TEDNIK
^I^^SILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA
Ptuj, 27. maja 1971
Leto XXIV., št. 21
Cena 0,70 din
pfiprava novega davčnega sistema
Prerazdelitev med panogami
gližnje spremembe v poli-
Ljjnem sistemu, nova organi-
Lgpija zveze in prenos mnogih
njenih dosedanjih funkcij na
jjepublike zahteva nove po-
[piertibne spremembe davčne-
sga sistema. Dejansko je bilo
^ račun sedanjega davčne-
ga sistema mnogo kritik in je
j,ilo že s tega vidika treba
računati na potrebe po spre-
membah. Slabi rezultati sta-
bilizacijskega programa in
devalvacije so pomembna po-
sledica slabega sistema ob-
davčevanja.
Stvari so se tudi tu začele
premikati. V zadnjih nekaj
tednih je_ bilo v organih
zveznega izvršnega sveta in
v dogovorih s predstavniki
republik in pokrajin mnogo
razprav o davčnem sistemu
in o mnogih vprašanjih je
bila že dosežena soglasnost.
Davek na promet bo eno-
ten za celo državo izvzemši
nekatere proizvode, za katere
i bodo stopnjo  obdavčevanja
: določale   republike.   Enotno
i določanje davka na promet
I bo omogočalo ustvarjanje po
gojev za učinkovito uporabo
tega davka kot gospodarske-
ga instrumenta za usklajeva-
nje ponudbe in popraševa-
nja in konjukturnih gibanj
na tržišču.
Med pomembnimi novostmi
je predlog, da se uvede ob-
davčevanje delovnih organi-
^cij. To bi, po mnenju pred-
lagateljev, prispevalo k od-
stranitvi       pomanjkljivosti
davčnega sistema. Eden iz-
jiied razlogov za to je stanje,
^0 se proračuni povečujejo
"•treje kot družbeni proiz-
■ Vod. Obveznosti do družbene
i skupnosti plačujejo delovne
i organi^.aj.jjg ne glede na to,
^3KŠni so njihovi poslovni re-
^"jtati, tudi če poslujejo z iz-
gubo, v posebno slabem po-
4 J^aju so tako imenovane de-
lovno intenzivne panoge, ker
' l^^^^^o osebni dohodki (šte-
li "^'10 zapo.slenih je v tej pano-
gi veliko), ne pa poslovni re-
zultati.
S spremembami, ki jih
predlagajo v davčnem siste-
mu, bi prišlo do prerazdelit-
ve bremen, ki krijejo skupne
potrebe med posameznimi go-
spodarskimi panogami.
Predlagatelji mislijo, da bi
osnova za obdavčevanje de-
lovnih organizacij morala bi-
ti enotna. To bi naj bil doho-
dek, zmanjšan za osebne do-
hodke. Ta vrsta davka bi naj
bila progresivna.
Ostali bi prispevki na oseb-
ne dohodke, vendar znatno
spremenjeni. Predlagatelji in-
sistirajo, naj bi bilo obdavče-
vanje bolj sodobno, bolj v
smislu upoštevanja socialno-
ekonomskega položaja delav-
ca, vendar v tem pogledu še
ni sklepa, ali proporcionalna
ali progresivna obdavčitev
osebnih dohodkov.
Verjetno bo ostal sedanji
način obdavčevanja dohodka
zunaj delovnega razmerja in
od dohodkov od imovine dr-
žavljanov, vendar bodo ver-
jetno spremembe, katerih cilj
je, da nič ne bo iz te katego-
rije ostalo zunaj kontrole
davčnih organov.
Razprave so se dotaknile
tudi možnosti, da bi z davčno
politiko uspešneje vplivali na
obseg in strukturo investicij,
kar je eden od pomembnih
pogojev za skladnejši razvoj
in uspešnejšo stabilizacijsko
politiko. Republike in pokra-
jine bodo, takšni so vsaj
predlogi, s posebnimi ukrepi
davčne politike delovale na
investicije in tako vplivale na
dinamiko, strukturo in regio-
nalno razpodelitev investicij-
skih vlaganj.
SV
ORMOŠKr KOMUNISTI
O SVOJIH NALOGAH
Prejšnji četrtek je bila v
Ormožu razširjena seja ob-
činske konference ZKS Or-
mož. Udeležil se je je tudi
sekretar medobčinskega sve-
ta ZKS Lojze Brški iz Ma-
ribora. Obravnavali so ak-
tualni družbeno ekonomski
položaj v republiki Sloveni-
ji in ormoški občini ter na-
loge komunistov ob tem.
Tudi ormoški komunisti
podpirajo sklepe predsed-
stva ZKJ, slovenskega CK
ZKS in medobčinskega sveta
ZKS Maribor. Ob vsem tem
pa so postavili ostro zahte-
vo po doslednem izvrševanju
vseh s'klepov. Ne sme se več
dogajati, da se sklepov dr-
žijo le nekateri in pri tem
potegnejo zmeraj krajši ko-
nec, tisti ki se sklepov ne
držijo pa profitirajo. Sklepi
so za vse enako obvezni.
Program dela. ki so ga
člani občinske konference
ZKS Ormož sprejeli že v
začetku leta, zahteva do-
sledno urejevanje družbeno-
političnega sistema, samo-
upravljanja, gospodarstva
ter dosledno izvajanje pro-
grama stabilizacije in dru-
gih zadev, ki jih je treba v
duhu brioinskih s'klepov v
celoti izvršiti. V gospodar-
skih organizacijah bodo
proučili stanje investicij —
tekočih in planiranih, da se
ne bi zgodilo, da bi zaradi
nepokritih investicij bili
prizadeti delavci. Za dokon-
čno oblikovanje svojih skle-
pov so imenovali posebno
komisijo. jr
Kam na dopust?
Turistična sezona, točneje
predsezona, se je na Jadra-
nu že začela. Gostje so že
tu, toda v glavnem tujci.
Pravzaprav se zelo težko
odvajamo od dopustovanja
izključno v juliju in v av-
gustu. Res je, da velik del
ljudi zaradi šolskih počitnic
izibira ta letni čas za dopust.
Dejansko pa tudi to ni edini
razlog. Bolj je to navada,
čeprav gre v tem času za
beg iz razžarjenih mestnih
ulic na še bolj razžarjeno
morsko obalo. Pri tem pa na
splošno vsi pozabljajo, da je
mogoče v maju, juniju in v
septembru prav tako, če ne
bolje letovati. Pa še ceneje
kakor v »pravi« sezoni.
Hoteli ob jadranskem mor-
ju so dejansko pristopni za
domače goste samo v izven
sezonskih mesecih, ko nudi-
jo domačim gostom znatne
popuste. To je razumljivo če
pomislimo, da prihajajo tuj-
ci v glavnem v juliju in v
avgustu. Bivanje v izvense-
zonskih mesecih ie za 20 do
30 odstotkov cenejše kakor
v polni sezoni. V juniju sta-
ne kompleten penzion v ho-
telih B kategorije med 58
in 76 dinarji.
Domačim turistom, ki ne
morejo na dopust razen v
juliju ali avgustu, priporo-
čajo turistične agencije na-
slednjo kombinacijo: zaseb-
na soba, prehrana pa v ho-
telski restavraciji. Kljub te-
mu je treba računati na 50
din skupnih stroškov na
dan, odvisno od kvalitete
sobe. Sob je dovolj, ker se
skoraj vsi zasebniki orien-
tirajo na turistično dejav-
nost. Mnogo je takšnih ki
nudijo kompletne penzio^ne,
največ pa jih nudi le sobe
za prenočevanje. Pomembno
je omeniti, da se cene pre-
nočišč v zasebnih sobah <>d
lani niso spremenile. Slabe
izkušnje od lani, ko so za-
sebnik: ostali brez gostov v
glavnem zaradi visokih cen,
so letos zadržale njihove a-
petite.
Zato pa apetiti gostincev
rastejo v neslutenem tempu.
Izvenpenzionska poraba je
letos izrazito draga. Kakor
da bi se gostinci dogovorili,
da bodo letos nadomestili
vse izgube, in to z visokimi
cenami vseh vrst pijač. Ste-
klenico koka-kole zaračuna-
vajo po 5 din. pivo po 5 din.
vinjak po 5,5 din, kavo po
2,5 din. Na kolodvoru v Spli-
tu stane sendvič 3—4 din,
skromno kosilo na ladji 27
din. nekaj boljše 38 din. K.-j-
ko so te cene visoke, najbo-
lje karakterizira podatek, da
znaša marža pogosto tudi
(Nadalievanie na 15. straoi)
1
VREME
nedelje. 6. junija 1971
1 Prvi krajec bo v to-
"^ek. 1. junija, ob 1.42
zapoved: bo še spre-
"^^nljivo vreme. Ob
^^cn tedna bodo večje
oadavine. Od 2. junija
^^^Me bo zopet lepo In
^foče do 28 stopinj C.
Alojz Cestnilt
»tran 2
tednik — Četrtek, 27. maj

SKLEPI 18. SEJE ObK ZKS Ptuj
v četrtek, 20. maja je bila
razširjena seja komiteja ob-
činske konference ZKS Ptuj,
ki so ji prisostvovali tudi
predstavniki skupščine - ob-
čine Ptuj in družbeno-poli-
tičnih organizacij ptujske
občine.
Rapravljali so o konkret-
nem uresničevanju sklepov
17 seje predsedstva ZKJ in
20. seje CK ZK Slovenije.
Na osnovi kritične in ostre
konkretne razprave so spre-
jeli več konkretnih sklepov,
katerih uresničevanje obve-
zuje komuniste v občini; ne-
kateri sklepi in stališča pa
dajejo Dodporo republiškim
organom za enotno akcijo in
reševanje skupnih proble-
mov.
RESNOST POLOŽAJA
I.
Komite popolnoma soglaša
z oceno političnega in eko-
nomskega položaja, kakr-
š.nega so ugotovili najodgo-
vornejši forumi ZK Jugosla-
vije. ZK Slovenije in medob-
činski svet ZKS IMaribor. U-
gotavlja. da zaradi premajh-
ne učinkovitosti v izvajanju
stabilizacijskih ukrepov, vse
pogostejših mednacionalnih
sporov, idejno-politične ne-
enotnosti in premajhne an-
gažiranosti ZK Jugoslavije,
so bili sklepi predsedstva
ZKJ nujno potrebni; vs: ko-
munisti in delovni ljudje so
jih sprejeli z naj večjim odo-
bravanjem. — s pripravlje-
nostjo in zahtevo za njihovo
dosledno uresničevanje.
Resnost gospodarskega in
notranje-političnega položa-
ja je združena tudi s pove-
čanimi pritiski, naši politi-
ki nenaklonjenih sil v tuji-
ni in doma. ki imajo za cilj
— rušiti enotnost in neod-
visnost Jugoslavije. Zahteve
vseh delovnih ljudi in ko-
munistov postavljajo pred
vsa vodstva ZK, skupščine
družbeno-političnih skupno-
sti in druge družbenopolitič-
ne organizacije izredno od-
govorno naloeo — konkreti-
zacijo sklepov 17 seje pred-
sedstva ZKJ na svojem ob-
močju in njihovo dosledno
izvajanje. Sklepi in stališča
so za vse komuniste obvezni.
Komite občinske konfe-
rence ZKS Ptuj ima v svo-
jem programu dela postav-
ljene naloge, ki jih sedanji
položaj še močno aktualizi-
ra, predvsem naslednje:
oceno dosedanjega delova-
nja komunistov v družbeno-
političnih organizacijah, v
društvih, v občinski skupšči-
ni — povezano z oceno dru-
žbenopolitičnih odnosov v
občini,
obravnavanje .samounrav-
nih odnosov v delovnih or-
ganizacijah, zlasti ocena u-
veljavitve sklepov in stališč
prve seje občanske konferen-
ce ZKS Ptuj,
delovanje komunistov pri
uveljavljanju stabilizacij-
skih ukrepov. Komite se ob-
vezuje, da bo o teh vpraša-
njih razpravljal na posebnih
sejah — v skladu s sklepi in
stališči 17. seje predsedstva
ZKJ in 20. seje CK ZK Slo-
venije.
KONKRETNO  V  PTUJSKI
OBČINI
II.
Komunisti v ptujski obči-
ni moramo pristopiti k ob-
ravnavi nekaterih najbolj
perečih vprašanj izvajanja
stabilizacije. Zato komite ob-
vezuje komuniste;
1. V gospodarskih delovnih
organ izaci.)ah:
a) Preučiti stanje investi-
cij, ugotoviti ustreznost
strukture naložb glede na
vlaganja v zgradbe ali o-
premo za modernizacijo že
obstoječe tehnologije, ugo-
toviti usklajeriost progra-
mov pri investiranju, ugo-
toviti višino lastnih in tu-
jih sredstev pri investiranju,
vlaganje delovnih organiza-
cij iz ostanka dohodka v
osnovna in obratna sredstva
in višino pospešene amorti-
zacije; ugotoviti skrb delov-
nih organizacij za vlaganja
v kadrovsko rast in družbe-
ni standard delavcev za za-
gotavljanje boljših življenj-
skih pogojev.
b) Preučiti politiko deli-
tve osebnega dohodka, ugo-
toviti najvišji in najnižji
osebni dohodek za polni de-
lovni čas za 5 mesecev leta
1970 in 1971. da tako ugoto-
vimo dejansko višino in raz-
pone. Istočasno je treba za
to obdobje ugotoviti tudi
višino izplačanih dnevnic,
kilometrin, nadur in podob-
nih prejemkov. To naj bo
stalna naloga komunistov v
delovnih organizacijah, pred-
vsem pa v SDK. Ti komuni-
sti so dolžni ugotovitve in
morebitna pretiravanja po-
sredovati organom samo-
upravljanja v razpravo in
dokončno sklepanje.
c) Ugotoviti stanje likvid-
nosti, stanje kupcev in do-
baviteljev v letih 1970—1971,
za to obdobje ugotoviti tudi
stanje zalog surovin, repro-
dukcijskega materiala in go-
tovih izdelkov, zagotoviti iz-
vajanje vseh predpisov, ki
so bili v zadnjem letu in pol
sprejeti za sanacijo nelikvid-
nosti: izdelati konkreten
program, ki naj bo oprt
predvsem na lastne možno-
sti.
Zavedati se moramo, da
bodo stabilizacijski ukrepi
najprej prizadeli nelikvidne
delovne organizacije in bo
vsaka od njih morala nositi
posledice svoje nelikvidnosti.
Podatke morajo zbrati in
pripraviti vodilni delavci —
komunisti, organizacije in
aktivi ZKS pa jih morajo
obravnavati in oceniti svoje
dosedanje ravnanje in spre-
jete sklepe o vključevanju
v izvajanju stabilizacijske
politike.
2. V Kreditni banki Ptuj:
Preučiti svoje dosedanje
ravnanje v skladu s stabili-
zacijskimi ukrepi, zlasti pa
stanje likvidnosti banke,
kriterije za odobravanje
kreditov za investicije in
obratna sredstva in že odo-
brene investicijske projekte
glede nujnosti, rentabilno-
sti in zagotovljenosti sred-
stev. Na osnovi tega spreje-
ti svoj program za vklju-
čitev v izvajanje stabiliza-
cijske politike.
3. V SDK in organih za
pregon kaznivih dejan,i in
ugotavljanje gospodarskih
prestopkov in prekrškov:
Izvajati poostren nadzor
nad uporabo družbenega
premoženja, nad doslednim
spoštovanjem pogodbenih in
zakonskih obveznosti; zoper
vse ugotovljene storilce naj-
hitreje postopati. Za uspešno
delovanje analizirati vse po-
manjkljivosti doslej in si
začrtati program bodočega
dela.
4. V samoupravnih orga-
nih interesnih skupnosti in
v delovnih organizacijah s
področja družbenih dejav-
nosti:
Ugotoviti vse slabosti v
dosedanjem delovanju in v
okviru razpoložljivih sred-
stev dosegati čimvečji de-
lovni učinek in čim kvali-
tetnejše usluge, Temeljna
izobraževalna skupnost Ptuj
miora obravnavati vprašanja
diferenciranih oskrbnin za
otroško varstvo. TIS in dru-
gi organi so dolžni zagotovi-
ti varstvo in vzgojo socialno
najbolj ogroženim  otrokom.
5. Komunisti v skupščini
občine Ptuj in njenih orga-
nih:
V primeru proračunskih
viškov zagotoviti vrnitev
imobiliziranih sredstev ob-
čine in TIS Ptuj :z leta 1971
nazaj gospodarstvu — po
kriterijih, ki jih morajo pri-
praviti ustrezni organi. Kri-
teriji se naj oblikujejo po
posameznih panogah gospo-
darstva. Skupščina naj spro-
ti ugotavlja proračunske vi-
ške in podvzema ukrepe za
njihovo vračanje.
Cene komunalnim uslu-
gam, k: jih odobravajo or-
gani skupščine, morajo biti
pod kontrolo teh organov.
Zagotoviti, da bodo organi
in predstavniki skupščine
aktivno sodelovali z delov-
nimi organizacijami, ki so
izrazito nelikvidne ali na
meji rentabilnosti in jim po-
magali pri izdelavi sanacij-
skih programov.
Zagotoviti je treba dife-
rencirano regresiranje stana-
rin, ob upoštevanju social-
nega statusa družin.
Temeljito analizirati delo-
vanje davčne službe in in-
špekcijskih služb. Na tem
področju je ptujska občina
že naredila pomemben na-
predek, vendar je treba po-
svetiti posebno pozornost
posameznikom, ki vidno in
neupravičeno bogatijo. Proti
posameznikom, ki si ne-
upravičeno    prilaščajo   tuje
delo, je treba zagotoviti ka-
zenski   pregon   in  odvzem
pridobljenega premoženja.
ENOTNA   AKCIJA   ZK  V
SLOVENIJI
III.
Komite smatra, da je za
tako programirano aktivnost
in za njeno dosledno uresni-
čevanje nujna enotna akci-
ja v vsej Sloveniji. Aktiv-
nost bo morala slediti še v
izvršnem svetu skupščine
SRS, v gospodarski zborni-
ci, v vodstvih drugih druž-
benopolitičnih organizacij v
republiki in v samoupravnih
organih republiških skladov
in interesnih skupnosti.
Komunisti v navedenih
organih morajo razmisliti še
o naslednjem: o vrnitvi viš-
kov republiškega proračuna
in proračunov samoupravnih
interesnih skupnosti — na
osnovi diferenciranega pri-
stopa zvišanja ali oprostitve
prispevne stopnje iz osebne-
ga dohodka za gospodarstvo.
Le tako bo uveljavljeno na-
čelo, da naj s sredstvi raz-
polaga tisti, ki jih je ustva-
ril.
Razmisliti o poenotenju
politike kreditiranja in po-
slovanja vseh bank v Slo-
veniji, zlasti še na osnovi iz-
hodišč policentričnega raz-
voja Slovenije in manj raz-
vitih območij. Pomembno
vlogo pri tem mora opraviti
izvršni svet skupščine SRS
in organi združenja bank
Slovenije.
Upoštevati, da je za stabi-
lizacijo predvsem pomemb-
no ustaviti ekonomsko ne-
upravično rast investicijske,
proračunske in osebne po-
trošnje. Ob upoštevanju teh
dejstev pri izvajanju ukre-
pov stabilizacije se morajo
komunist: zavzemati za di-
ferenciran pristop, da ne
bodo z ukrepi ponovno naj-
bolj prizadeti tisti, ki so že
doslej občutili počasnejši
gospodarski razvoj.
Komite smatra, da imajo
v sedanjem obdobju pose-
ben pomen ukrepi, s kateri-
mi bi bilo mogoče delavca z
najnižjimi osebnimi dohodki
razbremeniti, vsaj delno, po-
sledic stabilizacijskih ukre-
pov. Zato predlaga republi-
ški skupščini in njenim or-
ganom, da čimprej preučijo
možnosti zvišanja otroškega
dodatka, štipendij, uvedbe
diferenciranih stanarin in
določitve osebnega dohodka,
ki delavcem zagotavlja so-
cialno varnost in stabilnost.
Komite podpira vsa priza-
devanja za sklenitev druž-
benih dogovorov in samo-
upravnih sporazumov o u-
gotavljanju in delitvi oseb-
nih dohodkov, ker v tem
vidi pot za odpravo seda-
njih ekonomsko in politično
nesprejemljivih razlik v o-
sebnih dohodkih.
