4. številka. Ljubljana, četrtek 6. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za av str 6-ogerak e dežele za celo leto lf> gld., za pol leta h gld., ml četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiNjanja na dom za celo leto 18 gld., xa četrt leta S gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do> četiristopne petit-vrsto o kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. še ae tri- aH večkrat tiska. Dopisi naj ao izvole trankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — U r e ti ni i t v o je v TJuhljani v Franc Kolmanovoj hiši št. 2f>—2*1 poleg gledališča v „zvezdi". 0 p r a v n i a t v o, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. t9^BT" Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v soboto. Goriški Slovenci so ob novem letu dali lep izgled rodoljubnosti nam vsem družim slovenskim sobratom. Izpo-znavši, da se nam, ki imamo z ljutim tujerodnim ali celo potujčenim protivnikom preteško borbo za življenje narodovo, za slovansko biti ali nebiti, nij koristno mej soboj pobijati; videči, da imamo premagati še v samem našem narodu toliko apatije, da nam je še povsod vzbuditi narodno zavest in ljubezen do domovinskih tal, do domačega jezika in domače šege: naredili so spravo ali premirje in so svoje moči na novinarskem polji — ki je za deuašnje politično delovanje mej Slovenci najvažnejše — zopet zjedinili in tako okrepili. Pogoji so sledeči: 1. Osnovalo so bode novo politično društvo z imenom „Sloga". Načelo tega društva je: „Društvu je namen varovati in braniti vse pravice Slovencev na Goriškem, pospeševati njim na korist vse, kar sega v njihovo 'narodno, družbinsko (socijalnoj, gospodarstveno in politično življenje, in delati za napredek in pravo svobodo. Društvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve in ne bode nič učinilo, kar bi znalo žaliti slovenskemu narodu priljubljeno vero, njeno zavodo in du-hovenski stan." Travila društva, kakor so jih podpisani dogovorno sestavili, spadajo k tej poravnavi. Novo politično društvo „Sloga" ima biti izraz sprave mej dosedanjima strankama S taro-in Mladoslovencev na Goriškem. Zatorej se bodo podpisani brigali in za to skrbeli, da bi pristopili k temu skupnemu političnemu društvu dosedanji društveniki „Gorice" in „Soče" v prav obilnem številu. listek. Osoda prve slovenske drame. V pismih mojega pokojnega nepozablji-vega prijatelja Stanka Vraza do dr. P, Preširna v letošnjem matičnem letopisu razglašenih omenja ono iz leta 1837. (vide Letopis 1875, str. 103.) mojih prvih literarnih poskušenj sledečimi besedami: „Ilicr (v Gradcu) belindet sich ein 10 jiihriger Slovene, der viole philologische, iisthe-tisehe, historisehe Kenntnisse und viel Liebe iiir die Slovenitat besitzt, ausser einigen klei-nern Liedern gegenvvartig an einen Original-drama arbeitet. Schade, dass ihm bei seinein glUhenden Eifer nicht jezt sebon die gehorige Gewandhcit im Versbaue zu Gebothe steht!" Omenjeno dramo pod naslovom: ,,Ne-vesta iz Otoka Cvpros" sem jaz začel 2. Kakor hitro boste politični društvi „Gorica1* in „Soča" razpuščeui in bode novo politično društvo ustanovljeno in si izvolilo stolni odbor, bode nehal izhajati tednik „Glas" in postane tednik „Soča" glasilo narodno-po-litičnega društva „Sloga" in ta dostavek ima ta tednik koj pod naslovom „Soča" na čelu natisnjen imeti. Načela, po katerih se ima list „Soča" ravnati, so sploh pravila novega političnega društva „Sloga." List „Soča" nema razpravljati cerkvenih ali verskih vprašanj, in torej nema delati propagande zavoro, za njene zavode ali za duhovenski stan; na drugej strani pa tudi ne sme kritikovati vere, njenih zavodov ali duhovenskega stami. Imajo se pa v listu navesti dejanstvene dogodbe in vprašanja, ki segajo v vero, ki se tičejo