenil, da v zakonu ne bo zapisano, da obsojeni poslanec ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo postopke. Predstavniki sindikatov javnega sektorja so že skočili v zrak. Vlada je razpravljala o izhodiščnem predlogu za pogajanja s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih, a odločitve še ni sprejela. Poleg tega je imenovala tri podpredsednike in državnega sekretarja, trgovcem z naftnimi derivati pa je dovolila dvoodstotno povečanje marž. V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so pozvali k čimprejšnji sistemski ureditvi položaja medicinskih sester. Novi ljubljanski nadškof in metropolit. Helikopterski medicinski prevozi bodo odslej opredeljeni kot komercialna dejavnost. Mandatno-volilna komisija Državnega zbora bi morala razpravljati o kršitvah v postopku imenovanja Alenke Bratušek, vendar je bila seja po manj kot minuti prekinjena, ker gradivo ni bilo pripravljeno po priporočilih zakonodajno-pravne službe. Socialni partnerji so se sestali na prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta v mandatu te vlade in že so se pojavila vsebinska nestrinjanja. Da je bilo zadnji dan kampanje pred lokalnimi volitvami vroče, je pokazala odločitev članov mariborskega SMC. Ker naj bi vodstvo njihovega lokalnega odbora samovoljno imenovalo kandidatno listo in županskega kandidata, se jih je 41 odločilo za izstop. Novi švedski premier Stefan Lofven je predstavil sestavo nove vlade in hkrati napovedal, da Švedska načrtuje priznanje Palestine kot samostojne države. Kurdski borci so opozorili, da jim kljub zračnim napadom arabskih sil pod vodstvom ZDA ne bo uspe- Španski premier Mariano Rajoy je katalonsko vlado pozval k dialogu v zvezi z referendumom o katalonski neodvisnosti. Nadaljevali so se spopadi v okolici ukrajinskega letališča Doneck. So pa ukrajinske oblasti sporočile, da se bodo grele z norveškim plinom - dosegle so namreč dogovor z norveškim energetskim gigantom Statoilom. Povsem nepričakovano je Južno Korejo obiskal drugi mož severne sosede. Prvič je rodila ženska, ki so ji pred tem presadili maternico. Nedelja, 5. oktobra Doma je bil dan v znamenju lokalnih volitev. Največ pozornosti sta poželi zmagi Zorana Jankovica v Ljubljani ter Borisa Popovica v Kopru. V Mariboru sta se v drugi krog volitev prebila Fištravec in Kangler. lo obdržati mesta Kobane, s čimer bo IS dobil nadzor nad turško-sir-sko mejo. Sobota, 4. oktobra Papež Frančišek je imenoval novega ljubljanskega nadškofa. To je postal frančiškan pater Stane Zore, ki je ob imenovanju dejal, da si želi ljudem prinašati sporočilo odrešenja. Za Alenko Bratušek so tudi tuji mediji zapisali, da je bila nepripravljena in neprepričljiva. korupcije, ki je aktualno vlado pozvala, naj z magnetograma seje vlade z 31. julija, ko so Alenko Bratu-šek izbrali za komisarsko kandidatko, odstrani oznako zaupnosti. Miro Cerar je bil medtem na Brdu pri Kranju, kjer je vlada skleila, da bo v čim krajšem času pripravila rebalans državnega proračuna za tekoče leto. Španske oblasti so potrdile prvi primer okužbe z virusom ebole v Madridu. Torek, 7. oktobra Še je odmevalo okrog Alenke Bra-tušek. Iz Bruslja so kapljala namigovanja, da je poslanci ne bodo podprli pri njeni kandidaturi za podpredsednico Evropske komisije in celo sploh ne pri kandidaturi za evropsko komisarko. Dan je potekal v znamenju lokalnih volitev. Volili so tudi v Bolgariji. Konservativna opozicijska stranka tamkajšnjega nekdanjega premierja je zmagala, a ni dobila večine. Skrajneži Islamske države so zavzeli del strateškega hriba, ki se dviga nad južnim vhodom v oblegano kurdsko mesto Kobane v Siriji ob meji s Turčijo. Papež Frančišek je s sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu začel dvotedensko izredno sinodo o družini, na kateri sodeluje okoli 200 katoliških škofov iz vsega sveta. Ponedeljek, 6. oktobra V središču je bila Alenka Bratu-šek. Pa ne le pri nas, temveč povsod po Evropi - potekalo je namreč njeno zaslišanje pred evropskimi poslanci za podpredsednico Evropske komisije za energetiko. Dogajanje je bilo ostro, poslanci so bili neposredni. Poleg njenega resorja so kandidatki zastavljali tudi vprašanja o njeni samokandidaturi in prepevanju na proslavi v Stožicah. Zdelo se je, da se vsi strinjajo, da so bili njeni odgovori medli in neprepričljivi. Z nekdanjo premierko se je ukvarjala tudi Komisija za preprečevanje h Z rebalansom bo primanjkljaj višji za 200 milijonov evrov. Na izrečeno dan pred tem, se je odzvala KPK. Sporočili so, da preiskava postopka izbire evropskega komisarja še ni končana, zato je Alenka Bratušek govorila najmanj netočno. Domači parlamentarci so znova razpravljali o mandatu Janeza Janše. Sklenili so, da dogovora niso dosegli in napovedali, da ga bodo v četrtek. V Hongkongu so se predstavniki študentov in oblasti dogovorili, da bodo začeli pogovore za rešitev doslej najhujše politične krize. Severna in Južna Koreja sta se v bližini sporne meje v Rumenem morju zapletli v incident, ko so med patruljnima ploviloma obeh držav odjeknili streli. Upanje umre zadnje Tjaša Zajc Pred leti smo imeli z nekdanjo sodelavko in šefom obdobje vsaj trikrat tedenskega evforič-nega vstajanja ob šestih zjutraj zaradi v svež gozdni zrak odete hitre hoje na okoliške hribe. Na Šmarni gori, Katarini ali katerem drugem okoliškem hribu nas je čakalo jutranje sonce, ki ga v dolini pozimi vsaj do enajste ure skriva gosta megla. Ob devetih smo v pisarni prekipevali od energije in zadovoljstva, da smo ta dan nekaj že storili za svoje zdravje. Ko sva se enkrat z bivšim šefom ob osmi uri zjutraj vozila proti Ljubljani, je med pogovorom beseda nanesla na nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Sodelavca sem vprašala, kakšen se mu je zdel v svojih zadnjih letih, po njegovi osebnostni preobrazbi. „Takšen kot vsak bolan človek," je odgovoril z razumevanjem in samoumevnostjo v glasu in tu nekje se je pogovor