Leto LXm*, št. 214
BRŽJMii TOŽILSTVO v LJU'L'ANf
Ddflo    21. IX. 1930''   -<' __krat,_-prilog."
septembra
Cena Din t,—
bsbaja vsak dan  popoldne,  izvzems) nedelje in praznike    _    inserati do 30 pettt
& Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3_, večji Inserati petit
vrsta Din 4—. Popast po dogovoru. InseraLnJ dauek posebej. _ >Slovenski Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
Ljubljana, KnaHova td. 5
Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
iMARJBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Kocenova nI. 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 36. Jesenice. Ob kolodvoru 101. — —
Račun pri pošt ček. za vodu v Ljtrtrljani št 10.351.
Jtigoslovenski parnik v nevarnosti
Silen orkan v Rokavskem prelivu — Jugoslovenski parnik na
visokem morju ponesrečil?
Pariz. 20. septembra. Od včeraj" popoldne vlada nad Rokavskim prelivom in na Severnem morju orkanski vihar, ki je po dosedanjih vesteh napravil zlasti ob francoski obali velikansko škodo. Kakor gore visoki valovi pljuskajo preko obale in uničujejo obalne naprave. Več sto ribiških čolnov je voda odnesla, mnogo ribiških hišic pa je uničenih. Ladje, ki jih je vihar zalotil na morju, so v nevarnosti, da se potope.
Večina parnikov se je še srečno vrnile v luke. Promet v Rokavskem prelivu je popolnoma ustavljen. Dva italijanska parnika, ki se nahajata v višini Ouessanta, sta v nevarnosti, da se potopita in kličeta na pomoč. Zaradi silnega viharja pa se parniki ne morejo odzvati temu klicu. Okrog 250 milj od Bresta je v nevarnosti tudi neki jugoslovenski parnik, ki že od snoči neprestano pošilja klice SOS in sporoča, da se potaplja. Davi so klici prenehali, iz česar sklepajo, da je parnik že doletela katastrofa. Podrobnosti doslej še niso znane. Tudi neki angleški parnik kliče na pomoč.
Nejasen položaj v Nemčiji
Padec nemških papirjev v New Yorku in Londonu —-  Uradni list
italijanskih turistov o nemških volitvah
Pariz, 20. septembra. List »Information« objavlja daljši razgovor z nemškim notranjim ministrom dr. Wirthom, ki je izjavil, da katoliški centrum ne bo nikoli sodeloval z narodnimi socijalisti. Nemški minister je nadalje naglasil, da je volila za ekstremiste večinoma mladina, ki je zaradi težkih gospodarskih razmer zradikali-zirana in izgubila pravilno razsojo političnega položaja. Minister ie zaključil, da bo zelo težko obvladati množice mladih vo-BJcev. ker so v sedanjih težkih časih zelo dovzetne za prevratna gesla komunistov in narodnih socijalistov.
Berlin, 30. septembra. Nemška gospodarska stranka je v pruskem deželnem zboru predložila resolucijo, v kateri zahteva njegov takojšen razpust češ da po zadnjih državnozborskih volitvah ne predstavlja več volje volilcev. Večina pruskega deželnega zbora je odločno proti razpustu, ker smatra, da so sedanji uspehi efcstremističnih strank le začasnega pomena.
Newyork, 20. septembra. Na VValstree-tu so se včeraj razširile vesti, da ie v Nemčiji izbruhnila revolucija. Nemški papirji so začeli zaradi tega naglo padati. Obftgacije nemškega državnega posojila so padle od 84.375 na SI.875. Enaka panika >e zavladala tudi na londonski borzi, k ver rvemški papirji stalno padajo.
Rim, 20. septembra.    AA.    Uradni list fašistične   stranke   »Foglio   d* Ordino« pris občuje članek o pomenu nemških volitev. List pravi, da nobena izmed 24 strank ni dobila absolutne večine. Zato je izključen na  vlada  posamezne  stranke  in  bo treba sestaviti   novo težiko in  neokretno koali ci* jo, ki   bo morala  prekoračiti ogromne za* preke in bo bržkone v takem položaju, da ne bo mogla vladati.    Glavna oznaka se* danjih volitev je trrumf Hitlerja, ki se je izkazal  kot  nenavaden  agitator  in organi* zator.   Tudi   napredek   komunistov zasluži pozornost,  dočim   je socialna demokracija ■ zgubila teren. Tudi  za druge stranke ve= lja,   da  nimajo  bodočnosti.   Nova pokole* nja so se    nagnila na skrajno    desnico in skrajno  levico in   odklanjajo  načela prejšnjega  stoletja,  ki   je  pelo o liberalizmu, socijalizmu   in   demokratizmu.   Te pojave framazonstva  so  nadomestili  novi politič; ni  sistemi  fašizma in  boljševizma.  Ta alternativa se odraža na obzorju s čimdalie večjo jasnostjo in dramatičnostjo. Nemčija bo seda i izbirala in bo ravnala po svo* jem   globokem   in   nepremagljivem duhu. Ali je še kdo. ki veruje, da jo bo mosel streti?  Kdo misli,  da  bo  Youn2nv načrt izpolnjen  in  da bodo   mirovne pogodbe večne?   Vsekakor   je   zanimiva nacionalna obnova   Nemci ie.    Fašistična   Italija  si ne dela iluzij, nego se pripravlja.
Izjave nemškega vojnega ministra
Nemška vojska ima baje lesene tanke in topove
Berlin. 20. septembra. AA. Veliki manevri državne brambe so bili zaključeni z defilejem čet pred predsednikom republike Hindenburgom. Defile je trajal dve uri in mu je prisostvovalo okoli 100.000 oseb iz vs^h krajev Nemčije. Med defilejem so bile burne ovacije predsedniku republike Hin-denburgu.
Pariz, 20. septembra. AA. Havas poroča iz kopališča Kissingen v Nemčiji, da je imel po končanih letošnjih manevnh nemške vojske minister za narodno obrambo Groener govor, ki je med drugim dejal, da so letošnji manevri podali jasno sliko o nemški razorožitvi. Pri manevrih je sodelovala samo divizija pehote in divizija ko-
njenice, dočim je morala vojska uporabljati fiktivne tanke in lesene topove. Misel, razširjena v inozemstvu, da bi mogla Nemčija hitro mobilizirati veliko vojsko, je brez podlage. Prav tako je neosnovana trditev, da bi se mogla Nemčija oborožiti s pomočjo drugih držav. Minister Groener je pri tej priliki kategorično demanti-ral, da bi Reiohsvvehr vodila posebno zunanjo politiko. Vojska je brez ugovora podrejena zunanji politiki, ki jo vodi nemška vlada.
Berlin. 20. septembra. Pri zadnjih vajah n€>mške državne brambe v južni Nemčiji so bili ubiti 1 častnik in 2 vojaka.
Kompcijski proces na Dunaju
Na tožbo graškega podžupana dr. Strafelle je bil urednik »Arbeiter Zeftung« deloma oproščen, zaradi nekaterih obdolžitev pa obsojen na
globo 5000 šilingov
Dunaj, 20. septembra. Po tridnevni razpravi je bil nocoj končan senzacijonalni politični proces med graškim podžupanom dr. Strafello m dunajsko >Arbeiter - Zeitung<. Ko je dr. Strafella kandiral za mesto generalnega direktorja avstrijskih zveznih železnic, je nastopila »Arbeiter Zeitung« ostro proti temu in v obširni polemiki očitala dr. Strafelli, da je zlorabljal svoj položaj in nakupil delnice lokalnih železnic, da bi osebno obogatel. >Arbeiter - Zeitung< je izrazila zaradi tega bojazen, da bo tudi v svojem novem položaju kot generalni direktor železnic izkoriščal položaj v svoje osebne koristi. Pri tem se je zlasti opirala na to, da obstoje pri generalni direkciji razni tajni fondi, ki jih uporabljajo za podporo Heimwehra in krščanskih socialcev. Dr. Stra*e*e je za vse očitke tožil odgovor-
nega urednika >Arbeiter-Zeitung< dr. Pollaka, ki pa je nastopil dokaz resnice. Za razpravo, ki je trajala cele tri dni, je vladalo v avstrijski javnosti ogromno zanimanje. Listi so prinašali po več strani dolga poročila. Zaslišanih je bilo cela vrsta prominentnih politikov, državnikov in ministrov ter bivša generalna direktorja avstrijskih železnic. V dveh točkah okrožnice, zaradi očitka nekorektnosti in nedopustna špekulacije, je bil toženi urednik oproščen, v ostalih 14 točkah pa obsojen na o0f!0 ši lingov. odnosno na 1 mesec zapora. Današnji listi povdarjajo v komentarjih. da uspel dokaz resnice prav v onih točkah, ki so javnost najbolj zanimale in ki onemogo čaio nadaljno javno udejstvovanje dr. Strafelle. Njegovi zastopniki so proti tej oprostitvi toženega urednika vložili priziv.
»Praktične simpatije Jugoslovenom«
Brno, 20. sept. »Lidove Noviny« poročajo, da so v Brnu po vseh mestnih trgih, cestah in ulicah nalepljeni velikanski plakati, ki jih občinstvo z velikim zanimanjem čita. Na levem delu plakata je v rdečih črkah tiskano tole vprašanje: »Kako pokažete praktično svoje simpatije bratom Jugoslovenom?« — Na desni strani plakata je natisniem odgovor: »S tem. da ne boste nosili denarja njihovim sovražnikom! — S tem, da boste posečali njihovo prekrasno primorje! — S tem. da se boste učili njihove govorice! — S tem. da boste podpirali delovanje Češkoslovaško - io-goslovenske lige!«
Dunavska konferenca
Krakov, 20. sept. Danes ie bila otvorje-na mednarod. konferenca o rečni plovbi na Dunavu in njegovih pritokih. Včeraj so prispele v Krakov delegacije 12 evropskih držav, ki so zainteresirane na tem vpraša* nju. Poleg držav, ki leže neposredno ob Dunavu, se konference udeležujejo tudi Poljska, Grčija. Švica in Italija. Vsaka dr* žava je zastopana po delegaciji, v kateri so štirje strokovnjaki. dva gospodarska eksperta in po dva zastopnika vlade Ju* goslovenski delegaciji načeljuje pomočnik finančnega ministra Gospodnetič. Jugoslo* venski delegaciji je bil prirejen v Krako= vu zelo prisrčen sprejem in se ;e tudi pn tej priliki manifestiralo prijateljstvo. ki druži obe slovanski državi.
Želje zobnih tehnikov
Beograd, 20. sept. V Heograd je prispela delegacija zobnih tehnikov iz vseh banovin, da razloži na pristojnih mestih svoje želje o načrtu novega zakona o zdravnikih za ustne in zobne bolezni in o zobnih tehnikih. Slednji zahtevajo, da se dovoli samostojna ordinacija tudi zobmm tehnikom. Da se prepreči vstopanje pre* malo kvalificiranih moči v vrste zoboteh-nikov, predlagajo, naj se odrede strokovn; izpiti, katere morejo polagati samo oni zobotehniki, ki imajo najmanj 9 let prakse. Tudi zakonski načrt predvideva te iz» pite. vendar jih dovoljuje le onim, ki imajo 15 let prakse. Delegacija je zaprosila, naj se ugodi njeni prošnji za skrajšanje te prakse, ker bi bilo sicer okoli tisoč zono* tehnikov in njih rodbin izpostavljenih težkemu položaju. #
Smrtna nesreča beograjskega kavarnarja
Beograd. 20. sept. Včerai donoldne se je pripetila^ v ulici Miloša Velikega huda nesreča, koje žrtev je postal znani beo= grajski kavarnar Vangelij Tofilovič. Tofi* lović se je peljal na motornem kolesu. Vo» zil je precej naglo. Hoteč se izogn;ti ne» kemu drugemu vozilu, je zavozil docela na levo stran ulice. V tem trenutku je r>rivo» zil z nasprotne strani tovorni avtomobil neke beograjske tvrdke. Tofilovič se je zaletel s svojim motorjem direktno pod kolesa tovornega avtomobila. Težko obloženi avtomobil je šel preko njega in ga tako zmečkal, da je bil pri priči mrtev Policijska preiskava ie ugotovila, da je nesrečo zakrivil Tofilovič sam.
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala V prostem prometu so notirali: Amster* dam 22 76, Berlin 13.4575. Bruselj 7 8762. Budimpešta 98877. Curih 1095.9. Dunai 797.05. Newyork 56.355. London 274.48. Pariz 221.87. Praga 167.59. Trst 295.50. INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.12875. Pariz 20 245. London 25.04125. Newyf>rk 515.1525. Bru* selj 71.86. Milan 26.98. Madrid 5520, Amsterdam 207.62. Berlin 122.78. Dunaj 72.725, Sofija 3.7325, Praga 15.29, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3*0725.
Madžarska in narodne manjšine
Zanimiva interpelacija v čsl. parlamentu — Zatiranje Slovakov na
Madžarskem
Praga, 20. sept. Na četrtkovi seji češkoslovaškega parlamenta je predložil slo* vaški narodno=demokratski poslanec dr. Ivanka v imenu vseh slovaških poslancev interpelacijo na zunanjega ministra dr. Be* neša zaradi izjav madžarskih državnikov. Interpelacija  naglasa  med drugim:
Odgovor madžarske vlade na Briando« vo spomenico o Panevropi, iziava madžar* skega ministrskega predsednika grofa Be» thlena v madžarskem parlamentu, njegov znani govor v Debrecenu, izjava madžar*
skega zunanjega ministra Valka v »Echo de Pariš« in razni drugi dokumenti doka« zujejo, da vodi Madžarska iredentistično politiko, skrivajoč se pri tem za krinko za* ščite narodnih manjšin. N*a drugi strani priznava službena madžarska statistika, da živi na Madžarskem 14S.000 Slovakov, ki nimajo niti ene slovaške ljudske šole. niti enega uradnika, ki bi uradoval v njihovem jeziku. Narod, ki tako postopa s svoio narodno manjšino, nima pravice, da se za» vzema za zaščito drugih narodnih manjšin.
Kapucinski pater obsojen zaradi veleizdaje
Pater, ki ne priznava čsl. republike, češ,  da sledi   zgledu papeža
Znojm, 20. septembra. Pred okrožnim sodiščem so se morali zagovarjati po za* konu o zaščiti republike 37 letni kapuci* nec pater Kari Otto iz tukajšnjega samo* stana, 26 letni zasebni uradnik Feliks Chri* stian in vpokojeni 60 letni davčni upravi* telj Adolf Machattv zaradi veleizdaje, ki so jo zagrešili z monarhistično propa* gando.
Pater Otto je priznal, da se je 31. mar* ca odpeljal s Christianom na Dunaj z na* menom, da bi se informiral o položaju monarhističnega pokreta. Na Dunaju sta se nastanila v kapucinskem samostanu na Novem trgu. Priznal je, da je prejel od predsednika društva avstrijskih legitimi* stov sekcijskega svetnika Zessnerja*Spi* tzenberga koledarje cesarja Karla in da je imel razgovore s poslovodjo takozvane dunajske »molitvene lige« Viljemom Schmidom ter urednikom knjige »Huldi* gungswerk fur Kaiser Kari« Francom Grublom. Priznal se je odkrito za monar* hista in izjavil, da češkoslovaške države sploh ne priznava. Na vprašanje, zakaj se potem smatra za nedolžnega, je izjavil, da mora biti monarhist kot veren, katoličan, ki je dolžan pokorščino papežu. Papež je proglasil Krista za kralja, kralj pa je mo* narh in more torej biti veren katoličan le monarhist, nikdar pa ne republikanec. Pa* pež je varuh nad Habsburškim domom in v njegovih listinah se Oton Habsburški še vedno označuje kot pravoveljavni kralj Češke. Ce je v svojih pismih žalil češko* slovaško državo in predsednika Masarvka. je sleHil zgledu papeža, ki je označil kot drhal vse one, ki ne priznavajo Krista za kralja.
Na razna vprašanja predsednika senat* se je obtoženec neprestano skliceval na papeža.
Uradnik Feliks Christian je priznal, da je bil član molitvene lige. zanikal pa je, da bi vršil kako propagando. Vpokojeni davčni nadupravitel j Machattv je priznal samo, da je patru Ottu dejal, da bo molil za dušni blagor cesarja Karla, pater Otto pa ga je v svojih izpovedih precej obre* menil.
Sodišče je pustilo patra ()tta preiskati po psihijatrih. ki so ga označili kot fana« tičnega mistika. duševno mani vrednega. Pater Otto, ki pravi sam o sebi. da ni no« ben »mislec«, je ostal duševno na razvojni stopnji 12 letnega otroka. V*ekakor pa ni duševno bolan, čeprav se ne more smatrati kot resen človek.
Sodišče je obsodilo patra Otta in Fe* liksa Oiristiana v smislu obsodbe vsakega na 6 mesecev zapora, prvega brez poostri« tev, drugega pa s postom vsakih 14 dni. Machattv je bil oproščen. Sodišče je izja* vilo, da bi bila za patra Otta sicer mogoča pogojna obsodba, ker pa je nepoboljšljiv, je v javnem interesu, da kazen odsedi. Christian ni mogel biti pogojno obsojen, ker je že bil obsojen po zakonu o zaščiti republike. Kot posebno olajševalna se ie smatrala pri patru Ottu njegova duševna zaostalost. Pater Otto in Christian sta ka» zen sprejela, zaradi oprostitve Machattvja pa je državni pravdnik prijavil vzklic Ko bo pater Otto prestal svojo kazen bo od svojih predstojnikov prestavljen v kak avstrijski kapucinski samostan.
