'i'. M ^ H iJ D R ANDREJ PAVLICA S E J A V E C NEDELJSKO BRANJE POUK, ZGODOVINA, LEGENDE DRUGE KNJIGE DRUGI ZVEZEK CENA 4 L. ČISTI DOBIČEK ZA DOBRODELNE NAMENE NIHIL OBSTAT. Gorica, dne 13. oktobra 1931. Dr. Fran Žigon cenzor. Št. 2043 31 IMPRIMATUR. V Gorici, dne 13. oktobra 1931. SB Frančišek Borja nadškof. -S. I. -t- Sle.r 82C65 / 5 S / ] C H ^ OSEMlNDVAjSETO BRANJE. ZA ČETRTO NEDELJO V POSTU. 1. Velika množica ljudi je hodila za Jezusom, kei' so videli čudeže, katere je delal. Ko je pet tisoč ljudi nasitil na gori s petimi ječmeno-Aimi kimlii in dvema ribama in je še dvanajst košev drobtinic ostalo, je vsa množica vanj verovala' in govorila: «Ta je resnično prerok, kateri ima na svet priti». Hoteli so ga po sili pro-.glasiti kralja. 2. To množico, ki je za Jezusom hodila in :g'a častila, moramo posnemati tudi mi. V Kristusa moramo verovati, za njim hoditi, njegov •sv. nauk izpolnjevati. Tako smo obljubili pri sv. krstu, ko smo bili prerojeni v uovo življenje. Takrat smo prisegli, da ne bomo služili hudobnemu duhu, hudobnemu svetu in mesu, ampak Kristusu v sv. IDuhu. Kristus je dokazal s pravimi čudeži, kakor beremo v današnjem sv. evangeliju, da je resnično prerok, ki je imel na svet priti, da je pravi Bog in vsemogočni kralj, ki nas je s svojim naukom, s svojiiu zgledom, s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo rešil sužno-sti greha, sužnosti .hudobnega, duha in sužnosti mesa. Za njim moramo torej hoditi in njegove-besede izpolnjevati. Kristusov nauk dela ljudi resnično srečne in proste.' Nikar torej ne zapu-ščajmo Kristusovega nauka, da bi se oklenili drugih naukov, ker drugi nauki vedejo v sužnost hudobnega duha, v sužnost greha in mesa. Te sužnosti nas je Kristus oprostil. * X; 3. To resnico treba poudarjati zlasti dandanes, ko je toliko krivih prerokov, ki zavajajo ljudi v «užnost krivih naukov, v sužnost hudobnega duha in mesa. Vsled vojske je sv. vera in je versko živjenje veliko trpelo. Vojaki so prišli iz tujih krajev, kjer so videli in slišali marsikaj slabega in zavajajo sedaj ljudi v slabo. Guvajmo se te verske kuge. Sv. Pavel nam kliče v danamjem sv. berilu: «Bratje, nismo otroci sužnje, ampak proste» t. j. mi .smo otroci katoliške cerkve, ki nas je v Kristusu oprostila sužnosti greha in mesa, ko nas je prerodila pri sv. krstu. «Mi smo kakor Izak otroci obljube». pravi sv. Pavel t. j. mi smo bili rojeni pri sv. krstu po Jezusu iz sv. Duha, kakor je bilo že v davnih časih oblju])]jeno. Naša mati sv. katoliška cei'kev ima več otrok, ko tista, ki ima moža, ker katoličanov, ki so bili pri sv. krstu prerojeni, je ko listja in trave. Zato pravi sv. Pavel o cerkvi: «Veseli se, nerodovitna . . . ra-duj se in prepevaj . . . zakaj zapuščena ima veliko otrok, več ko t'a, katera ima moža». Kakor je pa preganjal takrat Izaka, ki je bil po duhu rojen, oni, ki je bil po mesu rojen iz sužnje Agare, prav tako preganjajo tudi dandanes otroci mesa in hudobnega duha vse tiste, ki pravično žive in so otroci božji. Zavedajmo se, da smo pri sv. krstu dobili čast, kristjanov in katoličanov, da smo po sv. Duhu postali prostega rodu in veselimo se tega. Veselimo se, da je Kristus naš kralj in prerok in živimo pravično zvesto izpolnjujoč njegove besede. Veselimo se, da nismo več sužnji greha, sužnji mesa, sužnji hudobnega duha in bodimo • zvesti otroci božji, da dosežemo dediščino- otrok božjih, večno kraljestvo. * 4. Ko sta sv. Ignacij in sv. Frančišek Ksa-verski po izpreobrnitvi napravila veliko spoved, se nista nikdar več vrnila v staro življenje, ampak sta stanovitna ostala do konca. Taki bodimo tudi mi! Nič več se ne vračajmo k starim grehom, ampak bodimo ponosni, da smo katoličani, da smo sinovi sv. matere katoliške cerkve dii da smo pri sv. zakramentih postali otroci božji in dediči večnega kraljestva. Hkrati pomiHlimo tudi, koliko je še danes ljudi, ki so še starem paganstvu in kako težavno je te Ijiidi izpreobračati k pravi veri. Koliko je moral sv. Frančišek Ksa^-erski trpeti mej pagani, katere je izpreobračal. nam dokazuje njegov životopis. Kolikokrat pridejo misijonarji T smrtno nevarnost mej divjimi neverniki, kolikokrat morajo dati celo življenje! Tudi sv. "Frančišek Ksaverski je bil v smrtni nevarnosti. Ko je v travankorskem kraljestvu oznanjeval mej imgani sv. vero in mu je tam Bog podelil celo dar .jezika, da je govoril jezik, ki se ga ni nikdar učil, so sovražniki najeli zavratnib morivcev, ki naj bi ga s puščicami usmrtili, toda po milosti božji ga je samo ena puščica na roki nekoliko podrsnila. Zdaj pa je prihrumelo v travankorsko kraljestvo divje ajdovsko ljudstvo Bodagje. Domačini so zbežali iz svojih vasi v sredino dežele. Sv. Frančišek je molil k Bogu, naj ne izda volkovom izpreobi-njene črede. Potem zbere nekaj pogumnih kristjanov in gre s križem v roki divjakom naiJroti. Ko |)ride blizu njih, se ustavi in zakliče z gromovitim glasom: iV imenu živega Boga vam velevam: Ustavite se in vrnite se v domovino!» Sovražnike je pri teh besedah prevzel tak strah, da so se spustili v največjem neredu v beg. Travankorski kralj ga je radi tega ukazal iioklicati k sebi in mu je rekel: «Kakor imenujejo mene velikega kralja, naj imenujejo tebe velikega očeta!» In vladar mu dovoli, da sme povsod pridigovati in da smejo njegovi podložni krščansko vero sprejeti. In koliko drugih težav in nevarnosti je moral prestati sv. Frančišek v tistih desetih letih, ko se je mučil v Indiji in na Kitajskem za hožje kraljestvo! Zmislimo se danes na tiste žalostne razmere mej pagani, ki so bili še sužnji greha in laudol)-nega duha. Mi smo že od rojstva prosti otroci ■sv. katoliške cerkve, ki nas je pri sv. zakramentih prerodila v otroke božje. Zavedajmo se tega in živimo, kakor smo pri sv. krstu obljubili. Pomagajmo pa tudi sv. misijonom z denarjem in z molitvijo, da se izpreobrnejo še tisti milijoni nesrečnih paganov, da zagledajo luč sv. vere, ki iaže pot do večnega zveličan ja. « * * Ö. Kj'istus je storil ])red apostoli in pred jnnožico veliko čudežev, da bi utrdil vero v njih srcih, kajti brez vere ni mogoče krščansko življenje. 1'rvi pogoj za krščansko življenje je vera. Te čudeže moramo tudi mi večkrat premišljevati, da se utrdimo v sv. veri, kajti ludi nam je nemogoče po krščansko živeti, ako nimamo trdnega verskega prepričanja. Ko je bil sv. Amat, ki ga praznujemo dne 13. sept., na smrtni postelji, je ukazal, naj mu pi'eberejo vse glavne verske a'esnice. Ko so mu vse resnice prebrali, je vzdihnil: «Tako veru- jem, o presveta Trojica, tako spoznavam, o vsemogočni Bog, tako mislim o Tebi, Sin Božji Jezus Kr., ki si prišel na svet in človek postal zavoljo našega zveličanja». Ko je te besede izrekel, je izdihnil svojo-sveto dušo. Ta zgled nam kaže, da mora človek po sv. veri živeti in v sv. veri tudi mnreti, kajti Kristus je rekel: «Kdor ne veruje, bo pogubljen». Sv. cerkev priporoča, da moramo z mnira-jočimi moliti kesanje, pa tudi dejanje vere,, upanja in ljubezni. To je potrebno za dobro in sveto smrt. Kar pa je potrebno za dobro in sveta smrt, je potrebno tudi za dobro in sveto življenje. Zato naj kristjan večkrat moli dejanje-vere, kajti krščansko življenje je mogoče le, če-imamo trdno versko prepričanje. Zato je dobro, da vsak dan dostavimo k rožnemu vencu: tudi dejanje vere. O sv. Amatn se pripoveduje, da je ukazal,. naj ga pokopljejo pred cerkvena vrata in da je- ■ sam napravil nagrobni napis, ki se je glasil; «Kristjan, ki greš v cerkev k molitvi, prosi usmiljenega Gospoda za dušo spokornika Amata, ki leži tukaj y grobu. Naj bi dosegla ljubezen mnogih, ki bodo goreče prosili usmiljenega- Boga, česar ni mogla doseči radi grehov moja siroma-ščina». Toda čudeži so se začeli na tem grobu takoj goditi, da so že po enem letu z veliko slovesnostjo prenesli ostanke njegove v cei'kev in ga začeli častiti kot svetnika. 6. Za vsakega človeka je največje važnosti, kakšnega verskega prepričanja je, kajti vera je-podlaga življenja, je korenika sv. čednosti. Če je-korenika slaba ali fnila, je tudi vse naše življenje in delovanje pomanjkljivo, slabo ali gnilo. Ge je vera kriva, je tudi tvoje versko življenje-krivo in malikovavsko. Zato je velika nespamet, če nekateri govore: «Vse vere so enako dobre. Dovolj je, da verujemo-in molimo Boga». To je popolnoma napačno, kajti treba je-tako živeti, kakor je Bog resnično razodel in ne vsak po svoji pameti. Treba je izpolnjevati božje zapovedi in zapovedi tistih, katere je Bog postavil. Trelia je verovati v Odrešenika in živeti pO' njegovem zgledu in po njegovih naukih. 7. Vse, kar treba znati in izpolnjevati, uči edino-le katoliška cerkev, katero je postavil Jezus Kr. Sv. cerkev je steber in trdnjava resnice. Zato se moramo Kristusove cerkve okle-])ati. da ne pademo v zmote in v grehe. Res je, da moramo tudi drugoverce ljuljiti, ker je Kristus ukazal, da moramo z ljubeznijo' do bližnjega dokazovati, da smo pravi učenci njego\i t. j. da imamo pravo vero, prave nauke, katere je on učil, toda na drugi strani ne .smemo zmote in greha nikdar odobravati. Zato je-prepovedano, da bi se v mešanem zakonu z do-■\-oljenjem katoliške zakonske polovice odgojevali otroci v nekatoliški veri. S tem bi katoliška po- lorica zatajila svojo vero. Kdor veruje, da so katoliški nauki resnični, ne bo' nikdar dovolil, da bi njegovi otroci izgubili katoliško vero, kajti ^era mora biti katoličanu največji zaklad. Zato je katoličanom tudi ostro prepovedano hoditi v •drugoverske cerkve in poslušati drugoverske pridige ali prebirati knjige, ki so katoliški veri nasprotne ali služiti pri takih drugovercili, ki prepovedujejo služabnikom hoditi k sv. maši in živeti po katoliških naukih. Trdno se oklepajmo sv. cerkve, ki je trdnja-Ta in steber resnice. S. Kazen paganóv imamo tudi še krivoverce in razkolnike, ki so se odcepili od katoliške cerkve. Ti so krščeni kakor mi, a so odpali od katoliške cerkve in odpovedali pokorščino glavarju katoliške cerkve, rimskemu papežu. Nemčija je hila pred Lutrom popolnoma katoliška država, a jo je Luter ziivedel v zmote, da ste skoraj dve tretjijii odpali. Proti Lutru in luteranskim kri-Tovercem se je bojeval sv. Kanizij, katerega so sti-ašno zaničevali in sovražili. Metali so nanj kamenje in bi bili hišo zažgali, kjer je stanoval, če i)i ne bili postavili straže. Sv. Kčinizij je v času velikih luteranskih verskih zmešnjav spisal katekizem, po katerem so bili kasneje prirejeni vsi katekizmi. Glede kri-vovercev, ra-zkolnikov in drugih, ki so bili nekdaj katoličani pa so odpali ali ki niso bili nikdai- katoličani pa so bili vendar veljavno kr-isčeni ali ki sploh niso bili krščeni, beremo v tem katekizmu te-le nauke, ki jih mora znati vsak katoličan: Vpiamnje: Zakaj je rimsko-katoliška vei-a edino zveličavna, prava veva? Odgovor: Zato ker je to vero učil Jezus Kr.. ker so jo oznanjali apostoli, ker so jo ti'clili in branili zoper ki'ivoverce cerkveni očetje, brez Števila svetnikov in naj.starši cerkveni zbori, ker je ta vera bila z mnogimi očitiiiiiii čudeži iDoti--jena, s krvjo brezštevilnih mučenikov izpričana, in ker jo je od apostolskih časov do daiiašnjega dne izročala in ohranjevala nepretrgana vr-sta duhovnih, pastirjev in j)redstojnikov. Yjììdkinje: Kaj .sklepamo iz tega"? Oduocor: Sklepamo, da se pogubijo v.si, ki ne umrjejo v edino pravi katoliški veri, kajti .sv. pi.smo pravi: «Brez vere ni mogoče ugajati Bogu CHebr. 11, 6)» in «Kdor ne veruje, se jiogubi (Mark 16, 16)». Edino prava vera je le katoliška. Zato se ne more zveličati, kdor (po .s\oji krivdi) ni katoličan. Vprumnje: Ali je mogoče navesti še drug dokaz iz sv. pisma? Odgovov: Sv. i)ismo pravi: «Kdor cerk\e n.e-posluša, naj ti bo ko pagan ali cestninar (Mat. 18, 17)». Toda kdor ne umrje v katoliški veri, ne-posluša cerkve. Taki se pogube, kakor se pogulie pagani in cestninarji, če se pred smrtjo ne iz-preobrnejo. Pomisliti moramo tudi, da je kriva vera in nevera smrten greh, torej že sama na sebi pogubna. Vprašanje: Ali se pogube tudi taki nekato-ličani, ki nis0 dovolj poduceni? 0(1 (lovor: Ako so nevednost sami zakrivili, se bodo pogubili kakor Judje, ki so ob časn Kristusovem veri nasprotovali; ako pa zmote svoje Tiiso sami zakrivili, recimo da se jim katoliški nauk ni še oznanjeval, nimajo greha radi nevei-e in zmote in se ne bodo pogubili radi nevere, saj so taki pravzaprav udje katoliške cerkve, v katero so stopili s sv. krstom. V njej ostanejo, dokler ne odpadejo s prostovoljno in trdovratno nevero. Toda taki se prav lahko pogubijo, če storijo druge grehe. En sam smrtni greh zadostuje. da se vekomaj pogube, kajti skoraj nemogoče je, da bi dobili odpust. O popolnem kesanju ne vedo namreč ]iič ali vsaj ne vedo dovolj, prave' spovedi in odveze pa nimajo. Druge poti pa do odpusta, grehov in do večnega zveličanja ni. Vpramnje: Kaj je učiti o nekatoliških otrocih? Odijovor: Otroci nekatoliških starišev se za-eličajo, če so pravilno krščeni in če umrjejo, preden se oskrunijo s krivovero ali s kakim smrtnim grehom, kajti taki otroci ne umrjejo kot nekatoličani, ampak kot udje kat. cerkve, v katero so stopili s sv. krstom. * * * * * * 9. Kakor beremo v današnjem sv. evan-gelju, je hotel Kristus sv. Filipa poskušati, ali ima trdno vero in trdno zaupanje vanj ali ne. Zato mu je rekel: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli. Filip mu odgovori: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da hi vsaideri kaj malega doiil. Tako je tedaj odgovoril apostol Filip, ki ni imel še prav trdne vere in trdnega zaupanja v Jezusa. Tako se godi večkrat tudi nam. Tudi mi nimamo večkrat trdne vere in trdnega zaupanja T Boga. Vsa naša nevera in vse naše nezaupanje •se pa razbije ob čudežu, o katerem pripoveduje današnji sv. evangelij. Naj omenim samo iieka-iere ugovore proti katoliški veri! 10. Posvetnjaki pravijo: Kako je mogoče, da je Bog svet iz nič ustvaril? Iz nič se ne more nič napraviti! Tako govore posvetnjaki! Pa poglejmo današnji sv. evangelij! Samo pet ječmenovih hlebcev je bilo in dve ribici. In kaj se je zgodilo? Teh pet hlebcev in dve ribici je Jezus samo z besedo tako pomnožil, da jih je bilo pettisoč nasičenih in da so potem še dvanajst košev pobrali. Vprašam, ali ni Jezus ta kruh tudi iz nič ustvaril? Prej ga je bilo le 5 hlebcev, potem ]m ga je bilo toliko, da se je nasitilo pettisoč ljudi in da je bilo nabranih še dvanajst košev samih drobtinic. To je storil Jezus s svojo vsemogočno besedo! Apostola Filip in Andrej nista potem nič več dvomila, pa tudi množica ni nič več dvomila, ampak so vsi soglasno o Jezusu rekli: On je resnično prerok, kateri ima na svet priti. Hoteli so ga po sili proglasiti kralja. Take dvome moraiiio razganjati h tem, da, pogostoma premišljujemo sv. evangelij. Prav tako moramo pobijati druge posAet-njake, ki pratijo: Ko človek umr,je, potem ga Jie-more nihče več obuditi v življenje. Tudi take ])e-sede so prazne! ön, kateri more iz nič kaj storiti,, kakor je dokazano v današnjem sv. evangeliju, On bo tudi le z besedo spet združil našo dušo s telesom in mi bomo slavno iz groba vstali. V te.i stvari ne smemo imeti nobenega dvoma. Vsak dvom mora izginiti, ako dobro premišljujemo-današnji sv. evangelij. Pravijo dalje: Kako ,je mogoče, da se pri .sv_ maši premeni kruh v telo in aìuo v kri našega Gospoda Jezusa Kristu.sa? Prazen je tudi ta ugovor. On, ki je pet kruhov tako pomnožil, da je nasitil pettisoč ljudi in da je ostalo še dvanajst košev drobtinic, pač lahko naredi s svojo besedo,, da se kruh izpremeni v njegovo meso in vino v njegovo kri. Saj je slovesno govoril pri zadnji večerji nad kruhom: »To .je mo.ie telo« in nad vinom: »To je moja kri. To delajte v moj spomin!« Ako dobro premišljujemo današnji sv. evangelij, ne bomo d\'omili niti .o tej resnici. 11. Iz današnjega sv. evangelja je razvidno, da Bogu ni nemogoča nobena stvar. Imeti moramo vanj trdno vero in trdno zaupanje. Ko je prišlo izraelsko ljudstvo v sinajsko puščavo, se je začelo prepirati z Mojzesom: »Daj nam vode, da ne umrjemo«. Mojzes je odgovorih »Kaj se prepirate z menoj, zakaj skušate Boga?« Ljudstvo pa je odgovorilo: »Zakaj si nas gnal iz Egipta, da umoriš z žejo nas in naše otroke in našo živino?«. Mojzes pa je klical v Gospoda in Gospod je rekel: »Stopi pred ljudstvo in vzemi seboj nekatere izmed Izraelovih starašiu in palico vzemi v svojo roko in pojdi. Glej, jaz hom stal pred teboj na skali na hribu Horebu in udaril boš na skalo in pritekla bo iz nje voda, da se ljudstvo napije«. In Mojzes je storil tako in iz skale je pritekla voda v dolino, kjer je bilo ljudstvo. Vsi so se napili hladne vode in so napojili žejno živino. In spet t)eremo v sv. pismu drugo dogod-bico: Ko je izraelsko ljudstvo prišlo v cinsko puščavo, niso spet imeli vode in ljudstvo se je dvignilo zoper Mojzesa in Arona. In Mojzes in Aron sta Boga prosila: »Gospod Bog, usliši vpitje tega ljudstva in odpri jim studenec žive vode«. In Gospod je rekel Mojzesu: »Vzemi palico in zberi ljudstvo, ti in Aron, in govorita skali in dala bo vode«. Mojzes je tedaj vzel palico in je pred ljudstvom udaril na skalo, pa voda ni pritekla, ker je sam nekoliko dvomil, ali bo dal Bog vode iz skale nehvaležnemu ljudstvu. Mojzes je udaril drugikrat z živo vero in z zaupanjem in pritekla je hladna studenčnica, da se je napilo' ljudstvo in živina! Iz teh zgledov razvidite jasno, da Bogu ni nemogoča nobena stvar. Prositi ga morajno in. imeti vanj trdno vero in trdno zaupanje. V vseh teh rečeh nas podučuje današnji sv. evangelij. * * * 12. Prav mnogokrat si starisi belijo glavo: Kaj bomo jeli, kaj bomo püi, s čim bomo oblačili sebe in družino? Vse take skrbi izvirajo iz tega, ker nimamo trdne vere in trdnega zaupanja v Boga. Te besede so prav podobne besedam, ki ste jih slišali v današnjem sv. evangeliju: »Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri kaj malega dobil«. Današnji sv. evangelij nam vse take ugovore ovrže! Kdor ima zaupanje v Boga, ne bo tako govoril. Zapomnimo si besede Gospodove: »Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jeli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblačili. . . . Poglejte ptice pod nebom, ker ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice in Vaš oče nebeški jih živi. Ali niste Vi veliko več kakor one? Kdo pa izmed . vas more s svojo skrbjo dodati le en komolec k svoji dolgosti? In za obleko kaj skrbite? Poglejte limbarje na polji, kg,ko rastejo, ne dela.jo in ne predejo, pa povem vam, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor eden njih. če pa Bog tako oblači travo na polji, katera danes stoji in se jutri v peč vrže, koliko bolj bo Vas, malo verni! Ne skrbite tedaj: Kaj bomo jedli ali s. čim se bomo oblačili, ker po vsem tem popra-šujejo neverniki. Saj ve Vaš Oče nelješki, da vsega tega potrebujete. Iščite tedaj najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to Vam bo privrženo«. S temi besedami ])a ni hotel Kristus reči, da ne smemo skrbeti za živež in za obleko, ampak da ne .smemo v prvi vrsti skrbeti za to. V prvi vrsti moramo skrbeti za ])ožje kraljestvo ali za •svojo du«o in še le v drugi vrsti za telo. Ce bomo Y prvi vrsti skrljeli za dušo, nam bo vse drugo, kar potrebujemo za telo —■ privrženo! « * 13. Bog je tudi že v starem Kikonu bil obljubil izraelskemu ljudstvu, da mu bo dobro na zemlji, da bo zemlja obilno rodila, da bodo dolgo -živeli, če bodo zapovedi božje izpolnjevali in po njih živeli. Ko bomo za Veliko noč . urejevali svoje dušne reči, uredimo jih dobro, da nam bo vse drugo privrženo. Imejmo zaupanje in trdno vero v Boga. Bogu ni nemogoča nobena stvar, kakor nas uči današnji sv. evangelij: Iščite tedaj najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo nam ])o Bog navrgel!« * * .1= * * * * 14. ])ogodek, o katerem nam pripoveduje današnji sv. evangelij se je dogodil ob geneza-reškem jezeru. To jezero se imenuje tudi galilejsko jezero ali liberijsko jezero in je prav prijetno. štiri ure dolgo in dve uri široko, obdano z lepimi gorami. Ob tem prijetnem jezeru, v katerem je polno rib, .se je naš Gospod Jezus. Kristus večkrat mudil. Tako se je Jezus mudil na tem jezeru tudi za tisto Veliko noč, katera je bila eno leto pred Nje- govim trpljenjem in Njegovo smrtjo. Čez to jezero se je dal prepeljati v čolnu in je šel na nekO' goro onstran jezera nad mestom Betzajdo. Velika množica ljudi je šla za njim, ker so videli čudeže, katere je delal med bolniki. Tam je vzel pet kruhov, katere je imel mladenič in je zahvalil ter jih razdelil med ljudstvo; prav tako tudi dve ribici in je ukazal dati množici, kolikor so hoteli. In vsi so bili nasičeni. * « * 15. Vedeti pa treba, da je imel Jezus s tem. čudežem poseben namen. S tem čudežem je hotel apostole in ljudi pripraviti na govor, katerega je imel kmalu potem. Drugi dan po tem čudežu je bil Jezus na nasprotni strani jezera namreč v mestu Kafarnaum-u. Ko je izvedela to množico, ki je bila prejšnji dan nasičena, se je brž zbrala okolu Njega. Ko je Jezus spet zagledal množico, je rekel: »Resnično, resnično, povem vam, iščete me, ne ker ste čudeže videli, temveč ker ste jeli od kruhov in ste bili nasičeni. Delajte ne za jed, katera mine, ampak za jed, katera ostane v večno življenje, katero vam bo dal Sin človekov«. Množica je tedaj odgovorila: »Kaj naj tedaj storimo?« Jezus jim je odgOAoril: »To je delo 'božje, da verujete v Njega, katerega je Oče poslal Množica pa mu je odgovorila: »Kateri čudež tedaj storiš, da vidimo in ti verujemo? Naši očetje so jeli mano v puščavi, kakor je pisano«. Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem Tam: Mojzes Vam ni dal kruha iz nebes, ampak moj Oče Vam da laravi kruh iz nebes. Zakaj kruh božji je tisti, kateri je . iz nebes prišel in daje svetu življenje«. Množica mu je rekla: »Gospod, daj nam vsak čas ta kruh!« Jezus pa je rekel: »Jaz sem živi kruh življienja; kdor k meni pride, ne bo lačen in kdor v mene veruje, ne bo nikoli žejen«. Judje so začeli godrnjati, ker je rekel: »Jaz sem živi kruh, kateri sem iz nebes prišel!« In so rekli: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin, čigar očeta in mater poznamo? Kako tedaj pi-avi: Iz nebes sem prišel?« Jezus pa jim je odgovoril in jim rekel: »Nikar ne godrnjajte med seboj! . . . Jaz sem kruh življenja. Vaši •očetje so jedli mano v puščavi in so umrli. Ta pa je kruh, kateri iz nebes pride, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem iz nel)es prišel? Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za, življenje svetai. Judje so se tedaj prepirali med seboj: »Kako nam more dati ta svoje meso v jed?« Jezus pa ni preklical svojih besedi, ampak je še bolj slovesno rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jeli mesa Sina človekovega in pili Njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je mo,ie meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res i)ijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kateri mene je, živel zavoljo mene. Ta je kruh, kateri je iz nebes inišel, ne kakor so jedli vaši očetje mano in «o umrli. Kdor je ta kruh. ba živel vekomaj!