končal. Janez Drnovšek je zadnja leta svojega življenja veliko energije namenjal duhovni rasti in poglabljanju vase. Nič nenavadnega ni, da človek, ko zboli, svoj svet, razmišljanje in vrednote obrne za 180 stopinj. Verjame v stvari, ob katerih je prej skoraj prhal od zaničevanja, kupuje in bere knjige, o nesmiselnosti katerih je prej prepričeval druge. Poviša se njegova pripravljenost za osebnostne spremembe, bolj zdrav način življenja, četudi za kratek čas. Dokler nas nič resno ne ogroža, nam je za zdravje bolj malo mar. Zato kadilci ne nehajo kaditi, čeprav vedo, da jih to počasi ubija. Zato ljudje delajo brez zavor, z litri kave, nezdrave hrane, premalo spanja in gibanja na dan, čeprav so že tolikokrat slišali, da s tem k sebi vabijo diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni ali kakšno drugo obolenje. Svoje telo obravnavamo kot stroj: važno je, da dela, tudi če vzdrževanje ni optimalno. Pri hujših boleznih, kot so rak, multipla skleroza, kronične vnetne bolezni, je resna sprememba samega sebe včasih zadnje upanje. Nekatere od teh bolezni niso ozdravljive. Posameznika spremljajo vsak dan. Ne more napovedati, kdaj se mu bo stanje poslabšalo, kdaj bo udaril naslednji izbruh. In pri bolnikih, pri katerih začno zdravila eno za drugim odpovedovati, se prag tolerance do stranskih učinkov manj preverjenih metod zdravljenja ali zdravil lahko dramatično zviša. Podobno se v tej luči spreminjajo merila zdravnikov, kaj je dobro zdravilo. Terapija za multiplo sklerozo, ki praviloma čez leta napreduje v smislu slabšanja posameznikovega stanja, seje zadnje leto precej izboljšala. Zdravniki na kongresih govorijo o tem, da imajo krasna zdravila. In tako pri blaženju poslabšanj multiple nekaterim bolnikom pomaga biološko zdravilo, ki seje nekaj časa uporabljalo tudi za Chronovo bolezen - kronično vnetje prebavnih poti. Pri slednjih se danes ne uporablja, ker je pri nekaterih pacientih povzročalo resne zaplete na možganih. Za bolnike z multiplo sklerozo je to dobro zdravilo ... Ob hvaljenju super novih zdravil za multiplo sklerozo, katerih normalni in sprejemljivi stranski učinki so diareja, slabost, bruhanje, utrujenost in še marsikaj drugega, sem predsednico združenja bolnikov z multiplo sklerozo vprašala, ali se je, če so ta zdravila res toliko boljša, kaj spremenil podatek, da imajo bolniki od pet do deset let krajšo življenjsko dobo. O tem je še prehitro govoriti, je odvrnila, se je pa bistveno izboljšala kakovost življenja bolnikov s to boleznijo. Kakovost življenja je stvar individualne percepcije. Ima paleto odtenkov in sivin. Pri ocenjevanju zdravil gre vedno za tehtanje med tveganji in koristjo. Ce je korist vsaj malo večja od tveganja ali posledic nezdra-vljenja, je zdravilo dobro. Zaradi izbruha ebole je bilo izjemoma hitreje odobreno eksperimentalno zdravilo, ki še ni, kot navadno velja za zdravila, prestalo vseh kliničnih testiranj. Ni še jasno, kako zelo učinkovito ali neučinkovito je. Pri nekaterih bolnikih je imelo pozitiven učinek. Ali in kakšne negativne posledice dolgoročno sledijo, še ne vemo. A tako je v vsaki krizi - standardna pravila odpadejo. Upanje umre zadnje. Mag. Iztok Mori, direktor občinske uprave Po odhodu dosedanje dolgoletne direktorice občinske uprave Velenje Andreje Katič v Državni zbor, so objavili razpis za novega direktorja, ki se je iztekel ta torek. Najresnejši kandidat, ki naj bi ga že danes imenovali na mesto direktorja, je dosedanji komandir policijske postaje Velenje mag. Iztok Mori. n mz Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 9 23. oktobra 2014 GOSPODARSTVO 7 Pozitiven rezultat ne bo izostal V Esotechu so prepričani, da se bo vlada morala čimprej odločiti za prioritetne naložbe in sprejeti ključne gospodarske smernice njihov finančni učinek premajhen, ali izkoristijo za dokazovanje spo-da bi bili lahko zadovoljni. sobnosti na drugih. Način trženja in »Vztrajno si prizadevamo prido- trženjske poti so v našem poslu po- Milena Krstič - Planinc Šoštanj, Velenje, 1. oktobra - 1. oktobra so malčki oddelkov Vrtca Šoštanj, ki so bili do tega dne razseljeni po vsem mestu, prvič stopili v nove prostore. Vrtec je eden najsodobnejših in največjih tovrstnih objektov namenjenih predšolski vzgoji v Sloveniji. Obiskovalo ga bo lahko 260 otrok. »Skupna uporabna površina objekta znaša 3.800 kvadratnih metrov, od tega je za potrebe vrtca namenjenih 3.500 kvadratnih metrov, ostalo za dopolnilne dejavnosti za športno dvorano,« ponosno pravi Drago Pavlič, direktor projekta v Esotechu. Ni šlo drugače. Z Vrtcem Šoštanj je bilo treba začeti pogovor v tej uspešni velenjski družbi z 230 zaposlenimi in v kateri zaradi načrtnega štipendiranja tudi na tehničnem področju nimajo več kadrovskega primanjkljaja, s kakršnim so se otepali še pred časom. Vrtec Šoštanj je na zunaj najbolj opazen objekt, ki so ga dokončali letos, in nanj so izjemno ponosni. Še zdaleč pa ni edini, saj je letošnje leto zanje eno intenzivnejših doslej. Pozna se jim prodaja v preteklih letih »Veliko smo prisotni na hidro področju, na hidroelektrarnah Wein-zoedl (Avstrija), Brežice, Vuzeni- mov vrh je v fazi poskusnega obratovanja, kmalu bosta priklopljeni na vodovodno omrežje tudi vodarni Čujež in Mazej. »Podoben projekt izvajamo v občinah Makole in Polj-čane, kot konzorcionalni partnerji pa sodelujemo še pri vodooskrbi v porečju Sotle in Pomuiju,« naštevajo v Esotechu. polšica. Projekt je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prekinjen že več kot leto dni. Breme neplačane terjatve vse težje prenašamo ne samo mi, ampak tudi naši partnerji. Energetsko sanacijo bolnišnice želimo in moramo dokončati zaradi kolektiva in okolja, žal pa nimamo vpliva na situacijo in pridobivanje biti več naročil v državah bivše Jugoslavije. Pred kratkim smo podpisali pogodbo za izgradnjo čistilne naprave v TE Obrenovac, ki nam odpira možnosti prihodnjega sodelovanja na trgu Srbije. V naslednjem letu bomo zgradili tudi čistilno napravo na Jesenicah in v Mestinju, sodelovali pri projektu vodooskr-be v Novem mestu in okoliških občinah.