Delavski izgredi v Španiji
Spopadi med delavci in policijo -
dajalci i
Madrid, 20. septembra. Uradno poročajo, da je prišlo v raznih španskih mestih do krvavih spopadov med stavkujočimi delavci in policijo. Več oseb je bilo težko ranjenih.
Pariz. 20. septembra. AA. Havas poroča iz San Sebastijana v Španiji, da je španski minister prosvete prosil rektorja vseučilišča v Barceloni naj umakne ostavko.
- Sporazum med delavci in delo-Barceloni
Barcelona. 20. septembra. Položaj se je zadnje dni zelo zboljšal. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo med delodajalci in delojemalci do sporazuma. Stavka je v načelu prenehala. Danes se sestane skupšrina stavku jočih, da sestavi besedilo sporazuma. Stavka preneha, čim bo podpisan sporazum.
Samomor mladega delavca
Tragedija 221etnega mladeniča, ki se je zaradi neozdravljive bolezni ustrelil v srce.
Ljubljana,' 20. septembra.
Davi po 6. uri se ie na Vodovodni cesti ustrelil na stavbi inž. Tornaga mlad delavec in sicer naravnost v srce.
Poklicani stražnik ie pri mrtvecu našel delavsko knjižico na ime Anton Bogataj, rojen 23. marca 194« v Santiagu v Južni Ameriki, pristojen v Oslico, srez Kran}. Bil ie zaposen v Ljubljani, drugače pa Je stanoval pri svoji materi Mariji Wolf. pe-kovki v Zirih. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali  v mrtvašnico.
Vzrok samomora mladega fanta je najbrže neozdravljava bolezen, kakor sta vsaj izpovedala sodelavec Valentin Ječe in pokojnikov bratranec Andrej Eržen, ki je tudi zaposlen na isti stavbi. Te dni je v OUZD dobil nakazilo za bolnico, kjer so ga pa včerai odslovili zaradi velikega pomanjkanja prostora, čeprav je bil slučaj nujen. To ie na itak potrtega fanta take noraznt. učinkovalo, da je videl v smrti edino rešitev. Sešel je po samokresu in si končal življenje.
Policijska uprava ie te dni prejela dopis orožniške postaje v Kranju, da je 17. t m odšel 4z Kranja in brez sledu izginil ravnateli tamošnie družbe »Kokra«. Aleksander Steiner. rojen 18S2 v Vel. Trojstvu, srez Bjelovar m tja pristojen, oženjen.
Steiner je podolgastega obraza, črnih, nekoliko osivelih las, nosi pristižene črne brke in ima kostanjeve oči. Oblečen ie bii v črno obleko, na sebi je imel trdo :ikano srajco z visokim ovratnikom, na glavi siv kosmat klobuk. S seboj je vzel zlato žepno uro z verižico, najbrž pa ima pri sebi tudi legitimacijo hrvatskega podpornega društva »Merkur«. Oblasti domnevajo, da je Steiner najbrže izvršil samomor, ker js bil zadnje čase nekam čudno potrt.
Smrtna nesreča v tunelu pri Šmarju
Ljubljana, 20. septembra.
Sinoči se je pripetila v tunelu pri Šmarju na dolenjski progi težka nesreča, katere žrtev je postal okoli BOletni progovni brzojavni mojster Josip Muser iz Ljubljane. Davi so ga našli mrtvega v tunelu. Kako se je Muser ponesrečil, dosedaj še ni znano. Oblasti domnevajo, da najbrže ni cul prihajajočega vlaka, ki ga je zasirabil in z vso silo vrgel ob steno, kjer se je nesrečnež ubil. Na truplu sicer ni vidnih zunanjih poškodb. O nesreči so bili obveščeni orožniki, ki so odredili prevoz trupla ponesrečenega Muserja v mrtvašnico v Šmarje. Pokojni Muser je bil oženjen, doma je iz Šiške, ter je poleg žene zapustil še tri nepreskrbljene otroke. Tragična smrt vrlega moža je vzbudila splošno sočutje, zlasti pa vsi sočustvujejo s težko prizadeto njegovo rodbino.
Danes opoldne se v Šmarje odpelje posebna komisija, da ugotovi vzrok Muserjeve smrti.
Stran 2
>SLOVEKS^I KARO D«, dne 20. septembra 1930
Stev 214
Stavbno gibanje v Ljubljani in na perii
in
Aleksandrova cesta postaja velemestna — Poleg drugih večjih pošlo-• pij v mestu zidajo na periferiji mnogo vil in manjših hH>
Ljubljana, 20. sept. Pred leti je bila zgradba palače Ljubljanske kreditne banke prava senzacija za LjubljaiW>k. Ni še doljro tega, ko je na prostoru omenjene palače rastla trava in stali dvokolesni vozički naših postreščkov v dolgi vrsti. Zdaj se pa košati ob Aleksandrovi cesti dolga vrsta avtoizvoščkov. promet je postal živahnejši, prometni redarji imaio dela čez glavo, po mestu pa na vseh koncih in krajih poganjajo iz tal v ameriškem tempu vile. hiše, palače itd.
Zdaj ni več senzacija zgradba petnadstropne palače, pač je pa še vedno senzacija, da rasto naenkrat v neposredni bližini tri take palače, ena celo nebotičnik, in da so začeli graditi še četrto. Priznati moramo, da se je tudi Ljubljana nalezla amerikanizma — kar se tiče njene gradbene delavnosti. Poba tehnike je na pohodu in tudi naš provincijalizem se ji ne more upirati.
Na Aleksandrovi cesti, med Ljubljansko i kreditno banko in stavbo palače zavarovalnice »Dunav« so pričeli kopati temelje za petnadstropno hišo z mezanimom g. Fr. in Ljudmile Kambič iz Ljubljane. Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje inž. DukiC in drug. ki računa, da bo zgradbo spravilo pod streho že do 20. decembra. Kvadratura zazidane ploskve znaša 667 m2. V pritilčjU sta projektirana dva velika trgovska lokala, v mezaninu nad njima pa bodo trgovske pisarne. V nadalinih nadstropjih, ki imajo enak tloris, sta ob cestni strani po dve štirirobni stanovanji s pritikli-nami. na dvorišču pa dve dvosobni stanovanji. Sobe bodo velike, one na ulico z lepimi »erkerji^. kuhinje bodo imele čistilne balkone, stanovanja pa še lepe predsobe ili seveda tudi kopalnice. Opremljene bodo z najmodernejšim komiortom. kakor: s centralno kurjavo, mrzlo in topio vodo, elektriko, plinskimi štedilniki itd. Razume se, da bo poleg stopnic tudi dvigalo, ker v šesto nadstropje je že visoko. S to hišo. odnosno palačo, bo fronta Aleksandrove ceste ob Kreditni banki končno izpolnjena, tako da bo ob naši promenadi v kratkem cel niz velemestnih palač. To bo ljubljanska V. avenija.
O fasadi Kambičeve hiše odloča še mestni gradbeni urad. Zahteva se predvsem, da bo zunanjost teh palač harmonizirala. V to svrho bo tudi podaljšan od Kreditne banke glavni venec nad petim nadstropjem, tako da bo segal čez vsa tri pročelja. Projektanti načrtov omenjenih novih palač so se pri izvedbi načrtov morali tudi ozirati na nadstropne višine palače Kreditne banke zaradi enotnosti fasad. "Pri Kambičevi hiši se predvideva prehod skoz; dvorišče v Gajevo ulico, tako da je ta prehod že sam po sebi ulica, v kateri bodo tudi na obeh straneh izložbe trgovskih lokalov — torej ulica v hiši. podobna ameriškim podzemskim ulicam. "Razlika je le v tem, da je nad slednjimi zemlja, nad prvo pa hiša.
Da šo naša podjetja kos visokim zgradbam, nam predvsem dokazuje grad'tev palače zavarovalnice »Dunav*. Zdaj so že pri betoniranju- ogrodja lil. nadstropja obenem z železobetonskimi stropi. Približno vsak teden se palača dvigne za eno nadstropje, kar je za Ljubljano nedvomno rekordna hitrost. Da delo tako lepo napreduje, je pripisovati vzorni organizaciji istega in modernim tehničnim pripomočkom. Beton meša stroj na bencinski motor, poseben motor jja pa po dvigalu naglo dviga v poljubne višine. Za betoniranje stropnih konstrukcij imajo poseben opaž iz pločevine, ki še do zdaj ni bil v Ljubljani v rabi in ki omogoča naglo zaopaže-nje. Kakor je videti, bo stavba imela kmalu vrh.
Interesantno je. da nimajo nosiini armirani betonski stebri pri omenjeni palači v pritličju v obsegu nič več kot 6OX©0/ cm. M nogjm. ki še železobetona ne poznajo, se zde prešibki.
Delo pri ostalih palačah v bližini, o katerih smo že poročali, tudi še dokaj zadovoljivo napreduje.
Trgovski dom v Gregorčičevi ulici ne bo gotov pred oktobrom, kajti zidarji, mizarji in sobni slikarji imajo v pritličju še precej dela. Zadnje dni so postavili na ravno streho železno ograjo ;n namazali temeljno zidovje z žgano smolo. Slavnostna otvoritev bo najbrž v ptvi polovici oktobra.
Impozantna palača Vzajemne zavarovalnice na Masarvkovi cesti bi morala biti dograjena in porabna že minuli mesec, pa je še zdaj nekaj kamnoseškega, zidarskega in mizarskega dela v pritilčnih prostorih. Pravijo, da bodo komaj v treh tednih vsa dela gotova.
Zavarovalnica »Dunav< na Aleksandrovi cesti je zrasla že do tretjega nadstropja. Tu je vsa gradnja v opažih, v katere stavijo železne palice in tlačijo beton. Zidanje gre uspešno od rok, da bo impozantna stavba že do 30. septembra pod >.treho. Palača bo šele drugo leto gotova.
V Gajevi ulici kopljejo gramozna tla za betonske zidove večnadstropne zg-adbe, v kateri bo posloval Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev in upokoien-cev v Ljubljani. Kmalu prično zidati betonski temelj ter z zidno opeko, tako da bo ponosno poslopje vsaj povečini letos zgrajeno in spravljeno pod streho.
Na vogalu Miklošičeve in Masarvkove ceste pripravljajo tla za temelj žehznb?-tonske stavbe, ki so si jo omislHi naši *Črni umetniki-. Palača bo imela štiri, oy.\-rema pet nadstropij. Stala bo približno 3.5 milijona dinarjev.
Ni še dolgo tega, ko so bile na idiličnem .Mirju domala same njive. Zadnja leta pa je zraslo tu lepo število modernih hiš in
Letos si je zgradil inž. Alojzij Horvat
v Murnikovi ulici svoj dom. V Groharjevi ulici pa kopljejo delavci z gramozom pomešana ilovnata tla, kjer bo stala enonad-stropna domačija Josipa Oražma. V tleh bo pralnica in drvarnice, stanovanje za hišnika fn shramba za avtomobil. Stanovanji bosta v visokem pritličju in v prvem nadstropju. Poslopje bo letos le povečem zgrajeno in pokrito, gotovo in porabno pa prihodnje poletje. Zidanje je prevzel stavb-nik Matko Curk.
Šiška kar naprej zida. V Gubičevi ulici, ki veže Frankopansko z Jernejevo cesto, bo imel svojo hišo Makso Urek. Trenutno je v delu betonsko temelino zidovje. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju, v prvem nadstropju in pa pod streho. Poslopje se letos vsaj v grobem zgradi in pokrije, kmalu spomladi se stranke vselijo v sveUe. moderne sobe. Ker v Gubičevi ulici ni vozovnega prometa, ne bo silil prah v sobe. Zidanje vodi stavbnik inž. Ivan Tornago.
V Podjunski ulici je betonski temelj za Skoporčevo hišo gotov. Zdaj zidajo že z zidno opeko. Pod to streho bodo stanovanja v nizkem in visokem pritličju in v prvem nadstropju. Hiša bo imela ravno streho. V glavnem bo gradnja gotova letos, podrobna dela se pa izvrše prihodnje leto. Zidarska dela je prevzel . stavbnik inž. Ivan Tornago.
Na vogalu Podlimbarskega ulice in Kettejeve ulice bo imela svoj dom ga. Marija Pinterič. V njeni hiši bodo stanovanja v nizkem in visokem pritličju in v prvem nadstropju. Težaki hite kopati gramozna tla, da čim prej prično zidarji s svojimi deli. Stavba ima biti že letos gotova in porabna. Gradnjo ima v rokah sta\bnik inž. Ivan Tornago.
V Staničevi ulici (za Bežigradom) kopljejo trda tla za enonadstropno domačijo Janeza Legata. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju in v prvem nadstropju. Pri količkaj ugodnem vremenu bodo zidarska dela v dobrih dveh mesecih gotova, ostala dela nekaj kasneje, a vendar že to leto. Zidarska dela izvrši stavbnik inž. Iva i Tornago.
Na 24 metrov visok zvonik nove šišenske cerkve stavijo zidarski oder. ker ga hočejo vzdigniti za 21 metrov: visok bo torej 45 metrov ter bo gledal čez vsa poslopja v Spodnji  in Zgornji Šiški.
Tudi meščanska občina očituje živahnu stavbno gibanje. V zadnjih d\ch. treh letih je zraslo v njej 200 samih modernih, ličnih hiš in vil.
Posebno pridno zidajo na Selu. V Tovarniški ulici rase iz gramoznih tal visoko-pritlična hiša železniškega uslužbenca Karbe. Zidanje je že tako uspelo, da bo v kratkem pod streho. V Karbovj hiši bodo tri stanovanja in sicer: v nizkem in visokem pritličju ter pod streho. V poldrugem mesecu ali kai bodo vsa dela gotova in se stranke vselijo. Gradnjo izvršuje zidarski mojster Jerko.
V Prešernovi ulici (na Selu) stavijo te dni ostrešje na enonadstropno hišo trgovskega zastopnika Avgusta Tavčarja. V pritličnih prostorih bodo obrtni lokali. V nizkem pritličju, v prvem nadstropju in pod streho pa stauovania Tesarj; h'tijo z delom, da olajšajo zidarjem ometavanje sten Zidarska dela vodi zidarski mojster Rudolf Saksida. Hiša bo porabim letos v novembru.
Blizu Tavčarjeve domačije na vogalu Prešernove in še neoznačene Gregorčičeve ulice ie v delu betonsko temeljno zidovje za visokopritlično hišo postnega uradnika Hinka Ilaša. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju, pa tudi pod streho. Hiši bo prizidan ličen balkon. Zidanje je prevzel zidarski mojster B. Černe.
V Tovarniški ulici si tudi stavi svoj dom železniški uslužbenec Makso Avsec. Imel bn sobe v nizkem in visokem pritličju in pod streho. Hiša bo vsaj znotraj vsestransko gotova in torej porabna. spomladi se pa omečejo tudi zunanje stene in izvršijo ostala dela. Avsecu zida zidarski mojster Vinko Borec.
V sosedni, to je v Prešernovi ulici je v izkopanih tleh zgrajen visok opaž za betonsko temeljno zidovje visokopritlične hiši rmzarja Franceta Prelovška. V tej hiši bodo tri stanovanja, namreč v nizkem in visokem pritličju ter pod streho. Zidanje je prevzel zidarski mojster Tekavec.
— Sokol I na Taboru priredi v nedeljo, dne 21. sept.. in v nedeljo, dne 28. sept., obakrat ob 9. uri dopoldne, društveno la-hkoatletično tekmo. Prvo nedeljo tekmujejo člani in članice, drugo nedeljo pa moški in ženski naraščaj.
— Nov sokolski dom si gradi sokolsko društvo Stara Pazova. Z delom so začeli dne 1. septembra letos in bo dom v kratkem pod streho. Dom bo imel veliko telovadnico in še 6 drugrih prostorov ter bo veljal okrog 250.000 dinarjev. 200.000 dinarjev ima društvo že zdaj na razpolago, ostanek pa upa še nabrati.
— brat Karel Zintl. Te dni je bil vpe-peljen v olšavskem krematoriju brat Karel Zintl. Bil je krasen človek, po duši *n po telesu. Njegovo zares junaško telo je ovekovečeno na sokolskem znaku za članstvo »Na straž!«-, pri katerem je bil za model svojemu prijatelju. kiparju bratu Sucha.rdu. Težko ga bo pogrešal zlasti va-diteljski zbor Praškega Sokola. Brat Zintl je tudi med svetovno vojno vzorno vršil svojo narodno dolžnost, vrnil se je z vojne kot štabni kapitan češkoslovaških legij. Star je bil šele 54 let.
Iz mo^ernetra romana.
Potem se je obrnil kapitan proti Spitz-bergom in prodrl HpJje do severnega ledenega morja. Tod* tam so mu postala tla pod nogami vroča ...
•M ottM/olcCMf a
OTVARJAMO
JESENSKO SEZIJO KREDITA.
Dubl, kamgarn, pllisch. loden, platno, cefir, barhent, itd. na
6 mesečne obroke.
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.    Velika izbira.
Zahtevajte potnika.
O metodah pouka petja
Dve metodi pouka petja — laška in nemška — Kakšen Je razloček med
njima — Neka! primerov
Ljubljana, 19. septembra.
Naj mi bo dovoljeno izpregovoriti še nekaj besed o metodi pri pouku petja. Kaj pa je metoda poukaV Prav nič drugega ko pot, po kateri privede učitelj svojega učenca do zažeijenega smotra.
Oh, ta nesrečna metoda! Koliko zmede napraviš V glavah ljudi, ki nimajo nobene svoje misli in so najbolj zadovoljni, ako drugi zanje mislijo.
