The Oldest ond Most Popular Slovene Newspaper »« United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) aJstvo svari predsednika, da bo ves program javnih padel v vodo, ako se ne bodo preuredile plače. — Wka preti, da bo izbruhnila po vseh ameriških me-1 stih, kakor je v New Yorku. — Vprašanje glede relifa j %vkarjem. ,___ davčni načrt izpremenjen Ljudstvo protestiralo proti davkom na nizke dohodke. —o— Washington, D.C. — Senat-ski finančni odbor je bil pre-ko nedelje in ponedeljka naravnost poplavljen od protestov iz vseh krajev dežele proti načrtu, da bi se zvišali do- long ro kandidiral Ako ne bo slo na demokratski listi, bo ustanovil svojo stranko. Washington, D. C. — Kakor se iz senatorskih krogov javlja, se je senator Long- v torek definitivno izrazil, da b0 prihodnje leto kandidiral za predsednika, in sicer na demokratski listi. Ako pa bodo demokrati postavili Roosevelta za kandidata, potem bo on ustanovil svojo neodvisno stranko, razen, ako ne bodo republikanci norninirali koga, ki bi NAZNANILO NAROČNIKOM Cenj. naročniki naj blagovolijo vzeti na znanje, da bo zaradi zapovedanega katoli- j škega praznika, ki ga obhaja-1 . - mo v četrtek, izostala petkova i Italija zahteva kontrolo nad vojna NEIZOGIBNA številka našega lista. križem sveta Abesinijo, Abesinija pa nasprotno ne dopusti nikakega gospodarstva nad seboj. Ix Jugoslavife Strašna nesreča se je zgodila v Flerinovem kamnolomu pri Domžalah, ko je nepričakovano eksplodirala mina. — Nenavadna znamenja na večernem nebu strašijo Ljubljančane. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja. — Grossoto, Italija. — V , nekem premogovniku blizu i | mesta Ribolla je 1 podzemski ■ tok žalil rove, kar se je zgo-'dilo tako nenadoma, da se |moštvo nI moglo rešiti in jih !je 14 našlo smrt v valovih. | — London, Anglija. — Ka-ikor se poroča iz Madrida, je bil izvršen napad s kamenjem i na tamkajšnji italijanski konzulat. Kameni so bili zaviti v k take z napisi "Pu'stite Abesinijo pri miru!" ter "Doli s fašizmom !" in vrženi skozi ok-j rjo. — Atene, Grčija. — Kljub vladni odredbi, ki določuje stroge kazni za vsako dejanje nasilja, se je v ponedeljek zvečer zbralo okrdg 1000 rojali-stov na javnem trgu in so skušali napasti poslopje republikanskega lista Patris. — Moskva, Rusija. — Splošno pomiloščenje je bilo proglašeno od sovjetske vlade nad vsemi tistimi, ki so bili zaprti med leti lakote 19:52 in 33, ker so kršili državne odredbe. Nena na eksplozija mine j Josipu Pajnifu, kateri je ogenj Ljubljana, 26. julija. — V j pogasil in prijavil policiji. kamnolomu Vinka Flerina, posestnika iz Ihana pri Domžalah sta uslužbena 31 letni Franc Gregorin in 37 letni Ivan Pelcjan, oba delavca s Klope v občini Dolu pri Domžalah. Kot soseda sta tudi včeraj delala oba skupaj v Flerinovem kamnolomu. Pripetila pa se jima je ob dveh popoldne huda nesreča, ki ju je skoraj stala življenje. Polagala sta namreč mino in ker dalje časa ni hotela eksplodirati, sta UREDITEV PLAČ ZA ŽENSKE LEPOTILNICE Ghicago, lil. — Med protesti od Htrani delodajalcev je i posebni državni odbor, ki je bil postavljen po zakonu iz le-j ta 1933, uredil delovne raz-! mere in plače za uslužbenke \ v ženskih lepotilnicah. Dolo-j i čilo se je, da sme biti najvišji j j delovni čas po 45 ur na teden | j in najnižja tedenska plačaj $16.50. Enako je odrejeno, daj se mora dati uslužbenkam čas za obed pet ur potem, ko j začno delati. Delodajalci so j protestirali, češ, da pod taki-! imi pogoji ne bodo mogli na-j Idaljevati z obratom. Podobni j kodeksi se bodo upostavili tudi za druge industrije; za' pralnice je že v veljavi. radovedna ter sta hotela ugo-J toviti vzrok. Šla sta pogledat, ne da bi slutila kaj hudega, pri tem pa je med tem časom mina s strašnim pokom eksplodirala. Delavce, ki so oddaleč gledali ¥«* prizor, je stresla prava smrtna zona. Oba d'e-lavca je namreč eksplozija vrgla daleč vstran: Gregorinu je ostro kamenje skoraj pdpolno-ma raztrgalo desno roko in j nogo, pri tem pa je dobil še občutne poškodbe po vsem telesu. Pelcjanu pa je eksplozija tako pokvarila desno oko, da ga bo najbrž izgubil za zmerom. K obema so poklicali zdravnika, ki ju je za prvo I pomoč za silo obvezal, nato pa je odredil, da oba težka poškodovanca prepeljejo z rešilnim (avtomobilom, ki je prišel na 'kraj nesreče ob 15.25, v ljubljansko splošno bolnico. Nesreča je med prebivalstvom j vzbudila mnogo razburjenja i in sočustvovanja z nesrečnima Žrtvama. _r\__ Zgoreli so samo prti in svečniki so od ognja počrneli in je škode le nekaj sto dinarjev. -o- Smrtna kosa V Vičancih pri Vel. Nedelji je umrl na poškodbah katere so mu prizadejali neznani napadalci, Peter Majcen, posestnikov sin star 24 let. — V Ljubljani je umrl Franc M aro lt, idržavnji vpokojenec. — V Mariboru je umrla Josi-bilajpina Kotnik, lastnica pekarne stara 70 let. — V Mariboru je tudi umrla Genovefa Hafner, soproga električarja stara 33 let. -o- Tri nove maše Redka fast je doletela letos vas Breže pri Ribnici. Imeli so namreč zadnji mesec kar tri nove maše. Prvo je opravil Ludvik Bevka 14. julija, dnrgo Franc Mihelčič v nedeljo 21. julija, tretjo pa Gabrijel Arko, frančiškan v Splitu v nedeljo 28. julija. Redke 'fio vasi, ki bi se postavile kar is tremi novomašniki v enem letu. -n- SLAVNI ZDRAVNIK — MAZAČ Los Angeles, Gal. — Z nameravanim poizkusom, da bi se človeško bitje zmrznilo do smrti in nato zopet oživelo, ne bo bržkone nič. Poizvedovanja so namreč odkrila, da "doktor" Willard, ki je. nameraval izvesti ta poizkus, ni noben zdravnik, marveč je bil pred dvema letoma že kaznovan, ker je opravljal zdravniški posel brez licence in je pri tem neki ženski povzročil resne opekline z nekim mazilom, ki ji ga je predpisal. Poleg te- i ga je bil nekoč razkrinkan v j Kansas City, kjer se je izdajal za ruskega princa. Z oziroma na vse t,o je tudi Stefan Simkovich, ki se je prosto- najnižja plača $40 na mesec za manjše kraje, za Chicago pa $55. Nekatere velike družine pa dobivajo zdaj na mesec skupne podpore do $100, in takim bo dovoljeno, da bodo še naprej ostali na relifu. -o---- ZRAČNA ZVEZA MED FRANCIJO IN ARGENTINO Buenos Aires, Argentina. — Po več poizkusnih poletih, ki jih je izvršil francoski letalec Jean Mermoz mecl Parizom in Buenos Aires, se je neka fran-roska aeroplanska družba odločila, da bo z mesecem jan. uvedla med tema mestoma reldno potniško zračno službo z letali. Uporabljali se bodo v to svrho velikanski leteči čolni, v katerih bo prostora za 60 potnikov in ki bod0 napravili omenjeno pot v 40 urah. -o-- -o- PROTESTI PROTI FAŠIZMU IN VOJNI UTILITETNE DRUŽBE ZADENE USODA Washington, D. C. — Kakor se je izrazil senator Wheeler, je možno, da bodo velike utilitetne družbe letos še rešile svoje postojanke in preprečile "smrtno obsodbo." Po-vdaril pa je, da bo prišla ta zadeva pred ljudstvo v volilni kampanji prihodnje leto in tukaj se naj družbe pripravijo na odločilen poraz od strani javnega mnenja. relifa kakor vsak drugi državljan, ki je v potrebi. Znamenje na nebu Ljubljana, 26. julija. — Ljubljančani že nekaj dni opazujejo po zahodu sonca, nad mestom proti zapadu, visoke vitke proge na nebu in vsak. večer ugibajo, kakšen dim je to, ki je tako navpičen, kakor bi visela jermena z neba in se j le lahko gibala v vetru. Višina1 teh živih stebrov se neprestano mnenja in izpreminja se| tudi njih barva, da so večkrat