2UI. stranim. I LJubljani, i četrtek, Z. septembra 1815. Mlin. leio. • .Slovenski Narod* velja v/ Lfublfan! na dom dostavljen: celo I eto naprej • • * • K pol leta m m m m m » četrt leta w • • • • » na mesec „ • » • • * 24-— 12*— 6*— 2*— v tipravništvu prejeman: celo leto naprej • , . • K 22-— pol leta „ ..... Ifw četrt leta „ ..... 550 na mesec „ ..... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ureiuilšivo: Enaflova ulica sL 5 (v pritličju levoj telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. ———— Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naroČila brez istodobne vpcslatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna" telefon šL 85. .Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta četrt leta na mesec 13-— 6-50 2-30 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto naprej - . . K 30-« za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica ŠL 5, telefon st.85' Vojna z Italijo. POLOŽAJ JE NEIZPREMENJEN. Dunaj, 1. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na italijanskem bojišču ie položaj neizprenienjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d i e r, fml. NEUSPEHI ITALIJANOV. Iz vojnoporočevalskega stana: Na zapadnem bregu Soče, pri Kozarščah, se je razbilo sedem italijanskih napadov ob železnem odporu Ogrov in Hrvatov. Pred našimi pozicijami na Mrzlem vrhu leži na stotine italijanskih trupel in naši vojaki uporabljajo vsa mogoča sredstva, da se varujejo proti vedno hujšemu mrliškemu smradu. Kljub temu so nas Italijani drugi dan zopet napadli, bili pa so po ljutem boju vrženi nazaj. Italijanski vjetniki pripovedujejo, da je došel ukaz, da morajo vzeti pozicijo na vsak način. Odtod ti vedno se ponavljajoči napadi italijanske pehote, ki se pričenjajo znova navzlic neverjetnim izgubam. Dne 21. avgusta se je začela zopet tudi na Doberdob-ski planoti živahnejša delavnost. Bersaglieri so se zagnali na naše pozicije na Monte dei sei busi, kjer je teklo že obilo italijanske krvi. Prišli so blizu do naših strelskih jarkov, iz katerih smo jih sprejeli z morečim ognjem, da so se morali kar nazaj zgubiti. Pri nekem napadu na sever-nozapadni del planote je prišlo do strašnih posameznih bojev, v katerih je odločil naš bajonet. Italijani so menda sprevideli, da ti juriši stanejo hekatombe ljudi in da kljub tem žrtvam na ljudeh in materijalu niso dali še nobenega uspeha, zato poskušajo sedaj s sapersko vojno, trudijo se metodično pririniti se do naših črt. To taktiko uporabljajo, ker je prinesla na drugih delih evropskega bojišča dobre uspehe, ali tu na tem ozemlju ne kaže, da bi se obnesla. Naši domobranci v bojih na Krnskem ozemlju. Glede na boje zadnjih dni v Krnskem ozemlju, treba posebno pouda- riti hrabrost in neustrašljivost, vztrajnost in železno voljo domobrancev. Posebno so se odlikovali domobranci iz St. Poltna v bojih za Vršič, podpirali so jih koroški domobranci in vrla naša artiljerija . . . Ako se je bilo trenotno posrečilo italijanskemu navalu, da je segel do naših čet, je prišlo do ljutega boja moža proti možu, izid je bil vedno isti: niti pedi zemlje nis?no izgubili, Italijani odbiti. Junaško so se borile te čete in v enem dnevu so si prislužile 20 velikih in 50 malih srebrnih hrabrostnih kolajn. Dne 28. avgusta so bili zopet ljuti boji. Z ročnimi granatami in z metanjem bomb je pričel sovražnik svoj napad. Njegove strojne puške so neprenehoma regljale in tako se mu je bilo posrečilo ponoči do 5. zjutraj pririniti se do naših pozicij in poskušal je juriš. Ali ob 6. zjutraj je bil Italijan že vržen nazaj, odbit in se je skril v svojih starih kritjih; izborno je pripomogla k temu uspehu naša artiljerija. Velikanske so bile žrtve sovražnikove, pa zopet zaman. Iz doline Sugana. Iz Inomosta: V dnevnem poročilu dne 28. avgusta se čita, da se bližajo Italijani severno od doline Sugana našim pozicijam. To približevanje je imelo za posledico, da so se 27. in 28. avgusta prebivalci povečini umaknili proti kraju Persen. Mnogo jih je ostalo tam, drugi so zbežali v dolino Pine, nekateri pa so izročili oblasti, ki jih je poslala v notranje dežele. Italijane, ki so se bližali Bor-gu, so pozdravile avstrijske granate. Velike zlorabe pri vojaških dobavah v Italiji. »Secolo« poroča iz Rima: Poslanec Montresor je podal zbornici naznanilo o velikih zlorabah pri vojaških dobavah. Pravi trust obstoji glede surovin. Oni, ki hočejo delati za državo, morajo premagati velikanske težkoče, da pridejo do surovin. Uboga šivilja dobi za vsak komad perila 20 centezimov, dobava-telj pa dobi 46 centezimov, torej več kot dvakrat toliko. Vojaška uprava plača za vsako kravato 4 centezime, delavka dobi samo pol centezima. Država nima pri dobavah nobene koristi, vse teče le v žepe ljudi, ki niti ne ganejo s prstom, delavca pa se nesramno izkorišča. Da bi se odpravile te zlorabe, je ustanovila vlada centralno komisijo za razdeljevanje dela. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Corriere della sera« poroča, da dospo v Sicilijo v kratkem nove čete Askarov; sedaj je v Siciliji okoli 2000 libijskih Askarov, katere pošljejo na bojišče proti Avstro - Ogrski. »Avanti« poroča, da se štrajk v tekstilni industriji v Italiji razširja. Organizacije tekstilnih delavcev v Pijemontu so sklenile splošno agitacijo, da dobe delavci, ki delajo v tekstilnih tovarnah za vojno upravo boljšo mezdo. Iz Inomosta poročajo, da so prinesli tja prvo italijansko polkovno zastavo, ki so jo osvojile naše čete v hudih borbah na jugu Tirolske. Za osvojenje prve italijanske polkovne zastave so civilne osebe razpisale več nagrad. ■ VOJNA S TURČIJO. Veliki Senusi poziva v prokla-macijah Arabce, naj se dvignejo in prepode tujce. Za Tripolisom mora biti odrešen Tunis. V Maroku je nemirno gibanje. »Ziiricher Tagesanzeiger« poroča iz Rima: Vidi se vedno jasneje, da ima italijanska napoved vojne Turčiji namen, ustrašiti balkanske države. Istemu namenu služi tudi zbiranje čet v južnoitalijanskih pristaniščih, ki so določene za Malo Azijo; agencije dajejo o tem le dvoumno se glaseča pojasnila. Položaj v Tripolisu je izredno resen in Italija mora napeti vse sile, da ne izgubi kolonij, še predno pade odločitev v Evropi. Ako pa se Italija v resnici prikaže pred Malo Azijo, potem bo povsem jasno, da mora slediti ukazom svojih zaveznikov, ki jej štejejo denar. Dne 21. avgusta je Italija napovedala vojno Turčiji, sedaj šele Čitamo o malem izkrcavanju italijanskih čet proti novemu sovražniku. Italija je menda mislila, da se kar vžge na Balkanu po njeni napovedi vojne Turčiji, ali temeljito se je vračunila. Toda kljub temu sanja »Corriere« o neodložljivem popolnem razpadu turškega cesarstva ravno vsled tega, ker mu je Italija napovedala vojno! »Corriere« se moti,, odkar je Italija začela vojno z Avstrijo, in motil se bo dalje sedaj kar na dve strani na jugu: glede Avstrije in Turčije. »Idea nazionale« poroča iz Tri-polisa o velikanski propagandi velikega Senusa za združenje vseh arabskih rodov. 10.000 mož, dobro oboroženih, je že pripravljenih v oazi Am-seat ob meji Cirenaike. Tam so jih pričakovali po prazniku ramazanu, ali prišlo je le do nekaterih roparskih napadov. »Messaggero« prinaša podrobnosti iz seje italijanskega ministrskega sveta, v katerem se je sklenila napoved vojne Turčiji. V tej seji je prišlo do jako nevarnih prepirov med obema strankama v ministrskem svetu. Na eni strani sta bila Sonnino in Barzilai, in ta stranka je pod pritiskom angleškega poslanika Renel - Rodda zahtevala napoved vojne, drugi so zahtevali samo, da se pretrgajo diplomatične vezi. Med , enimi in drugimi je kolebal Salandra. Odločitev je izzval angleški poslanik, ki se ga lahko smatra za' pravega italijanskega zunanjega ministra. Nit? kralj se ni upal kaj ugovarjati poslaniku, tako namreč se občuti v Italiji, da Anglija ne da nič denarja iz svojih rok in ne pošilja več oglja v Italijo. Italijo ima Angleška popolnoma v svojih rokah, da se jej mora v vsem pokoriti. Italijani pri Dardanelah. Iz Bukarešte: Lista »Ade-vcrul« in »Universul«, kakor tudi drugi časopisi, javljajo iz Carigrada, da so prvi italijanski transporti že dospeli na Dardanele in da se vojaštvo že izkrcava. Iz Rotterdama: Londonski »Daily Express« se bavi na uvodnem mestu z ekspedicijo italijanskega vojaštva na Dardanele in pravi, da mora prvi strel iz italijanskih topov raztrgati razmerje med Italijo in Nemčijo in prisiliti Nemčijo, da napove Italiji vojno. Mi M so as RAINERJEV PEŠPOLK JE VDRL V MESTO LUCK TER PREGNAL SOVRAŽNIKA. — NOVI USPEHI V VZHODNI GALICIJI. — POD NA-ŠIM VRHOVNIM VODSTVOM SE BOREČE ČETE SO VJELE V AVGUSTU 52.500 RUSOV, UGRABILE 34 TOPOV. — VOJNI PLEN OD MAJA ZNAŠA 645.000 RUSOV, 394 TOPOV, 1275 STROJNIH PUŠK. Dunaj, 1. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Trdnjava Luck je od včeraj v naših rokah. Staro - preizkušeni salc-burško - gornjeavstrijski pešpolk »nadvojvoda Rainer št. 59« je vrgel Ruse z bajonetom iz kolodvora in iz z okopi zavarovanega barikadnega taborišča severno od kraja ter je vdrl istočasno z bežečim sovražnikom v mesto, kj je bilo do večernih ur očiščeno. Poraženi sovražnik se je umaknil proti jugu in jugozapadu. Pri Bialikamnu, v severovzhod-nji Galiciji je predrla armada generala von Bohm - Ermollija sovražno črto v razdalji 20 kilometrov. Id. Dvojni poraz, ki je tako doletel sovražnika, je prisilil vse še zapadno od Styra se boreče ruske sile k umiku za to reko. Umikalno kretanje sovražnika so je razširilo tekom današnjega jutra tudi na fronto pri Zbo-rowu, katero je včeraj osvojila armada generala von Bothmerja. Ob Strvpi se še vrše boji. Eden ruskih napadov je včeraj potisnil eno nemško in eno avstrijsko brigado pri Kozowi za nekaj kilometrov nazaj. Naše čete so izvršile, da preženejo