pQ vendarle tudi turizem...
Izvršni svet — premiki tudi v turizmu)

H
v
j!]
:«
Področju turizma smo v naši občini v preteklih obdobjih pamenjali premalo skrbi, še zlasti če upoštevamo vrsto de-JQvnjkov, ki jih imamo, pa jih nismo znali dovolj izkoristiti.
1- marca 1990 pa je bila na delovnem obisku v naši občini jttv- Bogomila Mitič, predsednica Republiškega komiteja za ™Hzem s sodelavcem, katerima je IS SO Domžale predstavil 'ecletne aktivnosti na področju priprave na gradnjo turisti-cn° športnih kapacitet ter tistih spremljajočih objektov, ki ** tesno vežejo na pospeševanje turizma.
Delež turizma in gostinstva v družbenem proizvodu v ^ovenjjj znaša po statističnih podatkih ca. 2,9 odstotkov, v "Dobenem proizvodu občine pa je udeležen z 1,7 odstotka, v občini je potrebno upoštevati sorazmerno veliko udelež-r? tosebnega sektorja v gostinstvu, ki je od 56 odstotkov v ^ 1%5 narasel na 79 odstotkov v letu 1988, medtem ko je '»vensko povprečje 60 odstotkov.
.u hotelsko-poslovni kare lesa in IMP-ja, pa tudi od po-t- intSr Lu Domžal je Razvojni	tencialnega nosilca te akcije.
)0 % ^6lje 2a naročnike Pionir Pror-oi nar,r.rnu v/lonamn tl ki ^ ^'es,°' Intertrade Ljub-
Ol^faviia2Voini zavod Domžale ■ri	nov P^edinvesticijski
Hira,’ ln<enzivno pa potekajo
a 'rjav rVori 2 vrst0 ,uiih Part-
I r^'80 zainteresirani bodisi " ?a r> „acii° hotelsko-poslov-jo ii{nwro9rama ali pa celo iz-
fl-i
Pgrarng ,r9ovsko-poslovnega riih ;6 , V prejšnjih ob-
L..	^ Kot __________*____1^
ovira nastopala
|g't^itičnf*avna ovira trenut'
področja tujih \ci S, situacija v naši
rlC ^ganLClanes Pa J® za tuia
5; !;r>
0" ruro^^^ejo tudi v zvezi s
'Ori , razmišljanja in ra-
•- bivšega samske-i'!1 SstnVP0mžalab’ v katere-
Hai hi Hrvhili iictro-
?hot6i v' nai bi dobili ustre-] Ste Prenočitvene ka-•0,J,4igL1 bi pokrile potrebe
oslSe iHedni'h °bbin. Reali-0 fft,-.? deje je seveda odvi-
A ^
,e;j
rUl. !
Podjetja, Slovenija-
Precej naporov vlagamo tudi v projekt GRAD KRUMPERK. IS SO si je prizadeval za animacijo gospodarstva tako v naši občini, kot širše v Sloveniji (Slovenijales in druga podjetja), vendar za dokončno zaščito gradu pred propadanjem ni bilo mogoče zagotoviti sredstev iz domače akumulacije. Zato smo v sodelovanju s Slovenijalesom in Razvojnim zavodom Domžale pripravili predstavitveno dokumentacijo v slovenski in angleški verziji s ciljem: animirati zlasti tuje partnerje. Teh je bilo več, med najresnejšimi pa nemški partner, ki razvija tudi projekt gradu Mokrice pri Brežicah, in ameriški partner »G-Square<> iz New Yorka. Tako je bil 21.6.1989 podpisan protokol z ameriškim partnerjem, v katerem je bilo ob strokovni pomoči pravne službe LB — Združene banke dogovorjeno, da naj bi občina Domžale vstopila v joint-ventu-re z gradom Krumperk in cca 7 ha zemljišča, kar naj bi
»fJ!

Volčji čas...
^0
1110 Homini — lupus
IdtijS0^ človeku volk) so znali povedati že stari lost '• kadar so želeli poudarjati patološko izkrivlje-v°lk Dc,Vnanj človeka do sočloveka. Zakaj je ravno refj; ^ev2el breme hude prispodobe o zlu, je težko 'ochos?0^0 oziroma skoraj gotovo, da zaradi krvo-celo 3,ferske lakotnosti, nagona pobijati se —
medsebojno.
Sr?Čo asode smo postavljeni, na srečo ali ne-voičjj ^ 1:0 čas; edini čas, ki nam ga je dano živeti. Mo CIS' k® t'st0 'z pregovora na začetku doživlja-
9otov0 trideset in večletno življenje v »sreči«, ki to rSreČo« ni deklarirati pa smo to življenje kot X ?i^endarle morali; ker nismo mogli in upali .p* iz qr vnju reči drugače.
'A\ o Sov ^rtvi ne morejo spregovoriti, posebej i erQi r>Cl<<' k'.50 j° z've*'- Tuc*‘ krivic tistih, ki so za ,/1 ■” sii^j neTieli, sedanja poravnava, sprava ali kot »Mog|Q 'z republiške prestolnice — umiritev ne bo j’j ž VeČ!i cV11 . v narodovem spominu. Zagotovo ne! $ H doi^Pijuje se nekoč pred pet in več desetletij P	tkf u0v.ra^°, medstrankarska mržnja, so-
fi0stqvi|j ki bi vsi od prvega do zadnjega so se s'0b.a	ii1 bi sedaj radi segli po oblasti, sta-
ni0, da hi ln novi pretendenti. Premajhen narod dl	Se Swelo vnovič razbohotiti sovraštvo, to


tuji partner pretvoril v hotelske kapacitete. Dne 26.2.1990 pa je bil podpisan dodatek k protokolu, v katerem je bila dogovorjena razširitev programa še na golf program in dodatnih cca 120 ha zemljišč, ki so v pretežni meri v lasti Biotehnične fakultete in Agroemone Domžale, ki sta bila tudi sopodpisnika aneksa. V protokolu in dodatku je opredeljeno, da mora do končne odločitve in do eventuelnega pričetka projekta priti najkasneje do 31. 12. 1990.
Na podlagi obiskov in dela večjih vrhunskih strokovnjakov (tako za področje hotelirstva kot golfa — na obisku je bil svetovno priznani strokovnjak za golf s številnimi referencami) je tuji partner 21.2.1990 pripravil informacijo za javnost, v katerem javno naznanja načrte firm »G-sguare« in občine Domžale za realizacijo novega golf centra na Krumperku, ki • naj bi bil na najvišjem nivoju, vključen pa tudi v priznano verigo »RELAIS AND CHATEAUX«.
V sklopu kompleksa ima ustrezno mesto tudi Konjerejski center Krumperk, ki bo s svojo dejavnostjo bogato popestril ponudbo, saj sta konjeniški šport in golf komplementarna športa. Nadaljnji razgovori z ameriškim partnerjem bodo potekali še v marcu 1990.
Tudi posebna študija, katero smo ločeno izdelali, kaže, da so dani izrazito dobri terenski pogoji za izvedbo golf igrišča, pa tudi naša ocena trga, upoštevajoč trend razvoja golf športa v svetu, govori o upravičenosti naložbe v samo golf igrišče (čeprav pred propadanjem). Menimo, da smo glede na načrtno akcijo in izkušnje zadnjih dveh, treh let na področju tenisa (številna odprta teniška igrišča, pokrita hala v Domžalah, teniška in sguash hala v Mengšu ob tujem sovlaganju, gradnja teniškega centra v športnem parku v Domža-
lah, pridobitev prvega ATP — profesionalnega teniškega turnirja v Jugoslaviji, že uspela organizacija ALPE-Jadran turnirja v domžalski hali), v stanju tudi na področju golfa realizirati zastavljene cilje.
Iz vsega navedenega sledi, da si bo občina Domžale tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju prizadevala za popestritev turistično-športne ponudbe kot tudi za realizacijo prenočitvenih kapacitet, prav tako pa rešiti grad Krumperk z ustreznimi vlaganji pred fizičnim propadom. V primeru uspele realizacije rešitve gradu Krumperk pa bo to dobra osnova za reševanje še vrste drugih objektov kulturne dediščine.
Glede na dosedanje bogate izkušnje, ki smo jih pridobili v zadnjih letih, relativno ugodne zakonodaje ter v primeru stabiliziranja politične situacije obstajajo relane možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev.
V današnji številki berite:______________
-	Kandidati posameznih strank za volitve se predstavijo
-	Srečanje na Limbarski gori
-	Mag. Ervin
A. Sčhvvarzbarte se predstavlja
-	Za moderno
in učinkovito upravo_________
najbolj zavrženo izmed vseh čustev. Od tistega v politiki spočetega in iz sovraštva izgovorjenega prekletstva Levstika: »Pogine naj pes«, do Prešernovega fatalnega krika; Slovenec že mori Slovenca brata ... se pne lok naše zgodovinske nezmožnosti, da bi se povzpeli iz nevrotične in patološke obsedenosti sovražiti: ... tadi ali predvsem medsebojno. Ničesar, kar je v zgodovini človeštva nastalo lepega in vrednega na kateremkoli področja človeških dejavnosti, ničesar od tega ni bilo posledica ali rezultat sovraštva. Tadi mi, ki nas vse bolj prevzema to zavrženo čustvo, kot bi se napajali na njem. kot da se tadi naša življenja, naša moč preživeti volčje čase generira iz njega — sovraštva. Vse bolj in čedalje več nas je, saj je nekje ta blizu, pravzaprav ob nas — sovražnik. Če je realen in obstojen, tak kot je v nasprotovanja naše politike, idealov in ciljev, ki smo si jih v boja za oblast postavili, je dobro. Če ga ni, si ga pač izmislimo; čimbolj ga bomo sovražili, tem večja bo naša udarna moč, tem večja bo naša politična prodornost ... O, volčji časi, prekleti časi... Pa naj vendar vsem, ki so »ošpičili« bojna kopja in izostrili svoj srepeči pogled v sovražnika, ki očitno sploh ni treba, da je od tam doli preko Kolpe, povem: Verjamem z mnogimi, ki nas ni malo, v ideale, ki jih današnja aktualna politika, brezkompromisen strankarski boj daje na čevelj: verjamem in upam v uresničitev edine prave možnosti, ki se — četudi se tačas bliskajo noži in tulijo volkovi sovraštva, mora iziti v rešitev: Verjamem, srčno verjamem vanjo:
Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo ...
Matjaž Brojan
HVaJavašUe r« edino oni
^°m|new9bomo naredle kaj
p«
predse«101**1
kandidat na predvolilni predstavitvi 3. marca 1990 v pomžalan

aktualno
fciSiliii
Simbol.
NEAVTORIZIRANI (PROST) PREVOD
TEKSTA. KI GA JE 12. 2. 1990 ZA JAVNOST PRIPRAVIL
AMERIŠKI PARTNER »G - SQUARE« Z NASLOVOM:
»Luksuzni turizem prihaja
v Jugoslavijo«
»G — sguare, inc. New York — razvojna firma in občina Domžale oznanjata načrte za razvoj novega golf centra grad Krumperk.
Grad Krumperk bo kmalu nudil gostom vse najboljše in izredno gostoljublje. Ta zgodovinsko pomemben grad datira iz leta 1580 in je dvignjen nad rodovitnim Domžalsko-Mengeškim poljem ter je z njega čudovit razgled na Kamniške alpe. Kmalu bo grad Krumperk spremenjen v prvi jugoslovanski hotel res svetovnega razreda. Ta kompleks bo zajemal poleg gradu Krumperk golf igrišče z 21 luknjami primerno za zahtevna tekmovanja, klubsko hišo, prostore, primerne za konference, 125 hotelskih sob in druge spremljajoče objekte na 120 ha prečudovite pokrajine.
Grad Krumperk je izredno posrečeno lociran 15 minut iz Ljubljane, glavnega mesta Slovenije in blizu mednarodnega letališča. Projekt vreden 40 milij.o-nov ameriških dolarjev naj bi zaživel v letu 1993.
Glen Hodges, direktor »G — sguare« je dejal: »sedanji jugoslovanski premiki proti tržno usmerjeni ekonomiji, nova zakonodaja na področju tujih vlaganj in konvertibilni dinar so povzročili, da je Jugoslavija postala zelo privlačna dežela za tuja vlaganja.«
Gospa Linda Cimperman, predsednica firme C. T. D., ameriške promocijske in konzultantske firme s sedežem v Ljubljani, ki je tudi navezala stike med partnerjema pri projektu gradu Krumperk, pa je izjavila: »jugoslovanski partner v skupni naložbi (joint — venture) občina Domžale ima največje število uspešnih privatnih podjetij in obratov v zasebnem sektorju«. G — sguare predvideva, da bo grad Krumperk povezan z »relais and chateaux«, prestižno francosko marketinško organizacijo, ki navezuje nekaj najboljših hotelov na svetu. Grad Krumperk bo prvi projekt v nizu starinskih luksuznih objektov v Sloveniji in vzdolž čudovite jadranske obale, ki jih razvija firma »G — sguare«.
Socialistična zveza Slovenije je na kandidacijski konferenci določila kandidate za družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije
V	volilni enoti št. 2 bomo volile! v domžalski občini lahko oddali svoj glas na naslednjo listo:
1.	Tone JEROVŠEK, roj. 24. 12. 1941, Trzin, Ra-kefova 30, Domžale, dipl. pravnik, magister pravnih ved, predsednik Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije
2.	dr. Andrej OCVIRK, roj. 30. 11. 1942, Ljubljana, Novo Polje C XV/31, Ljubljana Moste-Polje, dr. kemijskih znanosti, Petrol Commerce Ljubljana
3.	dr. Rajko ŠUGMAN, roj. 29. 3. 1935, Ljubljana, Livarska 14, Ljubljana-Bežigrad, doktor kineziolo-ških znanosti, izredni profesor na Fakulteti za telesno kulturo Univerze v Ljubljani
4.	Vida BOGATAJ, roj. 7. 6. 1938, Ljubljana, Novo Polje C VII/2, Ljubljana Moste-Polje, profesor, ŽGP Ljubljana
5.	Vanda REBOLJ, roj. 10. 1947, Kamnik, Kettejeva 4, Kamnik, profesor pegagogike, Srednja šola ekonomske in naravoslovno-matematične usmeritve Rudolf Maister Kamnik
6.	Janko SARADJEN, roj. 25. 1. 1943, Ljubljana, Dalmatinova 10, Ljubljana Center, dipl. pravnik, novinar Radio Ljubljana
7.	Slavko RAKOVEC, roj. 8. 4. 1956, Jevnica 35, Litija, geodet. Skupščina občine Litija- tajnik Odbora za izvajanje kmetijske zemljiške politike v občini
Nosilec liste je naš občan TONE JEROVŠEK iz Trzina.
Objavljamo del njegovega odmevnega predvolilnega nastopa.
Stranke na Slovenskem so stare komaj nekaj tednov. Zato je odločitev za eno od njih stvar preudarnega premisleka in človeškega hotenja pridružiti se tisti skupini, ki bo lahko moralno opravičila svojo zamisel o prenovi družbe. Po takem premisleku se zdaj že zavestno prištevam v veliko evropsko mišljensko skupino socialistov, vendar se kljub temu ne zavzemam za velike ideje. Tudi ideja socializma, kot jo dojemajo naši ljudje je zlorabljena in kompromitirana. Na njenih ruševinah ni mogoče graditi naprej. Tega se moramo zavedati. Zato moramo kritično ovrednotiti preteklost, da bi ljudje verjeli, da mislimo ustvarjati drugačno prihodnost. Vsa gibanja, ki so si za cilj postavljala velike ideje, te pa so težko uresničljive, so zapadla v totalitarizem. Ljudje so se v imenu njih morali odpovedati tradicionalnim vrednotam, mišljenjski svobodi in duhovni pripadnosti. V družbi, v kateri je za drugače misleče, edina pravica strah, ni mogoče doseči pravega oziroma nobenega cilja. Tudi pri nas za mnoge ni bilo drugače.
V	imenu idej je bila tudi narodna bit močno prizadeta. V imenu ideologije smo bili izrazito Slovenci in pripadniki italijanske in madžarske narodnosti iztrgani iz velikega evropskega duhovnega prostora, ki mu pripadamo. Duševna revščina nosilcev teh idej je Slovencem vzela praznike in običaje, po katerih smo sc razpoznavno ločili od drugih južnoslovanskih narodov. Začel se je celo proces nastajanja enega samega jugoslovanskega naroda.
No, ne bom več našteval dosežkov brezumja, ki so se rodili zaradi in v imenu velikih idej. To sem storil samo zato, da bi ljudem bilo jasno, da ambicija socialistov ni valorizirati preteklost, pač pa graditi evropsko prenovljeno prihodnost. Moj prvi cilj in obljuba volilcem je: sem zoper velike ideje, ki bi ljudem še kdaj vzele človeško dostojanstvo, mišljenjsko svobodo, duhovno in versko pripadnost ter z delom pridobljeno premoženje. Ljudje drugačnega prepričanja niso moji sovražniki, pač pa nasprotniki, ki me opozarjajo, da to, kar delam, morda ni prav. Sem pa tudi zoper karizmatične voditelje, ki nas peljejo v svetlo prihodnost in zoper armade, ki varujejo ideologijo' ne pa države in svojega ljudstva.
In za kaj se zavzemam. Predvsem za ohranitev narodove identitete, za gospodarsko samostojnost Slovenije in za demokracijo. To so tri vrednote, brez katerih ni sožitja svobode in napredka. Narod brez identitete je mrtev narod. Narodovo identiteto lahko ohranimo le v suvereni slovenski državi, tesno povezani z Italijani in Madžari, ki ne bo dovoljevala več sramotitve narodovega ponosa in ki ne bo več pripravljena poslušati iz Jugoslavije, kaj je Slovencem dovoljeno in kaj ne.
Uresničitev teh treh ciljev je pogoj za kakršnokoli prenovo družbe. Te cilje pa je mogoče doseči le v pravni državi, ki si ne bo izmišljala novih, pač pa bo prevzela znane evropske standarde civilne družbe. Temelj teh pravic naj bo nova slovenska ustava, kot izraz uveljavljene nacionalne samoodločbe in zakonodaja, kot njen izraz.
Za te cilje sem se zavzemal vselej in povsod. V tem mandatu, ki je moj prvi mandat, ko se ne ukvarjam več samo in izključno s pravno stroko, pač pa tudi s politiko, poskušam cilje, ki sem jih našteval, tudi udejanjati. Zlasti sem se za te cilje zavzemal kot član ustavne komisije, kot član komisije, ki še vedno proučuje sojenje četverici v Ljubljani, v Zakono-dajno-pravni komisiji in kot vodja skupine delegatov slovenske skupščine, ki je predložila v sprejem skupščini volilno zakonodajo in zakon o političnem združevanju. Ta nam je tudi formalno-pravno omogočil, da to kar delamo danes in tu, že predstavlja našo politično svobodo, s katero smo Slovensci že v Evropi. Zato mi socialisti nimamo več maksime Evropa zdaj, pač pa Evropa jutri.
\N 2
JERNEJ LENIČ
roj. 23.4. 1947, diplomirani veterinar, pomočnik direktorja Republiške veterinarske uprave Vir, Sonč-
na 4
Pri svojem dosedanjem poklicnem delu in v krajevni skupnosti ter občini zlasti na področju vzgoje in izobraževanja in varstva okolja sem spoznal, da brez sočloveka in sodelavca, brez dogovarjanja in usklajevanja različnih pogledov, želja in možnosti ter obilo strpnosti v dialogih ni možno doseči dobrih rezulta-
tov.
Pluralizem je nova kvaliteta v medsebojnih odnosih, ki bo zaživela le, če se bomo ne glede na različnosti strpno in kulturno pogovarjali, se medsebojno spoštovali in upoštevali strokovne zakonitosti, ki edine dajejo možnosti nadaljnjega razvoja.
Osebno se bom že vnaprej zavzemal za človeka, ki mora s pravilnim odnosom do znanja in dela ter svojega okolja sam zagotoviti
pogoje za svoje in naše bolj ustvarjalno in kvalitetno življenje.
Po svojih močeh bom skušal prispevati k čim bolj strokovnemu pristopu pri zaščiti okolja in reševanju našega življenjskega prostora, ki se iz dneva v dan bolj oži in zmanjšuje možnosti zdravega življenja.
ANDREJA JARC-POGACNIK
roj. 24.3. 1947, predmetna učiteljica, ravnateljica osnovne šole Josip Broz Tito Domžale, Domžale, Prešernova 43
Prizadevala si bom za otrokom prijazno šolo, v kateri naj bi vsak doživljal uspehe in zadovoljstvo. Takšno šolo lahko uresniči le zadovoljen učitelj, strokovnjak v ustreznih prostorih in s sodobnimi pripomočki.
Že nekaj let poklicno delam na področju telesne kulture. Dodobra sem spoznal probleme, želje ter plane tako telesnokulturnih organizacij kot krajevnih skupnosti. S sprejetjem kandidature za Družbenopolitični zbor občine Domžale želim nadaljevati z uresničevanjem načrtovane politike telesne kulture, ki je bila sprejeta na realnih osnovah.
— Družba mora telesno kulturo jemati kot enakopravni in sestavni del vseh družbenih dejavnosti,
—	mladim perspektivnim športnikom omogočiti napredovanje v kolikor to žele ter zmorejo
—	omogočiti čimvečje-mu številu občanov, da se redno ali občasno vključujejo v množično športno rekreacijo
p** ' ■
BORIS ŠALEJ
Resnično pričakujem, da bo skupščina postala pravi parlament, kjer bosta prevladala razum in dialog. Če bom izvoljen v tako skupščino, si bom prizadeval za uveljavitev in razvoj okoliških krajevnih skupnosti s posebnim poudarkom na kmetijstvu, ki je poleg najsodobnejših tehnoloških dosežkov edini zdrav vir preživetja.
Zavzemal se bom za posodobitev našega vzgojno-izobraževalnega sistema, v katerem morajo otroci dobiti pravo vzgojo za prehod v civilizirano družbo tretjega tisočletja. K temu cilju pa želim dodati še svoje videnje družine, kjer se bom zavzemal za pravilno opredelitev vloge staršev, še posebej matere-vzgojiteljice.
Na gospodarskem po-
.■

DANICA AVBELJ
roj. 13. 2. 1954, galanterijski tehnik, kalkulant, Tosa-ma, Žirovše 2, Krašnja
Zavzemala se bom za boljšo kvaliteto življenja, za razbremenitev gospodarstva in za večje osebne dohodke delavcev.
Svoje moči bom usmerila tudi za znižanje prispevnih stopenj iz bruto osebnih dohodkov, kakor tudi za boljše življenjske pogoje naših delovnih ljudi.
W
FRANC ZABRET
roj. 4. 9. 1934, višji zobotehnik, ZB Domžale, Mengeš, Proletarska 4
Ker že vrsto let delam na področju zdravstva in socialnega varstva, ne nazadnje pa smo tudi v socialistični zvezi aktivno delovali in spremljali razvoj zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva, se bom še naprej zavzemal za to, da na področju občine Domžale obdržimo dosežen nivo zdravstvenega varstva, ki je nad slovenskim povprečjem.
Potrebno bo vložiti še veliko truda za nadaljnji kvalitetni razvoj zdravstva, prav tako pa v bližnji prihodnosti zagotoviti sredstva za adaptacijo zdravstvenega doma, s katerim bi delno rešili nekatere službe (ginekološka, fizioterapija, zobozdravstvena služba itd.)
V prihodnje bo treba voditi tako politiko, ki bo zagotavljala stabilnejše finan-
ciranje in pri tem kar najhitreje spremeniti zakon 0 zdravstvenem varstvu in ,se opredeliti o enotnem nacionalnem zdravstvu v Sloveniji.
Posebno skrb bomo morali posvetiti tudi varstvu našega okolja, ki je eden oo temeljev zdravja ljudi.
MARJAN GORZA
rojen 2. 4.1944 v Domžalah, visoko kvalificiran orodjar, končal Srednjo politično šoto v Ljubljani, zaposlen Skupščina občine Domžale kot koordinator telesne kulture.
OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DOMŽALE JE POTRDILA SVOJE KANDIDATE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPSCINt OBČINE DOMŽALE
PREDLOG LISTE KANDIDATOV SZDL ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Volilna enota št. 1 (zahod)	15 delegat°^
1.	PETER PRIMOŽIČ, 29. 7. 1939, dipl. pravnik, predse -
nik SO Domžale, Domžale, Prečna 16	d.
2.	ANTON PRESKAR, 19. 6. 1950, dipl. ing. gradb., Pre sednik Izvršnega sveta SO Domžale, Mačkovci 49
3.	TONE JEROVŠEK, 24.12.1941, magister prav ’
Skupščina SR Slovenije, Trzin, Rakefova30	Hm
4 ANDREJA JARC-POGAČNIK, 24.3. 1947, P™0' učit., ravnateljica OŠ J. B. Tito, Domžale, Prešernova 4J
R EDAkir* 7AODPT A Q 1	-7/Nhr»tohnik 7D DO^&'
5.	FRANC ZABRET, 4. 9. 1934, zobotehnik, ZD Don
Mengeš, Proletarska 4	. h|j8.
6.	BORIS ŠALEJ, 23. 10. 1935, dipl. oec., Velana LjumJ
na, Ihan, Prelog 116	pa-
7.	JANKO KRALJ, 29. 11. 1943, višji upravni delavec,
—	posebno pozornost je potrebno posvetiti vzdrževanju in obnovi športnih objektov, saj ti predstavljajo osnovne pogoje razvoja sleherne panoge
—	tudi v bodoče želimo zagotoviti sleherni krajevni skupnosti v občini minimalni športni objekt — večnamensko asfaltno ploščad.
pirnica Količevo, Domžale, Vodovodna 9	70
8. MITJA ŠIRCEU, 21.5.1933, zdravnik ortodont,
Domžale, Domžale, Roška 4	unroU'
9 MARGARETA ŠTIFTAR, 27. 2. 1942, pravnica,
nalno podjetje Domžale, Mengeš, Koščeva 1	hrtnik'
10. FRANC MUŠIČ, 4. 2. 1936, livar, samostojni odi
roj. 23.10. 1935, dipl. oec. Velana Ljubljana, Ihan, Prelog 116
Trzin, Mlakarjeva 8	uPLlOS
11.	CVETKA VLAJ, 10. 9. 1944, dipl. ing. kemije, HCt-
Domžale, Železniška 3	ik oa-
12.	STANE GOLOB, 29. 4. 1947, galanterijski tehni*.
lant Ljubljana, Mengeš, dr. Zajca 8	i,«ienec'
13.	ANTON GOSAR-MARKO, 13. 10 1926, upokoj
Domžale, Vojkova 8	c Oh'
14.	JOŽE KOSMAČ, 9. 3. 1944, višji upravni delave . činski štab TO Domžale, Trzin, Mengeška 34 eiT-TOf’
15.	MARJAN GOLOB, 20. 12. 1954, delavec, r Mengeš, Mengeš, Zavrti 14
Volilna enota št. 2 (vzhod)
1.	MAKS JERAN, 7. 7. 1947, višji upravni delavec, P sednik OK SZDL Domžale, Turnše 25, Dob nOm0^n‘K
2.	JERNEJ LENIČ, 23. 4. 1947, dipl. veterinah P direktorja i
dročju bom z vsem znanjem in izkušnjami prispeval k pravilni usmeritvi razvoja občine kot celote, kjer bom podpiral perspektivne in ekološko neoporečne programe, ki bodo bazirali na izrabi »pameti« kot najvišje oblike ustvarjanja nove vrednosti.
republiške veter, uprave, Vir, Dončna
ravnateljica OŠ Olge Avbelj, Radomlje, Škerjančevo ^ator
4.	MARJAN GORZA, 2. 4. 1944, KV orodiar’^sijeva za telesno kulturo SO Domžale, Radomlje, D®™’ Jn|K, 1°'
5.	DANICA AVBELJ, 13. 2. 1954, galanterijsKi i*
sama, Žirovše 2, Krašnja	, inokoj®r,eC’
6.	ALEKSANDER RIHTAR, 26.2.1926, upok l
Dob, Šolska 1	. . tehnik. v°
7	MARJAN MERKUŽIČ, 20. 2. 1949, strojni te
ja izmene Tosama, Krtina, Škocjan 12	*q gub1)
8	STANISLAV LEBAR, 14. 4. 1947, delavec,
na, Moravče, Trg svobode 3	, ,,raan- de
9.	JOŽE KOPUŠAR, 16. 8. 1943, dipl. mg. o 9
Mercator Ljubljana, Vir, Tolstojeva 14	Tri9ia
10.	RAJKO HAFNER, 10. 8. 1927, upokojen •
ska 8, Radomlje	0»
11.	AMANDA GRČAR, 25. 6. 1962, predm. o
domeljske čete, Preserje, Pelechova 62	r,r0me,a'
12 simon Čebela, 20.2.1957, ing. ptt « vei^
davatelj na PTT srednješolskem centru, u vas-Dešen

