* BEžggBBSS raroc!na in Studijska ri'iVlV!' lil lil li GLASILO KOMUNISTIČNI- PARTIJE TRŽAŠKEGA O ŽE ML j A, Leto Vlil, štev. 32 (411) TRST - SOBOTA, 25. AVGUSTA 1956 Posamezna štev. 25 lir wpm :.illlli! lllÌ8§IB A'tW ota'- ira«1 EKAJ BESED BRALCEM ;i ralci in prijatelji bodo že na prvi pogled opazili, da se je naš list tehnično spremenil. Upamo, da bo ta sprememba vsem všeč. Uredništvo namen tudi vsebinsko izboljšati list, da bo v ici postal čim bolj pester, zanimiv, moderen in PmUflLROSTI llez je še vedno v ospre-le P d ju mednarodne pozor-1. tj Hosti. Ne samo zaradi Pffil1 ker se v Londonu vrši prodna konferenca, ki so >erJ jahodne velesile sklicale, * bi se zmenile za mne- V 5fdpta, ki je glavni in- loii1; S ’■{, Iv. tej zadevi, marveč '^tin zato, ker gre za |ti Sanje : ali bo zmagalo na-suverenosti vsake države kU "ajmanjšega dela svojega mo' ia’ ab P3 bo še vedno jf0 proslulo ;oc! .ja» načelo kolonialisti-vmešavanju -j--, ' ‘‘o tmosaraiiju v irnK i ie zadeve drugih dežel - Ì ,'siljevanju tuje samovo- lj ; Sgim irne 'nim. kA narodom. o, da bo zmagalo i k; ■" o suverenosti, svobodi ;c°dvisnosti in nedotaklji- *rriJ! ' °zemlja kljub nasproto-,i- i a nekaterih velesil in ne- 1 d "h nazadnjaških krogov, 111 ne gre v račun, da so ' časi nadvlade ne- i^ ?” držav nad več kot e Jco «nekulturnega» sve-P ,pSa mnenja smo, ker ,.45 - je i j,— akcija Egipta po 1 ^anju Sueškega prekopa St j ,a simpatije vseh na 30j |j ‘h in svobodoljubnih 'Ji ' zato, ker Egipt uživa a ™?nje ene socialistične )Vl' line sveta in narodov A- *er Afrike, da », -- “V govo- ».0 simpatijah ljudskih yc v zahodnem , j Ca Egipta mora zmagati ;5 ‘r’ zma8"i«- a . rit*' »vi bmčija i v. e,nčija v gospodovem 1 jetu 1956» — tako bi Lji' ;A lahko začeli razpravo ^slišani razsodbi zahod-dy i |"skega ustavnega sodi-> l(f . Karlsruhe. Pravzaprav 5 (, lahko reklo : «Nemčija si* i l.jpndovem letu 1933, II. .«o i«- •, y jeju 1956,,. 0VjJk'‘ Dl* najbolj primeren ■jfi ^'ar ^ >o je, da bi bili Ev-n;č ijV lahko pričakovali od \lt I, le nemške vlade in nem-olj;. v°dilnih krogov nekaj 0 Azunicvanja za kvaren 'ga je napravil ta u-nitlerjanskega navdiha ilb^adoljubne in demokrati budi. H t človek dobro premisli, ^ tudi do zaključka, da t nevarnost, da bodo . jei začeli spravljati v j £J< P, koš Adenauerja, nem- a'i čudno, mučno in po-' ' a se proti temu ukre- j^p-Miicnega značaja ni t odločen protest so-t^okratskih in vseh de-so poklicali branijo svoje marksi-kn . Je negama tudi % ** italijanske civilne ln italijanskih čet?). . C ? < 80 bili po ^ ptj * r,canju obsojeni JoiZa katere je bilo do-il ili. lZov> da dejanja niso * j -IL, , *° mislimo, da je * Kv rivična- Upamo, da S v„n° sodišče bolje raz-k» 0 zadevo in da fbo Z|nagala, Toda uredništvo takšnega lista, kakršen je naš, ne more samo po sebi uvajati novotarij, če mu ne priskočijo na pomoč bralci in prijatelji. Zato moramo takoj ugotoviti in priznati, da je naš list v sedmih letih in pol svojega obstoja neštetokrat poskusil navezati čim tesnejše stike z bralci, ki naj bi s svojimi kritičnimi pripombami, s svojimi nasveti, s svojo povezavo pripomogli k stalnemu vsebinskemu in tehničnemu izboljšanju časopisa. Vsi ti poskusi pa niso rodili velikih in trajnih sadov. Predvsem niso rodili konkretnih sadov poskusi za ustvaritev širokega in stalnega omrežja dopisnikov, ki nedvomno predstavljajo največjo odliko in značilnost delavskega lista. Sedaj si uredništvo znova zastavlja to nalogo in jo bo skušalo izvesti do konca, t.j. dokler je ne bo uresničilo. Toda pri tem naj nam bralci pomagajo, naj se zavedajo, da je to njihov list v pravem pomenu besčde in da -je zaradi tega od njih odvisno njegovo postopno izboljšanje. Tudi to ni vse, kar je u-redništvo hotelo povedati Bralci in prijatelji bodo, še preden bodo dobili v roke list, t: j. že v trenutku nakupa, opazili neprijetno novost : list stane 25 in ne več 20 lir. List se je podražil za 5 lir. To neprijetno novost moramo pred svojimi bralci utemeljiti. Zakaj 5 lir več? Zato, ker se je vse podražilo in se je podražil tudi papir, se je podražilo delo v tiskarni, so se povečali vsi stroški, ki jih ima vsak časopis. Bralci so lahko opazili, da so vsi drugi listi za 5 lir dražji. Povedati moramo, da so vsi ostali slovenski tedniki že zdavnaj stali 25 lir. Samo «Delo» je skušalo, dokler je zmoglo, ostati na svoji stari ceni. Sedaj bi pa to pomenilo ogromno povečati finančne težkoče. Zaradi tega je u-prava sklenila, da podraži tudi naš list. Prepoved KP Nemčije razburi a svet ima ttwni si » i is ^ Odločni protesti proti razsodbi vrhovnega sodišča v Karlsruhe Toda prav pri tem hočemo reči, da ne gre samo za podražitev 5 lir. Tu gre za neprijetno dejstvo, da naš list nujno potrebuje finančne podpore svojih bralcev, nujno potrebuje, da se vsi bralci zavedajo, kaj bi pomenilo, če bi morala uprava skleniti, da se mora zaradi prevelikih stroškov list zmanjšati v obsegu ali pa celo spremeniti v petnajstdnevnik ali podobno. To bi bilo kvarno za delavsko gibanje. Zato toplo apeliramo na bralce in prijatelje, naj se potrudijo in naj v mejah možnosti prispevajo, prvič, z denarnimi sredstvi, drugič z večjo razširitvijo časopisa, tretjič, z vezjim številom naročnikov, četrtič, z večjim številom plačanih oglasov. Če se bomo držali teh štirih navodil, bomo lahko rekli, da bo «Delo» še dalje živelo v sedanji obliki in se še kljub vsem težkočam ugodno — tehnično in vsebinsko — razvijalo. To smo nameravali povedati. Upamo, da bomo kmalu dobili konkretne dokaze o tem, da so se naši zvesti bralci in prijatelji odzvali našemu vabilu. UREDNIŠTVO V petek je zvezno sodišče Zahodne Nemčije s sedežem v Karlsruhe objavilo razsodbo proti Komunistični partiji Nem. čije. Razsodba odreja, da je KPN protiustavna, in določa zaplembo vsega njenega imetjaij Njeno delovanje je prepovedano, kot je prepovedano tudi delovanje okoli 200 drugih organizacij, ki jih je sodišče smatralo za komunistične ali filo-komunistične. Vsak poskus obnove Komunistične partije Nem. čije bo kaznovan. Takoj po razsodbi so leteči oddelki Adenauerjeve policijie vdrli v sedeže KP, jih zapečatili in zaplenili dokumente in imetje. Policija je prav tako izvršila več aretacij komunističnih voditeljev. Že prvega dne so aretirali približno 20 komunistov, medtem ko je bil administrativno odvzet mandat vsem komunističnim poslancem, ki sedijo v deželnih parlamentih. Najširšo akcijo so policijske o- ^ MllOZlCIlC clTCtciClJG koiTlUrilStOV blasti izvedle v Hamburgu, _______________1 • NT v• •• kjer je Komunistična partija ze- P® ^»3 tl O QUI 1 16ITICIJI lo močna. Tam so policisti aretirali približno 120 aktivistov. takr?tni odloòitvi s0 se začele Ta odločitev je pretresla res množične aretacije. Ugotovilo se svet in je dvignila po vsem je, da je bilo v kratkem času svetu val odločnih in ostrih aretirano preko pol milijona komunistov, od katerih je le malo ljudi ostalo pri življenju in doživelo srečen konec svojih strašnih muk. Aretacije in preganjanja komunistov so se šele začela, zato je pričakovati, da bodo oblasti nadaljevale s svojo akcijo na podlagi iz trte izvite razsodbe sodišča v Karlsruhe. Razsodba je bila izrečena na podlagi tožbe, ki jo je Adenaue-rjeva vlada vložila pred petimi leti. Vsa dejstva potrjujejo, da je bilo sodišče v Karlsruhe pod stalnim pritiskom vlade, ki je na vsak način hotela dobiti razsodbo po svojih željah. Takoj, ko se je razvedelo za ta nečuven ukrep proti KP Nemčije, je vsak vzporedil ta nov primer z ukrepom 1. 1933, Eisenhower za republikance Stevenson za demokrate V ZDA se vršijo priprave na predsedniške volitve, ki se bodo vršile v novembru. S tem v zvezi se je prejšnji teden vršil v Chicagu kongres demokratične stranke, na katerem so ie- Komunisti so od vseh Nemcev dali največji prispevek v borbi proti Hitlerju in so bili edina organizirana sila, ki se je do zadnjega borila proti m on-struoznemu nacističnemu režimu. Prav zaradi le svoje borbe so najbolj pretrpeli in so imeli na desettisoče, lahko se reče na stotisoče mrtvih. Sedaj pa je ko je Hitler razglasil splošno vo- j Adeneuarjeva vlada zopet odlo-jaško obveznost in istočasne čila — po vzgledu Hitlerja razpust KP, ki jo je tedaj vodil Ernst Thaclmann. Takoj po da spravi komuniste v ilegalo in jih da aretirati. WMarcinelle pretresel svet%* volili ujene kandidate. Za predsedniškega kandidata je bil z protestov. Ti protesti se iz dne- večino glasov izvoljen Adlai va v dan stopnjujejo. Z vseh strani sveta se dviga zahteva po razveljavitvi razsodbe in po o-mogočanju legalnega delova-nja KP Nemčije. To zahtevo ne podpirajo samo komunisti in Stevenson, za podpredsedniškega pa senator Kefauver. Izbiri kandidata za podpresednika ZDA pripisujejo Amerikanci veliko važnost, ker je po zakonu pozvan, da v teku štiriletne upra- njihovi prijatelji marveč tudi vne dobe neposredno prevzame pripadniki drugih demokratič-1 predsedniško mesto v primeru, nih strank, ki se zavedajo, da je ukrep bonnskih oblasti težak udarec demokraciji in predstavlja veliko nevarnost ne samo za Nemčijo, temveč tudi za vso Evropo. Saj je znano, da se ve, kako se take stvari začenjajo, ne ve se pa, kako se končujejo. Tržaška KP, ANPI in preganjanci so protestirali proti hit-lerjanski razsodbi Adenauerje-vih oblasti in zahtevajo, naj se sklep prekliče. Med Tržačani se ogorčenje veča, ker je Trst okusil nacistično okupacijo in doživel težke dni prav zaradi tistega Hitlerja, ki je začel svojo krvavo kariero s prepovedjo KP Nemčije. da predsednik iz katerega koli razloga ne more vršiti svojih poslov. Zadnje dni tega tedna se je pa vr«il v San Franciscu kongres republikanske stranke, na katerem je bil z velikim nav-uušenjem ponovno izvoljen za kandidata sedanji predsednik Eisenhower. Za kandidata na podpredsedniško mesto pa je bil imenovan dosedanji podpredsednik Richard Nixon, na katerega je pristal celo Harold Stassen, ki je v zadnjem trenutku odnehal od svoje borbe pro. ti Nixonu. Vorošilov na obisku na Finskem Na povabilo predsednika Finske republike je v torek prispel v Helsinki predsednik p re-zid i ja Vrhovnega sovjeta ZSSR Klnnent Vorošilov v spremstvu tajnika prezidija Gorkina, ministra za kulturo Mihajlova in ministra za lesno industrijo Va-raskina. Na kolodvoru v Helsinkih so visokega gosta pozdravili predsednik Kekkonen, ministr. KRIVICA proti škedenjskim antifašistom Dnevniki in ostali časopisi so že poročali o izidu procesa proti škedenjskim antifašistom. Znano je, da je tržaško porotno sodišče obsodilo Rutarja, Prunka, Hrovata in Bensija (v odsot. nosti) na 20 le ječe.Stepančič, Sancin in Plečnik so bili oproščeni zaradi pomanjkanja doka. zov. Znano je tudi, da je bila štirim obsojenim obtožencem priznana političnost zločina z uveljavitvi jo pomilostitvenega odloka iz leta 1953. Zaradi tega so bili Rutar, Prunk in Hro. vat takoj izpuščeni na svobodo. Kljub temu se proti obsojencem uveljavlja doživljenjska prepo. ved izvrševanja javnih služb. 3-letno policijsko nadzorstvo in plačilo 1.100.000 lir stroškov odvetnikoma zasebne stranke. Po dru^i strani bodo morali plačati tudi odškodnino Aleccije-vim sorodnikom. Odškodnina bo določena posebej. Takoj po razsodbi se je zvede. lo. da bo obramba vložila priziv. Ne vemo, kako bo argumen. tirala svoj priziv, verjetno pa bo njen glavni argument dejstvo, da sodišče ni uveljavilo 6. člena Memoranduma, oz. odloka štev. 190, s katerim je vladni komisar raztegnil pravno veljav, nost omenjenega člena. Razsodba nas je začudila. Za. čudila nas je predvsem spričo dejstva, da je sodišče priznalo političnost dejanja. Če je porota imela za potrebno, da spozna političnost dejanja, gre tu z veliko protislovje, ker se je uveljavil pomilostitveni odlok iz leta 1953, ni se pa hotel uve. liaviti tisti pravno velj nvni člen Memoranduma, ki jasno govori, da se mora vsak kazenski po-slopek, ki spada v njegov o-kvir, prekiniti in brisati. način doseči določena obsodba. Morda je k temu nemalo pripomoglo ozračje, v katerem so se vršile priprave na proces in sam proces. Ne smemo pač pozabiti, da je italijanski nacionalistični tisk očividno zahteval strogo ob. sodbo obtožencev in je celo protestiral, ko je bila razsodba objavljena. Dejansko se je po našem mnenju izvajal časopisni pritisk zato, da bi se brez na-daljnega dosegel sklep, ki bi bil zadovoljil določene kroge v Trstu. Nočemo s tem reči, da je sodišče ta pritisk sprejelo, a vseeno ozračje ni bilo najboljše in najugodnejše za presojanje. Upamo, da bo prizivno sodišče spremenilo gledanje na vso zadevo in da se bo storjena krivica popravila. Čeprav so obto- ženi tolikih in tolikih mese- cih ječe končno zopet v krogu svoje družine, pričakujemo, da jim da zadoščenje glede na dejstvo. da so bili za časa policijske preiskave podvrženi moralnemu in fizičnemu pritisku, o katerem s» porotno sodišče ni izreklo. ZDA grozi kriza ski predsednik Fagerholm in drugi vidnejši finski predstavniki. V prvih dneh obiska so se vršili razni sprejemi in raz- I n,‘ moremo kot protestira, hodnjih mespeih sovražnik a- govori. Predsednik Vorošilov jej'' Proli takšnemu postopku po- menskega gospodarstva m-, , , I rotnega sodisca. zlasti še zaradi » svojem pozdravn o!, prihodu tega_*ker po naiem mnenju ni Ameriški tisk se v zadnjem času zelo bavi z nevarnostjo inflacije, ki preti ZDA. List «Christian Science Monitor» je v tej zadevi objavil članek, v katerem se pravi, da je treba vprašanje razčleniti «brez slehernih političnih fantar». List ugotavlja, da že nekaj časa v ZDA cene stalno naraščajo. Gospodarstveniki menijo, da «bo v pri- izjavil, da so se zlasti v zadnjem času sovjetsko-finski odnosi zelo bila niti dokazana udeležba obtožencev pri umoru Aleccija. izboljšali, kar je v korist obeh j Vsiljuje se nam misel, da se je dežel. ob tej priliki hotela na vsak flacija». Tudi ameriška mini. stra za trgovino in finance sta že opozorila na to nevarnost. Več proiz-odov se je v zadnjih dneh podražilo za 1U in več odst. V četrtek zjutraj jc bilo torej uradno javljeno, da so vsi rudarji, ki jih je zasula eksplozija v rudniku Marcinelle v Belgiji v globini 1035 metrov, mrtvi. Strašna nesreča se je dogodila 8. avgusta in je šele po 15 dneh skupini pogumnih prostovoljcev uspelo doseči globino 1035, kjer so po eksploziji razsajali smrtonosen plin in ognjeni plameni. Tako je izgubilo življenje 259 rudarjev, od katerih je 136 Italijanov, 110 Belgijcev, 5 Jugoslovanov in nekaj drugih narodnosti. Belgijska in italijanska vlada sta uvedli preiskavo. Toda o vzrokih katastrofe se ne ve nič gotovega. Ve se samo to, da je bil rudnik v najslabšem stanju in brez varnostnih naprav. V takem stanju je več drugih belgijskih rudnikov, katerih gospodarji mislijo na čimvečje dobičke, ne pa na življenje svojih podzemskih sužnjev. Za to stanje nosijo krivdo gospodarji, rudnikov, belgijska in italijanska vlada; slednja zato, ker pošilja italijanske rudarje v Belgio, ne da bi jim prej zagotovila vsaj življenje. Hočej o umoriti španskega rodoljuba iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hrabri španski antifašistični borec Riccardo Beneito . «Miro». ki sc je boril v španski državljanski vojni proli franki-zmu, je bil pred sedmimi leti aretiran v mestu Bilbao v teku velikih delavskih stavk proti francovemu režimu. Tedaj je bil obsojen na trideset let ječe, toda pred mesecem dni je bil proces obnovljen in Beneito je bil obsojen na smrt. Spričo novega zločina, ki ga pripravljajo španske oblasti, se je dvignil val protestov v deželi in inozemstvu. Vsi iskreni demokratje protestirajo in zahtevajo ukinitev njegovega usmrčenja. Kitajsko- avstrijski trgovinski sporazum Med L.R. Kitajsko in Avstri. jo je bil sklenjen trgovinski sporazum v vrednosti 15 milijonov dolarjev, po katerem bo Kitajska nabavila v Avstriji stroje za izdelovanje papirja,, umetna gnojila, merilne inštrumente in nekatere druge industrijsko proizvode. Sukamo na Kitajskem in v Evropi Prihodnji mesec bo predsednik indonezijske republike u-rndno obiskal LR Kitajsko, kjer se bo zadržal okrog 14 dni in bo tudi prisostvoval proslavam 1. oktobra, dneva ustanovitve LR Kitajske. Predvideno je, da bo predsednik Sukamo obiskal tudi Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Avstrijo. Hudi boji v Alžiru V' Alžiru se je položaj zaostril. Samo v mestu Boni je bilo ined neredi ubitih več kot 25 ljudi. Tudi v ostalih krajih so uporniki pospešili svojo borbo, ki je bila posebno ostra v Ka-biliji in v bližini mesta Alžir. Skupno je bilo v teh krajih 37 žrtev. Francoske oblasti so proglasile izjemno stanje. Jugoslovanski borci obiskujejo Norveško Delegacija bivših jugoslovanskih borcev je te dni obiskala severno Norveško, predvsem mesti Elsfjord in ICorgen, kjer so bila taborišča jugoslovanskih internirancev. Delegacija je v posebnih listinah izrazila hvaležnost do prebivalstva teh krajev, ki je nudilo pomoč jugoslovanskim internirancem v tistih te- žkih časih. “Demokracija" proti Alžircem avgu- «Demokracija» od 17. sta t. L je objavila med 8 članki proti komunizmu (v isti številki!) tudi enega pod naslovom n Komunistični vojni hujskači». Prebrali smo ga z veliko radovednostjo, da bi zvedeli, zakuj «Demokracija» pita komuniste z vzdevkom vojnih hujskačev. Zvedeli smo torej, da so francoski komunisti..’, vojni hujskači zato, ker gojijo večje simpatije do alžirskih, maroških in na splošno severnoafriških rodoljubov kot pa do svojih lastnih sodržavljanov v vojaški suknji, ki tekmujejo v tem, kako bodo lepše klali Alzi ree in kako bodo onemogočili, da bi se Alžir osvobodil kolonialnega suženjstva in si ustvaril samostojno in svobodno življenje! Čudna logika «Demokracije». Na vsakem koraku kriči, da je za svobodo in demokracijo, ko pa pride na dan konkreten primer, ob katerem bi lahko dokazala svojo demokratično in svobodoljubno miselnost, se huduje na tiste ljudi, ki se zavzemajo za svobodo vseh narodov. V lem primeru je «Demokracija» še enkrat dokazala, da ni na strani svobode in demokracije. Konkretno je dokazala, da je na strani kolonialistov in rabljev kolonialnih narodov. Morda pa je to le «Demokracija» Adenauerjevega tipa. To nas ne bi začudilo. Egipt ne more. sprejeti Dullesovega načrta V Detroitu, največjem središču avtomobilske industrije ZDA se vedno bolj zmanjšuje proizvodnja avtomobilov in kriza je vedno hujša. Doslej je ostalo brez dela 214.000 avtomobilskih delavcev. Dan po velikem šmarnu se je začela v Londonu mednarodna konferenca o sueškem vprašanju, ki so jo sklicale zahodne velesile. Konferenca je bila pristransko sklicana, ker ni bilo povabljenih več zainteresiranih dežel, med katerimi tudi nekatere ljudske demokracije in Jugoslavija. Ker je bila konferenca sklicana brez prehodnih po. gajanj z Egiptom, se ta dežela konference ne udeležuje in je poslala v London samo opazovalca. Konferenca je v sredo dosegla svoj vrhunec, ko je prišlo do trenutka, ko je bilo treba odločiti, kaj naj se napravi s sklepi konference. Predloženi so bili trije načrti za rešitev sueškega vprašanja : Dullesov, ki je bil pozneje popravljen na podlagi zahtev Pakistana, Tur-čije, Etiopije in Irana, sovjetski in končno indijski. Dullesov načrt predvideva mednarodni svet, ki naj nadzoruje prekop in naj se pozneje pridruži OZN. Načrt, ki ga je predložil Šepilov, je predvideval sklicanje nove konference, ki naj bi izdelala novo konvencijo na podlagi prejšnje iz leta 1888 in naj bi zagotovila svobo-dno plovbo a ne bi smela kršiti suverenih pravic Egipta. Indijski načrt, ki ga je predložil Krišna Menon, pa predvideva potrditev konvencije od 1. 1888, ustanovitev mednarodnega posvetovalnega organa in stalno poročanje s strani Egipta OZN. Po tem predlogu je sovjetski zunanji minister izjavil, da u-makne svoj predlog in se drži indijskega. Indijski predlog sta podprli še Indonezija in Ceylon. V sredo pa je novozelandski delegat predlagal, naj se Dulie, sov načrt, ki ga podpira 18 držav, predloži Egiptu. Ta predložitev naj bi bila v ultimativni obliki. Šepilov je proti temu odločno protestiral in dejal, da se hoče Egiptu vsiliti neugodno rešitev in da se nočejo upoštevati predlogi štirih dežel, ki predstavljajo 700 milijonov prebivalcev. Dullesov načrt dejansko krši suvereniteto Egipta in je slabši od delniške družbe, ki je bila nacionalizirana pred mesecem dni. nem časopisju grožnje proti E-giptu, čeprav angleška, ameriška in francoska vlada izjavljajo, da se ne bodo poslužile vojaških ukrepov. V tem času je egiptovska via. da preko svojih odgovornih članov izjavila, da ne more sprejeti Dullesovega načrta, ki bi postavil Egipt v neenakopravni položaj. “Pastificio Triestino" še vedno zaprt Tovarna testenin «Pastificio Triestino» je še vedno zaprta in vsi njeni nameščenci so sedaj brezposelni. Kaže, da bo delnice dosedanje družbe, ki je napovedala stečaj, prevzel trža. ški Kmetijski konzorcij in bo tovarna ponovno začela obratovati. Vendar pa so nastale nekatere težkoče in je kaj malo verjetno, da bodo tovarno kmalu odprli, kot se je te dni govorilo. V četrtek so se sestali uslužbenci podjetja na enotnem zborovanju in razpravljali o položaju. Fašistični atentatorji na nadškofijo V sredo so nekateri milanski časopisi nenadoma objavili podatke o krivcih atentata na mi- lansko nadškofijo, ki je bil izvršen 5. januarja. Takrat je policija aretirala nekaj osumlje. nih mladih fašistov, pripadnikov MSI. a jih je pozneje izpustila. Sedaj je prišlo na dan, da je peklenski stroj pripravil neki Carlo Alberto Volpi, sin škvadrista Albina Volpi, ki je sodeloval pri umoru Matteottija, dočim so atentat sam izvršili trije mladi fašisti ob sokrivdi nekega odv. Noja. lati fašisti naj bi bili izvršitelji številnih atentatov na demokratične sedeže v novembru in decembru lanskega leta. Volpi je baje sam prodal to novico listu «La Notte» za pol milijona lir. Kaže da je policija ponovno začela preiskovati vso zadevo. Nevarnost odpustov v “Istituto Farm. Triestino'1 V sredo so se sestali na skupščini uslužbenci podjetja «Farmacoterapico Triestino», da razpravljajo o nameri nekaterih članov uprave, da odstopijo trgovinski oddelek podjetja Zvezi videmskih lekarnarjev. n~ intervenciji predstavnikov Da se hoče na vsak način rešiti sueško vprašanje na podlagi izsiljevanja, dokazuje dejstvo, da so se znova začele oglašati po zahodnem konzervativ- obeh sindikalnih organizacij, ki sta podčrtala, da bi pomenila ukinitev trgovinskega oddelka škodo za podjetje, za tržaško gospodarstvo in za nabavljanje zdravil ter bi obenem predstavljala nevarnost odpustov dolo-čenega števila uslužbencev, ker bi se poslovanje skrčilo, je bila sprejeta posebna protestna resolucija z zahtevo, naj oblasti intervenirajo. Resolucija je bi- la poslana predsedništvu podjetja, vladnemu komisarju, županstvu, centru za gospodarski razvoj, uradu za delo in drugim ustanovam. V Mehiki že tri mesece stavkajo učiteljiščniki, ki zahtevajo, da jim vlada zviša štipendije, da se določi obširnejši učni načrt in minimalni delovni čas za učitelje. Dijaki so odločeni vztrajati v svojih zahtevah, pa čeprav bi morali izgubiti šolsko leto. Vlada je pa pripravljena pristati le na prvo zahtevo, toda pod pogojem, da takoj prekinejo stavko. Tudi ^GITECI v Žavijah v slabem stanju Vedno bolj ima človek vti», da stoje podjetja, ki so nastala v žaveljskem industrijskem pri-stanišču — glede katerega so nekateri krogi zbujali v tržaškem prebivalstvu toliko opti-timističnih upanj — na kaj triih temeljih. Prej « Kraft-metal», sedaj se pa pojavlja zadeva podjetja GITECI, katerega nameščenci niso že tri tedne prejeli plače. Podjetje se izgovarja, da nima denarja, banka pa, ki bi morala posoditi podjetju denarna sredstva trdi, da ni za to pooblaščena. Delav. ci pa čakajo... Sindikalni predstavniki so vso zadevo predložili uradu za delo. Prvi uspeh uslužbencev Acegat V tem tednu so uslužbenci podjetja ACEGAT dosegli prvi uspeh v svoji borbi za ureditev nekaterih vprašanj normativnega značaja Predstavniki upravne komisije podjetja so namreč v torek podpisali s pred-stavniki obeh sindikatov sporazum, ki določa izplačilo Jokla-de za menzo v višini 80 lir, ki jo bodo izplačali od 1. avgusta dalje. Za zaostanke bodo usluž- benci prejeli enkratno povprečno vsoto v višini 10.000 lir. V ponedeljek se bodo sindikalni predstavniki ponovno sestali 1 upravno komisijo in razpravljali ter skušali doseči rešitev o-stalih spornih normativnih vprašanj. POLITIKA IN GOSPODARSTVO LENINOVI ZAPISKI O NARODNEM vprašanju in ’avtonomizaciji” ■aiiaiiiijai.ajisiiaiiaiis:iatiiiiaiis!iaiisiiiiisiisiia:iaiiiiiiiiiii Pred nedavnim je revija «Komunist», glasilo CK KPSZ objavila nekaj še neobljavljenih dokumentov V. I. Lenina. Med temi so tudi trije zelo zanimivi zapiski o «vprašanju narodnosti». Zaradi večjega razumevanja vprašanja objavljamo le dva zadnja zapiska, ker se prvi tiče konkretnega primera, ki bi bil po vsej verjetnosti nerazumljiv, če se ne bi vsa zadeva zgodovinsko razčlenila. Nadaljevanje zapiskov 31. decembra 1922 V svojih delih o nacionalnem vprašanju sem že pisal, da vprašanja nacionalizma ne gre postavljati abstraktno, na sploh. Treba je razlikovati nacionalizem zatirajočega naroda od nacionalizma zatiranega naroda, nacionalizem velikega od nacionalizma malega naroda. Nasproti drugemu nacionalizmu smo mi, nacionalci velikega naroda, v zgodovinski praksi skoraj zmerom krivi za neskončno število nasilstev in še več — počenjamo neskončno število nasilstev in žalitev, ne da bi sami to opazili. Spomnimo se samo na moje spomine z Volge o tem, kako obravnavajo pri nas drugorodce, kako Poljaka ne imenujejo drugače kakor «poljačiška», kako Tatara zasmehujejo s «knezom», Ukrajinca s «hoholom», Gruzinca in ostale kavkaške drugorodce pa s «kapkaskim človekom». Zato -internacionalizem zatirajočega ali tako imenovanega «velikega» naroda, čeprav velikega samo v njegovih nasilst-vih, velikega samo tako, kakor je velik policaj, ne sme hiti »amo v spoštovanju formalne enakosti narodov, marveč tudi v takšni enakosti, s katero zatirajoči, veliki narod nadomešča tisto neenakost, ki dejansko nastane v življenju. Kdor tega ni razumel, ni razumel resnično proletarskega odnosa do nacionalnega vprašanja, je v bistvu ostal na drobnoburžoaznem stališču in zato mora vsak trenutek zdrkniti na buržoazno stališče. Kaj je vazno za proletarca Kaj je važno za proletarca? Za proletarca ni samo važno, marveč tudi bistveno potrebno, da mu v proletarskem razrednem boju zagotovimo kar največ zaupanja drugorodcev. Kaj je zato potrebno? Za to ni po- Drugič, zvezo socialističnih republik moramo obdržati v pogledu diplomatskega aparata. Tretjič, tov. Ordžonikidzeja je treba primerno kaznovati (to pravim s tem večjim obžalovanjem, ker spadam osebno med njegove prijatelje in ker sem delal z njim v tujini v emigraciji) in tudi do kraja proučiti ali znova proučiti vse gradivo komisije Dzeržinskega, kar zadeva popravljanje tistih neštetih nepravilnosti in pristranskih sodb, kakršne nedvomno so v tem gradivu. Politično odgovornost za vso to zares velikorusko nacionalistično gonjo je treba seveda pripisati Stalinu in Dzcržinskemu. Raba nacionalnega