Komite predlaga komuni-
stom v republiški skupščini
in njenih organih, da ponov-
no preučijo celotni davčni
sistem in funkcioniranje
davčne službe in ji tako o-
mogočiio večjo učinkov,
NALOGE KOMUNIST
IV
Za uveljavitev sklep;^
zadolžene vse orga^jz;
aktivi in vodstva ZKs/.
vi komunistov v občjj
skupščini, delavcev j.
varnosti in pravosodnij,'
ganov. Komite obvezuje
da do 15. junija 1971 oj,,
na vaj o sklepe 17. seje p,
sedstva ZKJ. 20. seje'
ZKS in sklepe 18. seje
miteia občinske konfer,
ZKS Ptuj.
V tem obdobju inorajo
munisti analizirati svoje
loge in sprejeti konfoi
ukrepe za njihovo izvajs
Vse organizacije in al
ZKS morajo do tega ;
pismeno poročati komi
o svojih ugotovitvah :t
krepih. ki so jih komu.
podvzeli za odpravo sis
sti ter o akcijah, ki sc
podvzeli že doslej ij
uspehih teh akcij.
Za konkretizacijo nalt
Svojega področja delov;
morajo poskrbeti tudi
munisti v SZDL. v Z
sindikatov. ZZB NOV ■
ZiMS Ptuj.
Komite občinske ko!
renče ZKS Ptuj bo o m
terih konkretnih ugotovit
razpravljal na 19. seji,
bo 26. maja in na posi
sekretarjev organizacij
aktivov ZKS, ki bo 28
ja 197L
Komite mora do lai
njega na vsaki seji ugc'
Ijati uresničevanje spre;
nalog in klicati n« odgoi
nost vodilne komuni?ie
posameznih organizacija!
aktivih ZKS. ki niso pc<
beli za to, da se tj sklep
polnijo.
Komite zadolžuje kom
ste, da z odgovornostjo
doslednostjo izvajajo si
jete sklepe. Zadolžuje I
vse organizacije in
ZKS, da dosledno post«
proti tistim, ki deluje)«
nasprotju s politiko Z'
komunistov; zlasti proti
stim, ki v nasprotju z ni
lom demokratičnega cM
lizma ne izpolnjujejo ^
kretno sprejetih sklP
Enako bo v primeru P"
be ukrepal tudi komite.
Sedanji čas zahteva
komunistov, da se otr*
vsakega oportunizma
s konkretno akcijo, ne !
splošno kritiko, borijo
uveljavljanje stališč in s
pov Zveze komunistov. 1^
tako ne ravna — ne ^
biti član ZK in ne more
na najodgovornejših f
žajih v naši družbi!
Komunisti   v   samoui?
nih organih so dolžni pf
sti vsebino sklepov
predsedstva   ZKJ.   20
CK ZKS ;n 18. seje koii
ja obK ZKS Ptuj v
upravljanja   in   delova'
skladu s postavljenimi '
gami in sprejetim' sklf
KOMITE
OBČINSKE  KONFERE
ZKS Ptuj
^HtfC — ČETRTEK, 27. maj 1971_
STRAN 3
fsi bi radi imeli
ivtomobile
rfnedelio- 23. maja, je b']
Ormožu redni letni občni
J. občinske gasilske zveze
J^^. Med gosti sta bila
£ Vlado Ožbolt. predsed-
^ občinske konference
iDl Ormož, in Ivan Kek,
ffdstavnik gasilske zveze
Ijvenije, ter zastopniki ob-
^ih gasilskih zvez iz
tuja. Maribora, Ljutomera,
hražiina in Cakovca.
•pelegati 22 društev (toli-
L jih združuje OGZ Ormož)
L ugotovili, da je glavni
[oblem te velike in po-
Lnbfie organizacije, kako
Utegniti v svoje vrste več
^nov. mladino, pionirjev in
pna. Vsi želijo imeti tudi
ki boljšo opremo in gasil-
ce avtomobile. Ob tem pa
f pojavlja pereč problem
nančnih sredstev. Cene ra-
ejo, potrebe se večajo, de-
irja pa n: Zgodi se. da si
•Ico društvo s svojim delom
ridobi že čez polovico fi-
snčniji sredstev, si naroč".
isilski avtom >bil v prepri-
mJLi. da bo dobilo nekaj
erarja od OGZ. Pri tem pa
iživliajo razočaranja, ker
idi občinska gas'lska zveza
ima denarja. Predlagali so.
I bi morali v razvoj gasil-
Iva na ormoškem področju
lesti več organiziranosti in
»črlnosti. Prednost je tre-
I dati močnejš m in vest-
tjšm gasilskim društvom,
i bodo vsak ča? sposobna
nskočiti na pomoč. Gasil-
i b; tudi moral- bolj mi-
liti na gasilsko opremo in
«ni na gasilske avtomob'-
ki so   oostal; že   prava
moda. Kaj pomaga dobei
(nov) gasilski avtomobil. Č€
je oprema slaba in kader ni
dovolj izurjen, da bi vedel
vse skupaj uporabljati.
Predsednik občinske kon-
ference SZDL Ormož Vlado
Ožbolt je opozoril na pomen
gasilskih organizacij za na-
šo družbo, saj so gasilci spo-
sobni veliko narediti in o-
hraniti imetje ljudi. Pomoč
gasilstvu je treba iskati tu-
di v krajevn-ih skupnostih.
Občina Ormož letos ne mo-
re mnogo prispevati, ker je
proračun manjši za 1.1 odst.
Ne smemo oa pozabiti, da
gasilstvo služi predvsem ob-
čanom in delovnim organi-
zacijam, saj ravno ti potre-
bujejo največkrat gasilsko
pomoč. Smo sicer manj raz-
vita občina, a je naša druž-
bena skupnost kljub temu
dosegla določen pozitiven
razvoj. Tudi v gasilstvu se
je mnogo stvari spremenilo
na bolje.
Pomoč bližnjemu v nesre-
či je bilo geslo gasilske or-
ganizacije vse od njenih za-
četkov in tako je še vedno.
Zgodovina teh društev do-
kazuje, da je v združenem
delu moč. ki je obvarovala
že mnogo premoženja in
prenekatero človeško živ-
ljenje. To delo zahteva ve-
liko mero prostega časa, žr-
tev in celo človeških živ-
ljenj. Gasilski domovi že od
nekdaj nudijo zatočišče
družbenemu in rekreacij-
skemu delu v naših vaseh.
V zadnjem času pa gasilstvo
dobiva tud' nove oblike in
s tem novo vsebino dela.
Pripravljajo se na splošen
ljudski odpor i.n gasilske or-
ganizacije bi naj postale
druga armada.
Na koncu so izvolili novo
vodstvo: 19-člansk: upravni
odbor in 3-članski nadzorni
odbor. jr
PANES SEJA
pO ORMOŽ
I Za danes, četrtek. 27. ma-
r- ie predsednik ormo.ške
r^inske skupšč:ne Franc
^vak sklical XXIV. skup-
ijo sejo občinskega zbora :n
P^a delovnih skupnosti
jpupščine občine Ormož. Od-
r>f"iki bodo obravnavali
P'^ročilo o delu upravnih or-
pn.ov SO Ormož za leto
fr"^. poročilo stanovanjsko
i^^^^^unalnega podietja Or-
P'^^ ter sklepali o sofinan-
^fanju raziskave ekonom-
j*ega centra Maribor Na
..J"7nem redu so tudi pre-
.ffozenjsko pravne zadeve.
JOffiiled v zaključni račun
#»^'3(13 ^>boine Ormož za fi-
^^"ciranie teritorialne ob-
rJJl^be za leto 1970 in 1971.
Vlf^"^^"^^ dveh predstav-
il v delovno skupnost
judske in študijske knjiž-
Ptuj. predlog za samo-
^■"^vni sporazum o merilih
jj^^eiitgy dohodka in oseb-
'fc. doh"»dkov za skupščine,
sl^l^^^^^amske osnove za delo
|g^"^«Jine 7.■^ obdobje junij
ion vpra-
'a in odgovori. jr
ESPERANTO KONGRESO
Inter fervojistoj-esperantistoj
Nad 300 udeležencev sve-
tovnega železničarskega kon-
gresa, ki so prišli v torek.
18. maja s posebnim vlakom
v Ptuj — je bilo navduše-
nih nad sprejemom. Predsed-
nik esperantskega društva
(sekcije DPD Svoboda) je
podravil navzoče in mala
Darja je izročila predsedni-
ku mednarodne železniške
federacije šopek nageljnov.
Nato je predsednik SZDL
Zdravko Turnšek v imenu
prebivalcev Ptuja izrekel
dobrodošlico in izrazil za-
dovoljstvo, da ima prilož-
nost pozdraviti zastopnike
železničarjev esperantistov
iz 18 evropskih držav.
Za pozdrave se je zahvalil
esperantist železničar Gie-
sler iz Hanovra. ki je bil po-
zneje še z nekaterimi dele-
gati sprejet pri predsedniku
SO Francu Rebernaku.
Gostje so za godbo od-
korakali do hotela — ž^l ne
v skupinah, kot se je pred-
videvalo, na grad na ogled
muzeja in ol<;repčitev v re-
stavraciji. Manjše skupme
pa so si ogledovale zanimi-
vosti mesta.
S vzkliki »Je revido« so
dobro razpoloženi gost: z
vlakom po 18. uri zapustili
naše mesto.
Naslednji dan se je vrnil
v P;ui upokojen- železniški
kontrolor iz Frankfurta na
za.^ebni obisk. Takoj smo se
odoravilj z avtom v Jeruza-
lem Občudovanje pokrajine
in okusna kaDli'c3 pri našem
esperantistu Stamparju bo
G. Jager-u. kot ie dejal, o-
stala  v trajnem spominu.
V četrtek, ko je večina že-
lezničarjev esDPrantistov od-
DOtovala v Postoino. se ie
naš prijatelj ob 9.40 poslo-
vil od Maribora ter odpoto-
val v Nemčijo.
Na mariborski postaj; so
izrazili veselje in zadovolj-
stvo nad sprejemom v Ptu-
ju zastopniki Norveške.
Danske in Francije.
O 1902 leti starem našem
zgodovinskem mestu pa bodo
udeleženci seznanjen- s pro-
spektom Ptuja, prevedenim
v esperanto.
j. d.
SODELOVANJE
SINDIKATA
STORITVENIH
DEJAVNOSTI
ORMOŽ—PTUJ—
MARIBOR
Danes popoldne se v Mari-
boru sestanejo na prvi skup-
ni seji člani občinskega od-
bora sindikata delavcev sto-
ritvenih dejavnoslti Maribor
in medobčnskega odbora
sindikata delavcev storitve-
nih dejavnost: Ptuj in Or-
mož.
Na seji bodo razpravljali
o nalogah sindikata pri ure-
sničevanju družbenega do-
govora ter samoupravnem
sporazumevanju o delitvi
dohodka ter osebnih dohod-
kih v storitvenih dejavno-
stih Posebno pozornost bodo
DosvetMi tudi pripombam k
predlogu kolektivnih nogodb
ki se bodo skleuale v zaseb-
nem sektorju med delavci :n
delodajalci. Seja pa jma tudi
namen da se dogovorijo o
oblikah bodo-ega sodelova-
nja obeh odborov sindikata
delavcev sfor tvonih dejav-
nost" občin Maribor. Ptuj n
Ormož.
F. B.
Škoda je vsake
pedi obdelovalne
zemlje
Anton Hajšek. kmet in ob-
činski odbornik je istočasno
tudi predsednik krajevne
skupnosti Cirkovce.
Kateri so problemi te skup-
nosti?
Hajšek pravi, da je naj-
bolj zaskrbljen nad zemljo,
to je nad tisto zemljo, ki
nam daje naš vsakdanji
kruh, ki pa je tu v »interesu
splošne družbene koristi« iz
leta v leto vse bolj onespo-
sobljajo za pridelovanje
kmetijskih dobrin. Naj na-
štejemo nekaj primerov:
Kmetje v Cirkovcah in o-
koliških vaseh so že pred le-
ti bili na spisku »žrtev«, da
so morali prepustiti nekaj
zemlje za napeljavo daljno-
voda kot tudi za gradnjo tra-
fopostaje. Ko so se s tem ne-
kak sprijaznili, je kot strela
iz neba udarilo mednje, da
bodo nekateri morali odsto-
piti v bližini Siko] zemljo za
vodovodno zbirališče za po-
trebe Slovenske Bistrice in
se nekaterih drugih krajev,
ki se bodo oskrbovali z vo-
do s tega območja. Razum-
ljivo, da kmetje nimajo nič
proti temu, da bi s: ljudje np
smeli napeljati zdrave pitne
vode v Svoje domove, meni-
jo pa. da bi to vodno zbira-
lišče lahko malce prestavili
proti gozdu in tako bi zem-
ljo, ki jo že mnogo desetle-
tij obdelujejo in ki je tod
zelo rodovitna, lahko obde-
lovali tudi v bodoče. Vendar
njihovih pripomb nihče ne
upošteva, tudi ne njihovih
razlogov.
Hajšek nadalje meni, da je
na tem območju tudi vse
preveč gramoznih jam. Delno
so tega krivi kmetje, k: jim
te gramoznice trenutno pri-
nesejo nekaj denarja, pozne-
je pa se v teh jamah, ki iih
ne zasujejo, ustvarjajo majh-
na jezerca, iz katerih je oo-
tem slišati žabje koncerte,
od katerih pa nimajo nika-
kršnih koristi,
V StaroSncih je odprlo
gramozno jamo ptujsko ko-
munalno podjetje na pn-vT-
šini kakih 18 hektarjev Tod
bo prizadetih kakšnih deset
kmetov, ki imajo tu svoje
obdelovalno polje. Najbolj
bodo prizadeti Jakob Kla-
sinc, Jože Medved. Adolf
Gojkovič in še nekateri.
Hajšek meni. d9 bi tud' v
tem primeru bila možna
boljša rešitev, ki bi bila bolj
ugodna za kmete. Gramozno
iamo bi naj odpirali proU
gozdu, kjer sedaj raste naj-
več akacija, S tem bi obva-
rovali nekaj hektarjev ob-
delovalne zemlje, ki postaja
vse bolj dragocena Tod se
visoko rodovitna zemlja pre-
orosto uničuje oziroma one-
mogoča na nJGj pridelova-
nje. FH
V nedeljo. 23. maia smo imeli priložnost v Ptuju na dvo-
rišču minoritskesra samosiana zopet s!iŠ3ti vrsto leifih pes-
mi .šolskih pevskih zborov iz ptu.jske občine.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK, 27. rtiai
Vesti iz Leskovca
Krajevna organizacija
SZDL je imela preteklo ne-
deljo pomemben sestanek za
vse prebivalce. Sestanek je
otvoril sekretar Alfonz Ko-
drič, šolski upravitelj.
Po uvodnih formalnostih je
povzel besedo Jože Stopnik,
ravnatelj SES v Ptuju o
ustavnih spremembah. Ko je
obširno obrazložil vse najvaž-
nejše iz 20-tih amandmajev,
je pozval navzoče za pripom-
be in vprašanja. Debata se je
usmerila na ceste, ki so obup-
ne. Glavna cesta, ki vodi
skozi vas, je v takem stanju,
da se bo morala v kratkem
preimenovati v Idanec. Za
vsakim avtom se dvigajo
oblaki prahu. V jesenskem,
zimskem in spomladanskem
mokrem vremenu se pa pod
težkimi avti vdira tlak in
kvišku nastopa težka haloška
ilovica. Tov. Stropnik je de-
jal, da je v načrtu gradnja
»vinske ceste« skozi Haloze:
od Borla, Cirkulan, čez Le-
skovec, do nove magistrale v
Podlehnik. Tudi od Suhe ve-
je do Vidma se obljublja as-
faltiranje s krajevnim samo-
prispevkom. Kdaj bo prišel
na vrsto podaljšek do Le-
skovca in naprej do hrvaške
meje, ko skozi naš kraj vozi
toliko turistov proti Trako-
ščanu? Ne bi bilo narobe, če
bi se tudi to vprašanje posta-
vilo na dnevni red, a ne samo
v Leskovcu.
Obravnavali so tudi social-
no stanje ostarelih in težave
mlajših kmetov ter kritično
ocenili dodatno obremenitev
kmetov še za 16 Vo na kata-
strski dohodek na račun za-
varovanja. Tako se ne bo
dalo spraviti kmečkega pro-
blema na zeleno vejo, ker pr-
vi itak — kot socialno ogro-
ženi — ne morejo izpolniti
obveznosti, drugi pa bodo še
bolj iskali izhodišča v izven-
kmetskih dejavnostih. Svoj
čas smo gradili tovarne, vla-
gali v industrijo, pri čemer
kmet ni dajal samo gmotnih
sredstev, temveč največ, kar
se dati da, to je, vložil je živ
inventar — DELOVNO SILO,
katere mu sedaj tako občut-
no primanjkuje. Takrat se je
reklo: »Najprej zgradimo in-
dustrijo, potem bomo pod-
prli kmetijstvo«. Z upraviče-
no zahtevo bi lahko rekli, naj
se izpolni obljuba tistim, ki
so ostali sami na kmetijah,
dali od sebe vse, tudi naj-
dražje — svoje otroke, a se
jih v zameno vprašuje, koli-
ko imaš službenih let, če že-
liš pokojnino? In če bi na to
vprašanje dal odgovor 70-let-
nik, bi se glasil: »55 let imam
trde delovne dobe«. Bi našli
kakega upokojenca s tolikimi
delovnimi leti? Tak kmečki
človek, pa naj bi sedaj — ko
si ne more več priskrbeti
skorjice kruha — prevzemal
še nova bremena, o tem naj
bi premislil slehernik in se v
duhu postavil v tak brezr
upen položaj, pa bi problem
onemoglega kmeta bil rešen.
Na vrsto so prišle tudi ce-
ne, posebno pri vinu, najvaž-
nejšem tukajšnjem pridelku.
Danes nekaterih industrijskih
pridelkov kmet ne more več
dobiti za izkupiček 2 litrov
vina, toliko kot je pred nekaj
leti dobil za izkupiček 1 litra.
Zato se naseljenost manjša iz
dneva v dan. Nekdaj idiličnih
Haloz vendar ne bi bilo pri-
Ix>ročljivo spremeniti v pu-
stinjo, zato, dokler še hi či-
sto prepozno, preusmerimo
tok gospodarstva.
J. M.
Danes je najsrečnejši dan
Mesto Ormož že dolgo let
ni dočakalo nobene zlate po-
roke. Tudi najstarejši obča-
ni se ne spomnijo, kdaj je
bil zadnji tak dogodek med
rojenimi Ormožani, zato je
bila sobotna zlata poroka za
Ormož nekaj posebnega.
Alojizija in Alojz Potoč-
nik sta se v soboto mladost-
no nasmejana po 50-letih
spet hrabro postavila pred
matičarja in si obljubila za-
konsko zvestobo tudi za dru-
go polovico zakonskega sto-
letja. Ukradli smo jima tre-
nutek veselega razpoloženja,
na vrtu gostilne Havlas v
Ormožu in se pogovarjali o
njunem skupnem življenju.
Alojzija je bila rojena le-
ta 1901 v Ormožu. »Oče je
bil kretničar. Danes je toč-
no 50 let. odkar sem se po-
ročila. Mož je imel mizar-
sko delavnico. 1926. leta sva
morala zapustiti Ormož in
odšla sva v Cakovec. Življe-
nje pa je hotelo, da naju pre-
seli še enkrat, Ze čez tri le-
ta sva odšla v Dugo reso,
kjer je mož v tekstilni to-
varni mizaril polnih dvanajst
let. Prišla je druga svetovna
vojna in prekinila miren tok
najinega življenja. Ustaši so
naju tako kakor vse zavedne
Slovence izgnali. Imetja ni-
smo mogli vzeti s sabo in ta-
ko smo se 1941. leta vrnili
v Ormož brez vsega. Moža
so takoi odpeljali v Gradec
in tako sem ostala z družino
sama. Imela sva tri hčerke.
Po moževem odhodu sem bi-
la prisiljena družino preži-
veti sama. Dobila sem služ-
bo in tako naša družina v ti-
stih hudih časih ni bila lač-
na. Pred koncem vojne se je
mož vrnil in od takrat živi-
va v Ormožu. Mož je nada-
ljeval s svojo obrtjo in kot
tak bil tudi upokojen. Sa-
ma sem po vojni zapustila
službo in doma gospodinji-
la,« je povedala zlata nevesta
Alojzija. Povprašali pa smo
jo še po najlepšem in naj-
težjem  dnevu njenega  živ-
ljenja: »Najtežji čas mojega
življenja je bil takrat, ko so
nas izgnali iz Duge rese.«
Sledil je nasmeh in »najlep-
ši dan mojega življenja pa
je danes, ko imam vse svoje
drage sorodnike in prijatelje
okrog sebe.«
Dam: smo dali prednost in
šele sedaj je prišel do besede
on — zlati ženin. »Tudi jaz
sem rojen Ormožanec. Na
svet sem prišel 1895. leta.