skoraj nevidni, drugič pa zopet temni kakor gost dim. Se-idaj so šele ljudje prišli na to, da ti navpični pasovi na nebu niso nič drugega, kakor mir-jadne jate mušic, ki plešejo visoko v ozračju. Za redile so se seveda predvsem v mlaku-jžah Ljubljanične struge in nam gotovo ne obetajo nič dobrega. Up'ajmo, da nam deževje in hlad izbrišeta te preteče proge z večernega neba. Koliko je mušic, pa občutijo vsi tudi po stanovanjih, da ne morejo več spati pri odprtih oknih. -o- Ogenj v cerkvi V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je nekdo zažgal prte na oltarju Matere božje. Opazila je ogenj neka deklica, ki je brž stekla povedat cerkovniku Nevarna granata Iz Cerknice poročajo, da je nedavno mlad fant neki Matevž M. pri košnji našel v grmovju na senožeti železno stvar, s katero pa ni vedel prav ravnati. Poklical je skupaj tudi grabljice in to stvar, bila je granata, vrgel ob kamen tako nesrečno, da je eksplodirala in fanta nesrečno zadela v obraz. Prijel se je z obema rokama za obraz in se precej časa ni zavedel. Poklicani zdravnik mu je iz obraza potegnil več koscev železne granate, ki so se zapičili vdnj. Fant je srečen, da ni izgubil oči pri tem nevarnem ravnanju. I -o- Utonil je Martin Lube j, ki je bil v službi na postaji Sava pri Litiji, se je nekega dne, ko se je vračal domov v Mošenik kjer stanuje, hotel ohladiti v Savi. Ker ga ni bilo domov, so ga šli domači iskat, a so na obrežju Save našli le njegovo obleko. Takoj jim je bilo jasno, da se mu je zgodila nesreča. Šele nekaj dni potem sta dva železničarja iz Zagorja našla njegovo truplo v Savi. Zdravnik je ugotovil, da ga je v vodi zadela kap. ----o- S streli pregnal razgrajače Na Pesniški dvor, tako pišejo iz Maribora, so neke noči vdrli razgrajači in razbili vse šipe, polomili stole in razdejali vežna vrata. Posestnik Ivan Lovrec, ki trpi radi tega veliko škodo, je razgrajače prepodil s streli. Do 20,000 oseb se je udeležilo javnih demonstracij, ki so bile prirejene na ulicah v New Yorku v protest proti vojni v splošnem in posebej pa še proti nameravanemu napadu Italije v Afriki. Slika kaže oddelek komunistov, ki so se udeležili demonstracij in korakali po ulicah z vzkliki "Doli z Mussolinijem!" ter "Smrt fašizmu!" ZZajstarejH I« najbolj priljubljen elovenski list v Združenih Državah Ameriških. JMno.) 159. 1} š Vj1Jski voditelji v New ^ so med tem na delu, > ^vijo na stavko celokup-J>% elavstvo na vladnih relif-I^pjektih/ kjer ima biti za-{ do 100,000 oseb. To- , t H rJ)H kampanja pa se vodi • I neorganiziranim de- j' I** |;00rn- Unijam je predvsem j spravijo v stavko } IV !110 delavstvo, češ, da j KVL?ga tudi neizvetžbano L ne bo moglo na- , ip^o Z delom. General , Jptof11' je vladni admini- j :v\ v tukajšnjem mestu J K Vnimi deli- je izdal po- ( ' p,)'e-da se j™ b° li Vii f in da se bo'do na \ * Prisilili k javnim de-j %ll0's> "'i bodo sprejeli polj rN*li Plačo- ali bodo pa njSotn Unijski voditelji pa l! k ° lzražajo prepriča-/ M ' st, ? bo relif ^Plačeval 1 jem> češ> da SO enako upravičeni do i prih Ha, ^;0ročal je Green dalje, d6] 1 se vsi projekti za javna tej Postavili pod vodstvo do- ^Vti-. °bstoječe administracije ' vett) del, ki po predsedniko-.1 ves ogromni vladni načrt ^Javna dela vsled odpora in anie,sta delavstva proti ' pla-, ' ki so določene za ta jav-clela t V . Vojem opozorilu na pred- l;ije Green povdarjal, jjv'e federacija prejela zanes-jf.|, '3°r°čila, da se namerava ie|jdV's^v° P« vseh mestih po ilj-.^eli upreti proti nizkim ie (ttlrtl na enak način, kakor ? stoi'il° delavstvo v New u» New Jerseyu in Phila-lt^iji. "Mi obsojamo stavke, ''h vsakdo drugi," je ; Green, "in resna zadeva D^o stopi ljudstvo v stavko j l; 11Vladi sami. Radi bi vide-' se to P°ravnalo, toda Jc^t nekatere zadeve, od I ocj^ ^ naši člani ne morejo ga on lahko podpiral. Izrazil pa se je, da ne bo kandidiral toliko z namenom, da bi pobil Roosevelta, marveč bolj, da bo sam izvoljen. — V republikanskih vrstah je ta objava povzročila veselje, kajti j to bi razcepilo demokratske vrste, s čimer bi bila republikanska zmaga lažja. -o- KOMUNISTIČNI PROGRAM PROTI VOJNI Moskva, Rusija. — Na mednarodnem komunističnem kongresu, ki se vrši tukaj, so se delegati odločili, da bodo izvršili načrt, da se preprečijo imperialistične vojne, na katere se več držav zidaj pripravlja. --o-- hodninski davki za "male ljudi," kakor je ta odbor sklenil j; preteklo soboto; tedaj je nam-j' reč odbor določil, da se pod-| vržejo dohodninskemu davku I že dohodki letnih $800. Z ozi-- < rom na te proteste je odbor 1 črtal to določbo in je nato v . torek predložil celokupnemu ji senatu celotni načrt, kateri se j1 razlikuje od prvotnega Roo-|l jseveltovega načrta v toliko, I da opušča zvišanje davkov na j. zapuščine. --o---j IZBIRA MED RELIFOM IN ,i DELOM j: Chicago, 111. — Državna re- r lifna komisija je pretekli ponedeljek objavila, da bo z\ uvedbo federalnih javnih del v Illinoisu dano na izbiro tistim delavcem, ki dobivajo na relifu več podpore, kakor pa bi znašala njih plača na j relifnih delih, da ostanejo še j nadalje na relifu. Za javna' dela se je v Illinoisu določila' _CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 15, 1935 London, Anglija. — Ugotavlja se, da ima angleška vlada i nov "mirovni načrt" za poravnavo spora med Italijo in Abesinijo. Kak je ta načrt, se še ni objavilo in se bo najprej pretresel pri konferenci ta petek v Parizu, in sicer s francoskim in italijanskim zastopnikom. Ne glede na to, kak je ta hačrt, pa Italija ne kaže posebnega zanimanja zanj. Italijanski krogi namreč pravijo, da načrt gotovo ni tak, da bi dovolil Mussoliniju vse, kar bi on rad, namreč popolno kontrolo nad Abesinijo; s čim manjšim pa se Mussolini ne bo zadovoljil. Kako malo uspeha pričakujejo Italijani old vseh posredovanj in konferenc, je razvidno te t'*ga, ker postajajo njih vojne priprave Čimdalje bolj intenzivne. Enako odločnost kakor Italija kaže tudi Abesinija. V ponedeljek je cesar Selassie pri konferenci s svojimi ministri poudarjal in objavil celemu svetu, da Abesinija ne bo nikoli sprejela pokroviteljstva nad seboj od kake druge države, ali da bi odstopila svojo zemljo komu. Omenil je cesar, da se deževna doba bliža koncu in da se iz italijanskih priprav r.azvidi, da čakajo na ta čas za svoj napad. Povda-ril pa je, da se njegovi ljudje ne bodo podali. Umaknili se bodo v svoja gorovja in puščave in se borili do zadnje kaplje krvi, da se rešijo pred Italijo. voljno priglasil, da se bo dal zmrzniti, umaknil svojo po-mudbo. Prelomitev pogodbe, ki ijo je že sklenil z Willardom, 'so mu olajšale državne oblasti, katere so se izrazile, da j ne bodo dopustile, da bi se poizkus izvršil. LETNIK (VOL.) XLIV TARZAN NEPREMAGLJIVI (161) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs |.i;i t..'i. ■ lf.fr Bal " ti ' Inc.