« 16. To so bile jasne besede Jezusove. Napovedal jim je, da bodo morali jesti njegovo meso-in piti njegovo kri. Da bi jih pripravil na te trde besede, zato je napravil veliki čudež, o katerem pripoveduje današnji sv. evangelij, s katerim je-s petimi kruhi nasitil pettisoč ljudi. Hotel jim je najprej dokazati, da je vsemogočen, še-le potem jim je povedal, da jim bo dal uživati svoje telo in piti svojo kri. Kakor pa je hotel Kristus pripraviti Ijudi^ na te besede, s katerimi obljublja Najsvetejši zakrament, v katerem je njegovo pravo telo in njegova prava kri, prav tako nas hoče tudi sv. cerkev vsako leto današnjo nedeljo pripraviti na, vreden prejem Najsvetejšega zakramenta za Veliko noč. Vsako leto beremo današnjo nedeljo o čudežu, s katerim je Jezus pomnožil pet kruhov in nasitil ž njimi pettisoč ljudi. Prav tisti, kateri je blagoslovil pet kruhov in je ukazal apostolom razdeliti med pettisoč ljudi, prav tisti je postavil tudi najsvetejši zakrament, ko je rekel: »To je moje telo, to je moja kri, jejte in pijte vsi! To delajte v moj spomin!« To so Jezusove besede, o katerih ne smemo dvomiti. Premišljujmo tedaj natančno čudež,, o katerem smo brali v današnjem sv. evangeliju, ker približal se je čas, ko mora vsak kristjan z živo vero prejeti zakrament sv. Rešnjega Telesa. Dajte si lep čas za Veliko noč, kakor si ga je dala tista množica, ki je šla za Jezusom na goro; dajte .si lep čas in dobro opravite svojo dolžnost: »To je kruh, ki je iz nebes prišel, ne kakor so jedli izraelski očetje mano v puščavi in so umrli, kdor je ta kruh, bo živel vekomaj!« * =s * * * * 17. Blagor ljudem, ki so jeli od pomnoženega kruha, ki jim ga je dal Jezus, kakor beremo v današnjem sv. evangeliju, pa veliko bolj blagor njim, ki jedo od kruha, ki nam ga daje Jezus pri sv. obhajilu. Pod podobo kruha, pod podol30 hostije je pričujoč resnično sam vsemogočni Bog. Srečni, ki prejemljejo v sv. hostiji Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa! Ta sv. kruh smo prvič prejeli, kö smo bili še majhni, ko nismo še poznali skušnjav neumnega sveta; )jotem smo ga prejeli še mnogokrat in vselej nas je ta kruh pokrepčal in poživil. Zadnjič ga bomo prejeli na smrtni postelji, ko se bo naša duša poslavljala od tega sveta in Bog daj, da bi ga takrat vredno prejeli. kruha! 18. Premišljujm'o nekoliko lastnosti tega ^ I Kruh, ki ga mašnik posveti pri sv., maši, je iz bele pšenične moke, kar pomenja, da mora biti človek, ki pristopi k mizi Gospodovi, čist ua duši in na telesu. Dušo očistimo pri sv. pokori. Ako bi kdo pristopil k mizi Gospodovi s smrtnim grehom, naredil bi nov smrtni greh, ki se imenuje božji rop; ako bi kdo pristopil k mizi Gospodovi, ki je pri sv! spovedi radovoljno zamolčal smrten greh, naredil bi božji rop; ako bi kdo ne dobil sv. odveze, pa bi vendar pristopil k mizi Gospodovi, naredil bi božji rop; ako bi pa kdo dobro izprašal vest in bi pp nedolžnem pozabil povedati smrten greh, ne naredil bi božjega ropa, ako bi pristopil k mizi Gospodovi. Dovolj je, da se pri prihodnji spovedi sjDovemo pozabljenega smrtnega, greha. Pa tudi telo mora biti snažno in čisto. Bela hostija pomenja, da moramo pristopiti k mizi Gospodovi ,s čistim telesom in s čisto obleko. Preden je dal Bog izraelskemu ljudstvu deset zapovedi, prikazal se je Mojzesu in naročil, naj se ljudstvo pripravlja tri dni in naj opere svoja oblačila, zakaj tretji dan bo Gospod prišel vpričo vsega ljudstva na sinajsko goro. In ljudstvo je ubogado, si je O]n-alo vsa svoja oblačila in se pripravilo, da l^i tretji dan stopüo pi'ed Gospoda (II. Mojz. 19). Tako moramo tudi mi s čistim telesom in s čistimi oblačili pristopati k mizi Gospodovi, kjer je pričujoč vsemogočni Bog. Dalje! Ta sveti kruh je iz pšenice. Pšenico pa treba prej zmlatiti in potem zrnje zmleti. To pomenja, da mora človek, ki hoče sprejeti najsv, zakrament, prej pokoro delati. V starih časih je bila navada in ta navada se je ohranila v Rimu do današnjega dne, da položi spovednik grešniku palico na hrbet v znamenje, da je grešnik zaslužil za grehe kazen. Pri nas dvigne spovednik samo roko, kiidar daje sv. odvezo govoreč: Jaz te odvežem vseh tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. V starih časih so bile tudi silno ostre pokore in ostre kazni za grehe. V teku stoletij je cerkev te pokore olajšala in dovoljuje spovedniku nalagati le majhne kazni na pr. pet Oče iiaš-ev itd. Razume se pa, da nas čakajo v vicah, -če prej ne, ostre kazni, ako si jih sami prostovoljno ne naložimo. Pšenica se zmelje. To pomenja, da mora imeti človek, ki pristopi k mizi Gospodovi, potrto, skrušeno in ponižno srce. Človek izgubi z grehom nebesa in si zasluži pekel. Gorje nam, ko bi nas Bog v stanju smrtnega greha nagloma poklical s tega sveta! In kako lahko se to zgodi! Naše življenje visi na tanki nitki. Ako Bog to nitko prestriže — pa smo izgubljeni lahko na večne čase. Moka se dobro preseje. Testo za hostije je iz dobro presejane moke. To pomenja, da se mora vsak človek dobro presejati ali presoditi, preden stopi k mizi Gospodovi. Sv. Pavel kliče: Naj človek samega sebe presodi in potem naj je od tega kruha. Zakaj kdor nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne loči telesa Gospodovega . . . Zato t. j. kar 1:0 nevrednem uživate, zato je med vami veliko slabih in bolnih in veliko jih spi. Ako bi .sami sebe presodili, bi ne bili sojeni«. Testo se na ognju speče. To pomenja, da mora imeti človek ogenj v svojem srcu t. j. ogenj ljubezni. Preden pristopimo k mizi Gospodovi,, moramo zanetiti v svojem srcu velik ogenj, da bo naše srce od ljubezni gorelo. Bog, katerega uživamo pri sv. obhajilu, je ljubezen in zahteva od nas ljubezni. Duše, ki so v nebesih, uživajo Boga v neizmerni ljubezni, da ga sploh ne morejo več žaliti niti z najmanjšim grehom. Sv. obhajilo pa je predokus tiste ljubezni, s katera bomo uživali Boga nebesih. Zato mora biti naše srce polno ognja božje Ijiibezni, ko stopamo pred aitar. Ta kruh je iz nekvašenega testa. Kvas pomenja grehe, katere moramo odložiti, ako hočemo pristopiti k mizi Gospodovi. Sv. Pavel nam kliče za Veliko noč: Bratje, postrgajte stari kvasf Sv. očetje poudarjajo tudi, da je ta kruh lepo zložen v eno telo iz mnogih zrnc, kakor je tudi vino iz mnogih jagod. To pomenja. da mora biti človek, ki pristopa k mizi Gospodovi, v lepem miru in v lepi ljubezni in složnosti z vsemi ljudmi, da ne sme imeti nobenega sovraštva in. nol>ene maščevalnosti do svojega bližnjega. Vidimo tudi, da so hostije okrogle in sv. cerkev predpisuje, naj bodo hostije okrogle. Kar je okroglo, nima nikjer konca in pomenja ne-skončnosit. Okrogla hostija pomenja neskončnega Boga, ki ga pri sv. obhajilu uživamo. Vse te lepe nauke nam daje premišljevanje o lastnostih tega kruha in pogled na podobo tega kruha. To je kruh. ki daje večno življenje. Kdor ne je od tega kruha, nima življenja in ne more- nobenega sadu obroditi za večno življenje. Tak j& podoben mrtvemu drevesu, ki ne niorè roditi sadu in je pripravno le za ogenj. S: * « * S >:: * * * 19. Kmet je prišel na pomlad pod jablano, katera je še lansko leto lepo cvetela in obilo jabolk obrodila. Kaj pa zagleda? Zagleda, da se je-jablana v zimskem času posušila. Vse drugo-drevje okrog nje je ozelenelo in razcvetelo, le ja-, blana, uboga jablana, je suha. Kaj se je zgodilo ubogi jablani, ki je še lansko leto lepo zelenela in obilo sadja obrodila? Kmet pregleda veje, na-: reže ji deblo in vidi, da je popolnoma suha.. Umrla je v zimskem mrazu. IČdo bi ne bil žalosten, če mu lepo drevo umrje? Tako je kmet žalosten radi jablane, ki mu je umrla na njivi. Tej jablani pa so podobni ti. kateri so lansko leto bili živi na duši, zdaj pa so mrtvi. Lansko leto za Veliko noč so ozeleneli, so obrodili sad pri sv. zakramentih, zdaj pa so mrtvi, mrtvi na duši. Umrli so med letom v grehih. Ali bodo ti letos spet ozeleneli, ali bodo leto.s spet razcveteli? Jablana, ki umr.je, ne more več oživeti! Ni pa tako s človekom! Če tudi umrje na duši, je vendar upanje, da oživi in da postane-otrok obljube ali otrok božji! Božje usmiljenje je veliko! Poslušajmo besede sv. Pisma: »Vstani, ki spiš; Kristus te bo razsvetlil!« 20. Premišljujmo, kaj mora storiti, kdor lioče pri sv. zakramentih spet oživeti in postati otrok obljube. Pred vsem treba natančno izprašati vest. Sv. Pavel pravi: »Postrgajte stari kvas, da boste novo testo«. Nihče naj si ne domišlja, da nima grehov. Dobro moramo premišljevati pa bomo našli stari kvas, ki leži na našem srcu. Rekel je nekdaj mlad menih staremu menihu, svojemu učeniku: »Oče moj! zdi se mi, da živim pobožno in Bogu prijetno«. Stari puščavnik pa ga zavrne in mu reče: »Kdor svojih grehov ne pozna, si vedno domišljuje, da je dober; kdor pa premišljuje svoje grehe, s katerimi se je zadolžil, ne bo nikdar tako mislil«. Zdaj je čas, ko boste opravljali sv. velikonočno spoved, da ši dobro ogledate srce in dušo, da poiščete vse skrite grehe, katere ste morda še iz mladosti zamolčevali, katerih ste se sramovali, katere ste netočno posedali ali le na pol povedali. Na srcu leži gnoj in smrad. Zdaj je čas, da si dobro počistite dušo in srce, da bo vaša hiša čista, snažna in lepa. Ljudje imajo navado, da za Veliko noč svojo domačo hišo pobeli,jo, pa veliko bolj imenitna je hiša naše duše. Gledati moramo pred vsem, da ;svojo dušo počistimo. Ko smo dobro izprašali A'est, moramo grehe obžalovati in objokovati. Naša žalost mora biti resnična in srčna t. j. ne smemo biti žalostni samo tako, da bi solze prelivali in se jokali, ampak žalostni moramo biti v srcu! Iz srca namreč izhajajo hude misli, uboji, prešuštva, tatvine, kri-To pričevanje, preklinjanje. Zato se moramo iz srca kesati in jokati. Zapisano je v sv. Pismu (Mojz. 4, 29): »Ako boš iskal Gospoda, svojega Boga, našel ga boš, če ga boš le iskal iz vsega srca in z vso bridkostjo svoje duše«. Na drugem mestu pravi sv. Pismo (Joel 2, 12, 13): »Izpre-obrnite se k meni iz vsega svojega srca, s postom in z jokanjem in plakanjem, in pretrgajte svoja srca, nikar .svojih oblačil«. Kaj pomaga, če kdo tudi stokrat z ustmi reče: »Se kesam,« če se tudi stokrat na prsi udari, če solze preliva — če pa v srcu ni resnične žalosti. Sv. Krizoston pravi: »Videl sem jih veliko, ki so se postili in so jokali, se po prsih tolkli, spokorne pasove nosili, tako, da bi jim bil lehko veroval, da imajo pravo^ kesanje, ako bi bil sodil le po vnanjih rečeh; toda kesanja vendar niso imeli, ker njih notranje stanje ni bilo v soglasju z vnanjim vedenjem in vse vnanje zatajevanje, katerega se srce ne udeležuje, ni drugega nego senca in goljufna pretveza pokore«. Kesanje pa mora biti splošno t. j. kesati se-moramo za vse grehe, ne samo za nekatere, za druge pa ne. Dobijo se ljudje, kateri so silno žalostni, da so n. pr. preklinjali, da so pa nečistosti uganjali, jim nikarkor ni žal in so pripravljeni še vedno nečistovati. Tako kesanje je prazno. V življenjepisu sv. Sebastijana beremo to-le lepo-dogodbico: Bil je bogat človek, ki je imel neozdravljivo bolezen. Slišal pa je, da dela sv. Se-bastijan velike čudeže in ga je želel videti. Sv. Sebastijan pride in mu začne govoriti o Jezusu in njegovih naukih. Govori mu tako lepo, da pretrese bolniku srce. Pagan je bil takoj pripravljen sprfejeti sv. vero, da bi le ozdravel. Sv. Sebastijan mu veli: »Razbij vse malike in boš ozdravel«. Bolnik mu obljubi in kadar svetnik odide, razbije resnično vse malike razen enega. Zdaj čaka, kedaj mu bo bolezen odlegla. Toda čaka zastonj! Sv. Sebastijan ga spet obišče. Bolnik pa mu reče: »Glej razbil sem malike in vendar nisem ozdravel«. Svetnik mu reče: »'Jeli res, da si pokončal vse malike?« Bodnik odgovori: »Res je, vse sem pokončal, samo enega zlatega, ki ga imam že veliko let, nisem pokončal, ker mi je zelo ljub in drag«. Svetnik mu odgovori: »Tudi tega moraš razbiti, čeprav bi bil dražji ko ves svet, kajti Bog, ki je ustvaril tebe in zlato, ti mora biti še ljubši in dražji«. Bolnik vzame še tega malika, ga razbije in glejte — ozdravi. Tako je tudi z nami! Ako se ne kesamo le radi enega samega greha, ki je kakor malik v naši duši, je zakrament sv. pokore neveljaven in ne dobimo zdravja na duši. Kesanje pa mora biti nadnaravno t. j. ke-sati se moramo s pomočjo milosti božje iz nadnaravnih nagibov., da smo razžalili Boga ki je neskončna dobrota sam na sebi, ki je nam velike dobrote storil, ki je za nas in za' naše grehe na križu umrl, da smo z grehom nebesa izgubili, da smo z grehom pekel zaslužili in ker je greh grd in ostuden. Ako bi se kdo kesal morda radi tega, ker ga je zadela časna nesreča, da je bil na pr. ostro kaznovan in bi ne imel nobene druge žalosti ko to, bi njegova spoved prav nič ne veljala pred Bogom in grehi bi se mu ne odpustili'. Ako bi se kdo kesal, ker je z grehom izgubil zdravje, in bi noč in dan neprenehoma jokal, bi vendar njegovo kesanje rie imelo pred Bogom veljave in M spoved nič ne veljala. Kesanje pa mora biti tudi nad vse veliko t. j. g-rešniku mora biti bolj žal, da je Boga razžalil, ko da bi bil cel svet izgubil. Čim večja je izguba, tem večja je tudi žalost; ako pa človek z' grehom Boga izgubi, je izguba tako velika, da je večje ni! Iz tega sklepamo, da mora biti tudi kesanje radi te izgube večje, kakor vsako drugo kesanje in žalovanje. Kdor hoče po vrednem sprejeti zakrament svete pokore, mora tudi skleniti, da se bo poboljšal. V svojem srcu mora reči, kakor izgubljeni sin: »Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu. Rekel mu bom: Oče, grešil sem zoper tete in zoper nebesa«. Kakor je rekel, je tudi storil. Ni vprašal, kaj poreče oče, ni se zmenil, kaj porečejo znanci, kako ga bo sram, kar vzdignil se je in šel spet k svojemu očetu! Tako moramo storiti tudi mi! Ne prašajmo, kaj porečejo bratje in sestre, kaj porečejo znanci in ]n'ijatelji. kaj porečejo ljudje — vzdignimo se! Recimo: Poboljšati se hočemo, naj velja, kar hoče! Svoje dolžnovSti hočemo zvesto izpolnjevati, vseh grešnih priložnosti se hočemo skrbno čuvati. Da je zakrament sv. pokore veljaven, inora sklej) biti trden t. j. neomahljiv, da Se ne yda omajati po vsakem vetru. Tako moramo pri s\-. s]3ovedi govoriti, kakor govori sv. Pavel v pismu do Rimljanov (8, 35—39): »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? — Svest sem si, da nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, katera je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem, ne smrt ne življenje, ne kaka druga stvar«. Pri vsaki skušnjavi odgoA'orimo z besedami egiptovskega Jožefa, katere je govoril ko ga je hotela nesramna ženska zavesti: »Kako bi mogel to hudobijo storiti in grešiti zoper svojega Boga?« Da je zakrament sv. pokore veljaven, se je-treba čisto in skesano spovedati! Rekel je Jezus Kristus apostolom: »Prejmite sv. Duha! katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni in katerim boste grehe zadržali, so jim zadržani (Jan^ 20, 22, 23)«. Kako naj se grehi odpustijo, če sene poznajo. Spovednik mora grehe poznati. Kdor bi en sam smrten greh zamolčal, bi spoved nič ne veljala. Pomniti moramo, da je od tega odvisno naše večno zveličan je. Težko je za mašni-ka, poslušati vsakega posebe, poslušati vse človeške hudobije in veliko lepše bi bilo za duhovnika, da bi spovedi ne bilo — toda spoved je postavil Jezus Kristus.. V svetem • tridentinskeni zboru je sv. cerkev izobčila vse, ki bi se drznili trditi, da spoved ni potrebna za odpust grehov. Veliko njih je že sramežljivost zavedla, da so zamolčali pri sv. spovedi grehe. Takim ljudem svetujemo, naj raji nikar ne sprejmejo sv. zakramentov, ako imajo misel grehe zamolčali, kei^ veliko bolje je sploh ne iti k spovedi, kakor pa iti in zamolčali smrtne grehe. Hudobni duh se namreč na vse načine trudi, da bi ljudje pri spovedi zamolčali kak greh. ^ Slednjič treba, da vestno in natanko opravimo pokoro, katera se nam naloži in katero smo zaslužili. Prav je, da si tudi sami še kaj naložimo. Ako smo grešili, delajmo tudi pokoro! 21. Ko drevo na pomlad ozeleni in odcvete — pričakujemo da obrodi sa-dje. Ivo grešnik, pri zakramentu sv. pokore oživi, pričakujemo od njega, sadja t. j. dobrih del in sv. čednosti. Ali boste podobni drevesu, katero ne bo več ozelenel» in razcvetelo? Ali boste podobni drevesu, katero mora kmet na svojo veliko žalost useči in je v ognju sežgati. Ne! Drevo sicer umrje enkrat za vselej, z vašo dušo pa ni tako! Umrla je sicer v grehih med letom, pa zdaj vam klice sam Kristus: Suha. drevesa ozelenite in razcvetite! Delajte pokoro in ne govorite, da ste umrli, ker spet boste z mojo močjo oživeli. * :S « * * * 22. Kristjan čuti za Veliko noč v svojem srcu potrebo, da se spravi z Zveličarjem, ki ga je s svojo krvjo odrešil. Kri Gospoda Jezusa Kr., njegove prebodene roke in noge, njegova s sulico odprta stran, njegove zadnje besede na križu nas silijo in vabijo k solzam in k pokori. Ni mogoče pa delati prave pokore, ako ne razumemo, kaj je greh. 23. Greh je prvič za človeka največje zlo, kajti greh mu odvzame mirno vest, zadovoljnosf in vse veselje. To uči izkušnja vsakega posameznika. So ljudje, ki jih smrtni greh tako straši in muči, da ne morejo niti ene noči mirno prespati. Čujoč čakajo dne, da gredo hitro k sv. spovedi. Z grehom si dalje nakopljemo brez števila ikazni na tem in onem svetu. Kdor je grehu vdan, njega obišče Bog večkrat z raznimi boleznimi in nadlogami. Kolikokrat slišimo na pr.: »Ta in ta je sam kriv svoje bolezni, nakopal .si .jo je z razuzdanim življenjem« ali: »Ta in ta je sam kriv svoje prezgodnje smrti«. Pogostoma trpijo taki tudi na premoženju. Večkrat slišimo: sKakor je prišlo, tako je šlo« t. j. po grešni poti lii-idobljeno, je vse naglo razpalo ali pa: »En Ivrivičen denar, deset pravičnih požre«. Prelam-Ijanje četrte božje zapovedi, ki se glasi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo ?.ivel in da ti bo dobro na zemlji, je že mnoge spravilo v najlepših letih pod zemljo ali pa onesrečilo družino in Tazneslo premoženje. Vse te kazni pa niso še nič proti drugim kaznim, s katerimi kaznuje Bog tudi en sam smrtni greh. Pomislimo, da je človek, ki je smrtno grešil, v veliki nevarnosti, da ga Bog odpokliče nagloma in neprevidoma s tega sveta. Gorje, ako pade grešnik v roke živega Boga! Poglejmo, kako je Bog kaznoval en sam greh prvih starišev. Naši prvi stariši so živeli v raju, kjer so imeli vsega v obilici. Ni se jim bilo treba truditi v potu obraza za vsakdanji kruh. Toda grešili so smrtno in ta edini greh je imel neskončnih posledic. Bog jih je zagnal iz raja tei' proklel zemljo, katero bodo obdelovali. Od 'tedaj so se morali truditi v potu obraza za vsakdanji kruh, trpeti celo življenje iii slednjič umreti. In koliko gorja .je težko zadelo radi tega greha vse njih potomce, mej katere se prištevamo tudi mi. O dobro čutismo težo prvega greha dandanes, ko so se zaplodile razne bolezni mej ljudi, živali in rastline. Dobro čutimo prekletstvo na zemlji, ki je postala nerodovitna. Sleherna stvarca je dobila svojo bolezen. Vse to izhaja od enega samega prvega greha. Izgovor nekaterih, ki pravijo, da hodijo k sv. spovedi, in da se pri spovedi vse odpusti, ne velja. Pri sv. spovedi se odpusti večna kazen, ker bi te ne mogli sami nikdar dostati, a se nikakor ne odpustijo vse. časne kazni. Koliko časnih kazni nam je za grehe prisojenih, ne more nihče vedeti, to pa je gotovo, da ho vsak tudi najmanjši greh dobil svojo kazen na tem ali -onem svetu. Greh je dalje žalitev neskončno dobrega Boga. Ozri se, človek, po svetu! Vse je zate in iz ljubezni do tebe ustvarjeno: Hribje in doline, njive in trate, gozdi in logi, ptice v zraku in ribe T vodi. Sleherna cvetka cvete zate in sleherna travica zeleni zate. Še več! Bog je hotel, da bi ljudje živeli v vsej sreči in da bi smrti ne bilo. Toda človek ni ho.tel, ampak si je nespametno izbral pogubo. Pogrezati ,se je začel čedalje bolj v grehe, da je bilo Bogu žal, da je človeka ustvaril. Da ni bil človeški rod vekomaj zavržen, je preprečila le neskončna ljubezen božja. Bog nas je tako ljubil, ■da je poslal svojega edinorojenega Sina na svet, da bi nas s svojim trpljenjem odrešil. Iz tega je razvidno, da je greh neskončna ; žali te v vsemogočnega Boga. Greh je dalje žalitev presvetega in prelju- beznivega srca Jezusovega. Jezus Kr. je Sin živega Boga, druga božja oseba. Sin božji je torej-iz ljubezni do nas zapustil nebesa ter se rodil v betlehemskem blevcu, je iz ljubezni do nas živel v siromašni nazareški hišici, je iz ljubezni do nas v vrtu Getsemani potil krvavi pot, je mirno trpel neskončno zasramovanje in muri na sramotnem križu. Iz tega je razvidno, kako veliko hudo je' greh, kako strašno gorje za grešnika samega in strašna žalitev Jezusovega presvetega in prelju-beznivega srca. 24. Čas pred Veliko nočjo je čas joku in solzr za storjene grehe, ki so strašno hudo in strašno gorje. Objokujiiio svoje grehe in združujmo kSvo.i,' jok s trdnim sklepom, da ne bomo več grešili.. Sv. apostol Peter se je bridko jokal, ker je bil zatajil Jezusa in je vsako jutro, ko je slišal' petelinovo petje, hitro vstal, se vrgel na kolena in se znova razjokal. Pripovedka pravi, da se je-tolikokrat jokal, da so mu solze razjele lica. Objokujmo v tem svetem času tudi mi svoje pregrehe, da dobüuo spet milost otrok božjih in pravico dedičev večnega kraljestva. Le ti, ki so v milosti božji, so hkratu tudi vi-edni otroci matere-katoliške cerkve. O njüi veljajo besede sv. Pavla v današnjem sv. berilu: »Bratje, nismo otroci sužnje, ampak proste« t. j. mi smo otroci kato--liške cerkve, ki nas je v Kristusu oprostila sužnosti greha in mesa, ko nas je prerodila pri sv. krstu in pri sv. zakramentih. Zavedajmo se, da smo sinovi tiste matere, Ü ima po celem svetu otrok kot listja in trave in živimo po njenih naukih, da dosežemo dediščino otrok božjih. * « =;= * * * 25. Katoliška cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristjanov, kateri verujejo iste nauke, prejemajo iste zakramente in imajo rimskega papeža za svojega poglavarja. Kristus je ustanovil to družbo tako, da so v njej rimski papež, škofje in duhovniki, ki učijo, delijo sv. zakramente in nas vodijo, drugi pa, ki poslušajo in pomagajo. Ko je Kristus postavil apostole za iičenike, duhovnike in voditelje ljudstva, je rekel: »Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha; in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zaj^ovedal ,(Mat. 28, 19)«. In ko je sv. Petra postavil za vrhovnega poglavarja sv. Cerkve, je rekel: »Ti si Peter (t. j. skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji, bo ■razvezano tudi v nebesih (Mat. 16, 18)«. Glej vprašanja v \'elikem katekizmu od 193 ■do 230. 