« Domača referenca vstopnica na tuji trg Zaradi vložka v organizacijo projektov in zaposlovanje v preteklih Marko Škoberne:»Čeprav je internacionalizacija poslovanja ena od rešitev, vsi moderni inženiringi reference najprej pridobijo doma.« ca in Doblar. Na bloku 6 TEŠ smo opravili delo pri projektih razžve-planja dimnih plinov, kemični pripravi vode, inštalacijah. Ob tem sodelavcem v termoelektrarni iskreno čestitam za pred dnevi uspešno sinhronizacijo v slovenski elektroenergetski sistem,« pravi predsednik uprave Marko Škoberne. Veseli jih vnovična intenzivna investicijska dejavnost v obeh jeklarskih družbah, Acroniju in Metalu. Prisotni so pri izvedbi projektov vodooskr-be, ki so sofinancirani iz evropskih kohezijskih skladov. V Šaleški dolini projekt zaključujejo, vodarna Gr- Drago Pavlič: »Vrtec Šoštanj je naš ponos.« Skrbi jih energetska sanacija bolnišnice »Pozitiven rezultat tudi letos ne bo izostal, kar bo pomembna popotnica za naše prihodnje poslovanje. Moramo pa tudi mi narediti vedno več, da do njega pridemo,« pravi Škoberne. »Skrbi nas stanje pri projektu energetske sanacije v Bolnišnici To- Zadovoljni: Marjan Verboten, vodja gradbišča, Robert Lindič, vodja projekta, Tomaž Rakovnik, glavni tehnolog projekta Vrtec Šoštanj finančnih virov za dokončanje naložbe.« Nekaj projektov za naprej ze dogovorjenih Vse pogosteje se v Esotechu sprašujejo, kako naprej. Nekaj projektov imajo dogovorjenih tako za naslednje leto kot tudi dalje, vendar je letih imajo še precej prostih zmogljivosti. »Težko si predstavljamo prihodnost brez naložb v slovenski energetiki in infrastrukturi. Čeprav je internacionalizacija poslovanja ena od rešitev, vsi moderni inženiringi na tehnološkem področju reference najprej pridobijo na domačem trgu, šele potem jih lahko unovčijo polnoma drugačne kot v velikoserij-ski proizvodnji. To dejstvo je precej spregledano v delovanju zbornic, združenj, raznih državnih agencij in drugih ustanov, ki se na ravni države ukvarjajo z intenziviranjem aktivnosti gospodarskih družb in odpiranjem novih trgov,« ugotavlja predsednik uprave Esotecha. Stagnacija v odločitvah ozi nabor projektov »Tudi vlada bo morala zavihati rokave in se končno odločiti za prioritetne naložbe ter ključne gospodarske smernice. Stagnacija v odločitvah nacionalnega pomena, ki gospodarskim družbam močno oži potencial prihodnjih projektov in zmanjšuje obseg naročil po podpisanih pogodbah v lokalnih gospodarskih družbah, v katerih že leta izvajamo vzdrževalna dela, nas navdajajo s povečano mero skrbi za prihodnost. V vsakem primeru pa nam bodo, kot vedno doslej, tržne razmere narekovale prihodnje ukrepe in usmeritve, naša bodoča organizacija in kadrovska sestava pa bo tudi odsev izzivov, ki jih bomo sprejemali na lastnem, domačem trgu,« ocenjujejo v Esotechu. ■ Dovolj je igric s tretjo razvojno osjo Koroški in savinjsko-šaleški gospodarstveniki zahtevajo od vlade RS določitev trase hitre ceste od A1 do Avstrije v največ enem letu, v nadaljnjih dveh letih pa izdelavo projektne dokumentacije Tatjana Podgoršek Sredi prejšnjega tedna so Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica, Območna gospodarska zbornica Koroška ter Gospodarska zbornica Slovenije naslovile tudi na novo vlado RS pisno zahtevo po takojšnjem končanju neodgovornega ravnanja pristojnih glede načrtovanja in izgradnje tretje razvojne osi. Po 12 letih še vedno na začetku V njej poudarjajo, da se koroški gospodarstveniki in gospodarstveniki iz regije Saša že 12 let trudijo za izgradnjo sodobne prometnice, Vsak dan pelje po cesti Velenje-Arja vas iz smeri Šaleške in Zgornje Savinjske doline do avtoceste 17 tisoč vozil, na relaciji ■ Letuš-Šentrupert pa še dodatnih 7.600, skupaj torej 24 tisoč 600 vozil a so še vedno na začetku. Zanjo ni namreč projektne dokumentacije, prav tako ne v celoti določene trase, čeprav se je stroka do nje že zdavnaj opredelila. »Od vlade zahtevamo, da se zaveže, da bo tretjo ra- zvojno os uvrstila med gospodarske in razvojne prioritete ter tako zagotovila skladen regionalni razvoj, ustvarila možnosti za konkurenč- Vsako minuto v ' skladišče Gorenja v Velenju pripelje eno tovorno vozilo oziroma 67 tisoč tovornih vozil na leto ja v I eno ^ nost gospodarstva ter ohranitev delovnih mest,« poudarja predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer. Poleg omenjenega zahtevajo tudi, da vlada poskrbi, da bo celotna trasa od A1 do Avstrije začrtana najkasneje v letu dni, v nadaljnjih dveh letih izdelana projektna dokumentacija, v skladu s finančnimi možnostmi, pa sodobno prometnico uvrsti v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture do leta 2020. Po regionalkah do avtoceste vsak dan 24 tisoč 600 vozil Zahtevo upravičujejo s podatki o dnevnem prometu ter številom velikih in hitro rastočih podjetij v regijah. Po njihovih navedbah vsak dan pelje po cesti Velenje-Arja vas iz smeri Šaleške in Zgornje Savinjske doline do avtoceste 17 tisoč vozil, na relaciji Letuš-Šentrupert pa še dodatnih 7.600, skupaj torej 24 tisoč 600 vozil. Vsako minuto v skladišče Gorenja v Velenju pripelje eno tovorno vozilo oziroma 67 tisoč tovornih vozil na leto. V regiji Saša je največja izvozna družba v Sloveniji Gorenje Velenje in kar nekaj hitro rastočih podjetij iz različnih področij predelovalne industrije (BSH Hišni aparati Nazarje, KLS Ljubno, Plastika Skaza Velenje ...), ki predstavljajo 63 odstotkov tukajšnjega gospodarstva. Na Koroškem beležijo uspešno prestrukturiranje tamkajšnjih gospodarskih družb. Poleg Gospodarstvi Koroške regije in regije Saša 1 ustvarita skupaj osem odstotkov slovenskih ■ prihodkov na tujih trgih in devet odstotkov neto dodane vrednosti v drŽavi omenjenih razlogov pa zadnje čase še posebej zaskrbljujejo enostranske zapore obstoječih regionalnih