jezika. Četrtič, treba je uvesti najstrožje določbe glede rabe nacionalnega jezika v drugonaeio. nalnih republikah, vključenih v našo zvezo, in te določbe posebno skrbno preveriti. Ni dvoma, da bo pri nas in ob našem sodobnem aparatu prodiralo pod pretvezo enotne železniške službe, pod pretvezo fiskalne e-notnosti itd., mnogo zlorab resnično ruske narave. Za boj proti lem zlorabam je nujno potrebna posebna iznajdljivost, da sploh ne govorimo o posebni iskrenosti tistih, ki se bodo lotili takšnega boja. Tu bo potreben podroben kodeks, ki ga lahko kolikor toliko uspešno sestavijo samo nacionalci, živeči v dani republiki. Pri tem se nikakor ne smemo že naprej zareči, da se ne bomo po vsem tem delu na prihodnjem kongresu Sovjetov vrnili nazaj, to se pravi, da bomo obdrželi zvezo sovjetskih socialističnih republik samo v vojaškem in diplomatskem pogledu, v vseh drugih pogledih pa upostaviii popolno samostojnost posameznih ljudskih komisariatov. Ne smemo pozabiti, da trebna zgolj formalna enakost. pitev ljudskih komisariatov in Za to je treba tako ali drugače s svojim ravnanjem ali s svojim popuščanjem nasproti drugorodcu nadomestiti tisto nezaupanje, tisto sumničenje, ti. ste žalitve, ki mu jih je v zgodovinski minulosti prizadej a. la vlada «velikodržavnega» naroda Menim, da boljševikom, komunistom tega ni treba nadalje ir: podrobno pojasnjevati. In menim tudi, da imamo, kar zadeva gruzinski narod, tipičen primer, ko resnično proletarski odnos do stvari zahteva od nas še prav posebno veliko previdnost, rahločutnost in popustlji. vost. Gruzin, ki omalovažuje to stran stvari, malomarno o-pletajoč z očitki «socialnega nacionalizma », vtem ko sam ni le pravi in resnični «socialni nacionalec», marveč tudi grob velikoruski policaj, takšen Gru-zin dejansko ravna proti interesom proletarske razredne solidarnosti, zakaj nič tako ne zadržuje razvoja in krepitve proletarske razredne solidarnosti, kakor nacionalna krivičnost, in «užaljeni» nacionalci niso nikoli občutljivejši kakor tedaj, ko gre za občutek enakosti in za kršitev te enakosti, ki jo zagrele njihovi tovariši proletarci, čeprav zgolj iz brezbrižnosti, čeprav zgolj v sali. Zato je v danem primeru bolje pretiravati v popustljivo, sti in širokosrčnosti nasproti narodnim manjšinam, kakor ravnati preozkosrčno. Zato v danem primeru temeljni interes proletarske solidarnosti in torej tudi proletarskega razrednega boja zahteva, da nacional. nega vprašanja nikoli ne obravnavamo formalno, marveč zmerom upoštevamo obvezno razliko, kar zadeva odnos proletarca zatiranega (ali malega) na. roda nasproti zatirajočemu (ali velikemu) narodu. Zabeležil M. V. LENIN Praktični ukrepi Nadaljevanje zapiskov 31. decembra 1922 Kakšne praktične ukrepe je treba storiti v nastalem položaju? Prvič, treba je obdržati in krepiti zvezo socialističnih republik : o tem ukrepu ne more biti dvoma. Ta ukrep nam je potreben, kakor je potreben svetovnemu komunističnemu proletariatu za boj s svetovno buržoazijo in za obrambo pred njenimi spletkami. nevsklajenost njihovega dela nasproti Moskvi in drugim centrom lahko paraliziramo z zadostno partijsko avtoriteto, če jo bomo uporabljali s količkajšnjo uvidevnostjo in nepristranostjo ; škoda, ki utegne nastati za našo državo, če ne bomo imeli nacionalnih aparatov združenih z ruskim aparatom, bo neprimerno, neskončno manjša od 'škode, katera nastaja ne samo za nas, marveč tudi za vso Internacionalo, za stotine milijonov narodov Azije, ki bo v bližnji bodočnosti za nami stopila v ospredje zgodovinskega dogajanja. Bil bi neodpustljiv oportunizem, če bi na pragu tega nastopa Vzhoda in v začetku njegovega prebujanja izpodkopavali ugled, ki ga imamo pri njem, pa čeprav le z najmanjšo grobostjo in krivičnostjo nasproti našim lastnim drugorodcem. Ena stvar je potreba po strnitvi proti imperialistom Zahoda, ki branijo kapitalistični svet. Tu ne more biti dvoma in odveč bi pogojno odobravam te ukrepe. Druga stvar pa je, če se mi sami, pa čeprav v malenkostih, znajdemo v imperialističnih odnosih do zatiranih narodnosti, izpodkopavajoč s tem docela vso svojo načelno iskrenost, vso svojo načelno obrambo boja z imperializmom, jutrišnji dan v svetovni zgodovini pa bo prav takšen dan, ko se bodo prebujeni in po imperializmu zatirani narodi zdramili in ko se bo začel odločilni, dolgotrajni in težki boj za njihovo osvoboditev. Zabeležil M. V. 31. XII. 1922 LENIN Zahodnonemški mladinci bežijo v Nemško demokratično republiko Nekaj informacij IIIII!iIIII]IIill!II!IlllinilIIiiliIlllII!lllllllliIIIBIilSll!II!!II!IlilIIIIIIIIIIIIIIIIII!II!IINII!IIIIilllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiIllfllllIII! !IlIIIfl!llllliIIIIIIIII!I!ll!IIIIIIIIIIIIIIill!lll!I![|!IIIiIi!IIIIiilIIII!II!IIIIIIIIIIIIIIlII!IlfIIII!lll Tisk Nemške demokratične republike obvešča, da se čedalje večje število zahodnonem-ških mladincev zateka na ozemlje Nemške DR, da bi se izognili vojaškim obveznostim. To se dogaja zlasti v zadnjem času potem, ko so v Zahodni Nemčiji sprejeli zakon o obvezni vojaški službi. Samo na obmejnem področju Eisenaeh, kjer so ustanovili poseben begunski odsek, se je v zadnjih treh tednih javilo 300 mladih ljudi. V drugem begunskem odseku, ki je bil ustanovljen v Schoene-beck (Magdeburg) se vsakodne- Po vzpostavitvi ljudske oblasti je Jugoslavija odločno krenila po poti socialističnega razvoja. V deželi so se izvršile globoke spremembe, ki so ustvarile gospodarske predpostavke za razvoj socialističnih proizvajalnih sil in za reorganizacijo vsega ljudskega gospodarstva na socialistični podlagi. Kot za druge dežele, ki so izbrale socialistično pot, je bila prva in najnujnejša naloga, ki se je postavila pred Jugoslavijo, ustvaritev moderne industrijske podlage, ki naj bi zajamčila razvoj socializma. Prav za čimprejšnje uresničenje te velevažne naloge so jugoslovanski komunisti mobilizirali vse narode dežele. Element, ki označuje narod-gospodarstvo Jugoslavije v vno javlja od 30 do 40 mia- ; ieh zadnjih časih, je nagel raz- dincev, ki nočejo postati voi jaki nove zahodnonemške vojske. voj proizvajalnih sil in ustvaritev narodne industrije. V tej dobi se je težka industrija po- sebno naglo razvila. Tako, če je na koncu 1. 1955 industrijska proizvodnja v svoji celoti bila 2,5 krat večja kot pred vojno, je proizvodnja proizvajalnih sredstev dosegla 917 % v primeri z 1. 1939. V predvojni Jugoslaviji so industrijski dohodki predstavljali 18% narodnih dohodkov, medtem ko danes predstavljajo 40%. Iz zaostale, industrijsko nerazvite dežele je Jugoslavija postala dežela z relativno razvito industrijo, dežela, ki ima močno podlago za nadaljnji industrijski razvoj. Industrijski razvoj Proizvodnja električne energije po prebivalcu je danes na višini 247 kWh proti 75 kWh predvojne dobe, proizvodnja Egipt je imel vso pravico nacionalizirati družbo za Sueški prekop Na risbi je začrtan Sueški prekop, ki je sedaj v ospredju mednarodne pozornosti zaradi nacionalizacije delniške družbe, upraviteljice prekopa. Zahodne velesile ostro protestirajo proti nacionalizaciji, ki jo je izvedla egiptovska vlada. Pravijo, da bo nacionalizacija spravila v nevarnost svobodo plovbe skozi prekop, kar pa ne odgovarja resnici, ker je egiptovska vlada jasno izjavila, da bo svoboda plovbe popolnoma zajamčena. Egiptovsko ljudstvo naglo napreduje k odpravi vseh ostankov kolonializma v svoji deželi, odbijajoč grožnje imperialistov in poskuse vmešavanja v svoje notranje zadeve. Sklep od 26. julija o nacionalizaciji mednarodne družbe za Sueški prekop je nov važen korak v tej smeri. Tisk monopolov je na ta u-krep odgovoril z gromovito jezo. Kopica klevet in groženj je padla na Egipt in njegovega predsednika. Da bi prevarali javno mnenje, so potegnili na dan vrsto argumentov, ki naj bi opravičili pritisk zahodnih velesil na Egipt. V tem smislu so nekateri listi prevzeli vlogo zaščitnikov mednarodne zakonitosti. Izjavili so, da je nacionalizacija Sueškega prekopa ilegalna. Te Lilo govoriti o tem, da brez- ' svoje trditve pa ne morejo do- kazati. Pravica je v tej zadevi na strani Egipta. Kanal je zgra. jen na egiptovskih tleh. Zaradi tega se nahaja pod oblastjo Egipta. Zaradi tega je v konvenciji od 22. februarja 1866 napisano, da je družba za Sueški prekop egiptovska delniška družba, ki odgovarja pred egiptovsko zakonodajo. Vlada je torej ukrepala v mejah svoje o-blasti v popolnem soglasju s konvencijo, ki sta jo podpisali tudi Anglija in Francija. nic. To je dejansko jamčilo E-giptu pravico do kontrole nad posli družbe. Kato so te delnice prišle v roke Anglije zaradi finančnih težkoč Egipta. Te le-žkoče so bile povzročene od nekaterih mahinacij angleških a-gentov. Skratka, nacionalizacija družbe ni napravila drugega kot to, da je obnovila pravice Egipta, ki so bile v preteklosti prekršene. Citira se lahko celo prece-dent: sklep mednarodnega razsodišča, ki je priznalo, da je Iran leta 1951 imel pravico nacionalizirati Anglo-lranian OH Co. Celo nektiSKra monopolistična glasila prodarii, »o je dejanje Egi pta le giti m nò': Kljub temu so Washington, London in Pariz naslovili Egiptu ostre jjrotestne note, ki jih je egiptovska vlada zavrnila. V teh notah se ne jjostavlja več vprašanje ilegalnega značaja nacionalizacije, ker temeljijo na trditvi, da postavlja egiptovska kontiola v nevarnost svobodno plovbo skozi kanal. To navidezno nevarnost izkorišča zahodni tisk, ki je sovražno razpoložen proti Egiptu. Egiptovska vlada ni dopustila nobenega dvoma glede dejstva, da nacionalizacija ne omejuje svobodne plovbe skozi ka-nul. Izjave egijitovskih poslanikov, ki so bile objavljene v Washingtonu in Londonu, ter govor C. A. Naserja v Alexan-driji so zelo jasni v tem pogledu. Vnema zagovornikov imperializma Kes je, da je bila družba sko-ro eno stoletje pod kontrolo tujih kapitalistov, angleških in francoskih. To pa je bila ilegalna kontrola, ker je bila vsiljena, ko je bil Egipt prešibak, da bi lahko branil svoje pravice. Ko je Ferdinand de Les-seps ustanovil družbo, je stavil Egiptu na razpolago 44% del- VESTI IZ Z. S. S. R. IN DEŽEL LJUDSKE DEMOKRACIJE CK KPSZ in ministrski svet ZSSR sta preučila vprašanje namakanja in razvoja neobdelane zemlje na področju «lačne» stepe v Uzbeški in Kazaški republiki. CK KP SZ in ministrski svet ZSSR sta sprejela predloge partijskih in vladnih organov obeh republik o razvoju teh predelov. V letih 195£• 1962 bodo obdelali 300.000 ha zemlje, kjer bodo pridelali 320-340.000 ton bombaža. Za izvedbo tega cilja bodo zgradili v severni in južni «lačni» stepi dva kanala. V okviru tega programa so že zgradili ali bodo zgradili 600 km glavnih cest in 200 km krajevnih cest. Na 280.000 ha obdelane ledine bodo ustanovili 34 sovhozov. Prav tako bodo ustanovili več stroj-no-traktorskih postaj, male in večje električne centrale, med temi večjo centralo, ki bo dobavljala 400.000 kwh. V dveh letih bodo zgraditi tudi železniško progo. Prve dni avgusta se je vrnila iz LR Kitajske sovjetska delegacija, ki je podpisala z akademijo znanosti LR Kitajske spo- razum, s katerim se predvideva kitajsko - sovjetsko sodelovanje za regulacijo reke Amur. Z regulacijo reke se bodo pred amurskim področjem otvorile velike perspektive. Predvsem bo področje dobilo ceneno električno energijo. Reka pa bo postala plovna in se bo na ta način otvorilo novo večje plovno omrežje, ki bo povezovalo ZSSR in Kitajsko. Na Tihem oceanu bodo ob izlivu Amura zgradili večji pristan. Na skupnih sovjetsko - kitajskih sestankih so ugotovili, da je na področju Amurja potenciala za 13 mili jr nov kwh. V LR Albaniji se delovni ljudje čedalje pogosteje obračajo na oblasti, da bi prejeli kredite, ki jih je država dala na razpolago za gradnjo privatnih stanovanjskih hiš. V prvi petletki je država dala delovnim ljudem na razpolago 221 milijonov Jekov kreditov. V 5 mesecih 1956 je že 5000 družin dobilo kredite za gradnjo hiš. Na vasi so si kmetje v prvi petletki zgradili z državnimi krediti 17.000 stanovanjskih hiš. V drugi petletki, ki se je začela letos, bo država nadaljevala svoje napore za povečanje kreditov, ki bodo omogočili, da si bo večje število delovnih ljudi zgradilo lastno hišo. Poleg tega država gradi večje stanovanjske hiše. V prvi petletki se je na ta način zgradile) 450.000 kv m stanovanjske površine, v drugi pet- letki bodo zgradili 663.000 kv m stanovanjske površine. Na trgu Majakovskega v Moskvi so odprli nov hotel, ki nosi ime «Peking». Doslej so v novem hotelu, ki je eden največjih v mestu, dokončali 210 enosobnih in dvosobnih stanovanj, dokončujejo pa še 150 sob. Hotel bo imel restavracijo s tremi dvoranami, kjer bo prostora za 1000 gostov. Imel bo zimsko zaprto in poletno odprto kavarno na strehi dvanajstega nadstropja. Eno izmed dvoran restavracije bodo okrasili v kitajskem slogu. Za freske na zidovih in na stropu, štukature, lesoreze in druga dela so povabili aihitekte, slikarje, kiparje in druge mojstre s Kitajskega. Ali Egipt lahko zagotovi normalno delovanje kanala? Odgovor ne more biti kot pritrdilen. To je priznal celo komentator agencije «Reuter» William Ryan. Egiptovska vlada je odkrito izjavila, da je izvedla nacionalizacijo zalo, da lahko izkoristi dohodke družbe za finansiranje objektov, ki bodo služili za gospodarski razvoj dežele. Dohodki pa odvisijo od števila ladij, ki bodo plule skozi prekop. Egiptovska vlada je torej življenjsko zainteresirana, da se plovba skozi prekop normalno razvija. V nema zagovornikov monopolov pa je že prestopila meje spodobnosti. List (.