' . ; . ■ ipedizfon* In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini Cena I lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 18. februarja 1943-XXI. štev. 7 (692) č Resnični prijatelji so redko i sejani. Slovenski rek »DRUŽINSKI tEDNIKf Izhaja ob četitkm. Orednlltvo 1i uprava v Ljubljani. MikloSifeva- 14'III. Poštni nredaf 6t,‘345- THpfoit št 33-82, — Itafriu poit up hrft&finjce * Mnhljanl Šfc. 15.393. — l\ o t o p I * O v ne vračamo, nefrankiranib dopisov up »prejemamo, '/& odgovor Je treha priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA */» leta 10 lir, »/a let* 30 lir, leto 40 lir. V tujini €4 lir r»a leto. — Naročnino Jo treta plavati tnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu* enostoSpCn* petitna vrsta *li iijt O pro»*or {višina 5 mn tu ftirh.m 65 rnm> 7 lir: v r.glimnro delu 4.6(1 lire, v dvobarvnem tisku c e* e pc dogovoru — Notirr : vr«t»oa 7 lir Mal' oglati: betetla (i.5(i lire. Oglntrd* davek povsod le posohej. Tri veO-Kt at *i< m na rotili) popuat. Danes: Naša nova pravljica: Arif išče srečo j 'Gl. sIr. r.i m a Živahni boji na tunizijskem bojišču 13 sovražnih letal sestreljenih. — Bombardiranje pristanišč v Tobruku in Alžiriji Slan Italijanskih Oboroženih "'.le objavil II. februarja svoje 992. r«JDo poročilo: _ V Tuniziji nobenega omembe vredna dogodka. Nemško letalstvo ip v dvobojih se-•Irelilo 4 britanske lovce. hl.?rtvo. ki j ih je ined arabskim pre-v,. - .v.0lu v Kairouanu povzročil so-ln‘,l1zi,‘ letalski napad 9. f. m., so na-irS llil mrtvih in 300 ranjenih. rišči!0 e letalo s« ui vrnilo v opo- k()^l'eloska letala so bombardirala ne-nj^-P podmornico v. Sredozemlju. Jej.,Kfa povzročila škode. Naše proti-np.a topništvo ic zadelo enega iz-... 1 sovražnih bombnikov, da ie tre-' morje. Sčil ( Sil tun. .*"lavj|j Stan Italijanskih Oboroženih o1- ----- - - --- Pl Slabo vreme ie oviralo operacijo na oll L 4 » II * trti« |d IlhKIII «•*? svoje biki. "cme ie uvuuio dritnfe"1 Področju, neke«? 9 letalo, ki ga io zadel sl rol ie strnLD?S0£a oklepnega avtomobila. Italr ,lvil° na tla. ra],- „JfJ{s • • v,,)0111 hniki so bomba rdi-Jlr l w “f ■ naprave v Bougiu. ri sestrein-'a ,n K^0 so nemški lov-taU 1 dvo sovražni torpedni le- td.iMni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. februarja svoje 991 'o.iio poročilo: .V Tuniziji zaradi slabega vremena ®i bilo večjih akcij, temveč so delo-v«le samo posamezne patrulje. Naši bombniki so io noč učinkovito 5«l>adli zasidrane ladie v pristaniščih “Ougia in Bona obsjV,VJržnai letaia so bombaj-dirala in tt l',,'*, ? strojnicami neke to- kr-iiiii Kniso -1s • 'lake v nekaterih leznišk’ m osebfeuV* ,!!icf,iM«l *<‘- Miži ,rV!' so n« iibitk 10 U 'tlelol 1- ni. anUdvelratia ie naše pro-, topništvo zadelo neko sodilo letalo, ki ie treščilo na tla. s.(davni Stan Italijanskih Oboroženih le objavil 14. februarja svoje 995. “iiio poročilo: , Na tunizijskem bojišču smo zavrnili ava krajevna sovražna napada. .Letalstvo Osi je v borbi sestrelilo (' sovražni letali. Z operacij zadnjih dni se tri naša letala niso vrnila v oporišče. Angleška letala so bombardirala Crotone in zadela dečie zavetišče . Begina Marghorita < in mnogo drugih civilnih stavb. Med prebivalci so triie ubiti. 15 pa ranjenih. Sovražna letala so včerai s strojnicami obstreljevala neke potniške vlake v Kalabriji in na Siciliji. En petnik je ubit, nekaj jih ie pa ranjenih. Eno izmed napadajočih letal ie naše protiletalsko topništvo sestrelilo v bližini Padlimi (Siraeusa). Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. februarja svoie 996. vojno poročilo": Na lihi isko-tunizi iškem bojišču živahno delovanje izvidniških patrulj. V silovitih spopadih s sovražnimi letali so nemški lovci sestrelili 11 le-tal tioa 'Spilfire«. Naši bombniki so napadli pristaniške naprave v Alžiru in Tobruku in povzročili velike požare. Snoči so sovražna letala bombardirala Milano in povzročila mnogo škode na civilnih stavbah. l’o dosedanjih ugotovitvah ie 16 ljudi mrtvih. 224 pa ranjenih. Naše protiletalsko topništvo ie zadelo dve napadajoči letali. Eno ie treščilo na tla v utici Boffalara. drugo na med Mercnlom in Tnverunom. Zadeli sino tudi nekega sovražnega čast-dalom 'Z letala odskočil s pa- . Sovražni bombni nanad na Spezzio le zahteval med prebivalci žrtev enega mrtvega in 22 ranjenih. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica in princ Piemontski v Napoliju Ni. Vel. Kraljica in Cesarica ie pretekli teden nenadoma prispela v Na-ixili in obiskala v bolnišnicah žrtve letalskega napada. Vzvišena Vladarica ie z materinsko ljubeznijo tolažila bolnike, ob katerih se je ustavljala. Ranjenci so ii izkazali vso hvaležnost, prebivalstvo j; je pa priredilo navdu-šene manifestacije. Nj. Vis. princ Piemontski si ie pa ob spremstvu zastopnikov oblasti in strokovnjakov ogledal glavna mestna zaklonišča. Meščani so ga povsod navdušeno pozdravljali. Puntu d"appo» gio invemali d unita italianc sul fronte orien tale. — Zimske postojanke ita. Iijanskih enot na vzhodnem bojišču. Dnce je sprejel odlikovane mušketirje Itim, 12. febr. Duce ie ot. 201etnici Ustanovitve mušketirskih oddelkov Sprejel ob prisotnosti Šefa glavnega stana Milico, družine padliti mušketirjev in mušketirje, ki so bili v pre-, feklein letu odlikovani za vojaško hra-Vdov’ vz,0e 1’aolis Ka-m ca. De 1’aolis Laura, mati in r^1 a. padlega uijušketiri Klavdija, ga. i/oneddu. Amorina. vdova mušketirja Konstantina, ga. Monaco Vanda, vdo-Vit mušketirja Igiua. ga. Paccarie Vrit-mria. malt padlega mušketiria Maria, mincesa Barberini Colotina di Schiar-if Nadja, žena pogrešanega mušketir-'» Urbana. 'kovanih mušketirjev so bili Giiia!’CtU: ,(-aK;|letti Arna Ido. Donza Arancisei Ahlo. Gay Giulio. licinktri f, mrenzo. Ereda Raffaole. Fe-1'ernando, Rancati Giacomo. Datrl r'° ,Aneelo. Viol a Giuseppe. vy.„ n., .ll °, Mori Giuseppe. Na- Oolii • cS- lod* adjutant Gian- 0.7,: luuscppo in mušketir Oorrado ni-,. ianiMria- Rl bosta 11. februarja roshivdn aOletnico prinadništva k od-Rr-it»b. Iovelinik oddelka ie prečilal fev ni.:rup «..sodelovanju mušketir-Irontali oueracl|ai ua raznih vojnih *ed^?MtiMrsfe! he-badljh 1'iušketiriev SaiTt «ic,V01,0 °dlikovanih mušketiriev tor nozUr,','"n’ Oftale mušketirje. ki's'e borJTa r.az Oh bojnih frontah. a ra/ v.' juniju 1940 so mušketirji prosili tn,‘p?ta 'za čast. da bi lahko služili Do--htu1111 Pod orožjem. Ta čast jim ni firjeJ^deliena zaman. Od 200 muške-opi,„ ?.° te 175 mušketiriev udeležilo jih ;fC11 na raznih vojnih frontah. 9 tež 9 tih ie pogrešanih. De- Vant oddelka kaže 9 odliko- likovflfl;-VO|a j° hrabrost padlim. 2 od-tibov'22-1 za Pogrešana in 3fi od- «e ma!,.Zi.' žlwp«? mušketirie. Bilka Hli a ,ll,,e- Mušketirii se t>odo bodo dosego zmage. Svečan dan Ornih srajc v Dotočni 0l'isk šefa davnega slana Milice generala Galbintiia 1 hfebr. Sef glavnega stana 1.3O0 častnikov in imel nanje plameneč nagovor. Vsi ste zaposleni. je rekel general Galbiati pri dosegi enega samega smotra: Zmage! Potem ko ie določil smernice za delo. ki ga je treba opraviti, je zaključil Eksc. Galbiati: Ostali boste zvesti patriotični in boini preteklosti svoieea rodu. Po končanem raportu. ki se ie zaključil z naivišiimj ovacijami za Duce-ja. ie general Galbiati insjiiciral protiletalsko baterijo, kjer io použil obed skupno z vojaki. Popoldne ie šef glavnega stana Milice odpotoval v Cb idale del Friuli. kier si ie ogledal kolegij za otroke Črnih srnic, ki so padle v vojni. Dečkom v kolegiju ie prinesel jKitrdilo stalne Dncejove liubeznj do niih. ————^-ew--------------- Spremembe v vodstvu in zastopstvih raznih korporacij Rim. 11. febr. Po Ducejevi zapovedi sta tajnik stranke in minister za korporacije izvedla naslednje spremembe liri narodnih svetnikih: Giuseppe Bot-tai ie postal zastopnik fašistovske ! stranke v korporaciji profesionistov j artistov namesto fašista Ksaveria K evra. Giusepjie Gorla. zastopnik stranke v korporaciji za zrak in elektriko, namesto fašista Del Buffala. ki je bil imenovan za senatorja. Giovanni lfost-Yenturi. zastopnik stranke v korporaciji za notranji jiromet in sicer namesto fašista Eurica Santamaria. Ales-sandro Pavolini. zastopnik stranke v korporaciji za papir in tisk. namesto fašista Peruzzija Lantinija. Roffaelo Riccardi. zastopnik stranke v korpo-raciji za les. namesto fašista Bruna Mondiniia. Renato Ricci. zastopnik stranke v korporaciji za jeklarstvo in kovinarstvo, namesto fašista Carla Fcorza. ivsaverij Fena. zastopnik iu-dustriiskih delavcev v korporaciji profesionistov in artistov, namesto fašista Pietra Bolzoua, ki je bil imenovan za senatorja. Ferrucco Lantini zastopnik stranke v korrioraciii za skrbstvo in kredit, namesto fašista Maria Zam-tiouija. Bruno Mondini. zastopnik kmetov v korporaciji za les. namesto fašista Gnida Asinariia. ki ie bil imenovan za senatorja. Krn ico Santamaria zastopnik profesionistov in artistov v korporaciji za tisk in papir, namesto rrancesca Paoloniia. ki je bi! imeno-van za senatorja. Mario Zamboni. za-stopuiK indvslfijcov v koriKiraciji z«i morje in zrak. namesto G. V. Biboli-nna. ki je bil imenovan za senatorja. Govor dr. G&bbelta Berlin. 13. febr. Glede na ojačeno živahnost, s katero rdeče armade že 12 tednov navzlic krvavim izgubam nadaljujejo svoje mogočne napore, mi-elijo v Berlinu, da še ni mogoče napovedovati. kdaj se bo sovjetska ofenziva ustavila. Tako piše »Deutsche Allgerneine ZeRmup med drugim; Ne moremo reči. kdni bo strahoviti boli-seviski zalet dosegel, ali prekoračil visok. Morda zbuia prav nadaljevanje bolj-Seviških naporov v nemški javnosti prepričanie da se morajo znani ukrepi o civilni mobilizaciji poostrili, da H mogli biti kos povečanim jjotre-bam. To razpoloženje tolmači v ted- Le balterie francesi Corsica custodius da niarinai ftalfanl. — Francoske bauaue ua Korziki, zastražene »o italijanskih mornarjih. zahteva, in s; ševiški zimski napad razumeta, da tip Im mogla 1 hi. ako bo uporabila samo sile. Nemški narod mora celokupne svoie energije, svet ima sedat otipljiv dokaz, čiija po krivdi svoiega naroda prav gotovo ne bo izgubila vojne.' da bi jo pa izgubila kakor 1. 1918 zaradi s]a-hosli vladajočih, ie povsem nemogoče. Bežim nnntrefi orwv dobro ve. da mu bo samo zmaga omogočila kronati liiegovo zgodovinsko poslanstvo, ki bi v nasprotnem primeru bilo popolnoma uničeno Minister podaja nato pregled dogodkov na vzhodu in sicer z v-o odkritosrčnostjo: Za Nemčijo ni no- bene potrebe, da bi uporabila boliše-viške sisteme. Življenje boliševiške množice ie tako bedno, da ga nemški narod ne more osvojiti. V ostalem pa nam tudi ni potrebno, kaiji premoč nemške rase. njene organizacijske sposobnosti, junaštvo nienili vojakov in iznajdljiva strategija nie-nili voditeljev dajejo nemškemu narodu prednost, ki ie rdeči ne bodo mogli nikdar uničiti. To prednost ie mogoče nadomestiti samo do neke mere s' številčno premočjo človeških množic in količin voinega gradiva, ki ea boliševikj postavljajo proti nemškim voiskam. To razliko bomo morali nadomestiti s povečanjem skupnih naporov.« Dr. Gobbels poudarja nato. da ni prepozno storiti, kar ie potrebno storiti. Nasprotno, prav sedaj ie priše! za io ugoden trenutek: K temu na; !>:iru 1k» moral narod doprinesti svoi delež tudi v jiogledu njegove izvedbe. da bi tako preprečil morebitna begftva« Minister razlaga uato to svoio pripombo in pripomuuia. da ne more država postaviti ob stran vsakega državljana policijske straže, ki nai nadzira, ali je zares izvršil svoio dolžnost: Doslej izdani ukrejii in oni, ki bodo še izdani, liodo povzročili ko-losalno poenostavljenje javnega življenja in v naravi stvari same je. da se mora državno nadzorstvo vedno boli umakniti v ozadje, da bi tako vsak i»edinec čutil, da morajo od; slej delovanje poedinca opredeljevati mani zakonske določbe kakor čut lastne odgovornosti. Minister nato poudarili. da ima Nemčija vse pogoje za popolno zmago: »Samo posl užiti se iih moramo, in sicer z naivečjim in čim boli radikalnim delovanjem. Imamo ob svoii strani najmočnejšega zaveznika. ki si ga ie mogoče predstav-liati. narod sam. čigar viri so neizčrpni in ki ie pripravljen slediti l|it-leriu do konca po kakršni koli poti. Medtem ko se naši voiaki bore na boinj črti v obrambni bitki n■!o) Nairt Visokega Komisarja za izsuSitev Barja ViMtki Komisariat je la iDijpotrefouei-la dela t toni letu dal na ratimlae«) 400.IMK1 lir 13. februarja dopoldne je Visoki Komisar sprejel v Vladni palafi v navzočnosti jnspestoria tehničnih del inž. Karine in iefa tehničnega oddelka i«ž. Rueha uredsednika društva ta izsuševanje Barja Antona Keržmanea. obenem z dvema Slanoma upravnega odbora Jakobom Vidmarjem in. Ak>i-«em Avšičem. Predsednik ie podrobno poročni p delih za ureditev kanalov, izvršenih t preteklem letu s prispevkom 250.000 lir. ki ga le svoje dni dal na razpolago Visoki Komisariat, nakar ie predložil načrt xa dela. ki »padajo T pristojnost konzorcija ta tekoče leto in za katera *o odločeni izdatki » višini HH5.000 lir. Predsednik ie prosil, da bi Visoki Komisar naklonil tu izvršitev teh del kak znesek. Kksc. Gratioli ie »prejel na »nanje poročilo o izvršenih delih in ie proučil pomen in vprašanje izsušitve, po-udariaioč da »ta država in Visoki Komisariat v letih 19-11/42 izdala »eč ko B milijone lir. (ločim *o občine same podprle dela t zneskom 450.000 lir. ■ Nadalje ie »poročil, da »o bili za tekoče leto določeni na breme države in Visokega Komisariata v višini ..407.500 lir naslednji zneski M tale regulacijska dela: »»tiorniri na Ljubljanici v Ljubljani.......................1.S50.000 regulacija potoka Mali er-a-ben v Ljubljani .... 