26. Iz Kristusovih besedi je razviden namen, ki ga ima sv. Cerkev t. j. učeča cerkev. Sv. cerkev mora učiti vsa ljudstva, jim deliti sv. zakramente in jih voditi k večnemu zveličanju. V ta namen je dobila cerkev, kakor je iz Kristusovih besedi razvidno, dar nezmotljivosti t. j. da SB' ne more zmotiti glede Kristusovega nauka. Njej smemo torej glede zveličanja popolnoma zaupati in se njej popolnoma izročiti. 27. Ali smo dolžni biti člani Kristusove cerkve? Stroga dolžnost vsakega človeka je, da je-ud Kristusove cerkve in da cerkev v vseh rečeh uboga in jej pomaga, kajti Kristus je rekel: »Kdor vas posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, /zaničuje njega, kateri me je poslal (Luk. 10, 16)<... »Ce cerkve ne posluša, naj ti bo ko ne vernik in očiten grešnik (Mat. 18, 17)«. Iz teh besedi je očitno, da se ne more nihče zveličati, kdor je-po lastni krivdi in hudobiji zunaj cerkve, kdor cerkvi nasprotuje in je ne posluša. Kdor bi bil brez lastne krivde zunaj cerkve, se sicer lahko' zveliča ako se kesa svojih grehov in živi po svoji vesti zvesto izpolnjujoč zapovedi Božje, vendar-pa nima tolikih pripomočkov za zveličanje, kakor tisti, ki so v sv. cerkvi in prejemljejo od nje-sv. zakramente. * * =:= 28. Ali smemo katoličani učiti, kakor pra-A'ijo liberalci, da so vse cerkve in vse vere dobre in da naj se ljudje ne vznemirjajo, češ po vsaki veri se človek lahko zveliča? Ali je to resnično?-Ne! To je nespametno govorjenje, kajti katoličani vemo, da je le ena cerkev prava in le ena^ vera resnična. Kako naj katoličani tako učimo,, če vemo, da je Kristus ukazal vsem ljudem vsto,-piti v katoliško cerkev in če vemo, da le katoliška; cerkev uči resnico. Zato na^ uči papež Pij IX. t okrožnici z dne 10. avgusta 18(ì3, da moramo^ biti sicer katoličani prijazni z drugo\erci, da jim moramo ljubezen ukazovati v besedi in v dejanju, a da se moramo z modrostjo truditi, da jih pri vedemo k resnici in k sv. cerkvi. Mi se' moramo iz vseh moči truditi, da privedemo vse ljudi v Noetovo la.djo, ker le tisti, ki so v njej,, se rešijo, drugi, ki so po lastni krivdi zunaj, se-prav gotovo pogubijo. Iz vsega tega pa je tudi razvidno, da niso-dolžni le duhovniki delovati za sv. vero in za sv., cerkev, ampak vsi verniki. Vsi smo bili krščeni t. j. smo vstopili v kraljestvo božje na zemlji in smo je dolžni braniti in razširjati; vsi smo Inli birmani t. j. potrjeni za vojščake tega kraljestva, 'ki je katoliška Cerkev (zgornji Jeruzalem). 29. Vpraša se, katera pa je prava Kristusova cerkev, v katero je dolžan vsak človek vstopiti? Vsakemu govori že vest, katera je prava Kristusova cerkev. Prava Kristusova cerkev se razlikuje od drugih cerkva, kakor se razlikuje cerkveni stolp od drugih zidališč. Prava Kristu-soA^a cerkev je prvič edina t. j. mora imeti enega skupnega poglavarja, mora imeti iste nauke in iste zakramente. Vse to je očividno pri naši sv. cerkvi. Kristusova cerkev je drugič sveta t. j. njeni nauki morajo biti sveti, njeni pripomočki t. j. zlasti zakramenti morajo biti sveti, vse ljudi mora navajati k .svetosti in v vseh časih morajo hiti v njej sveti ljudje. Vse to .je očividno le v naši rimsko-katoliški cerkvi. Kristusova cerkev je tretjič katoliška t. j. mora biti za vse čase, za vse narode, za vse kraje in po vseh delih zemlje razširjena. To je očividno le naša cerkev. Kristusova cerkev je četrtič apostolska t. j. njeni predstojniki, papež in škofje morajo biti ]5ravi nasledniki apostolov, njeni nauki morajo hiti prav tisti, ki so jih učili apostoli in njeni zakramenti morajo biti prav tisti, ki so jih delili sv. apostoli. Vse to je očividno samo pri naši rimskokatoliški cerkvi. Ker je vse to tako .jasno.in očividno, zato pravi vsakemu že vest, katera je prava cerkev in v katero cerkev je treba vstopiti, ako se hočemo zveličati. Sv. katoliška cerkev je kakor velika luč, ki jo vsi vidijo, da ne more nihče reči, da je ni videl. Kdor sveto živi, pride prav gotovo s pomočjo milosti božje k sv. cerkvi in postane katoličan ali če bi po zunanje ne pristopil k sv. cerkvi, bi bil vsaj po notranje t. j. ])o svoji veri, po svojem upanju in po svojL ljubezni do Boga in do ZA-eličarja ud sv. cerkve in bi se prav gotovo zveličal. Mi pa, ki smo imeli srečo, da smo postali udje sv. cerkve, še preden smo se zavedali, držimo se je zvesto, saj se imenuje naša mati. Lju- Mino jo in častimo, kakor ljubijo in častijo •otroci svojo mater. Sv. Ciprijan pravi, da ne^ moremo imeti Boga za očeta, ako nimamo cerkve za mater. Oklepajmo se vedno katoliške duhovščine, škofov in papeža, bodimo vedno v katoliških strankah in podpii-ajmo vedno dobro .stvar "in sv. vero. 30. Kristus je svoji cerkvi obljubil pomoč, io je rekel: »In vrata peklenska je ne bodo premagala!« To je res, a to velja za. sv. cerkev na -sploh. Zgodi se pa prav lahko in se je tudi že ugodilo, da so nekateri narodje in nekatere dežele izgubile sv. vero, za katero so bile prej goreče. Zato moramo biti previdni, da ne izgubimo največjega zaklada, ki je sv. vera. Tako je na pr. Anglija, ki je bila v starih časih goreča katoliška država, izgubila po večini sv. katoliško vero. To se je zgodilo tudi večini nemških pokrajin in prav tako tudi Mali Aziji in Palestini, kjer je zavladal Mohamed, dalje v Afriki in zlasti v Etiopiji in drugod, kjer je deloma zavladal Mohamed a deloma kriva vera. Bodimo torej previdni. Z Bogom se ni šaliti. Sv. vera je velika božja dobrota, za katero moramo biti hvaležni. Nevrednim in malopridnim pa jo Bog laliko odvzame. Zveličar je zapretil že ob času apo.stolov nekaterim cerkvam v ^Fali Aziji, da jim bo odvzel svečnik sv. vere (Skrivno Razod. 2), ako se ne poboljšajo. Ta -svečnik sv. vere jim je bil tudi v resnici odvzet, "ko so Turki zavladali iJo celi Mali Aziji. Taka nesreča se zgodi lahko tudi nam, ako bomo nevredno in malopridno živeli. Redkokatera dežela je tako rada sprejela sv. vero ko Etiopija. Iz Etiopije je bil tisti dvor--nik, o katerem govori Dejanje apostolov v 8. poglavju, ki se je na vozu peljal iz Jeruzalema proti domu. Na vozu je bral preroka Izajo. Sv. Filip, diakon, se mu je pridružil in ga vprašal,, ali razume, kar bere. Dvornik pa je odgovoril: Kako naj razumem, ako me nihče ne poduči? In. je prosil Filipa, naj stopi na voz in naj sede k njemu. Branje pa je bilo to-le: »Kakor ovca je' bil veden v klanje in kakor jagnje je bil brez glasu pred njim, ki ga striže. Tako tudi on ni odprl usta itd.« Odgovoril pa je dvornik; Filipu: »Prosim te, o kom govori pi-erok to, o sebi ali o kom drugem?« Filip pa mu je nato začel razlagati o Jezu»su Kr., ki je umrl na križu za nas kakor jagnje. Ta Etiopec je drage volje takoj -sprejel sv. vero in ko sta prišla do vode, je rekel Filipu: »Glej vodo! Kaj zadržuje, da bi me ne krstil?« Sv. Filip odgovori: ^Ako veruješ iz vsega srca, se to sme zgodiU<^. Etiopec odgovori: »Vex'ujem, da je Jezus Sin božji!« In je ukazal ustaviti voz, da bi stopila v vodo. Ko sta to storila, je Filip krstil dvornika. Takoj potem pa je lJuh Gospodov vzel Filipa, da ga dvornik ni več videl. In sv. pismo dostavlja: »In dvornik je šel veselo svojo pot«. Pa tudi cela dežela Etiopija je v četrtem stoletju po Kristusu z veseljem sprejela sv. evangelij, ko je prišel t.ia sv. Frumencij, ki je celo Etiopijo izpreobrnil. To je bila dežela svetnikov. Kakih dvesto let po sv. Frumenciju je živel v te.i' deželi kralj Elesbaan, ki ga častimo za svetnika. Povest pravi, da je na starost odložil kra,ljevo krono in izročil kraljestvo sinu, ki je tudi prav sveto živel. Ko je kralj to storil, se je po noči preoblekel, šel iz mesta in stopil v nek samostan, kjer je na stare dni živel kot samostanski brat. Njegova edina jed v samostanu je bil kruh in pa zelišče. Pil je samo vodo. Z zunanjimi ljudi ni hotel nikoli več občevati. Živel je le za Boga,, utopljen po noči in po dnevu v gorečo molitev.. Toda ta dežela Etiopija, ki .je bila nekdaj tako sveta, ki šteje svetnike celo mej svojimi kralji, je že kakih tisoč let ločena od prave Kristusove cerkve in živi v raznih krivih verah. Kakor se .je zgodilo tej deželi, tako se lahko zgodi vsaki drugi in zlasti posameznikom. Koliko je dandanes kristjanov, ki so vero izgubili,. ki ne hodijo v cerkev in ne prejemajo sv. zakramentov! Tako se lahko zgodi tudi z nami, ako se • vdamo grehu. Bog bi nas zapustil s svojo milostjo in mi bi izgubili pi'avo vero in pravo Kristusovo cerkev. 31. Zavedajmo se, da smo otroci sv. katoliške cerkve in ne sužnji hudobnega duha in mesa, kakor nam kliče v danamjem, sv. berilu sv. Pavel: »Bratje, nismo otroci sužnje, ampak otroci proste t. j. mi .smo otroci katoliške cerkve, ki nas je v Kristusu oprostila sužnosti greha in mesa, ko nas je prerodila pri sv. krstu. Držimo se cerkve, kakor se .je držala Kristusa tista množica, o kateri govori danamji sv. evamjelij. Y cerkvi je Kristus, v cerkvi je najsvetejši zakra- ment, v cerkvi je njegov sv. nauk, ki dela ljudi resnično srečne in proste. Kdor bi zapustil cerkev, bi zapustil samega Kristusa, ki je Bog in Zveličar, kakor je dokazal s pravimi čudeži. O takem velikem čudežu govori tudi današnji sv. ■ evangelij, ki pripoveduje, da je Kristus s petimi ječmenovimi kruhi in dvema ribama nasitil pet-tisoč ljudi in je še dvanajst košev drobtinic ostalo. Tako je Kristus dokazal, da je pravi Bog in Zveličar. Držimo se Njega, držimo se sv. cerkve, ki jo je On usitanovil z namenom, da bi vodila A'se ljudi po potu pravičnosti in svetosti. * * * * * s 32. »Bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne matere t. j. katoliške Cerkve in to svobodo nam je dal Kristus« ■—■ tako nas uči sv. Pavel v pismu do Galačanovo (4). Svobodo nam je torej ■ dal Kristus. Biti svoboden se pravi biti saiTi svoj, neodvisen od drugih ljudi. Ta svoboda je hkrati tudi blagostanje in sreča, kajti neodvisen od drugih je le kdor ima primerno blagostanje. Kristusova svoboda je svoboda v duhovnem in telesnem pogledu. Kristus nas je s svojimi nauki rešil sužno-sti greha, sužnosti hudobnega duha, sužnosti mesa in mesene poželjivosti pa tudi sužnosti -oderuštva in krivičnosti. 33. Brali ste gotovo v časopisih, kaj delajo boljševiki v Rusiji. Po cestah so vozili podobo Kristusovo, so Kristusa zaničevali in zasranio-vali kakor Judje in so govorili, da je on prinesel na svet'sužnost delavskega ljudstva. V božje razpelo so ti nesramneži pljuvali. V tem zmislu vzgajajo tudi mladino. Že v šoli učijo sovražiti in zaničevati Kristusa, njegov nauk in njegovo • cerkev, češ da je Kristus stena, za katero se skrivajo kapitalisti in oderuhi in da je njegov nauk slepilo delavskega ljudstva. človek se zgraža, ko sliši te strašne govorice, ki so popolnoma na.pačne. Kdor tako govori, ne pozna Kristusa, ne pozna njegovega nauka in njegove cerkve. Kristus ni stena, ki čuva kapitaliste in oderuhe, saj je vendar ostro govoril proti brezsrčnim bogatincem in jim povedal, da poj de prej kamela skozi luknjo male ■ igle, nego bogatinec v nebeško kraljestvo! Kristus je rekel: »Glejte in varujte se vse lakomnosti, zakaj nihče ne živi od obilnosti svojega premoženja (Luk. 12, 15)«. In povedal je to-le priliko: Nekega bogatega človeka polje .je obrodilo obilno sadu. In začel je misliti sam pri sebi: Kaj ' bom storil, ker nimam, kamor bi svo.je pridelke spravil. In je rekel: To bom storil: podrl bom svoje žitnice in večje naredil ter vanje spravil vse, kar mi je zrastlo in svoje blago. In porečem svoji ,duši: Duša, veliko blaga imaš spravljenega za prav veliko let, počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. Bog pa mu je rekel: »Neumnežj to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar si spravil, čigavo bo? Tako je s tem, ki si bogastvo nabira ia ^ ni bogat v Bogu (Luk. 12, 16.)«. Kristus je učil, da se moramo čuvati vsaka krivičnosti nasiDroti bližnjemu. Naj torej nihče ne misli, da se bo zveličal, če dela krivico svojemu bližnjemu bodisi pri delu bodisi pri plačilu. Kristus je rekel: Ce prineseš svoj dar že na . aitar in se spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar in pojdi se najprej spraviti s svojim bližnjim in potem pridi in daruj! Po teh Kristusovih besedah ne velja nič ne daritev ne molitev, ako ni združena s pravičnostjo in ljubeznijo do bližnjega. Prava molitev mora bifi vedno združena s pravičnostjo in ljubeznijo, drugače je le hinavščina in laž in ne more biti uslišana. Kristusov nauk je torej naravnost nasproten vsakršni lakomnosti, vsakemu izkoriščanju in oderuštvu, vsaki tudi najmanjši nepravičnosti . * * =!: 34. Kakor je učil Kristus, prav tako so učili tudi apostoli in tako uči katoliška cerkev do današnjega dne. Sv. Apostol Pavel ]5ravi: »Nič nismo prinesli na ta svet; gotovo je, da tudi nie ne moremo odnesti. Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. Kdor hoče namreč obogateli, pade v skušnjavo in hudičevo mrežo in v mnogo škodljivih in neumnih želj, ki potopé človeka v pogubo in v nič: Korenina vsega hudega je namreč lakomnost (i. Tim. 6)«. In sv. apostol Jakob kliče: »Bogatini, jokajte in tulite zavoljo nadlog, ki pridejo nad vas. Vaše bogastvo je • strohnelo, vaša oblačila so snedli molji. Vaše zlato in srebro je zarjavelo in rija bo pričevala proti vam in bo požrla vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zaklad jeze za poslednje dni. Glejte, plačilo, katero ste utrgali delavcem, ki so želi vaše polje, vpije in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih čet. Gostili ste se na zemlji in v nečistosti pasli svoja srca za klavni dan!« 35. Kaj uči sv. cerkev o oderuštvu, naj pojasnijo besede sv. Ambroža o »prokletih oderuhih«: »Kam vas še zavede vaša nenasitna lakomnost? Ali mislite, da imate samo ^■i pravico živeti na zemlji? Zdi se vam, da vam dela siromak krivico, ker ima še nekaj posesti, po kateri hrepeni vaša lakomnost. Zdi se vam morda, da vam je po krivici uropano, kar še ni vaše. . . . Radi bi razširili svojo last do konca zemlje. . . . Zemlja je bila dana skupno bogatinom in siromakom. Zakaj jo hočete imeti samo vi? Kakšno kazen zaslužite, ko ne poznate večje časti, nego gledati nas vse prazne in gole, ko se v svoji ne-volji nad prenapolnjenimi žitnicami tolažite samo s tem, da štejete prihodnje slabe letine. In to imenujete izkušenost, previdnost in trgovsko spretnost. To je lopovstvo, to je podlost, to je brezsrčnost. . . . Ne, vi ne gledate prihodnje nesreče, da bo jo zdravili; vi vsi prežite le na našo lakot, da bi jo izkoristili. . . . Podobni ste roparju, ki čaka ugodnega trenotka, da potnika podere in ga zadavi. Prokleti oderuhi!« Krščanstvo je takoj od začetka napovedalo-boj suženjstvu. Pagani so sužnje prodajali, kakor se še danes godi v nekaterih afriških pokrajinah. Sv. vera pa nas uči, da smo vsi ustvavjejii po božji podobi, da -smo vsi bratje Jezusovi in namenjeni za večno zveličanje in da je torej suženjstvo nespodobno in krivično. Osem sto let se je krščanstvo borilo proti suženjstvu v Evropi-zlasti v Italiji, dokler ni zmagalo. 36. l'^obena vera in nobena cerkev na svetu; ne poudarja tako ostro in neizprosno pravičnosti in ljubezni do bližnjega ko krščanska vera. Našo vero lahko imenujemo vero pravičnosti in ljubezni. Po krščanskem nauku tudi post nič ne-velja, ako se ne trudimo za pravičnost in ljubezen do bližnjega. Že prerok Iza,ia .je v osmem stoletju pred Kristusom poudarjal: »Le t'isti post je Bogu prijeten, ki trže nepravične verige, ki od-jemlje zatiranim jarem in razbija suženjstvo!a Vse to dokazuje, kako krivično in lažniva-govore in pišejo boljševiki o Kristusu, o krščanski veri in o katoliški cerkvi. 37. Sv. Pavel pravi v pismu do Efežanov (5)' da je lakomnost malikovavstvo t. j. lakomnilc zapusti pravega Boga. Kdor pa zapusti praveg;t-Boga, je sposoben za vse zločine, je sposoben tudi umoriti bližnjega, če upa, da bi se lahko' polastil premoženia. Sveti škof Salvij, katerega praznujemo dne 26. junija, je bil povabljen na obed k visokemu uradniku. Ker je škof tam tudi maševal, je imel seboj razne dragocenosti, zlate-nine itd. Pri obedu je bil tudi sin visokega uradnika navzoč in ta je bil lakomen in bi se bil rad. polastil tistih dragocenosti. Po obedu je šel za. škofom, ga je na samotnem kraju ujel, ga oropal di-agocenosti in ga pahnil v ječo. Po noči je poslal v ječo slugo, naj bi škofa umoril. Sluga pa je-bil dober, se je začel v ječi ves tresti in ni maral sv. škofa umoriti. Ko je lakomnik poslal po slugO' v ječo in je slišal, da ni umoril sv. škofa, se je raztogotil, poslal slugo še enkrat pa mu dodal še tovariša. Ko sta prišla v ječo, sta našla sv. škofa sedečega na lesenem stolčku. Tovariš reče slugi: »Izvrši dejanje, ki ti je ukazano!« Sluga se je ves: tresel, a sv. škof mu reče: »Kaj se obotavljaš, la stori, kar ti je gospodar ukazal!« Sv. škof je upognil glavo in sluga je s tresočo se roko zamahnil in mu odsekal glavo. Hudobni sin visokega uradnika je dal sveto truplo škofovo pokopati na skritem v hlevu, a zločin je prišel vendar na dan. Izvedel je o tem tudi cesa.r Karol Veliki, ki je prav takrat vladal. Za kazen je dal malo^ pridnemu sinu in slugi oči prebosti. Sluga se ji? skesal. Storil je bil ta zločin iz strahu, da bi ga gospodar ne kaznoval. Začel je neprestano hoditi na grob sv. škofa in tam opravljati dolge molitve. Izročilo pravi, da je na priprošnjo svetni-kovo spet izpregledal na eno oko. Kdor bere življenje svetnikov, ve, da svetniki in svetnice božje niso menili za bogastvo tega sveta. Živeli so kakor siromaki na tem 4 svetu, a J30gati so bili v tolažbah, ki jim jih je pošiljal sv. Duh. O njih beremo, da so vse svoje premoženje razdelili med siromake. Sv. Silvin, ki ga praznujemo dne 17. februarja, je bil iz bogate družine pa je vse svoje premoženje razdelil mej siromake. Takrat, ko ga je posebna milost božja obšla, je bil zaročen z ne-iim dekletom in se je pripravljal na poroko, pa je takoj poslušal glas milosti božje, ki ga je klical na drugo pot. Poslušal je besede Kristusove; »Vsak, kdor zapusti hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo, bo dobil stotero plačilo 'in bo dosegel večno življenje«. Posebno rad je sprejemal v hišo tujce in popotnike, stregel jim je prisrčno ko svojim bratom, dal jim včasih'tudi svojo obleko. Ravntil se je po Kristusovih besedah: »Kar storite ens-inu mojih najmanjših bratov, storite meni«. Životopis pravi o njem, da je bil oče sirot, podpora vdovam, branitelj devic, ponos redovnikov, miritelj mej prepirajočimi se, moder v besedi, svet v delovanju, kajti kar je z besedami priporočal, je kazal v svojih delih. . . . Vse, kar je imel, je posvetil Gospodu, vse dobro, ki je bilo na. njem, je vedno pripisoval božjemu usmi-jlenju in ne svojim zaslugam. Bil je mož zdržno-sti in posta, hranil se je leta in leta samo z zelenjavo in ni pokusil niti kruha. Njegova obleka je bila siromašna. Spal je na goli zemlji ali na kaki deski. Tako so živeli svetniki in svetnice božje, ki so hodili za Jezusom in se ravnali po njegovih naukih in svetih. Ali ni hudobija, če proglašajo boljševiki našo sv, vero kapitalistično, da je z :hogatimi, da podpira kapitaliste in oderuhe? Katoliška cerkev je namestnica Kristusova in Inia najsvetejše, najpravičnejše \in najlepše nauke. Ko bi se hoteli ljudje ravnati po njih, !)i bili srečni in bi ne bilo mej njimi nobenih pr(;-pirov in vojsk. .Sla-\'ni pisatelj Alban Stolz O pripoveduje, kako je umrl na Veliko soboto sv. SilA'in, ki ni poznal nobene lakomnosti in kako je umrl isto-tako lia Veliko soboto neki lakomnik. Ko je sv. Silvin ležal na smrtni postelji, je neiire>stano hvalil Boga, je opominjal vsakega, ki ga je prišel obiskati, naj ima vedno pred očini ■dan -ozna-mo duhovniki v svojih pridigah. Vse druge ža-Josti niso nič ali so celo v pogubo človeka in se jih inoramo skrbno varovati. Oglejmo si tgh sedem žalosti ali sedem mečev žalosti, ki so prebodli Marijino srce. Frvi meč je bilo rojstvo Jezusovo v velikem uhoštvu in so bile besede starčka Simeona o Detetu: Glej, ta .je postavljen v znamenje, kateremu bodo nasprotovali t. j. katerega bodo sovražili in žalili. Drugi meč je presunil n.ieno dušo. ko je morala z Detetom bežati v daljni Egii)t, ker je kralj Herod hotel Dete umoriti. Ti-etji meč je presunil njeno dušo, ko ga je-kot dvanajstletnega dečka izgubila. Ko ga je-našla v templju, je rekla; »Sin, zakaj si nama to storil, glej, jaz in tvoj oče sva te z žalostja iskala«. . Četrti meč je presunil njeno dušo, ko je Judež Iškariot Jezusa izdal, ko so ga obsodili v smrt, mu nadeli trnjevo krono, ga tepli, mu pljuvali v o]>raz in mu naložili križ. Vse to je Kristus pretrpel zavoljo naših grehov. Peti meč je presunil njeno dušo, ko so ga zavoljo naših grehov na križ prihili in je žalostna Mati Marija stala pod križem in poslušala zadnje hesede Kristusove, zlasti: »Žena, glej tvoj Sin« in: »Sin, glej, tvoja mati«. Šesti meč je presunilo njeno dušo, ko je rimski vojak s sulico prehodel Jezusovo stran in je pritekla kri in voda. Sedmi meč je presunil n.jeno dušo, ko so mrtvega Jezusa položili v njeno naročje, ko so ga v grob položili in grob zapečatili. Vse to se je godilo radi naših grehov in zato pravimo ])o pravici, da so vse te sedmere žalosti prav za prav ena ko morje velika žalost namreč •žalost zavoljo naših grehov. To veliko žalost moramo imeti z Mairi.io vsi. Tudi našo dušo mora prebadati sedem mečev žalosti, če se hočemo zveličati; tudi mi moramo z Marijo biti pod križem in .se jokati nad svojimi grehi. To je edina pra^-a, velika žalost, ki je vredna tega imena! Takö žalost je imela Marija, sestra Marte in Lazarja. Ko je bil namreč Kristus nekaj dni pred smrtjo a" hiši nekega farizeja Simona, je prišla tja žena, katei'o imenuje sv. Janez Marijo, sestro Marte in Lazarja, ki je sicer veliko grešila, pa se spokorila in svoje grehe objokovala. Prinesla je alabastrovo pušico, polno dragega mazila in se vrgla Jezusu k nogam. Kesauje in žalost, zavoljo grehov jo prevzame. S solzami moči Jezusove noge. Ko vidi, da tečejo solze po njegovih nogah, jih začne brisati s svojimi lasmi, jih poljubovati in z dragocenim miizilom maziliti. Ko farizej to vidi, reče: Ko bi bil on res jjrerok, bi vedel, kdo In kakšna je ženska, ki se ga do--tika. Jezus pa mu reče: Simon, nekaj ti imam povedati. Neki človek je imel dva dolžnika, eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa samo petdeset. Ker nista imela s čim plačati, je obema' odpustil. Kateri tedaj ga bolj ljubi? Farizej odgovori: Menim, da tisti, kateremu je več odpustil. Jezus mu reče: Prav si razsodil! Pa poglej, prišel sem v tvojo hišo in vode za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila noge in brisala z la.smi; ti me nisi poljubil, ta pa ni jenjaia poljubovati mi nog, od kar je prišla v hišo; moje glave nisi z oljem pomazilil,. ta pa mi je noge mazilila z dragim mazilom. Zato ti povem: Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj' ljubi. Nato reče ženi: Odpuščeni so ti tvoji grehi. Tvoja vera ti je pomagala, pojdi v miru! Žalost, ki jo je imela ta žena, je prava žalost, ki vodi v nebesa, ki vodi k Bogu. * 8. Ta žalost pa ima prav poselmo lastnost, ki je nimajo druge žaJlosti, lastnost namreč, da daje človeku veselje in pogum, da ne obupamo, tudi v največjem trpljenju in v najhujših nadlogah.. Naj vam to pojasni zgled iz življenja svetnikov. Sv. Lidvina ki jo praznujemo vsako leto dne 14. aprila, je bila hčerka zelo obubožanih starišev. Ko je bila stara še-le petnajst let, je imela radi svo,fe prijetnosti in pridnosti prav lepo priložnost, da bi se dobro poročila. Toda dekle ,je goreče molila, naj bi se to ne zgodilo, ker ni marala za posvetno ljubezen. Tedaj se je zgodilo, da se je šla drsat na led z drugimi dekleti. Božja volja je bila, da .je na ledu nesrečno pala in si zlomila rebro. Ta bolezen se je tako razvila, da je bila za vselej privezana na posteljo. Do smrti t. j. tiiint'rideset let je ležala le na hrbtu in se ni mogla niti obrniti na postelji. Desna Toka se ji je popolnoma posušila, le z levo roko si je mogla kaj pomagati. Na telesu se ji je naredila velika rana, v kateri so se namnožili črvi, da so v rano morali dajati medu in moke, da so črvi raji to grizli nego njeno meso. Njeno trpljenje .je bilo nepopisno. Proti koncu je imela še vodenico, mrzlico, gia'\ obol in zobobol. Desno' oko ji je popolnoma oslepelo, levo oko pa je postalo tako občutljivo, da je v sobi morala imeti vedno le temo. Zadnje leto njenega življenja so se pridružile še druge strašne bolečine. Vse te bolečine je ■ prenašala Lidvina triintrideset let z največjo potrpežljivostjo in nepopisno zadovoljnostjo. Vpraša se, kako? Nje spovednik ji je dal svet, naj premišljuje trpljenje Kristusovo. Sveta Lidvina je ubogala in bila v premišljevanju vsak ■dan kakor Marija sedem žalosti pod božjim razpelom. S , premišljevanjem Kristusovega trpljenja je na vse drugo pozabila. Pozabila je tudi na vse svoje bolečine in bila vedno nepopisno vesela in zadovoljna. Rekla je večkrat: »Ce bi mogla vse svoje bolezni odpraviti z eno Zdrava Marijo, bi tega ne hotela storiti!