193. številka. Ljubljana, sredo 26. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četirf-atopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ee dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — K«.kopitu so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O pr a v ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii. Brezka volitev dne 24. avg. 1874. [Izv. dop.] Trepetajočim srcem primem za pero, da popišem narodno izdajstvo nadih slovenskih klerikalcev t»a stana, in njihovo največjo blamažo, odkar volimo v deželne in državne zbore. Toda nakanjen sem brez vsake strasti povedati le vse to, kar lehko dokažem s pričami, pismi in drugimi dokazi, kako se je dogodilo, da smo propali z našim narodnim kandidatom g. LenČkom proti g. Žnidaršičn, očitnemu nem-škutarskemu, vladnemu in klerikalnemu ponudniku. Javno izrekam, da zoper osobo g. Žnidaršiča nič nemam, ali tem več zoper njegovo in njegove stranke javno obnašanje in zoper njegov značaj, kajti v zboru nam nepravičnih Nemcev bode on toliko opravil kakor Lenček. Ali načelo, za katero smo se borili 14 let, so denes zatajili klerikalci in sebi samim v zobe pljuvali. Možje, ki so do zdaj svoje poštenje v narodnosti zastavili, so deloma odločno glasovali za vladnega, oziroma nemškutar-skega poslanca, deloma pa izostali, čeravno jim je njihove „gore list" „Slovenski gospodar" svetoval, naj, kar se narodnosti tiče, vendar za narodnjaka Lenčka glasovati in delati blagovolijo. Da tedaj ves svet izve može, ki so se dali voliti za volilne m(/.c, a strahopetno doma ostali, imenujem najprej volilce, ki so izostali: Molan Jožef in Deržauič Adam iz Artič, Drugovič Marko iz Mostca (dozdaj narodni klerikalci), Nunčič Jožef iz Vidma (dozdaj nemški usta-voverec) in Malus Anton iz Bizeljskega (dozdaj brez stranke) v Brežkem okraji, Kacjan France iz Polja (klerikalec) iz Kozjanskega okraja in Požun Matija zarad bolezni (narodnjak) iz Sevniškega okraja. A tem še nij toliko zameriti, oni so se vsaj držali sicer bedastega sveta svojega glasila mariborskega „Slov. Gospodarja". Kaj pa hočemo reči o grdem izdaj al-stvu slovenske narodnosti, s katerim so se oskrunili volilci duhovenskega stanu, ki so nesramno zatajili svoje geslo, s katerim se vedno bakajo pred svetom, geslo „vse za vero, cesarja in domovino"? I ajinosda Kamor iz Pisec in Pajek Janez v Zdolali, oba slovenskega naroda sinova, vodja klerikalnih Slovencev v tem kraji, sta glasovala za ueiuškutarsko-birokraUkega liberalnega kandidata Žnidaršiča in zapeljala k temu činu od naj s t kmetskih klerikalnih volilcev, ki so dozdaj pri vsaki volitvi za narodnega kandidata glasovali. Ali nij to največje sleparjenje slovenskega ljudstva? Dobro, pokazal se je slovenski kl eri kalizem v svoji nagoti; zdaj vsaj ve- mo, da so naši klerikalci v resnici brc/.-domovinci, da so precej pripravljeni zatajiti in izdati svojo narodnost, a ne samo to, zdaj tudi lehko rečemo, da so grdi sle parji, ki s svojim jezuvitizmom demoralizu-jejo naš ubogi narod ter uničujejo, kar je v njem poštenega značaja ostalo po stoletnem potujčevanji. Mi ne zamerimo kmetskim vo-lilcem, da so ravnali po izgledu svojih faj-moštrov, a imena fajmoštrov Ramor in Pajk bodo slovela, kakor grški Ilerostrat. A vrnimo se od črnega izdajstva do veselejše prikazni, do onih vrlih slovenskih možev, kateri so tem bolj našega največjega spoštovanja vredni, ker so stali kot skala sredi dveh mogočnih morjev in glasovali za našega kandidata g. Lenčka. Naj zapišem njihova imena; bili so iz breškega okraja: Šetinec Janez od sv. Lenarta in g. Hu-steršič Matija iz Vidma; iz kozjanskega okraja: Stegenšek Janez, Jug Miha in Zebič Janez iz Dobja, Se 9 k o Jožef iz Brda, Cerjak Blaž iz Merčnihsel, Ravšer Anton iz Planine, PerČič Miha iz Planine, Šmid Matija iz Hrušovja, Pušuik France iz GolobiDJeka, Lesjak Miha iz Planine in iz Sevniškega okraja vsi razen odpadlih: Fabijančič Anton iz Anž, Petan Jožef iz Gorice, Ratzesberg, Kropaj Janez in Terbovec Jožef vsi trije slabo maslo Sev-niške občine; Potrč Ernst iz Rajhenburga in Kunšek Miklav iz Uranij (dozdaj vedno naroden!). Kamoli čuda, ako rogovili vlada in far z nemškutarjem zoper slovenske liberalce ? Ako se premisli, da