OBČINSKI P<>B°
Nekaj misli o krščanski demokraciji...
v V predvolilnem času spet odkrivamo v sebi močno poHti-razsežnost svojega bitja. Na političnem trgu so se začele s takimi ali drugačnimi obljubami (programi) pojavljati stranke. Mnogi mislijo, da jih je že preveč. Najtežje pa sprejmejo dejstvo, da so se s politiko začeli ukvarjati tudi verni Nje (kristjani), ki so celo ustanovili svojo stranko z ime-•som Slovenski krščanski demokrati, v javnosti se je namreč skoraj 45 let mislilo, da je vera zgolj človekova osebna zade-va in da je vsakršen stil kristjana s politiko že klerikalizem, ‘“kaj je bilo tako? Ker je partiji po vojni uspelo tako prestrašiti slovenskega vernika, da ta na splošno prebledi, ko sk$i skupaj besedi kristjan in politika. Politika je za partijo, la kristjane pa cerkev. Ali res? Ali je kristjan lahko tudi demokrat (politik)? Odgovor na to vprašanje sem našel pri j" Janezu Evangelistu Kreku, ki je na ljudskem shodu v Lju-Nni 3. januarja 1904 spregovoril tudi tele besede: »Ni je None stranke na svetu, ki bi imela smisel za politično svo-?°dotako globoko utemeljen, kakor je krščanska. Ni načela,
' “j tako branilo demokratsko gibanje, kakor so načela kanske cerkve. Dokaz: demokratsko gibanje in mišljenje sloni J8 »aČelu, da je človeška oseba kot oseba v vseh ljudeh ena-Vrednosti.« Da ne bo nesporazuma: krščanski demokrati istno neverska, necerkvena politična organizacija. Član SKD J' lahko vsakdo, ki je dopolnil 18 let in se strinja z njenim “Nramom in statutom. Skrajni čas je že, da se Slovenec "trese strahu pred stranko, kristjan pa pred politiko. Krist-jS* so nas zelo uspešno pol stoletja mešali, da naš človek ne oied vero in klerikalizmom, med cerkvijo in politično ionizacijo.
: v javnih množičnih občilih sem že večkrat prebral ali sli-J trditev, da so si politični programi strank na Slovenskem set5°j zel° podobni. Ne vem sicer, kdo je prvi to izrekel, z80 mislim, da ljudje nasplošno slabo poznajo politične pro-■i “me strank. Kdo v domžalski občini dobro pozna program ^Nskih krščanskih demokratov? Največkrat se na naš j7°9ram gleda skozi stališče do splava, ki so nam ga nekate-J^Pisali, čeprav ga nismo izrekli in nepošteno v ta boj . esalj tudi nerojenčke. za nas se začne človeška oseba s
i^jem, zato ima od takrat naprej človekovo dostojan-pravice. To je naše načelo, ki ne sme postati predmet »Bir kompromisov in iger. ne glede na volilne rezultate. laJuS,0Ve"ski krščanski demokrat pomeni premagati varno ^mjištvo, biti zopet tudi politično bitje, izpostaviti vizijo rbenega razvoja prepihu in preverjanju. Potrebno je zo-j?razviti socialni in politični čut, nagovarjati k odgovorno-(v j0 družbo in svet,« je na prvem rednem kongresu SDK v B.0;Qrjevem domu 27.1.1990 povedal Lojze Peterle, naš Pret|sednik.
Bogdan Osolin
Predsednik občinskega odbora domžalskih krščanskih demokratov
I
I
1
i
I
1
i
M
i
i
i
i
1
i
I
Za pravice in veljavo žensk
Slovenska demokratična zveza (SDZ) meni, da položaj žensk v Sloveniji ni zadovoljiv. Dvojna obremenitev, poklicno delo in skrb za družino, razlage o »naravni pasivnosti« žensk in drugi predsodki, diskriminacija žensk, ki se upirajo zapostavljanju in drugo — onemogoča ženskam v vsakodnevnem življenju polno uveljaviti svoje demokratične pravice.
Slovenska demokratična zveza želi, v skladu s svojim političnim programom, katerega cilj je humana družba, da bi imele ženske v prihodnje več dejanskih pravic in več besede. To nameravamo doseči s prizadevanji na naslednjih področjih:
1.	Izobraževanje in delo žensk
Danes so ženske, gledano v celoti, pri izobraževanju in poklicnem delu zapostavljene. Pomislimo samo na to, da imajo v poprečju nižjo šolsko izobrazbo kot moški, da so ob enaki izobrazbi težje na vodilnih mestih in da so prav ženske prve, če je treba koga odpustiti.
Slovenska demokratična zveza zato zahteva:
—	enake možnosti izobraževanja, dopolnilnega izobraževanja, prešolanja in poklicnega napredovanja za ženske in moške,
—	posebno pravno in materialno zaščito zaposlenih mater samohranilk (in očetov samohranilcev),
—- odpravo nočnega dela žensk v industriji,
—	enake možnosti žensk in moških, dobiti delo v primeru brezposelnosti,
—	večje možnosti zaposlitve s polovičnim delovnim časom in druge oblike fleksibilnega zaposlovanja (npr. delo na domu),
—	ovrednotenje gospodinjskega dela in vzgoje otrok kot poklicnega dela, iz česar sledita tudi polno plačilo in pravica do zdravstvene zaščite in pokojnine.
2.	Posebna zaščita žensk, mater in otrok N
Ženske, matere in otroci so danes še pogosto prikrajšani ali pa žrtve diskriminacije in nasilja. S tem je treba čimprej končati.
Slovenska demokratična zveza zato zahteva:
—	ohranitev sedanje pravne ureditve, ki zagotavlja pravico žensk do splava,
—	podaljšanje polno plačanega porodniškega dopusta za enega od staršev na 18 mesecev,
. — boljše zdravstveno varstvo nosečnic, mater in otrok,
—	povišanje otroškega dodatka, posebno še za drugega, tretjega in vsakega nadaljnjega otroka,
—	polno nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni otroka do starosti 14 let,
—	posebno družbeno pomoč materam samohranilkam in mladim družinam,
—	izgradnjo zadostnega števila vrtcev in znižanje plačila za varstvo otrok v njih,
—- polno socialno, zdravstveno in pokojninsko pravico kmečkim ženam,
—	priznanje polne pokojnine preminulega moža ženam, ki niso bile zaposlene,
—	strožja kaznovalna politika za posilstvo in druge oblike nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v zakonu,
—	pomoč vsem oblikam samoorganiziranja žensk.
Slovenska demokratična zveza — odbor za Domžale
Program zelenih Slovenij^^ za občino Domžale
Zdi se nam, da večina političnih organizacij ponuja visoke cilje, ki za marsikoga nimajo praktičnega pomena. Mislimo, da moramo ljudem ponuditi program očiščenja našega okolja. Seveda, borbe za demokracijo ne postavljamo ob stran. Prepričani smo, da je ta bitka že dobljena.
Novi politični sistem na daje možnost, da se za ekološko ravnovesje borimo tudi v skupščini, ne le na protestnih shodih. Seveda pa moramo najprej vanjo vstopiti. To kanimo storiti z naslednjim.
ZAVZEMAMO SE ZA:
— izdelavo slike onesnaženosti voda, zemljišč in zraka na področju občine, njeno stalno dograjevanje in popravljanje ter za sanacijo onesnaženih rek in zemljišč,
—	ureditev proizvodnje prašičev v Ihanu po standardih, ki veljajo v razvitem svetu,
—	ugotovitev možnosti nadaljnjega industrijskega razvoja občine (mislimo, da je področje Kamniško-domžalskega polja preobremenjeno).
—	ureditev predčiščenja odplak že v obratih (s tem bi omogočili normalno delovanje CČN),
—	dolgoročno ureditev odlaganja odpadkov in sanacijo divjih odlagališč,
—	dodatno obdavčitev gradbenih materialov, ki so energetsko potratni,
—	davčne olajšave za naprave za izkoriščanje sončne energije, energije vetra, bioplina, malih hidroelektrarn ...,
—	stalno obveščanje občanov v dejanskem stanju okolja,
—	objavo podatkov o uporabi nevarnih kemičnih snovi v tovarnah,
—	zaščito vrbovja ob Kamniški Bistrici,
—	racionalizacijo gradnje gozdnih cest,
—	nasaditev omejkov na Mengeškem polju,
—	izgradnjo avtoceste na pobočjih (slabi gozdovi) in ne na kmetij-skih-melioriranih zemljiščih,
—	prepoved kajenja v javnih prostorih,
—	širjenje naselbinske mreže na hribovitem območju (in ob vznožju) KS Mengeš in Trzin,
—	izboljšanje bivalnih razmer,
—	sanacijo melioracij ob Radomlji,
—	spodbijanje zmanjševanja uporabe kemije v pridelavi hrane,
—	raziskavo vpliva prometa na njive ob cestah,
—	uporabo neosvinčenega bencina,
—	plinifikacijo,
preučitev izrabe tehnološke vroče vode za ogrevanje (Papirnica,
CČN),
— preučitev vpliva obratovanja galvanizacijskih obratov na okolje.
Zeleni Slovenije Odbor za Domžale

LENIČ, 24 let, Ihan, absolvent Filozofske fakultete
Mag. JANEZ NARAT, 47 let, Rodica, diplomirani ekonomist, direktor Centra za biotehnologijo Lj. ANAMARIJA CERAR, 26 let, Dob, absolvent Biotehniške fakultete FRANC JERIČ, 32 let, Mengeš, vodnja mengeške folklore HELENA HRIBAR, 27 let, Ihan, profesor germanistike
SIMON MAVSAR, 21 let, Nožiče, študent Fakultete za strojništvo
ALEŠ OCEPEK, 30 let. Nožiče, dipl. ing., direktor Arboretuma V. potok
DAMJANA KOROŠEC, 24 let, Preserje, učiteljica razrednega pouka MILAN VIDMAR, 35 let, Domžale, socialni delavec
S § I 1
KRISTINA KRIVEC, 30 let, Dragomelj, dipl. ekonomist
^GDAN OBLAK-HAMURABI, kandidat RK rvehiV’lana Predsedstva Republike
I^AoLČ predsednik RK ZSMS -f^ci I stranke v Domžalah!
^bi VRL- kandidat za delegata v DRZ
Skupščine
Sv nK?.1* dom° tudi predstavitvi kandi-(kAlen nsRe konference ZSMS Domžale v Družbenopolitični zbor Skup-^	Domžale
\\. VA KINODVORANA DOMŽALE %PoNEDEUEK, 19. MAREC 1990 OB
MILAN PIRMAN, 23 let. Vir, študent FSPN
JANEZ BIZJAK, 27 let, Domžale, dipl. ing. komercialist. Krtina, 23 let BOŽENA JERMAN
uslužbenec, Ihan, 28 let TONI DRAGAR študent FSPN, Mengeš, 23 let JURE RIFEU
ekonomist, Domžale, 21 let TATJANA GOMBOC
lesar, Moravče. 21 let ROMAN KLOPČIČ baletna plesalka, Domžale, 22 let VANJA KOMAZEC
strojni ključavničar, Lukovica, 27 let SIMON KRAU-SERŠA
ji im

>b
l^ralna stranka Domžale V^DIDATI ZA VOLITVE
^UpŠČINO OBČINE DOMŽALE
---__________________
*	()ROCe VALEČ
študent FF, Dragomelj, 21 let BOJANA OMERSEL obrnik — poklicni fotograf, Homec, 26 let VIDO REPANŠEK
Študent ELF, Radomlje, 19 let ROBERT ŠPENDL citrarka, dijakinja. Vir, 18 let TANJA ZAJC alpinist — športnik mednarodnega razreda, Rodica, 29 let JANEZ JEGLIČ
alpinist — zaslužni športnik Jugoslavije, Ihan, 29 let SILVO KARO
STRAN 3
Limbarska gora za 8. marec postaja tradicija
Mi gremo pa po nagelj. Mnogi peš, mnogi z avtom skoraj do vrha, pa tudi na konjih.
Organizator prireditve, ki že postaja tradicionalna je bila Socialistična zveza, pomagali pa so ji člani društev in klubov iz Moravč In Črnega grabna. Seveda pa se v teh časih ni dalo izogniti tudi predvolilni propagandi in izmenjavi informacij.
Dobrodošlica na vrhu Limbarske gore: nageljček za dušo, pa tudi nekaj tekočega za telo...
Vsi tisti, ki so se odločili preživeti (ni jih bilo malo) prijazen in sončen pomladni dan na Limbarski gori so lahko izbirali v bogati domači ponudbi dobrot...
Fantje, postavimo se takole, da se bo videlo, da smo doma na sončni strani Alp.
Vsi tisti, ki so se odločili poiskati zabavo na vrhu Limbarske gore so lahko poslušali domače zvoke mnogih mladih glasbenikov. Medtem, ko nekateri med njimi še niso uveljavljeni, je Boris Kopitar že.
Srečanja na Limbarski gori:
Sončno vreme, sončni ljudje
V množici izletnikov, obiskovalcev, mladine, organizatorjev in drugih, ki so sončno marčevsko nedeljo izkoristili za izlet na Limbarsko goro, je vsakdo našel mnogo obrazov. Z vseh koncev občine so se ljudje podali na ta prijazen in ne preveč zahteven vrh. Poiskali smo nekaj občanov, ki so nam ob prireditvi »Po nagelj na Limbarsko goro« povedali naslednje:
MARIJA KRIŠTOF iz Domžal:
Na Limbarsko goro sem se podala že lani, s tem, da je letos mnogo lepše, boljša organizacija, več je ljudi, razpoloženje še bolj veselo. Kljub temu, da se za politiko ne zanimam, so mi taki shodi všeč, saj ni bilo veliko govorjenja o politiki. Zanjo nimam ne zanimanja, ne časa.
JOŽI JERMAN iz Moravč:
Na Limbarsko smo prišli peš s sosedi in prijatelji. Za pot sem se odločila zato, ker mi je bilo lani zelo všeč, letos pa je še lepše. Politično dogajanje me ne zanima, vesela pa sem, da sem videla in slišala Jožeta Smoleta, ki mi je kot osebnost zelo všeč. Kot organizatorji, sem tudi jaz počaščena, da se je udeležil srečanja na Limbarski gpri.
IRENA URBANIJA iz Moravč:
Letos sem prvič prišla po nagelj, odločila pa sem se zato, ker so mi znanci in sosedje pripovedovali, da je bilo že lani lepo. Veliko znanih obrazov, mnogo vedrega razpoloženja in ti mladi muzikanti človeka prav spravijo v dobro voljo. Kar zadeva politiko se mi zdi, da vsi preveč obljubljajo. Sicer sem še najbolj na strani zelenih. Mnogo obeta tudi Socialistična zveza, samo ne vem, če bo vse to moč uresničiti.
PAVLA MUŠIČ iz Mengša:
Sem gor se povzpnemo večkrat, po nagelj pa sem prišla prvič. O akciji sem brala v Občinskem poročevalcu in lahko rečem, da mi ni žal. Prišli smo iz KVašenjske smeri, skupaj s sosedi. Vsem nam je zelo všeč, mnogo je prijetne glasbe, dovolj stojnic za okrepčila, pa zlasti lepo vreme. Kaj bi hoteli še več? Všeč mi je, da se SZ tako zavzema za matere, žene in družino.
NATALIJA KOTNIK, Spodnje Prapreče:
Seveda šmo prišli na Limbarsko goro peš, saj pot ni pretežka. Čudovit pomladni dan kar kliče po taki aktivnosti. Od vsega slišanega mi je posebno všeč to, da ima Socialistična zveza toliko predlogov za enakopravnost žensk in skrb za družino.
STANKA FRANKO iz Imovice:
Na Limbarsko goro se odpravimo večkrat, ker je tu gori tudi romarska pot na binkoštno nedeljo. Sovaščani in prijatelji so mi povedali, da je bilo lani lepo, za letos pa mislim, da je super Program Socialistične zveze mi je sicer poznan, mislim pa, da bi se lahko za žene še bolj zavzeli. V programe in stranke ne verjamem preveč, skrbi me tudi, kaj se bo izcimilo iz vsega tega.
LIMBARSKA GORA - SONČNA NEDELJA, 4. 3. 1990
1200 žensk prejelo osmomarčevski nagelj-
Množice uživale na prijetnem družabnem srečanju.
ANGELCA OBODNIKz Vira:
Rojena sem na Limbarski go ri, sedaj pa živim na Viru. Prlž' bi že lani, saj sem slišala, da je bilo lepo in prijetno. Lani me |e zadržala bolezen, letos pa sj1 k sreči lahko to pot uresnicin Po dobri uri hoje iz Moravč sm tukaj našli prijetno vzdusj^ mnogo mladih obrazov, leP vreme in sploh ... Ker sem doma s kmetov, menim, da bi 0 prav podpreti kmete, saj je z nje še preslabo urejeno. Tu mislim, da vse skupaj še vedn«
kmet -gori drži«.
V.
repanSek^J
Po prireditvi m Limbarski gori:
»Hvala« za pomoč in sodelovanje ..._________________________
Občinska konferenca Socialistične zveze Slovenije —
Žale se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri pripravi ph tve »PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO--:
Tosami Domžale Induplati Jarše Termitu Domžale gostišču Konšek Trojane cvetličarni Nuši Stupica Napredku Domžale
Občinskemu sindikalnemu svetu Domžale Zvezi kulturnih organizacij Domžale Odboru za telesno kulturo SO Domžale Zdravstvenemu domu Domžale Gasilskemu društvu Moravče Športnemu društvu Krašnja Turističnemu društvu Pobudnik Sp. Loke-Žirovše Društvu tabornikov Moravče Smučarskemu klubu Termit Moravče Župnijskemu uradu Moravče tajniku krajevne skupnosti Moravče	risPevaii
vsem nastopajočim na prireditvi ter vsem, ki so P dobitke za srečelov.	:e
Upam, da bomo uspešno sodelovali pri akciji tudi pn
leto!	Predsednik
Maks Jeran



Za lepo starost
Nizka pokojnina, osamljenost, odrivanje v domove za stare, zapostavljanje in še bi lahko naštevali, so danes usoda mnogih starejših ljudi. Zato se Slovenska demokratična zveza (SDZ) v skladu s svojimi siceršnjimi prizadevanji za bolj pravično in človečno družbo odločno zavzema tudi za človeka vredno starost.
Slovenska demokratična /veza zato zahteva:
—	prožno pokojninsko starostno mejo po 55. letu in postopno skrajšanje delovnega časa zaposlenih pred samo upokojitvijo, da preprečimo »upokojitveni šok«,
—	povečanje invalidske in starostne pokojnine ter prispevka za nego in pomoč,
—	sprotno usklajevanje pokojnin z dohodki zaposlenih.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo
OBJAVLJA
izenačitev pokojni11
pokojnino (delavce
ustanovitev pokoj
a,	. jn llf’
zakonske, sof.'ll "(i„ omjT
tične rešitve, ki
e skupno življenj
“L«,
>t so: brezplačna "Jpufe* oraba telefona,
etu
g
novo stanovanj eč možnosti i* jej«
je in ustvarjal«0 nji<
tarejših 'H*' j« * pravno vklju«
n,,
domu.
Slovenskem
/veza -Domžale
JAVNO DRAŽBO
NAJDENIH
PREDMETOV
v četrtek, 29. 3. 1990 ob 9.00 uri na dvorišču Skup ^ občine Domžale, Ljubljanska 69	^ (jesk^ii
Seznam najdenih predmetov je objavljen n-t čine Domžale. Ogled najdenih predmetov	|l-
pred licitacijo to je v sredo, 28. 3. 1990 o in od 15.00 do 17.00 ure.
Oškodovanci, ki imajo dokazila o lastništvu su prevzamajo svoje predmete.
občinski »,(,K
TKAN 4
kandidati ZKS Stranke Demokratične PRENOVE
Ml
Vam
Lahko I Pogledamo |
VOČI... •

✓


Socialni program ZKS —
Stranke demokratične prenove
na§ega delovanja v domžalski skupščini je v imenu ljudi in za ljudi ustvariti P^oje za socialno varno, srečno in bogatejše življenje.
organizirana v slovensko državo, ki bo s svojo avtonomnostjo in samotnostjo odgovoren skrbnik blagostanja in pravičnega socialnega razvoja svo-lega naroda.
^veda pa je potrebno pri tem povedati kje in kako bomo za vas in za nas ta cilj Jadi dosegli. Od vseh ponujenih programov, takšnih in drugačnih, zavzemajo v “^gih strankah, se bomo mi približali izključno človeku in njegovim vredno-po kriterijih posameznika, kdorkoli že je - delavec, kmet, upokojenec, Vernik ali član druge stranke - zadovoljijo njegove potrebe.
^ladi izobraženci — tkalci prve zaposlitve:
ie na današnji dan v občini Domažele brez zaposlitve 510 delavcev in če je Pnčakovam generacijski priliv v juniju mesecu novih 500 mladih delavcev in ob Matku, da se bo število delavcev v naši občini zmanjšalo še za 3,17 odstotka 0 konca letošnjega leta, je to za našo stranko prvi in osnovni problem, kate-rerr|u jo potrebno nastaviti trdno hrbtenico.
gladim je potrebno omogočiti vse, da se ne bodo sramovali družbe, v kateri ^l0' Njihove starše pa je potrebno razbremeniti eksistenčne skrbi za otroke, J50 za svojo eksistenco po končanem šolanju sposobni skrbeti sami. Vsem, ki P° °pravljenem pripravništvu ne bodo našli ustrezne zaposlitve, je potrebno 8°toviti ustrezno varstvo v času brezposelnosti. To pomeni določen odstotek Umestila osebnega dohodka, ki bi ga prejemali, če bi bili zaposleni in tezno zdravstveno varstvo.
jj*lovna mesta zaposlenih klavcev:
J,? no^en'm pogojem ne bomo dovoljevali, da se delovna mesta ukinjajo z elnimi stečaji na račun delavcev in brez odgovornosti tistih, ki so poskrbeli tokšna dejanja. V parlamentu bomo storili vse, da država prevzame odgovor-& materialno in socialno zaščito tistih delavcev, ki bodo izgubili delo 2a s,ečajev. Stečaji da, vendar pod pogojem, ko bo država dokazala, da je takega delavca poskrbljeno za materialno in socialno zaščito. Uveljavljali ^ 0 odgovornost zoper vsakega posameznika, ki bo skušal v podjetjih doka-Presežke delavcev izven delovno-pravne zakonodaje. Pri tem bomo uresničevali z aktivnejšim delom v sindikatih podjetij kot njihovi
^°cialno pravična družba
Soči I
obj3 Politika je javna dobrina, katerih proizvajalec je izključno skupščina tašč o,V S!°i' družbenopolitični skupnosti. Od izvršilnih in upravnih organov '•oni L U^ine tomo terjali, da se ukrepi socialne politike zagotove vsem obča-"'H t 'Jf P°tretojejo brez pretiranega birokratizma, obrazcomanije in s sprot-Solstvu a)eVaniem v'^ne soc'aln'l1 porodi (otroški dodatki, subvencije v ""ino ln glasbeni šoli, vrtcih in drugod, preživnine itd.) z rastjo stroškov, Poirebnih življenjskih dobrin.
Q*hovi upokojencev ne smejo * priviligirana bivališča tbl?0 Za	ki jim pokojnine
Q dovoljujejo
'la UpJna družba nismo vredni tega imena, če bomo še naprej dovoljevali, "e zad0j^ln'm klavcem s polno delovno dobo višina njihove pokojnine ? Hen’ ^1 n*° P*a^a)° mesečno oskrbnino v domovih upokojencev, če se 1 bodov)CV niem °dločijo. Zato bomo terjali uvedbo takšnih subvencij, 0,|”S. * * * * logočafrj^o^nem °toobju (do uveljavitve višjih pokojnin) upokojencem e eloveka vredno življenje.
(evropski) delovni da, vendar ne pod in Vrlimi pogoji dela , ilv,ienja
/ t*'
A
At ' h,
S. Prj. mo s približevanjem Evropi soočili tudi z deljenim delovnim
i i^nts na i,,?	*)0mo vsem mislečim, ki mislijo, da je ta odločitev preskok
jPtfctoponjj0 toVedali, da se je v evropskih državah deljeni delovni čas uva-
7r° javnj), I Skkra^van)em skupnega delovnega časa, s temeljitejšo organi-
odl1111 Vrednoi vncev do zdravstvenih storitev in predvsem z mnogo ^nja pa ,nlcm človekovega dela. Tega elementarnega dejanja v funkciji p a e na YU nivoju v tem trenutku še ne dopuščajo.
5a s'stema vVm° V (^ruih' tončno le izoblikovali temelje družbenopolitič-rn0SI 24 odločit'1^™ ^°mo '1'lre)^e m učinkovitejše merili konkretno odgo-Ve> ki se v negativnem pomenu odražajo v praktičnem živ-
MIRAN CERAR, 34 let, papirničar v Papirnici Količevo
V sistemu parlamentarne demokracije skuša vsaka stranka ponuditi volilcem takšen program, ki jim je najbližji, oziroma zadeva njihove žgoče, vsakdanje probleme, ki se z njimi srečujejo. Ker izhajam iz okolja, kjer se dopoldan ukvarjam s težavami in problemi v delovni organizaciji, popoldan pa z raznoraznimi komunalnimi in drugimi problemi v podeželski krajevni skupnosti, vidim kot kandidat naslednja vprašanja in dileme, o katerih se bo nujno potrebno še kako resno pogovarjati v skupščini.
1.
Stečaje podjetij, ki rešujejo le tehnološke viške delavcev, v naši družbi ne smemo dopustiti. Stečaj podjetja mora v vsakem primeru pomeniti novo, kvalitetnejšo proizvodnjo.
2.
Zaradi presežkov delovne sile, predvsem kot tehnološki viški ter s tem v zvezi naraščanje brezposelnosti, je nujno potrebno namenjati dodatna sredstva. Vendar pa morajo biti sredstva porabljena za odpiranje novih delovnih mest. Za brezposelne bo potrebno nuditi tudi razna občasna in sezonska dela.
3.
Kmetijstvo je potrebno organizirati tako, da bodo družinske kmetije takšne, da se bodo s svojim delom oz. svojo proizvodnjo lahko samostojno razvijale.
Ml
Vam
Lahko	I
Pogledamo |
VOČI...	•
MOJCA KANDUSCHER. 35 let, predmetna učiteljica biologije in kemije na osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale
Kot delegatka v DPZ skupščine občine Domžale, se bom zavzemala, da skupščina sprejme dolgoročno strategijo izobraževanja s temeljnimi cilji:
-	omogočiti razvoj vsakomur in vseh,
-	bistveno dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva,
-	razvoj vzgoje in izobraževanja mora temeljiti na raziskovalnih in strokovnih dognanjih in razvoju otrok,
-	država naj okrepi odgovornost za enoten nacionalni program na tem področju,
-	omogočiti izobraževanje za lastne potrebe, povezane z uporabo sodobnih produktov in tehnologije,
-	šola ne sme izčrpavati otrok, temveč jim mora olajšati osvajanje znanja,
-	prednost dajemo izvirnosti učencev, pravici do dvoma, dialogu, tekmovanju v odličnosti pred socializacijo v povprečnosti,
-	šola naj.ne služi ideološki ali politični indoktrinaciji, podpira naj individualno oblikovanje pogleda na svet in primerno državljansko izobraženost,
-	socialni program naj ne bremenijo izobraževalnega dinarja,
-	zaustaviti je treba naraščanje družinskih prispevkov za obvezni program - brezplačna osnovna šola,
-	zagotoviti šoli zadostno avtonomijo za izviren in učinkovit način uresničevanja svoje odgovornosti,
-	smo za razvoj izobraževanja odraslih, kar je nujno za tehnološki, gospodarski in kulturni razvoj,
-	podpiramo sodobno mrežo izobraževalnih središč za permanentno izobraževanje in usposabljanje učiteljev in vseh odgovornih za izobraževalne naloge,
-	smo za 5% delež družbenega proizvoda za izobraževanje.
STANE ORAŽEM, 32 let, dipl. ing. strojništva, vodja razvoja v Papirnici Količevo
V primeru izvolitve obljubljam predvsem poštenost, strokovnost in doslednost pri obravnavi vseh vprašanj v skupščini. Skupščina mora postati pravi občinski parlament, kjer se bo regulirala občinska politika. Za to obstajajo vse možnosti, saj se stari časi rutine in vnaprejšnje dogovor-jenosti in usklajenosti »enako« mislečih ne morejo več ponoviti. Ker smo jih mi še kako občutili tudi na svoji koži, bomo za to še toliko bolj pazljivi. Preko skupščine se mora vzpostaviti tudi nadzor nad delom izvršnega sveta, ki je v preteklosti imel veliko »svobode« in deloval tudi drugače. Krivice in samovolja ter tudi neredka osebna okoriščanja posameznikov pa vsakdo težko prenaša. To se ne bo ponovilo.
FRANC ARNUŠ, 35 let, višji upravni delavec, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Sob Domžale
Obdobje po prvih svobodnih in demokratičnih volitvah pri nas bo obdobje parlamentarne demokracije, kar pomeni konec delegatskega in samoupravnega odločanja na vseh ravneh. Izhajajoč iz tega dejstva menim, da čaka predstavnike stranke, ki bodo s podporo volilcev prišli v parlament, trdo in naporno delo. Naporno zaradi zahtev volilcev po spremembah, zaradi odgovornosti do realizacije lastnih programov, zaradi težav pri usklajevanju zelo različnih interesov in poti posameznih strank. Konec je delegatskega avtomatizma, vnaprej pripravljenih zaključkov in ene same resnice.
Mislim, da je odprtje vrat parlamenta za čimširšo paleto ljudi z različnimi mnenji, prava pot za izhod iz politične in gospodarske krize. Le s tvornim angažiranjem vseh lahko življenje spravimo na nivo »po meri človeka« v »Evropi zdaj«.
V začetku tega obdobja pa upam, da se bodo pregrete glave po predvolilnih bojih ohladile in da nam bo z medsebojno strpnostjo, spoštovanjem in potrebno mero politične kulture uspelo najti skupen jezik za ,dosego boljšega jutri. Za to pa mislim, da niti ne bo pretežko, saj ko človek gleda volilne programe posameznih strank, najde v njih vrsto podobnih ciljev. O različnih ciljih pa naj odloči parlament z zadostno večino glasov.
JOŽE ROŽMAN, 36 let, Mengeš, samostojni odvetnik
Bodoča pluralistična skupščina občine Domžale mora omogočiti pospešen gospodarski razvoj naše občine. Zato je potreben vsestranski ^ razmah podjetništva. Domžale kot profesionalna obrtniška občina ima predpogoje za to. Naloga skupščine bo razvijati to panogo gospodarstva tako, da bo postalo nosilec razvoja. Ta sektor mora doseči vsaj 50% ustvarjenega družbenega proizvoda. Podjetništvo se mora od sedanjih pretežno storitvenih dejavnosti razširiti tudi na proizvodne. To podjet-ništvo in menežerstvo pa je treba povezati z obs^ječo gospodarsko strukturo, da bi preprečili stečaje in socialne probleme.
Pri odločitvah skupščine, ki bodo posegale v življenjsko okolje občanov, predvsem glede prostorskih aktov, pa se bom zavzemal za takšne rešitve, s katerimi se bodo strinjali prizadeti občani.
MARJAN BOLHAR, rojen 20.9. 1943, pravnik, zaposlen Helios Domžale, pomočnik vodje splošno kadrovskega sektorja
Po kriterijih potrošniške družbe katere del smo vsi, to priznavamo ali ne, v svojem življenju nisem dosegel nič takega, kar bi bilo omembe vredno. Tisti, ki me poznajo vedo, da se nikoli nisem zavzemal za umazano politiko ali iz nje črpal kakršnokoli korist. To zadoščenje mi ne more vzeti nihče, čeprav se zavedam, da sedanjost z enim zamahom meče preteklost v isti koš.
Žal posamezniki v tem razsutem tovoru s svojo življenjsko izkušnjo v očeh širše javnosti tako ali tako ne pomenijo nič. če se bo komu kljub temu zdelo vredno brskati po moji biografiji, bo brez velikih težav izvedel, kakšno podporo sem užival pri uradnih političnih strukturah in za kaj sem se zavzemal. Svojega prepričanja nisem menjal in ga tudi ne mislim. še naprej se bom prizadeval, da bodo pošteni odnosi in morala postali vrednota. V tem me tudi stranka, kateri pripadam, ne bo omejevala. Volilcem ne obljubljam ničesar. Na razpolago dajem samo svojo dobro voljo in nekaj izkušenj.
Ijenju ljudi. Te odgovornosti do sedaj socialistični, samoupravni in komunistični mehanizem nikoli ni niti ugotavljal. To je seveda podedovani del, na katerega hočemo mlade neobremenjene generacije pozabiti in svojo energijo usmeriti v prihodnost in rešiti tisto, kar se še da, da nam bo jutri vsem boljše. Menimo, da ljudje vseh generacij zaskrbljeno gledajo v rezultate strankarskega sistema iz dveh razlogov. Prvi razlog ima izhodišče v slabem družbenoekonomskem položaju delavca kot posameznika in družine kot ožjega socialnega okolja. Drugi razlog pa je v prenapihnjenosti abstraktnih programov strank, ki jim je več za »slast« oblasti kot človeka.
Program ZKS - SDP, torej naš program je najbolj približan človeku - državljanu. Vodilo našega dela v družbenopolitičnem zboru skupščine bo zatorej edino v zagotavljanju vrednot, ki občanom naše občine pomenijo socialno varno, perspektivno in bogatejše življenje. Zavzemali se bomo, da bo to vodilo postalo primarno celotni skupščini tudi na račun začasno manj asfaltiranih cest, upočasnjenega razvoja Domžal kot centra, nepotrebnih investicij itd. To ne pomeni, da podcenjujemo razvoj infrastrukture, temveč postavljamo v ospredje prioritetne naloge, kot so materialni in socialni položaj mladih nezaposlenih izobražencev, neperspektiven položaj velikega števila delavcev, čedalje višje obremenitve staršev za vzgojo in šolanje otrok in še bi lahko našteval.
Prepričani smo, da bo vsak nastop naše stranke v občinski skupščini dal nek pozitiven rezultat v smen razreševanja danes obstoječih problemov. Po vsakem končanem delu v skupščini se bomo morali pošteno vprašati, kaj smo dobrega naredili za ljudi, ki nam zaupajo in ali smo vredni njihovega zaupanja. Mi vam bomo zmeraj z nasmehom in prijaznostjo pogledali v obraz, ker smo prepričani, da bomo skupaj za vse nas tudi veliko naredili.
Nosilec socialnega programa Igor Mlakar
EVROM ZDAJ!