(.New York Times» je 28. julija napisal, da bo nacionalizacija prekopa ško. dila ne samo sistemu mednarodnega gospodarstva in mednarodne trgovine, marveč tudi blagostanju egiptovskega ljudstva. Nekaj dni prej pa je ta list navdušeno pritrjeval Washingtonu, ki je odrekel svojo pomoč Egiptu za gradnjo asuanskega jeza. Predsednik Egipta Naser je v Alexandriji podrobno obrazložil vso zadevo. Dejal je, da so ZDA hotele na podlagi pomoči za gradnjo asuanskega jeza dobiti kontrolo i na to gradnjo i na gospodarstvo in finanse voljo, otresajo njihovega varilstva in da je prenehal čas, ko so gospodarili v Aziji in Afriki. Sklep Egipta je bil sprejet potem, ko sta Washington in London odklonila pomoč za gradnjo jeza pri Asuanu. Ameriški tisk ni skrival, da je bila pomoč odklonjena zato, da bi se predsedniku Naserju ustvarile težave. Nekateri opazovalci so celo predvidevali, da se bo Naserjeva vlada pod težo tega udarca zrušila. Danes pa morajo ameriški diplomat je priznati, da so se zmotili. Potolažijo se lahko le s tem, da je pri tem prizadet prestiž ZDA, ne pa interesi ameriških monopolov, ker so glavni delničarji sueške družbe angleški in francoski kapitalisti. Številni ameriški komentatorji se tolažijo s tem, da je bri. tonski prestiž na Bližnjem vzhodu dobil nov udarec in poudarjajo, da se je Dulles zavzemal zato, da bi Washington in London odrekla pomoč Egiptu za asuanski jez. premoga znaša 530 kg na vsakega prebivalca proti prejšnjim 180, jekla 46 kg proti 15 itd. Danes Jugoslavija proizvaja številne vrste proizvodov; začeli so tudi izvažati industrijske proizvode, kot n. pr. proizvode kovinarske, elektrotehniške industrije itd. Letno naraščanje industrijske proizvodnje je znatno : leta 1955 sc je industrijska proizvodnja povišala za 16% v primeri s prejšnjim letom. V teku svojega silovitega industrijskega razvoja je Jugoslavija morala skozi številne ovire in težkoče. Jeseni 1. 1955 je bila gospodarska politika podvržena kritični preučitvi na kon. ferenei, ki jo je za to sklicala Zveza komunistov Jugoslavije in ki ji je predsedoval tov. Tito. Na tej konferenci se je priznalo, da je bil tempo industrijskega razvoja do tedaj preveč intenziven, ni odgovarjal gospodarskim možnostim dežele in je grozil s poslabšanjem življenjske ravni prebivalstva. V teku diskusije sc je določilo, da se mora doseči naglo povečanje obsega industrijske proizvodnje v prvi vrsti z ustvaritvijo naprav in v manjši meri s povečanjem delovne storilnosti, ki na številnih področjih industrije ni še dosegla potrebne ravni in ne odgovarja v narodno gospodarstvo investiranim sredstvom. Poudarilo se je, da »e na nekaterih industrijskih področjih proizvajalna zmoglji, vost zadostno ne izkorišča : in to se dogaja po večini v podjetjih kovinarske industrije za 40-80% ; v tekstilni industriji za 75% v industriji za proizvodnjo poljedelskih strojev za 55%. Nekaj let so bile zahteve nekaterih področij, kot tista za proizvajanje predmetov za široko potrošnjo ali kmetijstvo, potisnjene nazaj, ker so se mobilizirali vsi viri za nagel razvoj določenih področij težke industrije. o izgradnji socializma v Jugoslavi] ll!lllllllllllllllllllllltllll!lllllllllllllllllll!lllllllllili:llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll|lfl ko potrošnjo in se povečujejo investicije za kmetijstvo. Tudi v 1. 1956 se seveda sledi načelu pretežnega razvoja težke industrije, kljub temu pa se bodo investicije za lahko industrijo in kmetijstvo znatno povečale v primeri s prejšnjimi leti. Zato, da se povečajo zaloge blaga za potrošnjo posameznikov, bo blago za civilno uporabo sestavljalo polovico proizvodnje vojne industrije. Sklenjeno je bilo, da se iz inozemstva uvozi za 10 milijard din blaga za široko potrošnjo proti 3,8 milijardam iz 1. 1955. Diskusija o vprašanjih gospodarske politike je ugotovila težave in pomanjkljivosti objek-livnega značaja, ki se navadno pojavljajo v teku razvoja mlade industrije v deželi, ki je bila do nedavnega industrijsko zaostala in nerazvita. Ugotovili so se tudi številni negativni po. javi, ki so prišli na dan zaradi omanjkljivosti v gospodarskem vodstvu. Koristno je, da se na kratko lotimo teh vprašanj. Sistem delavskih svetov Nekaj sprememb glede investicij Pred londonsko konferenco se je mnogo govorilo o vojaških ukrepih proti Egiptu. Dejstvo je, da tudi le grožnje ne učinkujejo več tako, kot so učinko-vale v preteklosti. Ljubitelji vojaških pustolovščin se morajo zavedati, da je utrditev miroljubnih sil in dežel v svetu zmanjšala možnost vojaških posegov v korist nekaterih kolonialističnih velesil. I. BOCKAREV V svojem govoru od 26. septembra 1955 je lov. Tito poudaril, da je treba z manj intenzivnim tempom graditi velike objekte. Sklep, ki ga je omenjena gospodarska konferenca sprejela 28. septembra, je pre-'eiiural, da mora gospodarska ■agii tika s preobrazbo ustroja ! “oslici j zajamčiti proporčni prirastek bodisi proizvodnje blaga za široko potrošnjo bodisi proizvodnje osnovnih proizvajalnih sredstev. Na podlagi tega navodila so znova preučili osnutek zveznega družbenega načrta za 1956, o katerem se je razpravljalo inarca letos v zvezni ljudski skupščini. Načrt za 1956 predvideva investicije v višini 346 milijard din proti 420 milijardam 1955. Osnovno orientacijo novega načrta označuje znatno zmanjšanje investicij za nove gradnje, medtem ko se teži k poudarjanju potrebe po čimprejšnjem začetku obratovanja objektov, ki se gradijo, in po boljšem izkoriščanju podjetij, ki že obstajajo ; istočasno se pospešuje proizvodnja predmetov za širo- dežele. Potem pa bi «New York Times» hotel natolcevati, da ZDA skrbijo za dobrobit egiptovskega ljudstva ! V resnici nasprotniki nacionalizacije skrbijo le za interese zahodnih monopolistov. Oni niso zaskrbljeni samo za izgubo svo-ih dobičkov, marveč tudi zalo, ker je nacionalizacija nov udarec kolonializmu. Zahodne velesile začenjajo razumeti, da se kolonialni narodi, ki so jim skozi desetletja diktirali svojo 24. junija je bila na letališču Tušino v bližini Moskve velika letalska parada sovjetske vojne in civilne aviacije. Na paradi je sovjetsko letalstvo pokazalo svoj veliki napredek, ki je izne-nadil številne zahodne vojaške strokovnjake. Na - paradi sta bila prisotna poleg drugih zahodnih predstavnikov tudi načelnik štaba ameriškega letalstva gen. Twining in britanski letalski minister Birch. Znano je, da se je v letih 1951-1954 ustvaril v Jugoslaviji originalen sistem upravljanja ljudskega gospodarstva, katerega glavna značilnost je znatna decentralizacija gospodarskega vodstva. Z zakonom od 29. dec. 1951 se je izvedla globoka reforma sistema načrtovanja v ljudskem gospodarstvu. S tem zakonom so organi za državno načrtovanje omejili svojo nalogo na določanje osnovnih razvojnih potez na področjih narodnega gospodarstva na podlagi kritičnega pregleda rezultatov gospodarske dejavnosti v prejšnjem letu. Objektivi pod. jetij glede na obseg, izbiro, proizvajalne stroške in sistem proizvajalne distribucije niso bili več določeni od centra razen določanja cen za proizvedene predmete. Za vse to je bi. la podeljena popolna avtonomija gospodarskim organizacijam. Sistem za plačevanje dela v podjetjih, ki je bil uveden decembra 1953, je postavljal plače delavcev in nameščencev v neposredno odvisnost od dohodkov podjetja. Takozvani dodatni plačni sklad, ki se razdeljuje na koncu gospodarskega leta: se je ustanovil na podlagi čistega dobička podjetja. Podjetjem in gospodarskim organizacijam se je podelila pravica, da avtonomno rešijo vprašanja o blagu, ki ga je treba proizvesti, in tudi prodaje tega blaga po tržnih cenah. Krajevni organi oblasti, občin-skl in okrajni ljudski odbori, so dobili pravico udeležbe pri reševanju vprašanj o gospodar, ski dejavnosti podjetij in pravico uporabe dela dobička za svoje potrebe. Kar se pa tiče sistema delavskih svetov v pod. jet jih in v navpičnih gospodarskih organizacijah, je bil ustanovljen v vseh iz vol j. upr. organih, začenši z okrajem do na j višjega oblastvenega organa, t. j. zvezne ljudske skupščine, drugi organ, Svet proizvajalcev. Pravico za izvolitev poslancev v Svet proizvajalcev imajo delavci, uradniki, obrtniki in kmetje zadružniki. V začetku 1953 je bil odpravljen sistem centraliziranega vodstva ljudskega gospodarstva preko ministrstev, vladnih oddelkov itd. Decentralizacija in njene pomanjkljivosti Z uvedbo novih oblik za u-pravljanje ljudskega gospodarstva so se postavile naloge za borbo proti birokraciji, za odpravo pomanjkljivosti, ki jih jc porodila prevelika centralizacija gospodarskega vodstva, za zmanjšanje in dosego večje agilnosti v upravnem ustroju in predvsem za maksimalno pri. tegnitev širokih množic delovnih ljudi k neposrednemu vodilnemu delovanju. Te naloge so bile delno uresničene. N. pr. ustanovitev delavskih svetov, katerim je bil izročen večji del vodilnih funkcij v dejavnosti podjetij, je imela rezultate, ki so se iz mnogih vidikov izkazali kot pozitivni. To je dovolilo, da se je razvila pobuda širokih množic in da so se široke množice neposredno lotile kolektivnega vodstva, sestave proizvajalnih načrtov in rešitve vseh vprašanj gospodarske dejavnosti v podjetju. Znatni uspehi so se dosegli t borbi proti birokraciji v upravnem aparatu. Uvedene so bile številne originalne metode in oblike za rešitev raznih gospodarskih in upravnih nalog. Kljub temu so se z oslabitvijo načela načrtovanja pojavile težave krajevne, partikularistične tendence, ki škodujejo državnim interesom. Te težave so bile podvržene analizi s s trac* dilnih organov Jugoslavija 'Ut njih se je diskutiralo v ,! in na sestankih delovnih ()ru„1 di. Prišlo je na dan, da s° So ^ vilne gospodarske organi**1 v , ‘ notem. ko so dobile svi» , , T potem, ko so dobile svoj» - , akcije in ko niso bile ve* - i D ^ttave zane na določene cilje zve* načrta, začele posvečati 5,1 , j0 ^ krajevnim potrebam velik6 pažnje kot zahtevam celoto* rodne družbe. Na široko f razvili svobodni tržni oi6, konkurenca, lov na dobič^ j radi dobička. Po mnenju J )nj ^ slovanskih listov so se p°J’ te]j’ primeri, ko jo bilo blago zano v skladišču v pric^ g .. nju ugodnejše tržne ko®]1. ture, primeri sporazumov konkurenčnimi podjetji 0 tas, . nnnnlnilt opnah nrimpn. ^ i, . J nopolnib cenah, primeri, It mi #' vP bile cene umetno napihajta’’ - - "e mi unc tene ume mu iiup>" ;■ q ko so se izvajale špekulacij valuto, dobljeno na inozeta- lg ^j.j trgu itd. , Ji , ‘ Politi Velike pomanjkljivosti opazile v investicijah gosp ivù olritv nraonloor.;; VzJilrJ» M,. \ VS skih organizacij. Velika f*0: . : jena dela so se pogosto®*3: 1 vedla, ne da bi se upo^ jeziki resnična potreba dolo<£ u no' podjetja, njegovi dohod*1 .bjirni možnosti za njegovo osk^ lanosi surovinami, s prevoznimi .M so stvi, z delovno silo. Pog°!i Je, na so se začela dela z izgrJ ^ki S naprav, ki jih potem gosf * del ske organizacije niso zna1* H je Ije izkoristiti. Pomanjkanje centrali^ sl; koordinacije gradbenih vsedržavnem obsegu in tu£ »e, odd de na posamezne sektofjj ^skegi ...... .......Atoli' ; _ različne pokrajine je povaljal da so gospodarska podje» > to S( porabljala razpoložljiva >i ne da bi upoštevala 6 ' ’hiigi],' i ' «f j rJ?Aeg V- *1 tud čkc-v podjetij v okraju. y.tud ie slabo vplivalo na P , /D- R bilanco dežele (ker je P 11( ^arei čalo zmanjšanje skladov ( se ze voz) in na raven proizvon11 , ,shdct splošno. Prišlo je do i*11 ^ A pr čenega vpliva cen na Ug- nici ji na spontanosti >5 koncev nihče ni imel S koristi, ker se je dobi^ \ prodaje nekaterih p®el \ j2 po višjih cenah razpršil \ Nare£, kupovanju drugih dragi*1 V metov. Ukrepi za izboljšanje položaja y.ivpg J Ij^ztio V času gospodarske koIL pra i, ki je bila preteklo jeS^ . bile te pomanjkljivosti « rane in diskutirane bodbb viru CK Zveze komuni6* j; L'-v goslavije bodisi v tisk*J-y PZj\ zadnjem času so bili spr£'J ( | - ’ -t’1'A *6. st kdteri ukrepi za premost1' -, , manjkljivosti. ki jih vse^j j nov sistem upravljanja ga gospodarstva, drugi pa so v teku izdelave. lj, zara. Marca letos je zvezflL [f'čanjs ska skupščina na podl^j, ^čijo. ročila tov. Kardelja s p v*'-'L. da M 6 katere zakone, ki se tiffjji ^ v J žavnega vodstva in zvezf1 ■ 1 jezik stvenih organov. Ti zak0^ » nje,,r mcrnvnio ndnmviti or2‘1*1 k t'N 1,. . meravajo odpraviti org*1*11 'a ^ . ske slabosti osrednjih 'L'J l'li nih organov, zveznih in ("i «■ ških, in jim nuditi večj6,; ^ zorno oblast nad uresm1 ,*>z OIUUU DUttl-Tl lian UlCS**' | l zakonov in uredb s st®'1 j žjih organizacij. Tako *e J )., - državnih tajništev, ki i(,1 °či v zvezni izvršni svet (^ nje zadeve, za notranje ^ 1 n< za narodno obrambo) ll"p 1 M loč Pr K Jez hselitv odda j' "nski azna iL^ga °vanšf čist t "cinsi s"ejšil Slo tudi Iftal i j Ijajo državna tajništva zily t,-K11 ' ce in notranjo trgovino- ^ 'e «1 tega pa odbor za zunanjo J11, °* no in zvezni odsek za gf’J sko načrtovanje. Drugi ) osrednje uprave dobijo P j >. '* j' pravice za učinkovitejše 1 i» ,niel čenje svojih funkcij. J IL° os Kontrola bank nad g°’ j in,, sko dejavnostjo se ok mi. Skladi za investicij^ publikah, v krajevnih 3 zvfZ''j blastvenih organov. in podjetjih se bodo samo z dovoljenjem zve/ ji oblastveni organi niso Jf ležni dobička podjetij ' in njihovi dohodki izhaJ ( ** zj davkov, ki se pobiraj0y! ,'Jju_ p', prebivalstvom. Da se -* »"iklji špekulacijske tendence, 5 i1 , čajo maksimalne cene z‘y(' t s blaga in predmetov. j j je^n ' ‘ L*»« podjetij, ki se ukvarjaj0^ f)r nanjo trgovino, je zmz A ta odp^X1» 348 itd. Sprejeti ukrepi °av'.e , številne negativne p°ja' i* l, °Vek majo