« Na tak način jo je trpljenje Kristusovo tolažilo. Zdelo se ji je, da Kristus tri)i in ne ona. Jokala se je zavoljo Kristusovega trpljenja in zavoljo svojih' grehov tako, da ji je bila ta žalost v veliko hladilo in v tolažbo. Imejmo v svojem srcu po zgledu sv. Lidvine sedem svetih žalosti Marije Device. Mi nimamo sicer takega trpljenja ko sv. Lidvina in Bogu bodi hvala za to, pa vendar ima vsak človek svoje gorje in svoje nadloge. Za vse naše gorje in :za vse naše nadloge ni boljšega hladila in boljšega zdravila ko sedem žalosti Marije Device. Te ■žalosti oznanjujemo mi duhovniki, to vam priporočamo v vseh govorih! ^^saka družina naj ima v hiši na očiinem mestu božje razpelo, da se vsi vsak čas lahko ozil-ajo' nanje. Na božjem razpelu je zapisanih vseh sedem žalosti Marije Device, ki so prav za prav ena kot morje velika žailost zavoljo naših grehov, ki so bili krivi smrti Jezusa Kristusa, kakor je rekel Kristus: »Ne jokajte se nad menoj, am])ak jokajte se nad seboj in nad svojimi grehi«. Sv. Lidvina je imela dolgo časa pred smrtjo večkrat prikazen, v kateri je videla rožni grm, ki je bil v začetku majhen pa je potem zrastel v drevo, ki je imelo polno popja. Razodeto ji je l>iIo, da ne bo prej umrla, da se vse tisto popje razvije v lepe rože. Spovednik jo je večkrat vprašal: »No, Lidvina, ali se je že vse popje razvilo v lepe rože?« Svetnica Je vselej odgovorila: »Nese!« Malo časa pred smrtjo pa Je videla, da Je bilo vse popje lepo razvito. Tedaj Je rekla spovedniku: »Sedaj so vse rože lepo razvite!« Kmalu potem Je umrla. Tiste rože so pomenjale njene bolečine, ki Jih Je z vdanostjo trpela. Dokler ni vseh bolečin prestala, ni mnrla. Bolečine tega sveta so torej rože, ki Jih nebeški Oče pričakuje od nas. Trpljenje tega sveta nam ne sme Jemati poguma in veselja, ker-to so rože naših zaslug. Bodimo pri vsem trpljenju in pri vseh nadlogah, ki lias zadevajo,-pogumni in veseli. Eno samo žalost imejmo v svojem srcu, žalost zavoljo grehov, s kate- rimi smo križali Jezusa. Tako bomo podobni; Mariji sedeiii žalosti. * M! * * * * 9. Glede žalosti, ki Jih ima večkrat vsak človek od zibelke do groba, moramo biti zelo pazljivi, ker nekatere žalosti vodijo naravnost v ]3ogubo, druge pa nimajo za človeka nobenega pomena in nobene koristi. Kaj Je to, ako Je kdo žalosten, ker mu ni šlo A'se tako lepo od rok, kakor Je upal? Pogumen človek poreče: Ce ni šlo sedaj, pojde pa prihodnjič! Kaj Je to, če Je katerega zadelo uboštvo? Pogumen človek ne bo obupal, ampak poreče: Bog Je dal, Bog Je vzel in Bog bo lahko spet daL Kaj je to, če je koga zadela slaba letina? Pogumen kmet poreče: Ce nam ni Bog dal letos,, nam bo dal drugo leto, če bomo vredni! Kaj je to, če ti je bila kupčija slaba? Pogumen trgovec poreče: Kaj se bom žalostil radi tega; bom pa pri drugih kupčijah imel lahko srečo. Kaj je to, če si pretrpel morda kakšno sramoto? Kaj sramota, kaj ljudje?! Na ljudi se ni treba zanašati. Radi »sramote, katero trpima pred ljudmi, se ne splača biti žalosten! Kako si jemljejo nekateri vsako besedo k srcu! Premišljujejo po cele dneve, ne morejo ne jesti ne spati ne moUti! Ako bi dobro premislili, bi spoznali, da ni vse to nič in bi büi veseli, da so imeli priložnost kaj trpeti. Ena sama žalost ima svojo vrednost in nam je v zveličanje, namreč žalost zavoljo naših grehov, s katerimi smo zakrivili smrt Kristusovo. Kristus sam je to razločno povedal. Ko je namreč nesel križ na goro Kal vari j o in so nesramni vojaki ž njim grdo ravnali, so šle za njim nekatere pobožne žene, katere so se jokala od velike žalosti in ga milovale. Jezus se k njim obrne in jim reče: Hčere Jeruzalemske, nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci. Ta žalosit je najboljša in je zveličavna žalo.st. Ta žalost vodi k Bogu, vodi v nebesa! Vse druge žalosti lehko odvržemo od sebe. Le ene žalosti ne smemo od sebe odvreči. To žalost moramo imeti z Marijo Devico, ki je pogumno stala pod križem. Kadar bomo umrli bodo vse druge bridkosti in žalosti prenehale, samo žalost, zavoljo naših grehov ne bo prenehala, ampak poj de z nami pred sodnji stol in nas bo zagoviarjala, da bomo zaslišali besede iz ust Jezusa Kristusa: Tvoja vera ti je pomagala, pojdi v miru v nebeško kraljestvo ! * * * 10. Oglejmo si sedaj žalosti, ki vodijo celo naravnost v pogubo. Prva žalost, ki vede v pogubo, je žalost iz nevoščljivosti. To nam jasno kažejo zgodbe o Kajnu in Abelju. Nekega dne sta Kajn in Abel, prva sinova Adama in Eve, darovala Bogu. Napravila sfta si aitar in sta položila vsak svoj dar na aitar. Kajn je položil žito, ker je bil kmet. Abel pa, ki je bil pastir, je položil na aitar jagnje. Oba sta zažgala. Gospod Bog pogleda z veseljem na Abel ja in njegov dar; na Kajna in na njegove clari pa ni pogledal. Dim Abeljeve daritve se je dvigal proti nebesom, dim Kajnove daritve pa se je valil po tleh. Zavoljo tega je bil Kajn nevoščljiv in jezen, da mu je od same nevoščlji-"vosti, jeze in žalosti upadel obraz. Bog pa posvari Kajna ljubeznivo: »Zakaj se togotiš in zakaj ti je obraz tako upadel? Glej, kakor tvoj brat Abelj si tudi ti meni ljub, če dobro delaš. Ako pa hudobno delaš, ti bo kmalu za petami kazen za greh!« Kajn pa ni poslušal Gospoda, temveč je redil nevoščljivost in jezo v svojem srcu. Nekega dne reče s posebno prijaznim obrazom braitu: »Pojdi, greva malo na polje!« Nedolžni Abel, ki ne misli nič hudega, gre veselo ž njim. Ko sta pa bila na polju sama, Tzdigne se Kajn zoper svojega brata Abelja in ga ubije! Poglejte, kam privede človeka žalost iz ne-voščljivosti. Bog je potem Kajna proklel: »Glas kr-s-i tvojega brata vpije iz zemlje do mene. Zato bodi proklet na zemlji, ki je odprla svoja usta in je sprejela kri tvojega brata iz tvoje roke. Potikal se boš okrog po zemlji in bežal!« Tudi Kristus je govoril svojim. učencem o nevoščljivosti. Povedal je namreč priliko o gospodarja, kateri je nekatere delavce najel zjutraj zgodaj ter jih poslal na delo v vinograd. Ob tretji, šesti, deveti in enajsti uri pa je spet šel vun, najel drugih delavcev in jih poslal na delo v vinograd. Na večer je ž njimi poračunil. Bil je pa tako dober, da je dal poslednjim toliko, kolikor je dal prvim. Vsem je iz dobrotljivosti dal enako. Ko so to videli ti, kateri so delali cel dan, so bili nevoščljivi in žalostni ter so godrnjali. Nato pa reče gospodar: Prijatelji, ne delam vam nobene krivice! Ali se niste pogodili z menoj za denar? Vzemite, kar je vašega in pojdite, jaz hočem pa tudi tiem poslednjim datii, kolikor vam. Ali mi ni morda pripuščeno storiti, kar hočem? Ali je vaše oko hudobno, ker sem jaz dober. Varujmo se tedaj žalosti, ki izvira iz nevoščljivosti, ker ta žalost vodi v pogubo! Pa še neke druge žaHosti se moramo varovati t. j. žalosti, ki izvira iz obupa! Naša vera nas uči, da ne smemo nikdar obupati, če se nam godi še tako slabo, če smo še tako veliki grešniki. Obupati ne smemo, ampak pogumno zaupati v božjo dobrotljivost in v božje usmiljenje. Sveto pismo nove zaveze nam pripoveduje zgled take žalosti, namreč zgled Judeža Iškariota. Judež Iškariot je bil izbra,n apostol. Pregrešil se je bil pa hudo, ker je izdal Jezusa za trideset srebrnikov. Ko so pa Jezusa v smrt obsodili, se je Judež skesal, je prinesel trideset srebrnikov velikim duhovnom in farizejem in jim je rekel: Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri. Oni pa so mu odgovorili: »Kaj to nam mar? Ti glej!« In vrgel je od sebe srebrnike v tempelj in je šel in se v veliki obupnosti obesil. Poglejte na tem zgledu, kam nas privede žalost, ki izvira iz obupnosti. Niikair ne bo^dimo žalostni za tlake stvari! Žalostni bodimo samo radi tega, ker smo grešili, ker smo Boga razžalili in zakrivili Jezusovo bridko trpljenje in smrt, pa tudi radi te žalosti ne smemo nikda;r obupati. Stojmo pogumno z Marijo sedem žalosti pod križem, kajti križ nam govori, da je usmiljenje božje neskončno in da se vse lahko popravi v Jezusu Kristusu. 11. četrti člen^) apostolske vere se glasi: Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen. Kristus je imel pravo človeško Glej vprašanja v Velikem katekizmu od 144 do 157. iiara\o v božji osebi, zato Je za nas trpel, kajti božja vsemogočna narava bi ne mogla trpeti. Kristus je imel po svoji človeški naravi vse človeške občutke razen greha. On je bil žalosten, potrt, se je jokal, je čutil veliko trpljenje na križu, je umri v smrtnih bolečinah in je bil v grob položen. Vse to je trpel kot človek, ker je imel pravo človeško naravo. Razume se, da je Kristus vse trpljenje prostovoljno sprejel in da bi je bil lahko zabranil, če bi bil hotel, ker je bil pravi Bog in je Bogu vse mogoče. * * * 12. Zakaj se je Sin Božji učlovečil in zakaj je hotel Kristus trpeti in umreti? Kristus je hotel s svojim trpljenjem, ki ima neskončno vrednost, popolnoma zadostiti božji praivičnosti za naše grehe, ki so neskončna žalitev. S Kristusovim trpljenjem smo popolnoma poplačali svoj dolg in smo postali spet otroci božji in dediči večnega kraljestva. Kot dediči večnega kraljestva imamo pravico do večnega zveličanja. Po Kristusovem tri^ljenju imamo vse milosti, ki jih potrebujemo T dosego tega svojega nadnaravnega namena." 13. To veliko resnico nam predočuje sv. cerkev danes, ko se po vseh cerkvah bere trpljenje Gospodovo po sv. Mateju. Da bi si je prav globoko vtisnili v srce, se branje o trpljenju Gospodovem ponavlja na Veliki torek po sv. Marku, na Veliko sredo po sv. Luki in na Veliki petek po svetem Janezu. Poleg tega se moli cel postni čas pri popoldanski službi Božji sv. križev pot, pri katerem tudi premišljujemo trpljenje Kristusovo. Premišljevanje t'rpljen,ia Kristusovega je za nas nad vse koristno. Kristus nam' je hotel dati zgled, kako naj prenašamo trpljenje tega življenja. O njem pravi sv. Pavel v berilu, ki s& bere pri današnji sv. maši: »On je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca nase vzel. . . . Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smrti, do smrti na križu. Zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, katero-je čez vsa imena«. Premišljevanje trpljenja Kristusovega je tudi še v drugem pogledu za nas zelo koristno. Glejte, današnji dan je množica klicala Jezusu: »Hozana sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kateri pride v imenu Gospodovem«, a že po par dneh je množica vpila nad njim: »Križaj ga, križaj ga!« To nas uči, da se ne smemo nikdar ozirati na ljudski glas in na ljudsko hvalo, ampak le na božje zapovedi, na božjo voljo in na svojo vest. Ker je Kristus pravi Bog, je s svojim trpljenjem popolnoma zadostil božji pravici za vse grehe, ki so se storili od začetka sveta in ki se bodo storili do sodnjega dne. Kdor le hoče, se lahko zveliča, kdor le hoče postane lahko otrok božji in dedič večnega kraljestva. Nihče ne sme obupati. Tudi največji grešnik dobi lahko v zadnjem trenotku svojega življenja odpust vseh grehov, ako se hoče udeležiti Kristusovega zve-ličanja. Kristusova zadostitev .je tako neizmerna, da je desni razbojnik, ki je Jezusa malo prej na križu viseč proklinjal, takoj zadobil zagoto- vilo: »Še danes boš z menoj v raju«, ko se je po-kesal in prosil milosti. Ta razbojnik je zaclobü milost in večno zveličanje. Ali bomo tudi mi tako srečni? Zato ne smemo nikogar obsojati in zaničevati, ker je milost božja neizmerna in ne vemo, ali ni morda kdo še v zadnjem vzdihi ja ju za dobil milosti božje. Imejmo torej največje zaupanje v trpljenje-Kristusovo in premišljujmo jo radi! Trpljenje Kristusovo je neizmerno morje milosti božje za zveličanje celega sveta. .......................................................................milili........................................................... EDENINTRIDESETO BRANJE ZA VELIKI PETEK 1. Prerok Izaja, ki je živel v osmem stoletju pred Kristusom, je bil zamaknen v prihodnje dni. V zamaknenju mu je Bog pokazal podobo Zveličarja Jezusa. Videl ga .je krotkega in pohlevnega, idočega v trpljenje in smrt kakor ja-gonjce, ki molči pred njim, ki je striže in ne odpre svojih ust. Prav takega, kakršnega je videl prerok Izaja v zamaknenju, prav takega popisujejo milega Jezusa vsi štirje evangelisti. Bil je kakor jagnje, ki molči, ko je striže.jo in ni odprl svojih ust. Tak je bil naš Gospod Jezus zlaisti v trpljenju in smrti. Kelih, ki ga je pil v svojem trpljenju je bil grenak. To je razvidno iz Njegovih besedi, ki jih je govoril v silni žalosti v vrtu Getsemani na dan pred smrtjo, ko je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti«. In ko je malo dalje šel, je na zemljo padel in molil, naj bi prešla, ako mogoče, od njega ta ura: ».4?;«, oče, T ehi je vse mogoče, vzemi ta kelih od mene!« Kelih Gospodov je bil torej grenak. Te grenke kapljice, ki jih je Jezus použival zadnje dni pred smrtjo, si hočemo nekoliko ogledati. 2. Nekaj dni pred trpljenjem ali — kakor pravi sv. Ja.nez, evangelist (12, 1): Šest dni pred Veliko nočjo je prišel Jezus v Betanijo, ki je na vzhodni steaini od Jeruzalema, kake tri čeitirti ure, ijer je bil malo časa prej obudil Lazarja v življenje. Tam je bil v hiši Simonovi z Lazarjem in ■L njegovima sestrama Marijo in Marto pri večerji. Marija mu je mej obedom mazilila noge z dragocenim mazilom in mu jih brisala z lasmi. Naslednji dan pa je Jezus slovesno jezdil v Jeruzalem in množica mu je prišla naproti s palmovimi vejicami in mu klicala: Hozana! HvaJjen bodi, kateri prihaja v imenu Gospodovem, kralj izraelski! Par dni kasneje pa je pil Jezus prvo kapljico bridke žalosti. Bil je silno žalosten in je rekel: »Zdoj je moja duša žalostna! Kaj hočem reči? Oče, reli me iz te ure! Pa zato sem prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Zakaj je bil tako žalosten? Farizeji in veliki duhovniki so bili že A'eckrat prej sklenili, da hodo Jezusa umorili po velikonočnih praznikih. Dva dni pred Veliko nočjo se jim je apostol Judež ponudil, da jim ga hoče izdati za 30 srebrnikov. Zato so naglo premenili svoj sklep in sklenili, da ga bodo umorili pi-ed Veliko nočjo. To dejan,ie apostola Judeža, ki ga je Jezus izvo- lil za apostola, je bilo za nedolžno Jagnje božje prva grenka kapljica. Od nedelje do četrtka je bil Jezus vedno s svojimi učenci na skritem in jih je poučeval. V četrtek pred trpljenjem je obhajal ž njimi zadnjo večerjo, pri kateri je bil tudi Judež Iškariot. Po večerji je začel umivati noge apostolom in tudi Judežu, čepravr je bil izdajavec. Ko jim je noge-umil, je rekel: »Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete Učenik in Gospod in prav pravite, sem tudi. Ako sem tedaj jaz. Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi drug drugemu noge umivati. Zgled namreč sem vam dal, da prav tako, kakor sem vam jaz storil, tudi vi delajte«. Nato je mej petjem psalmov Aleluja ustanovil zakrament presv. Rešnjega Telesa. Pri tej priliki je bil preužaljen v duhu in je rekel: »Resnično, resnično, povem vam, eden izmed vas me ho izdal«. Apostoli so se vznemirili zavoljo teh besedi in sv. Janez, ljubljenec Jezusov, ki je slonel na Njegovih prsih, mu je rekel: »Gospod, kdo je tisti?« Jezus odgovori: »Tisti,, kateremu bom dal namočeni kruh«. In je namočil kruh, ga dal Judežu Iškariotu in mu rekel: »Kar mislliiš stoiriWii, s'tloiri hitro!«. Po teh ljubeznivih besedah je Judež zapustil Jezusa in je .šel k velikim duhovnikom povedati, kje da se Jezu« mudi. To .je bila grenka kapljica v kelihu Gos])odovem. 3. Jezus je tisti večer še o mnogih rečeh govoril učencem, potem pa .je šel čez potok Cedron v vrt Getsemani, kjer se začenja šele pravo trpljenje. Ko so prišli tje, reče apostolom: »Molite, da ne padete v skušnjavo!« In on se je odtegnil od. njiih zalučaj kamena, je na kolena, padel in molili: »Oče, ako bočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!« In ko so ga smrtne težave obšle, je dalje-molil. Njegov pot je bil kakor krvave kaplje, tekoče na zemljo. Zakaj so bile te kapljice, ki jih je takrat pil naš Zveličar, tako grenke? Jezus je bil takrat zelo žadosten in potrt, ker je vedel, kaj ga čaka drugi dan: bridko trpljenje in smrt na križu. Bilje pa še bolj žalosten, ko je v'duhu gledal, kako nehvaležni mu bodo ljudje. Ti trenotki v vrfu Gstlsiemami so biilli za Jezusa najtežji im naj-briidkejši. Trikrait se je vrnil Gospod od svoje molitve k apostolom, pa jih je našel speče. Rekel jim je: »Ali ni.ste mogli bedeti eno uro. Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo. Duh je sicer voljan, a meso je šibko«. V tretjič jim reče: »Spite sedaj in počivajte! Glejte, približal se je on, ki me bo'izda!]!« Še je govoril, ko je Judež, apostol, prišel in ž njim velika množica z meči in koli in lučmi, poslana od velikih duhovnov in starejšin ljudstva. Njegov izdajavec pa jim je dal znamenje-. »Kogar bom poljubil, tisti je, primife ga!« Ta množica, katero so poslali veliki duhovni proti Jezusu, so bili rimski vojaki, kateri so stražiili v jeruzalemskem gradu »Antonia«, sluge velikih duhovnov in hlapci jeruzalemskega templja. Veliki duhovni, ki se tu omenjajo, so bili Kajfa, ki je bil tivsto leto veliki duhovnik in Ana, ki je bil v prejšnjih letih veliki duhovnik a so gia Rimljani odstavili radi nekaterih hudobij. Judje niso imeli več takrat .svojega kralja, ampak so bili podaniki rimskega cesarja in so imeli le cesarjevega namestnika, kateri jih je. brzdal in vladaj. 4. Ko je prišel Judež z vojaki in z množico hlapcev in drugih ljudi k Jezusu, je stopil pred Jezusa, ga poljubil in rekel: »Zdrav bodi, uče-nik!« Jezus ni na to nesramnost drugega odgovoril ko te-le besede: »Prijatelj, čemu si prišel? Kaj s poljubom izda,iaš Sinu človekovega?« • Jezus se ni jezil, ampak se je pustil kot jagnje izdaiti in uloviti. Bil je ko jagenjce pred njim, ki je striže in ni odprl svojih ust. . . . Ko ga je Judež poljubil, so brž pristopili vojaki, so položili roke nanj in ga prijeli. Sv. Peter pa, ki je bil najbolj goreč, je bil vzel meč s seboj, ker je slutil, da bodo hoteli Jezusa prijeti. Ko je videl, da so Jezusa prijeli, je mahnil z mečem po lilapcu velikega, duhovna in mu odsekal desno uho. Milli Jezus pai se je dotaknil ušesa in ga ozdravil. In je rekel Petru te-le krotke besede: »A'iiikni meč na mesto; zakaj vsi, kateri za meč prijemajo, se bodo z mečem pokončali. Ali misliš, da ne morem prositi Očeta in bi mi poslal več ko dvanajst t. j. brez števila legij angelov? Kako se bo dopolnilo pismo, ker se mora tako zgoditi?« t. * * 5. Ko so Jezusa prijel, so ga peljali najprej k velikemu duhovniku Ani. Ta veliki duhovnik Ana je bil tast pravega velikega duhovnika Kajfe. če tudi je bil že odstavljen, je vendar imel popolnoma v oblasti svojega zetä Kajfo. Videti je, da je odsitavljeni veliki duhovnik Ana največ delal na to, da bi Jezusa umorili. Veliki duhovnik Ana je prašal Jezusa: »Kakšen je tvoj nauk?« Jezus je temu hudobnežu samo to-le odgovoril: »Jaz sem očitno govoril pred svetom, jaz sem vselej učil v shodnici in v templju, kamor se vsi Judje shajajo in na skritem nisem nič govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, ki so slišali, kaj sem govoril«. Ko je pa Jezus te besede izgovoril, ga je eden izmed služabnikov za uho udaril in mu rekel: »Tako odgovarjaš velikemu duhovniku?« Krotki Jezus pa je rekel: »Ako sem hudo govoril, spričaj o hudem, ako sem pa prav govoril, zakaj me biješ?« Na vsa druga vprašanja in zaničevanja je Jezu^s molčail, kakor jagnjie pred njim, kateri je striže in ni odprl svojih ust. Molče je použival vse grenke kapljice bridkega trpljenja. Pri velikem duhovniku Ani je sv. Peter iz strahu Jezusa prvikrat zatajil. Od tu so peljali Jezusa zvezanega k pravemu vel. duhovniku Kajti:. Tu so ga marsikaj popraševali. Jezus pa je molčal. Veliki duhovnik Kajfa je zavpil nad njim: »Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji? « Jezus mu na to vprašanje odgovori: >Sem! Povem vam pa: Po-sihmal boste videli Sinu človekovega sedečega na desnici božji in prihajajočega na oblaikih neba!« Ko je to veldki duhovniik slišal, je raztrgal svoja oblačila in zavpil: »Preklinjal je Boga! Kaj potrebujemo še prič! Glejte, zdaj ste slišali preklinjevanje. Kaj se vam zdi?« Drugi pa so odgovorili: »Smrti je vreden!