Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papii^ev Koroška 4000 Knmj ti i: 04 / :S0 10 40. :S0 10 17. 2S0 10 30 faks: 04 2S0 10 12 M H h .^hii.si, ifi/oist i>futsi WirthlKl » 5 Jtmosfia^! f « r • m 1 Gorenjska pSdSA. f Banka frodäja vseh oaS^ okescih, w >r< ilfK.} h »«h • < I i t 1' T i' Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 26 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 2. aprila 2004 vestjo Izredna seja mestnega sveta V stilu interpelacije župana brez možnosti resnega učinka Na župana Mohorja Bogataja so hudi tudi v njegovi stranki LDS. - Foto: Gorazd Kavčič Kranj - Kranjski župan Mohor Bogataj je na sredini izredni seji mestnega sveta, namenjeni prodaji petih poslovnih lokalov na Koroški cesti 14 in 16, po pridobitvi pravnega mnenja dr. Rajka Pirnata dokazano nezakoniti, priznal, da se je za prodajo v svežnju odločil sam. V obširnem zagovoru je župan tudi pojasnil razloge za svojo odločitev; na eni strani interes potencialnih kupcev - skupine podjetnikov za prodajo lokalov v paketu in slab interes za posamično prodajo na drugi. S skoraj 65-odstotno zahtevano varščino (uveljavljena je 10-oziroma največ 20-odstotna) je skušal zagotoviti resnost kupcev. Po očitkih mestnega sveta, da je ravnal v nasprotju z njegovim sklepom, pogodbe s kupci ni podpisal. Zupan je zavrnil namigovanja, da bi se o prodaji odločal na podlagi podkupovanja ali poskusa podkupovanja oziroma da bi na odločitev vpli- valo osebno poznanstvo z Viki-jem Mohoričem. Nadzorni odbor pod predsedstvom Saše Kristan je na podlagi mnenja dr. Rajka Pirnata z Inštituta za javno upravo mestnemu svetu predlagal, naj javno dražbo razveljavi, ugotovil je, da je za morebitne posledice, zlasti materialne, odgovoren župan, o nepravilnostih bo obvestil ministrstvo za notranje zadeve in računsko sodišče. Kritični do županovega ravnanja so bili tudi odbori mestnega sveta in svetniki sami. Alojz Potočnik, predsednik odbora za finance, denimo, je govoril o bankrotu zaupanja, o politični depresiji v Kranju, iz katere je mogoče le z resnico, Janez Jereb (NSi) je županu celo predlagal, naj zaradi izgubljenega zaupanja odstopi, vsi pa so pričakovali, da bo župan že v sredo ponudil rešitev iz zagate in spraševali, kaj piše v drugem poročilu dr. Pirnata z oznako "zaupno". Odgovor je bil, da prav to; mogoče finančne posledice razvelj av^ Ij ene dražbe. Jelko Kacin (LDS), ki je obžaloval, da je Mohor Bogataj član te stranke, je menil, da bodo posledice županovega ravnanja najmanjše, Če odpravi nepravilnosti in nezakonitosti, o katerih govori Pirnatovo mnenje. Glede na to, da mestni svet dražbe ne more razveljaviti, ker takšnega sklepa tudi ni sprejel in da morajo tako odbori kot sami svetniki od župana dobiti vse odgovore na vprašanja, bodo izredno sejo nadaljevali čez dobra dva tedna. Helena Jelovčan Sloveniia nova zvezda Evrope ŠE 29 DNI mater »p. ar J t Trenirka za ženske In moške, različne barve (namesto 28.396Sit samo 7.147Sit*) c; O O A' i D A T R I s J- . .'•'s NON-STOP Namesto rudnika obrtna cona Naložbenike nameravajo privabiti s subvencioniranimi cenami zemljišč. Todraž - Približno 420 milijonov tolarjev so vredne nepremičnine podjetja Rudnik Žirovski vrh, ki jih je država pred dnevi kot del odškodnine lokalni skupnosti za obremenitev oko^a brezplačno prenesla na občino Gorei\ja vas - Podane. Nekdaiye prostore za predelavo uranove rude bodo preoblikovali v gospodarsko cono. i / V 1 V «. ' - Ponudba velja do razprodaja zalog. »Namesto« cena Ja doslaj veljavna Glgasport prodajna cena. *C9ne v Sit so informativne in odvisne od valutnih razmerij. V l' - • v . T (zvoz »Warmbad ViUacb« - pr«d Stljakom 1. «amafor - d*sno pri RaMült^'U ' iavo - ia 500 m NOVO v Beljaku, GAV-CENTER! ^ • »r uie Unoui boui |do izredno ugodnega k letnih pnevmatik. Na vratih izbranih p t. TYRES 'i! 'J.' 'LJ- V ' ^ * K k \ ' ^ T Nekdanji Rudnik Žirovski vrh bo gospodarska cona. Pogodba o brezplačnem prenosu premoženja, ki so jo podpisali minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, direktor Rudnika Žirovski vrh Matej Po-žun in župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj poleg 44 tisoč kvadiatnih metrov stavbnih zemljišč v Dolenji Dobravi obsega Še tri poslovne prostore in šest stanovanj v Gorenji vasi. "To bo občini omogočilo razvoj novih gospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo nova delovna mesta ter omogočajo prezaposlitev v rudniku zaposlenih delavcev," je poudaril Janez Kopač. Naložbenike nameravajo pritegniti z nizkimi cenami komunalno opremljenih zemljišč, saj naj bi za nakup odšteli največ 30 evrov za kvadratni meter, najem pa bi jih veljal največ dva evra za kvadratni meter na leto. Občina mora zdaj v Šestih mesecih izvesti javni razpis, s katerim bodo zemljišča ponudili v odkup. "Pred nami je velika obveznost, a vedno smo želeli pridobiti delovna mesta v naši občini, saj zdaj kar polovica občanov odhaja na delo drugam," je dejal Jože Bogataj. Prednost pri zaposlovanju naj bi imeh presežni delavci iz rudnika, za kar bo naložbenik prejel tudi subvencijo 4,5 milijona tolaijev, je razložil Matej Požun. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič m (\j O >o o sO ru ir\ fn o o VB-LEASING. doo . Pot za Krajem 38, Kranj N ^ v (A < M : i. GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 Nedeljski referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih bodo v LDS in ZLSD bojkotirali, medtem ko opozicija poziva volivce, naj se referenduma udeležijo in glasujejo proti Krai\j - V nedelo bodo volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ali bo referendumski rezultat sploh kaj pomemben, bo pokazal čas, že sedaj pa vemo, da ga ustavno sodišče ne bo upoštevalo. Ignorirali ga bosta tudi vladni stranki LDS in ZLSD, medtem ko bo imel za opozicijo, predvsem Koalicijo Slovenija, rezultat referenduma večjo težo. Če njegov rezultat že ne bo relevanten za oblast in sodišče, pa bo toliko veČ povedal o mnenju volivcev do zadnjih ravnanj trenutne oblasti, pravijo v opoziciji. V torek je notranji minister Rado Bohinc v državnem zboru uspešno prestal interpelacijo. Glavni očitek opozicije je bilo ravno (preuranjeno) izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim. Rado Bohinc in premier Anton Rop se nedeljskega referenduma verjetno ne bosta udeležila. Foto: Tina Doki Stališča med pozicijo in opozicijo se razlikujejo tudi o smislu udeležbe na samem referendumu. Iz LDS in ZLSD so tako že pred dnevi sporočili, da se vrha strank referenduma ne bosta udeležila. V Združeni listi so med drugim kot razlog bojkota navedli mnenje, da se o človekovih pravicah na referendumu ne odloča. V SDS in N.Si so seve- njem vladnih strank, da pa si kljub temu obetajo velik odziv volivcev, so ta teden večkrat pojasnili med neuspešnim interpe-liranjem notranjega ministra Rada Bohinca. V nedeljo bodo sicer na naknadnem zakonodajnem referendumu volivci odločali o usodi novembra lani sprejetega zakona o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča RS, javnosti bolj znanem kot tehnični zakon o izbrisanih. Vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-246/02-28 (EPA 956-III), sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije dne 25. 11. 2003?" Z izbiro odgovora ZA ste za uveljavitev tega zakona, z izbiro odgovora PROTI pa ste proti njegovi uveljavitvi. O čem govori t.i. tehnični zakon o izbrisanih? Zakon sledi odločbi ustavnega sodišča iz aprila leta 2003 in ureja pogoje in postopek izdaje (dopolnilne) odločbe o ugotovitvi stalnega ■ prebivališča v Republiki Sloveniji državljanom nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so imeli v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče na dan 23. decembra 1990 in na dan 25. fe- da zgroženi nad takšnim ravna- bruarja 1992 in ki so do danes Sloveniji še dva cougarja Brnik - V petek sta na brniško letališče priletela še druga dva od štirih novih helikopterjev Slovenske vojske. Gre za večnamenska transportna helikopterja tipa cougar AS-532AL, s katerimi bo Slovenska vojska povečala transportne zmogljivosti ter okrepila sistem zaščite, reševanja in pomoči. Ministrstvo za obrambo je prvo pogodbo o nakupu co-ugarjev podpisalo sredi leta 2001, drugo pa lani. Z večnamenskimi transportnimi helikopterji bo ministrstvo zaokrožilo izvedbo investicijskega projekta postavitve enote večnamenskih transportnih helikopterjev. Na nakup cougarjev pa so vplivale tudi njihove letalne in transportne zmogljivosti. Nova cougarja se od prejšnjih razlikujeta po tem, da sta opremljena še s hidravličnim dvigalom, dodatnim rezervoarjem za gorivo in večnamenskim vstop-nikom zraka, kar omogoča delovanje v težjih terenskih razmerah. Del osnovnega usposabljanja posadk za letenje z cougar-jem je potekalo že v Franciji, nadaljevalo pa se je doma. Trenutno se del posadk intenzivno usposablja tudi. v nočnem lete- nju, kar pa predstavlja že nadaljevalno fazo usposabljanja. Alenka Brun, foto: Tina Doki Osnovna naloga cougarja je prevažanje vojakov in opreme. Med drugim pa se ga uporablja tudi za evakuacije ranjencev in civilistov iz ogroženih področij, prevoze različnih tovorov, reševanje na morju in gorah, za gašenje požarov. Uspešna in pravična Evropa Radovyica - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Radovljica bo organizirala jutri, 3. aprila, ob 17. uri v restavraciji Panorama na Bledu pogovor o gospodarsko uspešni in socialno pravični Evropi. Na pogovoru bosta sodelovala Robert Goebbels iz Luksemburga, poslanec Evropskega parlamenta in podpredsednik poslanske skupine evropskih socialdemokratov v Evropskem parlamentu, in Feri Horvat, poslanec Združene liste v državnem zboru in opazovalec v evropskem parlamentu. J.K. Referendum je manipujacija Škofja Loka - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Škofja Loka je v izjavi za javnost, ki jo je podpisala mag. Mirjam Jan - Blažič, zapisala, daje referendum o izbrisanih zloraba demokratičnega instituta in manipulacija z volivkami in volivci. Referendum je referendum proti uresničevanju človekovih pravic in spoštovanju odločitve ustavnega sodišča, ki ga je izsilila desnica. Združena lista se pridružuje tistim, ki bodo z neudeležbo na referendumu pokazali nasprotovanje taki politiki, ki je slaba popotnica Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo. J.K. Poziv k resničnosti in objektivnosti Tržič - Tržiški župan Pavel Rupar je v izjavi za javnost zapisal, daje sedaj prišla na dan prava tržiška afera, "ko sije direktorica javnega zavoda v Tržiču nezakonito prilastila kar 26 milijonov tolarjev in s tem močno oškodovala občinski proračun. Vse trditve o slabem delu vodstva zavoda in številnih njegovih nezakonitostih, preobremenjenosti staršev ter zaposlenih so se izkazale za resnične". Ker so županu pred časom nekateri slovenski mediji očitali vpletenost v nepravilnosti poslovanja tržiških vrtcev, korupcijo in prejemanje podkupnine, sedaj v sporočilu za javnost ugotavlja, daje šlo zgolj za poskuse politične diskreditacije pred prihajajočimi volitvami v državni zbor. Obenem prosi slovenske medije, da o tako imenovanih tržiških aferah, v katere je vpleteno njegovo ime in ugled, poročajo resnično in korektno. Pretekli očitki nekaterih predstavnikov LDS in Združene liste so bili prenagljeni in nepreverjeni. J.K. na podlagi veljavnih zakonov že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Odločbe se izdajajo retroaktivno in avtomatično, na podlagi že pridobljenega statusa stalnega prebivanja. Tehnični zakon bi moral biti podlaga za izdajo takih dopolnilnih odločb, potem ko je opozicija "izsilila" referendum, pa je notranji minister odločbe že začel izdajati z obrazložitvijo, da ima podlago v ustavi. Čep rav bi bili volivci v nedeljo proti tehničnemu zako- nu in bi ta rezultat imel pravne posledice, bi bil izkupiček vseeno bolj klavrn, saj bo večina dopolnilnih odločb, na katere se zakon nanaša, do tedaj že izdanih. Simon Šubic Razrešili podžupana Lukovica - Zaradi nesoglasij pri sprejemanju proračuna je občinski svet na zadnji seji razrešil podžupana Lada Goričana, sicer člana Liste za Črni graben. Omenjena lista ima v občinskem svetu največ predstavnikov - kar štiije svetniki od 14 namreč pripadajo njihovi listi. Občina bo imela tako odslej le enega podžupana. Zupan pričakuje, da bo delo občinskega sveta kljub temu teklo nemoteno. "Delati moramo namreč za skupno do- bro občine, ne pa lastno korist." Odločitvi o razrešitvi podžupana je botrovalo izrecno nasprotovanje sprejemu predloga proračuna, je pojasnil župan Matej Kotnik. "Ker je funkcija podžupana postavljena tesno ob bok župana, bi povsem upravičeno lahko pričakovali njuno sodelovanje. Podžupan namreč v vsaki občini predstavlja županovo desno roko, ki je vreden popolnega zaupanja in enotnega delovanja pri sprejemanju vseh IManipuiacija z volivci Kranj - Liberalna demokracija Slovenije sporoča, da se ne bo udeležila nedeljskega referenduma, ker gre za referendum, na katerem se sprašuje, ah naj se spoštujejo človekove pravice ali ne. Ustavno sodišče je že leta 1999 razsodilo, daje bil izbris nezakonit, kar je ponovilo tudi lani. Odločitve ustavnega sodišča ne more razveljaviti večinska volja ljudstva na referendumu. Zato je ravnanje Koalicije Slovenija in nekaterih drugih parlamentarnih strank neodgovorno ravnanje s čustvi ljudi in z ustavo. Referendum ne bo imel pravnih posledic in bo zato brezpredmeten. LDS poudarja, da zakon, ki bo na referendumu, nima nobene zveze z odškodninami. Urejata jih ustava in obligacijski zakonik. Priznanje stalnega bivališča nima nobene povezave z odškodninami. Odškodnino lahko prizna le sodišče v postopku. J.K. odločitev." Predvsem, meni Kotnik, bi moral podpreti proračun. Zdaj že bivši podžupan Lado Goričan je pojasnil, da se z letošnjim proračunom ni mogel strinjati, ker so želeU v njihovi listi po eni strani varčevati, po drugi pa zagotoviti, da sredstva v proračunu ne bi bila tako razpršena. "Oblikovali smo tudi predlog, da se vse naložbe, ki so načrtova- 9 ne v posameznem koledarskem letu, v tem letu tudi zaključijo. Zato je treba določiti prednosti pri naložbah." Na podlagi pri-pofnb, ki jih je njihova Usta podala k proračunu, naj bi prihranili približno 70 milijonov tolarjev. "Glavni delež pri tem znesku so plače občinske uprave, pri katerih bi lahko prihranili najmanj deset milijonov tolarjev." Zupan se s tem ne strinja, saj pravi, da pri izračunu ni upošteval pravih količnikov, delovne dobe zaposlenih in podobno. "Če bi njegov izračun upoštevali, bi morali nekaj ljudi odpustiti," je poudaril. Mateja Rant Minister Kopač v Kranju Krai\j - Izvršni odbor mestnega odbora Liberalne demokracije Kranj in svetniška skupina v mestnem svetu sta se sestala z ministrom za okolje, prostor in energijo mag. Janezom Kopačem. Ugotovili so, da je bil v mestni občini Kranj narejen velik napredek pri urejanju prostora. Pridobljenih je bilo kar nekaj novih zazidljivih površin za gradnjo stanovanj in poslovnih objektov, kar bo omogočilo še hitrejši razvoj mesta. Posebej so opozorili na problem širjenja deponije v Tenetišah in gradnje tovarne za predelavo odpadkov. Minister mag. Janez Kopač je poudaril, da bodo lahko le regijski projekti računali na evropska in državna sredstva, lokalni pa ne. Obravnavali so tudi strategijo gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in menili, da občina brez dodatnega zaračunavanja storitev sama ne bo zmogla bremena, je zapisal v sporočilo za javnost Andrej Dolenc, sekretar mestnega odbora LDS. J.K. Dolžnosti in pravice obveznikov LJublijana - Čeprav je Slovenija lani opustila obvezno služenje vojaškega roka v miru, mora ministrstvo za obrambo še vedno voditi evidenco vojaških obveznikov, ki morajo biti seznanjeni z dolžnostmi in pravicami. Letos bodo to storili za generacijo, ki je dopolnila 18 let in obsega približno 12.500 vojaških obveznikov. Ob tej priložnosti se bodo seznanili z oborožitvijo in opremo Slovenske vojske in z možnostmi zaposlitve v njej. Na območju Uprave za obrambo Kranj bodo seznanitve na Jesenicah in v Ki'anju. Na Jesenicah bo seznanitev 7., 8., 14. in 15. aprila, v Kraixju pa 4., 5. in 6. maja ter 14., 15. in 16. septembra. J.K. Dr. IMiha Brejc na Dovjem Dovje - SDS Kranjska Gora je v kulturni dvorani na Dovjem pripravila pogovor z dr. Mihom Brejcem, podpredsednikom državnega zbora na temo Slovenija in Evropska unija. Gost je zbranim članom in simpatizerjem orisal dobre in slabe strani slovenske vključitve in pri tem poudaril, da Slovenija vendarle lahko pričakuje številne prednosti, marsikaj, denimo izobraževalni sistem, pa bo morala spremeniti. Omejitve prostega prehoda oseb so lahko tudi dobrodošle, kajti po analizi bi kar pet milijonov Poljakov takoj zapustilo Poljsko, na tuje bi odšel vsak drugi poljski zdravnik - seveda tudi v Slovenijo. Pred referendumom o izbrisanih pa stranka poziva na čimvečjo udeležbo, saj je prepričana, da ne gre za človekove pravice, ampak za izigravanje koalicije. Državljanstvo in stalno bivanje nista nikjer v svetu človekova pravica, ampak vsaka država sama odloča, če državljanstvo podeli ali ne. J.K, Petek, 2. aprila 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Za nakup nepremičnin v Sloveniji je ministrstvo za pravosodje doslej prejelo 184 vlog tujih državljanov Krai\j - Slovenija bo po prvem maju očitno precej zanimiva za tuje naložbenike, zlasti če sodimo po zadi\jih oglasih v itaiyan-skih medyih, v katerih italijansko podjetje išče vlagatelje za naložbe v Slovenyi. 1\ijci bodo namreč po tem datumu lahko nepremičnine kupovali pod enakimi pogoji, kot večajo za naše državljane. Za tujce je Slovenya po mnenju mnogih privlačna predvsem zaradi ohrai\jene narave in ker večamo za varno državo. Vendar pa bodo marsikoga verjetno odvrnile precej visoke cene zemljišč. Oglasi omenjenega italijanskega podjetja so v slovenski javnosti dvignili veliko prahu predvsem zaradi fotografije triglavskega narodnega parka, s katero so bili opremljeni. Strah, da bi tujci pozidali območje parka, pa je pri tem (najbrž) odveč. "Za osrednje območje parka namreč za vse veljajo enake omejitve," je poudaril direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. Bolj problematično je robno območje parka, kjer je v pristojnosti in odgovornosti občin, da pripravijo ustrezne dolgoročne prostorske načrte in strogo določijo namensko rabo tega prostora. "Obstajajo tudi varovalke po zakonu o ohranjanju narave, po katerem ima država predkupno pravico za ta zemljišča. Če torej nekdo želi prodati zemljišče v osrednjem delu, ga mora najprej ponuditi v odkup državi," je pojasnil Bizjak. Samo letos so prejeli že 15 tovrstnih vlog, lani jih je bilo 87, leto prej čez sto. Ob tem država zadnja tri, štiri leta v nobenem primeru ni uveljavljala predkupne pravice. "Glavno vlogo igra denar, zato bo vse odvisno od ozaveščenosti lastnikov zemljišč," meni Bizjak in dodaja, da se mora hkrati tisti, ki kupuje zemljišče v parku, zavedati, da ni nujno, da bo lahko tam kdajkoli gradil. "Tako je povsod po Evropi," je pribil. Pričakuje, da se bo glede na sedanje povpraševanje zanimanje tujcev za zemljišča Še povečalo. "Slovenija velja za zelo atraktivno. Odlikuje jo pestra in ohranjena narava, velja tudi za relativno mirno državo." Petrol s plinom v Vodicah Vodice - Petrol bo v naslednjih tridesetih letih oskrboval z zemeljskim plinom vse, ki bodo v občini Vodice priključeni na zemeljski plin. Takšno pogodbo sta ta teden podpisala župan občine Vodice Brane Podboršek, potem ko je občinski svet potrdil Petrol plin, d.O.o., za izbranega koncesionaija, in direktor Petrol plin, d.o.o., Štefan Mitja Lebar. Po pogodbi bo Petrol zgradil plinovodno omrežje v prvi fazi poleg Vodic še za Bukovico, Utik, del Kosez in Repnje, za druga naselja v občini pa bo potreben sporazum z občani oziroma občino. Na podlagi podpisa pogodbe naj bi že v prihodnji letošnji ogrevalni sezoni bili priključeni na zemeljski plin šola in bodoči vrtec, sicer pa je v Vodicah že zgrajenega tudi dober poldrug kilometer sekundarnega plinovodnega omrežja in 70 priključkov. Za ostalo naselje pa je že izdelana tudi projektna dokumentacija na podlagi služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Občina se je prav tako že pogodbeno sporazumela z glavnim slovenskim dobaviteljem plina Geoplinom (predstavnik Geoplina Marko Ileršič je bil tudi prisoten pri podpisu pogodbe v začetku tedna in ob tem zaželel uspešno uresničitev plinifikacije v občini Vodice), da bo le-ta do zimske sezone zgradil merilno regulacijsko postajo, ta pa bo omogočila, da se bodo prvi lastniki priključkov lahko že prihodnjo sezono ogrevali s pUnom. Andrej Zalar ^GLAS Slovenija bo po 1. maju precej zanimiva za tujce. Strah pred tujim lastništvom Doslej so tujci lahko kupovali zemljišča v Sloveniji le na podlagi ugotavljanja vzajemnosti. To pomeni, da so posamezno nepremičnino, za katero je prosilec iz druge države podal vlogo za ugotavljanje vzajemnosti, primerjali s podobno nepremičnino v državi prosilca in preverili, kakšen režim velja za nakup te nepremičnine s strani tujcev, zlasti državljanov Slovenije. "Če je režim primerljiv in torej obstaja vzajemnost, smo nakup nepremičnine omogočili," je razložil državni sekretar pri ministrstvu za pravosodje Marko Starman. Doslej so prejeli 184 vlog za ugotovitev vzajemnosti s strani tujih državljanov, od tega 170 vlog državljanov držav članic Evropske unije. Obstoj vzajemnosti so ugotovili v 49 primerih, na podlagi izdanih odločb pa se je v zemljiško knjigo vpisalo 13 tujih državljanov. Ti so z nakupom tudi pravnofor-malno pridobili lastninsko pravico na nepremičninah v Sloveniji. Po podatkih ministrstva za pravosodje so največ vlog prejeli od državljanov zvezne republike Nemčije, sledijo državljani Avstrije in Italije. "V glavnem gre za posameznike, ki kupujejo posamične parcele. V precej primerih, če sodimo po priimkih, gre za ljudi, ki so slovenskega porekla," ugotavlja Starman. Najpogosteje so se vloge nanašale na nepremičnine za namen bivanja in sekundarnega bivanja (počitniške hiŠe). V zadnjem času so prejeli tudi veliko vlog iz Velike Britanije, nekaj jih je bilo celo iz Združenih držav Amerike. Po prvem maju pa se bo nepremičninski trg pri nas povsem sprostil in bodo tudi tujci lahko kupovali nepremičnine v Sloveniji pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Kljub strahu pred tujim lastništvom Starman meni, da to ne bo imelo negativnih posledic, Če bo država posamezne režime, ki veljajo recimo za naravne parke ali kmetijska zemljišča, uredila na pregleden način. Naložbeniki naj bi bili neresni Za zemljišča v okoUci Kamnika so se predstavniki italijanskega podjetja Construction Projects zanimali že konec lanskega leta. "Izdali smo jim lo- kacijsko informacijo, daje na tem območju mogoče graditi individualne stanovanjske objekte. Zanimala jih je tudi možnost širitve, vendar obstajajo omejitve, ker območje meji na naravni park," je razložil kamniški župan Anton Smolnikar. Javno dražbo za skoraj dvajset tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče naj bi speljali sredi poletja, po prvih ocenah naj bi izklicna cena dosegala sto ev-rov za kvadratni meter. Do zdaj, je še dodal župan, pa do kakšnega podpisa pisma o nameri ali česa podobnega še ni prišlo. V resnost italijanskih naložbe-nikov, ki naj bi gradili v okolici Kamnika in Volčjega Potoka, direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek močno dvomi. "Ekipa, ki se s tem ukvarja, nima nobenega finančnega pokritja. Preverjali smo njihove bonitete. Z nekom, ki nima nikakršnih bonitet, se nimaš kaj pogovarjati," je prepričan. Meni še, da kakšnega pretiranega povpraševanja tujcev po zemljiščih pri nas tudi v prihodnje ni pričakovati, saj so ta precej draga. Mateja Rant Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Se-dej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas Je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj In izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolaqev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT •'i . ■ • N' ( '/^nfei^^vsc a i'J Vöilüriö mi 'v t- v Sr/opl A j/iočijlffl <)i / / .0Ä'IS« 8tropnost«nska obloga SPAN bell josdn. 2600 x 160 x 10 mm, V pikatw • 2,4^ m' ftt.aft.; $982897 t» Podstreine stopnic«; ^ MInka Standard. "" 3-d8lno Zložljive. 120x70x13.5 cm It.art: 3146339 j. Talna Ivema plo&öa V100 z utorom in peresom, 2050 X 925 X 19 mm, PE»1 plošča je 1.896 m' Sl.art.: 5967146 Slorast 301 motonica za sajonjo in presajevanje, št.art.: 3341047 OBNOVUENE LETNE GUME od 4.490,- SIT/kos MG Marf(«t d,o.o. izubijana t - r I • ' •! , KDOR JO IfVIA, TA IIWIA: ,1 • r' e % NA VSB IZDHI-Ka MBNJAVO BLAGA k: ' o t •» • / PRIKOLICB OSEBNI AVTO i^O f»OI.OVlĆNI CBNI f»0 POLOVIČNI CBNI «v \ t « •v , , i Kv it» . t ■S » »V k i 1 V brezplačen raxrex brezplačne ihranfe zaves brezplačne nieian|e barv I •, . A . Stara cesta 25 T«l.:04 281 24 15 Fax: 04 261 24 40 O^/ti Mnt t k pon. • 9ob. od 8.00 do 21J nedelj« od8.00do13j i i» N V' iT- \ t GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / jnfo@g^las.si Petek, 2. aprila 2004 Svetniki o izgubi Jeko-Ina Jesenice - Javno komunalno podjetje Jeko-In za preteklo leto v sektorju Vodovod in Kres ponovno beleži izgubo. Pri oskrbi z vodo jeseniške in žirovniške občine ta znaša skoraj 14,5 milijona tolarjev in je posledica prenizke cene (potrjuje jo vlada) porabljenega kubičnega metra vode. Večji del izgube je nastal v jeseniški občini. Jeseniški svetniki so se na seji 25. marca strinjali, da se pokrije iz prispevkov za priključke na zemeljski plin, saj prispevki za priključke na vodovodno omrežje niso zadostovali. V sektoiju Kres, ki skrbi za daljinsko ogrevanje, je nastalo za 78,6 milijona tolaijev izgube. Deloma jo gre pripisati visoki ceni ener-genta, deloma neplačilom nekaterih uporabnikov. 