900.000 regulacija potoka Zornica na Vrhniki ...................... 250.000 regulacija potoka Tuniica . S04.000 sorska regulacija Gradašči-f‘e pri Polhovem gradcu in Dobrovi....................... 120.000 gorska regulaeija potoka Iška na Igu...................... 198.500 ■regulacija potoka Podlipšči-na na Vrhniki .... 485.000 regulacija Iške ..... 800.000 Od tega zneska odpade na občino prispevek 450.000 lir za dela. izvršena na ozemlju mesta Ljubljane. Visoki Komisar je še opozoril, da ie bil splošni načrt zn dovršitev iz-►ušitvenih del na Barju, ki je velike važnosti za ozemlje pokrajine, že vnesen v program melioracijskih del in predložen ministrstvu za poljedelstvo in gozdove. Seveda ca bo mogoče izvršiti le postopno. upoštevajoč, da znašajo celokupni stroški več ko 80 milijonov lir. Končno ie F.kso. Grazioli »poročil, «la Ik» Visoki Komisariat podelil prispevek 400 tisoč lir za regulacijo kanalov. ki jih bo konzorcij izvršil v tekočem letu v skupni dolžini 83.550 m. Predsednik konzorcija se ie tudi y imenu vseh članov in prebivalstva zalivali! Viso-kemu Komisarju s čustvi n n iglobokejše hvaležnosti. Prebivalstvo Bana in Liublianske pokrajine sploh bo prav gotovo z naivec jim veseljem in zadovoljstvom po- zdravilo gornje poročilo, ki nam jasno kaže. kolikšno skr!) posveča Eksc. Visoki Komisar vsem našim perečim gospodarskim vprašanjem, med njimi le posebej tudi vprašanju izsušitve našega Barja, s katerim je povezano toliko splošnih gospodarskih koristi. Pobude Eksc. Graziolija za izvedbo teh nadvse koristnih melioracijskih del zaslužijo tem večjo pozornost našega prebivalstva, ker postajajo že davno zasnovani načrti naposled vendarle meso in kri. in to sredi vojne. Hvaležnost prebivalstva za izvedbo teh del ie tem večja, ker se bivši avstrijski in kasneje bivši jugoslovanski režim nista za ta vprašanja niti brigala, kaj šele. da bi stavila na razpolago primerna sredstva za izvedbo teh prepotrebnih del splošne koristi. Ze kratek vpogled v regulacijski načrt za to .in. tokojšnji pristanek Eksc. Gra-tiolija na izvedbo najnujnejših del, med drugim zlasti ureditev iarkov. dovoli zgovorno izpričujeta tanimanie nase naivišie pokrajinske oblasti za naša najpotrebnejša iavna dela. Zato prav nič ne dvomimo, da »e bo prebivalstvo Ukazalo ta to tanitnanie hvaležno. Dueejeve nagrade u »bdelo vanje temi je eo te dni Taadelili t Litton i v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika In drugih predstavnikov oblasti med 80 kmetov. Nagrade »o dobila tisti obdelovalci zemlje, ki bo preteklo Jelo dosegli največiji uspeh. Vsak nagrajenec je prejel 3000 lir. 2a novec a guvernerja Dalmacije ie M 8 Kraljevim dekretom imenovan Franceseo Giunla. fcigar ime blesti med prvimi bojevniki faustovskega gibanja. Dosedanji e uveni ea- Dalmacije Bastia-ninl ie bil. kakor *nano. pozvan v zunanje minfetretvo v Rim. Zanimiv kulturni film »<> izgotovili ▼ Rrmu. Film »e šmenuie »Coloacum« »n prikazuje zgodovino 1e *sradbe od eosaria Veepaslana pa do danes. Pripravljate tudi kulturni film z naslovom : »Rimske posebnosti«. Kov ministrski dekret • pobiranju in razdeljevanju iftie bo v kratkem objavljen Po porofiiMh h Rima. Ta posel bodo vrš id o posebne za to določene tvrdke, ki bodo morale tudi skrbeti. da se bodo iaica o pravem ča-su vlagata in shranievaln. Vajvišje cene »elenlavi hi sadju ie določil za ta teden Visoki komisar. 1 kila rdečega zelja sme stati 2.50 lire, 01 rovta 2.25 lire, kisle rope 2.50 Mre. motovilca 12 lir. regrata 4.50 lire. špinače 5 Kr, rdeče pese 3 lire. peteršilja 4 Mre. črne redkve 1.50 lire. čebule 2 -lire. česna 8 lir. ;ar. V Celju: SHletna Avrelija Sevnikarjeva; fitrfanija Bevoeva: Franc Drobtinšek. V Sv. Juriju pri Litiji: 721etni Polde Simončič, posestnik. Na Dobrni: dr. Ferdinand Tren?., z.lravi-liški zdravnik. V Osijeku: Miroslava Brrcetova te l.juh-ljane. Kaže sožalje* t Martin Hnmek Za vedno ee ie Preselil v vrtove večne lepote neumorn-i Martin Humek. najveSji in naiboKSi slovenski vrtnar in eadiar. Martin Humek se ie rodil leta 1^70. na Itaki uri KrSkem. Dovi-ši! te nizio ffimnazijo. u^iteliiSže. rokodelski tevai in ri-lK-lair>ko Solo na Dunaju m kmeti.iški tefai v Goesaenu. Najprej ie »lužboval v Liubliani kot deželni ead-ianski uCiteli. Lela 191 ti. ie bil imenovan za dežehieea sadiarpikeca nadzornika. leto pozneje pa za nadzornika. Že leta 1925. ie stouil v ookoi. Mariin Humek ni uril samo sadjarstva in vrtnarstva na šolah, ampak ie napisal veliko člankov m razprav na-nodno-eospodare-ke in kme ti iške. &id-jaiwke in vrtnarice vsebine. Sadelovail ie tudi pri raznih časopisih, kakor v »Slovenskem sadjarju*, ki «ra ie sani pred HO leti ustanovil. Prav tako te nisal tudi za jSadiania in vrtnarja« in »Slovenskega ff-bclarja Polea zapuščine. ki nam io ie zapustil v svojih člankih po časopisih, m nam ostale tudi mnogoštevilna samostoioe publii-kaciie kakor >šola in sadiartrtvo v zvezi e šolskim vrtom i. dalie sSadje v i>oenod'mistvu<. /.Sadim vino in sadjevec«. »Breskev in marelica . »Praktični sa-diar« in jDomači vrt«. '25. ianuaria t. 1. ie minilo 30 let. odkar ie Martin Humek izdal prvo številko Slovenskega eadJiaria-c. l.ist ie vzibudil veliko Ziiniinanje in si brž pridobil veliko miateliev. I.eta 1921. ie ustanovil Sadjarsko drušlvo. ki se ie pa že čez dve leti razširilo v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Humkov list. ki sra ie sam 20 let naiskrbneie ureieval. ie postalo niecovo uhuilo. Po vsem delu. ki 2a je naredil Martin Humek za orocvit vitmaretva in sadjarstva, si ie pridobil neprecenljive zasliuee. 7, vsem občudovaniem in vso hvaležnos t io i?a po pravici imenujemo očeta slovenskega sadjarstva in vrtnarstva. Nai mu bo zemljica, ki io i e tako zelo 1 rubil, rahla, nietrovim zal uteci m Pa naše naiisicreneiše sožalie! Filatelija Nove znamke KONEC Nemčija 3c dala filatelistom tele novosti: spominske za poštni kongres na Dunaju: 3+7 pf. modra, 6+14 rjava ultranuirin, 12+38 rjava/rožnata. Iste znamke so izšle tudi s črnini natiskom »19. X. 1942« — Za sdan znamke« je izšla znamka za 6 i 24 pf. v rjavi in rumeni barvi; okvir je sivo-zelenomoder. Motiv: slika starinske poštne kočije. Ze napovedane znamke za legionarje so izdali na Nizozemskem; vrednote: 7Va c+2'it c rdeča in 12V2c+87’/sc modra, Obe sta izšli tudi v blokih: prva v desetacu, druga v četvercu. — Za poštni kongres na Dunaju je izšla znamka za 2'!t c iz leta 1923. 0-moč, za deco in nova frankovna serija od 1 c do 5 Gld. Nekaj lepih znamk je izšlo spet na Norveškem: s sliko Qtiislinga in napisom t N or,s k Rikstinget« znamka za 20 i 30 i). rdečer jave barve. — Za poštnt kongres ua Dunaju dve znamki; za 20 0. rdeča in za 30 o. ultramarin: slika prve norveške znamke ni današnje Qutslingove. — Službene v novem črtežu: 5. 10 in 20 o. Komuni ja: Dobrodelne za vojne ujetnike; 9111 lei, 20 : 20, 20 +30; Klika Tita Maioresca Poleg tega nezobCan blok, obsegajoč iste vrednote, a s pro. da.no ceno 200 lei (.okrog znamk je nekaj roba, zato višja cena). — Eno leto posesti Transnistrije: 6 44 lei, 124 38. 24+26. — Obletnica zasedbe Bukovine: 9 + 41, 18 t 32, 20 i 30. — Ob letnica priključitve Besarabije: 9 1 41, 18 132, 20-30 lei. San .Marino je natisnil na vrednoto za 75 ent iz serije »Delfico« novo vrednost; 20.— lir. Slovaška je izdala za 1501etnico lite ramega društva »Societas Slovacorum« serijo prav lepih znamk Vrednote: 70 h črna, 1 K rdeča. 130 modra, 2 rjava, 3 zelena, 4 temnovijolič.ista. Srbija ima zdaj znamko za službene pošil ke. Vrednota za 3 din, karmina. ste barve. Španija: 25 c čokoladna (.Franco) in dodatna za Barcelono: 5 e zelena. * Na Hrvatskem je izšla zakonska od redba, ki določuje izdajanje dobrodelnih in spominskih znamk. Nje vsebina je v glavnem tale: NakJada ne sme biti manjia od 100 000 serij. Prodajna cena ne trne presegati 20 kn, vštevši pribitek, k' se maksimira na */• frankaturne vredno sti znamke. Za bloke velja glede cene ln pribitka isto, naklada pa ne sme biti manjša od 60.000 kosov. Na leto smejo iziti največ tri dobrodelne oz. spominske serije. Istočasno ne smeta biti t prometu dve različni taki izdaji. Dobrodelne in spominske znamke prodajajo le večji poštni uradi. Vendar Jih lahko prodajajo tudi pooblaščeni prodajalci, ki dobe svoje odstotke le od zneska frankaturne nominale. Ti prodajalci ne smejo vrniti eventualno neprodanih znamk, tudi jih v času njih veljave ne smejo prodajati nad nominalo. D. Gruden. ŠPORTNI TEDNIK Rezultati 30. kola prvenstvenega tekmovanja so bili; Milano-Vicenza 11, Venezia-Fiorentina 2 2, Torino-Roma 4 0, Liguria-Genova 1-2, Atalanta-Ju-ventus 0 2, Lazio-Livorno 0-1, Bologna-Ambrosiana 3-1, Bari-Triestina 10. Samo tri moštva so izsilila na domačem terenu poln uspeh. Torino je visoko odpravil prvaka, Bologna je vrgla s prestola Ambrosiano in naposled je Bari s tesnim 1-0 dosegel svojega nasprotnika. Tri čete so šle na tuje P<> o bo točki. Genova sicer ni imela daleč, šla Je samo k sosedu in komaj zmagala. Tudi zelo tesno je zmagal Livorno, toda v Rimu in proti Laziju. še enkrat je četa iz Livorna pokazala in doka zala, da je ni jemati zlahka. Juventus je iz Bergema prinesla domov obe točki, kar je že znaten uspeh; saj je Atalanta trd nasprotnik tudi izven svojega doma, v svojem brlogu pa je le s težavo premagljiva. Dve srečanji sta ostali brez zmage ali poraza. Polovičen uspeh Vicenze v Milanu je že skoro poln uspeh, Vene-zia pa je doma oddala eno točko Obe mošni sta na dnu razpredelnice in sta bili prirastka v obliki ene točke prav zelo potrebni, dasi jima trenutno ne pomaga nič. Za eno samo nedeljo je sedla Am-brosiana na nogometni prestol. P° nedeljskem neu-'pehu sta jo prehitela Livorno in Torino, tako da jo milansko moštvo sedaj spet na tretjem mestu. Tesno se drži te trojica Juventus. Se vedno ima tri cele tečke do Livorna. No, je še deset nedelj do konca, cela tretjina tekmovanja Do tlej se utegne spremeniti še to in ono. V središču ni bilo mnogo sprememb. Samo Milano in Atalanta sta zamenjali mesti. Vsebinsko -e pa spre membe že bolj pozna o. Dočim je bila še pred dvema tednoma razlika ene same točke med prvim in zadnjim v središčni skupini šestih, znaša ta razlika sedaj že 4 točke. Vodi jo Bologna s 23 točkami in jo zaključn e Lazio /, 19 Tretja skupina Roma-Triestina-Bari je portala zelo kompaktna. Vsa tri moštva štejejo po IB tn?k'ln st v pomanjkanju višjih ambicij zaenkrat čutiio vsaj na varnem. Ker, ločilnica navzdol — kakor navzgor — je še vedno debela in znaša v obeh primerih tri točke. Na dnu so torej potem še tri mo štva: Ltguria. Venezia. Vicenza. Med njimi se bije neizprosna borba proti padcu. Razlika v nabranih točkah ni posebna, zato utegne vsak priboljšek okrepiti položaj vsakogar od teh treh, in narobe, vraka zguba utegne zmanjšati nade na moveb tno rešitev Pri hodnjo nedelio se bosta poslednja dva, Vicenza in Venezia, osledali v neposredni med ''bojni borbi v Vicenzi. V vrhu drugega razreda ni nobene spremembe. Prva tri moštva so remizirala. Napoli ni igral, za»o ga je Pisa, ki je zmagala, prehitela. Zelo ostra Je tukaj borba za prvi dve mesti, tisti mesti, ki dajeta izkaznico za vstop v prvi razred. V so-ednji skupini tretjega razreda nič posebnega. Gorizia je zmagala in ohranila razdal o šestih točk do dragega v razpredelnici Potrebuje samo še eno zmago, da ji lx> prvo mesto zagotovljeno. O. C. DETEKTIVSKA POVEST SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE NAPISAL HERBERT ADAMS /.asrrabil je capah — in ta z vso nočjo odsunil. Vdal ge ie brez clasu. Tudi druceaa ie odmaknil t lahkoto. Vedaj je izmed ožuauih prstov Izpu--lil ucašujočo vžigalico. Nekaj trenutkov ie prisluškoval v temo. Ali vrata ^es niso varneje zaprta? Kdo ve. kaj >>o uzrl pred seboi. fe jih bo res od-»>1? Ali bo našel podzemeljsko lečo. •Ji bo zrl novim nevarnostim v oči? Nai mu arozj kar koli. na pol pola ne »me obstati... Porinil je; vrata so se vdala. Spet je prisluhnil. Od nikoder »lasti. Srce Hiu ie burno utripalo, ko ie odprl vrata na sležai. Brž ie stopil čez prati'. /.našel te ie v kuhinji hiže na ttueens-Oatu Številka 142. 