DEMOS-ov kandidat za delegata v zbor občin SR Slovenije__________________
Mag. Ervin-Anton Schvvarzbartl, dipl. ing. se predstavlja:
(Intervju s samim seboj)
DEMOS-ov kandidat
Zakaj se predstavljaš preko intervjuja s samim seboj?
Ker sem še neznan (če izvzamem nekaj člankov in svoje strokovno delo) takorekoč nov obraz za novi čas, ki prihaja in tako za novinarje nezanimiva osebnost. Tudi se ne potegujem za najvišja mesta, ampak za poslanca v slovenski parlament. In nisem politik, ampak šolani menežer (če hočete teh-nomenežer) z magisterijem Ekonomske fakultete in diplomo inženirja tehnološke smeri. Predvsem pa družinski človek.
Želim tudi spremeniti vtis o sebi, ker veljam v znanih sredinah kot žrtev svinčenih časov, o katerih so tedaj pisali in ljudi imenovali za tehnokrate, nasprotnike samoupravljanja in nevarne rušitelje ugleda partije na oblasti. Zaradi preveč pokončne drže in neomahljivosti v svojih stališčih so nas take pošiljali v zapor, namesto, da bi uporabili naše znanje in sposobnosti.
Nenazadnje pa morajo volivci končno nekaj vedeti o kandidatu, ki ga bodo volili. Olika demokratičnega sveta pa narekuje, da se predstavim še tisti večini, ki ni bila na zborih KS, kjer je za vzorec udeleže/icev imel pravico odločati o tem, med katerimi delegati bodo volivci smeli izbirati. Sicer pa se na vseh zborih ni bilo mogoče predstaviti, ker je bilo več zborov isti dan ob istem času.
Zakaj si se odločil, da kandidiraš? Saj si bil dosedaj izrazito apolitičen in »družbeno neaktiven«.
Politiki se spridijo, če ni opozicije, strank, kontrole oblasti, svobodnih volitev, če zadošča
kamelečnstvo, kimavstvo in rotacija na stolčkih.
Obremenjenih politikov je že na pretek, potrebni so sveži kadri, novi obrazi, predvsem pa ljudje z drugačnimi vrednotami in svetovnim nazorom. Ljudje, ki Evropi živijo, ne vanjo stopajo. Pa otroci so zrasli in imam več časa tudi za druge in zase.
Kaj misliš o bodočnosti Slovenije?
Hudo usodni časi nas čakajo, ki se bodo odvijali kmalu s filmsko naglico. Usoda slovenskih barv (brez zvezde) pa bo v mnogočem odvisna od srčnosti volivcev in zdravega razuma izvoljenih. Zato je nujno, da nova oblast legitimnost za svoje odločitve o samostojnem slovenskem gospodarstvu in financah črpa iz množične podpore volivcev. Pri skromni udeležbi volivcev in pri razdrobljeni podpori med več kandidati bo delež resnične volje ljudstva vprašljiv.
Kaj misliš o ljudeh, ki so še na oblasti?
Ne bo te rešil nekdo, ki te je pahnil v težave niti te ne bo ozdravil težke bolezni volunter, ampak profesionalni zdravnik z najmodernejšim orodjem. Kmetu, ki je zapravil premoženje, tudi ne boš zaupal nove kmetije. Kvečjemu bi mu kot izgubljenemu sinu iz Svetega pisma priredil slavje, ker je potem, ko je dediščino zapravil, spoznal svojo zmoto, se vrnil in pokesal ter mu ponudil delo na kmetiji. Saj je vendar tvoja kri! Pa vest mu tudi moraš izprašati preden dobi »odvezo«. Ne verjamem v spreobrnjence. Resničnih kon-vertitov je zelo malo. Poznamo pa vsi mnogo tistih, ki se udinjajo vsaki oblasti in imajo celo zbirko izkaznic »pripadnosti«. Zreli ljudje se ne spreminjajo, pokončni tudi ne menjamo pre-
ZA DOBRO ŽIVLJENJE V MESTIH IN NA PODEŽELJU
Program državljanske zelene liste
Okrog petdeset občanov nas je skoraj v vseh volilnih okrožjih za volitve v družbenopolitični zbor Skupščine Slovenije predložilo DRŽAVLJANSKO ZELENO LISTO. Smo samostojni kandidati, ki nas veže skupna želja prispevati k ekološki prenovi gospodarskega in družbenega tkiva, k ekološkemu ozaveščanju prebivalstva, k opravljanju vzrokov onesnaženosti in ekoloških nevarnosti. Ne predlagajo nas stranke in ne želimo postati nova stranka. V Državljanski zeleni listi nastopamo kot državljani, ki postavljamo varstvo k okolja nad politične razlike in ideološke tančice.
Program
Imamo vizije, vendar nismo njihovi sužnji. Vsak konkreten, posamičen korak, ki je resnično izvedljiv, odtehta velike obljube. Zato podpiramo oblikovanje splošnih družbenih pogojev za uspešno izvedbo čimvečjega števila takšnih idealov: demokracijo, razvojno usmerjeno tržno gospodarstvo, samoorganiziranje občanov v decentralizacijo odločanja in večjo avtonomijo lokalnih oblasti, nenasilno reševanje družbenih konfliktov, zaščito vseh manjših in odgovorno ter javno nadzorovano državo.
Imamo času in problemom dozorel program. Slovenija mora hkrati opraviti svojo gospodarsko in ekološko sanacijo, ki jo razumemo kot načrtno in postopno deindustralizacijo.
Ljudem v kotlinah in dolinah je potrebno zagotoviti čistejši zrak, zaščititi in ozdraviti moramo naše podtalnice, razžveplati dimne pline termoelektrarn in toplarn, omogočili odpoved jedrski energetiki, ozdraviti vodotoke in morje, urediti odlaganje in predelavo odpadkov, odpraviti posledice onesnaževanja tal in ohraniti zdravo obdelovalno zemljo.
Za kaj se bomo zavzemali, če bomo izvoljeni:
I. SLOVENIJA je dosegla točko, da mora opraviti temeljil razvojni zaokret. Spremeniti moramo gospodarski in upravljalski sistem ter celotno organiziranost družbe, prilagoditi zahtevam varstva okolja, če se želimo izogniti grozeči ekološki katastrofi. Na probleme odgovarjamo z razumom in treznostjo. Zalo se zavzemamo:
—	neodvisen in stalen skupščinski nadzor nad izvajanjem politike varstva,
—	oblikovanje strokovno in uprav-Ijalsko možnega upravnega organa za varstvo okolja in urejanje prostora,
—	uveljavitev zakonskega načela »plača kdor onesnažuje«,
—	obdavčenje ekološko spornih proizvodov in proizvodenj,
—	davčno razbremenitev okolju prijaznih izdelkov,
—	uveljavitev polne cene energij,
—	uveljavitev mednarodnih normativov in standardov.
—	urejanje prostora v funkciji izvajanja politiki varstva okolja,
—	pravno ureditev odškodnin prizadetim zaradi onesnaževanja.
—	javni ekološki iufurmacijski sistem,
—	oblikovanje nacionalnih ekolo-
ških raziskovalnih projektov.
2.	LJUBLJANA se je v preteklem obdobju pretirano in enosmeino industrializirala, kar je povzročilo pretirano rast mesta in vplivalo na podoben razvoj bližnjih mest (Medvod. Domžal, Kamnika in Litiji).
Nasproti dosedanjemu prostorskemu propadanju podeželja postavljamo nov odnos do teh predelov. Ohranjanje obdelovalnih, gozdnih, travnatih površin in hribovitih območij bo omogočilo njihovo krajinsko, gospodarsko in socialno oživitev in ustrezen razvoj, ki ne bo ogrožen s prostorsko širitvijo mest.
3.	ZA IZBOLJŠANJE BIVALNIH POGOJEV v ljubljanski kotlini pa moramo čimprej:
—	sanirati, prestrukturirari ali opustiti vse okolju nevarne proizvodnje, posebej in najprej tiste nad rezervati podtalnice.
—	zgradili z zahtevami varstva okolja usklajene ceste in železnice,
sanirati TOPLARNO Moste. Zahtevamo takojšnjo zagotovitev kakovostnega premoga ali prehod na plin. Za industrijo in gospodinjstva moramo poiskati alternativne vire,
—	zgraditi industrijske čistilne naprave in kanalizacijski sistem za priključitev na centralne čistilne naprave. S tem bomo izboljšali kakovost Save, Sore. Kamniške Bistrice, drugih vodotokov in tudi podtalne vode.
—	zgradili sistem varnega deponiranja in predelave vseh vrst odpadkov, predvsem nevarnih in posebnih,
—	sanirali oziroma razseliti farmo Ihan in nekatere večje kmetijske obrate,
z ohranjanjem in zaščito plodne zemlje ter njeno sanacijo tam. kjer je onesnažena, ob kakovostnih razvojnih programih kmetijstva, zagotoviti čim-večjo samooskrbo in zdravo hrano,
—	izdelati dolgoročni koncept zagotavljanja, varovanja in izkoriščanja pitnih voda za celotno ljubljansko kotlino.
VSEM, TUDI STAREJŠIM IN OTROKOM MORAMO OMOGOČITI SVOBODNO GIBANJE IN ZDRAVO ŽIVLJENJE. ZAGOTOVITEV ČISTEGA ZRAKA IN ZDRAVE PITNE VODE JE PRVI. NUJEN KORAK.
ZA SVOBODO ustvarjalnosti
ZA ODGOVORNOST do narave in soljudi
Sanja Traunšek Marjan Mramor Jože Javornik Igor Lipovšek
pričanja in vrednot. Danes pa rabimo prav takšne in njim moramo oblast zaupati, torej dati, ne da si jo vzamejo kot je bil primer zadnjih 45 let. Če jo damo (oblast) jo lahko tudi vzamemo. Oblast je vendar služenje, kadar je demokratična in nadzorovana.
Kako gledaš na programe strank?
Danes so že vsi boljši kot včeraj, vendar še zelo splošni in zgolj civilizacijsko naravnani na občečloveške vrednote.
Predlagale! še rabimo čas zorenja, kontemplacije, iskrene vgrajenosti ljubezni do bližnjega, praktične preverbe na primerih, da se bodo pokazale razlike, slabosti in bo zmagala moč argumentov ne argument moči. Velja za vse.
Se mi pa smilijo »prenovljene« stranke. Ne zato, ker »novi« kar počez udrihajo po njih, ampak zaradi (jalovega) napora, ko isti ljudje dobesedno čez noč spreminjajo vsebino, barve, »kožo«; pod njo pa očitno ostaja staro meso. Duh je morda voljan, a telo je uporno. Tudi s spremembo imena ne bo učinka in na to sam ravno ne bi bil ponosen, saj bi ga verjetno spremenil iz sramu na svoje poreklo in preteklost ali pa, da bi prikril nečednosti, ki sem jih v tem imenu počenjal in zagrešil.
Kaj pričakuješ po volitvah? Kaj zagotavljaš?
Težko bo. Sem že rekel. In tudi stroka bo še kar večkrat zapostavjena. Nimamo izkušenj pragmatičnega ravnanja. Tudi ne takta in demokratičnih navad komuniciranja. Žalimo in smo užaljeni, za resnico nismo vzgojeni in si jo še vedno samo pritajeno šepetamo.
Zato se bomo soočali še kar nekaj časa z gnilimi kompromisi in podtikanji, ki škodujejo in z radikalizacijo zahtev, kar seje sovraštvo.
Če bom izvoljen v parlament, bom kot krščanski demokrat zagovarjal dialog, strpnost, odkrito soočanje z resnico, odpravo privilegijev, spoštovanje strokovnega mnenja in sveta; zahteval osebno in posledično odgovornost, pravično delitev, pomoč potrebnim ne zapravljivim; podpiral podjetnost ne pa izkoriščanje in okoriščanje, se boril zopet socialne in osebne krivice.
Socializem se ne obnese, to sem videl po svetu in spoznal doma. Sem pa zato, da se držimo preizkušenih »receptov« za-padne demokracije in podjetništva, kjer denar in lastnina imata gospodarja ne samo titularja, človek pravice, svoboda ni deklarativna, ampak jo živiš in to ne sam in zase. Po svetu je še veliko Slovencev, ki kaj vedo,
znajo in premorejo. In trg-ni samo Srbija.
Ker si pragmatik in gospodarstvenik, kaj misliš o lastnini?
To je temeljno vprašanje v vseh ozirih gospodarskega življenja vsake družbe. (Ki pa človeku ne daje odgovora na smoter življenja in srečo). Preprosto rečeno je lastnina nekaj kar cenim, ima tržno vrednost, z njo varčno in skrbno ravnam in uporabljam kot dober gospodar, torej sem gospod lastnik, ne tovariš, ki sem jo dobil v »dar« ne da bi zato plačal iz prihrankov (svojih seveda) in se odpovedal »porabi« ampak sem si jo zaslužil s trdim in poštenim delom.
Zgolj menjava titularja lastnine preko razdelitve delnic iz t. i. družbenega premoženja ne zadošča. Takšni »brezplačni« prenosi lastnine od enega titularja na drugega so škodljivi, neproduktivni in nepodjetniški. Spominjajo me na darilo, ki smo ga namenili in dali slabemu gospodarju v veri, da bo njegovo vrednost s skrbnim ravnanjem povečal. Ne to se ne dogaja. »Obdarovanec« bo še to zapravil ali pognal in kmalu prosil novih »daril«.
Ali niso to nekam mlačna stališča in posplošen program, ki ga moraš brati med vrsticami?
Želite morda, da se zavzamem za »novi socializem«, za izgradnjo kakega novega industrijskega »giganta«, najetje dragih mednarodnih posojil za gradnjo neproduktivnih objektov, ki jih bodo poravnavali naši otroci, ali naj trdim, da bo letos inflacija samo 13% in da plač ne bomo zamrznili ali da nas samo fiksni tečaj dinarja lahko reši itd.
Potem me pa kar ne volite! Ker nisem nikoli bil in ne želim biti podoben »zaslužnim« vo-lunterjem na oblasti, ki so vedno vse vedeli in o vsem odločali, žal zato tudi veliko zapravili (premoženja, pa ne svojega in
ugleda tudi ne svojega). Si P» vlogo poslanca predstavljam malo drugače, bolj profesional-
no.
Pustimo vendar podjetnikom gospodarstvo (ekološko zdravo seveda), od države in politikov pa zahtevajmo (ne)vmešavani in zakonodajo za preprečevanj zlorab in odpravljanje ekscesov, ne pa za prerazdeljevanp od tistih, ki kaj imajo, vse zapravijo, pa še hvaležni j to niso. Pa neodvisno sodstvo in informiranje, pa svobodno nevtralno šolstvo in Vj ki ga zmoremo in kulturo, plemeniti, bogati človekovo o stojanstvo. In takšno državo, podpira vse, ki nesebi^l1<iiMj magajo in so pripravljeni sc vse neživo in živo bogastvo roda in ne nazadnje človeška
vljenja, tudi nerojena,
žene.
otroke, matere, slabotne _ ne dela razlike med žensko moškim v pravicah, Prizn®v® v razliko med ženo in možem dostojanstvu in poslanstvu.
Hoby? Ga imaš? ■
Kakor se vzame. Kaj P8' hoby? Sem družinski človek . nekoga je družinsko živil l ob delu v službi breme in se izmika (v hoby-je), ali pa 9® kj nemarja. Drugi je nebru*^ni »tip«. Zame je družina osno« smoter. Zato sva z ženo z nico in štirimi otroki družim no podrejala ostale cilJe'nm,ko Kljub temu sva oba akadem izobražena, zgradila dom '' ^ najdemo čas za kmetovanj ^ majhnem posestvu. P® o ■ hoby, ampak za življenje, z otroki vred spoznavamo .
kmečkem delu na kmetiji vikend za razvedrilo), km .
viKena za razveuinu/, - poje »cena kruha« in kako se tu svojega obraza služi i®
ins9art.« ® rt
hvala za pozornost. Hva ^ vsem, ki ste me potrdili z elll didata. Priporočam p® 50. v0|i-volivcem za zaupanje m tev.
Ervin Schvvarzbartl
Domžale
jr
Mili
ssssss
C-S*H
Za moderno in učinkovito upravo!
Slovenska demokratična zveza je temu vprašanju že doslej posvečala veliko pozornosti, tako na republiškem nivoju, kot tudi na lokalnih ravneh. Tudi Odbor SDZ za Domžale se resno ukvarja s pripravami na prevzem tistega dela odgovornosti, kot mu ga bodo zaupali volilci na aprilskih volitvah. Odbor čuti za svo-
1. Združena opozicija občine Domžale, katero sestavljalo ZSMS in politične organizacije, povezane v DEMOS: Slovenska demokratska zveza, Slovenski krščanski demokrati in Slovenska kmečka zveza, je našla kvalitetne kandidate za vsa delegatska mesta Skupščine občine Domžale. Gre za ljudi, ki so s poštenjem, neomadeževano preteklostjo, strokovnostjo in dobrim imenom že doslej v svoji okolici uživali velik ugled, sposobni pa bodo tudi aktivno delovati v skupščini, postavljati predloge in tudi nadzorovati izvajanje sklepov ter nadzorovati delo izvršilnih in upravnih orga-
nov.
2.	Če bo Združena opozicija dobila v novi skupščini zadostno večino, nameravamo demokratično predlagati in izglasovati predsednika skupščine (»župana«) iz vrst opozicije. To bo sicer oseba, ki doslej ni bila vključena v oblastne strukture, toda dovolj usposobljena in izkušena, da bo kvalitetno izvrševala funkcije, ki jih ima pri vodenju dela skupščine in bo pri zastopanju občine dejansko izhajala iz avtentičnih interesov občanov domžalske občine.
3.	Posebno pozornost bomo posvetili imenovanju novega Izvršnega sveta. Glavno merilo ne bo strankarska pripadnost, temveč strokovnost in kvaliteta. Zaradi kontinuitete dela bomo posamezne člane dosedanjega izvršnega sveta ponovno predlagali v nov Izvršni svet — tiste, ki so se že doslej izkazali s kvalitetnim delom. Intenzivno pa vodimo razgovore tudi z novimi, predvsem mladimi strokovnjaki, ki bodo na novo prevzeli določene resorje in s tem vnesli nov elan v delo »občinske vlade«.
4.	Predlagali bomo temeljito reorganizacijo in skrčenje občinske uprave po številu, ob hkratnem dvigu kvalitete dela. Ocenjujemo, da že opravljena skrčitev števila zaposlenih v upravi ni bila dovolj temeljita in da ni v zadostni meri upoštevala prenosa pristojnosti, ki jih je prinesla sprememba ustave.
To bomo dosegli na ta način, da bomo zmanjšali število resorjev, od vodilnih funkcionarjev pa zahtevali temeljito analizo delovnih mest in zadolžitev ter obvezen predlog za racionalizacijo.
Od kvalitetne izpeljave te naloge bo odvi-
jo dolžnost, da že sedaj javnosti prikaže svoja stali ® in načrte in da tako odpravi morebitne nepotrebne dv me in nezaupanje v nove politične organizacije, kot^ doče soustvarjalne subjekte ustvarjanja lepše bodocn
Zato sporoča volilcem občine Domžale naslednje*
sno nadalnje opravljanje del teh vodilnih ^unjcn cionarjev. Odgovornost bo striktno osebna hierarhična.	0
5.	Skupščini bomo predlagali, da b° P šestih mesecih dela novega Izvršnega sveta nf ral njegov predsednik podati sumarno poro vseh vodilnih funkcionarjev o izvedeni re°rg^ nizaciji in zmanjšanju števila zaposlenih. . krat bo skupščina glasovala o nadalnji zaup predsedniku in posameznim članom Izvršn » sveta.
6.	Predvidevamo, da bo glavni del
štev, ki bodo pridobljena z zmanjšanjem ste zaposlenih v občinski upravi, namenjen za 'va. sodobitev in modernizacijo, predvsem za janje računalniške opreme. Končni cilj rf^vjta nizacije bo namreč moderna in	ni.
uprava z bistveno kvalitetnejšim in hitrejši vojem storitev. Kvalitetni kadri bodo frt°.ra
ti seveda tudi bolje plačani, kot s°. se^a^cvuP'
7.	Predlagali bomo tudi, da imata jn ščina in Izvršni svet večji vpliv na delova j. kadrovanje v t. i. javnih službah oziroma ) ^ jetjih. Ocenjujemo, da delo organizacij,
n. pr. Razvojni center, PTT ali K°m se podjetje ni bilo zadovoljivo. Tisto,	na-
hvalijo, da so storili, bi namreč moralo . rZa rejeno bolje in v veliko krajšem času. I vr‘ ja|, m ip »pipfrmcE« ppntml« sai ie Dravi šKa"

ki bi v
'edno ne morejo dobiti prikljuc .. tja. domžalski občini odpirali nova p J n3.
Prav tako je katastrofalno stanje hidra« menjenih za primer požara. V nekate poljih (Dob, Vir) jih je do 75% tehnlfllo0rabili-mernih, mnogi pa so tudi povsem ul v na kar zaman opozarjajo gasilci.	jya vO'
Slovenska demokratična zveza P j^cij lilce, da podprejo vse kandidate o	jn
Združene domžalske opozicije (D n jiaga-ZSMS), saj ocenjuje, da bodo z8oraJ.‘.i:a dob1' ni ukrepi lahko uspeli le, če b°.^P?.f žale* la večino v novi Skupščini občine ajj5
za
Slovensko
demokratično
zvezo nomžale Odbor za D«n
Čas, ki ga živimo:
Tudi demokracija ima svoje meje!
to je leta 1866 Levstik napisal weno Jurčičevega Desetega brata, je v njej poočital, da premalo Poena žensko družbo, ker da se v dojeni sicer pestrem pripovedova-"ju kakor izogiba opisovanja ženskih oseb. Svoji oceni je postal pi-k° na i s Horacijevim citatom: Est roodus in rebus, sunt certi denimo fines, gueis ultra citrague rec-ofro consistere neguit, kar pome-ni: Vse ima svoje meje, ki jih ne smemo prekoračiti ne na to, ne 0° drugo stran. Pri procesu demo-kmtizacije oziroma rojevanju demokratizacije pri nas se velja zamisliti nad globino napredka in 9« koristno zaobrniti na naše raz-'mere hic et nune.
Nd zadnjem sestanku uredniškega odbora Občinskega poroče-*alca smo se seznanili z dejstvom, “a na uredništvo OP prihajajo nevpisana pisma oziroma podpi-~nd samo s psevdonimom, ne da 'avtor pustil svoj naslov v ured-"'Stvu in po anonimni klici v ?Vre2nem« tonu. Prijatelji, mierjanja nikar! Če pa menimo, J^.ma^e zmerjanje lahko kon-^ktivno in torej ne razdiralno, ^ se predstavimo ali oziroma ^Pišimo s polnim imenom ali JJ's psevdonimom, le da ima .'edništvo na voljo po potrebi tu-avtorjev naslov. Na ta način bo-° laže razpletli nastale vozle. <mo se sprašujemo, kakšen uči-IoČl.2 morebitnim zmerjanjem dosežemo: ali bomo pri 'etnem zmerianiu dosegli
^krc„ltlII	/merjuriju uubegii
?lave a*' Pa bomo še bolj li *vneli njegov srd in tako prilivali Ja da žerjavico, da se bo poču-i se bolj »upravičenega« pri svo-L mvnanju ... ali celo »opravi-»»in?0*: vedimo, da ima tudi de-njeKrQc'jd svoje meje in da tudi N smemo pustiti »pobesneti«! qfne mzvlečujmo grehov stare J"ac'je na mlado generacijo! lač Sem zclP'sal: Kristus ni kriv ZQrPaPsk° inkvizicijo, Marx pa ne 0*jemlnova tabori5fa- Danes pa v slu ni °bsegu, a podobnem smi-iviva 'm: Povojna generacija ni ozir«'2a sv- Urba, ne za Teharje Samo kočevski Rog in podobno. seZ sprava, ki se naj zaenkrat r0n v srsaj iz neodpiranja starih
todi dL??Ske P.otrebe'/es
Vq„: voa' k luči m miru m utrje-'iubezr,medSeb°jne povezanosti in razu«1 " k Bogu, kajti notranje
n|. narodno (v okviru enega,
konkretno slovenskega naroda) in versko (odnos med slovensko katoliško in srbsko pravoslavno Cerkvijo) sprti ne moremo v evropski prostor. Ker pa sprave ne moremo doseči čez noč, kar je povsem razumljivo, vsaj ne prižigajmo ognja sovraštva in ga ne prenašajmo na mlado in mlajšo generacijo, ki na noben način ne more biti odgovorna za grehe svojih predhodnikov. Za enkrat vsaj to! Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar v svojem odgovoru na moje odprto pismo glede spravnih možnosti, ki ga je (pismo) objavil Nedeljski Dnevnik, med drugim takole pravi: »Vsi se zavzemamo za spravo in vedno več bo govora o tem, vendar je treba stvari zelo dobro premisliti, ker ima sprava zelo velike razsežnosti in je treba vse dobro pripraviti ...
Verjetno bomo prihodnje dni in tedne še veliko slišali o spravi, saj ste gotovo brali, koliko postnih premišljevanj in govorov bo temu posvečenih. Pa tudi politične skupine se bodo javljale...«
Nahajamo se na stičišču med enim in drugim družbenim redom. Tudi sami se bomo morali spremeniti, vsaj v medsebojnih odnosih: nikogar ne bomo namreč morali postavljati v oklepaj ali celo to ne. ZKS se je spremenila v Stranko demokratične prenove. Vsakdo naj sam odloča o svoji preobleki. Glede na ločitev ZKS od ZKJ se mi zdi ta preobleka zelo umestna, da bi le bila tudi vsebinska! Zelo je pomembno, kaj bo vsaka od strank storila konkretno za našo občino in koliko bo pripravljena sodelovati z drugimi za doseganje skupnega cilja. Tudi za Občinski poročevalec prihajajo drugi časi. Sestava uredniškega odbora je odslej pestrejša, kar je razvidno iz kolofona. Vendar se je problem pojavil drugje. Urednik Matjaž Brojan je dejal: »SZDL se nas je odpovedala, občina nas še ni čisto sprejela ... kako naprej?«
Vsekakor bo moral po potrebi tudi Občinski poročevalec spremeniti svoje ime in še bolj prisluhniti željam bralcev, za kar pa potrebujemo mnenja, nasvete, predloge.!., le demokracija naj ima svoje meje! Izrodki in skrajnosti nas ne morejo voditi k splošnemu zadovoljstvu!
Ivan Kepic

ln ljudje: Blagovica z okolico.
^ ŽS je črna past
Več bi w
™ .ta tUdi bll° našteti vse sestanke v KS Blagovici, nič bo-ha D v ^sednjih KS, ko vsakokrat bolj ogorčeni opo--"i w ^	("*) varnost ob magistralni cesti, in ko
S W' Q,i Da Skozi Črni graben, ima kaj videti! Bankin sko-®V katerp0 zel° slabo urejene, ponekod so tik ob cesti is VL*0gibaf f^ogrede zapelješ s kolesom ali motorjem, « r^^ihi ie 5ezkirn tovornjakom, ki ob srečanju s pribli-ta prihaja z druge smeri, zapeljejo čisto ob
krajani zahtevali ure-“' na tem koncu
IS* 1 'h kolp! 9?vorimo. DO kdaj!
O ki ^0r'sti »i ’ .med nj'm' veliko šoloobveznih otrok, p< « fo so in še bodo vozili ob skrajnih robovih ce
j Piti vrJ b,la varna Peljite se po njej s kolesom ir Podnevin,® skozi črni graben. Boste videli, da je ne k ^ • Pa mizi ko P0 j« to videti ob prometnih konicak J« ne poizkušajte. Do kdaj!