se prebi vatel ji Kozijanskega in lirežkega okraja še nijso zavedeli svoje narodnosti, svojih naravnih pravic? Ako se pomisli, da postavi vsaka brežka hiša ob volitvi 2—5 agitatorjev in kaj rahlo s kmetom ravna, v tem ko jih druge čase drugače ne obišče, kakor z mnogimi eksckueijskimi prošnjami po 1 gl. in 10 gld. in s kakim zakotnim pisarjem, ki ima za prenos la-rubljenih premakljivih reči skrbeti. Kamo li čuda, ako j)otem, ko si volilci sami izberejo uemškutarsko in klerikalno volilno kom-sijo (se ve da po receptih okrajnega glavarja) iz mož : Pere, Podviuski, Sandri, Potrč, še okrajni glavar (pri zdanjih privržeuikih še pred pol letom ničla in zasmehovana osoba) same odpadnike iu nemškutarje v volilno komisijo voli, kakor: Ramor fajmošter Pi-šečki, Ratzesberg graščak Sevniški in Wac-zulik apotekar PodčctrŠki V! Kamo li čuda, ako Znidaršič samo joipovedati sme v Št. Petru pri prvotni volitvi, da bi mu nikdar na um ne bilo prišlo kandidirati, ako bi ga vlada in c. kr. okrajni glavar (die Cafescuvvester!) ne bila nagovarjala!? — Leta 1SG7, 1370 bili smo mi „PfaiVen- und Tabernakelknechte", „Halunken", „Jesuiten", „Wolkenschieber", kdo je zdaj tisti?! (Konoc prihodnjič.) „Slovensko učiteljsko društvo" bode imelo z „Narodno šolo" in z „vdovskim učiteljskim društvom" vred 10. septembra t. 1. v prostorni gostil-nici (!!) pri Virantu v Ljubljani — svoj občni zbor. Tako naznanja „Učiteljski Tovariš" v svojem 16. 1. od 15 avg. t. 1. Prav odkritosrčno povemo, da smo trikrat prebrali to novico, predno smo jo verjeli, kajti teško je dan denes prepričati človeka, posebno če je kosmat liberalec, da se še čuda gode in da še „od mrtvih" ostajejo kakor v sv. pismu. In da smo „Slovensko učiteljsko društvo," ki je bilo pred dvema letoma z velikim hrupom osnovano, ki pa uže več ko poldrugo leto od sebe nij dalo nobenega glasu — vsi njegovi nasprotniki in mnogi njegovi prijatelji „k mrtvim" prištevali, kdo hode to tajil? Bodimo veseli, mi njegovi prijatelji, če smo se v tej misli prevarili! j Sicer g. Močnik jako skromno naznanja občni zbor in če se prav hudo ne motimo, zadel je mož, da nij udaril na veliki boben. Po obligatni sv. maši pri sv. Jakobu ob 8. zjutraj bodo imela vsa tri zgoraj imenovana učiteljska društva v gostil niči pri Virantu občne zbore kar po vrsti, eno za drugim. Vsem trem zborom je odločen velikansk čas enega dopoludneva! — Kar srce zaboli narodnega Človeka, ko to prečita! Društvo, v katerem je zastopana in združena inteligencija vseh slovenskih učiteljev, društvo, ki uže 2 celi leti nij zborovalo, nema drugega na dnevni red postaviti nego tajnikove in blagajnikovo poročilo, prenaredbo društvenih pravil pa predloge posameznih udov — nota beue, če se kateri oglasi. Zbor skliče v navadno gostilnico ter mu odloči par ur za zborovanje! Slovenski učitelji, to ste nam lehko prihranili! Globoko, globoko jo tudi zagažen in zavožen voz slovenskega učitelj-stva na Kranjskem, če ga po tej vožnji smemo soditi! Ob uzrokih, zakaj je slovensko učitelj- * stvo posebno na Kranjskem tako proj fi!o, (a tudi Primorci ne kažo uobeuega življenja), je ta list uže mnogokrat govoril, uže večkrat morda, nego je marsikomu ljubo b;lo. Kes je, da je naša ciucarska iu polharska, a do najnovejših časov v deželnem zboru iu odboru gospodujoča stranka vse storila, da bi cerkvi ustregla, a učiteljev ue zadovolila; res je, da je vlada in ž njo zvezaua ustavo-verna stranka vse žile napela, da bi materijalno stanje našega nčiteljstva izboljšala, a ob enem učitelje in šolo tudi za germauiza- torične namere porabila; res je, da 00 skoro vsi šolski nadzorniki in oblastniki veči ali manji nasprotniki čisto slovenske ljudsko sole in poapeševatelji germanizatorionih namer; res je, da so ti nadzorniki in nekateri njim ndani učitelji pokazali nepričakovano delavnost in agilnost za povzdigo šolstva sploh a ne h love uske ga (nota benel) šolstva (Cf. „Laib. Scbolztg." Krain. Schulpfenuig" etcl); res je da je dobra večina kranjskih učiteljev, ko se je-bil oglasil vladine Sirene prijeten glas, najpreje nšesa nastavila in potem omamljena v narodnem oziru otrpnila, tako da zdaj molčč in roke križem drže čakajo brez vse lastne inicijative, kedaj jih