« Tedaj so mu farizeji, starašine in hlapci pljuvali v obraz in so gu za uho bili, dragi im so ga v obraz s pestmi tolkli. Jezus pa je pohlevno in krotko molčal, kakor molči jagenjce pred njim, kateri je striže in ni odprl svojih ust. Prdi duhovniku Kajfi je sv. Petier iz stirahu Jezusa dvakrat zatajil. In zdaj je petelin zapel. Ko je Peter slišal petelina, se je spomnil Jezusovih besed: »Preden bo petelin zapel, me boš trikmt zatajil«. In je šel vun in se bridko ra'zjokal! « Ko se je nekoliko zdanilo, so se zbrali veliki duhovni in starejšini ljudstva zoper Jezusa, da bi ga v smrt izdali. To zborovanje so imeli v hiši Kiajfe, velifcega duho^vnikla. V prejšnjih oaeih je imel ta judovski zbor pravico tudi koga v smrt obsoditi. V zadnjih letih so jim rimski vladarji odvzeli to oblast. V smrt obsoditi je mogel le cesarjev namestnik, če je spoznal, da je vzrok opravičen. Pri posvetovanju glede Jezusa so sklenili, da ga bodo pri Pilatu zatožili radi hujskanja ljudstva proti cesarju. Zvezali so tedaj Jezusa in ga peljali zvezanega k Ponciju Pilatu, ki je bil cesarjev namestnik. Ko so Jezusa peljali od velikega duhovna k Pilatu, je srečal Petra in ga pogledal. Ta neskončno žalostni pogled je Petra tako presunil, da ga ni mogel nikoli pozabiti. Vsakikrat, ko se je spomnil tega pogleda, se je znova razjokal. Takrat, ko so Jezusa peljali k Pilatu, se je tudi Judež skesal, je vrnil denar in se iz obupa obesil. Jezus pa je stal pred Ponci-,jem Pilatom ves čas molčeč. Šel je tedaj Pilat iz sodne dvorane^) k velikim duhovnikom in jim je rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« Oni pa so mu odgovorili: »Ko bi ne bil hudodelnik, bi ti ga ne tili izdali«. Iz tega odgovora velikih duhovnov je razvidno, da so od Pilata zahtevali, naj jim dovoli, da ga umoré brez vsake sodbe, naj bi on le potrdil njih razsodbo, kakor so v prejšnjih •časih smeli koga usmrtiti. Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in sodite ga po svoji postavi«. Hotel je reči: Vzemite ga vi, sodite ga in kaznujte ga, kolikor je vam dovoljeno, morda samo z udarci. Judje pa "So brž odgovorili Pilatu: »Mi ne smemo nikogar umoriti. Ta je- vreden smrti, ker se dela kralja judovskega«. Iz tega .je spoznal Pilat, da so sklenili Jezusa iimoriti. Jezus pa je molčal, in molče požiral vse te grenke kapljice. Pilat je šel spet v sodno dvorano in je rekel Jezusu: »Ali si ti kralj judovski?« Jezus ,je odgovoril: »Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi Judje in, zlasti veliki duhovniki niso za veliko» noLne praznike smeli stopiti v hišo Pilatovo, ker je bil Pilat pagan in je imel v hiši skvašen kruh, katerega Judje niso smeli imeti po hišah za velikonočne pra;;nÌ5 ke. Ce bi bilil stopili v hišo nevernika Pilata, bi bili^ ne» čisti in bi ne bili smeli jesti velikonočnega jagnjeta. povedali o meni?« Pikt Je odgovoril: »Kaj sem jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izdali; kaj si storil?« Jezus pa je pohlevno odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega svelta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne bil Judom izdan, zdaj pa moje kraljestvo ni od tod«. Pilat mu tedaj reče: »Tedaj si ti kralj?« Jezus odgovori: »Sem! Jaz sem v to rojen in sem v to prišel na svet, da pričam o resnici. Vsak, kateri je iz resnice, posluša moj glas!« Pilat mu reče: »Kaj je resnica?« Pilat je hotel s tem reči: Kaj praviš zdaj o resnici? Kdo ee za to meni! Tvoj nauk ni nič! To so same besede! Iz tega je Pilat razvidel, da Kristus ni vreden smrti. Zato je tekel vun ih rekel Judom: »Jaz ne najdem nobene-krivice na njem, da bi ga moral obsoditi v smrt«. Pilatu se je torej zdel Jezus nedolžen! Veliki duhovni in farizeji pa so nato začeli vpiti,, da je vreden smrti, ker hujska ljudi po Galileji in Judeji. Jezus pa ni odgo^'oirdl na to niti ene-besedice. 6. Ko je Pilfeit' slišali, da je Jezus iz Galileje, ga je poslal brž h galilejskemu oblaistniku Herodu, kaiterii je bdil tiste dni v Jeruzalemu. Herod se je silno razveselil, ko ga je zagledal, ker je upal, da bo videl kak čudež. In ga je izpraševal z mnogimi, besedami. Jezus pa mu ni dal najmanjšega odgovora, ker je vedel, da je hudoben. Herod ga je sp svojimi vojaki zasramovial in zaničeval, ga oblekel v večjo sramoito v belo obleko in ga je^ poslal spet k Pilatu. Belo obleko so nosili vojskovodje, ko so se iz vojske vračali zmagoslavno. Pilat in Herod sta bila do tisteg'a dne sovražnika. Tisti dan, ko je Pilat poslal Jezusa k njemu, sta postala prijatelja. Zoper nedolžnega Jezusa sta bila torej edina in tudi danes so vsi edini v sovraštvu do milega Jezusa in njegove sv. cerkve, četudi bi ne bili mej seboj prijatelji. O Veliki noči pa je cesarjev namestnik imel navado, da je izpustil ljudstvu enega jetnika, katerega so hoteli. Imel je pa takrat v ječi slovečega razbojnika, kateremu je bilo ime Baraba. Pilat je tedaj upal, da bodo rajši Jezusa izvolili ko Barabo. Zato jim je rekel: »Katerega hočete, da vam izpustim, Barabo ali Jezusa?« In prav v tem trenotku je tudi žena Pilatova poslala k njemu sporočilo: »Nič žalega ne stori temu Pravičnemu, zakaj veliko sem trpela v sanjah zavoljo njega«. Pilat bi bil sedaj še bolj rad videl, da bi bili izpustih Jezusa a ne Barabo. Toda veliki duhovni in farizeji so z drugimi začeli vpiti: Ne tega, ampak Barabo! To je bila velika sramota, katero so napravili milemu Jezusu, da so ga zapostavili celo razbojniku Barabi. Toda Jezus je vendar molčal in tiho prenašal vso sramoto. Pilat pa je hotel Jezusa na ysak način rešiti! Zato ga je ukazal razbičati, ker je mislil, da bodo Judje s tem zadovoljni in da ne Ijodo zahtevali, da bi ga obsodil v smrt. Ko je bil Jezus ves razmesarjen, so mu vojaki še trnjevo krono za- hoclli okolu giaive ini ga oiblelcli v škiiaitasto oblačilo. Krona in škrlatasti plašč je znamenje kralja. Ko so to naredili, so predtìnj s zasramo-vanjem poklekali in govorili: »Pozdravljen, kralj Jud^v!« In so mu jih dajali za uho. Vsega raztolčenega in zasiamovanega je pripeljal Pilat vun iz sodne dvorane in rekel: •Glejte, človek! Pilat je hotel reči: Glejte, ta ubogi siromak ni pač mogel kaj takega storiti, da bi bil vreden smrti! To je le siriomašen človek, ki je vreden usmiljenja! Judje pa so začeli kričati: »Križaj ga, križaj ga!« Piiat jim reče: »Vzemite in križajte ga vi, zakaj jaz ne najdem krivice na njem!« Judje ■so odgovorili: Mi imamo postavo in po postavi mora umreti, ker je rekel, da je Sin Božji. Jezus je molče poslušal vse to zasramovanje in vpitje. Rekel ni niti besedice. Vedel je, da bi nič ne pomagalo. Stal je, kaikor pravi prerok Izaja, molče kakor jaignje. Pilat je šel spet v sodno dvorano in je samega Jezusa vprašal: »Od kod si ti?« Jezus mu ni odgovoril niti besedice, ker je vedel, da bi nič ne pomagalo, ker se je Pilat bal Judov in je moral to storiti, kar so ti zahtevali. Pilat mu reče: »Meni ne odg^ovoriš? Ne veš, da imam oblast križati te in imam oblaist izpusttìti te?« Jezus mu je na to odgovoril: »Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ni blo dano od zgoraj. Zavoljo tega ima večji greh tisti, kateri je mene tebi izdal«. Ràdi teh Jezusovih pohlevnih besedi, je Pilat skušal še enkrat rešiti ga. Toda veliki du-liovni in Judje so zaoe'M vpiti na ves gla,s: »Ako tega ižpustiš, nisi cesarjev prijatelj, zakaj vsak, kateri se dela kralja, je cesarju lia:sproten«. Hoteli so reči: Ta pravi, da je kralj judovski, mi pa nimamo kralja razen rimskega cesarja! Jezus je tedaj upornik proti cesarju, torej vreden smrti! Teh besedi se je Pilat zbal. Imel je že mar-•sikatero hudobijo naj vesti in bi ga bili lahko za-tožili pri rimskemu cesarju Tiberiju, ki je bü zelo oster v kaznovanju radi pregreškov proti Veličanstvu. Ko je Pilat slišal, da ga bodo celo zatožili pri cesarju, ako izpusti Jezusa, se je zbal, je sedel na stol, ki je bil pripravljen pod milini nebom pred sodno dvorano in .sicer okolu poludne, je ukazal prinesti vode, ker si je hotel s tem nekoliko potolažiti vest, si je rnnil roke in je izrekel razsodbo: »Jaz sem nedolžen nad krvjo tega človeka, vi glejte!« Judje pa so zavpili: »Njegova kri pridi na nas in na naše otroke!« Tedaj je izpustil Barabo, Jezusa pa je izdal, da bi ga križali. Ko se je to godilo, je Jezus ves čas večinoma molčal. Premisli, človek, neskončno krotkost in ponižnost Svojega Zveličarja! Kako si ti ves drugačen! Ti si poln prevzetnih in visokih misli, poln prepirov in zdražb. Ti ne moreš nobene -stvari potrpeti, pri vsaki najmanjši nevšečnosti se raztog'otis. Jezus je bil krotek, krotek do smrti. Molče je poslušal krive priče, kriva obdol-ževanja, molče je trpel, ko so mu v obraz pljuvali, ko so ga za uho bili, ko so ga slačili, ko so ga tepli, ko so mu trnjevo krono zabadali okolu glave, molče je poslušalj ko ga je Pilat po krivem ob.^odil v smrt. 7. Ko je Pilat izrekel razsodbo, so ga rimski vojaki prijeli^) in ga peljali na Golgoto, to jena hribček zunaj mestnih zidov jeruzalemskih na zahodni strani. Preden pa so ga odvedli izpred sodišča, so ga vojaki in ljudstvo na razne-načine zasramovali, ga tepli in suvali in nanj pljuvali. Potem so mu slekli škrlatasti plašč, so-ga oblekli v njegova oblačila in mu naložili križ. Po poti jim je od trudnosti trikrat na tla padel. Grede so dobili nekega Simona iz Cirene, ki sa ga primorali, da je nesel Jezusu križ, ker drugače bi jim bil morda že po cestii umrl. Tako srdito so uganjali ž njim. Ta Simon iz Cirene je šel s polja prav taJcrait', ko so Jezusa vlačili na. goro Golgoto. Tu premišljujmo, kako se je Simon iz Cirene-branil križa. Mi pa pozdravimo sv. križ, točimo gorke solze nanj in nosimo ga veselo za Jezusom: O križ, bodi pozdravljen! Ti si izvoljena drevo, ki si bilo namenjeno nositi Zveličarja sveta. Nesrečno in pogubno je bilo drevo, od katerega sta jedla Adam in Eva v raju, a nad vse srečno in zveličavno je bilo to drevo, na katerem je viselo naše zveličanje. Ti edino, o drevo, si bilo vredno nositi žrtev za grehe vseh ljudi, ti edino si bilo vredno, da te je močila kri edinorojenega" Sina božjega, drevo, mej vsemi drevesi najbolj plemenito! Naben gozd ne more več takega roditi! Noben sad se ne more tvojemu sadu pri-merjaiti! O križ, bodi pozdravljen! Po rimski postavi so ga smeli, le vojaki križati in usmrtiti. Pojdimo sedaj za Jezusom! Za njim je šla množica in tudi nekatere žene, ki so jokale. Jezus pa se je k njim obrnil in jim rekel: »Hčere jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli, ob katerih poreko: Srečne nerodovitne in telesa, katera niso rodila in prsi, katere niso dojile! Takrat bodo začeli govoriti goram: Padite na nas! in hribom: Pokrite nas! če namreč nad zelenim lesom to delajo» kaj se bo zgodilo še-le s suhim«. 8. Ko .so prišli na Golgoto, so ga slekli in mu dali vina z miro, da bi mu pijača bolečine olajšala. Jezus pa ni hotel piti, ker je hotel vse voiljno pretrpeti! Nato so ga pribili na križ. Pribili so mu roke in noge, da je visel med nebom in zemljo. Jezus je ves čas molčal, dasi je silno trpel. Ž njim so križali še dva razbojnika, enega na desni, drugega na levi strani. Jezus je bil prištet med razbojnike. Divji vojaki so si razdelili Njegova oblačila in za Njegovo suknjo so vad-Ijali. Napis, ki ga je dal pribiti Pilat na Jezusov križ, se je glasil: Jezus Nazareški, kralj Judov. Nato so se vojaki usedli in čuvali. Od poludne, ko so Ga na križ pribili, do treh popoludne je bila čudna tema, ki je ljudi s strahom navdajala. Zagrinjalo v templju, v katerem so opravljali daritve, se je raztrgalo po sredi v znamenje, da je stari zakon končan in da se začenja novi v Jezusu Kristusu. Judje, ki so bili zbrani okolu križa, so pro-klinjali še na križu visečega Jezusa: »Pomagaj si sam in stopi s križa, če si Sin božji«. Prav tako so se mu posmehovati tudi veliki duhovni in farizeji: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagaiti. Kristu-s, kralj izraelski, naj stopi sedaj s križa, da vidimo in verujemo. Tuda oba razbojnika sta ga zasmehovala: »Ako si Kristus, pomagaj sam sebi in nama!« Desni razbojnik pa se je v zadnjem trenotku skesal.^) Ob treh urah popoludne, tisti čas, ko so v templju klali vsakdanje jagnje v žgavni dar, ki je pomen.jalo Kristusa, je Jezus na križu zakli-cal z velikim glasom: »Oče, v Tvoje roke izročim svojo dušo!« In ko je te zadnje besede izgovoril, je nagnil glavo in izdihnil dušo. Jagnje božje je-bilo zaklano, daritev za naše grehe dovršena! Zemlja se je potresla, skale so pokale, grobovi so-se odpirali in mnogo teles svetnikov, ki so spali v grobeh, se je obudilo in so prišli v sveto mesto ter se mnogim prikazali. Ko so to videli stotnik in vojaki, ki so Jezusa strazili, so se silno zbali in so rekli: Resnično, ta je bil Sin božji. To pa ni bilo še dovolj. Da bi ne ostala trupla na križu v soboto, so šli Judje prosit Pilata, naj bi dovolil, da bi se jim kosti strie, da bi prej umrli. Vojaki so torej prišli in so štrli prvemu in drugemu razbojniku kosti, ko so pa do Jezusa prišli, so videli, da je že mrtev in mu 1) Sedem poslednjih besedi Kristusovih in njih razlago glej spodaj. niso štrli ko,sti, ampak eden vojakoiv Mu je s sulico odprl stran in zdajci je pritekla kri in voda. iz nje. Iz tega so spoznali, da je že mrtev In da mu ni treba treti kosti. * sS * 9. Ko se je pa zvečerilo, je šel Jožef iz Ari-mateje, ki je bil skrivaj Jezusov učenec, k Pilatu in ga prosil, naj mu dovoli, da bi Jezusovo mrtvo telo snel s križa in je položil v grob. Pilat se je začudil, da je že mrtev. Poklical je stotnika in vprašal, ali je že mrtev? Ko mu je ta povedal, da je že mrtev, je dovolil, da so ga sneli s križa, šel je tedaj Jožef iz Arimateje in je snel Jezusovo telo. Prišel je tudi Nikodem, kateri je bil tudi učenec Jezusov, in je prinesel zmesi mire iii aloe okolu sto liber, s čimer so truplo JezusovO' popolnoma obložili. Ta dva sveta moža sta vzela Jezusovo telo in je zavila v tančico z dišavami vred, kakor je-, bila pri Judih šega. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil Jezus križan, vrt in na vrtu nov grob, ki si ga je bil dal napraviti Jožef iz Arimateje v katerega ni bil še nihče položen. V ta grob sta Jožef iz Arimateje in Nikodem položila Jezusovo truplo. Storila sta na hitrem, kar sta mogla, ker so ga hoteli brž po i^raznikih še enkrat poma-ziliti in pokopati. Na ta grob pa so Judje z dovoljenjem Pilatovim zavalili velik kamen in .so ga zastražili, da bi kdo trupla ne ukradel. Kamen so celo zapečatili. 10. Jagnje božje, katero je Bog napovedal, po prerokih, po katerem so vsi ljudje milo zdi-liovali, je büo zaklano in žrtvovano za grehe vseh ljudi. To Jagnje božje so pomenjala tiste jagnje-ta, katera so v starem zakonu klali od izhoda iz egiptovske sužnosti pa do časov Jezusa Kri.stu-sa. Vsak dan so zjutraj in zvečer zaklali v jeruzalemskem templu po eno enoletno jagnje brez madeža! Za Velikonoč, ko so praznovali spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti, pa so še po-sebe po vseh družinah klali enoletna jagnjeta, katera so jeli po deset do dvajset oseb skupaj. In glejte prav za judovske velikonočne praznike, ko so zvečer jeli po družinah velikonočno jagnje, je Jezus umri za grehe celega sveta na gori Golgoti. Tako se je izpolnila postava in pTeroki. Ko vse to premišljujemo, se čudimo, kako se je moglo kaj takega zgoditi, kako se je mogel Bog Sin tako ponizatì, da se je dal po hudolme-žih kakor jagnje zaklati za nehvaležne ljudi, kako je mogel nebeški Oče kaj takega dovoliti. Sv. Pavel pravi v pismu do Filipljanov: Jezus je bil v božji podobi', pravi Bog, da si ni v rop štel Bogu enak biti, pa je vendar sam sebe storil v nič, ko je podobo hlapca na se vzel, človeku enak postal in po vnanjem bil kakor človek. Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smrti, do smrti na križu«. Po pravici je sv. tridentinski zloor izrekel, da naj bo iz cerkve izobčen, kdor bi dejal, da Jeznsa ne moremo ljubiti. Koga bi ne genila ljubezen Jezusova, ki jo je v trpljenju pokazal do nas? Pripoveduje se o nekem svetniku, ki je bil vdan premišljevanju trpljenja Jezusovega, da .je na Veliki petek, današnji dan, ko je imel pridigati o Jezusovem trpljenju, tako-le začel: »Trpljenje našega gospoda Jezusa Kr.« Ko je te besede izgovoril, ni mogel več naprej. Solze ga oblijejo, žalost ga prevzame, da je začel jokati in vzdihovati. Hotel se je premagati in je spet začel: »Trpljenje našega goispoda Jezusa Kr.«, a ga spet obli jej o soilze in mu vzamejo glas, da ni mogel nobene besede več izgovoriti. Pridiga je morala jenjati, a vsem, ki so svetega moža videli in slišali — je segel ta prizor globoko v srce, da jih je to bolj genilo, ko bi jih bila genila cela pridiga. Premišljujmo ttpljenje Kristusovo, ki je jiad vse ginljivo in vzpodbudno. Jezus nam je hotel dati lep zgled krotkosti, pohlevnosti in ponižnosti, da hodimo po Njegovih stopinjah. To je pravična pot do zmage! Kriisitus je po bridkem trpljenju in smrti prišel do zmage častitljivega vstajenja. Zgled nam je 'dal, da hodimo po njegovih stopinjah. Padimo na kolena pred nedolžnim jagnje-tom, ki je bilo za naše grehe zaklano, poljubimo je stokrat in s solzami v očeh recimo: O Božje jagnje, ki. sii bilo današnji dan zatìano za naše ■grehe, bodi nam Tvoje krotko in pohlevno življenje v zgled, bodi nam Tvoje trpljenje in smrt zrcalo, v katero naj bi se oziraili vsak čas, v vseh okoliščinah, v vsem pozemeljskem trpljenju! * * « « * * * 11. Nobeno premišljevanje ni kristjanu bolj spodobno in koristno ko premišljevanje trpljenja Kristusovegia. Saj je Kristus naš največji dobrotnik, ki je za nas neizmerno trpel na duši in. na telesu. Križ je lesitva, po kateri stopamo v višave, kadarkoli premišljujemo njegovo trpljenje, kajti s premišljevanjem njegovega trpljenja se posvečujemo z resničnim in srčmim kesainjem. za grehe, se vnemamo v ljubezni do Zvelioairja,. si pridobivamo svetle 'čednosti, zlasti ponižnost,, potrpežljivosit, zmernost in vztrajnost. Zato bi. morali vsak dan — in ne-le današnji dan — vsaj kaj mallega premišljevati o trpljenju Kri-stu.soA-iem. Sklenimo, da hočemo vsak dan pre-mišljevaiti vsaj eno postajo iz Kristusovega trpljenja. To lahko delam-o tudi mej vsakdainjimi opragli in mej delom. Vsiaka postaja nam bo ena stopnja više proti nebesom. Ne opustimo noben da.n tlegia premišljevanja. Naše življenje bodi Kristusov križev pot, vsak dan od postaje do postaje. Po premišljevanju prve postaje uredimo življenje p^^•ega dne, po premišljevanju druge postaje uredimo življenje drugega dne itd. Vsak dan potočimo vsaj eno solzo na trpljenje Jezusovo in na svoje grehe, ki so bili krivi njeg-o\-ega bridkega trpljenja. S tem premišljevanjem bomo vsak dan bolj i in popoiniši. Naša ljubezen do Boga ho rastila od dne do dne, prav tako naša ljubezen do bližnjega in tudi do so-■\Tažnikov. Če bomo premišljevali Jezusa; —■ Kralja — siromaka na križu, bo rastla tudi naša iX)trpežljivost, naša dobrotljivost, naša jDriza-nesljivost, naša pokorščina, naša požrtvovav-nost, zlasti pa ponižnost in preprostost. Od kri-žanega Jezusa nam bo došlo vse dobro za dušo " in telo: pravičnost, svetost, zdravje, blagostanje in srečna smrt! BI. Kamila, ki naj jo tlukaj ponovno omenimo, pripoveduje, da je posluMa, ko je Ma osem let stana, pnidigo na Veliki petek. Na koncu pridige je govornik pozival ljudstvo, naj se vsakdo o petkih spomni vsaj za kratek čas trpljenja Kristusovega in naj poboči vsaj eno solzo i:z ljubezni do njegovega trpljenja. To si je deklica bi. Kamila zapomnila liln je vsak petek potočila eno solzico. Kasneje je dobila v roke knjižico, v kateri je biilo poiJisano trpljenje Kristusovo v 15 postajah. BI. Kamila je sklenila, da hoče te positaje vsak petek kleče pred božjim razpelom moliti in pri vsaki postaji vsaj eno solzico potočiti. Neki petek je morala delati skoraj do polu-noči in skušnjava jo je motila, da bi opustila svojo pobožnost, pa se je premagala in zmolila vseh petnajst postaj in pri vsaki postaji prav obilno jokala. Kasneje se ji je to premišljevanje tako priljubilo, da je vsak dan molila vseh 15 postaj in točila obilno solza. Ob petkih ,se je postila ob kruhu in vodi in je vstajala iz postelje, da je kleče opravljala sv. rožni venec. Kasneje je v postnem času poslušala pridi-ga^rja, ki je z vso gorečnostjo priporočal strah božji. To jo je tako presunilo, da bi biäa, radi svojih grehov morala obupa'tli, da si ni mislila, da je obup preid Bogom največji greh. Od takrat je dvakrat na dan molila vseh petnajst postaj, se postila samo ob koščeku kruha in pretakala po noči obilne solze resničnega' kesanja. Nazadnje se je odločila zia zadnji korak: stopila'je v i"ed sv. Klare, kjer je ves čas porabljala za premišljevanje trpljenja Kristusovega,. Pri tem premišljevanju je spoznala, da je bil za Jezusa tisti trenotek najtežji in najbriclk-ejši, ko je v vrtu Getsemani molil in krvavi pot potil. Kristus je raz-odel M. Kamili, »da je bila njegova bolečina v vrtu Getsemani tako velika, kakor je velika njegova ljubezen do Boga in do bližnjega«. BI. Kamdla je umrla 1. 1593. Nje grob so prekopali 66 let po njeni smrti. Našli so, da je Tse njeno truplo strohnelo, le jezik njen je bil cel in rudeč kaifcoir Ko je spovednik tistega samostana videl ta čudež, je vzkliiknil z besedami, ki jih je govoril sv. Bona,ventura, ko je zagledal nestrohneli jezik sv. Antonia Padovanskega: »O časti vredni jezik, ki si vedno hvalil Boga in si to učil tudi druge, sedaj dokazuje tvoja nestroh-Ijivost očitno, kako pnijettaa- je bila Bogu tvoja služba«. Premišljujmo radi po zgledu M. Kaniiie trpljenje in smrt Jeizusa Kristnsa, kajti v tem se kaže njegova neskončna Ijnbezen do nas! Im'ejmo po njenem zgledu STČno žalost na,id Njegovim trpljenjem in združujmo to žalost s tisto Jezusovo žalostijo, ki jo je Njegovo srce čutilo, ko je v vrtu Getsemani krmvi pot potil. * « « * * * 12. Združi mojo mlačno žalost s tistlo' živo Ijolečino, katero si Ti čutil v oni stiski in bridkosti, da si krvavi pot potil, ko si gledal moje gpebe in grehe vseh ljudi —• tako se gl'asi molitev k presnetemu stcu Jezusovemu. Jezus je čutil v vrtu Geitisemani tako žalost,, da so krvave kapljice potu padale z njegovega presv. obličjia na zemljo. Ena kapljica je bila namenjena tudi zate, za tvoje grehe in za vse tvoje neumnosti. Tega se ispomnite današnji dan, ki je posvečen trpljenju Kristusovemu. Krilst'us je krvavi pot poti, Kristlus je za- nas kri prelil, Kristus je bil na rokah, na nogah in na strani svojega sroa tako ranjen in preboden, da mu je vsa kri iztekla. Te resnice premišljujte radi vsi, ki ste večkrat žalostni, ki Sfte z delom preobloženi, ki se' morate potiti in truditi, da se preživljate. Dan, ko se spomi)nj.aano Jezusovega bridkeiga trpljenja, Jezusove presv. krvi, Njegovega krvavega potu, je delavski praiznik, je praznik vseh, ki se v potu svojega obraza trudijo, da jedo potrebni kruh. Kristusov krvavi pot bodi nam vsem v tolažbo in v bodrilo, da nikdar ne omagamo in obupamo. Kristus je bil žalosten tudi zavoljo naših hudobij in neumnosti, ki jih uganjamo. Tega se spominjajmo v svojih trudih, ko si moramo v ]Jotu svojega obram služiti svoj kruh. Pred leti, ko so bili roma.rji v Jea'uzalemu in so obiskali tudi vrt Getsemani, se je prigodila ta-le dogodbica, kakor mi je pravdi neki moj znanec, ki; je bil navzoč. Mej romäirji je büa tudi neka pobožna gospa iz Nemčije. Ko je voditelj romanja prišel do neke velikanske oljke v vrtu Getsemani, ki pravijo o njej, da je še iz Kristu- sovih časov, iii je rekel: Tu Je prostor, kjer je Kristus klečal, padel iià obraz in krvaivi pot potil, je tista nemška gospa bila tako ganjena, da je začela na ves glas vpiti in jokati na vso moč. tako jo je genilo, ko je pomislila, da je tam Jezus krvavi pot potil tudi zanjo in za njene grehe. 