njenih zavodov in duhovenskega stanu, torej popolnem objektivno, brez da bi list se potezal za taka vprašanja ali da bi se proti temu izra-zoval: z eno besedo smejo se taka vprašanja le navesti, kakor to zvesta zgodovina stori; kritika ugodna ali neugodna ima izostati. Kavno tako se imajo sprejemati v list „Sočo" kot „gola facta" Vse spremembe duhovenskega stami in take, ki segajo v verske zadeve in njene zavode, toda brez vsako ugodne ali neugodne kritike. Kar se tiče narodnih strank slovenskih in slovanskih, ima list vselej zagovarjati spravo in edinost, in vsaka kritika nasprotnih strank mora biti dobrohotna, objektivna, tako, da ne žali nobene stranke in pospešuje spravo in zjedinjenje mej njima. Da se bode list „Soča" uredoval po pravilih novega društva „Sloga" in ravnal po načelih ravno navedenih, to bode nadzoroval poseben odbor štirih udov, in sicer dveh posvetnih in dveh duhovniških v Gorici, katere izvoli odbor novega društva „Sloga" iz svoje i sestavljati jesen leta 183G, ko sem iz mariborske gimnazije prišel na vseučilišče v Gradec, torej blizu pred 40 leti. Pisal sem takrat, kakor moj prijatelj Stanko Vraz, slovenski in „ilirski". Prvi čin sem dogo-tovil v slovenskem jeziku, vendar sem po nagovarjanji Vrazovem drugi in tretji čin izključivo spisal v „i lirščini", in tudi pozneje prvi čin v „ilirščino" prestavil. Dramo sem po večkratUnem vsestranskem piljenji dogotovil leta 1838 okolo božiča. Mej tem se je Stanko v Zagreb preselil in jaz mu pošljem.koncem leta 1838 v Gradcu pu-ščeni zabojček, v katerem je bilo razven nekoliko izposojenih knjig, obleke in itd. tudi moj rokopis vložen, da ga Vraz prebere, presodi, popravi in popili. Zabojček je prevzel nek grašk spediteur in ga poslal črez Brežice v Zagreb, v Brežicah ga je harmica odprla, in ker so najina imena srede ali iz srede društvenikov; vendar pa morajo vsi štirje udje tega nadzorovalnega. odbora imeti stalno stanovanje v Gorici. Kakor naši bralci vidijo, so pogoji taki, kakoršne smo mi od nekdaj zahtevali. Vere no mešati v narodne in politične stvari, pa je vse. Vero naj zagovarjajo Daničarji mi pa bodimo narodni vsi, pa je zloga in sprava lehka ! Kar se tiče druzega, uredovanja „Soče41-ali lista sploh, je tudi lehka stvar ali pa tako teška, da je ncizpeljiva, — kakor se vzame. C'e bode vladala strpljivost, dobra volja na obeh straneh, „caritas" in ,,libertas" na obeh straneh — potem pojde stvar lepo in gladko. Če pa bode v cenzuri kdo, ki bode za vsako besedo iskal kaj skritega, ali ki se bode držal črke pismene pogodbe pa jej pre-širno interpretacijo podkladal — potem bi moral urednik tacega lista biti tak bog, ki vsem ustreže; tacega pa nij. Upamo pa, da bode prvo. — Sicer pak naj bi duhovniki po drugem Slovenskem, kar so politične modrosti tiče, posnemali goriško tovariše. Narodna slovenska stranka je preslaba, da bi se mogla cepiti. Ministerska kriza. V dunajskih mhiisterskih krogih zopet* hudo vre. Ako je ikako resnično parlamentarno in ustavno življenje v našem cesarstvu, mora naše ministerstvo odpovedati so in drugim možem prostor narediti, boljšim in odločnejšim. Mi v provinciji sicer kasnimo in moremo stvari smatrati le po splošnem vtisu, ki ga iz središča dobivamo. Ali ta je tak, da zopet ne bomo mogli vedeti, kako je možno, da tako ministerstvo na vladi ostaje, kakor je zdaj, ko vendar njegovi lastni organi prinašajo velike nezaupnice o njem. Dunajska „Montags- Iievuc", časopis, ka- policiji strah delala, so uradniki planili črez knjige in rokopis, in vse konfiscirali. Zastonj sva oba svoje stvari nazaj zahtevala, knjigam in mojemu rokopisu nij bilo sluha ne duha do denašnjega dne. Druzega prepisa nijsem imel in tako je jugoslovanska literatura prišla ob dramo. Ites je, da so moje vrstico bilo