namen, da nadaV ta L%0 majo namen, ua I]'“|| polnijo sistem kolektiva'ta;! M T D. SBALLÒ,.; %ave (Iz julijske številke ‘Lj’1 |V >zi ta», teoretičnega glasih^-^i lej) (Nadaljevanje na IV 5 (Svil V 'ti. j i'ivi|)aVe, KULTURA IN ZNANOST Razvoj slovenskega Bertolt Brecht i •• v • »4 /0 umrl knjižnega jezika Jezik prednikov današnjih Slovencev se je malo ločil od narečij drugih Slovanov Primož Trubar je s slovstvenim delom oral ledino J med Slovenci ti '0 drugi polovici 6. stoletja 'p So naselili današnje slo-u rensko jezikovno ozemlje el ! čez Dravo alpski svet tja ,2P "'flave ter na vzhodu Pano-v, lovi prebivalci - Slovani. Bi-( !o predniki današnjih Slo- i, f *v- Jezik, ki so ga govorili it Vselitvi, je bil narečje pravil 'Iškega jezika in se je le ? ločil od narečij, ki so jih jt e,ih letih govorili drugi ,ji ln>. Na novem ozemlju so ji Mi na Kelte. Ilire in na jji '"'virano prebivalstvo. Ta jji živelj je med Slovani kma-i ''šinil. Nove geografske in , ''"ne razmere so pospeševali Majanje zaključnih enot ; ai Me so živele osamljeno in cij 'Je med sabo le v rahlih a;l ill'- Vpliv tujega življa, po- la oblìkovitost novega ozem-i< svojevrstne razmere v no-■jO Političnem in socialnem '| M vse to je vplivalo na (l "J jezika. .jeziku so se zmeraj bolj ' i * novi pojavi. Nekateri j ."jimi so bili značilni še za r. Hžnoslovanska narečja, dru-, fet so zajeli samo tisto o-1 : na katerem so živeli * "'ki Slovencev, ali pa celo |, 'lel tega ozemlja. Na ta 11 je njihov jezik doživljal j, vendar vzporeden raz-1? i. Upaj z drugimi južnoslo. jj "ni narečji se je zmeraj ■a oddaljeval od skupnega ju ^"skega jezika, hkrati pa je ijj ( lal zmeraj bolj «sloven- fit»jal '° se pravi, da so se A ap j :ji ja"ašnjo slovenščino ločijo r"gih slovanskih jezikov, «i ' stoletja je ta razvoj že p ” napredoval, da odslej (j ^.govorimo o samostojni Mtna slovenščina ni bila ■ |'"°ma enotna, ker so že ta-ko je nastajala iz južno-^.akega narečja, nastajala 1 tudi v svojih zametkih j ijJ“' Razlike med posamez ""zvijale tiste posebnosti, lenjščine. Poznal je tudi druga slovenska narečja in je posebej opozoril, da se drugod govori lepša in čistejša slovenščina kakor na Kranjskem. V teh stvareh je tudi zmagal pri njem o-zir na druga slovenska narečja, računati pa smemo tudi z vplivom hrvatskega literarnega jezika. Bolj kot Krelj je bil pod Trubarjevim vplivom Jurij Dalmatin, ki se v svojih prvih delili (do leta 1581) v pravopisu le malo loči od Trubarjevega. Pričakovati je bilo, da bo Dalmatin yudi v jeziku krenil za Kreljem, vendar pa je v tem kot Dolenjec in najbrž tudi iz osebnega spoštovanja do Truba. rja ostal v glavnem pri Trubarjevem jeziku. Primerjava med Trubarjevim in njegovim prevodom novega zakona pove, da je obdržal precej nad polovico Trubarjevega izrazja ter stilističnih in drugih posebnosti. Ker je Dalmatin prevajal tesno po Lutru je marsikaj slabše prevedel kakor Trubar, ki je na več mestih po pomenu dobro slovensko povedal. Popravil pa je nekatere Trubarjeve germanizme, vendar je Dalmatin tudi precej dobrih Trubarjevih izrazov poslabšal z germanizmi. Obdržal je devet desetin Trubarjevih germanizmov in to nein-čevanje je ostalo v slovenski knjigi v skoraj nezmanjšani meri prav do Kopitarja. Vendar sta Trubar in Dalmatin kljub germanizmom dosti boljša kot poznejši prevajalci. Povzeto po sestavku Franca Tomšiča, ki je vključen v «Zgodovino slovenskega slovstva», ki je izšla letos v Ljubljani. 15. avgusta t. 1. je umrl Ber-~ tolt Brecht, ki je bil znan kot eden izmed največjih sodobnih nemških književnikov. Njegova dela, zlasti pa njegove drame, so znane po vsem svetu in so prevedene v mnoge jezike. Bertolt Brecht je za časa nacizma živel v tujini, zadnja leta svojega življenja je preživljal v vzhodnem Berlinu. Konferenca jugoslovanskih folkloristov v Črni gori Od 2. do 9. septembra t. 1. bo v Črni gori konferenca Zveze združenj folkloristov Jugoslavije, katere se bodo poleg domačinov udeležili tudi folkloristi iz tujine, med katerimi bodo tudi folkloristi iz Sovjetske zveze. Konferenca se bo vršila v šestih mestih in vaseh Črne gore. S tem bo dana možnost udeležencem, da se na kraju samem seznanijo s starimi in neokrnjenimi folklornimi običaji. Uspel koncert v Sempolaju Dne 5. avgusta je bil v Šem- i Dejal je, da je narodna kultura '"u (j e "arečji so bile takrat se-■ (, 'se zelo majhne, v prihodki i ,8*°letjih pa so se poglo-1' C Pripeljale do današnje jj?'"ski spomeniki so za-t i v taki prvotni sl Oven-* ( ,1 kakor se je i v 'z praslovanskega nare- f)J V /-.rirtL« c zx nlr n "'tl poletjih pa so se pogli l' T(,ri Pripeljale do današnj 'I. razčlenjenosti v jeziku. rii 'ii » iai tjj kakor se je bila nedavno "tečne posebnosti so sko-.'"znavne, v glasovih, obli-l"1 skladnji pa je še veli-,|akega, kar spominja na ;f'anščino. Besedni zaklad tj c'st in niso še prodrle """iške tujke, katere so se rijjših stoletjih vrinile in Živega govora prešle tudi ž"o slovenščino in ostale Ptav do 19. stoletja. tanek Jiznega jezika 'i, ***• stoletju je reformacija l(. ,udi slovenske dežele in "vencem književnost. Ko Ì 0f"l Primož Trubar leta ,z"tadi svojega verskega Ivanja bežati iz domovine ‘| "‘jo, je v njem dozorela >|.j 'i<> naj bi se slovenščina v knjigah tako kakor jeziki. Leta 1551 je izšla i^Mgovega peresa prva slo-. knjiga, v naslednjih de-:i"h ji je sledilo še 25 Trubar je s slovstve-! "lom oral ledino med , 'J1- Spočetka se je moral ik "ločiti za to, v kakšnem \ .naj piše. Vedel je, da i 'i ne govorijo povsod e-CMj je poznal različna !|y a narečja. Odločil se je 'o «kranjsko» narečje, to ' tia 0r„n"“e centralno dolenj-'tik re.òje na, Raščici, in ga i*fj^nR v knjižni jezik. Do-| tc a J® postala na ta način > l'aojj knjižne slovenščine tja° "stala več kot dve sto iii(> prve večje reforme Ig ka jezika v drugi polo-Poletja, ko jo je priče-'k Matično izpodrivati iz S°renjščina. poln ju XI. tradicionalni koncert pevskih zborov. Kulturno manifestacijo je priredil koor. dinacijski odbor obeh prosvetnih društev iz Šempolaja. V imenu koordinacijskega odbora je prisotne pozdravil do. mtičin Zidarič, pevovodja pevskega zbora iz Šempolaja, ki je otvoril koncert s pesmijo «Mornar». Za Slovensko hrvatsko ljudsko prosveto je nato spregovoril podpredsednik Franc Gombač. Tov. Gombač je poudaril važnost, ki ga ima kulturno-pr o-svetno delovanje Slovencev v tern obmejnem jezikovnem predelu, kjer zveni pesem obramba narodnih pravic in kakor jezik ali zgodovina Slovencev, priča o življenju manjšinskega naroda. Obenem je dejal, da je nujna združitev vseh kulturnih sil Slovencev, ker bo tako lažja borba za kulturne zahteve in pravice ter obenem učinkovitejša. Zastopnik Slovenske prosvetne zveze Drago Pahor je poudaril, da praznujejo letos Šem-polajci kulturni praznik v večji enotnosti in razumevanju. ena sama in nedeljiva in da jo je treba gojiti vzporedno z matičnim narodom. Pozival je, naj gojimo domačo kulturo, enotno, da bomo omogočili njen boljši razvoj ter da bo ostala za bodoče pogoj narodnega obstoja in življenja. Šempolajci so nato nadaljevali s svojim sporedom : domači mešani zbor je nastopil z Aljaževo «Kaše gore», Venturinije-v o «Pohojena travcan in narodno «Orglar». Na vrsti je bil za njim moški pevski zbor PD «Vesna» iz Sv. Križa, ki je pod vodstvom F r. Žerjala zapel «Žabe» V. Vodopivca, «Kolov V. Mirka, «Ljubezen in pomlad» Medveda, «Jadranu» Gotovca. Zlasti je ugajala prva in «Ko/o», ki so jo Križani podali z dobro znanim temperamentom. Sledil je nastop pevskega zbora «Salež-Zgonik» pod vodstvom H. Miliča. Saleško-zgoni-ški. tiešani zbor je zapel Vodopivčevo «Goriške trten, Venturini jevo «Nove žarjen in Aljaževo «Slovan na dann, ki so vzbudile topel aplavz. Pod vod. stvom A. Verginale je nastopil Novi načrti sovjetske odprave na Antarktiki C vet za antarktična razisko- [ čjih oaze Banger in gore Gauss, vnma ki Hehiie v okviru Važno delo bo opravljeno tu- Carjeve ^ke Atl-p ,s svojimi knjiga-j, ( ei° neprecenljive pisanju se je rav. ij" v?v' pameti in primer-Sjùi.) si ga je bil postavil, ''"tu -V°Sti naPake v 's ! joriku se dado opra-* : e®i da ni imel obsež-"zikovne izobrazbe in % ^.raXeSa čuta za lep in Jozik. Zoper njegove V,'" Pomanjkljivosti se l°V i UsPešn° postaviti sa-W k z večjo jezikovno M V. i" to je imel mladi Vi, Krelj, t; l.;i „„ iiavee < fj] "ik v nekaterih stva- lj^ iha^relj- ki je bil po ro-'v : e.c in se je že zato ti,ez'k d Trubarjeve do- vanja, ki deluje v okviru prezidija Akademije znanosti ZSSR je preučil načrt dela, ki ga bo opravila ekspedicija v letih 1956-1957. Vodja ekspedicije Trešnikov je v zvezi s tem izjavil : Proti koncu leta 1956 in v začetku leta 1957 bo zamenjano osebje antarktične ekspedicije. Na Antarktiko bomo poslali no vo opremo in nove naprave, ki so potrebne za nadaljnji razvoj znanstvenega raziskovanja na osnovi programa mednarodnega geofizičnega leta. Širok načrt raziskovanj Antarktiki bo izvršen s pomočjo letal, ki bodo služila za povezavo s takoimenovanimi taborišči na saneh. Premični laboratoriji, ki so montirani na saneh katere vozijo traktorji, so se zelo dobro obnesli pri razikova-njih v preteklem letu. S pomočjo polarne aviacije in odprav na saneh so bile postavljene postaje «Orient» in «Sovjetska», ki se nahajata v notranjosti antarktične celine. Trenutno se na Antarktiki in v Moskvi izpopolnjujejo načrti za razna raziskovanja, ki jih bo opravila ekspedicija v prihodnji sezoni. Znanstvena ekspedicijska skupina, ki preučuje zemeljski sestav, ki bo z baze «Mi mi j» dospela do postaje «Orient», bo preučila tudi sestav ledu v tem predelu Antarktike. Vse tri sovjetske postaje bodo preučevale geofizi-čne magnetične in električne pogoje ozračja. Predvideno je tudi podrobno geološko raziskovanje v oazah, ki niso pokrite z večnim ledom in snegom. Te oaze predstavljajo važen činitelj in omogočajo z večjo gotovostjo dognanja o nastanku in razvoju antarktične celine. V zvezi s tem bodo o-pravljena važna dela na podre- di na področju proučevanja živ. Ijenja živali na obalnih področjih, zlasti o življenju pingvinov. Prav tako važna bodo mikrobiološka raziskovanja v vodnih bazenih. Celotna raziskovalna dela se bodo vršila pod geslom : vpliv atinosfernih procesov antarktičnega področja na splošno kroženje zemeljske atmosfere. O-pravljcna bodo opazovanja jo-nosfere, preučevali bomo kozmične žarke, boreaine zore, vlago hitrost vetrov, mikrostruktu-ro oblakov in pogoje nastajanja ledu o oblakih itd. Opravili bomo tudi areofotogrametrira< nje obalnega pasu, čigar površina znaša okrog 250 tisoč kvadratnih kilometrov. Ladja “Ob“ Motorna ladja «Ob», ki bo dodeljena ekspediciji v novi sezoni. ho opravila križarjenje v antarktičnih in sosednih oceanskih vodah. Med križarjenjem ho dokončano raznovrstno e-ceanografsko delo, nanašajoče se na geološka, hidrografska, meteorološka, kemična in biološka raziskovanja antarktičnega bazena. V novi sezoni bomo preučili .tudi sestav podvodnih pogorij oceana, depresije in otočne ob- - roče v conah, ki težijo na Antarktiko. Posebna pozornost pa bo posvečena preučevanju vplivov nastanka antarktičnega ledu v podmorski konfiguraciji. V pripravah na ekspedicijo za leto 1956-1957 bomo gledali na to, da pravočasno uredimo vse, kar je potrebno za to, da bo nova faza dela rodila zadovoljive sadove in da bo tako še bolj obogatila znanost o antarktični celini. nato kriški zbor a A. Sirk», ki ja ubrano zapel Jerebovo «Pisemce», Pregljevo a Prelepa je Selška dolina», Adamičevo «Lu-cipeter bany> in Aljaževo «Triglav». Nadalje je nastopil še nabrežinski pevski zbor «Igo Gruden» pod vodstvom O. Kjiidra, ki je zapel Laharnarje-vo «Mladosti /it», Medvedovo «Nazaj v planinski raj», Gotovčevo aNove brazde» in Boštjan-čičevo aNaš Kras», ter žel obilno odobravanje. Pevski koncert je zaključil moški zbor iz Šempolaja z Zajčevo ((Pobratimijo» in «(/ boj», in narodno ((Vojači na poti». Po prijetnem pevskem nastopu na prijaznem dvorišču pri «Kokčevih», kamor je prihitelo veliko število domačinov in okoličanov, Tržačanov in celo Goričanov, so se zlasti mladi zavrteli ob prijetnih zvokih kriškega orkestra «Herman», ki je svi ral pozno v noč. Slovenski oktet gostoval na Kitajskem Jugoslovanski glasbeni umetniki, člani opere in baleta, kakor tudi Slovenski oktet so priredili 16. avgusta v Pekingu zadnjo predstavo na svojem e-nomesečnem gostovanju na Kitajskem. Zadnji predstavi je prisostvoval tudi podpredsednik kitajske republike Ču Teh, kateri je po predstavi osebno čestital umetnikom in se jim zahvalil za gostovanje. Natečaj mladih pianistov v Budimpešti Prihodnji mesec bo v Budimpešti mednarodni natečaj za mlade pianiste. Natečaj organizirajo v počastitev jubileja Franca Liszta. Na natečaju bodo lahko sodelovali pianisti vseh držav pod pogojem, da so rojeni v letih 1924-1941. Pro-' gram natečaja je sestavljen izključno le z deli Franca Liszta. Stalno gledališče v Adis Abebi Letos so v Adis Abebi ustanovili prvo stalno poklicno gledališče. Nova gledališka dvorana lahko sprejme 1200 obiskovalcev. Ob otvoritvi so uprizorili dramo «Kralj David», ki jo je napisal minister Indelkače. To je prva drama v amharskein jeziku. 