sovražnika, sunek z boka; to je dalo Rusom povod, da so se ja-drno umaknili na vzhodnji breg Strvpe, še predno se je uveljavil učinek našega sunka. Tudi severno od Buczacza smo zavrnili več sovražnih napadov, pri čemer je imel sovražnik težke izgube. Število zadnje dni v vzhodnji Galiciji in vzhodno od Vladimira Vo-linjskega vjetih sovražnikov se je zvišalo na 36 častnikov in 12.250 mož. V celem so vjele pod avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom se boreče zavezniške čete v mesecu avgustu 190 častnikov in 52.299 mož ter vplenile 34 topov in 123 strojnih pušk. Celokupno število vjetnikov, ki so jih napravile te bojne sile od za- LISTEK. Odvetnikova skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) »Gotovo, moj dragi! Najbrž potrebuješ sveta v stvari, ki je tvoj razum ne doseže. Torej — govori.« »Rad bi vedel, če hočeš soboto in nedeljo prebiti z menoj vred pri mojem stricu, tam doli v Hamp-shiru?« »Ali je v hiši kaj mladih in lepih deklet?« »Ne! Tam so le moj stric in moje tete.« »Sprejmem tvoje povabilo. Žal bi mi namreč bilo, da bi kako devico . . .« »Lepo te prosim, prizanesi mi, Terence! A povej, ali si danes pravdo Bustle dognal?« je vprašal Hugh in si vžgal smodko. Terencev odgovor je dal povod, da se je pogovor odslej sukal samo okrog pravnih vprašanj. Terence O' Neil pa je bil nekaj več, kakor* samo površen egoist. Napram Thesigerjevemu stricu, staremu umirovljenemu oficirju in na- I pram njegovi soprogi je bil tako pozoren in ljubeznjiv, da je oba očaral in se jima nad vse prikupil. Gospa Thesiger je svojemu netjaku celo čestitala, da ima tako olikanega zna-čajnega prijatelja. Stara dama se namreč še ni sprijaznila z mislijo, da je Hugh že odrasel mož, nego je bila trdno prepričana, da je potreben njenih nasvetov in navodil. »Kaj praviš, Hugh,« je rekla v soboto zjutraj, ko je po zajutreku sama sedela s svojim netjakom pri mizi. * »Ali bi ne bilo umestno, da bi porabil sedanjo priliko in napravil ladv Boldonovi obisk? Po smrti njenega moža si ji gotovo pismeno izrazil svoje sožalje.« »Ne, teta.« »Ali — ljubi Hugh!« Hughov odgovor je teti potrdil, kar je že dolgo časa domnevala. »Kaj ti je storiti, to boš že sam najbolje vedel,« je dejala, »a če bi bila jaz na tvojem mestu, bi šla obiskat lady Boldonovo. Saj zadostuje, da ostaneš tam le pet minut, in če bi je slučajno ne bilo doma, pa pustiš tam svojo vizitnico in vse bo opravljeno.« Gospa Thesiger je po tem prigovarjanju zapustila sobo z zavestjo, da bodo imele njene besede uspeh. »Teta ima prav,« si je rekel Hugh in vrgel stran ostanek svoje smodke. »Prej ali slej se gotovo kdaj srečava z Ado in to bi bilo za naju oba jako neprijetno, če ji ne napravim prej obiska. Mislila bi, da sem še vedno ... da se ji namenoma izogibam, a to bi bilo po najinem slučajnem sestanku v Londonu vseka-ko bedasto. 2e vidim, da moram ugrizniti v to kiselo jabolko.« Hugh se je zavedal, da bo vsaj zanj prvo srečanje z Ado Boldonovo jako mučno. Zato se je odločil, da gre najprej v župnišče ter pridobi kakega člana župnikove rodbine, da pojde ž njim v Robv Chase. Ni mu bilo sicer neprijetno, priti z Ado v dotiko, a sam si še ni bil na jasnem, če ji je v svojem srcu že dal odvezo, da ga je pustila in se poročila z Rikardom, ali še ne. Strah, da vzbudi sebi in njej neprijazne spomine, ga je zadrževal, da Ade ni šel sam obiskat. Tudi si je domišljal, da prideta oba v zadrego, če se snide-ta, ne da bi bil kdo drugi navzoč vsaj pri začetku razgovora in to ga je spravilo na misel, da se oglasi naj-poprej v župnišču. Terence je svojega prijatelja spremil na potu v Woodhurst, nameraval je pa tam samo pozdraviti župnika in se vrniti domov, dočim bi Hugh šel v Roby Chase. »Srečo imam,« si je rekel Hugh ko je, vstopivši v župnišče, naletel na Adino sestro Marjorijo, pripravljeno za odhod; domneval je, da je namenjena iti v Roby Chase. Marjorija Bruce ni bila svoji lepi sestri nič posebno podobna. Bila je manjša od nje, ne tako sloka in njeno obličje ni bilo tako izrazito in plemenito, kakor obličje sestre. Pa vendar je marsikdo rekel, da je ljubka in prikupnejša od Ade. Vzpri-čo Adine osebnosti je Marjorija vse svoje življenje stala takorekoč v ozadju; njena sestra je, kakor bi bilo to samo ob sebi razumljivo, vedno zavzemala prvo mesto, in Marjori-je ni to ne žalilo ne sploh motilo, marveč je mislila, da je to povsem naravno. Ada je prvorojenka in po svoji lepoti ponos cele družine. To je Marjorija vedno priznavala in uvaževala in po njeni sodbi je bilo popolnoma v redu, da je sestra dobivala največ povabil v druge hiše in da so starši pri nakupovanju novih klobukov, novih rokavic aH solnčnikov, vedno imeli posebne ozire nanjo. Ta navada, ostajati v ozadju in prepuščati sestri vedno prvo mesto, je vstvarila v Marjoriji posebno pri- kupno skromnost. Tudi njene rjave oči — imela je oči in lase