Ze v I. svetovni vojni sem
se kot 19-letni fant boril na
Doberdobu. Najbolj sem bil
srečen takrat, pred p^t^^
timi leti, ko sem se
poročil. Danes živiva ij.
redu. Otroci so pridnj
veliko pomeni. Pokojni^
še kar v redu :n se da
Tu ga je prekinila žen;
povedala, kako   vestno
sleduje časopisne vesti o
kojninah: »Ti, mama, p,.
piše da bodo pokojnine
večali in hitro zračuna,
liko bo dobil zraven,« i«
vahno povedala zlata n«
sta in se nasmehnila sv<
mu zlatemu ženinu. Nat*
še malo manj veselo dodi
»Sama ne bi imela nič {
ti. če bi se to res zgodi
V življenju so se jima
dili trije otroci. Sedaj
imata že štiri pravnuke
vita mirno v zasluženem
koju in se veselita vsake
bre besede in plemeniti
namena. i
Marjeta Strelec,   Placarovcl 8
— Slavka; FrančiSka Horvat,
Podgorci 34 a — deklico: Jožefa
Bezjak, Nova vas pri Ptuju 12
— Jožefo; Julijana Vidovič. Sla-
tina 60 — Anico; Jožica Kopše,
Sedlašek 54 — Mojco; Štefanija
Kovačič, Lofkl vrh 34 — Sonjo;
Jožefa Koiednik, Pohorje 25 —
deklico; Zinka Lah, Cirkovce
n. h. — Igorja; Mirica Janžeko-
\ič. Nova vas 97 pri Markovcih
— Miroslava; Vera Ferš, Can-
karjeva 10 — Karmeno; Eliza-
beta Strucl. Sedlašek 94 — de-
klico; Dragotina Borko. Sredi-
šče 32 — Marjetko; Elizabeta
PlajnSek, Kočlce 51 — deklico:
Ana Juršie, Cirkovce n. h. —
Dušanko; Bernarda Galun, Vi-
dem 34 — Primoža: Genovefa
Blažek. Gradišče 56 — Renato;
Jelka Belšak. Ivajnkovci 19 —
Vesno; Marija Krajnc, Hajdoše
29 — Valerijo; Matila Cvetko.
Sardinje 2 — Lidijo; Marija Lah,
Dornava n. h. — dečka; Majda
Cafuta, Skorba 6 — Evgena;
Štefanija Repec, Zg. Pristava
37 — Slavka; Marija Kolarič,
Oerečja vas n. h. — Draga; Než-
ka Slana, Radoslavci 69 — Cvet-
ko; Cecilija Sturm; Cesta Olge
Meglic 4 — Aleksandra; Anica
Fladung, Levajnci 17 — Dragico;
Cvetka Doltnar, Cesta Olge Me-
glic 2 — Mojco; Katarina Kaš-
man, Ciril-Metodov drevored 19
— deklico; Marija Osterc, Or-
moška 9 — Milana; Marija Roj-
ko, Mezgovci 50 — deklico; Ju-
sta Vršič, Nova vas 30 — Ja-
smino; Milica Letonja, Zabovci
92 — Davorina; Milena Mohorko,
Maribor, Makedonska 11 — deč-
ka; Marija Primožič, Potrčeva
25 — dečka; Angela Krajnc, Vi-
dem ob Sčavnjci — *i^anko.
POROKE:
Konrad Kekec, Nova vas pri
Ptuju 72, in Danica Duh, Po-
trčeva 31; Jožef Vrabl, Stuki 11,
in Ljudmila Potrč, Krčevina pri
Ptuju 5; Alojz Kores, Zetale 48,
in Ana Povodnik, Stojnci 46;
Franc Strucl, Mali Brebrovnik
30, in Terezija Potočnik, Ptujska
gora 31; Vladimir Turščak, Pre-
šernova 5, in Ana Camber, Vir
bb.
UMRLI   SO:
Jožef Fijačko, Hauptmaničeva
1, roj. 1885, umrl 22. 5. 1971; Ana
Sedlar, Lahonci 43, roj, 1924,
umrla 20. 5.  1971.
SPREJET
FINANČNI
NAČRT
Člani skupščine temeljne
kulturne skupnosti Ormož so
prejšnjo sredo pregledali
sklepe ustanovne seje te
skupščine in potrdili finanč-
oi načrt aa čas od I, Q, dft
31. 12. 1971. Ormoška te-
meljna kulturna skupnost
razpolaga v letošnjem letu
z 190.950 din. Od tega je iz
občinskega proračuna 112
tisoč 750 din in 78.200 din
prispevka od republiškega
prometnega davka od pro-
daje blaga na drobno.      jr
UNIČEVANJE
GRMIČEVJA
NA TRAVNIKIH
Velikokrat imamo na trav-
nikih ali pašnikih mnogo gr-
movja, kot je robidnica, le-
ska, črn trn, divji hmelj itd.
Tudi to grmovje lahko uni-
čimo s herbicidi.
Najprimernejša pripravka
za uničevanje grmičevja sta
regulex B 40 in tormone 80
Z regulexom B 40 škropimo
v 1 do 1,5-odstotni koncen-
traciji. Najprimernejši čas za
šropljenje je, ko je grmovje
v bujni rasti, to je od maja
do julija. Škropiti moramo
s tema dvema pripravkoma
v mirnem in lepem vremenu,
brez vetra, ker že majhna
količina škropiva lahko moč-
no poškoduje vinsko trto ali
sadovnjak, če je v   bližini.
Škropiti moramo vsak grm
posebej, da škropivo ne pa-
de na druge kulture.
Po škropljenju škropilnice
dobro umiti s toplo in s hlad-
no vodo, v katero lahko da-
mo tudi nekaj sode.
ML
IZLET SLEPIH
Osnovna organizacija zve-
ze slepih Ptuj je v dneh 22.
in 23. maja priredila za svo-
je člane dvodnevni izlet na
Dolenjsko.
Ker slepi letos praznujemo
25-letnico ustanovitve naše
zveze je imel ta izlet isto-
časno še poseben namen, —
srečanje članov ob tem za
nas tako pomembnem sre-
brnem jubileju.
Člani so bili še yosebno
zadovoljni, ker je bil izlet
brezplačen. K temu pa so po-
leg sredstev, ki jih je za to
akcijo namenila naša orga-
nizacija, z razumevanjem
pripomogla nekatera ptujska
podjetja. Za pomoč se na
tem mestu najtoploje zahva-
ljujemo podjetjem: Trgovsko
podjet.ie Izbira, Mercator,
Kmetijski kombinat, obrat
Slovenske   gorice,   Petovia,
živilska industrija, Intesi
karne Vinko Reš.
Odb«
• Pomaranče in lim'
dajejo več soka, če jih P
uporabo pustimo nekaj f
v topli vodi. To velja pf
vsem takrat, če kupimo
zelene limone,
• Bakrene predmete
slimo s toplim kisom ali
snetim mlekom, ki smo
dodali nekoliko soli. Ba
potem zdrgnemo s flaneli
krpo.
• Ce se pšenični
zlepi pri kuhanju v kep
smo navadno zelo jezne,
mu se lahko izognemo-
zdrob vsipamo v mleko s
z: koničasto vrečico, ki '
ji odtrgali dno.
• Kadar krpate z zap^
pazite, da bodo tekle nit
isti smeri kakor blago
stem delu, ki ga krpate-
plata bo potem  dosti 1^
vidna.
gpjjlK — ČETRTEK. 27. maj 1971
stran s
'esem madžarske puste
in slovenskih goric
[pionirji in učitelji osnov-
' in nižje glasbene šole
jnnož so v petek, 21. maja,
U drugič sprejeli v goste
ijjje prijatelje   iz osnovne
Uttoro utcai iz Szom-
athelya na Madžarskem.
>tj\o je 56 pionirjev in 12
fjteljev. Med njimi je bil
Istvan Mizko, pedagoš-
i svetovalec za pouk glasbe.,
1 prostorih osnovne šole
)rmož je bilo prvo stiska-
ije rok pomešano z mnogo
ivetja. Srečali so se spet.
iedaj lahko že rečemo stari
manci, in si izrekli dobro-
došlico.
Po manjšem odmoru, ki so
Sa izkoristili za pripravo na
lastop, so odšli v ormoško
kinodvorano, kjer je ob 7.
ivečer bil koncert. Ze vse
leto so oboji pionirji pri-
pravljali skupen nastop, ta-
1^0 da so polovico programa
'isštudirali eni, polovico pa
, •irugi.
: Koncert   je  imel   mnogo
Pfedvsem  mladih  poslušal-
(Cev. Pred nastopom  je po-
zdravil goste ravnatelj os-
novne  šole Ormož   Zlatko
Kovačič: »Malo imamo takih
obiskov, ki bi   segali   tako
j8l»boko v srce, kot vaš Ži-
vimo na mejah dveh prija-
]il^^l'_skih socialističnih držav,
lip^^li smo  razvijati  prija-
.^''ske stike predvsem preK
p'adih Mlada srca vaših in
, "^šiFi otrok že danes in tu-
ji   v bodočnosti ne bodo ču-
,j ''a meja   in nobenih   ovir.
bratski odnosi in tovari-
\     ^'      ^^^^
j      Zato  je prav. da taka
^canja gojimo in razvija-
vjf ^^"^šnji večer  naj bo
Pesmi, radosti in ve-
' tno ■      ^ ^   naš\h  srcih
' ^ ^a potrdil spoznanje, da
, ° človeštvo enkrat moralo
-^'veti kot ena velika dru-
I     • Vi boste razumeli na-
šo pesem jn mi vašo. Srečali
se bosta madžarska pu.sta in
slovenske gorice. Melodije
ne poznajo meja, zato bodo
prehajale iz srca v srce ter
nas osvajale in vzgajale.
Želimo, da bi se ugodno
počutili med nami.
Koncert je pričel mladin-
ski pevski zbor osnovne šo-
le Ormož pod vodstvom pe-
vovodje Milene Moravec.
Zapeli so 9 pesmi. Gojenci
nižje glasbene šole pa so
nastopili z instrumentalnimi
točkami.
Gostje so pripravili pester
program    madžarskih    na-
rodnih pesmi in ljudskih pe-
smi drugih narodov Za u-
vod so zapeli našo pesem
Barčica po morju plava. Ta
pesem je simbol prijatelj-
stva, ki se je skovalo lansko
leto. Gostje so povedali, da
so jo doma mnogo prepeva-
li. V nadaljevanju programa'
s z skrbno izbranimi in do-
bro naštudiranim: skladba-
mi uspeli zadovoljiti vsake-
ga, še tako kritičnega poslu-
šalca Najveličastnejši je bil
trenutek, ko so zapeli pesem
grškega skladatelja M. Theo-
dorakisa z naslovom Mir.
Razvili so zastave in zapeli:
Ljudje vsega sveta trpijo,
ker ni miru. Zato kličemo
tebe — MIR dvigujemo
zastave vseh narodov. Na
koncu sta oba zbora skupaj
zapela po eno slovensko in
eno madžarsko pesem. Pri-
reditev so zaključili gostje s
folklorno točko.
Ob zaključku slovesnosti
sta se Istvan Mizko in rav-
nateljica gostujoče osnovne
šole zahvalila za topel spre-
jem in izročila gostiteljem
spominska darila.
Otroci so odšli spat s svo-
jimi vrstniki, starejši pa so
nadaljevali prijateljsko sre-
čanje na družabnem večeru,
ki ga je priredila predsed-
nica občinskega sveta ZKPO
Oi-mož Mimica Pišek v or-
moškem hotelu.
Naslednji dan so se gostje
odšli v Zagreb, kjer so si
ogledali mesto in nakupovali.
Ob nastopu madžarskih
pionirjev v Ormožu smo do-
bili občutek veselja in lepo-
te. Srečujeta se dva različ-
na naroda, ki s pesmijo do-
vezujeta svoje življenje. Po-
stali so resnično dobn pri-
jatelji in dobri prijatelji
nam ostanejo zmeraj v spo-
minu.
rekst in silke J. Rakuša
Madžarski pionirji pojejo pe sem o iviiru
Učitelji, ki so spremljali madžarske pionirje in predsedni-
ca občinskega sveta ZKPO Ormož so z zanimanjem sle-
dili koncertu
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
PROF. RUDOLFU RAKUŠf V ORMOŽUi
29. maja ob 11. uri bo v
Ormožu odkritje spominske
plošče na rojstni hiši prof.
Rudolfa  Rakuše.
Odkritje spominske plo-
šče pripravlja upravni od-
bor »Sklada prof. Rudolfa
Rakuše«, ki so ga ob oblet-
nici rojstva prof. Rakuše
(rojen 22. marca 1893) usta-
novili njegovi nekdanji u-
čenci, maturanti trgovske
akademije v Mariboru iz le-
ta 1939 z namenom, poskr-
beti za razna spominska o-
beležja temu velikemu Slo-
vencu in Jugoslovanu, ka-
sneje pa iz sredstev sklada
nagrajevati najboljše ste-
nografe, strojepisce in espe-
rantiste  iz vse Jugoslavije.
Prof. Rudolf Rakuša je
bil znastvenik, izreden pe-
dagog in metodolog na pod-
ročju stenografije, sitroje-
pisja in esperanta. Ze od
leta 1935 je bil član medna-
rodne akademije esperanta
— Akademia de Esperanto.
Prof. Rakuša je utemeljitelj
reformirane slovenske ste-
nografije, ki jo od leta 1946
obvezno poučujejo v vseh
strokovnih šolah in tečajih
ekonomsko-komercialne in
administrativne smeri, hkra-
ti pa tudi soustvarjalec e-
notne stenografije za hr-
vatsko-srbsko jezikovno
področje, izreden strokovni
publicist in prevajalec v
esperanto. S prevodoma
Cankarjevega   Hlapca   Jer-
neja in njegove pravice ter
Zupančičevega Cicibana je
kulturni sloves maloštevil-
nega slovenskega naroda
ponesel v velik svet.
Usitanoviteljem ;>Sklada
orof. Rudolfa Rakuše« so se
kot člani sklada pridružila
številna društva stenogra-
fov, sitrojepiscev in admini-
strativnih kadrov iz Slove-
nije, Hrvatsike in Srbije,
dalje Zvezia esperantistov
Slovenije in Savez stenogra-
fa, stenodaktilografa i dru-
gih admLnistrativnih kadro-
va Jugoslavije, skupščini
občin Ormož in Maribor,
Kreditna banka Maribor ter
skupine občanov (nekateri
letniki maturantov trgovske
akademije Maribor) in dru-
-^i. Za uresničevanje name-
na zbira sklad denairna sred-
stva v obliki dotacij jn pri-
spevkov posameznikov, de-
lovnih skupnosti, družbenih
organizacij im družbenoEK>li-
tičnih skupnosti na žiro ra-
čun: SDK Maribor 518-679-
21368.
Upravni odbor sklada je
v kratkem časoi po ustano-
vitvi sklada uspel uresniči-
ti dvoje zamisli iz namena
sklada; v Mariboru bodo po
prof. Rakuši poimenovali
eno novih mestnih ploščadi^
v Ormožu pa bodo 29. maja
— ob prvi obletnici smrti —
odkrili spominsko ploščo na
rojstni hiš: prof. Rakuše.
šk
POŽAR V VELIKI
VARNICI
v soboto, 15. maja, popol-
dne je požar upepelil hleve
in gospodarsko poslopje Iva-
ne Skok iz Velike Varnice.
Požrtvovalni soseščini in ga-
silce miz Leskovca se je za-
hvaliti, da se ogenj ni raz-
širil še na stanovanjsko hišo
in sosedne zgradbe. Ob že
precej močni suši so pri tem
humanem dejanju izpraznili
vse bližnje studence, mlake in
cisterne, tako da poleg po-
gorelca, še sosedje tr-
pijo na pomanjkanju vode,
posebno sedaj, ko je prišel
čas škropljenja vinske trte.
Čeprav je bilo poslopje sta-
ro, leseno in s slamo krito, še
je služilo svojemu namenu.
Namesto tega bo težko na vi-
sokem hribu postaviti drugo
in tako je -lastnica močno
oškodovana.
Pri lokalizaciji požara gre
največja zasluga članu gasil-
skega društva Leskovec, Ja-
nezu Vidoviču iz Vel. Varni-
ce 105.
JM.
PADEL
S KOLESOM
V nedeljo, 16. maja se je
pripetila vozniku motornega
kolesa Alojzu Petroviču iz
Preše 22 pri Majšperku pro-
metna nesreča. Ko se je pri-
peljal v bližino hiše Jožefa
Koržeta v Lešju št. 16 s pre-
cejšnjo hitrostjo, ga je za-
čelo zanašati proti levi stra-
ni cestišča v njegovi smeri
vožnje. Ker verjetno ni mo-
gel obvladati vozila, je drsel
13 metrov po cestišču, nakar
je padel. Pri padcu se je laž-
je poškodoval po obrazu in
nogah. Prepeljali so ga v
Ptujsko bolnišnico. Na mo-
tornem kolesu je nastalo
škode za 500 dinarjev.
-FK-
TATVINA DENARJA
V času od 1. do 14. maja
je neznani storilec 81-letni
Tereziji Kogler iz Biša 8
ukradel 1600 dinarjev goto-
vine in hranilno knjižico, na
katero je bil naložen denar
v znesku 2500 dinarjev, last
njenega sina Franca Kogler-
ja, k? je tatvino prijavil OM
Desternik 14. maja 1971 ta-
koj, ko je tatvino opazila
njegova mati Terezija. Knji-
žico je izdala Ljubljanska
banka, podružnica Maribor,
Partizanska 3—5. Koglerjeva
je denar in hranilno knjižico
imela v omari. V petek,
14. maja je opazila, da je v
omari premaknjen zvezek in
tako po naključju ugotovila
tatvino. Oškodovana stanuje
sama. Delavci OM Desternik
za storilcem poizvedujejo.
-F K-
STRAN S
tednik — Četrtek. 27
GOHCA - PRILJUBLJENA
IZf ETNIŠKA m REKREACIJSKA
TOČKA PTUJCANOV
Ze nekaj let ]e tega. kar
so ptujski sindikati odprli
sredi slikovitih, vinorodnih
iHaloz rekreacijski center, ki
je postal v zadnjem času
priljubljena izletniška po-
stojanka številnih Ptujčanov
pa tudi drugih izletnikov, ki
ob sobotah in nedeljah radi
zavijejo iz glavne ceste pr:
Podlehniku na Gorco. kjer
visoko na hribu sredi vinske
trte stoji lepa hišica. Gostje,
k se ne ustrašiio gramozi-
rane ceste, na   so   ometno
presenečeni tudi nad njeno
notranjo ureditvijo, V njej
je več lepo urejenih gostin-
skih prostorov pa tudi ne-
kaj sob za prenočišča, ki so
čez vikend skoraj vedno za-
sedena.
Kot =e znano, je bilo na
Gorci že več seminarjev, ki
jih prirejajo ptujski sindi-
kat:. Tja pa nrihajajo na
razne pogovore tudi od dru-
god, zlasti iz Slovenske Bi-
strice, pa tudi številni ne-
deljski izletniki, ki potujejo
v organizacije raznih turi-
stičnih agencij, se tod radi
ustavljajo za krajši oddih in
razvedrilo. Ta izletniška toč-
ka je torej dosegla svoj na-
men.
Gotovo pa je, da se bo tod
turizem še bolj razvil, ko bo
skozi     Dodlehniško   dolino
vpeljana hitra tranzitna ce-
sta, ki bo povezovala Mari-
bor z Zagrebom in drugimi
jrističnimi kraji, zlasti pa
še z Jadranskim morjem.
Manjka še kakšnih 15 kilo-
metrov asfaltnega cestišča.
Upajmo, da bo to kmalu.
F. H.
POMANJKANJE BORA
IN MAGNEZIJA V PREHRANI
RASTLIN
Rastline potrebujejo za
svoj razvoj različne elemen-
te oziroma rudnine. Najnuj-
nejše hranilne snov: so du-
šik, fosfo# in kalij. Poleg
teh pa potrebujejo še veliko
mikroelementov, kot so bor,
baker, cink, molibden itd.,
ki seveda le v majhnih ko-
ličinah vplivajo posredno ali
neposredno na razvoj rastlin.