---BBI U. 8- rit OB f.fc' P»mi)IIS HO-iVl unil V Jl.ll T Ui.1'1 »IT w8ited feature 6yndicate. inc km mms mm ie p 01 e 2 11 HA 1 I vaše g';1 M J| |H& || i m e n a ^ Ilil W naslov" "8-35" jet0 znamenj®' da je vam ta mesec potekla nai'^' nina za "Am. Slovenca". Obnovi naročnino točno bodisi pri naših kalnih zastopnikih, ali pa P0®^1*-isto direktno na upravo. Tisti» \ lahko in morejo poravnati naroc*1' no točno, naj ne čakajo na opovnfc* iz uprave, ker z pošiljanjem opo**1 nov ima uprava stroške in Opomin za obnovitev naročnine 3 poleg vašega imena in naslova. "Veliko naših vojščakov zahtevajo, da vas pobijemo," nadaljuje Kitembo. "Zato ti jaz ne morem jamčiti, če pojdeš za nami, da te moji ljudje res ne napadejo in vse pobijejo, ker ves čas, kar hodimo s teboj, nas vse preganja zli duh.'' — "Kar tako nas vendar ne morete pustiti," reče Zveri Kitembu. Ko so Zveri in ostali ravno jedli pripravljene jedi, je naenkrat stopil med nje Kitembo, ki se je predstavil Zveretu kot vodja črncev, ki so poprej bili pokorni Zveretu in njegovim ljudem. "Mi sedaj odhajamo k svojim ljudem," je rekel Kitembo. "Pustimo vam pa hrano, da vam ne bo treba stradati." Z nevoljo je Zveri opazil, da ni bilo nobenega Črnca, ki bi naj postregel njegovim oficirjem, tudi njihovi privatni sluge so odšli z ostalimi in niso hoteli več delati. Tako so si morali Zveri in ostali štirje sami pripravljati jed in vse kar je bilo potrebno, četudi z veliko nevoljo in jezo. "Ti nam več ne moreš zapovedati kaj smemo in kaj ne smemo! Razumeš beli človek?" oblastno reče Kitembo. "Vas je komaj peščica, a nas je veliko. Kaj je tvoja moč proti naši. Tvoja moč nad nami je zlomljena in vse prisege ne veljajo več." — "Kitembo, kaznovani boste za to," odgovori Zveri. timui % »AMERIKANSK1 SLOVENEC' Četrtek, 15. augusta 1935, ( Cetr Amerikanski Slovenec Htfii in iuijstarejii slovenski The first and tke Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America Uatanovljta leta *IM. K«t*bil»h«d 1M1. Izhaja vsak dan raxua aedalj. Don* I«an*d dally, txcapt Sunday. Mon-feljkov in dnevov po praanikih, day and tha day aftar holiday«. Izdaja In tlaka) Published byj EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: Addreaa of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago ,1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 53« P»">n«: CANAL 55« Naročnina] Subscription! Zl celo leto----*S.OO For oneyaar---$5.00 Za pol leta____3-50 For half a year - 2.50 Za četrt leta •___— 1§0 For three month. ---- 1.50 Za Chicago. Kanada ta Erropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto---J6.00 For one year ---^.00 Za pol leta___3.00 For half a year--3.00 Za četrt leta__, . 1.75 For three montha . .........- 1-75 >( R Jt*^ Dopiai važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl ^ti&m na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko laida Uat Za ^Kua zadnjo številko v tedn« Ja čaa do četrtka dopoldan. »- Na Aopia« brez podniaa ae na ozira. — Rokopisov urednlitvo na vrač*. 4/1 do our taxi _—-——» -- Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. ______ J. M. Trunk: OKLIC FARANOM ŽUPNIJE ■ ŠT. LOVRENC OB TEMENICI NA DOLENJSKEM Cleveland, O. Spodaj podpisani naznanjam, da sem prejel pismo iz stare domovine, katero se glasi sledeče: Dragi rojaki! V&i, ki ste bili pred leti doma veste, da ni • bilo v naši fari nikakega društvenega življenja. S tem ker tega ni bilo, je bila mladina ' prepuščena sama sebi in ni bila deležna tistega, kar mladega človeka ohrani dobrega. Društva dajejo mnogo dobrega mladim ljudem. Društvo je tisto polje, kjer se loči dobro zrno od plev. Ker vemo kako koristno je to, zat0 smo ustanovili gasilno društvo, ki naj v prvi vrsti uči mladino pomagati bližnjemu v nesreči, poleg tega pa zaposljiti mlade fante v prostem času' in jih o d vrač iti od pijančevanja, ki povzroča toliko hudega naše-I mu malemu slovenskemu na-irodu. «DOGODKI < med Slovenci po Ameriki Avtne nesreče Geneva, O. — Frank Hočevi; star 55 let, je bil pred nel1 dnevi ubit na cesti. Povozil 8 je avto. Ponesrečenec je delali neki farmi. ^ Milwaukee. — John Oblak U Louis Velkavrh, oba odboru^ društva 65, KSKJ., sta se za obiskal tudi svoje sorodnike, ( družino g. Frank Tomažiča na ( 22. cesti. V ponedeljek pa se je zglasil v našem uredništvu rojtfk g. George Pežec na potu iz zapada ! proti vzhodu. — Dalje so nas ob- J iskali v ponedeljek Mrs. Marg. . Kogovšek ter sinček Stanley in . Mrs. Mary Pazciertz, vsi iz Col-linwooda pri Clevelandu. Ogledali so si tudi našo tiskarno in se prav pohvalno izrazili o nji. Povabile so Chicažane, naj se v čim večjem številu udeleže velike slavnosti, ki se bo vršila prih. mesec, namreč, odkritje Baragovega spomenika, Evharističnega kongresa in pa slovesne nove . maše, ki jo bo daroval vrnivši se iz domovine Rev. Marcel Marin-. šek, OFM. — Vsem prav lepa hvala za prijateljski obisk. ne, za reševanje pogai1' duš. Kaj pa pri nas na Slcf skem? V tem oziru smo * j zelo majhni. Iz seznama, J" je vodilo leta 1926 Glasi'0 S. K. J. posnemam sled* j Fara Št. Lovrenc ob Tetf6'' ima 1,385 prebivalcev 288 metrov nad morje«1'' župnika je č. g. Anton OD1! rojen v Horjulu na Gof skem 12. junija 1871, v "jj nika posvečen 21. julija J ' novo mašo pel meseca i"' 1895, Za časa mojega bivanj ( domovini, je bilo v naši ji enajst goštilen. Naj ji^-j nujem po vrsti: V Št. f cu pri Martin Jarem, K Žlajpoh, Miha Žlajpoh, Kolenc, Alojzija Gore; v pročah: Franc Štrekelj'( Martinji vasi Josip Grde«' Krtini pri "Vavtarci," na i; Loki pri Mariji Raznožni^Jj, "Gorcu" in pri "Spancu." 11 leg tega so bile še tri ž^a!lJ| ne, ena na Pluski, ena v W hanji vasi in ena na Vrb° M na mojem rojstnem doi»u' || (Dalje na 3. str.) k in pijančevanju. Mesto k maši, v gostilno, po sv. maši pa pretep pred cerkvijo. Za najboljšega fanta je veljal tisti, ki je znal dobro preklinjati ter zaničevati pobožne ljudi. Kdo more reči, da ni bilo tako? Človek se sam sebe vpraša, čemu tako divjaštvo od strani sicer drugače poštenih fantov? Odgovor na to je lahko dati. Zato, ker ni bilo v Št. Lovrencu nobenega društvenega življenja in ne voditelja, ki bi znal votditi mladino po pravi poti. Čujte, kaj poročajo z Nizozemskega* Na Nizozemskem imajo tako urejene razmere, da pride na vsakih 2,000 prebivalcev po ena šola in ravno na toliko prebivalcev po ena gostilna. Znano je vsemu katoliškemu svetu, kako vzorna je nizozemska mladina. Koliko nizozemskih mladenk se iposveti redovniškemu poklicu! ,Število duhovskih poklicev ni-jzozemskih mladeniče v prekaša vse druge dežele. Velikanske svote daruje nizozemska ■ mlaldina za katoliške misijo- Zato vas prav lepo prosimo, storite vse, kar morete in pomagajte z vsakim najmanjšim ( darom, ker 'držimo se prego- 1 vora: Zrno do zrna pogača, : jkamen do kamna palača! 1 Za vse, kar nam boste daro- 1 vali, se vam najlepše zahvaljujemo in vam bomo vedno hva- i ležni. Imena darovalcev bomo t vpisali v posebno knjigo, od ] koder naj naši nasledniki raz- i vidijo, kako smo spravili dru- i štvo do viška. Nabiralne pole, prosim, vrnite, da jih shranimo v arhiv. St. Lovrenc, dne 8. julija 1935. Anton Pugelj nadučitelj, I ' Franc Strekelj. predsednik, Stanko Obolnar, tajnik, Alojzij Medved, blagajnik. (Društveni pečat.) i Komentar: Ne bo nič pretirano, ako trdimo, da ni župni-. je v ljubljanski škofiji, ki bi , bila tako zapuščena v kulturnem oziru, kot je Št. Lovrenc. ) j Kdor je preživel svoja mlada . | leta v naši župniji, ta trdil (drugače na bo. Edino, kar je j v Št. Lovrencu društvenega življenja, ga je najti v. Mariji-, »ni družbi, katera je bila usta-j Inovljena na pobudo sedanjega! '.