temnejše, kakor sestra — so vsi hvalili, njen prijazni pogled je vsakega pridobil. Njeno čelo pa ni bilo visoko in nos ni bil pravilno rezan. Vendar je bila ne samo dobro, nego tudi prav ljubko dekle, deležno vseh simpatij. Marjorija in Hugh sta bila dobra prijatelja. Seveda je Marjorija vedela, da je Hugh ljubil njeno sestro, dasi nista o tem nikdar govorila in silno hudo ji je bilo, ko se je Ada odločila za Rikarda Boldona. Hugh zopet se je zavedal, da sočustvuje Marjorija ž njim in ji je bil za to iskreno hvaležen. Thesiger je Marjoriji naprej predstavil svojega prijatelja O' Nei-la; Marjorija je pri tem naenkrat zardela in v tistem trenotku ji je bilo tudi že silno žal, da tega ni mogla preprečiti. »Prav žal mi je,« je rekla Marjorija, »da vaju ne morem povabiti, da bi tu ostala. Oče in mati sta šla z doma, jaz pa moram še danes popoldne v Roby Chase, kjer me pričakuje sestra Ada. Toda s čašico čaja vama že lahko postrežem.« »Hvala, a čaja ne! Sicer pa sem sam nameraval obiskati danes popoldne lady Boldonovo. (Dalje prihodnjič.); 11 Stran 2. »SLOVENSKI NAROD", ane Sr. septemDra Mio zxji . stev. pravzaprav zagrešila nezmožna bi- I rokracija. Komisija je nato v posebni resoluciji obsodila pobiranje Židov kot talnikov, kot nezakonito in nečloveško postopanje vlade. Senzacijo je vzbudilo poročilo, da so se na nekaterih krajih vršile zahvalne službe božje za razkrinkani e in kaznovanje izdajalcev (uradnikov). — Agrarni poslanci so interpelirali vlado, zakaj da je dala več tisoč mladih ljudi, med njimi 121etnih otrok poljskih staršev, spraviti v notranjost države, ter so zahtevali, da naj vlada pove, na katero zakonito podlago da se opira to nečloveško in barbarsko postopanje in kako dolgo bdo ti nesrečni otroci še trpeli v zaporih. Nezadovoljnost z dumo. »Reč« še dvomi, če se uresniči v dumi napovedano pomiloščenje Bu-rceva in finskega predsednika. Uradno vsaj to še ni potrjeno. Oba sta še v Sibiriji in kdo ve, če prideta nazaj. »Rec« citira glasilo stranke desnice »Kolokol«, ki napada lastno stranko, ker poskuša onemogočiti delovanje dume in so se njeni člani odstranili iz Petrograda ter vprašuje, čemu so se dali voliti v dumo, če v trenotku nevarnosti beže. »Reč« konštatuje, da nobena izmed napovedanih reform ni bila doslej izvedena, pač pa preganja policija kot nezanesljive tiste ljudi, ki skušajo v provincah prebivalstvo organizirati. Ruske finance. Finančni minister je v dumi naznanil, da je vlada prisiljena, zahtevati za vojno neomejen kredit. — Pogajanja Francije, Anglije in Rusije za posojilo v Ameriki imajo namen, koristiti v prvi vrsti Rusiji, da ji ne bo treba v gotovini plačati v Ameriki naročenih vojnih potrebščin. ZAPADNO BOJIŠČE. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 1. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. septembra. tverozveza ohraniti mir (?). Ni izključeno, da se Venizelosu posreči poravnava, a pot do nje mora previdno iskati. Venizelos bi raje imel direktna pogajanja med balkanskimi državami, toda končna ureditev mora biti prepuščena Četverozvezi. Razpoloženje v Romuniji. »Pester Lloyd« piše: Na Balkan poslani poročevalec »Tempsa« javlja, da je na Romunskem razpoloženje splošno za ohranitev miru.- Fili-pescu se bridko pritožuje, da je Romunska zamudila pravi trenotek za pristop k Četverozvezi. Tudi zdaj je možno, da ostane Romunija nevtralna, a težko je to spričo zmag na Poljskem. Tudi Take Jonescu toži, da je Romunija zamudila ugodni trenotek. Poročevalec je poskusil izvedeti mnenje vlade in poroča, da je pomanjkanje municije glavni vzrok romunske nevtralnosti. Oficijelna Romunija ni danes na nobeno stran vezana in nima z nobeno državo dogovora. Bolgarske opozicijonalne stranke. »Agence Havas« javlja iz Sofije: Bolgarske opozicijonalne stranke so imele posvetovanje, kako bi se dalo vlado pridobiti za novo balkansko zvezo s Srbijo in Grško. Voditelj demokratov, Malinov, je konfe-riral z Radoslavovom, ki je izjavil, da želi ostati z opozicijonalci v trajnem stiku, ker se vrše pogajanja, ki so za bodočnost Bolgarije kar največje važnosti. Radoslavov je poudaril, da bo vprašal pred odločitvijo tudi opozicijo za svet ter eventualno sklical sobranje. Srbija in črtverozveza. Iz Bukarešte javljajo: Takoj ko so se ministri vrnilujz Kragujevca v Niš, so se zbrali zastopniki četvero-zveze v ministrstvu zunanjih del, da dobe odgovor Srbije na noto četve-rozveze. Vladni »Odjek« piše: Med vlado in med krono vlada popolno soglasje. Jutri (29. avgusta) bo važna seja ministrskega sveta, ki bo razpravljal o novih nujnih predlogih četverozveze. četka maja, znaša 2110 častnikov in 1642.000 mož. Števio pri teh operacijah ugrabljenih topov znaša 394, število strojnih pušk 1275. Namestnik načelnika generalnega štaba rt. Hof er. fml. * NEMŠKE ČETE PRED GRODNOM — V AVGUSTU SO VJELE NEMŠKE ČETE NAD 270.000 RUSOV TER UGRABILE NAD 2200 TOPOV. Berolin, 1. septembra. (Kor. ur.) iWolrfov urad poroča: Veliki glavni stan dne 1. septembra. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Vzhodno od Njemena se boji nadaljujejo. Na zapadni fronti Orodna stoje naše čete pred zunanjo utrdbeno črto. Med Odelskom (vzhodno od Sokolke) in Bjelovješkim lesom smo zasledovali naprej. Armadna skupina generala feid-maršala princa Leopolda Bavarskega. Gorenji tok Nareva je prekoračen; severno od Pruzanov je potisnjen sovražnik v močvirnato ozemlje nazaj. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Zasledovali smo naprej, kjer se je sovražnik postavil v bran, smo ga porazili. jugovzhodno bojišče. Čete generala grofa Bothmerja iso proti trdovratnemu sovražnemu odporu jurišale višine vzhodnjega brega Strype pri Zborowu in severno od tega kraja. Prehodni zastanek vsled ruskih protisunkov je po njihovem odbitju premagan. Število vjetnikov in vojnega plena, ki so jih ugrabile nemške čete na vzhodnjem in jugo - vzhodnjem bojišču v mesecu avgustu, znaša nad 2000 častnikov, 269.839 mož, nad 2200 topov ter daleč nad 560 strojnih pušk. Od teh odpade na Kovno okroglo 20.000 vjetnikov, 827 topov in na Novo Georgijevsk okroglo 90.000 vjetnikov (med njimi: 15 generalov in nad 1000 drugih častnikov), 1200 topov, 150 strojnih pušk. Štetje topov in strojnih pušk v Novem Georgijevsku pa še ni končano, štetje strojnih pušk v Kovnem še ni pričelo. Kot celotna svota označene številke se bodo torej še bistveno zvišale. Zaloge municije, živil in ovsa se v obeh trdnjavah naenkrat še ne dajo pregledati. Število vjetnikov, ki so jih ugrabile nemške in avstro - ogrske čete od 2. maja po začetku spomladanskega vojevanja v Galiciji, je sedaj naraslo na daleč nad 1 milijon. Vrhovno armadno vodstvo. Osvobojenje vzhodne Galicije. Armada fcm. Puhalla je zavoje-vala trdnjavo Luck. Učinek te zmage se čuti že na vzhodnogališki fronti. Armada Bohm - Ermolli prodira na Brody, Kori, Bothmer, Hof man in Szurmay so se lotili forsiranja Stry-pe in so odbili vse ruske protinapade. Puhallo zasleduje energično sovražnika, ki se umika iz ozemlja Du-bno - Rovno. Osvobojenje vzhodne Galicije je v polnem tiru. Boji ob Dnjestrski fronti. Iz Cernovic: Na celi Dnjestrski fronti od Zlote Lipe pa do ruske meje je bilo zadnje dni živahno streljanje s topovi. Na več krajih so Rusi streljali s topovi in s strojnimi puškami, da bi Avstrijce izvabili iz nji-frove rezerve. Ta namen se Rusom ni posrečil. Le tam kjer so Rusi, kakor pri Zaleszczvki zapustili svoje pozicije in se približali našim, so bili z dobro merjenim streljanjem pušk nazaj pognani. Ker so noči svetle, se Rusi ne upajo ponoči napadati in je VSled tega na celi dnjestrski fronti nehalo nočno delovanje sovražnika. Opustitev druge ruske linije. »Ruski Invalid« opravičuje opustitev druge ruske obrambne linije s tem, da manjka Rusom municije in da sta avstrijska in nemška armada močnejši, kakor ruska. List pravi dalje: Na vseh ustnicah trepeče vprašanje: Kako dolgo se bomo še umikali. Odgovor je: Tako dolgo, da bo doseženo ravnovesje moči in sredstev. »Reč« pripominja k temu: Ta odgovor je sprožil novo vprašanje: Katera mesta bomo še izpraznili, ali bomo sovražnika pustili do severnega glavnega mesta? Na to vprašanje je treba takoj jasno odgovoriti. G redno - Vilno. Trdnjava Orodno je na zapadni fronti že obkoljena in železniška sveza med Grodnotu inViinom pretr- gana. V kratkem pridejo nemške Čete v Vilno. Velika bitka pri Vilmi? Po vesteh berlinskih listov, napoveduje ruski vojni minister veliko bitko pri Vilnu — toda šele prihodnjo spomlad. Obramba Petrograda. »Novoe Vremja« javlja iz Reva-la, da je tam začetek obrambnih črt Petrograda. V Revalu je glavni stan generala Ruskega. Civilno prebivalstvo je bilo že mesto zapustilo, pa se je na oblastveno odredbo zopet tja vrnilo. Umik ali beg? Kodanjski list »Politiken« trdi, da je ruska armada v brezupnem položaju. Nemško zasledovanje je tako hitro, da je ruska odporna sila kakor zdrobljena. Ruski umik se vrši s tako naglico, da se je dejansko že pre-menil v pravi beg. Angleška sodba. »Morningpost« javlja iz Petrograda o ruskem umikanju: Skoro ničesar ni zabeležiti, da je enotnost pruskega umika bila motena. Vest, da so Rusi pri trdnjavi Brest Litovski razdrli mostove, ko so odstranili vojaške in druge zaloge, učinkuje olajševalno. Čustvo je, kakor če so človeku zob izdrli; boli, a splošni poču-tek je boljši. Boji se nadaljujejo, a so izolirani in Nemci ne morejo izsiliti velike bitke. Pričakuje se, da bo trajal ta boj, ki bi ga demokratične dežele ne mogle prenesti, dva ali še več mesecev in da bodo potem Nemci v opustošeni deželi stali pred rusko zimo. RUSKO URADNO POROČILO. Ruski generalštab poroča 30 avgusta: Pri pozicijah zapadno od Fridrihštata so trajali boji 28. in 29. avgusta z vso trdovratnostjo naprej. Nemci so