2« Njegov prvi občutek je bila brezmejna osuplost. Bil ie prosti Brez horbe — če odšteje borbo z vezmi! «i ie utrl iz ujetništva pot v svobodo. Toda spet ie bil na (Jueens-Gatul Ne-»erjetno. nepojmljivo! Kakor čudež v mladinski pravljici. Domneval ie da to ea zaprli v kakšno podzemeljsko luknjo v kakšni samotni hiši. daleč, daleč nekje v samoti... In vendar ie »ior»J stopiti le korak, da se ie znašel t Iruhinjj na Qtteens-Galu 1-12. O teni ni bilo več nobeneira dvoma. Vte predobro ie poznal la prostor, •unil ic vrata za seboi. Zaprla so se ■»»slišno. Zdai ie šele videl, kako ime-sitno in nevidno so bila vdelana v Irao pleskanj onai čudež se ie *ačel Mikrtvati. t« je o* rl t ttroe in rsznmel še več. Od konca nadoknice do stene, ki je o!) njei »tal. sta bila morda dva metra, ln do zadnie stene traraže ie bilo skorajda osem metrov. Ta veliki, dobro skriti prostor ie bil torei med bišo in med caražo! Liudie iz uaraže — Furnell. Pollard. Orostein in ostali — so bili torei popolni »osi»odani te temne luknje. Kdo bi le mosiel reči, kakšnim nizkotnim namenom ie im-žila? Kdo bi le sanjal, da takšen vmesni prostor sploh obstoji? In kdo bi mogel domnevati da »o v aaraži prav tako vešče, prikrita vrata, ki skoznje prideš v mučilnico? , , , Te misli so mu rojile po elavi. ko je po prstih stopal jz kuhinie. Previdnost ie bila umestna, zakai Pfav lahko bi bil v hiši za stražo postavljen ie kakšen član Orosteinove tolpe... 1.a hip se mu ie zdelo, da sliši nad seboj v nadstropju korake. Obstal je na pragu in prisluhnil. Bržčas se ie motil... Da bi mu le živci ne odpove-dali! Spomnil *e ie. da stoii nrav na tistem proštom, kjer ie bila Nonna našla golfsko izkaznico. Ni torei dvoma! Ljudje iz earaže so po tej skrivni poti odhajali... A če s« že. bi vsaj ne smeli izgubljati aolfskih izkaznici In tudi prisegati bi ne smeli, da še nikoli niso bili v podpritličju! Počasi, zdai in zdai prislnšk-jvaie. se je kradel po temačnem hodniku dalje Spel ie mislil na Nonno... Kie neki stoji tista zakleta hiša » temno sobo. kamor so io bili odpeljali? Tudi on jp še nekaj minut prej mislil, da «<> prav tako ujetja liukai zaprli... In !morda so ga res! Naposled tiste Itiše nekje ua kmetih sploh ni... m ie prizorišče njenega in ntegovega trplienja tale skrivna soba med garažo in kuhinjo? Ce bi jo bili takrat takoi zaslišali. bi bila vedela, da ie ostala v hiši ■— in skrivnost bi bila razodeta — razen, če bi ii bili za zmerom zavezali usla... Toda takšnega zverinstva so se celo ti sirovežj ustrašili. Odnesli so io torei skozi skrivna vrata v garažo in io vrgli v avto... Potlej so sc peljali z njo malce na sprehod — imeniten sprehod ta slabotno žensko! — in jo pripeljali nazai. Preprosto, toda premeteno sredstvo, da io zmedejo in ohraniio svojo skrivnost. Ko so io po vrnitvi zaslisali. so jo spet naložili v avto in io odpeljali v Bichmond-Park. Sam »šel« ie takrat rekel, da ie bil prelet nesporazum posredi. In prav ie imel. Jimmie ie obstal ob znožju stopnišča. tam. kier ie bila Hevwoda doletela nezgoda. Nemara tudi Peteievo delo... Razločno ie tedai slišal korake nad seboi. Drsajoče korake! Vsak dvom ie bil izključeni Nekdo ie v sgorniih prostorih. Le kdo? čuvai? Zbit in utrujen ie bil Jimmie. glav« ca ie neznansko bolela — in želel sj ie samo domov. Ali bo mogel zdai neopažen oditi? Počasi, neslišno ie stopal »o poslednjih stopnicah navtgor. Bile to v temi. a škripale vendarle niso. Prednost kamnitnih stopnic! Komaj ie prišel gor. ie spet prisluhnil. Aum ie prihaial iz ene izmed srednjih gornjih sob. Če brž plane k vežnim vratom ali se pa po prstih splazi do tja, sme upati, da bo ušel iz te hiše strahov, Potlej bo res rešen! Brž bo lahko odšel k nadzorniku Sprulesu in mu vse povedal, da ukrene, kar se mu bo zdelo umestno. | Toda kdo neki je v »obi? Zdai. ko i ie že toliko tega odkril... ail sme mar i oditi in zamuditi edinstveno prilož- nost. da razvozla morda skrivnost do j konca? Pogovora ni bilo slišati torei je zgoraj ena sama oseba! Le kdo, le kdo — to mora dognali! Vrata v sobo so bila na steza i odprta. Koraki so utihnili. Za hip ie Jimmie postal na vratih. Slišal ie nekakšno mrmranje, videl pa ni ničesar. l’a tudi oni ni mogel videti niegn. Pogumno ie tedaj vstopil. Znašel se je pred človekom, ki bi ga bil poslednjega tukaj pričakoval... Bil ie mož iz Kennuinglona Brudnov gospodar. Ted Goule 1 Goule je držal nekakšen listek v rokah in bral, V trenutku, ko ie zaznal iIaswellovo prisotnost, ie vtaknil papir v žep. Potlei ie bliskovito segel ik> železnem drogu, ležečem na tleli, m zamaimil z niim z divpm krtkom srda ali strahu proti prišlecu. Ce bi bil ta udarec Jimmiia pogodil, bi bila njegova usoda zapečatena. Najtrša bctica bi na en dan ne prenesla dveh tolikanj silovitih udarcev! Toda Jimmie ni čakal udarca, temveč se ie vrgel na padalca. Itbil mu io otožie iz roke — in že sta sc spoprijela, Razvnela *e ie divia borba. Ruvala sta se in tolkla z rokami in z nogami. Nekai nunut te ie zdelo, da bo Jimmie zmagovalec, toda za ni ie bila borba vse preveč utrudljiva, ko ie bil že toliko pretrpel U dan. Zdai ie za-; čutil bolečino na itak že razboleni glavi, zdaj v gležnjih in zapestjih, kier so mu bile vrvi zarezale globoke brazde. Sicer bi bil Jimmie z lahkoto premagal Teda Goula. spričo teh okoliščin pa mu res ni bil kos. Premetavala sta Be sem in tia. dokler se ni Goule končno zvalil nanj. S krvoločnim bleskom v očeh ie planil pokonci in zagrabil železni drog. Toda zdaj se je izkazala Jiiutniievn športna izm ie-nost. V poslednjem hipu. prav proden je utegnil Goule zagrabiti otrožje. ga te uiti m noti« u potegnil nazai na tla. Znova se ie vnela borba na življenje in smrt... Toda konec ie bil na dlani. Jimmie je bil ves izčrpan: ker te pa vedel, da mu ere za glavo, ie napel vse svoje sile. Počasi a vztrajno _ si je Goule spet priboril premoč. Jimmie ie omagoval, čutil ie. kako neusmiljeno so so trde toke oklenile njegovega vratu. Ozrl se je v oči. bleščeče od zmagoslavja. Niegov odpor le bil strt... popustil ie... Zdajci pn... čisto nepričakovano... ie moreča teža na njegovih prsih popustila. železne klešče okoli njegovega vratu so sc razklenile... Mehka roka mu ie krepko pomu-gaLa na noge.... ,, Phil Mackenzie ie bil zagrabil I eda Goula za vrat. Vrgel ga ie ob tla in ga stresal ko pes podgano. Nad Jimmiia te ie sklanjala Enid Cowlevevn. »Tisočera hvala, draga prijateljica!<• ie hlipnil Jimmie. ko se ie malce dvignil. »Zdaj mi ie žo smet bolie. Phil. nikar ea ne »tresite iz hlač. Zdi sf mi. da nam bo lahko marsikaj zanimivega povedal.« Malce se ie opotekel, toda Enid je krepko podprla. Buljil ie vanio. češ. odkod te ie nebo poslalo? Bil ie bled in beden. , »Koliko ie na uri?< ie vprašal. »Dvajset minut manjka do Redmih.< ie odgovorila Enid. ko ie pogledala na svoio zapestno uro. »fte pet ur do polnoči.< ic zamrmral predse. Potlei ie spet povzel: »Nikar ne mislita, da sem zblaznel, ko vama bom pripovedoval svoie dogodivščine. Saj ne vem. kie bi začel... Ali ie med vami in med Pliilom vse v redu?« Posleduie besede ii je šepnil na uho. Enid iti bila dekle, ki bi kar tako meni nič. tebi nič mi rdela, toda zdai ii je vendarle planila rdeči«-« v lica in odsvit «reče ii ie zahlp»+#d v lenih očeh. Prikimala ie f.Utek .,OrMTina toniki** /Kačja farmah Braziliji Med najpomembnejšimi znaraenitost-, l^azilijp. posebei t>a še države Sao \ aoio. ie prav gotovo slavni serunifko-erapevtski zavod ali kratko »Butau-krnov zavod«. Ta zavod leži nekai kilometrov zu-n»t mesta Sao-1'acla. Domačini so ga ~ "o pravici — krstili za .butantano-*® kaeio tarmo*. V tei nenavadni far-opazujejo, hrani io. ureivkavaio. »rmicuiejo in zbiraio nevarne plazilke Brazilije. fol i- a zavod je prepotreben v dene« it naletiš na boli ali mani etru-"rao kaco na vsak korak. Skrivaio se * bratrozdovih. S« več iih pa prileze na obdelana polia. kier imaio lažii lov m večii nlen. , Hutantail0v zavoj ^ ustanovili . že ‘*ta 1N99: odtlej se ie izredno razširil 2, “ooDojnii. Svet zase ie. »vet po-pvvovalnih liudi ki so 6e odločili. da »blagor človeštvu preživeli vse življenje rned nevarnimi stru- Peniažanii. Posestvo zavoda obsega danes 435 ha P^ržine in ima 56 noslopii. Glavni ravnatelj ie dr. Afranio do Amaral. ‘“bežni\ gospod. ki nam ie prav rad ?zkazal vso ustanovo, ki ii posveča Ts® svoie delo in svoie znanje. si hočeš ogledati vsa poslopja, ^•rabii več ur: .fazenda* (takoseime-ute ocsestvo. ki ie večje od 300 ha in j-\lwe od 100.000 hal se hrani in pre-ve • ••/na. izrabliaioč razseine vrto-vzorn iih delavci zavoda n® obdelujejo in izkoriščajo, liudi j^otanovem zavodu živi 260 t0J •• pravnikov, asistentov, študen-venda, ■ cev- Veže iih skupno delo. bode n le dovoli prostora, rasa in svo-svoiem., u vsakdo zase lahko posveča rev i ',? Studiiu. ki se na koncu kon-Stvon« !*.T 'sti skupili cili v znan-priD?® F?I|skavanie kačjega strupa in škodi;;.. n,e zdravilnega cepiva proti učinki. fn,.u ‘B pogosto smrtnemu i, u kaceoa pika. 440*,-velika družina* itna doslej ie |*h v'r°k: vzcajajo iih v posebnih šo-iat‘« ži\e v podobni skupnosti rina-...?"]10'’ starši ‘iu se hranijo s nHirs domačih poli. Zavod ima 18 “Taktičnih zdravnikov. 4 asistente, u. znanstvenih pripravljavcev. 18 tehtnih pripravljavcev. 18 tehničnih pobožnih moči 2 kniižnicaria. 4 voditelj® tehničnih in upravnih delovnih ["oči in 30 laborantov. Če prištejemo ?? obrtnike, zidarie. vrtnarje, mizarje d., dobimo število 260. ,„Z*v°d ima 24 oddelkov, med niimi ‘Pdt lastno bolnišnico. Vrsako leto izda ■emorias do Instituto Butantan* do-„ ?en. znanstven časopis, ki v niem Pisuie svoie nainoveiše poskuse, odkriti* in načrte de-kakor b. r. ir ?' urelePi tropski redknk; rasN!nstvo tako buino kanor vitim- ^ svetu, veudar se za čudo-kšri • c''e”1(*ami skrivaio strupene m žuželke ki so nehote postale ““^•ltnicp narave proti preradovedne-">n človeku. 0 T°P°tu!ki iz Evrope, ki bi si radi _^‘Udali Brazilijo, po navadi silijo v linli li zarasel pragozd meneč, da itio i v'dfli tam največ slikovitosti.! katere prištevajo tudi boli ali j 3"i nevarne plazilke. iiat “*i"*anov zavod na z znanstveno Ue ii UOi*lu dokazuje, da največ kač (lel/ilT1 v uraeozdovih. temveč na ob-iznoai i‘*i kar kajpak ni posebno '“obudilo za kmete in poljedelce. ...J. gozdovih živi le malo kač in le JrBkokdai naletimo nanje. Kače se l?h|0 iz pragozdov na obdelano zein-‘to iz dveh vzrokov, v pragozdovih in 'bzdovih imajo med živalmi več so-ražnikov. ki iih pokončuiejo. ali jim UiL iz,)rf‘d nosa kradejo plen: na po-ajiSi I)a *udl v<*č podgan. potiskih ^Ustiea*1 lteV k' ^ 23 kačo izvrstna tak« *ako 5(0 se nevarne stnipenjače io razmnožile po obdelani zemlji. da so že zelo ogrožale delo in življenje poljedelcev Kolikor več plodne zemlje so kmetje obdelali, toliko več zatcčižča so dobile kače. toliko več smrtnih primerov zaradi kačjega pika ie zabeležila statistika Butantauovega zavoda. Kajpak ie bilo treba nekai ukreniti, da kmet lahko obdeluje zemljo, ne da bi bil v večni življenjski nevarnosti. To pa še ne pomeni, da ie treba vse kače pobiti. Tedaj bi se namreč podgane tako zelo razširile da bi požrle ves pridelek. Problem torej ni lahak in se glasi nekako takole: pobiti ie treba kar največ strupenjač, toda pustiti ie treba dovolj nestrupenih kač. da bodo uničevale poljske škodljivce in varovale pridelek. Zavod bi bil rad kos obema problemoma: Gospodarskemu in zdravstvenemu. Zato izobražujejo v zavodu zdravnike-šperialiste. ki znajo zdravili človeka, ki ca ie pičila strupenjača. Te zdravnike razpošilja po vsej deželi. Vsaka .fazenda* naj ima svo-ieea zdravnika, ki bo zdravil lastnika in delavce. Temu idealu so se po prizadevanju Butantanskeca zavoda v Braziliji že zelo približali. . Druga naloga Butantauovega zavoda le poučevanje kmetov. Kmet mora razločevati strupene kače od nestrupenih. opustiti mora zdravljenje nri padarjih in _se takoj zateči po zdravniško pomoč. Prav tako se mora zavarovati tudi proti strupenim žuželkam. posebno proti neki vrsti pajkov, ki so še bolj strupeni od uajboli strupenih plazilk. In naposled ne sme pobijati neškodljivih kač. da mu bodo uničevale podcane in varovale pridelek. Mnose zelo velike in na videz nevarne kače namreč niso strupene in jih ie mogoče eelo udomačiti, tako da igrajo vlogo hišnega muca. ki pridno lovi miši in podgane. Butantanov zavod ie z naprednimi obdelovalci .zemlje v tesnih stikih. Poljedelci pošiljajo v zavod vse mogoče kač«, ki jih morejo ujeti, zavod iih oa preišče in tako izpopolni morebitne manjkajoče vrzeli na tem znanstvenem področju. Vsak nosestuik ali veleposestnik mora odslej poslati v Butantanov zavod posebno izkaznico z raznimi zanimivimi podatki. Uprava zaveda hrani tisoče in tisoče takšnih izkaznic: na eni strani izkaznce so zapisana zdravila.m zdravljenja, ki iih je zarod že izvršil nri lastniku izkaznice, na dru-oe kače. škorpijoni, pajki. muhe. razna zdravilna zelišča, ki Uh ie oa poslal v laboratorij. Zavod razpošilja do vsej Braziliji — z dovolieniem posebnega zakona brazilske vlade — brezplačne škatle in zaboie. izdelane v domačih delavnicah. V njih kmetje pošiliaio zavodu živali, ki so iih uieli. Te škatle in ti zaboji so leseni, stekleni ali iz kakšnega, drugega materiala, kakršna ie pač žival, ki io namerava kmet poslati. Leta 1910. so Specialisti v zavodu preiskali 2895 kač. leta 1937. ie na ta številka že poskočila na 29.252. V zavodu urnem goje 10.000 živih živali J3 razne znanstvene poskuse. Prav tako im« zavod mnogo konj. mezgov, buder iu perutnine. «2» ki ga vzame io strupenjačam, vbrizgalo poskusnim živalim; iz pte- 1 strupnika, pač pa zaradi svojih strašnih m šic Medil ie spada predvsem boa constrirtor. Ta kača ima izredne mi- j Išice; z njimi Svojo žrtev ovije in za-,duši. Napada tudi človeka in neredko-Se nič hudega ne sluteč kmet zaduši v ničnem strašnem objemu. Prvo študijo o uporabi kačjega stru-! pa za izdelavo zdravilnega cepiva ie' leta 1901. poslal zavodu Vital BraziL J slavni brazilski živaloslovec. Odtlej ie j ta znanost že izredno napredovala: posebno zanimiv je učinek raznih strupov na konje Dr. Afranio do Amaral upa. da bodo po prizadevanju Butantauovega za: voda prej ali slei vsi brazilski kouii imuni proti kačjemu piku. Prav zanimiv pa tudi odoor in grozo zbujajoč je sprehod po .kačii farmi* j med nevarnimi plazilkami. Strupeni*-; ! če se skrivaio do tleh in v jarkih.1 ograjenih z betonskimi stenami, tako da ie beg nemogoč. Hišice z odprtinami.. podobne eskimskim hišam ao zavetišča in gnezda za večje in manjše plazilke. Pogosto se kače prepleto med seboi in se zde kakor ogromni strašni grozdi. Nekatere spe. druee se počasi vi-j jejo po tleh. spet druge pa švigaio tako hitro iz luknje v luknjo, da se zdi. da iih človek nikoli ne bo mogel dohiteti in uieli. Videli smo tudi Ipd primer boe ro-nitriror. Ogromno telo ie lenobna, toda pri slehernem gibu se pokažejo strahovite mišice. Iz grozečega odprtega gobca in majhnih oči zasiie zlobnost. brž ko io zmoti paznik. Oviia se okrog dreves in zdaj pa zdaj pomoli Iriogelno glavo izza 11 st ja. iezno in nezaupno s:kaioč... Kadar je sita. leži leno na tleh s prenapetim telesom in se ne zmeni za miši. ki skačejo okrog nje. Če se človek nekai časa mudi med strupenjačami, ga jame oblivati tona. Nehote ponrsli. da se vse te strašne pošasti skrivaio za čudovito razkošnim in krasnim zelenjem tropske pokrajine. lu kamen se ti odvali od srca. ko se vrneš v prostore, kier ni več spolzkih, vijočih se kačjih teles... »Prej ko v tridesetih letih smo dosegli svoj rili.