Pred leti se je hotel proslaviti pedagog — in je uvedel v osnovne šole pouk strogo po formalnih stopnjah. Mimogrede naj omenim, da mora vsak vesten učitelj kate= regakoli predmeta upravljati pri pouku metodo formalnih stopenj, ker je to nekaj naravnega. Ali kaj so napravil ti slavni učenjaki iz formalnih stopenj? Ves pouk so zavili v toliko in toliko formul raznih stavkov, ki so jih morali učitelji svojim učencem vliti v glavo. Drvna je učna slika te^a časa o lisici. Tam se glasi: »Pojdi v Tivolski gozd in oglej si lisico, ki se igra pred brlogom!« Pa takrat še nismo imeli Zoa. In pisec te učne slike ie bil imenovan za nadzornika. Metoda formalnih stopenj je bila tako podrobno izdelana, da se je duševni oče te metode pohvalil, ko ie v to* rek dopoldne ob pol 10. potegni-1 uro iz žepa, pogledal na njo, rekoč: »Vprav sedaj pripovedujejo učenci vseh drugih razredov, da ima lisica košat rep.« Da. res krasen us; peh! Naša prej tako dobra osnovna šola je postala vzgajaiišče človeških papig, ime te; ga pedagoga pa je zapisano z zlatimi črka; mi v zgodovini slovitih slovenskih peda* gogov.
Metoda je tedaj pot, po kateri dovede učitelj svojega učenca do zažeijenega smo« tra. Ali pa je pot do smotra samo ena? Ali pelje samo ena pot v Rim? Ali se pride na Triglav samo čez severno steoo? Ali ie tedaj samo ena pravilna metoda pri pouče; vanju petja? Vzemimo samo praktičen pri* mer! Smoter hi bil vrh naše šmarne gore. Že preko 40 let hodimo na ta vrh. Prvih 10 let sem poznal samo eno, romarsko pot mimo vseh kapelic: danes poznam še dve drugi, namreč pot skozi spodnjo in zgornjo kuhinjo. Neka i let sem pa je sp'ošno zna; na še tudi \V'estrova pot. Mislim, da ni vsaka pof za vsakogar. Po zimi v sneju hedo hodili tudi najboljši turisti po romar; ski poti in le malo je junakov, ki bodo v snegu krenili po AVcstrovi poti. Podobno je v metodiki pri pouku petja. Učitelj mora poznati pač vse steze, ki vodijo k smotru. A učenca bo peha' po poti, ki je njegovim nogam naiprikladnciša. V splošnem pa ima* mo pri tem pouku dve shojeni poti: laško in nemško.
Na tem mestu moram pojasniti popnl; noma napačno mnenje glede razlike dvth metod. To napačno mnenje izvira iz ne* znanja in bega učeči se narašča i.
Vzemimo dva glasovno in mu/ikalno enako kvalificirana učenca! — Eden študira pri prof. po laški metodi, drugi pa hodi po nemški poti. Oba profesorja sta enako iz? vrstna. Ali ^e bo učencema, ko sta dokon* čala svoje študne. po/nalo. no kateri šoli sta študira-a? Ne. in še enkrat ne.
In vendar čitamo po dnevnikih dan za dnem da ima ta pevec laško, drugi nem; ško šolo Take trditve izvirajo le iz ne* •rnania. V neki ra^lasji fiziologije petja či* tam. da ie laška metrda metoda posnema* nja. nemška pa znanstvena na podlagi fizi* ologiie To je gola neresnica lina ko druga metoda se mora naslanjati na posnemanje pravilnega profesorjevega petja. Ali ne posnemajo učenci klavirja, gosli ali kate* regakoli instrumenta svoiih učiteljev? Ali ni klavirskemu učitelju neobhodno potreb; no znanie anatomiie lahta? Pa kateri uči; teli ie tako nespameten, da ho tratil čas z razlago muskulature posameznih prstov? Ali ni vsak učitelj zadmolien. ko vidi. da postajajo učenčevi rvrsti drug od drugega neodvisni? Bo morda učenec prej dosegel neodvisnost prstov, če pozna lego mišic, ki gibljejo posamezne pfste in niih člene? Pa kaj ie vendar bistvo, da doseže učenec ne* odvisnost prstov. a-V pa to. da ve. kako leže  mišice, ki   gihlieio posamezne prste?
Prav isto velja tud: za učence in učitelje pet ia.
Kakšen ie tore i razloček med obema metodama0 Laška pot je nasprotna nemški metodi. Lahi razvijaio ton iz nianissima ter ga polhoma stopniuieio do fortissima. Nemci pa začno vaditi z ff.. ter polagoma prehajajo v pp.
To je bistveni razloček obeh metod. — Laška pot do končnega smotra ie daljša, ali sigurnejša. nemška učna doba pa ie krajša, a je za učenca nevarnejša, zlasti, če ni uči* teli dovolj pazljiv, vesten in sposoben.
Nadalini nebistveni razločki obeh me* tod pa so naslednji: Lahi so v Šolanju gla* su skrajno previdni in vadijo, potem ko so že zadostno vadili posamezne tone. še tako imenovane vokalize. Pri teh mora peti pevec na različne vokale melodije in to od naipriprosteiše pa do prave bravurne Kompozicije Nemška šola zanikuie potrebo takih vokaliz. — Namesto teh pa vadiio Nemci posamezne važne skupine tonov na različne vokale v vseh legah in sicer v hro* matičnih postonkih. Nemci mislijo, da je po teb vaiab c?!a«= zadostno pripravljen za pesmi v materinskem ieziku, in zato pre* haiaio t?Voi k nesmim s podloženim tek;
zelo težkih vokalizah še boje. da ne bi glas trpel škode, in vadijo pred pesmimi s pod* loženim tekstom še sulfegije, kjer uporab; ljajo za posamezne tone njih laška imena, do re— mi itd.. Nemci to previdnost ne; girajo kot nepotrebno potrato časa. S tem pridobijo dosti na času.
To je tedaj razlika med pravo staro laško in pravo nemško šolo. Prva, ki sta začela oporekati dolgotrajnosti laške šole sta bila Ccherubini, ustanovitelj pariškega konservatori ia, in njegOv drug Mehul.
Mogoče bi kdo rad vedel, katera izmed obeh metod je boljša. Vsak nepristranski učitelj mora reči, da ima ena ko druga svoje vrline.
Večina današnjih učiteljev poučuje po kombinirani laško-nemški metodi. Lahi so prevzeli od Nemcev krajše, hromatične va* je, Nemci pa od Lahov deloma vokalize in sulfegie. Vsak dober učitelj pa mora gra* jati. kako velik del pevskih učiteljev s te* oretično fiziologijo prikriva svoje praktično neznanje in pedagoško nesposobnost. Če mu skušajo na znanstveni podlagi začetniku dokazovati, kakšen mora biti pravilni ton in pravilno petje, namestu da mu pokažejo pravilni ton in pravilno petje. — Razumeti in znati, to ie dvoje. — Teorija in praksa! Kai bri ga poslušalca, ali pevec razume pra vilno petje, on ga posluša, ali zna ali ne zna peti.
Kaj bi dejali gospodje teoretično znan stveni pedagogi, če bi začel častnik, ki je pravkar prevzel albanske rekrute. tem raz ■agati okostje lakti, heder ter mišic, ki gib* ljejo sestavne dele. namesto da bj jih učil strumnega korakanja? — Pri pouku solo petja ie 9'm preveč besed, pa '/it premalo dejanja, zato je tako diven uspeh. Drugo pa je vprašanje, ali   je vsak učenec sposo* ben. da takoj prične z eno omenjenih me* tod. Meni se zdi, da ni.
Priporočamo
konfekcijsko in modno trgovino
Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica
Pri nas so učenci solopetja veliko pre; malo pripravljeni po svoji "okolici za orne; njeni pevski študij. Koliko slišijo fes do* brega petja? Kolikokrat slišiš pevke in pevke v operi, ko niti ne veš, v katerem jeziku pojo, še manj pa razumeš, kaj pojo! In ta noslajoči ton! Ali naj ta nadomestuje nosno resonanco? Večina naših bodočih pevcev s krasnim materialom jc po svoji okolici skvarjena in zato je potreba šele predpriprave, da jih popelješ po eni izmed omenjenih poti do smotra.
Pred 6 leti sem imel učenca divjaka z ogromnim in lepim materialom, a manjkalo mu je vse drugo. Ko je za poskušnjo pel. sem hitel zapirat, da se ne bi splašili konji pred Slonom. Danes je dober pevec, pa vzgojil sem ga brez sulferij in z vokalizo sem začel šele pred nekaj leti, ker sem mo* ral vse druge težkoče prej odstraniti. Da; nes je njegov ton mehak in prcjčten, izc!0; vorjava jc prav razumljiva. Če bi. mu pa dal po nekaj mesečnih osnovnih vajah peti Coneom, bi prav gotovo izgubil veselje in pogum ter bi vrgel puško v koruzo. Prive* del sem ga visoko, ne da bi on sam vedel in občutil težkoče pouka. Sulfegije rabim samo pri takih učencih, ki so že toliko mu; zikalični. da jih te ne ubijejo.
Pred letom dni sem dobil na priporočilo nekeg;   kapelnika  pevca;divjaka  z ogrom* nim materialom. Imel pa ni prav nič dru; gega ko material. Posluh je imel. pa ga ni nikdar    negoval,    do muzikalnosti    mu je manjkalo prav vse — v tistih par pesmih, ki jih je tam    doln pod milim podnebjem rjul. je bila pač nekaka melodija, a izgo* vorjava je bila taka, da se ni mogla imeno* vati niti slaba. V ušesu ni imel niti skale, niti trozvoka. Da bi zapel malo v trizvok brez klavirja, nato še misliti ni bilo. Ni ga mogel zapeti, tudi če sem ga igral na klavirju s podvojenimi  oktavami. V začetku je bilo strahovito težko, a bil sern prepri* čan,   da   napravim   ix njega v štirih, petih letih pravega junaškega tenorista. Da bi pa preprečil neljube intrige proti svojemu de* lu. sem ga poslal k vsem merodajnim čini* teljem, ki bi imeli kak interes, vgojiti :n dobiti pravi junaški tenor, ki so bolj redki ko bele vrane. Poslal sem ga k ravnatelju opere, ki ga je zavrgel, poslal sem ga na konservatori j, a tam niso imeli umevanja, poslal sem ga še sem in tja. a nihče ni spo* znal   možnost   izobrazbe,   saj je bil revež brez   vsakih   sredstev,   zato   sem   se ga usmilil in hodil je k meni 9 mesecev vsak dan   najmanj   enkrat   ali tudi po dvakrat. V teku 9 mesecev je bil napredek prav za; dovoljiv, posluh se je vedno boljšal, izgo* vorjava je postajala razumljiva, glas je po* stajal3 prožnejši,  a začeli  so  se že zopet oglašati dvomi proti moji metodi — in od; pustil  sem   ga  ter  priporočil   in prepusti! drugim v nadaljno izobrazbo. Tisti, ki Še pred 9 mes. niso videli možnosti izobrazbe, so ga radi sprejeli in začel ie študirati po znanstveni  metodi   da.  še   celo  v operr.' zbor so ga sprejeli.
Da bi sledil znanstveni učiteljevi miti. nj  ne duševno in ne glasovno zrel Ni sa*
KOLEDAR.
Danes! Sobota, 20. spetembra 1^1. ka toličani: Evstahij, pravoslavni: 7. septem bra. Sozont.
Jutri: Nedelja. 21. septembra 1930. ka. toličani: 15. pobink.. pravoslavni: £. sep* tembra. Mala Gospa.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Korvetni kapitan (Harrv Liedtke).
K ino Ideal: Krik smrti.
Opera: Gorenjski slavček. tBer.ef.:i pevca g. Fr. Rusa).
PRIREDITVE V SEDEUO. Kino Matica: Korvetni kap.tan. Kino Ideal: Krik smrti. Sport:    Hirija»Sašk.    Tekma 2a savem pokal ob 16. na igrišču Ilirije.
DEŽCRSE LEKARSE Danes in jutri:   Trnkoczv.    Mestn; trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Popravek
mo  ena   zveličavna pot,   kajti na Šmarno siom. Lahi pa se po vseh tehnično dostikrat » goro prideš od več strani.
?klicujof se na čl. 26. zakona o ti?ku z dne/6. 8. 1929. Vas prosim z ozirom na članek ^Radovljiški bogek pred s^natflftH. ki je bil priobeen v št. 213. *:>lov^n.-kA£i Narodac na strani 2. v 3. in 4. stolpcu, da priobčite v zakonitem roku in na zakonit rarin sledeči popravek:
Ni rps. da bi ia.7 omenil, rla oznaka ^•radovljiški bog<- splošno rabi in da jo ima posebno g. Ažman v ča?ti. Res j<=» le, da Šeita r^kel. da j<* splošno znano, da ^btAz^m Ivan Ažman rabi za označbo za?*>bn»*,za to-žitelja besedo radovljiški bop.
Z  odličnim spoštovanjem:
Dr. Stanislav 2ilkn.
Dr. med.
LOJZE KRAMARIČ
specijalist za kirurgijo
ORDINIRA OD 31 2. IX) U 4. POP.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 18 51.
— Motokolesarski klub Ilirija pri red-jutri skupni izlet na Grosuplje o priliki prvenstvenih dirk Triglavskega pododbora. Sestanek motociklistov in kolesarjev ob S.30 pri Rusu na Grosupljem.
— Kolesarske prvenstvene dirke Tri. glavskega pododbora se vrše v nedeljo 21 septembra 1930. Start ob 9. dopoldne na Grosupljem, na progi Krka—Stična ViŠ; nja gora—Grosuplje, ki jc prevozijo glav« ni dirkači štirikrat, torej skupno km lr/i Juniorji prevozijo isto progo dvakrat, skupno km SO. Startna lista izkazuje naj« boljše dirkače .Triglavskega pododhr.r.i prijavljenih Je 32. med njimi. Šolar, Depeš. Valant, Prodan, Redenšek, Oblak, Grego* rič in drugi. Borba za prvenstveni naslov bo zelo ostra.Razdeljena bodo darila, čast» ne kolajne, diplome in 12 posebnih nagrad. Športno občinstvo ho imelo priliko opa» zovati potek cele dirke na Grosupljem pri •km 10. Cilj in zaključek dirke okoli pol 3. ure. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Upravni   odbor    Triglavskega pododbora.
XII). ZAGREBAČKI ZBOR
1». - 22. IX. 1930.
splošni Mednarodni Veliki sejem vzorcev s specijalnimi sejmi:
1. Sitavbanttva.
6. hotelov, hi- in kuhinje, prehranitvene Inrtutolrtje.
4. tekstili) in koufekcije knuuL .>. iiMii,! B. papirja.
7. poljedeljstva. UfeK
Poleg lega se vrši tudi razstava m sejem  plemenske živine:
Domače na dneve 13. in 1-5. IX. Inozemske na dneve 20. in 21. IX. 1930. ria železnicah in jadranskih parobrodih 50^ pop. za posetnike in blago (brezpl. povratek
Nedelja, 21. septembra. S: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano 9*. Kmetijska ura. 9,30: Slavnostna akademija ob priliki 231etnice knezoškof. gimnazije \ Št. Vidu nad Ljubljano. 11: Koncert Radio orkestra. 12: Tedenski pregled. 15: Nasveti za kmeta. 15.30: Plošče. 15.30: Humorist\i-no čtivo, pisatelj Milčinski. 16: Tambura* ški klub »Kolo« iz Trbovelj. 17: Calderon: Skrivnost sv. maše. misterij (Ljudski oder). 19.30 Smetana: EKe vdovi (prenos iz Prage). 22: Časovna napoved in poročila — plošče. 23: Napoved programa za na» slednji dan.
Ponedeljek. 22. septembra. 12: Dnevne vesti plošče. 13: Čas. borza, plošče. 18: Koncert radio orkestra. 10: Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30: Higijensko predavanje dr. Petrič: Higijena mleka. 20: Francoska glasba. 22: časovna napoved in poročila, napoved programa ta. naslednji dan.
Torek, 23. septembra. 12: Dnevne vesti — plošče. 13: čas, bor* za, plošče. IS: Koncert radio orkestra. -19: Prof. Fr. Pengov: Izrabni ali koristni ef>kt stroja. 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nem* ina. 20: Plošče. 20.30: Prenos iz Zagreba. 21.30: Prenos iz Beograda. 22.30: Poročila in časovna napoved — plošče. 23: Napo* ved programa 2a naslednji dan.
j
Stev. 314
SLOVENSKI KARO D«, dne 30. septembra 1S30
Problemi sodobne arhitekture in arhitekta
Sodoben arhitekt ni voljan kriviti hrbta pred živimi mrtveci tradicije
Ljubljana. 20. septembra. Danes prinašamo k naši anketi >Problemi sodobne arhitekture in arhitekta« odgovor gosp. inž. arhitekta Dragotina Fa-turja: Ni vse za vse.
Arhitektura — plod misli, prirojenega evta ter usmerjeno — šolane fantazije ne more biti predmet popoldanskega klepeta za j\*vni blagor in moralo zaslužnih dam ob japonski Čaši iz nemške tvornice, napolnjeni z Ruskim čajem, ki je zvarjen na francoski navČin ter oslajen z angleškim rumom domačega* proizvoda ali i-:žeto italijansko eitrono.
Mogoče — nemogoče ni.