nadaljevali svoje operacije ter so istočasno napadli naše čete v prostoru ob železniški progi Grecko-vo - Neuhut - Birsgalen. V smeri na Dvinsk ni nikakih posebnih sprememb. Naše čete so prešle 28. avgusta na nekaterih točkah v ofenzivo. V smeri na Vilno trajajo boji na približno isti fronti naprej. Sovražnik, ki je prešel v prostoru Olita na desni breg Njemena, je poskušal 29. avgusta prodirati na Grare. Na ostali fronti ob srednjem Njemenu in južno do Pripjeta so se naše armade pod zaščito zadnjih kritji umikale naprej. Zadnja kritja so zavrnila 28. avgusta v prostoru Lipsk vrsto nemških napadov ter so prizadejale sovražniku težke izgube. Dalje proti jugu so ustavili naši zadnji voji trdovratno ofenzivo močnih sovražnih sil za-pajdno od fronte Pružani - Gorodjec. V prostoru Vladimir Volinjski je sovražnik svoje čete na novo razporedil ter nadaljeval v noči 28. avgusta z močnimi silami ofenzivo na Luck. Severno od te točke se razvijajo boji na obeh bregovih reke Styr. RAZPOLOŽENJE NA RUSKEM. »Berliner Tagblatt« javlja: Glasom poročila v Kristijaniji izhajajočega »Aftenbladeta« je ruski socijalni demokrat Borecky v ruskem časopisu »Naše Slovo«,ki izhaja vPari-zu, označil razpoloženje v Rusiji na sledeči način: Glavni cilj meščanskih strank je zavojevanje Dardanel. Že izjavljajo očitno: Če bi vlada sklenila poseben mir, postane veliki knez Nikolaj Nikolajevič car. Liberalne stranke so z zaveznicami Rusije nezadovoljne; po njihovem mnenju nosi Rusija največji del vojnih težav. Vzlic temu poudarjajo, da Rusija ne misli zapustiti svojih zaveznic. O kakem revolucionarnem gibanju v armadi se ni še ničesar slišalo. Meščanske stranke doslej še nič ne dvomijo, da bo Rusija zmagala. Tudi če bi Nemci prodrli v Petrograd in bi se ruska ardada morala umakniti do Dnjepra, bi še ne bilo miru, kvečjemu če bi bili Francija in Angleška prisiljeni, skleniti mir. Iz ruske dume. »Rječ« poroča, da je ruska duma dne 24. avgusta razpravljala o uvedbi dohodninskega davka. Ta zakon je bil že pred osmimi leti dumi predložen, a gotove stranke so znale vedno razpravo o njem preprečiti. List se boji, da bo državni svet zakon zavrgel, tudi če bi ga duma sprejela. Izmed govorov v tej seji, je pomemben govor poročevalca Pozni kova, ki je opozarjal, da ima Rusija šestkrat večji primanjkljaj, kakor je bil preračunjen, namreč 300 milijonov rubljev. Govornik je ostro kritiziral finančno ministrstvo, da je kratkim potom zvišalo vse davke m uvedlo nov transportni davek, ki naravnost škodljivo vpliva na ves promet. V interpelačni komisiji ruske dume se je razvila živahna debata o židovskem vprašanju. Kadet Aleksandrov je protestiral proti temu, da se dela Zide odgovorne za to, kar je Zapadno bojišče. Položaj je neizpremenjsn. Se-vero - zapadno od Bapaume je naš letalec sestrelil angleško letalo. Vrhovno armadno vodstvo. Rusija upa na ofenzivo na zapadu. »Novoje Vremja« in »Reč« predlagata, naj pošlje vlada vse inženirje, v stavbni stroki izvežbane moške na zapad, da bi pomagali pri gradbi trdnjav in strelskih jarkov. »Novoje Vremja« zastopa načelo, naj se ruska armada umika le korak za korakom, ker bi se s tem pridobilo mnogo časa, za Rusijo pa da velja zdaj načelo »čas pridobljen, vse dobljeno«. Če se posreči ruski armadi prodiranje Nemcev tako zadržati, da bi se nemška armada na dan le nekaj kilometrov naprej pomaknila, potem bi njen marš na Petrograd trajal 500 dni. Medtem bodo zavezniki že vendar gotovi s svojimi pripravami in bodo Angleži in Francozi na zapadu začeli z ofenzivo. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem. »Kolnische Zeitung« javlja: Liberalni angleški list »Nation« je mnenja, da so se prizadevanja za uvedbo splošne vojaške dolžnosti izjalovila, delavci so nasproti tej dolžnosti in se je mnogo voditeljev delavskih organizacij v tem smislu izreklo. Tudi konservativno časopisje je nehalo z agitacijo. Sodi se, da izstopi najgorečnejši priporočevalec splošne vojaške dolžnosti, lord Cur-zon, iz ministrstva. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 1. septembra. (Kor. urad.) Agence Milli. Giavni stan poroča: V odseku Sedil Bar je sovražna artiljerija brezuspešno poskušala razdreti naše jarke na levem krilu, pri čemur je postreljala ogromno množino municije. Dne 30. avgusta so prisilile naše baterije v morski ožini sovražne iskalce min, ki so se približali vhodu v morsko ožino, da so se umaknili in so uspešno obstreljevale pozicijo sovražne pehote pri Sedil Baru. Pred eHi) n Sin. »Times« o balkanski krizi. Londonska »Times javlja, da je diplomatična kriza na Balkanu privrela do viška. Centralni državi se trudita na vse načine, da bi se povečala nasprotja med balkanskimi državami, zlasti med Bolgarsko in njenimi sosedi. Centralni državi silita Bolgarsko, naj začne proti svojim sosedom vojno, medtem ko hoče če- Danes dopoldan je sprejel cesar v