bode vlada oblekla v „staatsrock," za katerega so jo tako ponižno prosili, da bi se jim pač „kanzleidienerrock" bolje podal; — a nasproti je zopet res, da bi nikoli ne bilo prišlo do zgoraj navedenih resnic, ko bi bila narodna stranka ob pravem Času učiteljske plače uredila in ko bi bili naši učitelji malo več značajnosti delavnosti in srčnosti pokazali. A tisti ljudje, katerim je bilo vodstvo kranjskih učiteljev v roke dano, so se tedaj ko je pričela nemška barja briti, zavili v svoje plašče kakor polž v svojo hišico, če ga se šibico po rogovih kreneš ter so peli žalostno Stritarjevo pesen: „Le pihaj, le pihaj, veter hladan!" — a pridejali so jej jako prozaičen refrain : „Saj mi smo na gorkem!" Tako je prišlo, da je večina naših učiteljev zbegana v narodnem oziru; da nema nobenega središča in da od dne do dne bolj možmi ljubljanske „Schulzeitunge" stopinje pobira; kajti da za mežnarskim nUČit. Tovarišem" ne hodi, to jej je vendar prav teško zameriti. V takem žalostnem stanji občni zbor „Slovenskega učiteljskega društva" najde slovenske učitelje na Kranjskem. Pred dvema letoma je bilo pač drugače! Hoj, kako smo se navduševali za ruski in hrvatski jezik! To je bilo kaj lepo in slovansko patriotično, toda strašno nepolitično. NepomislivŠi, da moramo najprije za to skrbeti, da se naše šole, kjer še nijso slovenske, res poslovene, smo jih hoteli kar pohrvatiti in porušiti! Se ve, nekateri ljudje so se nam smijali, narodni naši nasprotniki so pa iz tega proti Slovenstvu orožje kovali, in denuncirali naB. — Navdušenje je bilo tudi dober kup, a kmalu potem je prišla mačnica : „Zum teufel ist der spiritus, das phlegma ist geblieben!" „Slovenskemu učiteljskemu društvu," v takem navdušenji osno-vanemu bi bil pa tndi vsak lehko prerokoval kratko, ali vsaj brezuspešno življenje. Bili so v njem združeni prerazlični elementi. Ogenj se ne meša z vodo, naprednji učitelj sedanje dobe ne z mežnarjem. To si za ušesa zapišite! Kaj pa nam je zdaj početi? Slovenski učitelji, katerim je sekaj za čast in poštenje, za dobro ime in za res narodno omiko, ohrabrite se. udeležite se in oživite 10. sept. „Slovensko učiteljsko društvo!" Pokažite, da ste možje in vredni sinovi svojega naroda! To se ve, da sv. maše „Slovenskemu uČiteljskemn društvu" ne bodo na noge pomagale in ljubljanski mežnarji tudi ne. Ako pa za to nemate navdušenja, dobre volje in močij, po tem bodite vsaj toliko pošteni in narodni, da se ne boste brez- pogojno udajali vladnemu in nemškemu „Lebrervereinu." Pokažite kaj več moštva in našli boste i njim kak „modus vivendi," ki sicer ne bode po vaši in naši volji, a naših narodnih svetinj vsaj žalil ne bode. Politični razgled. Motrtanje dežele V Ljubljani 25. avgusta. Deželnim zrhorom v Gorici, Poreču in Trstu bode vlada predložila postavo o varovanji divjačine in o urejeni gruntnih bukev. Tržaški se snide v soboto 20. dopo-ludne. Goriški je volil dotične odbore. Češki nPokrok" protestuje proti zavi-jačnostim nemških listov glede njegovih člankov ob priliki cesarjevega potovanja na Češko, ter poživlja v noviČ Češke okraje in občine, naj v adresah pozdravijo cesarja ko pride, in zraven obrnejo se k trunu s to prošnjo, naj se vrne mir češkemu kraljestvu in naj se ponove starodavne zveze mej dinastijo habsburgsko in češkim narodom. V n*mJ<- «1 rž ti ve. Ilit.uk i Tatari se v veliki množini izšel u jej o ker se boje nove občne vojniške dolžnosti. M*ri*nanje špftnjslce vlade, katero je tudi Avstrija naznanila in kateremu se baje tudi Rusija (o katerej so poročali da nij privolji priznati Seraua) vstavljala ne bode, je najvažnejši čin vnanje politike. Avstrija in Nemčija sti uže svojima poslanikoma v Madrid poslali poverjeniški pismi. — Pač pride to priznanje kasno. Tačas ko je Castelar na krmilu bil, ko Karlistov še nij bilo v tem številu, bilo bi priznanje na mestu. Karlisti mej tem barbarsko dalje tirajo svoj morilni posel. Njih vodja don Alfonzu je ukazal vse rodo vi ne republikanskih vojakov iz onih ozemelj, katere so Karlistom v roki, izgnati in njih premoženje zapleniti. O potovanji fra»ieostcefja predsednika republike Mac Mabona po deželi, ne morejo vsega povedati, kar se maršalu mej potoma primeri, torej zamolčujejo