cest, ki so posledica dotrajane infrastrukture. Vse pogosteje motnje pri rednih dobavah povzroča neprevoznost cest zaradi vremenskih ujm. Cvetka Tinauer: »Pritisk bomo stopnjevali tudi zaradi pomena gospodarstev regije Saša in Koroške regije v Sloveniji. »Delovna mesta ne bodo ugašala le v predelovalnih dejavnostih, ampak tudi v turizmu, v katerem zlasti tuji gostje raje izbirajo lažje in hitreje dostopne destinacije. Turizem pa je ena od prednostnih razvojnih priložnostih v regiji,« poudarja Cvetka Tinauer in dodaja: »Pritisk bomo stopnjevali tudi zaradi pomena gospodarstev regije Saša in Koroške regije v Sloveniji. Skupaj ustvarita namreč osem odstotkov slovenskih prihodkov na tujih trgih in devet odstotkov neto dodane vrednosti v državi. Zato upravičeno pričakujemo, da bo severni del tretje razvojne osi zgrajen bistveno hitreje, kot je trajalo doslej neodgovorno ravnanje pristojnih v pripravah na gradnjo.« ■ V TEŠ proslavili začetek poskusnega obratovanja Razmere v obeh energetskih kolektivih Šaleške doline so negotove, zato si ob tako velikem dogodku, kot je začetek poskusnega obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, niso privoščili velikega slavja. So pa pripravili redno letno srečanje, na katerem podeljujejo tudi priznanja za dolgoletno zvestobo kolektivu. Direktor Peter Dermol se je kolektivu zahvalil za res požrtvovalno in dobro opravljeno delo. »Delavcem smo se seveda zahvalili za prizadevno delo, ki smo ga opravili in začeli s poskusnim obratovanjem kar pet mesecev prej, kot je bilo predvideno. Težko je opisati, koliko naporov je bilo za to potrebnih. Zaslužni so zaposleni v TEŠ, vodje, ki so proces odlično organizirali, dobro je delala projektna skupina, odlično je bilo usklajevanje z vsemi številnimi izvajalci,« je dejal direktor TEŠ Peter Dermol, ki je dodal, da ima poskusna proizvodnja sicer nekaj »poporodnih težav«, a so te manjše od pričakovanih. V slabih dveh tednih so že presegli 350 MW proizvodnje elektrike. Dermol tudi zavrača namige, da naj bi se šesti blok še podražil: »Finančna konstrukcija je postavljena v višini 1,428 milijarde evrov, za letošnje leto je večina finančnih virov zagotovljenih, seveda pa nas čaka na tem področju še trdo delo, saj nam prihodnje leto že zapade velik del obveznosti. Bi se pa lahko investicijska vrednost še nekoliko znižala, če nam bo uspelo poskusno obratovanje skleniti pred predvidenim rokom.« Za zdaj je predvideno, da naj bi to trajalo do konca junija prihodnje leto, če bo šlo vse po načrtih, pa bi se to lahko zgodilo kar nekaj prej. ■ mz 8 - Energetska Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 8 ZDRAVSTVO, SOCIALA ^JS 9. oktobra 2014 sanacija Zdravstvenega doma končana Obnovo pokrile država in občina - Nižji obratovalni stroški Milena Krstič - Planine Velenje, 2. oktobra - V mestni občini Velenje pospešeno potekajo procesi energetske sanacije javnih stavb. Sofinancirani so iz nacionalnih ali evropskih razpisov. Med takimi, ki so končani, je Zdravstveni dom Velenje. Vrednost naložbe znaša 1.160.000, od tega je 836.000 evrov zagotovilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, razliko je pokrila Mestna občina Velenje iz lastnih sredstev. Dela je izvedla družba IMP, d. d. »V Velenju imamo z energetsko sanacijo stavb, ki so v lasti lokalne skupnosti, težave na razpisih. Ker je ogrevanje daljinsko, namreč težko pridemo do zadostnega števila točk, saj energetska učinkovitost pred ob- novo in po njej ni tako očitna, da bi nam jih pripadalo veliko. Zato sem posebej vesel, kadar nam uspe, in v preteklih letih nam je uspelo kar ne- kajkrat,« pravi župan Bojan Kontič. Energetska sanacija Zdravstvenega doma Velenje je bila velik zalogaj. Ni pa še v celoti končana. Ostal je še en del, ki je potreben obnove. »Dela, ki so zaključena, skupaj s promenado in garažno hišo pred zdravstvenim domom in objekti Šolskega centra, ki so prav tako energetsko prenovljeni, tvorijo zaključeno celoto.« V okviru energetske sanacije so prenovili zunanji ovoj stavbe, zamenjali okna na severni in južni fasadi ter prenovili strojne in elektro in- stalacije. V dveh traktih so vgradili prezračevalni sistem, ki bo zagotavljal zadostno količino svežega zraka ob minimalnih izgubah toplote. »V sklopu obnove bo v posameznih prostorih urejena tudi nova energetsko učinkovita razsvetljava hodnikov. Z energetsko obnovo bomo znižali obratovalne stroške, zagotovili boljše delovne pogoje in rekonstruirali obstoječi zdravstveni dom,« je na priložnostni slovesnosti, s katero so zaznamovali zaključek energetske sanacije, poudaril direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič. Glede na zahtevnost del, ki so bila opravljena, je bil v času obnove delovni proces minimalno moten. V Zdravstvenem domu Velenje ocenjujejo, da zelo dobro in usklajeno. ■ Elektronsko evidentiranje delovnega časa Od 1. oktobra v Zdravstvenem domu Velenje ter Zdravstvenih postajah Šoštanj in Šmartno ob Paki poteka elektronsko evidentiranje delovnega časa zaposlenih. Od odvzema do izvida V diagnostičnem laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje obiskovalce na dnevu vrat popeljali skozi ves proces Milena Krstič - Planine Velenje, 2. oktobra - Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino je v četrtek, ob slovenskem dnevu klinične ke mije in laboratorijske medicine, pripravil dneve odprtih vrat. Obiskovalcem so nazorno pokazali, kako pomemben sestavni del zdravstvenega sistema so, in jim predstavili laboratorijsko medicinsko stroko. Tudi v Zdravstvenem domu Velenje so svojim pacientom v četrtek omogočili, da so jih obiskali. Obiskovalce je skozi celoten proces laboratorijskega dela, od sprejema v čakalnici in administraciji laboratorija, odvzemnega mesta in preko hematološkega laboratorija v biokemični do končnega izvida, popeljala vodja diagnostičnega laboratorija Maja Škerjanec. »Predstavili smo jim, kako procese kontroliramo, nadziramo, da na koncu pridobimo kakovosten izvid in rezultate. Zelo smo zadovoljni Obiskovalce, tudi veliko mladih se je zvrstilo, je po laboratoriju popeljala Maja Škerjanec. za medicinsko biokemijo, trije inženirji laboratorijske biomedicine in šest tehnikov, bodisi laboratorijskih ali kemijskih, ter en zdravstveni tehnik.