14,7 milijona dolguje tudi Dominvest od plačil, ki jih je za ogrevanje pobral od stanovalcev. Med ukrepi je še odprodaja poslovno nepotrebnih nepremičnin sektoija Kres - treh garaž na Jesenicah, ene v Kranjski Gori ter prostorov na delavski in Titovi cesti na Jesenicah. Prav tako bodo poskušali prodati tudi štiri stanovanja (dve od Kresa in dve od Komunale). V prihodnje močno računajo, da bodo dosegli zmernejšo ceno energenta in poleg nove kotlarne s posodobitvami zmanjšali izgube na trasi vročevoda. Se pa svetniki niso strinjali, da bi 15,3 milijona tolaijev odpisanih teijatev za občane, ki so socialno ogroženi, občina pokrila kar iz sredstev za socialne namene. Do sredine leta bodo pripravili pravilnik, po katerem se bo ugotavljala upravičenost posameznikov do občinske pomoči in na tej osnovi bo občina tudi zagotovila denar. M. K. Vrtičkarji odšli iz 99 Koreje 99 Tekstilindus v stečaju je lani skupaj z nekdanjim Intexom v Savski loki ljubljanskemu podjetju Albis prodal tudi svoj del t.i. Koreje med tovarno Zvezda in Inteksom. I Kranj - Barakarskega naselja v nekdai^ji Farovški loki, v katerem so se naselili večidel prišleki iz južnih jugoslovanskih republik, ki so dobili delo v Tekstilindusu, se je že brž po nastanku opryelo ime Koreja. Del naselja s stanovalci in vrtovi, nanizanimi ob cesti od končne Intexove stavbe (pred leti trgovine Vrtnar) proti Zvezdi je s prodajo prevzel novi lastnik Drago Šubic iz podjetja Albis. Drago Šubic pravi, da stanovalci načrtov Albisa ne motijo, vsaj za zdaj še ne, vrtičkar-je, ki niso bili iz tega naselja, pač pa v glavnem s Planine pa tudi iz Stražišča in oddaljenejšega Tržiča ter Jesenic, pa so zaprosili, naj pospravijo svoje Ute, ograde in vrtno orodje. "Objekte v nekdanjem Intexu smo sanirali, prav tako smo Na Kepo 9 nato službo Mladi mojstranški alpinist Miha Pintar mimogrede združuje tri "šihte": reševanje, kmetijo in službo v dveh izmenah. uredili okolico znotraj objektov, vrtički pa so delovali precej neurejeno, poglavitni razlog za odstranitev pa je razvoj tega kompleksa." Mestna občina Kranj trenutno sprejema prostorske ureditvene pogoje za območje Kranja. Po osnutku tega odloka naj bi bila v "Koreji" industrijsko poslovna cona, s kakšno namensko rabo pa bo predvidoma maja v mestnem svetu akt dejansko sprejet, pa še ni povsem dorečeno. Svetovalec kranj skega župana Franc Nadižar, odgovoren za okolje in prostor, pravi, da trenutno pripravljajo stališča kot odgovor na pobude iz javne razgrnitve. "Lastnik se še ni jasno "Koreja" po odstranitvi vrtičkov. - Foto: Gorazd Kavčič opredelil, kaj v bistvu želi na tem prostoru, katerega del si je zamislil tudi za stanovanjsko gradnjo. Da se uredi, je vsekakor Uidi želja občine, čeprav menimo, da stanovanja nanj ravno ne sodijo." Trenutni pogled na "Korejo" je še daleč od lepega, po od- hodu vrtičkarjev Še bolj klavrn kot prej. Glede na to, da prostorski ureditveni pogoji še niso sprejeti in da bo novi lastnik po sprejetju tudi za gradbeno dovoljenje bržčas še nekaj časa čakal, sprašujejo, zakaj se mu je tako-mudilo odsloviti jih. Helena Jelovčan Mojstrana - 26-letni Miha Pintar iz Mojstrane je res pravi naslednik odličnih starejših mojstranŠkih reševalcev in alpinistov. Pri osemnajstih letih je vstopil v GRS kot pripravnik, po dveh letih napravil izpit za reševalca in postal reševalec -letalec. Tako kot ostali mladi, ki jih prizadevno vzgajajo v Mojstrani, se je tudi Miha že srečal s tistim najtežjim - s smrtno ponesrečenimi v gorah. Miha je peto leto zaposlen v Merkurjevi hali A na Jesenicah kot vodja skladišča pločevine. Dela v dveh izmenah, a poleg službe pomaga stari mami na kmetiji pri Zvagnu na Jesenicah. Kako združuje vse troje? Kmetija, služba, stalna fizična pripravljenost za vzpone in helikoptersko reševanje? "Saj ni nič težko," se smeji prijetni mladenič. "Meni se ne zdi nič posebnega. Le kaj pa je to kaj takega?" Seveda ne bi bilo nič takega, če bi na mlade njegovega kova naleteli na vsakem koraku. A taki, kot je Miha Pintar, so očitno iz mode. Danes je mladini dovolj en šiht in že je hudo zdelana. Kmetija, skladišče, pa Mojstrovka za povrh? Le- Miha Pintar Ivan se veseli pravnuka Dobje - V sredo je Ivan Dolinar praznoval 101. rojstni dan. Lani, ob stoletnici, so mu sosedje v dar prinesli steklenico vina, na kateri je pisalo: "Živyei\je je kot skladba, v kateri se mešajo črne in bele note, da dobimo lep akord." V zadi\jem letu je te verze še predobro spoznal tudi Ivan. V začetku decembra mu je namreč umrla žena Francka. Ivan se s tem nikakor ne more sprijazniti, pravzaprav si še najbolj želi iti za njo. Pogreša njen smeh in pogovore. Ob večerih mu je tako dolgčas, da ne ve, kaj bi. Prav zato ga s^korajda vsak dan obišče sin Lado ali pa vnuka Tadeja in Vasja. Kljub žalosti zaradi Francke pa Ivan nestrpno pričakuje igro s prvim pravnu-kom. Vnuk Vasja z ženo Mišo namreč pričakuje otroka. Ivan o tem pove, da so sedaj trije možje, kmalu pa bodo tudi trije očeti. Ivan je dobrega zdravja. Vsaj zdi se, daje letos bolj Čil, Čistega razuma pa mu nikoli ni manjkalo. Znano je, da za zdravnike in zdravila ne da veliko, veČ mu pomaga vsakdanji požirek vina. V Dobju pa z Ivanom živi praktično vsa vas. Vzeli so ga za svojega in mu zato tudi pomagajo po najboljših močeh. Še posebej gre izpostaviti Cilko in Franca Končana, ki mu vsak dan zakurita v štedilniku in peči ter pripravita kosilo. Večkrat se z njim tudi pogovarjata, skupaj se radi smejijo. Ivan je od doma odŠel pri devetih letih. Najprej ga je pot I ft Ivan Dolinar je dobrega zdravja. vodila po gorenjskih kmetijah, nato pa v Ljubljano. Najrajši se spominja dela furmana pri baronu Kodeliju, ki ga zelo spoštuje. Baron je z vojno moral oditi, Ivan pa se je po njej zaposlil v Slaviji kot kurjač. Leta 1960 seje upokojil in počasi začel urejati rojstno hišo v Dobju. Kmalu se mu je pridružila tudi Francka. Danes si od vsega najbolj želi, da bi Dolinarjev rod še naprej živel tudi v Dobju. Boštjan Bogataj po vas prosim, kdo bi pa tako garanje vzdržal! Zanj je čisto logično, da gre za kondicijo v popoldansko službo na Jesenice kar iz Srednjega Vrha čez Kresišče, jo mahne na Kepo, preči Dovško babo, hop na Hrušansko planino, nato pa dol! In da prihaja k Zvagnu, živino nakrmi in naredi, kar je treba: "Saj kmetija ni velika! Majhna je. Takih v Evropski uniji ne bo več. Zadnje čase je samo en kup enih papirjev in registracije." Tisto, kar pa ima Miha najraje, je alpinizem. Preplezal je najtežje klasične in druge smeri doma in v tujini. Odpravi se na turno smuko, na ledno plezanje. In 24. junija bo šel z odpravo na Ranrapalco, 6162 metrov visoki vrh v južni Ameriki. Tako daleč še ni bil, zato se zelo veseU. Srčen, kot je, preprosto pravi: "Zame hribi niso le plezanja. So lepo doživetje. Hribi kot lepota. Da vidiš tudi kakšno rožo ali kozla." Kaj pa službena odsotnost ob reševalnih akcijah? Ima tako kot nekateri drugi reševalci težave v podjetju? "Sploh ne. V Merkurju imajo veliko posluha in razumevanja, Če moram nenadoma oditi v reševalno akcijo. Nikoli ni bilo nobenih problemov." Darinka Sedej Jeseni evropski oddelek V tem šolskem letu na jeseniški gimnaziji izkušnja z organizacijo pouka v športnem oddelku, z jesenjo prvi na Gorenjskem uvajajo evropski oddelek. GORENiSKA www.goreni^kiglas.*»SV»V»V»' BELLA polovična j^čka iz želeja v vrečki 300 g > €1,19 Mlečna jajčka s fino mlečno kremo ali z jagodnim nadevom, v vrečki 180 g • J' jV €-,79 i - 17»- ^ • . r-; -•r BELLA velikonočni draže bonboni v obliki j^čk z mehkim nadevom, v vrečki 250 g .i Spomladanski mandlji praženi mandlji, različni okusi • ti ram isu • Zabaione • kokos ali g%f%M • dunajski mandlji I srr 284 vvrBČki125g | Jf(an(hln < BELLA mehka jajčka raznobarvna, draže, z nadevom iz penastega sladkona, v vrečki 175 g F Jajčka iz najboljšega nugata fina mlečna čokolada, polnjena z lešniki in najboljšim nugatom, v vrečki 150 g €-.79 • C..." V www.hofer.at Hoftif KG. A 4e4? Snftiefjt, Hof«» Straße 1 Jajce iz najboljšega marcipana prevlečeno z mlečno ali temno čokolado • lešnik-nugat • sliva v madeiri • rum-grozdje ali • brez nadeva 100 g, cena za 1 kos €-,79 Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala, Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. K ! z> Ü VPIS v VRTEC za šolsko leto 2004/2005 za sprejem 1.9.2004 PREDŠOLSKE OTROKE BOMO VPISOVALI V: DNEVNI PROGRAM (za otroke od 1, leta starosti do vstopa v šolo), ki traja od 6 do 9 ur dnevno POLDNEVNI PROGRAM (za otroke od 3. leta starosti do vstopa v šolo) 4'URNEGA IN 5-URNEGA v ponedeljek, 5. aprila, v vrtcu v Zgornjih Gorjah, v torek, 6. in sredo, 7. aprila, pa v vrtcu na Bledu in na Bohinjski Beli od 8. do 16. ure Informacije dobite na telefonski številki 04 574 21 77 VABUENI! AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Mazda in Nissan objavlja prosta delovna mesta -SPREJEMNIK V. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri - AVTOMEHANIK zaželena IV. ali V. stopnja izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj - AVTOLIČAR Ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov; AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ, Britof 162, 4000 Kranj, tel.: 04 281 77 04. Za vas beležimo čas! m OlAS mesarija KEPIC PREDELAVA MESA IN PRODAJA Krvavška 14, 4207 Cericlje, tel.: 04/252 69 00 PosLovaLnica Primskovo, tel.: 04/204 26 59 Planina Tržnica, tel.: 04/233 12 23 Nudimo Vam suhomesnate izdelke (domače prekojeno in sušeno) po ugodnih cenah. Kepic Aleš s.p. Obenem Vam želimo vesele velikonočne praznike. Emteiafno gnfiäio podjet}« djL Kot IZ škatlice Aktivno nastopamo na trgu, povečujemo obseg poslovanja, strankam zagotavljamo celovite storitve visoke kakovosti. Želimo, da se naši ekipi pridruži ORODJAR Sprejet bo kandidat, ki bo izpolnil naša pričakovanja in bo: ♦ strojni tehnik ali orodjar, ♦ poznal lastnosti in obnašanje izsekovalnih in žlebilnih linij, ♦ obvladal tehnike izdelave orodij, ♦ imel osnovno znanje računalništva. Prednost bomo dali kandidatu, ki je izkušnje z izdelavo orodij pridobil v panogi. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za do-očen čas enega leta, s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo spremembe v nedoločen čas. Kandidate vabimo, da svoje ponudbe pošljejo na naslov: EGP Embalažno grafično podjetje, d.d., Kidričeva 82, 4220 Škofja Loka, v roku 8 dni po objavi. Za vse informacije smo dosegljivi telefonsko, št. 04 511 19 15 ali 04 511 19 10. mm GORENJSKI GLAS • 10. STRAN PREHRANA, MODA / info@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Za vas izbira Danica Dolenc t Kavna torta za nedeljsko popoldne Kadar mi je prišel pod roko zavojček pecilnega praška z receptom za kavni kolač, mi je roka zastala; presneto, enkrat ga bom pa spekla, sem si vedno rekla. Vendar, ko sem prebrala recept do konca, sem ugotovila, da je to neka angleška kombinacija s tekočim va-nilijevim pudingom. Angleži pečejo suhe biskvitne kolače in jih polivajo z redko skuhanim pudingom, da se jim ne kadi iz ušes. Ampak vleklo me je, da preskusim recept, kajti kavne sladice so vedno prijazen dodatek h kavi. In potem se domislim, da bi spekla kavni kolač po receptu, vendar bi ga prerezala in napolnila s kavno kremo, pa bo tu kavna torta. Rečeno storjeno! In tudi uspelo je. Poskusite še vi. Malce se boste že zamudili pri pripravi, vendar bo vredno;- Spekli boste zanimivo sladico, zelo okusno, pa še draga ne bo. Lahko bo to tudi vaja za peko za velikonočne praznike. Drage gospodinje, zagotovo ste tudi ve kdaj kakšno torto po svoje naredile, kombinirale in ustvarile čisto svoj, nov recept. Če hočete, nam ga pošljite, pa ga bomo objavili na eni od naših "ženskih" strani. kave. Kavna maslena krema: 1 vrečka praška za Čokoladni puding, 100 g sladkorja, 1 žlica instant kave (če ste kofetar-ji, lahko tudi 2) in po! litra mleka, 200 g masla; marelič-na marmelada za premaz. Jajca (cela) in sladkor penasto umeŠamo, počasi, med mešanjem, primešamo moko z začimbami in s pecilnim praškom. Pri tem po žličkah dodajamo kavo. Tako pripravljeno testo nadevamo v pomaščen in pomo-kan podolgovat pekač in pečemo pol ure pri 180 stopinjah C. Pečeno pecivo ohladimo in dvakrat ali trikrat prerežemo. Prerezane plasti najprej malce poškropimo z nekaj žlicami instant kave, nato namažemo z marelično marmelado (lahko tudi s kakšno drugo, vendar naj bo kiselkasta), nazadnje pa namažemo s kremo. Kavna maslena krema: Puding skuhamo po navodilu na vrečki z mlekom, s sladkorjem in z žlico instant kave, ga postavimo na hladno in od časa do Časa premešamo. Nato penasto umešamo maslo in mu po žlicah dodajamo do mlačnega ohlajeni puding in s tako pridobljeno kremo namažemo tortne plasti. Obod in površino torte premažemo s preostankom kreme. Lahko jo še poljubno okrasimo s čokoladnimi mrvicami, s stepeno smetano in podobnim. Torta bo veliko boljša, Če bo vsaj nekaj ur stala na hladnem, da se sestavine prepoje. Kavna torta s kavno masleno kremo Biskvitne testo: 3 jajca, 16 dag sladkorja, po pol žličke zmletega cimeta, klinčkov in muškatnega oreška, 40 dag moke, 1 zavitek pecilnega praška, četrt litra močne Črne Ocvrti krompirjevi cmoki 1 kg kuhanega pretlačene-ga krompirja, 100 g prekaje-ne svinjine, 120 g moke, 120 g pšeničnega zdroba, 3 jajca, muškatni orešek, drobtine, olje. gorenjske lekarne Neprijetna nadloga - driska Tudi tokrat so našim bralkam in bralcem pripravili v GORENJSKIH LEKARNAH odgovore na težavo, s katero se bolj ali manj pogosto spopadamo vsi! Driska ali diareja je črevesno obolenje, za katero je značilno pogosto odvajanje tekočega blata. Spremljajoči znaki so lahko slabost, napenjanje in pogosto tudi bruhanje. Akutna driska, tista, ki od časa do časa napade skoraj vsakogar, je navadno posledica uživanja hrane ali vode, ki je okužena z različnimi mikroorganizmi. Taka je na primer potovalna driska. Drisko pa lahko sproži tudi razburjenje, strah, nervoza, alergija na določeno hrano. Driska se lahko pojavi tudi kot zaplet pri jemanju zdravil. Takšni so npr. širokospektralni antibiotiki. Kadar pa driska postane kronični problem -traja lahko celo več tednov skupaj in se pogosto ponavlja, je običajno posledica resne črevesne bolezni, ki vedno zahteva zdravniško obravnavo. ZAKAJ JE DRISKA NEVARNA? Vsaka driska je povezana z izgubljanjem vode in mineralnih snovr; kar lahko pripelje do izsušitve organizma. Zaradi driske se iz črevesa slabo absorbirajo hranilne snovi, kar organizem še dodatno izčrpava. Zlasti nevarna je driska, ki se pojavi pri otrocih in starejših osebah. Takoj, ko se driska pojavi, je potrebno poskrbeti za nadomeščanje izgubljene tekočine. Pijete lahko prekuhano vodo in nesladkane čaje. V Gorenjskih lekarnah vam bomo svetovali pitje pravega čaja za odrasle ali čaja iz suhih borovnic, za odrasle in otroke. V lekarnah lahko dobite brez recepta tudi posebej pripravljeno sol za nadomeščanje izgubljenih elektrolitov. Ob ustreznem nadomeščanju tekočine pa si dodatno lahko pomagate še s kapsulami, ki pomagajo normalizirati črevesno floro, in kapsulami medicinskega oglja, ki je površinsko aktivna snov in veže nase bakterije in strupe. Vsa ta zdravila dobite v lekarnah brez recepta. KDAJ MORATE OBISKATI ZDRAVNIKA? Če ob priporočenih ukrepih ni bistvenega izboljšanja v dveh ali največ v treh dneh, je potreben posvet z zdravnikom. Pri dojenčkih in malih otrocih naj bo ta rok še krajši in sicer; pri dojenčkih 6 ur, pri predšolskih otrocih 12 ur in pri šolskih otrocih 18 ur. Kadar drisko spremljata tudi bruhanje in povišana temperatura in če otrok odklanja poleg hrane tudi ponujeno tekočino, je potrebno takoj obiskati zdravnika. Enako velja, če opazite v blatu kri, ali če se pojavijo znaki izsušenosti, kot so suha usta, udrte oči, pri dojenčkih zaspanost, razdražljivost, pri hudi izsušenosti pa tudi koža ni več prožna. Z zdravnikom se morate posvetovati tudi v primeru, ko se vam driska pojavi kot neželeni učinek pri jemanju zdravil, ki vam jih je predpisal. Nikoli pa se sami ne odločate o prenehanju terapije. KAKO JE S POTOVALNO DRISKO? Na potovanjih so prebavne težave zelo pogoste in zelo neprijetne. Najpomembnejši so zato že preventivni ukrepi: redno in pogosto umivanje rok, uživanje dobro prekuhane hrane, sadje naj bo olupljeno, za pitje ne uporabljajte tekoče vode, ampak samo ustekleničeno vodo iz originalne ovojnine. KAJ PA PREHRANA V ČASU DRISKE? Na začetku se priporoča uživanje energetsko bogate in lahko prebavljive hrane, kot je na primer razkuhan riž, korenčkova juha, prepečenec, banane. Izogibati se morate zelo sladki ali mastni hrani. Pomembno je, da se začnete čimprej normalno prehranjevati. S tem se namreč obnovi črevesna sluznica, skrajša se čas in intenziteta driske se zmanjša. ALI MATERE LAHKO NADAUUJEJO Z DOJENJEM, ČE IMA OTROK DRISKO? Pri dojenih otrocih je potrebno nadaljevati z dojenjem in dojenčku prepustiti, da pije tako pogosto in tako dolgo, kakor sam želi, saj sestavine materinega mleka ugodno vplivajo na črevesno sluznico. Kadar pa otrok zavrača materino mleko ali če opazite, da se je njegovo stanje poslabšalo, je seveda potrebno takoj obiskati zdravnika. Romana Rakovec, mag. farm., Gorenjske lekarne Še toplemu krompiiju dodamo sol, muškat, malce pocvrto drobno sesekljano svinjino, moko, zdrob in jajca ter na hitro ugnetemo testo. Na deski, potreseni z drobtinami, naredimo svaljek, ga razrežemo na koščke, oblikujemo majhne cmoke in jih v olju zlato rumeno ocvre-mo. Kitajsko zelje v solati Liste kitajskega zelja operemo, odcedimo in zrežemo na rezance. V ponvi popečemo na-sekljano čebulo in narezana piš-čančja jetrca ali na koščke narezano poljubno mehko (navadno) salamo, solimo, zmešamo s solato in takoj ponudimo. Tedenski jedilnik Nedela - Kosilo: goveja juha z vlivanci, nadevan piščanec, zelenjavni riž, regrat s krompiijem, kavna torta; Večerja: goveje meso s čebulo in česnom v solati, zrnat kruh. Ponede^ek - Kosilo: rižota z zelenjavo in s puranovimi koščki, regrat z jajci in fižolom; Večerja: ocvrti krompirjevi cmoki, zelena solaja. Torek - Kosilo: ohrovtova juha s popečenim kruhom, polenta z mesno paradižnikovo omako, paprike iz kozarca; Večerja: po pariško ocvrti fileti oshča, regrat in motovileč s krompiijem. Sreda - Kosilo: gosta krompiijeva juha z gobami (suhimi ali iz zamrzovalnika), palačinke s skuto, kompot; Večerja: kranjska klobasa s hrenom, polnozmate Štručke, jogurt. Četrtek - Kosilo: juha iz kislega zelja, ajdovi žganci z ocvirki, sadna kupa; Večerja: kitajsko zelje v solati, ržen kruh. Petek - Kosilo: paradižnikova juha, postrvi po tržaško, pire krompir, regrat z jajcem; Večerja: narastek z makaroni in skuto, solata ali kompot. Sobota - Kosilo: fižolov golaž, hrenovke, regrat in motovileč s krompirjem; Večerja: cvrtje s sirom, radič v solati. Kmečke jedi na mizo 9 ne pozabo Slovenske gospodiiye in gospodinjci so bogatejši za etnološko kulinarično ki^igo Uživati brez meja. V i^ej so zbrani recepti tradicionalnih kmečkih jedi iz Slovence, avstryske Štajerske in avstryske Koroške. Vse so napravljene iz sestavin, ki jih imajo danes na kmetih. bolj skromne jedi, saj so si le ob praznikih privoščili različne dobrote. Kljub temu so bile - in so še vedno - njihove preproste jedi okusne in vsakdanje sploh ne tako zamudne za pripravo. Pečena kokoš z ajdovo kašo. » Kuharska knjiga Uživati brez meja je nastala v okviru Inter-reg projekta Ženske živ^o sosedstvo, ki ga je podprla Evropska skupnost, in je plod sodelovanja kmetic iz Slovenije, avstrijske Koroške in avstrijske Štajerske, da bi v današnjem času hitre prehrane in hitrega načina življenja za vse nas in prihodnje rodove ohranile skupne tradicionalne jedi kot kulinarične dobrote iz treh sosednjih dežel, obenem pa tudi opozorile na podrobnosti in posebnosti med posameznimi kuhinjami. Pri zbiranju receptov so pomagale svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetysko gozdarski zbornici Slovence, jih selekcionirale in oblikovale v pregledna poglavja: juhe, mesne jedi, malice, zelenjavne jedi in solate, jedi iz prosa, ajde, koruze in ječmena ter moČnate jedi, ki med vsemi jedmi prevladujejo. Vemo, da so bile kmečke gospodinje pri pripravi jedi zelo iznajdljive, saj niso imele na razpolago številnih sestavin tako kot danes. V prehrani so tudi prevladovale Ajdova sladica Peter Vrsik upa, da bo knjiga našla pot med bralce. V knjigi je pred vsakim poglavjem opisan etnološki pomen vseh opisanih jedi, kar je dobrodošel in pomemben pri- Mlečni kruh z rozinami spevek h kulturi in identiteti vseh treh dežel. Katere jedi so bile značilne za določeno področje, kako so jih ženske pripravljale, za kakšno priložnost, zakaj in kakšen je bil njihov odnos do njih. V vseh teh podatkih se skriva pomemben del kulturne identitete. Knjigo je izdala avstrijska založba Leopold Stocker Verlag, slovenski prevod je pripravila Kmetijska založba iz Slovei\j Gradca. Na pot med bralce jo je na turistični kmetiji Grofija v Viru pri Stični pospremil tudi Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, ki je ob tej priložnosti povedal: "Ta knjiga ni le sredstvo za ohranjanje etnološke kulinarične dediščine, ampak tudi pobuda za današnje gospodinje in kmetovalce, da bi se kljub nekoliko bolj zahtevnim standardom odločili za dodatne dejavnosti, kot je na primer turistična kmetija ali kaj podobnega. V veliki meri Evropska skupnost takšne projekte finančno podpira prav zaradi spodbujanja dodatnih razvojnih dejavnosti na kmetijah, zato upamo, da bo knjiga prišla med bralce in v smislu aktivnega ohranjanja slovenske dediščine k uporabi koga navdihnila, saj se nas večina razveseli dobrot, ki so jih pripravljale naše mame in babice." Katja Dolenc TViki, ki pomladijo Vse, ki bi rade izgledale mladostna, morate poznati nekaj modnih trikov, ki vam bodo pomagali ustvariti privlačen izgled, da se boste počutile tudi do deset let mlajše. Modna oblikovalka Chantal Thomass priporoča cevaste hlače; oprijet pulover, zatlačen za hlače, brez pasu; zelo oprijet komplet jope in puloverja; tanko obleko z naramnicami, spodaj obvezno nedrček brez naramnic; suknjič na golo kožo ali spodnje perilo; srajco, ki opleta okrog bokov, moško obleko; majico s kratkimi rokavi iz dragocenega materiala, v slogu spodnjega perila; odprta oblačila; privihane rokave; na nogah pa balerinke, mokasine ali superge, v katerih je korak videti mladosten. K. D. I'..v .. t fei ■i • Velikonočni zojček • iz mlečne čokolade 200 g 212 0/45 €/100g SfT 0/'€ : . ... v - 1 . r • ^ - ^ , r 't- . '' • ' > -t«- — - ^ - • .-■T.-'- -- V ' llT ' V-wV t- "•-M U i v'-.," » Čokoladni zajčki • iz mlečne čokolade 150-gramska Škarta M^M l,33€/100g ^XHsrr ir€ Mini čokoladice z vzorcem • iz mlečne in bele čokolade 225-gramski zavitek ^^^^^ 0,75 €/100g Si.^'St «v > -J' Lv h eti /A Ulifi v"" /3 / . : -^H-vi o • •• rj • OK Tfev i-»» v .F..' • r V' > iV. «t-: > v- vvt-.'pl.r, J rr' ..... h ^ ' " JB • - !.' I*" > yj »J S"* . - v. .•»' « • v' Ü ' ■v: I '1 • <• v ' t n 4 \ •i*« . ^ cv^' s- ' > t ^ rr-r^. K • <.' - «u - 'fiLjras r, - ' ..» .-M * ' . 'asJfeütAi,-' v' HA:' Čokolada z vzorcem 150 g ^ ^ m 0,93€/100g OO I 5/T Bela čokolada • različne vrste 200 g Iv 5,95 €/kg m B - - ^^ rj. Zajček iz čokolade 5 smetano • dvojno okrašen 200 g J§ ^ ^ 0,90€/100g ■ —1^1 I I .C» lA-' ••V. i v . |-|i|-n .1 I lin I ik- čokolada s smetano • temna čokolada s smetano in čokolada iz alpskega mleka ^ E^srr Or€ Čokolada s smetano • s celimi lešniki —V • > jV \ ^ X i. . LP- 4,95 €/kg Sfr O.^C Čokoladne banane • s pravo bananino kašo 300-gram$ka škatla ^ Ji ^ 4,83 €/kg ITÄ w - ' .-V • rf f-^' - A MJ % I N»* fc t -- • -I. • Vi Mozartove kroglice • 18 kroglic • iz Avstrije 300-gramska škatla 8,97 €/kg sn 2r€ •f. 641 V \ k. "Ni» » < Iv v I e. i 1 * - T « . I v». Praline • za sladke užitke 250-gramska Škatla 1,60€/100g VDUsrr 3r L «I »J X Koramelne rezine • čokoladne rezine s karamelom in nougatom 8x54 g M^^ 4,14 €/kg i v. Ji Vi Mini-Cocos • čokoladne rezine s kokosovimi kosmiči 350-grannska vrečka 3,71 €/kg 7/°€ A. * •• tvt «M' •t:. 25 ' ^ "ii. Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurt (4x): Durchlaßstraße 6, Rosentalerstroße 83, Ebentolerstraße 164/ Südring, Augustjoksch-Stroße 48; Viilach (2x): McrioGoiler-Straße 21, Badstubenweg 89; Spittal/Drau: Koschot^ Straße 39; St. Veü/Glan: Lastenstraße 9; Graz (6x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstraße 164, Karlauerstraße 26, Wiener Straße 196, Kärntner Straße 328, Triester Straße 426; Deutschlandsberg: Frauentalerstraße 73; Feldbach: Gleichenberger Straße 66; Fürstenfeld: Körmenderstraße 15; Voitsberg: Conrad von Hötzendorfstr. 51; Lienz: Kärntner Str. 63 V \ s Spittal/DrdCi / Voitsberg QroxCöx) Füchtenfeld / St. Veit/Glan I Villach (2 x) Feldbach / \ Deijtschlandsberg nfurt(4x) Murska Sobota Maribor SLO Kranj ✓ / i Q Ljubljana Navedene cene vkijuüujeio vse dovke; pri nokupu v skupnem znesku nad 75,01 EUR je možno vradio DDV. Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjoinih razmerij; preračunane so po srednjem tetoju Banke Slovenije na dan 1. 4. 2004. Plačilno sredstvo so izključno evri {€). Dekoracija ni všteta v ceno. Izdelki v akciji so lohko razprodani že prvi dan ponudbe, zato vas prosimo zo rozumevanje. Blago je namenjeno končnim potrošnikom in je naprodaj samo v običajnih prodojnih količinah. Navedeno blago je lahko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskarske napake, zlosti pri cenah. Ponudba velja do izteko akcije ali razprodaje zaiog. LidI Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg \ I. www.lidl.ot www.lidLsi I GORENJSKI GLAS •12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 Gorazd Šinik Čeprav smo v času elektronske komunikacije, elektronske poŠte in vsevprek "čvekanja" s prenosnimi telefoni, je še vedno prijetno in prijazno odpreti lepo pisemsko ovojnico ali se nasmejati popisani in domiselni razglednici. Da lahko pismo ali razgledna kartica "poleti" iz rumenega poštnega nabiralnika do želenega naslovnika, potrebuje "marko" - poštno znamko, ki jo, naj si bo Še tako lepa, okrasijo še z žigom. Da bolj drži. In da bomo vsi vedeli, da letos na Bledu praznujejo 1000 let prve omembe kraja, so si na je skromnost lepa čednost. Pa je res čedno biti skromen? Znamka je res lepa. Še bolj Bled, ki je pravi naravni biser in kaj bi šele bilo, če bi jezero bilo res jezero in ne malo večja "luža". u Jože Antonič Pošti Slovenije omislili priložnostno in simbolno znamko 1000 let Bleda s Še bolj simbolno, nazivno vrednostjo 218 tolarjev. Na dan, koje znamka zagledala "luč sveta" in so jo vso lepo, sijočo, "poštempljali", smo se zbrali znamki in Bledu v čast v hotelu Toplice. Da še enkrat nazdravimo Bledu ob zavidljivem jubileju in v dobri družbi znamki zaželimo srečno poštno potovanje. Pa smo spet tam! Hm, ne samo na Bledu. Zagotovo na Gorenjskem najbolj drži pregovor, da Eva Štravs in Miran Cehovin Miran Čehovin, direktor Pošte Slovenije, poslovne enote Kranj, nam je znamko predstavil in z željami upal, da bo podoba turističnega bisera uspešno predstavljala Bled doma in v tujini in dodala prispevek k praznovanju častitljive obletnice. V imenu Pošte je Miran v Cehovin izročil prvo, simbolno in častno zbirko znamk županu Jožetu Antoniču, ki je upravičeno ponosno žarel. Nič manj navdušena ni bila Eva Štravs Podlogar, direktorica LTO Bled, zavoda za pospeševanja turizma in v letošnjem letu tudi predsednica organizacijskega odbora 1000-letnice Bleda. V njuni družbi sem izvedel, da Bled že mednarodno odmeva in da je bila moja skrb o izgubljeni priložnosti in piarov-skem odmevanju vsaj na CNN-u, odveč. Eva Stravs Podlogar je ponosno povedala, da se je Bled te dni pojavljal v Washington Postu, New York Timesu in na Traveller Chanalu. No, fino, si rečem. Eva je dodala, da je Bledu družbo delal mdi Bohinj. Hm. Da niso le reportaže o novi članici evropske druščine? Kakorkoli že. Bled si zasluži Še boljše promocije in letošnje 1000-letno praznovanje je en- kratna in neponovljiva priložnost. To nedeljo bo na Bledu Idriart z "našim" Mihom Pogačnikom, in koncert na Blejskem otoku bo lepa reč. Naslednji teden bodo predstavili Blejski zbornik, na predstavitev so že vabili z lepim vabilom v beli kuverti, žal ne z lepo simbolno znamko. S "štemplom", da poštnino plačajo na Bledu. Bi rekli, da jim manjka le pika na i, kajne. Več samozavesti ter manj skromnosti. Mentorstvo na to temo so dobili pri dr. Danici Purg in prav bi bilo, da vsaj vsa Slovenija ve, da ima Bled novo znamko. "Ponovno rojstvo" je bil naslov, s katerim so nas povabili v gostišče Krištof, v Predoslje pri Kranju. No, lepa reč, si rečem, kaj se pa gredo. Priznam, da sem malo podvomil, na prijazno vabilo in Še dodaten klic pa* se odločim, da ne bom zamudil ponovnega rojstva. Naj bo tokrat kar na začetku. Ni mi bilo žal. In potrebno jim je čestitati in z vsem spoštovanjem stisniti roko. Za pogum, za idejo, vztrajnost in izvedbo. Pa ne gre za reklamo in gostilniško navijanje. Že pred to nominacijo v našem časopisu so si zagotovili odmevanje na TV, v Nedelu, Financah, ne gre pa meriti "ustnega izročila". Popolna zmaga torej. Dober vzorec. Za kaj je šlo? Pravzaprav se je res šele začelo. Gostilna Krištof, ki ji "poveljuje" družina Bolka, sinova Tomaž in Krištof ob mami Elici, so prva slovenska gostilna s pridobljenim certifikatom za popolni BIO jedilnik, ki jim ga je podelila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije z oddelka za kontrolo ekološkega kmetijstva. Ob tej priložnosti so nas "vkup zbob-nali" in se nam