vse repu-blikanične izjave. VeČjidel sprejemajo Mac-Mahona povsod hladno; pač prihaja, kakor povsod, mnogo radovednih, a malo duševno udeleženih gledat glavo francoske vlade. Dopisi. Iz tore&kegpti okraju 24. avg. [Izv. dop.] Volilni boj v Brežicah je končan; prepali smo, a našo čast je rešilo 2G vrlih zavednih samostojnih narodnjakov, kateri imajo več veljave kakor 63 omahljivih mož. Sicer pa tudi mnogim iz le-teh nij zameriti, da bo se dali zapeljati, ker nijso dovolj podučeni, in se še podvržejo tistemu, kateri jih prvi in najbolj zna obdelovati. Treba, da pridno širimo politično omiko s tem, da prisilimo naše ljudi, da se lotijo branja knjižic. V tem oziru je „narodno društvo" dobro storilo, da je izdalo politično brošuro. Ljudje radi segajo po tej knjižici, videl sem to v Brežicah denes, ko jih je pristopilo v „narodno društvo" kakih 20 mož. Ako se lotimo dela pogumno bode narastlo lepo število društvenikov. Glavna stvar je, da vsaj enkrat pričnemo; da vsaj toliko dosežemo, da se ljudje lotijo Čitanja, potem bode užo šlo. Žalostno je da so kmetske občine izbrali si tri magnate iz Brežkega za volilne može; to kaže mah« pogumnosti in samostalnosti, da še v domači občini, dasiravno imajo dovolj zaupljivih mož, puitijo domačine iu si dajo usiliti mestne bahače, ki so polem mej volilce šli in jih lovili in pridušali. Čudim se, da smo o takih okoliščinah vendar še 26 glasov dobili, ker so nasprotniki ljudi sleparili s tem, da je Lonček odstopil. Premalo časa smo imeli, doseči kaj bolj uspešnega, birokratiško in klerikalno pritiskanje je bilo nepopisljivo. Vprašali pa smo se mej soboj, kje so tisti nS1. Gosp." „federalisti, kateri za sedaj ne stavljaju svojega kandidata, pa se tudi volitve ne udeleže?" Mar sta fajmošter Pa j k in fajmošter Ramor taka federalista? Oba ste glasovala za Žnidaršiča: kandidata birokratiško-klerikalne stranke od Breških treh velmožih: Potočnika, Kreuliča in Del Cotta usiljenega. Vsa pohvala pa in slava gre vrlim našim 26 narodnjakom, ki so rešili našo narodno čast. Iz K it m 11 i liti 23. avg. [Izv. dop.] V 97. številki farovškega lista pripoveduje nekdo v dopisu „iznad Kamnika" o novi maši, katero je imel 9. avgusta č. g. France Rozman iz Podgorja, reči, katerim se pri nas vsakdo posmehuje. Je-li hotel dopisnik norčevati se iz nove maše in Kamničanov, ali ima tako slab um, tega ne vemo; pravi pa sleherni, da dopis nema niti glave niti repa in je strašna kolobocija pretiravanja in idealiziranja. Naj bi bili molčali o tej reči in pozabilo bi se bilo, ker pa ne molče, prisiljeni smo odgovoriti, da nas vsaj ne bodo drugje sodili, da smo res taki) klerikalni in slabo narodni, kakor naslika posebno konec dopisa. Dopisnik govori nekaj od novošegne inteligencije, katere ne sme uže ex offo manjkati v mestu; ne vem kaj mu je ta inteligencija mar? ga li bode da se po mestih širi inteligencija in narodna zavest! Iu po čem novošegna? Kakšna pa je starošegna — menda piti, jesti, trebuh rediti in gospodovati — ali kali ? Dalje pravi dopisnik, da je bila slovesnost v vsacem oziru sijajna, kar pa sle-hrni ve, kaka sijajnost je bila, ki je bil navzoč; in da je bil mej svati „cvet in dika kamniškega meščanstva" (čujte!) g. župan z milo soprogo, vrlo (?) tetiko novomašuika. Ne sili li smeh slehernega ko sliši: „dika in cvet" potem pa župan in mila soproga njegova? Torej to je dika, bogastvo! Tu se zopet vidi, komu se ukljanjate „gospodje** — bogastvu, značajna narodnost, tavam je zadnja. Če bi kaki reven narodnjak delati hotel kake krivice, kakor jih uganjajo bogatini, bode vse kričalo nad njim in ga pogrezuilo živega v deveti pekel, bogatemu se pa vse pregleda in prikriva. — Čudna značajnost! Da ne manjka hvale tudi pridigarju in dekanu, kaditi še tem dvema, kakor da bi imela res bog zna kakošne zasluge, katerih prvi je v pridigi vse prej kakor pa izvrstno in čvrsto razkladal in šibal denaŠnje brez-verstvo. G. dekan pa, namestil da bi bil v resnici pripomogel k svečanosti je še delal zavire pevcem, ker njemu je petje prav malo mar. Slednjič pravi tudi dopisnik, da naj bi bili Kamničani t) dni katoličani in Slovenci, katerih zvestoba se tako malo gane kakor „mali grad" sred mesta. To je res