« Ivan Lamešič iz Velenja je bil eden od tistih, ki je izkoristil priložnost in prišel na ogled. »Takoj ko sem zvedel, da bo ta možen, sem se prijavil in zdaj sem tukaj. Zanima me vse, kar se dogaja tukaj, od postopkov, načinov obdelave vzorcev in tudi oprema. Večkrat sem kot pacient, ki je obiskal laboratorij in sam dal vzorce za preiskavo, razmišljal, kako v laboratoriju pridejo do izvidov preiskave.« ■ Vsi smo ena generacija AZ LU Velenje na 14. festivalu za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, Velenje, 29. septembra - Ljudska univerza Velenje se je na povabilo Andragoškega centra Slovenije udeležila 14. Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Festival je potekal z naslovom »Vsi smo ena generacija«. Predstavniki Ljudske univerze Velenje so obiskovalcem predstavili svoje poslanstvo in medgeneracijsko sodelovanje, v katerem se mladi učijo od starejših in obratno. Predstavili so projekte, ki pri njih potekajo v Povabila so bili veseli. okviru LAS Šaleške doline: projekt Sadni gozd, Učni parki Šaleške doline, Modni velikani in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Centra medgeneracij-skega učenja Šaleške doline. »V veliko veselje in čast nam je bilo, da smo nekaj tega lahko predstavili predsedniku države Borutu Pahorju,« pravijo na Ljudski univerzi. ■ mkp Jesenski tabor za »levjesrčne« Brezplačen vseslovenski tabor za žalujoče otroke in mladostnike od 5. do 17. leta - Na drugi lokaciji tudi tabor za žalujoče starše otrok Preiskujejo različne biološke vzorce človeškega izvora. nad odzivom. Obiskalo nas je veliko velenjskih gimnazijcev, prišli so tudi dijaki iz Slovenj Gradca. To je bila tudi priložnost, da smo se srečali tudi z zdravniki in seveda pacienti, ki Ivan Lamešič:»Zanimala me je tudi tehnologija.« jih zanima naše delo,« je povedala. V diagnostičnem laboratoriju velenjskega Zdravstvenega doma se letno zvrsti okoli 58.000 ljudi, v poprečju 200 na dan. »Število med tednom niha. Ob začetku tedna jih pride več, proti koncu tedna pa obisk upada. V centralnem diagnostičnem laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje nas je dvanajst zaposlenih, od tega dva analitika, sama sem še v procesu specializacije Slovensko društvo hospic bo od 23. do 26. oktobra v Domu Miloša Zidanška na Pohorju pripravilo triinpol-dnevni vseslovenski tabor za otroke in mladostnike, stare od 5 do 17 let, ki so doživeli smrt bližnje osebe. Od izgube naj ne bi preteklo manj kot šest mesecev in ne več kot dve leti. Tabor je brezplačen, nanj pa se je treba prijaviti. Predsednica Občinskega odbora Slovenskega društva hospic Velenje Tatjana Šuha je povedala, da bodo v okviru tabora potekale ustvarjalne delavnice in sprostitvene aktivnosti (družabne in športne igre, glasbene in literarne dejavnosti). »Tabor gradi prostor, v katerem se s pomočjo iger, vaj in pogovorov otroci odprejo drug drugemu, spregovorijo o pokojnem in svojem odnosu do njega ter prepoznajo svoje občutke, ki jih doživljajo ob izgubi. Otroku omogoča začeti ali nadaljevati pot po izgubi zanj pomembne osebe in mu je v pomoč, da izgubo prebole-va zdravo in se lažje vključuje v vsakdanje življenje.« Kot še dodaja sogovornica, cilj tabora za levjesrčne ni rešitev vseh težav, ampak pomagati otrokom, njihovim staršem ali skrbnikom oziroma rejnikom, da naredijo korak naprej od tam, kjer so bili pred njim. V istem terminu bo na drugi bližnji lokaciji potekal tudi tabor za žalujoče starše otrok. Ta, meni Tatjana Šu-hel, je priložnost za spoznanja v procesu žalovanja pri sebi in v družini. ■ tp Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 9 23. oktobra 2014 KULTURA »Tisti, ki se ne ukvarja s fotografijo, ne ve, kaj zamuja« 9 Marjan Klepec uživa v naravi - Odkar jo fotografira, jo vidi povsem drugače - Prva razstava na ogled v Muzeju na Velenjskem gradu Bojana Špegel Velenje, 29. septembra - Mnogi ga dobro poznate kot direktorja Rdeče dvorane, v kateri pogosto drži vse niti v rokah pri organizaciji takšnih in drugačnih dogodkov. Najraje ima športne, saj mu je šport od nekdaj blizu. V prostem času pa v zadnjih letih veliko prostih dni, predvsem pa zgodnjih juter, preživi v naravi. Tisti * neokrnjeni, ki jo z veseljem opazuje po nekaj urah hoje. Marjan Klepec, ki se v teh dneh na velenjskem gradu predstavlja s prvo samostojno razstavo V jutranji tišini', že z naslovom razstave pove veliko. Še več povedo njegove fotografije, ki so odlične. Zato so bile za mnoge pravo malo presenečenje. Marjan Klepec: »Manjkajo mi poznopopoldanski in nočni posnetki.« »S fotografijo sem se spoznal v otroštvu. V osnovni šoli sem obiskoval tečaj, takrat še črno-bele fotografije, tam pa smo se naučili tudi izdelave fotografij. Kasneje sem se s fotografijo ukvarjal redko, morda tu in tam čez vikend. Ko sem začel hoditi v službo, so bile pavze vse večje. Pred nekaj leti pa je naneslo, da sem se začel pono-£ vno ukvarjati s fotografijo. K | temu me je spodbudil prijatelj Damjan Kljajič, ki sem mu res hvaležen za to,« nam Marjan pove ob začetku klepeta. Ob ogledu razstave vsak takoj spozna, da mu je narava zelo blizu. »Največkrat res fotografiram nara-t vo. V njej naj- i Martinček, ki mu Marjan pravi »podnajemnik«, saj živi z njim v Letušu, mu rad pozira. Ko mu je nastavil marjetico, jo je celo povonjal. dem skupek aktivnosti, ki me hkrati pomirjajo in izpopolnjujejo. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem jutranji človek. Ni mi težko vstati ne ob enih in ne ob treh zjutraj. To pa je dobro tudi za fotografijo. Moji najboljši posnetki narave in živali so nastali v jutranji svetlobi, ki ima poseben žar, posebno energijo.