13. Drugič je Jezus prelival kri ko ga je dal Pilat zvezaiti k Stebru in ga bičati. Takrat mu je tudi nekaj krvi izteklo. Six)minjajmo se tega zlasti današnji dan, ki je posvečen trpljenju Jezusovemu. Jezus je bil tepen tudi za näfe ini je za nas tekla Njegova prèsv. kri. Romarji, ki hodijo v Jeruzalem, po-Ijubujejo prostor, kjer je bil Jezus tepen in kjer je močil tla s ■svojo presv. krvjo. Tega dogodka naj se spominjajo zlasti ti, ki morajo od drugih trpeti, ki jih drugi bičajo bodisi z besedo bodisi s trdim delom, ki jim ga nakladajo. To bodi v tolažbo vsem, ki trpijo preganjanje, zaničevan,ie, zasramovanje na tem svetu. Kristus je bil tepen in je kri prelival zavoljo naših grehov. Beremo v zgodovini o svetnikih, ki so hoteli radovoljno posnemati Jezusa tndi v tem in so se sami teiJi, da so s tem svoje gi-ešne namde in svoje grešne štrasti krotili im moirili. Tako beremo v životopisu sv. Alojzija, sv. Ignacija itd. Sv. Frančišek Ksaverski je nekoč spovedal velikega grešnika in Ijogokletneža. Toda kako se ta bogo-kletnež začudi, ko mu svetnik na koncu naloži prav majhno pokoro. Sv. Frančišek je hotel sam opraviti pokoro zä tega grešnika. Po opravljeni spovedi zapazi grešnik, dä je svetnik izginil. Šel je za njim in ga našel v nekem gozdiču, kjer se je ne.usmiljeiio do krvi tepel za njegove grehe. Ta prizor je grešnika tako genil, da je šel k nje-inu, mil vzel örodje im se začeli sam do krvi tepsti. Od tistega dne je bil grešnik ozdravljen in se je popolnoma piobolljšal. Sv. Peter Kanizij, ki je bil dne 21. maja 1. 1925. proglašeii za. svetnika, se je v velikih tni-dih in d&lih tako-le tolažil, kakor beremo v nekem njegovem pismu: »Težave se množijo od vseh .sifirani. Toda hi ga kraja, kjer bi bilo več tibote in prarv^ega miru, ko so rane našega kri-žanega Gospoda. Stopimo vanje, čeprav smo nevredni, o bratje moji; tista kri, ki t'eoe iz njih, naj umije naše grehe ... Tu je naš pokoj, tu pristanišofe; tu je naše verno zavetišče; v nobenem drugem kraju ne moremo biti bolj pokojni, v nolDehem drugem kraju ne more bita naše življenje bolj sladko ko tu (Civiltà catt. 1. 1925. zvezek 3)!« 14. Pa premisijujmo dalje! Jezus je prelival presv. kri tretjič, ko so ga na križ polegli in mu ž žeblji prebodli roke iii rtOge tter ga na les pri-bili. Rane so se še raiztegnile, ko je visel na žebljih, s katerimi so bile prebodene roke in noge. Takrat se je kri curkoma cedila na tla. To premišljujte vsi, ki se morate z rokami in nogaini truditi. Do krvi niste še trpeli. V životopisu sv. rnančiška Ksaverskega, patrona sv. miisijonov, beremo to-le clogodljico: Dne 15. nov. 1. 1536. je šel sv. Frančišek s tovariši iz Pariza v Benetke bos v najhujšem mrazu skozi nemške in švicarske dežele. Frančišek je hotel med potjo svoje telo s tem pokoriti, da se je prevezal okolu tedij din nog z vozlato vrvjo tako-trdo, da ni mogel brez botečia niti prestopati. Noge mu zatečejo in vrvi se v meso vderejo in z. gnojem prevlečejo, da jih ni bilo več videti. Bolečine positianejo tolike, da se zgrudi omedlevši. Sedaj ni mogel več prikrivati svojega 25aitaje-vanja. Zdraraiki izjavijo, da se dajo motvozi le s težavo izrezati. V tej sili se tovariši zatečejo k Bogu in so vso> noč goreče molili za njegovo zdravje — in glej, motvozi odpadejio drugo jutro, sami in rane se zacelijo. Tako se j'e sv. Frančišek pokoril hoteč posnemati svojega Zvelioarja v prelivanju krvi ia. v trpljenju. Sv. Frančišek Asiški je vselej bridko jokala ko se je spomnil trpljenja Kristusiovega. Tako objokanega ga najde pobožen mož. Ne vedoč za vzrok njegovih solz, ga vpraša, kaj da mu je? Svetnik odgovori: »Jočem zavoljo Kristusovega, trpljenja in spodobilo lai se, da bi ves svet obhodil in jokal, ker se neizrekljiva ljubezen Jezusova tako malo spoznava in k srcu jemlje«. Večkrat se je v premišljevanju trpljenja Jezusovega tako zamakjiil, da je šel daleč v samoto, da bi se tam popolnoma izjokal. V samoti je vabil ptice pod nebom, drevje in skalovje, naj bi ž njim objokovalo trpljenje Kristusovo. Nekega dne, ko je na alvernski gori premišljeval križanegai Zveličarja, se mu prikaže podoba enaka im križu visečemu serafu. Zroč to podobo mu radost ia bolečina prevzameta srce in videl je, kako se svetli žarki spuste na njegove roke, noge iai na njegovo stran. V tem trenotku je sprejel Kristusove rane na svojem telesu, da je bil tudi po telesu podoben Zveličarju. Te rame je sicer iz ponižnosti skrival in še-le poslednja leta njegovega življenja so jili nekateri videli, po njegovi smrti pa jih je množica ljudstva ogledovala in polju-bovala. Sv. Frančišek Asiški nam je dal zgled, kako moramo premišljevati trpljenje Gospodovo, Njegove sv. rane in bridko smrt. 15. Premišljujmo sedaj, kako je rimski vojak zadri sulico v Kristusovo srce. Sv. evangelij pi'avi, da je iz tie rane pritekla voda in kri. Kristus je vso kri izgubil, vsai tla so bila namočena iz ran na rokah in nogah, da ni imel več krvi. Zato je pritekla voda in zadnji ostanki Njegove presv. krvi. Kristus je bil sedaj ves krvav, ker je izkrvavel iz več ran, ki so zevale na Njegovem presv. telesu. Tu se ustavimo v svojem premišljevanju. Sv. Avguštin pravi: »Evangelist rabi tu primerno besedo: Ne pravi, da je rimski vojak zabodel ali ranil stran, ampak da jo je odprl«. To s» tista vratca, ki so nam odprta za v.sako silo. Naj bo človek še tako obložen s hudobijami in pregrehami, da bi mu bila «vsa druga vrata zaprta,, ta vratca so, mu še vedno odprta. Naj bo v še tako velikih stiskah in v obupu, da bi več ne mogel nikamor naprej, ta vratca so še vedno odprta. Beremo v Skrivnem razodetju besede Gospodove: »Glej, jaiz sem ti pusti'1 odprta vrata, ki jih ne more nihče zapreti (3, 8) «, To sO' tista vratca, ki ,so vsem odprta in ki se nikomur ne smejo zapirati. Ko gremo v cerkev in gremo mimo vrat, spomnimo se, da so to tista vratca, ki vodijo v cerkev, ki vodijo do milosti božje, ki vodijo do sv. zakramentov; ko greš k sv. spovedi in 0'dpre spovednik vratca, spomni se, da so to tista vratca, ki jih nihče ne sme zapreti. Spovednik ne sme nikomur odreči sv. odveze, kdor se spove, skesa in imia trden sklep, da se bo poboljšal. Bo^di grešnik še tako velfiik, bodisi dia- je umordil na tisoče ljudi, bodiisi da ima grehov, kolikor je kapljic v morju,- kolikor je peska na bregu morja, koliikoT je listja in tnave — ta vratca so mu še vedno odprta. Ta vratca si pa lahko sam zapreš, a drugi ti jih ne morejo in ne smejo zapreti, če hočeš .sam trdovraten ositatì do konca in imeti do lepega opominjevanja otrpilo srce, če hočeš sam nad božjO' milostjo obupati, kakor je storil Judež ■Iškarioit, ki se je obesil, če hočeš svojemu bliž-njtemu nevoščljiv biti in ga sovražiti, kakor Kajn Abelja, lahko storiš, a dragi ti teh vratc ne morejo in ne smejo zapreti. 16. Kristus je za nas in iz ljubezni do nas prelil 'kri do zadnje kapljice. Dal nam je zgled neskončne ljubezni do Boga in do bližnjega. Zato je rekel: »Novo zapo ved vam dam, da.se med seboj IjuLite, kakor sem jaz vas ljubil, da še tudi vi ljubite. V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste ljubezen imeli mej seboj« (Jan. 13, 34). Te besede si moramo dobro zapomniti. To nas uči Kristusov krvavi pot, Kristusova kri in Kristusova neskončna žalost v vrtu Getsemmii: Novo zapoved vam dam, da se ljubite mej seboj, novo zapoved, posvečeno s krvjo in s krvavim potom vam predpišem, da bo svet spoznal, da ste moji učenci. Ko so iimöli iti Izraelci iz Egipta, jim je Bog ukazal zaklaiti na predvečer jagnje ali kozlička in s krvjo zaznamiti podboje in nad-boje vrait. Ta kri na vratih je bila znamenje, da so pravi Izraelci. Ko je opolunoči šel mimo angel Gospodov, je videl kri in jim je prizanesel. Kjer pa ni bilo krvi, je stopil v liišo in umoril prvorojenca. Ta kri, s kaitero so Iziiaelci zaznamovali vrata svojit hiš, je bila predpodoba krvi nedolžnega Jagnjeta,, ki je bilo za nas darovano na križu. Izraelci so se rešili le s tisto krvjo in tako je tudi za nas rešitev le v tej kr-\-i t. j. v krvi našega preljubega Zveličarja. * * * 17. Vprašajmo se, ali smo zaznamljeni s to krvjo aJi ne? Gotov dokaz, da smo zaznamljeni s to krvjo, da smo pravi Izraelci in da smo odločeni za večno zvelioan.je, je, če izpolnjujemo zapoved pr&svetega Srca.: »Novo zapoved vam dam, da se med seboj ljubite, kakor sem jaz vas. ljubil, dia se tudi vi ljubite. V tem bodo vsi S2J0-znali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj«. V tem bodo torej vsi spoznali, da smo uoenci Kristusovi! Ce hočeš toxej vedeti, ali si pravi kristjan, če bočeš vedeti, ali ni bila kri Kriistu-soA'a zate zastonj prelita, vprašaj se, ali niimaš-morda v svojem srcu kakega .sovraštva ali ne-voščlji\'osti, ali ne netiš prepira in razdora, ali nisi morda svojega bližnjega kaj oškodoval, vprašaj se, ali imaš ljubezen d'o svojegB bližnjega, ali mu pomagaš rad, ali živiš z vsemi v lepi .složnosti in ljubezni? V tem bodo vsi spomali,. da smo uoenci Gospodovi, da smo pravi Izraelci, ki so namenjeni za večno življenje, ako se ljubimo in podpiramo mej seboj. Ta zapoved je zapoved presvetega srca., zapisana s krvjo Jezusovo. Kdor jo izpolnjuje, ima na sebi znamenje-krvi JagTijeta božjega. Kdor je pa ne izpolnjuje,, ni pravi kristjan, čeprav hodi v cerkev in morda pogostoma pije to kri pri sv. obhajilu. Tak si ]>ije sodbo za večno pogubo. Ako hočemo po vrednem sprejemaiti sv. .zakramente, moramo imeti na sebi znamenje Jezusove STČne krvi, Jezusove srčne zapovedi, ki se glasi: »Novo zapoved vam dam, da se mej seboj ljubite, kakor sem jaz vavs ljubil, da se tudi vi ljubite. V tem bodo-vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen mej seboj«. Ker je ljubil Jezus svoje, ki so na svetu, jih je do konca ljubil. Jan. 13, 1. 18. Hudobija judovska, je zmagala. Vpitje nadraženega ljudstva: Križaj ga, križaj ga! je iislišano. Pilat je smrtno obsodbo izrekel: Jezus mora umreti. Zavalé mu težki križ na raztepeno in krvavo Tame in ga peljejo mej dvema razbojnikoma iz Plaitove hiše skozi mesto na goro Kalvarijo. Molče nese Jezus težki križ, s krvjo zaznamuje svoje stopinje in vsled velike slahosti radi prelite krvi pade trikrat pod križem. Da bi že na poti ne umrl, primorajo Simona iz Cixene, da pomaga Jezusu nositi težki križ. Ko pride Jezus smrtno oslaMjen s težkim križem na goro Kalva:rijo, planejo rimski ^-o-jaki nanj in mu slečejo oblačilo s krvavega života. Zdaj ga vržejo- na križ, primejo za kladivo in žeblje in pribije jo njegove svete roke, ki so povsod le dobrote izkazovaile, njegove sv. noge, katere so le za. grešniki hodile, na križ. Ne bom vam opiisoval botečiin, katere je takrat trpel Jezus po vsem životu, ker si t.o lahko mislite. Ge se je hotel opreti na roke ali na noge, razdirale so se rane na rokah in nogah, če je hotel nagniti glavo, zbadala ga je trnjeva krona. Kmalu je začel umirati. Stopimo tedaj, hratje, v mislih k Njegovemu križu, ki je zanj smrtna postelja! Premišljujmo danes njegovo oporoko., njegov testament, katerega, je naredil na smrtni postelji. Kristus Jezus je naš Oče, pri- stopimo tedaj k njegovi smrtni postelji, poslu-šajmo pazljivo njegove zadnje besede. Kristus pa ni samo naš Oče, ampak tudi naš Kx-alj in vsemogočni Bog. Premišljujmo, komu je na smrtni postelji zapustil svoje neskončno premoženje t. j. nebeško kraljestvo, če hočemo biti dobri Kristusovi učenci, se m'oramo natančno ravnati po Njegòvi oporoki. Pridite tedaj, bratie, stopimo v misiih na goro Kalvarijo k smrtni postelji Jezusa Kristusa. Pokleknimo k postelji, da sprejmemo zadnji lilagoslov Gospoda.in da si globoko v srce vtisnemo njegovo oporoko ali testament. 19. Kaj govori umirajoči Gospod? Prve besede Njegove oporoke veljajo Njegovim sovražnikom, veljajo njim, ki so ga križali, kateri so ga pod križem preklinjali, ki so ga zasramovali in nad njim z glavami majali govoreč: »Če si Sin božji, stopi s križa. Drugim je pomagal, sai» sebi ne more pomagati«, veljajo n.iim, ki so mu roke in noge prebodli, ki so ga tepli, suvali, mu v obraz plju-\-ali, -ki so za Njegovo obleko ^-adljali!' Kaj jim go-\-ori Gospod? Pra.vi: Oče, odpusti jim,, saj ne vedo, im j delajo! Kaj takega se ni prej še nikoli slišalo, da bi kdo za svoje najhujše sovražnike molil. Kako ljubeznivo, kako potrpežljivo je Jezusovo pre-sveto Srce, da želi milosti svojim največjim sovražnikom. Ali smo mi le količkaj podob,ni Iju-l)emu Zveličarjii? Ena sama besedica je dostikrat dovolj, da na].)olni naše srce z maščeval- nostjo proti tistemu, ki jo Je izgovoril in namest» da bi mu odpustili, mu še hujše in še bolj ostr» besede povračamo in namesto da bi zanj molili^ ga proklinjamo. Globoko si vtisnimio v srce te besede Jezusove oporoke. V tem je krščanstvo bolj popolno ko vse druge vene, bolj popolno, kot je bila izraelska vera v starem zakonu. Popolnost naše vere je, sovražnike ljubiti, zanje moliti in dobro de-laiti njim, ki nas sovražijo in preganjajo. V tem je znamenje pravega kristjana. Posnemajmo Zveličarja, če hočemo biti res pravi kristjani. 20. Poleg Jezusa so takrat križali dva razbojnika. Oba sita Kristusa zasramovala. Toda desni razbojnik se .je kasneje skesal, je posvaril levega razbojnika in se obrnil k Jezusu z besedami: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kz'aljestvo!« In Jezus mu je rekel: -»Resnično, povem ti, še danes boš s menoj v raju!« Te besede dokazujejo znova neskončno ljubezen Srca JezusoA-ega. Največji razljojnik se je v zadnjem trenotku skesal i:n neskončno usmiljeno Srce Jezusovo mu je vse odpustilo: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju!« To je velik nauk za nas. Nihče ne sme govoriti: »Zame ni več milosti!« Oe si tudi največji grešnik in največje kazni vreden, pri Jezusu je še usmiljenje, če svojo krivico spoznaš in se srčno skesaš. 21. Zdaj se obrne Jezus clo svoje ljubljene matere Maiije, ki j'e .sitala pod križem. Razen nje je stala pod križem tudi njena sestriona Marija Kleofova, Marija Salome, Marija Magdailena in SA'. Janez, evangelist. Lahko si mislimo, kako je pod križem jokala Njegova mati Marija. Videla je svojega Sina neusmiljeno razmesarjenega, videla je, kako mu je bila trnjeva krona z;arita v glan-o, vidöla je prebodene roke in noge in posilušala grdo vpitje in aasramovanje. Umirajoči Jezus se je sedaj obrnil do svoje do smrti žalostne matere ter jej namignil na sv. Janeza, evangeilista, z besedami: »Mati, glej, tvoj sin!« in potem obrnivši se k sv. Janezu: »Sin, glej, tvoja mati!re-šuštoval z ženo Urijevo in potem še moža Urijo umoril, da bi pregreho zakrili In Davidu so se takrat še-le oči odprle, da je S]30znal svojo pre- grelio in se razjokali govoreč: Miserere, miiserere! Vpraša naj se dianes vsak zase: kaj je atc-cleii tak clo-TCk, ki je umoril nedolžno jagnje Jezusa;? Sami si odgovorimo: Smrtt je vreden! Tedaj pa si sami redimo: Ti si tästd človek, ki si umorili nedolžno Jagnje božje, ti si mu s svojimi grehi' zabil žeblje v roke in. noge, ti si mu pre-bodel stran! Potem pa reoimo kleče na kolenih pred Jezusom: Miserere, miserenei! Usmiili seme, Gospod! V svoji zmoli in strasti sem pomagal zabijali žeblje v roke in noge. V svoji naglo-sti sem pomagal prebadaiti ti stran, sem pomagali bdčaitd te in poriK'ati ti trnjevo krono na glavo! Miserere! Usmiili se, Gospod! Ti si me ljubil do konoa, tii si me postaiml v svoji oporoki med kralje in cesarje, jaiz pa sem pomagal v svoji ne-hvaležnosti slačiti tte in dajati ti kisa in žolča. O G'ospod, ti mi nisi niikoli slabega storil, ti si me vedno z dobrolami obsipal in me ljubil do konca, jaz pa sem pomagal križati te in te umoriti. * * * 29. Bil je oče — pravi pripovedka — ki je imel dva sina, ki ju je prisrčno ljubil. Toda polagoma sta oba zašla na kriva pota in se vdala pijančevanju. Oče ju je ljubeznivo opominjal, a vse zastonj! Nekega večerna prideta pijana domov in ubijeta v ]3Ìjanosti očeta, ki jima je očital pijančevanje. V jezi zgrabita očeta in ga ubijeta. Ena rana mu je segla globoko v srce. Pijanca pustita v krvi ležečega, sama pa gresta spat. Še^ po noči se razglasi to sfrašno hudodelstvo in zjutraj je prišel sodnik preilskovat. Sodni siuge o-redo v hdšo iskat hudocMnikov. Enega so našli že pred mrtvim očetloni kltečečega.. Ko se je bil nekoliko prespal, se je .spametil in skesal. Vstal je naglo in šel k očeltu. Ko je videl, da je lOČe mrtev, se je prestnašil, .pokleknil k očetu in se raz-, jokal. Sodnik ga vpraša: »Ali poznaš mrliča?« On pa je začel na veš glas jokati in roke sktepati. Vrgel se je na mrliča in je začel zdihovaiti: »Oli oče moj, oh oče moj, kaj sem stoiril! Kako strašno sem poplačal vašo ljubezen. Jaz nisem več ^Te-den, da me zemlja nosi. Tukaj sem, zvežilte mi roke ali odsekajte jih, ker sem ž njimi umoril svojega očeta!« Jokaje je še enkrat poljubil mrtvega očeta in se potem pustil voljno zve'za;ti. Nato so sluge pripeljali še drugega sina. Sodnik vpraša: »Ali poznaš mrffiča?« Le-ta, pa je srdito pogledal mrliča in začel z divjim glasom vpiti: »Da, dobro te poznam, prekleti oče, ki si mi z očitanjem grenil vsako veselje!« Nagloma popade krvav nož in ga še pred sodnikom zadere očetu v prsi. Strah je obšel vse pričujoče. Sodnik zakliče: »Zvežite ga in peljite v temno ječo!« Ko so ga peljali, so ga vsi pričujoči obsojali in za-sramovali. Strašna je 'ta prilika. V teh dveh sinovih spoznavamo sami sebe. Na križ smo pribili s svojimi grehi svojega dragega Očeta', ki nas je prisrčno ljubil, ljubil do konca. Mi smo mu pre-bodli roke in noge, mi smo mu prebodli ljubeče srce. Bog ne daj, da bi bili. podohni drugemu sinu in da bi Jezusia še piroklinjali! Skesajmo se in začnimo novo življenje! Pokleknimo k nogam Jezusovim in recimo skesano: Oli Oòe moj, oh Oče moj, usmili se me, saj sem Sitoril to le v strasti in naglici! Miserere mei Deus, secunclum magnam milsericoirdiam tuam: Usmili se me, o Bog, po svojem velikem ■usmiljenju, in reši me po svojem sveitem križu! si! * =:=. * * * * * * O sveti križ — življenja luč, o svett križ — nebeški ključ! Misijonska, pesem. 30. Poklekniano pod sveti križ/ na katerem je za nas trpel in muri Gospod in Zveličair Jezus Kiistus. Pod svetim križem se oddahnimo in od-počijmo od vseli trudov in skrbi, ki jih imamo v s\etu. Kdo ne bi rad počival v senci tistega drevesa, ki nam je obrodilo sad življenja in zveli-čanja? Ni ga drevevsa, ki Idì se moglo primerjati tumu drevesu. P0Či.va:j(0Č v senci tega drevesa, premišljtijmo danes, ko obhajamo spomin smrti našega Zveli-čar ja, moč svetega križa, po katerem se je cedila Njegova sveta kri. Kakor izvira od di-eTOsa, od katerega sta jedla Adam in Eva prepovedani sad, vse prokletstvo za človeški rod, prav tako izvira od tega drevesa, na katerem je visel Zveli-čar, ves l^lagoslov in vsa naša moč. Tudi moč sv. zakramentov, po katerih dobivamo odpust grehov in milost božjo, ima tu svoj začetek. Kratko: Vsa naša časna in večna sreča, vse, ka:r imam a in kar smo, izvira od svetega križa. 31. Ko smo ise rodili rua, tla svet, so nass nesli' v cerkev k svetemu krstu. Tu .ie pred vsem položil duhovnik roko na nas in nam naredil znamenje svetega križa na čelu in nad Sircem z besedami: »SpTe,im'i, oitrok znamenje križa na čelu in na srcu, sprejmi vero nebeških zapovedi in živi tako, da boš tempelj Gospodov«. S temi besedami nais je duhovnik oipomnil, ko smo bili še majhni in se nismo zavedali, da bo treba križ nositi in božje zapo'vedi izpolnjevati celo življenje. Križ ljubiti, križ voljno nosili in izpolnjevati v potrpežljiivoisti božje zapovedi — to je naša naloga od rojstva do groba. Za to nalogo nas je določil in zaznamil duhovnik, ko nas je pred sv. krstom prekmižal na čelu in nad srcem. Zavedajmo se te svete naloge, ki smo .jo ob rojstvu sprejeli. 32. Skrivnosten je trenotlek, ko ulije mašnik krstno vodo na otroka ita. reče: Jaz te krstim v imenu Očeta in Sioia ili sv. Duha. To sitori mašnik v podobi križa — v znamenje, da izvira m^oč, ki jo ima sv. krst, od sv. križa, od tistega križa, na katerem je visel današnji dan Zveličair Jezus Kristus. S tem se je začelo naše naidnairaivno ži\-ljenje, katero so naši starisi skrbno čuvali, ko so nas učili ljubiti sv. križ in vse delati iz lju- bežni do kiiižanega Jezusa. V ta namen so mas prekriževali, ko se nismo znali še sami prekrižati, so nas učili, da moramo s križem hoditi zvečer k počitku in s križem zjutraj vstajati k delu, da moramo sv. križ delati pred jedjio in po jedi, pred vsako nidlitvijo in po vsaki miolitvi. Obešali so nam sveti križ tudi okolu vratu; da bi gä nikdar ne pozabili in ne izgubilli iizpred oči. Tako smo po skrbni vzgoji rastli v senci isv. križa in smo čedalje bolje spoznavaili, da izvira vsa maša moč od svetega križa, na katerem nais je s svojo smrtjo odrešil Jezus Kristus. Vzraistli smo s trdnim prepričanjem, da je naše edino upauje sveti križ, od katerega nam prihajajo vse milosti ;za dušo in telo, z;a čaisno in večno srečo. 33. Toda — oh —■ priigodillo se, da smo pali T grehe, da smo se pregrešili proti božjim in cerkvenim zaipoA^edim. To je prav za. prav največja, nesreča, ki more zadeti človeka. Tak človek visi na tanki nitki nad peklom. Vsak tirenotek se nitka lahko pretrže in človek se pogubi. V tej neizmerni nesreči ne mo.re nikjer itekaiti tolažbe ko pri sv. križu. Potrt in skesan poklekne človek pred Jezusovega namesltnika, pod znamenje sv. križa in zaisliiši vesöle besede: Jaz te odvežem Tseh tvojih grehov v imenu Očeta in Sdna itn sv. Duha. Ko izgovarja mašnik te besede, naredi križ nad grešnikom v znamenje, da ne more nobena druga moč izl>risati grehov ko moč svetega križa in da ni drugega znamenja ne v nebesih ne na zemlji, v katerem bi mogli upati rešitve in zveličanja ko znamenje sv. križa, na katerem je trpel in umrl Gospod Jezus Kristus. 