ponosno, nič sramežljivo in skromno predstavili z bio mesnim menijem. Rezine pohorskega goveda (zakaj ne gorenjskega, kaj nima nihče ideje?) na kalčkih s sončničnem oljem, zelenjavna juha s piro in krompirjem, jetra pohorskega goveda na emaran rezancih s sojino smetano, roastbeef pohorskega goveda s kruhovo rezino in suhim sadjem in ajdova pita s skuto. Zakaj pišem o jedeh? Ker sa pripravljene iz sestavin, ki same po sebi ponujajo zgodbo. In na podlagi prav te zgodbe, ki jo sestavljajo Tomaž Bolka, Tomaž Rutar, Krištof Bolka in Aci Urbajs VRTIMO GLOBUS Princ Charles se odpoveduje hrani Britanski princ Charles je razkril svoj recept za vitkost. Pred kratkim je na enem od častoih sprejemov v Buckinghamski palači zaupal specialistki za fitnes Rosemary Con-ley, da poje samo en obrok na dan. S svojo vitko postavo je princ Charles dober zgled za Britance, saj je prevelika telesna teža v Veliki Britaniji nacionalni problem. Ženske so n^boljše voznice Dunajska orga- Tom in Penelope se razh^ata Ameriški igralec Tom Cruise in Španska igralka Penelope Cruz, znan hollywoodski par, se po treh letih ljubezenskega razmerja razhaja. Razmerje sta prekinila že konec januarja, vendar ostajata dobra prijatelja. Zaradi snemanj filmov sta veliko časa preživela ločeno, kar navajata kot razlog za odtujitev. Razširile so se govorice, da je ločitvi botrovala vse veČja vple-- tenost Toma v sciento-loško cerkev. Tudi Penelope je obiskovala tečaje scientoloŠke cerkve, za katere pravi, da soji koristili, vendar pa ni želela pristopiti v scien-tološko cerkev. ljudje, pridelovalci, ekološki navdušenci, je nastala enkratna zgodba. Tomaž Krištof je zagotovo avtor bio zgodbe, ki bo odslej krasila jedilni list pri KriŠtofovih. Še bolj je navdušil, no, vsaj mene, ker je ob "ponovnem rojevanju" v domači gostinski hram povabil ekološke zanesenjake, vinarje in gostince ter kup "sedme" sile. Udeležba, ki bi jo bih veseli tudi na Bledu. Povsod. Izvrstno je predstavil svoj način dela, posla in življenja Aci Urbajs, vinogradnik in vinar iz Šentjurja, iz vinorodnega hriba Rifnik. Aci Urbajs se ponaša z evropsko kontrolirano in prepoznavno ekološko znamko Demeter, pri nas pa že osva- • • nizacija za varnost na cesti je v doslej najobsežnejši raziskavi ugotovila, da so ženske boljše voz- . nice kot moški. Proučevali so na tisoče prometnih nesreč po Evropi in ugotovili, da so ženske povzročile manj kot 35 odstotkov vseh nesreč v prometu. Nesreče, ki so jih povzročile voznice, so imele prav tako manj resne posledice, spremljale so jih lažje poškodbe in manjša materialna škoda, saj naj bi ženske praviloma vozile počasneje in naj bi bile večkrat privezane z varnostnim pasom. Razlika med spoloma je še posebej očitna med mladimi. Mladi vozniki večkrat precenjujejo svoje sposobnosti in vozijo prehitro, medtem ko so mlade voznice, ki so v povprečju povzročile 25 odstotkov nesreč, bolj previdne v prometu. Hrana za nespečne v Italiji za nespečnostjo trpi kar dvanajst milijonov ljudi, zato je italijansko združenje za težave s spanjem sestavilo seznam jedi, ki jih priporoča osebam, ki trpijo za nespečnostjo. Za dober spanec društvo priporoča testenine, riž, kruh, ječmen, kuhana jajca, meso, ribe, sveži sir, solato, česen, čebulo in raznovrstno zelenjavo in sadje, pa tudi klasičen kozarec toplega mleka z medom. Ljudje, ki ne morejo spati, bi se morali izogibati Čokoladi, kavi, raznim prigrizkom, pekoči in slani ter konzervirani hrani. Aci Urbajs ja z biološko pridelanimi vini, ki so ob tej priložnosti dopolnjevali jedilnik. Navdušen in privoščljiv je Aci Urbajs napovedal največjega med vinarji, haha, po velikosti, zagotovo pa velikega vinarskega zvezdnika iz Bukovice v Vipavski dolini Valterja Mleč-nika. S svojim tokajem, rebulo, chardonayjem in merlotom je prava italijanska vinska zvezda, v zadnjih nekaj letih tudi pri nas pravi hit. Valter Mlečnik "dela" vino po vzoru in "šoli" vinarskega guruja Jožka Gravnerja in je del druščine in uspešne zgodbe, ki jo tvorijo zamejski vinski asi, kot so omenjeni Gravner, Ben-sa, Radikon, Kante in gostinski zanesenjak iz Krmina JoŠko Sirk- Angel 99 pa je Mlečni- Valter Mlečnik In Joško Sirk kova bela zvrst, pretežno iz furlanskega tokaja, za katerim stoji bogata družinska tradicija, odnos in zgodba. Valter je svojo vinsko uspešnico poimenoval po "nonu", dedku Angelu, ob tej priložnosti pa nazorno povedal, da so šli skozi dolgo in težko obdobje preoblikovanja vinograda, da se je veliko stvari v naravi spremenilo in da se stvari začnejo zares spreminjati takrat, ko začenjaš razumeti "stvari" in "zakone"-v naravi. Svojo "zeleno" in pozitivno noto je dodal gostinski zvezdnik Joško Sirk iz La Subide, zamejski Slovenec, rojen pa v vasi rebule, Višnjeviku. "Dajmo se vsi skupaj potrudit, da bomo ohranili to poslanstvo, zaradi katerega smo prišli," je dejal Joško Sirk in bil mnenja, da bi morali podobno misleči gostinci sesti skupaj, doreči strategijo in skupaj doseči cilj. Hm, nič kaj gorenjsko, kaj? Zavidljiva energija razmišljanja, ustvarjalnosti. Tomaž, Aleš in Vesna Kristančič Čeprav je zamudil dobri dve uri, ker je bil glavni "igralec" v ft BBC-jevi zgodbi v Goriških Brdih in v svoji družinski kleti, je Aleš Kristančič - Movia, bil je prvič pri KriŠtofovih, ponovno in že spet naredil zgodbo. "Kaj, misliš, daje res zamudil?" se obrnem z vprašanjem na Tomaža Sršena. "Ej, če bil zamudil pol dneva, bi zmagal!" se skupaj smejiva, in poslušava Aleševo ekološko razumevanje narave in razmišljanja o naši prihodnosti. V spremstvu žene Vesne sta se prepustila Tomaževi razlagi o jabolčnem bio soku, skuti in okusnem kruhu. Edina svetla gorenjska bio in ekološka zvezda večera je bil Primož Kriše^ iz Hotemaž pri Preddvoru. Predstavil je svoja kmetijska prizadevanja in bio uspehe na področju ovčereje ter pridelavi pire, kisa in hladno stisnjenega sončničnega olja. Tomaž Bolka In Primož Krise!] Njegovi pridelki že sestavljajo Pomlad v Krištofu, pomladni jedilni list, ki ga domiselno sestavljajo jedi z imeni: vigred, pomlad, teloh, tulipan, sončen dan, čaroben večer... Čaroben večer je v Predoslje, nekoč vas s šestimi mlini, priklical tudi svetovno znanega turističnega novinarja Draga Bul-ca in oblikovalskega maga Janija Bavčarja. Skupaj sta Drago Bule In Jani Bavčar okusila slast jedi in prikimala novi gostinski poti in Tomaževi ideji. O oddaji Draga Buica, Homo l\iristicus, ki je žal ni več, ne gre več zgubljati besed, so pač "pametni" odločili, da nismo dežela turizma, ali paČ smo, a brez gledane oddaje, Jani Bavčar pa bo tudi to leto "rezal" platno in krojil mnenje v političnem sablanju. Se prej se bomo veselili prvega maja. "Ne budite me, vas prosim," bi lahko rekli za termin, ko se bodo politični veljaki prerekali, pa je to le naslov nove uspešnice malo manj novega Staneta Vidmarja, ki nam je pesem predstavil. Zatem je hudomušno razdelil pomladne šopke ženskam in dekletom in se nasmejal rokerju Tomažu Sršenu. Le redki še vedo, da je Tomaž, preden je postal zelo pišoč in kritičen jedec in pivec. Stane Vidmar in Tomaž Sršen brenkal na kitaro v skupini Lačni Franz. Zdaj pa buri duhove po gostilnicah, okuša vina in premika "tabuje" staroko-pitnim in hvali dobre. Stane Vidmar - Zvezda, ravno včeraj je posnel video spot na Brdu, pa doživlja glasbeno "ponovno rojstvo". Še takih idej! t s ~ ^ - * i- . ^ J Petek, 2. aprila 2004 RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS ♦ 13. STRAN PETEK, 2. APRILA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: kužni nahod pri kuncih 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 htovice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Šport in rekreacija 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentartedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.20 Sosedje, dober dan: skupna oddaja Radia Sora, Alpski val in Radio Odmev 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja- nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 3. APRILA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Sora R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je no vega v porodnišnicah 7.00 Dnjga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvesti-a 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Rumeno na modrem 9.00 Triglavski zeleni vrtiček (ponovitev) 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim-dobim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motor-ci 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgomja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.25 Napoved oddaj čez dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Iz sence na sonce 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz - UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro ju- tro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih estvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program V ^ R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne: predstavitev delavnic, natečajev in konferenc za mlade Te-leinfos 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 4. APRILA 2004 SNOP • skupni nočni program radijskih PQstaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kraniskem radiu 11.40 Snežna plaža 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Žrebanje Petrol 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjevanja, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Ot>-vestila 10.30 Novice, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Reportaža Prvi glas Gorenjske 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Bodica tedna, ponovitev 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zmagovalca Prvega glasa Gorenjske 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila - Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr Petek, ponovitev RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 RODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabav-ni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Predstavitev podjetja Mixi - foto - video 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 5. APRILA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva, ponovitev Tedenske črne kronike 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev športnega pogovora 23.00 Motorci, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40,Je-zik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6,00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Hoposkop 20.30 Večemi program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 6. APRILA 2004 SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.40 Za-poslovanie 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Moj zdravnik 2004 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kultumi utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 No- vice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Iz olimpijskih krogov 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Big bang 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnj dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kultumi utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestita 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infomiativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaikdneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Razpis za predstavitev mladih podjetij naprire-ditvi Teleinfos 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 7. APRILA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11,45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek: Varujmo zdravje 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.15Voš-čila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 0I> vestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Moda in čaš 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.25 Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radjo jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 8. APRILA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se '(ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: gost Slavko Ivančič 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ces- te 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Aktualno, Druga jutranja uganka 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica- 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 16.55 Pogled v današnji dan 17.00 Radio danes 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila. 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. -3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji'nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kutturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih PREDMESTJE drama, črna komedya, psihološki Priporočamo ogled nad 18 let. Dolžina: 90 minut Rezya: Vinko Möderndorfer Producent: Eva Rohrman, Forum Ljubljana Scenarg: Vinko Möderndorfer Igrajo: Renato JenČek, Peter Musevski, Jernej Sugman, Silvo Božič, Tadej Toš, Maja Lešnik, Alenka Cilenšek, Silva Čušin, Marinka Štem, Katarina Stegnar Štirje kolegi srednjih let preživljajo večere na kegljišču in v bistvu nimajo kaj početi. Tako postanejo zelo odprti za vsakovrstno novo zabavo. Zelo prav jim pride, ko se k Marjanu, enemu od četverice, v blok priseli mlad čeden par drugačne nacionalnosti. Njuno spolno življenje je burno in glasno, tako da Marjana zelo vznemirjata. S kolegi se odločijo, da bodo njuno zasebnost posneli in se ob tem še zabavali. Režiser Möderndorfer pravi, da je to film o predmestju v človeških dušah. O ksenofobiji in nacionalizmu, ki naj bi se približevala Sloveniji, sicer pa pravi, da je to univerzalen film, ki velja za katerikoli del sveta. Edina stvar, ki jo lahko pohvalim, je dobra izdelava karakterjev. Vsebinsko in tehnično gledano, je film zanič. Zgodba je privlečena za lase, igralci izgledajo, kot bi jim s pištolo merili v Čelo med igro in površnost pri montaži in režiji je več kot očitna. Edini dober prizor je strel v psa. Ne vsebinsko, pač pa tehnično. Slovenski filmski ustvarjalci enostavno ne najdejo pravega izrazoslovja, ki bi bil prikladen za film. To ni poulični sleng, niti knjižna slovenščina, pač pa bi moralo biti nekaj vmes, brez očitnih pretiravanj v preklinjanju in teatralnosti, značilni za gledališča. Slovenskih filmov je res tako malo, da se igralci težko prelevijo iz gledaliških v filmske. Morda so zato še najboljši popolni amaterji, kot v filmu V leru. Petek. 2. aprila CENTER amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 16. uri, amer. grozlj. GOTHIKAob 18. in 22. uri, hongkon. kit. akcij, spekt. JUNAK ob 20. uri; STORŽIČ anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 17. uri, amer. akcij. kom. DOBRODOŠLI V DŽUNGLI ob 19. uri, slov. drama PREDMESTJE ob 21. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA 7. Liniiartov gledališki maraton; ŠKOFJA LOKA kom. grozlj. PALAČA STRAHOV ob 18. uri, rom. kom. ZGUBUENO S PREVODOM ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE dom. druž. kom. ŠKRAT ob 18. uri, vojna drama HLADNI VRH ob 20. uri. Sobota. 3. aprila_________ CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 15.30 uri, amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 17. uri, amer. grozlj. GOTHIKAob 19. in 21. uri; STORŽIČ slov. drama PREDMESTJE ob 18. in 22. uri, hongkon. kit. akcij, spekt. JUNAK ob 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA 7. Linhartov gledališki maraton; ŠKOFJA LOKA rom. kom. ZGUBUENO S PREVODOM ob 18. uri. kom. grozlj. PALAČA STRAHOV ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE druž. dom. kom. ŠKRAT ob 18. uri, vojna drama HLADNI VRH ob 20. uri. SOLINO drama Priporočamo ogled nad 12 let. Dolžina: 124 minut Rez^a: Fatih Akin Producent: Hejo Emons, Stefan Schubert, Ralph Schwingel Scenarij: Ruth Toma Igrajo: Christian Tasche, Barnaby Metschurat, Tiziana Lodato Preprosta družina iz Italije se v šestdesetih letih preseli v Nemčijo, kjer si obeta boljše življenje. V porurskih rudnikih namerava oče Romano začeti na novo. Vendar pa že prvi dan ugotovi, da z ma- v zanjem rok ne bo obogatel. Zena Rosa pride na genialno idejo: odprli bomo prvo picerijo v Po-rurju. Ideja uspe. Njuna sinova pomagata, Čeprav je mlajši sin Gigi bolj navdušen nad snemanjen filmov. Drugi sin Giancarlo pa se ne more sprijazniti z večjo uspešnostjo mlajšega brata in kuje zaroto. Prijetna zgodba povojnih priseljencev v bogato deželo. Film je režiral priseljenec, pa vendarle ne nosi sovražne konotacije. Obravnava bolj teme odnosov znotraj družine, ki niso lahki. Družina Amato ob bogastvu ni več srečna. Režiserjeva roka je elegantna, čutna in poštena. Film je narejen z občutkom za človeško stisko v novem okolju in človeško poštenostjo, ki jo nekdo lahko ohrani ali pa tudi ne, ko se mu ponudi priložnost. Lahko rečemo, da je film lep. Menjavanje jezikov naredi čar multikulturnosti, kaže na odnos staršev do otrok in bogastva narodne kulture. Italijanski melos pa nam niti ne ustx'ari tako krute slike tujcev v deželi. Karakterji so izdelani do potankosti in se lepo prilegajo okolju. PREDMESTJE ob 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA 7. Unhartov gledališki maraton; ŠKOFJA LOKA kom. grozlj. PALAČA STRAHOV ob 18. uri, rom. kom. ZGUBUENO S PREVODOM ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE Ni kino-predstav! Ponedeljek. 5. aprila CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 17. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 17. uri, hongkon. kit. akcij, spekt. JUNAK ob 19. uri, slov. drama PREDMESTJE ob 21. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA gleda-išče ČAJ ZA DVE, SNG Maribor ob 20. uri. Torek. 6. aprila CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 17. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ amer. druž. pust. dom. film PETER PAN ob 17. uri. slov. drama PREDMESTJE ob 19. in 21. uri; ŠKOFJA LOKA akcij, spekt. JUNAK (Filmsko gledališče) ob 20. uri. Sreda. 7. aprila Nedelia. 4. aprila CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 17. uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 18.30 in 20.30 uri; STORŽIČ Danes zaprto! CENTER anim. druž. film MEDVEDJA BRATA ob 16. in 17.30 uri, amer. grozlj. GOTHIKA ob 19. in 21. uri; STORŽIČ amer. druž. pust. dom. film PEER PAN ob 16. in 18. uri, slov. drama ŠKOFJA LOKA (Art kino) JULES IN JIM ob 20. uri Četrtek. 8. aprila I Petek, 2. aprila 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »IS. STRAN GLÖSA Izumiramo Ko si oddahnemo od ene afere, v zadnjem času strogo finančne oziroma podivjanih plač v javnem sektorju, pademo v naslednje aferaŠke družbene strese. Pa saj je dobro, da izvemo, kam ponika davkoplačevalski denar! Od vseh dekanov in rektorjev, ki trdo služijo svoje honorarje, so še najbolj zasluženi tisti od ministrov. Pomislite, koliko delajo! Na ministrstvih uradujejo, z vlado se ukvarjajo, po Sloveniji potujejo, v Bruselj skoknejo, na političnih klavzurah se potijo, nazadnje pa še redno predavajo! Koliko ur ima dan? Najmanj 36, rajši še kakšno več. V Sloveniji nasploh garamo kot živina. Vidi se po honorarjih in plačah. Ni in ni jim dovolj tam, kjer se samo ven jemlje, ustvarja pa nič. Pri teh silnih debatah pa nekje v ozadju capljajo pravi družbeni problemi. Ob materinskem dnevu bi morali sto na uro po vsej deželi zazvoniti vsi alarmi, saj izumiramo. Kot vrsta, kot rod, kot narod. Prekmalu nas ne bo več. Ali ste morda v zadnjem čdsu slišali kakšno bolj brihtno o tem vprašanju? Brihtno iz najvišjih instanc? Brali kakšno primerjalno statistiko. Kje pa! Da nas zmanjkuje, poudarjajo samo tedaj, kadar jim prav pride: recimo ob podatkih, kako bodo kmalu usahnile pokojnine, saj ni mladih, ki bi zanje delali. Ali pa vrtci, ki naj bi jih potihem zaprli, saj ni otrok. Najvišje instance to podelajo z eno roko: kapitalizem je pač kapitalizem. Taki časi. Mladi se za otroke ne odločajo, ker itak garajo od ju- HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min Oven (21.3.-21.4.) V tem tednu boste imeli prav na vseh področjih glavno besedo. Seveda vas to ne bo prav nič utrudilo, nasprotno, uživali boste v tej vlogi. Od vas bodo pričakovali odkrite * pogovore, zato ne boste ovinkarili. Bik (22.4. -20.5.) Zaradi svoje nepopustljive trme boste zapadli v težave v prijateljskem krogu. Zaradi tega je bila v preteklosti že izrečena beseda, zaradi katere vam je bito žal. Glejte, da v napadu samovolje ne ponovite stare napake. Dvojčka (21.5. -21.6.) Veliko ljudi bo imelo koristi zaradi vaših idej, ki se bodo postopoma uresničevale. Lepim besedam ne boste nasedali, saj se še preveč spomnite, kako ste bili izigrani. Denar ni vse, je pa veliko. Rak (22.6.-22.7.) V tem tednu boste zelo cenili pogovore v dvoje. Imeli boste vlogo poslušalca in tudi govorca. Obojestransko bo obrodilo sadove na različnih področjih. Zaradi financ boste malo negotovi, a ne za dolgo. Lev (23.7.-23.8.) Ker boste v teh dneh še posebej ranljivi, se vam zna zgoditi, da boste ostri do tistih ljudi, ki tega ne bodo sprejeli, še manj pa odobravali. Bodite pozorni, da ne prizadenete tistih, ki si tega ne zaslužijo. Devica (24.8. - 23.9.) Dvomili boste o svojih sposobnostih, vendar vas bo določen krog ljudi takoj prepričal o nasprotnem. Res da jim bo težko uspelo, saj ste glede tega zelo trmasti, vendar ne bodo obupali. Tehtnica (24.9.-23.10.) Obljubo, ki ste jo izrekli pred časom, boste tudi tokrat izpolnili, čeprav malo z zamudo. Kar se tiče financ, stojite na trdnih tleh, a vedno bolj bo v vas prekipevala želja, povezana ravno z denarjem. Škorpijon (24.10.-22.11.) Po naravi ste zelo svobodni in nikakor nočete biti od nikogar odvisni, a tokrat boste brez tega težko rešili težave, ki se vam že nekaj časa kopičijo. Beseda ni konj In prijatelje imamo med drugim tudi zato, da nam pomagajo. Strelec (23.11.-21.12.) Na strpnost nekoga se ne smete zanašati, saj se lahko zato opečete. Že nekaj časa prelagate določeno zadevo in skrajni čas je, da jo dokončate, brez da vas na to kdo opozori. Uspeh imate zagotovljen. Kozorog (22.12.-20.1.) Načrtno boste hoteli prezreti napake nekoga, ki vam je zelo pri srcu, a vam kljub pozitivnosti to ne bo uspelo. Cenite resnico in prezirate laz, zato odločitev ne bo težka. Bolje prva zamera kot zadnja, ni kaj. Vodnar (21.1. -19.2.) Čeprav se boste utapljali v delu, ne boste pripravljeni nikogar prositi za pomoč. Vsiljeval se vam ne bo nihče, saj še predobro poznajo vašo trmo, kar se tega tiče. Ob koncu tedna boste uspešni na vseh področjih. Ribi (20.2.-20.3.) Neuspeh vas bo malce potrl, a hitro bo prišlo do pozitivnih sprememb, tako da boste na spodrsljaj pozabili. Poslovno se vam odpira več različnih vrat. Izbirali boste lahko po svoji volji. TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOG! GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA' tra do večera - kdo jih bo pa pazil, kdo oblačil, kdo hranil? Tozadevno mi je sedlo v srce pismo neke slovenske matere, ki je stvari postavila na pravo mesto. Rekla je, da je evropska svetla izjema Francija, kjer je De Gaulle takoj po drugi svetovni vojni umno ugotovil, da Francozov zmanjkuje in je Francija čez petindvajset let pridelala 12 milijonov novih dojenčkov. S čim, se zdaj sprašujejo Nemci, ki bi radi posnemali ta rekord? 1, z denarjem, s čim pa! Francija je gojila tako socialno politiko, da nobeni mami ni bilo treba denarno trpeti, če je ostala doma, še manj. Če je šla v službo. Mirne duše si je lahko privoščila eno ali dve gospodinjski pomočnici, če je bila v službi, da o drugem seveda ne govorimo. Rezultat je neverjeten: danes je kar 20 odstotkov več Francozinj kot Nemk zaposlenih! Kajpak ne gre za to, kot bi si tu simpl predstavljali: bomo dali zastonj vrtce pa kakšen zastonj Šolski svinčnik pa kakšen DDV spustili, če gre za frutek. A to naj bo socialna politika, če petemu otroku dajo malo višje doklade? Jezesna! Ali celo za jurja in nič več subvencionirajo šolski prevoz in kar je Še takih peskov v oči. Nobeden ne bo rojeval, dokler socialna politika ne bo po zgledu Francije, kjer so otroci res družbeno bogastvo, ne pa nekaj, kar družba šteje za zlo in ji nosi z raznimi subvencijami samo en velik strošek. Sociala, sociala - tega ne bo več, ljubčki moji. Smo v globa-Uzaciji, a ne da? Kar slišim politiko, kako kratkovidno oziroma pišmeuhovsko zamahne z roko, ko gre za mlade. Naštejte mi vsaj enega ministra ali kogarkoli, ki mu je sploh mar družinska, materinska politika? Če zinejo kaj o ženskah, so to velevažne ženske politične kvote. Saj jih imajo nekaj, žensk v politiki, pa ena ne čivkne besedice za materinski dan, ena ne gre v kakšen vrtec, ki se zapira, ena sama samcata se ne spusti v drage šolske učbenike, ki si jih iz leta v leto izmišljujejo tisti, ki smo jih omenili tamle gor v začetku. Tisti, ki klepajo avtorske honorarje tudi na račun šolskih učbenikov. Ne bo nas požrla Evropska unija, izumrli bomo sami. Darinka Sedej Polona Gril iz Maribora, dijakinja, po horoskopu riba, v prostem času se ukvarja s plesom in manekenstvom. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 26. marca do 2. aprila 1904 Zastrupljena voda v Kranju Kraiy, 31. marec 1904 - V zadnjem času se je v Kranju pojavilo več primerov vročinske bolezni, zato je županstvo dalo preiskati vodo v vseh javnih vodnjakih in kapnicah. Glasom certifikata kmetijsko kemijskega preskuševališča v Ljubljani je voda v javnem vodnjaku v Savskem predmestju in v javni florianovi kapnici inficirana z gnojilobnimi tvorinami, zaradi česa je zdravju zelo škodljiva. Županstvo je zato odredilo, da se morata oba vira vode takoj zapreti. To je nov dokaz, kako nujno potrebno je, da dobi Kranj urejen vodovod. Kranjski župan Koblar pa kljub obljubam in velikemu interesu Kranjčanov ni sposoben priskrbeti jim zdrave pitne vode. Drobiž z Gorenjskega Pri zgradbi predora Bohinjske železnice pri Radovni nad Bledom je nadzorniku Franciju Mazzariju med delom razletel dinamitni patron v rokah. Mazzarija je eksplozija raztrgala na koščke in je bil v trenutku mrtev. - V Domžalah so posestniku Janezu Ogrincu zgoreh hiša, hlev in kozolec. Vzrok požara je še neznan, škode pa je za okoh 6.000 kron. - V konkurz je prišla Lilpopova tovarna v Beli Peči. Svet pred sto leti Društvo za ponovno poroko Dunaj - Na Dunaju se snuje Društvo ločenih katoliških žena, katerega namen je doseči spremembo avstrijske postave, ki zabranjuje ločenim ženam ponovno možitev. Društvo se bo potegovalo za civilni zakon, kakršen obstoji že v skoraj vsdi kulturnih deželah ter omogoča ločencem ponovno poroko. Vztrajnim članicam društva najbrž preseda vsiljeni jim celibat s strani države. Njihovo pobudo menda podpira kar nekaj državnih poslancev in to jim daje veliko upanja, da bo društvo uresničilo svoj namen. Resnice o rdečelascili London - Neki angleški strokovnjak je svojo zadnjo raziskavo posvetil rdečelascem. Ugotovil je, da ljudje z rdečimi lasmi le redkokdaj postanejo plešasti, saj imajo že tako manj las kakor ostali. V povprečju imajo namreč le okoli 29.000 las na glavi, medtem kojih imajo temnolasci 105.000, plavolasci pa kar med 140.000 in 160.000. Potrdil je tudi splošno mnenje, da so ljudje z rdečkastimi lasmi zelo strastne nravi, pri tem pa jih ima velik del med njimi umetniško nadarjenost, katera pa ni nujno, da se sploh pokaže, saj jim primanjkuje zbranosti. To so glavne posebnosti rdečelascev, saj je znanstvenik v nasprotju s pričakovanji ugotovil, da se rdečelasci v ostalih stvareh ne razlikujejo veliko od ostalih ljudi. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (April 1904) Sterilizacija brezdomnih mačk Jesenice - V Društvu za zaščito živali Jesenice že dlje časa opažajo, da na območju gorenjskih občin narašča število prostoživečih mačk. Z njihovim nenadzorovanim množenjem, opozarjajo, se veča tudi število in raznovrstnost okužb, med drugim z boleznimi, ki se prenašajo na človeka in druge živali. Zato so sprožili akcijo sterilizacije brezdonmih mačk, s,katero želijo omiliti omenjeno težavo. "S sterilizacijo odraslih mačk, ki bi jo po posegu vrnili v njeno dotedanje bivalno okolje, bi preprečili prirast novih mladičev, ki bi prav tako postali brezdomci, pa tudi izbruh različnih bolezni. Pri mladih brezdomnih muckah pa bi s sterilizacijo povečali veijetnost, da dobijo nov dom," je pojasnila Polona Rabič iz jeseniškega društva. Stroški sterilizacije za njihovo društvo, ki se financira zgolj iz Članarine in prostovoljnih prispevkov, predstavljajo velik finančni zalogaj. Za eno mačko je namreč treba odšteti okrog deset tisoč tolarjev. "Za pomoč smo se obrnili tudi na gorenjska podjetja in občine, a se je doslej odzvala le občina Bled, ki je prispevala denar za sterilizacijo dveh mačk." Vsakršne dodatne pomoči bodo zato v društvu izredno veseli. Za informacije so dosegljivi na telefonski številki 041 585 913, obiskati jih je mogoče tudi na spletni strani www.dzzz-jesenice-drustvo.si. . M. R. ŠTIRI TAČKE Ana Bester Prebavne težave Veliko psov in mačk ima prebavne težave, kamor spadajo bruhanje, driska in zaprtje. Dr. vet. med. Iris Selan -Goli pravi, da smo za te težave navadno krivi skrbniki sami, saj v želji, da bi našemu hišnemu ljubljenčku ponudili kar najboljše, naredimo največ napak. Psu in mačku ponudimo preveč priboljškov ali nepravilno hrano. Ko imajo vaši ljubljenčki težave z bruhanjem, morate veterinarju povedati, kako pogosto kuža ali muca bruha ter kakšna je izbruhana vsebina. Živali lahko izbruhajo prebavljeno ali neprebavljeno hrano, ki včasih vsebuje sluz ali kri. Nekatere tovrstne težave lahko skrbniki odpravite sami in sicer z enodnevnim postom ali dieto. če gre za manjšo težavo, bo to zadostovalo, drugače je obisk pri veterinaiju nujen. Pri driski se težave pojavljajo periodično. Živali imajo lahko kašasto, krvavo ali sluzasto drisko večkrat na dan. Včasih so v driski prisotni še zaje-davci, navadno takrat, ko so skrbniki pozabili, da jih je treba pravočasno odpraviti. Enodnevni post in krajša dieta naj bi pri lažjih oblikah driske zalegla. Če gre za dolgotrajnejše težave, je potrebno obiskati veterinarja, ki nadaljuje s terapijo in predpiše ustrezno zdravljenje, rentgensko slikanje in seveda ustrezne preiskave, da ugotovijo vzrok težavam. Če od- mislimo kakšna resna patološka obolenja, kamor uvrščamo tumorje, se tudi zaprtje največkrat pojavlja zaradi nepravilne prehrane. Skrbniki dajejo psom prevelike količine kosti, pri mačkih se zaprtje lahko pojavi zaradi polizane dlake, pogoltnjenih igračk ali drugih tujkov. Če se zaprtje po enodnevnem postu ne odpravi, je treba obiskati veterinarja, ki predpiše odvajalo. Žival rentgensko slikajo, da ugotovijo, kje je meja zaprtja, včasih je potreben tudi operativni poseg, da se tujek odstrani. Vse te prebavne težave lahko odpravimo skrbniki sami in sicer s pomočjo pravilne in primerne prehrane, ki bo omogočila pravilno delovanje prebavnega sistema našega ljubljenčka. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN GLASOVA PREJA / info@g-glas.st Petek, 2. aprila 2004 Vrnitev Glasova preja v Kamniku: Mag. Cene Maticič smetišča Gost 78. Glasove preje, prve v Kamniku, ki je bila organizirana v čast 130-letnice rojstva kamniškega rojaka, generala in pesnika Rudolfa Maistra, je bil prav tako Kamničan mag. Cene Matičič. Predstavili smo njega in njegovo knjigo Vpet v pomlad sedemdesetih tet, ki je osebna pripoved o enem od prvih poskusov uveljavitev demokratičnih načel v slovenski politiki. Mag. Cene Matičič je bil vodilni med 25 poslanci, ki so julija leta 1971 predlagali, da mora dobiti tudi parlament pravico predlagati slovenske kandidate za vodilne funkcije v takratni državi. Takrat sta to smeli storiti le partija in SZDL. Zaradi tega je bil za skoraj 20 let poslan na smetišče zgodovine. Ker voditelj Glasovih prej Miha Naglič njegovega imena ni našel v nobenem leksikonu, je bil prepričan, da gre za enega tistih ljudi, ki so v politiki kot petelini prezgodaj zapeli, potem pa so doživeli politični brodolom. Prvo srečanje z njim je njegovo domnevo postavilo na glavo. "V pogovoru z njim sem spoznal, daje Cene Matičič izredno zanimiv Človek in vsestranska osebnost, še najmanj pa politik. Bil je predvsem šolnik na vseh ravneh, od osnovne šole do univerze, uspešen ljubiteljski zborovodja, gospodarstvenik in publicist, ki je pred zadnjo knjigo Vpet v pomlad sedemdesetih let napisal dve knjigi s področja ekonomije, razen njih pa še veliko učbenikov in skript ter strokovnih člankov s področja ekonomije in lesarstva. Šele nato je bil politik in poslanec. Ko mi je povedal, daje po ljudski šoli nadaljeval šolanje pri frančiškanih, sem pomislil, da bi bil mogoče danes frančiškanski pater, Če ne bi bil tako nemiren in iskateljski značaj.*' Darilo Kamniku In generalu Maistru Mag. Cene Matičič na ponedeljkovi preji v Kulturnem domu v Kamniku ni skrival navdušenja, da se je predstavitve njegove knjige udeležilo toliko ljudi. Dejal je: "Ta knjiga je tretja, ki jo posvečam svojemu rojstnemu mestu Kamniku, ki je tako originalno in čudovito povezano s po mojem mnenju največjim Slovencem vseh časov, tudi prihodnjih, generalom Maistrom. Vse moje stvari nastajajo dolgo in tako je tudi s to knjigo. Najprej sem vse, kar se je dvajset let dogajalo z menoj, spravil v prah in naftalin misleč, da o tem ne bo treba nikdar več govoriti, vendar je v meni vrtalo, da svojih misli, ki so me takrat obhajale, in dogodkov, ki so se takrat dogajali, ne smem povedati le mojim sinovom in vnukom ter ženi, ki je zaradi tega najbolj trpela, ampak predvsem generacijam, ki o tem nič ne vedo ali popolnoma niČ. Napisal sem prvih 50 strani in odnehal. Zbiranje gradiva je bilo težavno. Imel sem zapisnike in dnevnik, ki sem ga pisal, in hranil tisto, kar se je nabralo v mojem poštnem nabiralniku. Zbiral sem članke iz jugoslovanskih in tujih Časnikov. Nekaj gradiva je zbral in hranil brat, nekaj pa sem ga dobil v skupščini. Nazadnje ga je bilo 7 kilogramov. Vendar o liberalizmu sedemdesetih let Še marsikaj ni dorečenega in zapisanega. Nas liberalcev namreč niso le zaničevali, kar Še danes marsikdo misli, ampak smo bili prepovedani heretiki, zreli za smetišče zgodovine. Skoraj 20 let moje pojavljanje v javnosti ni bilo zaželeno. Revije in časniki, OVO Knjiga o prvi slovenski pomladi Cm Narocilnica Naročite knjigo Ceneta Matičiča "Vpet v pomlad sedemdesetih let", ki vam jo bomo za " ^ ^ oiari^rf poslali po pošti. Naročniki Gorenjskega glasa imate 20-odstolnj poppst, knjigo vam bomo poslali za - -- -e^/. Dodana bo poštnina. □ ime in priimek □ naslov Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski gias, d.o.o., Zoisova 1. 4000 Kranj Mag. Cene Matičič, Marjeta Žebovec In Miha Naglič v katere sem pred tem neovirano pisal, me niso več mogli ali smeli objavljati. Za nekatere po-gumnejše sem še lahko kaj napisal, na primer za revijo Les, ki je imela tako ozek krog bralcev, da na Olimpu niso vedeli za objavljanje mojih člankov. Dvajset let sem bil aut, dvajset let me v življenju ni bilo. Zato sem pa imel več časa za znanstveno delo na področju fmanc, denarja, bančništva in davkov. Šele po rehabilitaciji leta 1989 sem začel znova pisati za dnevne in strokovne časnike." Vilfanova šola demokracije "Akcija 25 poslancev" je imela svojo zgodovino. Bila je posledica demokratičnega razmišljanja in ravnanja, ki sta že takrat predvsem po zaslugi predsednika dr. Joža Vilfana prodirala v tedanjo socialistično skupščino. "Dr. Joža Vilfan je bil sicer predvojni komunist in kranjski advokat, ki je zastonj branil komuniste, vendar tudi izreden demokrat, je znal svojo demokratično usmerjenost prenašati na člane takratnega parlamenta. Ker je bil starejši od nas, smo ga vikali, razen Ivana Krefta, ki je bil njegovih let, on pa nas je tikal. Nekega dne meje povabil v svojo pisarno in mi povedal, da je bil njegov oče tudi advokat in poslanec v rimskem parlamentu takrat, ko je bil njegov član tudi Mussolini. Parlamentarci so se tikali, tudi starejši Vilfan in Mussolini, čeprav sta bila na različnih političnih bregovih. Ko je dr. Jožu Vilfanu prišlo na ušesa, da je predsednik enega od zborov karal našega kolega, je na naslednji seji povedal, da je njegova naloga ščititi poslance, ki morajo postati-pokončni in ponosni in se ne bati jasno povedati, kaj slišijo med ljudmi in kaj oni mislijo. Jaz sem star komunist, vendar tudi velik demokrat in tak bom ostal, je dejal dr. Joža Vilfan v času, ko demokracije nismo poznali in je bila zatolČena," je povedal mag. Cene Matičič. "Danes je normalno, da je na volitvah za eno funkcijo več kandidatov, takrat pa je bila že samo misel na to greh. Za demokratična dejanja sta bila potrebna tveganje in pogum. Tak primer je bila zahteva okrog 50 poslancev, da bi iz takratnih petih zborov nastala dva: republiški, v katerem so se sprejemale najpomembnejše odločitve, in še eden, v katerega bi združili ostale štiri zbore. Ideja je prišla v javnost in nekateri pogumni časnikarji, na primer Mojca Drčar - Murko in Matevž Krivic, so o njej tudi pisali. Na seji, na kateri naj bi o tem predlogu sklepali, so se pojavili najvišji predstavniki republike z Edvardom Kardeljem na čelu in uspeli prepričati večino poslancev, da so glasovali proti, čeprav so bili prepričani, da sta dva zbora dovolj. Samo Avgust Ma-jerič iz Maribora in jaz sva glasovala za spremembo." Odločitev za dr. Ernesta Petriča Zbiranje poslanskih podpisov julija leta 1971 za pobudo, da bi lahko kandidata za dva člana predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz Slovenije, razen SZDL, predlagala tudi skupina 20 poslancev skupščine Socialistične republike Slovenije Častni meščan in žrtev Knjigo lahko naročtte po telefonu itevllka 04# SOI 42 41 Danyel Malenšek iz Ljubljane je dejal, da vse ni bilo tako, kot je povedal mag. Cene Matičič in da je šlo tudi v primeru naše liberalizacije za kontrolirano infekcijo, ki jo je vodil zelo zaupen človek Stane Kavčič, vendar je Šel predaleč, zato seje moral posloviti, danes pa ga hvalijo. Tudi danes se dogajajo take prevare in težnje, da bi nekdanji oblastniki še naprej delili tisto, kar so drugi ustvariH. Povedal je, da je rehabilitacija nepotrebna, saj ti ljudje niso ničesar naredili narobe. Tone Smolnikar, župan Kamnika, je Ceneta Matičiča označil kot Človeka, ki ima rad Kamnik in na katerega so Kam-ničani ponosni, knjiga pa je Ce-netovo osebno razmišljanje. Mi spoštujemo in cenimo našega Ceneta, častnega občana Kamnika. Izrazil je ponos, da bo prav v Kamniku 17. aprila državna slovesnost v počastitev 130-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra. Med povabljenimi na proslavi bo tudi mag. Cene Matičič. (SRS) in iskanje kandidata je moralo potekati bliskovito. Pobudo za spremembo je od prvotno predvidenih 28 podpisalo 25 poslancev, ki so jih vodili Ivan Kreft, Tone Remc in Cene Mati- čič. Podpisniki so morali biti iz raznih krajev Sloveniji. Telefoni so bili redki in nezanesljivi, saj so nekateri poslanci kasneje zanikali sodelovanje in trdili, da so bili zavedeni. Julij je bil tudi čas dopustov. "Dr. Mara Bester, moja sošolka v gimnaziji, je bila prva, s katero smo se pogovarjali o kandidaturi za člana predsedstva iz Slovenije. Povedala je, da Mitja Ribičič ni pravi kandidat, saj se na ekonomijo slabo spozna, vendar pa sama zboli ob poslušanju neumnosti, ki jih klatijo v Beogradu. Kandidaturo je odklonila. Enako je storil tudi dr. Aleksander Bajt. Povedal je, da ni rojen poUtik in da je njegov cilj predvsem razvoj ekonomskega instituta v Ljubljani. Priporočil mi je profesoija Horvata iz Zagreba, vendar si z njim nisem mogel pomagati, saj sem iskal Slovenca in ne Hrvata. Možni kandidat je bil tudi Sveto Kobal, vendar bi lahko imel na tej funkciji zaradi nekaterih zamer težave. Naša končna izbira je bil dr. Ernest PetriČ, ki je bil takrat član kulturno prosvetnega zbora, mlad, napreden in sposoben član izvršnega sveta, odgovoren za znanost in kulturo. Našo ponudbo je sprejel in pristal na kandidaturo, vendar jo je zaradi pritiskov brez navedbe razlogov, ki so bili take narave, da o njih takrat ni bilo pametno govoriti, preklical. Kasneje smo zvedeli, da so nas želeli nekateri brutalno likvidirati in da je s Petričevo kandidaturo soglašal tudi takratni predsednik izvrŠ- Izgon iz skupščine Grozdan Šinigoj Na preji je bil tudi Grozdan Šinigoj iz Ajdovščine, ki mu je mag. Cene Matičič kot profesor na gimnaziji dal tudi nekaj cve-kov iz matematike. Leta 1970 je bil poslanec v takratni skupščini in kasneje župan v Ajdovščini, vodil pa je tudi postopek za Ma-tičičevo rehabilitacijo. "Cveki so bili pravični, zato mu nisem zameril," je dejal. "Kasneje sva postala velika prijatelja in sva se pogosto srečevala. Skupščina takrat Cenetu ni naredila nobene krivice, ampak ga je politika nagnala iz skupščine. Skupščina se zato ni imela za kaj opravičevati, ampak je lahko le ugotovila, da je bilo takratno ravnanje demokratično in da je bilo začetek demokratičnih procesov, ki so se začeli kasneje. Postopek za rehabilitacijo je spodbudil tudi članek Mojce Drčar - Murko v Teleksu, ki je spraševala, kaj bo z rehabilitacijo, pomembno vlogo pa je odigral Jože Knez, ki je bil konec osemdesetih let podpredsednik skupščine in uspešen direktor Novolesa iz Novega mesta. Pri njem, ki je želel tudi rehabilitacijo Staneta Kavčiča, smo imeli vso podporo." Jože Kosiyek Jože Koši\jek Na začetku preje sta nastopila Jožica Kališnik in Božo Matičič. F i petek, 2. aprila 2004 GLASOVA PREJA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Lenart Šetinc, Mojca Drčar Murko in Matija Murko. nega sveta Stane Kavčič, vendar mu je svetoval previdnost," je povedal mag. Cene Matičič. "Kotizator" iz Slovenije Miha Naglic je sogovornika spomnil na njegova pota v Beograd, kjer so mu v zvezni skupščini zaradi zavzemanja za pravičnejši kotizacijski prispevek Slovenije za delovanje federacije pravili "kotizator", in na njegovo sodelovanje s Stanetom Kavčičem. "Ugotovili smo, da bi bila do neke meje mogoča demokratizacija države tudi v socializmu. Ekonomijo smo hoteli zavarovati pred neprestanim vmešavanjem države in partije. Čeprav ekonomije in politike ni mogoče povsem ločiti, saj je vsaka politika, ki ne upošteva ekonomskih osnov, zgrešena. Slovenija je bila res najbolj razviti del Jugoslavije, vendar je v primerjavi s- Furlanijo in Julijsko Krajino v Italiji in Koroško v Avstriji začela zaostajati. Zaradi tega so bili naši odnosi s federacijo, kjer so sprejemali vse mogoče neumnosti, naše predloge pa zavračali, vedno bolj siloviti. Tak primer je bila kotizacija, ki jo je predlagala moja finančna komisija in bi zagotovila pravičnejše financiranje federacije, in uvedba davka na dodano vrednost, o katerem so takrat v nekaterih evropskih državah že razpravljali, prvi pa so ga uvedli Nemci in Francozi. Kotizacija in davek na dodano vrednost sta bila za tiste čase pogumna predloga, zaradi katerih so me posebej dobro poznali v zvezni skupščini, kamor sem hodil kot strokovnjak zagovarjat slovenska stališča. Čim sem se pojavil v skupščini, so dejali: Pazi se, došao kotizator ali Pazi, došao onaj, koji pravi gužvu! Pomembno je bilo tudi naše zavzemanje za večje republiške pristojnosti pri delovanju Službe družbenega knjigovodstva (SDK), kjer je imel Beograd absolutno oblast po načelu, da se pri denarju vse začenja in neha. Z mojimi stališči do teh vprašanj je soglašal tudi Stane Kavčič," je povedal mag. Cene Matičič. česar urediti in da naj Še počakam," je na vprašanje o rehabilitaciji in delovanju današnjih liberalcev dejal mag. Cene Matičič. "Sedaj pa moram dati priznanje vsem strukturam, Jci so me leta 1989, ko je vladala še stara oblast, rehabilitirale. Danes bi težko doživeli, da bi se politična stranka zaradi krivic opravičila svojemu Članu. Revolucija nas je sicer požrla, am^ak nas je tudi rehabilitirala. Zal Ivan Kreft tega ni doživel. Rehabilitacijo pa je doživel Tone Remc, ki je leta 1997 zaradi hude bolezni umrl. To je bil dokaz prihajajoče demokracije. Takrat so zapisali, da vsi, ki so me obsojali, priznavajo, da se je Slovenija razvijala tako kot je leta 1971 zahtevalo 25 poslancev. Dejali so tudi, da je treba trpljenje Ivana Krefta, Toneta Remca in mene finančno ovrednotiti. Mi tega tudi nismo zahtevali, čeprav se nam je svet, v katerega smo verovali, podiral, ko so nas izključevali iz partije. Vanjo se nisem nikdar več vrnil, prav tako pa tudi ne v katerokoli drugo, čeprav me je takratna Nikjer nisem bil Kamniški župan Tone Smoinikar in častni občan mag. Cene Matičič. Vrnjena čast in dobro ime Mag. Ceneta Matičiča so leta 1972 zaradi vodenja akcije 25 poslancev vrgli iz partije in mu onemogočili javno delovanje, leta 1989 pa ga je takratna republiška skupščina rehabilitirala in mu vrnila čast in dobro ime. "Vsa leta do rehabilitacije sem se neprestano pritoževal. Običajno nisem prejel odgovora, če pa je kakšen le pricurljal, je bilo v njem največkrat zapisano, da v tem trenutku ni mogoče ni- ZSMS izvolila za častnega Člana." Po njegovem mnenju smo Slovenci v samostojni državi veliko dosegli, z vstopanjem v Evropsko unijo pa se končuje obdobje slovenskih velikih tem, med katere uvršča demokratična vrenja v prejšnji skupni državi, plebiscit za samostojno Slovenijo in vključitev v Evropsko unijo. Jože Kosiyek, slike: Tina Doki Povedali so Marjeta Žebovec, urednica knjige, o mag. Cenetu Matičiču: "Rada imam opravka s knjigami, besedami in z zgodbami in direktorica Gorenjskega glasa Marija VolČjak me je povabila, da bi za Gorenjski glas uredila to knjigo. Z veseljem sem to sprejela in naredila, vesela sem, da sem pri tem spoznala gospo in gospoda Matičič, ki sta krasna človeka in pri svojih letih Čudovito živahna. Rada bi povedala, da se je mag. Cene Matičič zelo upiral več slikam v knjigi, po izidu knjige pa je rekel, da jih ni preveč. Ko se je dogajala ta zgodba, sem bila še otrok. Po eni strani se mi je zdela grozljiva, po drugi strani pa sem razmišljala, da se marsikaj od tega dogaja še danes, ko ima politika še zelo, zelo močan vpliv na gospodarstvo in vsakdanje življenje." vasi, da je zbudil vse pse in peteline. Članice delegacije francoskih žensk, ki so obiskale njegovo vas, so me zjutraj spraševali o Čudaku, ki je zgodaj zjutraj rogovilil po vasi, da so vsi psi lajali." Mag. Cene Matičič o Marjeti Žebovec... "Marjeta Žebovec je pisateljica in je mojo knjigo zelo lepo in pregledno uredila. Ona je duša projekta. Kot posebno redkost moram povedati, da t je ona mati osmih otrok in ima kljub temu toliko Časa, da ureja knjige in piše. Spoznali jo boste kot raziskovalko življenja pisatelja Janeza Jalna. Kdo ne pozna njegovega Ovčarja? Njeno knjigo o pisatelju sem prebral na dušek." o Stanetu Kavčiču... "Stane Kavčič je bil neverjetno prodoren možakar, ki ni imel posebne izobrazbe, vendar je bil zelo inteligenten. Čeprav je ravnal po svoje, je bil vedno pripravljen ljudi poslušali. Nekoč sem dejal, da tudi umreti ne morem, dokler ga ne bodo rehabilitirali. Čeprav je bil za nekatere sporna osebnost, je zame najboljši predsednik slovenske vlade. Midva sva se spoznala Šele v skupščini, kjer sem jaz postavil dvomljivo vprašanje o slovenskem prispevku za federacijo. Na odgovor nisem računal, vendar meje po dobrem mesecu Stane Kavčič presenetil, koje v skupščini povedal, da Slovenija financira 20 odstotkov potreb federacije, čeprav nas je bilo le 8 odstotkov prebivalcev in bi morali prispevati največ 11 odstotkov. Takrat smo imeli najrazličnejše izobraževalne in druge skupnosti, ki so se spremenile v samopostrežne skupnosti, kjer si je vsak lahko nagrabil toliko, kolikor je hotel, tisti, ki so prispevali, pa niso imeli nobene besede." o Ivanu Kreftu... "Ivan Kreft, brat znanega dramaturga dr. Bratka Krefta, rojen v napredni družini, je imel posebne navade. Običajno je Šel ob Šestih popoldne spat, naslednje jutro pa je vstal ob dveh in rogovilil po in davkih: "Davek na osebne dohodke je zgrešen, davek na kapital *pa se počasi uveljavlja, čeprav lahko obdavčiš samo tisto, kar nastane iz kapitala, ne pa dohodkov, ki so rezultat dela." Jože Koši^jek povsod sem nekaj pustil Gene Matičič je vsestranska ali vsaj mnogotera osebnost, kakršnih danes ne delajo več. Res je na svetu že skoraj 84 let, a tudi pri teh letih jih ni dosti, ki bi se lahko pohvalili, da so v svojem življenju v eni osebi združili kar pet dejavnosti. In v njih tudi nekaj pomenili. Gost zadnje Glasove preje je bil namreč ugledni učitelj, zborovodja, gospodarstvenik, publicist in poslanec. Cenetov fenomen Pravijo, daje vse enkrat prvič. Meni sta se v zadnjem tednu primerili kar dve prvenstvi. Prvič v življenju sem bil v Kamniku - in to kar dvakrat zapored. Prvič sem se v živo srečal z gospodom Ce-netom Matičičem, tudi z njim dvakrat. S prvim se ne bi hvalil. A je res: skozi Kamnik sem se vedno le peljal, ne da bi se ustavljal. Ko smo hodili v Kamniško Bistrico in od tod navzgor po Kamniških planinah (in nazaj), nas je pot pač vodila skozi to lepo mesto. A jaz si menda nikoli nisem vzel toliko Časa, da bi se ustavil in vsaj nekoliko ogledal. Tudi zđ Ceneta Matičiča sem - podobno kot za njegovo rojstno mesto - vedel, a poznal ga nisem. Vedel sem, da je bil zraven takrat, ko si je 25 poslancev drznilo poleg dveh "požegnanih" predlagati Še tretjega kandidata za Člana predsedstva SFR Jugoslavije iz SR Slovenije. Oziroma: hoteli so, da bi imeli poslanci možnost predlagati svoje kandidate mimo ustaljene partijske procedure, kakor se je odvijala pod znamenito marelo SZDL. Lansko jesen sem včasih pogledal njegov podlistek v našem Časopisu, bral ga pa nisem, ker sem vedel, da bo izšla tudi knjiga in sem branje pač odložil do njenega izida. In potem se je zgodilo, da je knjiga za kamniški občinski praznik - na 130. rojstni dan generala Maistra, res izšla, njen avtor pa je bil izbran za gosta Glasove preje, Z Maijeto Žebovec, urednico knjige, sva ga obiskala na deževno in zadnjo mar-čevsko sredo v stanovanju na Zikovi ulici, kjer z ženo Lojzko živi v enem tamkajšnjih blokov. Prav prijazen par sta in tako sta naju tudi sprejela. če-prav mož že bolj slabo sliši, razmišlja s polno močjo in poslušati ga je prav zanimivo. Najbolj dragoceno spoznanje tega srečanja pa je bilo, da sem šele v njem odkril mnogoterost njegoye osebnosti. Kadar se mi obeta stik s kakim splošno znanim in v svoji stroki priznanim človekom, si osnovne podatke o njegovem življenju in delii og|edÄ:V, enem od biografskih leksikonov. Tako sem'vonjih: ( iskal tudi morebitni članek o Cenetu Matičiču. Pa * ** ga nisem našel; ne v Menašejeveni Svetovnem biografskem leksikonu (1994), ne v Bajtovem Slovenskem kdo je kdo (1999), ne v Enciklopediji Slovenije. Slovenski biografski leksikon pa Črko M tako ali tako obdelal že pred 2. svetovno vojno. Zdi se, daje izbris tega moža iz političnega življenja pomenil tudi izbris iz javnega spomina nasploh. Naj bo zato ta zapis še en prispevek k večji vednosti gorenjske javnosti o njegovem življenju in delu. Rodil se je 12. julija 1920 v Kamniku. Tu je hodil v osnovno šolo, na gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je diplomiral za učitelja matematike in fizike. Ob učiteljskem delu je nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti in ga končal na Fakulteti za politične vede in novinarstvo, kjer je diplomiral 26. oktobra 1963. Na isti fakulteti je nato končal tudi tretjo stopnjo in 14. maja 1971 dosegel naziv magistra političnih znanosti. V Cobissu najdemo naslov njegove magistrske naloge: Razvoj nacionalne demokratične in socialistične revolucije v Alžiriji po 14. juniju 1965. Študijsko se je izpopolnjeval na tujem: na paradržavnem inštitutu ACTIM v Parizu, organizaciji za znanost in mednarodno sodelovanje, je po treh mesecih prejel posebno diplomo; na Inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu pa je tri mesece proučeval gospodarski razvoj Alžirije in pripravljal m^isterij. Sodeloval je tudi na seminarju OZN v Švici. Poučeval je na šolah vseh stopenj, od osnovne do univerze. Najprej na osnovnih šolah v Stični in Ljubljani, učil je v mladinski delovni brigadi na progi Šamac - Sarajevo, po diplomi na gimnazijah v Plevljah, Kamniku in Ajdovščini ter na srednjih strokovnih šolah v Domžalah in Ljubljani, v letih od 1966 do 1974 je bil univerzitetni predavatelj na Pedagoški akademiji in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Matičiči so glasbeno nadarjen rod in tako se je Cene udejstvoval tudi kot ljubiteljski zborovodja, vodil zbore v Kamniku, Te-ssendorfu, Bruslju, Ljubljani in mladinski delovni akciji v Ajdovščini. Za zbor, ki ga je sestavil v Dornberku, pravi sam, daje bil "fenomenalen". Delal je tudi v gospodarstvu, največ kot svetovalec v Lesnini in v Unilesu, kjer je "v lesno gospodarstvo postopoma vcepljal demokracijo marketinške filozofije". Veliko je pisal in objavljal. Največ, več sto člankov najdemo v strokovnih revijah Les, Lesni svet v besedi. Bančni vestnik. Gospodarski vestnik, Denar in v časniku Finance. Objavil je tri v francoščini napisane učbenike za arabske dijake na naših strokovnih šolah, v zadnjih letih pa Še dve knjigi s področja financ in ekonomije: Vizija davčnega, bančnega in kreditnega sistema XXI. stoletja (Kamnik 1999, samozaložba) in Nobelovci s področja ekonomije od 1969 do 2000 (Cankarjeva založba, 2002). Tretja je njegova in » "naša" knjiga Vpet v pomlad sedemdesetih let, ki jo je na začetku pomladi 2004 izdal Gorenjski glas. Napisano ima še eno za knjižno objavo primerno delo - Sveto pismo ekonomije, v katerem povzema 26 kapitalnih del te stroke. Matičičev paradoks Na vseh naštetih področjih je naš kamniški rojak dosegal vidne uspehe. Tako v šolstvu kot pri vodenju pevskih zborov, tako v gospodarski praksi kot v publicistiki. Tudi ko se je konec šestdesetih, v času ugodnih liberalnih vetrov vkrcal na politično barko, je sprva kazalo prav dobro. Kurs je bil gotovo pravi. Potem pa je poleti 1971, prav za svoj 51. rojstni dan, doživel pravi brodolom. Kaj vse je temu botrovalo, podpisani ne upam presojati, vso zadevo preslabo poznam. Občutek imam, da ni šlo le za "petelina, ki je prezgodaj pel", temveč za človeka, kije na političnem polju nastopil z dobrimi nameni - kot da bi šlo za katerokoli drugo področje. Vendar je politika očitno dejavnost, v kateri ne kaže nastopati preveč odkrito in izigrati vseh kart. Ko je Matičič s tovariš dosegel, da lahko tudi poslanci - kar mimo partijske transmisije v SZDL -predlagajo še svoje kandidate za določene položaje, je storil nekaj nezaslišanega, nekaj, na kar ve-■ čina v tistem Času še pomisliti ni upala. V tistem času. Če danes, Kristusovih 33 let pozneje, današnji tridesetletniki berejo o teh rečeh, se jim zdi nezaslišano obratno: daje v nekih razmerah na politični sceni samo ena stranka in da ta ne dovoli, da bi kdorkoli drug posegal v njen politični monopol. Pa je res bilo prav tako. Če današnji mladi ljudje tega ne vedo, lahko ob dejstvu, daje Matičič v akciji 25 poslancev neki politični igri ob dveh predlagal še tretjega kandidata, poreko le: Ja, kaj pa je to takega! Matičičev paradoks je po mojem prav v tem, da se zdi tisto, kar je bilo pred tremi desetletji nadvse drzno in novatorsko dejanje, danes Čisto navadna banalnost. A tako je le v primeru, če neko zgodo-vinsko dejanje presojamo v luči današnjih razmer, če se ne ravnamo po pravilu vseh pravih zgodovinarjev: daje treba nekdanje akterje - tudi naših 25 - in njihova dejanja najprej oceniti v