župnika g. Antona Oblaka. Za, ; [mladeniče pa še tolik0 ni bilo j poskrbljeno, kot za dekleta. ( Zato se ni čuditi, ako fantje ^ iščejo zabave v ponočevanju. •i • Da bo vs.akdo, ki želi iti v I iLemont imel dovolj časa da 1 se pripravi in pride pravo- 1 časno na truk, bo zato prva 1 sv. maša doma, že ob 7:30'i namesto ob osnii uri, kot dru-,ge nedelje. Druga sv. maša jbo pa ob deseti uri, kot po navadi, za tiste, ki ostanejo do-Ima. — Še enkrat se vas opo-Jzori, da bodite o pravem ča-,su pri truku. Kar se tiče drugih novic, za sedaj sk,o.ro ni kaj poročati, kot to, da je zadnjo nedeljo poročila v naši cerkvi Misls Cecilija ICučič. Poroka je bila ob tretji uri popoldne z blagoslovom. Radovednežev, ikot pri vsaki taki slovesnosti, manjkalo. Želimo ji mnogo j "sreče in zadovoljnosti v no-1 ! vem. stanu. | Novinar j -—o--| ' "Vsak naj spozna, da. biez ! 1 - agitacije za katoliški list smo • vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi do- ) Šival prepotrebnega bodrila/ - ' . ' ■------ — Kakor je bilo oznanjeno, bo sv. maša v Lemontu ob 10:30 po novem času in sicer bo sv. maša na hribu, pri lurški vot-1 lini, če ne bo med tem kake spremembe. Zberemo se pa vsi spodaj pri .samostanu,1 pred cerkvijo, odkoder gremo: v procesiji na hrib, pojoč li-tanije Matere božje, z lepimi prošnjimi odgovori. Po sv.' maši gremo zopet menda v procesiji doli in ko je vse kon--! čano, naj se vsak poživi s tem, kar je s seboj prinesel. Celo popoldne potem, dokler se ne začne večerna procesija okoli jezera, ima vsak prosto, da lahko posedi v hladni senci, ali da gleda otroke kako se bodo tam zabavali. Sicer pa naj vsakdo, glede reda, ki bo vladal ta dan pri po-božnostih v Lemontu, posluša oznanilo. Vsak naj na to oznanilo pazi, da ne bo zmešnjave. Vsi naši sosedje se ponašajo s kako ustanovo, le št. Lovrenc nima ničesar. Kar smo zamudili, hočemo nadomestiti in pokazati ljudem, da tudi v današnjih časih, ki jih preživljamo, lahko kaj naredimo, ako ima človek dobro in .trdno voljo. Delali bomo z vso I močjo, da bomo društvo dvignili na isto višino kot so sosedna društva, ako pa nam bo-! ste, dragi rojaki, stali ob stra-'ni še vi, bomo z vašo pomočjo prekosili vsa sosedna društva. Naša želja je, da kar smo zamudili, da bi sedaj vse nadomestili. /O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE s So. Chicago, 111. * Samo še par dni nas loči od | "naše nedelje," kakor imenujemo nedeljo po prazniku vnebovzetja Marije Device, ali x Veliki Šmaren. Ze več let nam- 1 reč na to nedeljo romamo v 1 Lemont, na ameriško Brezje, kjer se polni zaupanje pribli- 1 žamo Njej, ki je Mati božja. Potožili ji bomo skrbi in nad- } loge in težave, jo prosili po-.* moči za prihodnjost in se ji ( zahvaljevali za že prejete milosti. Prav tako, kot otrok pri- 1 hiti k materi, tako bomo mi ' prišli k Njej. Ce bo lepo vre- ' i me, bo lepo in brez težav, kar tudi sami želimo. Kolikor se do sedaj čujel, bosta vozila tja fclva busa, samo za otroke. Od-rastli pojdejo lahko s truki, ker bosta dva truka na razpolago. Cena za vožnjo s trnkom bo tja in nazaj, kakor sem že . :zadnjič omenil, samo 50c. Ne-' ■ kateri bodo šli tja tudi s svo-! jimi avtomobili, kakor je bila to navada že druga leta. Za te, kateri nameravajo iti s tru-kom, naj gledajo na to, da I bodo o pravem času pri cerkvi } Mia 96 cesti, ker truki bodo od-j ) peljali točno ob 9 uri in se ne j - bo čakalo na nikogar. — V ! cerkvi je že bilo oznanjeno in v Amerikanskem Slovencu sporočano, da si naj vsak, kdor . se namerava peljati v Lemont 1 s trukom, preskrbi tiket za > truk pred nedeljo in ne šele ^ zadnjo minuto. Prav malo se 31jih je oglasilo, komaj par, ta--iko da se sedaj še nič ne ve, jče bosta šla dva truka ali ne. j .Naročena sta in najbrže tudi jpojdeta. Saj je že navada, da naši ljudje čakajo 'do zadnje 31 minute, da se odločijo, zato - smo pa včasih malo pozni, i, [Pomnite, da je treba računati . i na morebitne manjše neprilike e'po poti in na zamude, zato je ^ vedno bolj pol ure poprej od- 'riniti, kot pa potem v skrbeh I voziti, bomo li za časa tam, 'i'ali ne. Šola I. "Primite jih, dokler so mladi!" To je naslov male ' notice v listu "Collier's Weekly". Dalje razlaga list na- ■ slov: "Dobre šole in zabavališča (playgrounds) pripomo-'. rejo več do takih mož in žena, ki se pokorijo zakonom, kakor vsi redarji in vse ječe skupaj." Dobro povedano in razloženo. Mladino naj bi uieli, dokler hodi v šole in na zabavišča ali igrališča, ko ta mladina doraste, in jo redar-stvo in jetnišnice morajo loviti, ker je ta dorasla mladina prišla z zakoni navskriž, je prepozno in ne izda dosti. To se nanaša na naše vrlo žalostne razmere, ko je zločinov, da le kaj, in ie treba množiti redarstvo in polniti jetnišnice. Do sem in pri tem bi tudi jaz pritrdil, saj se govori o "dobrih" šolah in igriščih. Tudi dobrih igrišč ne izločujem. Mladina potrebuje raznih iger, se hoče zabavati. Dobra igrišča in dobre zabave lahko marsikoga obvarujejo pred nevarnostmi, ko prihajajo leta. Tudi naše slovenske jednote so vpeljale marsikaj, kar bo naši mladini has-nilo, ako je — "dobro", dasi imajo razne jednote pač tudi razne namene pred seboj, in bi težko imele naprave za mladino pravi uspeh, ako že dvomljiv namen pokvari in onemogoča ta uspeh. Res "dobro" mora biti pač v vsakem oziru — "dobro". Pri naših razmerah in naših amerikan-skih Slovencih pa igrišča, zabavišča niso tolikega pomena, kakor so šole. Tu je dvakrat treba poudariti točko "dobre šole". Zgornja notica ima pač sploh šole pred očmi. Nekaj dobrega bo vsebovala vsaka šola, če le zasluži to ime. Imamo celo "šole", kjer se naravnost poučuje o — zločinu. To pač niso nobene šole, ker sploh ne zaslužijo tega imena. Šole so one ustanove, kjer naj se uči in vzgo-juje mladina, ki je po naših splošnih šolskih zakonih dolžna pouka se udeleževati. Tu pridemo do nekega navideznega nasprotja, ako vzamemo razmere, kakršne obstajajo pri nas v Ameriki. Imamo javne šole, in kjer ni nobene druge prilike, mora mladina pač pohajati te šole, ker tako veleva zakon. Nad dva milijona katoliških otrok pohaja v Ameriki v te javne šole. Radi pouka nihče ne more oporekati tem javnim šolam, saj bi prišel v tem slučaju navskriž z zakonom, in pouk bo odgovarjal zahtevam, saj javne šole razpolagajo z bogatimi sredstvi, katera so na razpolago potom šolskih davkov. Stvar se pa sesuče malo in celo bistveno drugače, ako preidemo na vprašanje ;— vzgoje. Zadnjič je prišel k meni mož iz druge naselbine in je omenil šolo, župnijsko šolo, kjer ima svojo deco, in je rekel: "Dobro vzgajajo naše otroke". Zadel je čisto nehote. Pouka ni omenil, pač pa je omenil vzgojo. Zopet ne bom trdil, da bi v javnih šolah morda ne bilo nobene vzgoje. Drugo vprašanje pa je, ali je vzgoja taka, kakršna bi imela biti, in kakršna mora biti za katoliškega otroka po katoliških vzgojnih načelih. Tu je razpotje, zakaj imajo katoličani tam, kjer je to le mogoče svoje lastne in župnijske šole. Te šole nudijo v vsem obsegu pouk, kakršnega zahteva splošni šolski zakon, te šole in edinole te katoliške župnijske šole pa nudijo tudi — vzgojo za katoliškega otroka, in te vzgoje javne šole katoliškemu otroku ne morejo nuditi, ker nimajo katoliških vzgojnih načel. Tu stojimo glede šol pri neizprosnem načelu za vsake katoliške starše: Kjer je katoliška župnijska šola se noben oče ne sme ustrašiti žrtev, da nudi svoji deci poleg nauka v katoliški župnijski šoli tudi katoliško vzgojo. Srečni starši, ki imajo to priliko, in mnogi jo imajo, ko imamo nekaj ( katoliških župnijskih šol v naših slovenskih naselbinah. Ako se ne poslužujejo te prilike, ne trdim, da bi morda | morala nastopiti policija ali jetnišnica, vzgojo svojih otrok! i so pa zanemarili. Kakor vsako leto mora tudi letos iti po slovenskih naselbina klic: Katoliški otrok v katoliško šolo! i g,",5 četrtek, 15. augusta 193£ "AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran B kalvarua ukrajinskega NARODA 1933. 