« ie ponosno razlagal dr. A. do Amaral. Od 190 smrtnih primerov jih je bilo prej vsaj 99 zaradi kačjega pika danes so pa kvečiemu še trije. In umrljivost zaradi kačieea pika smo prav tako zmanjšali z 90 na 3V«, kar je vsekako lep dokaz za delo iu prizadevanje Butaiitanovega zavoda.« {Domingo, Madrid) ZRCALO naših dni Za vsak prispevek v let rubriki plačane 8 lii »HAr.sM.jB Galantni i P H I L ■■ _ - # v — —— zakonski mo z VALENTIH ^in: ki.nastanejo, p, pridobivaj snt piv i Potrebujem z* izdelavo ce- Prav zanimivo ie opazovati, kako priiiobivaio kačji strup živih strupenjač. Kači razklenejo gobec in ga drže tako. da ie gornja čeljust tik nad gu-iniiasto krpo. razpeto nnd kristalnim kozarcem. Sekavci lahko presedejo gumi tasto krpo. veudar je odpor še zmerom tolikšen, da ob pritisku na dlesni aDk'"? s,ri,n- k' bočasi kaplja v raso. Posušeni strup ohrani vse svo-16 lastnosti 1 aksneea uporabltsio In-diianei za zloglasne strupene puščice. Takoj nato odstranijo brez bolečin strupnik: v dlesnih ie lahko opaziš. da bo kmalu zrasel nov. Nekatere kače pa niao nevarne zaradi avoieg* strupa, saj sploh nimajo Gilberta in Mauriee sta bila vzorna zakonca. Ni iu bila sicer združila plameneča strast, vendar tudi ne moremo reči. da se nista poročila iz liubezni. Mauriee Charteus ie svojo mlado ženo obsipal s tolikšno ljubeznijo, ko-likršna je po njegovem zadostovala, da ie bilo v njegovem meščanskem gospodinjstvu in zakonu vse v redu. Kazalo je. da ie bila njegova žena s tem zndovolina in da mu ie ljubezen vračala. Zato ni med niiina nikdar prišlo do prepirov. Mauriee ie poljubil Gilberto. kadar ie zjutraj odšel v pisarno, prav tako pa tudi. kadar se ie zvečer vrnil domov. Vsak dan io ie vljudno vprašal, kako sc počuti, in je voljno plačeval njene račune pri šivilji. Ob nedeljah ie Mauriee zmerom peljal svoio mlado ženo na izlet, ali te na prišel k njima na obisk Emile Rastignae. ki ie zmerom vedel kai novega povedati. Mauriee ie bil tvojemu prijatelju hvaležen, da mu ie pomagal mlado ženo zabavati, čeprav ie vedeL da. slovi kot lahkomiseln ženskar. Mauriceu se ie namreč redko posrečilo pripraviti Gilberto do smeha. Emilu te bilo pa treba samo usta odpreti in že se ie zvonko zasmejala. Mauriceu nikdar ni prišlo na miseL da bi bil na svojega prijatelja ljubosumen. Za to se mu ie zdel Emile vse premalo resen. Poleg tega se ie p* zavedal da ga Gilberta ljubi. Zakaj ga pa tudi ne bi ljubila? Saj je imela vse. kar koli si ie poželela. Ali ni bil vzoren zakonski mož? Ali ji niso vse nieue prijateljice zavidale? O. Mauriee ie b:l res vzoren zakonski mož. toda — slab ljubimec! In Gilberta. mala. lepa. razvajena Gilberta. |e bolela več ko samo vzornega moža, ki io le konvencionalno poljublial. io imenoval »srček« in io cb nedeljah pelial na izlet... Da bi mu to kdaj povedala li Se na misel ni prišlo. Dobro je ve- Grda razvada kavarniških gostov Kadar prelistavam kavarniške revije, se vselej zjezim. Ne sauio, da s .iogosto počečkane, okrašane z bol j ali manj duhovitimi opazkami: le redkokdaj je kakšna stran cela. Naša gospe in gospodične menda mislijo, aa lahko črpajo modne slike iz tujih revij, saj jih oškrabljajo kakor miške suho skorjico. Tu manjka slika pomladanskega kostima, tam fotografija slavnega filmskega igralca — najbrže je kakšna študentka imela prste vmes — spet drugje risba moderne pričeske. Gospodje imajo pa več veselja z raznimi političnimi slikami in zemljevidi Natakarji imajo preveč dela. da bi mogli paziti še na tiste ljubeznive goste, ki počenjajo takšno barbarstvo, aa ne rabimo izraza iz kriminalogije. In tako dobiš novo revijo po nekaj dneh tako poškodovano in pomanjkljivo, da je ni vredno gledati. Če ima kdo slabo vest. naj si jo izpraša in naj se poboljša! i. 8. i 0 K V RI 1 u 1 SLIKE. FOJOMifUE. 6MELIHE. | KLEIN = LjUBLjANA. Vvottova 4 5 ?iiuitiiiiiiiiitiiiuuiuiZ avtomobilom?« »Da. z avtomobilom.« ie nekoliko zmedeno odgovorila služkinja in odšla. Manrice ie begal po sobi sem in tia. Naposled se ie ustavil pred pisalno mizo. odprl predate in prebrskal vsebino v njih. Videti je bil«, da ie našel. kar ie iskal. Skril ie nekai v žepu svojega suknjiča, si poveznil klobuk na glavo in odšeL Eno minuto kasneje ie Mauriee že drvel s svojim avtomobilom po cesti proti meji. Motor ie dal od sebe vse. kar ie zmogel. Kazalec brzinomera ie nihal med 90 in 100 kilometri. Voz ie požiral kilometer za kilometrom. Na- posled ie Mauriee spoznal pred seboi ugrabiteljev avto. Kazdalia med obema avtomobiloma se ie čedalje boli krčila. Divia dirka se ie začela. Mauriee ie prehitel avto z obema ubežnikom;i. Zapeljal ie v primerni razdalji pred njima svoj avto počez čez cesto in ua ustavil. Emile Rastignae ie ravno še utegnil avto z vso naglico zavreti in preprečiti nesrečo. Mauriee ie stopil iz avtomobila in z odmerjenimi korald krenil proti ubežnikoma strmo upira ie oči v svoio nezvesto ženo. ki s« ie prestrašeno stiskala k ljubimcu, pripravljena na naihuiše. Mauriee i« stopil čisto k Gilberti. Potem ie segel v žep. Zena ie vztrepetala, od strahu in groze ji ie zastal dih. »Ali moraš res zmerom kai pozabiti!« i« deial Mauriee in ii podal niea — potni list. Oporoka Neki bogat Američan še na smrtni postelji ni izgubil humor,*. Napisal j« naslednjo oporoko: »Svoji teni zapuščam l.ubiraca in zagotovilo, da nisem bil tako slep, fca kor ie mislila. Svojemu sinu z/puščam pravico do dela. Svojemu šoferja pre puščam avto, ki ga je tako skora; popolnoma razdejal. Sluga naj pa obdrži vse obleke, d ragu 1‘e in smotke, ki ml jih Je pokradel v zadnjih desetih letih.« FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTI* IN URAR LJtEBLJ ANA, aedal Mrllatlava utb N* strni taci FTLATEI.ISTI TOMU Maffgodnejše kupite tn vnorč&e znamke vseli *«n tinentov dq pesledn.ih Okupscipikm mamk — V k*Mg*rM Janc« Dolžan, Ljubljana, Stritarjev* K Poravnajte naročnino! Phil. zdaj mi p* pomagajte. Prade fopova: trdno g* držite zakaj. ^ mi ga ie usoda že pripeHala na Wt. nai nn ne uide. Vzeli ga bcino s '»oi domov. Ce nam bo Goule vse no Njivici povedal, kar nas zanima, bo h« L 'F « F« vse v redu. Če pa ne kidii Phil. mu boste polomili nar 2r'>c|c: poruši, drugo za drugo, dokler ielik razvezal« »taifhi Vknt »?iŠern slišati ia aeHei »i Has.wellpvo hiše. Jiminie tt-iTei P* *.vo|Ž mizo- E red niim ie ie na s*l Phil ni, bil- 2810 (i/v i • v ^ckenai© tx>le? metra JhHri« te bil že prejle okusil »neS-Fftet« niegovega pruema. zato ie bil hbren in vdan. Zavedal se ie. d* mti sl,urec ,e ogromne šape onemogoči \vr,nl odpor, kai šele beg. Uri.;* h*! 8,e umorili Gregorvia Goni*?* i* rezko ponovil Jimmie. »Ni« izstopil pot iz vseh znoraie. dotatJr^?1 *toril i*z — Piisežem — še hise£ * •?* ea nisem. Priseiem. da ^mlc ni'osar kriv- ufi Bocu prise- }V® n'sle vi. kdo ga le potem?« 9ri ® v?m. pri moji veri. ne vem. v* meni ie stanoval — in to ie že Jim*1- vem* mi 'e Dr*ča!< ,1: ~a-i«ui UDk uu Jts priča.- hei« i ei 10 hil prepričan, da ie de-tto i. V* vfndar je popolnoma mir-»Rj,r*4ev*1 dal le. P-lpdO-,v«m ie ukazal — Pollard ali ^*lie Grostetn?« i« ledeno vprašal Kdo?« je začudeno vzkliknil Kleini« bU VaJ Jef ? PolUrd ali »Kdo sta ta dva? Za pet ran božjih, kdo sta? 6e nikoli nisem slišat njunih imen!« »Nikoli še niste slišali nič o Pol-lardu ali o Eelizu Grosteinu?« »Nikoli; verjemite mi!« »Ali poznate Kurnella?« »ludi o niem nisem še nikoli ničesar slišal« »Kdo ie madame Fontaine?« »Kdo pa ie to spet. sir? Nikogar od teh ljudi ne poznam; vsi so mi tuji. Nn vse. kar mi je sveto, se za-kliniam.« Zasliševanja vajen človek posname že iz načina in glasu, ali govori obdolženec resnico ali laže. Zatrjevani«, najsi bo še tolikanj prepričevalna in strastna, ga ne morejo premotiti. Na splošno lahko že kar reče. ali ie na Eravi sledi ali ne. Zani ie vse to akor »nosek« pri otrocih, ki vse pove. Jimmie ie sprevidel, da z vprašanji o Furnetlu in Grosteinu ni za-del v črno. Naisi se ie še tako čudno Jjisalo: Jimmie ie bil prepričan, da Loule resnico eovori. J1, kajpak, da še niste slišali nič o len imenih.« ie podsmehliivo menil, »hako se že piše tisti nobel gospod, ki malce leclia?« »Ki jeclja? Ne vem. koga mislite.« Njegov .ne vem* fe avenel tako pošteno, ko da j_e vesel, da ga izprašuje 0 stvaren, ki so mu zares neznane. »Ali mor tudi Petefa ne poznate?« >8e nikoli nisem slišal tega imena.« Nastal je kratek premor. Jimmie se ie zamislil Dobro je vedel da ie še neko važno vprašanje, pa se ni mogel in ni mogel domisliti. Preveč ie bil ta dan že prestal; nič čudnega, da je bil njegov duh manj prožen kakor sicer. Nonna le bila skorajda omedlela, ko ga ie uzrla: tako beden in izmu-| čen h bil ko se ie vrnil. Pa tudi o evoiili DUblolovičiiiah ii j© kouitti ut*' kaj malega utegn!l omeniti, ker g« ie koj napodila v kuhinjo, da nekai zaužile. potem pa v kopalnico, da se v vroči vodi maire opomore. Mimo odr-tin na zapestjih in na gležnjih in bunke na glavi je bil odnesel še kar zdravo kožo. Komni je zadostil Nonninim ukazom, ie poklical nadzornika Sprulesa — in spet so mu povedali, da ga ni. Čakal je bil nani ves popoldne. Uradnik ie Jimmiiu obljubil, da bo starešini ta™ koi ob vrnitvi sporočil njegove fte preden ie pa Sprules prišel, še Jimmie že začel zaslišev&M Teda Goula. ki ga orjaški Škot hi izpustil i* oči. »Ali še zmerom vztrajate »ii trditvi, da pri umoru stotnika Brudna niste imeli prstov vm%s?t »Niti v saoiah ne.« »Sni so ga našli prav v tisti hiši na Queens-Gatu. kjer sem vas pred dolito uro presenetil Kai ste počeli tam?« Ostro I« s poudarkom ie eovori! Jimmie. Spet je pot oblil obtoženčevo čelo. To ie bilo naposled vprašanje, ki se ga ie tolikanj bal Nevede ie segel c roko v prsni žep_ Jimmie je kajpak opazil njegov gib— in tedaj — ko da mu ie padla koprena a oči — »e je spomnil tistega važnega vprašanja. ki se ga prei ni mogel domisliti. »Ko aem vas presenetil v sobi. sle brž vtaknili nekakšen papir v žep. Kai je tam zapisano?« »Ne vem kai—« »Ne lazite! Sem » tistim papirjem, pa brž!« Phil ie zagrabil moža * eno roko zn ramo in ga obrnil okoli njegove osi. 7. drugo roko mu »e segel v prani žep in privlekel iz njega zmečkano pismo. »Ce ie to. ga že imam!« je menil l‘hil zmagoalav no. Jimmie je s pogledom preletel oble- dele besede, ki so bile do ram priliki napisane ie pred več leti, »Menda bo! Pismo je aa mrn Covrtereva.« se ie obzojt k ustaši dami »Morda bost« tak« hh**«wivi tu nam boste izdaU hVM&c« vaebi**, saj ta capin ea ia itak ie tnal.« Goule ig “potrto pobeažl glave la ii črhnil Hip, Veaediee. En id te vzel« tvi-»nie iu komaj te t»w4wul* uaHov. ie tvreseuečvu* kriknite. Potlej te biastu* brala. »TMa mi ie pisala to »isosb. Oe telit«, ga še vam preberem.« »Prosim,« te vljudno dejal Jimmie. Draga nečakinja! Mnogo mi ni več odmerjenega življenja, nočem pa. da bi me ta zoprna vlada š« oo smrti izropala. Rop — drugače ne moreš reči davkom na d*ediščino. Spričo ogromnih davščin človek komajda živi od bornih obresti — in če pomislim, da liudie z davkarije komaj čakaio na poslednii človekov vzdihlial da potlej ko sestradane zveri planejo na pokojnikovo imeti« — mi je misel na smrt neznosna. Za ta užitek iih bom prikrajšala. 