kontekstu takratnih razmer in šele nato z našimi današnjimi očmi. Če hočemo kaj takega storiti, moramo tedanje razmere poznati. In kdor jih želi spoznati, ima zdaj v Matičičevi spominski knjigi za to prav dober pripomoček. Če jih želi; bojim se namreč, da današnje mladine te reČi sploh ne zanimajo? Matičiču ni bilo usojeno, da bi poleg uspešnega šolnika, zborovodje, ekonomista in publicista, postal še uspešen politik. Kar najbrž ni isto kot biti "dober" v politiki. A kaj vse mu ni bilo usojeno! Človeku, ki bi, koje bil že novic pri frančiškanih, lahko postal tudi frančiškanski pater in bi kot tak prebival v kamniškem samostanu ter spovedoval svoje rojake ... Človeku, ki se je kot mlad navdušenec peš napotil proti Španiji, da bi se pridružil republikancem v njihovem boju; Človeku, ki je med 2. svetovno vojno okusil tako nemško kot zavezniško stran in - preživel! Lahko tudi ne bi. Tako pa je živel še dolgo in moral za pokoro že na tem svetu preživeti tudi take preizkušnje, kakršna je bila Akcija 25 poslancev... In ne nazadnje: Cene Matičič je vse to doživel tudi zato, ker je že po svoji naravi nemiren in iska-teljski značaj. Sam mije zatrdil: "Nikjer nisem bil več kot 10 let, ampak povsod sem nekaj pustil." In to drži. Miha Naglič Sponzor 78. Glasove preje v Domu kulture v Kamniku je bila občina Kamnik z županom Tonetom Smolnikarjem. Tokratna preja je bila tudi ena od osrednjih prireditev ob občinskem prazniku. Bila je prav na dan, ko se je pred 130 leti rodil veliki Kamničan Rudolf Maister Vojanov. Organizator Glasove preje: Andrej Žalar www gorenisKiglas 9i 1 VI '' >~ GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 Kranjčan Rožle Prezelj, slovenski rekorder v skoku vvišino atletiko biti res 99 spici 5 moras "Kljub temu da se pripravljam na olimpijske igre in da sem letos dosegel enega najboljših rezultatov na svetu, sem zaenkrat z atletiko zaslužil zgolj toliko, da si lahko privoščim priprave. Morda bo kdaj zaslužka več, toda zavedam se, da je prav tako pomembno dokončati študij prava," pravi Rožle Prezelj, eden naših najboljših atletov, ki bo letos prvič nastopil tudi na olimpijskih igrah. Kranj - "Seveda ni bilo zgolj naključje, da sem vzljubil atletiko. Oba starša, tako oče Dušan kot mama Stanka sta bila skakalca v višino in največ spominov iz otroških let me veže na stadione, predvsem seveda na krai^skega, kjer smo preživeli veliko časa, saj sta tako oče kot mama v mojih prvih letih še tekmovala. I\idi sedaj smo še vsi športna družina, od stai^ev do brata in sestre. Zelo smo povezani med seboj, radi smo skupaj in si zaupamo," pravi Rožle Preze^, eden najboljših slovenskih atletov zadi\jih let, ki je letos januarja v skoku v višino postavil tudi nov slovenski rekord, saj je preskočil "magično" mejo 231 centimetrov. Rožletova športna pot je bila, kot pri večini mladih športnikov, vse prej kot zgolj igra in navdušenje, veliko je bilo tudi pomislekov, poškodb in seveda odrekanja. "Čeprav sem res ogromno časa preživel na atletskem Štadionu in imel kot otrok veliko idolov prav med atleti, me je v osnovnošolskih letih navdušila košarka. Fantje iz razreda in okolice so vsi hodili na košarkarsko igrišče, ki je tista leta -predvsem zato, ker je se je tudi v Evropo in k nam preselila NBA evforija - postala zelo popularna. Za ekonomsko šolo smo se dobivali z Markom Mili-čem, Gregorjem Fučko in drugimi, ki so bili sicer malce starejši od mene, vendar smo skupaj na igrišču preživeli veliko ur. Tako sem začel hoditi tudi na košarkarske treninge, k Trigla- vu. Vendar pa nekako nisem dobil prve priložnosti za igro, počasi sem se naveličal sedenja na klopi in tako se je moja košarkarska pot končala. Hkrati pa je pri kranjskem atletskem klubu, pri Triglavu, začel Robi Kranjc trenirati mlado selekcijo. Hitro sem dobil prijatelje in začel sem metati kopje. Tudi v višino smo večkrat skakali in ati mi je rekel, v naj pač poskusim. Ze po nekaj poskusih sem šel na državno prvenstvo in med starejšimi vrstniki sem osvojil tretje mesto. To pa je bila spodbuda, da sva z očetom začela načrtno trenirati. Hitro sem napredoval, na šolskem prvenstvu sem skočil že 165 centimetrov," se prvih dobrih rezultatov spominja Rožle, ki se je hitro uveljavil v domači konkurenci, kmalu pa je nastopil tudi v mednarodni. Rožle Prezelj se je ta teden iz Kranja podal na priprave na Tenerife. S skokom 231 cm je Rožle postal eden najboljših skakalcev v višino na svetu. Z novo tehniko do državnega rekorda v "Ze v prvem letniku srednje Šole sem šel na olimpijske dneve mladih in - kljub smoli, ko sem si na ogrevanju pri teku zvil nogo - osvojil dvanajsto mesto. Nato sem na mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani osvojil šesto mesto. Hitro sem rasel, posledica tega pa je bila zoprna poškodba gležnja, kar mi je vzelo moČi in predvsem znižalo načrte. Tudi priprave za olimpijske igre leta 2000 mi je uničila poškodba, od takrat naprej pa imam kar srečo, saj večjih težav ni bilo veČ. Prenehal sem rasti, mišice so se mi "stabilizirale", pridobil sem na moči in že leto 2001, ko sem postal evropski prvak do 23. leta, je bilo zame res uspešno. Sledili sta dve malce slabši sezoni, letošnja sezona pa je bila znova res zelo dobra, zelo sem napredoval, zamenjal sem tehniko skoka, posledica tega pa je bil januarski državni rekord. 231 centimetrov pa je bil takrat tudi prvi do drugi najboljši rezultat letošnjega leta na svetu in me Še sedaj uvršča med pet najboljših. Sicer pa sem takšen rezultat pričakoval, saj sem tudi na trenin- v gih skakal zelo dobro. Zal ga kasneje nisem več ponovil, saj imam s tehniko, ki sem jo po več letih zamenjal, še nekaj težav. Vendar pa v povprečju skačem vedno bolje in to mi daje upanja, da bom vedno večkrat skočil blizu 230 centimetrov ali čez," načrtuje Rožle, ki ga letos poleti čaka kar nekaj tekem na mitingih zlate lige, kar bo zanj velika izkušnja, saj na domaČih tekmah že nekaj časa nima prve konkurence, zato so primeijave z najboljšimi na svetu zanj velika izkušnja. Rožle se je letos srečal tudi z "doping" kontrolo. "Ko sem postavil državni rekord, sem šel na doping kontrolo. Vse je bilo v redu, je pa res, da se o dopingu veliko govori, da se po časopisih piše marsikaj. T\jdi sicer je po vsaki tekmi doping kontrola, kjer pa se navadno žreba tiste, ki jih kontrolirajo. Tako je treba dobro poznati izdelke na tržiš- ču, kjer sicer velja pravilo, da prepovedanih ni moč dobiti. Sicer pa meni osebno ni do tega, da bi užival stvari, ki škodujejo zdravju, saj nameravam živeti tudi po končati športni karieri," razmišlja 24-letni Rožle, ki se zaveda, daje za uspehe v športu sicer treba marsikaj žrtvovati in se mnogočemu odreči. Najbolj zaupa dobrim treningom "Posebnih psihičnih priprav na tekme nimam, moje mnenje je, da je največ samozavesti moč pridobiti z dobrim treningom in konstantnimi rezultati. Če dobro skačem na treningu, navadno gre dobro tudi na tekmi. Seveda je pomembno tudi, da ni poškodb, te ti uničijo veliko truda. Sicer pa pomoči psihologov ne iščem, nekako imam občutek, da ni človeka, ki bi mu res lahko zaupal. Moj trener je oče, večina delava sama, le na Fakulteti za šport se občasno posvetujeva in opravljava teste," pravi Rožle, ki sicer študira pravo. "Škoda, da imam za študij malo časa, kar se pozna zlasti sedaj, ko zaključujem drugi letnik in študiram za tako imenovane "dvojčke" in "trojčke". Da se pripravim za en izpit, kar gre, ko je treba preštudirati ogromno gradiva, pa mi enostavno zmanjka časa. Toda želim doštudirati, saj vem, da od atletike ne bom mogel vedno živeti. Je pa res, da je ta trenutek, ko se bo treba z vsemi močmi in mislimi pripraviti na nastop na olimpijskih igrah, težko razmišljati o študiju," pravi Rožle, ki je skupaj s staršema ter bratom Markom, ki je uspešen tekač na 400 metrov z ovirami, in sestro Evo, ki je uspešno nastopala v skoku v daljino, pred kratkim sklenil, da ustanovi svoj atletski klub. "Morda sem "prerasel" dosedanji klub. Potem ko sta ga jeseni zapustili Brigita Langerholc in Tina Čarman, tudi jaz nisem več videl smisla vztrajati in doma smo se odločili, da ustanovimo Atletski klub Kranj. Imam že izpisnico iz Triglava in nov klub bo zaenkrat zgolj družinski, nato pa bo morda prerasel v še kaj več," pravi Rožle, katerega manager je' že od leta 2002 Robert Wagner, z njim pa je Rožle zelo zadovoljen. "Zaenkrat moji zaslužki s tekmovanj zadoščajo zgolj za priprave, saj kakšnega velikega denarja še ni bilo. Največ sem zaslužil letos februarja na mitingu najboljših skakalcev v Nemčiji, ko sem dobil okoli 700 evrov. Sicer pa največkrat dobiš sto, dvesto evrov. Če bom kdaj res v "špici", bodo morda zaslužki malo višji. Še daleč pa ne pričakujem, da bi od atletike obogatel," razmišlja Rožle. Na olimpijskih igrah v finale "Kar je še prostega časa ob treningih in študiju, ga preživiva skupaj z dekletom Niko, veliko dela imam tudi s psom, angleškim hrtom, ki sem si ga kupil za zmago na evropskem prvenstvu do 23. leta. Sicer pa prav sedaj za tri tedne odhajam na priprave na Tenerife, kjer sem bil že večkrat, saj je tam zelo ; primerno podnebje za treninge in se dobro počutim. Take priprave so zame pomembne tudi zato, ker se res lahko zberem, ves čas posvetim treningu in tudi zelo pazim na hrano. Imam namreč zelo "ostro" dieto, saj se ne smem zrediti in imam kalorije res preštete," tudi pravi Rožle, ki se sicer ne boji avgustovske vročine v Atenah, bolj ga navadno izčrpajo poti na tekmo-vališča. "Velik sem 195 centimetrov in včasih se v avtobusih ali avtomobilih počutim kar utesnjenega. Sicer pa o težavah pred svojim prvim nastopom na olimpijskih igrah ne razmišljam. Moj cilj je jasen. To je uvrstitev v finale. Kaj se utegne zgoditi nato, pa je težko napovedati...," še pravi Rožle, ki upa, da bo svojim navijačev v Atenah pripravil lepo presenečenje. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in arhiv Rožleta Prez^a Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 569 Rateško leto Letos smo imeli dolgo zimo. Lavtižar pa piše o časih, ko so bile take skoraj zime. "Dolga je zima v Kranjski Sibiriji, pa se mora slednjič vendar umakniti pomladi. Gore so še vse bele, kakor bi bile ometane z apnom, toda grmenje snežnih plazov naznanja, da nastopa južno vreme. Meseca aprila, včasih tudi v začetku maja, ležijo po ravnini kupi snega, ki pa ne morejo veČ kljubovati solnčnim žarkom. Sani gredo v začasni pokoj, mesto njih ropotajo kolesa, Hlevi so odprti in iz njih se usipajo trope ovac z živahnimi jagenjčki. Po vasi čuješ veselo bleketanje in mukanje živine, ki čuti prav kakor človek vzduh novega življenja. " Kar naenkrat je tu pomlad. "Polje je lepo obdelano ter čaka gorkote. Bob in lan sta začela cve-sti. Pastirji, ki so dosedaj vodili ovce po bližnjih tratah, gredo po sv. Ahaciju (22. junija) s čredami v planino in vzamejo s sabo potrebno hrano. Vaš- čani kličejo za njimi: 'Bodite zdravi! Bog naj varuje vas in živino vsake nesreče!' O Malem Šmarnu pride čreda domov. Otroci ji gredo naproti z zvonci, ki jih obesijo ovcam za vrat, da je vrnitev toliko bolj slovesna. Pastirji pa dobijo za klobuke cvetlične šopke s pozlačenimi rožmarinovimi peresi. " Živina je že v planinah, ko je i' dolini čas košnje. "Proti koncu julija dozori trava v hribovskih se-nožetih. Njih velikost je določena z izrazom: Naša senožet je za 10, 20, 30, 40 koscev, to se pravi: Toliko koscev jo pokosi v enem dnevu. Umevno je, da morajo gospodinje ob tem Času globoko segati dežice za maščobo in sneti z ražnjev marsikatero stegno, da je dovolj hrane za delavce. Takrat ne kuhajo doma, ampak i' senožetih, kjer imajo t večji posestniki nalašč prirejeno kuhinjo. Ako so sončni dnevi, je mrva kmalu pod streho, ob deževnem vremenu pa jo morajo obračati v^^ teden ali še dlje, da je suha." Jesen je zgodnja. "Hladni dnevi napovedujejo jesen. Te rice vstajajo že ob dveh zjutraj, da stare- v jo lan in ga pripravijo za predivo. Živina se pomika bliže hiš, kjer je tuintam še kaj zelenega. Proti večeru jo gonijo napajat k vodnjaku sredi vasi. Tu je velik prostor, obdan s hišami, nekaka zvezda, seveda rateŠka ne ljubljanska. S tega vaškega središča, ki ni nikoli brez blata, drži šestero ulic na razne kraje. Pri vodnjaku pridejo v razgovor vse vaške novice ter se razglašajo dalje in dalje po hiŠah. Tudi vsakega tujca, ki gre tam mimo vzamejo temeljito v pretres. Kdo je ta človek, odkod je, kam gre? Vprašanja, na katera ni vselej po-voljnega odgovora. Onemu prostoru ne pravijo zaman 'Na gorici'. Reči bi mu morali na govorici, ker nikjer ni toliko govorjenja kakor tukaj." In že je tu oktober. "Vsi drugi opravki meseca oktobra kažejo, da že diši po zimi. Možje dovažajo listje za steljo in drva za kurjavo. Z njiv spravljajo zadnje pridelke, ker so gore že pobeljene s snegom in vsak hip bo pobeljeno tudi na ravnini. Kadar v nižjih krajih dežuje, so Rate-čani že oskrbljeni s snegom. Dostikrat pade sredi oktobra in ne skopni več rad." ^ Leto gre h koncu in spet je tu fiajdaljŠi rateški letni čas, "Zima je tukaj. Včasi sneži kar ves teden, da poka od teže strešno tramovje. Treba je o grebsti strehe, sicer bi se podrlo tako poslopje. Spravljanje sena nekoč na Gorenjskem. Hiše so kakor zazidane s snežnimi stenami. Ker je tudi cesta vsa zamedena, vprežejo v snežni plug nekaj parov konj in volov, da napravijo tin Veje sadnega drevja ječijo pod silnim bremenom, zato je videti veliko skrivljenih vej, ki ne postanejo nikoli več ravne. " In tako smo prišli do konca, sklene Lavtižar svoj opis rateškega leta. "če-prav nimata ostro podnebje in dolga zima nič vabljivega, vendar opisani del Gorenjske domačinu ni manj priljubljen kakor še tako lep kraj drugod. Rodno zemljo ljubi vsakdo, pa bodi ta zemlja tudi Kranjska Sibirija." Ja, prav nostalgično je tako branje. Kje pa še živijo na ta arhaični način, kdo ima še dar opazovanja teh reči in potrpljenja, da bi jih popisoval v vsej njihovi "banalnosti". Kraji so še, kjer so bili, čeprav drugačni, časi in ljudje so se povsem spremenili. RateŠkemu župniku smo lahko prav hvaležni, da jih je popisal in tako utrgal pozabi. t H, ■u» Petek, 2. aprila 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Alpina je uspešno predstavila svoje novosti na dveh tradicionalnih sejmih in si obeta boljše poslovno leto. Žiri - Pet mesecev je minilo, odkar je krmilo zirovske tovarne obutve Alpina prevzel nov predsednik uprave mag. Andraž Kopač, dotedai^ji predsednik, mag. Martin Kopač, njegov stric, pa se je, kot nam je tedaj dejal, umaknil na "sovoznikov sedež". Povprašali smo ga, kako se počuti za "volanom" in kaj si obeta od letošnjega leta, saj z lani doseženimi poslovnimi rezultati v Alpini niso zadovoljni. Nedavno se je namreč vrnil z dveh pomembnih sejmov: modne obutve v Italiji in opreme za šport v Nemčyi, kjer je Alpina nastopila samostojno. Kmalu bo minilo pol leta, odkar ste kot predsednik uprave za krmilom Alpine, Kako se počutite? "Odgovornost je vsekakor večja kot prej, ko sem v Alpini delal kot direktor nabave dve leti, pred tem pa sem bil zaposlen v škofjeloškem Termu. Več je vodenja in dela z ljudmi. Kadrovskih sprememb z mojim prevzemom nisem izvedel, pač pa nekaj manjših organizacijskih sprememb v komercialnem sek-toiju glede poslovnih enot." V glasilu Alpine smo prebrali, da ste se nedavno vrnili iz dveh pomembnih sejmov: v italijanskem Rivi del Gradi, kjer ste predstavili kolekcijo modne obutve, ter ISPO v nemškem Miinchnu, Kako ocenjujete odziv na vaše predstavitve? "Na obeh sejmih smo tokrat nastopili samostojno, saj seje to pokazalo kot bolj učinkovito, kot če nas zastopajo distribuiter-ji. V Rivi del Gradi smo pred- v stavili novo kolekcijo modne obutve za prihodnjo jesen in zimo in poželi kar precej zanimanja, saj smo storili precejšen korak naprej. Prva naročila do- bro kažejo. Pri modni obutvi sta v letnem ciklu pač dve predstavitvi in vse skupaj se zelo hitro menjava, pri čemer ni večjih funkcionalnih novosti. Drugače je pri športni obutvi. Cikel je počasnejši, novi modeli se pripravljajo dalj Časa, zahtevajo precejšnja vlaganja in so nato v prodaji tudi po nekaj let. Letos smo v Alpini pripravili nov model smučarskega Čevlja -"pancarja" za otroke Be3, kar bi lahko v poenostavljeni angleščini prebrali tudi kot 'bodi svoboden' (be free). Pri razvoju smo analizirali gibanje stopala in prestavili vrtišče školjke iz točke ob gležnju k prednjemu delu stopala, kar omogoča lažjo hojo in boljše obvladovanje vibracij med smučanjem in s tem manjše obremenitve sklepov po vsem telesu. Poleg tega omogoča konstrukcija z jezikom lažje vstopanje in izstopanje iz čevlja, zaponke pa so prilagojene tudi za zapenjanje z otroško roko, torej brez pomoči staršev. Gre za povsem nov koncept smučarskega čevlja, ki je za mnoge presenečenje, in kupci so normalno na tem začetku ne- Mag. Andraž Kopač koliko bolj previdni, zato tudi ni pričakovati velikih naroČil. Prepričani pa smo, da smo na pravi poti, in ena od strateških nalog, ki smo si jo zadah v Alpini, je, postati ena vodilnih znam na področju otroških smučarskih čevljev." Veliko bolj pa je Alpina v svetu znana po čevljih za smučarski tek. Ste uspeli zadržati vodilni delež? Nameravate morda letos dati na trg tekaške čevlje s povsem novimi vezmi, kijih že imate razvite? "Pri tekaških čevljih imamo vodilni tretjinski delež na svetovnem trgu in prepričani smo, da ga bomo obdržali in Še morda povečali. Razvoj modelov je stalen, od tekmovalnih čevljev navzdol. V petih letih želimo delež povečati iz 33 na 37 od- stotkov. Kar zadeva vezi, se trenutno na svetu uporabljata dva tipa vezi, za enega tudi mi izdelujemo čevlje. Testiranje novih vezi pa se uspešno zaključuje. Ni pa še odločitve o tem, kdaj bi začeli s proizvodnjo in nastopom na trgu." Ste na sejmu ISPO predstavili tudi sistem kupcu prilagojene obutve, kije bil revolucionarna novost Alpine v preteklem letu? "Tudi, in vzbudil je precej zanimanja. Naj povem, da smo pri poskusnem uvajanju tega sistema v prodajalni v Mercator-jevem centru v Ljubljani dodali tudi nekaj modelov tekaških čevljev, v teh dneh bomo skener (računalniški "čitalec" oblike noge) priključili tudi v naši prodajalni v Žireh, sicer pa poskusno delujejo na Norveškem, v Avstriji in v Švici. Jasno pa je, daje ta sistem zelo kompleksen, zahteven za proizvodnjo, logistiko in zahteva precejšnja vlaganja." Alpina je lani ustvarila za 11,1 milijarde tolarjev prodaje, kar je za odstotek več, kot v letu 2002. Na tujih trgih, kamor izvozijo 70 odstotkov proizvodnje, je bila prodaja večja za 2 odstotka, medtem ko so doma zaslužili enako kot leto poprej. Tudi obseg proizvodnje je bil le za odstotek večji, pri čemer so proizvodnjo športne obutve povečali za 7 odstotkov, proizvodnja modne obutve pa se je zmanjšala za 3 odstotke. Ustvaijen dobiček v letu 2003 je znašal 223 milijonov tolarjev, kar je manj, kot so načrtovali in tudi manj kot leto poprej. Donosnost kapitala je bila v lanskem poslovnem letu 4,1-odstotna, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za skoraj 7 odstotkov in bila 3,8 milijona tolarjev na zaposlenega. Za investicije so namenili 696 milijonov tolarjev, ali za 64 odstotkov več kot v letu 2002, 30 odstotkov od tega za nove prodajalne. Kako komentirate lani dosežene poslovne rezultate Alpine in kakšni so vaši načrti za letos? v "Ze iz podatkov je razvidno, da z njimi ne moremo biti zadovoljni. Poglavitna vzroka za zaostajanje za načrti sta dva: upad prodaje v Nemčiji in zaostrena konkurenca na domačem trgu. V Nemčiji je upad posledica varčevanja ob recesiji, doma pa se povečuje pritisk izdelovalcev cenene obutve z vzhoda. Naš letošnji načrt je, da bi izboljšali svoj položaj na obeh omenjenih segmentih. Letos sicer ne naČrrnjemo novih prodajaln, razen v večjih novozgrajenih centrih Mercatoija, kjer smo pogodbeni partner, ocenjujemo pa tudi, da je domača prodajna mreža že dobro razvita. Več naj bi vlagali v mrežo v državah ne- v kdanje Jugoslavije. Zal se razmere v Srbiji in Črni gori urejujejo počasneje, kot smo upali in želeli." Ne moremo pa mimo vprašanja vaših obratov v Gorenji vasi in na Colu, kijih boste zaprli do L oktobra. Znano je, da ste ze sprejeli program presežnih delavcev. Ali ste že začeli izdajati odločbe o prekinitvi delovnih razmerij in kako je z oddajo oziroma prodajo teh obratov? "Program presežnih delavcev je sprejet, odločbe pa bomo začeli izdajati sredi aprila. Zal pri iskanju kupcev ali najemnikov Še ni rešitev. Kot je znano, smo obrat v Gorenji vasi prodali Slovenski razvojni družbi, ki ga bo preko ministrstva za gospodarstvo brezplačno prenesla na občino Gorenja vas - Poljane, medtem ko za obrat na Colu Še Čakamo na zadnje ponudnike -najemnike ali kupce, možen pa je tudi podoben pristop, kot za Gorenj o vas. Naše zagotovilo o izplačilu odpravnin ostaja, kot je bilo objavljeno." Znano je, da danes čevlje Alpina izdeluje že na Hrvaškem, v Bosni, Romuniji in na Kitajskem, Kam nameravate preseliti proizvodnjo iz Gorenje vasi in Cola in kako se na to pripravljate ? "Razmere na svetovnem trgu in globalizacija so zahtevki tudi spremembe v organizaciji proizvodnje in zato je Alpina v zadnjih letih povečevala delež proizvodnje pri kooperantih. Trenutno smo v zaključni fazi oblikovanja plana selitve proizvodnje iz obeh obratov in podrobnosti še ne morem razkriti." Štefan Zargi Kranj - Družba Gorenjski tisk je postala prva tiskarna in eno izmed le 15 podjetij v Sloveniji, ki ji je uspelo integrirati sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem ter sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti v sistem ciljnega vodenja na ključnih segmentih podjetja. Na petkovi slovesnosti je okoljski certifikat predsednici uprave Kristini Ko-bal Izročil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. KfILfIN FRfINC GasDska 7.4000 KRANJ Tel.: 04/Z3 11 520. fsc 04/23 12 411 PRIDITE PO SALAMO V MESNICO m FRAm M ES m DOBm SI LAHKO IZBERETE ZA CEL SOD, VELIKONOČNE MESNINE VAS ČAKAJO FINE SUNKA S KOSTJO • SUHA VRATOVIMA I • SUHA TELETINA mm\ CAS ZA PRAZNIKE P ^ PON zaprto ' r TORB-12 LSRE8-12.14-18 ČET 8-12.14-18 PET 7-12.14 -18 SOB 7 -13 PO PRVEM APRILU SMO VSE CENE ZNIŽALI PRIDITE POGLEDAT, VESELI VAS BOMO Za Elan iščejo novo vodstvo Begunje - Po letu in pol mrtvega teka, ko se lastniki in poslovodna ekipa v Elanu niso mogli sporazumeti glede izvršitve pogodbe o poslovodenju, po kateri naj bi vodilni dobili za uspešno sanacijo in poslovanje več kot poldrugo milijardo tolarjev nagrade, so petkovi dogodki, koje vodilna ekipa .objavila, da s koncem marca vrača mandate, očitno pognali kolesje. Že v ponedeljek se je namreč sestala skupščina Skimarja, ki je popolni lastnik družbe Elan. Sprejeli so odstop Uroša Kor-žeta, direktorja Skimarja, ki je bil hkrati tudi prokurist Elana, d.d., in zadolžili pro^urista Ski-maija Janeza Pezdirca, da pripravi ponudbo za rešitev nespo- razumov ob uresničevanju pogodbe menedžerjem Elana. S tem so družbeniki Skimarja -Kapitalska družba, KD naložbe, finančna družba, Slovenska razvojna družba, Sportinvest, upravljanje naložb, Triglav finančna družba in Triglav naložbe - finančna družba pokazali, da še računajo na sodelovanje dosedanjega Elanovega vodstva, v izjavi za javnost pa napovedali individualna pogajanja. V torek se je sestal nadzorni svet Elana, ki je sprejel odstope vseh petih članov uprave - Primoža Finžgarja, Damirja Po-poviča, Martina Lehnerja, Andrewa Rajapaske in Matjaža Šarabona ter prokurista Uroša Kožeta. Ker jim bi man- dat iztekel 18. aprila, so se odločili, da odstopijo tudi sami, saj bi bilo prav, da novo upravo imenuje nov nadzorni svet. Poleg problematike iskanja uprave je nadzorni svet obravnaval poslovno poročilo družbe za lansko leto in jih ocenil kot "solidne", glede na otežene okoliščine. Ocenili so, da so lanske investicije Elana v vrednosti skoraj 19 milijonov evrov v tehnologijo in varstvo okolja dobra osnova za uspešno poslovanje družbe v prihodnje. V sredo je potekala skupščina družbe Elan, na kateri so sprejeli sklep o razrešitvi dosedanjih članov nadzornega sveta in imenovanju novih članov za mandatno obdobje Štirih let. Novi nadzorniki Elana so postali: Meta Skok, Kapitalska družba, Ksenija Hornung, DSU, Vojko Kokoravec, KD Holding, finančna družba, Peter Velkavrh, Triglav, finančna družba, in Henrik Peterney, Pošta Slovenije. Nov nadzorni svet naj bi v tednu ali dveh imenoval novo upravo Elana, pri čemer bo od individualnih pogovorov z dosedanjimi člani uprave odvisno, kdo bo tudi v novi. Uroš Korže je že v torek potrdil, da dokončno iz Elana odhaja. Š. Ž. ECO OIL= W 0453177 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA 00 7. DO 18. URE. VEC ENERGIJE ZA ISTO CENO. NOVA TOVARNIŠKA PRODAIALNA aUTi^-^T TRGOVSKI CENTER SUPERNOVA KRAN| PESTRA IZBIRA OBUTVE 7A VSO DRUŽINO IN RAZUČNE PRILOŽNOSTr IZIEMNO UGODNE CENE OBUTVE IZ PRETEKLIH SEZON fi o tdd/i IN DRUGE KLASIČNE DOMAČE lUaANOVE MESNINE" Uli brezplačne počitnice za otroke do 5. leta 50 % popust za otroke do 14. teta 10 % popust za upokojence brezplačno kopanje v morskem parku Laguna Bernardin 05 695 51 04 • • %». GORENJSKI GLAS • 20. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 Drugi sklop razpisov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti Ljublana - Iz Ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da so v Uradnem listu v okviru Programa ukrepov pospeševanja podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002 - 2006 objavili drugi sklop javnih razpisovV višini 1,7 milijarde tolaijev. Gre za Javni razpis za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte v letih 2004 in 2005, Javni razpis za spodbude tehnoloških centrov v letu 2004, Javni razpis za spodbujanje razvojnih investicij tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij v letu 2004, Javni razpis za prenos znanja in razvoj novih inovativnih konceptov in metod v letu 2004 ter Javni razpis za spodbujanje razvoja tehnoloških mrež v letu 2004. Z obema sklopoma razpisov - prvi sklop razpisov je bil objavljen v februaiju v višini 2,2 milijarde tolaijev, želi ministrstvo podpreti razvojne programe obstoječih in potencialnih novih podjetij in podjetnikov. Program je usmeijen na celoten podjetniški sektor, ne glede na vehkost podjetij, panogo dejavnosti, obliko registracije, lokacijo ah lastništvo in je v skladu s pravili dodeljevanja državnih pomoči. Ukrepi ministrstva so bili v obdobju 2001 - 2003 usmeijeni predvsem na internacionalizacijo podjetij, spodbujanje povezovanja in hitrejšega prenosa znanja v gospodarstvo ter spodbujanje podjetništva in razvoja malih in srednje velikih podjetij. V obdobju 2004 - 2006 se bodo ukrepi usmerili na krepitev sposobnosti obvladovanja tehnološkega napredka, krepitev sposobnosti podjetij za delovanje na globalnem trgu in ustvaijanje spodbudnega okolja za podjetništvo in inovativnost. Š. Ž, Obrtnikom z a vpliv Ljublana - V torek se je na Obrtni zbornici Slovenije na redni marčni seji sestal upravni odbor zbornice, ali, kot mu nekateri pravijo, tudi "obrtniška vlada". Obravnavali so predvsem tekoče aktualne zadeve, ki se po eni strani nanašajo na sprejemanje predpisov države, po drugi pa tudi posledično na lastno organiziranost in učinkovitost. Ob osnutku Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, za katerega naj bi se začel parlamentarni postopek, so menili, da je sicer zelo malo možnosti, da bi do jesenskih volitev v tem postopku napredoval in končno opredelil v naši državi 14 regij, so se dogovorili za amandma, po kate- Zmagovito partnerstvo 9 Ljublana - Minuli teden so v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavili novo knjigo v angleškem jeziku pod naslovom Leaders and Teams: The Winning Partnership (Voditelji in timi: Zmagovito partnerstvo), ki je skupno delo petih mednarodno uveljavljenih profesorjev in praktikov s področja voditeljstva in timskega dela: Danice Purg, Pierra Cassea, Lynn Isabelle, Paula Claudela in Arnoida Walravensa, ki je izšla v sodelovanju GV založbe in lEDC-Poslovne šole Bled. "Leaders and Teams: The Winning Partnership je knjiga o tirnih in voditeljih, ki vedo, kako organizirati in motivirati ljudi za doseganje skupnih ciljev. Govori tudi o ljudeh, ki drug drugemu dajo na razpolago svoje talente, znanje, sposobnosti in čustva - ne samo zaradi lastnega uspeha, pač pa tudi zaradi podpore drugim, da izpeljejo naloge, ki jih kot posamezniki ne bi mogli uspešno opraviti," je dejala na predstavitvi knjige prof. dr. Danica Purg, urednica knjige. Iz naslova knjige je razvidno, da so profesorji timsko delo obravnavali s širšega zornega kota kot avtorji dosedanjih strokovnih prispevkov o tirnih - za uspešno timsko delo namreč niso pomembni le timi, pač pa zlasti njihovi voditelji. Avtorji so z različnih stališč razložili, kaj pomeni tim, kako nastane in v čem se razlikuje od skupine, kakšna je vloga vodje v timu, kaj bi morali vodje vedeti o članih tima in kako s pomočjo tima dobiti kar najboljše rezultate; opisali so tudi zakonitosti delovanja tima in poudarili pomen dinamike in uravnoteženosti tima. # V knjigi so objavljeni izvirni prispevki o timskem delu, med katerimi so zanimiva zlasti poglavja o timskem delu v upravah in nadzornih svetih podjetij ter primerjave timskega dela v različnih delovnih okoljih: v umetnosti, zdravstvu in športu in predstavlja številne ideje in nasvete za oblikovanje uspešnih timov. Da bi knjiga že od izida dalje lahko služila kot učbenik tako na slovenskih kot na tujih poslovnih šolah, je pri GV Založbi izšla najprej v angleški različici, jeseni pa ji bo sledil tudi slovenski prevod. Štefan Žargi rem naj bi z zakonom določili, da se v odbore regionalnega razvojnega sveta preko območnih obrtnih zbornic obvezno vključi tudi predstavnike obrtnega dela gospodarstva, saj so ocenili, da utegnejo imeti regije pomembne pristojnosti. Veliko hude krvi povzroča med obrtniki zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki naj bi bil dopolnjen tako, da se iz poga-j anj med zavezanci plačil uporabnikov varovanih del in kolektivnimi organizacijami avtorjev (SAZAS, ZAMP in IPF) umika Urad RS za intelektualno • lastnino. Pri tem naj bi do doseženega sporazuma veljale tarife, ki jih sprejmejo kolektivne organizacije avtorjev in ki so ilekajkrat višje kot v tujini. Upravni odbor je bil soglasen, da bo skušal parlamentarni odbor za gospodarstvo prepričati, da se tako določilo črta, saj ni težko uganiti, da se avtorske organizacije sploh ne bodo hotele pogajati. Dali so soglasje k Pravilniku o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru, saj je obrtna zbornica sodelovala pri njegovem oblikovanju in so bile vse njene pripombe upoštevane. Na torkovi seji upravnega odbora OZS pa je stekla beseda tudi o spreminjanju statuta OZS in pokazalo se je, da ne bo šlo zgolj za formalno usklajevanje z novim zakonom o obrti. V uvodni razlagi in nato v razpravi je bilo poudarjeno, da bo potrebno statut spremeniti tako, da bo upoštevana odločba Ustavnega sodišča, po kateri mora imeti v OZS javnopravni del nalog te zbornice prednost pred poslovnim delom, odprto je bilo vprašanje o tem, kdo so pravzaprav člani zbornice: lastniki, ali njihovi pooblaščenci, odprla pa se bo očitno tudi razprava o funkcijah v OZS, oziroma njih nosilcih ter pogojih in združljivosti z drugimi funkcijami. Štefan Žargi Brez knjigovodstva, brez poročil Ljubljana - Iz Obrtne zbornice Slovenije so sporočili, da so končno, po več kot letu dni prizadevanj, uspeli razrešiti zaplet z oddajanjem letnih poročil izdelovalcem izdelkov domače in umetnostne obrti, ki so bili v letu 2002 in 2003 obdavčeni po normiranih odhodkih. Čeprav je ministrstvo za finance že marca lani za leto 2002 0 pojasnilo, da podjetniki, ki niso zavezani sestavljati letna poročila, tudi ne morejo le-teh posredovati Agenciji RS za javnopravne prihodke, so nekatere izdelovalce izdelkov domače in umetnostne obrti, ki so ravnali skladno s tem pojasnilom, kontrolorji izpostav agencije predlagali sodniku za prekrške. Na obrtni zbornici so tem svojim Članom skušali pomagati tako, da so jim pripravili pismen ugovor na izdano odločbo. Na pobudo OZS je Ministrstvo za gospodarstvo pred dnevi sporočilo, da podjetnikom posameznikom, ki za leto 2002 in 2003 niso oddajali letnih poročil Davčni upravi Republike Slovenije, ker so bili na osnovi Zakona o dohodnini obdavčeni po normiranih odhodkih, ni potrebno oddati poročil AJPES za ti dve leti. Ker OZS dobiva dnevno veliko vprašanj - rok za oddajo letnih poročil za leto 2003 se namreč izteče konec tega meseca - so vse izdelovalce izdelkov domače in umetnostne obrti pisno obvestili, da jim podatkov za to leto AJPES ni potrebno posredovati. Pri tem bodo uporabili podatke iz obrtnega registra na dan 31. 12. 2003, s katerim razpolaga OZS. Ob tem pa je treba še opozoriti, da se mnenje Ministrstva za gospodarstvo nanaša samo na tiste izdelovalce izdelkov domače in umetnostne obrti, ki so bili v letu 2003 obdavčeni na podlagi normiranih odhodkov, in sicer na podlagi pisne izjave, ki so jo decembra 2002 predložili pristojnemu davčnemu organu. če pa so izdelovalci za leto 2003 vodili poslovne knjige, pa so tako kot ostali podjetniki, dolžni predložiti letno poročilo. Če pa bodo posamezni izdelovalci izdelkov DUO, ki so bili v letu 2002 obdavčeni po normiranih odhodkih, pozvani k sodniku za prekrške ali jim je sodnik odločbo že izdal, pa na OZS svetujejo, da mu predložijo mnenje ministrstva za finance oziroma se obrnejo na svojo območno obrtno zbornico ter vložijo ugovor na to odločbo. Štefan Žargi Evropska mera za zavarovalnice Zakon o zavarovalništvu naj bi uskladili s pravnim redom Evropske unije, hkrati pa odpravili nekatere pomanjkljivosti. Krat^ - Vlada predlaga državnemu zboru, da zakon o zavarovalništvu dokončno uskladi s pravnim redom Evropske un^e ter z nekaterimi novo sprejetimi zakoni in Slovenskimi računovodskimi standardi, hkrati pa odpravi pomaiykljivosti, ki so se pokazale pri izvajalcu zakona. Predlagani zakon v skladu z novima evropskima direktivama o kapitalski ustreznosti zavarovalnic določa nove, višje zneske zajamčenega kapitala, uvaja pa tudi nekatere spremembe pri izračunu zahtevanega kapitala. Obstoječe zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za poslovanje v Sloveniji, in tudi druge zavarovalnice iz držav članic Evropske unije se bodo spremenjenim kapitalskim zahtevam morale prilagoditi do 20. jnarca 2007. Zakon naj bi izboljšal tudi ob- . veščenost strank in njihovo splošno varstvo. V skladu z direktivo o zavarovalnem za- stopanju in posredovanju širi seznam informacij, s katerimi morajo zavarovalni zastopniki in posredniki seznaniti zavarovanca; določa pa tudi zavarovanje odgovornosti za Škodo pri opravljanju njihove dejavnosti ter sistem za zunajsodno poravnavo sporov med strankami in zavarovalnico. Po predlaganem zakonu bodo zavarovalnice lahko opravljale^ storitve na celotnem območju Evropske unije, pri tem pa zavarovalnicam iz držav članic EU ne bo veČ potrebno predhodno potrjevanje pogojev za obvezno avtomobilsko in dopol- Dražji naftni derivati Krai\j - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za dva tolarja, s 190,6 na 192,6 tolarja za liter, neosvinčeni 98-oktanski bencin prav tako za dva tolarja, s 193,9 na 195,9 tolarja, dizelsko gorivo pa za 1,2 tolarja, s 169,6 na 170,8 tolarja za liter. Za liter kurilnega olja je po novem treba odšteti 94,9 tolarja za liter ali 1,1 tolarja več kot pred podražitvijo. Podražitve so posledica povišanja cen na svetovnem trgu, bile pa bi še višje. Če ne bi vlada hkrati znižala trošarine. Neosvinčeni 95-oktanski bencin seje v opazovanem 14-dnevnem obdobju v primerjavi s prejšnjim na svetovnem trgu podražil za dobrih 21 dolarjev na. tono ali za veČ kot šest odstotkov, dizelsko gorivo za deset dolarjev oz. za dobre tri odstotke, približno toliko pa tudi kurilno olje. Vlad je trošarino za motorni bencin znižala z 88.841 na 87.164 tolarjev za tisoč litrov, za dizelsko gorivo s 74.487 na 73.566 tolarjev in za kurilno olje s 7.739 na 6.905 tolarjev. C.Z. nilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnice se bodo v okviru dovoljenja za zavarovalne posle lahko v določenem obsegu ukvarjale tudi s pozavarovanjem; tiste, ki se ukvaijajo z življenjskimi zavarovanji, pa bodo k tovrstnim zavarovanjem lahko sklepale tudi nekatera dodatna zavarovanja. Predlagani zakon spreminja pravice do sodnega varstva zoper odločbo agencije za zavarovalni nadzor, določa pogoje za člana uprave in nadzornega sveta zavarovalnice in predpisuje obvezno obveščanje o nameri za pridobitev kvalificiranega deleža v tuji finančni organizaciji. Agenciji za zavarovalni nadzor daje pooblastilo, da podružnici zavarovalnice iz države članice EU postavi dodatne pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu. Slovenske zavarovalnice bodo zavarovalne posle v državah, ki niso Članjce Evropske unije, lahko opravljale neposredno in ne samo preko podružnic. Cveto Zaplotnik Delničarjem se obetajo dividende Medvode - Delničarji družbe Donit Tesnit iz Medvod bodo na skupščini 29. aprila med drugim sklepali o razporeditvi bilančnega dobička za leto 2003, o oblikovanju sklada lastnih delnic, zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic, izplačilu dodatne nagrade članom nadzornega sveta in o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic. Družba je imela ob koncu lanskega leta nekaj več kot 330 milijonov tolarjev bilančnega dobička, generalni direktor in nadzorni svet pa predlagata, da bi ga 84 milijonov tolarjev namenili za dividende in da bi preostali ostal nerazporejen. Oblikovali naj bi sklad lastnih delnic v višini 74,3 milijona tolarjev, z umikom 68.660 lastnih delnic zmanjšali osnovni kapital s 729,7 na 661 milijonov tolarjev in pooblastili upravo za nakup lastnih delnic po ceni od 500 do 1.300 tolarjev. Nadzornemu svetu naj bi za delo v lanskem letu izplačali nagrado v znesku 1,8 milijona tolarjev (bruto). C.Z. Nove obveznice zadružne banke Ljublana - Slovenska zadružna kmetijska banka je izdala 67.530 obveznic po sto evrov v skupni nominalni vrednosti nekaj več kot 6,7 milijona evrov. Obrestna mera je nespremenljiva in znaša 6 odstotkov, obresti se izplačujejo enkrat letno, zadnji kupon in glavnica pa zapadeta v plačilo 1. aprila 2007. Izdajatelj nima pravice do odpoklica pred dospelostjo, imetnik pa ne do predčasnega unovčenja. Na prostem trgu Ljubljanske borze so z obveznicami začeli trgovati včeraj. C.Z. Logarnico odd^^o v n^em Bled - Zavod za gozdove Slovenije je objavil javno ponudbo, na podlagi katere namerava oddati v najem nekatere objekte, ki jih ne potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Med temi objekti je tudi Logamica Bitenjska planina, ki bi bila po oceni zavoda primerna za stanovanjsko počitniško, društveno, izobraževalno, turistično in kmetijsko gozdarsko dejavnost ter za domačo obrt. Ponudbe bodo sprejemali do 3. maja, med kandidati za najem pa bodo izbrali tistega, ki bo ponudil najvišjo najemnino. Izhodiščna letna najemnina za logarnico je 833.505 tolarjev. C.Z. Računalnike so podarili šolam in društvom Kraiy - Tehnološki razvoj in potrebe po hitrih in kakovostnih storitvah zahtevajo od bank posodabljanje računalniške opreme. Tudi v Gorenjski banki so lani posodobili informacijski sistem ter stare računalnike zamenjali z novimi. Nekaj starih računalnikov, ki so še vedno uporabni za običajne potrebe, so prodali na licitaciji, neuporabne in pokvarjene so ekološko uničili, štirinajst osebnih računalnikov pa so podarili šolam in društvom, ki so izrazila željo po tovrstni opremi: osnovni Šoli Antona Janše v Radovljici, osnovni šoli na Koroški Beli, Srednji biotehniški Šoli Kranj, Gimnaziji Jesenice, Teniškemu klubu Radovljica ter društvu upokojencev in gasilskemu društvu iz Lesc. - Na sliki: Osnovna šola Antona Janše v Radovljici je prejela štiri računalnike. Veselje z otroki delita vodja radovljiške poslovne enote Gorenjske banke Stane Košnik in ravnatelj šole Franc Markelj. C.Z. I m Petek, 2. aprila 2004 KMETIJSTVO / cveto.žaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN V vecji v zavodu za gozdove predlagajo, da bi v Gorenjskem lovsko gojitvenem območju letos še povečali odstrel srnjadi, jelenjadi, muflonov in gamsov. Krai\j - Medtem ko v lovski organizacyi napovedujejo, da bodo takšen načrt odstrela le težko izpolnili, v zavodu za gozdove poudarjajo, da načrtovanje ne more biti kompromis med tem, kar je potrebno narediti v lovišču, in tem, kaj lovci zmorejo. Kranjska in blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta na predstavitev osnutka letošnjega lovsko gojitvenega načrta za Gorenjsko lovsko gojitveno območje povabili predstavnike lovskih organizacij, občin, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zavoda za varstvo narave, kmetijsko gozdarske zbornice, agrarnih in pašnih skupnosti, zadrug, društev in še nekaterih drugih organizacij, vendar je bila udeležba bolj skromna. Kot sta na predstavitvi povedala Valentin Toman in Miran Hafner, ki v blejski oz. kranjski območni enoti zavoda vodita odsek za gozdne živah in lovstvo, letos predvidevajo v loviščih manj zimskega krmljenja divjadi kot lani, kar naj bi bilo v skladu z usmeritvijo, da krmljenje ni najbolj naravno. Lovske organizacije so lani izplačale kmetom in drugim lastnikom nekaj manj kot 3,6 milijona tolarjev od- škodnine za škodo, ki jo je divjad, največ divji prašiči, povzročila na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih, pridelkih, živini, sadnem drevju in čebelah. Škode so zadnja leta v upadanju, kar je deloma tudi posledica bolj organizirane paŠe. In kaj načrt predvideva za zavarovane vrste divjadi? Na Gorenjskem naj bi bil medved navzoč le občasno, po podatkih zavoda jih je trenutno pet ali šest, pravilnik o odvzemu velikih zveri iz narave pa letos enako kot v preteklih letih predvideva odvzem le v primeru konfliktnih situacij. Podobno velja za risa, tudi ta je na Gorenjskem navzoč, odstrel pa je dovoljen le v izrednih razmerah. Številčnost krokarja se zaradi neurejenosti nekaterih odlagališč komunalnih odpadkov občasno poveča, posledica tega so občutnejše škode na sadnem drevju, ozimnih žitih in jagnjetih, ministr- Del udeležencev razprave o letošnjem načrtu za Gorenjsko lovsko gojitveno območje. Vabila in obvestila Češnjica - Zavod za gozdove Slovenije - krajevna enota Železniki bo v sodelovanju s kranjsko območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravila v sredo z začetkom ob 9. uri v zadružnem domu na Cešnjici srečanje lastnikov gozdov in občanov občine Železniki. Udeležencem bodo predstavili načrt gozdnogospodarske enote Železniki za obdobje 2004 - 2013, uporabo lesne biomase za ogrevanje, trženje lesa in certificiranje gozdov, srečanje pa bodo sklenili z ogledom peči na lesno biomaso. Krai\j - Kmetijska svetovalna služba bo tudi prihodnji teden pripravila več predavanj o subvencijah in pravilnem izpolnjevanju vlog. V ponedeljek bodo predstavitve ob 9. uri v zadružnem domu na Hotavljah, ob 10. uri v domu krajevne skupnosti v Mavčičah, ob 15.30 v zadružnem domu v Cerkljah in ob 19. uri v dvorani DPD Svoboda v Zireh, v torek pa ob 9. uri v zadružnem domu v Po^anah, ob 10. uri v sejni sobi KZ Naklo v Naklem, ob 15. uri v osnovni šoli v Goreiyi vasi in ob 15.30 v dvorani Korotan na Jezerskem. V sredo ob 15.30 bo predstavitev v domu krajevne skupnosti na Pševem, v četrtek ob enaki uri pa še v gasilskem domu v Spodnji Besnici. Strahi^j - Na šolskem posestvu srednje biotehniške šole v Strahinju bodo danes, v petek, opoldne odprli velikonočno razstavo. Razstava bo danes odprta do 19. ure, jutri, v soboto, pa od 9. do 18. ure. C.Z. stvo pa v zadnjih treh letih ni izdalo odločbe za odstrel. Pri načrtovanju odstrela lovne divjadi, ki vključuje tudi povožene in poginule živali, so upoštevali gospodaijenje v preteklih letih, izgube ter stanje divjadi in njihovega življenjskega okolja. Letošnji naČrt predvideva odstrel 3.800 smjadi, kar je sto več kot lani. Pri jelenjadi povečujejo načrtovani odstrel z lanskih 645 na 700 živali, pri muflonu z 280 na 290 in pri gamsu s 785 na 855. Pri divjih prašičih načrtujejo odstrel 175 živali oz. 13 odstotkov manj kot lani, ob pojavu velikih škod na kmetijskih zemljiščih pa ga bodo povišali. Za Usice je načrtovani odstrel enak kot lani (1.200 živali), za kuno belico tudi (320), nekoliko višji pa je za jazbeca in kuno zlatico. Za poljskega zajca načrtujejo enak odstrel kot lani (85 živali), načrta ne bo dovoljeno presegati, tudi letos pa bo veljal enak režim kot lani. V ravninskem delu lovišč blejske, radovljiške in kranjske ravnine ter Sorškega polja (pod 500 metrov nadmorske višine) zajca ne bo dovoljeno loviti, le s pisno odobritvijo pa bo dopustno odstreliti tiste, ki povzročajo škodo. Izjemi sta lovski družini Šenčur in Sorsko polje, ki bosta zato, ker je vse njuno lovišče v ravninskem območju, lahko odstrelili skupno šest zajcev. Komenda v znamenju sejma Komenda - Konjeniški klub Komenda bo pod pokroviteljstvom občine pripravil ta konec tedna že tradicionalni spomladanski kmetijski sejem. Sejem bosta danes opoldne odprla minister za kmetijstvo, gozdarstvo Ekološka koruza ali mišičast paradižnik? V primerjavi z ekološkim kmetystvom, nekakšno močno poso-dob^eno pridelavo in vzrejo naših pradedov, je odziv človeškega telesa na pridelke z gensko spremenjenimi organizmi za zdaj še n^asen. Dokazanih neposrednih posledic (Še) niso prepoznali, boU poznani so posredni negativni učinki na prehrambno varnost in oko^e. Vpliv gensko spremenjenih organizmov v živilih na človekov organizem je ključna točka spora zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije. Slednji trdijo, da gre za živila z novimi beljakovinami, ki jih nismo uživali nikdar prej, na primer ribje beljakovine v paradižniku. To bi lahko povzročilo alergične reakcije in reakcije imunskega sistema. Poleg tega preneseni geni rastlino ali žival oplemenitijo ne le z večjo odpornostjo, temveč delujejo na druge gene. Lahko ovirajo življenjsko pomembne gene, ter enako pomembne odnose med geni in medsebojno vplivanje. Zagovorniki jim odgovarjajo, da kvalitetnih dokazov za vse to ni. Genska tehnologija kmetijstvo močno nagiba v prid širjenju rhonokulturne pridelave, torej vehkih površin z le eno kulturo. To spodbuja izginevanje mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Ekološko kmetijstvo temelji in spodbuja biotsko raznolikost organizmov in ekosistemov, saj množica majhnih živali in organizmov v tleh skrbi za njihovo naravno rodovitnost. Drevesa, žive meje in ozare ob poljih ohranjajo različne pajke, ptice in hrošče, ki so naravni lovilci škodljivcev (npr. polonice proti listnim ušem). GS koruza, ki je sposobna tvorjenja Bt toksin proti koruzni veŠči, pa lahko s njim prizadene tudi druge koristne žuželke in organizme v prsti. Ko so gensko spremenjeni organizmi v uporabi, torej na poljih, jih je težko nadzorovati ali zaustaviti. Veter ali žuželke prenašajo cvetni prah na velike razdalje, tako Čebele cvetni prah raznaŠajo tri kilometre daleč. Na severu Španije, kjer so pred šestitmi leti kot edini v Evropi začeli s komercialno pridelavo gensko spremenjene koruze, je pred nekaj leti že prišlo do onesnaženja ekološko pridelane koruze. Eko-kmetovalec izgubi svoj vložek, vendar nastale Škode ni možno izterjati, saj je nemogoče določiti od koga. Po mnenju zavarovalniške družbe Allianz je nemogoče tudi zavarovanje pred onesnaženjem z gensko spremenjenimi organizmi, ker ga ni mogoče omejiti oziroma izračunati. Po drugi strani je šibak poUtič-ni in gospodarski položaj držav v razvoju le-te postavil v položaj, ko so le izvoznice ekološko pridelanih kmetijskih pridelkov. O tem se je bilo možno prepričati na letošnjem svetovnem sejmu ekološke prehrane BioFach 2004, kjer so podjetja iz ekološko ozaveščenih držav Nemčije, Nizozemske ali ZDA na veliko ponujala okusne in zdrave izdelke, narejene iz azijskih začimb ali brazilskega sadja. Tudi pri deležu ekološkega kmetovanja v celotno kmetijsko površino so vodilne države kot so Avstrija, Švica in skandinavske države, absolutno gledano pa Avstralija. Vlaganja so namreč zelo visoka. Kar 80 odstotkov vse ekološke hrane prodajo na trgih Evrope in Severne Amerike, Afrika je potisnjena v ozadje. V Kaliforniji, kjer pridelajo veliko ekološke hrane, to najetim mehiškim kmetijskim delavcem na takih poljih ne pomaga prav veliko, saj mnogokrat delajo v slabih pogojih. Uroš Brankovič in prehrano mag. Franc But in predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, odprt pa bo še jutri in v nedeljo, oba dneva od 9. do 18. ure. Na sejmu se bodo predstavili domala vsi najpomembnejši izdelovalci in trgovci s kmetijsko mehanizacijo, poleg njih pa tudi nekatere ustanove in društva. Zavod za gozdove bo vsak dan prikazal tehniko varnega dela pri poseku lesa, Tajfun Sevnica delovanje rezalno cepilnega stroja RCA 320, kot novost pa bodo predstavili tudi traktorje McCormick (izdelane v Angliji). Revija Kmetovalec bo na sejmu razglasila traktor leta 2004, za uvod v sejem pa bodo v kulturnem domu predavanje o zatiranju plevelov v sladkorni pesi, občni zbor združenja pridelovalcev sladkorne pese in predstavitev kmetijske politike ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. C.Z. Obrazci bodo prihodnji teden Krai\j - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je včeraj že začela sprejemati vloge za dodelitev neposrednih plačil v kmetijstvu in za razvoj podeželja, sprejemala pa jih bo do 15. maja. Ker je bil rok za pripravo obrazcev z nekaterimi že vnesenimi podatki zelo kratek, jih bo agencija poslala na naslove upravičencev v času od 3. do 10. aprila. Tisti, ki bi vlogo radi oddali že prej, lahko uporabijo obrazec, ki je bil objavljen v uradnem listu št. 24 ali na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. C.Z. V razpravi je bilo shšati razHč-ne pripombe in stališča. Soi^a Rozman Bizjak iz kranjske območne enote zavoda za varstvo narave je vprašala, kaj je razlog za povečanje odstrela jelenjadi, jazbeca in kune zlatice. Tone Globočnik iz Zveze lovskih družin Gorenjske je ugotavljal, da bodo lovci le težko izpolnjevali načrte vsako leto večjega odstrela. Ker je novi zakon o lovstvu in divjadi zaobšel lastni- ke kmetijskih zemljišč in gozdov, bodo verjetno nastopali bolj ostro, to pa se lahko odraža tudi pri gospodarjenju z divjadjo, je menil Rajko Prepadnik iz Ljubljanske nadškofije in slikovito pripomnil: "Jeleni so lepi, dokler jih gledaš od daleč, ne pa tudi potlej, ko so na tvojem in povzročajo škodo." V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov po besedah Francija Pogačnika podpirajo višji odstrel jelenjadi, saj ugotavljajo, da je stalno navzoča tudi tam, kjer je bila nekdaj občasno, pa tudi škode se ne zmanjšujejo. Daje odstrel jelenjadi celo prenizek, dokazuje tudi nizka telesna teža, je menil Darko Veter-nik iz kamniškega Kozoroga, Janez Zupan iz solastniške skupnosti Planinca pa je dodal, da je "kumrna" tudi zato, ker nima več miru. V zavodu za gozdove pojasnjujejo, da načrtovanje temelji na tem, kaj je potrebno narediti v lovišču, ne pa na tem, kaj lovci zmorejo. Pri jelenjadi povečujejo odstrel, ker ugotavljajo neusklajenost med številčnostjo in okoljem, naraščanje škod in prostorsko širitev. Od lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov pa pričakujejo, da bodo tudi po uveljavitvi novega zakona opravili dela v lovišču, za katera so že doslej dobivali subvencije. Cveto Zaplotnik Zvončki - deset, sto, tisoč Podbrezje - Ko so spomladanski sončni žarki stalili sneg in "razgalili" travnike, njive, gozdove, so tudi na vrtu Strojeve kmetije iz zemlje pokukali zvončki - eden, deset, sto, tisoč, dva, morda celo tri tisoč ... Le kdo bi vedel, koliko jih raste in cveti na približno petnajstih kvadratnih metrih površine!? Mimoidoči jih z zanimanjem ogledujejo, kdo kakšnega tudi odtrga, a pri tolikšnem številu se to pozna bolj malo. Kot sta povedala zakonca Marko in Mateja, ki gospodarita na kmetiji, so prve zvončke posadih na vrtu že pred petnajstimi leti. Ob tem, ko se sami razmnožujejo^ pa vsako leto z močvirnatega območja ob potoku Lešnica pod istoimenr skim viaduktom prinesejo še nove in jih posadijo. Zanimivo: družinsko tradicijo nadaljujeta tudi sinova, 14-letni Gašper in 9-retni Ožbolt, ki bi se bržkone raje slikala med zvončki, kot sta se Marko in Mateja, a kaj ko sta bila torkovo dopoldne v šoli. Zvončki bodo še največ dva tedna krasili Strojev vrt, potem pa bodo odcveteli in se spet za eno leto "potuhniU". C.Z. Tehnoservis. d o o . Suha 23, Škof^^ Loka I r GORENJSKI GLAS • 22. STRAN OGLAS / info@g-glas.si Petek, 2. aprila 2004 . • -A- . * •, J • 4 .♦it? «- e J- -- ' ■r'.'-f'^.^'----.^-. t-i i • Ki L A > • i v 1.-v. Vir r-. ■ i — '■T- • ^ i. ^ ^ 'p'. -- miS v dšm. r.i-^' i-J • I -v,.', ; - .'-ivV"^ I' - • k L4-' I — • -'i.:''' 'T V > 'e n -.'i-;-u'. pmjjp •• v ' ' '-C —• '< -3 M . • «I „ ...... ♦ . ♦, • • 'v, . « - ; • r^fSt . i . ■'^imi i«.- . 'I ^ - •?:••: f' -O-; ^ - ""•--rB 1 ' '1 ' -T e* . • '--^-i v*''-. .; 't • '-.v ..... .nBPi • ' .... .-"i . ! . •.....• . .. .i,. v» Hi ih.'^:-.' ....M?-. • MWt:^.- i. * ^ l: m ^ ... ' «P i ■l.K * • * * f: •-i ^vri-,.-.- .-.'g nT s»-' liiilltrtimne ' mmmmmm^m§m^Mmmm H' ► m i laTi\/n^ nifSi^»Kri m nmsmmmi m öM'öml® lar > m t« t ii -i---?- :: -i:..;-» ♦ ♦. f '.v ■T' '."t I» I * * ' asiednj >L fr m mS, II .«v; 'm- i: • ' r. IZDePi.8i Vseslovenski portal malih oglasov Vseslovenski portal vam ponuja oglase, fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene ki so sicer objavljeni v sedmih različnih strani, najnovejše kadrovske oglase, tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja izbira. Na spletnem naslovu www.izberi.si pa imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter DELO Novice VESTNIK v Siaicrski arhiv svojih in drugih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. GLAS primorske novice I • ^ tf —- v ■■ llli'nl»|l ■ «•i^.Ä'.ifcL.'i-.. petek, 2. aprila 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Od zadnjega cepljenja proti steklini ne sme miniti več kot dvanajst mesecev, mlade pse pa je potrebno cepiti takoj, ko dopolnijo starost štirih mesecev. Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce. - Zaščitno cepljenje vseh psov, starih nad 4 (štiri) mesece, proti steklini je obvezno na podlagi Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2004 (Uradni list RS, štev. 08/04). Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev, mlade pse pa je potrebno cepiti takoj, ko dopolnijo starost štirih mesecev. Ob cepljenju je treba psom odpraviti notranje zajedavce. - Na podlagi Pravilnika o označevanju živali, veterinarskem I spričevalu in veterinarski napotnici (Uradni list RS, štev. 08/04) mora imeti lastnik psa veterinarsko spričevalo v obliki knjižice in psa označenega s trajno kovinsko značko. Psi rojeni od 1. januarja 2003 dalje, morajo biti označeni z mikročipi (brez doplačila) in v teh primerih kovinske značke niso več potrebne. Trajna označitev psa z mikročipom se lahko opravi na željo imetnika kadarkoli, obvezno pa v primeru, ko pes izgubi kovinsko značko (z doplačilom 3800.- SIT). - Veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju psa (zahtevano za razstave, tekmovanja, prehod državne meje ...) se vpiše v knjižico o cepljenjih in velja 6 mesecev od dneva izdaje. Ob izdaji tega potrdila je potrebno plačati takso v znesku 360.- SIT. V kolikor vaš pes povzroči poškodbo (ugriz), ga po obstoječih predpisih 10 dni ne smete usmrtiti ali odtujiti! - Pooblaščeni veterinarski ustanovi ste dolžni prijaviti vsako spremembo v zvezi z rejo psov (npr. pobeg, spremembo lastništva, pogin, usmrtitev, izgubo knjižice, izgubo značke). KLINIKALOKA Sorška cesta 3a, 4220 Škofja Loka, Slovenija nova tel. št.: 04/515-35-50 CEPLJENJE PSOV mPROTI STEKLINI ' V.s .V.. s i bo potekalo od . ure, jenja bo 6. -SM-i"* ^ 'A v' Jf v • M- -y.- 'y Sit. •Ä1 12. ure. ...'S' »^v s: ! n i V AI Bemik Stanislav, s. p. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI LESCE Dacarjeva 5, 4248 LESCE V nasi ambulanti opravljamo zaščitno cepljenje psov proti STEKU NI skozi vse leto in sicer po predhodnem naročilu na telefonsko številko 537-71-00. > Dr Čop Zlata. s.p. VETERINARSKA AMBULANTA VISOKO VISOKO 45 a, 4212 VISOKO telefon 04 25 35 150 Obveščamo imetnike psov, da bomo začeli v prihodnjem tednu izvajati splošno cepljenje psov v občinah Šenčur in Cerklje. Cepljenje bo potekalo na običajnih mestih in v ambulanti na Visokem, ki je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure, torek in četrtek tudi od 16. do 18. ure. S seboj na cepljenje prinesite knjižico o cepljenjih in značko. Cena cepljenja je 6800,00 SIT, cena čipiranja je 3800.00 SIT. Za dodatne informacije smo dosegljivi po telefonu. Ukosar Dušan. s.p. VETERINARSKA AMBULANTA KRANJ MEDICOVET d.o.o KAJUHOVAUL. 23, KRANJ TEL (04) 235 82 60 Obveščamo vas, da poteka cepljenje psov proti steklini za vse stranke v naši ambulanti vsak dan med delovnim časom. Pri tem je cena cepljenja enaka cepljenju na zbirnem mestu. Po zakonu morajo biti v naši državi psi proti steklini cepljeni vsako leto, prvič, ko dopolnijo štiri mesece. Razpored cepljenja na zbornih mestih občine Preddvor in Jezersko: KRAJ JEZERSKO KMETIJA PCA/ŠNAR KOKRA PREDDVOR ZG. BELA ZAMUDNIKA JEZERSKO ZAMUDNIKI- KOKRA ZAMUDNIKI- PREDDVOR DATUM URA /HORNO MESTO 5.4.04 14.00 NA OBIČAJNEM MESTU 5.4.04 15.00 NAKMblU! 5.4.04 15.30 NA OBIČAJNEM MESTU 5.4.04 16.30 PRI ŽAGI JELOVICA 5.4.04 17.30 PRI DOMU DRUŽBENIH ORG. 6.4.04 15.00 NA OBIČAJMEM MESTU 6.4.04 16.00 NA OBIČAJNEM MESTU 6.4.04 16.30 PRI ŽAGI JELOVICA Cena cepljenja je 6.800,00 tolarjev. S seboj obvezno prinesite izkaznico o cepljenju ter značko. Psom, ki so izgubili značko, je potrebno vstaviti mikročip. Cena nadomestnega čipa znaša 3.800,00 sit. Delovni čas ambulante: vsak dan od 8. - 20. ure in sobota od 8. -12. ure VETERINARSKA PRAKSA TENETISE, d.o.o Tenetiše 80, 4204 Golnik, FAX: (04) 2565-103 E-MAIL: vpt_uprava@siol.net - VETERINARSKE STORITVE NA TERENU - NEPREKINJENA DEŽURNA SLUŽBA - INFORMACIJE - UPRAVA (04) 25-65-100, 25-65-101- AMBULANTA ZA HIŠNE ŽIVALI - LABORATORIJ - RTG - ULTRAZVOK- IZDAJA VETERINARSKO-MEDICINSKIH SREDSTEV IN VETERINARSKIH SPRIČEVAL ODPRTO DELAVNIK: 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00, SOBOTA: 9.00 - 12.00 STORITVE V AMBULANTI PO OBVEZNEM PREDHODNEM NAROČILU |04) 25-65-102 V|it.ambulaiita@siol.net POSKRBIMO ZA ZDRAVJE SVOJIH PSOV -ZAVARUJMO NAŠE ZDRAVJE Veterinarska praksa Tenetiše obvešča Imetnike psov, da bo v naslednjem tednu začela z izvajanjem SPLOŠNEGA CEPUE-NJA PSOV PROTI STEKLINI na območju upravnih enot Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Tržič. Cepljenje bo potekalo na običajnih mestih na terenu in v Ambulanti za hišne živali v Tenetišah. Psa lahko pripeljete na katerokoli mesto cepljenja na terenu {glej razpored, ki je objavljen tudi na hrbtni strani dopisa, ki ste ga imetniki že cepljenih psov prejeli po pošti), v Ambulanto v Tenetiše, kjer se je zaželeno predhodno najaviti po telefonu (25-65-102), ali pa se za cepljenje dogovorite s katerimkoli drugim pooblaščenim veterinarjem. Če vaš pes lani ni bil cepljen v času akcije, ste ga dolžni pripeljati na ponovno cepljenje najpozneje ob preteku enega leta. Stroški državnih taks, cepljenja in razglistenja znašajo 6800.- SIT. Za nadomestno označitev z mikročipom je potrebno doplačati 3800.- SIT, za izdajo duplikata knjižice pa 700.- SIT. S SEBOJ NA CEPUENJE OBVEZNO PRINESITE OBVESTILO, KI STE GA PREJELI PO POŠTI, KNJIŽICO O CEPUENJIH IN ZNAČKO! Za dodatne informacije smo dosegljivi na naših telefonskih številkah. Na terenu bo cepljenje potekalo po naslednjem razporedu: OBMOČJE UPRAVNE BiOlE RADOVLJICA KRAJ RADOVLJICA Slatna Begunje Zapuže Posa«c Ljubno Podnart LanccwD Kamna Gorica Sr. Dobrava Kropa Radovljica DATUM URA MESTO CEPUENJA 14.04. 14.04. 14. 04. 14. 04. 16.04. 16.04. 16.04. 19.04. 19.04. 19.04. 19.04. 21.04. 21.04. 15.00 16.00 17.00 18.00 15.00 16.00 17.00 15.00 16.00 1700 18.00 15.00 16.30 Pri NočT, Slatna 11 Ob nogometnem igrišču Zatigo/ino Za gostilno Adrijan Pri trgovini Pred hlevom g. Kranjca Pri AMD Pri domu KS Pn igrišču Pri domu KS Pri gostilni Jarem ZaAimiro Pri železniškem skladišču BLED Bohinjska Bela 23. 04. 15.00 Pri trgovini Zase 23. 04. 16.30 Pri gostilni Pn'Kureju Rixx) 23. 04. 18.00 Pri zadružnem domu Zg. Gorje 30. 04. 15.00 Pri zadrugi Bled 30. 04. 17.00 Pristadbnu BOHINJ Nomenj 03. 05. 15.00 PredAžmanom 03.05. 16.00 Pred Cesarjem Kopriv v Bohinju 03.05. 17.00 Pred sirarno Goriiiše 03.05. 18.00 Pred miekamico Podjeie 05.05. 15.00 NaKrasd Bohinjska (!)ešnjica 05.05. 16.00 Pred Toma7i=vcem Snsdnjavos v Bohinju 05.05. 17.00 Pred Hrvatom Nemški RcM 07 05. 15.00 Pri gasilskem domu Stara Fužina 07 05. 16.00 Pred Miho^cem Polje 07 05. 1700 Pri avtobusni postaji Bohinjska p^» m i Bßtrica 07 05. 18.00 Pri blagajni SC Kobla OBMOČJE UPRAVNE ENOIE KRANJ KRAJ DATUM URA KRANJ Primskcw 06.04. 15.00 Predoslje 06.04. 15.45 Kokrica 06.04. 16.45 Kranj 06.04. 17.45 Čirče 06.04. 18.00 Hrastje 06.04. 18.30 Orehek 07.04. 15.00 Breg ob Savi 07.04. 15.45 Jama 07.04. 16.30 Mačiče 07.04. 17.00 Podreča 07.04. 18.00 Bitr^ 08.04. 15.30 Žahnica 08.04. 16.30 Stražišče 08.04. 1730 Jaomik 08.04. 18.30 Struževo 09.04. 15.45 Rakovica 09.04. 16.30 Besnica 09. 04. 17.00 Nemilje 09.04. 18.00 Golnik 05.04. 16.00 Goriče 05. 04. 16.45 Trstenik 05. 04. 17.30 Tenetiše 05. 04. 18.00 NAKLO Strahinj 07.04. 16.00 Naklo 07.04. 17.00 Podbrezje 07 04. 18.00 DuDÜe 07.04. 19.00 MESTO CEPUENJA PriVrečku Pri gasilskem domu Za gasi lskim domom Na s^mišču pri Zlati ribi Pri gostilni Pri domu KS Na dwDrisöj pri Rajgeljnu Na običajnem mestu (pri Ivanu) Na ot^ičajnem mestu (pri Kodrinu) Na d^Drišču zadružnega doma Na dADrišču pri Bremšaku Pri gasilskem domu Na dvorišču zadružnega doma Pri gasilskem domu VKajži Na d*A)rišču pri Golobu PriKosarepu ' Na dvorišču zadnjžnega doma Pred gostilno Razpokar Pri domu KS Ob šoli Na d^Drišču za trgo/ino Za veterinarsko amtxjlantD Na doišču pred Lenčkom Na d^^rišču ncve KZ Na dorišču za trgcwno Na dorišču gasüskega doma OBMOČJE UPRAVNE ENOIE TRŽIČ KRAJ Brege pri Tržiču Kcwor Žganja vas Senično Križe Slap IaIAF^VNI Podljubelj Tržič Ärica pri Tržiču pri Tržiču Križe Slap Lom pod Storžičem DATUM URA MESIU CEPUENJA 05.04. 15.00 Pri trgovini 05.04. 16.00 Pri domu družben?! organizacj 05.04. 1730 PriJurčku 05.04. 19.00 Pri trgcMni Pri Matotu 06.04. 15.00 Podipo 06.04. 16.00 Pri novi kmet^ zadrugi 06.04. 17.30 PriKrvinu 06. 04. 18.30 Pri gasiskem domu 07.04. 15.00 Na pari«kivrt) Žiri POLJANSKA DOUNA DATUM 06.04. 06.04. 06.04. 08.04. 08.04. 08.04. 08.04. 09.04. 09.04. 09.04. 08.05. 05.04. 05.04. 05.04. 05.04. 05.04. 06.04. 06.04. 06.04. 06.04. 07.04. 07.04. 07.04. 07.04. 07.04. 07.04. 26. 04. 26. 04. 26. 04. 28.04. 28.04. 28.04. 29.04. 29.04. 29.04. 29.04. 08.05. URA 16.00 17.30 Jaorje Podobeno Sreciia\ös Poiane Gorenja vas Hotavle Scvodeni Hobovše Trebia Podgora Lučine Tčdraž Žifovskivrti Žkovskiviti Leskovica Kopačnica Gorenja 13.04. 13.04. 13.04. 15.04. 15.04. 15.04. 20.04. 20.04. 20.04. 20.04. 22.04. 22.04. 22.04. 22. 04. 22.04. 22. 04. 08.05. 18.45 16.00 16.45 18.00 18.45 16.00-16.45 17.15 18.15-19.30 12.30 16.00 16.45 17.30 18.15 19.00 16.00 17.00 18.15 18.45 16.00 17.00 1730 18.00 18.45 19.15 16.00 16.45 17.45 16.00 17.30 18.45 16.00 17.00 17.30 18.30 09.00 16.00 17.15 18.30 16.00 17.30 18.45 16.00 17.15 18.00 ■ 18.45 16.00 16.45 17.30 1745 18.30 18.45 10.45 MESTO CEPLJENJA Pri trgovini KZ PriŠvamju PriMavžarju PriMaiHnovcu Pri domu Pri gasilskem domu Pri gostäni Mrzfi studenec Pri klavnici PriŠ^ Pri domu PriklaflTici ^ Pritrgcwni Pritrgcvini Prig. Bambiču Pri trgovini Pri pošti PriDemšariu PriJerrxxj Pritigcvini Pri gostilni Pricericvi Na obračališču Pri gasilskem domu Pri trgovini Pri gostilni Pri gasilskem domu PriŽakSu Pri Jem^ PriKatemir i I N f ^ Pridružite s^ HIŠE PRODAMO Pri Podčetrtku prodam lepo enodružinsko HIŠO. « 03/58-23-464 3934 HIŠO energetsko varčno za 15.950.000 SIT, 120 m2, možnost kredita. Dodatne inf. IP 01/428-93-99 ali 041/617-707 3934 Naklo 160 m2, polovico dvostanovanjske hiše, parcela 450 m2, prodam, tf 041/407-131 4125 KRANJ - VISOKO hiša 300 m2, IV gradbena faza, parcela 562 m2, novo naselje, cena 46 mio SIT. IP 20-26-792 4i66 n www.ioka-sp.si Ll=@L{Salnepremičnine prompt z nepremifirtnami Fajfar Janez s.p. Kapucinski trg 13. (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tet,: 04/50-60-300, 041/647-547 Kranj - Primskovo, dvojček, 120 m2 stanovanjske površine, parcela 200 m2, novogradnja, III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije in stroškov. Cena 35.700.000 SIT. Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vwvv/.sta-novanje.net, vwAv.novogradnje.com ŽELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, stara 100 let, podkletena, visoko pritličje, 1. etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13,000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net PODBREZJE, na 1000 m2 zemljišča prodamo nedokončano dvodružinsko hišo, ki ima stanovanjske površine 600 m2. stara 7 let, 1/2 hiše je podkletena v pritličju pa se nahaja gostinski lokal, v 1. etaži je novo izdelano stanovanje v izmeri 200 m2 ter neizdelana mansarda, balkon, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 50.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, vzg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Član NZ NEPREMIČNINE ^ sedaj tudi na Internetu Planina 3, Kranj C^M: 041-331-886 tel.: 235 1000, 041/331 886 e-mail:info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju se nahajajo bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži se nahajajo spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov (avto salon, zobna ordinacija,...} ter možnost nakupa 4000 m2 zemljišča, ki se nahaja neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tav-čaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine'125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net 1 mike-co.si ✓ đ.o.osf 2026 KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ, bližina: dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500 m2, ločen vhod, vseljivo po dogovoru, cena ' 42,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2, pritličje 75 m2, nadstropje 75 m2, parcela 476 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanov, hiša, I. 86, stan. Površina 91,30 m2, parcela 360 m2, cena = 20,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PODBREZJE (bližina): 1/2 stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2, cena= 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvosta-novanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 JEZERSKO: stan. hiša, stara 40 let, vel. 12 X 8m, delno obnovljeno, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE: novogradnja dvojčka vel. 9x 11 m v IV. gradbeni fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 A ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34. Kranj Poslovanje In upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTNI CONi KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 ŠKOFJA LOKA: na parceli 2.600 m2. leta 96 prenovljena, razgiban tloris, 3 stanovanja, skupaj 240 m2, mirna lokacija, cena = 88,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BLED, Zasip; 170 m2, čudovit razgled, sončno, obnovljena 1997, ob potoku, urejen vrt, garaža, tel., KATV, CK, takoj vseljivo, vikend lokacija. CENA: 36.5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, te 04/28 11 000. UUl ATRU stmovaniska zadruga, lo.o. ZE Ljubljana. Vojkova 63, Ljubljana Tel.: 01/530 92 90. 01/530 92 92, 041/329 179 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE MOJSTRANA okolica prodamo lepo ravno sončno zazidljivo parcelo 2014 m2 ob asfaltirani cesti (stara hiša na parceli) - interesantno za investitorje. Cena 5236 SIT/m2. KRANJ - okolica kupimo več manjših hiš za znane stranke. vabljeni na: www.sz-^trij.si NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2, dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. PREDDVOR -Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2. enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2. mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, 1985, blejski jurček, ohranjeno, funkcionalno, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki. parcela 510 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 40 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljub-jana. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. nepremičninska družba loman d.o.o., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-maii: ioinan@voi|a.net Dražgoše - prodamo stanovanjsko hišo cca 160 m2 površine - zgrajena leta 1960 v etu 2002 delno obnovljen a, ve Ii kost zemljišča 669m2. Prevzem možen takoj.Cena 15 mio sit. Loka nepremičnine tel. 50-60-300 BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 34 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju.NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, stan. hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.11, Kranj, PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 v _ » _ CIRCE pri Kranju, enostanovanjska, kvalitetno opremljena hiša, 150 m2, s samostojno garažo, letnik 1965, na parceli 420 m2, pred tremi leti popolnoma in kvalitetno obnovljena, dve kopalnici, vsi priključki, urejena okolica in vrt, terasa. Cena 38 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul.l1, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 MAKLER BLED d.o.o PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 bled, ijubijcmska ce^ta tel: 5767-600, 041/647-974 BLED: hiša, 5km izven, 190 m2, 600 m2 zemljišče, 1.73, cena 33 mio SIT Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 VODICE: prodamo hišo, 12x10m, K+P+M, I. 1995, parcela 500 m2, cena 53 mio FRAST d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198 VISOKO: prodamo atrijsko hišo, I. 1987, 400m2 biv. površine, dvodružinska, podkletena, parcela 510m2, cena 60 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 TRŽIČ: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, I. 1980, sončna parcela 1300 m2, 52 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 041/ 626 581 BAŠELJ: prodamo stanovanjsko hišo, 12 x 9,5m, 1.1995, cena 32mio FRAST d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, svetovanje, pomoč, priprave nudi profesor. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67. 4212 Visoko 'S 04/253-11-45, 041/564- 99 1 3592 KOLESA Prodam moško KOLO in moški oldtimer durkopt". ff 512-02-59 4097 11 GORSKO KOLO FUJI alu okvir simano alius, 24 prestav, sprednje vzmetenje, cena 57.000 SIT ff 041 /648-083 4101 KUPIM Odkupujemo vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju, tf 041/721-637, 53-06-555 3379 Do 15. 4. odkupujemo hlodovino: bor, bukev, javor, jesen, brest, hrast, kostanj, ma-klen, češnja, oreh, hruška, sliva, lipa, jelša, breza, topol, vrba, akacija. Hlodovino smreke in macesna pa celo leto. Žaga Švelc, Ko-krica tP 031/833-833 3847 Kupim 600 kom STREŠNIKA FOLC ali sa-lonitke. « 031/811-931 4087 Kupim BTV mini hladilnik in akustično kitaro. TT 051/201-459 4090 LOKAL ODDAM AVTaMOTO DRUŠTVO Kranj, Koroška c 53 D odda v najem delavniške prostore v izmeri 48 m2, in 40 m2 zaprtega pokritega prostora za skladiščenje, Inf. na sedežu društva ali na « 04/23-80-240 od 8. do 18. ure, razen sobote in nedelje 4073 Oddam prostor za skladišče 150 m2, z CK in elektriko, ugodno, tt 01/36-11-132 Kranj: 50 m2 v pritličju objekta različne dejavnosti, obnova 02. cena = 100.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 RADOVUICA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 LOKAL PRODAM KRANJ - na frekventni lokaciji, poslovno stanovanjski objekt, 400 m2, zemljišče 700 m2, pari nih in kmetijskih zemljišč zemljišč s hišo in gosp. poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, komunalna cona - stavbna parcela za poslovno-trgovsko dejavnost cel. 8.660 m2, cena - 21.420,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. domplan družba za inženiring» neprsmičnine. urbanizem in energetiko» d.d. kranj, blerweisova 14 to/.: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO •Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše 2S, pritličje, izmere 45,2 m2,12,9 mio SIT; •Kranj, Planina I; 3S; VH. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; •dvosobno ■ Planina III., VII. nadstr., izmere 62,5 m2, starost 17 let, cena 16,5 mio SIT; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM •Kranj, Planina I., 2 S + 2 K, II. nadstropje, 88,60 m2, starost 27 let, najemnina 75.000 SIT/mesečno; ^ HIŠE ■ PRODAMO •Šenčur ■ visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m 2, starost 10 let, cena 54 ,5 mio. SIT; •bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; •Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo. ki omogoča nov poslovno-stanovan-jski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; •Brezje nad Tržičem • vas Lese • starejša kmečka, na parceli 80 m2, staro 50 let, 7 mio SIT; •bližina Preddvora, visokopritlična. tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2. stara 9 let, 74,6 mio SIT; •bližina Podnarta. polovica starejše hiše - 65 m2 stan. površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let, 13 mio SIT •bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 43 mio SIT; •Golnik, IV. gradbena faza, tlorisa 3 x 100 m2, na parceli 700 m2, starost 8 let, cena 29 mio SIT; ^ HIŠE - ODDAMO V NAJEM: •Trboje - dvonadstropna, I. nadstropje v celoti, 160 m2, starost 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 120.000 SlT/mesec; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO •Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT;^ POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO •v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO •Kranj, Planina III., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147.30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SIT; •Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let. cena 63 mio SIT; •Kranjska Gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; •Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44.80 m2, star 24 let. adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: •Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enon- adstropni objekt, leto izgradnje 1980. mansarda izdelana v letu 1995.116.5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT; •Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM •Kranj. Zlato polje, za avtomehanično delavnico opremljeno, v izmeri 48 m2 in 20 m2 skladišča, starost 40 let, cena 140.000 SIT/mesečno; •Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let. 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2. cena 35.000.00 SIT/mesečno; •Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2.116.500 SIT mesečno; •v bližini ceste Kranj - Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta. za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; • Kranj, Planina I.. oddamo alt prodamo, izmere 44,8 m2, starost 24 let, adaptirano 1990, najem 84.000 SIT mesečno, za prodajo 9 mio SIT; PARCELA - PRODAMO •v bližini Kranja, na lepi lokaciji - parceli, velikosti 596 m2 in 712 m2; cena 21.500.00 SIT/m2. •Kranjska gora • Podkoren, v izmeri 2500 m2 . cena 14.500 SIT/m 2; •Hrastje. za poslovni objekt, 846 m2, komunalno opremljena, cena 22,5 mio SIT; •PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PUNINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih na tel. 041 647 433 -možnost ogleda na Internetu: domplan.si 0D60V0RN0ST IN STROKOVNOST ZA60TAVUATA ZANESUnrOST IN USPEH. ta gradb^mitvo, inženiring, trgonrino Stara cesta 2. 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA. LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE TP 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si BLED: center, 90 m2. 4ssv 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet. drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. v/ww.alpdom.si RADOVLJICA: Prešernova, 105,36 m2. 3, nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba. kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica. wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361.585,00 SIT. več info na vmw.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, viww.alpdom.si NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVET RE d.o.o. «ci r A K«a ANj NiOaiiJftvA uUcA 1 2 4000 Kmami T*Lr04/iil i OOO Fay knANJ^n iVITUfpKCMKtllNC.fti > . » S' Petek, 2. aprila 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 33. STRAN agent KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25,73 m2 do 57,26 m2, ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cena za m2 znaša 1.302 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR x prodajni tećaj BS. Cene že vključujejo D.D.V.(8.5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentl^nj.nepremičnine.net KERN NEPREMIČNINE Tel.:2021-353 Maisinn' try 12 4(m Kranj STRAZIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. agent KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZUČNIH VEUKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-6&-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net KRANJ - PLANINA lil, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Zi-ATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje, 37,10 m2, PR/4, staro 25 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vseljivo po dogovoru. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, KUPIMO VEČ ENO-SOBNIH STANOVANJ RAZUČNIH VEUKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, KUPIMO več dvosoth nih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staro meščanski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno adaptirano, 56,98 m2, 1. nadstropje/1., balkon, CK- lastna - olje, SATV, TEL., vseljivo po dogovoru.CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 48,60 m2, staro 41 let, 4. nad..kuhinja. CK-plin, vsi priključki. nova okna, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.600.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staro meščanski hiši, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 64 m2, PR/2, CK-olje, vsi priključki, kopalnica potrebna manjše obnove, prevzem možen takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2. pritličje, 2 x atrij, vsi priključki, staro 22 let, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo trisobno stanovanje v 10. nad./12, 83,80 m2, staro 26 let. zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanje, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2. staro 4 leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 1989, cena - 14,7 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 05^320 700_ KRANJ - 3 SS 81 m2 v 2. nad., letnik 1964, cena = 19,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - v hiši 2 SS s kabinetom 76 m2, klet 23 m2, podstreha 58 m2, letnik 12, cena» 18,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ. Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena - 16,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8» 4000 Kranj" teiyfa]c236IHi70,236^677 GSMMl /755-296 E-MA/lidnepremlcnine® sloliret m NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VASI DEIAMO ZANESUlVO, HiTRO IN UGODNO. TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., letnik 1985, 2 balkona, cena = 16,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Zlato polje; 52 m2. 2-sobno, nizek blok, četrto nadstropje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00. CENA: 14,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno. 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 17,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000._ KRANJ - Ranina I; 88 m2. 2+2-sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parketi, dva balkona, takoj vseljivo. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. PLANINA 1: prodamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 65 M2, I. 71, cena 16,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 Školja Loka - Frankovo naselje prodamo 2-sobno stanovanje 62m2 z dvema balkonoma zgrajeno leta 1983 2. nadstr. nizek blok, lepo ohranjeno vsi priključki s pokritim parkirnim mestom za avto. Cena 17 Mio Sit. Loka nepremičnine tel. 50-60-300. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o., Zevnikova ul.11, Kranj. PE Mladinska ul.2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ PLANINA 3: PRODAMO TAKOJ VSEUlVO ENOSOBNO STANOVANJE, 47 m2. 2. nad, 1.1986, cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 73 41 98 ZLATO PODE: prodamo takoj vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE, 52 M2. adaptirano 1. 2000, cena 14,5 mio. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 Ö80 041 / 73 41 98 TUR. STORITVE Hotelske in apartmajske nastanitve na Hrvaškem in v termah Čatež v maju po zelo ugodnih cenah. « 040/65-13-01, vw/w.unika-pocitnice. net 3827 VOZILA DELI CITROEN avtoodpad rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tf 50-50-500 LITA PLATIŠČA za VW Golf. serija lit, 14 col, štiri krake, ugodno prodam, tr 031/330-698 4064 ^ 1 Hn'iiy P-. r"< " ik tli 4 H:iU i PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^-s AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ?MOHRObi «.is . t J AE>Y clMtcjz. Največja trgovina najmanjših vabi k sodelovanju nove sodelavce in sicer za novo trgovino na JESENICAH - poslovodja trgovine (eno delovno mesto) - prodajalec (več delovnih mest) Nudimo vam redno delovno razmerje v urejenem in dinamičnem kolektivu. Poleg ustrezne izobrazbe, delavnosti in osebne urejenosti so zaželene izkušnje pri prodaji blaga, namenjenega otrokom, niso pa pogoj. Prosimo, da nam v 12 dneh pošljete svoje vloge na naslov: BABY CENTER, d.o.o., Letališka c. 3 C, Ljubljana. IZPUŠNA CEV JAMAHA 3 UE 14711, skoraj nov za polovično ceno. V 031 /542-993 AVTO PLATIŠČA letna 4x185/65x15 continental. V 031/542-993 4i57 VOZILO KUPIM AVTO - KARAMBOURAN, tudi totalka, ki>-pim in nudim največ, tt 031/770-833 sseo AVTO od I. 96 dalje odkupimo takoj z gotovino. Rondo trade d.o.o., »041/942-912 OSEBNI AVTO OD L. 94 DAUE, LAHKO POŠKODOVAN. V OKVARI OZ. V KAKRŠNEM KOU STANJU. GOTOVINA TAKOJ. V 031/343-965 3050 Najugodnejši odkup karamboli ranih vozil od I. 95 dalje. V 01/42-61-315. 041/614013 VOZILA ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., 23-23-298, 041/773-772 3097 Prodam FIAT PUNTO 1.2 1.00, 47.000 km, metalNO zelene barve, cena po dogovoru. 