Schonbrunnu veliko deputacijo ogrskih in hrvatskih mest ter župa-nij, ki je prišla izreči vladarju ob obletnici svetovne vojne neomajno zvestobo in ljubezen prebivalstva »dežel krone svetega Štefana«. V dolgem svečanem sprevodu se je peljalo okrog 500 ogrskih in hrvatskih državnih in avtonomnih dostojanstvenikov po dunajskih ulicah, ki so okrašene s cesarskimi, ogrskimi, hrvatskimi in dunajskimi zastavami, v cesarski grad. V deputaciji se nahajajo ministri, prelati, magnati, župani, poslanci, občinski svetovalci visoki uradniki. Celo deputacijo vodi ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza. Hrvatski delegati tvorijo posebno skupino, kateri načeluje baron Skerlecz. Svečana prireditev ni le minifestacija dinastične zvestobe ogrsko - hrvatskih dežel temveč v smislu izjav ogrskih državnikov tudi prireditev veiepolitičnega značaja. Zastopniki »translajtanske polovice« prihajajo na Dunaj, da poudarijo, kako veže ljubezen in zvestoba do vladarja vse narode monarhije v častitljivi osebi cesarja in kralja k skupnemu življenju in delu, oni pa prihajajo kot posebna skupina, da dokumentirajo v veliki dobi istočasno svojo državnopravno samostojnost in poudarijo dualistični temelj, na katerem sloni ustroj monarhije. Dunajska deputacija ogrskih in hrvatskih zastopnikov je torej tudi manifestacija za ohranitev dualizma, skupni nastop Ogrov in Hrvatov pod vodstvom ogrskega ministrskega predsednika je nadalje izraz državnopravne skupnosti ogrske ir hrvatske kraljevine. V tem leži veliki pomen današnje dunajske slavno-sti tudi za bodočnost. O sprejemu pri cesarju, ki se je vršil v okviru takozv. »velike avdi-jence« še niso dospela podrobna poročila. Po avdijenci so bili Ogri in Hrvati gosti dunajskega občinskega sveta, snoči pa jim je priredil min. predsednik grof Stiirgkh slavnostne pojedino. Včeraj je sprejel cesar dunajskega in budimpeštanskega župana v posebni avdijenci. Pohvalil je, da je dunajska občina razobesila ogrske in hrvatske zastave ter izrekel prepričanje, da je to dobro znamenje za bodočnost. Posebno laskavo se je izrekel vladar o junaštvih ogrskih polkov. Govor grofa Sttirgkha in grofa Tisze. Pri slavnostni pojedini, katero je pripravil ogrskim in hrvatskim gostom, je grof Stiirgkh pozdravil navzoče delegate s prisrčnim nagovorom. Grof Stiirgkh je poudarjal 4a Pred novimi podjetji srbske armade? »Vossische Ztg.« poroča iz Ženeve: Francoski listi objavljajo ukaz srbskega vojnega ministrstva, da se morajo vsi v inozemstvu se nahajajoči srbski državljani od 18. do 50. leta nemudoma vrniti v domovino pod orožje. Promet na srbskih železnicah. Iz Geneve poročajo: Vodstvo srbskih državnih železnic je obvestilo ravnateljstvo bolgarskih železnic, da je do preklica ustavljen transi topromet po srbskih železnicah. Baje je ustavljen tudi osebni promet. Nove ponudbe Grški. Iz Budimpešte poročajo: Med grško vlado in entento so se pričela nova pogajanja, četverozveza zahteva, da dovoli Grška prehod en-tentnih čet čez Solun v Srbijo ter ji ponuja za to uslugo kompenzacije v Mali Aziji. Angleški listi zatrjujejo, da se pogaja Venizelos direktno z ostalimi balkanskimi kabineti, ne vedo pa povedati, s kakšnim rezultatom. Grška misija na Francoskem. V Neapol je dospel grški poslanec Bassa z nekim grškim polkovnikom. Potovala sta s političnimi nameni na Francosko.Oba sta pripadnika Venizelosu nasprotne stranke. Nemčija in Amerika. Konference v VVashingtonu. London, 1. septembra. (Kor. ur.) Reuter javlja iz New Yorka: Nemški veleposlanik grof Bernsdorff je odpotoval v VVashington. Govori se, da ima nove brzojavke iz Berlina seboj. Brvan ne gre v Berlin. London, 1. septembra. (Kor. ur.) »Reuter« javlja: Bryan dementira vest nemških listov, da bo obiskal Berlin. slavi v sedanjih velikih Časih duh pragmatične sankcije, ki nam je vsem prvi aksiom političnega mišljenja, svoje prave triumfe. Sedanji časi so nam pokazali kaj sta si Avstrija in Ogrska in v luči tega spoznanja spoznamo tudi pota, ki nam jih kaže genij zgodovine za bodočnost. Današnji dan naj bo simbol nadaljnega iz pravega historičnega čustvovanja in medsebojnega razumevanja in ljubezni izvirajočega delovanja v blagor obeh držav — Avstrije in Ogrske — v blagoslov monarhiji in v slavo nad vse ljubljene vladarske hiše. (Viharno odobravanje.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza se je zahvalil za prisrčen pozdrav ter dejal: V zvestobi in vdani ljubezni do vladarja se čutimo z Vami edine, prešinja nas tudi čustvo zvestega tovarištva z Vami v tem gigantskem boju. Preteklo leto nas je mnogo naučilo; naj le poudarim, da smo zmagali, ker smo bili složni in močni. Ramo ob rami, v medsebojni ljubezni in zaupanju se moramo posvetiti po vojni tudi mirnemu delu, potem bo monarhija silna, spoštovana in nikdo se je ne bo upal dotakniti z drzno roko. (Burna pohvala.) Izjave hrvatskega bana barona Skerlecza. Ban baron Skerlecz pravi v »N. Fr. Pr.