111Jezikoslovni zapiski 28  2022  1
1
aleks birsa Jogan
Cobiss: 1.01
Prispevek obravnava glasovne spremembe v krajevnem govoru Komna, ki so se dogajale 
od zapisa za SLA (1954) in zapisa za OLA (1986) do danes. Poleg njih so predstav ljene 
še meje arealov nekaterih odrazov za dolge samoglasnike.
Ključne besede: fonetika, fonologija, dialektologija, kraško narečje, vzhodnokraški 
govori, meje arealov
Phonetic and Accentual Changes in the Local Dialect of Komen 
(SLA 107, OLA 5)
This article discusses phonetic and accentual changes in the local dialect of Komen from 
the SLA (1954) and OLA (1986) records to the present day. In addition, it also highlights 
the range boundaries of some of the long vowel reflexes.
Keywords: phonetics, phonology, dialectology, Karst dialect, Eastern Karst subdialect, 
range boundaries
umestitev govoRa
Krajevni govor Komna, kraja s pribl. 600 prebivalci in okoliških vasi na sever-
nem robu Krasa, spada v kraško narečje, nastalo iz beneško-kraške narečne plo-
skve, za katero je značilno poznejše raznosnjenje *ę > e in *ǫ > o, severozahod-
no odvoglašenje *ː/*- > iẹ in *ō > uọ, zgodnja podaljšava - > Vː in a-jevska 
vokalizacija */*- > aː (prim. Rigler 2001: 13–31). Glede na enoglasniški odraz 
uː < *ǭ/*- se natančneje uvršča med vzhodnokraške, glede na odraz iẹ < */* 
pa med osrednje kraške govore (Šekli 2009: 301), kar pomeni, da gre za pre-
hodni osrednje-vzhodnokraški govor.
V govoru je prišlo do izgube tonemskega in kolikostnega nasprotja, zato so 
vsi naglašeni samoglasniki fonetično dolgi, naglas pa je jakostni. Med nesploš-
noslovenskimi naglasnimi premiki so izvedeni umik naglasa na prednaglasna e 
in o, na prednaglasno nadkračino ə, umik naglasa z vsakega končnega kratkega 
zloga, redko, le v posameznih besedah (npr. ˈuːxo, ˈdoːma, ˈmoːčno), pa tudi umik 
s padajočega končnega zloga, pri čemer so mogoče tudi analogije po osnovnih 
oblikah (ˈrəːka, ˈzəːbi).
Naglašeni samoglasniki so po nastanku iz naslednjih izhodiščnoslovenskih 
zlož nikov (Logar 1981: 29–34): iz stalno dolgih in podaljšanih novoakutiranih 
samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih *ī/*ì- > iː, *ū/*ù- > yː, *ō, *ǭ/*- in 
https://doi.org/10.3986/Jz.28.1.06
glasovne spRemembe v kRajevnem govoRu 
kOmna (sla 107, Ola 5)
112 Aleks Birsa Jogan  Glasovne spremembe v krajevnem Govoru komna (sla 107, ola 5)
*/*- > uː, */*-, *ē/*è- in */* > iẹ, *ò- > uọ, *e > eː, *o > oː, *ā/*à- in */*- 
> aː in */*- > əːr ter iz kratkih naglašenih samoglasnikov v zadnjem besednem 
zlogu *ì, *ù,1 *, *, *à, * > əː, *è > eː, *ò > oː, *,2 *ù, *3 > uː in * > oː (Oro-
žen 1981: 59–65; posodobitve Birsa Jogan 2021: 51–61).
Odraza yː < *ū/*ù- in uː < *ō sta notranjska, uː < *ǭ/*- in *ː/*- pa se je 
razvil vzporedno z *ō > uo > uː zaradi podobnosti odraza pred poenoglašenjem 
(uo < *ǭ/*-, o < */*-). Nenaglašene samoglasnike je preoblikoval predvsem 
samoglasniški upad, vendar ne tako celovito kot v osrednjeslovenskih govorih. V 
notranjih zlogih se pogosto pojavljajo ə ter njegovi različici ḁ in redkeje ,4 manj 
pogosto pa tudi neoslabljeni i, u, e, o in a, pri čemer se kot polni samoglasniki 
pogosteje ohranjajo odrazi *o in *ǫ. V besednem izglasju kratki samoglasniki z 
izjemo *-ę > -ə in *-ǫ > -u ne slabijo (Orožen 1981: 59–65; posodobitve Birsa 
Jogan 2021: 61–69; prim. Logar 1993: 127).
Soglasniki so večinoma nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnoslovenskem 
soglasniškem sistemu (Orožen 1981: 64). Med nesplošnoslovenskimi značil-
nostmi so posebej izpostavljeni *ĺ = ĺ, *ł > l, *ń = ń, sporadično *-m > -n, *w > 
v (izjema je predstavni -), *g > γ, * > , *tj > tj/, *šč = šč, *črě-/*žrě- = črě-/
žrě-, *dl/*tl > l v del. na -l ter izguba zvenečnosti pred nezvenečimi nezvočniki in 
v besednem izglasju.
Raziskave govoRa
Komenski govor je bil doslej zapisan dvakrat: leta 1954 ga je po vprašalnici za SLA 
zapisal Tine Logar (SLA 107), leta 1968 pa po vprašalnici za OLA Martina Orožen 
(OLA 5).5 Po drugem zapisu je avtorica leta 1981 pripravila še fonološki opis. Ker 
je od zadnje raziskave minilo več kot 50 let in sta se medtem zamenjali vsaj dve ge-
neraciji govorcev – kdo je bil Logarjev informator, sicer ni znano, a je bil glede na 
ohranjeni izgovor kratkih naglašenih samoglasnikov in w pred nesprednjimi samo-
glasniki verjetno precej starejši od informatorke M. Orožen, rojene leta 1909 (OLA 
1994: 61) –, je pričakovano, da je v glasovnem sestavu prišlo do nekaterih sprememb.
Predvidevanje je potrdila raziskava, med katero so bili posneti gramatični 
del vprašalnice za SLA z dodatki in dve prosto govorjeni besedili, sodelovali pa 
sta informatorki, stari pribl. 70 let – rojeni 1949 in 1950 (Birsa Jogan 2021).6 
1 Za *ù se enakovredno pojavljata odraza uː in əː (Birsa Jogan 2021: 58).
2 V gradivu primeri niso bili najdeni. Avtor, rojeni govorec komenskega govora, trditev utemelju-
je na lastnem poznavanju.
3 Na mestu * se enakovredno pojavljata odraza uː in oː (Birsa Jogan 2021: 61).
4 Pred sovpadom  in ḁ > ə sta bila  in ḁ v nevtralni poziciji fonema, sicer pa sta se kot različici ə 
izmenjevala glede na to, ali je bil sledeči samoglasnik sprednji ali zadnji (Rigler 2001: 48–50).
5 Zapisa hrani Dialektološka sekcija ISJFR ZRC SAZU.
6 Analiza glasovnega in naglasnega sistema komenskega krajevnega govora je bila opravljena 
med pripravo diplomske naloge na Oddelku za slovenistiko FF UL pod mentorstvom red. prof. 
dr. Vere Smole in v sodelovanju z Dialektološko sekcijo ISJFR ZRC SAZU.
2
113Jezikoslovni zapiski 28  2022  1
V nadaljevanju so predstavljene in gradivsko podprte glasovne spremembe, do 
katerih je prišlo od prvega zapisa do danes, medtem ko je naglasni sistem ostal 
nespremenjen. Kljub spremembam se sodobni govor večinoma sklada s predsta-
vitvijo v obstoječem fonološkem opisu (Orožen 1981: 59–65).
pRedstavitev pOteklih in pOtekajOčih GlasOvnih 
spRememb teR dRugih odstopanj med zapisi
Dolgi samoglasniki
Oženje eː	(< *e, *ā/*à- ob j) > ḙː
Kot odraz *e in *ā/*à- ob j se v zadnjem zapisu (2021) poleg eː pojavlja tudi 
srednje široki ḙː (pri *ā/à- celo prevladuje), kar kaže, da se eː oži (eː > ḙː). Ožja 
različica se zaenkrat pojavlja kot dvojnica, torej gre za potekajočo spremembo.
Gradivo:7,8,9
 *e: L:	ˈžeːna,	ˈneːsəm,	ˈreːbro,	ˈteːta,	ˈčeːlo; O:	ˈžeːna,	ˈčeːlu,	ˈneːsem,	ˈreːbru, 
ˈteːta; B:	̍ žeːna,	̍ čeːlo, ̍neːsəm,	̍ reːbrə	(Tmn) / ̍reːčəm;	̍ tḙːta / ̍sḙːstra, / ̍rḙːklo;
 *ā/*à- ob j: L:	ˈneːjdu,	ˈjeːjce; O:	ˈjeːjce,	ˈceːjt,	ˈdeːj; B: ˈneːjdu,	ˈdeːj;	ˈjḙːjce, 
ˈcḙːjt / zˈdḙːj,	ˈjḙːs,	ˈkḙːj.
Oženje ie (< *ē/*è-, */*-, *ęː/*-) > iẹ in njegova fonetična vrednost
Fonetična vrednost dvoglasnika ie je v zapisih različno označena. V prvem (1954) 
in tretjem (2021) je dvoglasnik zapisan z bolj poudarjenim prvim delom (iːẹ), v 
drugem (1968) pa z bolj poudarjenim drugim delom (ː). Ker sta odraza v prvem 
in tretjem zapisu enaka, gre pri drugem verjetno le za idiolekt informatorke ali za 
drugačen slušni vtis zapisovalke.
Pomenljivejše je, da se v prvem zapisu poleg iːẹ z ozkim e-jevskim delom 
pojavlja tudi iːe s širokim e-jevskim delom, v novejših zapisih pa iːe ni več priso-
ten. Od prvega zapisa je torej v dvojnicah s širokim e-jevskim delom dvoglasnika 
prišlo do zožitve ie > iẹ.
Gradivo:
 *ē/*è-: L:	 ˈpiːẹč,	 ˈmiːẹt;	 ˈziːẹĺe,	 ˈžiːẹnn,	 ˈniːẹsu / vḁˈčiːer;	 ˈsiːedən; O: ˈlːt, 
ˈpːć,	veˈčːr,	peˈpːl,	sərˈcː,	̍mːt;	̍ žːnska,	̍ piəːrje,	̍ nːsu,	̍ sːdən; tudi: 
7 Primeri so razvrščeni glede na zapisovalca (Tine Logar = L, Martina Orožen = O, Birsa 
Jogan = B), najstarejše gradivo (Logar 1954) še glede na mesto v vprašalnici SLA (pred po-
ševnico iz gramatičnega, za poševnico iz leksičnega dela vprašalnice), novo gradivo (2021) 
pa glede na način pridobitve (pred prvo poševnico iz gramatičnega dela vprašalnice za SLA, 
za njo iz prostega govora druge informatorke, za drugo poševnico pa iz prostega govora prve 
informatorke).
8 Gradivo Tineta Logarja je pretranskribirano iz stare (Ramovševe) v novo slovensko narečno 
transkripcijo.
9 Del gradiva za OLA (1968) je objavljen v fonološkem opisu Martine Orožen (1981), drugi 
primeri pa so vzeti iz zapisa same vprašalnice.
3
3.1
3.1.1
3.1.2
114 Aleks Birsa Jogan  Glasovne spremembe v krajevnem Govoru komna (sla 107, ola 5)
ˈzeːĺe; B:	 ˈliːẹt,	 ˈmiːẹt,	 ˈpiːẹ,	veˈčiːẹr / ˈšiːẹst,	dḁˈbiːẹla / poˈsiẹːbno;	 ˈžiːẹnən, 
ˈpiːẹrje,	ˈniːẹsu,	ˈsiːẹdəm / žiːẹnske (Imn);10
 */*-: L:	 tˈriːẹbəx,	 ˈmiːẹx;	 neˈviːẹsta,	 stˈriːẹxa,	 ˈliːẹto,	 kuˈliːẹno,	 poˈliːẹno; 
sˈviːea;	 bˈriːeza; tudi:	 ˈreːmə; O:	 mˈlːkọ,	 zˈvːzda,	 sˈvːa,	 tˈrːbəx, 
γˈrːx;	bˈrːza,	neˈvːsta,	stˈrːxa, ˈlːto,	ˈmːsto, koˈlːnu (Ied),	bˈrːmə, 
ˈvːra; tudi:	 ˈmːra;	 ˈreːmə; B:	 mˈliːẹko,	 sˈviːẹa,	 tˈriːẹbəx,	 γˈriːẹx / ˈdiːẹl, 
ˈciːẹ / xˈliẹːčək;	bˈriːẹza,	ˈciːẹstə,	nḁˈviːẹsta,	stˈriːẹxu	(Ted),	ˈliːẹto, kuˈliːẹno, 
puˈliːẹno,	ˈmiːẹra,	ˈviːẹra / ˈdiːẹlli	/ jəˈmiẹːlə sə ʻimele soʼ; tudi:	žˈreːlo,	bˈreːme, 
ˈreːmə;
 *ęː/*: L:	 ˈpiːẹst; /	 sˈriːẹča;	 ˈpiːet,	 ˈpiːetḁk; tudi:	 γˈreːda;	 ˈpḁta; O:	 ˈpːt, 
ˈpːtək,	jəˈm ʻimeʼː,	ˈvːže,	pˈlːše, γˈlːda;	sˈrːća,	ˈdːtelja; tudi:	γˈreːda; 
ˈpəːta,	 ˈtəːško; B:	 ˈpiːẹt,	 ˈpiːẹtək,	 jəˈmiːẹ ʻimeʼ,	pˈliːẹšḁmo,		 ˈpiːẹst,	sˈriːẹča / 
deˈviːẹtinšˈtiːẹrsət; ˈdiːẹtḁĺe	 (Red),	 pokˈliːẹkənt / puγˈliːẹdo; tudi:	 ˈpəːta, 
ˈməːxka,	ˈtəːška;	kˈleːčo.
Fonetična vrednost uo (< *ò-)
Enako kot dvoglasnik ie tudi uo v drugem zapisu (1968) ni zapisan z bolj poudar-
jenim prvim (uːọ), temveč z drugim delom (ː), v novem gradivu (2021) pa spet 
predvsem z uːọ. Tudi v tem primeru gre verjetno le za idiolekt informatorke ali za 
drugačen slušni vtis zapisovalke.
Gradivo:
 *ò-: L:	 ˈnuːọs	 /	 ˈduːọwa,	 ˈmuːọrem ʻmoram, moremʼ; tudi: šˈkuːorja; O: 
ˈxːja,	 ˈnːsəm,	 pˈrːse; tudi:	 ˈoːja ʻvoljaʼ;	 ˈxuːja ʻhojaʼ; B:	 šˈkuːọda, 
ˈnuːọsəm,	 pˈruːọsəm //	 prosˈtuːọrə (Tmn); tudi:	 ˈxọːja / ˈmoːrḁm	 ‘moram, 
moremʼ;	ˈvoːlja.
Sovpad polglasnikov različnih barv (ḁː in əː > əː)
Polglasniki a-jevske barve (ḁː < *i, *u, *ę, *ǫ, *а, naglašeni po umiku naglasa 
z vsakega kratkega končnega zloga ali po analogiji na osnovno obliko, in < *ā/*à- 
ob nosnem soglasniku) so od prvega zapisa (1954) sovpadli s srednjejezičnim pol-
glasnikom: ḁː in əː > əː. V drugem zapisu (1968) so zaradi fonologizacije gradiva 
sicer zapisani le z əː (o fonologizaciji gl. razdelek 3.2.1). Na mestu drugih samo-
glasnikov, naglašenih po umiku naglasa z vsakega končnega kratkega zloga, se že 
od prvega zapisa govori samo ə(ː) (< *ə) oz. primeri z mladim umičnim naglasom 
(*e, *o, *ě) niso bili najdeni.
Gradivo:
 *i: L:	ˈwḁsok; O:	ˈžəːot,	ˈvəːsok; B:	ˈvəːsok;
 *u: L: –; O:	zˈγəːbu,	ˈləːcki	‘tujʼ; B: zˈγəːbu,	ˈləːcki	‘tujʼ;
10 Zaradi težav pri prepoznavanju različic dvoglasnika iẹ in i v rokopisu Tineta Logarja (1954) je 
dvoglasnik enotno zapisan z iẹ.
3.1.3
3.1.4
115Jezikoslovni zapiski 28  2022  1
 *ę: L: ˈpḁta; O:	ˈpəːta,	ˈtəːško; B:	ˈpəːta,	ˈməːxka,	ˈtəːška;
 *ǫ: L:	ˈrḁka; O:	ˈrəːka; B:	ˈrəːka;
 *а: L: /	sˈlḁdḁk; O:	sˈləːdək; B: /	ˈzəːčənla,	ˈzəːγnət;
 *a pred n in m: L: –; O: –; B: osˈtəːne / ˈkəːmər;
 *ə: L: /	ˈməγla; O:	ˈməːγla,	ˈtəːmən; B:	ˈməːγla.
Odraz iːẹ < */*-, *ē/*è- in *ī/*ì- pred r
V fonološkem opisu je za dvoglasnik iẹ (< */*-, *ē/*è- in *ī/*ì-)11 pred r nave-
dena položajna različica z oslabljenim e-jevskim delom ː (Orožen 1981: 60), v 
prvem (1954) in zadnjem zapisu (2021) pa je na istih mestih prisoten le odraz iẹ; 
na mestu *ī/*ì- se v posameznih besedah pojavlja celo iː	(krumˈpiːr, šˈtiːri). Ker 
so primeri z ː tudi v drugem zapisu (1968) v manjšini, so verjetno le posledica 
slušnega vtisa zapisovalke ali idiolekta informatorke.
Gradivo:
 */*- pred r: L: –; O:	 ˈvːra, ˈmːr; tudi:	 ˈmːra, ˈmːrəm; B:	 ˈviːẹra, 
ˈmiːẹra;
 *ē/*è- pred r: L: vḁˈčiːer, xˈčiːẹrə	(Red); kḁˈtiːẹri; O: veˈčːr, xˈːr (Ted); 
kəˈtːri, ˈčːrəj, prəˈćːrəjńem; tudi: ˈpiəːrje; B: veˈčiːẹr, ˈpiːẹrje;
 *ī/*ì- pred r: L: / ˈpiːẹrxi;	ˈsiẹrḁk ʻkoruzaʼ; tudi: šˈtiːri;	krumˈpiːr; O: zˈvːrk; 
pəsˈtːr,	 šˈtːri;	 ˈsːrk ʻkoruzaʼ, ˈsːrkišče; tudi: cˈvːrən	 ʻnitʼ; krumˈpiːr, 
šˈtiːri; B: ˈsiẹːrək	ʻkoruzaʼ.
Ohranjenost yː (< *ū/*ù-) in občasna slabitev yː	>	ː
Kljub vplivu knjižnega jezika in sosednjih govorov brez yː na zahodu ter opombi v 
fonološkem opisu, da je ː12 »nestabilen« ter »se opušča in nadomešča z uː« (Oro-
žen 1981: 59), je fonem v zadnjem zapisu (2021) pogosto ohranjen. Opušča se le v 
posameznih primerih in od ene do druge govorne uresničitve različno. Ponekod je, 
enako kot v prvem zapisu (1954), že rahlo oslabljen (yː > ː), kar lahko napoveduje 
njegov nadaljnji razvoj proti əː.
Gradivo:
 *ū/*ù-: L: /	 kˈlyč,	pˈlyːčə (Imn); /	 fˈryːška, ˈjyːžno; tudi: /	 ˈmxa,	 knca	 ‘di-
hur’,	klščer	‘kuščar’; /	ˈsuːx,	γˈluːx; /	ˈbuːrja; O:	kˈĺːč, pˈĺːča,	γˈlːxi,	ˈsːx; 
fˈrːška; tudi:	kˈluːč,	γˈluːx,	 ˈsuːx;	 ˈjuːx,	 ˈbuːkva ʻbukevʼ,	muːxa,	 ˈbuːrja;	kˈləːč, 
zˈγəːbu,	 ˈləːcki ʻtujʼ; B:	pˈlyːə (Imn) / zə	dˈryːγe / u	ˈkyːxnju;	fˈryːška, ˈmyːxa, 
ˈbyːkva	 ʻbukevʼ,	 ˈbyːrja / je	šˈlyːžu;	 ˈlː,	kˈlː,	 ˈsːx, γˈlːx; tudi:	 ˈjuːx,	 ˈcuːkər 
ʻsladkorʼ,	ərˈčuːni	‘računaj’;	nə	ˈkəːpa	(Tdv).
11 Primeri za *ę̄/*ę̀- niso bili najdeni.
12 V transkripciji OLA je grafem 〈〉 ustreznik 〈y〉 v slovenski narečni transkripciji.
3.1.5
3.1.6
116 Aleks Birsa Jogan  Glasovne spremembe v krajevnem Govoru komna (sla 107, ola 5)
Govor leži na meji med arealoma z yː oz. uː < *ū/*ù-, saj se v sosednjih vaseh na 
zahodu notranjsko-dolenjski odraz yː (Komen: pˈlyːə, u	ˈkyːxnju; fˈryːška, ˈmyːxa, 
ˈbyːkva, ˈbyːrja) ne pojavlja več: Lipa na Krasu (ˈluːč, ˈluːpen, oˈluːpk; ˈkuːpa (Red), 
kˈruːxa (Red)) (Rogelja 2011: 10), Brestovica (ˈmuːxa, ˈbuːrja, ˈkuːxam, ˈkuːxńa) 
(Logar 1954) in Temnica (ˈmuːxa, ˈbuːrja, ˈduːša) (Logar 1954), v Braniku pa se 
govori samo v posameznih besedah (ˈcuːńe, kˈluː, ̍kuːxń, kˈluːka, ̍kuːxali, kleˈbuːk, 
vˈnuːka : kleˈbyːk, ̍pyːst, pərˈšyːt, ̍myːxa, ̍byːka) (Logar 1948). Z odsotnostjo razvo-
ja *ū/*ù- > yː je povezana tudi odsotnost *ō > uː oz. ohranjenost dvoglasnika *ō 
> uo/uə, saj sistem brez izpraznjenega mesta po prehodu *ū/*ù- > yː ni težil k 
uravnoteženju (prim. Rigler 2001: 49–50): Komen ̍ ruːx, ̍buːx, γˈnuːj, mḁˈsuː, ̍ γuːst, 
Branik nᵘo13 (Logar 1948),14 Lipa na Krasu ̍nuːəč, γˈnuːəj, ̍ ruːəx, məˈsuːə, ləˈpuːə, 
ˈbuːəx (Rogelja 2011: 10), Brestovica ˈnuːᵒs,	ˈruːᵒx (Logar 1954) in Temnica ˈnuːᵊs, 
ˈbuːᵊx,	̍ buːᵊs,	̍ nuːᵊ,	̍ kuːᵊst,	̍muːᵊ,	̍ ruːᵊx,	lḁˈpuːᵊ,	xuˈduːᵊ,	mḁˈsuːᵊ,	tḁsˈtuːᵊ,	aˈkuːᵊ, ven-
dar γˈnuː, ˈmuːast (Logar1954).15
S prehodom *ō > uo > uː sta zaradi podobnosti odrazov pred poenoglašenjem 
(uo oz. o) povezana tudi razvoj *ǭː/*- > uo > uː (γḁˈluːp, ˈγuːbəc, ˈpuːt, ˈmuːš, 
atˈruːbi / ˈkuːs / ˈnuːtre, u	 ˈkuːti; ˈγuːba, ˈtuːa, ˈmuːtən / zˈmuːtət; tudi: ˈmoːški; 
ˈkoːča, ˈsoːsət, ˈoːγu; ˈzəːbi; ˈrəːka) in */*- > o > uː (ˈduːx,	ˈmuːzəmo,	ˈkuːnəmo, 
sˈtuːəmo; ˈduːγa,	 ˈpuːxna; tudi: ˈoːk ʻvolkʼ,	 ˈžoː; ˈoːnu	 (Ted)). Prehoda sta 
sicer omejena le na nekaj govorov okrog Komna in Dutovelj (prim. Logar 1996: 
66–67).16
Kratki samoglasniki
Sovpad in podaljšava kratkih naglašenih polglasnikov različnih barv  
(ḁ in ə > əː)
Od prvega zapisa (1954) do danes je prišlo do sovpada ḁ	in njegove različice	ə (< 
*-ì, *-, *-à) ter ə (< *-, *-è,17 *-) v ə in do njegove podaljšave ə > əː. Stanje v 
drugem zapisu (1968) je težje razbrati, ker je gradivo po načelih mednarodnega 
projekta OLA fonologizirano. Polglasniki so zapisani fonološko (/əː/) in ne fone-
tično ([əː], [ḁː], [ː]), saj je (bilo) pojavljanje različic neregularno: »Fonem /əː/ je 
glede na izvor svetlejše ali temnejše barve; barvo spreminja tudi glede na vokalno 
barvo naslednjega zloga (prednji ali zadnji vokali). Zaradi nedoslednosti v izgovo-
13 Naglas v gradivu ni zapisan, zato je rekonstruiran po podatku o odrazu  < ȏ (Logar 1948).
14 Govor je bil zapisan pred prenovo vprašalnice, zato sta v listkovnem gradivu kot odgovor na 
vprašanje zapisana le odraza  oz. -ȗ brez primerov (Logar 1948).
15 Iz poznavanja drugih sosednjih govorov na zahodu avtor predvideva, da se notranjsko-dolenjska 
odraza govorita še v Gorjanskem in Škrbini, na Vojščici pa ne. V Gorjanskem sta bila, sodeč po 
gradivu Karla Štreklja, leta 1887 gotovo še prisotna (Rigler 2001: 49–50).
16 Rigler (2001 [1955]: 49–50) pojav razlaga enako kot prehod *ō in zgodaj podaljšanega *ò > uː, 
torej kot težnjo po uravnoteženju samoglasniškega sistema po prehodu *ū/*ù- > yː, Logar (1996: 
66–67) pa zaradi njegove omejenosti sklepa, da gre za posledico uskoške kolonizacije Krasa po 
padcu Bosne, torej za vpliv srbsko-hrvaških govorov.
17 Zaradi pomanjkanja gradiva ni gotovo, da se je v času prvega zapisa na mestu *-è pojavljal le ə.
3.2
3.2.1
117Jezikoslovni zapiski 28  2022  1
ru in težke določljivosti je za obe niansi polglasnika uporabljen isti znak ə.« (Oro-
žen 1981: 59) Ali se je ḁ govoril le na mestih, na katerih je še vedno ohranjen, ali 
se je pojavljal tudi širše, torej ni mogoče ugotoviti, zato je sovpad mogoče časovno 
zamejiti le z obdobjem med prvim (1945) in tretjim (2021) zapisom.
Gradivo:
 *-ì: L:	ˈtḁč,	ˈmḁš	/	ˈbət; O:	ˈtəːč,	ˈməːš,	ˈnəːt,	ˈnəːć,	ˈsəːt; B:	ˈnəːč,	ˈsəːt / ˈnəːč;
 *-: L:	ˈsəm,	xˈrən;	mˈlḁt ʻmletiʼ; O: ˈsəːm,	xˈrəːn; B:	zmˈləːt	‘zmletiʼ / ˈsəːm;
 *-à: L:	bˈrḁt,	ˈfḁnt,	ˈnḁs; tudi: ˈγaːt; O:	bˈrəːt,	ˈnəːs	(Rmn),	γˈləːš; tudi: ˈγaːt; B: 
bˈrəːt,	ˈfəːnt,	ˈnəːs / bˈrəːt,	ˈtəːm / xˈrəːm,	ˈkəːr; tudi: ˈγaːt;
 *-: L:	 ˈpəs,	 ˈtəšč / ˈdəš; O:	 ˈpəːs,	 ˈdəːš,	 ˈvəːs; B: ˈpəːs,	 ˈtəːšč	//	əzˈəːn	 ʻna 
zunanji straniʼ;
 *-è: L: /	ˈčəm ʻhočemʼ; O: –; B:	ˈčəːm ʻhočemʼ / kˈmeːt;
 *-: L:	ˈzət / ˈəč,	ˈžət; O: ˈzəːt,	ˈvəːć; B:	ˈzəːt,	ˈvəː.
Sovpad kratkih nenaglašenih polglasnikov različnih barv (ḁ in ə > ə)
Na mestu oslabelih *-i, *i-, *-u, *ə-,18 *o-, *ě-, *ę-,19 *-ę in *-ǫ > ḁ je 
kakor pri kratkih naglašenih samoglasnikih od prvega zapisa (1954) do danes 
prišlo do sovpada ḁ in ə > ə. Tudi v primeru kratkih nenaglašenih polglasnikov 
je drugi zapis (1968) fonologiziran (gl. razdelek 3.1), zato stanja ni mogoče 
natančno določiti.
V fonološkem opisu neizglasni ę in nenaglašeni ǫ nista navedena kot izvo-
ra za nenaglašeni ə (Orožen 1981: 63), zato bi ju bilo pri morebitni izdelavi po-
sodobljene različice vanjo smiselno uvrstiti. Nosnik ę je sicer zapisan kot izvor 
nenaglašenega e (Orožen 1981: 62), česar pa prvi (1954) in tretji (2021) zapis ne 
potrjujeta (izkazujeta ḁ oz. ə). Verjetno gre tudi tu le za idiolekt informatorke.
Gradivo:
 *-i: L: /	 wḁˈsoːkxa,	 pḁšˈčiːẹta (Red),	 lḁˈsiːca; tudi: / žəˈviːm; O:	 šəˈroːk, 
vəˈsoːka,	ləˈsiːca,	səˈniːčka; tudi: žiˈleːńe,	ziˈdaːr,	žeˈviːm; B:	ˈšəːrok,	žəˈviːm // 
vəˈsːkə,	jəˈmiẹːlə	sə ʻimele soʼ; tudi: ziˈdaːr,	viˈsoːka;
 *i-: L: /	 ˈpeːlən,	 ˈkoːsət,	 ˈviːdəm,	 ˈjəːzək;	 ˈsiːnḁx (Mmn);	 ˈžiːẹnn; tudi: / 
treˈpaːlnicə,	mˈlaːtič; O: ˈpeːlən,	ˈriːbəč,	pˈroːsət,	ˈcːpət,	ˈkːpəm,	pər	ˈsiːnəx	
(Mmn); tudi: ˈlːšnik,	 ˈkọːzlič; B: ˈxuːọdəm,	 poˈkoːsət,	 o	 ˈsiːnəx,	 ˈžiːẹnən / 
zˈmuːtət	ʻzmotitiʼ,	ˈdoːbət,	γˈraːbət / sˈpuːnəm	ʻspomnimʼ;
 *-u: L: (ˈsḁšet) / lḁˈbaːt	 ‘lubjeʼ;	 posəˈšiːli; tudi: stuˈdeːnc / struˈpiːen; O: 
ləˈpiːna,	 pləˈvaːju	 ʻpljuvajoʼ,	 kəˈpaːvat; tudi: xuˈdiːć,	 stuˈdẹːnc; B:	 ləˈpiːna / 
ləˈdjeː,	pəsˈtiːli / šəˈšiːlo; tudi: /	uˈsəːxne;
18 Primeri za -ə v gradivu niso bili najdeni, zato je obravnavan le razvoj ə-.
19 Pri *ę- zaradi pomanjkanja gradiva ni mogoče ugotoviti stanja v prvem zapisu (1954), znan je 
le današnji odraz ə.
3.2.2
118 Aleks Birsa Jogan  Glasovne spremembe v krajevnem Govoru komna (sla 107, ola 5)
 *ə-: L:	 xˈlaːpḁc,	 ˈtoːrḁk,	 ˈpiːetḁk; /	 ˈwuːọzək ʻozekʼ,	 oˈziːčək,	 mərˈaːsəc; 
O:	pˈraːzən,	bˈlaːtən;	 ˈkọːsəc,	 ˈpːsək,	 ˈtoːrək,	 ˈpːtək; tudi: ˈkoːnc,	 ˈpːsk; 
B:	xˈlaːpəc,	 ˈkoːsəc,	 ˈpiːẹsək,	 ˈtoːrək,	 ˈpiːẹtək	/	šˈnọːpəc,	 ˈsiẹːrək ʻkoruzaʼ,	xˈ-
liẹːčək;
 *o-: L: /	bˈrḁtḁm (Oed),	ˈsiːnḁm (Oed),	wḁtˈroːkḁm	(Dmn); /	ˈwoːtrok,	ˈšərok, 
xˈloːbok; O:	 ˈoːtrok,	 ˈšəːrok,	 γˈləːbok,	 z	 bˈraːtom;	 s	 ˈsiːnam; B: /	 ˈoːtrok, 
ˈšəːrok,	γˈləːbok / pˈroːstor;	s	ˈsiːnəm,	bˈraːtəm	(Oed) / ˈkəːmər;
 *ě-: L:	ˈworḁx;	ˈviːdt; tudi:	ˈsuːọset; O:	ˈọːrəx,	ˈviːdət,	čˈlọːvək;	tudi:	ˈsː-
set; B:	ˈoːrəx, ˈsoːsət,	ˈviːdət;
 *ę-: L: –; O: –; B:	ˈpaːmət // ˈraːzrət; tudi: ˈjaːstrḙp;
 *-ę: L: /	mḁˈsuː; O:	leˈdiːna,	preˈdiːca,	kleˈčiː; tudi: məˈsuː; B:	kləˈčiː, //	məˈsuː;
 *-ǫ: L: /	xlḁˈboːka,	ḁˈsiːẹnca ʻgosenicaʼ; O:	γləˈboːkọ;	oˈsːnca	ʻgosenicaʼ; 
B:	γləˈboːko;	γoˈsiːẹnca.20
Na mestu *-e, *-o, *-ě, *-a, *a- se v prvem zapisu (1954) pojavlja le ḁ, 
v zadnjem (2021) pa kot dvojnica tudi ə, kar pomeni, da poteka še nedokončani 
proces sovpadanja polglasnikov ḁ in ə > ə. Ali se je začel že v obdobju med prvim 
(1954) in drugim (1968) zapisom, ni mogoče ugotoviti, ker je vmesni zapis (1986) 
fonologiziran (o fonologizaciji gl. razdelek 3.2.1).
Iz razporeditve ḁ in ə v sodobnem gradivu tudi ni mogoče izpeljati pravila za 
pojavljanje enega ali drugega glasu. Različica ni odvisna od izvora posameznega 
glasu, samoglasniške ubranosti ali glasovnega okolja, temveč gre pri ohranjenem 
ḁ le za neregularne ostanke nekdanje samoglasniške ubranosti, pri kateri sta se ḁ 
(< *a, *ę, *ǫ) in  (< *i, *e) izmenjevala glede na to, ali je bil sledeči samoglasnik 
sprednji ali zadnji, v nevtralni poziciji pa sta bila fonema (Rigler 2001: 48–50).
Gradivo:
 *-e: L: /	nḁˈbuː,	vḁˈčiːer,	nḁˈdiːẹĺa,	žḁˈliːẹzo; tudi: teˈliːẹta (Red) /	čeˈtəːrtḁk; 
O:	 vəˈsːla,	 ləˈtiː,	 təˈlːta (Red),	 nəˈbuː,	 nəˈviːxta; tudi: žeˈlːzọ,	 peˈpː, 
srebˈru	(Ied)ː,	zeˈleːn; B:	vḁˈseːla,	 lḁˈtiː / dḁˈbiːẹla,	xmḁˈtiːju / vḁˈliːkə (Imn); 
tudi: təˈliːẹta (Red),	nəˈbuː / od	vəˈsḙːĺja,	dəˈveːta;	zeˈleːno,	beˈsiːẹda,	neˈdiːẹĺe	
(Ied),	žeˈliːẹzo;
 *-o: L: /	ḁˈbiːsti ʻledviceʼ,	wḁˈbəːrvi,	pḁˈruːka,	ḁγˈńiːšče,	kḁˈkuːš; /	woˈtaːwa, 
obˈraːčat,	 boˈžiːči,	 koˈsiːlo; tudi: / kuˈliːẹno,	 kusˈtiːẹx,	 stuˈpaːlo,	 puγˈreːp; 
O:	 kəˈkuːš,	 γəˈluːp;	 oˈbiːsti	 ʻledviceʼ,	 oˈbəːrvə (Imn),	 poˈrːka,	 koˈsiːlọ, 
koˈlːnu,	 ˈpoːγrep,	γospoˈdiːńa;	ọˈtaːva,	ọγˈniːšče; tudi: kuˈlːnu,	puγˈreːp, 
pu	kusˈtːx,	stuˈpaːla,	puˈziːmi,	pudˈneːvi,	pudˈγaːna,	kuˈriːtu; B:	ḁˈbiːsti	ʻled-
viceʼ,	γḁspoˈdiːńja,	je	ḁˈbəːrnu; /	dəˈmuː ʻdomovʼ / kəˈkuːšə	(Tmn);	poˈruːka, 
stoˈpaːlo,	pγˈreːp / prosˈtuːọri (Imn),	zə	spoˈmiːn / doˈmaːče; tudi: kuˈliːẹno, 
20 Primeri za ǫ- v gradivu niso bili najdeni, zato je obravnavan le razvoj -ǫ.
119Jezikoslovni zapiski 28  2022  1
pu	kusˈtiːẹx,	 stuˈpaːlo,	 puˈziːmi,	 puˈnoːi,	 pudˈγaːna / puruˈčiːli,	 γuvoˈriːli,	 sə 
puˈmaːγəli;	aˈtaːva;21
 *-ě: L:	sḁˈnuː,	tḁˈluː / sḁˈkiːra,	mḁˈziːnc; O:	səˈnuː,	səˈkːra,	ləˈsːn,	təsˈtuː; 
tudi: ceˈdiː,	teˈluː; B:	sḁˈnuː / si	bo	prḁˈdiːẹlla;	lˈsiːẹn,	sˈkiːra;	təsˈtuː,	təˈluː / 
səˈnuː / ləˈsiẹːna;
 *-a: L: /	lḁˈsiː	(Imn),	kḁˈtiːẹri,	sḁˈniː,	plḁˈniːr ʻjerbasʼ; O:	zəˈšiː,	ləˈsiː (Imn), 
zəˈnːtət,	rəzˈbiːva; B:	lḁˈsiː	(Imn),	zḁˈšiː / tḁˈkuː,	nḁrˈdiːli,	Ḁnγˈliːẹži (Imn); / 
təˈkəːt ʻtakratʼ / təˈkuː,	zdrəˈviːlo;
 *a-: L: /	xˈčiːẹrḁm,	s	ˈteːtḁmi,	bˈraːtḁm (Dmn),	ˈpoːtplḁt,	sˈpoːmlḁt	ʻpomladʼ; 
tudi: ˈžaːγat,	 ˈdiːẹlat / ˈteːsat,	 z	 bˈraːtami,	 z	 ˈuːxami,	 ˈniːẹmam; O: ˈdːlət, 
pˈlaːčəm,	 ˈčiːtət ʻbratiʼ,	 pər	 kˈraːvəx,	 Tərˈžaːčən; tudi: z	 ˈuːxami; B: ˈžaːγḁt, 
xˈčiːərḁm / ̍šiːvḁla,	seˈziːdḁt,	̍ zəːnḁs ̒ za nasʼ;	̍ diːẹlət / ̍niːẹkəm,	̍ šiːvət / ̍ziːdəna, 
ˈžiẹːγnənu,	šˈteːnγəx ʻstopnicahʼ; tudi: sˈkyːxat / poˈmaːγala.
Soglasniki
Otrdevanje *ĺ > l in njegov razpad v zvezo l + j
Čeprav je mehki *ĺ načeloma ohranjen, v nekaterih položajih otrdeva ali razpada 
na zvezo jezičnika in drsnika. V srednji l otrdeva predvsem pred soglasniki, v 
izglasju in pred u, v zvezo jezičnika in drsnika pa lahko razpade pred samoglas-
nikom in redko v izglasju. Mehkost se pri razpadu na zvezo jezičnika in drsnika 
lahko ohrani (ĺj), pred u pa se lahko prenese na samoglasnik.22 Prenos mehkosti na 
u se pojavlja že v prvem zapisu (1954), otrditev in razpad na zvezo lj pa večinoma 
šele v drugem (1968) in tretjem (2021).
Gradivo:
 *ĺ: L:	 ˈzeːmĺa / nḁˈdiːẹĺa,	 ˈmiːẹĺe,	 ˈpuːĺe,	 ˈpaːĺčona ʻpajčevinaʼ,	 čˈməːrəĺ, 
kˈraːnceĺ ʻvenecʼ;	kˈlyč / kˈluka,	pˈlyːčə (Imn); O:	kˈraːĺ,	ˈzeːmĺa, kˈĺuːča (Red), 
neˈdːĺa,	ˈpuːĺe,	ˈuːγĺe ʻogljeʼ;	ˈbuːĺši;	kˈraːlj,	ˈzeːmlja,	ˈpuːlje,	ˈmːljəm,	ˈuːγlje	
ʻogljeʼ;	kˈluːč; B:	kˈraːĺ,	̍ zeːmĺa,	zˈmiːẹĺem,	̍ uːγĺe	̒ogljeʼ,	əˈĺyːst / bˈraːdĺe (Tmn) 
ʻvojaško ležiščeʼ;	kˈlː,	kˈlyːka,	pˈlyːə (Imn);	ˈbəːl ʻboljʼ / 	ˈDoːlnəm	ˈkoːnci, 
oˈčiːtəlcu (Ted),	ləˈdjeː;	ˈvoːlja; /	od	vəˈsḙːĺja.
Sovpad v pred sprednjimi in w pred nesprednjimi samoglasniki  
(vE in wO > v)
Od prvega (1954) do drugega (1986) zapisa se je izgubila razlikovalnost v izgovo-
ru *w pred sprednjimi samoglasniki, kjer se je izgovarjal kot zobnoustnični v, in 
nesprednjimi samoglasniki, kjer se je izgovarjal kot ustničnoustnični nezaokroženi 
21 V fonološkem opisu so primeri za -o in -o zapisani z ọ, v samem zapisu (Orožen 1968) pa 
načeloma z o. V poglavju o inventarju in distribuciji razmerje med ọ in o ni pojasnjeno, je pa ọ 
naveden kot fonem v sistemu kratkih samoglasnikov (Orožen 1981: 59–60).
22 Glas l je pred u verjetno otrdel zaradi predhodnega prenosa mehkosti na y, slednji se posledično 
zamenjuje z u.
3.3
3.3.1
3.3.2
120 Aleks Birsa Jogan  Glasovne spremembe v krajevnem Govoru komna (sla 107, ola 5)
3.3.3
w, in sicer tako, da sta glasova sovpadla: vE in wO > v. Izjema je predstavni *w-, ki 
se je izgovorno zaokrožil: *w- > -.
Gradivo:
 *wE: L: /	 ˈviːdu; /	 sˈviːńa; /	 ˈviːẹči ʻvečjiʼ; /	 ˈveːja,	 ˈvelk	 ʻvelikʼ; /	 dˈvẹːj; O: 
ˈviːdu;	sˈviːńa;	ˈvːći	 ʻvečjiʼ;	ˈveːja,	ˈveːlik,	dˈveːj; B:	ˈviːdu;	sˈviːńa	/	ˈpəːrvič / 
zdrəˈviːlo;	ˈviːẹi	ʻvečjiʼ; /	žiˈviːẹla;	ˈveːja,	ˈveːlək	ʻvelikʼ;	pu	dˈvḙːj /	seˈvḙːda;
 *wO: L: /	ˈwaːs; /	kˈraːwa,	koˈwaːč,	ˈšiːwat; /	wodeˈniːčən ʻvodenicaʼ,	ˈwoːna; / 
ˈjaːwor; /	ˈəč,	ˈvərt,	ˈvərx; /	kˈraːvə	(Idv),	ˈviːẹvərca; /	ˈwuːəs; /	ˈžiːwu,	γˈlaːwu 
(Ted); O:	ˈvaːs;	kˈraːva,	kuˈvaːć,	ˈšiːvam;	ˈvọːda,	ˈvoːna;	ˈzdˈraːvo;	ˈvəːć,	ˈvəːrt, 
ˈvəːrx;	čˈlọːvək,	̍ vːvərca;	̍ uːs ̒ vozʼ;	̍ žiːvu,	γˈlaːvu; B:	̍ vaːs;	kˈraːva,	kuˈvaː, // 
zəžˈvaː ʻza živaliʼ;	ˈoːda,	ˈoːnu;	ˈjaːvor,	ˈpəːrvo;	ˈvəː,	ˈvəːrt,	ˈvəːrx / ˈvəːrnu; 
čˈloːvək,	ˈšiːvət,	ˈviːẹvərca;	ˈžiːvu / γˈlaːvu (Ted); tudi: aˈtaːva;
 *w-: L: /	 ˈworḁx,	 ˈwoːče,	 woˈtaːwa,	 ˈwoːknə (Imn); tudi: /	 ˈoːna, ọˈtaːva, 
ˈoːknə (Imn); O:	 ˈọːrəx,	 ˈoːče,	 ˈọːknu (Ied),	 ˈoːna; B:	 ˈoːrəx,	 ˈoːe / 
ˈoːna / ˈọːknə (Tmn).
Posamezni prehodi izglasnega -m > -n
V prosto govorjenih besedilih, posnetih leta 2020/21, se na mestu izglasnega -m 
večkrat pojavlja -n, v starejših zapisih (1954, 1968) pa prehod razen v posameznih 
besedah (ˈsiːedən, ˈəsən) ni bil najden, čeprav je v zahodnih govorih načeloma 
prisoten (Smole 2001: 23). Pri gradivu iz leta 1954 in 1986 gre sicer za zapis po 
vprašalnici za SLA oz. OLA, tj. vodeni pogovor. Da se premena pojavlja samo v 
prosto govorjenih besedilih, potrjuje tudi odsotnost pojava v odgovorih na grama-
tična vprašanja iz leta 2021.
Pravila za pojavljanje -m oz. -n s pomočjo zbranega gradiva ni mogoče izpe-
ljati. Premena se nekoliko pogosteje pojavlja le pred s-, γ- in j-, vendar se na istem 
mestu pojavlja tudi -m, glasovi pa tudi izgovorno nimajo nič skupnega. Verjetno 
gre le za ostanek nekdanje premene, odvisne od glasovnega okolja.
Gradivo:
 *-m: L: /	 ˈtḁm,	 ˈnḁm,	 ˈsəm,	 ˈviːẹm; tudi: /	 ˈsiːedən,	 ˈəsən ʻosemʼ; O:	 ˈtəːm, 
x	 ˈnəːm,	 səːm,	 ˈvːm,	 ˈńeːm; tudi: ˈsːdən,	 ˈọːsən; B: /	 ˈtəːm	(sˈmo,	bˈliː, ku 
ˈsiː,	 ˈpaːsla,	 ˈdiːẹlli),	 ˈnəːm	(su	seˈziːdəli),	sˈpuːnəm	(,	 ti	 ˈreːčəm) ʻspomnimʼ, 
ˈsəːm	 (ˈmoːγla,	 vəˈliːka,	 ˈžiːvət,	 bˈlaː,	 xuˈdiːla,	 ˈpaːsla),	 ˈviːẹm	 (al),	 ˈniːẹkəm	
(al),	ˈmoːrḁm	(ˈreːčt),		ˈvaːńem	(sˈpaːli) ʻv njemʼ,	z	uˈlaːkḁm	(	ˈTəːrst)	/ u 
dˈryːγəm	(ˈkuːti); tudi: /	ˈtəːn	(smo	mˈẹːli,	səm	ˈjḙːst,	bli		ˈNiːẹmčiji)	‘tamʼ,	tḁn	
(ˈγoːr)	‘tamʼ,	nən	(je	poˈmaːγala)	‘namʼ,	sˈpuːnən	(ˈjḙːst),	sən	(γˈnaːla,	̍ žḙːj,	šˈlaː, 
ˈreːkla,	təm)	‘semʼ,	nḁ	ˈviːẹn	(zəˈkḙːj,	də	s	jə	kˈliːco),	zˈmiːrən	(mi)	ʻvednoʼ /	jən	
(jə	ˈrḙːklo)	‘jimʼ.
121Jezikoslovni zapiski 28  2022  1
4 sklep
V krajevnem govoru Komna so od zapisa leta 1954 do zapisa leta 2021 pričako-
vano potekale nekatere glasovne spremembe, vendar govor kljub vplivu knjižnega 
jezika in bližini zahodnokraških in notranjskih govorov še vedno ohranja tipične 
vzhodnokraške poteze. Najmanj sprememb sta doživela sistem dolgih samoglas-
nikov in naglasa, saj sta bila preoblikovana le malenkostno: predvsem eː (< *e, 
*āː/*à- ob j) > ḙː, ie (< *ē/*è-, */*è-, */*-) > iːẹ	ter ḁː in əː > əː. V sistemu krat-
kih (naglašenih in nenaglašenih) samoglasnikov je prišlo (oz. v določenih primerih 
ta proces še poteka) do sovpada polglasnikov različnih barv (ḁ in ə > ə), pri čemer 
so se kratki naglašeni polglasniki različnega izvora tudi podaljšali: ə > əː. Ker je 
govor odpravil kolikostna nasprotja (kratki naglašeni samoglasniki so se podalj-
šali), danes sistema kratkih naglašenih samoglasnikov ni več. Soglasniški sistem 
so zaznamovali predvsem položajno otrdevanje *ĺ in njegov položajni razpad na 
zvezo ĺ/l + j ter sovpad vE in wO > v. Sporadično se pojavlja tudi prehod -m > -n.
viRi in liteRatuRa
Birsa Jogan 2021 = Aleks Birsa Jogan, Komenski	govor	nekoč	in	danes, diplomska naloga, Filozof-
ska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2021.
Logar 1948 = Tine Logar, Branik [zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (T104)], 
listkovno gradivo, rokopis, hrani ISJFR ZRC SAZU, 1948.
Logar 1954 = Tine Logar, Komen [zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (T105)], roko-
pis, prepis v elektronsko obliko, hrani ISJFR ZRC SAZU, 1954.
Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, v: Fonološki	opisi	 srp-
skohrvatskih/hrvatskosrpskih,	slovenačkih	i	makedonskih	govora	obuhvaćenih	Opšteslovenskim	
lingvističkim	atlasom, ur. Pavle Ivić idr., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Her-
cegovine, 1981, 29–34.
Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska	narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Logar 1996 [1955] = Tine Logar, Dialektološke študije VII: pripombe k obsegu in karakteristiki 
kraščine in notranjščine v Ramovševih Dialektih, v: Tine Logar, Dialektološke	in	jezikovnozgo-
dovinske	razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 
ZRC SAZU, 1996, 65–71.
OLA = Obščeslavjanskij	 lingvističeskij	 atlas	 –	 vstupitel’nyj	 vypusk:	 obščie	 principy	 –	 spravočnye	
materialy, Moskva: Nauka, 21994 [11978].
Orožen 1981 = Martina Orožen, Komen (OLA 5), v: Fonološki	opisi	srpskohrvatskih/hrvatskosrp-
skih,	slovenačkih	 i	makedonskih	govora	obuhvaćenih	Opšteslovenskim	lingvističkim	atlasom, 
ur. Pavle Ivić idr., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 59–65.
Rigler 2001 [1963] = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, v: 
Jakob Rigler,	Zbrani	spisi	1:	jezikovnozgodovinske	in	dialektološke	razprave, ur. Vera Smole, 
Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2001, 13–57.
Rogelja 2011 = Nina Rogelja, Zemljepisna	in	hišna	imena	v	vasi	Lipa	na	Krasu	in	njeni	okolici, 
diplomsko delo, Univerza v Novi Gorici, 2011, http://www.ung.si/~library/diplome/SLOVENI-
STIKA/24Rogelja.pdf (dostop 16. 7. 2021).
Smole 2001 = Vera Smole, Zahodna slovenska narečja, v: Enciklopedija	Slovenije	15: Wi–Ž, ur. 
Marjan Javornik idr., Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001, 35–38.
Šekli 2009 = Matej Šekli, Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji, v: Slovenska	
narečja	med	sistemom	in	rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2009 (Obdobja 
26), 291–318, https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/26-Sekli.pdf (dostop 29. 7. 2021).
122 Aleks Birsa Jogan  Glasovne spremembe v krajevnem Govoru komna (sla 107, ola 5)
summaRy
Phonetic and Accentual Changes in the Local Dialect of Komen 
(SLA 107, OLA 5)
As expected, the local dialect of Komen has experienced some sound changes since its 
first transcriptions (Tine Logar, 1954) to this day, and the occurrence of variants shows 
that some of these changes are still in progress. In the long vowel system, there was a 
narrowing of e (< *e, *aː/*à- adjacent to j) > ḙː, reduction of the e-part of ie (< *eː/*è-, 
*ěː/*è-, */*-) > iẹ, the merger of various semivowels into ḁː (< *iː/*ì-, *ęː/*-, *ǫː/*-, 
*aː/*à-, accented after the accent retraction from each short final syllable or after a de-
layed accent retraction from the short final syllable, and *aː/*à- with a nasal consonant) 
and əː > əː, and the emergence of an exclusively regular expression of *ěː/*- before r iːə 
> iːẹ. In the accented and unaccented short vowel system, there was the merger of various 
semivowels into ḁ (< *-ì, *-, *-à; *-i, *i-, *-u, *ə-, *o-, *ě-, *ę-, *-ę, and *-ǫ) and 
ə > ə, and the lengthening of accented ə > əː, while in the place of other short vowels (*-e, 
*-o, *-ě, *-a, *a-) the same process began only recently. In the consonantal system, 
there was hardening of *ĺ before consonants and the voicing of *ĺ > l, and its fracture into 
a sequence of l and j before vowels *ĺ > lj/(ĺj). There is a merger before the front and non-
front vowels vE and wO > v (the exception is prothetic *w- > -). In freely spoken texts, 
there is irregular transition of the auslaut -m > -n.