6. in-7. maja, je obhajal ukrajinski narod na svojem vse-ukrajinskem shodu v' Lvovu obletnico odrešenja. Določena je bila sprva četrtinska vožnja. Ker se je oglasilo preveč ljudi, so zvišali na polovično, a v zadnjem momentu na celo. Tako se jih je moralo mnogo vrniti. Še v mnogo slabšem položaju živi 35 milijonov Ukrajincev v SSSR. Ali ni čudno, kako more biti na rodovitni Ukrajini lakota', kakršne ni niti v pustih, peščenih severnih predelih Rusije? Versko čuvstvovanje teh ljudi je zelo močno. 6 milijonov ljudi je od gladu pomrlo pod boljševiki. Rdeči režim hoče z lakoto uničiti najprej njih pravoslavno vero, a zatem narodno zavest. Med temi milijoni pa niso všteti stoti-soči, ki so jih spravili v pregnanstvo na sever. Mnogo jih je v ječah, o katerih nihče nič ne ve. Dober milijon Ukrajincev živi pod Romunijo v Besarabiji, ven->dar ti ne tvorijo etnografske ce- oče in sin IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Sedaj pa izračunajmo. Šola je ena v nasi župniji na 1,885 prebivavcev, a gostiln je z žganjarnami vred 14. Torej na vsakih sto prebivavcev po en gostilna in to v kraju, kjer ni nikakega tujskega prometa. Ob teh številkah si vsak človek lahko naredi'svojo sodbo. Številke so ogromne, a povedo resnico, ker ne . znajo lagati. Ni čuda, da je taka stiska za denar v domovini, ko ima vsak toliko priložnosti iskati si utehe v kozarcu. Kako temu od-pomoči? Edini izhod je v tem, da se prične mladina odvračati od pijače. A mladina' hoče zabave, veselje in ker druge zabave ni, jo išče v pijači. V Št. Lovrencu je sedaj za nadučitelja mladi energični g Na sliki se vidi Mandeville Zenge, ko ga je ^preiskovalnem zaporu obiskal iPllge1-1 P° lmenU" ^ena nie«° njegov oče. Kakor se iz sinovega obličja razvidi, mu očet mora ravno govoriti va Je rojena V Koritih, fara kake bodrilne besede. Zenge bo prišel pred sodno obravnavo pod obdolžbo, da , Dobriliče, tlldi učiteljica, pO- Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. je umoril svojega tekmeca v ljubezni, dr. Bauerja. lepo pustil. Njegov učitelj je sedaj napravil korak dalje in je nasul golobu po štiri zrna. Kar se je nato zgodilo, dokumenta-rično prikazuje film. Golob prileti, pozoblje dve zrni, se zdrzne, ne ve kaj početi in naglo odfrči. Še bolj presenetljiv je uspeh golobovega srečanja s — petimi zrni. Golob prifrči, pozoblje dve zrni in ima menda občutek, da je tega še dovolj na razpolago, pozoblje še tretje zrno, nakar se ga nenadoma loti divji strah in odleti. Seve, moral je šele spoznati novo laž. Prihodnjič je bilo videti, da si je žival že na jasnem. Pozobala je samo dve zrni, ostala tri je pa pustila v miru. Za goloba pomeni to vsekakor velik računski uspeh! Pri šestih zrnih pa seveda ni mislil več na štetje. Šest ni zanj nič več število, ampak že kup! Slične uspe- < he kaže dresiranje liščkov. Odločilna pa je pri teh poskusih v primeru s poskusi s psi okolnost, da je pri psih vedno navzoč človek, med tem ko so bili tiči navezani čisto sami nase. Da orel lahko iz silne višine-opazi miško, ki teka po polju, je sposobnost, ki jo človek često ob-1 čudu je. Zakaj orel tako dobro vidi, je v svojem zanimivem po-1, ročilu pojasnil dr. E. Menner.j' Kakor mi ljudje, ima tudi orel1 na svoji šarenici rumep madež, i Ta je urejen tako, da deluje ka-1 kor raster in razstavi celotno sli-1 ko vnanjega sveta v same po. j drobnosti. Rezultat tega je, daj orel opazi tudi čisto majhne gi-, be. Poskus s fotografsko kamero! i je dovedel dr.. Mennerja do te' razlage. Ako namreč poskušamo v zraku visoko leteče ptice gle- J dati in naslepiti, so te skoraj nevidne. Ako pa napravimo na sle-pico rumen madež s koščkom rumenega papirja, takoj lahko razločno opazimo ptice, ki letajo v; višini semintja. Vidimo jih nam-j (reč, kako za rumenim madežem. izginjajo in se zopet pojavljajo izven njega. j Odnose med nagonom in možgani ter dednostjo je raziskal nekoliko časa skoraj sploh ni več 1 kazala zanimanje za žabje pro-|> bleme. Temu nasproti pa je pre-U senetljivo poskušala riti. To do-'s kazuje, da je (hotela postati krt i in se je čutila za krta. j --o-- j RAZNOTEROST!, VOJAŠTVO PREPREČILO i NAPAD NA JEČO Abbeville, S. C. — Oddelek < vojaštva je moralo biti posla- j nega, da je preteklo nedeljo < obvarovalo tukajšnjo ječo pred < napadom množice kakih 200 i do 300 ljudi. Njih namen je i bil, da ugrabijo enajst črncev, i ki s0 bili tam zaprti pod obdolžbo, da so izvršili poisku- ] šen umor nad nekim belim moškim, 40 letnim C. Fall-som. Baje so ga napadli brez vsakega povoda. -o- REPUBLIKANCI IŠČEJO ; KANDIDATA \ Washington, D. C. — Republi-1 kanska stranka se že zdaj z | vso resnostjo ogleduje za mo- | žem, ki bi bil dovolj močan in vpliven, da bi ga lahko postavila drugo leto za predsedniškega kandidata proti demokratskemu kandidatu Roose-veltu. Glede mož, ki bi prišli v poštev, se je vršilo zadnje dni privatno glasovanje, pri katerem je prišel na prvo mesto senator Borah iz Idaho, I dočim je bivši predsednik lloo-|ver šele na šestem mestu. Gle-ide Boraha pa sta dva pomisleka. Prvi je ta, ker je mož star i že 70 let in bi bil 72, ko bi nastopil svoj urad, ako bi bil izvoljen. Stranka pa ni naklonjena, da bi koga postavila za kandidata, ki je preko 65. j Drugo je pa to, ker je Borah iz male države, ki šteje samo .štiri elektorske glasove; doslej je bila namreč tradicija, da so bili kandidati iz močnih držav. Vendar pa z ozirom na to, ker so republikanci v za- znam jo osebno. To sta dve plemeniti srci, ki se na vso moč trudita v šoli in izven šole vzgajati mladino naših soro dnikov za vredne člane človeške družbe. Iz pisma vsak lahko razvidi, da so ustanovili gasilsko društvo; iz kakšnega namena, pove pismo samo. Napisal sem marsikateri članek v korist naših društev ter drugih ustanov v novi domovini. Danes pa, dragi rojaki iz fare sv. Lovrenca, stopam pred vas s prošnjo, ki se tiče našega rojstnega kraja. Prosim, da'se vsak po svoji zmožnosti odzove ter daruje, kar more darovati. Ker pa ne vein za imena in ne za naslove vseh rojakov, prosim vse tiste, katerih ne bom obiskal da bi poslali darove kar na moj naslov. Zagotavljam vam, da bo denar poslan na pravo mesto. V Collinwoodu in Euclidu bom z g. Jarmom obisk:-) 1 vse rojake, za katerih naslove vem, v bližnji bodočnosti. Za Newburg pa prosim, da bi se kateri sam odzval ter obiskal v ta namen naše rojake. Nabiralne, pole in potrdilo od vod-:stva društva imam jaz na rokah (in jih radevolje izročim vtfakeimu nabiralcu. Nameravam poslati eno nabiralno po-jlo tudi v Forest City, Pa. Tam ■je veliko naših ljudi, ki imajo ■gorko čuteče srce, kadar je jbližnji v potrebi. Tam bo po- biral prispevke g. Vide Germ, mož moje sestre, Balantove Pepe iz Vrhovega. Gasilsko društvo ima sedeži v Št. Lovrencu, Motorno bri-j zgalno so že kupiti, plačali pa še ne. Začasno je brizgalna v Prapročah v Martinovem poslopju. Pozneje nameravajo sezidati gasilski dom na "Kazini." Dodatek: Občina Prapreče j je sedaj pod občino Vel. Loka, j sedež županstva je v Št. Lovrencu v Pintarjevi hiši. Cela župnija štlovrenska spada se , daj p old glavarstvo Novo me-: sto, razen Steharje vasi, ki še vedno spada pod glavarstvo ( Litija. To sem omenil radi tega, ker bo gotovo zanimalo vse, kateri so' od nas doma. Priporočam se vam že v na | prej, da kadar vas z g. Jar- tolažiti in pomagati. In če bi ne mislil in upal, da vtegnejo te moje skromne vrstice komu kaj koristiti in pomagati, bi jih nikdar ne pisal. 