Za normalen razvoj in
rast rastlin sta velikega po-
mena bor in magnezij. Bor
ima bistveno vlogo pri oplo-
ditvi rastlin, Ce primanjkuje
bora si tudi rastline ne mo-
rejo uravnavati vodnega re-
žima. Pomanjkanje bora se
močno odraža v sušnih le-
tih ter v apnenčasti kisU,
peščeni in kamniti zemlji.
Na sadnem drevju se poka-
že pomanjkanje bora na plo-
dovih, mladikah in listju.
Na plodovih se pojavijo
plutaste pege... Ce nasto-
pi pomanjkanje bora po-
zneje, je poškodovano meso
plodov grenkega okusa, plo-
dovi pa tudi prej odpadajo.
Na mladikah se kaže po-
manjkanje bora v odmira-
nju   mladik   od   vrha   na-
vzdol, listje je malo, na
kratkih pecljih in krhko.
Pri sladkorni pesi se zaradi
nenormalne delitve celic po-
javi srčna gniloba. Da od-
pravimo pomanjkanje bora
ali vsaj zmanjšamo, lahko
damo 20 do 30 kg boraksa
na hektar ali pa škropimo
rastline z 0.25 dc 0,50-od-
stotno koncentracijo bo-
raksa.
Prav tako kot bor je tudi
magnezij neobhodno potreb-
no rastlinsko hranilo. Ma-
gnezij je važen sestavni del
klorofilnih zrnc, večina pa
ga ie raztopljenega v celič-
nem soku ter je dobro gib-
ljiv po cel: rastlini. Magne-
zij je prisoten tudi pri tvor-
bi vitaminov, beljakovin,
ogljikovih hidratov in ma-
ščob. Magnezij v rastlini tu-
di pospešuje sprejemanje in
'prenašanje fosfora po rast-
lini. Pomanjkanje magnezi-
ja lahko nastoiai zaradi ve-
like količine kalijevih gno-
jil. Te lahko popravimo ta-
ko, da dodamo večjo količi-
no magnezijevega gnojila :n
tako Dopravimo faktor, ki je j
v minimumu.
Pri mladem sadnem drev-
ju se pokaže pomanjkanje
magnezija v obliki kloroze
na končnih listih, kj se po-
zneje razširi tud! na sred-
nje in spodnje liste. Zelena
barva listja postane rumen-
kasto rjava, do temno rja-
v^. ozek pas ob listnem re-
bru pa zelen. To pomanjka-
nje lahko nastopi nenadoma,
tako da listje v nekaj dneh
odpade. Pri starejšem drev-
ju pa se pokaže pomanjka-
nje najprej na starejšem
listju, nato na mlajšem. Pr-
vi vidni znak! so bledorume-
ne lise med žilami na listju,
ki jih Dovzroča pomanjkanje
klorofila.
Magnezij lahko dodajamo
skozi liste, tako da drevje
škropimo med letom dva do
trikrat z 1-odstotno raztopi-
no grenke soli. Na kislih
zemljah lahko dodajamo tu-
di dolomit, ki nam istočasno
služi za nevtralizacijo tal
Gnojenje skozi list je zelo
uspešno in to je tudi najhi-
tre:'ša pomoč pri pomanjka-
nju katerekoli prvine. Rast-
line vsesajo hranilo najhi-
treje skozi list. ML
Kdo bo upravljal
gozdove SLP?
Pred kratkim je svet za
občo upravo pri skupščini
občine Maribor razpravljal
o vlogi gozdnega gospodar-
stva Maribor, da jim dode-
lijo v upravljanje gozdove
na območju katastralnih ob-
čin Zlatoličje, Starše in Vum-
pah, s katerimi sicer gospo-
dari kmetijski kombinat v
Ptuju.
Na seji sta predstavnika,
to je GG Maribor in kk
Ptuj utemeljevala svojo u-
pravičenost do upravljanja
teh gozdov. Gozdno gospo-
darstvo je svoj zahtevek u-
temeljevalo s tem, da je po
zakonu o gozdovih edino pri-
stojno, da na svojem območ-
ju upravlja gozdove obeh
sektorjev lastništva medtem
ko je predstavnik kmetijske-
ga kombinata povedal, da le
ta z gozdovi SLP gospodari
skoraj 10 let in da je zato
upravičen tudi v bodoče go-
spodariti z njimi.
Svet za občo upravo je bil
seveda drugačnega mnenja
ter je sklenil te gozdove do-
deliti v upravljanje gozdne-
mu gospodarstvu.
Na to odločitev ima kme-
tijski kombinat, ki je zain-
teresiran s temi gozdovi tudi
v bodoče gospodariti pravico
sprožiti upravni spor pred
Vrhovnim sodiščem SR Slo-
venije.
FH
Končano tekmovanje
»V znanju je motj
Prvo nagrado dobi Grajena
v nedeljo, 23. maja je bil
končan spomladanski del
tekmovanja krajevnih skup-
nosti, ki ga je pod naslo-
vom »v znanju je moč« or-
ganiziral Radio Ptuj v sode-
lovanju z občinsko skupšči-
no in občinsko konferenco
SZDL.
v finale sta se prebili kra-
jevni skupnosti Grajena in
Hajdina. Njuno medsebojno
srečanje v nedeljo je odloči-
lo, kdo bo dobitnik prve in
kdo druge nagrade. Zmagala
je Grajena z dvema točka-
ma prednosti. Zanimivost je
to, da je Grajena ena naj-
manjših krajevnih skupnosti
v ptujski občini, povrh tega
pa je nastopila še z naj-
mlajšo tekmovalno ekipo, 2
moška in 3 ženske, s popreč-
no starostjo 21 let.
Nagrade bo prispevala ob-
činska skupščina Ptuj, z zna-
njem pa so si jih priborile
krajevne skupnosti po na-
slednjem redu,
5000 din — prva nagrada —
Grajena,
2500 din — druga nagrada —
Hajdina,
1500 din — tretja nagrada —
Majšperk,
1000 din — četrta nagrada —
Desternik,
Nagrade bodo krajevne
skupnosti porabile namensko
za ureditev najnujnejših ko-
munalnih potreb kraja, V
Grajeni so se že odločili, da
bodo s tem denarjem uredili
prosvetno dvorano v zadruž-
nem domu, katerega so po
10-letnem prizadevanju konč-
no uspeli dobit: v svojo u-
pravo.
v izločilnem, polfinalnem
in finalnem delu javnih tek-
movanj, ki jih je premešala
ptujska radijska postaja —
se je zvrstilo 7 srečanj med
krajevnimi skupnostmi. Vsa-
ka ekipa je odgovarjala na
6 vprašanj, občinstvo pa na
tri, upoštevajoč tudi na-
stop s kulturno točko.
Zanimiv je tudi pregled
znanja, ki so ga poka_zale
tekmovalne ekipe in občin-
stvo. Izračunan je v odstot-
kih glede na število prizna-
nih točk:
— Na vprašanja iz dolo-
čil zakona o narodni obram-
bi so tekmovalci osvo
53,5 odst. možnih to(|
— Najboljše znanj«,
kazali iz civilne zašcii
so osvojili 90 odst. ^
točk.
— Iz znanja o nuden'
ve pomoči pa so osvoi
odst. možnik točk Skupj
rej iz skupine vprašanj
rambni vzgoji 70 odst
nih točk.
— Iz vprašanj o del;
činske skupščine so tf
valci osvojili 76 odst
nih točk, iz dela kra
skupnosti pa kar 84
točk. S pravilnimi odj
iz komunalne samou
so tako osvojili 81 odsl
nih točk.
— Na vprašanja iz;
vine Ptuja in njegove
ce so tekmovalci s pra
mi odgovori osvojili
odst. možnih točk.
Najtežja oa so bila
sanja, ki jih je občinstv
krajevne skupnosti a
Ijalo občinstvu druge
jevne skupnosti. Vpra
so se nanašala na zgod
ali manj znane dogCK
posameznih krajih in s
nadvse zanimiva. V
tekmovanju se je prin
da je bil le en poln
vor in dva delno pn
odgovora. Tako je obči
iz teh vprašanj osvoj:
10,7 odst. možnih točk
protiutež temu pa je b
stop s kulturno ali zal
točko, kar so 100-odsii
le vse krajevne skups
— Zadnje vprašanje!
činstvo je bilo s pod
narodne in zabavne i
Glede na izenačenost a
iz preišnjih vprašanji
sto pravilnost odgovor
glasbeno uganko pJ-
zmago tej ali oni kra
skupnosti. Iz teh vpraši
občinstvo skupno os'
60.7 odst. možnih toči
Skupno na vsa vp«
je bilo s pravilnimi od
ri doseženo 67,3 odst. n
točk, kar kaže na dob«
prečno znanje. V jese
Radio Ptuj organizira
dobno tekmovanje z
skupino krajevnih sk
sti.
Franc Fič
^[tC — ČETRTEK. 21. maj 1971_
STRAN 7
jjf A ZADRAVEC
sivi grozdni plesni
n njenem zatiranju
ijljevanje in konec)
s^ar intenzivno obdelu-
j^yinograde. se je sivs
j^ga plesen zelo razširi-
li, povzroča sedaj najob-
yj^jšo škodo, tembolj
iio pred kratkim za za-
i^je te bolezni trte ni bi-
učinkovitih kemičnih
jstev.
a borbo proti sivi grozd-
plesni   razlikujemo  dve
ti ukrepov:
i varstvene ukrepe,
i zatiranje   s  kemičnimi
sredstvi.
I Najvažnejši in praktič-
(dini varstveni ukrep j€
keti, da bo imela vinska
1 dovolj sonca in zraka,
'je pravi, da se bo lahko
jidje čim prej posušilo,
gotovi j eno je namreč,
lahko učinkovito napade
I grozdna plesen grozdje
ledaj, če je to več kot 24
pri temperatur: nad 12
finj vlažno.
i Za zatiranje grozdne
ri poznamo sedaj tudi
»eč ali manj učinkovita
bčra sredstva, ki delu-
neposredno, učinkovita
i/čna sredstva, ki deluje-
posredno in pomožna
Istva.
«d učinkovita   kemična
.istva. ki delujejo  nepo-
, Ino, prištevamo za sedaj:
locid, ortophaltan. eupa-
. tnycodifol.
učinkovita kemična
ilstva, ki delujejo po-
*>o prek listja in živ-
Diskih sokov trte. lahko
^tmo francosko sred-
" benlate, ki se izdeluje
v Nemčiji in prodaja
' imenom benomyl.
'«1 pomožna sredstva pri-
, »amo:
• tnodro   galico   oziroma
"^ko brozgo, ki nam si-
učinkuje   proti   sivi
i      plesni, vendar utr-
,' k(^ico  grozdnih  jagod
5* term otežuje sivi grozd-
ll^^^^ni   Drodiranje   skozi
kožico in s tem o-
n samo.
, *''azivno milo, ki ima
ll* učinek kot modra ga-
j" ur>orabi od 1 do 4 na-
^''ih sredstev je potreb-
j^^aj troje   običajno   pa
^^fo dodatnih škropljenj,
'^^r koncem julija, sre-
*^'f!ust.a. proti koncu av-
mnogokrat kot če-
dodatno škropljenje že
v prvi   dekadi   sep-
nasproti   se dodaje
al: benomyl kol do-
i    ^rednemu škroplje-
f p5'^ti peronospori in si-
fcte •**'"^^Sa škropljenja po
jtlj";"* vinske trte   pa do
"enega škropljenja pro-
^r,r'''>»iosdari    vinske trte.
' °d srede junija pa do
druge polovice julija, to je
tri do štirikrat.
Po poizkusih, ki jih je tri
leta zapored delal uvodoma
označeni vinogradniško-vi-
narski inštitut v Geisenheim.
deluje benlate oziroma be-
nomyl do dobrih 13 tednov,
ali približno 90 dni. Ce pr-
vič poškropimo takoj po cve-
tenju vinske trte — sredi
junija — je učinek zagotov-
ljen do srede septembra, od
nadaljnjih škropljenj pa se-
veda ustrezno dalje oziroma
do trgatve.
Da bo uspeh zagotovljen,
uporaba sredstva pa še go-
spodarna, je treba dodajati
benlate ali benomyl v kon-
centraciji 0,04 do 0,05 odst.,
to je 4 do 5 dkg na 100 li-
trov vsakikrat predvidenega
škropiva proti   oeronospori.
Benlate ali benomyl učin-
kuje tudi še orot' 0'diju, ne
pa proti peronospori.
Po cenah z dne 1. maja
1971 in pri takratnih menjal-
nih tečajih za nemško mar-
ko in avstrijski šiling stane:
euparen N din 76.000 po kg,
potrebna koncentracija 0,25
na 0,30 odst.;
micodifol N din 36.00 po kg.
potrebna koncentracija 0,25
na 0,30 odst.;
benomyl N din 500 000 po kg,
potrebna koncentracija 0,04
do 0.05 odst.
Upoštevaje, da ori dodaja-
nju benomyla k rednemu
škropljenju odpadejo stro-
ški dela za najmanj tri do-
datna škropljenja, v predpo-
stavki, da se jemljejo spod-
nje koncentracije prej nave-
denih sredstev, dalje, da se
porabi na 1 ha vinograda
1600 litrov škropiva za vsako
škropljenje, dalje, da se
škropi z nahrbtno motorno
škropilnico 16 ur ha. in
končno, da škropi eden dela-
vec eden pa donaša vodo pri
urni mezdi N din 5,40 odno-
sno N din 5,00, so stroški za-
tira.nja sive grozdne plesni
pri trikratnem dodatnem
škropljenju oziroma pri do-
dajanju benomyla ob rednem
škropljenju proti peronospo-
ri na ha:
z euparen-om letno N din
1.411,20;
z micodifol-om letno N din
z mocidofilom letno N din
931,20;
z benomyl-om letno N din
960,00.
Jaz sem do sedaj redno
škropil tri do štirikrat do-
datno z euparenom proti si-
vi grozdni plesni in sem imel
pri tem dobre uspehe. I.etos
bom pri treh do štirih red-
nih škropljenjih dodajal
0,04 odst., to je 4 dkg. be-
nomyl-a med 15. junijem in
koncem julija k dithanu in
cosan-u in bom vinogradni-
kom v prihodnjem letu po-
ročal o mojih izku|rijah.
KALKULACIJA:
Enkratno škropljenje 1 ha vinogrrada z motorno nahrbtno
škropilnico
0,25 «/o dodatek EUPARENA na 1600 litrov vode — 4 kg
euparena
4 kg euparena po 76.00 din po 5.40 din na uro 86.40
16 ur škropljenja po 5.00 din na uro      80,00
16 ur nošenje vode eno škropljenje     din 470.40
po kg din 304.00
oziroma potrebnih troje škropljenj 470.40 din X 3 je
1,411,20 din po ha na leto.
0,25 »/o dodatek MICODIFOLA na 1600 litrov vode — 4 kg
micodifola
4 kg micodifola po 36.00 din po 5,40 din na uro 86.40
16 ur škropljenja po 5.00 din na uro      80.00
16 ur nošenja vode eno škropljenje     din 310,40
po kg din 144,00
oziroma potrebnih troje škropljenj 310,40 din X 3 je
931.20 din po ha na leto.
0,40 "/n dodatek BENOMYLA na 1600 litrov vode — 0.64 kg
benomyla
0.64 kg bcnomyla po 500 din   po kg din 320 00
O ur škropljenja eno škropljenje     din 320.00
O ur nošenje vode
oziroma potrebnih troje škropljenj 320,00 dm X 3 je
960.00 din po ha na leto.
Zatiranje pleiela
v koruzi
Zadnje čase zatiramo ple-
vel v koruzi vse več s ke-
mičnimi pripravki. Kemično
zatiranje plevela ima te
prednosti, da imamo čisto
površino ter pospešimo rast
in večji pridelek. V koruzi
zatiramo plevel s herbicidi
iz skupine triazlnov in s
herbicidi na podlagi uree.
Za zatiranje plevela v ko-
ruzi so pri nas najbolj raz-
širjeni pripravki: simazin.
gesaprim. radokor. radazin.
agelon idr. S simazinom
škropimo pred setvijo, ob
setvi ali takoj po setvi ko-
ruze. Deluje samo na kore-
nine, zato je važno, da pri-
de v sloj korenin plevelov.
Največji učinek s simazinom
dosežemo, če po škropljenju
dežuje, ali pa škropimo vla-
žno zemljo. Za en hektar po-
trebujemo 3 do 4 kg simazi-
na. Tam. kjer je veliko p:r-
nice. moramo količino si-
mazina na hektar povečati
tudi do 10 kg. Kjer bomo
uporabljali več kot 4 kg.
moramo pozneje prilagoditi
kolobar ker lahko nasled-
nja poljščina utrpi veliko
škodo. Triazinski preparati
se v tleh zelo počasi razkra-
jajo zato škodujejo nasled-
nji poljščini, če ta ne pre-
naša triazinskih preparatov
Ponekod se pojavi v koruzi
tudi slak. Takrat lahko kom-
biniramo pripravke, in sicer
simazin in deherban A. s
katerima škrop-mo po setvi
koruze. Lahko pa škropimo
proti slaku samo z deherba-
nom A. ko ie koruza že vi-
soka do 15 cm.
Enak učinek na  korenine
kot simazin ima tud: pripra-
vek RADOKOR. Uporablja-
mo ga pred vznikom pleve-
la, in sicer 3 do 5 kg na hek-
tar. Na lahki zemlji uporab-
ljamo manjšo količino kot
na težji zemlji.
Zelo dobra pr pravka za
uničevanje plevela v koruzi
sta tudi RADAZIN in GE-
SAPRIM. Oba pripravka u-
činkujeta na korenine in na
liste, zato ju uporabljamo
ali pred setvijo ali po setvi
ali po vzniku plevela v ko-
ruzi, Ce bomo škropili pred
vznikom je učinek boljši in
hitrejši, ko je zemlja vlaž-
na. Po vzniku koruze pa
škropimo v lepem vremenu,
ko imajo olevelj 4 do 5 li-
stov in so včasih tudi boljši
rezultati kot s škropljenjem
ob setvi Uporabljamo ju v
dozah 3 do 4 kg na hektar.
AGELON je pri nas manj
poznan pripravek Je kom-
biniran selektiven herb cid
na osnovi triazina in oro-
metrina. Za zat'ranje pleve-
la v koruzi ga uporabljamo
v tistih krajih, kjer je malo
padavin. Dobro zatiramo z
njim tudi plevelne trave,
zlasti še kostrebo. Uč nek
ima na korenine in na liste
in ga uporabljamo pred
vznikom ali po vzniku ole-
vela v koruzi. Za en hektar
potrebujemo 3 kg agelona
Z herbicidi imamo zelo
vel'k uspeh, toda le če iih
pravilno uporabljamo Pred-
vsem moramo natančno oo-
znaiti učinek herbicidov na
vrsto plevela in na posevek,
v katerem -^^evel zatiramo.
ML
Kdo bo najboljši?
v okviru praznovanja me-
seca mladosti pripravljajo
mladinski aktivi osnovnih
šol občine Ormož razna tek-
movanja. V Središču se pio-
nirji in mlajš. mladinci pri-
pravljajo in organizirano
trenirajo rokometno ekipo,
ki bo zastopala osnovno šo-
lo na rokometnem turnirju,
katerega datum trenutno še
ni določen. Turnir bo v Or-
možu, zanj pa so se prijavile
ženske in moške ekipe iz Or-
moža. Tomaža. Središča. Ve-
like Nedelje in Miklavža.
Zelo intenzivne priprave
za to srečanje potekajo v
Ormožu D'>mača ekipa tre-
nira v.sak dan.
Vsak občinski prvak pojde
na medobčinsko tekmovanje
v Maribor, kjer se bo izbi-
ral vzhodnoslovenski prvak.
-F K-
MLADINSKA KNJIGA
ima svoje poslovalnice po vsej Sloveniji
NOVO. NAJSODOBNEJE IN
MODERNO UREJENO TRGOVINO
pa bo odprla v PTirjU 28. ma,ia
Bogato založena bo svoiim starim in novim odje-
malcem nudila knjige in plošče, oisarniškii pribor,
ifrrače. darila in snominke /a vsako priložnost in
vsak okus.
Obiščite nas na Titovem trsu in zadovoljni boste?