« Ob tem poudari, da se je treba za dobro fotografijo vedno potruditi. »Ob tem naredim nekaj dobrega tako za dušo kot telo. Včasih moram nekaj ur pešačiti ali se peljati več sto kilometrov, da najdem pravo prizorišče. Največ mojih fotografij, ki so na ogled na razstavi, je nastalo v okolici, veliko po hribih na Koroškem, nekaj pa tudi v Kočevskem rogu in triglavskem narodnem parku. Na razstavi, ki si jo še lahko ogledate, je v dveh muzejskih prostorih fotografije postavil tako, da si sledijo po času nastanka, od zgodnjega jutra do poznega popoldneva. Zanr je različen, nekaj je pej-sažev pokrajine, največ pa je živali, ki so mu osebno najbolj pri srcu. »Izbor je pester, saj so na mojih fotografijah tako živali na dveh kot na štirih nogah in brez njih. Obiskovalci otvoritve razstave so bili najbolj fascini- rani nad kačami. Slikal sem dve slovenski strupenjači in pri tem sploh nisem imel težav,« izvemo. Prijazen »podnajemnik» je pravi fotomodel Čeprav je šele v zrelih letih prvič pripravil razstavo svojih fotografij, jih Marjan ni pokazal prvič. Kar nekaj jih je poslal na mednarodne natečaje, na katerih so se uvrstile na razstave in bile objavljene v katalogih. »Nagrade še nisem dobil, a zame je že to, kar sem dosegel doslej, veliko. Če hočem kdaj postati res dober fotograf, me čaka še veliko dela in fotografiranja,« skromno doda. Ukvarja se z digitalno fotografijo, njegova oprema ni prav razkošna. »Kdor se ne ukvarja s fotografijo, ne ve, kaj zamuja. Ko začneš na svet okoli sebe gledati skozi fotografske oči, opaziš marsikaj, kar prej nisi. Sem spadajo tudi detajli. V zadnjem času sem zato opazil marsikaj novega. Posebej so mi pri srcu fotografije mojega 'podnajemnika', kot ga kličem, je pa navaden martinček. Ko je doma v Letušu nastajala serija njegovih fotografij, mi je dobesedno poziral. Več kot eno uro sva bila narazen le 30 centimetrov. Celo rožo, ki sem mu jo nastavil, je povohal. Ta serija mi je res ljuba,« še izvemo. Kot tudi, da se želi v prihodnosti še izpopolniti v makro ali bližin-ski fotografiji. In da bo v prihodnje naredil več poznopopoldanskih in večerno-nočnih posnetkov. Ti mu še manjkajo, da tudi fotografsko zaokroži dan. ■ Spomini na spomine prve svetovne vojne Sto spominov ob stoletnici začetka prve svetovne vojne iz Šaleške doline in okolice je zajetih v knjigi Špele Poles in sodelavcev z naslovom Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo - Knjigo je izdala Občina Šoštanj Milena Krstič - Planine Šoštanj - Leto 2014 zaznamuje stoletnica začetka prve svetovne vojne. V Šoštanju so jo zaznamovali z zbiranjem spominov na osebna pričevanja domačinov o prvi svetovni vojni in jih objavili v knjigi z naslovom Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo. Avtorji knjige Špela Poles in njeni sodelavci so opravili veliko delo. Zbiranje gradiva, predvsem živega ustnega izročila, vezanega na prvo svetovno vojno, je potekalo od pomladi do jeseni pod okriljem vile Mayer. Na terenu so zbirali še ne zapisana pričevanja. Zajeli so jih v sto zgodb. Zbranih in digitaliziranih je bilo na stotine fotografij in drugih dokumentov. Izvirnike še vedno hranijo lastniki. Prav posebne dragocene pozornosti je bil deležen sveženj devetintridesetih dopisnic, ki jih je Lokovičan Ivan Klančnik pisal domov in so danes del zasebne zbirke šoštanj-skega zbiratelja Zvoneta A. Čebula. Na eno od dopisnic je zapisana vojakova prikrita slutnja - Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo, ki je v stavku zajela bistvo knjige in ji tudi posodila naslov. Knjigo so v četrtek predstavili v Kulturnem domu v Šoštanju. »V knjigo smo zajeli pričevanja preko šestdeset pripovedovalcev in jih strnili v sto zgodb na 200 straneh z več kot 250 fotografijami iz zasebnih zbirk. Pozornosti je bil deležen sveženj devetintri- desetih dopisnic iz »strelskih jarkov«, ki jih je Lokovičan Ivan Klančnik pisal domov in so danes del zasebne zbirke zbiratelja Zvoneta A. Čebula. Na eni od dopisnic je zapisana vojakova prikrita slutnja 'Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo', ki je v stavku zajela bistvo knjige in ji posodila naslov,« je med drugim povedala Špela Poles. Veliko slikovnega gradiva so avtorici knjige in njenim sodelavcem - knjiga je nastajala pod okriljem Vile Mayer - iz svojih zbirk posodili trije znani zbiratelji iz Šaleške doline. Poleg že omenjenega Zvoneta A. Čebula tudi Šoštanjčan Vlado Kojc in Janez Osetič iz Velenja. Ob pripravi knjige je nastal tudi kratek avtorski film Janija Napotnika, ki so ga predvajali na predstavitvi. V filmu Ivan Napo-tnik - Ivo iz Šoštanja pripoveduje zgodbo svojega očeta. ■ Avtorica knjige Špela Poles in avtor filma Jani Napotnik na predstavitvi pred polno dvorano kulturnega doma. Pripovedovalci so se spominjali sorodnikov, prijateljev, sosedov, ki so bili neposredno udeleženi v prvi svetovni vojni. Eden od pripovedovalcev je bil tudi Tone Rezman. Svetovljan, ki uživa v svetu umetnosti Boris Bizjak se s slikarstvom ukvarja le nekaj mesecev - Odzivi so dobri, zato ima še veliko načrtov - Glasba ostaja njegova velika ljubezen Velenje, 30. septembra - V sredo popoldne so v avli velenjske mestne hiše odprli slikarsko razstavo vsestranskega umetnika Borisa Bizjaka. Dela, ki so razstavljena pod naslovom Vesoljna prihodnost, so navdušila številne obiskovalce odprtja razstave, zagotovo pa bodo nad njimi navdušeni tudi obiskovalci mestne hiše, ki si jih bodo lahko ogledali vse do ponedeljka, 3. novembra. Razstavo je odprl vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, ki je ob tem poudaril, da njegova sodelavka Darja Plaznik, ki pripravlja izbor, vedno poskrbi za predstavitve zanimivih domačih umetnikov. Takšen je tudi Boris Bizjak, po rodu iz Polzele, ki sedaj živi in ustvarja v Šmartnem ob Paki. Boris je multiinstrumentalist. Pogosto mu lahko prisluhnete v podhodu pri velenjski pošti, kjer igra harmoniko, ki