12. ZOPET — V KRIZI Še pred nedavnim mi je tako milo in jasno svetila zvezda sv. vera, me vodila, krepila in dvigala v bridkostih in težavah življenja. A zdaj pa je priplaval ogromen in težak oblak in mi zvezdo vodnico popolnoma za-kril, da zdaj ne morem drugega več, kakor le še ozirati se proti onemu kraju, kjer sem to zvezdo videl nazadnje sijati. Vstala je pred menoj vzvišena gora, na katero sem strastno u-piral svoj pogled in videčemu v nižavah sveta vso silo gorja človeštva, morje duševne bede, v kateri človeštvo stoka in trpi in videčemu mnoge krive preroke, ki si celo služijo kruh, ali kopičijo bogastvo s tem, da ljudi spravljajo ob duševni kruh in življenje, da jih spravljajo s svojimi krivimi nauki in zmotami v najhujšo dušno in telesno revščino in nesrečo, se mi je bila i vnela silna želja priti na to go-jro, od kjer bi imel jasnejši po-Igled na vsa pota, prava in na- tajna živalske duše prof. dr. Giersberg. Presajal je dregi za močnega tekmeca delce možganov z živali na žival proti Rooseveltu, je možno, do in ugotavljal, kako se taka v ibosta oba pomisleka odpadla mladosti izvršena izmena pozne- in se bodo končno odločili za je pojavlja. Izkazalo se je, da so ,Boraha. lastnosti posamezne vrste zvezane s temi možganskimi delci. Žaba na pr. ki je dobila presa- \ ' jen del krtovih možganov, čez NA PRODAJ za preostanek na mortgage sledeča poslopja: na 1804 W. 22nd PI. Chicago, poslopje iz opeke, štiri stanovanja po štiri sobe, z eno kopalnico. —Na 1834 W. Cermak Rd. tri stanovanja po šest sob s kopalnicami. Na 2128 W. 24th St. dve stanovanji s šestimi sobami s kopalnicami. Na 1804 W. 21st Pl. dve leseni hiši v ozadju po štiri sobe. Sprejmem $500 kot naplačilo ali pa delnice Buildg. & Loan. Preostanek na lahke >broke. Vprašajte pri K. Ropa & Son, 1710 W. 21st PL, Chicago; Canal 5465. Misel, kaj če so ti skrivnostni glasovi le prazne sanje in prevara, me je z ozirom na moj resen položaj navdajalo z veliko skrbjo, kaj če se vtegne moje ne-jurejeno življenje vleči še dolgo, ,če bom moral še dolgo trpeti brez tolažbe vere in m bom mogel več -.držati, če bom nazadnje otopel costal nezmožen za vsakršno delo, če mi ne bo več obstanka v loveški družbi in se bom morda kar kam zavlekel in izginil brez sledu . . . Že sem bil nekoč poskusil kar sam storiti konec temu stanju, katero bi vtegnilo imeti kake take posledice, s tem, da sem skušal zvedeti za kako primerno dede, s katero bi vstopil v zakon, ne da bi se oziral na skrivnostne glasove, ki so mi govorili, da do zakona gotovo in samo po sebi pride in naj glede tega mirujem. In v resnici, že po rahlem poskusu mi je -vest očitala, da ne ravnam prav in sem kmalu odnehal. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan oti. h ez duševnih sposob-Vi> G2evni«„ • • i S 11 =4)1", 1- '1e namreč v roll/' Wi1enem v obllki črke i a' da jo v levem de- jela /adeile električni tok & *pVa 6ztl samo po desnem Hg^J^mivi mimo teh sta- lote. Vrši pa se nad njimi huda < romanizacija. j V Zakarpatski Ukrajini (t. j. v Podkarpatski Rusiji, CSR) jih je dobrega pol milijona. Imajo avtonomijo, tu jim je razmeroma še najbolje. Vendar se zadnja leta njihovo izobraženstvo ' pri službah zapostavlja. Včasi je tudi lakota. Ali ni značilna sprememba imena? Zakarpatje — Podkarpatje, od katere strani pač človek gleda. Ukrajina začenja usihati. Kjer so bile nekoč vasi, tam so zdaj še samotne hiše, kajti šest milijonov je šlo, polja nima kdo obdelovati. Podoba te zemlje jej' enaka podobi iz časa Tatarov. i Razlika je samo ta: takrat je bi-1 la namesto vasi in mest porasla stepa, a danes ha novozgrajenih mestih in vaseh rastejo pokopališča brez kr-ižev.' Razlikuje .se tudi način krvništva. Bolje je bilo umirati pod tatarskim mečem 'ali v daljnji sužnosti, kakor zdaj gledati, kako najbližji in najdražji umirajo od — gladu. A vse to trpljenje ukrajinskemu človeku ni iztrgalo vere v Boga in ljubezni do domovine^ Ukrajinski narod ve, da se more zanašati le nase. Ve, da je "slo-, vanoljubje" le fraza močnega.' Narod se nahaja v permanentni revoluciji, ki se je začela med leti 1917—1921. — Potrdilo temu so besede Kossiora, tajnika sovj. vlade, a v Poljski koncentracijski tabori. Zelo je razširjena tajna organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki se krepi, od leta do leta v vseh stanovih.; Cilj organizacije je izgon komunistov in drugih narodnih sovražnikov in ustanovitev lastne države. Vernost Ukrajincev se kaže v velikem čaščenju Matere božje. Podobo sv. Mihaeli, narodnega zaščitnika, so v dobi tatarskiK vojn nosili na modrorumenih praporih. Prišel bo čas, ko bodo ti onečaščeni prapori vstali iz poteptane ukrajinske zemlje in poklicali v življenje — Ukrajinsko "soborno" državo. — St. O- lj. Poljsko živi okrog 7 mi- < lgpn°v (Po uradnih podatkih iz : lj. 1 5,898,000, 1931 še ca. 4 mi- i kiv^- Poljska hoče uničiti u- : Co^ko tradicijo in inteligen- |j ^krajinski zemlji ho tsliži in le iz ust davkarjev HištvoUkrajinsko urad-f?tal0 • 'e samo še tisto, ki je o-1 j Sevecj;)1Z Avstrije. Po zakonu je : Zakon V'Se v re(*u, samo da se ta skih \ Spolnjuje. Ukrajin-: jih ,kSo1 sploh ni. Pod Avstrijo Poljsk bil° 3600' seda-i 80 vse Veljj. e' kjer pa še obstojajo, je ill s,a Wba med šol. oblastmi 1 da s^rSl' primerov je bilo, %im ?)°ljski učitelji ukrajin-lastn otrokom branili moliti v v^ jeziku. Jasno je, da nitri,ja v tujem jeziku in duhu vatn ^sPeha. Ako bi ne bilo pri-So ukl'ajinskega šolstva, ki ti . ?0,jskim zelo bori, bi otro- j ■ SlWn ana'fabeti. Državnih ! |Jet| ^'h šol je ostalo še kakih irperiu So ukrajinske samo po vjSoj let n izmed narodov, ki je 900 I div?drŽeVal Pohode različnih ] i ev sovragov, nevarnih vsej ii I je j^i kulturi in krščanstvu, ] čan a-res ukovaii v verige in bi- ] ski 16 ^ mili.ionaki ukrajin-j,. Jjarod. Obri, Pečenegi, Kaza- ; eas t l0VCi' Tatari' kesne.ie ves llrki, vsi ti so plenili po ' gjegovi zemlji. V zaledju pa so ; j narodi svobodno razvi- ^ ln krepili. L. 1764 so Rusi l87raj.ince nazvali "Maloruse", tisk 16 ime i" vsaka pQ ana ukrajinska beseda pre- sm t a' na živl-ien-ie m IV -red vo-ino in v njej se za tet'9'''110 ni usPešno končal. Tri-deV? milijonsl:o površino so raz-^j111' med Poljsko, SSSR, Romu-0 Češkoslovaško. kako SEM SP0ZNA.L iN NAŠEL Napisano drugim v zgled in korist soka ; trmina nedostopna človeškim nogam in poti na to goro ni bilo, Vedeč to, sem postal žalosten. ; Z grozo in strahom pa me je navdalo, ko sera hoteč se vrniti nazaj, opazil, da se je odprl novi prepad in mi je bila pot nazaj zaprta. In tako sem obstal in obvisel na robu prepada: strah me je bilo strupenega gada, temne noči .. . j Zavedal sem se bridko te svoje duševne krize, katere koncu bi 1 bilo upati še le potem, če bi se to v re :nici zgodilo, kar so mi vedno trdili skrivnostni glasovi in mi zagotavljali, da se bo zgodilo, ! da mi bo mogoče stopiti v zakon, za katerega da mi je že Rog izbral in odločil nevesto, da se i bo to zgodilo, ko