40-letnica delovanja tenorista Rijavca Slavni goriški tenorist Josip • Rijavec praznuje letos 40-letni-co svojega glasbenega udejstvovanja. Rijavec, ki je sedaj star 1 56 let, je imel svoj prvi javni nastoj v bivšem Trgovskem domu v Gorici. Nastopal je v številnih mestih po Evropi in Ameriki in pel v slovenskem, srbohrvatskem, italijanskem, nemškem in francoskem jezi-* ku. Več časa je bil član zagrebške, nato pa berlinske, kasneje pa beograjske opere. Nekateri glasbeni kritiki ga primerjajo s Carusom in Giglijem. Sedaj živi Rijavec v Beogradu, kjer poučuje solopetje na glasbeni akademiji. Zanimivo potovanje Pogovor z igralcem Jugoslo- ♦ ♦ V Sovjetski zvezi je zelr uspešno nastopalo Jugoslovan- + . . . ^ sko dramsko gledališče. Mojstri beograjskega odra so v 4 VanSKCga dramskega gledallŠČa ZSSR nastopili z igrama «Dundo Maroe» od Marina Držiča, ♦ 0 v o O ter «Egor Buličev in drugi » od Maksima Gorkega. ♦ j^j[ /va DOVI P P m Jugoslovansko dramsko gledališče — je v pogovoru z našim dopisnikom dejal igralec vloge Egora Buličeva, eden izmed vo. dečih jugoslovanskih igralcev Milivoje Živanovič, — je bilo ustanovljeno aprila 1948. Vanj so stopili mnogi znani igralci jugoslovanskih gledališč in mia. dina prvi absolvent je gledaliških šol. Glavna naloga, katero si je zastavil kolektiv, je bila: ustanoviti po svojem stilu, enotno, zares ljudsko, realistično gledališče, ki bi bilo o-gledalo revolucionarnega preoblikovanja v deželi in duhov- nega preroda narodov Jugoslavije. Tekom osmih let je gledališče prešlo precejšnjo pot tvornosti, saj je gledalcem pokazalo okoli 40 uprizoritev, od klasičnih vzorcev antične dramaturgije in do sodobnih dram. Dela ruskih dramaturgov so se krepko usidrala v sporedu gledališča in žanjejo vedno velik uspeh pri gledalcih. Na na. šem odru so bila uprizorjena takšna dela ruskih dramatikov kot: «Stric Tanja * in «Višnjevi Sad» od Čehova, «Talentje in oboževalci» od Ostrovskega, «En ♦ ♦ nova. A tik pred potovanjem v Sovjetsko zvezo smo se pri nas v Beogradu spet srečali z igralci Hudožestvenega gledališča in videli, kako so se gledalci divili na njegovih predstavah. Ko smo izvedeli, da potujemo v Sovjetsko zvezo je bil ves naš kolektiv globoko ginjen. Nastopiti v Moskvi, Gorkem, Leningradu, Kijevu, igrati v deželi ve. likega Gorkega njegovo dramo «Egor Buličev in drugi» je bil za nas odgovoren in radosten do-godek. za katerega smo se pripravljali z vso resnostjo. V znamenju prijateljstva Čedalje bolj se razvijajo prijateljski in bratski odnosi med LR Poljsko, LR Češkoslovaško in Nemško DR. Se nikoli v zgodovini ni vladalo med narodi teh dežel takšno prijateljstvo kot danes. To je zasluga novega družbenega sistema, ki se gradi na temelju popolne enakopravnosti med državljani in popolne enakopravnosti in bratstva med narodi. V zadnjem času ie po Labi priplula na Češkoslovaško na neki rečni ladji skupina 150 ljudi iz Nemške DR in LR Poljske, ki so se udeležili manifestacije « Plovba miru in prijateljstva». Udeležence prijateljskega obiska je pripeljala nemška ladja Weltfrieden. Na sliki: ladja Weltfrieden prestopa na Labi mejo med LR Češkoslovaško in NDR. Nastop pevskega zbora “Primorec11 v Križu T nedeljo, 12. avgusta t. I. je. bil v Ljudskem domu «Pad. lih za svobodo» v Križu koncert, ki gu je priredil pevski zbor «Primorec» iz Trebč. Zbor je pod vodstvom prof. Tiskarja Kjudra zapel vrsto narodnih in drugih pesmi, ki so žele veliko odobravanja zaradi dobrega in temperamentnega podajanja. Na sporedu so bile «Glejte, kako umira pravični», ki je prisotne kar prevzela «Mladosti ni», «Igra kolo», «Opomin k veselju», «Pojdem v Rute», staro a vedno priljubljeno «Gor čez izaro». «Ukrajin- sko», «Nocoj pa oh nocoj». «Pohojena travca», «Soči», «Naš Kras», «Pesem XIV. divizije», ki je obudila spomin na nepozabne čase narodno osvobodilne borbe, «V nove brazde», «Zdravico» in druge. Prisotnim Križanom so Tre-betici res nudili prijeten kulturni užitek. V imenu Prosvetnega društva «Vesna» je pevce pozdravil predsednik Viktor Bogateč, ki se je zahvalil gostom in poudaril pomen širjenja ljudske prosvete, ter poklonil zboru šopek cvetja. mesec na vasi» od Turgenjeva, «Ženitev» od Gogolja, «Ljubov Jarovaja» od Trenjeva. Posebno mesto v repertoarju gledališča zavzemajo dela Gorkega. Uspešno pri nos uprizarjamo dramo «Na dnu», «Egor Buličev in drugi» spada med najboljše uprizoritve našega gledališča. To sijajno delo, katerega pre. veva moč gorkovskega humanizma, je naše gledališče lani u-prizonlo na festivalu v Parizu in je dobilo visoko oceno. Globoko zanimanje, jugoslovanskih umetnikov za rusko dramaturgijo pa ni slučajno. Stiki jugoslovanskih gledališč z ruskimi imajo že tradicijo. Po duhu nam je še zlasti sorodno Moskovsko Itudožestveno akademsko gledališče. Jaz in drugi starejši mojstri našega odra smo se se lota 1922 seznanili s pred. stavami tega gledališča, ko je nastopalo v Beogradu in Zagrebu. Videli smo mojstrstvo Stanislavskega, Kačalova, Tarha. Posebno radosten same je bil sledeči dogodekp Po prvi predstavi drame «Egor Buličev in drugi» je k meni za kulise prišla soproga Alekseja Maksimoviča Gorkega Ekaterina Pav-lovna Peškova in se mi zahvalila za igro vloge Egora Buliče-va. Nisva se dolgo pogovarjala, toda jaz sem bil globoko ginjen v času tega snidenja, kajti Ekaterina Pavlovna je tako poznala velikega Gorkega, a jaz sem imel čast zaslužiti njeno pohvalo. V slovo pa mi je poklonila svojo fotografijo. Težko je povedati, kar sem čutil... Težko je povedati o vsem kar sem videl m čutil. Moskva... Bdeči trg... Mavzolej... Kr e. melj .. A starodavne znamenito, •ti Moskve, njeni muzeji! V življenju sem mnogo potoval po raznih deželah. Toda celo najboljše zbirke Pariza in Londo- na postajajo blede, če jih vzporejam z zakladnicami Krem. Lja in kolekcijo ruske narodne umetnosti — Tretjakovsko galerijo. A glavno — glavno so ljudje. Videl sem prekrasne, sijajne ljudi. Rusko gledališče je name napravilo nepozaben vtis. Pred prihodom v ZSSR sem bil prekrasnega mnenja o moskovskem Hudožestvenem gledališču. Sedaj pa sem se seznanil še z «Boljšim teatrom». Silen vtis je name napravila Lepešinskaja v baletu «Laurencija». Umeniti moram tudi druga moskovska gledališča. Zelo zani. miro je uprizoritev dela Maja-kovskega «Stenica» v Moskovskem gledališču satire in «Prepad» Ostrovskega v leningrajskem dramskem gledališču. Upam, da to potovanje v Sovjetsko zvezo ni bilo poslednje. Se zlasti bi rad bil v Moskvi pozimi, ko je gledališka sezona na višku in se lahko seznaniš z vsem bogastvom gledališkega življenja, glavnega mesta. lesni stiki med umetniškimi delavci lahko prinesejo veliko korist za razvoj bratskih odnosov med našimi narodi. Naši kulturni stiki se bodo nadalje brezdvoma še bolj intenzivno razvijali. («SLAVJ AN JE», št. 6. 1956). Černigoj v Kranju Akademski slikar prof. Avgust Černigoj iz Trsta je po uspeli razstavi svojih del v Ju-kopičevem paviljonu v Ljubljani priredil razstavo olj, akvarelov, grafik in risb tudi v Kranju. Ta razstava je bila ot-vorjena 15. avgusta. Založba Edit na Reki je pred kratkim izdata antologijo jugoslovanske književnosti v italijanskem jeziku. Knjiga prikazuje jugoslovansko književnost od začetka do današnjih dni. Od Slovencev so v antologiji zastopani Prešeren, Levstik, Tavčar, Gregorčič, Župančič, Aškerc, Cankar in Prežihov Vo- V Pragi naj večja kmetijska knjižnica V Pragi obstaja centralna biblioteka češkoslovaške akademije kmetijskih ved. Knjižnica je bila ustanovljena pred petindvajsetimi leti. Danes šteje nad pol milijona knjig, pisem in kopij iz vseh držav sveta. To je največja strokovna kmetijska knjižnica s Srednji Evropi. Njeno bogastvo je na razpolago vsem delavcem v kmetijstvu : znanstvenikom, zadružnikom. gozdarjem, študentom agronomskih fakultet, nameščen, cem državnih posestev itd. Knjižnica posoja knjige tudi po pošti in si češkoslovaški kmetje izposodijo na leto iz nje okoli 120.000 knjig. Kolibriju se je očitno zelo prikupila primera Kuzma Vasiljeviča : prasnila je v visoko hihitanje in nekajkrat zapovrstjo ponovila : «Da, pičim... pičim.» Kuzma Vasiljevič jo je pogledal in premišljeval: «Poglej, saj se smeje, obraz ima pa še zmeraj otožen...» «Poglej, kaj ti bom pokazal,» je rekel na glas. «Co?» «Zakaj pa praviš co? Kaj si Poljakinja?» «Ni.» «Na, zdaj pa: "ni’! No, pa saj je vseeno ! » Kuzma Vasiljevič je vzel svoje darilce in ga malo povrtel po zraku. «Poglej no semle... Ali ni lepa stvarca?» Kolibri je ravnodušno dvignila oči. «A! Križ ! Ga ne nosimo.» «Kako? Križa ne nosite? Kaj si Judinja, ali kako?» «Ne nosimo,» je ponovila Kolibri, se mahoma zdrznila in se ozrla nazaj čez ramo. «Hočete? Pela bom...» je hlastno vprašala. Kuzma Vasiljevič si je vtaknil križec v žep uniforme in se tudi ozrl. Zazdelo se mu je, da sliši rahlo prasketanje za steno... “Kaj je to?» je zagodrnjal. «Miš... miš,» je hitro rekla Kolibri in mu mahoma, za Kuzma Vasiljeviča povsem nepričakovano, objela glavo z gibčnimi gladkimi rokami in hiter poljub mu je opalil lice... kakor hi se ga dotaknila žerjavica. Stisnil je Kolibrija v svoj objem, a se mu je izmuznila kakor kača — v pasu je bila le malo debelejša od kačjega telesa — in planila na noge : «Čakaj,» je zašepetala, «prej morava piti kavo...» «Pojdi no! Kakšno kavo neki! Potem.» «Ne, zdaj. Zdaj je topla, potem bo mrzla.» Prijela je ročko za ročaj, jo visoko dvignila in začela nalivati v obe skodelici. Kava je tekla v tankem, nekako presukanem curku ; Kolibri si je nagnila glavo na ramo in gledala, kako teče. «Na, deni si sladkorja., pij... tudi jaz bom ! » Kuzma Vasiljevič si je vrgel v skodelico I. S. TURGENJEV Povesi poročnika Jergunovap košček sladkorja in na dušek izpil. Kava se mu je zazdela zelo močna in grenka. Kolibri ga je smehljaje gledala in majčkeno širila nosnice nad robom svoje skodelice. Počasi jo je spustila na mizo. «Zakaj pa ti ne piješ?» je vprašal Kuzma Vasiljevič. «Jaz... počasi...» je odvrnila. Kuzma Vasiljevič je postal pogumen. «Torej, sedi no že vendar k meni ! » «Takoj!» Nagnila je glavo, prijela kitaro in še zmeraj ni odmaknila oči od Kuzma Vasiljeviča. «Samo prej bom še zapela.» «Da, da, samo sedi.» «Tudi plesala bom. Hočeš?» «Ali plešeš? No, to hi pa rad videl. Toda ali ne hi šlo pozneje?» «Ne, zdaj... Strašno te imam rada.» «Rada me imaš! Poglej no... sicer pa pleši, ti čudakinja ti taka!» 21. Kolibri je stopila na drugo stran mize, pohitela nekajkrat s prsti po strunah na kitari, povlekla na začudenje Kuzma Vasiljeviča, ki je pričakoval veselega, živahnega napeva, povlekla nekakšen počasen, enoličen re-citativ in spremljala vsak posamezni glas, nekako z naporom izgovorjen, z enakomernim pozibavanjem vsega telesa na desno in na levo. Ni se smehljala in še celo obrvi je nabrala, svoje visoke, okrogle, tanke obrvi, med katerimi se je ostro risalo modro znamenje, podobno vzhodnjaški črki, verjetno zastrup-Ijeno s smodnikom. Oči je skoraj zaprla, a zenice so se ji medlo svetile izpod priprtih trepalnic in še .naprej je trdovratno strmela v Kuzma Vasiljeviča. Ta pa ravno tako ni mogel odtegniti pogleda od teh čudnih, strašnih oči, od tega črnikastega, polagoma se razvnemajočega obraza, od na pol odprtih in negibnih ustnic, od dveh kač, ki sta «e enakomerno pozibavali na obakraj lepe glave. Kolibri se je še dalje zibala, ne da bi se kam premaknila, iri le z nogami je gibala : lahko se je prestopala, privzdigujoč zdaj kapice, zdaj peto. Enkrat se je nenadoma hitro zasukala, pregluš-Ijivo zavrisnila in visoko zamahnila po zraku s kitaro... Potem se je spet začel prejšnji enolični ples pospremljan z istim enoličnim po-pevanjem. Kuzma Vasiljevič je medtem prav mirno sedel na divanu in še naprej gledal Kolibrija. V sebi je čutil nekaj čudnega, nenavadnega: bilo mu je zelo lahkotno in prosto pri duši, še celo prelahkotno ; kakor da ne čuti ■svojega telesa, kakor da plava, obenem so ga pa spreletavali mravljinci, nekakšna prijetna nemoč se mu je širila po nogah in zaspanost ga je ščegetala po vekah in ustnicah. Ničesar več si ni želel, o ničemer več ni premišljeval, le nadvse lepo mu je bilo, kakor bi ga kdo zibal, «ajatutajal», kakor je rekla Emilija, in sam pri sebi je šepetal : «Igračka !» Tu pa tam kdaj se je obraz «igračke» pomračil... «Zakaj je neki to?» sc je spraševal Kuzma Vasiljevič. «Od kajenja,» se je miril... «Tu je tak moder diin.» In spet ga je nekdo ujčkal in mu še celo pravil na uho nekaj lepega... Samo kdo ve zakaj mu nikoli ni povedal do konca. Toda glej, nenadoma so se na obrazu «igračke» odprle velike oči, tako velike, kakor še niso bile nikoli, pravi mostni loki... Kitara je zletela, udarila oh tla in zazvenela nekje za trikrat deveto goro... Neki ^plo bližnji in dobroten prijatelj Kuzma Vasiljeviča ga je ljubeče in tesno objel od zadaj in mu popravil ovratnico. Kuzma Vasiljevič je zagledal prav pred svojim obrazom kljukast nos, goste brke in predirne oči neznanca z zavihom in tremi gumbki... in čeprav so bile oči tam, kjer bi morale hiti brke, brke pa tam, kjer bi morale biti oči in je bil nos sam videti prevrnjen, se vendar Kuzma Vasiljevič ni niti malo začudil, nasprotno, zdelo se mu je, da tako pač mora biti ; namenil se je celo, da ho rekel temu nosu : «Pozdravljen, brat Gri-gòrij!» Toda se je premislil in rajši... rajši nemudoma odšel s Kolibrijem v Carigrad k bližnji poroki, ker je bila ona Turkinja, nje--ov vladar pa mu je dovolil postati pravcati Turek. 