žalostna ironija za našo zvestobo. Če bomo tako zvesti kakor raztrgani in podrti „mali grad" bo slaba z našo narodnostjo. Morda pravi dopisnik svojim „cvetu in diki meščanstva" * naj bodo tako zvesti; ti naj le bodo, mi pa ostanemo zvestejši in trdnejši narodnjaci, kakor pa malograSka podrtija. iS :\'«»«rftiiij*il44»srift 23 avg. [Izv. dop.] Nekateri gospodje ki nemško nkaltarou po Postojni trosijo so nedavno tam tako bedasto in nespametno o slovenskem jeziku, to je našim in svojim materinem jeziku kvasili, kakor tudi črez „Slovenski Narod" zabavljali, da se mora vsak količkaj izobražen človek čuditi, čuti iz ust enakih gospodov taka izrazovanja. Ne bi se čudil ako bi se surovi, neizvedeni cigani tako o tej reči prič-kali; ali če se v taki družbi še celo g. župan postojnski nahaja, mora se strmeti. In on se je še posebno potezal za vse zveličavni nemški jezik, kateri pa pri nas ne bo nikdar gospodaril. Ono glavo, katero ste pa za „Slovenski Narod" napravili je prav prilična za g. F. 1$. za zdaj naj bi si on napravil en tak red da ga obesi na svoje prsi v spoznanje kedo on je. _ Domače stvari. — (Vipavska volitev) bode 12. septembra. — (Letno poročilo) četverorazredne deške Sole v Škof ji Loki nam naznanja, da je bilo v vsakdanje šole I, razredu 8G, v II. 66, v III. 48, v IV. 36, v nedeljski šoli 45, tedaj v vsem skupaj 281 učencev, katere so učili 4 učitelji iu 1 katehet. Poleg tega je g, Lovro Sadar (šolski voditelj) učil sadjerejo po 1 uro, g. Ivan Cetclj petje po 1 uro, g. župnik Remec vso predmete v nedeljski soli po 1 uro na teden. Pregled posameznih naukov in ar na teden nam kaže, da so se učili: nemščina 26 (t!), slovenščina le 22, številjenje 15, pisanje 16, krščanski nauk 10, telovadba 4, petje 4, risanje 3 uro na teden. Poduk v nemškem jeziku se je pričel takoj v I. razredu sč 4. urami na teden. Učencev lastna imena so še precej pravilno pisana. Mnogokrat iz nemškega popačena imena se včasih slovensko kaj čnduo glase n. pr. Puštal, Dorfarji, Podpulferc, Vešter, Vinkel, Grence, Virrnaše itd. Nemška imena izvirajo se ve da od tod, ker se je bilo v srednjem veku okrog Loke mnogo nemških kolonistov naselilo, ki so za Valvasorja še nekaj nemškega znali, a zdaj se uže v slovenščini utopili. Pe-dagogičnega sestavka poročilo nema. — (Z Gorenjskega) se nam piše 22. t. m.: Pri vsej svoji politiki in preka-njeuosti jo je vendar enkrat skupil ta zviti „gospod Auton", kranjski kaplan — „in spe" dekan, o katerem je uže umrli blagi ReS večkrat rekel svojim prijateljem, da se samo zato nikamor iz Kranja no gane, ker na dekansko mcnto čaka. Kdor pozna kranjske razmere, kdor \6, kako ima „g. Anton" vse Kranjčane na žnori, ta se je pač čudil, ko je bral v 190. št. „SIov. Naroda" poslanico kranjskih pevcev. Kje so vzeli Kranjci toliko korajže, da so tudi g. Antonu povedali enkrat — euo ostro, pa zasluženo?! Da-siravno se tako vedo, kakor bi se za prav nobeno stvar ne brigal, v nobeno stvar ne vtikal, se vendar večina krauj.skih filister-skih meščanov tako suče, kakor jim gode g. Auton. Nij ga morda duhovna na Kranjskem, ki bi imel tako izvrstno osnovano policijo, ki bi znal v zatišji stoječ tako uplivati na svoje farmanc kakor on. Vse izve, kar se v Kranji godi, po svojih dobro podarenih prijateljicah. Na tanko mu je znano, kdo je zadnji petek meso jedel, kaj so včeraj v tej hiši zabavljali, za koliko je ta čnega „natrombal," katera kiklja je pri Pleiweis8u uže plačana, katera ie na dolgu, koliko je ta ali oni za svojo suknjo še krojaču Pnčnikn dolžan. — (Umrl) je Slovenec A. Velikanje, koncipijent v Zagrebu, zadet od mrtuda. — (OBesedi v žavskej čitalnici) se nam piše : Kakor je bilo čitati v „Slov. Narodu" 23. t. in. in kakor nam je znano iz drogih virov, napenjal je tukajšni, uže z eno nogo v penziji stoječi gimnazijski ravnatelj vse svoje moči, da bi zabranil slovenskim dijakom „Besedo" v žavskej čitalnici. A izpodletelo mu je. Slavno c. k r. okr. glavarstvo v 0*61 j i je namreč s svojim slovenskim odlokom dne 17. t. m. št. 14531 omenjeno „Besodo" dovolilo. In tudi od občinskega predatojništva v Žavcn sprejeli smo dotično dovoljenje. Vse priprave se torej redno vrše, in nadejamo se, ako bo količkaj vreme