štor-kljaste in ne tako gladke kakor Vrazovo, vendar bi vsaj jaz imel po pretočenih 40 letih veliko veselje, ako bi rokopis mogel zopet nazaj dobiti. Brž ko ne, so ga v Gradci ali na Dunaj i uničili, ker odpisalo se mi je uradno iz Brežic, tla so se vsi spisi na Dunaj ministru policijstva poslali. Na Ponikvi 1. januara 187G. _Davorin T o rs t o nj a k. Glava. (Konec.) Čem bolj je organizacija možjan zahoma-tana, iu čem večji je posebno možjanina velikih teri piše samo to, kar ima od ministerstva povelje pisati, govori v zadnjej številki, da naše polovice ministri Auersperg, Lasser in drugi nočejo Magjarom njih terjatev nikakor privoliti. To so si torej premislili, predao so stvar vsemu cesarstvu na poročilo v tisk dali v glasilu, o katerem vsak človek ve, da je od njih plačano in od njih navdiho-vano. Tedaj morajo „mož beseda' ostati, ali pa odstopiti. O tem nij pregovarjanja ako so ustavni in palamentarni ministri. Kako pa to pojde? Teško, kajti isti ori-cijozni list prinaša potem, ko je ono osodno besedo rekel, na drugej polovici jako imenitno, poročilo, da so ogerski ministri prehiteli naše, da so se zagotovili priznanja najvišjih krogov za svoje plane: za ustanovljenje samostalne ogcrske državno denarne banke, neodvisne od dunajske nacijonalne banke. Tisza zmngaje. Cislojtanski ministri ncmajo nobenega vpliva. To se hoče s tem reči. In vsled tega po vseh javnih državnih pravilih nij izgreda druzega, nego odstopiti, ali pa lulajati se na milost in nemilost Magjarom. Obadvoje je žalostno. Ali zdi se nam, da botle naše ministerstvo tudi naj novejšo mađarsko klofuto spravilo mirno v žep — žali-bog! — in tako bodnmo imeli ministersko krizo v teoriji, ali v djanji ne. Bog daj da bi so naša bojazen ne izpolnila, bila bi gotova korist naše države, naj stvar pade na desno ali na drugam. Iz člankov dunajskih in poštanskih novin se vidi, da je situvaeija močno napeta. Magjari so ponosni in zaupajo trdno na zmago. Nemci se srde in na srce pokladajo svojim ministrom naj so ne utlado. V hrvatskem listu beremo, da Magjare podpira Bismark, ker je Tisza v Berlinu dobil obljubo, da dobi Ogerska denarja za ustanovljenje svoje nacijonalne banke. Da je Bismarku personalna unija v Avstro-Ogcrskej I najljubša, to je jasno iz vsega, celo iz zadnjega članka proti SmerUngU. Iz vsega je pa razvidno, kako napačno so ustavovcrci ravnali, ko se nijso hoteli pobotati s Slovani, da bi bila Cislcjtanija dovolj močna nasproti magjar-skim pretenzijam. Sedaj zarad tega padajo sami, in bog ve kaj iz tega vzraste za nje in za nas! Jugoslovanska bojišče. „Pol. Corr." piše: iz Dubrovnika in iz Carigrada se poroča, da je Rauf-paša v petek pred novim letom vendar-le Nikšie z živežem oskrbel. Če je to res, potem je bil zadnji naš telegram iz Spljeta v drugej polovici neistinit, da si je dalmatinski „Narodni list" dobil iz Cetinja popolnem podobno poročilo. „Pol. Corr." pravi, da so vstaši najprej zmagali, potem pa vsled neskrbnosti Peko Pavloviča zmagani bili. To ne de sicer mnogo. V vsakej vojski včasi sreča omahuje. Čudno je le do-sedaj bilo, da so Turki tako slabo držali se, ki imajo vendar urejeno vojsko. Vstaji tudi to ne bode škodilo, spomlad postavi še druge boritelje na bojno polje. Iz Kostajnice se poroča, da so bosenski vstaši pri Drakšeniću napali Turke, razbili jih, več glav posekali in nekaj konj osvojili. Politični razgled. V Ljubljani 5. januarja. Dunajska „Deutsche Zeitung poroča, kakor trdi iz popolnem dobro podučenoga vira veleznamenito vest, da Magjari hočejo, naj se cesarjevič KStt/totf da uže to leto, za časa življenja svojega očeta cesarja Franca Josipa kronati za ogerskoga kralja. S tem hočejo dualizem utrditi, dosedaj kolikor toliko bolj neutralne dvorne kroge za ogerske koristi zavzeti in proti