mu je od vseh inštrumentov, ki jih igra, še vedno najljubša. »Ze dolgo se ukvarjam z glasbo, zadnje čase pa tudi s slikarstvom. Harmoniko sem se učil igrati tudi v glasbeni šoli, sam pa sem se naučil igrati še klaviature, bas kitaro, bobne in orglice, poleg tega tudi pojem. Veliko nastopam na različnih zabavah, vedno sam, kot »one-man-band«. Da zna peti, je dokazal tudi v oddaji »Slovenija ima talent«. Izvemo, da Boris Bizjak pred svojimi slikarskimi stvaritvami, ki bodo do začetka novembra na ogled v velenjski mestni hiši. je prepotoval dobršen del sveta. Popotovanja so bila vedno povezana tudi z glasbo, saj brez nje ne zna živeti. Njegov hobi je tudi zabavna magija, saj pripravlja čarodejske trike in izdeluje razne skulpture iz balonov. In kako je postal slikar? »Slikati sem začel šele pred petimi meseci, to pa je moja druga razstava. Prvo sem pripravil v gradu Komenda na Polzeli. Da sem začel slikati, je kriva hči moje sestrične iz Maribora, ki je na facebooku objavila sliko, narejeno z akrilnimi spreji. Začelo me je zanimati, preko youtuba sem raziskal, kako umetniki po vsem svetu ustvarjajo z njimi. Potem sem poskusil še sam. Postopek je drugačen kot pri drugih tehnikah; najprej na papir nasprejam različne barve, potem pa z lopaticami in različnimi drugimi pripomočki ustvarjam slike. Najbližje so mi portreti, pa tudi slike iz vesolja, narave v sožitju z vesoljem.« Boris je poiskal tudi mentorja. V svet slikarstva mu je bilo lažje stopiti ob pomoči slikarja Milana Jenka. Da so mu dali na MO Velenje priložnost, da razstavlja, pa je zanj »velika čast in veselje«. Sploh, ker ima s slikanjem še veliko načrtov. V njih niso več le akrilni spreji, začel je ustvarjati tudi slike v akrilu na platnu. ■ Bojana Špegel ^AIlS1 * m —¿-^-■r-vJ-i v i» Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 9. oktobra 2014 Dokaz več, da je Velenje zeleno V Galeriji na prostem so odprli razstavo Zeleno Velenje -Krajinsko zanimivi deli mesta in projekt Učni parki Šaleške doline Bojana Špegel Velenje, 3. oktobra - V petek dopoldne se je na pešpoti med pošto in Kardeljevim trgom trlo ljudi. Med njimi je bilo največ osnovnošolcev, a množica je bila generacijsko pisana. Vzrok je bilo odprtje nove razstave v Galeriji na prostem. Zasnovali so jo v Muzeju Velenje, naslovili pa Zeleno Velenje. Odprtje je bilo pestro tudi zato, ker so prisrčen kulturni program pripravili učenci OŠ Livada, pridružili pa so se jim tudi trobilci, tokrat v kvartetu. S štirinajstimi izbranimi fotografijami avtorja Romana Bora boste v prvem delu razstave od pošte do polkroga pred mostom spoznali nekatere zelene kotičke mladega mesta Velenje. »V Muzeju Velenje Na odprtju razstave so se zbrale vse generacije, a največ je bilo osnovnošolcev, ki so veseli tudi učnih parkov, ki so jih dobili pri svojih šolah. smo predlagali, da v času praznovanja 55-letnice mesta pripravimo še eno predstavitev mesta z vidika, ki je zelo značilen za Velenje. Tokrat se ne osredotočamo na arhitekturno zasnovo mesta, ampak na krajinsko in urbanistično zasnovo. Hkrati z razstavo opozarjamo, da je skrb za lepo okolje v Šaleški dolini vedno umeščena zelo visoko na lestvici prednostnih nalog. Tudi zato, ker smo izvorno industrijska dolina, v kateri je skrb za okolje še toliko bolj pomembna,« nam je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Avtorja fotografij so spoznali preko rednega sodelovanja na občinskem natečaju za fotografijo meseca, na katerem je tudi večkrat zmagal. Razstava ima še drugi del. V krožnem delu galerije so predstavljeni v projektu LAS za razvoj podeželja Učni parki Šaleške doline. V tem projektu je med drugim nastalo pet učnih parkov pri osnovnih šolah v velenjskih primestnih krajevnih skupnostih. Naša sogovornica doda: »Gre za zanimiv projekt s področja zelenih dejavnosti, ki spodbuja k samooskrbi in drugim aktualnim in pomembnim vprašanjem.« Razstava je lahko razlog več, da svoj sprehod po mestu popestrite z ogledom. Munijev pariški utrinek Iz glamurnega, umetniško po-duhovljenega in svetovljanskega Pariza nas tokrat pozdravlja velenjsko slovenski umetnik (slikar, fotograf ...) Iztok Šmajs Muni. Tu v srcu Pariza trenutno ustvarja v mednarodnem centru Cite internationale des arts, ki je nekakšen konglomerat ateljejev, velik za kakšen velenjski nebotičnik ali celo dva, kjer v izrazito kreativni internacionalni atmosferi med različnimi umetniki, okoli 320 jih je trenutno, dopolnjuje svojo novo knjigo Simultanost št. 5., se pripravlja na razstavo, ki jo bo imel v Kranju, in nadgrajuje lastno kreativnost in senzibilnost v fotografiji. Izbor v ta mednarodni umetniški center mu je tlakovalo tudi priporočilo zveze društev slovenskih umetnikov. Tu bo komisiji in javnosti 10. oktobra predstavil nekatera svoja dela in tamkajšnje ustvarjanje. Tema je namenjena risbi, sliki, fotografiji in knjigi Simultanost 4. ■ »Citre so lep, milozvočen instrument« Citrarka Tanja Zajc Zupan z glasbenimi prijatelji pripravlja slovensko-dalmatinski večer - V velenjskem kulturnem domu bo v nedeljo ob 17. uri Velenje, 12. oktobra - Znana slovenska citrarka Tanja Zajc Zupan je ena tistih, ki je že pred leti dokazala, da lahko s citrami izvaja vse glasbene zvrsti. Prvo kaseto je izdala pred 22 leti, ko je začela tudi veliko nastopati. Gorenjka se je v Velenju kar nekajkrat predstavila na Srečanju citrarjev in ljudskih pevcev, ki so potekala pod okriljem Citrarskega festivala. To nedeljo bo po dolgih letih spet nastopila v Šaleški dolini. Na koncertu, ki se bo v domu kulture začel ob 17. uri, se ji bodo pridružili tudi glasbeni prijatelji. »Citre so lep, milozvočen slovenski instrument. Ljudje mu vedno znova radi prisluhnejo. Mene so Tanja Zajc Zupan ima za sabo že veliko glasbenih sodelovanj. Tudi v Velenju na odru ne bo sama. očarale že v otroštvu, ko sem jih slišala igrati pri sosedu. Moj prvi učitelj je bil sicer učitelj kitare, saj takrat ni bilo lahko najti