Mladinska knjisra Ptu.i
STRAN 8
TEDNIK — ČETRTEK, 27. maj j ^
Velik uspeh DPD »Svoboda«
Kidričevo v Leobnu
Med Leobnom in Ptujem so
že tradicionalne vezi prija-
telistva in kulturnega sode-
lovanja. Vezi. ki so iskrene
in težijo k nenehnemu zbli-
ževanju in utrjevanju dobrih
sosedskih odnosov ter k kre-
pitvi prijateljstva med av-
strijskim in jugoslovanskimi
narodi. K temu so doslej naj-
več prispevali sindikati obeh
mest, komorni moški pevski
zbor DPD Svoboda Ptuj. de-
lavski pevski zbor Enotnost
Leoben in pevski zbor DPD
Svoboda Kidričevo.
Krona dosedanjemu sode-
lovanju pa je brez dvoma
gostovanje pevskega zbora
in folklorne skupine DPD
Svoboda Kidričevo ter za-
bavnega ansambla Žibrat
Ivanjkovci, v Leobnu 22. ma-
ja 1971. Tega zelo pomemb-
nega kulturnega in politič-
nega dogodka v Leobnu se
je udeležil tudi veleposlanik
SFRJ v Avstriji Mitja Voš-
njak, ki je s svojo prisot-
nostjo dal največje prizna-
nje sodelovanju in prijatelj-
skim stikom med Leolanom.
Ptujem in Kidričevim.
Takoj ob prihodu v Leo-
ben smo začutili, da smo zelo
cenjeni in dobrodošli gostje.
Pri naših gostiteljih je bilo
čutiti praznično razpolože-
nje, toplino in pozornost na
vsakem koraku. Z obrazov
smo jim brali, da so zelo
srečni, ker so k njim prišli
iskreni prijatelji iz Jugosla-
vije, kar so nato večkrat
poudarili Na glavnem trgu
so nas pričakali najvišji
predstavniki oblasti, sindi-
kata ir člani delavskega pev-
skega zbora Enotnost iz
Leobna. Vsakemu izmed nas.
bilo nas je 50, so toplo se-
gli v roke in nam na prsi
pripeli rdeč nageljček. Pev-
ski zbor iz Kidr čevega je
nato zapel v nozdrav Leobnu
dve pesmi Zupan mesta
Leobna, Dir. Leopold Posch
pa je priredil svečan spre-
jem za veleposlanika SFRJ
v Avstriji, predstavnike ob-
činskega sveta Zveze sindi-
katov Ptuj. tovarniškega
zbora sindikata TGA Boris
Kidrič Kidričevo in DPD
Svoboda Kidričevo. Spreje-
ma so se udeležili tudi naj-
višji predstavniki politične-
ga in kulturnega življenja
Leobna ter predstavniki ti-
ska. Sprejem je bil zelo pri-
srčen in je potekal v iskre-
nem prijateljskem razgovo-
ru ter izmenjavi mnenj.
Pot smo nato nadaljevali
v drugi del Leobna v naj-
večje delavsko središče v
Don a vi tz. kjer smo ponov-
no doživeli presenečenje. V
dvorani železarne nam je
mladinski pevski zbor zapel
več pesmi, nato pa sta nas
pozdravila direktor in pred-
sednik sindikata železarne
Po prisrčnem sprejemu smo
si nato ogledali železarno in
se podrobneje seznanili s
proizvodnim procesom. Med
potjo po železarni smo sre-
čavali številne jugoslovanske
delavce, med njimi tudi de-
lavce iz ptujske občine, ki so
bili prijetno presenečeni nad
našim obiskom in se razve-
selili srečanja z nami.
Popoldne so člani pevske-
ga zbora in folklorne skupi-
ne DPD Svoboda Kidričevo
ter ansambel Zibrat prire-
dili v mestnem parku v Le-
obnu skrbno pripravljen pro-
gram slovenskih pesmi, ple-
sov in narodno zabavne glas-
be. Prireditve se je udele-
žilo veliko število ljudi, ki
so navdušeno dajali prizna-
nja nastopajočim za vsako
točko posebej. Ko je bilo
programa konec, se ljudje
nikakor niso hoteli raziti.
tako da je bil na željo pre-
bivalstva program podalj-
šan.
Ob koncu lahko povemo.
da smo bili zelo prijetno pre-
senečeni, kako zelo skrbno so
člani DPD Svoboda Kidri-
čevo pripravili svoj program,
tako da jim lahko ob tej pri-
liki lahko izrečemo naše
iskreno priznanje.
Bilo je lepo, prijetno in
nepozabno. Izrečenih je bilo
mnogo iskrenih in toplih pri-
jateljskih besed po čim tes-
nejšem sodelovanju in pri-
jateljstvu med avstrijskim in
jugoslovanskimi narodi. Lju-
dem, s katerimi smo se sre-
čevali, to tudi verjamemo in
zato smo še tem bolj pre-
pričani, da je tudi tokratni
obisk v Leobnu prispeval
svoj delež k utrjevanju pri-
jateljstva med sosedi.
Posebej želimo omeniti, da
smo bili zelo srečni, da je bil
ves čas z nam; tudi velepo-
slanik SFRJ v Avstriji Mit-
ja Vošnjak. kar je našemu
obisku v Leobnu dalo še
tem večji pomen.
F. B.
Zbor   iz   Kidričevega   med  nastopom       Foto: Markovič
DAROVALCI KRVI
DAROVALCI
IZ TAP PTUJ,
6. MAJA 1971
Ana Hameršak, Rogaška c.
14, Edvard Skok. Selška c.
1 a, Jože Bombek, Lackova
5b, Vlado Matjašič, Zlato-
ličje 72, Franc Vindiš, Dra-
ženska n. h., Mirko Silgk,
Mestni vrh 25, Oto Mesaric,
Zadružni trg 10, Alojz Ro-
škar, Sturmovec 19, Marijan
Hlušička, Ob Grajeni 1, Šte-
fan Zadravec, Ormoška 16,
Jože Slamberger, Slov, vas
9, Martin Milošič, Spuhlja 38.
Franc Cvetko, Mezgovci 71,
Franc Horvat, Prvenci 8,
Franc Kolarič, Prešernova 1,
Andrej Stumberger Prešer-
nova 7, Jože Lah, Zagojič: 8,
Ivan Peternel, Mariborska
11, Anica Mazera, Kidričevo
7, Albin Mlakar, Mariborska
30, Tine Hvala, Mestni vrh
81, Konrad Obran, Budina
22, Jože Štraus. Bezjakova 3,
Peter Bela. Prešernova 5,
Ljuba Učakar. Hajdina 139,
Emil Učakar, Hajdma 139,
Božo Knapič. Markovci 33 a,
Peter Slameršek. Zabovci 93,
Franc Žitnik. Gerečja vas
76, Jože Strižič, Zg. Hajdina
91.
IZ VIDMA,
11. MAJA 1971
Roman Roje, Drav. vrh 43,
Ignac Selinšek. Pobrežje 13.
Mirko Vavpotič. Lancova vas
48 Ivan (Alojz) Ropič, Videm
16 b, Stanko Sitar, Lancova
vas 55, Alojz Ropič. Ljub-
stava 46, Jože Roje. Drav.
vrh  16,    Jožefa    Gabrovec,
Majski vrh 55, Martin \
lec. Majski vrh 46, Než;
men ko,   Pobrežje 7,
Koletnik, Videm 16, Ro^;
Kokol, Sp. Sturmovec 261
drej Hvaleč, Majski vrh
Ivan Brlek. Pobrežje 3o,
stina Koletnik,   Videm'
Milan Hvaleč, Majski vrt
Andrej   Plajnšek,   Latic
vas 42, Vid Selinšek, Lar,
va vas 65,   Alojz   Em«,
Lancova vas 56, Simon H
janič, Lancova vas 57, },
Habjanič, Videm 16 b, \
ko Breznik, Videm 32, ;
jan Murko, Pobrežje n,
IZ KIDRIČEVEGA,
13. MAJA 1971
Andrej Hlušička, Cojzov;
Franc Kokol,   Rogašj^a
Franc Majhen, Lancova
58, Franc Zaje, Kidričeve
Anton Malek, Lancova
61, Maks Fijačko. Ljuton
ska   20 C,   Štefan   Bez
Spuhlja  113, Alojz Me.i
Mariborska 11, Zvonko
čec, Kidričevo 15. Jože !
kovec,   Cojzova 11, Bra:
Horvat, Ljutomerska 14,Ji
ko Krabonja,   Sodinci
Milan Toplak,, Gorišnica
Stanko Kokot, Zg. Hajd
37, Konrad Rižnar, Spuli
111 a, Jože Ogrizek, Vošd
kova 3, Hermai Prejacl
dričevo 13, Bojan Stanič, 1
hovci 7, Jože Murata, Kic
čevo 13, Jože Murata, Ki(
čevo 1, Anton Kokol, Ki(
čevo 10, Ivana Kokol, Nji
rice 11, Ivo Weinhard, 1
goznica 48, Alojz Strelec)
kovci 62 a, Alojz    Emer
Lancova vas 56.
V imenu bolnikov vs
krvodajalcem za darovi
kri, najiskrenejša hvala!
GLEDALIŠČE PTUJ - PONOVITEV
SVETI PLAMEN
V petek, 28. maja bo ob 19.30 uri v ptujskem gle-
dališču repriza igre znanega angleškega dramatika
Maughama SVETI PLAMEN, ki je doživela pred
dnevi na premieri pri ptujski publiki velik uspeh.
Vedno aktualna tema, ki jo obravnava ta igra<
namreč ali je človek opravičen rešiti sočloveka
muk življenja in mu iz usmiljenja zadati prijetno
smrt. ie vzbudila pri grledalcih veliko zanimanje in
odziv.
Igrajo: S. Aličeva. A. Baj^ota, O. Fričeva, L. Ko-
stanjcvec. M. Vaunotič. M. Sneberger, in mlada,
nadarjena dijaka Serčeva in Kopušar. Delo je re-
žiral Peter MALEC. MF

goriSnica
30. maja ameriški film
NAJMOČNEJŠI.
LJUTOMER
29. in 30. maja italijanski
film NUNA IZ MONZE; 2.
junija francoski film PRVA
IZKUŠNJA.
PTUJ
27. maja francoski film
CAS za ŽIVLJENJE; 28, in
29. maja italijanski film
SKUŠNJAVE MLADEGA
CASANOVE; .30. maja ame-
riški film HEROJI FORT
APACHE.
SLOVENSKA BISTRICA
27. maja film INTERLU-
DIJ; 28 , 29. in 30. maja ruski
film VOJNA IN MIR. II. del;
1. in 2. junija ameriški film
BITKA ZA SAN SEBASTI-
AN.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
30. maja ameriški film
ODMETNIK IZ PRERIJE.
MESEC JE MLAJŠI
Kamenje, ki so ga astro-
mlajši, kot so pričakovali,
navti  prinesli z Meseca, so
Dr. Oliver Schaeffer. šef
oddelka za znanstveno raz-
iskovanje Zemlje in vsemir-
ja državne univerze New
York je izjavil, da je kame-
nje staro med 3,6 in 3,8 mi-
lijard let.
TEDNIK,
vaš list
^NIK — ČETRTEK, 27. mai 1971
STRAN 9
Sredi časopisov
in revij
Verjetno ni Ptujčana pa
tudi mnogi ljudie podeželja
dobro poznajo Marijo BER-
GER, prodajalko slovenskih,
celo jugoslovanskih časopi-
sov in revij, vse od ptujske-
ga Tednika. Dela, Nedelj-
skega, Tovariša, Kmečkega
glasa, VUS-a, Arene, vse do
raznih Zvitorepcev in dru-
g'h žepnih romanov, po ka-
terih tako rada sega naša
mladina ter v branju tega
sicer napetega čtiva, prega-
nja svoj čas in svojo mla-
dost.
Zato verjetno ni treba po-
sebej omenjati, da je njena
»trgovina« s časniki, revija-
mi v Miklošičevi ulici, sredi
mestnega jedra in da v njej
pravzaprav nikoli ne manj-
ka strank, še posebej, ker je
tu tudi izdatno poskrbljeno
za ljubitelje raznih filtrov
(cigaret) in da je tu mogoče
kupiti od   ranega   jutra   do
poznega popoldneva raz-
glednice 1900 let starega Ptu-
ja ter razne druge čestitke
za vsako priložnost pa tudi
številne inozemske revije :n
časnike.
Naš pogovor z njo so ved-
no orekinjale stranke. Med
drugim je povedala, da si je
že kot šolarka želela, da bi
v zrelih letih postala proda-
jalka. Ta njena želja se ji
je uresničila. V kratkem bo
namreč praznovala tudi mali
jubilej: 15 let odkar je za-
poslena pri časopisnem pod-
jetju Delo (prej Poročeva-
lec) in da je s to službo zelo
zadovoljna, da je ne bi za-
menjala za nobeno drugo
delo. pa četudi z boljšo pla-
čo in manjšo odgovornostjo.
Zanimalo nas je. kako je
pri njej s prodajo »domače-
ga« časnika Tednika, Pove-
dala je. da proda tedensko
po 200 izvodov, da bi ga
včasih prodala še več. Zgo-
di pa se tudi. da ji drugič
zopet ostane kakšen izvod
neprodan. Pri tem pa je o-
menila, da si želi. da bi Ted-
nik pač redno prihajal vsak
četrtek, ker ie pač tega dne
po njem največje povpraše-
van-e. Ljudje so se namreč
navadili, da prihaja njihov
časopis ob četrtkih (kot ve-
mo. Tednik sicer dokaj red-
no prihaja v četrtkih, izje-
me so le. če Mariborska ti-
skarna, kjer Tednik tiskajo,
vsega dela ne zmore al: da
so vmes kakšni državni pra-
zniki, pride z zamudo enega
dneva. op. p.).
Marija je še povedala, da
ie s svojimi kar dokaj šte-
vilnimi strankami dokaj za-
dovoljna in da se jim za na-
daljnji obisk še priporoča.
F  H.
Marija Berger: »S strankami
sem zelo zadovoljna ...«
STRAN 10
TEDNIK — ČETRTEK, 27. maj
Pionirji so peli
v nedeljo, 23. maja, je bil
na dvorišču osnovne šole
narodnega heroja Jožeta
Kerenčiča v ]yiil<lavžu pri
Ormožu tradicionalni pionir-
ski pevski festival. Udeleži-
li so se ga pionirski in mla-
dinski pevski zbori večine
osnovnih šol s področja r>b-
Cine Ormož. Nastopilo je de-
vet zborov, in sicer po dva
iz Ormoža in Središča ob
Dravi ter po eden iz Pod-
gorc, Huma, Ivanjkovec, To-
maža in Miklavža.
Zbori so se najprej ored-
stav-li z dvema skupnima
pesmima. Pozneje pa so po-
samezni zbori zapeli skupno
27 p^mi. kar je bilo za pri-
jazno dolinico sredi vinorod-
nih gričev edinstven koncert.
Pokrovitelj prreditve je
bil občinski svet Zveze kul-
turno prosvetnih organizacij
Ormož, katerega vodstvo
kliub nekaterim pomislekom
posameznikov prireja tak-
šne festivale že vrsto let z
namenom, širiti mladinsko
zborno petje. Ni dvoma, da
so takšni festivali .soodbuda
ir Doživitev mladinskega
zborovskega petja Javni na-
stop zahteva tudi posebno
pripravo in ne nazadnje da-
je lep pregled tega dela na
posameznih šolah. Mogoče
bi res bilo dobro razmisliti
o drugačnih oblikah takšnih
pionirskih nastopov. Več
truda (ali vsaj nasvetov!) b',
pri tem moral pokazati Za-
vod za šolstvo.
Na sprejemu, ki je bil po
festivalu v jediln.ci osnov-
ne šole, so pevovodje. gostje
in drugi ugotavljali, da b:
pevovodje naj čim večkrat
obiskali koncerte zborovske-
ga petja, ker se s tem izpo-
polnjujejo. Med drugim so
tudi nasprotovali mnenju,
da bi se naj pouk glasbe na
osnovnih šolah po novem
učnem načrtu obravnaval
kot fakultativen (neobvezen)
predmet.
Festival je enkrat preki-
nila nevihta, ki je hitro pre-
šla. Lahko rečemo, da je pri-
reditev lepo uspela. Tudi
tehnično je bil vzorno or-
ganiziran. Zato gre vse pri-
znanje posameznim pevo-
vodiem in predvsem učitelj-
skemu kolektivu in druge-
mu tehničnemu osebju os-
novne šole Miklavž   •      jr
MLADINSKA
PRIREDITEV
NA GOMILI
V nedeljo, 23. maja 1971
je rokametno moštvo TJK
Ormož premagalo rokometu;)
moštvo Beltinec z 28:7 (pol-
čas 12:2 za TJK Ormož). Do-
mačini so po dolgem času
pokazali spet svoj star' st-l
igre in zaigrali kot že dol-
go ne. Beltinčan: so že v pr-
vi minuti dal: gol i.n to jim
je verjetno stopilo v glavo,
zato niso mogli osvojiti te-
rena. Sploh pa je za goste bil
nerešljiv problem Boris Po-
lak, najboljši strelec doma-
če ekipe, ki je dosegel 11 za-
detkov. Ormožani so si tako
spet priborili dve. točki.
Zadetke za Ormož so do-
segli: Polak 11, Znidarič 4,
Kolarič in Turin po 3, Sulek
in Borak po 2 ter Žemljic.
Gerlovič in Kolarič do ene-
ga; za goste pa Bažika 4 ter
Gruškovnjak. Tratnik in
Hartman po enega. Sodil je
Slavko Ambrož iz Podgorc.
Prihodnjo nedeljo je Ormož
prost. 6. junija pa igra zad-
njo tekmo v letošnji spomla-
danski sezoni z rokometno
ekipo Radenc v Radencih.
-F K-
MtADiNSKA
PRIREDITEV
V ponedeljek. 31. maja
1971. od 9.—12 ure organi-
zirajo okorškp šole ob po-
sredovanju Turističnega dru-
štva Gomila množični šolski
izlet na občinsko, šolsko,
poštno in farno »CETVERO-
MEJO«. na Gomilo.
Sola Juršinci, Tomaž in
Bučkovci bodo ta dan v ob-
liki mladinskega šolskega
festivala izvedle medobčin-
sko tekmovanje v nasled-
njih točkah:
a) nastoD pevskih zborov
rec'tacij itd..
h" zgodovina (kronika) šo-
le 07.  šolskega okoliša,
c^ kronika v spomin na
NOG -n NOB in spomin na
narodno zaslužne delavce
posameznih šolskih območii
V zvezi s proslavo 25-let-
nice obstoja TD Gomila bo
odbor Dodelil šolam Juršin-
ci. Tomaž in Bučkovci pi-
smena priznanja.
Za program mladinskega
festivala so razpisane tri
nagrade
Ce bo 31. maja lepo vre-
me bo kot že večkrat, zo-
pet večsto glava množica
šolnike mladine obiskala naj-
lepši razgledi in v spodnjih
Slovenskih goricah naivišj
izletniški hrib (315 m) Go-
milo.
KOŠČEK KRUHA
Pouk je bil končan. Za
nami so se zaprla šolska
vrata. Odšla sem domov in
mama me je napotila v trgo-
vino. Z menoj je šlo nekaj
prijateljic. Na cesti smo na-
šle kos kruha. Precej je bil
že povaljan, morda ga je kdo
pohodil. Sklonila sem se in
ga pobrala ter ga zavila v
papir. Dala sem ga v mrežo.
To sem storila kljub posme-
hovanju svojih prijateljic.
Mogoče je celo katera izmed
njih mislila, da ga bom po-
jedla. Vzela sem ga za zajč-
ke.
Vedno, ko vidim na sme-
tišču kruh, se spomnim svo-
jih staršev, ki mi večkrat
pripovedujejo, kako je bilo
težko za kruh v vojnem ča-
su. Takrat so jedli otroci pe-
čen ali kuhan krompir. Ce so
bili na mizi žganci, je bil za-
nje že praznik, kruh pa so
dajali partizanom.
Tudi danes so še na svetu
lačni otroci. V dalj nji Aziji
in Afriki bi kruh, ki se pri
nas najde na smetiščih in v
odpadkih otroci z veseljem
pojedli.
Tatjana Brezinšek, 7. raz.