ugodno, obile ude ležbe. — (Čitalnica v Rojann) je imela v nedeljo 23. t. m. glavni zbor, pri katerem se je sledeči, novi odbor izvolil: Za predsednika g. Anton Ružička, odborniki gg. D. Kurent, J. Leban, M. Segala, Dr. Trče k, Jos. Dolenec in Fr. Kraševec. — Dalje je bil izvoljen enoglasno za častnega predsednika g. Matija Zvanu t in za častnega uda g. Fr. K al i s ter. — (Iz Vrhnike) se nam piše: Strašen požar nastal je 23. avg. na Vrhniki. Jelo je goreti okolo 10. ure pri „Markonu" in sicer po nesreči. Pravijo, da je ženska naložila drv v peč, katere so se vnele, in je iz tega tolika nesreča nastala. Velika nesreča je I bila tudi, ker ho bili ob onem času vsi ljudje v cerkvi in se ognju nij moglo iz početka zabraniti. Vsega je pogorelo kakih 40 hiš, in ker je bila vročina tolika, nijso mogli nekateri niti blaga rešiti. Tudi ljubljanska „feuenvchr" je prišla, dobro delala a — prepozno, ker ogenj tudi uže nij mogel dalje. Pozneje utegnem bolj natanko popisati. Zavarovani večjidel pogorelci nijso. Dođe velika revščina. PoMlaiio. Gospodu župniku Janezu Budnar-ju na Premu. „Dolgi nos", kateri ste nam v nedeljo 23. t. m. vergli z lece, vračamo Vam v povoljno porabo. Znate ga tudi prečastitemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu nazaj poslati, ako je res od njega prišel, kar pa jako dvomimo, ker se nam ne zdi verjetno, da bi višji duhovni pastir svojim vernim pošiljal „dolge nosove" mesto rešenja pohlevne prošuje. Pri tej priliki Vam resno povemo,, da je krajni čas Vaše neotesano bedasto-neumuo rogoviljenje v cerkvi, šoli in drugod preobrniti v vedenje, kakoršno se spodobi — duhovnika. — Kdor pozna naš kraj, dal nam bo spričevalo, da se teško kje dobi bolj mirno, bolj duhovščini vdauo ljudstvo. Vprašajte gbapode župnike in druge duhovnike, ki ho bili pred Vami pri nas, — ako nam uc verujete. Da pa kljubu tej pohlcv-nusti našega ljudstva, sedaj v celej fari velika nevolja vlada, — to je plod Vašega delovanja. Kadi hi zuali, kaj nameravate s Hvojim neprestanim pobalinskim zabavljanjem? Ako Vam je namen prepir vnemati, sovraštvo buditi, srd gojiti, veljavo duhovnikov uničevati, vero zatirati, — bodite za- dovoljni s svojim dosedanjim uspehom ; ako pa imate kako bolj hvalevredno namero, morate svoja nepristojna sredstva nadomestiti z boljimi, sicer bomo prisiljeni napeti druge strune. Vsaka reč ima svoj kraj, tako smo tudi mi vaših komedij do grla siti, in uže nas zapušča potrpežljivost z Vašimi slabostmi. — Gospod župnik! stojte! nehajte ! brzdajte svojo strast! ne dražite več brez vse potrebe miroljubnih faranov ! To Vam svetujejo s poštovanjem, kakoršno zaslužite. Županje občin premske fare. (Slede podpisi.) Tržim poroMlt«. — Iz Dunaja, 22. avg. Žitne cene še zmirom padajo. Ogerski žitni kupci zdaj spoznavajo, da so se silno motili, ko bo po precej visokih cenah ogersko pšenico nakupovali, misleči, da delajo na Ogerskem žitno ceno za celo Evropo. Ogersko zdaj prepozno sprevidi, da ima mogočne konkurente na Ruskem in v Ameriki, kateri lehko dosti več žita in po d'Sti nižji ceni, nego Ogersko, iz svojih dežel izvažajo. Spomladi je bila pšenica po gld._ 7.25 in zdaj je na gld. 5.10 v Pešti pala. Spekulanti zastonj iščejo kupcev za žito, katero jim v zalogah leži. Tukaj se je ta teden samo 50.000 vaganov pšenice prodalo po gl. 5.70 do gl. 6.40. Rež je v ceni nazaj šla za 15 kr., prodava se po gl. 4 60 do gl. 4.85. Z ječmenom je bilo malo kupčije in so cene stalne ostale, gl. 3 40 do frl. 4. Koruza je nategnila v ceni in za 30 kr. dražja j plačevala se je po gl. 4 60 do gl. 5. Moka je v vteh sortah za 25 kr. cenejša bila. Izjava. V št. 125 „Slov. Naroda" t. ]. smo objavili dopis, ki žali g. učitelja Kopnim. Sprejetje dopisa so je zgodilo v obilnoHti Uredniškega (leta in na podlagi napačne iufnimacijo, ter jo Uredništvo po novih poizvedbah preverilo so, da nijso resnične. Obžalujemo torej, da smo dotični dopis sprejoli. Ivan Souien za uredništvo „Slov. Naroda" odgovoren. Uieirli v Uiitoljiaiil od 91. do 24. avgusta: Jolefa Zirkclbach, 5 mes. na pljučni vodenici. Jovana Lampret, H mes. za kozami. Janez Boltavzar 1(> mes. za atropliie. Grof Chorinski-Ledzko 4 mes. za drisko. Ma ija Buda, otrok mlinarja st. 3 1. za možjansko vodenico. Amalija Verhove, stara 3 1. za davico. J. Grohar, otrok ma.šinista, star 3 leta, za davieo. Ana Trlep, dekla, 34 let, za tuberkulozo. Robert I laman 3 leta, za davico. Vuea bolnim moč in zdravje brez ieka in brez stroškov po izvrstni RevalesGierB iu Barry t? FjOM (tf>9Ptl. Izvrstna zdravilna hrana Kevalcscierc du Barry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dusnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivi>st, E&por, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, uicdlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosefiogti, scalno silo, otožnost, suSenje, revmutizem, proti n, bledico. — Izpisek iz T.'i.OOO spričeval o ozdravljenji, ki so vsem tekom kljubovale. Spričevalo št. 73.021. Na Dunaji, l. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi Štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo ni i nij mogel olajšanja dati. dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstne Kevalcscierc vzel, ki me je od tega zlega temeljiti« ozdravila. Feliks baron pl. Clarov. Spričevalo št. 0">.71 *>. Pariš, 11. aprila 1SDG. Moj gospod! Moja hči, ki je Izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala, Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalcseiere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavni' vust, pomirjeno živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobro volje. H. de Montlou is. Spričevalo št. 73.800. Mohaft, 90, decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Kevalc- ■ciere" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 funtno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. 2 vsem spoštovanjem .Jož. U11 e i n stavitelj. Tečnojii kot meso, prihrani Bevalesciere pri odraf čenih in rri otrocih oOkru,. svojo ceno za zdravila. V piuLas' di po pol funta 1 gold, 50 kr., 1 funt 2 gold. BO kr., 8 funta 4 gold. 5o kr., 5 funtov 10 gold.. 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — RevaloAciero-Biscnken v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovalesciore-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 $old. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., ±8 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold., ta 288 tas 20 gold., — M 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry Comp. na Du-ii-iii, WallllHtihgnNne št. 8, v I.jutiljmil Ed. M .i b r, v vJnitiri bratje Oberanzuievr, v In»-bruku Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v I.oii-o! Ludvi,; ilttllor, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Merauu J. B Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša ns vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih Dunajska borza 25. avgusta. (Iavirno telegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 50 kr Enotni drž. dolg v srebru . 74 „ 70 „ 18tiO drž. posojilo.....108 „ 25 „ Akcije narodne banko . • 975 „ — „ Kreditno akcije .... 239 „50 „ London........109 _ 66 a Napol..........8 „ 79 C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........103 _ 75 E n trgovsk učenec za eno špecerijsko šta-cuno tukaj, se išče. Več o tem povć iz prijaznosti administr. „Slov. Naroda". Taki iz dežele imajo prednost. (228—3) Dr. J u i ne j Zupanec, c. kr. notar daje v svojem in v imenu drugih sorodnikov žalujoč na znanje, da je njegova nečakinja gospodična Ana Zupanec 24. avgusta ob 11. uri zvečer po dolgi bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, v 18. letu svojo starosti svojo blago dušo izdihnila. Sprevod za umrlo bode v sredo 26. avg. ponoludne ob 6. uri in gre od Črny-jevo hiše poleg novega trga. Sv. mašo za pokojno se bero v stolni cerkvi. Draga nam umrla se priporočuje pobožnemu spominu. (236) Ljubljana 25. avgusta 1874. JNateČaj. V šolskem okraji Koparske okolice so razpisane sledeče službe i Učiteljske službe v šolHki občini III. vrste v Ospu. Ror.stu, Boljuncu, K i z 111.-111 j i in Lonki. Dohodke teh služeb naznanja deželua šolska postava od 30. marca 1870. Prosilci naj svoje prošnje vložijo previđene z dokazom učiteljske sposobnosti iu dosedanjega službovanja najdalje do 30. septembra t. 1. pri dotičnih k raj ni h šolskih svetih. (235—1) C. k. okrajni šolski svet v Kopru 20. avgusta 1874. tllllil** 27. *#i■■fiu.vtti t. 1. bodo v lm*nlo«llllll M.