učiteljev, ki so znali igrati in poučevati. Danes je povsem drugače, citre so vsem znane, poučujejo jih tudi v glasbe- nih šolah,» pravi Tanja, ki je v letih igranja izoblikovala svoj prepoznaven zven. S citrami je posnela več instrumentalnih albumov iz priljubljenega repertoarja svetovne glasbene zakladnice, dve zgoščenki z božičnimi melodijami in dve z uspe- šnicami slovenske glasbe. Izdala je tudi ponatis prve zgoščenke »Od tod do večnosti«, na katerih so znane melodije, kot so Pesem ptic tr-novk, Larina pesem, Mistralova hči ... Med drugim je zaigrala tudi glasbene vložke za film Kajmak in marmelada, nastopila na več koncertih z orkestrom Slovenske policije pod vodstvom Romana Kranjčana, sodelovala je z raznimi pevci. Zadnje leto nastopa s pevko Tejo Saksida, moško vokalno skupino Stiški kvartet in Klapo Gallus. »Tej a se mi bo pridružila tudi v Velenju, prav tako Klapa Gallus. K sodelovanju pa sem povabila še mlado skupino Šepet iz Velenja. Vesela sem, ker bo večer povezovala moja hči Ana. Na koncertu bova skupaj izvedli točko, v kateri Ana interpretira odlomek iz filma Cvetja v jeseni, ko Janez zaprosi Meto za roko. Znano melodijo pa bova odigrala jaz na citrah, sin Domen pa se mi bo pridružil s kitaro. To je zelo lepa in čustvena točka, ki gledalce vedno navduši,« nam je povedala Tanja. Na večeru obljublja še veliko znanih slovenskih ljudskih in narodnozabavnih pesmi, slovenske popevk, dalmatinske pesmi in evergreene. ■ bš ALTERNATOR ¿H 'Rastoči svet' je zrastel Nataša Tajnik Stupar Pred leti sem pohajkovala po londonskih galerijah, med drugim tudi na obvezni postaji v galeriji Tate Modern. Poleg ostalih likovnih biserov, ki so bili takrat na ogled, je mojo pozornost pritegnil del galerije, ki je bil v pritličnih prostorih. Bela, kockasta sobana, v kateri je bilo polno otrok, ki so v vodenih skupinah ali čepeli, ali poskakovali ali pazljivo poslušali in opazovali. Prava pravcata galerija za otroke, kjer pa mali opazovalci niso opazovali vrhunskih dosežkov likovne umetnosti, temveč so aktivno sodelovali v domiselnih in atraktivnih delavnicah, ki so budile njihovo domišljijo, po domače rečeno 'sto na uro'. Takrat sem prvič prišla v stik z res dobro didaktično razstavo za otroke, kije pritegnila mojo pozornost. Mislila sem si..., o, če bom jaz kdaj imela otroke, bi tudi oni lahko počeli kaj takega. Razstava je bila zmes sodobne likovne umetnosti, fizikalnih poizkusov in miselnih preizkušenj. Otroci so raziskovali in se tako izkustveno naučili veliko novega. Še nam odraslim je bilo zanimivo, kaj šele majhnim glavam. Veliko slovenskih muzejev in galerij občasno pripravi kakšno didaktično in interaktivno razstavo, če ne samostojno pa vsaj kotiček ob trenutni postavitvi. Tudi pri nas, v Sloveniji, je na razpolago veliko kvalitetnih dogodkov omenjenega konteksta, na žalost pa sicer le v prestolnici ali v večjih slovenskih mestih. Letos ob Pikinem festivalu smo tudi v Galeriji Velenje imeli priložnost videti in se preizkusiti ob interaktivno- didaktični razstavi Rastoči svet, ki sojo pripravile mlade domače umetnice, Darja Osojnik (idejni vodja, tehnična izvedba), Urška Mazej (ideje, tehnična izvedba), Juma Valenčak (ideje, tehnična izvedba), Nina Cvirn (pedagoško svetovanje) ter KUD Koncentrat. Rastoči svet oz. Kraljestvo čarobnega fižolčka je bila ambientalna postavitev za otroke, v kateri so se otroci glede na pripravljene likovne postavitve preizkušali in raziskovali različno tematiko. Razstava je bila preprosto rečeno lepa ter tudi domiselno postavljena in zasnovana kot neka zaključena problemska celota. Kolikor mi je uspelo videti različne skupine otrok, ki so jo obiskali, je bila z njihove strani zelo sprejeta in zanimiva. Seveda sem razmišljala tudi o potencialu mladih domačih ustvarjalcev, ki so ustvarili 'Rastoči svet'. Menim, da s strani lokalnega okolja in domače kulturne ponudbe, še ni izkoriščen do te meje, da bi lahko postal tudi prepoznan kot potencialna blagovna znamka, mogoče ravno v kontekstu oblikovanja ter postavljanja posebnega in zahtevnega področja, otroških didaktičnih razstav. Kot mamica dveh majhnih otrok sem nekako v stiku s tem, kaj se plete po malih otroških glavah. Otroci so se spremenili v izjemno zahtevno občinstvo, ki ob poplavi vseh informacij in vizualnih dražljajev izbirajo tiste, ki so nekako individualno boljši in bolj dodelani, sploh v likovnem smislu. Danes so otroški ilustratorji knjig postavljeni pred dejstvo, da je njihova konkurenca skrita v pametnem telefonu. You Tube'- ova računalniško generirana vzgoja polni otroške glave z različnimi informacijami. Kako in kaj bo omenjeno prineslo, bomo videli čez dvajset let. Seveda pa je preventiva boljša. In tukaj vskoči 'Rastoči svet', ki kot močna vizualna in miselna izkušnja premaga medmrežno, internetno tehnologijo hitre in vizualno plehke informacije. Glede na to, koliko časa otroci preživijo v stiku z novo tehnologijo, bi bilo pametno otrokom, seveda poleg športa, ponuditi tudi čim več podobnih vsebin, kot je bila razstava mladih umetnic. In ne samo v času Pikinega festivala. 'Rastoči svet'je zrastel in prebivalci Fižolčkovega kraljestva se že veselijo novega nadaljevanja v lokalni 'gasi'. Vpisi abonmajev do jutri Velenje, 2. oktobra - V Festivalu Velenje so pred tednom dni začeli vpisovati v letošnje abonmaje tiste, ki teh doslej niso imeli. Stari abonenti so se lahko vpisali že na začetku septembra. »Odziv je bil dober, a imamo prosta mesta še v vseh sedmih letos razpisanih abonmajih,« nam je povedala direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. Vpis bodo zaključili jutri, saj so letos pohiteli tudi s prvimi predstavami in dogodki v posameznih abonmajih. Prvi bodo na sporedu že prihodnji teden, po navadi pa so se začeli tik pred iztekom oktobra. Tudi končali jih bomo že v marcu, saj ugotavljajo, da se spomladi z lepimi dnevi obisk na abonmajskih dogodkih zmanjša. ■ bš jV_t\_