Cislejtaniji rabiti. Tako glosira „I). Ztg." to nameravanje. Radovedni smo, kaj poreko druge novine o tem prevažnom odkritji. Mi si ne upamo prenaglo o tem sodbe izreči, da-si nam je jasno, kaj nij v interesu Slovanstva. V misije «trx&ive. Unska vlada namerava, če je neka parižka govorica resnična, v kratkom v Parizu in Londonu eno milijardo frankov na pogodbo vzeti. To se veže z ruskimi osnovami v orijentu. Na ncoMketi* se je posebno od leta 1859 naprej, ko je Napoleon avstrijskemu poslancu za novoletnico na pol naznanil vojno, vsako leto ob tem času poslušalo, kaj bode uzurpator govoril. Letos ne. Predsednik republike nij niti političnega govora govoril. Pač pak se je razglegal burni klic: živela republika! ko je presednik AudiiTret javljal, da se narodna skupščina razhaja. To je najlepša čestitka za novo leto Francozom. Audiflretov govor diha sovraštvo do Napole-oncev, ker dejal je: v vojni ki jo je neumnost začela, izdala nas je sreča. Ustava naša je morda še nepopolna, ali brez nje bi bila anarhija. Garibaldi nasvetuje Italijanom ta-le finančm plan: Odpravite stoječo vojsko, pa naj se vsak Italijan sicer uri v orožji, da bode milične vojske 2 milijona; znižajte število uradnikov. Oboje tudi drugje nasveta vredno. Domače stvari. — (Baron K. \Vurzbach) je bil potrjen od cesarja kot predsednik kranjske kmetijske družbe. — (Denesje slovensko gledališče), predstavljala se bode burka „Črevljarska učenca" s petjem v treh dejanjih. Ker je praznik se nadejamo, da bodo gledališčni prostori prenapolneni. — (Konstitucij onalno društvo) v Ljubljani, reete neniškutarsko-birokratsko politično društvo ima 7. t. m. v kazini občni zbor. — (Nemško gledališče) baje odslej prevzame nemško glediščno podporno društvo samo v roke. — (Iz Krškega) se nam 4. t. m. piše: V nedeljo 0. januarja napravi pevsko društvo v Krškem v gostilnici g. Karelna Schonerja besedo s petjem, tombolo in plesom. Čisti dohodki te besede namenjeni so šoli v Krškem. Pri tej besedi bode nastopil prvič zbor krških in vidotnskih gospodični in gospij pevkinj. — Začetek ob 7 uri zvečer. K tej veselici vabi vse šolske prijatelj o uljudno odbor. — (Zoper novo mero in vago) je po deželi mej vedno konservativnim kmetstvom velika opozicija. Kakor želimo, da se racijo-nalna nova uvedba kmalu uživi, vendar bi želeli, da dotične oblasti računajo z razmerami, z nevednostjo itd., ter ne kaznujejo preostro, posebno s početka ne. — (V Mariboru) jo imel neki jezuit pridigovati, a župan tteiser mu je prepovedal ker vlada po mestu epidemičen šarlah, in ker meni, da velik del prebivalstva ne bi rad videl jezuita pridigovati, ter bi se še kakov hrup naredil; tudi navaja župan, da mariborska duhovščina z vspehom pastirujo, da torej še jezuita nij treba. Škof g. Stepišnik se je proti temu odloku pri graškom nainestništvu pritožil, ali brez vspeha. Mariborski mestni zbor je pa enoglasno potrdil Iteisorjevo postopanje. glavi; ta pade na tla, kmalu se pa zopet pobere, ter gre še sam k sodniji se pritožit; zdravniki so ga prevezah, in bil je res 20 dnij pri popolncj pameti, niti zavest, ne inteligencija ga nijsto zapustili. 21. dan pa mu postane naenkrat slabo, pade na tla in umrje. Pri nekroskopiji se je našlo, da jo polovica velicih možjan ognojena. Da so je pa cela polovica ognojila, bilo je vendar nekaj časa potrebno. Dalje pripoveduje John Adanson neki drugi interesantni slučaj: Sekal je nek mož drva; po nerodnosti so rani na glavo; bil je en obok leve stransko kosti v možjani, kakor ena pest; ranjenec jo vendar popolnem ozdravel; živel je še 15 let potom, ne da bi ga bile duševne moči kedaj zapustile. Povsod velja postava, kjer so organi dvojni, da, ako jeden organ zboli, ali Če je pomanjkljiv, ali če ga sploh nij, da prevzame možjan, kar posebno