Trzinska obrtna cona — gradbišče na 34 hektarih________________________________
Prostor za različne poslovne možnosti______________________________________________
Na obrobju domžalske občine, ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor se s prvimi toplejšimi dnevi nadaljujejo dela v Obrtno-industrijski coni Trzin. V letošnjem letu predvidevajo, da bodo dokončali cestnokomunalno infrastrukturo in še intenzivnejše gradili objekte kot v preteklem letu.
Cona je s svojo ureditvijo omogočila več kot stotim investitorjem z različnimi dejavnostmi vključitev v pripravljeni projekt Občine Domžale — pospeševanja obrtno-industrij-skih dejavnosti. V coni bodo tako lahko nekateri investitorji razširili svojo dejavnosti ali pa jo šele pričeli. Poleg podjetij kot so AS, LESNINA, MERCATOR, PKB, KŽK, JATA itd., je v coni še polno drugih dejavnosti, ki bodo možnost zaslužka, tako lastnikom kot bližnji in daljnji okolici. To pa je bil tudi cilj projektantov oziroma idejnih vodij projekta.
Celotno območje je bilo razdeljeno na štirinajst karejev, ki so sestavljeni na osnovni modulni mreži 25x25 m, kar je tudi minimalna velikost parcele. Najpogostejši tip parcele je 1250 m2. Tipi gradenj so bili razdeljeni v štiri kategorije:
1.	obrtne delavnice v sklopu individualne stanovanjske hiše,
2.	obrtne delavnice v samostojnih objektih,
3.	večje delavnice,
4.	obrati male industrije in dejavnosti, ki za razvoj potrebujejo večji prostor.
S poznavanjem problematike industrije, obrtništva oziroma nasploh investicij, je uspelo uskladiti interese vseh, •kar je bilo kmalu razvidno s tekočo prodajo zazidljivih parcel. Želje investitorjev so različne, zato si vsak posameznik v tej coni lahko prilagodi svojo industrijo lastnim potrebam v mejah, ki jih dovoljujejo osnovni parametri cone, to je veli-' kost zazidave z upoštevanjem cestnih in zelenih površin.
Trenutno v OIC kot na kratko imenujemo obrtno-indu-strijsko cono že posluje oziroma obratuje nekaj investitorjev. Kot prvi je bil PKB s svojimi skladišči in Diskontno prodajalno, nato Mercator s svojimi delavnicami, KIMI s proizvodnjo detergentov in čistil, ter še nekateri s proizvodnjo elektro elementov, predelavo lesa, pletilstvo itd. V sklopu cone je prav tako betonarna, ki omogoča dobavo vseh vrst betonov. Kljub koledarski zimi se pričenjajo aktivnosti pri pripravi zemljišč in tudi gradnji, kar zagotavlja obratovanje prenekaterega investitorja že v letošnjem letu. Investitorji imajo na uporabo maksimalni standard cestno-komunalne infrastrukture, tako ceste s pločniki, in z javno razsvetljavo, fekalno in meteorno kanalizacijo, plinovod, vodovod, elektriko in PTT.
Pri izvedbi celotnega projekta organizator Sklad stavbnih zemljišč občine Domžale ugotavlja, da takih industrij-sko-obrtnih območij primanjkuje, saj interes presega mo-
žno ponudbo. Zato se poizkuša pridobiti območja, ki bodo lahko zagotavljala nemoteni razvoj podjetništva.
Že ta projekt, ki je v končni fazi pa zagotavlja in je porok pravilnih in daljnosežnih odločitev Domžalčanov v preteklosti. Tudi za OIC je pripravljen program za razširitev in delno preureditev.
Predlog predvideva razširitev območja za ca. 7,20 ha in možnostjo pridobitve ca. 50 parcel v pretežni velikosti 1250 m2 (25 x 50 m) namenjene obrtnim delavnicam v samostojnih objektih. S predloženo zasnovo bi v coni omogočili tip podjetništva, podjetij oziroma obrtništva, ki zagotavlja nadaljnji razvoj gospodarstva in eksistenco prebivalstva.
Sodelovanje Domžale — Trebnje:
Dvojčica naše obrtne cone bo v Trebnjem ...
OBRTNA CONA V TREBNJEM je delno posnetek OIC TRZIN. Izkušnje v Domžalah, posebej na področju vodenja in prodaje so zanimiva tudi za druga okolja, zato tudi želja po sodelovanju občine Trebnje z občino Domžale ni naključje.
Razvojni zavod Domžale bo neposredno sodeloval pri vodenju in prodaji zastavljenega programa, tako da interesenti, ki želijo razširiti delovanje z občino Trebnje lahko dobijo podatke in informacije na Razvojnem zavodu Domžale. I.faza gradnje OC Trebnje predvideva 28 stanovanjsko-obrtnih parcel velikosti 1000—2000 m2, kar po izkušnjah omogoča pričetek in tudi širitev zastavljene dejavnosti. Cena za zemljišče je ugodna, prav tako pa tudi okolje, ki bo naklonjeno obrtni dejavnosti.
Tržni pogoji zahtevajo pretok znanja, storitev in blaga v vsa okolja, ki si želijo napredka in vstopa v Evropo.
DZR
Iz naših krajevnih skupnosti * V
HOMEC-NOŽICE
Krajevni samoprispevek je namenjen izgradnji kanalizacije, ki je doslej potekala po programu in bo omogočila še veCjo varnost podtalnice in.realizirano skrb za varstvo okolja. Tej sledijo rekonstrukcije in asfaltiranje posameznih ulic. Oblikovani so že posamezni gradbeni odbori, ki ob sodelovanju vseh zainteresiranih krajanov uspešno organizirajo akcije. Ena izmed večjih aktivnosti je tudi razširitev pokopališča in ureditev javne razsvetljave, njihova dolgoletna želja pa tudi ureditev avtobusnih postajališč v krajevni skupnosti, kjer imajo težave s pridobivanjem zemljišč. Tako bi bila zagotovljena večja prometna varnost, le-to pa bodo dosegli tudi z ureditvijo opornega zidu in celotne Bolkove ulice.
Nestrpno pričakujejo tudi izgradnjo telefonske centrale v Radomljah, saj bodo tedaj tudi naročniki iz njihove KS dobili dolgo pričakovane telefone, v sodelovanju z Elektro Ljubljana okolica pa bo potrebno preveriti električno napetost ter končno postaviti že obljubljeni transformator.
Posebej so izpostavili tudi problematiko ustreznega športnega igrišča za mlade.
DRAGOM EU - PŠATA
V letošnjem letu naj bi pričeli z uresničevanjem programa krajevnega samoprispevka, katerega najpomembnejši del je rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Dragomelj— Pšata, kjer naj bi uredili tudi pločnik in tako zlasti šolarjem zagotovili boljšo prometno varnost. Rekonstrukcijo ceste pa bi radi izkoristili tudi za zamenjavo že dotrajanega vodovodnega omrežja.
Začeli so tudi z aktivnostmi za razširitev pokopališča Sentpavel, kjer bo potrebno naročiti izdelavo lokacijske dokumentacije, v kratkem pa naj bi (za začetek le na papirju) pričeli z aktivnostmi za izgradnjo kanalizacije. Ob tem pa so ob obisku delovne skupine posebej opozorili na problematiko funkcioniranja čistilne naprave Tr-
zin, saj ob nalivih še vedno močno onesnažuje vodotok Pšata z dokaj neprečiščenimi oz. nerazredčenimi odplakami in na problematiko, ki se pojavlja pri odvažanju odpadkov.
KRTINA
S pospešenimi aktivnostmi iz preteklega leta se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Tako krajani že kar težko pričakujejo asfaltiranje ceste Studenec—Škocjan—meja s KS Prevoje, ki so jo v lanskem letu uredili v makadamu, tečejo aktivnosti za pridobitev večjega števila telefonskih priključkov, krajani pa težko pričakujejo tudi začetek izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta v Brezjah, kjer naj bi končno vendarle dobili prepotrebne prostore za delo KS, saj sedanji niti slučajno ne ustrezajo minimalnim kriterijem.
Kot smo že napovedali, so se odločili tudi za neposredne volitve predsednika in članov sveta.
DOB
Začetek marca je pomenil precejšnjo aktivnost zlasti za članice Krajevne organizacije RK, ki so tako kot vrsto let doslej tudi letos obiskale vse starejše krajanke in jih razveselile s skromnim darilom in prisrčno čestitko.
Na svoji letni seji so se zbrali tudi člani Krajevne organizacije ZZB NOV Dob, na zboru volilcev pa je bil sprejet sklep, da tudi v KS Dob ob letošnjih aprilskih volitvah izpeljejo neposredne tajne volitve predsednika in članov sveta.
Investicije tečejo po programu.
I.ukovica
Krajevna skupnost je tudi letos ob 8. marcu pripravila tradicionalno srečanje starejših krajank. Prijetno urejena dvorana, ob vhodu otroci, ki so vsaki obiskovalki izročili lično košarico s prvim spomladanskim cvetjem, lepo pogrnjene mize, vse to je prispevalo k prijetnemu začetku, družabnega srečam nja, ki za marsikatero izmed prisotnih žena pomeni prijetno preživeto popoldne in zvečer, kate-
rega se vedno rada spomni.
Kratek kulturni program, v katerem so s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi nastopili pevoi domačega pevskega zbora KUD Janko Kersnik Lukovica, kratek praznični nagovor, nato pa prijetna glasba družine Habjanič, ob ka-
teri se je zvedril obraz marsikateri obiskovalki, ki se vsaka po svoje trudijo iz dneva v dan.
Brez finančne podpore obrtnikov in nekaterih delovnih organizacij srečanja ne bi bilo, zato se KS Lukovica vsem najlepše zahvaljuje.
Drtija pri Moravčah: Pogovor s kmetico in upokojenko Ljudmilo RIBIČ!
Kmetijo Ribičevih v Drti-ji pri Moravčah vzorno vodi enainšestdesetletna Ljudmila RIBIČ, družinska upokojenka. Ob našem prihodu smo jo našli doma. Pred osemnajstimi leti je v prometni nesreči v Krašcah izgubila moža Jerneja. Pustil ji je tri mladoletne otroke, za kafere je skrbela sama, doklpr se nista hčerki omožili ih odšli zdoma. Sin Jože se je zaposlil v Mizarski obrtni delavnici v Moravčah. ,
Kmetija je srednje velika osmimi hektari zemlje.
nekaj lesa in seveda mleko. Kmetijo so usmerili v živinorejo, kjer vidijo glavni vir dohodka. Poleg goveje živine redijo še prašiče, zajce, kokoši, kozo in čebele. Na njivah pridelajo pšenico, krompir, koruzo, zelje, korenje, kolerabo in fižol. Z odkupno ceno mleka niso zadovoljni; premajhna je. Osrednji problem so nespodbudne odkupne cene. Seveda imajo vso potrebno strojno mehanizacijo, traktor in delovno silo. Sin Jože, sestra Barbka s sinom Tonetom Rančigajem delajo na kmetiji od ranega jutra, do poznega večera, pa še ob nedeljah in praznikih. »Živina rabi človeka,« je položaj kmetice sklenila Milka RIBIČ.
Besedilo in fotografija:
Jože Novak
Od tega je pet hektarjev obdelovalne, ostalo so travniki in gozd, kmetija je zaščitena. Pred leti so zgradili novo gospodarsko poslopje z modernim hlevom z napajalniki. V hlevu imajo več krav molznic; dajejo jim letno po 3.000 do 3.500 litrov mleka. Tudi pitance imajo, ko so dovolj težki jih oddajo v zakol. Letno oddajo povprečno 1.000 do 1.300 kilogramov mesa, pa
J
Skoraj kot humoreska:
3. marec 1990 pred domžalsko halo:
Kramberger show po
Nastop predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja
Živimo v odstotkih
domžalsko...
Ko so me v šoli poleg štirih osnovnih računskih of* racij in ulomkov naučili še obrestnega računanj« i j* stotki, sem bil prepričan, da sem v računstvu n« k nju. čarobni odstotki! Kako na široko si lahko rain Ijal in primerjal. Seveda pa so odstotki predvsem w-da nazadnje, ko vse sešteješ, znese sto.
Poglejmo danes v časopise in revije, prisluhnimo

... Evo, en komunist že ploska. Hvala bogi! pragi Slovenci, prvo vam moram povedati. Vi ste tukaj najbolj pametni, vi ste komuniste nagnali f Črno goro. Svaka vam čast. To je najbolj bogata opčina. Vidite, to ste imeli srečo, ste imeli sekretara partije Črnogorca, ki je samo spav, ki se nič ni brigo, da ste ga lahko okrog prinesli. Ste videli, to se napizdli Črnogorci. Če tega ne bi bilo, ne bi uspeli. To se lahko njemu zahvalite...
.....Evo, dragi Slovenci.. čuli Evo dragi Slovenci, tudi prosijo
ste že, da Kramberger kandidira za	Kramberger, kako bo on Kramber-
pretsednika slovenske države. Ste	ger šov v Nemčijo ali Ameriko Bu-
bideli mogočno, da časopisna nič	ša pa Gorbačova obiskal. Evo, ko
doste ne spominlejo na Kramberge-	priŠo Kramberger, fsi reporleri bora. Pri nas u Sloveniji se komunisti	do v mene, pozabli Buša. Bom reko
držijo stolice ko hudiča. Evo, ko-	»Jas sam iz. Slovenije, malt dežele
munisti že ploskajo. Smiri se malo	revne siromašne. Lepo prosim po-
komunist. smiri. Bog je tud douge	magajte, da ne bomo izumrli tako
lase imo, pa smo ga radi meli. Vid-	yaši Indijanci. Evo, povno torte, kak se je komunist raspizdo. To	Bo dolarof bom prneso, bom rasta-
je Popitova generacija. Kak si Po-	l;ju mcd ljudstvo. Prej je Tito dobro
pit? Evo dragi Slovenci, mora bit,	živo. zdaj bo ludstvo dobro živeče zdaj ne bomo zmagali mi delafci.	lo . . . .
mi pri obrtniki, zapomte si, boste ............Evo ste videli fsi glede na-
moli komuniste na glavi.......	ših mamic. Diktirajo našim ženam
.	. .	.. ...	te lastne stranke i te partija, da ne
■ . . ■ Ja sn fčera bio na Vrhniko.	bi sme|e de|ati |ava Tako da|eč
Na en. stran, je bla policija na dru-	bo j5,0 da jim bo po zakoni napi-
g. stran, je bla vojn. tisti dom. En	^ kdaj bo si |ahko hiačke s|ek|a.
oficir je zaveso vun luku. prej smo	hlačke ob|ek|a in do| legla .
mi lukah, zdaj pa oni lukajo .................Moj sin Boris sen reku
vun • • 1	»Pogledi lubljansko televizijo. Daj
.....Viim odkrito povem m. -si-	mi enga direktora.« On odpere ime-
kdo me pravi »Kramberger, ti maš	nik, je reku »Dragi ata, petondvaj-
nemško registracijo automobil«. Ja	seti je. ker je da ih je. Vidite, tako
mislim, dragi Slovenci, da je pret-	je samo eden bo ostav in to ne tisti,
sed ni k že u Europi, kakor u Bcogra-	čisto novega bom dal	in	oni drugi
du u Turčijo. Tako smo že zmagal.	bojo vsi šaflali. kram	in	lopate	do-
.....Evo tudi govorijo ludje. hili- Nobenega komunista nem za-
Lih danas sem brau pri eno revijo u	prev. Ker če bi ga zaprev b, zastonj
Lublani. Vidim opico na glavi pa	>?"> *ru. detol, bojo, MJv.cal, v o.
Krambergera. Oni očejo prikazat,	Evo, tudi Dolanca o P. :
češ komunisti, da Kramberger ni	°n bo delovodja, kje	že	stan,	kaj
normaln. Vi dobro veste dragi Slo-	nemre več . . . .	.	.	.
venci tud pri svoji ženi. Marsikteri	f CPJ °. c"'bil
moški ispobau srojo ženo. Če ma	vasl Je res edmo on, nebdo saflal,
mačko rad pa živali, je babnea u re-	^ P» am ho™ kerc8a zbraa ke ^
di. se z Bosancem ni kurvala. Kera	5af‘au- 'n lu, hl’mo narefL kaJ s,e
pa nima živali rad, pa si lahka f ka-	dobri obrtniki bom naredu tovarno
sarni iško. Evo al pa u baraki pri	krampof in lopat. To bomo proda-
Bosanco.......	ja1' P° cgU Sloveniji. . .
.....Poglejte. Bog mu daj večni ............Evo dragi Slovenci glede
mir našem Titu. Na stare dni ni	socialnega. Če pridete zdravniku
mogu več strelati f ovco so mu k	morate čakati. Zdravnik pije kale,
drevi privezali na dva metra, pa ga Baš ga briga, kaj se v čakalnici do-
je plehnu bogega reveža.......	8aia- Ee bi to blo privatni rokah, h
r ,	'o,	• r- -r . biu prisiljen, da bi se trudo, ce bi
.. • ■ ■ dragi Slovenc b Tito-	bolcll preživel Danas, če pride
vem Velenji je blodest taužent lu-	kakšno mlado še malo po riti po-
di. Ko je b,o Tito u Titovem Velenji 5|at|e. staro pa niti pokokne kaj ne ih je meo samo petlisočdevel sto de-	več Samo receptc napije za čajčeke
vetondevetdeset, ker ena gospa je	|n mu je vseen a| bo mr,a aj ne bo
zbolela....	mr|a
.....Evo, evo, komunisti so zač-
li ploskati, se bojijo šafle. Glejte, .........Kaj Ti pomaga, če maš le-
zemlja je naša, ko je ne mora nobe- po babo, pa se Ti kurva. Boljš je dan sebo nesti, saki mora umret'	met debelo, ki te rada ma, ljubi svo-
Zato pravim, Bosanci brez vizuma,	jo družino, svojega moža, maš toplo
Srbi vizum, da kontroliram, kolki	hrano, oprani si. Kaj Ti pomaga le-
vas je, da ne bi Stranje delali.... pa baba, pa jo po kasarni išeš, pa
(Aplavz)	ajd s dobiš----
1	„	_	____i__________
V	v	•'
V	rir ^	‘
-M
m	»j—»
Ivan Kramberger na ploščadi pred Veleblagovnico v Domžalah v soboto, 3. marca 1990: »Ko bomo zmagali...«
....Evo dragi Slovenci, bomo sebom jo bom uzeu, pa bom jo od-
zmagali, smo že zmagali. Zato pa pelao tam, kam bo hlela it. To je pravim dragi Kučan, bogi božičnik pravi oče slovenskega naroda. Tito Smole, ki so čisto bledi, ki te Srbi pa je sedopko baron pozadi. Ludski
zmantiali, pejte v penzijo. drugač človek mora bil.
hote šaflal ■ • ■	„ , •	....Evo, evo Bosanci. Moja že-
■ • ■ a VMO. ^ nr^ninie K dri n» je rekla »Bosanca u krevel. Slo-tisto AVNOJ-sko p .znanje K,dr -	J nu	fami1ija sllpcr. Bo-
čevo. Titovo. Smoletovo, Kučanovo	[ ne5t0 muva> a siovenac
pa ne vem, kakšno s anje še fse	Ev0 Bosanci, vi vie brez vi-
Dragi Slovenc; sle že čuli. ke bog, 'uma p |ejte Bosanac je prvi delavec kako priznanje dobiu sre- k . k *0 Jodak|e si? z Jajca? A brno zvezdo. Sam občinski pa e v,- j JBfhača!PKer najbo|j poznam Jaj-SJ, funkcionarji so d ug drugme	s0 nared|i velko sranjc ....
medalje potalal. Govorih pa so ko- ...Evo potpjsano! Evo dragi
mumzem. fsi bomo dobro žive- S|ovenci! Ev0Pdragi Kučun. ti otslo-
l,	■ t bde"	ie =• s^enMTAji^
^“Sul^^S- Evo
upajo na oder. da ne bdo kako gni-	S^’0 ^“mligah:
lo jajco f glavo dobd, .	Kučan adijo. Evo zalaufalo, zalau-
človek. to svi znamo. Miren človek. fa;‘>mo ' b d <1,1	o k rm no^L dc'
Srn opazovan enkrat na televiziji, je %	^'."potem^ko' b^mo
doktor Drnovšek sedo. na njegovo	ko petliPsoč. bomo prodali
mesto pa se je vseo Milošem Bog	komunistora ^ dragi denar . .
nas vanj marija. če b, se na moje	 Evq ludi e Tudi mo-
mesto useo. Fse kost, b, mu pola-	ja ^ je nose^ *r- mesece. Po.
m Odkrilo vam povem dragi Slo-	glejte pretsednik že šiba. Ne bo Slo-
venci. to obrtništvo tudi ni. Jaz venski narod .zumru. Kaj pa Smo-imam dva sina. Borisa pa Dančita. Ie- [evc5' kV'Č S ° 'l;. več sta gostilničara, saj^ ne Lta kelna ^a
m,	pa sta gost,In,čara. Saj nič ne	pravi pretsednik,
naučijo. Učijo se o seks, kad,,,, be-	J ^ PelscdP,k. Ja mi.
t"$o učijo komunisth ^ ^a ^	^	kai
kaj rečeš, si pa kaznovan, s, pa kon-	•	bomo ’z^al, nc ^
"^'imam^tudi značk, Evo	-šou	u Lublano tisti dan Doma b m
značke, moja glava, kar je maribor-	kauia 'f s s'aro deko dol po-
ski škof požegno, kaj boste srečo krit. pa bo čakao kaj bomo zmagah imeli. Kira žena se kurva s Bosan- kaJ nismo zmagal. Om bodo s, tam
CT' lokratnoi’ " ^ ^ ^ ^ M
V	KoCo volUve, pa naj pri	^	»Ura	Slovenija, ura Sloveni-
svaki kištri sloji en Srbin s vilom.	Ja<<	■ • ■
Ko bo videu, da smo mi zmagali. _ ,	. .	u i m
fsaki Srbin dobi liter mleka, pol ki- }°Rfino P° v,deo zaP'su ,zbral Me-le kruha, vozno karto, evikajt,	t,orc
amen ,	Nastop Ivana Krambergerja si
....Ko bom jas pretsednik, nc lahko ogledate tudi na kaseti videa
bom meu šofera, pa bom vido kak- MBM iz Mengša avtorja Metoda šno staro mamico, pa bom ustavo. Borca.
leviziji. Sami odstotki! V tisku za stolpce. Še bolj razviden je krog; kot tam v sium-h-mi"',. , .j žejo torto, kjer naj bi bili vsi kosi enaki. Na žalost pa je k« ček zmerom za malenkost večji, seveda na škodo drug^g«’ ^ Odstotki, odstotki! Rast oziroma padec narodnega do ali prirastka prebivalstva, števila nezaposlenih, plače, ?tr°5t jjj datki, samski davek, podražitve, pocenitve — sam°a,M, O, saj res — znižanje cen za 30 do 50 odstotkov! Seveda ko so pa dva dni prej za 40 odstotkov naskrivaj podražil1- ..
Končno so začele prihajati na dan privilegirane pok J zaenkrat le za »nekaj rib« — pa že taki odstopki, oprost
odstotki!	d/iteoi
Saj res, javno mnenje bi skoraj pozabil. Če ne obvlada , stotkov, bo šlo težko. Še huje pa bo, ko si bodo nove st odstotkih razdelile ali pridobile pristaše in volilce.
Človek bi pričakoval, da bo v Poročevalcu pred m,eseCijfi Ijen prispevek Hodimo po levi ali po desni strani
Ijen prispevek Hodimo po levi ali po desni stran, »vžgal«. Toda kakšnih posebnih odmevov ni bilo slišati. e ^ da bi se nekaj odstotkov učiteljic oglasilo: »Pri nas je vse p ^ učenci so stoodstotno (100 %) seznanjeni, kako se pravi
P° cesti.	Mtt
Te dni pa se je le pokazal uspeh. Na športni dan sta { zreda, ki sta šla proti jugu, hodila po desni strani ceste, zreda v zahodni smeri pa po levi strani. Pohvalno, 50	^
uspeh! Polovica učencev je hodila po pravi strani ceste. rl) našnjih časih, ko se odstotki vse bolj drobijo in ko bobi ^ biti zadovoljni tudi z manjšimi odstotki, je tak uspeh izrednega.	^
Če na bistriškem mostu od desetih delavcev dva V’ \if dva (2) nekaj bezata, štirje (4) debatirajo, dva (2) P0. Pv.ji mojstra čakata na material, bi vse to lahko prikaza i stotkih. Čez dve uri se ti odstotki oziroma delavci malo z ^ j jo. Koliko odstotkov dni oziroma mesecev bi bila pred | stu z okolico hitreje dokončana, če bi se delalo kot v^jfj Evropi, pa v kakšnem uradnem poročilu zagotovo ne
gledali.
V odstotke bomo padli tudi čez nekaj mesecev, P
koalicijskih strank zahtevali, da morajo čez noč re^ sko zavoženo politično situacijo. Stranke pa bodo reK • ena stranka s 100 odstotno oblastjo gradila in reS^v ovrii«» mi zdaj ne moremo urediti v dveh letih.« Tu bodo »ca stotki malo bolj zakomplicirani.	inoOt01'
Lažje bo tole. Če neka tovarna, ki dnevno izdela 1^(1 delkov, v Mlinščico in Bistrico pa vzporedno izpasti i $ hudo onesnažene odpadne tekočine, upam, da izra tkov ne bo delal težav. Glede ekologije je pa le	io(r
napredka, ihanska farma bo dobila čistilno haP1^ opol1 c stotno mrtva Bistrica se bo pod Ihanom sčasoma sp *
ikro!
g I a.	.. cu^ta iv ^
Tole pa skoraj ne spada v tale sestavek: Na sej'»	^ fr
ne skupnosti dva nadebudnika na debelo kac,itajPtptkih
nn epii <fp rJpvpf kmipvniknv — nekadilcev. V odsto r .... JI
je na seji še devet krajevnikov — nekadilcev. V0M5lubijupljfi njih — težka rešitev, kaj pravite? Nekaj »se« sicer o J ^ f nutno pa, kar zadeva oliko vedenja in obnašanja, s pe že zelo daleč!	.....„i;kd vi#1
ze zeiu uuicu	. .jug v,"
Še ena prometna. Če izpred trgovine na ulicl.VVir1jh odi ča v Domžalah pajek v osmih urah od 50 parkir
25 avtomobilov, izračun odstotkov res ne bo težalc
IH
Kajne, saj nas od teh zoprnih odstotkov že vse glava. Zato nehajmo!	..n 7alosfi0
VM. Z.14LU rIcrIMJrrIU!	.. «()&
Kakšni nesmiselni odstotki pa našo federadjo^^
skupaj držijo, pa res več ne spada v okviru tega P' er1jjo.1
\/ /il/n	rbvtrv \/ci	T/1 J^OOClStOtKlO
V glavnem smo vsi Slovenci za naj živi 100 odstotkov.
Pisma bralcev:
Akcija na Malem jelniku
Letošnja zima je bila vsem naklonjena, ker nam ni nasula snega in tudi mraza ne hudega. Vsi smo prihranili pri kurjavi in tudi na Cestnem podjetju v Domžalah, ker jim ni bilo potrebno čistiti snega, pa vseeno pravijo, da nimajo denarja za flikarijo na vaških cestah.
Vaščanom na Malem Jelniku pa zima ni prizanesla. Dne 27/I.-90, ko je prišla prva odjuga in še deževje vmes, je zmrzlina na cesti popustila in je od Blagovice do Jelnika na več mestih na cesti nastala barjanska močvara. Na cesti je nastalo blato do 30 cm globoko in z avtomobilom je bilo nemogoče priti v vas. Nekateri so se posluževali obvoz, oziroma kdor je hotel priti na Mali Jelnik z avtomobilom je moral v Krašnji zapeljati proti Kranjemu br-du in skozi vas Vošce kjer je bilo tudi precej blata. V ponedeljek dne 29/1-90 sta iz vasi PRAŠNIKAR Zdravko in RESNIK Tone, se oglasila v Domžalah na Cestnem podjetju in zaprosila za pomoč popravila ceste na Jevnik, dobila sta odgovor da ni denarja. Kljub negativnemu odgovoru so še isti dan iz Cestnega podjetja ogledali stanje ceste na Jelnik.
hanizacijo, res cesto delno vsposobili za promet. Največje luknje so v tistem trenutku po-zamašili in še nekaj delov ceste posuli preveč natanko, da verjetno niso porabili 10 m (kubi-kov) peska in tudi kanalov niso očistili, čeprav sta bila dva delavca z lopato dva dni na tej cesti.
Čez tri dni, ko so delavci Cestnega podjetja odšli, so na cesti ponovno nastale velike luže blata in cesta je bila ponovno neprevozna. Dne 4/2-90 nedeljo dopoldne smo se vsi vaščani iz Malega Jelnika zbrali in odšli na cesto. PRAŠNIKAR Zdravko in PESTOTNIK Jože, sta s svojim traktorjem s prikolico, RESNIK Tone si je traktor sposodil in so tako iz kamnoloma izpod Golčaja vozili pesek na cesto.
POGAČAR Zvone, PESTOTNIK Silvo, BRLEČ Aco, KOSEC Miro, US Maks in Viktor ter GRIL Drago pa so pesek nakladali in posipali oziroma poravnavali po cesti. Do 15. ure popoldne je bilo preko 20 m kubukov peska navožene-ga in posutega na cesti in tako je bila cesta ponovno usposobljena za promet.
Po ogledu so takoj pričeli z deli na cesti. Dne 30 in 31/1. so delavci cestnega podjetja z me-
Akcijo vaščanov si je ogledal predsednik Krajevne skupnosti Blagovica Milan FLORJANČIČ in pohvalil vse udeležence prostovoljnega dela.
Po zakonu o upravljanju in vzdrževanju cest, je pred nekaj leti od Krajevne skupnosti Blagovica za vzdrževanje prevzelo Malo Jelniško cesto. Cestno podjetje Domžale. V tem času upravljanja so cesto samo strugali in le tu in tam posuli malo peska. Tako so pesek s ceste postrugali in je sedaj polovica ceste gola zemlja. Taka cesta več ne vzdrži precejšnjemu prometu, ki vodi iz magistralne ceste v Blagovici skozi Mali Jelnik naprej v druge vasi. Skozi vas na cesti ni odtočnih kanalov in ob deževju vsa voda iz vasi teče po cesti, zato nastanejo čezdalje večje težave vzdrževanja te ceste.
Ta cesta je širšega pomena in ni samo za vaščane iz Malega Jelnika. Cesta povezuje še vas Vašce, Krajno brdo, Vrh in še druge vasi naprej. Dogodil se je primer lansko leto jeseni, kjer je na magistralni cesti Ljubljana—Celje v naselju Sp. Loke prišlo do hujše prometne nesreče in je bila nekaj časa magistralna cesta zaprta. Precej voznikov s težjem vozilom so se poslužili obvoz Krašnja— Blagovica in obratno. Zato bi Cestno podjetje Domžale moralo posvetiti več posluha za vzdrževanje in tudi Gozdno gospodarstvo precej uporabljal to cesto za prevoz lesa ter ponavadi v deževnem vremenu.
Vaščani iz Jelnika smo zaskrbljeni, ker še zimskih težav nismo rešili in se že bojimo poletja, ko bodo prišle nevihte in nam bo spet odneslo ta pesek, ki smo ga danes s težavo navozili na cesto.
Viktor US