22. Kar na mah se je znašel pred njim čolniček : postaviti je hotel vanj nogo in čeprav se je po svoji nerodnosti spotaknil in se precej močno udaril, tako da nekaj časa ni vedel kje je kaj. si je vendar opomogel, sedel v čol. niček na klopco in se odpeljal prav po tisti naj večji reki, ki kakor Reka časov teče na zemljevidu na steni nikolajevske gimnazije v Carigrad. Z velikim užitkom se je peljal po tej reki in si ogledoval vse polno rdečih ponirkov, ki so mu neprenehoma prihajali pred oči, a mu vendar niso pustili, da bi jim prišel blizu : potapljali so se in se spre-minjali v okrogle rožnate lise. Tudi Kolibri se je peljala z njim, toda hotela se je obvarovati vročine, zato se je spravila pod čolniček in kdaj pa kdaj potrkala po dnu... No, nazadnje je le prišel tudi Carigrad. Hiše so bile, kakor morajo hiti, podobne tirolskim klobukom ; tudi Turki so imeli tako velike, resne obraze : samo ne smeš jih dolgo gledati : začno se spakovati in se režati, potem se pa tudi povsem razgubijo, kakor se staja sneg. Tukaj je tudi dvorec, v katerem bo stanoval s Kolibrijem... in kako izvrstno in vse v njem urejeno ! Stene z generalskimi vezeninami, povsod naramniki, po kotih trobijo ljudje in s čolnom se lahko zapelješ v sprejemnico. (Nadaljevanje sledi) DOMACI PROBLEMI IN VESTI Draginja narašča V sedanji sezoni, ko je vedno več njave na trgih in bi morale biti zato nižje, se nasprotno opaža sadja in žele-cene teli živil vedno nižje, se nasprotno opaža nevarna tendenca naraščanja cen. To najbolje občutijo naše gospodinje, ki vedno težje krijejo vsakodnevne stroške s skromnimi prihodi, s katerimi razpolagajo. Tudi občinski statistični urad je u-gotovil, da so cene letos neprimerno višje, posebno kar se tiče sadja in tudi zelenjave. Ugotovljeno je bilo, da je letos sadje, kot breskve, hruške, grozdje itd. za povprečno 60 odst. dražje kot lani. Mnenja o razlogih tega nečuvenega višanja cen, ki tako težko bremenijo delavske družine, so različna. Največ se pa govori o krivdi malih razprodajalcev in branjevk, ker da je razlika med ceno na debelo in ono na drobno prevelika. S tem obtožujejo male prodajalce, da špekulirajo na račun potrošnika. Dejstvo je pa, da imajo mali prodajalci velike režijske stroške, da jih bremenijo razni davki in pristojbine in morajo poleg vsega letos plačevati večji občinski davek za prostor, ki ga zavzemajo na javnih trgih. Ta davek se je v nekaterih rimerih povišal do 200 odst. Zato ni mogoče trditi, da so mali prodajalci povzročitelji podražitve. Tendenca višanja pen se, kot v našem mestu, pojavlja tudi po vsej Italiji in so v nekaterih mestih cene še mnogo višje kot pri nas. Zadeva je tako resna, da so začele o njej razpravljati tudi vladne oblasti in kot poročajo nekateri časopisi je vlada že začela proučevati ukrepe, ki naj bi zajezili ta pojav. O tej zadevi bo prihodnji mesec razpravljala tudi vladna komisija za nadzorovanje cen. Vendar pa bi bilo potrebno, da bi tudi naše krajevne oblasti resno vzele v pretres to pereče vprašanje in našle primerno rešitev, ki bi ustavila pro-ces naraščanja cen ter o-močila primerno znižanje, da bi bili predmeti široke potrošnje, predvsem pa prepotrebno sadje in zelenjava, res pristopni vsem širokim delavskim slojem. Prva obletnica videmskega sporazuma 'T' v vi • 1 rzaski pomorščaki z Andrea Boria vrnili so se Preteklo soboto se je vrnilo v Trst 70 pomorščakov, ki so bili zaposleni na prekooceanskem parniku «Andrea Doria», ki se je pred nedavnim potopil pred newyorskim zalivom. Pomorščaki so prispeli v Trst iz Genove, kamor jih je skupno 7. drugimi 350 italijanskimi pomorščaki pripeljal prekooceanski parnik «Conte Biancama-no». Tržaške pomorščake so na avtobusni postaji sprejeli predstavniki paroplovne družbe «I-talia», ki je bila lastnica potopljenega parnika, predstavniki krajevnih oblasti in sindikalnih organizacij. V imenu CGIL je pomorščake pozdravil tov. Arturo Calabria, v imenu FILM pa njen tajnik tov. Tro- jani. Tržaški pomorščaki bodo verjetno ostali dalj časa doma. Medtem ko bodo čakali na zaposlitev na drugih parnikih, jim bo družba dajala primerno podporo. Važen sestanek v Boljuncu sta- Združenje za pravico do novanja, ki ima svoj sedež v Trstu, korzo Garibaldi št. 4 orga-nizira v nedeljo 26. avgusta ob 9, uri sestanek v kinodvorani v Boljuncu, Ta sestanek je sklican zato, da se podvzamejo pobude za gradnjo stanovanjskih hiš v dolinski občini. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki občinske uprave. Vabimo k številni udeležbi ! Prijateljsko srečanje med tržaško in avstrijsko mladino 25. in 26. avgusta organizirata Zveza komunistične mladine (s sodelovanje KK «Rinaldi») in Freie Oesterreichische Jugend iz Celovca. SPORED: V SOBOTO 25. avgusta : na dvorišču Ljudskega doma v ul. Madonnina : ob 18. srečanje v namiznem tenisu med reprezentancam* Z K M iz Trsta in F O J iz Celovca ob 20. kulturna prireditev z udeležbo .naslednjih skupin folklornega baleta F O J iz Celovca glasbene skupine F O J iz Celovca pionirskega baleta iz Beljaka pevskega zbora iz Križa baletov iz Podlonjerja in Skednja V NEDELJO 26. avgusta : na stadionu Prvi maj (Sv. Ivan) ob 9, tekma v odbojki Z K M iz Trsta in ob 11. nogometna tekma Z K M iz Trsta in Mladinke in mladinci, državljani! Udeležite se manifestacij V OKVIRU PRIJATELJSKEGA SREČANJA MED AVSTRIJSKO IN TRŽAŠKO MLADINO! med reprezentancama F O J iz Celovca med reprezentancama F O J iz Celovca Namestitev nun v sanatoriju INAM V Trstu so brezposelne diplomirane bolničarke, katere morajo 'imeti prednost pred nunami, ki prihajajo iz Rima Intervencija nove Delavske zbornice 20. avgusta je poteklo eno leto od podpisa videmskega sporazuma o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. V tem času je bilo izdanih o-1 krog 132.000 propustnic z ita- ■ lijanske strani in približno toliko z jugoslovanske. Samo od 1. januarja do 30. junija t. 1. so zabeležili na vseh blokih od Bele peči do Sv. Jerneja pri Miljah skupno en milijon 400 tisoč prehodov. Te številke nam dovolj zgovorno potrjujejo, kako potreben je bil sporazum za obmejni promet. Velika večina družin z italijanske strani ima sorodnike ali znance na jugoslovanski strani in obratno. Hermetična zapora meje je večino teh družin vrsto let ločevala, zato so s pravim zado- s pravim voljstvom pozdravile sklenitev sporazuma, četudi ta ni najboljši in bi moral zajeti širše področje, kot ga sicer zajema. Želeti je, da bi se ta sporazum še izpopolnil in izboljšal, prav tako da bi se izboljšalo tudi ozračje medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Na osnovi videmskega sporazuma obstaja posebna mešana komisija za mali obmejni promet. Ta ima nalogo, da rešuje morebitna nesoglasja in druge probleme, ki so v zvezi z obmejnim prometom. Ta komisija se je v teku enega leta sestala žc petkrat in sicer dvakrat v Vidmu in trikrat v Ljubljani. Prihodnji sestanek komisije bo oktobra v Vidmu. Izlet s CGIL v Avstrijo Komisija za razvedrilo in šport nove Delavske zbornice ni mogla sprejeti vseh prijav za prvi izlet v Avstrijo v avgustu. Zato priredi od 23. do 29. septembra še en izlet z enakim sporedom potovanja in za enako ceno. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se glasi na sedežu CGIL v ul. Zonta 2/1. Glavno vodstvo INAM je že pred časom sklenilo, da namesti 7 nun v novem kirurškem sa. natoriju v ul. Farneto. Nune so med tem že prišle iz Rima in so nadomestile dosedanje laične bolničarke. Zaradi tega ne. navadnega sklepa je prišlo do velikega nezadovoljstva med bolniškim osebjem, ki je zaposleno pri INAM, kakor tudi med zavarovanci samimi. V zve- v zi s tem je tajništvo tržaške CGIL poslalo glavnemu ravnatelju INAM pismo z naslednjo vsebino : voljstvo bolnikov. Zato se lahko vprašujemo, čemu je pripisati to spremembo, za katero se je Sklep osrednjega vodstva INAM, s katerim so poslali v Trst sedem nun, ki so nadomestile civilno osebje v novem kirurškem sanatoriju INAM, je povzročil veliko razburjenje in mnogo komentarjev med tržaškimi delavci, ki so prvič po letih obstoja bolniške zava- rovalnice priča namestitvi redovnic v službo te ustanove. Zaskrbljeno pa je tudi bolničarsko osebje in vse osebje tržaške podružnice INAM, čeprav je ravnateljstvo takoj zagotovilo, da ne bo zaradi tega nikogar odpustilo iz službe. Nova Delavska zbornica CGIL je zvedela za zadevo šele po izvršenem dejstvu. Enako se je pripetilo tudi zavarovancem in njihovim svojcem, kajti glede tega se niso prej posvetovali niti s pokrajinskim odborom INAM. Zato je CGIL šele po nadomestitvi civilnega osebja z redovnicami predočila tržaškemu ravnateljstvu INAM svoje stališče, po katerem je zahtevala, naj se obvesti o tem tudi osrednje vodstvo INAM v Rimu. Pošiljanje redovnic v Trst, z namenom, da nadomestijo domačine, ni mogoče opravičevati z zdravstvenimi potrebami, kaj. ti v našem mestu je dovolj visoko kvalificiranega osebja, ki je obiskovalo posebno šolo v glavni bolnici. Razen tega je civilno osebje v omenjeni službi povsem in vestno opravljalo svoje dolžnosti v splošno zado- odločilo osrednje vodstvo INAM, ne da bi sploh vprašalo za mnenje zakonite predstavnike tukajšnjih zavarovancev. V opravičilo so navedli varčevanje, češ, da redovno osebje stane manj. Ne bomo se spuščali razglabljanje ali je ta trditev točna, vsekakor pa ne moremo verjeti, da bi javna ustanova, kot je INAM, iskala take rešitve ki ne spoštujejo kolektivnih delovnih pogodb. Razen tega pa vemo, da so razne diplomirane bolničarke, ki so dokončale omenjeno šolo, še vedno brezposelne. Zato ni prav, da prihajajo v Trst redovnice iz drugih krajev zasedat razna mesta, pri čemer ni niti gotovo ali imajo ustrezne kvalifikacije, medtem ko ostajajo domače diplomirane bolničarke brezposelne. Tajništvo nove Delavske zbor-niče prosi predsednika INAM naj poskrbi, da pristojni organi stvar ponovno proučijo ter najdejo rešitev, ki bo v skladu z demokratičnimi metodami in ki upoštevala sindikalne zahte-in krajevne tradicije. Smrt Marije Cibic s Proseka Dne 9. avgusta so na Proseku pokopali Marijo Cibic, roj. Puntar, članico ženske zveze, ki je preminula po dolgi in mučni bolezni. Sinovoma Josipu in Karlu, zavednima tovarišema in prosvetnima delavcema, kakor tudi vsej družini izrekajo sekcija KP na Proseku, prosvetni delavci Proseka-Konto-vela, in SHLP najglob je sožalje. Kako je z županom v Nabrežini? Kmalu ho dva meseca, odkar se je sestal novoizvoljeni občinski svet v Nabrežini. Na prvi seji so bili vsi novoizvoljeni| setovalci potrjeni, ker po obstoječih zakonih ni bilo nobenih zadržkov proti nikomur. Na tej seji je bil izvoljen župan v osebi lov. Furlan Dušana. Tudi izvolitev ožjega odbora in župana so oblasti potrdile. Po obstoječih zakonih pa mora župan, predno prevzame svoje posle, priseči na prefekturi. Do te prisege pa do danes še ni prišlo in proti novoizvoljenemu županu niso oblasti podvzele nobenega uradnega ukrepa. Torej čemu se zavlačuje prisega novega župana in s tem zavi-redno delovanje nove upra- ve? Stanje, ki je nastalo v de vinsko-nabrežinski občini zaradi takega obnašanja je zelo škodljivo za občane vse občine. Oblasti so dolžne stvar urediti tako, da občina ne bo zaradi tega zavlačevanja trpela. O vsej zadevi bi se morale oblasti uradno izjaviti in če obstajajo morebitne ovire, da župan ne more sprejeti svojih funkcij, naj se brez odlašanja pooblasti namestnik, kot to predvideva zakon. V tem smislu smo izvedeli, da je ožji odbor interveniral pri merodajnih oblasteh. Gradnja Kulturnega doma v Trstu V kratkem bodo pričeli graditi Kulturni dom v ulici Petronio v Trstu. To potrjuje med drugim tudi postavitev velikanskega žerjava, ki so ga pred nedavnim postavili na gradbišču. Pravijo, da je to največji žerjav, ki so ga kdaj koli uporabili pri gradnjah v Trstu. Visok je 40 metrov. Žerjav je viden daleč naokoli, saj je mnogo višji kot katera koli zgradba v okolici ulice Petronio. Gradnje novega Kulturnega doma se tržaški Slovenci zelo vesele, saj vedo da bodo šele, ko bo ta dograjen, lahko zelo uspešno razvili svoje prosvetno delovanje. Žalostna vest s Konkonela 11. avgusta je umrl znani in daleč naokoli spoštovani gostilničar Jožef Ferluga s Konkonela. Vaščani tem potom izrekajo sožalje ženi in sinu, bratu in sestrama ter ostalim sorodnikom. Pogreba se je udeležilo mnogo vaščanov in znancev iz mesta in okoliških vasi. Pevski zbor «Višava» je zapel nekaj galjivih žalostink. Naj bo blagemu pokojniku lahka domača zemlja! Nova občinska uprava v Trstu je prevzela svoje posle Pereče vprašanje davkoplačevalcev zahteva temeljito razpravo V občinskem svetu V zadnji številki našega lista, ki je izšla pred 15 dnevi, nam ni bilo mogoče poročati ni bilo mogoče poročati o izidu četrte seje tržaškega občinskega sveta, na kateri sta bila izvoljena župan in občinski odbor. Za župana je bil ponovno izvoljen inž. Bartoli in sicer pri drugem glasovanju s 23 glasovi, dočim je kandidat levičarskih strank dr. Pincherle prejel 17 glasov. V občinski svet so bili izvoljeni naslednji svetovalci : prof. Cumbat (PRI), prof. Dulci (PSDI), dr. Franzil (KD), prof. Gridelli (KD), odv. Hara-baglia (KD), odv. Miani (PSD I), dr. Pecorari (KD), dr. Ri-naldini (KD), prof. Sciolis (K D), prof. Venier (KD), dr. Verza (KD) in inž. Visintin (KD). Za namestnike odbornikov pa so bili izvoljeni : dr. Addova-sio (KD, dr. Benussi (PSDI) in j Stopper (KD). Od tedaj se tržaški občinski svet ni več sestal, ker so med- razširjen na naše ozemlje. Na osnovi tega zakona bi bilo treba povišati nekatere davke in ustanoviti nekatera nova dav- polli - A'I:/ ZA TEDEN DNI Sobota, 25. — Ludovik Nedelja, 26. — Zeferin Ponedeljek, 27. — Na (Božena) Torek, 28. — Av-guštin Sreda, 29. — Obglav. J: Krst. (zadnji krajec) Četrtek, 30. — Roza Petek, 31. — Rajmund ko) S( čna bremena. Vprašanje je zelo tem nastopile poletne počitnice, resno in je zato potrebna teme- j Sedaj se govori, da bo sklican za prve dni septembra, toda nekateri neodložni razlogi narekujejo nujno potrebo, da se svet sestane že v teku avgusta. tu pritožba indi- proti