Na pristni" perzijski preprogi — nemškega izvora — eenpirska mrzi ca, izdelana pred kratkim pri domačem mizarju — dišeča po svežem a -da mahagoni lužiln, okra-še na s secesijskim kinčem iz pristnega mesinga, tv#ri intimen kotiček priljubljenega aalona, okrašenega s fotografijami slovenskih prilik.
Okus je glavna* stvar. ^  f - j
ljenja prespal, Četrtino preživel v tkz. napornem delu in četrtino v beznicah, kaj je arhitektura in stremljenje arhitekta, do danes nisem uspel.
Arhitekt je primoran po vseh pravilih vseobče narave podajati sodobno hotenje človeka. Življenje neizprosno zahteva soci-jalnemu miljeju ustrezajoče podajanje oblike predmeta in oblikovanje prostora.
* V posmatranju današnje dobe vzporedno z zgodovinskimi, zaključenimi kulturami lahko precej točno določimo potek in stanje sedanje kulture in njen razvoj. Za ustvarjajoČega umetnika je taka opredelba potrebna, ker drugače lahko doživi spoznanje, da je radi brezposelnosti s kulturnim, umetniškim ali pridobitnim udejstvovanjem ter posedanjem ob raznih ognjiščih pozabil pravočasno umreti. Prijeten pač ne more biti občutek spoznanja in priznanja zgodovinski veličini, ki živi v vrveči dinamični sedanjosti ▼ svojem statičnem miru, da je kamen spodtike napredku.
Človek ni nikoli fizično in duševno popoln, dokončan, temveč v neprestanem gibanju in razvoju. Sčasoma se človeški orga-
za odlaganje ropotije — vprašanje sitega volka in cele ovce je rešeno.
Vsaka stvar postane nemoderna v tre* notku, ko se ji čut zoperstavi in kakor hi* tro postanemo smešni, če vztrajamo pri stvari. Ljudje priznavajo za moderne le one stvari, ki so v splošnem možne.
Materija živi, ona dela in čuti. V dina* mičnost življa je všteta gotova doba mole* kularnega počitka.
Obliko izpreminjati tam, kjer ni možna bistvena izboljšava predmeta, je beda* stoča.
Ne uvidim potrebe, da eruptivno pri* marno obliko stavbe zakrivajo s testastimi ornamenti. Najbrž bo to potreba pri izži* vetih, nepravilno prenesenih historičnih oblikah na primarno materijo, kakor bar* vast lišp stari devici.
Razlika med renesanso, barokom in dvajsetim stoletjem je ogromna. Takrat je delalo 95C£ prebivalstva, da je 5% izbra* nih nosilo vlasulje in dragocena oblačila ter lenuharilo. To so stoletja nesocijalne morale.
Danes imata, presojano s formalnega stališča, delavec kakor monarh enaki oble* ki. Monarhi in prezidenti dvajsetega sto* letja ne čutijo potrebe po zakrinkanju s hermelinom, krono in žezlom.
Mi nimamo arhitekture, imamo pa hi* še, ki jih lišpajo.
Ljudje se pač morajo oblačiti, zakaj se pa oblači arhitektura, ne razumem.
Kar hočem in zahtevam od arhitekta, je samo to, da v stavbi pokaže dostojnost organizma.
Slikarju Mateju Sternenu
ob 60 letnici
Uradno poslopje na Jesenicah
Načrt zanj je izvnršil atelje ariu inž. Fatur-Kos-Kobe-Platner. Poslopje bo zavzemalo okoli 340 m* in bo stalo 1,500.000.— Din. Stalo bo poleg sedanjega občinskega poslopja, s\ katerim bo združeno po hodniku. —  Poslopje prično graditi
spomladL
Da loči zaslužni sodobnik pečenega parana od jagnetine in cviček od terana ah* dalmatinca rad verjamem — razlikovati kvaliteto estetike v samobitni arhitekturi, ni lahka stvar.
Mlado dekle ločiti od * matrone, ni težko-ca — propadajočo dobo od nastajajoče pa lahko razlikuje človek, hrepeneč po napredku.
Konservativnost tiči v otrplih žilah sodobnika, ki ne more umeti, da bi imela mladina drugačno stremljenje od njega samega, ko je bilo za njega dni vendar tako lepo.
Hudo je na svetu, če jajce več ve kakor puta — še huje, če sodobnik gradi sodobno stavbo v pristnem kranjskem slogu. Ce zmanjka lajiško pojmo van ih baročnih motivov kraijskega sloga, si pa pomagamo: >So etwas Oberkrainerische mit Tirolischem und Schweizeriscbem gemischt!< — in stavba je moderna, modernejša od najnovejše pariške modne revije, tiskane na Dunaju.
Za večje stavbe ah palače zatirarjeev imamo pa idejne konkurence — in žirije brez idej.
Kjer nič ni — tudi vojska ne more ničesar vzeti.
Človek s potnim trebuhom ter omasleno glavo sodi sočloveka po samem sebi. Ker nima mozga, se našemi z dobrinami soseda, ki si jih prikroji po svojem pojmovanju.
Blagor revnim ne dub«, ker njih bo nebeško kraljestvo!
Mlado dekle je prikupno; zadostuje, da je umito in normalno raščeno; več ali manj obleke prikupnosti ne povečava. Čim starejša postaja, tem več kinča potrebuje, da vzbuja bežno pozornost.
Imamo tudi institucijo, ki skuša usmeriti arhitekturo s predpisi m določbami w obliki honorarnih odredb.
Veliko je poklicanih — a le malo izvoljenih.
Sestavljati honorarni nastavek je vzvišena naloga privilegi rancev, izvršiti prevzeto delo in do gotove meje zadovoljiti naročnika, je pa dano le malokomu. Poravnavati zapadli honorar arhitektu, je pa opojna slast naročnika.
Arhitektura — arhitekt — naročnik — denar — obrtnik.
Kakšen bodi vrstni red?
Plačnik — užaljen v vzvišenem samo-1 jub ju.
Obrtnik, trgovec, solidno delo je muzika pravljičnih dni.
In arhitekt, arhitektura, to je v danem položaju  abstrakten pojem.
Ideja je jako lepa beseda, a nima materijalne vrednote. Da jo zadobi, potrebuje krepkih ramen stricev in gibkih jezikov ter bujnih bokov tet. Podana misel vzpodbuja revne na duhu in spekulativne sodobnike ▼ nerealno poseganje v duševno svojino tretjega.
Imamo pa zakon, ki ne predvideva zemeljskih dobrin očetom in materam dece, ki je delno ali v celoti adoptirana. V ognju se spozna kvaliteta kovine — in treba bo ločiti plevel od semena!
Sodobni človek je že v bistvu radi tradi-eijonalne vzgoje zapravljivee. Da prištedi deset dinarjev pri honorarju arhitekta, je voljan, plačati pet litrov vina.
^t»>i-u. ki je polovico živ-
nizem obrabi in postane nedovzeten za nove pojave — spada med starino ali v muzej.
Starost je treba spoštovati in priznavati brez oporekanja davne zasluge za sodobno kulturo ljudem, ki zavzemajo vodilna mesta. Nemogoče pa je arhitektu izvrševati naročilo po kapricah korifeje.
Razlika let je umevna.
Sodoben arhitekt v svojem mladostnem zaletu nikakor ni voljan kriviti hrbtenice pred živimi mrtveci tradicije, ker v jedru zanika njih estetična spoznanja in pridobitve.
Sodoben arhitekt odklanja tudi krepko oporo stričevih ram ter dolge jezike in zaokrožene boke ljubeznivih tet — ostane mu samo smotreno usmerjeno delo, t. j. ono. ki je začetek in konec vseh zemeljskih dobrin.
Pri prekoračenja prve četrtine dvajsetega stoletja spoznava socijalno dobo le človek tega stoletja ter odreka vsako vmešavanje v udejstvovanje ljudem iz minulega stoletja.
Direza svetovne vojne v razvoju arhi* tekture je preširok prepad za predvojno pojmovanje stavbarstva in hotenje arhi* tekta, da bi ga zamogel prekoračiti — sta* rec.
Subjektivizem v sodobnem stavbarstvu ne obstoji. Vse hotenje ustvarjanja restav* rirane Evrope temelji na kolektivnem de* lu, kjer je posameznik le neznaten člen sklenjene verige dela.
Delo — najvišji cilj sodobnika zavze* ma postojanko za postojanko abstraktnih dojmov preteklosti.
Bil sem deležen akademske dobrine »F art pour P art« in prešla je doba, pre* den sem se otresel nemožno logične dresu* re. da sem se vrnil na primerno stopnjo in doumel, kaj je oblikovana snov.
Stremljenje za izpopolnitvijo in ekono* mijo je postalo vsakdanje govoričenje, ki neredko izpopolni dnevno govorico bra* njevk.
Ni mi pa jasno, kdo bolj štedi: oni, ki pije dobro vino ali oni, ki konsumira ne* izrecne množine slabega vina.
Vsaka doba v svojem smislu štedi. V osemnajstem stoletju so ljudje polagali veliko pažnjo na jed, pri tem so bili pa jako štedljivi pri snagi. Je to smrdljivo stoletje. Vonjamo ga še sedaj iz pohištva in preostalih stavb.
Danes bolj pazimo na snago. Imamo tudi razne institucije, ki propagirajo higi* jeno.
V svetovni vojni so si Američani v strelskih jarkih uredili kopalnice. Evro* pci jih radi tega niso priznali ker je bila v Evropi predstava dobrega vojaka nerazdružljivo  združena  z umazanijo.
Za časa rimskega cesarstva je oskrbo* valo mesto Rim trinajst vodovodov z upo* rabno pitno vodo — danes slovi Rim kot mesto, ki je prebogato oskrbljeno z vodo, so pa v uporabi le štirje rimski vodovodi.
Ko projektiramo stanovanske hiše. predvidevamo v projektu kopalnice, umi* valnice in stranišča. Včasih se projekt tu* di uresniči — največ iz strahu stavbnega gospodarja pred očitkom zaostalosti v na* predku. Uporaba toaletnih prostorov ie važna stvar in kopalna banja je jako upo* rabi j iva za postelj, umivalnica kot prostor
Ljubljana, 20. septembra. Torej tudi Ti, najdražji, si prišel na vrsto, da Te oberem po svoji novinarski dolžnosti. NareJiva kratko, saj bodo hudi zgodovinarji še čez desetletja in desetletja rešeta1' Tvoje srce in znanstveniki vrtali po r' -oji duši 1 *'or tisti kebri po kravje* ku. Obsojen si pač na slavo . . .
Prav danes je 60 let, kar so Te rojenice na Verdu pri Vrhniki pahnile na bridko pot slovenske umetnosti. Naglo si hodil po strmi cesti in čez 36 let je že tega, ko sem prvič pisal o Tebi ob tisti lepi razstavi na Dunaju, kjer je svet odkril slovansko umetnost in jo pohvalil, doma so vas pa še prezirali in se norčevali. Vesel, Grohar, Jakopič, Jama in Ti ste še danes to in še mnogo več kakor ste bili tedaj. Kdo je prvi med vami? Vsi, saj ste hodili vedno vštric, a vendar vsak po svoje. Nikdo ni večji in nikdo manjši od svojih* sosedov vsi ste enako močni. In še kako močni, da ste zmagali svojo težko pot in ustvarili slovensko umetnost v večnem boju od pr* vega dne, ko ste vzeli v roke palete, pa do danes, ko hodi dolga \rrsta za vami. Delali ste neverjetne čudeže, da na vas, nekdaj opljuvane, zasmehovane in izstradane, gle* da narod s spoštovanjem in ponosom.
Pravijo, da si bil miren. O ne, samo tih, drugače pa bojevit kakor malokdo med vami. Kadar je bilo potrebno, si vedno zagrabil za pero in pobil nasprotnike resnico. In dober si, preveč dober, da si vedno pustil drugega na najvidnejše me* sto. Ni se Ti bilo treba kazati, saj so Te kazala Tvoja dela. Najbolj • je presenetilo rojake, ko Ti je pri konkurenci v Nemčiji ki so se je udeležili tisoči, najstrožje raz* sodišče najprominentnejših nemških kri* tičnih veljakov prisodilo nagrado. Najslaj* ši užitek je pač pogled na nevosčljivost, no, in takih užitkov si imel dosti. Uspehe si pa dosegel, ker mnogo, zelo mnogo znaš kakor malokateri in ker si vedno de* lal. Ne s kavino žličko, saj že na vse zgo* daj vsak dan primes paleto.
Ali naj Te spomnim, kako si dober. Jaz sem v Monakovem krokal, da sem bil vsak dan znova suh. Nič nisi dejal, samo cekin za 20 mark si mi dal, ne da bi Te prosil. Ti pa tudi nisi povedal, da si moral svojo zlato uro zastaviti, da nisem bil suh.
In kako pridno si slikal. Tedne in tedne si hodil uro daleč z Godešča v Loko, ko si portretiral Tončko. Veselilo Te je delo, saj so bili tedaj še redki, ki bi se bili dali portretirati impresijonistu. Pa se je zgo* dilo, da je modelu postala obleka preozka in se je morala obleči služkinja in Ti se* deti, s Tončko sva pa šla na sprehod. Za* verovan v delo nisi niti opazil. Pa si vstva* ril portret, ki je veljal takrat za najboljše* ga. Moderna galerija na Dunaju in deželni predsednik baron Hein sta ga hotela imeti in sta ponujala za nas nezaslišano vsoto. Nič nisi imel, samo ponosno si dejal: Tončka, portret je Tvoj, oni naj pa kupi* jo kaj drugega od mene.
Prišli so časi, ko tudi jaz nisem imel nič in so me prezirali nekdanji najboljši prijatelji. Ti si pa držal svojo roko nad menoj in me branil m Majdo »i vzel pod svojo streho. Zato mi je tisti Majdin por* tret najljubši spomin na Tebe.
Predlanski božič so mi naročili Tvoj nekrolog. Pri kraju si bil, ampak uprl sem se in še Tvoje fotografije nisem dal. Nak. nekrologa Ti pa ne napišem, gotovo pa še ob mnogih jubilejih, če bom živ.
Dolgo pot imaš za seboj in z viška gledaš nazaj, šola v Gradcu, akademija na Dunaju, Monakovo z Ažbetom, Tvojim najintimnejšim prijateljem, ki si mu po* stal vreden naslednik. In potem vsako leto zopet Monakovo, Italija, Pariz, sedaj pa Dalmacija, vmes pa tisto krasno življenje na Sorskem polju na Godešču in v Gorenji vasi. Ali je sploh kako drevo od Crngroba mimo Jakopičevih brez nad Papirnico pa do Gorenje vasi, da si ga z Groharjem in Jakopičem nismo ogledali od vseh strani, nobene ajde ni, ki bi je ne bili duhah, nobenega rožnega resja in zlate praproti m bilo. da bi je ne bili pobožali. Dan in noč debate in kreg pa radi smo se imeli. Tako je rasla na Sorskem polju slovenska umet* nost med brezami, ajdo. med resjem m praprotjo.
Potem si se pa zaprl v cerkve. Odluščil si stoletni omet in odkril čudesa vekov, našo staro umetnost. Svet strmi pred njo Ti pa odkrivaš dalje. Koliko apnenega pra* hu je že zasulo Tvoje oči m pljuča, ali vsak dan so bistrejše, da vidijo še v sredi* no cerkvenih zidov. V vlagi pod oboki v prepihu med razbitimi okni te je vrglo. Svoje zdravje si dal za našo staro umet* nost. Ti. ki si pomagal ustvariti tudi našo novo. S kredo in ogljem, s svinčnikom in pastelom, z oljem in v akvarelu in z iglo. in še tiste pikantne monotipije. ki si jih pokazal menda samo v Pragi. Al fresco «i pa delal v tolikih cerkvah, da jih ne mo* rem našteti. Pokrajino in portret ter tiho*
žitje, pa vedno zopet in zopet ženske, lepe in zavaljene ter hudo gole, v vseh barvah se izpreminjaste. Močan si, premočan, da bi bil ljubljenec mase.
Glej, po bolezni, ko so pripravljali ne* krologe, si se pa prerodih Še močnejši si m še veselejši, še raje se smeješ in še več delaš. Še vedno nečeš postati tudi na zu* naj umetnik. Kje so široki klobuki, zane* marjene žametaste kamižole in vihrajoči lasje ter bobneče pridige? Nak, tak umet* nik pa nisi bil nikdar! Tudi danes, ko ju* biliraš, si pobegnil v Ptuj na oder pod oboke stare dominikanske cerkve. Samo da si zdrav in zdrav ostani še dolgo, da Ti bo še večkrat čestital
Tvoj Gaber.