2e pred kakšnimi tremi leti sem vse. kar sem imela, spremenila v denar. Banka mi ie zamenjala drobiš v lepe. nove bankovce do tisoč funtov. Dva tisočaka ali tri sem porabila v poslednjih letih, ostanek sem pa namenila tebi. V oporoki sem ti zapustila, vse. toda ta .vse* ie na videz le hiša z opravo in nekai sto funtov v banki. Presedlal* sem tudi v drugo banko, da zmešam davkarjem štrene. Uslanek denarja boš našla v skrivališča za .Ghesterfieldom*. Vse ie tvoje dragi moj otrok, in rotim te. da «i prilastiš ves imetek brez iskrice kesanja. Nikar ne dopuščai da bi tj od tega denarja vzeli kakršno koli malenkost z* te nore davščine. Tet sto funtov ie dobil moj stari ai«&atmik Habakuk Taaites in in tfdno mj te obltehil da ti bo to pismo teden dni »a mori smili ooeli-oe i Močil. Štirideset tet mi ie zvesto služil, sat* vem. da mu smem popotnem* zaupati. Nikar ne pozabi poslednjih telia ljubeče te staro tete Octavite Covrieveve. Eni d ie obmolknila. Z rastočim za-•čudentem so vri poslušali njeuo hrame. Toret te veudarte zaklad v hiši ■a Queens-Ga!ul Toda kdo ve. ali ie še tam? »Odkod Imate to pismo?« le Jimmie vprašal Goula. Mož ni odgovoril S pobešeno glavo ie stal pred mizo in zdelo se je. da se bo zdaj zdaj sesedel Vsi njegovi drzni upi in vse nieeove zlate sauio. ki so se pletle okoli tega zaklada, so zdajci skopnele ko sneg na soncu. »Torei nočete odgovorili? Tudi prav!« ie osorno dejal Jimmie. »Nadzornik Sprules ie naibrie že na potu sem. Da te G rego n B rude n potna! vsebino tega pisma, menda za nobenega izmed nas ni skrivnost. Men) je bil celo pisal o tem. Rrudna so našli mrtvega v tisti usodni h’Ji. vas sem našel iaz nrav tim s temle pisanjem v roki— Torei? Obdolžili vas bodo umora...« Goule ie stal še zmerom nem. Ustnice ie sicer premikat, toda iz njegovega grla ni tvlo glasu. »Broden ie stanoval pri vas. Polici ii *te iziavili. da prav ničesar no veste, zakai bi bil pokojnik šel v hišo n* Ouei ns-Gatu. Torei ste očitno lagali. Ce ste pri umoru kakor koli soudeleženi, pot Ib i vain svetujem, da zdaj molčite. Sodniki vam bodo že razvezali iezik. Ce ste na nedolžni in nii poveste vso resnico, vam obiiubim vso svoio pomoč« Dul it vrtkodnjii ML.'A /'ti 11 ...in kjIo . povsoo PBE3E ■SS^-^S NANJ STRANE. POŠASTI KJER MRGOLI NA .tisoče čudovitim ) .Šivali... ,a SE I5GUBL1A IEL ENI NEVAR' \NOSTI.SE MU >GR03l oeoeA jftr)E -50PET H_v DALJAVI SIJ lE-GA KAMNA. ...K0 6A30AJCI MEKA STRAŠNA SILA STlSNC M OVI0NE KVIŠKU. OBLPAN jlttAPUStEN JE OBTIČAL MED ALGAMI KALU SAMI IN DBU6IMI MORSKIH! RASTLINAMI.„ JA ©LED KAKO fl ROS MA prevara! Iz življenja našega slavčka 'Dvanajst križevih postaj od kova v kamniški cerkvi <2o ljubljanske opere Umetniška pof naše najbolj priljubljene operne pevke Neki Čeh se je priselil v Kamnik. I'o imenu — Hevbal. po poklicu orga-nisit. Oženil se je z mlado K a ni niča n-ko. Rodile so se jima tri. štiri deklice, en fant in spet deklica. V tej hiši vsi pojo. Vsi igrajo. A duša te hiše ie oče — ta Čeh. ki ni-koli ne govori o svojem prejšnjem življenju. Ta Čeh. ki ie najsrečnejši, kadar je ob večerih njegova hiša polna ljudi. To so njegovi pevci, vcasi igralci. On ni samo organist; tudi režiser in igralec je. Preden mala Valeriia zvečer zaspi. prisluškuje ljudem in inštrumentom, ki so oglašaio vse vprek. Njena mati sedi za klavirjem. Brat se poskuša s so oglašaio vse vprek. Njena mati harmonijem. Sestre poio. A najglasnejši je oče. — on. ki vse zna in vse uči... Glasovi se pomalem zlivalo v en sam, nerazločen šum. ki se polagoma oddaljuje, dokler docela ne zamre. Va-teriia spi... Ko se mala Valeriia uči v šoli abecede. io oče doma seznania z neko drugo abecedo — abecedo glasbe. Kupil ii ie violino. Uči jo petja. Komaj owm let ji je. ko pofe sama črno mašo. Komaj trinajst let S ie., ko ie nastopi g svojo violino na diletantskem koncertu. A niena strast ni petje. Njene starejše sestre_ veliko bolte pojo. Poje. pač ker v tej hiši vsi pojo. Njena strast ie icrranie. Odkar le kot čisto majhno dekletce videla prvo igro. odkar so ii bili dovolili, da ie smela igrati vlogo Duha v jMlinariu in njegovi hčerki<« sanja eno samo. veliko sanjo: Vrniti se na deske. Niena najbolj priljubljena otroška igra. ki se ie nikdar ne naveliča, je gledališče. V meščanski Soli je povprečna učenka. V vseh predmetih razen v petju. Zdaj poje že vse po notah. Med urami petja igra na violino. Uči io Zor« Hopasova. Nekega dne ii pravi: >Ti bi se morala iti učit petja. >Te besedo ro izvenele brez odziva. Zora Hopasova ve. v kakšnih razmerah živi učenka Valeriia Hevbaiova. Ve. da ne bo no prva. 110 zadnja, ki naibrze Hfl bo mogla nikdar izrabiti svojega talenta — takšno je pač živlienie... Valeriia Hevbaiova — kai počneš?! Na pragu dekliške spalnice kouvik-ta stoji stroga sestra. Četrtošolka Hevbaiova pleše po postelji — ob glasnem smehu svojih tovarišic posnema balerine, ki so iih bile videle to popoldne v cirkusu. Nebrzdan smeh mladosti odmeva po temačnih hodnikih lidhtentuniskega poslopia .— tia i do j>ot«>žne matere predstojnice. Naslednjega dne se Valeriia Hevbaiova ra kazen seli iz svoie spalnice med prvo-iolke.. Nikogar ni. da bi tem strogim nunam povedal, nai jo puste svobodno plesati po posteljah — sai to ie nieu zadnji brezskrbni dan. Na pragu ie stoji matura in za njo skrb. da usmeri »voj korak po tvojem, tia do zadnjega dneva v sivi starosti^ Tako ie minilo šestnajst let razposajene mladosti. Sestre se može. Za Valerijo ie prišel čas. ko ii življenje dan in noč kriči: »Kaj boš storila? Odloči sc!< Odgovarja mu c neko obupno vdanostjo: >Ce bi le imela denar, da bi se lahko vpisala na kon-zervatorij in študirala violino... Igrala bi na koncertih... da. to bi hotela...< Medtem pa sedi v občinski pisarni za s svojim velikim talentom — a kdo se zmeni za to?! Imperativ — iaz moram živeti, postaja močnejši od imperativa — iaz moram peti. In nekega dne Valeriia Hevbaiova ne gre po svoji običaini poti k profesorju, marveč v neko slaščičarno. katere naslov ie prebrala v oglasu zagrebškega dnevnika. Devet jih je že pred njo — sama zala mlada dekleta, ki si žele te službe. Odločili so se zanjo. Tri dni ie na preizkušnji. Tri dni ponuja izbirčnim gostom slaščico in skuša pozabiti, da io profesor v svojem stanovanju zaman pričakuje. Četrtega dne bi morala podpisati pogodbo. Četrtega dne io zaman pričakuieio v slaščičarni, ko Sef slaščičarno nervozen sprašuje, kje je gospodična, se- mizo. obloženo z dolgočasnimi akti. Kasneje, v Mošnjah pri Radovljici, pripravlja diletantske predstavo, ki jih režira, šiva obleke, riše plakate — vse sama. Mati il daie pri tem delu potuho, oče ii po Bvoiih močeh pomaga. občinstvo jo navdušeno... Usoda ii ie poslala profesorja Zu-pevca. To ie njen usodni dan. Neki priia teli niene omožetie sestre io ie pripeljal k ?.upevcu. Poje mu nekai pesmi. Potem se bo vrnila domov, vse bo spet tako kakor doslej. Če Imaš očeta organista, ki ie poleg tega še bolan, si pač ne moreš Boc ve česa obetati od življenja... Profesor posluša z vidno rastočim ranimaniem. Neki sklep se poraia v oiero. Ko ie odpela, ii ga pove: >.laz. jaz vas več ne spustim... Vi n Gostie bosta krasen par!< Kai pomaga temu neizprosnemu člo-t-eku vse dokazovanje, da nima sredstev za študiranie! Prisiliti io hoče. la -sprejme trdo borbo z življenjem. Zastonj io bo poučeval. In ker sestra. di Valeriia solznih oči pri profesoriu. ki ii znova in znova zabičuie: »Vi morate vzdržati! Ne pustim vas...« Kai pa delaš. Valeriia Hevbaiova? Zdai to ni več glas stroge nune v Lichtenturnu. Ta glas prihaja nekje iz lastne notranjosti. »Note prepisujem. Note za tamhura-5ki zbor. Vsako stran za dinar. Da si ka] zaslužim... tako težko živiin. Profesor pravi, da ne smem odnehati. Kai hoče a menoj?! Jaz da bi pela v operiMoi -oče ie organist, povrhu bolan, zdai se ie preselil na Vrhniko. In faz da bi pela v ooeri?1<~. Ko Ie preutrujena od večuega prepevanja not. od večne skrbi za prenočišče in hrano, se spet zateče domov. k očetu. A da ga ne bi užalo-stila, mu zatrjuje, da ie petie ne veseli več. da ie nič več ne mika Stu-diranie. »Pa ostani doma.« ii pravi ta prizanesljivi. od bolezni skrhani oče. Profesor ie poln razumevanja za njeno trdo življenjsko borbo: privošči ji štirinajst dni počitka. Več ne. Tako stoji nekega dne v skromnem Hevba-iovem stanovanju na Vrhniki in ura-vi: Zdaj sem prišel po vas.« Odpelje io nazaj v Ljubljano, nazaj na križev pot k neznanemu ciliu. Nekaj časa prihaja skromna pomoč od doma. Ko so doma vsa sredstva izčrpana. poskuša Valeriia s kolesom. Vozi se z Vrhnike v Ljubljano, da lahko eno uro poje pri profesoriu 2u-pevcu. Ta človek, ki s skrbečim očesom gleda njeno življenjsko borbo in tako odlično sam posega vanjo, ii ie več kakor proftsor; oče ii ie. Pogosto ji mora vlivati v srce svoio veliko vero. ker učenka ie malodušna. Čim boli se bliža zima, tem boli narašča malodušje. Zdai. ko so ceste blatne, se ne more več voziti s kolesom. Zdai poskuša z vlakom. Tisto uro. ko poie. se nahaia v nekem drugem, toolem. svetlem svetu. Ko bi mogla ta ura trajati... Z notami v prezeblih rokah, premraženih nog tava nato cele ure po cestah, v mrzli, dušeči megli iti se nima kam zateči, kjer bi lahko čakala do odhoda vlaka. Neki pust novemberski dan. V profesorjevi sobi se razvija dialog: Valeriia: »V službo grem... ne morem več. tako živeti...« Profesor jezno: »Tega ne dovolim! Morate vzdržati!« In ker se morda boji. da ne postane živlienie močnejše od uiega. ii pravi: »Daite ml nekai dni za premislek.« Spet se vrste dnevi napornega dela. Čim več zmaguje učenka, tem več dela ji učiteli nalaga. Čez nekai dni pa — kakor da se pred nekom opravičuje. ii pravi: : Dve leti vas ne bi še nikamor pustil. A sila kola lomi. V službo ne smete. Jutri greva pet audicio v opero. Poskusiva. 1 Ali ie prav slišala? Ali ie res to ona. Valerija Hevbaiova. ki stoii pred razgrnjenim notami, v sobi opernega ravnatelja Poliča in poje ariio Mimi?! »Pojdimo na oder.« pravi direktor Polič. Ko ie odpela, io pošljeta ven. Zunai čaka profesorja in ne ve. ali je vesela ali žalostna. Ni še stara dvai-set let. Vse to njeno delo s profesorjem. vse to se ii zdi kakor sanie. iz katerih se bo nekega dne prebudila. Noče. da bi io prebuienie preveč bolelo... . Profesor prihaja razburien. »Veste, gospodična Hevbaiova.« pravi jezno, ■»žalostno ie. V zbor vas hoče imeti. A jaz vas ne pustim, do konca bom izpeljal to bitko. Ne pustim, da se izkričite v zboru...« Ali vidi. kakšen obup ie v njenih očeh? Zvečer dajejo v operi >Pri treh mladenkah«. Povabi io na predstavo. Zvečer sedi Valeriia v profesorjevi loži. Pet minut pred začetkom vstopa profesor, z dvema klavirskima izvlečkoma v rokah. Kakor neko veliko razodetje. ki mu komaj una verieti. ii zveni na ušesa profesorjev glas: »Ravnatelj se ie odločil, Začel bo z vami kot • solistko. Kaiprei boste Deli v Xru‘.< To le bilo osmega decembra. Dne šestnajstega januarja — prav na svoj dvajseti rojstni dan — ie pela svoio £rvo vlogo v ljubljanski operi. Kak-?n čuden večer ie bil to. Sedela ie v svoji garderobi, pred velikim ogledalom in oči so ii plakale od žalosti. Gledališče se že polni. Prihaiaio znani in neznani obrazi ki se iim bo nocoj prvič predstavila. A niega ki ii ga srce nocoi glasneie kliče, kakftr I kdaj koli poprei. niega ne bo v prvi i loži. Profesorja Župevca so pokopali 1 liste dni. ko se ie začela Valeriia pripravljati za svoj nastop. Kako se ie I ves čas veselil, da io bo 011 priprav-; I ljal za debut — a usoda ie hotela' drugače. Kako ii nocoi srce p laka za' niim! Povsod ga vidi. povsod sliši nie-: gov prizanesljivi, bodrilni glas. V la-; kem razpoloženju gre na oder. Zagle-' dala ie Poličev bledi obraz za pultom.; nejasne obrise stoterih obrazov — po-; tem ne vidi ničesar več. Poie... Poie; in igra... Nato —■ angažma. In naposled —! naposled ii ie odprta pot iia konzer-! valorij. kier se vpiše pri profesorju; Betetu. ki ji ie nadomestil nepozab-' nega profesorja Župevca. i To ni življenjepis s slavo ovenča-! nega človeka. To ie priznanje živlie-; njn. ki le s trdo. neprizanesljivo roko oblikuje velike liudi. Boi se ga če te’ boža z mehko roko — posta! boš me-; hak in drugi ki stopaio s krepkim; korakom skozi življenje, bodo zabri-; sali sled za teboj... Zalo: »Kuj mej življenje!« . . - ; Katarina Špur Psi, ki ne lajajo Na svetu živi okrog sedemdeset raznih vrst psov. Med njimi Jih je nekaj ; j ki so nemi in ne morejo lajati. Ti svojevrstni psi žive v Afriki in iih domačini uporabljajo za lov, ker so iz-j redno umi. Njihova dlaka je rdečka.: I ste barve, imajo zelo lepo glavo in; izredno košat rep. Kako si ose pomagajo v vročini Kadar postane v osjem gnezdu pre vroče, si ose znajo prav dobro pomagati. Dokler vročina še ni izredno viso.; ka. vse po vrsti dvigajo svoja krila in; hlade gnezdo če pa vročina zelo naraste, izbljuvajo neko sladko tekočino in z n;'o pomažejo notranje stene svo jega gnezda. Stene osjega gnezda tekočino stalno tehlapevajo. tako da je zrak v gnezdu vlažen in živalice vročino laže prena šajo. Krvavic niso smeli jesti Leon IV. vladar Bizantinske države, ki je živel pred približno 1000 leti, je prepovedal izdelavo krvavic z nasled njim razglasom: »Moje kraljevo visočanstvo ne more dalje dopuščati izdelavo klobas, v katere ljudje dajejo svinjsko kri. Kdor bi svinjsko kri'še dalje prodajal ali kupoval bo Izgubil pravico do svoje imovice, sam bo pa dobil dve leti; težke ječe.