Dober dan, naši
Dekleta, potem pa še Avseniki...
Že od leta 1984 s simpatijami spremljamo dejavnost zagnanih kolesark iz kamniške in domžalske občine, ki občasno zapustijo štedilnike in se podajo na kolo, pa ne samo za zdravo telo, pač pa tudi odkrivati svet, spoznavati naše rojake ter navezovati stike predvsem s tistimi, ki so ostali zunaj naših meja. Leta 1985 so znamenite kolesarke zavzele s pedali Furlanijo, Julijsko krajino in tudi avstrijsko Koroško, vmes so imeli še nekaj drugih podvigov, lani pa so se podale na dolgo pot s bicikli po Kanadi. Znano je, da so si tudi denar za pot priskrbele same, s trdim organizacijskim delom uspešnih prireditev.
O lanskem podvigu še nismo zvedeli v našem časopisu prav nič, zato nam je Katarina Rožman povedala tole:
»Tik pred poletjem smo ponesle vonj ajdovih polj, bistrino naših potokov, šepet gorenjskega vetra in žlobiidranje naše govorice v Kanado, tja v Toronto, kjer smo od 13 do 28. junija prebrcale na kolesih razdaljo od Toronta do Montreala. Ves čas nam je stal ob strani Tone Vršič-Prlek.
Lahko se pohvalimo, da smo si vtisnile Kanado od blizu v srce, kajti občutiti deželo s kole-
sa je nekaj drugega kot iz avtomobila. Prvi del poti iz Toronta je bil precej hribovit, pozneje pa položnejši. Skupaj smo prekolesarile čez tisoč kilometrov po barviti kanadski pokrajini, med farmami in jezeri, skozi indijanski rezervat in druge znamenitosti, oprhale smo se v Niagarskih slapovih, prekrižarile smo St. Lavvrence, reko, posejano s tisočerimi otoki. Dotaknile smo se mladca iz vrst stražarjev pri menjavi straže pred vladno palačo v Ottavvi in doživele romantični del Montreala .. . Vtisov je toliko, da še vedno prihajajo za nami...«
Nadebudne kolesarke pa že mislijo na drugo dolgo pot — na pot v Avstralijo, na katero
Športne In tudi kulturne delavke iz Mengša, Kamnika In okolice v Kanadi.
ve kolik°kr® i, jIo^m
pionirji in	^
ske domače glgnliZfltaU nastopili v naši	se dd	,
lepa priložnost.	oS\^e	^
programa k' '®ke gleda> .%
leto roke nnarS'k°ern s® 0* LJ cev tudi na dalin^eial j ^
kontinentu '^"greč0?. Vj mT ber dan, naši! s^]e / % vnaprej in še o(g^ ^
Naš zbor volilcev:
Moj Bog, demokracija ni lahka ...
Objava v Občinskem poroče-čislo klasični plakati na vajepio običajni lipi, pa še osebno vabilo! To pa je že pre-^ vzkliknil sam pri sebi.
zbora volilcev se moram, Moram udeležili! In sem se ga, "vala bogu, sicer ne bi uspel. Pa >*• tudi prav zaradi mene je!
Dvorana naše krajevne skup-,0s,ije bila še skoraj pol prazna. ™ sern točno ob 18. uri, podob-"" kot Car}’ Grant v Točno opoldne, samo brez orožja, v« Uničen in v demokratičnem pri-'“kovanju predpremiere prvih ^Posrednih, tajnih in demokra-lcn'h volitev vstopil in si poiskal Ptostor v eni izmed nezasedenih Predsednik skupščine ali fto. za obraze imam slab spo-t '" Je nekam nerodno mencal z rami in vzpodbujal predsedni-^ SZDL, ki je poudarjal, da se 'tev ne gre več, naj on vodi se-£*ek’ naj sta to on in njegova jfanizacija počela že najmanj Jtenetletja, Ne vem, kaj sta se yn'la. ampak naslednje pol . e smo se učili šteti do 30. No ji" ij,% sklepčni smo bili že oh fk I ko nas je bilo 22. ampak alti * »mandeljcev, kaveljcev . korenin« bo že moralo še pri-':se Jf pridušal eden od funk-J^iev, ko je razlagal, da so
Pkkai1', Sam° 500 Vabi' 20 fefa lMJ2e' ki Je Pr'Pe-
dii “>nka. Smo ga hitro napo-kra n<L P°kkiče še njo, otroci in tuj.e o°do pač morali počakati, Pra ,0- je cena demokracije! Si "Mj je poklical brata, naj re-L ‘počijo, poklicali smo hišni-prišel z dojenčkom (ni-rn(.ol Varslva!). Tega sicer nismo ktr - 3fe,' (dojenčka namreč), pa Se n'ma volilne pravice, smo «0 j"'0 priš,el' dva mladinca, ki Je e tekaj opravičevala, češ da ‘“tel J?a' sestanek še nikoli ni k r,,„e* polurne zamude (pa n v sta imela!). In ko sta pri-se dva
šla
^ai,
možakarja, smo se
sep devetindvajset, tride-Pq ni Mra' uspeli smo, začnimo! <lg Sigrn°’ povedala sta namreč, še 12 stranke, nista pa iz na-Prištei ^‘kakor ju nismo mogli Paši k-\Pa čeprav ima eden v i}ohte<.PUnco’ drugi pa precej to* ' ^koda! Zakon je pač za-
biU kostni! M bočt
< cdTJ
^0	»- aooimo se
emo, je bil tudi žalo-
fantje in dekle, drugič. Kaj!
'' v Z^jTd'' 'o pa že ne. Štefan “Privid?: J?2e 11 trgovino.
.rr,V/»A„ r*v r iigurinu, /,u kp še a." se tiste dva. kdo bo A	^ »kodu«, smo bili
■ H li rnd' 'n smo reci m Piš' ae-\ ja l?. Pred 19. uro začeli. s*tl), Ja ‘ ° kar 32 (dvaintride-\ hu S.!a xe tam pridružila še "p iz n,,.ova znanca (preverje-^vpiršt *S!), ki sta k njemu a na partijo taroka, sta
in
pa p°
V
j«1 >0' jote'
f.
It
iv« tc»
,ga
pp' tf»
;na rnr
t>'
/ \
?>'
•
kupiti lokal?
Moravč bodo iJ^dili banko, pošto, vrsto t,|ov, stanovanj
pa zaigrala z nami. In smo začeli.
Začetek je bil kot pesem! Delovno predsedstvo, pa hvala za zaupanje, pa imamo vse pripravljeno za tajno glasovanje. Poglejte. kuverte, glasovnice (6x po 200 komadov, garantirano!), pa se odločite tovariši, pardon, gospa in gospodje. Javno ali tajno! Saj smo sami domači, kar javno bomo! Javno! glasovnice bo pa tajnica porabila za »šmir« papir, ji ga vedno zmanjka. Javno! Kdo ni za javno? To je demokracija, višek demokracije, se je predsedujočemu tresel glas, nato pa se mu je stemnilo pred očmi. Tsi nismo bili za javno glasovanje in smo morali izvoliti še volilno komisijo. Sam sem se kar oddahnil, saj sem imel svinčnik s seboj, ga ja ne bom zastonj nosil s sabo!
In smo šli. Od kandidata do kandidata! Najnrej zbor občin, bo čisto moški zbor, ko ni nobenega ženskega soprana med kandidati. Nekaj osebnih podatkov, nastopi posameznih strank (bravo, fantje!), pa smo obkrožili. Dajmo, naprej! Lahko vse štiri, tri, dva, enega, nobenega! Kakšna demokracija, kakšna svoboda, priložnost za izražanje volje ljudstva! Hura! Nato pa liste: odvisna, neodvisno odvisna, odvisno neodvisno odvisna, pa še en posameznik. Ta si pa upa! Korajžen fant! In smo spet ob-kroževali in izražali svojo voljo. Kaj če nobenega ne poznaš, če nimaš nobenega pripomočka, da bi vsaj žrebal, če te sosed kar naprej prosi za svinčnik (še vabila ni do konca prebral, sem jezen, le kaj se to pravi!). Smo jih določili, nekaj pa pustili drugim, naj povedo, kdo ho njihov predsednik!
In nato so bili na vrsti NAŠI. Obkrožite najmanj dva, če ne, ne bo šlo je »grozil« predsedujoči. Malo sem pogledal po dvorani: ne bo šlo! Janez ne mara Poldeta, Polde je jezen na Staneta, Stane se krega z Jožetom, Jože ima neporavnane račune s Pepetom! Ne bo šlo! In ni šlo. Fantje so dobili po 28 celo 29 glasov, 30 nobene. Kakšna škoda! Hvala lepa, je rekel predsedujoči, v nedeljo na svidenje. Kaj!! V nedeljo grem na Limbarsko, smo tulili, baba me »ubije«, če ne grem z njo, imam delavce, dobimo obiske, me ne bo, smo tulili, usklajeni kot na seji CK ZKJ (pred leti, se ve!). Zahtevali smo od predsedujočega: Daj, dajmo še enkrat, bomo javno, vsi za vse, dajmo! In se nas je usmilil. In smo vsi za vse in so vsi dobili po trideset, celo dojenček je začel stegovati roko. Bravo! Nobenega dodatnega kandidata (le kje jih boš dobil, saj so še ti komaj pristali, jih je bilo treba »skor tepst«). Pa smo jih dobili! Pa so dobili vsak po 30, bravo mi! Za tisto hruško se bom pa Poldetu maščeval na volitvah, ga bom »tok prečrta, da bo kar svinčnik skoz pugledu«, sem se pridušal, ko sem se demokratično utrujen vračal domov.
Pa naj še kdo reče, da je demokracija lahka!
OSA
^eni|<javc.t?^ nestrpno pričakujemo, kdaj bodo Jbi i v c r«1* z de,i na naš< poslovno stanovanjski \ Q vpiii, Moravč. Kako tudi ne, saj si od novega
^ to^ttu l. °l,etamo 'n želimo.
kr<^u s' želimo inieti novo sodobno pošto t .J; centralo, ki bo zagotavljala vsem intere-‘•fanski priključek. V času, v katerem živi-V0 iwe minejo brez obiskov na banki, kjer nam 5si ŽeliLUslu9e in pristojnosti poslovnih bank. Teh ^NcZ10 tud' v našem kraju, vi Orf d«lu objekta pa bodo tudi trije lokali
H n o<| 3« " u onjeKta pa ooao tuai trije iokoii %	0 do 50 m2, imamo že nekaj interesentov,
Nh/ * oai«^)2ivamo “ druge občane in organiza-hoJu pri nas' bi radi uskladili želje ob-N, l*** pQ lokalih z željami kupcev lokalov, v tem si žeHtp l ' -12 stanovanj v različnih velikostih, si ip., ^ti stanovanje, zglasite se pri nas. Stoikih d5,	0 tudi novih stanovanj za potrebe
* npK,:; cev, saj menimo, da morajo živeti Vjujo. Vou? delovati pri življenjskem utripu na-Q|j .J**10 torej vse, ki si želite kupiti lokal v , i l<rajeVo?n<?va,1je. da pohitite in prijavite svoje '<Si.!",estit(w-1 skupnosti Moravče, oziroma izvajal-■■ vi' v is objekta SGP Graditelj Kamnik naj-



Po izidu občinskega poročevalca, prijave bomo skupaj z izvajalcem i^onom 0Pr?de,ili za program, ki bo nudil Su. CIMlVečjo možnost dobre oskrbe v do-
KS MORAVČE

Ali smo povabljeni ludi mi
Razmišljanja ob članku objavljen v glasilu Občinski poročevalec št. 3 z dne 28. 2. 1990
Slovenska kmečka zveza — podružnica Domžale je imela občne zbore po lokalnem principu, kjer so ustanovljeni pododbori v Domžalah, Lukovici in Moravčah. Na teh odborih se je obravnavala skupna problematika zadružništva. O tem je pisal Občinski poročevalec — glasilo občine Domžale.
Delavci zadruge nismo imeli možnosti sodelovati na teh zborih, ker od podružnic nismo prejeli vabila. Nekaterih zborov smo se kljub temu udeležili in želimo povedati na omenjeni komentar svoja mnenja.
Problematika kmetijstva v občini Domžale je tako aktualna, da se je pričela soočati s tem problemom tudi lani ustanovljena Slovenska kmečka zveza. Predvsem jo zanima poslovna politika v Kmetijski zadrugi, katero je sprejel Zadružni svet. Zadruga je vedno pripravljena izvajati dogovorjen način poslovanja, zato ni vprašanje ali je hotela ali ni hotela uresničevati sklepe v intere-
su svojih kooperantov. Smelo lahko trdimo, da ni sporna sposobnost delavcev zadruge temveč gre za probleme uresničevanja skupnih ciljev razvoja kmetijstva. V zvezi s trditvijo v članku, kjer so navedene trditve in zahteve, da zadruga ni izpolnila navedenih zahtev SKZ želimo poudariti naslednje:
1. Pogodbeni odnos med zadrugo in klavnicama (Meso Kamnik-
Domžale in Mesno industrijo Zalog) je urejen tako, da se tehta topla polovica zaklanih govedi ob zaže-Ijeni prisotnosti rejca. V kolikor obstaja v ta način tehtanja govedi kakršnokoli nezaupanje ali sum kmetov, potem je edina možnost tehtanja živih živali na bivših dogonskih mestih, koder obstajajo živinske tehtnice. Zaradi visoke inflacije v lanskem letu je zadruga s pomočjo občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva občin Domžale in Kamnik skrajšala rok plačila goveje živine za kmete iz 14 dni na 7 dni, kar poteka tudi v tem letu.
2. V zadrugi si prizadevamo, da v največji meri zadovoljimo interese kmetov nasploh tudi pri očitanem nepravočasnem obračunu v izplačilu mleka. Resnično so se pojavljale v lanskem letu občasne zamude pri izplačilu mleka, vendar ne po krivdi zadruge.
Največ zakasnitev je nastalo zaradi nepravočasne formirane odkupne cene mleka, katera je določena na republiškem nivoju, prav tako so zamujali podatki za republiško premijo in kompenzacijo za li-
ter mleka. Pri decembrskem obračunu mleka pa je prišlo do okvare računalnika na računskem centru izven zadruge. V izogib vsem tem nevšečnostim zadruga pripravlja lasten postopek za obračun mleka.
3.	Kar zadeva problematiko pravočasnega obveščanja zadružnikov moramo poudariti, da je predlog SKZ podružnice Domžale uresničljiv. V ta namen bomo sprejeli ustrezen sistem informiranja o tekočih poslovnih odločitvah in sklepih zadružnega sveta. Vedno smo bili dovzetni za tvorne predloge, za kar pa vedno ne obstajajo pogoji. Prizadevali si bomo, da bomo takšne pogoje ustvarili.
4.	Smatramo, da je zelo pavšalna ocena o tem, da je zadruga sorazmerno draga pri oskrbi z reproma-terialom, kar je tudi relativno glede na to, da imamo veliko kupcev tudi izven območja naše zadruge. Zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev v tem času ni mogoče prodajati našim zadružnikom re-promaterial pod ugodnejšimi pogoji (avansi, krediti itd.).
Smatramo, da smo delavci Kmetijske zadruge kot tvorci skupnega zadružništva povabljeni k enotnemu razmišljanju s SKZ in sodimo, da smo enako odgovorni za uresničitev skupnih ciljev.
Kmetijska zadruga Emona
I
I
&
.v.
.v.
&
&
•V:
i
>:*
i
5S
::::::
■s
ii:
I
m
I
I
ii
Pisma bralcev
Moramo se pohvaliti, da v zadnjem času v UREDNIŠTVO dobivamo kar precej pisem naših bralcev, tudi pokličete nas in veseli smo vašega sodelovanja, malo manj pa nepodpisanih pisem, ki jih ne bomo objavili. Danes pa lahko preberete odlomka iz pisem dveh vojakov in našega bralca iz Radomelj:
»Zelo sem bil vesel vašega časopisa in se toplo zahvaljujem za vašo skrb za občane občine Domžale. Ko sem bral to številko občinskega poročevalca, mi je kar popestrilo dan, saj je kot žarek zasijal v temnino na jug naše države, kjer so zelo resni in krizni časi, saj dogajanja na Kosovu grenijo vojaško življenje, ki je včasih lahko zelo zanimivo in veselo.
Od doma mi pišejo redno in me tudi obveščajo o novostih pri nas, v Občinskem poroče'
valcu pa lahko v sliki in besedi spoznaš veliko več o dogodkih doma v domžalski občini, ki jo kar malo pogrešam: njeno prijaznost in toplino okolja ter lepoto narave. V tej številki ne manjka športa in kulturnih prireditev, pogrešam pa kakšno križanko in malo več razvedrila, lahko bi bile tudi ankete z otroki in kakšen otroški kotiček, pa bi naš časopis postal še bolj naš.
Zelo bi bil vesel vsakega pisma iz občine Domžale in bom vsakemu odpisal, tako bi mi mnogo skrajšali dolge vojaške dneve.
Prvo številko Občinskega poročevalca, ki pa je bila tudi edina, katero sem dobil v vojsko, sem dobil po naključju od mladega vodnika Leuštek Slavka (Domžale, L. Šercerja), ki mi je rekel, da so se mu oči kar odprle, ko je spet videl nekaj domačega v tako oddaljenem kraju, zato se tudi v njegovem imenu zahvaljujem za naš Občinski poročevalec in vas ob-
enem prosim, da tudi naslednje številke pošiljate tako meni, kot njemu, zato prilagam oba naslova.
Urbas Marjan, V. P. 8440/4 17501 VRANJE
Leuštek Slavko, V. P. 8440/5 17501 VRANJE
UREDNIŠTVO PROSI VSE FANTE, KI ŽELIJO PREJEMATI OBČINSKI POROČEVALEC, PA GA NE DOBIJO, DA TO SPOROČIJO NA UREDNIŠTVO. PA SREČNO, FANTJE!
Vse tiste, ki oblikujete naš občinski časopis, bi rad najprej pozdravil in pohvalil. V časopisu je mnogo zanimivih tem, verjetno pa se je zaradi člankov rešil že marsikateri problem ali vsaj problemček, ki so ga imeli prebivalci naše občine. Tudi jaz se obračam na vas z dvema problemoma. Sem iz novega naselja v Radomljah, kjer imamo do hiš čez polje makadamsko cesto, ki se s pomočjo padavin zelo rada spremeni v potok, luže in
blato, ki ostanejo po dežju, pa onemogočajo normalen dostop do 21 hiš. Domžalski komunala enkrat na leto pripeljejo pesek — to pa je tudi vse. Ali bi se dalo izvedeti, kdaj bodo tudi naše hiše (Ravnikarjeva, Gregorčičeva ul. in pa Cesta Radomeljske čete) s svetom povezana z asfaltom (ali je to za nas še vedno nedosegljivo kot za hribovske vasi v Albaniji!)
Naslednji problem pa je telefonski priključek, ki ga čakamo že,... le kdo bi našteval vsa ta leta in pa prošnje... Bi se dalo kaj napisati tudi o novih telefonih v Radomljah ...
P. N. za Starim kovačem
Nekaj o telefonih lahko preberete, o ostalem bodo povedali drugi, drugič pa le bolj korajžno s celim naslovom, saj ga lahko obdržimo v uredništvu.
TUDI DRUGE NAŠE BRALCE VABIMO, DA SE OGLASITE!
Glavna urednica
1
I
1
I
I
i
i
i
:::
i
i
i
pil MVIJ, v	vv.«.	\.iri.>rw pvyi V7V.V.V	ii i vvij	------ ■	----- i------------'
Polemika na sestavek o izboru krajevnih imen v naši občini
Omenjeni sestavek je bil objavljen v Občinskem poročevalcu z dne 14. II. 1990.
Seveda ima vsakdo pravico, da po svoje razmišlja, kako so ali kako naj bi nastala imena naših krajev. Čudno se mi le zdi, da je neki izobraženec na te stvari gledal tako enostavno in preprosto, saj se o takih zadevah kosajo znanstveniki, ki se s tem poklicno ukvarjajo. Zato menim, da je kakršnokoli oporekanje ugotovitvam, ki jih je objavil enkratni Slovenec in veliki jezikoslovec prof. dr. Fran Ramovš, nesmiselno.
Osnove, iz katerih so se nazadnje izoblikovala nekatera krajevna imena, so za nas laike včasih res čudne ali težko razumljive; so pa po svoje zanimive. Na vsak način moramo zaupati znanstvenikom ne pa različnim amaterjem.
Še huje je seveda to, da naj bi krajevno ime, ki je živo že več sto let, spremenili. V prispevku je namreč omenjeno, da bi bilo treba ime vasi ROVA pravilno pisati ROVE, kar je le nekoliko nerodna trditev.
Če pogledamo v »Zemljevid Slovenske dežele in pokrajine« iz leta 1853, že vidimo krajevno ime Rova. Zanimivo na tem zemljevidu pa je ime Mengša, saj je še pisano V. in M. Mengiš, Domžal pa sploh še ni. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu iz let okoli 1900 je spet živo ime Rova, seveda obenem z nemško obliko Rau. Povojni zemljevid Slovenije, ki sta ga sestavila prof. dr. Valter Bohinec in prof. France Planina, ime tudi Rova. Krajevni leksikon LR Slovenije iz leta 1954 kot tudi Leksikon Slovenska krajevna imena iz leta 1985, navajata krajevno ime Rova.
Torej Rovljani že najmanj 140 let »gor rastejo« ob tem in s tem imenom svojega kraja.
Res je, da ljudje včasih nekatera krajevna imena po svoje oblikujejo ali celo po svoje sklanjajo, po drugi strani pa takrat, ko prisluhnemo ljudski ali domači izgovorjavi, pridemo do prave rešitve. Tako je tudi pri krajevnem imenu Rova, ko domačini 5. sklon na Rovih večinoma izgovarjajo na Rovdh. Podobni primeri: na Jezercih — na Jezercah, v Vratih — v Vratih in na Brdih — na Brddh.
Polglasni e v naši okolici nastaja v domači govorici iz glasov e, i in u. Tako je peš — pds, ves — vds, nič — ndč, miš — mčš, tič — tdč, kruh — krčh, kup — kep, jug — jdg.
Poglejmo, če se kaj takega dogaja tudi z a-jem: v Vrho-vljah, po domače v Vrholah; V Rafolčah, po domače v Ra-hučah; v Palovčah, v Vrhpoljah; v Zapogah; na Črnučah. Torej a se v končnicah ali obrazilih krajevnih imen, ki jih
navajam v 5. sklonu, vsaj v našem dialektu, ne spreminja v polglasni e. Zatorej domača izgovorjava na RovSh po mojem mnenju lahko nastane samo iz oblike na Rovih.
Prilagodljivost za lažjo izgovorjavo srečamo v več primerih. To pride najbolj do izraza pri predlogih z in s, ki naj ju, če je le mogoče, izgovarjamo skupaj z besedo oziroma z imenom kraja. Na primer: V Kamniku, na Žalah — s tem vzporedno bi morali reči z Žal, izgovarjamo pa iz Žal, ker je tako lažje. Še: na Šutni — iz Šutne, na Škrjančevem — iz Škrjančevega in podobno.
Kot sem že omenil, ljudje tudi napačno sklanjamo. Kar prisluhnimo vsakdanjim pogovorom, govoru po radiu in televiziji in tudi časopisi niso izjema. Torej: pred dvemi leti, k dvemi tedni, z dvemi klobuki. Po domače rečemo: pred dvem letrm, k dvem tednom, z dvem klobukom. Prav je seveda: letoma, tednoma, klobukoma. Slišimo tudi: to knjigo še nisem bral, to kaseto pa nimam, to pesem pa ne poznam — prav je seveda: knjige, kasete, pesmi.
Sami boste ugotovili, kako se sliši: te dve hiše oziroma ti dve hiši so lepe, ali: dve sestri so prišle na obisk, ali: delala so samo dva delavca, travnik in gozd so ogroženi. Uboga slovenska dvojina, ali ji res bije zadnja ura?!
In ta nesrečna beseda — koristiti. Kaj vse danes koristimo: si že koristil dopust, koristil bom nadure, koristil sem posojilo, koristim to priliko. Prav je: porabil, uporabil, izrabil, izkoristil. Na žalost je to vpliv z juga — koristio. V slovenščini koristiti pomeni samo, da si nekomu koristen, ali da nekomu kaj ali s čim koristiš. Na neki postaji je napis: Samo za koristnike železnice. Kdo so to? Tisti, ki železnici kaj koristijo, so to njeni izkoriščevalci, ali, kar je prav, njeni uporabniki?
Velikokrat je podobno napačno rabljena tudi beseda razen. Slišimo poročilo: razen predsednika so bili na seji tile člani. Je bil predsednik zraven, ali ga ni bilo? Razen uči; teljice so bili v razredu ... Razen tega moram omeniti še tole... in podobno.
V današnjih časih kar mrgoli besed zaradi. Skoraj vse je že zaradi. Zaradi hitre hoje je uspel pravočasno priti — prav, s hitro hojo. Zaradi izrednih lastnosti nekega izdej-ka ... Zaradi vztrajnega prizadevanja se mu je posrečilo ... in še in še.
Prava groza je, da je našo domovino okupirala in se skoraj že udomačila »bratska« beseda gužva. Uh, kako smo se gužvali. Veš, kakšna gužva je bila? Naj se kar »od-gužva« nazaj dol, od koder je prišla, če bo pa pri tem kaj gneče, pa toliko bolje.
Mogoče sem se s tem drugim delom prispevka preveč odmaknil od osnovne zamisli, a vseeno upam, da vse te pripombe ne bodo padle v prazno. Ali pa bom koga spodbudil, da bi z različnimi dopisi popestril vsebino našega Občinskega poročevalca.
France Cerar
uuoer aan, aomzaiski oDcan:
Janez Lenček
Našega občana Janeza Lenčka so že njegovi predniki zaznamovali s svetovljanstvom. Še bolj pa se je Janez Lenček, nemara najznamenitejši slovenski slaščičar in kuhar, zaznamoval z okusom po belem svetu — sam z delom in uspehi po vsem svetu.
Očeta — tudi slaščičarja, je mati, ki je bila na sezonskem delu v Ameriki kot slamnikarica iz Ihana, rodila v tej daljni deželi. Oče kasneje znan domžalski slaščičar in gasilec je slaščičarsko obrt odprl v Domžalah, razen Francija pa so se najstarejši Janez (rojen 1.1938), Marija in Miha vsi zapisali dišečemu vonju vanilija in drugih dobrot... za vse čase. Tudi Janez, naš sogovornik, ki je za dva dni v gostilni Keber — Staneta Kovača v Domžalah pred dnevi izkazoval svoje bogato kulinarično znanje gastronomskih užitkov željnim Dom-žalčanom. Menda z velikim uspehom, v sobotnem dopoldnevu je našel čas in prostora za vse, kar nam je povedal, je kar premalo ...
Našega občana Janeza Lenčka so že njegovi predniki zaznamovali s svetovljanstvom. Še bolj pa se je Janez Lenček, nemara najznamenitejši slovenski slaščičar in kuhar, zaznamoval z okusom po belem svetu — sam z delom in uspehi po vsem svetu.
Očeta — tudi slaščičarja, je mati, ki je bila na sezonskem delu v Ameriki kot slamnikarica iz Ihana, rodila v tej daljni deželi. Oče kasneje znan domžalski slaščičar in gasilec je slaščičarsko obrt odprl v Domžalah, razen Francija pa so se najstarejši Janez (rojen 1.1938), Marija in Miha vsi zapisali dišečemu vonju vanilija in drugih dobrot... za vse čase. Tudi Janez, naš sogovornik, ki je za dva dni v gostilni Keber — Staneta Kovača v Domžalah pred dnevi izkazoval svoje bogato kulinarično znanje gastronomskih užitkov željnim Dom-žalčanom. Menda z velikim uspehom. V sobotnem dopoldnevu je našel čas in prostora za vse, kar nam je povedal, je kar premalo ...
Ata Lenček je hišo, v kateri je še danes lokal, kupil od dr. Hočevarja in v njej odprl slaščičarno. Janez je doma začutil, da bi bilo slaščičarstvo lahko njegov poklic. V Kranju se je izučil za slaščičarja, kasneje še za kuharja. Doma ni ostal, le kak mesec ali nekaj takega. Delovno mesto je dobil v protokolu Slovenije, nato je odšel v Palače v Portorož, pa v svet.
Danes je glavni — pravzaprav šef kuhinje v Grand hotel Toplice na Bledu, kjer je v kuhinji okrog njega zbrano kar 50 ljudi.
»Kuharskega poklica se nikoli ne izučiš! Lahko si rutiner, lahko nenehno nekaj brkljaš, takih kuharjev, ki so brkljači je veliko, pa od tega ni nič. Lahko pa je zelo ustvarjalen, lahko je tudi umetnost, ko je za to potrebno vseh pet človeških čutil. Kot v nobenem drugem poklicu.«
V svetovnem vrhu »belih kap«
Uniforma za vse kuharje sveta je enotna. Bela. Kot kapa. Enaka, ne glede na vere, rase, kontinente.
Torte do stropa
Sedaj nekako ni več moda, da bi izdelovali še vedno take torte, velike tudi do dva metra in pol. Vanje je šlo tudi 50 ali 60 kg sladkorja, nanje smo posadili več tisoč sladkornih rož. Največji problem pa je bil v ustvarjanju statistike, ki smo jo morali doseči s trdnostjo sladkorja. Truda je veliko, okrog take torte se trudi vedno veliko ljudi. . .
Priznanj, da jih še sam ne štejem
Ko ga povprašam o tem, kolikih tekmovanj se je doslej udeležil, ne ve pravega odgovora: »Morda 50, 60, morda več. Kdo bi vedel! Odličij, medalj, priznanj ne hrani posebej, ima jih povsod po stanovanju; za mnoga niti ne ve, kam jih je dal.
Njegov največji ponos je biti častni član svetovne kuharske zveze iz reda vitezov zelenih. Vseh članov je 41! Samo 41 in niti eden več. Janez je edini Jugoslovan in edini z Balkana. Pri tem redu je takšno določilo: Ko
eden premine, šele tedaj se določi naslednjega od čakajočih.
Sicer je Janez osvojil 5 zlatih olimpijskih kolajn v kuhanju, šampionat Evrope v Luksemburgu, osvojil zlatega oskarja z Inštituta za kulinariko v ZDA, častni član več kulinaričnih zvez z vsega sveta — Kanade, Amerike, Nemčije, Saudske Arabije, Egipta, Japonske . .
Značilnosti slovenske kuhinje
Slovenska kuhinja sama po sebi ni bogata kuhinja. Ne po izboru jedi; saj je jedi veliko. Pozna se veliko vplivov drugih kuhinj, kar kaže, da slovenski narod nikdar ni bil povsem samostojen. Rad pa presenetim tujce s štruklji, gibanico; prav ajdovi štruklji z orehovim nadevom so velikokrat pomenili pravi višek za marsikako priložnost. Moram pa povedati, da je tudi slovenska potica v svetu zelo »gor vzeta«. Celo nekdanji predsednik ZDA Richar NIKON je zahteval kot sladico največkrat potico, ki je bila na mizi v Beli hiši št. 1. Naši izseljenci so potico prinesli v Belo hišo in dolgo je bila »šlager«...
Najraje domačo košto
Tudi najboljši in najbolj pro-minenten kuhar mora jesti. Janez zase pravi, da se mu to ne skriva, pa da sploh ni močan; le premajhen je, pravi, za kakih 15 cm. Domača jed mu najbolj tekne. Doma kuha žena, saj je še tak kuhar rad postrežen. Doma jedo vse; še najraje obaro, ričet, testenine in ribe. Zanj pravi, da so sploh veliko premalo na naših jedilnikih.
Delavnika seje privadil
Žal je tako, da kuharji in še marsikdo delamo takrat, ko drugi počivajo in se zabavajo. Jaz sem sem na to navadil in mi je kar hitro dolgčas — pa sem spet v poklicu.
Jaz svoj poklic jemljem kot poklic in kot hobi. Veliko mi pomeni in morda tudi zato dosegam nekaj več kot drugi. Brez ljubezni ni nič. Tudi v kuhi ne, kot tudi v drugih poklicih ne moreš napredovati, če ljubezni ni zraven!
Mojster Janez Lenček pri pripravi gastronomskih specialitet.
Rad na pomoč h Kebru
Kebrovi ljudje so mi všeč. S Stanetom in Ireno se že dolgo poznamo, nekoč pa so omenili, da bi bilo lepo organizirati kaj takega. Čeprav mi to v bistvu ni potrebno, sem se odločil in rad sodeloval.
V	obeh večerih pri Kebru sem pripravil precej zanimivih jedi: pašteto v testu, divjačinsko pašteto, ribje fileje, medaljončke, a la Belevue, nadevana jajčka, šunkine zvitke, gratinira-na čebulna lovska juha, lovske zvitke, srno, fazana, nadevano raco in drugo v obliki hladnega bifeja. Delo je bilo lepo, vsi smo stopili skupaj, ni bilo prav nobenega problema. Janez je miren človek zatrjuje, samo ljudje ga pa vendarle kdaj vržejo iz tira.
Prireditev pri Kebru je lepo uspela. Vesel je, če so bili veseli tudi ljudje.
Spomin na stare Domžale
»Ko sem enkrat odšel, sem zelo malo hodil v Domžale. Veliko ljudi, s katerimi sem se kot otrok družil, ne poznam več, ljudje pa — tega sem vesel — mene še poznajo. Sicer pa se spominjam Pintarjevega Gregorja, Mazgonovega Marka, Merharjeve Mete, Ločnikarje-vega Jožeta in druge.
V	Radovljici, kjer živim z ženo in dvema sinovoma (eden je že odrasel), imam tudi svoje prijatelje družinske in bolj službene. Časa zanje najdem pač kolikor mi služba dovoli. Zelo rad imam morje, pa smučal bi tudi — če bi bil sneg. To je ves moj šport. Sicer pa je kuharstvo tak poklic, da te prevzame vsega...«
To je bil delček iz spominov in pogovora z Janezom Lenčkom, Domžalčanom in svetovno kuharsko avtoriteto. Če bomo kdaj pisali posebno poglavje ali kar knjigo o znamenitih Domžalčanih, tedaj je eno gotovo: Janez Lenček bo imel v njej svojo stran; ne eno več strani. Pisalo bo o vsem, kar je že dosegel, pa tudi o tistem, kar še bo.
Ali imajo kuharji svoj pozdrav!
Menda ne! Pa naj velja tale
Zdravo roko, Janez za kuhalnico in mirno; za začimbe in vse ostalo s čemer si postal to, kar si!
M. Brojan
Mojster razkril recept:
nekdanje Lenčkove kremne rezine___________________
Za pekač, ki ga ima vsaka pečica (ca. 30 kremnih rezin) potrebujete:
1,5 I mleka
15 dag sladkorja
Oboje skupaj kuhaš; ko zavre, vliješ zraven gladko maso, ki si jo predhodno vmešal iz naslednjega materiala:
iz 9 rumenjakov
20—25 dag moke
1/4 I mrzlega mleka
nekaj ruma in nekaj vanilije.
Potem v večji posodi to kuhaš 5 minut in s šibo neprestano mešaš, v to že kuhano kremo vmešaš sneg iz 9 beljakov ter 25 dag sladkorja.
Pri peki izgotovite masleno testo za spodnjo in zgornjo plast. Zelo primeren je zavitek maslenega testa, ki ga kupite v trgovini. (2 pravšnja kosa sta v zavitku) in iz njiju spečemo masleno listnato testo.
Kremo poravnamo po spodnji spečeni plošči, počakamo, da se ohladi. Na to ohlajeno kremo zlijemo stepeno sladko smetano iz 1/2 I zavitka. Na vse to položimo še zgornjo plast in posipamo s sladkorjem v prahu.
Dober tek, Domžalčani!
Lepo, iskreno, človeško:
Čebelica preseneča...
»Mami, jutri pa tudi ti masko na glavo, pa z mano v vrtec,« me je pocukal- za rokav moj kratkohlačnik in ko me je na to prijazno povabila še tovarišica, ni bilo izbire: gremo na ČEBELIČINO PUSTOVANJE.
Največja igralnica je bila kar premajhna za celo vrsto maškar, med katerimi si lahko našel vse od kraljičen, princesk, supermenov, do raznih domačih in manj domačih živali, vse dobre volje in nasmejane v veselem pričakovanju pestrega pustnega popoldneva. Med maškarami pa prijazno našemljene tovarišice, tudi najbolj korajžni starši so se na veliko veselje svojih malčkov »preoblekli« in zabava seje lahko pričela. Ples, ples, ples, lambada, pa domače skladbe, ob katerih je tudi iz ust naših malčkov zazvenela pesem, vmes pa piškotki, čaj, za starše obvezna kavica, in veliko smeha, dobre volje, predvsem pasijočih obrazov najmlajših.
Potem pa vrhunec popoldneva. Ogled filma o obisku gledališke predstave o radovednem slončku. Najprej stroga tišina, radovedni pogledi, nato pa: »Mami, poglej, tam sem jaz ... Oči, glej mojo modro bundo ... Čakaj, zdajle bo pa Špela padla ... in smo se smejali in zabavali veseli, ker tovarišice iz vrtca ČEBELICA znajo in hočejo poleg vsakdanjih dolžnosti (in teh nimajo malo) v svoje delo pritegniti tudi starše. Kar težko se je bilo posloviti od razigrane druščine, ki najbrž še danes obuja spomine, kako lepo je bilo, »ko sem bil jaz petelin, moja mamica pa piščanček...«
Najbrž tudi v drugih vrtcih ni dosti drugače, zato PRISRČNA hvala vsem tovarišicam, najbolj pa našim iz ČEBEl''
Prenovljena Kebrova gostilna je bila v zadnjem času prizorišče kvalitetnih kulinaričnih poizkusov. S tem pri Kebru dokazujejo, da svojo »perestrojko« v kakovosten gostinski objekt mislijo resno. S priložnostnimi prireditvami, ko Jim je pomagal Janez Lenček, so to že dokazali.
STRAN10
HAjrr«'
Ci6rjuče pri Moravčah
Ob 60-letnici Marije Kižan!
»Sonce, voda, zrak, dobra volja, delo, prijateljstvo, lepa beseda in tu in tam kakšen šilček domačega žganja za priboljšek«. To mi je ob obisku povedala Marija. V nadaljevanju najinega pogovora je izrazila željo, da napišem: »Mladi ljudje naj vedo, kako smo nekdaj trpeli, da bodo bolj cenili mir in delo, kot ga sicer«. Ob topli kmečki peči v leseni hiši (stari nad 200 let) obdani z gozdom in travnikom — tu živi že šestdeset let Marija. Komaj dvanajst let ji je bilo, ko se je začela druga svetovna vojna. Od takrat se s strahom spominja vojnih grozot, ko ljudje niso imeli mirnega spanca. Vsak dan so s strahom čakali, če bo prišel sovražnik in kaj storil.
Drugi žalosten dogodek, ki ga Marija ne more pozabiti, pa se je zgodil pred šestimi leti, ko ji je umrl mož Julij. Vse do prerane smrti je delal kot gozdni delavec, zato po njegovi smrti prejema družinsko pokojnino. »Bilo nama je lepo, ko sva bila skupaj.«
Kaj počne Marija danes? Večino dneva presedi v svoji hišici, prebira časopise, knjige, posluša radio, sprejema goste. Vsaki dan jo obišče soseda Milka SLAPNIK, upokojenka, ki že deveto leto streže Mariji, saj je Marija odvisna predvsem od njene pomoči. Dvakrat je že bila telesno poškodovana; imela je kompliciran zlom desne noge. V bolnici na Golniku je bila kar sedem mesecev, dobila je tudi pljučnico. Od te ima tudi posledice, ki so neozdravljive. Žal ima tudi astmo, ote-
diH »
kata ji obe nogi, da teži«3 Jiti, osebne pomoči Milke, s »tj, dobri prijateljici, ne bi š|0 B pt jezi se kdaj pa kdaj, kak0*aii"to Tako vse tegobe Milka
skromno družinsko	S
zadovoljna. Redno jo .. 5e: zdravnik Durič in Patron .
-..................’ ■JTS|2e/ S|»!p
Slavka. Marija pravi, da si * ^ip miru, obiskov in tega o . i zdravje izboljšalo. k .e(č ,-lP To ji tudi želimo UP°KV^ ostali krajani, ki Marijo P Tekst:
Jože NOVAK
Kadilci — ne ogrožajte nekadilcev!
V tednu boja proti kajenju marsikaj slišimo o škodljivosti kajenja. V raznih brošurah so tudi nasveti, kako se lahko izognemo nekaterim nevarnostim kajenja.
Za kadilce je priporočljivo, da si izberejo cigarete z manj katrana in nikotina. Kadilci naj ne pokadijo nobene cigarete do konca, ker s tem vdihnejo 40 % celotnega katrana in nikotina. Inhaliranje ni priporočljivo. Prav tako globoko dihanje. Stopnja umrljivosti se pri kadilcih cagaret veča s stopnjo vdihavanja.
Iz dneva v dan je treba pokaditi čim manj cigaret. Tisti, ki se je odločil, da čez dan ne bo kadil, naj bo ta čas vedno nekoliko daljši. Tudi takšno kajenje ni brez nevarnosti.
pa je smrtnost 3-kw
ratve^j
biskuje,i’'.«N
dilec naj redno obis* J .j5t ga zdravnika in naj se 0|a!l go zdravnikovega na -ja. I de zdravil, diete in	^
uči naj se spoznava ^ svarila pravega sren y ^ P(
v
k
da: dolgotrajen Pri,ia|<tl v(k.t( ali nelagodno P°^e 5*1
HO čiii iieičiyuuMv r	k
delu srca. v . .-ad,f ' Če nastopi srčni psVoj«tiiL ra kadilec PokliC^0j naP ,1
zdravnika, ki ga
bolnico za intenzivno T
)ez5?« sflv
zlasti na delovnem ^ mo redno nevaren, P°* ci^fc onesnažen z dimom zato kadilci ogrožaj (jsli!, .JJi
dilce. Približno	^
Povečan krvni pritisk, veliko holesterola in kajenja cigaret so trije najpomembnejši rizični dejavniki, ki povzročajo najrazličnejša srčna obolenja. Smrtnost je pri kadilcih, za 1 % do 2 % večja kot pri nekadilcih. Pri moških, ki so strastni kadilci,
obolijo za P|jučn,inI!or kadilcev. Prav ta nan, ^
obolevajo tudi *f|nj|<u. Tii ustih, grlu m P0* Ljilc0„t!< kratki napotki za da bi0 menim, da je Pra 1	,> k
vsaj razmišljali.^.^ Zjdar ^
Le komu je bilo na poti tole drevesce pred Mie
dinsk°
Kni^n'
se je znesel nad njim?