Nagrade za najlepše okrašena okna
Te dni je odbor za olepšanje Ljubljane s cvetlicami razposlal v petek 12. t. m. v našem listu objavljenim osebam, ki jim je razsodišče priznalo I   in IL nagrado z odlično oceno za najlepša okrašena okna, nagrade, te dni pa pošlje tudi onim, ki so zaslužili prav dobro oceno ali priznanje, male diplome, ki jih je prav elegantno natisnila Delniška tiskarna. Za nagrado so darovali odboru:    konzorcij  >Jutra<, krasno vezan in 5 nevezanih kompletov po 6 knjig revije >2ivljenje in svete, knjigarna Bam-berg >Rosenbuch< in cBalkongartnereic, trgovina Vaso Petričiča nasl. J. Samec veliko vazo, firma R. Kollmann malo vazo, denar za stroške in nagrade so odboru dali na razpolago mestno županstvo in podružnica Sadjarskega in vrtnarskega  društva, drug se pa odbora ni spomnil in še celo Zveza za tujski   promet   je prošnjo kratkomalo odklonila.  Krasne rastline so  pa darovali ljubljanski  vrtnarji,    namreč    g.  Pavlin 1 draeeno, g. Ferant 1 draceno, 1 asparagus Sprengeri, 1  šamerops in 1 aravkarijo, g. Keše 1 filodendron, 1 aspidistro in 2 šameropsa, g. Herzmansky 3 krasne žardinjere z neprolepisom tradeskancijo in drugimi lepimi rastlinami, g. Vatovec 2 solanu ma, g. Bizovičar 1 draceno, 1 šolan u m in 1 kencijo, g. Ivan Šimenc 1  asparagus, 1 aravkarijo in 1 emantofilum, Šimenc Pavel pa t draceno, 1 ciklamo in primulo, vso ostalo veliko zalogo čudovito lepih begonij rex, ša-meropsov, kaktej,  velik  filodendrom, sant pavlij in drugih krasnih rastlin je pa poklonila  res mecenatska   mestna vrtnarija. Čudno,  da je nekdo  sicer obljubil dragoceno darilo, pa ga je pozabil  poslati. No, prav, saj bo darilo še prav prišlo, ker bi odbor rad razveselil   še nekaj ljubiteljev cvetlic. Za 1. nagrado so dobili: Trboveljska premogopna družba 1 košaro z neprolepsi-som in tradeskancijo,   ga. Grobetnik Marija na Šentpetrskem nasipu 71 1 solarnim in 2 asparaga,   ga. Ana Ilešič   in Marija Vr-hunc, Zarnikova ul. 9, aranžma kaktej, 1 primulo in 1 ciklamo, ga Marija Marinšek, Prečna uL 6, 2 aspidistri in 1 komplet >Življenje in Sveta<, g. Peter Brelih, Linhartova ul. 12., 1 filodendron, 1 begonijo rex in >Rosenbuchc, gg. Lasbaeher in BaČak, Smoletova ul. 4-,   1 asparagus,   1 šamerops, 1 draceno in 1 aspidestro, g. Srečko Magolič. Rožna ul. 31., 2 begoniji rex in 1 aravkarijo. Zavod sv. Marte 200 Din, 1 draceno in 1 solanum. Mestno zavetišče v Japljevi ulici 1 krasotno vezan komplet >Življenja in svetac,   >Balkongartnerei<,    1  šamerops in 2 8enpavliji,  ga.  Milka  dr.  Rožičeva, Goru-pova ul. 18. 1 žardinjero, za II. tiagrado pa ga. Tilka Turkova, Streliška ul., 1 begonijo rex in 1 kencijo, gg. Perme, Janovski. Kovač in Rihar, Ilirska nI. 20. 3 šameropse in 1 aravkarijo, ga. Marija Furlan, Komen-skega uL 14., 1 emantofilum in 1 šamerops, ga. Mimica Sodnikova, Zrinjskega 15, 2 ša-meropsa.  ga.  Kokalj  Zdenka, Beethovnova 15, 1 žardinjero neprolepisa, g. Ivan Jela-čin mL,   Emonska c. 2,   1 filodendron, ga.
Marija Curkova, Mirje 1., 2 šameropsa, ga. Kramaršič Silva, Zelena pot, veliko kristalno vazo, gg. Gotzl A. in Vajaga K., Gruberjevo nabrežje 18., 1 draceno in 1 šamerops, g. Karel Čeč, Gruberjevo nabrežje 6., 1 draceno in 2 šameropsa, delavec g. Vinko Šimenc na Gradu 1 kompletni -Zivlj. in svet«, brezposelni sluija g. Jože Bernard na G radu enako ter gg. Čuk Anton- in Smrekar Alojzij na Žabjaku S. po en komplet -Zivlj. in sveta<, ga. Elza Prelovšek, Zarnikova uL 14., kakteje, e. Rojina. Aleksandrova cesta, rastline, gdčna Pirhova za okrasitev 111. nd. mestne hiše keramično vazo. K^r imajo tudi mestnih hišah in barakah polno cvetja po oknih in vrtičkih je odbor v izpodbudo dal tudi tem male prispevke za skrbno nejo lastlin in sicer dobe: Arzenšek Antonija, Bežigrad 35, 5<) Din. K lopi ar Zalka. Suvo-borska ul. 2-III. 50 Din, Mrvar Josipina, Gradišče 11-11. 100 Din. Berce Marija. Vodovodna 76, 50 Din. Kovic .Iožp, Gasilska 17, 50 Din. Siknla Helena, Galjevica 88, 100 Din. Jankovič Ana, Galjevica 112, 50 Din, Jezeršek Uršula, Galjevica 128L, 50 Din, Kastelic Ana, Galjevica 34., 50 Din, Vrhove Katarina na Gradu 50 Din. Klančar Venceslav na Gradu 50 Din in Zore Franc na Gradu 50 Din. Odbor bi seveda rad dal še mnogim in več, pa nima. Razen daril razdeli odbor tudi 700 diplom in kdor je ne dobi, a ima okna lepo okrašena, je pač sam kriv, ker se na večkratni poziv ni prijavil in je morda odbor dir jaje z avtomobilom po mestu okna prezrl, lahko je pa tudi, da 19. avgusta, ko se je razsodišče vozilo po mestu, ni imel ravno cvetlic na oknih. Vsi ta-ki naj upajo, da pridejo prihodnje leto na vrsto. Že samo število priznanj priča, da je imel odbor velik posel, posebno če pomolimo, da so nekateri kakor n. pr. Pokojninski zavod na Aleksandrovi cesti okrasil poslopje šele po obhodu razsodišča. Prihodnje leto bo v Ljubljani gotovo mnogo več
rož, želimo pa tudi več dobrotnikov, vsera onim pa. ki so ž« letos darovali darila, izreka odbor najlepšo zahvalo.
■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s
Dr, med.
ZDENKA TOMINŠEK
specijalistka za kožne in spolne bolezni kozmetika — diatermija Ordinira od V2 10.—12. in 3.—5. are
Ljubljana, Oril-Metodova ulica št. 16 T. (za novo gimnazijo na Poljanah)
Železniški invalidi
Na tem mesta se je že večkrat razpravljalo o bedi in krivicah, ki se gode železniškim starovpokojencem. Upamo, da se bodo na podlagi že tolikih prošenj vendar enkrat uredile njihove pokohime času in življenskim  potrebščinam primemo.
Omenili smo tudi že mnogokrat tiste, ki so se v težki in odgovorni službi ponesrečili. Ti siromaki pa še danes po tolikih letih prejemajo svoje nezgodne rente v kronah.
Ko >e izšla nrecf-a o r^evedbi kronskm vpokojencev, smo upali, da bodo tudi te kronske rente prevedene in arejene časa in življenskim potrebščinam primerno. Kai je vzrok m kdo je kriv, da se tem nesrečnikom še do danes niso prevedle kronske nezgodne rente? Nezgodna renta je odškodnina za dobljeno nezgodo m pripomoček k preživljanju, ker prizadeti niso mogli doslužiti polnih let m s tem doseči polne pokojnine.
Znova se obračamo na vsa merodajna mesta s prošnjo, usmilite se ubogih trpinov, uredite še njihove kronske nezgodne rente. Prosimo tudi, da se tem siromakom prizna primerna odškodnina tudi za nazaj. Društvo želez, vpokojencev za dravsko ■ banovino v Ljubljani.
Poziv gospodinjam
Ljubljanska mestna plinarna je s pre* davanji in poskusnim kuhanjem pokazala marsikateri gospodinji, kako se lahko pri* hrani mnogo truda in denarja pri kuhi. Ker so bila predavanja vedno v nemškem ali hrvaškem jeziku, kar je bilo neprimer* no posebno za služkinje, se je pokazala potreba, da se za pouk o kuhi s plinom izvežba domača moč. Od danes naprej se bodo vršila predavanja v našem domačem jeziku.
Sicer ni kuhanje s plinom nobena po* sebna umetnost, za katero je potrebna po* sebna nadarjenost, potrebno je pa le, da se praktično pokaže, kako naj sc praktič* no ravna in kuha s plinom v gospodinjstvu, da je mesečni račun za porabo čim nižji. Neverjetno se zdi, in vendar je res, da je kuhanje s plinom polovico cenejše kot pa kuhanje s premogom, ako se pra* viln   štedi in ravna s plinom.
Mestna plinarna namerava prirediti ve* černe tečaje specijelno za služkinje in si* cer popolnoma brezplačno in vabi s tem vse, ki se za ta pardnevni tečaj zanimajo, da se prijavijo plinarni. Istotako pa bi bil priporočljiv tudi tečaj ali sestanek za go* spodinje, da se morejo same praktično pod nadzorstvom in poukom priučiti čim naj* vračnejše kuhe in peke. Čim se priglasi vsaj šest gospodinj, se bo sporazumno do* ločil čas.
LTslužbenka plinarne, ki je poverjena s tem delom, je absolvirala daljši tečaj v Nemčiji, je pa gospodinjam, ki kupijo plinske aparate v plinarni z vsemi nasveti na razpolago rudi čez dan. da more pra k« tično doma v stanovanju pokazati, kako naj se ravna s plinskim štedilnikom, da je uspeh Čim večji.
Poživljamo torej gospodinje, da prigla* se svoje kuharice v omenjeni štiridnevni tečaj, ki se bo vršil na šentjakobski šoli po želji gospodinj popoldne ali zvečer. Prijave sprejema mestna plinarna vsak dan od 8—17.
i i, i ; I i i
ijajte se slepih!
Stran 4
>S t O V E N S K I N A R O D<, dne 20. septembra 1930
Nedelja, 21. t. m. ob 16., Igrišče SK Ilirije
državno pokalno prvenstvo
Se A>e $e Ke
(Sarajevo)
Ob vsakem vremena Predtekma ob 14.30
Ilirija
(prvi* KST)
Dnevne vesti
^ Z naše uničene. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje za kemični institut mesto asistenta s pravicami uradnika I. kategorije.
— Ia državne službe. Premeščeni so strokovni učitelji državne puškarske čole v Kranju Rudolf Užnik in Pero Spasojevič na državno obrtno šolo Srednje tehnične šole v Ljubljani. Janko Ravnik in Anton Coppa na državno puškarstvo šolo v Užice.
_ Natečaj za 6odnike. Razpisuje se mesto starešine okrajnega sodišča v Kozjem, ter po eno mesto sodnika pri okrajnih sodiščih v Kamniku, Kranju in Radovljici. Prošnje je treba vložiti do 26. t m. Poleg tega je razpisan natečaj za devet izpraznjenih mest sodnikov in sicer pri sreskih sodiščih v Veliki Kikindi in Prelogu po dve mesti, pri sreskih sodiščih v Velikem Beč-kereku, Starem Bečeju, Vršcu, Zabiju in Ferlezu pa po eno mesto. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m.
^_ Poziv rekrutom ljubljanskega vojne* ga okruga. V »Službenih Novinah« št. 214 z dne 19. t. m. je objavljen poziv rekru* tom ljubljanskega vojnega okruga, ki se morajo javiti najpozneje do 19. oktobra.
DANES
Harry Liedtke
govori v sijajni veseloigri
Korvetni kapitan
— Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 26 z dne 19. t. m. objavlja zahvalo Nj. Vel. kralja in kraljice za čestitke ob pre* stolonaslednikovem rojstnem dnevu, raz« glas o izročitvi novih zastav našim pol* kom, zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se dopolnjujejo in me* njajo predpisi zakona o davku na poslov* ni promet z dne 31. januarja 1922 z nje* g ovim i poznejšimi izpremembami, zakon o konvenciji o trgovini in plovitbi med kraljevino Jugoslavijo m rupubliko Esto* nijo, sklenjeni v Beogradu 1. februarja 1928, uredbo o letnem odmoru, dopustu, bolovanju in ugotavljanju zdravstvenega stanja uradnikov in uslužbencev ministr* stva za zunanje posle in diiplomatskoskon* zularnih zastopništev v inozemstvu in Uredbo o ocenjevanju uradnikov in usluž* bencev ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih  in   konzularnih zastopništev.
- — jtevnim akademikom ljubljanske univerze! Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani je sklenil plačevati 50 revnim akademikom ljubljanske univerze od zimskega semestra 1930/31 naprej redno hrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem v poštev oni akademiki, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Za vsako od teh ugodnosti je potrebna posebna prošnja. Potrebni dokumenti (ne nad eno leto staro ubožno izpričevalo, potrjeno od pristojne občine in davčne uprave; izkazi dobrega napredovanja v študiju; prvi
• letniki naj prilože izpričevalo o višjem tečajnem izpitu) naj se prilože samo eni prošnji. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojenu Prošnje sprejema upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma (univerza) do 5. oktobra.
— Iz naše vojske. V komisijo za polaganje izpitov za čin majorja v veterinarski stroki sta imenovana intendantski podpolkovnik Josip L u c k a r s kot član in in-tedantski major Ivan Jane kot namestnik. Med vojno - državne gojence tehnične fakultete je sprejet inženjerski podporočnik Branko P o l.j a n e c iz inženjerske podčastniške šole.
— Pojasnilo. V notici >Junaki noža«, ki smo jo priočili v sredo, nam poročajo: Dne lfi. t m. so pripeljali v ljubljansko bolnico težko ranjenega posestnikovega sina Do-bravca Viktorja iz Prevoj, ki je postal žrtev divjaškega napada. V nedeljo zvečer je bil Dobravec s svojimi prijatelji Prevojci v gostilni pri Steru na Kanalu. Večer je potekel v gostilni v veselem rapoloženju, a ne v prepiru in pretepu. Pač so pa prišli mimo z rodbinami in fantje s Trnjave, ki so se še v S. gostilni v Lukovici hoteli prepirati in pretepati. Po intervenciji orožnikov so morali gostilno S. zapustiti precej vinjeni. Ker jih je pa peljala pot domov mimo že imenovane gostilne Stern in vina seveda tudi še ni bilo dosti odnosao se njihova prvotna namera — izzvati pretep v Lukovici ni posrečila, so se hoteli oglasiti tudi tu, česar pa gostilničar ki jih dobro pozna ni dopustil in ni hotel dati vinjenim
— pijače. Posrečilo se je priti v lokal J. V. ki je prišel izzivat, vendar je moral oditi. Po nesreči je prišel iz gostilne tudi Dobravec Viktor, ki je — bodi tu omenjeno — zelo kratkoviden, hotel je iti domov, seveda v nasprotni smeri proti Prevojam. Tedaj ga zagrabita oba J.-a, to je Tine in Tone, ga vlečeta proč od gostilne mu potegneta suknjič čez glavo in m« — na tleh Ležečemu zadata smrtnonevarne ra^ie v položaju, v katerem je bila osebna samoobramba nemogoča. Hrabra napadalca z nožem sta ga pustila ne pred gostilno, pač pa okoli 30 korakov od Šterove gostilne oddaljeno na poštnem travniku pod jablano, a sama sta junaško pobegnila. Značilno je, da se se toga pohoda udeležile tudi — žene. Stanje
mladega posestnikovega sina «- *AHin/a je še danes zelo kritično.
— Emer. šef P zdravnik dr« tjelmuth Husserl iz Gallspacfaa je dospel in je pričel izvrševati svojo radijsko, visoko frekvenčno in obsevalno ordinacijo (orig. aparatura po dr. F. G. Zeileisu) 15. septembra v Celovcu (Klagenfurt), Bahnhofstrasse 23, Tel. Nr. 1508.
— Vsakemu in tudi vam se Izplača ogled dospelih modnih novosti za gospode in dame pri tvrdki NOVAK v Ljubljani, Kongresni trg 15, ker kupite tam dobro in poceni. 7£T
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme in da padavine niso izključene. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in v Beogradu 27, v Sarajevu in Skoplju 36, v Zagrebu 24, v Mariboru 21.6, v Ljubljani 21.4. Pavi je kazal barometer v Ljubljani 760 mm, temperatura je znašala 16.8.
— Dijak, ki je streljal na profesorja, obsojen na leto dni ječe. V Kruševcu se je t« dni vršila razprava proti dijaku Mom-Čilu Jovanoviču, ki je lani ob koncu šolskega leta strelja! na profesorja Peroviča in ga lahko ranil. Razprava je trajala več dni in je vzbujala v mestu veliko pozornost Dijak je bil obsojen na leto dni zapor*, v kazen se mu pa všteje preiskovalni zapor od junija.
— Prepir med dekleti z žalostnim končam. V vasi Sekulinei blizu Osijeka sta se te dni zaradi fanta sprli in stepji Helena
ELITNI »JNO MATICA!
Harry Liedtke
ima simpatičen glas in poje kot
Korvetni kapitan
Gjorgjič in Petra Živkovič. Med prepirom je Helena pograbila debelo poleno in oplazila nasprotnico tako močno po glavi, da je obležala mrtva.
— Samomor sladoledarja. V Dubrovniku so našli te dni v delavnici v ulici Sv. Barbare obešenega Andrio Miodraga. Obesil se je na žico. Vzrok samomora so bile baje družinske razmere.
— Tatinski in vlomilski cigani. Nedavno je bilo v SiraČu pri Daruvaru vlomljeno v blagajno šumskega podjetja . »Croa-tia« in odneseno okoli 300.000 Din. Sedaj so orožniki vlomilcem prišli na sled. Gre za cigansko tolpo iz Vitrovice. Orožniki so cigane preiskali, slekli so cigansko Marc j do golega in našli pri njej skritih 52.000 Din. Cigane so izročili sodišču.