Podlehnik
BIL JE LEP VEČER
Za menoj .je bil dolg in
naporen dan. Mračilo se je
že. ko sem šla s polja. Bila
sem sama. zato sem opazova-
la naravo. Vse je bilo tiho
in mirno, samo murni so pe-
li svojo pesem in žabe so
imele svoj koncert. Večerna
zarja je bila rdeča kakor o-
genj. Gozdovi so postajali
vse tišji. Ptice se niso več o-
glašale Vse je bilo vse bolj
tiho, le potoček v bližini je
enakomerno žuborel po ka-
menju. Nato se je pojavila
do-eoozčve
Luna. Zasijala je čez gozdo-
ve, polja in travnike in čez
ootoček.
Anica Pernek,
6. raz.. Podlehnik
ALKOHOL
NI PRIJATELJ
DRUŽINE
Nekega dne so se zbrali v
7 danic' vins':i bratci, da bi
Pretočili vino. Sedli so po
^ramo^vih in steklenica je ro-
mala od roke do rok Fran-
ček. Janez. Štefan in Tine so
bili vedno bolj pijani. Konč-
,no so temeljito okajeni 0(i|
iz zidanice. Prijeli so se J
ramena in začeli peti. Tojj
njihova pesem je bila
klavrna, ker so s« jini
pletali jeziki. Na ovinku
padli drug čez drugega. Pj.'
brali so se in dalje meril;
cesto. Na razpotju so se %
rali raziti. Tine in Janez st;
krenila na desno. Štefan i
Franček pa vsak po sv<^
poti na levo. Vsak izan^
njih je hotel biti junak, tj
da kaj, ko pa so komaj stj
li na nogah. Mlada Tine i
Janez sta pela: »Jaz pa po]
dem vasovat.« mnogo sta
rejši Franček pa je pel: »Ka
pa bodo mamca rekli...
Štefan se ga je najbolj na
sekal, zato je le preklinjaj.
Kako so prišli na svoje do
move? Tega nihče ne ve
Zvedeli smo samo to. da j
morala vsa družina zbežat
ko je prišel Štefan na svo
dom.
Alkohol torej ni orijatei
družine.
Anica Mlakar, 8. rat
Zeta:
BILA SEM BOLNA
Ni si mogoče zamisliti, ka-
ko lepo je, če je človek zdrav
Zdrav pa ne ve, kako hud«
je biti bolan.
Komaj sem odrasla zibeli,
senr prvič zbolela in to tako
hudo, da bi skoraj za ved-
dno zaspala.
Ljudje mi pravijo, da sem
dobrega srca. Res sem se v
zimskem času trudila in ntv-
sila zdravila gospe Kumriče-
vi. Tistega dne je bilo tako
mrzlo, da mi je na kolesu,
s katerim sem se le počasi
lahko peljala po blatni ce-
sti, kar zmrzoval nos. Na-
zaj grede sem imela to smo-
lo, da sem zapeljala kolo v
na novo izkopan jarek in
padla čezenj. Presekala sem
si ustnico in brado. V bol-
nišnici so mi sicer to zašili,
vendar tako. da se brazgoti-
ne še sedaj vidijo in me spo-
minjajo na nesrečen padec.
Vse to je minilo, zdravje
pa se mi nikakor ne vrne.
Lansko leto sem imela kar
zapored angino in nazadn.i€
sem zbolela še na ledvicah
Tako sedaj ne morem v š^-
li telovaditi in imam drugf
težave.
Moja največja želja je, da
bi spet postala zdrava, kot
so moje tovarišice.
Nada Topolovec, 5. ra^..
Majšperk
rBpNiK  - ČETRTEK. 27. mai 1971
STRAN 11
Strašna resnica o lakoti
ljubite ugodno   lagod-
54. nikar ne berite tega
fianka. Preden ga boste pre-
brali- bo umrlo 500 ljudi,
umrli bodo od lakote. Ugaš-
aj]] bodo izsušeni, klavrni
^ ugasnili bodo. ker ne bo-
do imel: prgišča hrane, ki
ste ga '^i morebiti prav da-
vrgli v smeti.
Umirajo ves čas, nepreki-
jjjeno. tiho, brez velikih na-
slovov v časnikih. O veliki,
ledeni lakoti, ki nezadržno
stiska plamenčke življenja
dve tretjine ljudi na našem
planetu. nih5e ne piše. To
ni senzacija, ki bi v mast-
nih črkah prek petih kolon
naslovne strani skrbela za
yecjo naklado.
Grozljiva resnica o lakot:
pa ostaja.
Dve tretjini ljudi stradata.
Niti tega ne vemo natanko,
koliko jih umre vsako leto.
Neuradni indijski viri pra-
vijo, da pobere lakota samo
v Indiji pet milijonov otro-
ških življenj letno Ameri-
ški uradni viri govorijo o
polčetrtem milijonu ljudi na
vsem svetu. Strokovnjaki
poročajo iz Tanzanije, da po-
nekod umre do 50 odstotkov
otrok do 5 let starosti od la-
kote. Lakota razsaja v rev-
nih mes'n:h četrtih latinske
Amerike — v brazilskih fa-
velas. perujskih barriadas.
kolumbijskih tugurios, ve-
nezuelskih ranchos: samo v
Ameriki gladuje nad 80 mi-
lijonov ljudi. Koliko jih u-
mre?
Medicinska resnica je su-
hoparno jasna: človek umre
brez hrane v 70 do 80 dneh
(kajpak mora imeti dovolj
vode), ko izgubi 40 do 50
odst. telesne teže. ko telo po-
rabi do 93 odst. maščobnega
tkiva. 62 do 71 odst. teže je-
ter 34 do 54 odst. mišic, 22 do
33 odst. kože, ledvic in pljuč
ter samo do 3 odst. možga-
nov srca. Človek :n žival sta
si tu zelo blizu — miš umre
po 6 do 7 dneh gladovanja.
zajec po 22 dneh, pes po 60
dneh, ptica po 3 do 20 dneh
— le kače vzdržijo do 1 leto.
Malokoga seveda pobere
lakota sama. Drobni plamen-
ček življenja v izsesanem or-
.Sanizmu običajno ugasne e-
^ izmed »lakotnih« bolez-
'^i' faminoz — ali pa, pogo-
f'teje, ena izmed nalezljivih
bolezni. Medicina se kajnak
^Pira po svoje — v orožarni
vsaj 40.000 učinkovitih zdra-
je obilo sredstev, ki iz-
stradanemu okostnjaku po-
•^^Višujejo življenje.
^enda ni države, ki b: se
^^^^ tk)stavljala s številka-
e smrtih zaradi lakote —
'"szen kadar se poteguje za
^^storjsko tujo pomoč. Zato
^'^ državne statistike močno
nezanesljive — sledijo pač
*W:inonia medicinskim di-
J«n©zam in lakota, kot reče-
ie dokaj redko edini in
aokončni razlog smrti Groz-
ljiva resnica o lakoti pa o-
'taja.
^sako leto umre zaradi la-
kote vsaj nekaj milijonov
ljudi — če pa bi se ugotav-
ljanja lotili na primer tako,
kot ugotavljajo v razvitih
deželah umrljivost zaradi
srčnih obolenj in raka bi
številka vzkipela tja proti
desetinam milijonov. Kdo
ve?
Pravite, da je to sicer ža-
lostno — ampak: ljudje u-
mirajo od lakote, odkar so
na svetu. Zares. Prvi razpis
o umiranju zaradi lakote, ki
ga poznamo, so vklesali v
kamen okrog leta 2650 pred
našim štetjem Egipčani na
otočku Sahal ob prvem kata-
raktu Nila; o sedmih lačnih
letih govori, o sedmih letih,
ko Nil ni poplavljal sicer
rodovitnih polj.
Na slepo sezimo naprej v
zgodovinske zapise. Evropske
kronike od VIII. do XI. sto-
letja pišejo o pojavih kaniba-
lizma — in ljudje običajno
ne žro drug drugega, če jim
lakota ne omrači pameti.
Tudi v XI. in v XII. stoletju
so Evropo duši le velike la-
kote in povzročale obsežna
preseljevanja — obupen beg
tja, kjer je bilo kaj hrane.
Indija je pretrpela ob kon-
cu preteklega jn na začetku
našega stoletja 19 velik'h la-
kot. Od leta 1770 do 1900 je
tam lakota pomorila 33 mili-
jonov ljudi, samo v letih
1918 in 1919 pa 13 milijonov.
Po drugih viirih je v Indiji
od 1900 do 1930. leta umrlo
od lakote 130 miliionov lju-
di.
Na Kitajskem je v 19. sto-
letju umiralo od lakote nad
100 milijonov ljudi, samo
med leti 1927 in 1931 pa je
lakota zajela 70 milijonov
ljudi.
Resni viri omenjajo, da je
v SZ med revolucijo in in-
tervencijo, v letih 1921 in
1922 umrlo od lakote 5 mili-
jonov ljudi. Smrtnost je na-
rasla za 3 do 4-krait, strada-
lo je vsaj 40 milijonov ljudi.
Poročali so tudi o pogostih
pojavih kanibalizma (Ijudo-
žerstva).
Uradni grški viri poročajo,
da je tam od aprila 1941 do
konca 1943 lakota pomorila
104,000 ljudi, višek nad nor-
malno smrtnostjo pa je zna-
šal 270,000 ljudi. V koncen-
tracijskih taboriščih je med
II. svetovno vojno stradalo in
umiralo skupaj nad 6 mili-
jonov ljudi. Uradni podatk'
iz tega obdobja pravijo, da
ie uradna preskrba zagotav-
ljala poprečnemu Beograj-
čanu samo 4440 kcal in po-
prečnemu Zagrebčanu samo
4105 kcal na teden!
Deset let po drugi svetov-
ni vojni je kazalo, da nara-
šča oroizvodnja hrane vsaj
vzporedno z naraščanjem
prebivalstva — to velja kaj-
pak predvsem za lačne ne-
razvite dežele. Okrog leta
1958 pa je do podatkih FAO
(Organizacijo za prehrano in
kmetijstvo Združenih naro-
dov),     »štorklja     prehitela
plug«. Dežele v razvoju so
še naprej krčevito skušale
povečati proizvodnjo hrane,
vendar so slabe letine 1965
in 1966 izbrisale ves naskok.
Leta 1966 so ZDA izvozile v
Indijo 9 milijonov ton pše-
nice ali eno četrtino svoje
letine. V tem letu so ostale
med izvoznicami hrane le še
ZDA (dobra polovica svetov-
nega izvoza), Kanada in Av-
stralija (skupaj eno tretji-
no), pa Argentina, Francija,
Nova Zelandija, Burma, Taj-
ska, Romunija in Juž.na Af-
rika — vse z nepomembnim
viškom izvoza hrane nad u-
vozom.
Odtlej gre strmo navzdol.
Lačnih ljudi je vsako leto
več. Oprostite, če vam je pri
branju tega članka v ustih
zastal grižljaj okusne hrane.
Kar ste brali, je žal resnica.
začrtovanje Ljubljanske banke ob odpiranju jugoslovanskega trga
Kako obračamo svoj denar?
Maribor, Nova Gorica, Za-
greb, tri nova središča, v
katerih je LJUBLJANSKA
BANKA odprla svoje poslo-
valnice; Bitola. Kranj, Me-
tlika, nova mesta v sezna-
mu te denarne ustanove, ki
bodo bržčas že letos dopol-
nila poslovno omrežje ene
najmočnejših jugoslovanskih
bank — LJUBLJANSKE
BANKE.
Pred nami je dolg seznam
poslovnih enot z oznako
Ljubljanska banka, vseka-
kor legitimacija poslovnosti,
ki ima svoj začetek tistega
srečno izbranega dne. ko se
je pripojila Splošna gospo-
darska banka Slovenj je te-
danji Kreditni banki jn hra-
nilnici Ljubljana. Takrat so
bili ustvarjeni temelji za na-
daljnji razvoj denarne usta-
nove, obenem pa je ta usta-
nova dobila neizbrisen pečat
slovenske bančne organiza-
cije, k: pa se v svoji poslov-
ni ekspanziji ni zadrževala
znotraj republiških meja.
pač pa pogumno oblikuje
svoj Doložaj v širšem jugo-
slovanskem prostoru, pred-
stavništvi v Frankfurtu in
MiJnchnu pa ji zagotavljata
pomembno navzočnost v ev-
ropskem denarnem prostoru.
Danes ni republike, v ka-
teri Ljubljanska banka ne bi
imela svoje poslovne enote.
Mesta Beograd. Novi Sad.
Sarajevo, Zagreb pomenijo
spodbuden pričetek odpira-
nja jugoslovanskega trga. ki
naj bi omogočil svobodno
prelivanje sredstev, kapita-
la, ki zna utrditi vpliv stro-
kovnjakov zaposlenih v de-
narnem zavodu, na obrača-
nje denarja, na investicijsko
politiko, na nadaljnji druž-
benogospodarski razvoj ce-
lotne Jugoslavije.
Po besedah Nika Kavčiča,
generalnega direktorja Lju-
bljansk- banke, je ta banka
po svoji moči danes med
prvimi v državi in v-soko na
lestvici tovrstnih ustanov na
svetu. Lanska bilančna vso-
ta je 2.230 milijard starih
din. pri čemer znašajo krat-
koročne naložbe 883 milijard
starih din. investiciiske 1075.
naložbe v stanovanjsko iz-
gradnjo in komunalno go-
spodarstvo 246 milijard,
zbrane hranilne vloge 230
milijard starih din . , , V na-
šj republiki dosega slovenski
notencial vseh bank (Kranj.
Novo mesto. Ptu^ Maribor.
Koper) blizu   3000   milijard
starih din, kar s prejšnjo po-
nazoritvijo potenciala ljub-
ljanske banke.dovolj nazor-
no predstavlja moč te denar-
ne ustanove. S pooblastilom
za mednarodno sodelovanje,
ki ga ima v Sloveniji edino-
le Ljubljenska banka, pa
predstavlja med 19 banka-
mi s takšnim pooblastilom
v Jugoslaviji Ljubljanska
banka daleč najsodobnejše-
ga finančnika: vse jugoslo-
vanske banke se lahko za-
dolže za eno milijardo dolar-
jev. Ljubljanska banka se
lahko zadolži za 166 milijo-
nov dolarjev, Jugobanka za
138. Beograjska banka za
111. Pol jo banka za 80 mili-
jonov dolarjev. Tc dovolj
nazorno dokazuje pomemb-
nost Ljubljanske banke v
jugoslovanskih in ne zgolj
slovenskih  denarnih  poslih.
Ob vseh teh milijardnih
številkah — zavoljo plastič-
nosti smo se izrazili v starih
dinarjih — pa je Ljubljan-
ska banka vendarle denar-
ni zavod, ki drami zanima-
nje predvsem med ljudmi,
med občani, ki seveda ne
razpolagajo z mili ionskimi
in milijardnimi vsotami, so
pa vendarle zainteresirani,
da nekdo obrača njihov do-
hodek, da nekdo skrbi za —
v mnogih primerih — težko
prisluženi denar. Danes že
velja resnica, da je pogo-
stokrat laže zaslužiti denar
kot pa ga umno in smotrno
porabiti. Za vsako banko so
nedvomno eksistenčnega po-
mena komitenti, delovne or-
ganizacije, ki vročajo sred-
stva in vseskozi sodelujejo
z bančno organizacijo in
imajo v sistemu samouprav-
ljanja svojo besedo in moč
odločanja, kadar gre za po-
rabo, za kreditiranje, za o-
bračanie bančneps denarja.
Za sleherno banko pa so
nadvse pomembni vsakdanji
potrošniki, varčevalci, manj
znatni, a zavoljo tega nič
manj pomembni komitenti
posamezniki. Hranilne vloge
občanov že danes dosegajo
pri banki visoko števlko. Ta
številka pravzaprav raste iz
leta v leto, še zlasti do uved-
bi raznih oblik namenskega
varčevanja. Kljub vsemu pa
sedanja višma hranilnih vlog
še zmerom ne ustreza giba-
nju denarja v naši republi-
ki. Zanimivo 'e namreč, da
kroži v Sloveniji al-i pa tič-
v neznanih nredalih nekaj
deset mliiard starih dinar-
jev denarja   občanov, ki so
bile ustvarjene, zaslužene,
dobljene, niso pa še prišle v
slovenski tržni prostor, niti
niso našle svojega mesta v
denarnem zavodu.
Z mislijo na te »izgublje-
ne« milijarde in s poudar-
kom na občanu, varčevalcu,
na izključno njegovih kori-
stih, začenja Ljubljanska
banka dokaj novo vsebino
obnašanja v našem denar-
nem prostoru.
Za koga varčujemo
Integracijska gibanja, ki
smo jim priča zadnja leta.
niso prazna dejanja. Z zdru-
ževanjem gospodarstva v
večje, močnejše m perspek-
tivnejše delovne organizaci-
je prihajamo do novih vse-
kakor zajetnejših virov za
nadaljnje posodabljanje in-
dustrijske oroizvodnje. Inte-
gracijska gibanja pa ne za-
devajo zgolj dinamike raz-
voja v neposredni proizvod-
nji, ampak so narekovala
tudi bančnim službam al:
konkretno — LJUBLJANSKI
BANKI — izredno vitalnost
v procesih združevanja, v
oblikovanju zajetnejšega
bančnega potenciala. Tu je
namreč ključ do bolj smo-
trnega obračanja denarja, do
resnično gospodarskih na-
ložb, do združevanja denar-
ja v prid hitrejšega gospo-
darskega razvoja posamez-
nih območij, občin in repu-
blik.
Razčiščena nojmovanja po-
slovnosti v sedanjem času
spomnimo se, da so bile svoj-
čas banke manj samostojni
denarni zavodi, ki so poslo-
vali natanko po nareku viš-
je organiziranih denarnih
zavodov — omogočajo Ljub-
ljanski banki, da se razširja
lianski banki, da še razširja
omrežje svojih poslovnih e-
not. Značilno za slo, ki vo-
di banko v njeni ekspanziji,
je primer poslovne enote
Ljubljanske banke v Mari-
boru, ki je nastala ob impo-
žantni številki 67 tisoč zapo-
slenih v mariborskem indu-
strijskem bazenu — nepo-
sredno v gosDodarstvu iih ie
le nekaj tisoč manj! Od tod
čista računica Ljubljanske
banke, da inr»a v Mariboru
naloženih kakšnih 20 mil'-
jard starih dinarjev, od k?»-
terih Dolovico v kratkoroč-
ne in Dolovico v investicij-
ske naložbe, da ne govor'r»-in
o   namenskih   'iredstvih   r.-^
(Nadaljevanje na 14. strani)
STR\N 12
TEDNIK — ČETRTEK. 27. maj
Rekorderji
neumnosti
Angela Herbert, 36-letna
mati treh otrok iz neke va-
si jugovzhodne Anglije se je
zelo resno pripravljala na
tisto kar je nameraval stori-
ti. Opustila je kajenje, o-
semnajst tednov je jedla sa-
mo bifteke. jajca, solato in
oranže. Trenirala je dnevno
po nekaj ur. Potem je dva
dni počivala in končno ste-
kla k osvajanju svetovnega
rekorda.
Uspela je. Razdaljo 15 km
ie premagala v dveh urah in
25-tih sekundah. Morda se
vam zdi. da to ni nič poseb-
nega? Motite se. ker še ne
veste o čem je stvar! Za do-
sego tega rekorda ni smela
An.gela niti teči. niti hoditi
in tudi ne iti po štirih. Mo-
rala je skakati kot žaba —
se pravi, morala je počepni-
ti pa skočiti pa spet počep-
niti in skočiti. Takšnih žab-
jih skokov je naredila skup-
no 2315.
Sedaj pa še poglejmo v A-
meriko in s: oglejmo manj
naporni rekord ali vsaj brez
toliko    skakanja.    Horance
Kingston in Beverly Halmar,
štiudent in študentka Eastern
Washnglan University, sta
dosegla svetovni rekord v
trajanju enega samega po-
ljuba: trajal je točno 12 ur.
S tem podvigom sta prema-
gala dotedanji svetovni re-
kord, ki je trajal samo 9 ur
in 12 minut. Imela sta ga
študent in študentka vseuči-
lišča v Teksasu.
Vrnimo se spet v Anglijo,
kjer je pred tremi meseci
Gerri Harley, 34-letni bri-
vec v vasi Gillingham v Gen-
tu, postavil novi svetovni re-
kord v hitrem britju. V eni
uri je obril 130 ljudi. Tako
je premagal enega svojih
kolegov, ki je pred sto leti
obril samo 77 kosmatih mo-
žakarjev na uro.
Ta rekord je. kot vidimo
trajal torej polnih sto let.
oicer Da velja pravilo: čim
neumnejši je rekord, tem
manj časa traja. Najdejo se
"osamezniki, ki so za dosego
nekega neumnega rekorda
oripravljeni celo umreti.