• ODMEVI • ODMEVI • ODMEVI • ODMEVI • ODMEVI • ODMEVI • ODMEVI » ODMEVI » ODMEVI • ODMEVI » ODMEVI • ODMEVI
pometo
Neznosno« demokracijci
Nuj kar takoj povem, da ostajam še naprej Meta Pometa, saj se mo-“^etanja niso rodila šele s strankarstvom (in se z njim tudi ne bodo ■“H pač pa mnogo preje, pred leti, ko je bila ta rubrika ena redkih ''Ničnih v tem časopisu in je bil psevdonim nujen. Lahko ni bilo nikoli, /fcsteklosti si od vladajočih za vsako ironično ali kritično misel dobil Tftorce in nizke udarce, vse bolj pa se mi dozdeva, da tudi danda-nif bolje, upala sem, da bomo s spremembami v demokratični tn taj pridobili in bo imel vsakdo pravico misliti po svoje, pa ni tako. Zračijo smo že dobili tudi krizo demokracije (zaradi šibke demo-
—h	ornu 4.C UULHM L14141 i\r iz.u ucrmuivi 141-ijc ^i4iMi4i	i4tr«iw-
JES?* tradicije na Slovenskem), saj je skoraj neverjetna nekultiviranost ■wnCl1e govorice in političnega boja, ki sta nas obsedla. Preje nihče ni
j toisliti drugače kot je velevala partija, zdaj pa očitno nihče ne bo Misliti drugače od Demosa. Ker vidim, da je prisotno neverjetno ve-■TOanšizma, maščevalnosti, ker se vrstijo grožnje, me postaja obe-Ht^i strah za našo prihodnost. Bojim se, da se bodo vrnili časi so-vraslega iz netolerantnosti do drugače mislečega, ker se takšen tim.? racije do neslutenih razsežnosti. Oblastnike pred leti ^JMela možnost od blizu opazovati, kako se razvijajo v spačke in n°vonastajajoči veljaki so se od njih očitno veliko naučili. So na lhJno dobri jaoti in kot pravi Diareja: IZ ENOPARTIJSKE DIKTATURE 1 f|iAKJ° V VECPART1JSKO.
k- “*ek začenja tudi vse bolj razumeti, zakaj so nekdanji misleci (na
j^Conkar) izražali tolikšen odpor do strankarstva. Ponavljamo noht! laA strankarstva očitno ne želimo graditi na civilizacijskih izku-
■"•*4jot4 U5CL/U ne iprejernum riuucric	nuou z.14 mcocl,
ni ^rivr^ Ve^let s,:are 9relle- BOTira se ?a t0- da se krivice popravijo, da m 'NtJp odl<rijejo, da se zgodovina napiše pošteno. Borim se, da se stare
tb. ” HC hnHrs 1^ n\»I i/i Izi	\ / c irtvoirtrtoirtioirtn	H ki i 7 Irt mo
C bodo ponavljale. Toda v spremenjeno slovensko družbo ne
Črniti z maščevalnostjo, sovraštvom, revanšizmom. Prav pa je,
S<< 'Dt)o,i,tudl 5 bumornostjo in kritičnostjo. Je pa res, da je vedno lažje biti ' sfnS'in kal<0 prav je imel Dimitrij Rupel ko je nekje izjavil, da bi ' n rav najraje vedno v opoziciji.
^ ^ ^raosovo koalicijo se mi zdi, da je antikomunizem njen edini
i|ranje I en°valec (bomo videli, kako bo s koalicijo po volitvah), morali-\ Kan nQTodnjaštvo v mišljenju in delovanju pa edini skupni dejavnik. "'Nje« S Demosov'm geslom o narodni spravi, saj so se z njim načel-0 °P>redelili, da razlike v mišljenju ne smejo biti ovira za sode-
fc«n bdbodnosti. Potrebujemo sožitje, soobstoj različnosti kot pravi ^pr"'c-Za takšna dejanja pa mora biti človek zrela oseba, ki se ne
r°g ali pa pove kakšno kritično na njegov račun. Proti temu ' a pometa borila vse življenje in se bo še naprej.
v
^eno videnje...
k::
upam, da so bralci shranili 2. in 3. številko Občinskega po-
Demosa v
i$, Gos'lln se bodo sami prepričali kdo komu podtika, pil Nq|Qh Meta Pometa je napisala osebno videnje shoda	.
,oHf Piipo^JNičakoval sem Demosov odgovor, saj je bila Meta v treh svo-V n toh v 0,1	50 skupaj dolge le 5 stavkov) vendarle provokativna, a
! Scliivn^?r stQ za odmev in polemiko napisala gospoda Ervin —
, Jorg^rt! (e. a. S) in Anton Tomažič, sem se globoko zamislil: »Je 11	dialog?«.
1° r (e Z “raikov, ki jih Meta v svoji pisariji niti omenja ne. Otročja logi-Vlhb. bekdo očita napake, se bom branil tako, da bom kazal na
ulSstE- A. s in A. T. utemeljita, kje iz Metinih besed »diha ne-
itlNt i« E /'-s m A T- utemeljita, Kje iz Metmin nesea »amu ne-|6 j?V|lanol Oniolovaževanje drugače mislečih in skorajda bolečina« in 'lovo Iv,2 zlobnim ljubosumnjem«, sem ju pripravljen predlagati za
jff 13. oL^rado iz psihologije, jldfhuita j, be: tendenciozna kritika, tekst in kozerija, laži, natolceva-.	Orabo uredniškega položaja, insinuacije, pamflet,... je tre-
jima ovreči le dve Metini trditvi, a šele potem, ko sa-
Ki Pa je trkala le pri argumentu, da so se župniki vključili v agi-
časovno (Meta: »nedavno«, E. A. S.: »več desetletij«) ali pro-1 etQ: k"r>:7«, A. T.: »domžalski odbor SDZ) polje.

Sta dzoafila za »zaverovanko v paradigmo samoupravne-I' n,a* (E. A. s.) in »del dosedanje monopolne nomenklature«
° v Ailin Po boljševiški maniri etiketirata?!
^S8Sh5SKBS!5i21
Ce h sial^^tirata, živita v preteklem času, ko smo delili ljudi na
L. drag.?”' hormnlnlk in nnnroZnih n/l ni hilnl Ali ip 7/1 VflilJ \KP kar
tNafe ddnraalnih in poprečnih pa ni bilo! Ali je za vaju vse. kar Vb) Ce in „ Demosa rdeče in socialistično?
L 'M i^ Pa poznata in vesta, kdo je. se pa s svojimi zahtevami po 'e sprenevedata. Sprenevedanje pa ni lepa lastnost politi-
ISi ' Gos
i ^	^ Tomažič, od kdaj pa ima beseda veljak negativen po-
^ei5e da je uredništvo slabo, saj so vam dali celo večje in W ^kal nJer močnejši okvir kot gospe Meti.
kjerJA*00 kritika iščeta Metino pravo ime? Za nivo polemike ali lv qWŠQI "e 9re za to, KAJ je bilo napisano ali izrečeno, ampak KDO W (9'ej točk ' ^az ne bi 'zdal' 5« posebno, če sta kritika vešča pod-
:e 2-. 3.. 4. in 5.)l
‘"I,,
Igor Lipovšek
u ^ujem se bralcem za dragoceni prostor, ki sem ga zase pa sem opozoril le na nekatere nedoslednosti obeh kriti-
ijjjtoa - Neznosna ^taost pljuvanja
•J
spodbudila k pričujoči repliki Poipr«?® bl navedel nekatere netočnosti, ki ^Puhi '^1 obiav*ia Pod naslovom Neznosna
ki 9,asiia obči-
. ^na dekt3 12 ^*evi,ke »Poročevalca« navaja
^ aeistva 2a svoje trditve.

Kar se tiče netočnosti v polemiki gospoda Tomažiča, moram predvsem opozoriti na naslednje:
Prva je trditev o zlorabah uredniškega položaja in o naravi tega glasila, kjer socialisti in komunisti (prebarvani) še naprej uveljavljajo svoj vpliv na uredniško politiko.
Pri tem je avtor pozabil ali prezrl obvestiti bralce, da so predstavniki alternative — opozicije prisotni na sestankih uredniškega odbora že od prve številke v tem letu, kar je tudi razvidno iz zapisnikov. Za objavo članka avtorice Meta Pometa s strani predstavnikov alternative — opozicije na sestanku uredniškega odbora dne 30. I. 1990 NI BILO NE PRIPOMB IN NE NASPRO-TOVAJA.
Bralec ob tem ne more, da se ne nasmehne avtorjevim trditvam, kako so oni tolerantni, da bi mirno požrli kakšno pikro na svoj račun, potem pa v isti sapi v stilu najbolj žlahtne realsocialistične manire uredništvu sporoča točno določene meje tolerantnosti. Citat »Smo tudi toliko tolerantni, da bi mirno »požrli« kakšno pikro na svoj račun, če bi bila NAPISANA ŠALJIVO ali V STILU MLADININEGA ROLANJA PO SCENI« — ni kaj, celo tovariš Josif Visarionovič ne bi imel več česa dodati.
Netočna je tudi trditev, da je »v republiškem proračunu za leto 1990 za dosedanje »družbenopolitične organizacije« namenjeno 30-krat več denarja kot za vse nove politične organizacije skupaj.« Pri tem avtor ne ve ali noče vedeti, da ena od dosedanjih družbenopolitičnih organizacij ZKS-SDP ni bila in tudi NI FINANCIRANA iz nobenega proračuna, ampak izključno iz lastne članarine. Zato si ta čas 200 profesionalnih članov ZKS-SDP išče službe, ker organizacija z lastnimi financami ne more pokrivati profesionalnega aparata v obstoječem številu. To je tudi odgovor na trditev, kako se komunistični in socialistični funkcionarji »gredo politiko dopoldan, lepo plačano v prostranih pisarnah, vozijo s službenimi avtomobili in lovijo dnevnice«.
V	zvezi s tem je gospoda Tomažiča potrebno Opozoriti še na nekatere stvari. Če ima stranka nekaj deset članov (po izjavi avtorja 90), se je možno ukvarjati s politiko v popoldanskem času. V primeru, ko ima stranka nekaj sto članov (v občini Domžale stranka ZKS-SDP šteje 900 članov), razvito organizacijsko strukturo, predstavnike v skupščini republike in občine ter republiško organizacijo z 90.000 člani, pa se politike ne da voditi samo v popoldanskem času. Avtor verjetno ve, da imajo v razvitih meščanskih demokracijah VSE VEČJE STRANKE profesionalni kader, ki svoje delo opravlja v rednem delovnem času in tega dejstva ne more ovreči nobena cenena demagogija.
V	zvezi s protislovji v sami polemiki gospoda Tomažiča bi mu želel obrniti pozornost na nekaj najbolj očitnih.
Vsaka organizacija, politična, strokovna, poklicna, ima pravico biti ponosna na svoje prvake. SDZ je po izjavi avtorja ponosna na svoje, ne glede na njihovo komunistično preteklost zaradi »mladostne za-vedenosti«. Tudi obrazložitvi, da »ko so se zavedli svoje napake, so pač izstopili«, se ne da ugovarjati. Tisto pa, kar je za nepristranskega bralca za-čudujoče pri vsej proklamirani toleranci, demokratičnosti, težnji za novimi odnosi v družbi, je dejstvo, da možnost spregle-danja napak odreka in zaničuje pri ljudeh, ki niso v vrstah opozicije. Slednji so edino lahko kameleoni in njihov največji domet je sposobnost mimikrije brez vsake možnosti spoznanja resnic in dobrega dela v tej družbi. Pa dobro, če smo že v živalskem svetu menim, daje boljše biti kameleon kot dinozaver. Če je kameleon na sim-
bolni ravni sinonim za dojemljivost na spremembe okolja, ni ta primerjava niti tako slaba. Da smo dojemljivi za spremembe v družbi in okolju, pa potrjujejo naši rezultati v zvezi z družbenimi in gospodarskimi reformami in spremembo ustave.
Kar se tiče avtorjeve teze, da samo obljubljamo in retoričnega vprašanja, kaj smo delali 45 let, bi bil po moji presoji najbolj enostaven in točen naslednji odgovor: Trditi, da nam ne bi bilo lahko bolje, da ne bi imeli boljšega osebnega standarda, komunale, cest, je enako napačno kot trditi, da ni nič narejeno in daje 45 let bila samo ena velika izguba časa. Če tega avtor ni dojel, naj pogleda skozi okno in pove, koliko hiš — privatnih in družbenih, cest, bolnišnic, vikendov, gledališč, vrtcev, otroških igrišč, galerij, telefonov, vodovodov in ostale infrastrukture je bilo narejeno pred vladavino komunistov in koliko v času vladavine. Zato ima teza, da je socializem v Sloveniji ena sama izguba časa, tudi svojo antitezo, da je v drugih družbenih ureditvah apriorno vse
dobro.
Poglejmo Čile, Argentino, Brazilijo, Kostariko, Južnoafriško republiko, Filipine, Portugalsko, Izrael, Nigerijo in mnoge druge. Mar tam vladajo komunisti? Ali tudi v kapitalizmu ne obstaja brezposelnost, zatiranje, slab standard, hiperinflacija, socialne krivice, sa-mopašnost, stvari, za katere trdi opozicija — vsaj tako je za razumeti, obstojajo samo v socializmu. Celo zvezda v kapitalizmu ni tako sporna kot je to v glavah nekaterih naših opozicijskih politikov. Američani jo imajo tako radi, da so v zastavo vstavili ne eno, ampak 53 zvezd. Najbolj tragikomično pri naših gorečih nasprotnikih je prizadevanje, da s slovenske zastave snamejo eno zvezdo kot simbol partijskega zatiranja, da bi v Evropi dobili dvanajst novih zvezd. Ampak pustimo to.
Namesto simbolne akrobatike bi rad povedal, da so sistem ljudje in je od ljudi odvisno, kako sistem deluje. Zato za nas ni fraza ko trdimo, da je program stranke toliko vreden, kolikor so vredni ljudje, ki ga želijo uresničiti. In gospod To-
mažič, mi smo tudi ponosni na naše ljudi. Kučan, Ribičič, Kmecl, Zupančič, Kocijančič, Lokarjeva in mnogi drugi ne obljubljajo. Oni predvsem obljube uresničujejo. In na vaši strani? Govorite, da se borite za novo družbo, za toleranco in blaginjo Slovencev. Samo, kako vam verjeti, ko VI SAMI v intervjuju za Občinski poročevalec št. 1 izjavljate, da vam je GLAVNI CILJ spraviti komuniste z oblasti!? Ne boljše življenje ljudi — ampak komuniste z oblasti. To ni naša predvolilna propaganda — to je VAŠA PROPAGANDA. Zato jaz ne bom glasoval za DEMOS. Ne zato, ker sem član druge, konkurenčne stranke. V volilni kabini bom sam s svojo vestjo in prepričanjem in DEMOS me ni prepričal, da bo boljše, če opozicija pride na oblast.
Za našo stranko je politika UMETNOST MOŽNEGA, za vašo pa UMETNOST PLJUVANJA. Za to se ne splača glasovati...
Miljenko Martinjak
član ZKS-SDP Domžale
; Neznosna s lahkotnost s opravljanja
Na prvi javni predstavil vi ^ domžalske združene opozici-S je sem bila tudi jaz Meta Po-^ meta št. 2.
S Jaz pa sem to javno pred-^ stavitev doživljala čisto dru-'S gače kot ti, ki si prišla na S predstavitev z namenim, da S opozicijo kritiziraš in s tem 2 bralce odvračaš od opozicije. S Torej si v nasprotni stranki t. 2 je — novi KP in si simpati-\ zerje s tem opravljanjem na-2 hiraš za svoje stare slabo h preizkušene že vladajoče 2 stranke. Seveda se eni bojijo S DEMOSA, ker so si v tej 2 enopartijski državi pridobili S ogromno premoženja (brez 2 velikega truda, najlažje z S rdečo knjižico in dobrim 2 stolčkom), ki se ga bojijo iz-S gabiti. Vem, da se bojite 2 zmage nasprotne stranke, če S bi zahtevala vrniti tisto kar 2 je bilo vzeto ljudem po vojni N t.j. v miru v katerem se kaj 2 takega sploh ne bi smelo do-J gajati. Pa se na žalost je!!!! 2 Jaz napr. sem bila na tej S predstavitvi srečna, ker sem 2 po 45 letih molka lahko sli-S šala tisto resnico, ki so nam 2 jo toliko časa prepovedali. S Tudi tvoje pisanje na govor 2 socialdemokrata — France-S ta Tomšiča ni resnična. Res 2 se je trudil, saj ni mogel dou-
meti, da lahko po 45 letih javno pove vse svinjarije tega enopartijskega sistema. Tudi aplavza je imel zadosti. Mislim, da obljubljanje ni bilo prazno, kot je prazno obljubljanje že 45 let obstoječe vladajoče partije, ki ni nič naredila — samo imela obljub polna usta. Seveda tudi opozicija ne bo mogla takoj popraviti napak, ki so jih zagrešili sedanji voditelji. Kako naj verjamemo njihovim še tako lepim obljubam, ki so jih na nas preizkušali 45 let. Pravzaprav so jih prevzeli od DEMOSA. Napr. »ZDAJ V EVROPO!« Ogromno let so imeli, priliko priti v Evropo, pa so se je izogibali. Ne. draga Meta ti si gotovo kaj kriva, da se bojiš opozicije. Jaz pa se bojim še naprej tako klavrnega življenja, ki ga imamo že toliko let.
Ne vem kje živiš, da ne vidiš vzhodne Evrope kako se otepa komunizma, ki ni prinesel do sedaj nikjer sreče. Ta je dober le za lenuhe, ki so hrepeneli po tujem premoženju, ki ga je sedaj zmanjkalo in ga lahko vzamejo le sebi. Je pa po meri lenuhov in neodgovornih ljudi.
Sedaj pa še o govorih predstavnikov strank, ki so vsi dobro povedali. Zgleda, da pa si jih ti težko poslušala, ker so te zadeli v tvojo rdečo dušo. Tudi župnike pusti pri miru, ker ni res da so oni delili vabila. Sploh ne ho-
diš v cerkev in ne vtikaj nosu, kjer te ne boli. Saj jaz tudi ne vtikujem nosu v vaše partijske sestanke.
Drugič ne hodi tja kjer nisi VABLJENA še manj zaželena!
Moje mnenje pa je, da so tudi poslušalci dobili odgovore. Skratka bilo je ČUDOVITO!!! No, Meta ti pa kar sama s svojimi simpatizerji ostani v takšni Jugoslaviji kot je danes. Samo nevem kdo bo zate delal, da boš še naprej živela v izobilju in od obljub tvoje stranke. Tisti »jirbec« pa si bila ti sama in tvoji partijci, ki vse skozi lažete. Pravzaprav pa bi ostala doma, saj so bili vabljeni le simpatizerji. Tudi jaz ne hodim na vaše sestanke in prestavitve. Pojdi tja, kjer ^vabljena in zaželena v DEMU-SU pa prav gotovo NE!!
Meta Pometa št. 2
p. s. Prosim uredništvo Občinskega poročevalca, da moj članek objavite. Mislim, da imam jaz ravno tako kot Meta P. št. I pravico do objave svojega mnenja oz. članka. Upam, da boste to storili, ker v nasprotnem primeru bom smatrala, da ste še vedno enostranski in da nimamo vsi pravice do svobode misli in izražanja. Tudi Mata P. št. 1 zasluži tak odgovor, zakaj bi samo enostransko kritizirali. Mojo kritiko si je tudi zaslužila.
Meta Pometa št. 2
Pisma
bralcev:
Luknje s Slomškove ceste
Na koncu — ali na začetku te ceste — kakor hočeš, med hišami številka 1, 2 a in 3 je ob rekonstrukciji ostalo 100 m zožene makadamske ceste še v letu 1987.
In ravno sedaj je tu polno velikih globokih udarnih jam, ob dežju so tu prava jezera umazane vode, ob suši pa se dvigajo oblaki prahu. Vsi sprehajalci, kolesarji in vozniki dobro poznajo ožino na Slomškovi.
Prav nič ni zalegla šala o debeli repi, ki jo je uredništvo Poročevalca posejalo jeseni \ te luknje na cesti.
Pozdravljeni!
Oglašam se vam iz Kraljeva, kjer se trenutno nahajam na odsluženju vojaškega roka. Ker so nam pred odhodom dejali, da obstaja možnost, da nam pošiljate Občinski poročevalec, bi vas za to tudi zaprosil. Kar prijeten občutek je, ko lahko prebereš podrobnejše vesti iz domačega kraja. Upam, da boste moji želji ugodili.
Želim vam še obilo uspehov pri vašem nadaljnem delu. Primož Bečan V. P. 8415/12 36002 KRAUEVO SRBIJA
Ob sklepanju pogodb s stanovalci in na sestanku krajevne skupnosti je bila obljubljena ureditev prometnega režima — omejitev hitrosti. Kje so zdaj prometni znaki, ki bi opozarjali drveče motoriste, tovornjake ali celo avtobuse?
Pa javna razsvetljava? Bila je obljubljena — tako kot jo imajo vse na novo preurejene ulice. Vemo, da zadnja svetilka stoji na meji s krajevno skupnostjo Venclja Perka.
Kužno znamenje, ki je stalo pri
Kralju, so 1987. leta prestavili na travnik med Slomškovo cesto in železniško progo. Lokacija je zelo primerna. Žal, ostalo je samo pri prestavitvi. Fasada ni obnovljena. Slike svetnikov v niši so obledene. Okolico znamenja bi bilo potrebno primerno ozeleniti. Slomškovo leto je minilo in v njegov spomin bi vsaj letos obnovili to redko kulturno dediščino.
Trkam na vest tistih, ki teh stvari niso uredili, z namenom, da se to uredi čimprej.
P. s. Svoje obveznosti do investitorja smo poravnali že v letu 1986/87. Pa še krajevni samoprispevek plačujemo! Cirila Hren
Pred letno konferenco:
Moravski upokojenci vabijo!
Izvršni odbor DL) Moravče, obvešča vse svoje člane, da bo v nedeljo, dne, 18. marca 1990 ob 8.15, letna konferenca v prostorih delovne organizacije »Rašica« v Moravčah.
Vabimo tudi upokojence, ki še niso člani društva, da se nam pridružijo. Za vse bodo pripravili kratek kulturni program, ki ga bodo izvajali domači upokojenci, mešani pevski zbor, recitatorji in ansambel bratov SVETLIN s pevko.
Vljudno ste vabljeni!
Izvršni odbor DU Moravče
Stisk roke zmagovalcu po končanem teniškem turnirju v Domžalah.
Ob teniškem turnirju v Domžalah je predsednik skupščine občine Domžale Peter Primožič pripravil sprejem za udeležence turnirja In goste.
II. teniški pokal
Alpe-Jadran v Domžalah
<	► V Teniški dvorani v Dom-
<	► Žalah je v dneh od 22. do
<	► 25. februarja potekal tretji
*	* turnir II. teniškega pokala
\ I Alpe-Jadran. Sodelovali so
‘ > tekmovalci iz Avstrije, Italije,
<! Madžarske ter Hrvaške in
<	| Slovenije.
o Zimski teniški pokal Alpe-
♦	Jadran je serija teniških tur-
Z nirjev, ki potekajo v dvoranah v Avstriji, tokrat pa je bilo prvič, da so organizatorji t. j. Koroška teniška zveza zaupali organizacijo enega od turnirjev izven Avstrije. Domžalski teniški delavci so izkoristili zaupanje in se temeljito pripravili na izvedbo tekmovanja, saj je bila udeležba na turnirju močnejša kot na članskem državnem prvenstvu. Tako je na primer zagrebški tekmovalec Hirszon — polfinalist odprtega prvenstva Avstralije za mladince — izpadel že v četrtfinalu. Poleg tega pa je bila tu še vrsta mladih in perspektivnih igralcev kot na primer Božič, Prpič, Šarič, Manola . . . Po besedah predsednika Koroške teniške zveze postaja pokal Alpe-Jadran serija turnirjev, kjer se srečujejo tekmovalci, ki so že na dobri poti, da postanejo profesionalni igralci tenisa.
Rezultati finalnih dvobojev:
člani skupina A: Burtsch-er (A) : Glanzer ;A) 6/2 6/2 člani skupina B: Manola (JU) : Fric (JU) 6/1 6/2
članice: Turi (H) : Cvetkovič (JU) 7/5 7/6.
V marcu bo v Celovcu Masters turnir, kjer se bo pomerilo 16 najboljših igralcev z vseh štirih prejšnjih turnirjev. Ob tej priložnosti bo tudi ustanovna skupščina Teniške zveze Alpe-Jadran, za kar so se dogovorili predstavniki posameznih regionalnih teniških zvez v času domžalskega turnirja.
Da so bile Domžale res pravi jugoslovanski teniški center, priča tudi udeležba predsednika Teniške zveze Slovenije tov. Cirila Ribičiča in predsednika Teniške zveze Jugoslavije. Nagrade najboljšim pa je podelil tov. Nikola Špear, ki je hkrati tudi direktor doslej največjega teniškega dogodka v Jugoslaviji turnirja Slovenia Open, ki se bo odvijal v Domžalah v novo zgrajenem teniškem centru v mesecu maju. Na tem turnirju bodo sodelovali najboljši svetovni teniški igralci od naših pa so udeležbo že potrdili Boba Živojinovič in Bruno Orešar.
Turnir Alpe-Jadran je pomenil dobre in zadnje resne priprave za ta največji teniški dogodek letošnjega leta v Jugoslaviji.
Ob koncu ne smemo pozabiti tudi prizadevnih teniških delavcev iz Domžal, ki so ob pomoči Heliosa, Mlakar & Co Celovec, OZING Soko Banja, Univerzale, Muenaje, SOb Domžale in ostalih sponzorjev organizirali in izvedli to pomembno teniško prireditev. Pri tem pa ne smemo pozabiti domžalske turistične agencije TENTOURS, ki je s svojo pomočjo pripomogla k temu, da so vsi udeleženci turnirja Domžale zapuščali zadovoljni.
Miran Kraševec
Prav malo bi bilo potrebno:
Premalo stolov...
Kje?
V Ljubljanski banki v Domžalah. Za razliko od prejšnjih mesecev, se danes v banki tare ljudi. Nič čudnega! Velike spremembe, posebno v poslovanju z devizami, prvlačijo ljudi.
Nakljub prijaznim in pridnim uslužbenkam so pred okenci dolge vrste. Kot povsod v naših bankah. Večkrat je treba čakati tudi uro ali več. Med čakajočimi je veliko starejših ljudi, upokojencev, težko stojimo. Na trudne noge pa čaka samo en stol. Pred meseci so bili trije. Tako »nobl« banka bi lahko svojim varčevalcem poleg bančnih storitev (ki jih občani tudi krepko plačujemo) ponudila tudi več stolov...
Majda Bauer
TRZINCI — PRVAKI LIGE!
Bravo, Trzinci!
Skupni zmagovalci letošnjega tekmovanja v republiški ligi s serijsko zračno puško so nekoliko nepričakovano, vendar zasluženo postali strelci iz Trzina v postavi (Božo Habjan, Boštjan Kralj, Jadranko Cupač in Andrej Perne). V sedmem republiškem finalu štirih najboljših ekip iz obeh prvih lig (vzhodne in zahodne) so v Šmartnem pri Litiji zlahka opravili z vsemi tekmeci in tako osvojili svo[prvi naslov v tem tekmovanju.
REZULTATI:
1. Trzin 1484, 2. Kamnik 1479, 3. A. Jajerič Maribor 1474, 4. K. Flisar (Tišina) 1464.
M. Kovič
Trzinci so gadje...
Trzinskim strelcem deset medalj na republiškem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško
Hrastnik: Strelska družina Rudnik Hrastnik je v soboto in nedeljo, dne 24. in 25. februarja 1990 izvedla republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Na tem prvenstvu so se odličnp..odrezali mladi strelci iz naše občine, saj so osvojili kar štiri republiške naslove, poleg teh pa še tri srebrna in bronasta odličja.
Prvaki SRS za leto 1990 so:
Ekipa mladincev — puška
SD Trzin (Paternost, Kralj, Habjan) Ekipa mladink — puška
SD Trzin (Bratovž, Perne L, Mušič) Ekipa članic — puška
SD Trzin (Perne L, Perne A., Bratovž) Mladinci — puška posamezno
Kovič Simon, SD Domžale Simon Kovič, ki nastopa pod pokroviteljstvom RAKO-METALPLASTA, je to že drugi letošnji naslov prvaka. SRS. Skupno je v svoji karieri osvojil že osem naslovov republiškega prvaka. Z rezultatom 572 krogov od 600 možnih pa je dosegel svoj osebni rekord.
REZULTATI:
Puška ■ elani *
1. Debevc (01) 597, 2. Repič (Kam) 576, 3. Kovič S. (Dom) 568, 4. Kovič M. (Ol) 563,
EKIPNO:
1.	Olimpija 1701
2.	Kamnik 1676
3.	Domžale 1633
4.	Trzin 1622
Članice: 1. Rudolf (Ol) 373, 2. Perne A. (Trz) 364, 3. Perne I. (Trz) 364
Ekipno: 1. Trzin 1070
Mladinci: 1. Kovič S. (Dom) 572, 2. Kandare (Brest) 562, 3. Hren (Gro) 558
Ekipno: 1. Trzin 1070, 2. Domžale 1629, 3. Brest 1611
Mladinke: 2. Rudolf (Ol) 373, 2. Perne I. 365, 3. Bratovž (obe Trzin) 365.
Ekipno: 1. Trzin 1074, 2. F. Lešnik-Vuk 1045.
AVTOOPTIKA
—	meritev in nastavitev preme
VULKANIZERSTVO
—	montaža
—	premontaža
—	centriranje
—	vulkanizacija pnevmatik
Delavnica je odprta ves dan, ob sobotah od 8. do 13. ure. Telefon: 737-300
SKOK JOŽE
Veselovo nabrežje 16 Mengeš
Na podlagi dogovdra z Zavodom za šolstj SRS oziroma Republiškim centrom ŠŠD ter 0 borom za množično atletiko AZS sta RepubliSj štab za krose in Odbor za tekmovanja AZS sp jela
RAZPIS
V. krosa AZS za pokale] dnevnika za leto 1990
kot prvenstva Slovenije za osnovne šole in W usmerjenega izobraževanja
1.	KRAJ PRIREDITVE: Domžale, Športni
2.	TERMIN: sobota, 14. aprila 1990 s Prl
kom ob 11. uri	^
3.	PRIREDITELJ: Organizacijski odbor
Dnevnika in Atletski klub Domžale	^
4.	ZADNJI DAN PRIJAV: ponedeljek, 9.
la 1990 (poštni žig) na naslov: ZTKO Domtafy
61230 Domžale, p. p. 19
5. TEKMOVALNE KATEGORIJE IN PR0l,c
a) PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL SLOVENIJE	.
1.	mlajši pionirji 5. razreda OŠ ...inOfli1
2.	mlajše pionirke 5. razreda OŠ....
3.	mlajši pionirji 6. razreda OŠ....
4.	mlajše pionirke 6. razreda OŠ....
5.	starejši pionirji	7.	razreda OŠ..InOO^,
6.	starejše pionirke 7. razreda OŠ..1
7.	starejši pionirji	8.	razreda OŠ..InOO")!
8.	starejše pionirke 8. razreda OŠ..•
9.	tek vojakov......................
b) PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL SLOVENIJE	-fc
10.	mlajši mladinci 1. letnika SŠ.f
11.	mlajše mladinke 1. letnika SŠ • mlajši mladinci 2. letnika SŠ..— mlajše mladinke 2. letnika SŠ • starejši mladinci 3. letnika SŠ . starejše mladinke 3. letnika SŠ starejši mladinci 4. letnika SŠ . starejše mladinke 4. letnika SŠ
12.
13.
14.
15.
16. 17.
$
100^
300J lij
2°S ar 300j!p 200°'s!
kros<
c) ODPRTO PRVENSTVO SRS V ZA POKALE DNEVNIKA	^ l
18.	člani — letnik roj. 1970 in starejši. -gflik)
19.	članice — letnik 1970 in starejše |0(j
6. PRAVICA NASTOPA:	-n
Na zaključnem republiškem tekmoy ^/Od
spomladanskih krosih — na 5. krosu	^
kale Dnevnika, imajo pravico nastoPakn0sii0 ^ posamezniki z občinskih prvenstev v kr..
posamezniki z občinskih prvenstev v "' ji tekmovalci, ki jih prijavijo SŠD osnovnih « njih šol, ali ZTKO oziroma atletske orgJfL1, giM
A) NA PRVENSTVU OSNOVNIH