9 25-55-491, 041/252-768 3825 Prodam CUO 1.4 RT, bele barve, I. 93, cena po dogovoai. » 041/632-945 ase? Ugodno prodam DAEWOO RACER GSI, I. 93, zelo dobro ohranjen, prevoženih 117.000 km, cena po dogovoru. IT 041/799-306 4034 Prodam RENAULT MEGAN 1.6, srebrn, I. 97, 1. reg 98, cena 1.100.000 SIT: ir 031/531-848 4045 VW TRANSPORTER 2.5, TDi 102 KM, I. 98, sedeži 7+1, klima, veliko opreme, kot nov. It 041 /787-050 4048 Prodam DAEWOO RACER, I. 94, 1.5 limuzina, reg. 1/05, prevoženih 150.000 km, nove letne gume GT 3, cena po dogovoru. V 252-12-33, 040/748-203 4050 Prodam VOLVO V 70, I. 97, TD z vso opremo, tr 040/525-044_4058 AUDI 50 LS I. 75, ugodno prodam, tr 040/651-001 4068 Prodam FORD ESCORD 1.8 D, I. 92, črne barve, prevoženih 98.000 km, ohranjen, narejen servis, cena po dogovoru, tt 031/678-706 407i Prodam OPEL VEKTRO 1.6 t. 93, reg do srede julija, zimske in letne gume s platišči, tr 041 /603-063 4074 PEUGEOT 106 1.4XR3V1. 96, SV, DCZ, air bag, radio, servisna knjiga, lepo ohra-njen, cena 720.000. g 041/727-128 Ugodno 4-!etne GUME 195-70-14 skoraj nove in prtljažnik za kia ciarus. 3041 /630-950 Prodam FORD COUGAR 2.5 6V, 170 KM, I. 99, 93.000 km, t. modre barve, cena 3.190.000 SIT. V 041/486-454 ŠKODA FAVORIT, I. 91, vinsko rdeča, 2. lastnik, vozen, neregistriran, ugodno prodam. «031/459-644 4103 Ugodno prodam R5 campus, rdeče bar-ve, I. 91. g 041/226-805, 041/488-356 OPEL CORSA 1.0, I. 92, metalno modre barve. 9 031/278-986 4109 Prodam GOLF III 1.4 bencinar, !. 96, 3 vrata, rdeče barve, reg. celo leto, cena 820.000 SIT g 041 /711 -026 4iio Prodam FORD FIESTO 1.89, cena 90.000 SIT. g 031/558-549 4113 Ugodno prodamo LAGUNA BREAK 2.0 RXE 1.96, LAGUNA 1.6 16V RXE 1.98, LAGUNA ALIZE 2.0 I. 97, LAGUNA 1.9 DCt-EXP I. 03, DAEWOO TICO SX 5V 1.96, ŠKODA FELICIA GLX 1.6 I. 97, R5 CAMPUS 3V 1.91. Za vsa vozila možen kredit, brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. na g 04/281-57-11 ali 04/281-571-12, RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 4117 ODKUP RABUENIH VOZIL odi. 94 dalje. Plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto d.o.o., Podlubnik 160, Škofja Loka, (bivša vojašnica), g 51-34-148, 041/632-577.ADRIA.AVTO@siol.net, VWW. raziskovalec. com/adriavto 4119 RENAULT TRAFIC D I. 92 zaprt povišan, HYUNDAY LANTRA 1.6 I. 92 z okvaro menjalnika in OPEL KADETT diesel I. 86 prodam. g 533-66-86 4120 HYUNDAI PONY 1.5 LSI, odlično ohranjen, prvi lastnik, servisna knjižica. 1.93, reg do junija, ugodno prodam, g 051/343-329 4127 Prodam FORD ESCORT 1.8 ELEGANCE, I. 92, 5 vrat. g 041/975-705 4129 Prodam ohranjeni FIAT PUNTA 55 S. bele barve. 3 vrata. I. 94. g 040/577-442 4130 Konstrukcija □rodjsrslvo Plastika zaposlimo dva - operaterja na CNC strojih izobrazba - IV., V. stopnja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijavo v roku 8 dni po objavi na naslov KOPLAST Prebil Valentin s.p., Ljubgojna31a, HORJUL. Za vse informacije smo vam na voljo po telefonu: 041/614 843 Prodam JUGO coral 45,1.88. zelo lepo ohra-njen, reg, do konca maja, g 041/316-617 Prodam KIA CLARUS1.98. g 040/228408 R 5. I. 92. registriran do novembra, prodam. g 040/678-059 4i65 Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT LX I. 93. 69.000 km. g 051 /339-609 4i67 Prodam R 5 campus, rdeče barve, I. 93, 5 vrat. g 041/293-312 4170 Z' Prodam OPEL KADETT 1.4, 3 vrata, prevoženih 83.000 km, dobro ohranjen, g 231-19-08 4180 Prodam LADO NIVO I. 94, neregistrirana, g 031/511-723 4185 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, g 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ d.o.o., Savska c. 34, Kranj 4i88 SEAT LEON 1.6 16V, sport oprema, december 2003, prodam, g 041/33-55-39 Prodam FORD FIESTO rdeče barve, reg. do 3/05. g 202-84-26 VOLVO 460 1.8i I. 95, 230.000 km ... cena 520.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_ CITROEN AX SPOT 1.0 L. 97 Cena 430.000 sit.Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 PEUGEOT 307 XS 2.0Hdi 90KM L. 01. Cena 2.910.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT TWINGO 1.2 L 99 Cena 820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 SUZUKI BALENO WAGON 1.6 L. 99 Cena 1.250.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6 L.98 Cena 860.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 FIAT TIPO 1.4te CAT L1993, Cena 180.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 PEUGEOT 106 1.0 L.98 Cena 620.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 PEUGEOT 1.1 L99 , cena 900.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT 5 FIVE L.95, cena 310.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93 HONDA CMC 1.5 LSI. L.95 Cena 690.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT CILO 1.2 RN. L01, cena 1.230.00 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 Volkswagen POLO 60 SERVO, L96, cena 800.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93. PEUGEOT 306 XR 1.4 L.95, Tel.: 041/256-910 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, g 041/614 722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj 2638 Podjetje VSE ZA STREHO, Boštjan Razin-ger s.p., Kupljenik 6, Boh. Bela, zaposli KLEPARJA KROVCA in TESARJA. Vse inf. na g 041 /368-983 3622 Redno zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in kuharja, g 031/325-442, Pavlin Dare, s.p., Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, Žabnica 3703 UspešFK) podjetje z dolgoletno tradicijo, ki S6 ukvarja z zastopanjem in posre- . t TRI SODCI^VCK. Pisne pomic^ pošljite: mtim. Uj^ sw»T>r Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA. g 041/614-722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj 3709 Objavljamo več prostih delovnih mest strojne obdelave kovin in strojništva. Izobrazba: poklicna, srednja ali visoka strokovna. Prednost imajo kandidati z izkušnjami. Pisne prošnje: Hypex, Lesce, d.o.o.. Alpska c. IIa, 4248 Lesce 3731 Dnevni Bar Promil, Podreča 55a, Mavčiče išče dekle za strežbo, g 041/347-481 Iščemo prijazna dekleta in fante za pomoč v strežbi. Inf. na g 070/530-114, Frantar Dejan, s.p., Ste Marie aux Mines 15, Tržič Gostilna v Kranju zaposli mladega fanta ali dekle za delo v strežbi, zaželene izkušnje, ter kuharja (možna priučitev). g 041/229-788, 234-33-60, Erzar Matjaž s.p.. Jezerska c. 41, Kranj 3937 v redno delovno razmerje sprejmemo MESARJA - SEKAČA S PRAKSO za pripravo in prodajo mesa in mesnih izdelkov v mesnid. Od kandidata se pričakuje, daje pošten, vesten in komunikativen. Vse informacije po tel: 041/23-11-11 Mesarija KaUn, Kalan franc s.p.. Gasilsk« 7, Kranj STEMPiHRR TIWI1KKÄT Slavko, s.p., Vrtna pot 1, Voglje, 4208 Šenčur http://wvAfv.stempihar-trans.si objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNI ORGANIZATOR PREVOZOV Pogoji: - najmanj V. stopnja izobrazbe - je komunikativen - znanje angleškega jezika - obvlada delo z računalnikom - zaželene izkušnje na področju transporta Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naš naslov ali e-mail: info@stempihar-trans.si Se želite preizkusiti na novem delovnem področju? Zakaj pa ne! Iščemo več ljudi za samostojno delo, kot svetovalka, za vrhunsko kozmetiko CHANNOINE. Ne oklevajte, preizkusite se! Rezervirajte si svoj termin zdaj! Na tel. št.: 02/4625743 ali pošljite pisno vlogo na naslov: Cosmetic Care Company, d.o.o.. Ptujska cesta 184, 2000 Maribor. ______ če potrebujete redno zaposlitev na terenu, se lahko prijavite za razgovor na Tt 061 /417-322, Adonis, s.p., Zelenica 10, Tržič 3977 Zaposlimo KUHARJA picopeka. Inter-trend, d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor, » 041/692-821 4013 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA in delavca brez izobrazbe, tr 041 /742-887, Če-bašek Janez, s.p., Prebačevo 62, Kranj Zaposlimo serviserja koles. Zaželene so delovne izkušnje ali znanje potrebno za tovrstna dela, tr 04/595-60-10, 041/686-985, Jože Švegelj s.p., Hladnikova 11, Križe 1 A, d.o.o., Bmčičeva 5, 1231 Ij. - Črnuče. Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več trgovcev-k v Radovljici, Lescah, Kranju in Jesenicah. Pogoj: končana trgovska šola, predhodni preizkus znanja in sposobnosti. Kandidati naj oddajo svoje prijave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni. 4057 Redno zaposlimo zidarja in tesarja, v 041/634-660, Forum d.o.o., Suha 56, Kranj Iščem resnega DELAVCA za suhomontaž-na dela. ff 041/571-029, Pogačar Andrej s.p., Čopova ul. 25, Lesce 4115 V času pašne sezone junij - avgust iščemo osebo za pomoč v koči na planšariji Prevala pod Begunjščico. P 040/750-990 4U5 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA. tt 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Pod-brezje 32, Naklo 4149 Prodam JAGNETI stare 4 mesece. W 59-57-962 3917 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. It 041 /724-144 4004 RJAVE MLADE KOKOŠI na količino po pust in krmo za kokoši prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 989 pri Komendi, tr 01/83-43-586._^ Prodam ŽREBETA star 5 mesecev. ® 051/22-86-22 4049 Podjetje z navticno opremo ponuja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA -KOMERCIALISTA Pogoj: delovne izkušnje ter vsaj enega tujega (angleščine). znanje jezika Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: SEAWAVE MARINE, d.o.o., Alpska 43, Lesce SIVlUSTVO LILI ROLK FRANJO, s.p., ZAPUŽE 8/a objavlja prosto delovno mesto 1. ŠmUA - KROJAČ Pogoj: - delovne izkušnje pri krojenju In izrezu materiala - 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Poskusna doba 3 mesece. Pisne prijave z dokazili pošljite do 7.4.2004 na naslov: ROLK FRANJO, s.p., Zapuže 8/a, 4275 Begunje, tel.: 04/530 70 10. Redno ali honorarno zaposlitev nudimo či-stilki, kuhinjski pomočnici, kuharju in natakarici. ff 031/348-968 Gostilna Lakner, C, na Brdo 33, Kranj 4184 Kava bar honorarno zaposli 2 študentki z izkušnjami za pomoč v strežbi. 9 041 /616-604, Roma d.o.o., Pod Šiljo 14, Tržič 4i9i Iščemo prikupno atraktivno dekle od 20 do 35 let za popoldansko delo v lepem lokalu, kjer dobre volje nikoli ne manjka. V 040/728-409 Športno razvedrilni klub Krater, Zlato polje 6, Kranj 4192 ZAPOSLITEV IŠČE ONE MAN BAND ali DUO išče zaposlitev, igranje na obletnicah, ohcetih, zelo ugod-no. 1^031/595-163_^ Iščem delo - likam na svojem domu. 9 533-84-46 4080 Narodnozabavni tro ali duo išče delo - igranje na obletnicah in porokah. tP 533-10-15 Iščem delo duo BON BON igra na obletnicah, porokah in drugih prireditvah. W 041/582-367,041-596-277 4098 Delo v računovodstvu ali administraciji, honorarno ali redno iščem. W 051/252-929 ŽIVALI Nesnice rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, možnost brezplačne dostave na dom. tr 02/582-14-01 3788 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. «031/210-494 4070 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. V 202-46-44 4072 PRAŠIČE težke od 20 do 40 kg, prodam. g 040/758-524_^ Prodam ČB BIKCA starega 14 dni. tt 23- 10-276 4088 Prodam ČEBEUE DRUŽINE 6 in 9 satne. Luznar Janez tr 041 /948-077 409i Prodam BIKCA križanca, težkega cca 120 kg in tri frizljke od 300 dO 400 kg. v 031/301-231_^ Prodam enoletne KOKOŠI nesnice, cena 100 SIT in kletke za kokoši. 9 51-32-622 Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. IT 533-64-48 4139 RJAVE JARKICE in bele piščance za pitanje prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, «51-85-546 4153 Pkodam KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti. ff 59-45-043 _^ Prodam ZAJCE za pleme in nadaljnjo rejo. g 256-18-79, 031/511-102_4i63 Mešanci, črne barve, stari 10 tednov, ugodno naprodaj prijaznim ljudem, tr 041/552-602_^ Prodam teden dni starega ČB BIKCA. 9 041/820-487 4179 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO KRAVE, TELETA. tP 041/650-975 Kupim BIKCA simentalca od 200 do 300 kg težkega. 9 031 /823-560 4053 Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. W 04/25-91-269 4082 Kupim BIKCA simentalca, težkega od 200 do 300 kg. tr 041/884-882 4ii6 Kupim visoko brejo TELICO simentalko. tr 83-24-104 4136 Kupim TELIČKO simentalko, v račun dam silokombajn alt balirko. tr 041/503-776 Kupim eno leto staro TEUCO in brejo kravo simentalko. tr 041 /575-259 4U4 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. tr 041/347-248, 252-33-13 4152 URADNE URE IN DEŽURSTVA POGREBNIH SLUŽB <- AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica, tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka: 04/5123-076,041/631-107 KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN, Kranj URADNE URE: od 6, do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel/Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-56 — - i Leksikon je najboljši pnpomoček za popoLnjevanjein siljenje splošnega znanja IT. KOREO. GRAF [SALVATORE] v TOČKI PODPRTO VRTUIVO TELO SMUČAR MLEKUŽ MONAŠKI KNEZ 1 VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) ANDREJ ROZMAN 1 10 19 2 11 20 3 12 4 5 6 13 14 21 22 23 15 7 16 '24 25 19 8 17 26 9 18 27 vzpo- rednk:a OBLEKA, OBLAČILO (KNJIŽNO) GORENJSKI GLAS OKRUŠEN DELČEK SPECIALISTIČNA BOLNK^A MESTO v HRVAŠKI SLAVONUl ALENKA BIKAR AVTOR BOUERA (MAURICE) PRIPADNIK iNAZOV MINARET, NONPAREJ, RiNms, VK3AN0, VUKOVAR STAREJŠI MODEL VOZlU RAT LOJZE GORJANC POKOJNI DRŽAVNIK IZET-BEGOVIČ IZREDNA LEPOTA JAPONSKA OBUKA BUDIZMA KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK 10 POVRŠINA, PO KATERI HODIMO, TIA HOKEJIST KONTREC DEFEKT. KVAR FEVDALNI PODLOŽ. NIKI NAVDUŠEN PRIPADNIK KLUBA 26 MORSKA RIBA IGLASTO DREVO TISKARSKA IKAR ČRKA 15 VODILNI DEUVEC PODJETJA NAMIZNO PREGRINJALO HEPRÖFT SK)NALEC 22 AM. DRAMATIK (GEORGE) 6 HRVAŠKI OTOK GEOM. PREMICA BIKOV GLAS MANJŠI MODEL VOZIU FIAT 9 V TEREN IZKOPANO ŠIROKO KORITO MAVRAH, JIRS 18 DERIVAT AMONIAKA 24 ARTHUR FtNSKI ARHTTEKT SAARINEN 7 BRITANSKI PEVEC COCKER šivalnk:a (REDKO) 12 KSRALEC PACINO NAJVEČJA DOPUSTNA MERA NAROČNIK 8 BABICA, STARA MAMA UK PRI ČETVORKI DRŽAVA V INDUl VOJAŠKI ČIN OSTANEK KART PO reka v rusul telur DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI PISEC, TVOREC PREDSEDNIK PZS (FRANC) 23 EVIN PARTNER SMEŠNOST, NOROST FR.NOGO. METAŠ (NK^OLAS) NAŠA IGRALKA (BERNARDA) GRAFIČNA TEHNIKA BIVŠI HRV. KOŠARKAR gUKO) 11 MANJŠI DIRKALNI AVTOMOBIL SKETOVA UTERARNA JUNAKINJA HRANA, KI REDI VRHV JULUCIH PRIPEKI ZADRŽUJE SNEG TRUGA 17 21 14 STRIMŠKA SRAJCA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) 27 PODROČJE, KIMU VU-DA EMIR IME SCENOGRAFIJE MUŠIČ 4 MOJZESOV BRAT ZAMISEL 3 NORDUSKA BOGINJA TV VODI-TEUlCA LONGYKA NEKDANJI MINISTER TURNŠEK žurnaust ORAČ tine orel NEKDANJA ŽUPANJA POTOČNIK NAJBOU POGOST VEZNIK PRODAJALEC UR 5 VITEK STOLP PRI DŽAMUl TOMAŽ ERTL VNETJE NOSNE SLUZNICE URŠULA (DOMAČE) ZVEZEK POMOR, UMIRANJE 20 PRIPRAVA ZANATE-ZOVANJE 25 KAČJI GLAS 13 16 ZUTO JABOLKO 2 RIŽEVO ŽGANJE petek, 2. aprila 2004 ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 35. STRAN WWW gorenjskig a s s I v črni zemlji bom počival, ZAHVALA mah prerasel bo moj grob, al' prijatelj, ti boš živel, kar mi usojeno ni blo. ^ Po hudi bolezni je dotrpel najin % v « r4 S' i: • I >1 .•V« C',» > v '«Ä* J LJUBO RAKOVIC iz Kranja Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste nama v težkih dneh stali ob strani. Posebna zahvala njegovim prijateljem, ki ste ga v času hude bolezni obiskovali in mu pomagali. Hvala tudi sorodnikom, vsem prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem RTC Krvavec, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Navček, g. župniku s Primskovega za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Hvala za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter ostalo pomoč. Hvala, ker ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. v Žalujoča Milena in Marko Krai\j, 19. marca 2004 I V' > ZAHVALA Bil si nam najboljši, imel si nas rad, a vseeno si odšel od nas v 81. letu, naš dragi mož, oče in stric JAKOB AJDOVEC roj. 1923 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njegove bolezni, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in se skupaj z nami poslovili na njegovem ljubem domu. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Hotemaž, prijateljem, znancem, podjetju Savatech - Elas-tomeri, sodelavcem iz podjetja Dem trade iz Križev in Glasbene šole Kranj za podarjeno cvetje, sveče, dar za cerkev v Hotemažah in za svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za lep pogrebni obred, zvonarjem, pevcem, organistki, trobentaču, pogrebni službi Navček in cvetličarni Mak, gasilcem iz sosednjih vasi. Posebna zahvala gasilcem iz Hotemaž in g. Mirku za poslovilne besede. Pogrešamo Te - za vedno boš ostal v naŠih srcih. Žena Marya, hčerki Ani in Mar^a Hotemaže, 26. marca 2004 «• Povsod te iščejo oči,, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe med nami več ni. V SPOMIN V nedeljo, 4. aprila, bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in tast JOŽE KOCIJAN iz Stražišča, 03.03.1932 - 04.04.2003 Hvala Bogu za vsa leta, ko smo te imeli. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vsak dan gori, to je zdaj edino, kar ti lahko damo za vsa lepa leta, ki smo jih skupaj preživeli. Hvala vsem, ki njegov spomin počastite z lepo mislijo ali prižgete svečko. Žalujoči: žena Kati, hčerka Zlatka z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE GASPERSIC roj. Jagodic se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Golnik, oddelek 600, za nego in lajšanje bolečin. VSI NJENI Stražišče, 25. marca 2004 ZAHVALA V 95. letuje tiho odšla LUCIJA MEGUSAR roj. Podlipnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter pomoČ pri njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem Zupan in domačemu pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Brezje, 18. marca 2004 ZAHVALA Spet pomlad je na t\'oj vrt prišla in čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni. V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestrična MARIJA SAVS roj. Tičar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za sv. maše. Posebna zahvala gre g. dr. Damjanu Reženu, ge. dr. Katarini Osolnik iz bolnišnice Golnik in ostalemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, gospodu Maijanu Trtniku za ganljiv govor, krajevni organizaciji Zveze borcev NOV, Društvu upokojencev Preddvor, praporščakoma, Turističnemu društvu Preddvor, gospodu županu Francu Ekarju za izrečeno sožalje, pevcem bratov Zupan, trobentaču in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala, ker ste pospremili našo drago mamo, staro mamo, taščo in sestrično na njen poslednji dom. v Žalujoči: sinova Metod in Matija, hčerka Cirila z družinami in ostalo sorodstvo Veliko veselja med nas si prinesla, a zdaj to veselje s seboj si odnesla, kjerkoli si Petra, nič se ne boj, tvoji najdražji smo v mislih s teboj. ZAHVALA mnogo PETRE VERTELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo Lidiji Pretnar, dr. med., reševalcema Gregu in Mitju ter ostalemu osebju ZD Bled, otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice, Osnovni šoli Antona Janše iz Radovljice, Osnovni Šoli Goije, Tiskarni Radovljica, oktetu LIP Bled, govornikoma, trobentaču, gospodu župniku za obred, pogrebni službi Novak, sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Mamica, ati in bratec Joža V SPOMIN t^ff Z lepo mislijo in hvaležnostjo se spominjamo naše drage mame FRANCKE CADEZ roj. Luznar iz Lajš pri Gorenji vasi « ki je umrla 4. aprila pred enim letom. VSI NJENI Lajše, april 2004 V SPOMIN Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni v mislih in v srcu še vedno ti živiš, čeprav že peto leto v tihem grobu spiš. PAVLA BERCE Najlepša hvala vsem, ki ste jo imeli radi, seje spominjate, hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. VSI NJENI Prazen je naš dom, dvorišče, oko naše zaman te išče. Povsod sledi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te več med nami ni... ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dobrega moža, atija, ata, tasta, brata, strica, svaka MIHAELA KUHARJA Kernovega Joža 1946 - 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Posebej hvala dobrim sosedom, gasilcem, vsem prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveČe. Hvala vsem, ki sle ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Lahovče, 28. marca 2004 1 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo M» PbIhK • ^ SOBOTA • 4 od 6°C od6°C do 12 do 12 °C NEDEUA od 6 °C do 13 Povečini bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Jutri, v soboto, bo nekoliko več padavin. Visoka honorarna izplačila v mariborski univerzi ze nekaj časa vznemirjajo javnost, sedaj pa je prišlo na dan, da naj bi bil rekorder med prejemniki dekan Fakultete za organizacijske vede prof. dr. Jože Florjančič. Kranj - Po pisanju časnika Finance naj bi dekan fakultete lani prejel za 55 milyonov tolarjev honorarja, kar je novinarjem ta teden zanikal. Na fakulteti je bila od oktobra naprej davčna inšpekcija, kije sedaj fakulteti zaradi premalo plačanih davkov in prispevkov za dodatna dela naložila plačilo 380 milijonov. Dekan sam pravi, da je dobil za leto 2002 izplačanih 22 milijonov tolaijev, v to je vključena izdaja knjig, predavanja izrednim študentom in delo na podiplomskem študiju. 'Ne sramujem se tolikšnega honorarja, saj sem delal po predpisih, kakršni veljajo na naši fakulteti in na mariborski univerzi. Davkarija oporeka, da ne gre za avtorsko, pač pa po njihovem za dopolnilno delo. Toda če delam s kandidatom za doktorat dve leti in pol, to pojmujem kot svetovalno delo, torej avtorsko delo. Poleg svojega pedagoškega dela kot redni profesor in kot dekan, za kar dobim Prof. dr. Jože Florjančič Blejci še upajo na grad Bled - Upravljanje z Blejskim gradom, prihodnost Pristave, lastništvo Blejskega otoka, praznovai\je tisočletnice Bleda, blejski zbornik so vprašanja, na katera so blejski svetniki že da^ časa zahtevali odgovore in nekatere minulo sredo tudi dobili. Iz prve roke. Ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki se je na povabilo blejskega župana Jožeta Antoniča udeležila izredne seje, je dala vedeti, da grad za Blejce še ni izgubljen. Država je pred petimi leti Blejski grad razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, konec leta 2001 pa je vlada za upravljavca gradu določila Narodni muzej Slovenije in s tem po besedah blejskih svetnikov dala nezaupnico Blejcem. Zalegla niso niti pojasnila ministrice Rihterjeve, ki je dejala, da je država morala poiskati upravljavca, saj je bila občina le začasni. S prevzemom lastništva se je obvezala, da bo za grad skrbela in ga vzdrževala. Svetniki so kljub temu vztrajali, naj država Blejcem vrne grad in upravljanje z njim. Vsi slovenski gradovi niso v lasti države, zato ne razumem, zakaj tak apetit po Blejskem gradu. Država naj umakne sklep o lastništvu gradu, glede upravljanja pa predlagam, da ustanovimo blejski mu.-zej, ki bo deloval pod okriljem Narodnega muzeja Slovenija. Nesite to poslanico v Ljubljano in nam vrnite grad," je dejal svetnik Leopold Zonik, svetnik Roman Beznik pa je ob tem dodal, da Narodni muzej še zdaleč ni najprimernejši upravljavec, lahko bi pa bil dober soupravljavec. Država je za grad pripravila investicijski program, vreden 600 milijonov tolarjev, ker pa z občino še niso podpisali primopredajnega zapisnika, za denar strukturnih skladov še ne more zaprositi. Občinski svet je imenoval petčlansko komisijo, ki se bo sestala z ministrico Rihterjevo, na skupnem sestanku pa se bodo dogovorili o možnosti za vrnitev upravljanja z gradom blejski občini. In kakšna je usoda Pristave? Rihterjeva je povedala, da jo država namerava prodati, vendar mora prej urediti nerešene zadeve z nekdanjimi najemniki. In še dobra novica: prenova stopnic na Blejskem otoku bo končana do 18. junija, država pa bo radodarna tudi pri blejskem zborniku. Renata Škrjanc RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ k t TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si V •J / o.' -I IJ rv.i I Ci v C' ' •O' ' ry- iiiWf^i^ , Dekan prof. dr. Jože Florjančič se sprašuje, komu je napoti gorenjska univerza v Kranju. plačo, imam možnost delati tudi prej omenjene stvari. Delam veliko, medtem ko nekateri smučajo na Krvavcu, se jaz ukvarjam z diplomskimi in magistrskimi nalogami. Priznam, da sem deloholik, ob svojem rednem delu sem, če lahko tako rečem, zgradil fakulteto, s prodekanom sva za gradnjo in urejanje infrastrukture vsepovsod zbirala donatorska sredstva. Letala nad Slovenijo Tokrat smo ^udi spraševali o odločitvi, da bodo NatoVa letala varovala slovenski zračni prostor. Morda razmiš^anje številnih Gorenjcev zelo dobro opiše posrečeni odgovor neimenovanega: ''Odkar nad menoj letajo Natova letala, se pri nabiranju regrata počutim precej bolj varnega." Glede honorarjev pa naj nam vlada pove, kolikšna je dovoljena višina in tisti hip, ko bo to znano, bom nehal delati več, kot je dopustno." Dekanova plača sicer znaša 540.000 tolarjev, dobi tudi funkcijski dodatek za opravljanje dekanske funkcije (24.000 tolarjev), honorarji pa naj bi kar šti-riinpolkrat presegali ta znesek. O tem, kateri podatki o izplačanih honoraijih dekanu res drži- jo, se nismo mogli prepričati, saj davkaiji javnosti o tem (še) ne želijo dati informacij, nikogar od njih kljub povabilu tudi ni bilo na novinarsko konferenco. Tudi dekan ni postregel z nobenimi dokumenti. O višini njegovih honorarjev imamo le njegovo besedo: besedo dobitnika državnega priznanja pri predsedniku Kučanu in priznanja mestne občine Kranj. Dekan za-tijuje, da ne laže, hkrati pa dogajanje okoli visokih honorarjev povezuje z gonjo proti gorenjski univerzi. "380 milijonov, kolikor naj bi plačali davkaijem, smo imeh rezerviranih za gradnjo stolpiča za podiplomske študente in gostujoče profesorje, zbrali pa smo ga v gorenjskem gospodarstvu in iz sredstev izrednega Študija," pravi prof. dr. Jože Florjančič. "Delamo za univerzo, ne zase. če nam bodo ta znesek odvzeli, bo to okrnilo sredstva za razvoj bodoče univerze na Gorenjskem." Danica Zavrl Zlebir, foto: arhiv Gorenjski glas Danes je izšlo Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode Stane s Planine, Kranj: "Stvari se morajo premikati naprej. Ne nazaj. Soglašam z nadzorom in v v zascito zračnega prostora. Barbara Aida s Planine, Kranj: "Morda mi zadeva ni ravno všeč. Razumem pa politiko. Pa verjetno so bili zaradi vstopa v EU dani določe- s ni pogoji it Planine, Kranj: "Jih slišim. Kar se tiče Nata, mi gre na živce, da kar nekam tiščimo. če smo samostojni, to ostanimo. Letala slišim, vendar večje pozornosti jim ne namenjam. Kakega vpliva na to, da so tu, tako ali tako nimam. Janez iz Zaloga: "Italijanska letala, ne? Vem, da se nekaj godi, ker sem stvar videl na televiziji. Politika in Nato me drugače ne zanimata - bolj denar." Alenka Brun, foto: Tina Doki Čestitamo mladoporočencem Kraiy, 29. novembra 2003 - IBRO RIBIČ in SABINA GERIČ, Kranj, Ul. 1. avgusta 11 Kraiy, 3. decembra 2004 - ERGIN ŠKRGIĆ in ANITA ĆERA-NIĆ, Medvode, Kržišnikova ul. 8 Kraiy, 13. decembra 2003 - IZTOK POLAK in RAZA IKANO-VIĆ, Golnik 46; SIMON VREŠ in JASNA DIMIĆ, Kranj, Ul. Franca Rozmana Staneta 1 Kraiy, 14. februarja 2004 - BOŠTJAN DIMC in MELITA BOŠNJAK, Mlaka pri Kranju, Zagrajškova ul. 38; PRIMOŽ BOROVNICA in MARJANA BOGATAJ, Predoslje 91 Preddvor, 22. novembra 2003 - JANEZ ZDEŠAR in JANJA AR-TELJ, Dobro polje 4a Preddvor, 31. januarja 2004 - JANEZ PREMK in ANJA PER-KO, Ljubljana, Peričeva ul. 54 Preddvor, 7. februarja 2004 - EDIN DELIĆ in ALDINA BEK-TEŠEVIĆ, Kranj, Zlato polje 3 e Preddvor, 14. februarja 2004 - UROŠ LEBAR in TINA JAGODIC, Predoslje 31 b; JANEZ BIZJAK in URŠKA BAHUN, Mavčiče 80 Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. PRVENSTVENA TEKMA RD TERMO - RK CIMOS KOPER Hala Poden, v soboto, 3. 4. 2004, ob 20. uri TE1C51 RD Škofja Loka. Podlubnik 1 /c, škofja Lx>ka ^ iZhePi.8i Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite wwnw.Izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po runDenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.