nahajamo pri človeku, tem večja so njih psihična dela. Kaže nam izkušnja, da se psihična dela premenjujejo v diverzni starosti, posebno pri človeku. Strinjajo se duševna dela možjan z drugimi or-gani Snimi funkcijami v tem začasnem preme -njanji, v napredovanji in zopet odnemanji; razvijajo so duševna dela prav po postavah organizma, kakor funkcije družili organov trupla. Ako razvitek možjan zaostane ali na ta ali oni čin, na pr. če se fontanelo pri otroku prekmalu zakoščenijo, kakor se najde pri sporadičnih idijotih, ali če so tla črepinje krajša, kakor se najde pri endemičnem idijo-tismu na alpah, ali če zaostane črepinja obče v rasti, kakor se najde še dandenes pri idijotih na savojenskih alpah, vidi se zmirom, da jim manjka vselej intelegencijo. To so nam vedni dokaz vsi idijoti. Pravi sedež zavesti in inteligencije so pa v el i k i m ožj an i. Bolezni obeh polovic velicih možjan, kakor tudi prirojeni majheni možjani so neizbegljivi uzrok topoglavosti. Poudarjati morem, da, „čo so obe polovici velicih možjan bolni ali v rasti zaostali, našlo se je, da nijso zavest in inteligencija nič trpeli, ko je ena polovica možjan skoro vsa manjkala. N. pr.: 1. Neka osoba se je dolgo časa v nokej bolnici v Parizu zdravila, njeni strežaji, kakor vsa njena okoliščina so jo imeli za zlo inteligentno; slučajno umrje ta osoba v bolnici, in našli so pri avtopsiji, da je bila jedna polovica možjan za polovico manja, kakor druga. Dr. Krater v Dalmaciji je opazoval jeden zelo interesanten kazus, katerega je tudi priobčil: Dva moža sta se hudo skregala, naenkrat zgrabi jeden težak kamen, in udari svojega nasprotnika ž njim z veliko močjo po o M* m o drugi vso nalogo onega in se vsled tega potem močneji organizira. IJavno tako je tudi pri možjanih, kakor sem užo vzglede navcl. Še je mnogo posameznih delov možjan, kateri imajo svoj pomen, katere so tizijologi natanko opazovali; marsikatero žival so zavoljo njih trpinčili; sklepali so tudi iz pato-logičnih opazovanj, posebno pri človoku. Tu se pak no da direktno eksperimentirati ; skušnja nam namreč kaže, da so iz pa-tologičnih opazovanj napačni rosultati dobivajo in sklepa so mnogokrat čisto narobe. Razvidno bodo to, ko bodem nek slučaj pri malih možjanih navel. Mali možjani imajo moč na koordinacijo gibanja. Ako so mali možjani desorganizirani, tako postanejo statični krči, to so čudno prisiljena gibanja, in sicer po navadi gibanja nazaj. Če se n. pr. pri kakšnih živalih razrušijo mali možjani z razbeljeno iglo, tako se precej Razne vesli. * (V k u p a j z r a š č o n a d v o j č i k a.) Tiše se iz čeških toplic: Pred nekaj dnevi porodila je tu žena nocega rudarja v Theresien-feldu v nekoj mali vasi, dve deklini, kateri ste bili od rami do pasa vkupaj zraščeni, glavi nogi rameni pak so bili popolni. Dvoj-čika sta umrla v malo urah, mati je hudo bolna. * (Morilci Sonzogna.) Pred nekaj dnevi odpeljali so v Rimu Josipa Luciana iz ječo „Alle carceri nuovou v ,,Regina Coelli". Radi previdnosti transportirali so ga v zaprtem vozu in stavili še dva karabinijera na stran voza. Ko pak se je voz peljal črez most pred kaštelom ,.Sant' Angelo", hotel je Lu-cfano iz voza skočiti, da bi se bil v vodo vrgel. Karabinijeri zadržali so ga. Ujetnik začel jo jokati in vpiti: „Pustite me, da skočim v Tibero! Kaj hočem več na svetu? Za me je užo vse prešlo". PoMlaiio. GoBp. L. Sadar-ju, učitelju v Loki. Ker ml na pismo odposlano Vam dne 28. okt. p. 1. le zduj nij došel odgovor, jaz pa od Vas kot zastopnika učiteljstva pojasnila v oni reči zahtevati morem dovoljujem si, poprašati Vas po javnem peti, zakaj so dost j nij nobenega odgovora, mislite li ga odlagati ad graecas calendas? Ker se mi uriva ta misel, opozonijem Vas so enkrat na ono pismo, nadejajo se potem