VENIJE imajo pravico nastopa učenci i11 Vg0sl* ' osnovnih šol s področja SR Slovenije, k'
rejši od 15 let (letnik 1975 in mlajši) B) NA PRVENSTVU SREDNJIH
Sl0'<n
VENIJE imajo pravico nastopa dijaki ih
crfaHniih čr>l c rtrtrlros^ia QR Qlnw£»r)jj6*
H)
C). NA ODPRTEM PRVENSTVU SLO^j,
srednjih šol s področja SR Slovenije, rejši od 20Jet (letnik 1970 in mlajši). wg|\||
-v/V . >U
IJE? *'
pokale Dnevnika pa imajo v obeh 9*.anteM1,1<,V!|! gorijah pravico nastopa tekmovalci ih ay/ot$\ ke iz vse Jugoslavije in tujine, ki se 9*^ $1» ^ prijavijo organizatorju in so rojeni po	j de
ORGANIZACIJSKI OV»	U




n V ; #,

V
Va
— i. SS
ss

V 'šs >
< •';
i*

t f^iSgšA
j dri
sit,
— - - ................................^
Zbor atletskih sodnikov Domžale, ki bo P ^ tj0 ^ kovno osnovo za Izvedbo krosa Dnevni vnovič v Domžalah.
f
I
1
žavni prvak Kralj Boštjan premagal Kovič Simo za en krog.
I
Mladim trzinskim strelcem dva republiška naslova v Trbovljah
Pa
dei
f'
b;
h.
1
I

Strelska družina SIT Trbovlje je v nedeljo 18. februarja 1990 pripravila oz. izvedla republiški finale dopisne lige za sezono 1989—1990 v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanja so se udeležile ekipe in posamezniki, uvrščeni na polfinalu do petega mesta. V mladinski kategoriji so zmagovalci strelci Trzina, na peto mesto seje uvrstila ekipa Domžal. V posamezni konkurenci pa je lanskoletni dr-
REZULTATl:
EklPn0:	in<52 3-
1. Trzin 1096, 2. 29. oktober Grosuplje iu* '
i Flisar — Tišina 1071, 5. Domžale 1043. Posamezno: 1. Kralj Boštjan (Trz) 372.
KolO'
: do,
I

K
H
mon (Dom) 371, 5. Habjan Božo (Trz) 368, Tj- ^
^-------------------, - r-------------j — --------- Urban (Trz) 356,12. Šinko Aleš (Dom) 354 m 'D-
pa Domžal. V posamezni konkurenci pa je lanskoletni dr- bi (Dom) 318.	>555^

Z najiepšimi besedili Ivcma Sivca
Pesem
ie
moje
življenje
[ slovenskem glasbenem prostoru se je ' zgodilo, da je izšla avtorska kaseta, ki prednost besedilom. Ker gre za izjemni niški podvig Založbe kaset in piošč, av-P® je naš občan Ivan Sivec iz Mengša, bo-tem za vse ljubitelje domače glasbe za-nekaj besed.
^ s'vec je napisal že več sto besedil za narodnoza-jte. Q,1Sonible, od Avsenika do Slaka in vseh drugih naj-Hla •(?nsamPI°v. tudi za tiste iz naše občine. Tako je na-:|adb • ’ dci i5' 'ZC,C|1 kaseto. na kateri bi bile različne to kar štirinajst, z znamenitimi Avsenikovimi in fhi Pod cvetočimi kostanji ter z zadnjo skladbo, ki ji
^PiscH
Melodijo Lojze Slak z naslovom Naša domovina.
0-!,gQ|p^S0 tele skladbe: Pesem je pri nas doma — Fle-C elijjgr1 ~~ Mihelič, Danes na vasi — RŽ, Zala — Fantje Oitcjg 'P- Hribovska mornarica — Ruparji, Kadar Slove-fli j>|l|i'1°Je " Petriči, Ob Bistrici — Zajci, Vsak ne more bi-0" irnnjfLan,; ~ Stoparji, Le tebe bom ljubil — Slovenija, 0" irje Pjanine — Marela, O, kako bi rad šel domov — Vjf D iri Vračam se v Slovenijo — Burniki. Kaseti je V or,1.1105 Priložena tudi besedila, kaseta pa nosi na-^ ^SFNIKA DO SLAKA Z NAJLEPŠIMI BESEDILI IVANA l^b,^ "i.Prav nič zvišana, kljub večjemu številu
S! rbij^^Poda Mengeš in Založba kaseti in plošč RTV S! El19$u b^sta to enkratno kaseto slovesno predstavila v S 0bo ’z<^dnjo soboto v marcu. Zaradi velikega zanima-Si ^ Pa h ^Slavitev kar dvakrat, ob 17.00 in 20.00, nasto-Si “^la ZD° . ansambli Slovenija, Nika zajca, Stoparji in lpoPl,| novimi pevci, ki so vse navdušili. Program bo vo-^ ^i pg u111 Boris Kopitar z Zajci pa bo tudi pel o domači • I N, Ur. “P^0 ria odru spregovorili etnolog dr. Janez Bo-“P Sivec n'*<	kaset in plošč ter avtor besedil
'bljapjL.', humorno plat prireditve bo poskrbel prvak
gO^ljE ie ho torej odvijala dveurna predstava PE-fda bi i u ^I-JENJE posvečena Sivčevi avtorski kaseti. m ip5eJt°b|lo zamuditi...
il)<^Qjjv °: Vstopnice za prireditev bodo samo v prosti ifllj^iNkerv, lta Marketu v Mengšu, tako da bodo dostop-Sob nu 3'edalcu in ne bo nepotrebne hude krvi, kot ^ Sev |QL.?reclitvi Pod mengeško marelo. Da pa bo pred-;ije,? ^arkpc izyedena v vsem svojem blišču, so poleg Bri-’ , »Senico0 l?riPomogli tudi gostilna Repanške s Homca ipk1 . V|de Retelj ter seveda ZKO Domžale in DKD 5t« NeJr^geš.
. ^Icev £a sPre9ledati tudi humanitarne poteze vseh ’ u v i*1 Hshn s?.avt;.0rski honorar namenili Centr za var-‘I , Sabljanje invalidne mladine Domžale-Kamnik '	L. G.
Uhko / .t!c,i slovenskih skladateljev, tako da bo-1 Har«,j1<?.z'vell lepe trenutke ob poslušanju sloven-
n#r°<lnih in
umetnih pesmi.
ZKO Domžale
^entj
JL Kako'"lrah10:
KI Pf °le ne r,,U“,nbna ie glasbena in pevska vzgoja in b'lo eutv^am.° v vsel1 osnovnih šolah v naši obči-<JV. 1 1 tu<l' na letošnji Reviji otroških pevskih
i sC!brlgadeSs!! l" ŠOv,sko kulturno društvo OŠ Šlan-d\ r,spev , la kot ze tolikokrat doslej organizacij-
y	SteČai.:„ a Velik delež k livnoh.. rAvii,. _ nhAinvkA.
delež k uspehu revije — občinske-S^^on? roskibPevskih zborov, i lw'z'rati 0nKn-ieno 'n zapisano je pač potrebno I1® io S ŽvezL^*? nai Povemo, da je na reviji 6. mar-‘ T*lov i Pripravil*1 tUr”'k organizacij občine Domžale,
"clov , Priprav'i ,lUr?,k organizacij občine Domžale Kil0,de) ipA3 /u<*' v počastitev praznika žena, so ISin" ^al se ,, roorov, ki so predstavili enaindvajse
,f*ih <jal se n "“''■ov, ki so predstavili enaindvajset ,Kj a' Br,|a . aui tako letos niso predstavili zbori iz ] ^iČnih šo| enRŠa, pogrešali pa smo tudi zbore I ''Ki ?k°rkoii v',
' Nkh )rovodii^n Prikaz ustvarjalnosti in požrtvoval-$ ‘t ta j .Pred nos ^r' ' C*' z najmlajšimi pevci je bil raz-š Kd n' l°krat ip J?0 tenkočutnostjo, ki pa je večkrat 1 S'V b; svlt*5tlcU,r'I,0 ,ako) ne znamo ceniti, saj nemil ’ da^lijo resni' n° ni0*' ~ teko nastopajoče, kol sK 'h otrok Cno uzivati v pesmih iz najmlajšit cvNk ^--------.	MARE
uJemo: srečanje odraslih pevskih zborov
> ^tegrarn**^ srečanje odraslih pevskih zborov, ki sodi Ji ij obe' skuPn‘k prireditev Zveze kulturnih organi-d ?Prila |gon^0,nzate» potekalo pa bo predvidoma i!^Vr>osti • ^ v Mengšu, bo omogočila celovit pregled [Kistavjij1,1 kvalitete pevskih zborov. Zbori se bodo
Jubilejni koncert moškega pevskega zbora Janez Cerar — Društva upokojencev Domžale:
30 let pevske žile
Tri desetletja sicer ne pomenijo veliko, gotovo pa pomenijo v življenju človeka ali pa tudi za čas neprekinjenega kulturnega delovanja — dolgo ustvarjalno obdobje.
Tako obdobje kontinuiranega dela pa je za pevskim zborom Janez Cerar DU Domžale, to je domžalskega vokalnega sestava, ki ga že skoraj ves obstoja vodi pevovodja STANE HABE.
Zbor in pevovodja sta ob jubileju v mnočici navdušenih poslušalcev jubilejnega koncerta prejela množico čestitk, priznanj in šopkov. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
veda so se čestitkam pridružili še upokojenci: društvo upokojencev iz Domžal ter predstavniki Zveze DU Slovenije.
Doživeto, lepo, ubrano
Bilo je lepo, pevsko doživeto, ubrano. To je bil vtis vseh, ki so ta lepi koncert imeli priložnost doživeti. Zahvali, ki jo je za ta lepi doživljal izrekla ob koncu povezovalka programa Marina Rugelj, se vsi, ki smo ga doživeli, samo pridružujemo!
M.
Domžale, 23. 2. 1990. Kraj: Osnovna šola Šlandrove brigade. Čas: ob 19.30 uri
Jubilejni koncert ob 30 letnici
Zbor je koncert začel s pesmijo Slovenska zemlja, ki v svoji rodoljubni podobi ustreza patriotičnemu čustvu današnjega časa. Po pevsko zastavljenem začetku je povezovalka programa MARINA RUGELJ predala besedo FRANCU KRIŽMANU, predsedniku zbora Ob pozdravni besedi je namenil pogled trem desetletjem že opravljenega pevskega delovanja, orisal je potek aktivnosti v zboru, nanizal nastope ter skušal postaviti zbor v naš domači kulturni prostor, koder ima svoje mesto, ob tem pa je dosegel izven občine lep glasbeni renome.
Prvi del koncerta
Tudi županova čestitka ob jubileju ter stisk roke pevovodji...
Kapelica v Dragomlju pri Blažiču pričakuje obnovitelja in izročitelja pravemu namenu!
Dragomelj postaja čedalje bolj okno v svet, precej svežine so mu prinesli priseljenci s svojimi novimi domovi in novimi idejami oziroma pobudami. Dalje je nedavno poleg Pšate ovekovečila Dragomelj Alenka Grčar s svojo uspelo knjigo, ki ji bom ob naslednji priložnosti namenil posebno pozornost, in sicer z naslovom Ob Gobovšku in Pšati. Ob vsem tem pa si ne morem kaj, da ne bi opozoril na Marijino kapelico pri Blažiču, ki vztrajno tone v pozabo. Pred približno 40 leti je bila oskrunjena, tedaj so Marijin kip prenesli v stanovanje, ga »nadomestili« z Marijino pobudo in od takrat kapelica bolj ali manj sameva, kar je sramota za nas Dragomljane kot povečini verne in kulturne ljudi.
Glede na to, ker je kapelico načel zob časa, bi jo bilo potrebno obnoviti in v ta namen zbrati potrebna sredstva. Obnovitvena dela bi vodilo vodstvo šentjakobske župnije, krajani pa bi mu pomagali z nasveti in, kakor že rečeno, s finančnimi sredstvi. Prepričan sem, da bi pobudi za prenovitev kapelice ne nasprotoval gospodar Slavko Blažič, v čigar kompleksu poslopja se kapelica nahaja. Ker pa je bila kapelica oskrunjena, bi jo bilo potrebno po končanih delih blagosloviti in v ta namen prirediti ustrezno versko in kulturno zadostilno slovesnost. Tudi ta dolgi kapeličin »molk« nam ne more biti ravno v ponos. Izkažimo se vsaj sedaj in popravimo zamujemo.
Ivan Kepic
Sledile so 3 pesmi, ki so bile vsebinsko naravnane na naravo in pkolje; razpoloženjske skratka.
Žal pri tretji pesmi »Lastovki v slovo« ni mogel pritegniti s solo pevskim vložkom najstarejši pevec zbora, hkrati tudi eden od soustanoviteljev: Ivan Loboda. Nadomestil ga je član okteta bratov Pirnat — Lojze PIRNAT. Po lepem aplavzu se je v solo partu predstavil tudi Andrej ZALOKAR in sicer v pesmi Franceta Marolta »Kosa«.
Citre vedno navdušijo
Za njim so se predstavile s starimi, znanimi slovenskimi pesmimi tudi pevke. Posebno so občinstvu ugajale tiste pesmi, ki jih je s svojo spremljavo popestril citrar Tomaž PLAHUTNIK, kar so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
Izbran program starih ljudskih pesmi in odlična interpretacija ženskega zbora, ki je lani praznoval 10 letnico delovanja, so navdušili številne obiskovalce. Dokazoval je aplavz.
Ponavljali so
Zatem je zopet nastopil zbor jubilantov s 4 pesmimi. Med temi je treba omeniti pesem našega domačina M. Tomca, ki so jo zapeli v dveh zborih in je lepo izzvenela. Posebno se je izkazal v zadnji pesmi.F. Marolta »Kaj bi jaz tebi dal?«*solist Sta-
ne HABJAN, ki je bil tudi med ustanovitelji moškega pevskega zbora in je nastopil po dolgem času v svojem nekdanjem pevskem okolju; uspešno! Pesem so morali ponavljati!
V zaključnem delu pa se je v skupnem sestavu moški in ženski zbor predstavil s 3 pesmimi: v Gorenjsko se oziram, Pesem T. Habeta Upokojensko himno in svetovnoznano pesem iz Nabucca —. pesem sužnjev.
Pri tem, zadnjem delu je nastopajoče spremljala pianistka prof. Milka ŽIVULOVIČ.
Počastitev pevcev — jubilantov in pevovodje ...
Praznični del počastitve jubilantov je bil karseda slavnosten. V popolnoma polni dvorani so bili med gosti in so zboru tudi izrekali čestitke in priznanja: predsednik Sob Domžale Peter Primožič, sekretar občinskega sindikalnega sveta Igor Mlakar, predsednik ZKO Slavko Pišek, predsednik odbora za kulturo občine Domžale Jernej Lenič, ki je zboru podelil srebrno Kersnikovo plaketo, predstavnik tabora slovenskih pevskih zborov iz Šentvida, ki je prinesel zlati plaketo Tabora in tudi podelil šopek. K jubileju so čestitali še predstavniki prijateljskih pevskih zborov iz Domžal in Kamnika, pa tudi prijatelja zbora — njegova častna člana Janez Grčar in Ivan Kopač. Se-
KOLEDARČEK KULTURNIH PRIREDITEV (15,—31. marec 1990)
15.3.	— Predstavitev filmskega ustvarjalca Nenada Jovičiča — Knjižnica Domžale
20. 3. — Glasbeni abonma: duet kitar — Jerko Novak, Igor Saje — OŠ Šlandrove brigade
23. 3. — Koncert ob 15. letnici Stobljanskega okteta — OŠ Šlandrove brigade
24.3.	— Klavirski koncert: Erik Šaler — kulturni dom Mengeš
30. 3. — otvoritev razstave del Jorga Frakuliča — Likovno razstavišče Domžale
30. 3. — Koncert .domžalskega komornega zbora — OŠ Šlandrove brigade
31.3.	— »Od Avsenika do Slaka« — kulturni dom Mengeš
predstavitev kasete oz. besedil k pesmim avtorja Ivana Sivca
jubilej — 15-letnica stobljanskega okteta:
živeli, pevci iz Stoba!_________________________
Biž je okrog novih pet let in prizadevni pevci iz Stoba — Stobljanski oktet praznuje nov jubilej. Kot se za jubilej spodobi, so tudi ob tej priložnosti pripravili slavnostni koncert. Prireditev bo 23. MARCA 1990 OB 19.30 V OŠ ŠLANDROVE BRIGADE.
Poleg jubilantov bosta na koncertu nastopila še Dolenjski oktet in Ljubljanski oktet.
Kot načrtujejo, bodo za začetek jubilanti zapeli 4 pesmi in sicer Trubarja, Slomška, Prešerna in Verbiča. Tudi imena vseh teh »mož« so povezana letos z okroglimi jubileji.
Koncert bosta nadaljevala oba gosta Dolenjski in Ljubljanski oktet, potem pa bodo Stobljanci vnovič prispevali 3 narodne pesmi: Kaj naj jaz tebi dam?, O kresu, Od Kovača (gre za krstno izvedbo pesmi v priredbi Janeza Močnika).
Ob koncu bodo okteti zapeli dve pesmi:
Prvo — Matije Tomca Teče mi vodica in drugo Vinka Vodopivca Pobratimija. Prav je, da prisluhnemo še enkrat ubranemu petju domačinov — Stobljanskega okteta ter da njihov jubilej počastimo z udeležbo na njihovem koncertu.
Navsezadnje: obisk ob jubileju je tudi priložnost, da jim izrečemo besedo zahvale za vse lepo, kar so nam dali s svojim petjem doživeti v minulih letih.
Seveda vas pa Stobljanci tudi sami vabijo na svoj prazniki
letnico delovanja...
RAZGLASI, OBJAV/E, RAZPISI