34. Najsrečnejša dneva za vsakega človeka sta dneva, ko prejme zakrament sv. birme in zakrament sv. Rešnjega telesa. Ko pioklada škof pri sv. birmi roko na nedolžne otroke in jih mazili na čelu s sv. krizmo, izgovarja besede: Zaznamujem te z znamenjem sv. kriza in potrjujem te s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Otrok sprejme milloiSt božjo in postane prebivališče sv. Duha. Vse to se godi v imenu križanega Zveličairja, ker škof izrečno poudarja: Zaznamujem te z znaanenjem sv. križa in napravi otroku s sv. krizmo znamenje sv. križa na čelu, kar pomenja, da izvira vsa moč sv. birme od sv. križa. Tudi najsv. zakrament se deli v podobi križa. Ko mašnik obhaja, dela s sv. hostijo križ in izgovarja mej tem besede: Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa naj hnaini tvojo dušo za večno, življenje! * * * 35. Kadarkoli mašnik ali škof kaj bkigo-slovi, vselej naredi sv. križ. S križem blagoslavlja pri sv. maši, s križem na prižnioi, s križem v cerkvi in zunaj cerkve — v znamenje, da nam prihaja,jo vse milosti le od sv. križa.. Brez križa se nobena reč ne blag-oslovi. Tudi ko skle- pajo ljudje sv. zaion, tudi- takrat spomm mašaik mlade in brezskrbne ljudi, ki mislijo, da. bo v zakonu samo veselje in uživanje, svetega križa in križanega Jezusa. Ko zveže s šlolo zaročencema desni roki, napravi križ črez nje z besedami: Jaz vaju zvežem v sveti zafcoa v iaienu Očeta in Sina in sv. Duha. Ta križ pomenja, da dobi\ajo ljudje tudi v sv. zakonu le od križanega ZvelicaTja moč v \seh križih in težavah, v vseh delih iii trudih družinskega življenja. 36. Vsa naša tolažba, vse naše upanje in vsa naša moč je v svetem kiižu. Je v križanem Zve-ličarju. Dokler je človek mlad in zdrav in v bogastvu, kaj rad pozabi na sveti križ in na križanega Zveliča rja, a ko ga potare nadloga, ali starost, ko ga začne stiskati uboštvo, ko si mora s trudom in žulja\'imi rokami trdo in v po^tu svojega obraza služiti .svoj kruh — takrat začne drugače misliti in govoriti. Takrat ga začnejo tolažiti dobri ljudje: »Prijatelj, ozri se na križ in na križanega ZveličaTja! Ali nisi vedel, da je naše življenje križ, aili nisi \-ödel, da nas spremlja križ od zibelke do groba? Le s križem se moremo zveličati. Zaupaj v sveti križ, ki je ponižanemu in potrtlemu človeku edina tolažba!« Kako ■prijetne, kako sladke so take besede obupianemu srcu, kako mz\-eselijo obupano dušo! V nesrečah, nezgodah, nadlogah in v uboštvu spoznamo, da je tudi križev pot prijeten, ako smo vdani v voljo božjo. Križ ]]ostane naša največja tolažba. naše upanje in naše življenje. O sveti križ, življenja luč. o svetli križ, nebeški ključ! Stopimo vsakikrat, ko nas tarejo nadloge, pod križ in vprašajmo Jezusa: »O mili Jezius, kdo te je pribil na križ?« Zvesto poslušajmo njegov odgovor in zapomnimo si ga dobro. Učimo se pod sv. križem, kako nain je prenašali težave, nesreče, nezgode, preganjanje in zaničevanje. Jezus sklanja giavo v ponižnosti in krotkosti. Uči se od njega bilBi ponižen in krotfek. Premišljuj Njegovo nago telo in vprašaj ga: »O mili Jezus, kdo Te je stekel?« Zvesto poslušaj, kaj ti bo Jezus odgovoirill in zapomni si Njegove besede. Ni mogoče najti boljše tolažbe, ko nas tare p'omanjkanje, uboštvo in sramoitla ko pod križem, na katerem je trpel Jezus največjo sramoto in največje uboštvo. Učimo se od Nje.ga! Sv. križ nas navdaja z največjim pognimom. Premišljuj Njegove pxebo'dene roke in noge in Njiegovo prebodeno stran! Vprašaj ga: »Kdo Te je tako neusmiljeno razmesaril, o mili Jezus?« Njegov odgovoT si vtilsni' v srce in naj ti bo v tolažbo v trpljenju, ki ga imaš na tem svetu. Uči se potrpežljivosti! Poglej Njegova bleda usta in spomni se Njegoših poslednjih besedi, ki jih je govoril na križu viseč. O Premišlješ-anje poslednjih besedi Jezusovih nas hkrati pretresa, a nam daje tudi moč in pogum, da ne omagamo v velikih stiskah in teža-A'ah. Sveti križ in križani Zveličar sta v iskraj- Glej stran 950! nem slučaju naša edina trdna O'POi'a in moč, da ne obupamo in ne omagamo. O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ! * * 37. Najbolj pa čuti človek sladkost sv. križa, io se truden in bolan uleže na smrtno posteljo. Duhovnik pride, da mu podeli zakrament sv. poslednjega olja. To je za vsakega človeka resen trenotek. Preden ga začne duhovnik maziliti, mu •da poljubiti sv. križ. Bo'Miik poljubi sv. križ. in križanega Zveličarja, katoega je morda v življenju malo častil, kaiteri pa je sedaj na smrtni postelji edina tolažba, V tej preresni in preža-lostni uri je le Jezus naš ljubljenec. Takrat neha vsa posvetna ljubezen in vsa posvetna poželji-Tost. Človek mora takrait misliti le na. Boga in na Zveličarja. Duhovnik mu pomazili s svetim oljem oči, ušesa, nos, usta, roke in noge v podobi svetega križa v znamenje, da so mu z močjo svetega križa odpuščeni grehi, ki jih je storil z zunanjimi čuti in da so ti čuti od sedaj naprej posvečeni križanemu Zveličarju. Ko trpi bolnik ;smrtne bolečine i'n umira, tolaži ga na.mestjnik Jezusov s svetim križem in s križanim Zveličar-jem, nagovarjajoč ga, naj se zaupno ozira na božje razpelo, na Kristosa, ki je trpel smrtne bolečine. Blagor bolniku, ki umrje v ljubezni do svetega križa in do križanega Zveličarja! Bog daj, da bi mogli kdaj tudi. mi skleniti svoje življenje s križem v roki in stiskaje križanega Zveličarja- na svoje srce, ker ni ga znamenja ne v neljesih ne na zemlji, v katerem bi se mogid zveličaiti razen sveteig-a križa. 38. Križ .je naš najboljši prijatelj, ki nas' tudi po smrti ne zapusti. Vse zapusti človeka ob' smrtii, le križ nas ne zapusti. Ko boš izcliaihnil dušo in te bodo oblekli v mrtvaško oblleko, ko boš mrzel na vsiem zih'otu in se tie ne bo maral nibče dotakniti, takrat bo le^ križ tvoj prijatelj. Križ bodo deli v tvoje roke,, križ na tVojo krsto in križ bodo nesli pred teboj — v znamenje, da si v življenju veroval v križ in v kinžamega Zvelioarja, v znamenje, da je vsa tvoja tolažba, moč in milost le v križanem Zve-ličarju. Pokopali te boido in zagrebli globoko pod zemljo. V kratkem vse ne bo morda nihče več tebe spominjal, le križ, ki ga bodo deli na, tvoj grob, bo ponicall, da počiva tu človek, ki je veroval v moč sv. križa in v križanega Zveličarja. Križ nad našim grobom bo oznanjeval, da še živimo na 0'nem svetu in da bomo živeli na večne čase, čeprav smo za ta svet umrli. Na sodnji dan, ko bo trobenta glasno zapela,, da jo bomo vsi mrtvi v grobeb slišali, se bo prikazalo na nebu znaimenje svetega križa. To zna-nien.je bo razdelilo ves človeški rod v dva dela: na desni bodo stali pravični, na levi pa krivič-niki. Grešniki in krivimiki, ki so v življenju zaničevali sveti križ in križanega Zveličarja, ki niso vdano nosili križa, ki .jim ga je Bog naložil,. bodo trepetali in jokali, kajti le na tem svetu je sv. križ naša tolažba, naša moč in zveličanje, na onem svetu pa bo križ v strah, trepet in v pogubo vsem, ki so se ločili s tega sveta v smrtiiem grehu. Tisti Zveličar, ki je daaiašnji dan visel na križu v zveličanje VvSeh ljudi, bo tisti dan izrekel nad pogubljenimi strašne besede: »Poberite se-od mene, vi prokleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in n,jegovim služabnikom!« In šli bo'do v večni ogenj. Tistim pa, ki bodo stali na desni stirami, bo pogled na sveti križ prijeten. Zbrali se Ijodo po'd znamenje sv. križa in bodo šli za križem v nebesa. Takrat- bodo navdušeno peli pesem: O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ! V nebesih se bodo A'eseliili v senci sv. križa in v družbi križanega Zveličarja na večne čase. Sveti križ nas torej spremlja od zibelke do-grobia. Njegova moč sega tudi za grob. V njegovi senci pojdemo v nebeško kraljestvo in bomo v tej senci uživali večno veselje. 39. Pokleknimo torej danes pred sveti križ in pozdravimo ga z besedami, ki jih je govoril sv. Andrej, ko je ziagledal križ, na katerega so ga ianeli pribiti: »O dobri križ, ki si nosil na sebi lepoto Gospodovih udov, o križ, ki sem te dolgo želel, prisrčno ljubil, neprestano iskal in ki si bil moji željni duši pripravljen, vzemi me sedaj od ljudi in izroči me mojemu Gospodu. Naj me po> tebi sprejme, ki me je po tebi odrešil«. Pozdrav- Ijeii bodi, križani Zveličar, ki si današnji dan za naše grehe prelil svojo kri 'do zadnje kaipljice. Pozdra.vljen Zveličair, ki si edini mog-el raztrgati vezi naših grehov, ki so bili zapisani v večni knjigi! * • « * * * s 40. S-\-. Janez, eA-angeliist, je bil svoje dni v pregmanstvu na otoku Patoosn. Živel je v samoti in v siromaštvu. Bog pa ga je obiskoval in tolažil. Nekega dne mu pošlje, prečudno prikazen. Pred njegovimi očmi se odpro nebesa.. V nebesih Tidi Boga, svetnike dn oelo množico angelov. Vidi pa tndi veliko knjigo ali bukve, ki so bile od zunaj in od znotraj vse popisane in zape'èatene s sedmimi pečati (Skriv. Raz. 5, 1): »Videl sem«, pravi, »knjigo, ocl znotraj in od zunaj popisano in s sedmimi pečata zapečateno. Angel je stal na strani in je klical: »Kdo je vreden odpreti in Tazpečatiti to knjigo?« t. j. kdo bi anogel vse storita in vse razrešiti, kar je v tej knjigi zaipisano? Nastala, je tišina, ker ni bilo nikogax, ki bi bil mogel raispečatiti, razbrati in izpolniti, ka.r je liilo v knjigi. Ta knjig-a, ki je od zunaj in od znotraj vsa popisfana, ki je s sedmimi pečati zapečatena, ki je polna globokih resnic, v kateri je vse zapisano, kar je za nas potrebno in koristno, karkoli je nam v tolažbo in podporo, ta velika in globoka knjiga je božje raizpelo. Lesena je ta knjiga, a najbolj učena in blagor človeku, kdor je ima Tedno pred očmi in jo premišljuje. O tej prečudni knjigi, kaitera se imeiiuje-božje razpelo, hočemo sedaj nekoliko bolj natanko premišljevaiti'. 41. Obrnimio svoje oči na to s sedmimi krvavimi pečati zapečateno leseno knjigo. Kaj vidimo in beremo pred vsem? Kdo je ta, ki umira in v zadnjih izdiiMjajih pojema? Ta je Sin božji, druga božja oseba, ki je rojen iz Boga Očeta od ve-komiaij, po katlerem izhaja iz Boga .Očeta od vekomaj sv. Duh, pio karterem je Bog ustvaril nebo in zemljo, ki z enim prstom vse ohranjuje iti vlada. Kristus Jezus, ki visi na križu, je pravi Sin božji. Tako je sam rekel, ko sta ga dajiašnji dan veliki duhovnik Kajfa in deželni glavar-Pilat, vprašala: »Povej nam pri živem Bogu, ali si ti Sin božji? Kristus je potrdil: Semi Ta misel, da je Bog na križu trpel in umrl, je pretresujoča. V sv. evangeliju beremo, da je nastala takrat tema po vsi zemlji, da se je za-grinjalo v ttemplju pretrgalo po sredi (Luk. 23, 44), da se je zemlja pot.resla, da so skale pokale-in da so se grobom odiDdrali. Tako je narava v strahu zatrepetlaJa nad trpljenjem in nad snjrtjo-Sina božjega. Trpljenje in smrt Sina božjega je največja skriTOOst naše sv. vere. Ta skrivn0:st je zapisana na tej leseni knjigi. Tako beremo na prvi pogled. * * 42. Učenjaki pišejo cele knjige, da bi pojasnili, da je bil Kristus Bog in človek skupaj. Tukaj na tej leseni knjigi pa je za nas kristjane vse jasno, lazločno in na kraitko poiveclano. Ko se ozremo na božje razpelo, vidimo na prvi pogled, da je bil Jezus Kristus Bog in človek skupaj. Bil je človek, ker mu vidimo krvavo gk.vo, . krmve roke, krvave noge. Bil je pa tudi pravi Bog, ker bi nas ne bil mogel odrešiti, ko ne bi bil Bog. Tukaj na tej leBemi knjigi je jasno in raziločno povedana riBisnica, da jo labko vsak otrok razume. Pokažitte oit'roku samo božje razpelo in recite mu, naj poljubi Boig'a, kateri je za nas ma križu umrl in oitrok bo z lahkoto razumel, da je M Jezus pravi Bog in pravi človek: Bog in človek skupaj! 43. Gitajmo in premišljujmo skrivnostno knjigo dalje! Zakaj je Sin božji pribit na lesu križa, za koga umira in pojema? Zapisano je na tej knjigi, da je Sin božji pribil iz same ljubezni do nas. Po grehu prvih starišev je Bog svet proklel in ljudi zavrgel. Nebesa so se zaprila. A božji Sin se je usmilil člo-, veškega rodu. Sklenil je priti na zemljo. Preden pa je prišel, je hotel pripraviti izraelsko ljudstvo. Vodil ga je dva tisoč let in ga učil, da bi bilo vredno sprejeti ga, ko se bo rodil na svet. Izln-al si je očaka Abrahama in ga peljal v obljubljeno deželo. Dail mu je obljubo, da bo iz njegovega. rodu prišel Zveličar sveta. Izraelsko ljudstvo se je počasi namnožilo. Bog ga je vedno Ijiiloii. Rešil ga je iz egiptovske sužnosti, iz rok Faraonovih, peljali ga je skozi Rdeče morje in potopil Faraonovo vojsko v morju, redil ga je' štirideset let v puščavi z nebeškim kruhom in mesom, dal mu je na gori Sinaj deset zapovedi, riešil ga potem iz babilonske sužnosti. Skrbel je potem za ljudstvo kakor dober oče. Poslal mu je dobre kralje in preroke, kaiteri so ga prav učili. Tako ga je dvaitisoč let pripraviljai, da bi bilo vredno sprejeti ga, ko bo prišel na svet. Ko je prišel čas zveličanja, kaAea-ega je Bog napo\'edal po svojih prerokih, je stopil božji Sm na zemljo. BiH je spočet od sv. Duha in se rodil iz ponižne Device Marije v Betlehemu. Na ovsmi dan je dobil presladko ime Jezus, kakor je angel Gabrijel napovedali : In imenuj njegovo ime: Jezus. Trideset let je živei Sin božji na skritem. Ob tridesetem letu je začel učiti. Učil in govoril je z nebeško močjio. Ozdra:vljal je bolnike in mrtve obujal v življenje. Ko je bil star triintrideset let, ga je njegovo ljudstvo, katero je posebno ljubil, umorilo na gori Golgoti. Današnji dan praznujemo to žalostno dogodbo. Izraelsko izvoljeno ljudstvo je umorilo svojega Zveličarja in Zveličarja celega sveta, umorilo je Sina božjega, kateri je prišel iz nebes na zemljo, da bi nas odrešil. Zakaj je torej Jezus Kristus, Sin božji, pribit na lesu križa? Pribit je iz ljubezni do ljudi. Prišel jih je odrešit, a oni so ga na križ pribdi. Tako je zapisano na tej leseni knjigi! Tukaj je obširno popisano" delo zTOllčanja in ljubezni Jezusove do- nas. To je knjiga, ki je od zunaj in od znotraj vsa popisana in s sedmimi pečati zapečatena. 44. Ako vprašamo:, Kristus Jezus, kaj si jim. storil, da so Ti tako žalosit napravili? Na. njegovih usitih je zapisan odgovor: Nič jim nisem žaiega storil. Skrbel sem zanje kakor-oče. Delal sem jim srečne in vesele dni. Zato mi sedaj žalost napravljajo. Kaj si jim storil, da so Te zvezali in peljali zvezanega v hišo velikega duhovna Kajfe in de-Ž0lnega glavarja Pilata? Zapisan je tu odgo^•or: Rešil sem jih iz: vezi Faraonorah in sem jih peljal iz sužnoisti v obljubljeno deželo. Sedaj mi plačujejo. Kaj si jim storil, o Kristus, da Te bičajo? Zapisane so tu besede: Rešil sem jih šibe babilouske. Zato mi sedaj plačujejo. Kaj si jim storil, o Kristus, da so Ti položili trnjevo krono na glavo in leseno palico v roko za kraljevo žezlo? Zapisano je : Pošiljal sem jim sodnike, kralje in preroke, kateri so jih dvatisoč let vodili po pravi poti! Kaj si jim storil, o Kristus, da so Ti križ naložili in Te zvezanegia peljali na goro Golgoto?' Zapisano je: Peljal sem jih skozi puščavo v ol)ljubljeno deželo, v kaiteri me sedaj križajo! Kaj si jim storil, o Kristus, da Te slačijo in nagega na križ pribdijajo? Tukaj je zapisano: Redil sem jih in oblačil ter skrbel zanje kakor dober- oče. Kaj si jim storil, Kristus, da Ti dajejo žolča piti? Napajal sem jih s hladno vodo in vinom T Sedaj mi za plačilo dajejo žolča! Kaj «i jim storil, Kristus, da Ti s sulko odpirajo stran in da Ti Srce odkrivajo? Nič jim nisem žalega Sitoiril. To srce jih je-vedno ljubilo i'n j ili ljubi tudi sedaj! Vse to in še več je zapisano na teh pre-čudnih lesenih bukvah. Vse^ krivice, katere je Jezus trpel, «o tukaj zapisane in s sedmimi krvavimi pečati zapečatene. Odprimo oči, čitajmo ia premišljujmo -te krvave resnice! 45. Pravimo, da so Judje Jezusa križali. Toda oe dobro pogledamo na božjie razpelo, najdemo vse di-ugače zapisa.no. Kdo je križal Jezusa? Zapisano je tu s krvavimi črkami: »Ne samo Judje! Križali so me grehi vseh ljudi! Judjie, Pilat jn rimski vojaki so bili le orodj.e — a jaz sem umrl zavoljo grehov A^seh Ljudi!« Kristus Jezus je torej umrl za^-oljo naših grehov. Mi smo križali Boga Sina, kateri nas je ustvaril, kateri nas ohranjuje, kaiteri nam daje živeža, kateri je za nas ust^-aril nebo in zemljo, Rolnce luno in zvezde, kateri je za nas ustvaril živali, drevje in zelišča, kateri za nas skr]>i kakor dober oče. Mi smo ga križali! Tako je zapisano na tej leseni knjigi! O ljudstvo moje, kaj si storilo! Svojega Bo-,ga, svojega Zv6ličaT,ja si umorilo na sramotnem križu. Ako bi vaših grehov ne bilo — pravi Jezus — bi jaz ne bil prišel i-z nebes na zemljo, bi ne bil trpel in umrl! Ljudstvo moje, kaj sem li storil? Vi možje in žene ste s SA'ojim malovrednini življenjem, s svojim preklimjevanjem in pijančevanjem zbijali Jezusu križ. Vi mlaideniči in dekleita ste mu s svojo razuzdanostjo' prebijali roke in noge, vi sifce mu prebodli stran. Otročiči, vi ste gia s svojo nepokorščino tepli s palioo po glavi! Tako je tukaj raKločno- zapisano. To je knjiga, ki je od zunaj in od znotraj vsa popisana in s sedmimi pečaiti zapečatena. * * * 46. Kaj vidimo še tu? Kristus visi na lesu. Greh prvih starišev v raju se je začel na lesu drevesa, ki je rastlo na- sredi raja! Bog je rekel: »Od vseh dreves smeta jesti, samo od tega drevesa, ki je na sredi raja, ne smeta jesti! Če bosta jela, bosta umrla«. Adam in Eva nista bila pokorna. Sadje, ki je bilo na tem drevesu, ju je zapeljalo in kača ju je izvabila v greh. Kaj pa pravi lesena knjiga božjega razpela? če je bilo v riaju drevo krivo, da smO' vsi grešili in izgulDili milost božjo, vidimo tu novo drevo, katero nam je prineslo z\-eličanje. V raju je bila kača na drevesu — tukaj pa se premagana kača zvija pod drevesom, pod nogami Jezusa Kristusa. Sv. cerkev imenuje ono drevo v raju nesrečno drevo, o tem drevesu pa poje: O sveti križ, mej vsemi drevesi naijbioilj plenienito dre^■o! Noben gozd ne nuore tiakega ]?ognati, ki l:i se moglo tebi primerjati po cvetju in po sadju! 47. Božje razpeto je res knjiga od zunaj in od znotraj vsa popisana in. s sedmimi pečati zapečatena. Prvi pečat je prebodena desna roka, drugi prebodena leva roka, tretji prebodena desna noga, četrti prebodena leva noga, peti prebodena desna stran, še>sti s trnjem obodena glava, sedmi razbičani hrbet. Po pravici nam kliče Jezus Kristus s križa: O vi vsi, ki gTeste mimo, pogiejte, če je kdo^ tako trpel, kakor trpim jaz, ixìglejte, če je bil kdo tako zaničevan, kakor sem zaničevan jaz, če je bil kdo tako razmesarjen, kakor sem ramiesar-jen jaz —■ iz ljubezni dO' vas, za vašo odrešitev, za vaše grehe. 48. To je knjiga od zunaj in od znotraj vsa ■ popisana. Poglejmo skozi odprto stiran v srce Jezusovo! Beremo: JezusoA^o srce je bilo čisto, mirno, krotko, ponižno, je bilo potrpežljiivo do smrti, vdano v \'oiljo božjo, je bilo usmiljeno in dobrotljivo. Tu je vse popisano, kakšen je bil Jezus Kristus in kakšni moramo biti mi, ako hočemo biiti Njegovi dobri učenci. Učimo se od srca umirajočega Jezusa! Sv. Pavel nam kliče: ^Oznanjujem vam Jezusa Kristusa in sicer križanega (I. do Kor. 1, 2 3)«. Hotel je reči; Jaz vam oznanjujem samo križanega Jezusa, ker v tem je ves krščanski nauk. Zadosti je, ako to znate in to dobro razumete. V križanem Jezusu so vsi potrebni nauki za življenje, je vsa postava in so vsi prei'oki. 49. To je knjiga, ki je -od zunaj in od znotraj vsa popisana in s sedmimi pečati zapečatena! Pogled na božje razpelo je največja toilažba za vse, ki ž njitn trpé. Poglejte na glavo! Glava je-krvava, trnje je zabodeno v glavo. Kri se mu cedi na oči, na ušesa, na vrat. Oči se radi pa-ieve-likih bolečin im žaJloiSti same zapirajo. Usta se mu stiskajo in težko izgovarjajo' sedem posled-njidi besedi Roke so raztegnene in nai krdž pri-biltJe, život je naig, hrbet ves krvav, ker so ga z jermeni pretepali. Tepli so ga tudi s pa:Mco, katero so mu kot kraljevo žezlo podajali v roke in zaničljivo popraševaili: Povej nam, kralj judovski, Sin božji, kdoi Te je udaril? V svoji' žalosti, o člO'vek, v svojem trpljenju,, preganjanju iin zaničevanju pač nimaš boljše tolažbe, nego da poklekneš pred božje raz]3elo. Tu na božjem razpelu boš bral, da ni nihče več-trpel- kakor nedolžno jagnje Jezus Kristus, tu boš v njem našel največjo in najboljšo tolažbo. Vi, ki tožite, da se vam slabo gòidi, ki se noč-in dan trudite, da isi ohranite življenje, ki svoje-otroke s težavo nediite, ki prelivate solze na. skritem, glejte na božjem razpelu Jezusa, lačnega, žejnega in nagega. Tu je za vse pi-ava tolažba! * S: * 50. Pokleknite pred božje razpelo, obupani grešniki! Tu je tudi za vas zapisano zdravilo! Vi pravite, da so vaši grehi veliki, da jih bo Bog težko odpustil in odlašate radi tega pokoro od dneva do dneva! Tu berete drugače! Kristus je bil križan z dvema razbojnikoma. Oba sta bila velika grešnika in sicer trdovratna g-rešnika.. Levi razbojnik je obupal. Desni pa se je zadnjem tirenotku premislil, se skesano nagnil k nedolžnemu, umia-ajočemu Jezusu, preden je izdihnil dušo ili Mu rekel: »Gospod, spomni se mene, ko prideš v raj ! « In Gospod mu v zadnjem treiiotku odgovori: -»Resnično, resnično, 'povem ti, se danes hoš z menoj v raju!« Ta dogodbica, katero beiremo na božjem razpelu, je nam in vsemu človeškemu rodu v največjo tolažbo. Nad milostjo božjo ne smemo nikoli obuparti. Še imamo čas! Nagiiimo se skesani in potrti k božjemu naizpelu in vzdifcnimo: Gospod, spomni se mene ubogega grešnika! in zaslišali bomo besede: Resnično, resnično, pove») ti, tvoji grehi so ti odpuščeni! 51. Imaš-li morda soivražnike, katerim, pra-Adš, da ne moreš oclpustiti;: »Tega ne morem odpustiti, tega bi iiiiiče ne trpel!« Stopi k božjemu razpelu in poklekni! Tukaj visi Jezus, praivi Bog, kateri je vse ustvaril, kateri nam je vse dobro storil, kateri je prišel iz nebes, da bi nas odrešil. Pa kakšno plačilo je prejel od ljudi? Priibili so ga. na križ! In kaj pravi nedolžno jagnje o tistih, ki so vpili: Križaj ga, križaj ga! Ali pTa\'i, da jim ne bo odpustil? O ne! Jezus odpušča na križu vsem! Njegovo srce moli za tiste, kateri ga križajo, tepejo, suvajo in mu v obraz pljuvajo. Umirajoč izgovarja besede: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Ali bomo še govorilir, da ne moremo odpustiti? Učimo se pri nogah svojega Zveličarja vsem odpuščaiti in vse s potrpežljivostjo prenašati. Božje razpelo je knjiga, ki je od zunaj in od znotiraj vsa popisana in s sedmimi krvavimi pečati zapečatena. 52. V nobenem času se niso ljudje tolikO' prepirali in sovražili kakor v našem. Ljudje iz ene dežele sovražijo' ljudi iz druge dežele, ljudje enega jezika se sovražno preganjajo z ljudmi drugega jezika. Skušajo si drug drugemu škoditi. Zaničujejo se in psujejo. In zakaj vse to? Pozabili so na križanega Jezusa. Ko bi poznali l^rižanega, bi pač vedeli, da smo vsii enaki, da smo vsi oilrešeni z Njegovo krvjo in da smo vsi bratje med seboj. Tako je zapisano s krvavimi črka.mi na tej leseni knjigi. 53. V naših časih ùmamo še vednoi nerešeno socialno vprašanje. Delavci ise dvigajo zoper gospodarje, gospodarji st'isfcajo delavce in jim odtegujejo zasluženo plačilo. Pridite, braitje in pokleknite pred božje razpelo in sipoznajte, da smo vsi — gospodarji in delavci — odkupljeni z dragoceno krvjo Jezusa Kriistusa, da smo vsi oitroci božji in ovčice Kristusove. Pri^dite, tirdi in skopi gospodarji, ki bi radi bogateli z žulji ubogih delavcev in poglejte tu gospodarja neba in zemlje umirajočega na križu v največjem uboštvu. Pridite pa tudi vi, deilavci, k tej sveti knjigi in čitajte, kafco pioitrpežljiivo je prenašal Jezus Kristus vse pomanjkasaje in vse trpljenje. Iz Njegovih ust ni bilO' tožbe! Tu v tej knjigi najdemo vsi najboljšega sveta in tolažbe. Božje razpelo si obesite po stenah svojih bivališč iai premišljujte Vsak dan kaj malega iz Njega. To je knjiga, v kateri je rešitev vseh spioirnih vprašanj! 