blagovoljnega odgovora na ventilirano vprašanje, katero jo po mojem mnenji stvarno važno. Fiat! V Kranji 8. januar U B 1876 M. I v a n e t i 8, učitelj. prokucijo, ker izgubivajo enakotežje, in ako gredu, tako gredo zelo nerodno; one začno počasi omahlovati čedalje bolj in bolj, dokler padejo in no morejo več vstati. Ako so mali možjani razrušijo, postano gibanje v „vas de-ferens" (semenska vrvca) in ovidukti (eileiter); mali možjani so torej gotovo v nekej zvezi s spolskim aparatom. Videl jo tudi Sir nocega vojaka, kateri je bil v Egiptu na zaglavje ranjen, pri katerej priložnosti jo en del malih možjan izgubil. Itil je ta vojak spolovilsko nezmožen, in njegovi testikelni so bili atrotirani. Končno omenim še izrek od Fantonija, ko v možjanih govori, kar še tudi dandenes velja: „Obscura textura, obscuriores morbi, funr-tiones obscurisshnae." — Dr. Anton Arko. Deželno gleđali&C v Ljubljani. V četrtek 0. januarja 1876. Črevljarska učenca. Rnrka s petjem v treh dejanjih, po Alojzij Berlavej „Unsere I.elirhub«nu, predelal F. Končan. Godba F. S t o n z e I n o v a. Odgovorio volja g. J. Ko. č j. Osobe: Leontina pl. Milonska — — — gdč. Pndkrajskova. (Jad, njen knrato- — — — — g. Kocelj. Alojzij p'. fi( riČ, uradnik — — g. Jekovec. Anton Smola, žen >ki črevljar — g. Trnovec. Reza, njegova soprogu — — — * * * Franjo. Smo'ov sin it prvega zakona — — —--— — g. Schniidt. Nacelj, 1 učenca ( — — goBpa Odijeva. Toni [Lah), f pri Smoli \ — — g. Kaj7cl. Marjana, šivilja— — — — — gdi\ Ledarjova. (Jim s j--— — — — — — gš. P.Ucrnoster. Pepa, Gadova kuhirica — — g(le. Namrefova. Jerica, Hitnja pri LeOtttini— — gdč Tekale'v a. Ijuldjauski pesnik — — --• — g. Ivan. Zalka. eunjarica--— — — gdč. Vrtnikova. Lencika, njena sorodnica — — gdč Ihanova. Roko ielski ;ič n -e — - — — ud. Karol. Cipr jari Cern, sodnijski sluga — g. Gnreuec. .Jurij, ključarski učence— - — gdč, Nagelnova. Jetnik--— — — — — — g. Btlraku Razni rokodelski uiVne.i, posli, sođntjskl sluge, čuvaji. Uiugo dejanje bo 14 duij po/ noje vrši. # • (tdč. Pranja Zoreti čeva sodeluje iz prijaznosti. Pri predstavi svira e. kr. godba 4(1. pt lka pešcev vojvode Sacbs'Mi-Meining 611 Kasa se odpre ol> '/j 7. uri — Zadetek ob 7. uri /.večer. Prihodnja »lovensJca prSdttava bode v pontde^jtk 10. januarja 1876, Vsem bolnim moč in zdravje hrez leka i d brez stroškov po izvrstni B8ial8scisre ta Barry v Mj4> & sta Km. 30 let axe Je aij ludrini, ki bi jo ne laln ozdravila ra prijetna idravilna tirana, pri odraščenih i oijrooih hrez medicin in stroškov; zdravi vho bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žlezo i unduho, boleiMno v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-btvljenj'', zaprti«;, prehiajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo. vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v nšesih, slabosti in blevanje pn nosečih, ^ o'oznost, diab'tt, trganje, shujšnnje. IdodiČico in predajanje: posebno se priporoča sadojenoo in jo bolje, n sgo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-od zdravilnih, Urez vsake medicine, moj njimi spri-fiuvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pra--eg«. profesorju medicine na vseučilišči v Mariboru, z Iravilnega svetnika D . Angelsteina, Dr. Shorelanđa, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-imart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oB)b, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz '80.000 spričevalor. Spilcevalo št. 73.670. Na D u naj i, 13. aprila 1872. Freftlo je vie sedem tnes.ce', od; ar som bil v brezupnem Btanji. Trpel aem vsled p.'snih i i čut-nicnih bolečinah, in sicer ta :<> ia s m od dno do dne wdnorgnil, in to zapred'o je dolgo čas* moje štidije. Oul sem od Vaše čudapolne Revalescičre pri el sem jo rabiti in cugotoviui V ih, da se čutim po mesečnem užitku V.