« ; Pokopališče slonov Sloni imajo bo’J ko vse druge živali razvit instinkt. Brž ko začutijo, da se! jim bliža smrt, odidejo v uajgostejšo; džunglo in tam počakajo svojega kon ; ca. Nikdar ne bo rlon obležal v oblju ■ denih predelih pragozda, zmerom bo; legel k počitku tam, kjer so strohneli! že njegovi predniki in so od njih osta.; le samo kosti. S svojim ogromnim telesom si bo naredil pot v še tako za-< raščen gozd, samo da ga ob smrti ne! bo moglo motiti nobeno drugo bitje. ; F IŠČE UGANKE Križanka Vodoravno : 1. Domača žival. 2. K voslovje; nemško mesto v Por* 3. Hranivo; mohamedanski bog. 4. ■ munska reka; figura pri četw 5. časovni veznik; oziralni zain* sončni bo*; oblika pomožnega £ gola. 6. Duševno bolan; jarem. 7. * god ek, zadeva, spor (iz fr.); park muzej v Madridu. 8. Kemični *? za kalcij; veznik: osebni zaimek;S mični znak za drago kovino. StC ;ven; glasbeno delo (dvoj.). 10. jK [rimski državnik iz 5. st. pr. > 11. Stari Slovan; skozi pa: star»* rijska prestolnica. Navpično: 1. Državna oblika. 2.'J .uuareit viz iaun.;. •*. rogojni vuj' ; svinje se krmijo iz njega. 5. DaW tinec tako vprašuje.: trinogi. 7. S • moglasnikoni v sredi je šahovski. 1 !raz; podzemeljski prostor, zlasti! ;cerkvah (4. skl.), z n na koncu1 žlahten plin. 8. Vrsta papige; zeti ^poveljnik cesarja Avgusta. 9. Jvm [ameriška država; dva samoglasnik ;junaške pesmi. 10. Angleški pe?*i ; (1796.—1821.)-; perzijski kralj. Ki: iga Grki _ premagali pri Maratol ; enega njegovih naslednikov ist*5 [imena pa Aleksander Veliki pri 9i garnelah (5. ozir. 4. st. pr. Kj ill. Starinoslovje, znanstvo o na# rejšem veku (iz grš.). ki ie omožena v Ljubljani, obljubi »vojo pomoč, za silo gre. Zupevc se navdušuje. Valeriji potekajo dnevi »kor v sanjah. A kmalu se bo zbudila. Čas poletnih nočiluic ie. Profesor £tHM3ve mora v Zagreb in z niim gro :udi Valorlia. Naslauil io je pri nemili uunah. Od tam prihaja dan za lnem k njemu na uro. Za mesec dni j« brez skrbi. Do prvega ie stanova-iiie in hrana plačana. A kako naglo ie približuje prvi. kadar veš. da to '»o našel praznih roki Sestra iz Liuh-lann se ie preselila v Srbijo in ne nore več i>omagati. Tako so profesor 11 življenje ves čas borita zanjo — )na pa živi sredi med njima, neodločni. omahujoča zdai na eno. zdai na Irugo stran. Petje io seveda nad vse >ese!i, tista lira nri orefesorju ji po-eka kakor v neki čarobni pravljici. is»* preveč lepi da bi tnogla biti ro*-ilčua. Takrat pozablja da preli tu-laj mesto — trdo meslo. ki ti ne da ličesar. ako nimaš s Čim plačati. Tuje in hladno — to veliko mesto 1 stotisočj ljudi, sredi katerih hodii 1 svojini drobnim telesom, svetimi sivimi očmi. s svoio veliko sanio. BRE3 OBOTAVL1 AN 3A SE * 3E POGNAL 3AN3IM. * (g) P 0 ZLOGOVNICA 1 ^ # - - - — l .___ -JI H —■d na lUllUrtvd, iiiub^ Jiiic, ruski pisatelj (1828—1910). 6. Lj>£ ljanica se tudi pod tem imenom v' javlja, 7. stara asirska prestolni*: 8. armensko mesto. 1*. čarovnik. 10. moženje. 11. «mipen jamski pl}J 12. rusko pristanišče, 13. prir0% pojav, 14. vilinji kralj. 15. sve>? zvezda. 16. državni monopol, 17. ska dežela, 18. drevo. 19. tok, prib®" 20. azijska državica, 21. torišče, V zornica. Vse začetnice in vse zadnje čr^ od zgoraj navzdol sestavljajo mod" izrek. • VPRAŠANJE ZA MOTORISTE Prvi motorist vozi s hitrostjo Ig kilometrov na uro iz kra.ia A v <>v kilometrov oddaljen kraj B in naza Drugi dirkač pa vozi tja zmerjjj 50 km na uro, zato pa požene na P' vratku na 150 km/n in s tem uP' da bo tekmeca na cilju ravno še hitel. Ali se ni morda uračunal? Okli* »f(bodili/ Rešitev ugank iz preišnie številk1 Križanka: rotlnraviio po vrntl: 1 Pf^fj i. hlalio, Arinin. *J. n**. Liiua, . *4. O-trogou- Ir 5 Tanairra Okt. 6. i** ^ uk 7 ntk tlonrnO H M, ple>«lff. 9. l»*ra. Me 10. kalup. k^n. II. «lo«, Crkovn ca: Delo i* iUlirnJr «drivf|i ^ veka. Posetnici: Pimuoho*« — nadafrono«. Zamonjanka: B>go1«*ttOi ^ ta raboti lik: l. bub. % talci. 1 i ►‘edak i tak D-RU2IHSKI TEI>!«K I »Najbrže »em res sanjala,« je 1»-sovila tiho, nepremično Klecajoč lepo Arlctto; nje obraz je pa ostal negiben in podoben lepi krinki. »Zda.i *e spominjam, da mi ni bilo dobro. Vstala sem. oblekla dnevno haljo in skušala odpreti vrata na teraso, da "> Prišla do svežega zraka...« . >Bilo so najbrže res samo sanje,« Jo vzkliknila Elina. »Našli smo te tako pokojno v postelji, kakor smo te tam pustili. In vse je bilo lepo na svojem mestu...« v.»...razen zapaha pri vratih, vode-®m na te-raso,« je strupeno dokončala stavek njena mačeha. »Bilo mi jih Je treba samo odriniti, ko sem hotela sPustiti v sobo svežega zraka.« r, j*®nini je kri zalila bledi obraz. šele je pomislila, da jo je bil "larcel prestregel, ko je omedlela. Vedoč, kako silno se boji zasledovalcev, jo je najbrž*. odnesel v posteljo. Potem pa pozvonil. Nasmehnila se je To je bilo se ^.verjetnejše od sanj. Ali se ne spo-mmja njegovega zaničljivega pogle-j ji je na pragu zalučal v obraz *»Utev: »Preziram vas!« Spomin na te besede io je vso Vž')uril. Nekaj se je zlomilo v njej, Hekaj uprlo proti krivičnosti njegove sodbo. Oh, bil je nesramen in res je, da ga sovraži... Zdelo se ji je, da je lij ('Ko v prezir ubil njeno ljubezen. Na lepem ji je bil docela tuj. Želela si Je samo eno: da Ra nikoli več ne bi videla. Nič več je ni zanimal 111 nič več ji ni. bilo mar, kaj se godi z njim. Med *WU se je kakor nepremostljiv bra-dvignil njen užaljeni ponos. Opo-ip a„ J?a je bila na nevarnost, storila «,vfc, kakor je bila njena dolžnost... -1. ii je vseeno, če g a bodo oslepil, okradli... Nenadno se je zdrznila in se otre-, ;V..mračnih misli, čutila je na sebi P0ltled, težak in moreč kakor Lv J?• 1 Ujede. Srečala se je z očmi •'»Je mačehe... ; jeza, vse sovraštvo v njej ec smr ■ il° Pr°ti tej lepi zapeljivki s honi'1111 °“ni* ’n dvomljivim nasme- 1, IPh, če bi se mogla maščevati nad zensko, ki bo nakopala naši dru-«111 sramoto in nesrečo,« je pomislila, njadno 10 je pogledala, prepričana, ^jeno zani?evanje.0S njen 1)rCzir> VSC Jn ta dvoboj z očmi je bil kakor nekakšna v \ ojna napoved, napoved borbe za življenje m smrt. Hkrati je Pulila, da se je spet loteva omedlevica pod tem mrzlim, kačjim po-Kledom... .Zdajci se je spomnila, kako ponižno je ta ženska govorila s Clar-ekom, kako ga je prosila, naj ne vleče v zaroto njenih otrok. Njene S* ?° poromale do plavolasih glavic Elme in Gastona. Nenadno jo 01 KOVutje s tema bitjema, nemitost!!?' Ar,etti na milost in »v.,,«*1.’ <0 ki ju mogla obvarovali »ra mo te in nesreče,« ie pomislila sa-„a pri sebi. »In 'če bi mogla rešiti ?ceta, siromaka, ki še zmerom nič "tujega no sluti!« as, , — -.......-........- njo ,fJ izgnala tistega, ki je njen zaveznik v tej gnusni zaroti, zoprnega, Priliznjenega in hinavskega Clarcka! „Ob tej misli so zasijale njene rjave ®<-i tako sovražno, da se je lepa Ar-‘etta nehote za korak odmaknila, f ntv tisti trenutek so se odprla vrata S y sobo je planil ves zasopel in "led gospod de Berger. »Ali ne veste?« je razburjeno vzkliknil, ne meneč se za bolnico. »Marcel Lanvin je...« Prekinil ga je krik, ki se je izvil Janini jz dna duše: '1.Molči! Tega imena ne ma-nikoli vec slišati! Zapomnite si J*“~#nbro vsi! Nikoli!« >,s obema rokama si je zatisnila "sesa in vsa bleda težko zasopla. Tovarnar je presenečen obstal: njene »stre besede so ga čisto zmedle. ; »Vendar, ljuba moja... -, je ngo-1 varjal. „1:,;Ne maram slišati tega imena, »e tega, ne koga drugega. Vrniti *« hočem v »vojo izbico z vrtnicami, kjer nič ne vidim in nič ne slišim. Hočem biti sama! Vse me boli, vse me žali! Pustite me, pustite me vsi pri miru!« Utrujene oči so se ji same zaprle. V nekakšni omotici je slišala mače-hin glas, ki se ji je zdel zdaj čudno vznemirjen in blag. »Pustimo jo, saj vidite, da je še zelo šibka,« je dejala lepa Arletta. »Babica bo bdela pri njej. In pazite, da nikoli več vpričo nje ne izgovorite tega nesrečnega imena, ki jo tako razburja!« »In vendar ti moram povedati.« je odgovoril razdraženo gospod de Berger, »da je Marcel.,.« »Vse to nam boš lahko povedal zunaj,« je nestrpno odgovorila njegova zena in ga potisnila skozi vrata na hodnik. »Janinino zdravje nam mora biti prvo! Pojdite, otroci!« Samota »Če dovoliš, ti bom to popoldne de; lal družbo,« je dejal Gaston Janini in jo pogladil po bledi, drobni roki. »Gotovo ti je dolgčas zdai, ko je babica odpotovala v . Juan. Mislil sem si, da ne boš odklonila moje družbe, in zato nisem hotel z drugimi na lov na nesrečnega jelena...« Droben, blag smehljaj ie razjasnil otožni Janinin obrazek, ko je odgovorila: »Seveda bom vesela, če boš pri meni! Kako lepo, da si se odpovedal zabavi meni na ljubo...« Sedela je zraven velikega okna in prisluškovala glasovom lovskega roga, ki je odmeval iz daljave. V tej graščini so še zmerom lovili na konjih; lepa Arletta je bila posebno ponosna na svojo vprego, saj je bila ena najlepših in najbolj dragocenih na Francoskem, kjer ta šport izumira zaradi visokih stroškov, ki jih terja od prirediteljev... Bližnje griče je pobelil prvi sne«r. okozi tenko, belo prevleko se ie šc rjavila prst. Gaston je videl, kako hrepeneče gleda Janina v daljavo; mehko je vprašal: »Tudi ti bi bila rada na tem lovu, ali ne? Le potolaži se, kmalu boš spet trdno na nogah. Zo zdaj kar dobro hodiš.« Janina je odkimala in njen obraz je spet postal zapet in strog. »Ne, ne,vto me ne zanima. Samo nečesa si želim: da bi odšla, da bi bila čim prej pri svoji babici .v Juanu.« Stara gospa de Bergerjeva je bila res odpotovala nekaj dni poprej v Juan, da bi pripravila vilo na griču za prihod svoje bolne vnukinje. To vsaj jo bila pretveza, ki jo je bila povedala družini, ko se je lepega dne na vrat na nos odločila, da bo odpotovala. V resnici je bilo pa še več drugih vv.rokov... Pred nekaj dnevi se ie bila namreč žolčno sprla s svoio snaho, ker je lepa Arletta povabila prve goste, ceš da je zdaj Janina pač dovolj zdrava, da se lahko družabno življenje na graščini nemoteno nadaljuje. Babica se je temu predlogu odločno uprla, toda očitno je ženina beseda pri tovarnarju de Bergerju več veljala kakor materina. In tako so pričeli v kapljati v hišo prvi gostje. Stara ženica ni mogla prenesti misli, da se njeni ljubljenki le počasi vrača zdravje in da mora biti kakor nuna zaprta v grajski izbici, medtem ko se.Jijem na.ibližji sorodniki v spodnjih prostorih zabavaio, vesele, smejejo in plešejo pozno v noč... Zato je lepega dne povedala svoji snahi vso tisto, kar je toliko let zaklepala v srcu, nato pa velela sobarici, nai ji pripravi koveeg, in takoj drugi dan je odpotovala domov. Svetovnjaško življenje ▼ graščini je šele zdaj vzvalovilo s polnim tokom. Smeh j« odmeval od visokih si-dov, dame ▼ elegantnih škorenjcih »o gazile orumenelo listje po parku, vsak dan je pozvanjal lovski rog neusmiljenim in neutrudljivim lovcem po bližnjih gozdovih... Od tistega dne. ko so prenesli Janino v njeno podstrešno izbico, ni nikoli več videla svoje mačehe: tudi Elina in oče sta se le redkokdaj oglasila pri njej. Elina je kuhala jezo na svojo starejšo sestro, zato ni nič kaj rada prihajala v stolpič. In Janina jo je lepega dne kar odkrito vprašala : v »Zakaj se mučiš, Elina? Veš, da bom le še nekaj dni ostala tukaj, zato sc nikar ne pretvarjaj! Uživaj življenje, dokler moreš! Zabavaj se in ne trati svojega dragocenega časa pri meni!« Elma je namršila belo celo nad otroškosinjimi očmi. »Sama si kriva, da je tako,-; je nejevoljno odgovorila. - »Zakaj nam prepoveduješ, da bi govorili o teni, tar nam izpolnjuje življenie? človek mora paziti na vsako besedo, zato ni čudno, da sva*si na lepem tako tuji... I’ada bi govorila s teboj o vsem, ti povedala in razložila vse...« V njenih sinjih očeh je Janina brala željo, da si silno želi povedati j nekaj, kar ji do vrha napoln ju je pre-; srečno srce. Po svežosti in ljubkosti ; njenega obrazka sodeč je morala doživljati nekaj izredno prijetnega... In skoraj bi bila popustila in ji rekla: »No, pa povej!« Vendar je vselej v njej neki globlji plas zašepetal, naj molči. Le ne buditi spominov! Le ne odpirati ko-' ! maj zaceljenih ran! Ne, ne. boljše je,, : da 'ničesar ne ve in ne sliši! I In nežno je odpravila Elino k vratom, rekoč: , 1 | »Vidiš, ljuba moja, prav to, da ničesar ne vem, me osrečuje. Da, po 1 bolezni sem postala tako čudna, da me vznemirja vse. kar se dogaja zunaj te grajske izbice... Njeni zidovi; me ne utesnjujejo, pač pa varujejo I pred sovražnim svetom. Le pojdi in zabavaj se!« Elina se ie še nekoliko obotavljala, ne vedoč, kaj naj stori. Na pragu se je. obrnila in dejala z užaljenim obrazom, kakor otrok, ki mu niso ugodili' zelje: j »Prav, toda to hočeš ti, ne jaz. j Zapomni si to! Postala si prava div-jakinja!« Odtlej so bili njeni obiski redkejši. 