— Poskusen samomor uglednega zdravnika. V Subotici je te dni vzbudil veliko pozornost poskusen samomor uglednega zdravnika dr. Mirka VVilhelma, lastnika modernega sanatorija. Mož je zaužil večjo dozo morfija v hipu, ko se je pojavil detektiv pri njem in ga hotel aretirati. Njegovo stanje je zelo kritično. Poskusen sa^ momor dr. VVilhelma je v zvezi z afero dr. Matjašovskega, odnosno s smrtjo nesrečne služkinje Lize Kupilovič, o čemur smo poročali včeraj. Kakor znano, je služkinja podlegla posledicam odprave telesnega plodu. Operacijo je napravil dr. Mat-jašovski, čeprav je vedel, da je skrajno nevarna, kajti dekle je bilo Že sedem mesecev noseče. Dr. Matjašovski, ki je bil aretiran, je trdovratno zanikal krivdo, toda sodišče ima v rokah dokaze. Dr. Matjašovski je sodišču ponudil 100.000 Din kavcije, če ga začasno izpuste. Ker pa sodišče njegovi prošnji ni ugodilo, je izdal tudi svojega tovariša dr. Wilhelma kot soudeleženca. Izpovedal je, da mu je dr. VVilhelm pisal, naj napiše izjavo, da je prišlo dekle v njegov sanatorij že s hudo vročino. Zato je preiskovalni zdravnik pozval k sebi dr. VVilhelma. Mož je zaslutil nevarnost in se je hotel zastrupiti. Sodišče je odredilo tudi aretacijo Lize Scjiaf-ferjeve, pri kateri je bila služkinja usluž-bena. Gospodinja je baje služkinjo nagovarjala, naj si pusti odpraviti telesni plod.
Iz Lfisbljane
—ij Častni večer Frana Rasa. Drevt
poie Foersterja »Gorenjski slavček«. Predstava se vrši kot častni večer znanega pevca, zborovega tenorista f. Frana Rusa. Sodelujejo: ca. Ribičeva, gdčna. Španova, ga. Jermanova, gg. Gostič, Grba, Zupan, Simončič, Janko, Sekula In drugi. Dirigent g. ravnatelj Polič. Vabljeni so vsi prijav tel j i lepe pesmi, da počaste vztrajnega pevca o priliki njegovega zasluženega ju- } bileja. | —Ij Vsem vodstvom o. n. i. m vsem t zadrugam v Ljubljani. Pouk na obrtnik j nadaljevalnih šolah se prične 1. oktobra 1930. Vpisovanje se vrši v nedeljo, dna 28. . septembra od 9.—12. dopoldne na dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu za vajeake ženske umetne oblačilne in pjetime obrti, na I. deški ostnovni šoli na Ledini za ko« vinske obrti, na II. deški osnovni šoli na Cojzovem grabnu za stavbne obrti, na III-deški osnovni šoli na Vrtači za splošne obrti in na IV. deeki osnovni šoli na Prulah za moške umetne, oblačilne tn ples* tiine obrti. V smislu § 99 b in § 100 obrt* nega reda so delfini brce izjeme vsi va* jenci in vajenke obiskati obrtne nadalje« valne šole. Nanovo vstopivši vajenci in vajenke morajo k vpisovanju prinesti zadnje šolsko izpričevalo oziroma šolsko od pust ni co, učno pogodbo in 22 Din kot
m vpisnine,    Šolnina   »naša me*
sečno Din 20.—.
—Ij Na današnjem živilskem trsu je bilo že pravo jesensko vrvenje med celimi kopicami jesenskih sadežev. Tudi pri mesarjih je bila gneča, mesa pa seveda ni zmanjkalo. Telečje meso je najdražje Ia po 32 Dm kg, goveje se pa drži vedno na isti ceni, okoli 20 do 24 Din kg.   Kozliček je tudi precej drag, od 20 do 25 Din kg, nekoliko cenejše je jagnje, 16 do 20 Din kg. Mesarji so vedno dobro založeni tudi s slanino, katero prodajajo od 19 do 20 Din kilogram, —- Gobe, jurčki,   so   že pravi luksus, majhna merica stane 8 Din. Poceni pa so mavrohi in lisičke, liter po 2 dinarja. — Grozdja in jabolk je na trgu čedalje več, cene so pa še vedno stalne; grozdje je od 6 do 8 Din kg, jabolka pa od 3 de 5 Din. Med sadjem so tudi drenove jagode, posebnost, iz katerih se da skuhati baje dobra marmelada, liter stane 3 Din. Stročjega fižola je že malo, vendar se še dobi kg za 2 Din, nekaj pa je že občutno dragega — po 3.50—4 Din. Najcenejša je nedvomno čebula, po 1 Din kg. Največ pa je seveda še vedno salate en-divije in štrucarce, glava   po   0.50 Din. Krompir in zeljnate glave se več ne pocenijo, zeljnate glave so stalno po 1 do 1.50 Din, krompir pa po 1.25 Din kg. Med drugim raznovrstnim blagom je tudi ohrovt po 0.50 komad, prav tako redkev in buče komad od 1 do 2 Din itd. — Pri kokoših in jajcih je bila tudi velika gneča, za pe-telinčke, po 22.50* Din komad, bi se gospe kmalu  steple,  vendar  jih   je  bilo  za vse dovolj. Jajc je bilo na izbiro »osušenih« in svežih kolikor si jih je kdo želel od 1.25 do 1.50 Din komad. Skratka: vsega je bile dovolj, kupčija je uspevala.
—Ij Poroka. Jutri se poroči v trnovski eerkvi v Ljubljani g. Anton Šinkovec, trgovec s čevlji, z gdčno. Marto Marinko. Obilo sreče!
— Hospitantke na ženski obrtni šoli v Ljubljani se bodo vpisovale od oktobra 23. do petka 26. t. m. v dopoldanskem glav* nem odmoru (od 10.25 do 10.45), v sobi 20, v pritličju. Hospitiranje se bo pričelo 1. oktobra.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 14. do 20. L m. Josip Lampič, žel. sluga v p., 59 let, Medvedova cesta 30; Franc Bučar, resta-vrater, 30 let, Sv. Petra cesta 7; Marija Sever, zasebnica, 69 let, Poljanska c. 16; Jaroslav Neškudla,' trgovec, 44 let, Sv. Petra  cesta  25; Viktorija  Lampe, vdova
drž. uradnika, 82 let, Tržaška cesta 27; Marija Taufar, trgovka, 71 let, Zaloška cesta 11, — V bolnici: Svetozar Grego-revčič, žel. uradnik, 36 let, Jagodina; Milan Žepek, sin žel. uslužbenca, 4 mesece, Sv. Peter 106; Igo Hvastja, trg. sotrudnik, 19 let, Savije 11; Franc Petje, sin posestnika, 13 let. Klane 5; Marija Martinčič, užitkarica, 57 let, Gor. Jezero pri Starem trgu; Ivan Narobe, mlinar, 53 let, Šmarca 73; Terezija Zelnik, delavka, 40 let, Sora pri Medvodah; Gvido Korenčan, sm žel. uradnika, 8 let, Topniška ulica 12; Frane Levstek, delavec, 74 let; Samuela Finta, žena kiparja, 35 let, Budapest; Jakob Kovač, posestnik, 46 let, Sava pri Litiji; Ma.-tevž Drenovec, posestnik, 60 let, Trboje 52; Maksa Zahrastnik, sirota, 5 let, Stari dvor lO.
—Ij Prosto voljno gasilno društvo na Barju priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob 5. uri vinsko trgatev v novozgrajenem domu na Ilovici. Poleg grozdja so na razpolago svete krvavice in seveda dobra vinska kapljica. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje barjanskih gasilcev odbor. 476n
—Ij Sokol I. na Tabora obvešča vse one, ki so prijavili svoj pristop k društvu, da bo bili sprejet* kot Člani v seji uprave 17. t m. Odloki e sprejemu se jim bodo dostavili v bližnjih dne« po inkasantu, po katerem naj se obenem poravnajo predpisani društveni prispevki, v kolikor tega Se niso storili.
—Ij Portugalka prvovrstna se toči v restavraciji Hotela Miklič po 16 Din liter.
^1 Plesna sezona 1930-31. Društva, korporacije, klubi, in privatne dražbe, ki bi želeji imeti svoje zaključne plesne šele pa še nimajo strokovnega ajfitelj* ali tozadevne dvorane, naj se takoj pismeno obrnejo na plesnega mojstra g, Jenka — Go-spoevetske e. 14. — Ljubljana. 476-p
—H »Pri Tlčkn na Grička« se toči dober mošt. 474n
-r Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Doheic, Ljubljana, Pred škofijo 15 73-T
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josetove« jfrenčice jako delovanje črevesa in d>la telo vitko. Mnogi profesorji zapi sujejo »Frapz Josefovo« vodo t&di pri zamašcenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne ir* zvežer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseb lekarnah, drogerija}) in špecerijskih trgovinah.
PRI MODISTKI — Moži'^k,   meni je najbolj všeč tale klobuk. Če pa misliš, da mi naj* beje pristoja onile, vzamem pač oba.
JEtLAQA7W^
Eni pravijo, da se sme, drugi so pa odločno proti laži, — Zanimive
utemeljitve
vem na obraz krinko laži, ne da bi se pn tom zavedal, kakšen sehičnež, hrezznačaj* než in hina\*ec sem. Zatorej morajo biti de* finicije prave ljubezni, ki jo opravljajo z lažjo v organičen sklad, očitno pogrešene.
Recimo: prepričal sem se, da mi dekle laže. Nasprotnik bo najbolj poražen takrat, ko ga bom pobil z njegovim lastnim orož* jom. Torej z lažjo. Zavedati pa se moram, da je ljubezen ta trenutek, ko se je to zgo« dilo — že izgubila svoj raison d' etre.
Prav je imel tisti, ki je rekel: laž je žen* skega spola — toda pozabil je pripomniti, da ima laž kratke noče In tisti, ki na laž zidajo svojo »ljubezen^, ne zidajo na bog* ve kako trdne podstavke.
Baza »moderne ljubezni« je laž. Res je. Res je pa tudi, da ima »moderne« posledic ce, ki so take. da predstavljajo že simbol mizerije socialne krize.
Z zvijačo izvojevana zmaga ni častna ker igra pri njej glavno vlogo zahrbtnost Ali smemo prizadevanje za trenotno nasla do že imenovati ljubezen? N'c! Lju-bezen n* sme zahtevati žrtev, ona jih lahko sam< doprinaša.
Prava ljubezen je torej samo ena — it ta se ne da modernizirati z lažjo, ne da b svoje bistvo izpremenila.
Akademik.
V ljubezni se ne sme lagati! To pa ne morda zaradi tega, ker je laganje zoprno in se ne prilega dostojnemu Človeku. Pač pa iz stvarnejših razlogov, ki so sestavni del ljubezni.
Ljubezen ni le čustvo, marveč tudi do* govor medsebojnega življenja, skupne lo* jalnosti, vzajemnega mišljenja. Ta dogovor mora držati kakor vsak drug dogovor. Ljudje, ki ne drže besede, dogovora, ki ne poznajo lojalnosti in dolžnosti, izhajajočih iz takih obvez, se izločujejo iz občestva tenkočutne j ših ljudi!
Mnogo tesnejše so obveze, kadar je lju* bežen podaljšana ali ožarjena z zakonom. Pridružijo se ji še skrbi za otroke in nove obveze. Do moža nastane novo razmerje. Sedanji družabni red in zakonsko pravo na* laga možu nebroj dolžnosti in materijalno vzdrževanje žene in otrok je sigurno nekaj povsem enostranskega. Kajti nikjer ni re* čeno, da naj žena, ker je zakonska polovi« ca moža, živi zgolj od njegovega dela in truda. Kjer pa se to godi, in to se vrši v neštetih primerih pri nas. dočim so v Ze* dinjenih državah in po drugih deželah že naprednejšega pojmovanja, je dolžnost že* ne do moža še mnogo večja.
Tem hujše moramo zato obsojati neres* nico in laž! Zlasti pa direktno varanje! Protestiram proti smeri, ki se je pri nas udomačila, češ da naj zakonska žena vara sv-jega moža in da spada tako ravnanje k družabnemu bon tonu! To si lahko dovoli žena brez čuta sramu, nizkotnega misije* nja, ne pa dama, ki kaj da na svojo čast, na svoj ponos. Kajti vsak, ki izkoristi po* nujeno priliko, vsak mož, vsak mladenič, čuti v sebi zaničevanje do take žene in jo rabi, kakor se rabijo nesrečnice v javnih hišah. Vem za primer, da je žena imela vsevprek razmerja, ko pa se je dala ločiti, je ostala sama. Sedaj ji bo predla huda, kajti ekzistenca v naših časih vendarle ni bob ob steno.
Drug primer nudi žena, ki jo mož v vi* sokem položaju vzdržuje. Ima otroka, než* no deklico, a ne čuti niti tolikšnega sramu pred javnostjo, da se ne bi javno podila z nekim zelenjakom v sramoto rodbine, moža in nedoletnega otroka. Ne rečem, da je to ljubezen, prava iskrena ljubezen, po* tem naj bi zelenjak storil svojo dolžnost in poskočna žena naj bi se ločila. Toda tega ne stori, ker se predobro zaveda, da bi morala na cesto, in za deklo, če bi se to zgodilo. Pred sabo imamo torej primer povsem vul* ga ne, nizkotno čuteče žene, ki ne spada v dostojno družbo.
To sem navedla zaradi primera, kako in zakaj je varanje in laganje nedopustno. O priliki pa bom reagirala še na druga vpra* sanja, kajti na nas ženah je, da se pDStavi* mo v bran, ne morda za staro moralo, pač pa za dostojnost in nobleso. Fakinske žene
Smeh in zabaval
Harry Liedtke
igra krasno klavir v veseli komediji
Korvetni kapitan
ne spadajo v dobro družbo. Laganje in va* ranje pa je izraz fakinstva. Oprostite, be* sede so trde, vendar resnične. Shoking!
Nada Č.
25.
V ljubezni se ne sme lagati! To je moje mnenje, vendar so gotovi primeri, ko se sme lagati. N. pr. če se fant zaljubi v de* kle, ki je starejše od njega, a ona noče mlajšega, tedaj je fant primoran lagati, vendar, ako misli da je že toliko siguren, da mu ne bi škodovalo, tedaj naj prizna svojo laž! So še drugi slični primeri, k se lahko laže, vendar je moje mnen;e, da pra* va ljubezen laži sploh ne pozna. Torej laži v ljubezni, kadar je neobhodno potrebno ip ne zgolj iz navade in da bi sebe postav* ljal v lepšo luč! /vo Hribar.
26.
V ljubezni se ne sme nikdar lagati, ker je ljubezen nekaj najidealnejšega na svetu. Bolje je govriti vedno resnico, kakor pa lagati. Laž pride vedno na dan če ne prej pa pozneje.
Ljubila sem človeka, ki mi je govoril vedno o ljubezni. Mislila sem, da ne Iaž" Bila sva prijatelja skoraj eno leto. Po pre* teku enega leta me je snubil. Cez dva dni je šel z drugo in ji je prav tako iagai. kakor je meni. Zakaj je bila vsa ta komedija z menoj celo leto?
Ker vsak moški laže tudi v najsvetejših trenutki!! Ena izmed vaeanin.
27.
Resnica ali laž? Oboje velja!
Frazeologija modernega flirte, njegove* ga razvoja ter konca predstavljata ▼ syp|em bfefcvu le ni? krajših ali dalj&h malih lazi m intrig. Laž je torej dovoljena v ljubim* kanj« vse dotlej, dokler je ne bo zabranil kak poseben »zakon«. Flirt je pa le fhrt in ni še ljubezen!
Idealna ljubezen pa bodi taka, kakor pač vsakemu najbolje ugaja. Lagati ali ne lagati, je stvar poedinca Opravičujejo laz seweda le tehtne okolščine, ako bi n. pr. brutalna resnica dosegla bas nasprotno.
Franjo Spetič.
28.
Ljubezen in lai sta si nekaj povsem eks* tremnoga. Prvo izkljui&uje eksistenco dru, gega in obratno. Ne morem si misliti, da resnično ljubim takrat, kadar zavestno po* tvarjam svoja notranja fiustva m si nade*
Korvetni kapitan
(Premiera v Klitaem kinu Matici).
Harry Liedtke! Že dolgo ga nismo videli v novejših njegovih filmih, zato bo Ljubljana tem bolj vesela, ko ga bo videla in slišala v njegovem prvem govorečem filmu >Korvetni kapitane.
Ta film je sijajna operetna komedija. Korvetni kapitan Robert Norgard resi nekega bogataša iz rok banditov, ki so ga ponoči napadli. Bogati mož je svojega rešitelja tako vesel, da mu iz hvaležnosti ponudi svojo lepo hčerko Julijo za ženo. Julija se mudi na očetovem posestvu v Dubrovniku in ker ima kapitan baš povelje odpluti s svojo ladjo v Dubrovnik, obljubi svojemu poročenemu tastu posetiti ob tej priliki njegovo hčerko. V Dubrovniku obleče veseli kapitan uniformo svojega sluge, služabniku pa zapove obleči njegovo uniformo in se izdajati za kapitana. Pa tudi mlada Julija se hoče malo ponorcevati iz kapitana in zato zamenjata s služabnico vlogi. Seveda nastanejo zelo komični prizori in zapletljaji. Končno se zamotana zadeva pojasni v največje zadovoljstvo vsen sodelujočih.