še tedne in okusno Rera-lescičro popo nt m zdrav, tako, da br^z najmatjega tres nja morem zopet pisati. Zaadi tegi priporočam vsem bolnim to primemo prav ceit6 in okusno bruno, kot rajbo'jši pripom čjk, ter ostanem Vaš adaai (t a b r i e 1 T e s c h n e r. fdv.s-itclj javnih višjih t'govskih šol. Tismo visoko plemenito markizo de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neko bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin i sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogl . niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutuico na celem životu, slabo pre-havljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me jo sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanhoieiia najvišje Stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da tu moje bolečino zlajšali V poluej obupuosti poskusila sem Vašu Etevaleaciere in sedaj, ko jo asivam tri meaeoe, sa-bvaHnjem se bogu. Revalesoiere zasluži največje hvalo, pridobila mi jo zopet zdravje in me stavila v stanje, da moreni mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja uioje prisreno hvaležnosti in popo nega spoAievanja. M a r k i z e d e B r o li a n. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb: nika, Veliki Varaždin, na pl|iičiier.i kašlji in bolehanji duš ika, omotici in tiščanji v prsih. Št. 66.716. Gospodični do Montlouia na nepre-bavijejiji, nespanjl in hojianji. Revaleaciere je 4 krat tečne j ia, nego meso, t« r se pri odraičenih in otrucib prihrani 50 krat već u< eaui, ko pri zdravilih. V plehaatih palicah po pol fonta 1 gold. 50 ki , 1 Aut 2 gold. 50 kr., 2 fon ca 4 gold. 50 kr., 5 m. ■ tov 10 pold., 12 fontoT 20 50UL, 24 tattfM ffOtV — Revaleucierc-Biecuiten v pniioah in tabletah 1 12 ta« 1 jioid. 50 krn 24 tati I gold. <*j ir., 4i trn gold. 50 kr., f prahu sa ISO tu* 10 stold. Prodaji Da 1 >irr> & Oorap. na On .»M, v, «;< J'1».>:-• IHir itev. 8, kakvr v .n! .ncatih pri dobri lekarjih in špecerijskih trgovcih' -;idi razpošilja. .1. naj tka hiia na vae kn.je po poitnib :*kj»Enioah al povzetjih. V Ljubljani Ed Huhr, J. Svoboda lekar pri „zlatem orlu", v Itelti pri lekarju J. Pio damu, v Celovcu pri lekarju Birn -lacherju, Npljetu pri lekarju A lj i no viču, v Trtttn pr lekarju Jakobu Serravallo pri drogoristu P. liocc* in J. Hirschu, v Zadru pri Audrovieu. (296 Tržne cene v I j ubijani 5. januarja t. I. Pfenioa hektoliter 8 gld. 30 kr.; — rel 5 gld. 65 kr.; — ječmen 3 gld. 70 kr.; — oves 3 gld. 60 kr.; — ajda 5 gld. 42 kr.; — proso 3 gld. 70 kr.; — koruza 4 gold. 85 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektolitor 7 gld. — kr.; masla kilogram 1 gld. — kr.; — mast — gld. 8i kr.; — špoh frišen — gld. 60 kr.; — ipeh povojen — gld. 78 kr.; jajce po 2»/i kr.;—mleka lltor 8 kr.; govedom.' kilogram 48 kr.; — telotnino M) kr.; - svinjsko iiioao 52 kr.; — aena 100 kilogramov S gld. 80 kr.; — slame 8 gold. 30 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Dunajska borza 5. januarja. (.Izvirno t.ji;ki 40 Enotni dri. dolg v ■rebrn 73 , 85 1860 tri. posojil-« 112 — kr. Akcije narodne banka Kreditne »koij« . . London . . . . Napol. .... C. k. cekini .... Srebro .... 892 195 113 9 5 '04 60 50 10«/» 33 10 Dr. J. N. Orozel P advokat, dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odpre 3. prosenca 1876 odvetniško piaarno v Mariboru hišna štev. 22, Graškega predmestja, in sprejme mait&mestovalmefja knneipijenta in izurjenega /ire/fisnlra. (452—9) 33TK= & o ... < 11. -C « H O M C i« I > »g 3" v.