1 Če je, že prišla, se je samo sklonila k sestri, jo bežno poljubila na čelo pod kratke, nagajive kodree in spet j odhitela iz sobe. Nikoli se ni pomu-, dila več kakor nekaj trenutkov, j Gaston, živahen in površen, je bili i prav tako nesrečen zaradi nove Ja-; ininine muhe; ni računal, zakaj sej j odteguje družabnemu življenju,- in j zato se je počutil ob njej kaj nela-| godno. Vendar je pri njem bratovska! ljubezen zasenčila vse pomisleke. Res. I | da je ostajal pri Janini samo nekaj r minut 111 na hitro stresel kakšno šalo, i .ali. pa napolnil sobo s svojim- bleste-: cim smehljajem, toda prihajal je pogosto in rad v samotni stolpič k pro-' ; stovoljni ujetnici. Sam je nekoč dejal: ! »Veš ljuba moja. če se moram po-I kora vati tvoji uredbi in molčati, ka-: kor si nam zapovedala, moram pre-1 : sneto paziti na svoje besede. Saj veš,, kako je tvoj brat lahkomiseln; skriv- j ! nosti ne znam skriti niti za trenu-i tek... Zato rajši prihajam večkrat in j ; se hitro poberem iz sobe, da bi me no ; odgnala, kakor si Elino...« j Janina ga je presenečena pogledala. }Saj nisem Eline odgnala!« j »Vsaj nekaj podobnega sc je moralo zgoditi. No, vrniva se k moji i zanimivi, važni osebi, če bi bil to več j kakor dve minuti, bi pač izčrpal vse rezerve diplomacije in molčečnosti in bi ustrelil kozla, ki mi ga ti nikoli ne hi odpustila. Vendar mi ni dovolj, ’ da bi te videl samo enkrat na teden. In zato rajši pritečem večkrat k tebi. če seitejem te kratke obiske, vidim, da sem ie lep ia* teh dni preživel pri tebi.« In bilo je res, kar je Gaston govoril. Tisti trenutki, ki jih je preživel pri svoji starejši sestri, so mu bili ljubši od razigranega življenja, ki je zdaj plalo po graščini. Prav ta čas je tako rad pritekel k Janini, sedel na podnožnik k njenim nogam in položil svojo vročo glavo v njeno mehko naročje. Janina je zdaj najrajši posedala v udobnem naslonjaču in opazovala skozi okno umirajočo naravo. In Gaston je bil tako zadovoljen, da ii ie smel pripovedovati o najnovejših uspehih svojega nogometnega društva, o zajcu, ki ga je bil ustrelil na lovu, o snegu, ki je prekril zmrzlo zemljo, 0 vseh tistih drobnih doživetjih, ki so ga zanimala in izpodbujala, pa jih ni mogel nikomur zaupati. Janina je molčala, obraz ji je ozarjal materinski smehljaj. Včasih se je Gaston zganil in jo dvomeče pogledal. »Morda te dolgočasim s tem pripovedovanjem?« je skoraj prestrašeno vprašal. Zmerom tako trdovratno molčiš! Veš. včasih spoznam, da ie težko najti .nevtralen* razgovor, in klobasam neumnosti, ki so mar samo meni. in ne morejo zanimati mladega dekleta, kakor si ti!« Janina ga je pogladila po bujnih laseh, ki zdaj niso bili več naoljeni z brilantino — takšno lepotičenje se Gastonu ni zdelo več primerno za mladega moža, kakor je bil zdaj — in živahno odvrnila: »Beži no, norček! Vse, kar zanima tebe. zanima tudi mene.« Mladenič se je hudomušno nasmehnil : »Vse? Ali res? Potem ti bom povedal, da se je zdaj pripodila v graščino neka plavolasa lepotica, nekakšna mis...« »Pst!« ie vzkliknila deklica in mil položila prst na usta. »Hotela sem reči, da me zanimajo vse stvari in ne ljudje...« »No, vidiš, ljuba moja, kako težaven je pomenek s teboj!« je med smehem odgovoril brat. Janina se je pa nenadno zresni!;.. Njene temne, rjave oči so še boij potemnele, kakor da bi za zmerom ugasnile v njih tiste božanske iskrico, ki so se nekdaj kresale v njih. In zviška ie -dejala: »Vidiš, ljubi moj, naučila sem se sovražiti ljudi!« Nenadno je umolknila. Zdelo se ji je, da še zmerom sliši svoj vroči, strastni glas, kako vzklika: »Sovražim vas! Sovražim vas!« In kakor mrzla sapa ji je zavel v odmev njegov ledeni odgovor: »In jaz vas preziram, gospodična!« »Samo tebe in babico imam rada,« je toplo in iskreno zašepetala. Gaston jo je molče poslušal. Sam ni bil čustvene narave in zato ni, razumel duševnega vzburjenja, ki jo bilo tako nenadno prevzelo sestro. Janina je kakor zasanjana nadaljevala : »Oh, babica, ona mi je vse! Južno sonce, cvetje naših krajev, vonj po pomarančah, sinji zaliv z belimi jadri... Babica ie sladko poletno jutro m slast toplega večera... Ona je moj rodiu kraj. moja družina, moje živ- 1 jen je! \ se to je... babica. Mladeničev obraz se je zdajci zmračil. i Kako ljubiš vse te stvari, zaradi katerih nas boš kmalu zapustila,«- je vzdihnil. .0 pač,« je vzhičeno odgovorila. »In kmalu bom odpotovala! če bi vedel, kako težko že čakam zdravnikovega dovoljenja, da smem na pot!« Gaston jo je skoraj začudeno pogledal. »Kako si nestrpna! Veš, Janina, zelo rad bi vedel... že dolgo sem te hotel vprašati... ali te je kdo tukai I’!'1 r|as užalil? Tako si se izpreme-n V. 1 ostala si otožna, redkobesedna. Če bi vedel, kdo...« 5tiSJ.il j« pesti in jo bojevito *e gledal. »No, kaj bi pa storil?« k* h ■ blagim nasmeškom vprašala. Ali Je morda uganil ime, ki ji V Srevevalo misli? Ali ga je zaslutil lorda je žutil, kako gleda v donrn Ijiji lepo, toda nevarno sliko njegov matere, lepe Arlette? Vsekako ga j nenadno zapustil ves pogum; našobi je ustnice, ne vedoč, kaj naj odgovor »Ne vem,« je naposlc>d skoraj osra močen zašepetal. Janine ta odgovor ni užalil. Njen blago srce je navdalo sočutje do teg. mladeniča, ki bi bil lahko čisto dru Šačen, če bi bil imel drugo vzgoje ilo je toliko dobrega v njem, tod: zdelo se je, kakor da bi vsa ta dobri nagnjenja hitro preraščal plevel p«. vršnosti in vnemarnosti... Janina ga je pobožala po čelu ii milo dejala: »Pomiri se, ljubi moj. Nihče mi n storil nič žalega, le bolezen me j tako izpremenila. Zaradi nje sem p< stala nemirna, otožna in muhast« Naše južno sonce mi bo pa kmal’ vrnilo duševno ravnotežje... zato t želim, da bi čimprej odpotovala. Bo jim se edino, da -nisem še dovol čvrsta za to dolgo j>ot. Preizkusila 1 rada svoje moči. Ce hočeš, se lahl izprehodiva po parku, zdaj ko pr pada samo nama in se vsi gosti mude drugje.* Odkar je bila nekoliko boljša, j> Janina večkrat odhajala zgodaj z ju traj z babico na vrt, toda samo t( daj, kadar je z gotovostjo vedela, di ne bo srečala nobenega gosta, ki s po navadi zjutraj dolgo spali, zveče pa dolgo bdeli. To popoldne pa, ko i medlo jesensko sonce vžigalo na sni gu tisoč in tisoč drobnih biserčkov, : je od srca zaželela, da bi mogla vei v naravo. Gastona so njene besede kar tu vdušile. »V reduk je vzkliknil. »To je r imenitna zamisel! Vendar te prosil da se pošteno oblečeš, ker je hladno Zavezal ji je visoke čeveljce in i nežno zamotal v krznen plašč s k: puco. Tako oborožena proti mrazu Janina odšla na svoj prvi daljši i; ,prehod po parku. j XI Ori. ki ne. vidijo I »Ali ti ni hladno?« jo je sočutju vprašal, ko sta korakala po sveže*1 rezkem zraku. 1 Janina si je tesneje ovila okro- telesa težke gul>e krznenega plašča ii pospešila korak. | »Ni mi mraz, toda vseeno lahk stopiva nekoliko hitreje.« Ta izprehod jo je vso poživil. Zdel se ji je. da ji je jela kri hitreje plai ! po žiiah in da ji telo ljubkuje pr’ [ jeten hlad. i Bilo ji je, kakor da bi sveži vetr-zbrisal njeno bolečino in vse njen sovraštvo. Zdaj je tudi znane stezic niso več spominjale na pretekle de godke, zakaj ta park, počivajoč po snegom, je bil čisto drugačen kako tisti, ki ji je pred toliko meseci daj:-zavetja pod svojimi grmiči in dreves Da, vse je bilo izbrisano in izpn-menjeno pod to nedotaknjeno snežn belino. I11 Janina je čutila, kako tud v njej izginjajo nekdanji spomini, s. spajajo v nejasne podobe in se um: kajo novi, živi resničnosti. In skora razigrano je vabila s seboj brata, k se je trudil, da bi brzdal njeno na vdušenje, boječ se, da ji utogne pri več napeira škodovati. Janina pa n hotela niti slišati, naj se vrneta graščino, in je kakor vesel otro' vzklikala: »Pojdiva dalje, še dalje!« »Utrujena boš...« je ugovarjal Ga ston. »Kaj’ še — ali ne vidiš, kako sen srečna?« mu je odvrnila. Nenadno ji je smeh zastal v grlu široko razprtih oči ie strmela pred se, njena desnica se je pa tako krči vito zagrebla v bratov komolec, da i čutil skozi debelo blago zimske Mik nje Janinine koničaste nohte. Tud Gaston je obstal kakor vkopan ii vzdihnil: * »Moj Bog. prav to se nama je me ralo zgoditi !« Dalje prihodnjič. HUMOR Čudovita rešitev »Vi ste torej edini, ki ste se rešili «• ladje? Le kako ste to naredili?* I »Najprej vam moram povedati, da *em lad;o zamudil...« fcasi se spreminjajo hr Ro venomer v tvoji družbi,« S po tliva n ja »Ali ti je Tone že kaj pisal f, svojega kolesarskega izleta?« ‘Da. prvo razglednico mi ie poslal iz bolnišnice, drugo pa iz zapora« »Joško, zakaj si zamudil?« »^aspal sem.« »in ti, Janezek?« Via)011' Kem in sem l>oiakal' da je > Ca k -Vi' r -1. t , Kakšna razlika ie. če te povabi na • m na Jo.->ka 111 Janezka.«. taj ilska nij pn ss0tska gospodinja? It »zlika Radovednost Pri Plankar.evih pričakujejo novega zemljana. Sorodniki razburjeni č-kajo v sosednji sobi. Tedaj se oglasi Janez: »Ko bi le že vedel, ali bo fantek ali punčka.« »Zakaj neki?« »Rod bi si že bil na jasnem, ali bom stric ali teta,« se brihtno oglasi Janez. N> zmore vsega sam Mlada strojepiska se pri'oži: »Go spod ravnatelj, knjigovod a me je prav kar hotel poljubiti.« »Zelo žal mi ,'c,« de prezaposleni ravnatelj, »saj sami vidite, da je podjetje tako veliko, da ne utegnem v.-ega sam opraviti.« Sreča »Natakar, v moji uhi je gumb.« »O. hvala lepa. da ate povedali, te ves dan ga iščem « Pogum •*** *v'oJo poste! >0 ruth ««0 šnitenje Previdno »e sklon, in *v'Mi vlomilca. »človek božji,« vzklikne, ,kako «<, J* P^ra/Mi t Sem že mlfli:» da Je- na _ospodfnja? Na Irskem nalile ro podinja gostu skodeliro č.a;a. potem mu vljudno po nudi sladkor in de: »Prosim, postre zite si!« Škotska gospod ura pa saina osladi čaj. če pa getu še ni dovolj sladak, ga neznipno v prat a: »Ali n:sie morda poeabih premetati?« V 24 URAH barva, ptisiia m kemično čisti obtoke, klobuke itd *krobi in »vellolika "O a (ee. ovratnike. *a [lestmre ifd Pore. *nAi. inonga io lika •totiiiiee perilo Pmuo či«ti ooKlehno p>-rje io f>nh .tovarna IOS. RFICM LJUBLJANA Ataleie so v cvefiu Marsikatera prijateljica sobnih rast. > lin se je razveselila ob prijateljskem | poklonu drevescu podobne cvetice po-! sni e z belimi, bledordečimi ali celo ! temnordečimi cveti. Toda že no nekaj 1 dneh ie bilo lepote konec in to nai-, večkrat zn vselej. Acaleia ie začela hirati in bledeli, prihodnje leto ie le še životarila, cvetia ni bilo več. I če se hočemo ilolcro veseliti lepega cvetja, postavimo cvetoče acaleje na svetlo v bližino okna in skrbimo, da imaio vedno dovoli v la tre. Kakor hitro se zemlja v loncu posuši, začno odnadati listi. Ko acaleje odeveto. skrbimo z« prihodnje leto. Ko odpadejo zadnji listi, obrežemo acaleje, to je prikrajšamo predolge poganjke, da ohranimo rastlini lepo krošnjo. Ker poganjajo aca-leie malo korenin, lih presajamo le vsako drugo ali tretje leto v nekoliko večje lončke. Ce so korenine močno prerastle prst. jih s kako trščico zrahlamo. vendar ne osipljemo preveč prsti od korenin. I)a ima voda dober odtok, pokrijemo odtočno luknjico v dno lončka z navzgor opognjeno čepinjo. nanjo ua-sujemo za prst debelo drobnega peska. Aeaiejo posodimo v dobro humorno zemljo, h kateri primešamo šotnega zdtoiia in mivke. Pri saieniu pnzimo (»osebno na to. da z novo ženili« popolnoma in tesno popolni mo vse pra?n!ne med koreninami in steno lonca. Presajene acaleie postavimo za nekaj časa v preslano, lahko tudi ue-kol-i-o mlačno vedo. <"V se ie prst ;vo-seilla. uosujemo še nove prsti. Presajanje »falej j« »aiusBVsueiše takoj po cvetju. Tako pripravljene cvetice po stavimo na svetel in hladen prostor ' sobi. kjer ostanejo do srede maia al še deli. da se ozračje zuuai dovol ogreie. ledaj prenesemo acaleie ni prosto in poglobimo lončke do polovici v ženino. Posebno lepo so razviiek na zavetnih in sončnih gredah, kic so nekoliko zavarovane pred pekooin opoldanskim soncem. Pod vsakim Ion ekom naj bo v zemlji udolbina. da s< lahko odteka voda in ima zrak- dosloi do korenin tudi od spodaj. Nepresajene acaleie pognojimo »sa ke dva do tri- tedne s preslano gnoi nico. ki jo napravimo iz govejih odpad kov in kurievcev. Zalivamo samo oi deževnem vremenu. Presajenih ra s tl it ne gnojimo. Ko so nastavile acaleie cvetna pvp ke. pa nastopi mokro in hladno ieseti sko vreme, iih znesemo v »obe in po slavimo na svetlo k oknu, Ker je * sobah običajno suh zrak. popršiim večkrat ob jutrih s popki posute kroš nje s preslano al<' mlačno vodo lodi le toliko časa. dokter popki ne poka žejo barve, fte boljše je. na tud enostavnejše, če pomočimo krošnii v mlačno vodo in iih potem rali N otresemo 111 postavimo zopet na preiš nje mesto, pri tem pa pazimo. >’» obrnemo zmerom isto stran k svetlo! : ker se sicer obračajo popki k svetlo i in odpadejo. Najboljše je,če napravic na posode znake, ki kažcio. kate slran ie obrnjena k oknu odnosno svetlobi. Ko so cvetni uopki dov« | razviti. nostav:mo nrnleie v mese* i novembru nli decembru kasneje eve j loče tudi v januarju na okna topi f sobe Ko se cveti odpro denemo rvi i toče acaleje v hladno sobo. d« eveti • : deli časa obdrže. 6 .