«: Nedvomno ne obstoja nika-ka principijelna zapreka, da bi mogla hrvatska mesta in županije poslati z ozirom na avtonomijo hrvatskih dežel poklonitveno deputacijo tudi posebej na Dunaj. Zdi pa se mi v današnjem vojnem času posebno pomembno, da se v pragmatični sankciji izrečena solidarnost narodov na zunaj osobito poudari. Zato smo se dogovorili k skupni poklonitvi, pri čemur bo seveda državnopravni položaj Hrvatske in Slavonije primerno izražen. Vesti iz primorci H. V Sežani je umrl posestnik Anton Bekar, star 78 let. Iz občine Šmarje na Vipavskem jih je padlo doslej na bojiščih okoli 20, vjetnikov pa je v Srbiji 2, v Rusiji 15. V Medani v Brdih so zajeli Italijani med drugimi bogoslovca Ludvika Zorzuta in njegovega očeta Antona, tamkajšnjega nadučitelja; to se je zgodilo takoj ob izbruhu vojne. Ciril Zorzut, goriški deželni uradnik, je dobil sedaj od brata jz Cremone z dne 4. avgusta razglednico, ki se glasi: Cremona (Istituto Manini) 4/8 1915. Preljubi Ciril! V najboljšem 30 05023870 f 201. ste*. Stran 3. Stanju in v najlepši družbi z znanimi duhovniki iz Brd, se nahajava z očetom od 8. junija tukaj v Cremoni. Mati s sestrama Terezino in Lojzko je pri stricu Zucchiatiju v Medani, kjer so prebivalci ostali doma. Vsi so zdravi in kakor nam pišejo, je življenje v Medani skoro normalno. Kobarid, ponosni naš Kobarid, je sedaj začasno v italijanski posesti. Pravijo, da prebiva tam sedaj neki »duca«. H Kobaridu spada tudi Sužid in Svino. Kobariška občina šteje okoli 1400 prebivalcev, Kobarid je oddaljen od Gorice 52 kilometrov. Kobaridci so Čvrsti, krepki ljudje, inteligentni, zavedni Sovenci. Kobarid ima prvo slovensko ljudsko knjižnico na Primorskem. Narodna čitalnica je bila ustanovljena, ustanovil jo je pesnik S. Gregorčič leta 1871. in ima tudi trobojnico iz istega leta. V Kobaridu je bilo tudi več gospodarskih društev, jako razvita hranilnica in posojilnica. V Kobaridu je križišče cest proti Gorici, Koroški in Italiji, poštna zveza po Ne-dižki dolini s Čedadom v Italiji. V Kobaridu se je rodil in tudi tam prerano umrl slovenski pesnik in pisatelj Krilan. Leta 1904. si je postavila občina lep občinski dom. Na Kobari-Škem je cvetela konjereja, kobariške konje se je v Italiji prodajalo za drag denar. Goriški nadškof dr. Sedej se je nastanil v svojem rojstnem kraju, v Cerknem. V Trstu se je razvila špekulacija tudi s krufcom aprovizacijske komisije, in sicer so prišle na dan nezaslišane špekulacije. Zato pa se od sedaj dalje v določenih prodajalnah oddaja kruh samo proti izkaznicam za živila; izkaznica se ne preščipne, služi le za legitimacijo. Dobili so se ljudje, ki so nakupili kruha kar mogoče mnogo in ga prodajali potem po 1 krono. Za begunce. Tržaško namestni-štvo razglaša, da ker se nahaja še vedno znatno število beguncev z nezadostnimi sredstvi, ali brez sredstev v etapnem prostoru in so ti begunci popolnoma, ali deloma navezani na javno milosrčnost in je tako stanje absolutno ne vzdržljivo, je brezpogojno potrebno, da se taki begunci nastanijo v onih nastaniščih, ki jih je pripravila vlada izven etapnega področja in kjer se morejo izplačevati tudi državne podpore za begunce. V etapnem prostoru se načeloma ne izplačujejo nikake podpore za begunce. Oni begunci, ki so brez sredstev, naj se torej javijo pri pristojni politični ali policijski oblasti, da se prepeljejo v begunske občine (Gradec, okolica: Lipnica in Dunaj), ki jih je določilo notranje ministrstvo. Begunci dobe nakaznico za prosto vožnjo in podporo za najnujnejše potrebe. V etapno področje spada tudi Kranjska, to velja torej tudi za begunce brez sredstev na Kranjskem. Čigava je Istra in čigava ostane? Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Istri prebivalstva 403.566, od tega 168.143 Hrvatov (43.52%), 55.134 Slovencev (1427%) in 147.417 Italijanov (38*14%). Po tem številu imajo Hrvatje sami relativno, skupno s Slovenci absolutno večino (57*79%). Italijanov je izkazanih preveč za lepo število tisočev, ki so dejansko Hrvatje in Slovenci. Premalo pa se vpošteva pri vprašanju, čigava je kaka dežela, koliko površine te dežele je v rokah tega ali onega, čigava je ta površina? Ali to vprašanje je za presojevanje, komu pripada kaka pokrajina, vrlo važno, morda važnejše, nego suhi statistični podatki. Ako se vpošteva to, potem je slika Istre povsem drugačna, kakor si jo navadno predstavlja naša javnost. Hrvatje in Slovenci posedujejo malone vso istrsko pokrajino, Italijani pa so raztreseni po njej kot mali otoki po morju; ali reče se lahko, da izven mestnih ulic ni običajno niti 1% Italijanov. Na primer izven Pa-rina ni v vsej okolici niti enega njihovega človeka, z malimi izjemami /s Cene za novo vatoplvse Igralce s Vi srećka K 160*—f V2 srećke S 60*—, V* srećke K 40« ■areolla aa arte aajaoednaje ae aeetal B 10-- ■aaaBSBeenaal 7664