pride čas zato, le verujem naj in potrpežljivo čakam. j Veroval in upal sem to in tudi , veselil sem se tega, toda le tako dolgo, dokler sem čutil bližino nekoga in čul njega glasove, a potem pa se je vedno začel boj I med vero in dvomom in ta boj jin to moje stanje, radi katerega sem prišel v krizo in nazadnje j kriza sama, vse to me je delalo ^krajno nesrečnega. Pogosloma, ko mi je stopila pred oči vsa moja revščina in nezmožnost, vsa nesreča in tragedija moje usode in se mi je Jvsa teža žalosti in bridkosti za-jvalila na dušo, me do dušnih in I telesnih nezmožnosti in blizu ne-jzavesti potrla, mi bridkost tako j stisnila srce, kot da bi Človeka ubil, da sem se popolnoma oma-jgan zgrudil na tla, kjer sem mo-jgel samo zvijajoč se še stokati in j vzdihovati: O smrt, o smrt! K j temu je navadno sledija nekaka neobčutnost in odrevenelost. (Dalje.) I11 v drugi izmed teh molitev sem klical obupno in pretresljivo k "Dobremu Pastirju", ki pusti 99 ovc, pa gre r/i eno ovco in jo j išče dokler jo ne najde, naj se že vendar me usmili in da če že On mene ne išče in ne najde, naj se mi vendar pusti meni Njega najti, ko z največjo bridkostjo jaz njega iščem, naj vendar ne dopusti tega, da bi jaz kot njegova zgubljena ovca zunaj njegovega ovčnjaka trpel, stradal, j hiral in nazadnje izhiral in žalostno poginil. Zložil sem istočasno tudi nekaj podobnih in tozadevnih verzov. Iskal sem po raznih knjigah in spisih, če bi morda kje našel kaj, ki bi bilo podobno mojemu slučaju, da bi imel kaj za vzgled, da bi vedel, kako mi je ravnati, kako se mi je v tem zadržati, da bi mi vsaj nekoliko dalo sveta, kaj in kako naj o vsem tem sodim, i da bi mi bilo kaj v pouk, pojas-, nilo in tolažbo — pa tega nikjer nisem mogel najti. Vse sem moral sam preizkusiti, o vsem se popolnoma sam šolati, skozi vse , sem moral iti. Mislil sem, da je j to moj edinstven slučaj. In zato j sem moral kar trpeti, trpeti sam, | trpeti skrito, tiho, brez vsakega ^ sočutja, brez vse tolažbe, ne da bi kdo o tem kaj slutil. I11 tako sem se glede takih in podobnih slučajev moral sam iz-' šolati in sem zdaj jaz lahko dru- j gim za šolo; morem pa jaz zdaj j v enakih ali podobnih slučajih j drugim svetovati, jih poučevati, 1 Dodriti in tolažiti. Z enako potrebnimi, z enako' trpečimi in nesrečnimi najbolj' čuti oni, ki je bil sam enako potreben, ki Je sam enako trpel in I j bil nesrečen in zato kot tak najbolj ume svetovati, poučevati, Stran 4 AMERIK.ANSKI SLOVENEC' Četrtek, {j.5. augusta 1935 COLUMBIA PLOŠČE 25131- To je bil resnično prizor vreden slikar-jevega čopiča: dekle zalega lica, s kuštra-vimi lasmi, ki so ji uhajali iz pod tesne bele avbice ... in zlata svetloba se je igrala s temi lasmi... dekle s šopom cvetk na roki... na cvetkah je pa jokala še jutranja rosa, na rožah na jasminu, na horten-zijah, na lovorjevih cvetih, na ognjeno-barvnih geranijah ... resnično: katerega slikarja želja bi ne bila, ujeti to virgilsko podobo na platno? Gospod voditelj je zamišljen motril Rolando, cvetje ... motril teto, vrt... nebo in solnce ... In reče: "Ce je kje sreča na tem svetu, sem jo našel tukaj in nikdar bi je drugje ne iskal!..."' Pri teh besedah se zdrzne Rolanda, ki je vezala cvetke v šop. Ozre se z vprašajočimi očmi v gospoda voditelja... in njen pogled prodira skozenj v daljavo... Kaj ve o nji on, ki je izgovoril te nepričakovane besede ... tako pomembne za vso bodočnost, besede, ki so morda odgovor "neznanega" na vprašanja, ki si jih v strahu sama stavi. Gospod voditelj je opazil ta pogled, ki je nekaj sekund iskal v njegovo globino in se je pri odhodu vpraševal: "Zakaj me je to dekle tako gledalo? ..." l X. POGLAVJE f Istega večera je ostala Rolanda sama doma. Teta in Filomela sta se bili odpeljali s Pentaponom na ogled, borovega gozdiča, ki je pripadal njim, da se odločita glede sekanja. Rolanda je pripravljala ročno delo za bližnji noirmoutierski semenj, kajti tujci, ki radi kupujejo in razne kolonije, ki tvorijo privlačne točke prireditve. Vse ostalo, to se pravi predmete za prodajo, preskrbi domače prebivalstvo samo. Dekle je zatopljeno v svoje delo in šiva s sklonjeno glavo. Pri njenih nogah spi Faraud, iztegnjen kakor je dolg in nanj se naslanjata obe mucki. Izgleda da sanja, kaiti v presledkih vzdrgetavajo njegove tace in uhajajo mu brezpomembni klici. Ura večernega mraka je prišla ... Ura "med psom in volkom", kakor so jo slikovito imenovali naši dedje. Ura, ko nas svetloba zapušča in še ni povsem odšla, ter prihaja noč in vendar še ni vsa objela zemlje. Sence dreves se podaljšujejo na morskem pesku, ki pokriva vrtne stezice; ptice ščebetajo svojo večerno pesem; pozlačene mušice plešejo v poslednjem žarku in tudi ta poslednji žarek poje svoj poslovilni spev v srebrnosivih in ro-žastih odtenkih v malih okencih izb v prvem nadstropju. Vse naokoli tišina... pesem... skrivnost ... Nenadoma prelomi to tišino... oh! obzirno ... srebrni glasek zvončka pri glavnih vratih. Faraud, ki se je bil hipoma vzdramil, odgovarja z neugnanim lajanjem in se zapoleti proti vsiljivcu. Mački zbežita v svoji previdnosti na kraj vrta, da iz daljave opazujeta položaj. Rolanda odloži svoje delo, vstane, gre odpirat in ... pred njo stoji "princ iz bajke". Ne več ne manj. "Princ iz bajke" je seveda lep šestidvaj-setleten mladenič, vitke rasti, okusno oblečen, plavolas, modrook, ki reče neprisiljeno in plašno hkrati: "Gospodična, prosim Vas oproščenja, da Vas motim zdaj, ob tej uri, toda gospod voditelj me je naprosil..." "Vi prihajate iz 'Stare Rakovice'? ..." "Saj res! Tako bi bil moral začeti. Da, iz 'Stare Rakovice' prihajam ... Parižan, včeraj sem dospel v dražbi kakih petdeset prašnih in umazanih tovarišev!... Uprizorili smo prave orgije da se umijemo z vodo iz našega vodnjaka. To je bilo slabo kajti nismo še vedeli, da imate tu tako •malo vode. Zdaj je ta voda polna peska, umazana in nepitna... Uganili boste gospodična, zakaj sem prišel..." "Ali nimate dveh vodnjakov? ..." "Da... v onem drugem, tam na kraju poleg kapelice je še več vode. Ampak pravijo, da je tam nekdanji gospodar izvršil samomor in ... da še zdaj leži notri!..." "Oh ne ... slišala sem, da so ga že zdavnaj potegnili ven ..." "Čeprav... vendar se človeku upira.^ Bojimo se, da ne najdemo v kozarcu mrliče vega zoba ali kakega gumba njegovega telovnika ... Gospod voditelj bi vsaj pri večerji rajši imel malo manj mrtvaške vode. Zato si dovoljuje še enkrat uporabiti Vašo dobroto, ki nam je že vsem predobro znana, in Vas prosi, da nam poklonite vedro čiste vode za na mizo ..." Vse to ie povedal počasi, vljudno z nasmeškom, ki naj bi bil nalašč iz zadrege, kakršna je lastna izbrušenemu Parižanu, kadar govori z inteligentnim in uglednim dekletom. Ta razgovor se je vršil pri malih vhodnih vratih na stezici polni sive sence. Ob zvoku tega toplega in mladega glasu, ob jasnem pogledu iz katerega je sijala srečna duša, se je tudi Rolande polotila prijetna zadrega. "Imamo prav dober vodnjak; in dosti vode je notri. Moja teta bo gotovo zelo vesela, ko bo zvedela, da sem Vam postregla z njegovo vodo. Toda ... Filomele ni doma ... ona bi Vam bila gotovo pomagala ... Kaj čem, bom pa jaz Vam namestil nje." "Oh ... Ni treba gospodična ... Pri 'Stari Rakovici' nas je petdeset za zajemanje vode; naredili bomo vrstni red, kakor pri vojakih ... pridem sam po vodo, ker ste mi dovolili... Eno vedro ali dve bo dovolj... Toliko, da skočim ponje..." "Boste znali zajeti vodo?" "Oh ... gospodična ..." In princ iz bajke odhiti proti koloniji, ponavljaje z zgražanjem: "h ... gospodična ..." V hipu, ko odide pariški kolonist, se pojavi v ozki ulici silhueta velikega mladeniča, takisto vitkega, vendar temnolasega in črnookega. To je Filbert, ki je na poti h davkarju, s katerim ima opravka. Mladeniča sta se križala. Nista se poznala, toda oni iz "Stare Rakovice" je vendarle opazil, da ga je ta premotril z očesom in da je na to govoril z dekletom, ki je ostalo pri vratih in klicalo psa, ki je hitel žurno proti sosedni hiši, katere kuhinja je uživala velik sloves. (Dalje) 25I3G-F 25137-F- 25138- 25139- 25142- Lovska, Kdor hoče furman bit, Ženski duet ..........................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ...................................................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca .........................................75c 25134-F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zeio zanimivo in humoristično .....................................75c ^5135-F—-Večerni valček, Hopsasa polka, lloyer Trio ............................75c Po gorah grmi in it, bliska, Juet, Na klopci »va sedela, duet ......................75c -Tam kjer lunica, naiOilnu, VK:ui tenor, Skrjanček, narodna — Yi^ar tenor ....................75c • Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, lloyer Trio ........................75c Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in lidovič..............75c jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich iii Josephine Laushe .........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, * ' Krasna Katolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič Lovše....75c 25145—Sta jerskii, Vesc'a Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146— Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Subelj..............75c 2.5149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba J...................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Subelj bariton...............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasta ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ... .................75c Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'l Germ. 75c Ženitovanjska polka V kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba.......75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ...............75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25134—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle jn F. Plut ..............75c 25166—Micka, j V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c I 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ............................75c 25168—Oj deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina ......................75c Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike J5c PISANO POLJE J. M. Trunk 25159- 25160- 25170- 25171- Našli so..he, he. Sovjeti so silno ponosni na podzem.sko železnico v Moskvi. Menda je res vrlo dobro delo, da tudi pravim Rusom zapira sapo. Seve so sovjeti močno tudi zatrobili, da je jo sezidal — J|ird. Ruse je treba iskrbno varovati pred vsakim j— antisemitizmom, da bi morda ne začeli — misliti. Podcestna železnica pa je nekaj, in znano je, da so Judje v marsičem tudi kerlci. Čast, komur čast. Ko pa so kopali pod mestom za to železnico, so naleteli menda tudi na nekaj okostnjakov, in pravijo, da so to ostanki tistih žrtev iz časov Ivana Groznega, ko je ta car moril ljudi iz gole slasti. Hudo so zatrobili tudi o ti najdbi in še huje so zatrobili o tistih časih, ko je divjal Ivan Grozni, d!a se, dela ljudem kar kurja polt nad takimi grozodejstvi. Stvar je zgodovinski fakt, to stoji, ampak vsak, ki zgodovino pozna, ve tudi, da je bil tisti Ivan pač — norec prve vrste, in se mora dejstvo presojati iz tega stališča. Kaj pa s kostmi onih — mi-Ijonov, katere so pomorili na ta ali drugi način ravno ti — sovjeti?? Ali morda trobijo o Ivanovih kosteh, da bi nihče ne mislil na kosti njih divjanja? Zopet je treba poudariti, da je končno za — sovjeti —-Jud, in tega ne sme nihče videti, da resnica ne pride na jdan, pač pa je treba delati jljudem kurjo polt o Ivanovih Ikosteh, ko se s tem druge kosti pozabijo. Našli so te kosti, pa bobna-jo med javnost, da bi ta no našla — njih kosti. * Napredek Gotovo napredujemo in bomo še napredovali, in dobro je, da napredujemo. Po napredku se nekateri imenujejo — naprednjaki, in taki navadno silno zaničljivo gledajo nazaj na dobe, kjer še ni bilo toliko napredka, in zato tudi takih naprednjakov ni moglo biti. Hitro počasi, pri napredku, in dvakrat škoduje hitrica in je na mestu polževa počasnost, ko kdo zaničljivo gleda na prejšnje čase. Idite gledat v muzej v Ogleju. Tam lahko vidite zlate in srebrne veznine, k' kršnih moderni zlatarji c zmorejo, in te veznine s" stoletij pred Kristom. Aristj telj je še vedno najboljši uC tel j, ako kdo noče le — tava! Hitro počasi. Spominjam se, da snio otroci pripovedovali o čud® "krivih mečih," ki menda jo tudi skozi kamen. Baje pesjeglavci (A vari) imeli1 ke meče. Znane so 'damask |ke,' ki nikakor niso pravijo ne. Menda je doli na Balka£ še bolj živ spomin na neke če, kateri so rezali skozi šli tudi skozi železo. Stvar' gleda na prvi hip pač P1'"' ljična. Zadnjič pa so v nekem rem rudniku v Srbiji dela' dobili kos neke rudnine (o^ lane,) ki se jim je zdel n^ izrednega. Kos so inžen4 poslali na Dunaj v preiska* Strokovnjaki so tam našli,| je kos neke vrste jekla, kršno so začeli izdelavati v najnovejši dobi. Stvar o o' čudnih mečeh toraj nika^ ni zgolj pravljična. Najd kos čudovitega jekla je baje dobe pred Kristom. Napredek..hm., vsaj n^ je znal že tedaj delati ^ trdo jeklo, in zdaj smo na P1 Idovali le v toliko, da se sp'1 no dela tako jeklo, drug' napredka pa pri tem ni. sodbi o — starih časih je f ba — polževe hitrosti. 25172- 25173- 25174- 25175- TISKOVINE m vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno iS Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ■Zveličar se je rodil Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Loushe......75c ■Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" ......................................75c •Planinec, ................................................... yge Srcu, poje g. .T. Germ •Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat. 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ............................ 7.r>r 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše .........................................................75c 2H180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe .................................. 75c 25181—Želel bi, da bi bi! ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ 75c PS183-F—Galop polka, Štajerska, polka, igra Rudy Daichman's ork.... 75c 25184-F—Ti Marjanca, polka, Daj, daj srček nazaj, valček, igra Rudy Daichman's orkester ......................................75c M« nj. kakor TRI ploičft n« razpošiljamo. Naročilom priložit* potrebni eneaek. Pri naročilih manj -akor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5e za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plazmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju). kar računamo ta • •..A)'.. •>