< ..S i *5 E 1 a Ste 3 H E *8 o < Priporočilo. Pdano podpisani uinctoljni in trgovinski vrtnar priporoča svoj obrt p. n. občinstvu. Ustrezati hočem v vsacein obziru, zatorej žoli si posebno sedaj prav obilo naročilov, namreč za dekoriranje pri balih, pri mrličih. Za tako dekoriranje ima vedno domačih in inozemskih cvetlic. Tudi so dobč pri njem zmirom ro/.ui veuel la mrliče, puAelJei za vomćIIm, poroke in veaellee, iz najlepših in sveženih cvetlic, hitro in po nizkej eeui. Naročila sprejema pismeno in ustno. Vuttoijtt nantfila onkrbuje proti portunu povzetji. Alojz Korsika, d-1) umcteljni in trgovinski vrtnar na Poljanah št. 69. Sprejme se količkaj v odvetniškej manipulaciji izurjen in zraven trezen takoj (3-1) ♦♦♦♦♦♦♦ ♦»♦♦»♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< v mojej pisarni v Krškem. Dr. Karel Koeeli. I Smrečjevega lesa produkti __ iznajdenca jedinega in samega fabrikanta Ivana »Jurija Kotlića v llcrliuu, g Skalit z s t r a s s e št. 7, "s in sicer: Coniferen-spirit, Coniferen-zrak z aparatom .s Confferen-liker, imenovan i Toatiiji**. • „Coiiiferen-spirit" gaunj § vsake vrste, trganj 73 oslabljenim odraslin ■ „Coiiiferen-zral in i za ugnanie pn revmatizmu, tr-e po kosteh, podagro, utrpljenje vsako vrste, trganje in za omivanjo pri slabih otrocih in pri oslabljenim odraslim. ■■ Steklenica 1 gld. ■■ ,£4 S tem jo vsak v stani v nekaterih • minutah prav naravni smrečje-gozdeni zrak napraviti v sobi. Za bo ehno na prsih in pljučah ae posebno priporoča. Urez aparata atuklonica gl. 1, z aparatom Btekl. gl. 2.60. ,Cortiferen-liker" „NemSki Toddy". Jako dišjča, močivna in oživljena pijača od medicinskih avtoritet poskušena Iti priporoč-na za krča v želodci, katar, bolečine pri prebavenji, zgogo, hamorholde, posebno za d.areo itd. Cena ve ike steklenice gld. 1.50, male steklenico 75 kr. Zaloga za Biranjsko pri II. I i. We ii cel-J n, ♦ ._ v Ljubljani, glavni trg. (2—1) ♦ «3 Narorila iz dežele oskrbe so točno proti poštnem povzetkn. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ ♦ P 1824]. Razglas, Samo v Opazilo seje, da so zapovdi o oglasovanji posebno pri mesečnih podnajemnikih, dalej pri poslih, rokodelskih pomagačih in učencih le mlačno spolnujejo. (»lede na zmerom še veljavni razglas poprej obstoječega polici-skega vodstva od 10. marca 1857 št. 171« se šo enkrat opomni, da se morajo omenjena oglasila naj dalje 24 ur po ustopu v stanovanje, v službo ali v uk, ustmepo ali po oglasilnem listku, ki so pri podpisanem vradu brezplačno dobi, zgoditi. V ravno tem času se mora tudi izstop oglasiti. Opuščenje oglasila se bode brez prizanašenja z dnarno globo 5 gld. kaznoval, in se bo ta dnarna kazen pri nezmožnosti plačila v 24 urni zapor spremenila. (460—2) Mestni magistrat v Ljubljani, 23. decembra 1875. * Franjo Tereek (prej J> rag/otl n lloživ) (prej l>i*ai;<>rl>ikej eeui. Jako li<*u<> ilivjino in i rdn<> ^ iz kositarja in vlitega železa, kakor tudi Jft vsake vrsto K ib lii nj^Ko oi*ol« («ih%;.i l»la£-t, zuvratnikov za gospode in gospe. Najveća zaloga Hvilualili in r.a uiitacitili trakov v vsakej barvi in šiiokoati. t>v<'je-voliiate in bloud eipke tudi ohs.to z biseri, kakor tudi sploh vao v to široko spadajoče stvari in to v*tk H* i»o EaspOŠiHatve proti poštnem povzetku tujok. Lzgledki in zaznamek blaga za« stotij in tranko. (320—23; Dunajska najveća 27 kr, Zaloga solidne in znane zanesljivo firmo Bernhard Pollak-a na l>uiijijl9 Kamtnerstrasse 14, (vis-Ji-vi8 VVeihburggasso), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno za vsako Naisono, ovčje-volnate ohlačilne snove« Kavno tako tudi vse si mislečo vrsto, platnenega, modernega, kurentnega in pletenega blaga, Bvilnate in žametasto trake, ravno tako tudi guipir-čipke vsake liaže, pu eg še tisoč drugih atvarij. lzgledki i zaznamek blaga zastonj in franko. Naročila, tudi poŠtuem povzetku. najmanjša brzo po (32J—25) Nepristtijočd jem^e se nazaj brez zadržka. izdatolj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".