Vedno se kdo najde, kj želi
priti na ta ali oni način v ča-
sopis in zato se trudi čim
dalj časa kaditi eno ah :sto
cigaro ne da bi pri tem u-
gasnila ipd.
Pred kratkim je Erich
Thill. študent medicme v
Munchenu, dosegel svoje-
vrsten rekord »Kot očaran«
je gledal nekaj zlatih ribic 4
dni 6 ur in 24 minut.
Nekateri rekordi pa osta-
jajo osamljeni. Tako je npr.
1969. leta uspelo svetovnemu
mojstru športa Antoliju Der-
berašvilu, da se je v tret-
jem poskusu odpeljal z mo-
torjem na vrh Elbrusa na
Kavkazu. To je najviš. točka
Kavkaza in znaša 5500 me-
trov. Derberašvili je name-
sto sprednjega kolesa imel
na motorju smučko, na zad-
njem kolesu pa 10 cm dolge
žeblje. Imel ie tudi specialni
motor za velike višine in o-
premo s kisikom. Podvig je
bil izvršen v gosti megli in
pri temperaturi — 25 stopinj
Celzija. S tem je tudi plani-
na postala svetovni rekor-
der Namreč, vrh Elbrusa je
edini planinski vrh. na ka-
terem je kompleten motor.
Derberašvili se je namreč
modro vrnil — peš.
Kaj hočemo, tud- neumno-
sti morajo imeti svoje rekor-
derje.
Za elektrificirano
gospodinjstvo
9 Jedi, ki se rade navza-
mejo tujega duha, ali močno
dišeče jedi shranjujemo v
hladilniku vedno v posodah,
ki jih lahko dobro zapremo.
Ce je le mogoče, naj bodo po-
sode štirioglate oblike, ste-
klene ali iz plastične mase.
% Zmrznjena živila, ki jih
moramo pred pripravo odtali-
ti, kot npr. sadje, pečenke, pe-
rutnino itd., talimo previdno
pri sobni temperaturi ali v
hladilniku, nikdar pa ne v
vroči vodi, pečici ali na šte-
dilniku,
# Sladkorno moko, ki se je
sprijela v kepe, najhitreje in
najbolje zdrobimo v mešalni-
ku (I, stopnja). Ne pozabimo
posode pokriti!
% Ce pripravljamo v me-
šalniku surovine za pecivo,
damo v mešalnik najprej jaj-
ca, tekočino, maščobo in slad-
kor ter dobro premešamo.
Moko dodamo šele nazadnje.
0 Sestavne dele mešalnika
po uporabi takoj speremo pod
tekočo toplo vodo. Pri čišče-
nju se izogibajmo ostrih či-
stilnih sredstev — čistilnega
peska, noža, jeklene volne
ipd.
^ V pralnem stroju lahko
perilo tudi škrobimo. V ne-
koliko vode zmešamo rižev
ali krompirjev škrob in za-
vremo. V pralni stroj vložimo
perilo, ki ga nameravamo
škrobiti, natočimo vodo in na-
stavimo regulator na pred-
pranje. Temperatura ostane
na O stopinj C. Ko doteka vo-
da v stroj, dodamo škrobno
raztopino. Poškrobljeno peri-
lo vzamemo iz stroja, stroj pa
trikrat speremo, da odplavi-
mo morebitno usedlino škro-
ba.
OD NOG DO GLAVE
Prav gotovo ste tudi mne-
nja, da so lepi lasje okras
vsaki ženski glavi. Kot bo-
gat okvir obkrožajo obraz,
zato si jih moramo negovati.
Vsi vemo, da so tudi lasje
živi in da se hranijo. Barva
las je podedovana, medtem
ko lesk pridobimo s pravo
nego in prehrano, Ce bomo
uživali dosti rib, jajc, puste-
ga mesa in skute nam bodo
lasje prav zelo hvaležni. Tu-
di na med in sadne sokove
ne pozabimo. Izogibajmo pa
se živalskini mastem, poseb-
no še, če imamo mastno la-
sišče. V primeru, da se las-
je lomijo in so izredno suhi,
jim bo dobro delo, da popi-
jete vsak dan žlico olja. Las-
je bodo dlje čisti in bleščeči,
če si jih boste vsak dan pre-
česavale in krtačile.
Posebno gospodinje in vse
tiste žene, ki dosti močijo ro-
ke, bodo uporabljale kremo
za roke, koristil bi tudi glice-
rin zmešan z ročno vodo, prav
tako tudi limonin sok.
Nohti    izdajajo    človeka.
Zd ravniki trdijo, da xt\tJ
krat nohti izdajo zdrav,'
no stanje človeka. Ce -,'
zelo krhki, jih bomo sk
na ta način utrditi: '/j jl
lice jedilnega olja seg,,
in namočite vanj nohte
rahlo masirajte.
Sedaj pa noge: Kako vj
je, da nosimo udobne
in da ne tekamo ves daj
špičakih, nam vedo pov«
ortopedi. Ce vam noge p,
sto zatekajo in bolijo,
vsak dan posvetite 15 rtii
časa. Ulezite se na hrbet,
redite svečo, nato noge
slonite na steno in tako p
vajte.
Ce odhajamo zvečer
ples, se bomo kljub odme;
nemu času dodobra urni;
vročo in nato mrzlo v;
Uporabljamo dezodorant
njim se podrgnemo pod;
duho. Počutile se bomo i
bolj sveže in sigurne bo
da se ne bomo potile in;
ste bomo vsakega neprije
ga vonja.
PRANJE ZAVES IZ PLASTIČNE MA
Odkar uporabljamo za iz-
delavo zaves sintetična vlak-
na, je tudi pranje zaves po-
enostavljeno in hitro. Da bi
bile te zavese čim trajnejše,
se je pri pranju vendarle
treba držati določenih pra-
vil.
Predvsem: zavese iz umet-
nih vlaken perite večkrat na
leto, saj je pranje zanje naj-
boljša nega in bodo dolgo
ostale prozorne, lepe.
Ne perite jih obenem z
drugim perilom in ne dajajte
jih med pranjem v vrečico
ali prevleko za blazino, kakor
nekateri priporočajo, ker se
na ta način zmanjšuje uči-
nek pralnega sredstva. Razen
tega nastanejo na zavesi, ki
je stisnjena v vrečici, gube,
ki jih niti z likanjem ni mo-
goče poravnati.
Kadar zavese snamete, jih
nikar ne mečkajte in ne vrzi-
te v košaro za umazano pe-
rilo, temveč jih čimprej na-
močite v čim večji posodi za
pranje. Najbolje jih je prati
v kopalni kadi. Vode ne šte-
dite! Na kilogram zaves vze-
mite 30 do 40 litrov vode, v
kateri ste raztopili potrebno
količino pralnega sredstva.
Da bi raztopili in odstrani-
li površinsko nesnago, jih na-
močite najprej v mrzli vodi,
nikakor pa ne v mlačni ali ce-
lo v vroči. Vodi dodajajte
pralno sredstvo. Zavese izpi-
rajte tako, da jih vlečete
vodi. Ce so zelo zamai
morate pranje ponoviti, f
jih izpirajte v hladni v
brez kakršnega koli doda
Za glavno pranje vzemite
do 40 stopinj C toplo vi
Višja temperatura bo než
zavesam škodila. Dodi
pi'alno sredstvo in ga ra
pite natanko po navodili
to raztopino pa položite
vese za deset minut. Za
tkanino nekajkrat nežno i
gnetite.
Med pranjem in izpiran
se izogibajte vsemu, kar
utegnilo na zavesah napr
ti gube. Zato jih ne sn
nikoli ožemati, niti osuše
ti v centrifugi. Prav tako
ne sušite zložene ali pomei
ne.
Po glavnem pranju za\
izperite s previdnim vli
njem po vodi. Iz zadnje v
dvignite zavese za zgornj
trakom okrepljeni rob, k
ga naberite v roki. Voda
bo počasi odtekla. Nato
v frotirki previdno iztlsi
Takoj nato zavese še vi«
obesite.
Ce so kljub previdiv
ravnanju le nastale gube
razlikajte. Na zaveso po
te dobro ožeto belo krp*
likajte z zmerno toplim li
nikom. Ce ima likalnlk ri
lator, ga obrnite na »ace'
»reylon« ali »nylon«.
ZA DOBRO VOLJO
Pred magistratom pravi
nekdo: »Nevesta je v belem.
To je simbol sreče, kajti dan,
ko se poročiš, je zanjo naj-
srečnejši   dan v življenju.«
»In zakaj so možje v čr-
nem?« se takole mimogrede
nekdo oglasi.
Se ena razlaga obstaja, ka-
ko es v zakonu lahko sijajno
razumete. Povedal pa jo je
gospod Thompson, ki z ženo
tvori idealen zakonski par:
»No, to je kaj prepr<
Zjutra^ lahko počne, ka''
če, popoldne pa jaz pf>ct
kar ona hoče.«
Stara devica gospod
Kunigunda pa takole O'
vori, če ji kdo pravi, d!
b: bilo slabo, če bi se po'
la: »Imam osa, ki renči,
pigo, ki preklinja, ogni
ki mi venomer kadi,
ki ga pred jutrom ni n'
domov. In čemu mi ¥
mož?«
ppNiK - ČETRTEK, 27. maj 1971
STRAN 13
ako ravnamo s sesalnikom?
Električni sesalnik za prah
jjolj zamenjuje stari iz-
*oaič. metlo in ščetko. pa
'nra"v so stanovanja še ta-
%ajhna. V mestih si go-
Lpjinja skoraj ne more pri-
^^;ti, da bi preprogo iz-
jgšila na .prostem ali celo
^2 balkon. Preostane ji le
5 da hrani denar in kadar
jodloči za kak večji nakup,
^ na-vadi ne pozabi na na-
^ pripomočkov za snago
I stanovanju.
V servisih za popravilo e-
flrtričnih aparatov se pri-
ožujejo, da so največkrat
(ospodinje same krive, če se
j0i pokvari sesalnik za prah.
jgodilo se je že. da je go-
podinja prinesla v delavni-
io sesalnik in potožila, da ji
|j-eveč ne »vleče«. Izkazalo
^ je, da je bila vrečka do
oba polna. Pri drugi so spet
i3Š\\ V njej žeblje, pri tretji
la je pregorela, ker je za-
el vmjo ogorek ...
Gospodinje bi si prihrani-
le marsikatero nevšečnost
jri sesalniku, če bi ob na-
;upu sikrbno prebrale prilo-
m navodila. Nekaj navodil
|yg moraJe celo naučiti na
pamet, posebno pa tista o
vzdrževanju aparata.
Predvsem mora gospodinja
paziti na tele drobnarije:
1. Vselej naj se prepriča,
če ni vrečka za prah prepol-
na. Vsakokrat ali vsaj po
vsaki drugi uporabi naj vreč-
ko potegne iz sesalnika in
naj jo temeljito očisti. Prati
je ne sme, ker bi se tkanina,
iz katere je narejena, zred-
čila in prepuščala prah v
motor.
2. Na preprogah jn na tleh
ne sme biti žebljev, šivank
ali črepinj. ker utegnejo po-
škodovati vrečko aii celo
motor. Ce so tla grdo smete-
motor. Ce so tla grdo smet-
na, jih je najbolje prej po-
mesti, posesati pa le prah.
3. Sčetko je treba vsako-
krat očistiti z redkim glav-
nikom in jo od časa do ča-
sa oprati v mlačni vodi. U-
mazana ščetka ob čiščenju
pušča za seboj madeže od
nag"madene nesnage.
Po nakupu je treba zbri-
sat: s krpo tudi ohišje sesal,
nika, nato pa ,,a do nasled-
njega čiščenja, spraviti v
škatlo.
AVARUJMO volno pred MOLJI
Kolikokrat se  tudi skrbni
lospodinji zgodi, da jo pre-
Jed zimskega perila in oble-
;e tam proti koncu poletja
Ii na jesen  spravi v slabo
oljo, če ne v obup. Tako je
lazila, da bi molj ne prišel
'!0 volnenih kosov, in vendai'
e ob prvem hladnem dnevu.
:« je iz omare potegnila vol-
jeno majico, opazila v njej
itl^njo.
Da bi se nam kaj takega
le ponovilo, moramo volne-
lo perilo in obleko čez polet-
e primemo shraniti pred
im>lji, ki v poletnih rhesecih
tako nevarno stikajo za nji-
mi. Moljeva samica izleže v
»oinene tkanine, preproge ali
» kožuhovino do 200 jajčec.
C dveh tednih se iz teh izle-
■sjo male gosenice, katerim
'olneno predivo služi kot
irana. Posebno rade imajo
lastne madeže na volnenih
; »aninah. Od tod one nesreč-
iUttknje.
Moljem pa kafra, naftalin,
pelin, tobak, petrolej, terpen_
tin, sivka (lavanda) in tiskar-
ske barve niso povšeči in se
jih izogibajo. Zato so to glav-
na sredstva proti moljem.
To pa še ni dovolj.
Sedaj ko zimske obleke ne
bomo več potrebovali, jo za-
nesemo na zrak, prezračimo,
izp-rašimo, skrtačimo in oči-
stimo madežev. Nato jo spra_
vimo. Toda kako?
Načinov je več. Najeno-
stavnejši je ta, da volnene
predmete zavijemo v časopis-
ni papir in zložimo na poli-
ce ali omare. Ce nimamo pri
roki kakega drugega sred-
stva, ki odganja molje, nam
pomaga časopisni papir, bolje
pa je, da med obleko obesi-
mo vrečico z naftalinom, šop-
ke ali vrečice sivke (laivande)
ali kakega drugega sredstva.
Med temi so priporočljiva
tista, ki imajo prijeten duh.
da se volnena obleka ne nav-
zame močnih duhov npr. to-
bačnih preparatov a-li prepa-
ratov na bazi petroleja ali
terpentina.
Nadalje moremo obleko ali
perilo zaščititi še tako, da jo
ovijemo v najlonske ali ce-
lofanske vrečice oziroma vre.
če, ki varujejo obleko in pe-
rilo pred molji in pred pra-
hom, ki se ga v poletnih me-
secih kljub vzomii čistoči
vendarle precej nabere.
Pomagamo si lahko tudi s
kartonastimi alesn ileim
kartonastimi ali lesenimi za.
boji in kovčki. Pri tem je
važno, da kovček ali zaboj o.
tremo z notranje strani s
krpo. namočeno v terpcnti-
nu. ki molje odganja.
Da bi se kljub vsej pozor-
nosti ne zgodila nesreča, žrt-
vuj mo od časa do časa kako
uro in si oglejmo, kako je s
shranjeno volneno obleko
[OTROK PREeT avto
Na Ptujski cesti v Ormožu
' * je zgodila prometna ne-
' ""^a. kjer je otrok skočil
* prek ceste in se zaletel v av-
! tomobii.
K Voznik osebnega  avtomo-
Franc Sever iz Trgovi-
- *a pri Veliki Nedelji, zidar-
) 2^ delovodja, zaposlen pri
I 'P Ograd Ormož je počasi
K ^^Jal DO Ptujski cesti v Or-
možu. V bližini hiše št. 4 je
' niegove leve strani prite-
,      na cesto  7-letni  Vlado
I ^       Ormoža. Cim je voz-
otroka, le začel za-
' r^^ti, vendar trčenja ni mo-
Preprečiti.
1 JJtrok je dobil lažje teli,-
: J! Poškodbe in je iskal
■Jr^vniško pomoč v Zdrav-
H f"^"^ domu Ormož. Mate-
' rfi"« škode n,i bilo. Voznik
^il trezen.
Ogljikovi
hidrati
Ogljikovi hidrati so se-
stavljeni iz ogljika, vodika in
kisika. Njihovo ime izvira iz
dejstva, da vsebujejo vodik
in kisik v enakem razmerju
kot voda. Razdelimo jih v
tri skupine:
— MONOSAHARIDI: naj-
važnejša sta grozdni slad-
kor (glukoza) ins adni slad-
kor (glukoza) in sladni slad-
lahko vre, to se pravi, da se
lahko pod vplivom bakterij
in brez sodelovanja kisika
pretvori v alkohol.
— DISAHARIDI: trstni ali
pesni sladkor, mlečni in sad-
ni sladkor.
— POLISAHARIDI: rast-
linski škrob, živalski škrob
(glikogen), celuloza.
Skupine ogljikovih hidra-
tov v večjih količinah vse-
bujejo živalski in rastlinski
organizmi. Ogljikov: hidrati
nastajajo v rastlinah iz og-
ljikove kisline in vode ob
sodelovanju sončne energije
in klorofila.
V rastlinah so ogljikovi hi-
drat: v obliki celuloze, kot
škrob v korenikah in seme-
nih in kot sladkor v cveto-
vih ter sadežih. V živalskem
telesu pa so ogljikovi hidra-
ti v obliki živalskega škroba,
ki ^e hitro dosegljiv vir e-
nergije. Grozdni sladkor, ki
se nahaja v krvi in vseh or-
ganih, je posebna transport-
na oblika ogljikovih hidra-
tov v živalskem organizmu.
Ogljikove hidrate razkro-
jijo fermenti sline in fer-
menti trebušne slinavke v
monosaharide, ki preidejo
skozi stene tankega črevesa
v kri in od tod v jetra, kjer
se pretvorijo v glikogen. Tu-
di večina drugih telesnih ce-
lic vsebuje nekaj glikogena.
V vsem organizmu ga je o-
krog 4O0 gramov. Glikogen
pod vplivom adrenalina spet
razpade v glukozo.
Ogljikove hidrate potre-
bujejo predvsem mišice. Ce
pa telo dobi preveč ogljiko-
vih hidratov, se pretvorijo v
maščobo. Nasprotno pa se
sladkor lahko tvori tudi iz
beljakovin in maščob, kar se
dogaja v telesu bolnika s
sladkorno boleznijo.
Za pravilno presnovo og-
ljikovih hidratov sla potreb-
na fosforjeva kislina jn vi-
tamin B 1
Celulozo začno razkrajati
šele bakterije v debelem čre-
vesju. Od teh bakterij je od-
visno, korko energije, ki je
nakop'čena v celulozi, bo te-
lo izkoristilo.
EDI IN SREČKO TER NJUNA
INSTRUMENTA
Ko smo se prvomajsko ne-
deljo mudili v Leskovcu,
smo prisluhnili tudi prijetno
zvenečim glasovom, ki sta
jih Edi in Srečko vabila iz
svojih inštrumentov, klari-
neta in baritona ter tisteiga
sicer malce deževnega dne
sredi Leskovca razveselje-
vala srca vsem, zlasti pa še
tistim, ki so tega dne imeli
pripete na svoja prsa zlate
»pušeljce«, ki so slavili 50
let skupnega za'konskega
življenja (o tem smo v Te-
dniku že poročali).
Zato bi se danes radi mal-
ce ustavili pri teh mladih
godbenikih, in sicer Ediju
Belčiču in Srečku Fegušu.
Prvi je doma v Sovičah ter
je sin že znanega harmoni-
kaša Martina Belčiča, med-
tem ko je drugi doma v Pod-
lehniku. Veselje do glasbe
pa je oba zbližalo in lahko
bi dejali, postala sta že ne-
razdružljiva prijatelja.
Dosti časa ni bilo za po-
menek. vendar sta med od-
morom, ko so si njuna mla-
da pljuča nabirala svežega
zraka, povedala, da sta se
spoznala v ptujski glasbeni
šoli, ki jo oba obiskujeta,
Edi sicer samo štiri mesece,
vendar pa se je že pred šo-
lo naučil nekoliko igrati, kar
je pač zasluga njegovega
očeta, medtem ko bo Srečko,
če bo šlo vse po sreči, s šo-
lanjem že letos končal. Oba
sta v en glas dejala, da ima-
ta veliko veselje do glasbe,
in kot smo slišali, jima tudi
ne manjka posluha. Zato je
pričakovati, da bosta še
mnogokrat igrala na zelenih
pa tudi zlatih in drugih po-
rokah pa tudi na drugih pri-
reditvah, ter tako razvese-
ljevala staro in mlado.