\9 etil I I toarna ura, najmočnejšega obsega, a kri- stalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talini-zlatu; te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da bo brez ključa navijajo; k takšnim uram dobt vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. SaillO 14L 17 o* I col° majhna ura za gospo, iz pravoga M~ ■*• ■ 55 srebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. S*llllO Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena sre- O brna kronometerna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, s fino verižico modaljonom in garantilnim listom vred. SaillO 18 ali 20 lil 2f» «*| naJfineJ8a P™va angleška si- O dorna ura- na 15 rubinov, z vorižico, medaljonom, usnjatim etuijom in garantilnim listom vred. S* MIH rt Ofl •'•« <>-| srebrna remontoarna ura, se brez ključa k,Bmu fx' . . & navija, z verižico in medaljonom vred. Samo 40, 50 in (>0 gl. zlata m M gosp0 „ diamanti< ^sMiftirk T-iO i it JLH «wl Prava angleška srebrna rouion- t^aillO «JU, tfO lil 4U gl. |0.lrlia ura z dvojnim pokrovom, garantovana in patentovana. SailiO lil «rl z,:ita UIil za gospo z vorižico, ► «1111(1 lil &i gl. cedaUonom in garantilnim listom \ red. Samo 35, 45 in 50 gl. rS^S^SSS.MmMVn Samo 60, 75 in 100 gl. M£ ilSTm SfiiŽ gld. z dvojnim steklom. SaillO *£00_300 ffl pravi anglelkl kronometer, a remon- O toarom, dvojnim pokrovom in kri- staltinu steklom. Kazen tega vse kje drugod ali od kogar druzoga razglašene uro ceneje. Delavnica za poprave ur. Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Gena poprav s 51etno garancijo gl. 1'/^, gl. y, 5 do 10 gl. Zlatnine od c. kr. urada za kovani denar na Dunaji kot prave uradno izprobane. Prstani« Prstani za dame gld. G, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 15. Pečatni prstani za gospodo gld. 8, 10, 11, 12 do 20. Zakonski prstani gld. 5, ti, 7, 8. /lalc urne vorižico. Verižice, kratke s ključem gld. 15, 20, 25, 30, 35 do 80 v vseh izdelanjih, kakor so moreš zmisliti. Verižice, dolge z gladkim ali tac,oniranim promikačem z bisori ali na robce zbrušenim kamnom gld. 28, 30, 35, 40, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. jftlati medaljoni za gospode in gospo. Z žlahtnimi kameni gld. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 30, 35, 40, 45, 50. %lato garniture. Broše in uhani gld. 18, 20, 24, 30, 35, 40. Z žlahtnimi kameni ali biseri gld. 36, 40, 45, 50 do 200. Z dijamanti ali briljanti gld. 60, 80, 90, 100 do 500. r#ila(i uhani. Lečice za otroke gld. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3, s kamenji ali brez njih. Uhani, dolgi ali okrogli s kapljami ali brez njih, gladka ali z žlahtnimi kameni ali v obliki pušice gld. 12, 15, 18, 20 do 30. Boutons z dijamanti ali briljanti gld. 50, 55, 00, 100 do 500. Zlati Kiinibivi za srajce in maiišcte. Z žlahtnimi kameni gld, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Zlate broše. Navadne v najnovejši izvršitvi gld. 12, 15, 20 do 25. S fotografijami gld. 12, 15, 16 do 40. Zlati Križci Sld. 6, 7, 8, 9, 10, 12. biseri ali žlahtnimi kameni gld. 8, 9, 10, 12 do 25. Zlato naprsno iglo. V raznih oblikah, Jokoy, Sport itd. od gld. 5 do 30. Z žlahtnimi kameni od gld. b do 30. Z briljanti gld. 15 do loO. Zlato bracclctlo. Gladki obročeki različno velikosti gld. 1«, 20, 36, 30 do tiO. Z žlahtnimi kameni ali biseri 30, 36, 40, 50 do 80. Z briljanti od gld. 80 do 500. Pismena naročila so na imisIiio ]><>wei je ali fiošiljatev zucKka v - i tirali izvrše. Na posebno zahtovanje au pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in sc za neobdržano denar nazaj pošljo. Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižjo povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa. VhI, ki si novo uro in zlatnino naročiti želč, VhI, ki staro ure ali staro zlatnino za novo zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo lirmo obrniti. Slišiš ii>i* Mf*mOMMn9 Uliren- und Goldwaaren-Fabrikant, Rothentuunnstrasse D, nasproti \Vollzeile, (188—5) RiaNlov ii is j Ne ilobro znpomiii, lzdateij m za ureUnidtvo odgovoreu : Ivan tiemen. Lastnina in tisk „Narodne ti8karneu.