Harry Liedtk** igra korvetnega kapitana in po velikem uspehu, ki ga je dosegel že s prvim svojim govorečim filmom, lahko mirno trdimo, da si bo odslej pridobil še večje simpatije pri kinopubliki. Saj ima prijeten glas in jasno izgovorjavo, igra krasno klavir, skratka ima vse pogoje za filmsko veličino današnje zvočne dobe. V filmu nastopa poleg njega Se komični duo v osebi šarmantne in veletemperamentne Marie Pandler in Fritze Kampersa. Nastopa tudi priljubljeni Hans Junkermann, ki ima
Danes premiera! I
Harry Liedtke I
Maria Pandler in Fritz Kampers, J najboljši trio v briljantni šal o igri 1
Korvetni kapitan I
sicer le neznatno vlogo, ki pa tudi v tej vlogi pokaže svojo znano vrlino. Očarljiva lepa Lia Eibensehutz v vlogi mlade Julije. Njen glas in njeno lepo petje bodo gledalci občudovali z velikim veseljem.
Skratka, film je burka polna zdravega humorja, nebroj dobrih dovtipov, krasnih melodij, arij in petja ter bodo vsi, ki iščejo v kinu zabave in smeha, ▼ polni meri prišli na svoj račun.
Iz Celja
—e V Logarsko dolino. Mestni avtobus vozi do preklica ob sobotah popoldne iz Celja ob navadni uri do zavetišča Slov plan. društva v Logarski dolini, in se vrača v nedeljah in ponedeljkih zjutraj od zavetišča v Celje. Postojanke v Logarski dolini, to je Tillerjeva boča in Piskernikovo zavetišče so vse leto otvorjene in z jedili in pijačo izvrstno založene. Baš v teh jesen-ksih dneh je najlepši razgled po planinah, ker je srak Čist in ni vročine. Ne zamudite ugodne prilike, da si še pred zimo vsaj par dni okrepčate duh in telo v prelepi okolici. Iz zavetišča v Logarski dolini je mnouo enodnevnih izletov v Savinjske planiiK'. Vsi vršaci so še brez novega snega in [e dostop na iste v vseh mogočih kombinacijah mogoč ravnotako kot meseca julija ali avgusta. Savinjska podružnica Slov. plan. društva pa opozarja, da sta Kocbekov dom na Korosici in Frischaufov dom na Okre'--Iju že zaprta.
~-e Deiurno lekarniško službo v (elju bo imela od danes do vključno petka 2fi septembra lekarna >Pri križu t na Krala Petra cesti.
—^e Sveženj majhnih,  ključev   pa jekleni verižici je bil izgubljen 17. t. m   zvečer o i Slomškovega trga skozi Gosposko ulieo in po Masarvkovem nabrežju nazaj do "ion., škovega trga. Najditelj naj jih odri       o t dobri nagradi na Slomškovem trgu 4.
N
Stev 214
>Š L O V g N Ž KINAR66«, dne 50. septembra 1$S0
Stran 5
Poincarš — Bulic
— carica — Rasputin
Odlomek iz spominov bivšega francoskega prezidenta Raymonda
Poincarea
Foincare je izdal spomine v posebni knjigi, ki se imenuje »V službi Franci je«. Doslej je izšlo pet zvezkov, ki obsegajo Poincarejeve spomine od leta 1911 do 1914. Iz teh spominov posnemamo nekaj stavkov, ki pričajo, kako napet je bil položaj zadnja leta pred svetovno vojno.
Avstrija in Nemčija
Ali je bila Nemčija, v kateri je vladal militarizem, vsaj pripravljena zabraniti Avstriji igrati se s sabljo svojega velikega zaveznika?  Jules Cambon je nam povedal baš nasprotno. Nemčija se je sicer neprestano jezila na Avstrijo, toda bila je vajena popuščati ji. Čutila je dobro, da je ogrožena z notranjim razpadom in izpodkopana od znotraj po zatiranih-narodih, da ni sposobna reorganizirati se v liberalnem federalizmu in da išče v utrditvi gospodarstva Madžarov in Nemcev krhko   in   umetno ravnovesje. Videla je tudi dobro, da so finance dua-listične monarhije vedno bolj padale pod težo novih izdatkov za vojsko, razumela je, da postaja Avstrija v trozvezi breme in prisklednik, pripravljen vedno ovirati skupno delo in uganjati ekstravagence. Kor je pa šlo navzlic vsemu za habsburško državo, ki je odpirala skominam germanizma pot na vzhod, se Nemčija ni mogla in ni hotela ločiti od nje.   Ni si upala niti zadržati je, ko se je emancipirala od njenega varuštva. In vendar je pokazalo 1. 1913 nastopanje Avstrije zdaj proti  Črni  gori,  zdaj  proti  Srbiji ali Grčiji, kako daleč je dvoglava monarhija razdražena in impulzivna in kako je lahko vsak hip prisiljena iskati izhoda iz svojih notranjih homatij v zunanjih pustolovščinah.
Poincare in m*gT.Bulić
Pogosto se spominjam potovanja v Split in Solin, na katerem so mi mnogi odlični možje zaupno povedali, kako težko prenašajo avstrijski jarem. Prišel sem v deželo, da bi videl razvaline Dioklecijanove palače. Poslal sem vodji iz-kopnin in konservatorju muzeja msgru. jBuiicu priporočilno pismo, katero mi je bii dal zanj njegov učeni kolega in prijatelj Charles Diehl. V Split sem pa prišel slučajno in nevede baš na praznik Franca Jožefa in msgr. Bulic, katerega je zadržala njegova uradna funkcija na oficijelni proslavi, mi je poslal nekega gimnazijskega profesorja v gala uniformi z naročilom, da mi bo čez nekaj ur docela na razpolago. Ko je prišel dotični profesor k meni, je zaklical: »Gospod, vidite me v uniformi sužnja!- In msgr. Bulic sam je pozneje, ko se je rešil svojih obveznosti in me spremljal ljubeznji-vo po Solinu, vpletal v najine dolge po-memke, med katerimi mi je dajal dragocena pojasnila o rimski nekropoli, o Porta Subura in Porta Caesarea, melanholične misli o neznosnem zasužnje-nju Slovanov v Avstriji. Videl sem msgr. Bulica pozneje znova, ko je prišel 1. 1919 v Pariz na mirovno konferenco branit zahteve Jugoslavije. Sicer pa nisem dvomil, ko sem se izprehajal z njim v njegovi domovini, da se bo njegovo prerokovanje nekoč izpolnilo. Bil je prepričan, da bo smrt cesarja Franca Jožefa signal za osvobojenje in neprestano je ponavljal: *Avstro-Ogrska pomeni v tej obliki žalitev volje narodov, človeške svobode, pravičnosti in zdrave pameti. Naj Evropa hoče ali noče, tako slabo organizirana država je obsojena na skorajšnjo smrt. -
In kadarkoli je Avstro-Ogrska 1. 1913 naoravila kako novo nerodnost, sem se spomnil besed msgra Bulica. Francija je imela navzlic temu interes držati ta stari grad iz kart čim delj in iz strahu, da bi ga ne pretresli, smo se mu bližali vedno po prstih in z zadržano sapo.
Pariz zve za sarajevski atentat
Predsedoval sem IS. junija na Quai d' Orsav skupnemu obedu predstavnikov republikanskega provincijalnega tiska in
pa od velike kneginje Vla^.^rovne. Pripomnil je sicer, da ne verjame, da bi bila carica zakrivila zakonolomstvo. Ljubi svojega moža in tudi on njo ljubi. Je dobra mati. Zaveda se svojih dolžnosti in pazi na svoje dostojanstvo. Ker je pa nevrastenična, a poleg tega ima premaknjeno maternico in hudo srčno napako, je našla v tem podjetnem in robatem človeku nekakšnega tajneg? tolažnika, s katerim ima, kakor pravijo dolge mistične pomemke.
»Hudobnega duha« je izganjal
Dobil je nad njo tako čudovito oblast, da sme vsak večer v njeni navzočnosti pod pretvezo, da mora izgnati hudobnega duha, brskati z rokami pod odejo ve-I likih kneginj, ki so že legle slečene k po-S čitku. Niti carica, niti njene hčerke niso i nikoli dvomile, da gre res za izganjanje I hudobnega duha in za  božji blagoslov, i Pred 14 dnevi je pa neka mlada dama Jasno nebo,  naval  gledalcev,  eleganca j sunila Rasputina z bodalcem na njego-
! vem nočnem pohodu. Bilo je rečeno, da 1 je njegovo življenje v nevarnosti Tik ! pred mojim prihodom se je pa razburjenje docela poleglo. Je morda ta mužik • umrl ? So mar hoteli njegovo smrt carici i utajiti? Ali je pa živ? In kam se je skril, če je živ? Paeolog pravi, da nihče
s prisrčno kolegijalnostjo so me sprejeli za mizo. Popoldne so se vršile velike konjske dirke v Longchampu. Po stari navadi sva se jih morala s soprogo udeležiti. Vreme je bilo krasno, ko sva se odpeljala med gostim špalirjem brezskrbne in vesele množice proti Longchampu. Nikoli ne bo dovolj ocenjena usluga, ki jo stori solnce popularnosti poglavarju države. Na prezidentski tribuni sva se sestala s predsednikom obeh zbornic in z diplomatskim zborom. Za najine goste je bil   pripravljen buffet.
toalet, krasota dirkališča v neizmernem okviru zelenja, vse je nam obetalo divno popoldne. Nekam raztreseno sem sledil z očmi iskrim konjem v diru, ko so mi nenadoma prinesli brzojavko Havasove agenture, ki je nas vse presenetila. Zvedeli smo, da je bil nadvojvoda-prcstolo-naslednik Franc Ferdinand med posetom Sarajeva s svojo morganatično soprogo vojvodinjo Hohenberško smrtnu ranjen. Nanj sta bila izvršena po vrsti dva atentata. Prvega je izvršil neki tipograf srbske narodnosti, toda avstrijski državljan po imenu Cabrinovič, ki je vrgel ročno bombo, pa je zadel samo mimoidoče ,drugi atentat je pa izvršil študent Princip, tudi avstrijski državljan, ki je večkrat ustrelil z brovvningom skoro iz
tega ne ve. Gotovo pa je bila carica obveščena, da je bil težko ranjen in da so umirajočega odnesli. In vendar je mirna, smehlja in človek bi mislil, da živi samo za svojega moža in svoje otroke.
Letalec Raab pobegnil v Ameriko
Znani nemški letalec Raab. solastnik neposredne blizine na nadvojvoao in voj-    tovarne   Raah . Katzenstein. katerega
zadel,Y »lav?- "J? P» : smo videli lani tudi v Ljubljani na letal-
v trebuh.  Oba so prepeljali v konak in čez nekaj minut sta umrla.
Čeprav to poročilo še ni bilo oficijelno, j sem smatral za svojo dolžnost izročiti ga ! avstro-ogrskemu poslaniku grofu Secze- ' nu, ki je sedel na  tribuni  blizu  mene. ! Prebledel je, vstal in me prosil, naj mu •; dovolim vrniti se na poslaništvo, da počaka tam neposrednega poročila svoje I vlade.  Drugi poslaniki, obveščeni o dogodku, niso odšli in moral sem torej • ostati med njimi do konca tekme. Govo-ril sem pa ves čas samo o tem umoru in |
političnih homatijah, katere lahko povzroči. Eni so vpraševali, kaj bo s habsburško monarhijo, kajti otroci nadvojvode in njegove moiganatičnč žene so bili na zahtevo cesarja Franca Jožefa izključeni od nasledstva. Drugi so se vznemirjali, da bo balkanski problem znova in mnogo ostreje sprožen. Rumunski poslanik Jahovarv je bil zelo zamišljen. Bal se je, da bi zločin ne dal Avstriji pretveza zanetiti vojno.
skem mitingu, je pobegnil v Ameriko, kamor je odnesel tudi važne načrte konstrukcij novih letal. V Ameriko jo je pobrisal najbrž zaradi škandala, ki je dvignil v športnih in industrijskih krosih mnogo prahu. Tovarna Raab-Katzen-stein je namreč prišla nedavno v kon-kurz, porneje je bila pa obnovljena pod firmo »Renska družba za letalsko industrijo^ v Trefeldu. Tovarna si je skušala pomagati v prvi vrsti s prirejanjem letalskih akrobacij.
V začetku je šlo vse gladko, podje
Pri carici
Carica me prosi, naj sedem v njeiiom budoarju v nasianjač taku, da si bova gledala iz oči v oči.  Pripoveduje mi, da je car baš sprejemal delegacijo rumun-skih častnikov,  ko  sem  stopil  v vilo. Ostanem torej nekaj minut sam z materjo in otroci.  Je to res tista žena, tista princesa   Alice   Hesenska,   tista carica Aleksandra Feodorovna, o kateri kroži v Rusiji in drugod toliko čudnih govoric? Kar mi pripoveduje jo tu, potrjuje ono, j kar mi je pravil v Parizu grof Gontaud- \ Biron. V carjevo rodbino je prišel ruski » mužik, oženjen, rodbinski oče, nepismen, i Imenuje se Grigorij Rasputin. To je pustolovec ali fanatik, ki ima izredno moč i spreobračati ljudi v svojo vero. Ima ne- ; pojmljiv vpliv na celo vrsto dam visoke aristokracije. Nekatere kar nore za njim. Javno se pulijo za njegove svete poljube in božanje. Vpričo vseh živi razuzdano in škandalozno življenje.   Toda  v samem svetem synodu ima toliko pristašev, ko- i likor nasprotnikov in mnogi so prepričani, da izpolnjuje božje poslanstvo. Nad carico je dobil čudovito oblast. Stolvpin ga je skušal odstraniti. Rasputin je prerokoval: »Ta človek mi je hotel škodovati.  To je zanj zelo žalostno.  V duhu že vidim, da postane žrtev svoje zmote. c In Stolvpin je bil res umorjen. Prestregel in izročil je menda carju pismo, v katerem   je   pisala   carica Rasputinu: •Odpočijem se samo na tvojem srcu.«
Tudi Kokovcev je hotel zatreti ta usodni vpliv, pa si je sam zlomil vrat na njem. Paleolog, ki mi je pripovedoval vse te podrobnosti, jih je zvedel deloma od velikega kneza Mihajloviča, deloma
i tje je leno napredovalo, nekega dne je pa ves denar obnovljenja podjetja iz-i ginil. Nemški listi poročajo, da zadene krivdo Raaba. Mož je svojim upnikom j natvezil. da mora odpotovati po trgov-j skih opravkih na Švedsko in da se bo I vršil občni zbor delniške družbe, čim se vrne. Ko so se pa delničarji v četrtek zbrali, je prišla namesto Raaba iz Ame-rike brzojavka, v kateri "Raab sporoča, da se kmahj vrne. Seveda mu nihče ne verjame. Raahova nesolidnost se je pokazala tudi na letalski prireditvi v Ljub. liani.
bi! pet popolnih izvodov napetega detektivskega romana. Prvemu, ki mu je prinesel roman, je takoj izplačal 3000 dolarjev, druge štiri je pa zapodil. Toda vsi štirje so ga tožili, mož je tožbo izgubil in vsakemu je moral plačati 3000 dolarjev. Za tri strani romana je torej plačal 15.000 dolarjev ali v naši valuti $40.000 Din.
Zadnja pomor,
— Imenujte mi kako sredstvo za potenje, gospod kandidat.
Kandidat imenuje skoro vse.
— Kaj bi pa storili, če bi vse to nič ne pomagalo?
— Poslal bi pacijenta k vam na izpit, gospod profesor.
Smola profesorja Piccarda
Kako je bilo v Avgsburgu, kjer se je hotel profesor Piccard dvigniti
16.000 ni visoko
Tri strani r^ssiasia
za 800*090
Bogati cikaški trgovec Mr. ChaFles \ Halaguav    zelo    rad   čita detekm^ke zgodbe. Nedavno se mu je pa pripet-lo nekaj, kar je njegovo ljubezen do take literature znatno ohladilo. Mož se je ud-peljal iz Chicaga po trgovskih opravkih. Med vožnjo se je hotel kratkočasiti s čitanjem zanimive detektivske zgod- | be. Ker je trajala vožnja več ur, je vzel s seboj detektivski roman, katerega je kupil pred odhodom vlaka na kolodvo- | ru.   Bil je roman z mnogo obetajočim • naslovom ^Maharadžina  tajna«.   Hala- j guay je kar požiral stran za stranjo, da j bi prišel čim preje do tajne, toda .pri ta-kih romanih se zagonetka razvOzlja na- ' vadno sele na koncu. Toda baš konca v romanu ni bilo. kajti zadnje tri strani so manjkale.
Kot ljubitelj detektivskih /godb Ha- j laguav ni mogel birt zadovoljen, da ro- S man ni imel konca. Čim se je vrnil s potovanja, se je obrnil na največje čika-ško založništvo, naj mu posije nov izvod dotičnega romana. Dobil je pa od- j govor, da je izšel roman že pred 30 leti in da se zdaj sploh ne dobi. Bogati tr- j govec bi pa ne bil pravi Američan, če | bi ne našel iz takega položaja izhoda: i lakoj ie poslal v novine oglas, da plača j -ono dolarjev dotičnemu, ki mu prinese v treh  dneh  zadnje tri strani ntnana Maharadžina tajna*. V treh urah je do-
— Ste pripravljeni dr. Kipfer? vpraša profesor Piccard svojega asistenta in vstane, da bi še bolj poudaril resnost odločilnega trenutka.
— Na življenje in smrt, je odgovoril asistent in dvignil roko, kakor k prisegi.
— Prav pravite: in na smrt. Mislim, da veste, kaj naju čaka, če se polet ne posreči. Vi vsaj niste vezani, jaz sem pa oženjen in oče.
Dr. Kipfer pogleda v tla: Samo po imenu sem svoboden, kakor izvolite vedeti, gospod profesor.
Na strogem profesorjevem obrazu zaigra dobrodušen smehljaj:
— Vem. Moja hčerka Alma in vi . . . Upam pa, da pojde vse gladko. Oporoko ste gotovo deponirali pri notarju. Jaz tudi. Ob 2. ponoči na svidenje ns letališču.
Ob S. zjutraj. Ves Augsburg je na nogah, zbralo se je mnogo radovednežev tudi iz drugih krajev Nemčije ter več učenjakov iz inozemstva. Hermetična gondola stoji trdno na tleh. Napolnjeni balon se guga nad njo, napetost je vedno večja. Prvi človek se dvigne stratosfero, 16.000 m visoko se dvigne prvi človek — Nemec.
Trenutek odhoda v neskončno prostranstvo se približa. Profesor Piccard in njegov asistent pregledata zadnjič vse vijake in cevi. Napoči najtežji trenutek. Prof. Piccard se poslavlja od svoje soproge in otrok. V senci balona utriplje dvoje mladih src v ljubezni, strahu in nadah. Asistent se poslavlja od Alme ... Imate sviter, dragi? — vpraša dekle. — V stratosferi bo strašna zima.
Če moreta, vzemita s seboj vroče kave.
Svečan trenutek. Pogumni učenjak in njegov nič manj pogumni asistent sto-
pita med nepopisnim navdušenjem množice v gondolo. Od vseh strani ju pozdravljajo, eni vihte klobuke, drugi mahajo z robci prvima potnikoma v svetov« no prostranstvo v pozdrav. Svečanost tega trenutka se ne da popisati. Končno gondolo zapro, privijejo vijake, da sta potnika hermetično zaprta, in začuje se povelje: »Izpustite ju v božjem imenu v stratosfero!«
14. septembra so pa poročali iz Augs-burga: ;Ko bi se moral prof. Piccard dvigniti, so ugotovili, da se gondola sploh ne more dvigniti, ker se niti od tal ni ganila. Tudi ko so pometali ves balast iz balona, se ni mogel dvigniti.«
Vijaki so torej zopet popustili, gondolo so odprli. Oba potnika sta med velikim navdušenjem s težavo zlezla iz gondole. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je profesor objel svojo ženo in otroke. V senci balona je zopet utripalo dvoje mladih src: Asistent in Alma . .. Asistent je imel na sebi sviter ...
Najboljše, nsftrajnefse, najceneišei
13
ai
K. K. G. Brown:
Vite? ene
Roman
Bila sta presenečena, ko nista zagledala trupla. Sredi ceste je ležalo kolo. toda o mladeniču, ki se je peljal na njem. ni bilo duha ne sluha. Kar se je prikazal iz grmovja ob jarku obraz. Okrogel, mlad. začuden in presenečen obraz, ves blaten.
_ Prokleto! — je zagodrnjal obraz srdito. In iz jarka se je skobacal počasi mladenič nizke, okrogle postave in Petrovih let. Na sebi je imel nekaj, kar so bile nekoč neomadeževane bele flanelaste hlače in suknjič, katerega si je bil menda izmislil kak prismojen ku-bist. ko se ga je loteval delirium tre-mens. Mladenič je napenjal vse sile, da bi se čim prej otresel rodne sussexske zemlie, ki se ga je držala s preveliko bratsko ljubeznijo, pa ni šlo. .larek je bil namreč globok in ponoči je lilo. Zamrmral je nekaj sam pri sebi in stopil k avtomobilu.
— To mi boste drago plačali! — je vzkliknil in srdito pogledal Petra.
— Eh. — je dejal Peter. — ker mu ni prišlo nič boljšega na misel.
— Za tole svinjarijo — kaj ne vidite? Vrag vas vzemi. — je zarentačil debeluhasti mladenič in pripomnil ogorčeno: Le poglejte, kakšen sem. klada nerodna!
Peter se je ozrl nanj in komaj se je premagal, da ni počil v smeh.
— Oprostite, prosim. — je dejal. — Sicer ste pa sami krivi. Zakaj ste pa tako pridrveli na cesto? Zakaj niste zvonili ali... Obmolknil je. kajti mladenič se je bil sklonil naprej in ga je presenečeno gledal.
— Za boga! — je vzkliknil kolesar. — Čujte, ali niste vi Cardinal — Peter Ouentin Cardinal.
— Sem. — je   odgovoril presenečeni Peter.
— Takoj sem vas spoznal. Se me ne spominjate? Bil sem o Oxfordu, ko ste študirali — zmagali ste takrat v kriketu, bil sem v vašem teamu.
— Pasja dlaka, saj je res! — je vzkliknil Peter. — To ste vi, Bellerby!
Debeluhasti mladenič, katerega jeza se je brž izpremenila v dobrohotno začudenje, je navdušeno prikimal. Bil je tako vesel, da je pozabil, kakšne hlače ima na sebi.
— E>a,   jaz sem.   Od kod je pa vas •
prineslo tako nepričakovano? Ostanete tu ali ste samo na potovanju?
— Upam, da ostanem tu. Kaj pa vi?
— Jaz sem stalno tu. gromska strela! — je odgovoril Bellerbv in pokazal na usodna vrata. — Ali veste, da je to zame prav za prav velika sreča? Ves čas nisem videl tu žive tuje *duše. — Ozrl se je na .leanno Craigovo in jo nekaj časa nepremično gledal. Na obrazu se mu je poznalo, da občuduje njeno lepoto. Očividno je čakal, da ga Peter predstavi.
Peter je bil v zadregi. Rdečelasega dekleta Še ni poznal dolgo, toda to je zadostovalo, da mu je bila neprijetna misel, da se hoče nekdo vriniti med njega in njo. Najraje bi bil odslovil Beller-bvia. ne da bi mu predstavil Jeanno. Toda kmalu si je premislil: spoznal je. da to ne gre, vsaj v takih razmerah ne. Vzdih-nil je in se obrnil k dekletu, ki je radovedno ogledovalo debeluhastega fanta. Petru se je zdelo odveč, da ga gleda.
— Gospodična Craigova. dovolite, da vam predstavim svojega prijatelja iz mladih let — gospoda Bellerbyja.
— Zelo me veseli. — je dejal Bellerbv in se lepo po vseh pravilih priklonil. — Pozdravljena v našem kraju!
Dekle je prikimalo z glavo.
— Relierby? — je ponovila. — Ste
— — ste morda v sorodu s sirom Wal-trom Bellerbvjem? — Seveda sem. To je moj oče. — je odgovoril debeluhasti mladenič. Bil je očividno presenečen. Torej nas poznate? Kdo bi bil mislil, da smo tako slavni! Toda ne spominjam se, da bi--hotel sem reči —
— O. vem. da me ne poznate, — je dejalo dekle. — in jaz vas tudi ne poznam. Cisto slučajno sem se spomnila vašega imena. Citila sem vaše ime nedavno v novinah.
— A tako. Da. to je mogoče. Gotovo je bilo v zvezi s starimi mojstri. Moj oče je namreč naravnost zaljubljen vanje. — je razlagal Bellerby z glasom, s katerim se govori o zahtevah razvajenih otrok. — Ne razumem, kaj najde na njih lepega. Toda kaj hočemo, menda že mora tako biti. _
Ali vas take reči zanimajo?
— Zelo, — je odgovorilo dekle.
— No. moj stari bi bil neizrečeno vesel, če bi vam mogel pokazati svojo zbirko. Na to se najbolj spozna. Ostanete golgo tu?
— Ne vem. To bo odvisno od — mnogih reči.
— Razumem. — je dejal Bellerby. ki se je pa motil, kajti dekle pri tem niti mislilo ni na Petra.
— Z gospodično Craigovo. — je posegel v pogovor Peter misleč, da bo najpametnejše takoj pojasniti debeluha-stemu fantu položaj, da ne nastanejo pozneje mučna nesporazumljenia. — z gospodično morava najprej urediti neko neprijetno zadevo.
In kratko je pojasnil Bellerbyju. kako se je bil z dekletom seznanil. Niti z besedico pa ni omenil, kako ga je bila. kresnila po glavi,
— No, ta je pa dobra! — je vzkliknil Bellerby. na katerega je napravilo Petrovo pripovedovanje  globok vtis. _
To je pa res imenitno. Torej nimata niti stanovanja, da o drugih rečeh sploh ne govorim. — Smilila sta se mu. Pomislil je in nadaljeval: Vesta kaj. pojdita z menoj in pomenita se z mojo materjo. Ona pozna vse ljudi daleč na okrog in prepričan sem, da vaju spravi pod streho.
— Hvala. — je dejal Peter. — Toda tu se ne moreva dolgo muditi. V \Vell-bridge morava po jestvine.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1930?
4
>SB'OVENSKl NA'RO D<r, dne 30. septembra 1930
Stev. 214
BLAGO ZA JESEN
NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPOPT IN TURISTIKO PRI
A. & L SKABERNE, LJUBLJANA
povečave
bel preprodajalce, v najboljši izdelavi, poceni pri *\VOT>r ZA POVEĆAVANJE FOTOGRAFSKIH SLIK
Dvokolesa, motorji, šivalni stroji,
otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deri. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
F» B» L«
..Tribuna
tovarna dvokoles m otroških vozičkov, LJUBLJANA. KARLOV ŠKA CESTA STEV 4.
fi^urfta eicsiste+*C€* wj JCarioocu
trgovina s papirjem, galanterijo, parfumerijo in pro-časopisov, ki je že 10 let dobro uvedena, se ceno PRODA aaradi otvoritve drugega podjetja.
IVAN DRECHSLER, KARLOVAC
Zagrebačka ulica 4.
Zahtevajte gratis
v svojo hišo naš bogato ilustriran
KATALOG
krasnih in modernih predmetov za gospodinjstvo in gospodarstvo. — Dopisnica zadostuje. — Stvar je vredna poizkusa.
I. razpošiljalnica „OMNIA"
Ljubljana, Miklošičeva cesta 14.
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
najcenejše In najfinejše
MATEK & MIKEŠ, Ljubljana
(poleg- hotela Štrukelj) Sntiajvje, ažuriranje, predtiskanje takoj!
Poceni in vendar najboljša fe
SEVERJEVA OTOMANA
S 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 570.— do 850.— po preobleke. — Zahtevajte
vzorce! najboljši materijali
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
_ Marijin trg št. 2
Opeko in strešnike
vseh vrst za zidavo hi s, iz znanih Ka r lovskih opekarn >ILOVAC«, dobavlja fran-k» vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo
»EKONOM«,   generalno  zastopstvo za J)ravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7.
•htafholfsi
hm s G i  hI a g ovi
moške in damske blagove
aadnjik  i?o v«Mti »a
Jesensko in zimsko sesrffo
g—poJPJB sr arorenomrrana  zaloga  tvornice  i liim
SIE^EL-IHIIOF. BRNO
Uiljl jn mJtmrn — Najnižje tvorniške cene. — JfajBO-Išdnejfta izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vaorci zastonj ki poštnine prosto.
Kongresni trg 15
nasproti nunske cerkve
V  VELIKI  IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKI
NOVAK ▼ LJUBLJANA
Orožje in   municijo za lov,   šport in obrambo    v    vseh svetovnih znamkah   po  najnižjih cenah priporoča    puškama   Fr. Sev-čik,    Ljubljana,    židovska ul.	Ako želite kupiti NA OBROKE obrnite se na Kreditno -"^ drago detailnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani
Deset krojaških pomočnikov in 1 prikrojc "ja, ki bi me kot tak nadomeščal v moji odsotnosti, sicer pa delal, sprejme Jožko žnidar, krojač jugoslovenskih rudarjev v Ćupriji, Srbija,                    24Kl |	
	NOVA MESNICA lepa, v centru Zagreba, naprodaj. Ponudbe na naslov: Franjo Jakopovič, Zagreb, Padoče-va ulica 7. 2482
DOBRO DOMAČO HRANO
2a dve osebi v bližini glavnega kolodvora se išče. — Ponudbe pod >Dobra hrana 2472; na upravo >Slov. Narodac.
Krušno moko
m vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32. Ljubljana.
Prevažanje
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kot tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po 2, 3 m 7 ton nosiln. prevzema
ŠPEDICIJA TURK
Ljubljana, Masarykova c 9*
Telefon internrban št. 215 7.
Pred uporabo
Po m p o r a b i
Prava
uteha ^
za
živčno bolne wi
je moje ravnokar izišlo razjasnilo. V tem razjasnilu se objavljajo mnogoletne izkušnje o razlogih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakomur, ki ga pismeno zahteva od dolnjega naslova.
Tisoči zahvalnic dokazujejo nenadkriljiv, edinstven uspeh neumornega, vestnega raziskavanja za dobrobit trpečega človeštva.
Kdor pripada veliki četi živčno bolnih,
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi, oslabljenju spomina, živčnem glavobotei, nespečnosti, želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, bolečinah v sklepih, splošni ali delni telesni slabosti ali drugih neštevilnih pojavih
mora zahtevati mojo knjižico utehe!
Kdor jo pazljivo prebere,  pride do utešljivega prepričanja, da eksistira enostavna pot do zdravja in življenjske radosti! Ne čakajte, temveč pišite še danes!
ERNEST PASTERNACK, BERLIN SO., Michaefldrchplatz Nr. 13, Abt. 315
Vsaka beseda. SO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko mo
■-----» od&rtvariamo-   ~   Najmanjši oglas Din 5*
V nedeljo otvoritev nanovo
preurejene GOSTILNE v Rožni dolini 3 (pri Končanu). — Za obilen obisk je priporočava
Franc in Amalija Vesel
(prej pri >Sodčku«)
247S
ČOLNI
na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2487
Za soboslikarska dela
se priporoča Fran Ambroz, Ljubljana, Rimska cesta 11. —
Najnovejši vzorci. Cene nizke.
2479
POSESTNIK,
34 let star, kristjan, poleg iz-bornega gospodarstva lastnik lepo urejene hiše, išče zvesto soprogo, dobro gospodinjo. Ker je sam v dobrem materijelnem položaju pri izbiri soproge ne gleda na doto, temveč na dobre lastnosti. Odgovore s polnim naslovom pod šifro s-Sigurna budućnost« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2485
I. Stjepušin
ZAS8EB. Jflijenta 57
priporoča najbolji« Um bare, tice, škole, partiture I ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovao aa pariškoj Utoni Cjenici franko.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje  točno,  solidno  in po nkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBŠ
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarsrvci Ljubljana, Sv. Petra c. 33.
RADI BOLEZNI
prodam restavracijo »Ruska Lira« v Beogradu. Dvorska ulica št. 11. Zelo dobro uveden promet, ima 5 restavracijskih sob, najlepši vrt, dvoran^ za svečanosti m separe, kakor tudi 6 sob veliko stanovanje za sra-žinčad, 2 kleti in pralnico. Pojasnila daje lastnik Marko I. Garapič. 24S3
INSTRUKCIJE
iščem po zmerni ceni. Oče me sili v lemenat. jaz hočem na univerzo. Odreka mi vsako pomoč. Sem trdne volje, zdrav in imam pogum, da se prebi jem ?kozi trda leta visokošolskega studija. — Prosim za ponudbe na upravo »Slov. Naroda^, pod >Trdna volja«. 247<5
RADIO, RAZNE PALME.
1 sanke, 2 sekire, 2 posteljici in 1 zibelka za punčke, 2 koca,
2 site odeje, 1 nahrbtnik in dr. prodam zelo poceni. Naslov v upravi >Slov. Naroda«.      24 77
Strojepisni pouk
*e vrši vsaki dan zvečer od 6. ure dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance Učna ara 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6— %%. u^e zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska c  7/L 2294
OLLA
GUM. .?
Antiseptično prepariran
Čuvajte   svoje   največ \t   blajjo — ZDRAVJE dokazano nedosegljiva!
LIKANJE
MOŠKE  IN DAMSKE OBLEKE
18 Din Obraćanje 300 D
Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, posije, obrne Wallet, Evpress, Ljubljana, Stari trg 19. — Na likanje se lahko počaka!
9f
R
4«
nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in »GECO« patrone z nemškim a>Rothweil-skim* smodnikom — ima vedno v zalogi
puškama F. K. KAISER, Ljubljana
Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo.
Mizarji in stavbniki
Zadostite svojim potrebam na vezanem lesa (Sperrptai-
ten) pri tvrdki
»POSAVINA« k. d. za trgovino m industrijo v Zagrebu, Petrinjska ulica 28,
ki Ima kot glavni zastopnik za Jugoslavijo največjih tovarn na Poljskem in v Rumoniji
najbogatejše skladišče vezanega   lesa   (Sperrplatten) iz
prvovrstne rti sk o-poljske jelše vine in rum unske bukovine
v vseh dimenzijah in debelinah.
Odprema po pošti aH železnici v vsa mesta. — Zahtevajte cenike^ — Iščemo zastopnike za vsa večja mesta!
PrometDt zavod za premog d.l Ljubljane
prodaja po najugodnejših cenah samo oa debelo
Prem og
famaći in tnotemsM za domač« kurjavo   In   industrijska svrha
Kovaški premog Koks
Brikete
vseh vrat
Bvamiški, plav* tarskj in plinski
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta štev. 15/1
Hluriutcitutni petpit
podaja uptava ,&ioven&fkeqa ftateda.
flroiMve Josip Zupančič. — Za »Naroda« Mafrnino« Fran Jeaeršek. — Za upravo ln laseratnl del lista:  Oton Christot — Val T Ujabijaiu.
46