FH
STRAN 14
TEDNIK — ČETRTEK. 27. maj J
Rodoljub ali narobe Katon
(120-letnica smrti slovenskega in hrvatskega pesnika Stanka Vraza)
(Nadaljevanje in konec)
VRAZOVA DELA
Posebno usodo ?e doživela
V-azova slovemska dedišči-
na Od 3t.'rih zbirk pesmi, k-
jih ie sam izdal, ie bila pr-
va slovenska To so »Njrod-
ne pesmi ilirske, kole .se pe-
vaio po Štajersko] Kranj-
sko!. Koruškoi i zapadnoj
strani Ugarske« izdane v Ga-
jev tiskarn ci v Zagrebu
18:119 To je bila prva sloven-
ska knjiga pisana v novi oi-
s3v! tkz. gajici ali današ-
njeri črkopisu S posvetilom
Vukn Karadžiču in DOdpisom
Stanko Jozpovič Vraz. Slo-
venac Cerovčanin kaže nje-
govo težnjo po zbližanju
vseh iužnih Slovanov. Z iz-
daianiem narodnih pesmi je
hotel nadaljevati, vendar za-
radi gmotnih težav tega ni
zmogel. Po njegovi smrti se
ie nrecei te zapuščine izgu-
b'"lo dokler je ni dobda od
Mat ce Ilirske Slovenska ma-
tica ki ie nekai drobcev ob-
javila in šele )0 dolgih za-
pletliaiih ie d^ubil gradivo v
roke nrofesor Karel Strekelj
in Vrazove oesmi so v njego-
vih Slovenskih narodnih pes-
mih v veliki meri zastopa-
ne
Vendar pa ie le počasi pro-
diralo v zavest, da ie bil
Vraz tudi slovenski pesnik
in niti taiko slab pesnik ne.
Slovensko ^radivn ie doživ-
ljalo še bolj čudno usodo in
kckmoletna izdaja njegovih do
danes znakih pesmi: origina-
lov ir orevodov. je iz-šla šele
leta 1952, to je sto let po pes-
nikovi smrti. Uredil jo je
slovenski literarni zgodovi-
nar in prešernoislovec Anton
Slodnjak Ni čudno, da je
prav njega zanimal Vraz, saj
je bil njegov bližji rojak, a
poleg tega je Vrazovo ime
tesno povezano s Prešernom.
Sele s te zbirke vidimo, da
je bil poleg Prešerna naj-
boljši pesnik te dobe. Hrvat-
ski Irterarnj zgodovinar An-
tun Barac zanimivo pravi o
njegovih slovenskih pesmih,
da koit take — objavljene —
delujejo večkrat nerodno,
vendar se moramo zavedati,
da so pri njem objavljeni vsi
osnutki in nedovršene pesmi,
medtem ko imamo pri Pre-
šernu na razDOlago v glav-
nem le dovršene,    izdelane
pesmi, ker je bila pač vsa o-
stala zapuščina uničena. Pri
Vrazovih slovenskih in hr-
vatskih pesmih pride pri
branju večkrat do zatiklja-
jev. ker ni naglašal po knjiž-
ni slovenščini oz roma što-
kavskem dialektu, temveč se
morajo brati te besede tako.
koi jih je nagl£.šal on, to je
s štajerskim naglasom. Iz
njegovih pesmi diha doma-
ča zemlja in ljubezen do slo-
venstva in to ne samo v slo-
venskih pesmih, temveč celo
" Djulabijah. umetnini hr-
vatske literature. Naj nave-
dem v prostem prevodu ne-
kaj s te zbirke:
Pojd'mo pesem moj
Jeruzalem nas vabi,
da domače slike
srce ne pozabi.
Pa povej rodov(jm.
vekom spregovori,
kak so kra.sni, dragi
nam domači dvori.
Sinja se ravnina
spušča proti vzhodu,
ne vidi se ji kraj
še v sokolskem rodu.
Kakor da bogovi
s tem bi pač horteli
slovenskim mejam dati
kar so tujci vr.eli
A na drugi s^trani
planine se vrste,
polukrog je pravi
jug na sever gre.
Sredi njih so kvišku
v vrstah po.sejani
kot orjaške straže
gorski veliikaflii.
Zdaj poglej na sever      i
Klek in Hum-gomila
s slavsko tam besedo
zgine slavska vila.
Samo glasi pesmi
pevke bi odkrili,
da nekoč pač tukaj
Slavo so častili.
Ali tam na robu
severnega kraja
sveti se Vildonska
Graška gora raja.
Vrag zadušil Slavi i
že v zibelki otroke ,
preden bi zapeli
pesmi v slavs'ke loke.
(Kitice 53 do 57)
Več svojih pesmi ter g,
vodov s tujih literatur jej
zneje predelal v hrvaščin
iak.0 da je poleg »Djuiai).;
izdal še zbirki »Glasi iz j
brave žeravinske« (ZeroTJ
ci so kraj blizu Cerovca)
»Gusle in tambura« m (
škem.
Jako^b Emer
Kako obračamo svoj denar?
(Nadaljevanje  z 11. strani)
razvoj energetike Po bese-
dah generalnega direktorja
Ljubljanske banke Nika
Kavčiča, je del naložb pokrit
s sredstvi, ki jih je banka že
lahko zbrala na tem območ-
ju in so ob koncu lanskega
leta presegla 12.8 milijard
starih din. kar pomeni, da
Ljubljanska banka preliva
danes v Mariboru nad sedem
milijard starih dinarjev. Pri
tem je še zlasti pomembno,
da so gospodarske organiza-
cije iz Maribora in njegove
neposredne bližine ooravile v
minulem letu za blizu 8 mi-
lijard starih dnariev deviz-
nega plačilnega prometa
ravno prek LJUBLJANSKE
BANKE.
Tako premišljeno osvaja-
nje gospodarskega prostora
z razumnim združevanjem
denarnih zmogljivosti vse-
kakor pomeni dragocen ključ
za realizacijo naložb, ki jih
banka lahko omogoči svojim
komitentom, pa tudi zainte-
resiranim delovnim organi-
zacijam, za katere ni nujno,
da so njeni komitenti. Za
denarni zavod je namreč po-
membno, da širi krog svojih
komitentov ter ie potemta-
kem zainteresiran, da poslu-
je tudi z nekomitent: v u-
uprav^čenem pričakovanju,
da iih bo ravno s takšno po-
slovmo politiko nekoč orido-
bil. da bo z niimi nekoč še
povečal število staln'h
strank.
Pri naložbah ima banka
odgovorno vlogo. Se zlasti
zdaj. ko stabiliziramo gospo-
darstvo in učvrščuiemo našo
denarno valuto, ie tr')kovna
navzočnost banke nadvse
pomembna, sa^ od banke
družbena skunnost pričakuje
ponolno razsodnost in trez-
nost kadar so:'dloča pri od-
mer' -"nvesticij. kadar se z
lastnim denarjem  v  obliki
kreditov zavzema za razšir-
jen-' reprodukcijo v določe-
ni delovni organizaciji. Izvr-
šilni odbor banke, ki ga se-
stavljajo predstavniki de-
lovnih in družbenopolitičnih
organizacij, je seveda sood-
govoren in navadno izvršilni
odbor posredno odloča o na-
ložbah, o novih investicijah.
Investicije v gospodarstvo
in odnos banke do delovnih
organizacij j 3 seveda eno
poglavje v poslovnosti ban-
ke, drugo poglavje pa je od-
nos banke do posameznikov
— okoli 700.000 jih varčuje
ali kakorkoli sodeluje z ban-
ko! — ter do njihovih potreb.
Ravno širok krog varčeval-
cev je narekoval LJUB-
LJANSKI BANKI zavzetost
za svojstveno obliko sood-
ločanja posameznikov pri
utrjevanju najustreznejše
bančne politike Posamezniki
dandanes v organizaciji ban-
ke varčujejo za marsikaj:
za stanovanja, za dopust, za
starost, varčujejo v raznih
oblikah vročanja sredstev in
razn'h možnostih udeležbe
pri kreditih, pa je zato prav,
da imajo še pravico spreje-
da imajo še pravico sprem-
ljati poslovnost, svetovati in
celo odločati o pomembnej-
ših premikih v odnosu banke
do po.sameznika.
LJUBLJANSKA BANKA
je že organizirala »svet var-
čevalcev«, ki mu prepušča
določene odločitve v korist
posameznih varčevalcev in
seveda v prid nadaljnje po-
slovnosti banke.
VFr TKA NEDELJA
—rFF TE 9:16
v soboto. 22 mai a ie Ve-
lika Nedelja v Ormožu odi-
grala prvenstveno rokomet-
no tekm-- s Celjem B Ce-
ljani so domačme porazili z
re7'i'tatom 169 {polčas 5:3
za C'^]ie)
Gostje so takoj v začetku
osvoiili položaj in domači-
ne kar nrecei razgibali Do-
mačini 30 se zagrizeno borili,
vendar m^ncro močnejšemu
nasorotniku niso mogli do
ž-vpcja Poraz domač-nov je
bil ie'zbe7pn
so d'->segp: Ivan Skok 4 Lah
Zadefke za VePko Nedeljo
2 'er Boris Skok Kumer in
Rih^Tič po eneea: za eo'*^e
pa '^oievič 8 T^iskar 4. Zu-
g'^!' 2 ter Sedovnik Dovšak
in Mrnvlje no enega.
S-idil jp Ogner iz Maribo-
ra "''hrvdnlo nedeljo. 30.
p-.oio .aro V^Vka Nedelja v
Ptuju z Dravo
-F K-
.tfONlK — ČETRTEK. 27. mai 1971
stran 15
Uli že veste...?
Kaj o zraikoplovih? Zra-
plove so prenehali izdelo-
pred drugo svetovno
'ojjio- ker so bile prepogoste
'pji-eče zaradi vžiga vodika,
""ijaterim so bili napolnjeni.
Lnje čase pa v Združenih
j^avah Amerike in v Sov-
ffsiii zvezi preizkušajo zra-
Lplove, ki jih polnijo z ne-
^petljivim helijem. S taki-
pjj zrakoplovi, tako trdijo
5(>vjetski in ameriški znan-
^veniki, bi lahko zelo daleč
prevažali  večje  tovore.
... kaj o podvodnih dviga-
li]]? V nemškem mestu Lue-
I^K je neko podjetje izde-
lalo podvodno dvigalo, po
liaterem se spuščajo v globi-
no potapljači. Ko prispejo do
^eljene alobine. izstopijo v
Vodo. Pričakujejo da bodo
potaoljači lahko kmalu de-
jali v globini več kakor 450
inetrov.
... kaj o prvi železniški
progi v sedanji Bosni? Po
avstro-ogTskj okupaciji Bos-
ne, se je tod začel očiten
razvoj na vseh področjih.
Tako je bila zgrajena leta
1873 prva železniška proga
z normalnimi tiri. Dolga je
bila 104 kilometre in je po-
vezovala Banjaluko in Do-
Wjin.
f.,.. kaj o balonu iz najlo-
la? Doin Piccard. sin slovite-
a Avgusta Piccarda. je
konstruiral balon iz najlo-
la. ki ne more goreti in ga
lapolnil z vročim zrakom.
*rostorn:na balona je 12.000
lubičnih metrov, visok pa je
i* metrov. V kabini se lahko
leljejo samo trije ljudje.
■ .. kaj o viteških turnir-
H? Danes poznamo razno-
ivrstne turnirje o športnih
P*«ogah: šahovske, nogo-
metne, rokometne in tako
*3l.i€. Nekoč pa so poznali
^rnir. kj je bil tako športne-
ga kot rekreativnega znača-
ja. To so bili viteški turnir-
ji, ki so postali nadvse po-
pularni v 14. stoletju. Na teh
turnirjih so se vitezi merili
v spretnosti v boju z naj-
različnejšim orožjem. Vitezi
so se borili peš ali na konju
tako dolgo, dokler eden iz-
med bojujočih še ni bil po-
ražen. Boj je potekal v po-
polni bojni opravi. Taki tur-
nirji so bili neke vrste tre-
ning: in priprava za boj na
bojnem polju. Turnirji te
vrste so kakor danes, bili
tekmovalnega značaja. Izbi-
ral se je na.jboljši borec tur-
nirja, obenem pa je neke vr-
ste ženska žirija izbirala
najlepšega viteza po obrazu
in postavi. Pokrovitelj tur-
nirja, ki je bil običajno kralj
ali baron, mu je podelil na-
slov častnega gardista in o-
stal je v službi pokrovitelja
turnirja.
... kaj o dvobojih z orož-
jem? Nekoč so cesto reševa-
li spore kar na cest: z o-
rožjem v roki. Včasih se je
razvil boj na življenje in
smrt zaradi dokaj nepo-
membne stvari. Vitezi in
sploh plemiči so razžaljen je
časti oprali v krvi. Tako je
bilo pravilo. Ce je plemič
razžalil višjega ali sebi ena-
kega plemiča, ga je imel ta
pravico poklicati nad voboj
na življenje in smrt. V boju
sta se nasprotnika lahko po-
bila med seboj, pa zmagova-
lec vseeno ni bil kaznovan za
uboj, ker so smatrali, da je
storil pravično delo. V za-
četku so za dvoboje služila
hladna orožja, pozneje pa
tudi pištole. Znani so dvobo-
ji z revolverji jz carske Ru-
sije :n z divjega zapada. Na
divjem zapadu. kjer si je
po naseljevanju Evropejcev
zakon šele začel utirati pot,
je pisal svoj zakon »kolt«.
Ce se povrnemo na dvoboje
s hladnim orožjem, vsekakor
ne smemo mimo Poljske, še
manj pa mimo Francije, kjer
so dvorske spietke Pariza in
dvoboji najboljših vitezov v
Evropi odmevali daleč izven
meja Francije. Tu je nujno
treba omeniti viteza Cyrano
de Bergeraca, ki je bil eden
na.jboljših mečevalcev ne sa-
mo v Franciji, ampak v vsej
Evropi. Njegova telesna hi-
ba je bila, da je imel zelo
dolg nos. Marsigdo se je za-
to spotaknil obenj, vendar je
to plačal z življenjem. Ko je
bil star 20 let se je pridružil
četi gestov. garde in takoj
zaslovel kot najboljši borec
v dvoboju in splošni bitki.
Bil je plemič, ki je znal spo-
štovati mladega človeka in
marsikdo ga je zato napadal
toda Bergerac jez nal braniti
svoje prepričanje z mečem.
Odkar je pristopil h gas-
konjski četi, ni bilo dneva,
da se ne bi z nekom dvoboje-
val. Deset ljudi je ubil samo
zato, ker so se posmehoval^
njegovemu dolgemu nosu.
Sicer pa je branil nemočne
in jim pomagal Nekoč je
tolpa pijanih plemičev na-
padla meščanko v Parizu.
Začeli so z nje trgati obleko,
tedaj pa je nastopil Berge-
rac in zavpil nad nasilneži,
k' j;h je bilo kakih deset:
»Pripravite se na smrt.« Iz-
vlekel je meč in napadel. V
kratkem času jih je pet ubil.
in dva ranil, ostali pa so po-
kazali pete. Pozneje se je s
to meščanko oženil in se u-
maknil na svoje posestvo iz-
ven Pariza.
... o zvijajočem se vozi-
lu? V Ameriki so izdelali po-
sebno vozilo na osem koles,
ki je sila pripravno za vož-
njo, po neravnem terenu.
Imenuje se »tw;ster« (zvija-
joč se). Sestavljeno je prav-
zaprav iz dveh delov, ki sta
sklepno povezana. Premagu-
je lahko velike vzpetine in
tudi do tri metre visoke snež-
ne ali peščene žamete. Zato
je tudi pripravljeno za vo-
jaške namene.
Zbral: -F K-
Dober den, bog da.j no bo-
te fsi fkiip lepo pozdrovleni!
Prejšji tjeden sen se van
toža koksne križe, montre
no težove man z zalevajon
šelote, gnes pa bi van rad
poveda, ke se zadeva še ne-
je čista nič zbojšala no mo-
ren še vsoko večer z grabe
vodo na breg nositi. Snoči
(toto pismo sen napisa že v
pondelek) smo dobli en ma-
li špricar. ki ba je sumer to-
ki, da smo vidli. da je dež
še moker. Za tisto razpisano
prleško olimpiado v nošji
vode na breg, van moren po-
vedati, da nesen doba še ni-
bene prijove no de najbrž
tota elitna turistič-na prire-
ditev zavolo že opisamh sub-
jektivnih težov odpola. Na
našen bregi je tokšna siiša,
ke mi je še jabolšnica v kle-
ti dokraja viin s polovjoka
shlapela. To ovi den sen me-
ja en strokovni poguč z enin
našin domočin vremenoslov-
con, ki m: je reka. da mo
pre ob splošnih stabilizacaj-
skih ukrepih no »šparaji« v
našen virstvi začeli v krot-
ken še dež uvožati. To praf-
zapraf ne bi bilo čista nič
čiidnega. če pri ten upoštev-
lemo narobe svet v naši u-
vozni no izv^ozni gospodarski
politiki, ki je pre čin duže
boj na koncu pesjega repa.
Jas al: o ten neman verodo-
stojnih podatkof pač pa te
to tak od cajta do cajta v
cejtngah štejen. po televiziji
posušan no na radiji gletlan.
STRELAJE PRTA TOCi
Zaj. ke smo glih že pri de-
ži no siiši, van moren po-
vedati še to ke mo pre letos
tudi v Prlekiji dobli tiste ra-
kete, ki v nebesa strela j o no
točo pregojajo. To je seveda
pameten ukrep za zaščito
naših kmetijskih pridelkov,
samo jas mislin, ke bi mo-
gle najpret tote rakete na
zemli postrelati vse tiste, ki
se stotih pridelkov norca de-
lajo. j'ih po svinjsko nisoki
ceni kiipiivlejo no potli pO
trikrot vejkši ceni cx3ovlejo
pa seveda tudi tiste, ki do-
volijo uvoz tistih pridelkov,
ki mamo jih zadosti duma.
Samo. kaj si čemo, če pa je
pri nas tak. ke, je vse tisto,
ke je »povoženo« več vredno
pa če je glih slabšo od Made
in Jugoslavija.
V ORMOŽI SO ODPRLI
LETNO KOPALIŠE
Vsi Ormožanci pa tudi
drugi kopalc', ki duma še
nemajo kopalnic do se lehko
od prejšje nedele dale v or-
mošken bazen; vmijjvali- ki
so ga letos resen lepo spe-
glali no zrJhtali kak se šika.
Ormoške ribe z modrčki ki
so od zaj naprej ob leot«
vremeni vsokj den plavale
v bazeni, so posebna paša za
oči no voha za »ribiče«
Drgačik pa v Ormoži nega
nič preveč novega. Tis tj ko-
privov nasod sredi mesta je
letos na manjši površini, saj
so začeli tan graditi novo
poslovno stanovajsko hišo.
Zavolo toga de propola tista
zamisel, da bi v tistih ko-
privah naredi; rezerva! za
visokolovno divjod. ki b; jo
lovski turisti lehko kar skcs
okno hotela Jeruzalem stre-
lali Ce smo glih pn strela-
jd. b; rad poveda še. to na
ne velo samo za Ormož da
je v našen virstvi nast^^pla
prova sezona strelaja. Ps ve-
te česa? Ne ven. bi van oo-
veda ali ne: Strelamo gre-
šne kozle pa. kak zgleda boj
slabo ftrof imo ...
ZA KUNEC PA Se TO:
Vete. tak sen se vun iloja,
ke prafzapraf ne ven, kak bi
toti gnešji rezervirani kot
doj zapečota. Pa naj bo za
kunec nekaj boj smešnega:
Šestnajstletna diklina je
prišla k dohtari. ki je ago-
tova, da je noseča. Dohtar
bi rad na vsoki način veda,
kdo je krivec za novo živ-
leje. »Moj šestletni brat je
toga kriv.« je vsa razjokana
povedala nesrečna pnnca.
Dohta-r toga seveda neje ver-
va no jo j« prosa naj ma
pove po pravici. »To je res-
nica, kriv je moj brat, ki se
je spila s kontracepcijskimi
tabletami ne se mu pale ^
kanalizacijo,« je vsa n<vreč-
na povedala mloda nosečni-
ca.
Te pa srečno! Vaš Lojzek
(iz Prlekije).
KAM NA DOPUST?
(Nadaljevanje s 1. strani)
500 odst. Domači turisti se
že nekako znajdejo, ker ku-
pujejo v samopostrežnicah.
pijače pa v kleteh. Toda ce-
ne so visoke tudi za tuje tu-
riste.
Jadranski gostinci pogosto
zatrjujejo, da ie njihov na.j-
boljši gost Jugoslovan. Tež-
ko b: verjeli, da bodo tak-
šne izjave dajali še po le"
tošnji turistični sezoni.
TEDNIK, VAŠ LIST
STR^^N 16
TEDNIK — ČETRTEK. 27. m^i ,1
TEDNIK Izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik le Anton Bauman. "
ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. št 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica '