198. številka. Ljubljana, v torek 1. septembra. XXIV. leto, 1801. lahaja vsak dan »ve*er, izimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avst ro- oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po .'(>> kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve6, kolikor poštnina znaštt. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli« frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Ooapodskih ulicah št. 12. Oprav nistvu mi j bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročbo. Mlavno p. si. občlnatvo nljudno vabimo ni« novo naročbo, stare a;oapo«le iiHroeiilitr pu, katerim Jo poteklo koneem hipnpcu naročnina, prostimo, tlo Jo o praven čsHn ponove, «1» poftf-ljan|e ne preneha In da ilobč vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa l.|ubljsnnke naročnike lirea ponilja« n|a u ta doni: Vse leto . . . Kld. IS»— I f'etrt leta . . ftldt «•»•© I»ol leta ... m 6-80 | Jeden nirite«. l-io Za pošiljanje aa dona ae računa io kr. na lueaec, SO kr. aa četrt leta. H poalljanjena po poni i veljat Vae leto . . . gld. 1.V— I Četrt, leta . . . ■■«*•• — Pol leta ... *, 8*—I Jedeu uieMee . l-IO fg&~ Naročaje »e lahko z vnuki in dnevom, a In kratu ae mora poalatl tudi naročnina, druicnev* ae ne oalramo na dotično nnročllo. Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Iz Istre. Doc 31. avgusta. [Izv. dop.] Znano je po celi Avstriji, kako netaktno bo postopale italijanske komisije pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Da so bile volitve nezakonite, pokazal je sam Tomaž Vergottini, ker je pobral svoja poslanička kopita pred verifikacijo in je prinesel v slavni Poreč branit je v muzeji v pozlačena poreske kože. Borijo tie Italijani in Šarenjaei v zadnjih njihovih trdnjavicah z vsemi Štirimi in se pri vsaki volitvi poslužujejo Bkrajuih in najostud-nejših pripomočkov da zmagajo, posebno kadar vidijo, da jim niti denar več k zmagi ne pripomore. Dokaz temu naj bodo zadnje občinske volitve v Kanfauaru, v puljskem okraji. Volitve razpisane bo bile za III. razred na 10. t. m., za II. razred 20. dopoludne a popoludne za I. razred. Delalo se je na obeh straneh kolikor se je moglo. Karnjeloni bilo je za obstanek, a Hrvatom za zmago. Do sedaj namreč so imeli večino Karnjeli-šarenjaci. V III. r. tedaj je zmagala hrvatska stranka. Karnjeli, po- parjeni so „tuhtali* celo noč, kako bi mogli drugi dan Hrvate prevariti, ker so bili poraza gotovi. I evo, zadeli so jo. Ko so se v jutro 20. avgusta počeli zbirati hrvatski volilci malo po malo, ker nekateri imajo daljavo do 2 uri i se več, kaj si zmisli karnjelska buča? Ob l/|0« uri gre volilna komisija v občinsko dvorano i tam volijo jeden dru-zega i zaključijo volitev. Volitev pak se je imela pričeti ob 9. uri. Ko volilci hrvaške stranke ob 9. uri pridejo pred občinsko poslopje, se jim reče, da je volitev končana. Mislite si srditost volilcev, ko so čuli to najnovejšo novico, da ne smejo voliti, pri vsem tem, da so bili pozvani na volišče. Da je bila komisija bolj brez strahu, stal je pred vratini orožnik z nasajenim bajonetom. Vidite, kaj takega se more le pri naB v Istri dogoditi , kjer gospodari ona stranka, katero vlada podpira. Pri vseh teh volitvah ni bilo nobenega političnega uradnika navzočega. Hrvaška Btranka je napravila rekurs; ako je sekaj pravice na svetu, te volitve se morajo razveljaviti, a potem je zmaga naša! Drugo polovico meseca septembra, kakor se sploh misli, bi se morala vršiti volitev mesto od-stopivšega Vergottinija. Hrvati težko pričakujejo te volitve, ker sedaj hočejo svetu še bolj pokazati, da se istrski Hrvat vse bolj <~vedu svoje narod-nosti, da noče biti več podlaga tujčevi peti, onega tujca, koji ga drugače ne imenuje nego »schiavo* — suženj. Tisoče so potrosili pri zadnjih volitvah, tisočaki bodo padali tudi sedaj, a vse zaBtonj, naš poslanec je i bo dr. M. Laginja. Deželna učiteljska konferencija. Deželna učiteljska konferencija začela se jo danes h slovesno sv. mašo, kntero je daroval preč. gosp. prof. T. Zupan v mestni župni cerkvi pri sv. Jakopu m katere so se udeležili poleg šolskih oblustev gospodje delegati iu mnogo druzega občinstva. Točuo ob 10. uri začelo se je zborovanje v redutni dvorani. Prisotnih je bilo 44 delegatov in nadzornikov. Zbor počastil je b svojo navzočnostjo gospod dež. predsednik baron VV in kler, g. dež. glavar Detela in člani dež. šolskega sveta. Predsedoval je gospod dež. šolski nadzornik J,Šuman: navzočni so bili gospodje okrajni šolski nadzorniki: J. Bezlaj, Fr. GabrŠek, A. Jeršiuovic, Fr. Leveč, L. Letnar, L. Pintar, A. SenekoviČ, J. Tbunia, J. Tomšič, J. VVallner, J. NVollsegger, V. Zupančič in A. Žumer; viri Ini glas imela bta šolski Bvetnik B. Hrovath in ravnatelj J. Lapajne. Odposlanci so bili: L. Abram, I. Barlo, I. Bele, J. Bernard, L. Božič, J. Gregorin, F. Golmajer, A. Jerše, P. Kavčič, F. Koneilija, J. Kovšca, J. Kragl, J. Le-vičnik, V. Linhart, F. Luoder, M. Mandelc, F. Papler, T. Petrovec, J. Ravnikar, V. Ilibnikar, dr. T. Romih, F. Spintre, L. Stiasnv, F. Šetiuu, F. Škrbinec, St. Tomšič, A. Vavken, M. Zamik. Skupščino pozdravi g. dež. šolski nadzornik Šuman s toplimi besedami (uemški) ter se zahvali dež. predsedniku, dež. glavarju in zastopnikom dež. šolskega sveta za njih prisotnost. Govornik Be spu-ininja umrlega dež. šolskega uadzornika Pirkerja, poudarjajo njega zasluge za kranjsko šolstvo, ter tolmači v kratkih, jedrnatih besedah pomen in važnost dež. učiteljske konferencije Potem nadaljuje govornik slovenski, poudarja v eliki pomen učiteljskoga stanu za državo in za človeštvo .sploh ter naudušuje zbrane, naj hodijo i nadalje po tem potu. Govornik konča s trikratnimi slava-klici na cesarja, čemur so vBi zbrani burno pritrdili. Gospod dež. predsednik pozdravil je v lepem govoru navzočnike ter s posebnim zadovoljstvom naglasa!, da se odlikuje učiteljstvo kranjBko v VBakem oziiu. G. dež. predsednik obeča, da bode vlada podpirala sklepe dež. konferencije kar najbolj mogoče. Deželni glavar g. Oton Detela poudarja v svojem govoru veliki pomen učiteljstva v obče, po-sebuo pa za nušo deželo, zagotovl;aje, da bode deželni odbor podpiral konferenčne sklepe. Predsednik imenuje svojim namestnikom gosp. šolskega svetnika B. H rova t h a. — Zapisnikar- LISTEK. Izlet na Triglav.") Z gosp. profesorjem Francetom Globočnikom iz Ljubljane sva se zmenila, da v Bredo 1. avgusta popoludne iz Kranja nastopiva pot ua Triglav. Prišel pa je profesor še le drugi dan v četrtek ob pol petih popoludne. Stopi vili v čtacuuo nušo reče: „TuUaj sem, idiva!" Po kratkem preiniBliku odgovorim: »Dobro, idiva!" Bil je po naključni v šta-cuni tudi jeden Oger, agent avstrijskega GreBhama, g. Ilosner. Tudi on pravi, da hoče v, nama na velikana. In komaj je ura pet odbila, že se drdramo proti bloškemu jezeru, kjer smo v gostiluici Malnerjevi prenočili. Globočnik je imel s seboj popis Triglava od gosp. dr. H Ceste; da ga Ros-nerju, naj ga v postelji na glas bere. Do malega Triglava je mirno bral, ali naprej se mu ustavlja beseda, ponehuje, z glavo kima, dvomi, da bukve morebiti resnice ne govore, in večkrat pravi: ,wenu Bchon mali so schlimin ist, was wird erst der *) Povodom petindvajsetletnice, odkar jo gosp. Kn-dilnik poautil prvikrat sivega Triglava, izrekla so jo od več stranij želja, da bi se ponatisnil popis toga izletu, kakor ga je bil g. Kndilnik že ltf6(i. I. objavil. Tej žulji ustregli smo s objavo neprenienjcnega izvirnika. Uredn. veliki machen." Tako je bral naprej, da smo vsi zaspuli. V petek zjutraj vstanemo ob 4. uri in se odpeljemo v Bistrico do Mavrica, pri katerem Brno zajutrkovali in potem čez goro v Srednjo vas se podali. V gostilni pri Šestu smo prašali po vodniku Jožefu Šestu, pa izvedeli smo, da je v Rovtah. Najeli smo njegovo hčer Božalo in gostilničarjevo deklo Mino, ki ste nabasali naša odvečna oblačila, pijačo in jedila, in tako saio ob II. dopoludne odrinili iz Srednje vasi na hrib. Kmalu mejpotoma srečamo Jožefa Šesta. Koj je pripravljen, da nam Loče vodnik biti ; samo da je še po puško domu skočil. Pri prvi koči počakamo starega Šesta, in Božala je šla še po mladega Lorenca. Oba kmalu prideta. Mi pa smo mej tem časom pdi sladko mleko pa siratko jedli. Od tod sta oče in sin nosila naše blago; šli smo čez hribe in doline, in prišli smo prav trudni ob polu 8. zvečer na Belo Polje. Preduo se v Belo Polje navzdol gre, Štrli velikan od tal v višavo, kakor da bi bil z nebom zvezan — tu je najlepši pogled Triglava ! Omeniti še moram, da, predno v dolino prideš, moraš še kake tri sežnje snega pregaziti, čeravno ta ni bil prvi. Ko v Šimnovn kočo pridemo, smo odložili; Šimen nam ponudi sladkega mleka. Rosner pa jaz sva ga pilu, Globočnik pa je bil nevoljen, da tukaj tudi kislega mleka ne dobi; ali odvrnili so mu, da se mleko tu zavoljo mrzlote ne izkisa. Šimna potem poprašamo: kaj nam bo za večerjo napravil ? »Grem koj turšične moke iskat — pravi — bodo pa žganci z mlekom.* In iz 6 grl zadouijo mu dobro-klici. Mej tem, ko so se žganci kuhali, greva z Kosnerjem ua travo počivat, in videla sva, kako dekleta krave molzejo na planini. Goveje živine je tu kakih 150 repov z veliko trumo koz in jednim konjem : vsa živina, kadar dežja ni, prenočuje pod milim nebom. Po večerji — ob 9. uri — je Globočnik na tisto strun, po kateri smo gori prišli, visoko na Bkuli dva raketeljua izpustil, katera pa se gotovo niHta videla ondi, kamor sta bila uame-n ena v znamenje, da smo tukaj. Živina se je jako prestraSita in divjala okrog — gotovo štirinožnim plai)iu8kini stanovalcem raketeijni niso bili po volji! Šimen je ta čas v kočo seua nanosil, in potem smo se vlegli. Jeden čas smo dobro spali; ali proti jutru je bilo zelo mraz, da nas naši plašči in Buknje niso dosti greli. Ob polu 4. sta ustala Šimen pa Jože, ter začela žgance kuhati iu mleko vreti. Tudi Globočnik in jaz vstaueva in se napraviva. Rosner je pa že zvečer naročil, da njega ni treba buditi, ker on ne za milijon, tudi za celi svet na Triglav ne gre, ter mrmra, da sva ga že do sem zapeljala. Ko smo žgance snedli, odrinemo ob polu 5. uri, v soboto zjutraj, naprej. Vreme se ni ugodno kazalo; Triglav je bil ves v megli. Ali jema izvolita se na predlog g. prof. Levca vsklikoin gg. delegata Petrovec in Rib nikar. Na predlog g. dr. Romiha sklene skupščina, da izrazi brzojavnim potom presvetlemu cesarju udanost, kateri predlog se vsprejme z burnimi slava-klici. Deželni predsednik se zahvali v imenu vlade za ta spontanni izraz lojalnosti. Na to predava g. dr. F. Zupane „o šolski higijeni". V popularno sestavljenem, izvrstnem svojem govoru razjašnjeval je poročevalec jako korenito in obširno vse nevarnosti, katere prete* zdravju šolsko mladine in razpravljal tudi o sredstvih in potih, kako more učitelj skrbeti za zdravje izročenih mu otrok. Skupščinarji poslušali so poučno in strokov-nja.ški sestavljeno berilo jako pazim ter izrekli gospodu dr. F. Zupancu, ki Bi je stekel s tem predavanjem veliko zaslugo, svoje priznanje in svojo zahvalo z burnim odobravanjem. Delegat dr. Romih predlaga, da se govor g. dr. Zupanca natisne ter razdeli mej vsa šolska vodstva, da bi mogli teh nasvetov okoristiti se vsi učitelji. Predlog izroči bo odboru, da o njem razpravlja, oziroma da stavi potrebni predlog. Na to vršila se jo volitev v odbor; glasovi cepili so se tako, da je bilo treba celo ožje volitve. Izvoljeni so: Dr. I! ornih, prof. Leveč, Žumer, GabrŠek, Pa p le r, Se ti na, Bez laj, Ribni-kur i u Letnar. Po končani volit vi izročili bo mnogi delegati samostalue svoje predloge g. predsedniku, da jih predloži odboru in potem sklenil je predsednik prvo sejo, določivši drugo sejo na jutri ob 9. uri. Politični razgled. AoiraBi)«' dežele, V L j u b 1 j a u i, 1. septembra. Držami zbor in tleželni zbori. Državni zbor, ki se bode, kakor znauo, sešel v mesecu oktobru, zboroval bode do 15. decembra. Deželni zbori ae bodo pa sklicali, kakor Be poroča zdaj, še le proti koncu meseca decembra. Cesarjevo potovati je na Češko. Da gre cesar po razBtavi v Pragi tudi v nekatere industnialne nemAku kraje, tolmačijo Nemci sebi ugodno ter hočejo iz tega sklepati, da vladar Batn hoče s tem dokazati, da mu je Rprava jedina vodilna zvezda za notranjo politiko Tako sodi tudi staročeška „Politika", akoprain si ne prikriva, da se bode dalo tnžko doseči sporazumljenje. »Narodni Liatyu sodijo, da na Dunaji glede čeških razmer in sodbe o njih ni nastala nobena sprememba. V nekaterih krogih se sodi, da bode cesarjevo potovanje ukrepilo stališče Staročehov na škodo Mlado-čehom. Demonstracije na lieki. Povodom povratka Dalmatince? bile bo viharne demonstracije na Reki, kakor smo že poročali na kratko. Bržkone plačana druhal piskala je, ko bo Reški Hrvatje pozdravili oa kolodvoru Dalmatince, je „naprej!u je bilo najino geslo, iu prekobacali smo čez kamenje iu sneg, v dobri uri prav v podnožje Trigluvovo. Zopet se nam odpre krasen pogled; ali megla je velikega še zmirom zakrivala in še celo i:a malega segla. Videli smo pri pol višavi malega Triglava dve črni vraui okoli frfrsti, tri bele jerebice (Sckneebiihuer) pa so ob prednjem ohribji letale. To je bilo vse, kar smo živega videli. — Začelo je zdaj celo deževati, in prav mrzel veter je vlekel. Klobuke si z rutami priveževa in tako prav težko na Btrma „Vrataa prilezeva. Tukaj 8i spočijemo in z žganjem in kruhom vsi okrepčamo. Veter čedalje huje vleče. Palice in kar je sicer nepotrebnega — pravi Jože — morata tukaj pustiti. Jaz sem taško in iltiško Jožetu z rame dal, in tako ava začela, jaz naprej, Jože za menoj, po skalnati steni kvišku na mali Triglav plezati; vodnik gori gredo mora biti odzad; potreba je, da večkrat z roko podpira noge. Za nama pa je bil Globočnik z Lorencem, in tako smo z veliko težavo dospeli na mali Triglav kmalo po 7. uri. Pri neki skalnati steni smo počivali. Z žganjem se zopet po-krepčamo in potem dalje podamo čez sedlo, čez katero pa ni težavno iti in tudi ne preveč nevarno. Izprva smo šli po koncu, kmalu pa jezdarimu čez ozko pot, katera ni dolga; zdaj prihaja širja, zdaj ožja; tudi čez majhne spičasto skale je treba kobacati. Ako se na propade, ki so na obeh straneh, oziraš, lahko se ti v glavi zvrti ; ali človek še časa nima ob sebi pogledati, ker Bogme! za vsako stopinjo, ki jo storiš, je največe pazljivosti treba. (Konce pri ti.) ki so odgovarjali z iivio-klici. Druhal pa je hotela, da u pijejo „eljen", kakor ona. Potem so se ti prizori ponavljali pred čitaonico. Po noči pa, po odhodu Dalmatincev, bih so krvavi tepeži mej Reškimi in Sušaškimi dijaki. Dalmacija iti Italijani. Organ dalmatinskih Italijanov „ Dal mata" se ujeda zarad izreka, ki ga je proglasil v Zagrebu dalmatinski plemenitas Tartaglia proti banu, rekoč: Združenje je naša najiskreneja želja. „ Dal mata" bi rad dokazal, da veČina prebivalstva ni za združenje b Hrvatsko. l*omnozenje bosanskih Čet. Po odredbi vojnega ministra bodo se postavile štiri nove bosensko-hercegoviuske kompanije, in sicer počenši s 1. oktobrom t. 1. Pridružile se bodo že obstoječim busensko hercegovinskim batalijonom, katerih je dozdaj 8. Skupaj bode torej po 40 kom-pauij teh čet. Mejni konj/ikt mej Avstrijo in Srbijo, Konflikt, ki je nastal zaradi znane dogodbe na nekem otoku Dunava, še ni poravnan. Avstro-ogerski poslanec v Belemgradu, mejni grof Palavi-cioi, imel je o tej zadevi precej resen pogovor s srbskim ministrom vnanjih zadev. Ako se stvar kmalu ne poravna, uteguila bi imeti neprijetne posledice, ker po nepotrebnem razburja duhove. Dognati je torej treba, kdo je kaj zakrivil in stvar potem rešiti kratkim potom, to bi bilo najbolje. Grof Palavicini trdi, da bo vsi otoki na Dunavu lastuiua avstro-ogeraka, Srbija pa trdi nasprotno. Viianjc države. liuski car na Oanskem. Glavni organ danski „National-Tidende" pravi nasproti izjavam raznih časopisov o posetu ruskega cara, da se ne bode na Fredensborškem gradu tirala visoka politika. Ne bnde se govorilo niti o Francozih in Nemcib, niti o Fincih in Rusih. Car hoče uživati na Danskem samo to, česar doma ne more imeti, to je popolni mir. Iz Srbije. Vesti o predatoječih spremembah v diploraa-tičnem zastopstvu, Srbije se oporekajo na merodav-uem mestu, akopram se prizna, da bi utegnila ven-der le deloma mogoča biti. Tudi v kabinetu utegnejo se prigoditi kake spremembe. O odstopu metropolita Mihajla pa se močno dvomi. Vest, da bode odstopil finančni minister Vuić, se kategorično dementuje, istotako vest o uporu črnogorskih naseljencev v Topelčarskem okraji. Dosedanji diplomatični agent v Sofiji, Steič, šel bode za poslanika v Bukurešt, na njegovo mesto pa pride dr. Milovanič, dosedanji generalni tajnik v mini-sterstvu vnanjih zadev. Konflikt mej Srbijo in Tarči jo. Glede na zbiranje turške vojBke na srbsko-turški meji, ukazala je srbska vlada svojemu poslancu v Carigradu, da zahteva razjasnila od porte ter jej razloži, da prijateljsko in lojalno obnašanje Srbije nikakor ne opravičuje tacih korakov. Iz Bolgarije, „Ageuce Balcanique" oporeka istinitoBt vesti, da se je našlo v neki hiši v Sofiji več zabojev dinamita in več revolverjev ter da se je v Burgasu zaplenila proklamacija iu razno orožje. Pravi, da so omenjene veati popolnoma izmišljene. It unija in Korea. Kakor se poroča iz Pariza, čuti je iz kitajskih krogov vest, da je Rusija sklenila tajno zvezo 8 kraljestvom Koreo. Rusija se je baje zavezala, da bode podpirala Koreo v slučaji vojne, za to pa dopušča kralj korejski Rusiji, da napravi pomorsko postajo na Korejskem poluotoku. (Ostanek v Cfiite. Nasproti poročilom o zmagi Balmacede in vladnih čet se poroča iz Valparaisa, da so ustaške čete premagale Balmacedo in njegovo vojsko, da je mesto kapituliralo in da so je ustaške čete zasedle zma-gonosno. Poročila Balmacedova so bila v na lažnjiva. Predsednik Balmeceda je na begu, brez vojske, brez pomočkov. Pri drugem naskoku porazile so ustaške Čete Balmacedovo vojsko popolnoma. Mnogo vojakov njegovih je prestopilo k ustašem. Boj trajal je pet ur. Mrtvih in ranjenih bilo je nad 5000. Dopisi. X Dunaja 20. avgusta. (Ilolubova Južnoafriška razstava.) Tudi v „mrtvi Bezoni" ponuja letos Dunaj prazanimivo razstavo, kakoršne še ni videl in kakoršne tudi ne bode kmalu več občudovati mogel. U»b je, da se je dr. Holub več nego deset let trudil, predno mu je bilo mogoče takšno razstavo prirediti, a vender se čudimo, kako je bilo mogoče je dnem u človeku, kaj tako velikanskega prirediti! Vsa prostorna „rotunda" v Dunajskem praterji je prenapolnjena s predmeti, katere je nabral dr. Holub mej južnoafriškimi divjaki. Na razstavi predočeno je vse življenje in delovanje, vse mišljenje in trpljenje Hotentotov, Bušmancev iu Kafrov. Celo njih skrb. za življenje po smrti, njih veliko spoštovanje umrlih glavarjev, ki obču- jejo z vsemogočnim bitjem nad oblaki in lahko izprosijo revnim zemljanom, da se od njih odvrne kuga, lakota, kobilice, suša in druge nadloge ; celo to ima v Holubovi razstavi vidne izraze in dokazuje, da si je trpeče človeštvo povsod i jednako v svesti svoje omejenosti, svoje onemoglosti. Najživejše pa se predstavlja, koliko mora ubogo žensko bitje mej onimi divjaki trpeti, za hišo, polje (torej za živež) in otroke skrbeti, po dvanajst ur vsak dan na polji z oprtanim detetom najtežja dela opravljati, a dobi le jedeokrat na dan gorko jesti! In ko zvečer sužnica svojemu gospodarju večerjo pripravi, mora oajpoprej sama od nje jesti, potem zaporedoma trije glavarjevi svetovalci in še le, ko se prepriča, da tem jed ni škodo valu, povžije sam svojo večerjo. Zelo Živo je predstavljeno tudi bojevanje moških in njih zasledovanje sovražnika. Zadnjič vidimo celo, da imajo ti divjaki tudi čut za umetnost, ker dolbejo v trdo steno precej lepe podobe živalij in druge nakrasnine. Središče rotunde je napolnjeno z razuimi se-lišči, šotori, pokopališči, stražnicami in trdnjavami divjakov, kakoršne se mej njimi res nahajajo. Velik del ostalih prostorov zavzemajo razna orodja in posamezni deli obleke, zlasti klobuki, sandale in ogrinjala od kože raznih divjih živalij, posebno lepe so kože leopardov. Najogromnejši prostor razstavišča pa zavzemajo prirodoslovni predmeti. Razstavljene so vse živali (v naravni velikosti in barvi s hrano, s katero se žive), rastline in rudnine, ki se nahajajo v Južni Afriki (alge in koralje tudi v bližnjih morjih.) In vse to je z brezštevilnimi načrti in zemljepisnimi kartami še bolje pojašnjeno. Nahaja se tudi začudno veliko število časnikov, ki izhajajo v angleškem jeziku v Južni Afriki in o katerih se nikomur od nas niti ne sanja. Poleg divjaških šatorov postavljena je tudi koča hoiandskih naseljencev v Južnoafriški in Transvalski republiki, ki sami sebe B.ers, reci „Burs" (kmete) imenujejo. Škod a, da je dr. Holub ravno letos razstavit svoje toli zanimive zbirke, ko vse hiti na deželno razstavo v Prago. Pred to poslednjo izgine zanimanje za razstavo, ki zasluži, da jo obiščejo vsi etnologi in prirodoslovci, a tudi vsak izobraženec sploh se jej ne bode mogel prenačuditi. Nihče torej, ki potuje čez Dunaj v Prago, naj ne zamudi ogledati si tudi Holubovo razstavo, iz katere se bode v dveh do treh urah več naučil, nego iz cele vrste debelih folijantov. Zanimanje zasluži ta razstava pa tudi zaradi tega, ker hoče dr. Holub pot mu svoje zbirke razdeliti mej znanstvene zavode onih mest, po katerih je predaval o Južni Afriki. Domače stvari. — ( N o m š k a nestrpnost.) Po slavnostnem programu Ciljskem imelo je nemško pevsko društvo v Celi i po bakladi peti dva zbora na Cesar Jo-žefovem trgu pred stanovaujem cesarjevim. Pevski zbor čitalnice Celjske hotel je pri tej priliki peti tudi slovenske pesmi. A Nemci so izrekli, da, če pojo Slovenci, oni izbrišejo serenado popolnoma b programa Stvar je prišla pred cesarskega namestnika, ki je odločil, da naj Slovenci pojo onkraj kapucinskega mosta v občiui okolica Celjska pri slavoloku pred ohčiusku hišo. Tako poroča sama „ Grazer Tagespost." Komentara ni treba, a zapomniti si ju treba to, — (Fnfant terrible.) Kakor Poncij v kredo, jirišel je tudi prof. Linhart v deželno učiteljsko konferencijo, kjer se je koj v prvi seji z nagajivim govoričenjem korenito osmešil. Mož je imel celo vrsto želj A., žal, da jih ni bilo spraviti v sklad z določbanpi opravilnega reda. Z velikim trudom dopovedal je predsednik zastopniku kranjskega nemštva, zakaj mu ne more ustreči, na kar jo Linhart u filozofsko resignacijo veuderle utihnil. — (O katoliškega društva shodu v S k o f j i 1 o k i ) dobili smo nastopne podrobnosti. Sboda udeležilo se je kucih 40 Ločanov, mej njimi komaj 30 volilcev. Drugi bili nevolilci, kakor železniški pazuik Sever, ki je mej govori delal naročene opazke. Govorniki so baje mnogo obetali, kajti po shodu čul sem volilca, ki je rekel: „Lepe reči so obljubovali, samo izpolnile se nikoli ne bodo. — Drugo izvestje pravi: Duhovnikov iu njih pristašev je bilo več, nego drugih udeležencev vseh skupaj. Ker je bila udeležba tako slaba, hodili so klerikalci vsacega prišleca na stopnice čakat. Mej govorniki je dr. SuSteršifi najbolj pogorel. Nihče ga ni razumel, kaj je hotel povedati. — Proti koncu shoda so navzočne povabili, da bi su upisali v katoliško društvo. A temu pozivu se ueso mnogi odzvali, skoro vsak je rekel: Jaz ničesar ne podpišem in gledal je, da je bil skoro pri vratih vuu. Govori ae, da so klerikalci nameravali ustanoviti katoliško rokodelsko društvo, a ker je bil shod tako „j&mmerlich", jim je ta misel popolnoma iz glave ušla. — (K izletu v Zagreb.) Ono rodoljubno gospodo, katera je namenila obiskati o bližajočih se praznikih Zagreb, opozarjamo, da bodo v Zagrebu svečano v s prejeti le izletniki, ki pridejo s „Sokolskim" vlakom dne G t. m. Le ti bodo imeli tudi prost pristop k vsem slav-noBtim, ki se bodo dne 6., 7. in 8. septembra vršile povodom pevskega sestanka; v tem, ko se ne bode moglo ozirati na one, ki pridejo z vlakom dne 8. t. m. Poslednji bodo torej odkazani le na razstavo. — (Vozne listke za posebni vlak v Zagreb) prodaja iz prijaznosti tudi tukajšnji vele-tržeč g. Vaso PetriČiČ, kar je v včerajšnji notici slučajno i/ostalo. — (Dolenjski Sokol) udeleži se tudi Zagrebških slavnostij dne 0. 7. in 8. t. m. Iz Novegamesta odpeljal se bode v soboto in prenočil v Kostanjevici. Dno G. t. m. pa se bodo na Vidmu pridružil drugim Sokolom, ki pridejo s posebnim vlakom iz Ljubljane. — (Treščilo) je včeraj popoludne v Mali vasi na Posavji pri Štrempfelnu v hruško, stoječo poleg hleva, od koder je strela spreletela na blev in ga užgala. Hlev jo popolnoma pogorel, živino so oteli. — Treščilo je včeraj tudi na Viči v Cestar-jevo hišo, katera je s hlevom vred pogorela, Župo so oteli. Ljubljansko gasilno društvo prihitelo je na pomoč. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca avgusta uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 348 strank 89.913 gld. 84 kr. in vzdignilo je 244 strank 114.G75 gld. 44 kr. — (Poročil se je) gosp. Karol Bologh, c. kr. poštar v Ajdovščiu«, z gospodično Irmo Loga r je v o, poštno upraviteljico v Vipavi. — (Iz Črnomlja) se nam danes brzojav-lja: „Proti zadnjič naznanjenemu imenovanju častnih meščanov uložili protest. Zaradi tega imenovanja ljudstvo razburjeno, ker vsak upraša: Kje s o zasluge?" — (Okrajni za sto p ptujski.) Nove volitve za okrajni zastop bodo za mesto Ptuj in trg Ptujsko goro due 12. septembra, za kmetske občine dne 17. septembra. — (Iz j) red porotnega sodišča.) Pri včerajšnji drugi obravnavi zatožen je bil 401etni Emil S tat in, rojen Ljubljančan, gin nekdanjega, učitelja na Ljubljanski normalki, Statina, zaradi hudodelstva tatvine. Življenje zatožeiua je cela vrsta hudodelstev in pregreškov. Komaj 15 let star, šel je prostovoljno k vojakom iu že tam je bil zaradi raznih pregreškov iu hudodelstva tatvine kaznovan dvanajstkrat in večkrat, dokler so bile dovoljene, pele so tudi Šibe. A vse te kazni neso zatoženca, človeka velike in krepke postave, nikakor pokorile, nadaljeval je svojo tatinsko in goljuino življenje tudi kot uevojak in bil kaznovan zaradi tatvine iu goljuiije nič manj ko šestnajstkrat v raznih mestih, poslednjič dne 26. marca 1885. leta v Solnogradu na pet let težke ječe, iz katere jo bil stoprav dne 28. avgusta 1890. leta izpuščen. Prvo tatvino izvršil je z 18 leti. Da je bil že dvakrat v prisilni delavnici Ljubljanski zaprt, tega neče priznati, temveč trdi, da je bil ondu v službi kot piBar sedem mesecev. Komaj pa je prestal svojo v Solnogradu mu prisojeno kazen in bil po odgonu odposlan v Ljubljano, takoj je odšel in začel v Mengši krasti. Ukral je Majdičevi v Mengši ruto vredno 20 kr., mežnarci Lenki Orel pa iz zaprte omare moško suknjo, 11 svilenih, 6 voliiatib in 5 kambrikaBtih rut, jednu ruto z resicami, svilen predpasnik, vse vkupe v vrednosti 34 gld. 20 kr. Ko predsednik gosp. Koče var zatoženca upraša, zakaj je vedno kradel, odgovori: „Ako je človek jedenkrat pal, potem je za vselej uničen, ne dobi ne spričevala, ne „posa", in naravna posledica je, da ne more nikjer več dobiti poštene službe". Predsednik g. Koče v ar na to zatožencu opomni, da se pri političnih kakor pri soduijskih uradih pozabi na to, ako je kdo jedenkrat grešil in se mu d:i služba pisarja, a človeku, ki je 17krat kradel, to ni mogoče. Zatoženec odvrne, da zanj* ni rešitve, saj je bil polovico svojega življenja zaprt in beračiti je mora), kajti drugače ni mogel živeti. Priča Lenka Orel je bila jako vesela, ko se jej po ukazu predsednika izroči suknja njenega moža in jedna ruta. Prav globoko se prikloni pred sodiščem in ko jej g. predsednik reče, da lahko odide, vsklikne: „Prav vesela sem, da sem- rešena". Porotniki so stavljena jim uprašanja zaradi izvršenih tatvin potrdili, isto tako uprašanje, da je Emil Statin tat iz navade. Obsojen je bil na sedem let težke ječe, poostrene s postom. Po prestani kazni se odda v prisilno delavnico. — Pri tretji tajni obravnavi zatožen je bil 74letni postopač Andrej Perko iz Križa pri Tržiči, ker je oskrunil tri mladoletne deklice. Zatoženec je jako mala oseba. Dejanja ne taji in bil je obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom, temnico in trdim ležiščem. — (Obrtno gibanje meseca avgusta v Ljubljani.) Proste obrte sozglasili: Fran Terlep, na Starem trgu št. 4, branjerijo; Josip S. Benedikt, na Starem trgu št. G, trgovino z mešanim blagom; Helena đager, na Mestnem trgu št. 5, branjerijo; Karol Hainann, na Mestnem trgu št. 12, trgovino s klobuki; Neža Vidie, na Tržaški cesti Št. 30, prodajo čevljarskih izdelkov; Marija Zalar, na Poljanski cesti št. 48, branjerijo. — Izvrševanje rokodelskih obrtov se je pripustilo: Josipu Neredu, v Kurji vasi št. 10, krojaški obrt; Franu Jeločniku, v Rožnih ulicah št. 39, krojaški obrt; Leopoldu Kostelcu, v Križevuiških ulicah št. 7, čevljarski obrt; Franu Reisnerju, v Streliških ulicah Št 8, krojaški obrt. — Konce-sijoniraui obrti so bili podeljeni: Franu Bončarju, na Rimski cesti št. !), prodaja jedil; Viktorju Cantoniju, v Fiorijanskib ulicah št. 25, prodaja žganih oj>ojnih pijač na drobno ; Gizeli Flux, posredovanje stanovanj in služb na Bregu Št. G; Neži Košak, v Rožnih ulicah št. 13, skuha; Mariji Plaveč, na Žitnem trgu št. 1, prodaja kuhano kave. — Obrte so odpovedali: Josip Benedikt na Starem trgu št. G, trgovino s pozamentirskim in modnim blagom; Neža Jereb v Florijanskih ulicah št. 18, branjerijo. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico) napravi v nedeljo dne G. septembra 1891, ob 3, uri popoludne pri Holepicu v Čežavi pri Žihpolj ah svoj shod po sledečem vsjmredu: 1.) Pozdrav predsednika. — 2.) Razni govori in nasveti. — 3 ) Vs p roj era in vpisovanje udov. Po zborovanju prosta zabava. Pri lepem vremenu vršilo se bode zborovanje na prostem. Prijazno vabi vse domače in tuje ude, in vse tiste, ki želijo pristopiti k imenovani pod ružici načelni t V0. — (Pasji kontumac) proglašen je v občinah Šmihel-Stopiče in Sv. Peter na Dolenjskem. — (O h me 1 j i ) poročal je na žitnem trgu na Dunaji gosp. Fr. Zelinka. Po njegovem izvestji dolga in huda zima ni neugodno uplivala na hmelj. Letina na Dolenjem Štajerskem bode ugodna, hmelj je popolnoma zdrav In bode izborno blago. (Jlede kolikosti pa mej lani in letoB ne bode razlike. Branje hmelja bode letos kacih osem dnij kasneje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 31. avgusta. Minister Gjor-gjevie odpotoval včeraj v Vranjo. On nese Kističu v podpis ukaz, po katerem se bosta poslanik Gruić v Parizu in Marinkovič v Bukureštu umirovila, Šiinič premestil v Pariz, na Dunaj pa pride general Groto. Dalje se bo-deta premestila Steič iz Sofije v Bukurešt, Milanović v Sofijo. Carigrad 31. avgusta. Povodom petnajstletnice, odkar je sultan na prestolu, mesto in Bospor v zastavah. Za/.igali so se umetalni ognji, vsa poslaništva so razsvetljena. Dopoludne vsprejemal sultan čestitke ministrov in diplomatov. Pariz .31. avgusta. „Figaro" javlja: Posebna komisija proučuje ščit, ki bi se imel uvesti za pehoto, kot varstvo proti puškinim kroglam. Priporoča se ščit od devetdeset d clov bakra in deset delov aluminija. Debel bi bil 6 po 18 milimetrov. Bem 31. avgusta. Po izdelanih načrtih bode predor skozi Simplon 19.731 metrov dolg, zgradba bode trajala 8 in pol leta. Vsi troški iznašali bi okolu 80 milijonov frankov. Turin 31. avgusta. Grozen vihar uničil po višavah Settimo, Sanmare, Castiglione in Gassino vse pridelke. Mnogo hiš je hudo poškodovanih, nekaj oseb ranjenih. Bristol 31. avgusta. V premogovih jamah pri Bedminstru bila danes eksplozija tre-skavih plinov. Doslej našli 9 mrlieev. Dunaj 1. septembra. Razstavo živil otvoril knez \Vrede. Dunaj 1. septembra. „Wiener-Zeitung" objavlja, da je na državnih gimnazijah in državnih realkah zopet 23 profesorjev (2 učitelja) premeščenih, 2 začasna učitelja in 29 suplentov (mej tem 1 učitelj veronauka) imenovanih pravnimi učitelji, 2 suplenta začasnima učiteljema. Naučni minister podelil na državni realki v Ljubljani v službovanje pridodeljenemu profesorju J. Franketu učiteljsko mesto na tem zavodu ter imenoval suplenta Karola Pirca pravim učiteljem na državni realki v Ljubljani. Razne vesti. * (Živ pokopan.) V Rodezu na Francoskem pokopali so te dni TOletnega kmeta. Ko je bila krsta že zakopana, izrekli so nosilci, da se jim je dozdevalo, ko da bi se bil mrtvec gibal v njej. Župnik dal je grob odkopati iu krsto razbiti. Kmet je bil res živ a omedlel. Roke imel je čez oči in 8opel je pravilno. Odnesli bo ga takoj v bolnico ter se nadejajo, da mu obranijo življenje. * (S t raj k.) V Milanu ostavilo je 700 delavcev v metalurgičnem zavodu BEivetica" delo. Zahtevajo povekšanje plače in znižanje delavnega dneva na 10 ur. Mir se do zdaj ni kalil. * (Nesreča na ladij i.) Na nemški vojni ladiji „Otto" v Kielu razletela s« je razslrelivua patrona. Jednemu vojaku torpedOTKB odtrgala je roki in nogi iu je že umrl. Dva častnika sta težko ranjena. * ( K k s p 1 oz i j a.) V Parmi zažigala sta 25 letni bogati posestnik grof Castaguolu, iu njegov svak, grof Brasadole, umetaleu ogeuj. Po nesrečni eksploziji bil |6 grof Castagnola ubit. * (Dobra kupčija.) V neki večji gostilnici na Dunaji obedoval je ogersk veleposestnik in na konci obeda zahteval komad koruze, katero mu je natakar tudi prinesel. Ko mu je pri računu zapisal 20 kr. za koruzo, molčal je sicer, a sklenil, da se maščuje. Malo dni potem dobi lastnik gostilne telegram : „Izvrstna kujičija za Va<», pridite takoj, Miška K. Odgovor plačan". Zvečer odpeljal se ja gostilničar in bil res prav prljamo vsjirejet. Ko sta se sprehajala z velikim posestnikom i>o polji, pravi gostilničarja: „Pogledite to veliko koruzno polje, to je izvrstna kupčija za Vas, prodam Vam komad po 1 3 kr., Vi pa gs na Dunaji prodajate lahko po 20 kr." GtafttiJniČar razumel je, da je naletel ter se nehote smejal in odpeljal. Pot veljala ga je kakih 15 gld., poleg tega ga pa še gostje dražijo vsak dan ujuašnjoč: „Ali imate danes zopet koruzo?" Narodno-gospodarske stvari. Trgovska in obrtniška zbornica. XIII. XII. Zbornični svetnik gospod Janko Kersnik poroča o prizivu kousorcija A C. Ahčin, Srečko Nolli in Josip Stadler zoper prepoved, da ue Htnejo prirejati žareče jdinove luči (patent dr. Auer.) To delo se je temu konsoreiju zaradi tega prepovedalo izvrševati, ker nuna niti konsorcij sam, niti noben družnik njegov za izvrševanje svetilnih naprav potrebne koncesije. Ker plačujejo A. C. Ahčin kot ključavničar, Srečko Nolli in Josip Stadler kot kleparja davek, nastaia uprašanje, če ima|o vsled tega tudi pravico prirejati Auerjevo žarečo plinovo luč. Po izjavi stavbinskega oddelka c kr. deželne vlade ni nevarnosti pri prirejanji Auerjeve žareče plinove luči, ker dotična priredba za plinovo žarečo luč obstoji le v premembi plemenska (Brenner) na skrajnem konci plinovo esvke, napeljave in zaporne naprave plinove pa se delavec nič uo dotakue. Po § 15., točka 17. zakona i dne 15. marci ja 18S3. leta, drž. zak. št. .*>!», je bilo polaganje cevi, urejanje svečave in dovažauje vode izrečeno za kon-cesijonovHii obrt in Ljubljanski magistrat je na podlogi te določbe prepovedal prirejanja plinove žareče luči, ker pripada k obrtu izvrševanja svetilnih najirav. Ker ni, kakor je razvidno iz rečenega, priredba žareče plinove luci moči smatrati za „izvrše-vanje svetilnih naprav", ampak ona je le „prememba uže obstoječih svetilnih naprav", zato ni prepoved za prirejanje Auerjevo žareče plinove luči utemeljena glede na § 15, točka 17. omenjenega zakona. Uprašanje pa je zdaj, ali smejo ključavničarji in kleparji na podlogi obrtnih pravic postavljati plinove žarne Bvetilnice, oziroma prevzemati in izvrševati dotična dela. Ker ključavničarjem in kleparjem ni moči braniti v njih stroko spadajočih del upravljati pri katerih koli obrtnih izdelkih, preudarki je najprej, je li treba pri tem delu, s katerim seBarao prenaredi ali prav za prav premeni plamenak na plinovi cevki, kaj zgibati in lotati ali netati in piliti, ker zgibati in lotati imajo pravico kleparji, netati in piliti pa ključavničarji. Glede tega se je tole ovedelo: Manipulacija je kaj priprosta. Plamenak se namreč na skrajnem konci kandelabrove cevke izvije in vtakne žarnica (Gluhkorper). Pri r^in delu ni niti zgibati in lotati, niti netati iu piliti. To zvrši Inhko vsak kdor ima žarnico, katere prodata A. C Ahčin. V resnici opravljajo to delo po največ lokalih, po katerih gori žareča plinova luč, služabniki (hlapci itd..) ki ne znajo nobenega obrta. Pa tudi stroški bi bili preveliki, ako bi po hotelih, n pr. Dunajskih, posebni obrtniki prirejali Žarečo plinovo luč, ter bilo bi tudi mnogokrat zamudno, ker je često treba premeniti žarnico. Potemtakem ni moči priredbe žareče luči uvrstiti niti med rokodelske niti med koncesijonovane obrte, nego odsek meni, da to delo lahko opravi vsak, ker ni zanj treba strokovnega znanja. Zategadelj je odsek te misli, da priredba žareče plinove luči ni nikakoršen obrt in da je omenjenim obrtnikom bolj do tega, da bi imeli nekoliko dobička od prodaje plinovih žarnic, a ne od njih postavljanja. Ako bi pa ključavničar Ahčin in kleparja Nolli in Stadler hoteli to delo opravljati kot obrt, kar bi jim pa zaradi neznatnega dobička in zaradi davka ne kazalo, morali bi po mnenji odseka nazuaniti to kot svoboden obrt. Gospod poročevalec predlaga, da se zbornica izjavi v tem zmislu. — Predlog je bil vsprejet. Zancnljlvo Kilravtlno nredNtvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe ita pomanjkanji »lasti, napenjanji. tiSfunji v želodci in nerednem iztrebljenji, BadoM zopet tdravje, če rabijo pristni -Holl-OV S ei d 1 i t z-pra Jo k", Skatljica urane 1 gld. Vaak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tm-bluiibon H. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varHtveno znamko in podpisom. f> (4—11) ..LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I.oterl jut* «»r«'*"l4e 29. avgusta. Na Dunaji: 76, 82, 52, 12, 42. V G r a d c i: 49, 16, 9, 72, 73 Tujci: ~— 31. avgusta. Pri nHlltu : Dr. Strieker, baron Schrnidtbiirjj, Langer, KlanS, Bohuntsr, Mitler, FleiBcher, K u I in ari /. Dunaja. — Mali z Gorenjskega. — Orsscheui, Tercig iz Trstu. — Medu iz Zagreba. — ScbiwiUb»>ffen iz Gorice. — KremenSuk iz Velikovca. — Dr. Uorielli z Itadgone. — Dr. Steiupihar iz Kranja. — Thiede, Mnnkc. i/. Dmždan. — Schwlegel iz Gradca. — Qabriek, Pfeiler a Krftkega. — žitnik,u|Horovnico. — Skubic, KrtAtof, Laknor iz Črnomlja. Pri Sionu: Dr. pl. Reuss, Steindler, Speiser, Kti-nigstern l Dunaja, — Finchor, Mazzolt iz Trsta. — Kumer z (Joretijsknira. — Landstadter iz Dotnlat, — Hudolf iz Idrije. — Miihleisen iz Ljubljane. — Lehrman iz Maribora. —- Znidarič iz LaAkcga trga. Tri rljNUcm ceuvrjl: Kibnikar iz Logatca. — Kapnik iz Leskovca. — StiatRV iz Kamnika. — Dr. Humih s Krškega. — Ravnikar iz Litije. Metcorologično poročilo. Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- j krina v mm. 1 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 735-7 mm. 7334 »m. 734'3 mm. 15'4° C 221» C 15'7° C brezv. si. svz. al. szh. megla obl. obl. Sol«. dežja. ! 1 I I I Srednja temperatura 17*7 , za 0*4° nad normalom. X>u_23.a3sl2SL borza dne l. septembra t. 1. (Izvirno telegratićno poročilo.) včeraj — .... gld. 9040 ...... 90 «0 .....11050 lan m Papirna renta.....gld. 90 40 — gld. 90-50 Srebrna renta....., 90 20 — . 90 50 Zlata renta......, 110 50 — i 110 15 5% marčna renta .... r 1*2 05 — B 10205 Akcije narodne bank« . . „ 1012— — „ 1010- — Kreditne akcijo...... 273 25 — . 275 75 London.......„ 11755 — , 117 30 Srebro........„ —•— — „ —•— Napol......... „ 9-85»/i — Ii 9 30 C. kr. cekini......, rS U0 — . 5 58 Nouiiko marke.....■ „ 6780 — . 57-70 4°/0 drtavue BreAk.« i* I. 1854 25.) gld. 135 gld. 75 kr. Državne »rcčke iz 1. lati* 100 . 180 . — . Ogerska zlata renta 4u/0....... 102 OgcrBka papirna renta 5u/0...... 100 Dunava rS#. srećke 5°/0 . . . ltK) gld. t'^0 Zumlj. obe. avstr. 4' t, zlati last. listi . . 115 Kreditne srečko......100 gld. 189 Kudulfovo »reeko..... 10 . 20 Akcije uiu-lo-avstr. banke . 120 , 151 Tramway-druAt. velj. 170 k'J. ». v. . . . 220 80 35 50 50 75 Potrtim srcem javljamo vsem ljubim sorodnikom in znancem pretožno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nadobudni sin, oziroma brat Franc Poka pl. Pokafalva, dijak VIII. gimn. razreda, včeraj zvečer ob 10. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, bil poklican v 18. letu dobe svoje na oni boljši svet. Pogreb prerano umršega bode v sredo dne 2. septembra po prej darovani sv. masi zadušnici ob 8. uri zjutraj na domačem grobišči v Žužemberku. V Ljubljani, v dan 1. septembra 1891. Franc P6ka pl. Pbkafalva, c. kr. postni oftcijal. oče. Fan.1 Poka pl. POkafalva, mati. VlrglllJ, Fanl, Justina, brat in sestri. (725) ge vaprejmo na hrano in stanovanje. Ondu imeli bi tudi priliko vaditi se v italijanskem jeziku in sviranji na klavirji. — Več je izvedeli pri gosnej Joslplnl Koren, v LJubljani, na Mestnem trga, v Kendinl hlil v II. nadstropji. (711—2) Izgubil se je rujavkast bulldogg, ki rtuje na ime „lor«l*' in ima ovratnik z napisom „Graf Wickenburg, Jager-Lieutenant". Kdor najde psa, odda nuj ga proti nagradi v Ljubljani, na PoljitiiNkl centi At. 15, pri tleh, na levo. (724) dr. Karol-a Ahazhizh-a je od 25. avgusta t. 1. v <720—2> Frančiškanski ulici žt. 8. IN ti J l> «»1 J i* «■ ni-imIhI vo Prebavno vino (Vintim digestiviini Biej'messer) iz knezofikofijske dvorne lekarne v Briksonu Mr. F. C. Brevmesserja je najbolj!« in najalgurnejie sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstno motttve pre-bavljanja. ali zapeka. Cena velike Bteklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v Id ubijani. (595—13) % n. b o 1 n i želode Ljubljana, špitiilski' ulice 10. PonIoviic knjige, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najboljši papir, čedno In ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtinki, knjige kazalnice. (450—H) Razpis službe. Mestno žsu.parist'v© Tcdrijl odda začasno službo mestnega stražnika 8 plačo 3b0 gld., stanarino 40 gld., za uniformo G0 gld., za kurjavo 20 gld. Kolekovane prošnje z doktizili o rojstvu, pristojnosti, zdravji, dosedanjem službovanji, potem dokaz, da je prosilec slovenskega in nemSkega jezika v besedi in pisavi zmožen, h pripomnjo, ali je samskega ali zakonskega stanu, naj se tuuradno ulože «!<► itU. s«-ptfuil»i-t» I. I. Mestno županstvo xr Idriji dne 2«. &vgii8ta 1891. (723—1) Oziraje se na v „Slovenskega Naroda" št. 181 z dne 11. avgusta 1891 priobčeni zakupni razglas intendancije 3. voja, št. (Hmh;, zaradi zagotovitve dobave kruha in ovsa za leto 1892., se naznanja, da se bodo pri oddajnih obravnavali za VSC postaje, ležeče v področji tega voja, vsprejeniale tudi alternativne ponudbe za kruh iz Mna pol pšenične in na pol ržene nioke^ in za kruh. kakor je bilo določeno v zakupnem razglasu. V Grade*, dne 28. avgusta 1H91. (719—2) C. in kr. intenduiicija 3. voja. Glavna dobitka inarjev 100.000 11 50.000 inarjev (707—4) LOZI po 1 g-ld. V Ljubljani se dobivajo lozi pri J. G. MAYER-ju. LOZI po 1 gld. izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 3270