Mali oglasi
Prodam motorno kosilnico ipina, za ohišnico. Rado Kokalj, Vrhpolje 7, telefon (064) 22-946.__________________
Izdelava in predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. Tapetništvo dekoracije, telefon: 832-951.
Inštruiram matematiko, fizi-ko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.______________
Iščem varstvo za leto dni starega sina na našem ali vašem domu. Trzin, telefon:
722-	454.______________________
Pošteno in prikupno študentko s prostimi popoldnevi (od 14. ure dalje) iščemo za delo s strankami. Telefon:
723-	592.______________________
Ugodno prodam pletilni stroj na obroke. Telefon: 711-686._______________________
Prosim gospo, ki sem ji dne 3.3.1990 na občini posodil očala, da jih vrne CERAR DRAGOTU, Študljanska 31, Domžale.
V Domžalah ali okolici kupim manjše stanovanje ali gar-onjero. Stanovanje je lahko starejše.	Telefon:
(061)721-315.________________
Iščem samostojnega usnjarskega galanterista z nekaj let prakse. Plača po dogovoru. Jalte se na telefon:	(063)
882-858 doma ali 882-293 de-i 'vnica od 15. ure dalje.
Ugodno prodam JOGI TERMAL dimenzije 190/90. Informacije: Ljubljanska 88, stanovanje 71/VII ali telefon 712-282.
Hišni svet Dermastijeva 14, Mengeš išče delavko za hono-r '.rno č^enje skupnih prostorov. Zainteresnirani naj se c glasijo na Dermastijevi 14, stanovanje 48.
Varstvo za deklici — starost leto in pol iščem za 4 ure dnevno (od 8. do 12. ure) na našem domu. Telefon: 721-301.
V Domžalah iščem od meseca julija vestno in zanesljivo žensko za varstvo 28 mesečnega sina in 11 mesečno hčerko. Naslov v uredništvu.
Prijazno gospo za varstvo r.išega enoletnega sina išče družina Blatnik, Trzin, Prešernova 32, telefon: 721-165.
Uslužbenka s triletno hčerko išče stanovanje v Domžalah, lahko neopremljeno, po možnosti brez predplačila. Cenje-i ponudbe na tel.: 222-716 ali 1 od »ŠTAJERKA«.
Ležalni kavč prodam. Brino-\ c, Domžale, Vodovodna 12.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, brata, vnučka
SIMONA RIHTARjA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in pomagali.
Hvala sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem industrije pohištva STOL Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob.
Njegovi najdražji: mamica, očka, sestrica in ostalo sorodstvo.
Že leta tri v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ne mine ura. dan ne noč, da bi ne bil med nami ti navzoč.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga spomi-njate. Vsj njCg0vji
Solza, žalost, bolečina te obudile niso...
V SPOMIN
ALBINU CVETKU Leto dni bo že minilo, odkar zapustil si svoj’ dom in nas, oh kako vse prazno, tiho, žalostno je zdaj pri nas. Misli naše vedno so pri tebi, v srcih naših še živiš, naj ti lahka bo gomila, v kateri zdaj za večno spiš.
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu naša zahvala.
Vsi njegovi.
Spomin na mamo pokopano komu ni drag, komu ni svet, umrje mama vsem prekmalu, četudi sto dožije let.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage, nadvse dobre in skrbne mame, stare mame in prababice
ANTONIJE NOVAK
iz Sela pri Moravčah
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih urah stali ob strani, izrazili sožalje in delili z nami bolečine slovesa.
Predvsem se zahvaljujemo dobrim sosedom za izkazano pomoč in darovano cvetje, gospodu župniku za lepo opravljen verski obred. Antonu Peterki za ganljiv govor slovesa, pevcem iz Moravč za občutno zapete žalo-stinke, praporščakom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in prekrili njeno gomilo z venci in cvetjem.
Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala. Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu.
vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre in tete
IVANE PODMILJŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Starbkovi, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Sin Lojze z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MATIJE KROPIVŠKA
iz Zlatenka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-
cem in vsem sovaščanom, ki ste sočustvovali z nami, nam z izrazi sožalja lajšali bolečino, ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem sosedom in sovaščanom za vso pomoč, pogrebcem, govorniku tov. Tonetu Florjančiču za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju iz Domžal — dr. Farkašu, sestram Vidi, Bredi in Ireni, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
SERVIS, popravila hladilni-, v, hladilnih skrinj, ledomatov in pralnih strojev ter izolacij skrinj - Žibert Vinko, Hudo 5a, Radomlje, tel. 724-332.
Zaposlimo čistilko za nedoločen čas. Informacije: 721-279.
Lokal v okolici Kamnika išče dekle za honorarno delo v šanku. Plačilo po dogovoru, sobote in nedelje proste, delo popoldan. Telefon: 723-090 in 832-483.
BISTRO MINUTA zaposli honorarno ali za določen čas dekle za pomoč v strežbi. Informacije v lokalu.
n	ov< ZASEBNII | 	L.	D	no	vo			1 3	ov	O
		KI, ZA5	iEBNA B	DRUŽB	IEM PO 1	DJETJA	
		■ri				ARKI	F TIMI	*.v\V\V K m	
Ob izgubi našega dobrega ata in starega ata
VALENTINA JERETINE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom In znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja ZD Domžale dr. Cerarju, CD Rova, ZB in društvu upokojencev Radomlje, tov. Hafnarju za poslovilne besede, praporščakom in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsem skupaj še enkrat naša iskrena zahvala.
žalujoči: hčerki Nada In Pavla z družinama.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JOSIPA MAVKO se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in nam pomagali v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje in besede tolažbe, tovarišu Rudiju Žavbiju za poslovilni govor, bratom Pirnat za ubrano petje ter številnim organizacijam, ki so se s prapori poklonili njegovemu spominu.
vsem še enkrat iskrena hvala.
Mavkovi.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JANEZA PIŽMA iz Male Loke 15 pri Dragomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se dr. Petru Cerarju. dr. Mojci zajčevi, sestram Sv. Križa iz Male Loke in uslužbencem Doma upokojencev Domžale za dolgoletno zdravljenje in nego.
Hvala tudi delavcem in upokojencem tovarne Tosama, posebno govornici ob grobu, pevskima zboroma in gospodoma župnikoma.
Vsi njegovi.
K počitku leglo je telo a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo ...
V soncu Limbarska žari tvoj duh pa z nami tu živi, pogrešamo te tvoji vsi.
V SPOMIN
LOJZETU URANKARJU z Limbarske gore 14. februarja 1990 je minilo 10 let od njegove prerane smrti.
Lojze se je rodil 7.10.1940 v vasi Vodice pod Limbarsko goro. Pridno je pomagal doma na veliki kmetiji, saj v njegovi mladosti še ni bilo strojev.
Ko je odraste), je šel v dolino za delom. Srce pa ga je vleklo nazaj na Limbarsko goro.
Leta 1967 je kupil hišo — me-žnarijo pri cerkvi na vrhu Limbarske gore. Hiša je bila med vojno porušena in 25 let ruševina. Leta 1956 so zgradili streho. Tako je ostalo še 11 let. Ko je Lojze kupil to stavbo, jo je pričel obnavljati in že prvo leto je uredil v njej nekajprostora. Dela, ki gg je Lojze vložil v to hišo. se ne da plačati z nobenim denarjem.
Njegovi železni volji In pridnim rokam se lahko zahvalimo, da smo po 25 letih na Limbarski gori zopet lahko pričeli s turizmom.
S hvaležnostjo v spominu nanj nam je ostal v naših srdh.
Žena Francka, sinova Marko In Franci.
Pomlad bo na naš vrt prišla, in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla. in jokala ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
žene, mamice, stare mame, sestre in tete
IVANKE MLAKAR roj. Klopčič
iz Češnjic 23 pri Moravčah
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se ZD Moravče, še posebno patronažni sestri Branki.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in Vidi Per za poslovilne besede.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
Umrla nam je nenado Ijiva mama, teta, stara in prababica
Marija
Bernot
roj. Jerman (Andrejeva mama Dupeljn pri LukovlcO
Ob boleči izgubi, ki "g doletela, se želimo 1 zahvaliti za vsa us pisna sožalja, P0^ cvetje ter vsakršno PJV
cvetje ter vsakršno r-. Zahvalo izrekamo nemu odboru krajevn ^ nosti, sodelavcem |Z , ,
nosti, sodelavcem '‘j., Slovenijalesa in lodr.
_______esa m .
Hvala za ganljivo P0')®’ a besede 51
vorniku za besede ter gospodu župnik®, opravljen obred in P j sede. Hvala vsem,
v &__
ste na našo mam0 0 lepo misel-
Vsi njeni

TURIZEM IN
RENT *
.0
•lOOO LJUBLJANA, TROtMOVA 3 TELEFON: (001)314 544.314 580
TELE** *1!
f
Golfturist vas vabi
za 1. maj!
Zakaj se kot potrošnik-turist ne bi odločili za
Golfm*!
SPB-l
ima poslovalnico tudi v Domžalah — v objektu 721-OU.	noZaflii
Za prvomajske praznike so vam pripravili tri izjem ^ aranžmaje:
V Španijo: na COSTA DEL MARESME v domovino: V RABAC v domovino: V CRIKVENICO
vni ^
siJ'
Španija - costa del maresme - 8-<Jn®vi' ,..,t
ne din 2.760,00 (395 DEM) - polni penzion - ^.k^ars6'1 Med potovanjem ogled San Rema, Monaca, Nic®’
Verone.

Rabac — hotel Mimoza — H vdora — »8“ M1 JJj
TWC stane 986,00 din. Cena vključuje 5 polnih P0^ en z ifl0' stično takso. V hotelu MIMOZA vam je na voljo o vodo, v hotelu HEDERA pa bazen s sladko vodo.
v hotelu.	./j I
Hotel Castor — Pollux — »B« kategorija, 1 talcs0 849,00 din. Cena vključuje 5 polpenzionov in furis jan, plačilo za polni penzion je 50,00 din po osebi na
Crikvenica

hotela »AD TURRES« v Crikvenici. Cena vklJ,u£j|0čit«z,-, čno takso in spremstvo skupine v primeru, da se	I(,
nizirani prevoz z avtobusom, seveda z doplačilo [,0()o
Vse informacije lahko poiščete v Golfturistu, J	fi( r
tudi vse druge storitve.	, -ij	"
Priskrbeli vam bodo avionske karte, pnpr® ^ ^e\0 td druge aranžmaje ter poskrbeli za vse, kar spao organizacije. Lepo vas vabijo!
^18
popravila, čiščenje vseh vrst
šivalnih stroji
TINE KLA
1) 723-324
VIR. ČUFARJE^ 6 61230 DOMZAU
V
\

ZASTAVINA VOZILA: staro za novo
Zelo ugodna prodaja Zastavinih vozil ^ ^
možnost obročnega odplačevanja pri na k
nudimo
izolaciji V AVTOPRAVLNICI »ŠTIFTAR« V DO1" A VE0 cev 14. vse informacije dobite pri zast p Štiftar, telefon 711-966.	^_____
_____----
W Finnet
Maistrova 1
61234 Mengeš f« (061) 737-397
ZASTOPSTVO POSREDOVANJE
leasing
plačila NA TRI obroke
Ina' LEASING NA 8,
24 mesecev
posebni popusti qorska kolesa JOUNTAIN BIKE cyty BIKE BeLA TEHNIKA
INŽENIRING
AUDIO VIDEO SAT — FAX TENIŠKA OPREMA
BOTTECHIA BANDIZIOL ARISTON GOLD STAR TENSAI SAMSUNG GOLDSTAR FISHER BOSS BENNETON

SERVIS KOLES CRDAM CANKARJEVA. Ul. 3 COCOŽALC. (POD DOMŽALSKO CeRVVlOO)

* Um PETKA OD 15.30 ~19.b TEL. 137101
'fj 1rtl tr9°vina v Radomljah ter njen lastnik mladi
1/0 v kadoh
^DOMUAH:
^ 'sijska in »navadna« trgovina
Na* 111 l11estlJ
^ odDri 91Pvina- Miro Bodlaj iz Domžal je r°bno pr| komisijsko trgovino in trgovino
M

ni^)ve?b^|Sg'^9°yini prodaj
ce-
de-
na-
na
aja vse — a vsekakor
d^tdelke	Ponuja samo zelo kakovo-

'Ko ^ Ha n	IVI /LCIILC vvupuvaLi
9. rtPr®5en*^o V° komisijsko trgovino, čaka 9 Tl^nT^Pj- Trgovina je odprta vsak dan od
vas ve-
s dft 1-30url • ,r9ovma je odprta vsak dan od ^0» Ure d'? 041 T3. do 20. ure, v soboto pa od l0ru tudi bog komisijske trgovine je v istem
Cveta
2emfiUlcULPŠČ‘ne občine Domžale in Skl J'sc občine Domžale
j , . vabita
J? IW .L’ bi K:i?*tn'ke zemljišč v bližini urbanih c<
^treK k' bili |„ , e zeiT|ljiSč v bližini urbanih c
vjk *-»'UZ7	tov- Marku Haba
'fk - Uem
svoje uSe- 'nteresente — bodoče So£ Zelenjavne^rbtc in žel-ie P° najemu zemlJ z nami'Vrt°Ve sPoro^'j° na *sti našlo
OBVESTILO:
Društvo psihotronikov Domžale
Obveščamo, da bo tečaj »mentalne dinamike« v Domžalah v naslednjih terminih:
dne 31. 3. 1990 ob 10. uri dne 1.4. 1990 ob 9. uri dne 7. 4. 1990 ob 10. uri dne 8. 4. 1990 ob 9. uri
Tečaj bo v prostorih nekdanje Knjižnice v Kolodvorski 8.
Vsebina tečaja:
—	fizična relaksacija,
—	miselna relaksacija,
—	koncentracije, meditacija tibetanskih mojstrov,
—	elementi yoge, avtogenega treninga, psihoanalize in avto-hipnoze, tehnike memorije,
—	nauk o pozitivnem mišljenju,
—	evolucija človeške zavesti,
—	reinkarnacija in inkarnacija.
Večina udeležencev dobiva na tečaju več od pričakovanega.
Rekli so o tečaju:
V bistvu mentalne dinamike je pravzaprav kreativna vizualizacija, vse kar vizualiziraš lahko tudi ustvariš.
(Richard Bach)
Vse informacije dobite po telefonu na številko (061) 722-909. DRUŠTVO PSIHOTRONIKOV DOMŽALE
Plesna šola »Life«
VABI V ATRAKTIVNI TEČAJ LATINO (MAMBO, SALSA, LAMBADA) TER V ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE.
POHITITE Z VPISOM OTROK NA ZADNJI SEMESTER IN SICER OD 4. DO 15. LETA STAROSTI.
PREDVPIS OTROK ZA SEPTEMBER - 20 ODSTOTKOV POPUSTA.
ZA SREDNJE IN STAREJŠE GENERACIJE SMO PRIPRAVILI ČETRTKOVE PLESNE VEČERE OB DOBRI HRANI, PIJAČI IN GLASBI VAŠE MLADOSTI!
LIFE NI VEČ KOT PLESNA ŠOLA,
LIFE JE VEČ KOT TO.
Restavracija SLAMNIK, telefon 721-531 int. 252 od 16. do 20. ure.
Trgovina »Pri Gašperju« na Prevojah
Zasebna trgovina Eda Terčelja in Angelce Svete na Prevojah 60 se nahaja v prostorih nekdanje Napredkove trgovine oz. v hiši gostilne Gašper.
Z otvoritvijo Mercatorjeve trgovine v bližnjem Šentvidu se je oskrba v obeh krajih zelo izboljšala, z novo trgovino pa so tudi na Prevojah dobili povsem svojo lastno zasebno ponudbo.
V trgovini prodajajo vsa živila (bogata delikatesa!!), meso, pijače, kruh, sadje, zelenjavo, bogato izbiro tekstilne galanterije ter vse, kar človek v gospodinjstvu potrebuje.
Kolikor je bilo ob obisku moč videti, je trgovina dobro obiskana, saj k temu gotovo prispevajo tudi zmerne cene. Potrošniki, ki se odločajo za nakup lahko zasebne trgovce s Prevoj pokličejo tudi po telefonu: 735-049.
M.
Sprejemnica za storitev, kakršne še nismo imeli:
Krznena in usnjena oblačila v čiščenje
V Domžalah, na ulici Urha Stenovca 5 je Breda Košir odprla sprejemnico za krznena in usnjena oblačila. V čiščenje sprejmejo tudi različne kože, usnjene in krznene predmete, rokavice, pasove, torbice, denarnice, čiščenje bo trajalo teden dni, nakar boste svojo lastnino lahko v sprejemnici spet prevzeli.
Na ulico Urha Stenovca se lahko napotite s Prešernove ceste, storitev pa boste našli vis a vis dežnikarstva Tajč-igličar.
Sprejemnica je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Cenjene stranke tudi obveščajo, da jih lahko pokličejo po telefonu 721-765.
VSE ZA VAŠ VRT
Cenjene stranke obveščamo, da je Kmetijska zadruga EMONA odprla novo trgovino VRTIČKAR V SPB-1 na Ljubljanski 84.
Trgovina je odprta od 9. do 18.30 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Cenjene stranke vabimo, da nas obiščejo.
SIMAX
Trgovina z avto deli in dodatno opremo. Domžale, Masljeva 11 pri Kurivu.
Telefon: 721-656.
Delovni čas od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 17. ure.
Prijazen nasmeh novo pečene mlade zasebnice v trgovini Lila v Dobu.
Novo v Dobu:
Rožnata trgovina — Lila
Ob magistralni cesti M.10 v Dobu na Ljubljanski cesti je v prostorih nekdanje trgovine Dobrina ob začetku oz. koncu Doba Marina Cvetko sredi februarja 1990 odprla trgovino na drobno LILA. Okusno urejena trgovina, vsa v belem in »lila,« ponuja vse, kar je v zvezi s tekstilom. Lahko vas obleče od nog do glave, (otroke, ženske, moške) v trgovinici se najdejo posamezni kosi obleke tako za najbolj zahtevne mlade kupce, kot tista bolj preprosta krila in predpasniki, ki jih rabimo za delo v hiši ali na polju. Na urejenih policah najdete vse od spodnjega perila, nogavic, različnih kril in bluz (lastnica obljublja poiskati vašo številko, če je ni ravno v trgovini), pa do plaščev, bund, v kratkem pa bo ponudba dopolnjena tudi z metražo in pozamenterijo (gumbi, sukanec, zadrge, elastika, trakovi vseh vrst ipd.). Cene so konkurenčne, z vsakodnevnim dopolnjevanjem izbire iz različnih podjetij (Veletekstil, Tkanina, Uni-verzale, privatnik Klakočar) in ponudbo vsakovrstnih izdelkov skoraj brez marže, je vsak obisk trgovine novost in priložnost za dober n^kup.
Še delovni čas: dopoldne (tudi ob sobotah) od 9. do 12. ure, popoldne od 14. do 18. ure, ob najnujnejših priložnostih pa lastnico trgovine lahko poiščete tudi v Dobu na Trdinovi 4 in rada vam bo ustregla.
Obiščete LILO in sj prepričajte sami!
V.
Rožice z Moravskega
Cenjene stranke obveščam, da sem odprla poslovni prostor »Cvetličarno VRTNICA« ob glavni cesti Želodnik—Žaga—Dole—Moravče. Nudim pestro izbiro rezanega cvetja, lončnic, aranžiranje, izdelavo vencev vseh vrst ter ostalo. Naročila sprejemamo osebno ali preko telefona št. 731-184 vsak dan.
Delovni čas:
—	dopoldne od 9. do 11. ure
—	popoldne od 14. do 19. ure
—	ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure
—	ob sredah zaprto.
Občani Moravške doline in ostali: izkoristite ugodnost, se vam priporoča!
Cvetličarna VRTNICA Branka Klopčič,
Dole št. 30 Moravče
VABILO:
O melioraciji Radomlje ...
Krajevna konferenca Socialistične zveze Dob vabi na razpravo o načrtu melioracije Radomlje 6, 6, 7, ki bo v
torek, 20. 3. 1990 ob 19. uri v prostorih KS Dob (nad trgovino).
Vabljeni vsi, ki jih zanima urejanje vodotokov Rovščice in Hudskega potoka ter načrt melioracij, agrooperacij in komasacij, zlasti pa kmetje in lastniki zemljišč ter občani KS Dob in KS Vir.
Slamice iz Slamnika:
ALI IMAJO ŽENSKE IN STAREJŠI LJUDJE TUDI PRIHODNOST?
Mislili smo, da je v naši družbi odgovor že dan, ugotavljamo na, da se nekje v občini o tem šele sprašujejo...
Ne bomo presenečeni, če si bodo v prihodnje v pomanjkanju atraktivnih, provokativnih vprašanj postavili tudi tole: Ali so ženske in starejši tudi ljudje?
HOLDING
Če še ne veste, kaj pomeni HOLDING, ki je trenutno HIT nekaterih naših gospodov, preberite spodnjo formulo, pa vam bo vse jasno:
HOLDING je enako UKRADI, DOKLER JE ŠE KAJI Pa še res jel MEŠANA LASTNINA Ob raznoraznih učenih znanstvenih in manj znanstvenih razlagah pojma mešana lastnina, predlagamo preimenovanje v ZMEŠANO LASTNINO, saj se itak ne ve... Malo tvoje, malo naše... no ja, na koncu — moje...
4,5 ODSTOTKA ZA DVA GLASA iz zaupnih virov smo izvedeli, da si gospodje v nekaterih organizacijah (pa ne iz naše občinel), s tem, ko naj bi združevali 4,5 odstotka od OD lahko prislužijo dva glasa pri odločanju. Fino!
Dragi gospodje) Pa veste, da je to več. kot si je priboril kompleten delavski razred, koliko odstotkov je pa žal dal, pa vi sami najbolje veste.
OPRAVIČILO ZA NAPAKO
V tretji številki Občinskega poročevalca je vnovič ponagajal tiskarski škrat. Prejemnika Zlatega slamnika Janeza in Ančo Šlibar iz gostilne RUS v Šentvidu je preimenoval v Hribar. Obema nagrajencema ter bralcem se za škratovo napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo
ZLATI SLAMNIK — STANETU HABETU in PEVSKEMU ZBORU DOMŽALE DU JANEZ CERAR
ZLATI SLAMNIK uredništvo namenja Moškemu in Ženskemu pevskemu zboru Društva upokojencev Janez Cerar ter sedanjim in nekdanjim članom — ter zlasti zborovodji Stanetu Habetu za uspešno vodenje obeh zbo-
GORJAČA ROKOVNJAČA — GRADBENIKOM NA BISTRIŠKEM MOSTU
GORJAČO ROKOVNJAČO pa namenjamo izvajalcem gradbenih del na bistriškem mostu, ki se okrog svojih gradbenih opravil obračajo kot svetopisemski Noe, ko je gradil svojo barko...	1
Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, SDZ, Ivko Hribar, Igor Lipovšek-Lenasi, Martin Grošelj.
'
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan.
izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska judske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Po-
Ctasilo izhaj
Tiskarna Ljudsk , ________...............r____________
odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Po-slanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.

mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmb
m saj smo samo ljudje:

Goveja glasba na domžalskih pašnikih
ji rečejo celo množična kultura, češ množice ne vedo, kaj delajo, imajo pač zmešan okus, izbranci, pa že vemo, kako naj se obrnemo. No, Bog jim pomagaj, v zadnjem času se mi celo zdi, da bodo tudi ti popustili, kajti še nobenega nisem videl v planinski koči, da bi se vrtel ob zvokih klavirja, veliko pa že ob harmoniki ali kitari.


.*.V
•••S
s®
M
$
••••v
.vK
m
Bili so časi, ko smo se sramovali svojih korenin. Posebno v treznem stanju. Ko pa je vmes posegel kakšen maliganček, so se razvezali jezički in upali smo celo priznati, da smo doma iz kmečke hiše. Na uho povedano: vsi Slovenci smo pač poljedelci, če ne v prvem, pa vsaj v tretjem, četrtem kolenu. Ljubljana je imela na primer pred dvestotimi leti le deset tisoč prebivalcev, za dva Mengša. In k tem koreninam pač spada tudi naša glasba, pa najsi je prihajala iz citer, gosli ali harmonike.
V povojnem času je prišlo do zanimivega razkoraka. Tri četrt zahodne Evrope je podivjalo za Avseniki kot za kakšnimi Beatlesi, doma pa so vsi bolj fini ljudje ob tej glasbi vihali nosove in se zmrdovali, češ, to pa že ni kultura, to ni nič, to je navaden kič. vsem tistim pa, ki so bili kakorkoli povezani s takšno glasbo, pa so kar na pamet prilepili etiketo kmeta, kmetavzarja, ljubitelja tako imenovane goveje glasbe.
I
ŠS
SSK
2HK
39BE
>Xv
M
HMC
::S
•>>i
Zlomek pa je ta, da prav goveja glasba odlično uspeva tudi na domžalskih pašnikih. Ker imamo sorazmerno dobro in uspešno glasbeno šolo tako v Domžalah kot v bližnjem Kamniku, je prihajalo iz teh šol vse več glasbenikov, ki jim prav domača glasba ni bila zoprna. Nekaj učencev se je sicer usmerilo tudi na področje resne glasbe, izredno bogata je občina z vokalno glasbo, za vsakim drugim vogalom pa godejo tudi tako imenovani ljudski godci, ki poznajo celo note, ki snemajo plošče in kasete, ki predstavljajo našo občino tudi izven naših meja. Tako rekoč ambasadorji naše Slovenije so, pa priznajmo ali ne.
Res je nenavadno, da imamo v občini toliko dobrih ansamblov, od Alpskega kvinteta do Marele, od Stoparjev do Nika Zajca, da omenim le glavne, vsako leto pa se naučeni pojavljajo novi in novi ansambli. Nekaterim res gledajo iz oči samo marke, ker mislijo, da bodo na hitro prišli do slave in predvsem do denarja, toda vsaj med naštetimi je tako glasbeni izraz kot odnos do dela profesionalen in prav nič se nam ne bi bilo treba sramovati, če jih pozna tudi pol zahodne Evrope, če se prodajajo njihove kasete vsaj po vsej mili ožji domovini in če imajo oboževalce po vsej bližnji in širni okolici.
Ker mi je prav pred kratkim izšla avtorska kaseta s skladbami, za katere naj bi napisal najbolj uspešna besedila, od Avsenika do Slaka, naj mi bo dovoljena še tale pripomba: Piscev bese; dil je vražje malo in dobro bi bilo, da bi se pojavil še kdo. K meni skoraj vsak teden pride kdo po nasvet, ker bi želel pisati besedila, vendar pa ugotavljam, da ti pisci nimajo niti osnovnega poj' ma o metriki, da niso nikdar slišali, kaj je jamb in trohej, da ne obvladajo pesniškega izpovedovanja, radi pa bi bili vsi po vrsti veliki pesniki. No, ne mislite, da sem si tako všeč, da bi si pre«; stavljal, kako pameten sem, hočem le povedati, da je treba tudi na tem področju nekaj znanja, vse pa se začne s šolo, tako kot za glasbenika v glasbeni šoli. In če k temu dodam še dejstvo, da je celo Prešeren uporabljal le 2500 besed v svojih imenitnih Poe-zijah, potem tudi občutek pri res precej tematsko omejene^1 pesnenju niti ni tako slab. Pa še tu je treba imeti navdih in veliko potrpljenja z muzikanti, ki so tako in tako vsi najboljši na svetu. To se ve samo od sebe.
Prvovrsten fenomen je tudi ta, da so vse tovrstne prireditve v občini že vnaprej razprodane, da je obiska vedno dovolj, da je zanimanje za to glasbo nadpoprečno. Ker je nemogoče čez noč zamenjati vse občane in jih prepričati, da so neumni, je bilo očitno treba popustiti tudi pri tej kulturi, ki ji nekateri pravijo subkultura, drugi goveja kultura, spet drugi pa so toliko bolj fini, da
Samo še sklepna misel. Občutek imam, da bomo sčasoifl« priznali celo doVna tole našo domačo glasbo, saj opažam, d« ve-liko javnih prireditev ne more brez nje, za dobro razpoloženj pa jo vzamejo za svojo občasno celo tisti, ki je niso nikdar macoli. Saj ne, da bi jo tako močno zagovarjal, kot se zdi na Pr'/lP°' gled, hotel sem le povedati, da vse skladbe niso samo navada pleve. In da vse pesmi le niso goveja glasba. Prej ko slej bomo t odkrili vsi. Saj smo samo ljudje ...
Ivan sivec
IvAv.v.v.vIoSSK«?

Tam sredi polja je en čep. Marsikdo si je že od znotraj ogledal, koliko je moker ta čep. Marsikdo si pa to še bo, kajti firbec je le firbec in hiše, kjer Bog roko ven moli ni kar tako lahko spregledati. Zlasti še, če je sredi polja. Pravijo, da so glavni manekeni v tem prostoru Trzinci, Mengšani in Ločani.
Na sredi polja je en »čep«
(Kje pa je sod? To že hočejo izvedeti številni obiskovalci. ..)
1.	Na Mengeškem polja (naslov je Mengeš, Na ulicah 58) so pred dnevi odprli Bar »ČEP«.
2.	»Kjer je čep, je tudi sod«, boste rekli. Res je!
3.	Čep pa mora biti moker! če je ves moker, si že hodijo ogledovat številni obiskovalci... Za prvi maj obetajo velik kotel, poln golaža, na poletje pa tudi prigrizek. Pravijo, da takega, od koder se bo kadil prijeten dim...
%
Ti »
-\i?.
li****"*
Mogočna stara lepotica platana
Na lepem in velikem dvorišču gradu Tustanj pri Moravčah, ki letos praznuje 500-letnico v senci raste ca. tristo let stara platana. Njen obseg je skoraj sedem metrov, zraven pa je lipa, stara štiristo let. Njen obseg je več kot šest metrov. Zanimivo je to, da sta debli obeh starih in velikih dreves, še delno zdravi. Na vejah le-teh vsako noč prenočuje družina lepih pavov, katere ima lastnik gradu Dominik PIRNAT že nekaj let za okras grajskega dvorišča.
»Tu je tudi približno dvesto let stara kamnita miza in okoli nje klopi, vse to domači in obiskovalci uporabljajo za prijeten klepet v senci pod mogočno platano. Nekaj deset metrov vstran je še ohranjen manjši grajski ribnik z rdečimi, belimi in rumenimi lokvanji v poletnem času, v zimskem pa je kot drsališče za okoliško mladino, ki sem gor prihaja«, je povedal gospodar Dominik PIRNAT ob najinem srečanju.
Tekst in slika: jože NOVAK
Kako čudni smo ljudje:
Čudno
pismo.
Kako zanimivi smo ljudje: bolj smo reY^jji
in več igramo na srečo. Po radiu in televjf l.
•»I rni||ll
prepričujejo: »Kupi srečko, da boš zadel n1 ' in boš srečen vse življenje.« Mladina non srečkami, ki te čakajo za vsakim vogalom- ^ z našo srečno mladino, ki jo čaka tako sre hodnost.	on#14'
Kupi tudi podobno pismo: Pošlji 50 ^fbi
mark, pa boš, ko se vse skupaj obrne dob r!i |<j
isti, ki na ilačal. Neki
tudi nasedel, mogoče pa nima denarja^ .n
* r3 ^
toliko in toliko mark. Ali tisti, ki na to '9 j^jt ^ pomisli, kdo bo nazadnje plačal. Neki reve ’ j p,
. ... ^
“•tudi-'"-h
..uui naocuci,	milici ------' ug |M J
kruh. Saj nemške marke ne padajo z ne pripravajo po »župci«. Nekdo plača, n®.1:^?!! I sanka«. Da niste med temi zadnjimi tu0 zirQ Od neznanega pošiljatelja sem torej prejel P' j*?
kaj čudno vsebino: »To pismo moraš posili ^ ^^ novih naslovnikov. Če tega ne boš storil, te
nesreča!«
Potem navaja nekaj primerov, kako so ne^tse j^jj^
I 7n\irnW in iih nicn	^	rt.
srna zavrgli in jih niso razposlali naprej, P^n0
tj' r . ^0
nekaj hudega zgodilo: čim pa da so ornehJ . ,$i razposlali, kot veleva osnovno sporočilo, pf J1 J
la« sreča.
Poprečen človek bi rekel: »Zakaj vse to?« ' jiljri^i nja z nesrečo? Ali res samo za to, ker konjiče	^
ne bo »cvetel« naprej? od kod pa sreča,	^ |
sanjene vsebuje niti ene same lepe želje ali 9° na?	kj rtfJ
Prav zato vam pošiljam novo obliko pisrT1 ' širilo po svetu.
Spoštovani naslovnik
Po eni strani svet napreduje; standar reka nekje pada, drugod pa manj O" vSg di svoboščine in osnovne človekove prflvi ^ bajajo do izraza. V marsikateri državi p	9().
vrstno nasilje, in to od materialnega	.i ^
sveta.	. .n ndrf.J. Iki«
Ker je moč državniške oblasti vse	Ji
vsakega državljana, torej tudi od teb^r^j jeMj slovnik. te »rosim, da z vsemi svojimi ^	J
Mi	K
boy	obn
C,
slovnik, te prosim, da z vsemi svojim'vred^so> dobro na svetu. Podpirajmo posten ^ r k' ^ (| . razgledane osebnosti, pridne in de,aV" ?j boti sl'1 bodo na oblasti, da bo svet postajal
hovnih moči, veliko srčnosti, polteneg	f
dela. Bodimo prijazni in dostopni za « ” J j Spoštujmo in ljubimo se med sev j- j rJ dnost človeštva.	„ ,JxMg
Lepo te prosim, če le zmoreš	I« "
Lepo te p/osim, ce le zmure»
Iji to pismo na deset novih naslovnikov, dobro svobaja svet. ickron in prisrcfoj^jti^
I
STRAN 16