izključitvi pri zadnjih volit- Predvsem je pendentistov njihove liste vah. Po pravilniku se mora občinski svet izreči dva meseca po predložitvi pritožbe, in ker je bila ista vložena ob koncu junija, zapade rok za razpravo ob koncu tekočega meseca. Dru. gi razlog pa je predvidena razprava o spremembah občinskega davčnega sistema po zakonu št. 703, ki je bil nedavno Ijita razprava. Ker se pa s 1. septembrom prične vlaganje pri. jav davkoplačevalcev, bi potem * morebitne spremembe povzro-komplikacije. Zato je nuj- čile no potrebno, da se občinski svet nemudoma sestane in sprejme ustrezne sklepe, ki pa naj 50-letnica PD “MORJE" Koordinacijski odbor za obnovo prosvetnega društva «Morje» v Sesljanu priredi v nedeljo 26. avgusta ob 16. uri na vrtu gostilne g. Šuca v SESLJANU PROSLAVO 50-LETNICE USTANOVITVE PROSVETNEGA DRUŠTVA "«MORJE» upoštevajo pravična socialna načela in dejansko stanje našega področja. Izgradnja socializma v Jugoslaviji (Nadaljevanje z 2. strani) Spored : — Slavnostni govor dr. J. Ježa — pozdravna nagovora predstavnikov SHLP in SPZ — recitacije domačih mladincev — nastop pevskih zborov iz Nabrežine, Šem-polaja, Trebč, Salež-Zgonika in domačega obnovljenega zbora Po prireditvi prosta zabava Igra orkester «Vesna» iz Križa Vljudno vabljeni k udeležbi! stva, toda — kot je dejal tov-Kardelj na seji skupščine 24. maja t. 1. — na ta način se «ne rešijo vsi problemi organizacije in delovanja državnega ustroja kar se "tiče učinkovite borbe proti raznim negativnim pojavom, ki še vedno obstajajo v našem družbenem življenju». Kljub temu se že lahko danes trdi, da bodo pred. videni ukrepi za utrditev in iz. boljšanje sistema za upravljanje narodnega gospodarstva pospešili socialističen razvoj jugoslo. vanskega gospodarstva. Zadružno politiko v kmetijstvu so v podrobnosti diskutirali na plenumu osrednje zadružne zveze Jugoslavije aprila letos. Govoreč na plenumu, je tov. Karielj kritiziral nasprotnike kmetijskega zadružni, štva in j e dokazal, da teorija o razvoju kmetijske proizvodnje na podlagi privatnega kmetijskega podjetja neizogibno vodi h kapitalistični spontanosti in k družbeni diferenciaciji na vasi, kar bi ustvarilo resno nevarnost za politično stabilnost in bi zaviralo ves socialističen razvoj dežele. Zadružništvo in socialistična preobrazba vasi u-trjujeta socialističen režim in sta važen činitelj v. izgradnji socializma v Jugoslaviji. Pred 50. leti je bilo ustanovljeno v Sesljanu prosvetno društvo «Morje». To društvo je kmalu po svoji ustanovitvi postalo zelo aktivno in je imelo lepe sadove, kar je bilo v ponos vaščanom in v vzgled okoličanom. Razveseljivo je, da so domačini ravno letos, ko slavimo 50-letni jubilej društva «Morje» sklenili, da poživijo prosvetno delovanje. Sklenili so, da bodo s skupnimi močni priredili dostojno proslavo te važne obletnice in — kar je nedvomno še važnejše — da obnovijo prosvetno društvo. V ta namen je bil ustanovljen poseben koordinacijski odbor, sestavljen iz samih vaščanov. Na nedeljski prireditvi bodo poleg bratskih pevskih zborov iz Nabrežine, Šempolaja, Saleža-Zgonika in Trebč ter poleg orkestra «Vesna» iz Križa, nastopili tudi domačini in sicer novoustanovljeni moški pevski zbor, ki ga vodi požrtvovalni pevovodja Frančko Žerjal iz Križa, dekliški duet in mladi recitatorji. Prav tako razveseljivo je tudi dejstvo, da so med delovnimi vaščani, ki se trudijo, da bi nedeljska prireditev čim bolje uspela in da bi bilo prosvetno društvo «Morje» čim prej znova postavljeno na noge — predvsem mladinci in mladinke. To nas navdaja z upanjem, da se prosvetnemu društvu «Morje» obeta lepa bodočnost. Potrebno pojasnilo Trebencev *Iz Trebč so nam poslali sledeč dopis, ki ga zaradi objek. tivnosti v celoti objavljamo: Precej je presenetil nas Trebence in tudi, kakor smo obveščeni, prebivalce drugih okoliških vasi, ki poznajo naše kulturno delovanje v povojni dobi, članek, ki ga je objavil v «Prjmorskem dnevniku» z. dne 5. avgusta 1956 naš doma. čin H. K. Mislimo, da ni bil pisec, zaradi dolge odsotnosti iz vasi, dobro obveščen o tem, kako je naše društvo delovalo v vseh teh letih in prirejalo kljub težkočam, ki so obstojale zaradi pomanjkanja intelektualnih moči v kraju samem. Zato želimo poudariti, da če je pozitivno, da se je pevski zbor ojačil v zadnjem letu, to ne pomeni, da prej ni obstojalo v vasi nobeno kulturno delovanje in da je bil naš dom «legalno pribežališče in center plesa» in da so «trebenskj kri. čavosti dajali nezahtevni piv- ci celo prednosti v gostilni-. od 20. 2. 1949 do 5. 9. 1954 22 ških koncertih»! Smatramo, da | kulturnih prireditev v Ljudje to žalitev za naš trud in i skem domu (ki so ga Trebenci dolgoletno- požrtvovalnost. Resnici na ljubo moramo poudariti, da je domače prosvetno- društvo «Primorec» zaživelo takoj po končani vojni, ko sta dramski odsek in pevski zbor začela prirejati vrsto kulturnih večerov in prireditev v vasi in izven nje. Dramska skupina je naštudi. rala razne igre, s katerimi je nastopila v lastnem domu, na Proseku, na Opčinah, v Ric-manjih, v Padričah itd. Skoro ni bilo prireditve ali druge manifestacije v vasi, -kjer ni nastopil pevski zbor in sicer pod vodstvom pevovodje Danila Kralja. Bil je na glasu kot eden izmed najboljših zborov na Tržaškem. Zato so ga tudi povsod navdušeno sprejeli, Istotako je marljivo delovala tudi vaška godba. Iz pomanjkljivih in nepopolnih podatkov je razvidno, da je bilo v Trebčah samo v dobi v zadnjih letih obnovili in olepšali); 11 kulturnih večerov je pa bilo prirejenih v okvi. ru raznih proslav in obletnic, 8. marca, božičnic itd., katere je organiziralo domače prosvetno društvo. V drugih krajih je PD «Primorec» priredilo 11. kulturnih prireditev in 5 sodelovanj ob priliki manifestacij drugih organizacij (partizanov miru, ZDZ itd.) Skupno beležimo torej iz te dobe 49 kulturnih večerov in nastopov. Tu niso vključene politične manifestacije^ prazniki tiska, 1. maj itd., na katerih sta nastopila godba in tudi pevski zbor. Za uresničitev teh priredi, tev so bile -potrebne priprave in mnogo požrtvovalnosti tistih domačinov iz Trebč, ki so bili aktivni člani PD «Primorec». Lepa stran delovanja PD «Primorec» je ravno ta, da so njegovi aktivni člani vedno stvar-gojenju na- — delavci, ki so no prispevali h predno prosvete. Tem ljudem, ki so po končanem delu, čeprav utrujeni z veseljem prihajali v svoj Dom, d-a pripravijo kulturno prireditev gre vsa pohvala. Društveno delovanje je o« stalo nepretrgano skozi vsa leta do konca 1054, ko se je porodila zamisel, da se pevski zbor skupno ojači ter poišče nov pevovodja. Zbor se je res pomnožil nekaj mesecev kasneje in vodstvo je prevzel pevovodja Oskar Kjuder. Želeti je, da bi se kulturno delovanje v naši vasi tudi za naprej dobro razvijalo, da bi se ojačilo; mi, Trebenci prispevali v teh važnih zgodovinskih časih pri izvrševanju poslanstva, ki ga imajo piro-svetna društva in druge kulturne ustanove na Tržaškem za širjenje napredne slovenske prosvete. Skupina Trebencev TEDENSKE NOVICE Več smrti kot rojstev v Trstu Občinski zdravstveni in higi. jenski urad je objavil poročilo o stanju v juliju. Iz poročila je razvidno, da je bilo tega meseca v Trstu več smrti kot rojstev. Rodilo se je 231 otrok, od katerih je bilo 6 mrtvorojenih, umrlo pa je 249 oseb. Poročilo nadalje navaja zanimive podatke: v občinske zdravniške ambulante se je obrnilo za prvo pomoč 7243 o-seb, 188 bolnikov pa so občinski zdravniki obiskali na do. mu. V predzakonski posvetovalnici, ki deluje ob sredah in sobotah, se je zglasilo prvič 10 zakonskih kandidatov, na ponovni pregled pa je prišlo- 15 oseb. Istega meseca so v Trstu zabeležili 13 primerov davice, 9 primerov škarlatinke, 10- primerov tifusne mrzlice, 141 primerov ošpic, 15 primerov o-slovskega kašlja, 2 primera meningitisa, 1 primer tetanu. sa m en primer poliomielitisa. Samomor plinom 40-letna hišna pomočnica Albina Glavina iz Milj je v petek naredila samomor s plinom. To se je zgodilo v sta-novanju 92Lletnega upokojenca T rossa v ul. Catullo 24 v Trstu, kjer le Ana večkrat prenočevala. čredno je naredila samomor je postavila na mizo v kuhinji pisemce, v katerem je obrazložila vzroke, ki so jo dovedli do usodnega koraka. Nesrečnica zapušča 4 otroke, ki živijo v Miljah. Vinjen mladenič ustavil promet v središču mesta di prekrška. Mladenič je na povelje ubogal, toda svoj avto je ustavil sredi ceste, po kateri je vedno dosti prometa, ka-Jerega je seveda popolnoma blokiral. Zaradi tega se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Obtožnica mu našteva kar sedem prekrškov. Nevaren padec z vespe V noči med nedeljo in po. nedeljkom ko se je 18-letni Edvard Fobie n od Sv. Marije Magdalene spodnje peljal z vespo domov, se mu je v kraju Pri orehu zgodila nesreča. Na nekem nevarnem ovinku je zadel z desno nogo v cestni tla,k, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom in zletel v obcestni jare-k. Pri padcu se je težko ranil in -si zlomil desno nogo. Iz obupa je skočila z mosta V torek popoldne je odšla z doma 53.1etna Ana Girardelli vdova Pecile od Sv. M. Magdalene spodnje. Pred odhodom je rekla svoji stari materi, da gre v mesto, ker jo kliče mož. Ta pa ji je umrl -pred desetimi dnevi. Stari in bolni materi so se zdele te besede sumljive in ker se nesrečnica ni vrnila domov, je prosila sosedo, naj pogleda okrog hiše in po bližnjih vrtovih. Soseda je to storila, toda zaman. Ane ni mogla nikjer izslediti. Zato je iskanje nadaljevala na. slednje jutro. Nesrečnico je kmalu našla -— toda mrtvo. Vzela si je življenje s tem, da je skočila z železniškega mosta nad Kolonkovcem, ki je visok okrog 30' metrov. To je storila iz bbupa zaradi smrti moža. 17. avgusta zvečer je -bil 19-letni Antonio- Montrone iz ul. Costalunga, «nekoliko» vinjen. Sam je namreč povedal,! da je popil 4 steklenice piva,, li. ter vina in nekaj konjakov. Nato se je ustavil s svojim avtom v ul. 'Fellico in dalj časa trobil. Prometni policaj ga je zato pozval, naj zapelje malo vstran, da se pogovorita zara- Iz matičnega urada V dneh od 16. do 22. avgusta t. 1. se je v tržaški občini rodilo 56 živih in 3 mrtvorojena otroka, poročilo se je 48 parov, umrlo pa je 61 oseb. ZGODOVINSKI DNE' 28. 1749 se je rodil veliki ški pesnik J. gand Goethe. UH1 leta 1832. 23. 1851 se je rodil slov1 pisatelj dr. Ivan čar. Umrl je leta 31. 1935 začetek udarni! (stahanovskega) nja v ZSSR. dne je rudar nov 15-kratno i račil delovno 31. 1948 je umrl eden ‘ voditeljev Boljši partije in med»1 nega komunisti' gibanja Andrej nov. k hs! zaos N d F RADIO ODDAJE •$l ». je želi it SOBOTA: 12.55 Ju-gos ski motivi - 16. Sobota’ 'a vela - 16.40 Koncert oi* Carla Pacchiorija . 19.1’ stanek s poslušalkami - „ Moški zbor Vinko Vodni „ - 21.53 Dvorakovi slov’ plesi. NEDELJA-: 9. Kmetijskj daja . 12. Oddaja za nai še - 13.30 Glasba po 17. Moški zbor «Kras» i2 , Poljan pri Gorici - 20N počitniških kolonij - 20.45 lini: «Mesečnica», opera dej. , PONEDELJEK: 18.30 2 čarane police . 18.40 Kc' pianistke Mirce Sancin - 19.15 Radijiska u,... 21.30 Ženski kvartet Več6; - 22. Iz italijanske knjiže in umetnosti. Torek: 13.30 Glasba po ž' 5 - 18.40 Koncert basista J6 “ Antičač - 19.15 Zdravniški S dež . 21. Radijski oder ' lij Gruden: «Sluga in njegov ali «iPri nas smo gospoda» v 3 dej nato Priljubljene dlje. SREDA: 12.55 Jugoslo’ motivi - 18.30 Radijska 19.15 Radijska uni' ,1« 'ivah “a°je, Nožič, pre-ka odi la je i socia] oli d ‘iodi i, liji, k No m N tu občut ?! ijala c N |V! Nvo 1,1 ti 21.30 Koncert violinist8 la Sancina . 22. Iz slo1/ sj književnosti in umetnos1^ ČETRTEK: 12.55 & kvartet iz Doline - 13-3LT 1: tana: stavki iz opere «P1/ N nevesta» - 21. Dramatik ti zgodba - 20.51 Gotovac1 fonično kolo. PETEK: 13.30: Glasba ljah . 18.40 Koncert b8 sta Marijana Kosa . 2b n ost in prireditve v L 21.30 Moški kvintet - ' svetovne književnosti ir nosti. Nna, tO /( »a k .. aaj 1 v Zdru ;Nlagi o | bi /sake So t< po ii s bi V n, ’t'cne Nlagi k< Hrani izšla anja bi S 1i "»m pt ‘te t ta K I N OPČINE Sobota, 25 avg.: «Zve> j belva); film cinemascope ner Bros. Nedelja, 26. avg.: «** Butterfly»; barvni film- Ponedeljek, 27. avg.: 5 novi. Torek, 28. avg.: «D°v, bele čeri» (Le bianche s' re di Dover). Sreda, 29. avg.: se t Četrtek, 30. avg.: «D’1) sovraštva» (Dinastia dio); barvni film. f. Petek, 31. av-g.: se P° B8Ž «I, NABREŽINA Sobota, 25. avg.: ške tančice» (Veli di film Universal. Nedelja, 26. avg.: se K >], Sreda, 29. avg.: «Zl°csj v obrežju» (Delitto sulla 1 già); film Universal. <> NA BREZINA-POSTA/ Sobota, 25 avgusta: «D" (La -spiaggia); barv1’ Titanus. Nedelja, 261 avgustaC 5 novi. PROSEK Sobota, 25. avg. ob 2«' gla nad Rokavskim P- , (Nebbia -sulla Manica!' vni film MiGM. Nedelja, 26. avg. ob ponovi. , ™ Sreda, 29. avg. ob 2°y mantni križ» (La croce manti); film Warner ® >" I fc t Razstava o b1 pri Sv. BarbJ Danes, v soboto 25. j*, ob 20. bodo v Ljudsk^j V. pri Sv. Barbari otvot stavo o življenju in Češkoslovaški. Ob te) ^ bo predstavnik Centra ji teurne stike z ljudskitb kracijami iz Trsta °D omenjeno razstavo. ------ «M' Prosvetno društvo . . tjašič» priredi v ned el) J m. izlet v lAiur-ohzo d® J, j so . izlet v lAiuron^u .rf tem domače harmo11^/ ^ ake njih požrtvovalno in- e delo. Odhod iz Bark 5. uri zjutraj, VI u ri p< ‘Učno K pr Mved gi s 8a ra d, ha _ ljla d jU® tiso A?nih V’ .C* ili Bolov 1 enoti ^iali k na : Ni i ii Pa si stali, ; ,^arv ko u 'b ka: 's® fr, b tonsl ii'; Ni; ju bil i e* I Volj Ja j ai - Nog, * D >j da I k Nil, lja°d 'f u M« / Jki '15 b< ;>■ u® b, čas -«Ii |> a ‘ako