ženskem' in ,moškem' okusu Ni dolgo tega, kur sem ogledovala neko švicarsko modno revijo; sicer je namenjena ženskam, toda najnovejša številka le izjemno posvečena krepkemu spolu, Moški imajo tokrat glavno in prvo hesedo. Moški diktirajo modo, moški pišejo poceni in okusne kuhinjske recepte — tako izvrstne, da morajo razveseliti sleherno žensko srce — moški se strokovnjaško izražajo o kozmetiki in vzgoji. Nov veter je zavel fx> stianeli, nov okus daje zunanji pečal reviji: ni o-i k i in ne ženski okus. Da, ne zamerite, moški in ženski okus nikakor nista eno in isto. Med njima je precejšnja razlika. Ce ženska o kakšni obleki pravi, da /c lepa, to še ne pomeni, da bo s stoodstotno zanesljivostjo všeč tudi moškemu. Zenske se te razlike v okusu ,.remalo zavedajo in so razočarane, če spoznajo, da tisto, kar je všeč njim, ne ugaja vselej tudi njihovim slabšim polovicam Predvsem jo moški okus enotnej-š ir preprostejši. Pristnemu moškemu niso všeč preobloženi, načičkani okraski, ne strupene, kričeče barve — posebno ne, kadar pokrivajo večje površine — ne skrivenčene črte, ne razne modne muhe brez slehernega smisla. Dobro oblečena ženska je zu mo-ški ga pogosto nekaj drugega kakor za žensko. Ni dolgo tega, kar sem poslušala zanimiv razgovor med možem in ženo. Oba sta moja dobra prijatelja; pogovarjala sta se o neki slučajnostni znanki, ki se je žena ni mogla takoj spomniti. »Veš, zmerom ima tako elegantne obleke'," je dejal mož. »Zadnjič, v kavarni, je imela temnorjavo obleko, čisto enobarvno, samo za vratom si je bila zavezala vijoličasto rutico.« Tedaj se je žena domislila. »Ta je elegantna?<: je začudeno vzkliknila. »Men/ se pa zdi tako dolgočasno oblečena.« Prav ta gospa, ki se ji zdi vse preprosto dolgočasno, ima Izrazit ,ženski' okus v slabem pomenu. Navdušuje se za nesmiselne, modne muhe enodnevnice: za koketne klobučke v obliki gnezdec, za krvavordeče rokavice, ki se prav nikamor ne podajo, za ponarejen lišp, ki mu takoj uganeš pravo ceno. Če bi posvečala nekoliko več pozornosti okusu svojega moža, bi tudi svoj okus Izboljšala. Priznati moramo, da moški nimajo napačnega okusa. Ze samo okoliščina, da so vsi slavni ustvarjalci mode — moški, nam daje mislili. MoSkl so si izmislili smernice za letošnjo pomladansko modo. Gotovo vas bo zanimalo, kakšne so. Omejila bi se na tri gesla; .jopice z zaokroženim spodnjim robom', , dvobarvni učinki', ,slikoviti rokavi'. No, kako so vam všeč? Za svojo osebo sem kar zadovoljna. Ali se nismo res že nekoliko naveličale strogih, ostrih robov pri pomladanskih kostimih? Zaokrožimo torej spodnji rob stare jopice in videti bo ko nova! Preprosto in poceni! ,Dvobarvni učinki', kaj naj bi pa to bilo? Slikovita oblekca, ki sc je čez noč rodila iz dveh starih In /e kakor nova: spredaj je temnordeča, zadaj temnorjavo. Telovnik za hladnejše pomladno dni, spredaj rožnat — rožnata je letošnja modna barva — zadaj temnovijoličast. Ljubka ovralna * rutica v dveh barvah, prepletenih med seboj. ,Dvobarvni ličinki for*?/ niso mrtev pojem, temveč živa žila pomladne mode. In zdai se pomudimo še ob ,slikovitih rokavih . Tukaj so nam moški pustili največ svobode, ki je pa ne smemo zlorabljati. V' modi bodo spet široki kimonski rokavi, celo rokavi v obliki gnjati, rokavi z odprtim, širokim zapestjem — skratka rokavi, kakor nam jih narekuje bujna domišljija. Joj, kam sem zašla! Ne morem skriti, da sem ženska! Vrnimo se torej k snovi: k okusu. Moški zmerom gleda celoto in ne podrobnosti, Zanj ženska ni elegantna, če ima samo klobuk po najnovejši modi, sicer je pa površno in vnemamo oblečena. Vendar moški nehote pazijo na dvoje: na lepe nogavice in na lepe čevlje. Ženska, ki je površno obuta — spomnimo se oškropljenih, zavitih nogavic in zvrnjenih peta! — v moških očeh nikoli ni čedno oblečena. Tudi ni važno, da smo ,elegantne' v tistem pomenu besede, ki ga Ima ta izraz v ustih nodeželanke, ki bi rada čez noč postala velemestna dama. Važno' je, da smo oblečene čisto, čedno in skladno, tako da z obleko ne zbuiamo pozornosti ne v slabem, pa tudi ne v dobrem pomenu. Zenska, ki sc zaradi niene obleke druge ženske za njo obračalo, v o*"h moškega nima pravega okusa. Res je, da se marsikatera ženska oblači boli zaradi svojih sovrstnic l"iiror zaradi t^na. da bi uaajala svo-iemu možu. Takšna ženska pa na zdravo miulečega, sodobnega človeka M SAH Urejuje A. Preinfalk J : ♦ i ♦ s i 1 Problem st. 227. ^ Sestavil dr. A. Mandlcr ! m V////////, '/■ 's'/?. it;.- a ■ m m m m is u m IH » 'B 1 ir:: n" s * ■ II mm m. gg Beli na potezi zmaga. Bojte se slepega tira! Preizkušnja z* ; osnovne kontaiice. Gornja slika kaže dve ljubki obleki in dva spomladanska plaščka za vaše najmlajše, ki jih lahko sešijel« same doma. Prvo oblekico prenaredite iz lanske, ki ji je dekletce že odraslo, drugo sešijete i i svetlega volnenega blaga in jo na spodnjem robu bolera in krili poživite z golobčki, ki jih izrežete iz stare klobučevine. Tretji model kaže ljubek preprost spomladanski plašč. K njemu se poda čepica, ki je okrog' in okrog okrašena z golobčki svetlejše barve. Tretja slika pa kaže kako s kariranim blagom lahko popravite premajhen plašček. Prilika zamujena, ne vrne se nobena 239. Francoska obramba Fichtl—Litera Dunajsko prvenstvo, I. 1943. e4, eG. 2. d4, d5. 3. Sc3. de4. smešno učinkuje. Ne le to, tudi poniža se pred pametnejšimi. Na obrazu ji vidiš, da sc ji ' isli pleto samo okrog obleke in mode, kar za današnji čas ni poklon. Zato ne ho napak, čc sc bo vsaka ženska kdaj pa kdaj prilagodila tudi okusu svojega moža in s tem izravnala razliko, ki tako straši med moškim in ženskim pojmovanjem lepe mode. Saška Mož vam bo zelo hvaležen... . . če ne čistite zraka v sobi tako. da odprete vsa okna, temveč sežgete majhno smrekovo vejico, ali jo pa pustite, da na peči počasi zgori; ... če mu, brž ko bo mogoče, naberete praproti za zdravljenje n;egovega revmatizma. Praprot posušite v senci, napolnite z njo blazinico, ki jo bo upo rabljal v ležalnem stolu, pa tudi v postelji; NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodin e Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 1(1 lir Krompirjevi praženec Skuhaj eno kilo krompirja, oluni in znieiji. Dodaj 15 dek koruznega zdroba ali zmletega riža. 1 jajce, pecilni prašek, sol. ščep cimeta, nastrgano limo-uove lupinice in po možnosti eno zajemalko mleka. Vse to dobro premešaj in daj v pekač na vročo mast. Masti je dovoli toliko, da je pekač tenko namazan. Praženec peci *!* ure. da se lepo zapeče. Lahko ca zdrobiš in das s solato na mizo. Če pa hočeš, ga potresi s sladkorjem in ga serviraj kot slaščico. Za oslajen praženec porabiš lahko zmrzel krompir, ker je sladak in ne porabiš preveč sladkorja. L. Z.. Dev. Mar. v Polju Pomarančni riž V mleku ali mlečnem nadomestku skuhaj Ki dek riža in pusti, da se zgosti. Kuhanemu rižu dodaj zreznne iRtmaraiične lupinice, zmešaj in naloži v obliki hribčka v plitvo skledo. Iz 1 beljaka in 5 dek sladkorja stepi sneg, dodaj žlico moke. nekaj kapljic limonovega soka in nekaj sesekljane limonove lupinice. S to mešanico prelij kuhani riž. povrhu pa iiotresi. seveda če imaš. 10 dek sesekljanih ame-rikanskih lešnikov. Postavi za 10 minut v pečico, da lepo zarumeni. Z. P.. Ljubljana Cvetačcv zavitek Duši srednjeveliko cvetačo s čebulo na masti. Med tem zamesi testo iz iiO dek moke. soli. po možnosti 1 jajca in vode. Testo razvaljaj, pomaži z dušeno cvetačo, zvij. zavij v knx) in kuhaj približno četrt ure v slanem kropu. Zrezano daj s solato na mizo. N. B.. Zg. šiška Makaronovo palačinke Na osebo vzemi 10 dek makaronov, jih umij v sedmih vodah in pusti približno 12 ur namočene. Nato vodoodlii in mešaj tako dolgo, dokler ne dobiš gladko zmesi. Tei zmesi dodaj nekoliko limonove lupinice, sol in na vsako osebo ščepec pecilnega praška. Testo mora biti tako gosto kakor za navadne palačinke. Pečemo jih prav tako kakor navadne, le da jih zelo malo osladimo, ker se rade zažgejo. T. Ljubljana * .Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku la praktične gospodinjec, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere vež takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«! Kadar oče otroke varuje Mati je hotela sobotno popoldne porabiti za razne nakupe. Oče, vnet statistik, se je le nerad odpovedal vsakdanji kavarni, da ie varoval tri majhne. zdrave in živahne otroke. Ko se jc mati vrnila domov, ji je pomolil popisan listek: Obrisal solze.....................9 Zavezal vezalke na čevljih . . 13 krat Skakal za papirnatim zmajem 3 krat pri vsakem otroku. Pokvarjen zmaj.................v 12 se- kundah Varoval otroke, da niso tekali čez cesto........................21 krat Z otroki dirjal čez cesto . . 21 krat število sobot, ko bo oče spet. pazil na otroke......................0 «4. SXe4, Sbd7. 5. Sf3, Le7. 6. Ld3, Sgf6. preden gremo na delo. si Povijemo}^ 7. Sg3 črni laže izenačil noge z daljšim povojem. Najprej gaj t l Zelo dobro je L- f6. 8 De: • fin črni hitro izvede e5 ali c5l 8. nes. najboljše odvajalno sredstvo ovijemo dvakrat pod prsti, in sicer* -; ; n ws tako. da ostanejo prsti prosto gibljivi.*®5 IVelikokrat so ze in n potem potegnemo povoj okrog pete inf11. Pr.: rJji8 i2 ^4 tv>h H Se5 he! im^mo vdrtino-med stopalom in Peto|14; \,č3 modnost fe’lega pioslo /.a tri banic. Žje malenkostna! Noge se po napornem in dolgemX 9 dt,5 ixc5. 10. T.g5, DbG. 11. 0—0, sla liju spočijejo v topli kopoli. VodijLcn [Črna pozicija je še vse prešibka, dodamo cai iz lairodovm listov ah w*|da bi si smel privoščiti kmetal 12. Se5, hiduic. Tudi odcede.k hrastovega lubja*h6. j;; Lh4 |Belemu ne bi prav ni4 je primeren, ker hkrati zdravi poteče?koristilo: 13. LXf6, gf6. 14. Sxd7, se noge. Zelo utrujene noge pa okop-5KXd7 ker bi bil kralj na damske« ljemo v precej slani topli vodi .Dobra Jkrllu dovolj na varnem la«. 14. Tadl, je kakršna koli sol. tako kuhmiska*g5_ 15 Lg3; Lb3 1(i c4 Lt.(; 17- ifcl, sol, sol za kopanje in razne soli za*o—o. bolne noge. 1 TRokiratl na omajano kraljevsko Nikola ne smemo pozabiti, (la no-1 krilo je pač tvegano, a boljši načrt !e eram s kopanjem lajšamo bolečine inf težko osnovati! 18. SXc6, DXc6. 19. fini pomagamo premagati utrujenost.jLt-5, Le7. 20. Dc2, Tfd8. 21 a3(?) [Ne-Kopanje noge osveži in zdravi. Oko-1potrebno; beli bi moral takoj pritis-pane noge dobro zbrišemo in potre-lniti z Lc3 in Te3 -g3l Tac8 LBolj« semo s pudrom, še posebno pa med {takoj Td71 22. T.Č3, Td7. 23. t«s, 8k*>-prsti. Poleti, ko je vroče. nalresemo#24. Tg3, fa. 25. .Tel, nekaj pudra tudi v ^nogavice. I*oleg{ je vse udarnejše in vcliko- Ce nimate primernega pudra, nikarlbeli lahko doseže po zapleteni igri ne uporabljajte ne riževe ne krom-ivedno vsaj ugodno končnico, saj mora pirjeve moke. Moka ne koristi, utegne* črni vrnitijevaliteto večini želodčni katari mučijo samo tiste ljudi, ki radi prevroče jedo ali pa premrzlo piieio. Poglejmo, kako nam nemški zdrav-; nik razlaga počutje želodca prevne-tega ljubitelja vročili in mrzlih iedi. Takšen človek bo najprej pred kosilom popil nekaj požirkov piva. ki zaradi dobrega okusa ne snu; biti toplejše od 7 stopinj. Dve minuti nato bo v želodec pritekla preceišnia količina od 50 do 70 slonim vroče mhe, potem spet požirek Piva. ki se ie v teh nekaj minutah že segrelo za ne-kai Klopmi in ima zdai približno 8 do ‘J stopinj. Takoj nato se želodec nanovo okoplje v precejšnji količini goste hrane, tople od 45 do 65 stopinj. Potem napravi jedec spet nekaj požirkov mrzlega piva. Po poročilu nemškega zdravnika, se pri takšni hrani usta in želodec popari Ui. Ker se kmalu navadita te temperature. ljubitelj vročih iedi iu mrzlih pijač sploh no občuti več nevarnosti. Želodec, ki pa tako velikih toplotnih sprememb ne prenese, se opali. Ce ni hujših tmsledic. takšen človek vse življenje boluje za želodčnim katarjem, ki bi ga prav lahko pozdravil. da bi se odvadil prevroče hrane in premrzlih pijač. Zdravnik po svojih izkušnjah priporoča. naj bi nihče ne jedel iedi. ki so toplejše ko 45 stopinj in ne pil pijač. ki so mrzleiSe od 15 stopinj. Boljo bi bilo s toplomerom v roki jesti. ; ko zboleti za gastritiseml belemu v škodo. — c) Lc5 26 TXcr4, fg4. 27. Lh7H Kf8! 28 TXd7 (Tel. g3), D^d7. 29. Dg6 in zdaj beli kralj na. Ddl !-. 30. Kh2. Ld6+ 31. g3. LXg3 + . 32. fg3, De2 K 33. Kgl uteče na damsko krilo, vendar je pa močnejše 31. . .Df3!; beli mora zato vključiti 28, 1)4! in na Le7 ali T.n7 je slabše) zavili s 29. Tel v zgoraj slične variante. Tcd8. 26. De2, 1*5. 27. TXg4 llzsiljeno, saj je na Tfl odgovor DbG, na Tf3 pa TXd31 TXd3? tCrnt se je do sedaj pametno branil, tu p® ga nenadoma prevzame nerazumljiv strah pred sovražnikovim napadom: v resnici bi mogel mirne duSe vzeti trdnjavo, saj bi ga i>odvojeni trdnjavi in možnost Ld4 gotovo rešili poraza, tudi če bi beli nadaljeval z Lbl.] 28. Te7^ , Kg6. 34. B4! ITa dvojnik se v našem primeru sijajno izkažel tgi. 35. Te6!- črni j« odnehal tik pred matom v dveh potezah (36. Df7 I- in 37. Txh6). Poglejmo še, koliko bi utegnila obramba 34. ... Td6 rešiti noložai: 35. De8 ' , Kf7 (Kfi7. 36. Te7+ in mati 36. Tc8 !. TXe6. 37. Dh8+ in črni izgubi damo ter partijo. .1 Tr.:! 1. 1 1. Rešitev problema St. 225. Iip3. 2. In 3. Ll)2n*{«t. Tk5 2 Dp8+ In S. ])Xc5 m«t. Tl»0. ‘2 in 3. mat. Tf5. 2. Dc» in S. U>2 ozir. t>Xb3 1 Rešitev problema St. 226. 1 Ta6! (nujnim), bf>. 2. TXcfl mat. 1. . . . c5 2 DX(18 mat. 1. . . . Kc.5. 2 Tcr) mat. 1. . ..LXc7. 2. I)-4-e7 nmt. PLAČAJTE NAROČNINO! Izda.« K. BratuAa novinar: odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskan« Merkui d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarla a Mihalek - vsi t Liubljanl.