54. Vi, ki ste grehu vdani, ki se ne bojite žaliti Boga — pridite in molite KrižanegaJ Ta beremo, da je Jezusu iztekla kri do zadnje kapljice. Bill je ves krvav pO' životu in po obleki.. Tudi zemlja pod križem je bila krvava. Cemu toliko krvi? S to krvjo se izpirajo grehi. Tafco-le beremo na tej leseni knjigi: Grehi, ki se izpirajo pa-i sv. spove'di, se izpii'ajo z Jezusovo krvjo. Ko' bi te to resnico dobro mneli, bi se gotovo skrbno oigibali vsakega greha. Kdo bi imel tako trdo srce, da bi grešil \'edoč, da se greh drugače ne more odpustiti kakor s krvjo Jezusa Krisitusa? Premisijujmo krvavega Jezusa in ne bomo grešili! Vi, ki ste požrešni ,in ^'dani pijaiiösti, ki o prep'Ovedanih dneh uživate mesne jedi, ki zapravljate po krčmah premoženje, grenite ženi in otrokom življenje — pokleknite pred Ijožje razpelo! Berite na božjem razpelu: Kristus je za vaše pijanosti :iii požrešnosti žolč pil in v veliki lakoti in žeji umrl! Vi, ki se gizdavo oblačite in s svojo niče-murnostjo druge v greh zavajate — pristopite k tej knjigi! Glejte Kristusa zaivoljo vasià grehov nagega ! VI, ki gojite v srcu sovraštvo, nä jeziku kletev in krive prisege, ki delate bližnjemu v nebo vpijoče krivioe na premoženju, na telesu in na duši —poglejte na' lew stran božjega razpela. Tu je le^'i razbojnik, ki je preklinjal Jezusa na križu. Tak bo vaš konec, ako se ne izpreobrnete, škode ne popravite in ukradenega blaga ne povrnete! 55. Na licu Jezusa Kristusa se pozna še poljub Judeža Iškariota, ki ga je izdal sovražnikom. Ko je Kristusa izdal, je obupal, se obesil in poginil kakor živina. Takili Judežev je tudi dandanes mnogo. Za malo denarja, za mallo podlega veselja izdajo Kristusa, sv. vero in svoje krščansko prepričanje. Njih konec je navadno podoben koncu samomorivca Judeža Iškariota. Mnogi poljubujejo Jezusa pogostoma pri sv. obhajilu, ne da hi ,se prej spodobno prioravili z dobro spovedjo. K mizi Gospodovi pristopajo kakor prijatelji Jezusovi, a so prav za prav Nje-^'ovi sovražniki; poljubujejo ga, ko ga spreje-' majo a, ga prav za prav izdajajo kakor Judež Iškariot. Gorje jim, ako se ne spokorijo^! 56. Glovek, ki iščeš slave in se veseliš, ako te ljudje hvalijo in pros^|a^^l.^ajo, pristopi k leseni knjigi! Tu lahko spoznaš, kako minljivo je ve- sel j e posvetne slave! Pred štirimi. dnevi t. J., na. Oljčno (cvetno) nedeljo si slišail, kako je judovsko-Ijndstvo kričalo Jezusu, ko je jezdil v Jeruzalem: Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen hodi. Imteri prihaja v imenu Gospodovem! Slačili so si oblačila in jih metali na cesto, koder je jezdil. Trgali so veje im cvetje z drews ter je stlali po cesti. Tako veselje in tako slavo so napravljali ■Jezusu Krisitusu na' Cvetno nedeljo. A danes že so ljudje vpili nad njim: Križaj ga, križaj Qa! Danes so ga pribili na sramiotni križ. Kako kraitko je veselje, katero uživamo pri ljudeh, kako kratka je slava, katero iščeino na svetu! . . 57. Vse je tu zapisano! V, vseh razmerah, v vseh stiskah in nadlogah jjozemeljskega življeuja-najdemo tu najboljši nauk in najboljšo tolažbo. Ta knjiga je za vse stano'-\'e brez izjeme, ^'.si stanovi najde.io tu zapisane dolžnosti, katere morajo izpolnjevati. Ko bi to knjig-o jnidno premišljevali, bi golovo ne bilo toliko slabih zgledov, ki dölajo sramoto celim stanovom, bi ne bilo zlasti toliko sla-bdh starišev, ki pohujšujejo otroke, katere jim je Bog iizročil v. izgojo. Da. tn knjiga je koristna in potrebna zlasti vam, starisi in otroci! Tu beremo, kakšno Ijuliezen je imela Marija do Jezusa in kakšno ljubezen je imel Jezus do svoje materie Marije. Ko je šel Jezu.i v trpljenje, je šla Marija, Njegova mati,' za njim. šla je za njim do križa in se pod križem bridko jokala. Kako ga je žalostno pogledovala! Ljubili ga je tako, da bi bilia nadia zanj umrla. O kako se je oklepaia križa lin močila Zveličarju noge s solzami! In Jezus, kako je ljubil svojo drago mater! Ko jo je zagledal pod križem, kako je bilo gin j eno Njegovo str ce! Ozrl se je k njej in jo izročil sv. Janezu, evangelisitlu, naj .jo tolaži in zanjo skrbi kakor za svojo mater: Sin, glej, tvoja mati! In prav tako ljubezen kakoi' do Miarije je imelo Jezusovo srce tndi do rednika sv. Jožefa. Ustno izročilo pravi, da .je sV. Jožef umrl v rokah Jezusovih in Marijinih. Pristopiite torej, starisi in oteoci, pokleknite pred božje razpelo in čdtajte v tej knjdigi, kako vam je živeti, ako hočete imeti mir, zadovoljnost in ljubezen v družinah. Ta knjiga poravnava nasprotstva, prepilre in sovraštva, ki se porajajo iz človeške slabosti po krščaaiskih družinah. V senci sv. križa vam bo teklo družinsko življenje-mirno in sladko do groba. * * 58. V duhu gtedam čajs, ko bomo ležali na smrtni piostelji. Smiina ura —■ strašna ura! Takrat bo nastlal šum iin glas se bo aasilišal: 2enin gre, ženin gre! Treba se bo ločilti od vsega .sveta, in stopd^ti pred večnega So'dniba. Strašna misel! Nobena reč ni za človeka tako bridka in tako-osodepolna ko smrt. Zaito pnavijio sv. očetje, da bi moipalo biti celo življenje priprava nia smrt. človek bi S'è morali vsak dam resno učiti umiranju, ako hoče dobro umreti. Nikjer pa in v nobeni knjigi ne dobimo lejpšega nauka o srečni smrti kakoT na tej leseni knjigi. Tu sé nam pos-tavlja pred oči smrt Najsvetejšega in Najpral^dčnej-šegia. Tu je najlepši nauk o pravični in srečni smrti. 59. Kiaj naj vam toirej pniporočim danes, kose spominjamo trpljienja in smrti Jezusa Kristusa? Božje razpelo si pripravite v svoga stano-vališča, ^obesite ga na podboje in na vrata svojih hiš (V. Mojz. knjiga 6, 6)«, »bodi vam, kot znamenje na roki in kot spominek pred vašimi očmi (V. Mojz. knjiga 13, 9)«. Premišljujtte ga, »ko sedite v svoji hiši, ko hodite po potu, ko se uleèete in ko vstanete (Ibidem)«. Tu je zapitsano vse, kar moramo vedeti in storiti, da se zveličamo. Tu jie zapisana apostolska vera, šest temeljnih resnic, tl'i božje čednosti in sploh vse, kar morajo vedeti odrastJi in mali. Sv. očetje pravijo, da je bilo drevo spoznanja dobrega in hudega, ki je bilo v začetku sredi raja, predpodoba sv. križa. Ko sta Adam in Eva jedla od tega drevesa, so se jima oidprie oči. Tudi nam se odpirajo oči, ko gledamo na les s^•. križa, ko jemo njegov sad, ki je Jezus Kristirfi. Kakor sta Adam in E^•a spoznala svojo pregreho, ko sta jedla od omega drevesa, prav tako spo'znavamio tudi mi jaisno ^-so velikost svojih grehov, ko gledamo na božje razpelo. Kakor sta Adam in Eva takrait spoy.nala božjo vsemogoč-nOiSit, svetost in praivičiiiost, katero sta z iiepokor-ščino razžalila, prav tako jo spoznavamo tudi mi, ko gledamo na sveti križ. Kakor sta Adam in Eva takrait spoznala vse siromaštvo pozemelj-skega življenja, spoznavamo je tudi mi, ko gle-clamo' na božje razpelo. Razloček je le ta, da Je drevo spoznanja odprlo oči našim prvilm stari-šem v žalost in nesrečo, božje razpelo pa nam odpira oči v tolažbo in srečo. Sv. Tomaž Akvteski je največji učenjak sv. katoliške cerkve. Po globoki učenosti in po sv. čednostih je bolj podoben angelu kakor' človeku. Zapustili nam je toiliko lepià in učenih spiso^v, da je redek človek na svetu, ki bi vse mogel prebrati ' in razumeti. Toda sam pravi, da se ni naučil, kar zna., s svojim trudom, tudi ne s svojim um.om in s svojo nadarjenostjo, ampak da. inna vse, kar zna, od križanega Kristusia. Kadarkoli je kaj pisal, je imel vedno božje razpelo pred očmi in kadar je kaj zapisal, se je vselej Oizrl na božje razpelo, kakor da M hotel pogledati, je-li prav zapisal. Božje razpelo mu je bilo velika knjiga, iz katere je prepiso'val svoje učene spise. Božje raizpeäo mu je bilo neusahljivi .studenec uoenosit'i in tlolažbe. ' ' B.odi tudi nam vsielej božje razpelo zrcalo, katero se ozirajmo. V križainem Kristusu bodi naša učenost in naša tolažba v življenju in a-snirti. Božje razpelo kaže najbolj, kaj je storil Jezus nam in kaj samo storili mi njemu. 60. Kdo Te je ranil, o Jezus? Kdo Te je tako raztolkel in razmesaril? Kdo Te je pribil na sramotni križ? Kdo Ti je prehodel stran? Umirajoči Jezus oclgwarja: Ljudstvo moje izraelsko, ki sem je pa-isrčno ljubil in vi vsi ste me ranili, raztiolkli, razmesarili in pribili na sra-moitni križ. Izraelsko ljudstvo in mi vsi smo Jezusa križala! Izraelci so bili orodje, katero je v pm vrsti pribilo Jezusa na križ. Toda slabo bi razumeli trpljenje našega Gospoda, ko bi mislili', da so samo Izraelci bili krivd smrti Njegove! Sveta vera nas uči, da je Kriistus mnrl za grehe vseh ljudi. Tudi za moje grehe in zavoljo mojih grehov je Jezus tirpel današnji dan. Kri, katero je pi-elil, je prelil, da bi mene in tebe odrešil. Ta kri nas je-oprala pri sv. krstu, nas je že večkrat oprala pri sv. pokori in to kri prejemaano pri sv. obhajilu. Mi vsi smo pomagali Jezusa tepsti, mi vsi smo mu pljuvali v otoa«, smo mu pritiskali trnjevo krono na glavo, smo ga vlačili semtertja, ko je bil obložen s težkim kriižem, smo ga slačili, smo mu zabijali žeblje v roke in noge, smo mu pre-bodli s sulico sitran in smo ga umorili! To ni nikakor izmišljeno in pretirano. Tako nas uči sv. vera! Vsem veljajo besede: ;^Ljudst\'o moje, kaj sem ti storil ali v čem sem te razžaliL odgovori mi!« Ne smemo obračati vsega na malopridne Jude, kakor da bi sami bili krivi Jezusove smrti. Ne! Bog ,je pripustil, da so Judje križali Jezusa zavoljo grehov vseh ljudi. Res je, da so se Judje hudo pregrešili, toda samo radi judovskih pregreh ni Bag pripustil, da bi Jezus trpel in umrl. Bog je pripustil trpljenje in smrt Jezusovo radi grehov vseh ljudi. Stopimo bliže križa! Poslušajmo Jezusov umirajoči glas: »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razzali!, odgovori mi!« Komu pravi Jezus te besede! V prvi vrsti Judom, potem pa nam vsem! To so pretresujoče besede, ki morajo geniti vsako srce! 61. »Ljudstvo moje. kaj sem ti storil in v čem sem te razžalil, odgovori mi!?« Po pravici je smel reči te besede Jezus judovskemu ljudstvu in sploh vsem ljudem. Ali ni ljubil Sin božji Jezus Kristus judovskega ljudstva neizrečeno? AH mu ni vsega dal? Ko se je njih očaku Abrahamu na Kaldejskem slabo godilo, se mu .je prikazal Bog, ki je bil druga božja oseba, kakor učijo sv. očetje, in mu je pokazal pot v lepo deželo Kanaan in mu obljubil zaroda kakor peska ob morju in zvezd na nebu. Ko se je pa začela lakot v Ka-naänu, našli so enajsiteri sinovi Jakohovi živeža pri svojem nekdaj prodanem bratu Jožefu v Egiptu. Jožef je potem po volji božji poklical vse izraelsko ljudstvo z očakom Jakobom v Egipt in jim je v Egiptu poskrbel lepo deželo Gesen, ki je bila rodovitna. Ko se jim je za nekaj let začelo Egiptu slabo goditi, prikazal se je Bog Sia Mojzesu in mu velel, naj jih reši iz Egipta v ka-naansko deželo, kjer se je cedilo mleko in med. Ko so sovražniki napadali Izraelce, jih je Bog Sin na čudovit način rešil. Pošiljal jim je sodni-in preroke, ki so jih vodili po pra\i poti in jih učili resnico. Bog Sin je skrbel zanje kot dober oče. Kelih, ki so ga pili Izraelci v starem zakonii. je tel sladek in prijeten. Prav tako je Jezus pripravil tudi nam sladek in prijeten kelih. Zapustil nam je najsvetejši zakrament, v katerem uživamo Njegovo telo in pijemo njegovo ki-d. Kaj nam je hotel še dati, če nam je zapustil sv. zakramente, po katerih se lahko zveličamo. Tudi največji siromaki tega sveta nii&o pred Jezusom zapuščeni. Vsem je ljuhi Jezus preskrbeil pomoč in tolažbo zlasti pri sv. zakramentih. Kelih naš je torej .sladek in prijetteai. Jezus je edini, kaiteri nas resnično ljubi, kateri za nas ljubeznivo skrbi, kateri nam kelih življenja sladi. In mi? Kakšen kölih smo pa mi podali milemu Jezusu? Stopimo v vrt Getsemani! Tam je Kristus krvarvi pot potil. V silni žalosti je govoril: »Moja duša je žalostna do smrti. . . Oče moj, ako je mogoče, vzemi ta kelih od mene. . . Oče moj, ako ne more ta kelih mimo iti, kakor da ga pijem, zgodi se tvoja volja!« Tedaj ga oljidejo smrtne težave, da so mu padale z oMiičja krvave kaplje. Kaj je bilo tako grenkega v JezusoTCm ke-lihu? Naši grehi! Da, naši grehi so bili v Jezusovem kelihu! Zato je bir žalosten do smrti. Nihče ga ni takrat tolažil, še apostoli so spa;Li. Le angel je prišel od nebeškega Očeta, ki ga je smrtni žalosti in bridkosti tolažil. O kako grenek kelih smo- s s\'ojimi grehi pripravili Jezusu! 62. »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžalil, odgovori mi!« Jezus je izvolil v starem zakonu izraelsko ljudstvo za svoje ljud- stvo,, za posebno ljudstvo izmed vseh narodov. Radi izraelskega ljudstva je Bog hičal egiptovskega kralja la egiptovski narod, ker niiso hotöli izpustiti Izraelcev iz Egipta. Poslal je devet velikih kazni, slednjič je pomoril vse prvoTiojence v Egiptu. Tako je Bog pošiljal tudi drugim narodom, ki so Izfpaeloe stiskali, kazni in jiih je hičal zavoljo njih: Judovsko ljudstvo je veljalo kot. prvo ljudstvo cölega sveta. Bilo je kraljevsko ljudstvo, iz katerega se je imel roditi kralj ^•sell kraljev •— Jezus Kristus. Kakor pa je bilo judovsko ali izraelsko ljudstvo prvo in ,posebno ljudstvo stairega zakona, smo tndi mi kristjani v novem zakonu v poisebnem varstvu Sinu božjega. Zavoljo kristjamov je Sin božji hičal in ostro kaznoval vse preganjavce sv. vere. Vsi, pregan,iavci sv. vere dio današnjega dne so^ žalostno končali. Tudi mi-kristjani novega zakona ^•e]jamo^ za kraljevsko ljudstvo. Kaj pa smo mi povrnili milemu Jezusu, da. je zavoljo nas bičal druge narode in da nas je postavil za kraljevsko ljudstvo? Mi smo Njega za plačilo hičali, smo mu trnjevo krono nasadili na glavo, mu dalli v posmeh leseno palico za. žezlo in ga olDlekli v škrlatast plašč. O nehvaležno judovsko ljudstvo, pa nehvaležni tudi mi, ki smo pomagali z grehi bičati Jezusa, poti.skati mu tirnjevo krono na glavo, podajati mu leseno žezlo v roke in poklekati pred. njim z za.smehom: Zdrav bodi, kralj judovski! 63. »Ljudsh o moje, kaj sem ti storil iu v čem sem te razžalil, odgovori mi!« Pokličimo si v spomin, s kako častjo je Bog izpeljal Izraelce lz Egipta. ŠM so velikim veseljem in ukan jem in polni bogastva iz Egilpta. Ko so prišli do Rdečega morja, dohitel jih je Faraon, ki se je bil skesal in jih hotel sj)et gnaiti v Egipt. Toda Bog je ukazal Mojzesu, naj dvigne palico in naj udari ma morje. Storil je tako in morje se je na dve strani razdelilo, da so šli Izraelci po suhem. Tudi Egipčani so jo udai41i po isti poti, toda morje se je na Mojzesovo besedo spet strnilo in vse Egipčane potopilo. Izraelsko ljudstvo pa je ukalo od veselja in začelo peti zahvalno pesem ter pogumno stopati proti obljubljeni deželi. In Bog je bil ves čas na potu ž njimi ter jih čuval. Ko so prišli do obljubljene dežele, so jo z velikimi čudeži zasedli. Obljubljena dežela je bila tako lepa in dobra, da je veljal pregovor, da se po njej cedi mleko in med. KakoT pa je Sin Ijožji vodil v starem zakonu Izraelce po potu v obljubljeno deželo, prav tako vodi tudi nas kristjane po lepem, potu do prave obljubljene dežele — do nebeškega veselja. Ta pot proti nebesom\ie sicer ozka in strma, a,' kljub temu prijetna in polna veselja. Bog sam nam v sv. I3ismu ukazuje, da bodimo vedno veseli, ker nas čaka neskončna sreča v nebesih. Naša pot do obljubljene dežele je polna veselja in ukanja. In kakšna je ta obljubljena dežela? Le se je že o judovski obljubljeni deželi trdilo, da se po njej cedi mleko in med, kaj naj i-ečemo še o nebeški domo-viniV! Čaka nas v nebesih neskončno veselje. Kaj smo pa mi povrnili milemu Jezusu? Kaj smo storili ž njim? Ko je Plat Jezusa obsodil v .smrt, so suTOA'i vojaki Jezusa ziagrabili iai ga gnali na pot, pa ne proti oibljubljeni deželi, ampak na vrh gore Go'lgote ali Kahiarije. Naložili so mu težak, neo'tesan, v nag"!!» narejen križ in so ga •s težkim križem obloženega semtlertja vlačili. Po potu so od veselja ukali in vpili. To ukanje je Jezusu prebadailo srce, ker je gledal judovsko neskončno nehvaležnosit. Po potu je trikrat na tla pad'el. Ker je bil Jezus že močno oslabljen in so se bali, da bi j.ira po potu umrl; primoi-ali so Si>-mona iz Cirene, da je pomagal nesti križ. Na tej žalostni poti je srečal Jezus nekatere pobožne iene, ki so jokale. Jezus jim reče: »Hčere jeruzalemske! Nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci. . . Če namreč nad zelenim lesom to delajo, kaij se uo zgodilo nad suhim«. Peljali pa so po potu z milim Jezusom še dva razbojnika, katera sita imela biti ž njim križana. Tako so z velikim vpitjem, preklinjevanjem in suroivian obnašanjem pripeljali Jezusa ne v obljubljeno deželo, ampak na določeno mes'to, kjer so ga križali. O Jezus, kaj si jim sloril in s čim si jih tako razžalil? Ti si jih nekdaj peljal med velikim ^'e-seljem in ukan jem v obljubljeno deželo in ti vodiš nas kristjane v pravo obljubljeno deželo — nebeško domovino, mi pa smo tebe peljali na :goro Golgoto, kjer smo te križali. * * * 64. »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžalil, odgovori mi!?« Adam'in Eva sta po prvem osoclepolnem grehu spoznala, da sta naxja in sta se sramovala. Bog pa jima je ukazal, naj si ruapravita obleke iz živalskih kož. Od takrat nosijo ljudje obleko. •Obleka jih zakriva, da se ne sramujejo, čuva jih pa tudi zime in mraza. Bog nam je to.rej dal 1:0-trebno obleko. Žal pa, da se ljudje dandanes razkošno oblačijo, ker ne pomislijo, v kak namen so nam dana oblačila. Kaj smo pa mi Bogu povrnili? Ko so Jezusa pripeljali na vrh gore Golgote, so ga slekli in so ■za njegovo oblačilo vadljali. Vzeli so mu potrebno obleko in ga vsemu ljudstvu razpostavili nagega- O Jezus, kaj si jim storil? Ti oblačiš ptioe pod nelDom in daješ cveticam na polju vsaki svojo obleko. Ti oblačiš ljudi s pota-ebno obleko, da se ne sramujejo in da jim zima in mraz ne moreta škodovati. Za plačilo smo te do nagega slekli na gori Golgoti. 65. »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžalil, odgovori mi!?« Na potovanju iz egiptovske sužnosti so^ Izraelci zašli v kraj, kjer so jih kače hudo pikale. Njih pik jih je pekel kakor ogenj. Prav veliko Izraelcev je bilo pičenih, jako veliko jih je umrlo. Skesano gre ljudstvo k Mojzesu in mu reče: »Grešili smo, da smo govorili zoper Gospoda in zoper telje. Prosi, naj nam odvzame kače«. Mojzes jih usliši in Trosi zanje. Gospod mu reče: »Naredi bronasto kačo ter jo postavi na kol. Kdorkoli bo pičen in jo bo pogledal, bo živel«. Mojzes naredi bro- nasto kačo in jo postavi pred Izraele« na kol, da so vsi lahko videli stiupeno kačo in gledali v njej' grdobo strupenega jezika, s katerim so žalili Boga. Vsi, ki so jo s skesanim srcem pogledali, so ozdraveli. Kaj pa so Judje povrnili Siinu božjemu za to usmiljenje? O groza! Njega so pribili na kol in so ga vzdignili pred vsem ljudstvom, da je visel med nebom in zemljo. Zasramovali so ga s strupenimi jeziki: Če si Sin božji, stopi s križa! * * * 66. »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžaliil, odgovori mi!« Te besede so besede do dna sirca razžaljenega Jezusa. Ko so prišli Izraelci do gore Hoireb, nastalo je silno pomanjkanje vode. Ljudstvo je začelo godrnjati pro.t!i Mojzesu: »Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da pomoriš s žejo nas, naše otroke in našo živino?« Mojzes jim odgovori: »Čemu se kregate z menoj, zakaj ne zaupate v Gospoda?«. Mojzes se nato zateče k Bogu in mu milo potoži. Gospod mu reče: Vzemi palico v roko, pojdi na goro Horeb in udairi po skali in voda bo pritekla iz nje!« Mojzes gre na goro Horeb, vzame palico in udari po skaii in glejte, živa, hladna voda priteče iz nje. Izraelci so hlastno pili, p'rinesli posode in jih napolnili. Dali so i)iti od žeje umirajočim in so tudi živali napojili. Tako jih je Sin bož,ii ljubil, da jim je dal hladne vode iz skale. Blizu kanaanske dežele je nastalo spet pomanjkanje vode. Na ukaz božji A'zame Mojzes palico lin udari na skalo dvakrat. Na drugi uda- ree priteče hladna voda, da se je iiapilo vse ljudstvo in živina. Kako dober je bil Bog z izraelskim ljudstvom! Iz skale je vodo privabil, da je napojil" žejne Izraelce. Pa kakšno plačilo so mu dali za to in kakšnO' plačilo mu dajemo vsi ljudje za nje-.giOve izredne dobrote? Za plačilo so mu prebodli roke in noge in so mu s sulico odprli sti-an, da inu je iatekla vsa kri in da se je prikaz-ala. nazadnje že sama voda. Sin božji je privolil, da je iia udarec Mojzesov pritekla iz skale hladna voda za žejno izraelsko ljudstvo, njemu pa je nehvaležno ljudstvo prebodlo stran, da je pritekla ■voda in kri. 67. »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžalil, odgovori mi! ? « Bog je preskrbel prvim starišem v raju vi3e drevje, ki je bilo prijetno za pogled in okusno za uživanje. Človeški rod je začel od Noetovih časov tudi vino pridelovati. Vino je Bog dal človeku veselje in zdravilo. Tudi še druge pijače, prijetne na pogled in okusne za uživanje,, si ljudje na-praivljajo iz raznih sadov, zemlje, katere je Bog ustvaril. Ko so Mli Izraelci v puščavi, poslal jim je Bog, ko ni bilo drugega najti, sladko mano in ptice prepelice, katere so lovili in jedli s slastjo. Na potovanju po puščavi so prišli do kraja, ki ag imenuje Mara, Tam so našli sicer dovolj Vode, pa A'oda je bila gorjupa in zoprna, da je niso mogli piti. Mojzes pa se je z molitvijo obrnil k Bogu, ki mu je pokazal les, katerega je vrgel v vodo in je postala sladka (II. Mojz. knjiga 15, 25). Taio je Bog skrbel za Izraelce in tako skrbi tudi za nas, da nam ne manjka ne jedi ne pijače.. Kaj smo pa mi Njemu po'vrnili? Dali smo mu kisa z miro zmešanegia preden smo ga križali. Jezus pa ni hotel piti. In ko je Jezus klical na križu te-le besede: Eli, Eili, lama S'abaiktani, kar pomeni iz bebrejščine prestavljeno: O Bog moj, o Bog moj, zakaj si me zapustil, so se mu vsi smejali. Nekdo pa je bil tako predrzen, da je gobo namočil v kis, jo nataknil na pailico in mu jo porinil v usta. To smo mu dali mi nehvaležjii v plačilo. Jezusovo srce je bilo z nami tako ljubeznivo, da nam je vsega v obilici dalo, mi pa smo mu dali le kisa z miro. * * * 68. »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžalil, odgovori mi!?« Bog je začetnik vsega življenja. Bog je dal življenje pticam v zraku, ribam v ^'odi, žiA^allim in ljudem na; zemlji. Vdilinil nam je tudi neumrljivo dušo. Še več! Bog ni začetnik . samo našega naravnega žitfljenja, ampak tudi nadnaravnega življenja, ker nam daje nadnaravno milost, katera naa oživlja na duši. Vse življenje je torej od Boga. Kaj smo pa mi Njemu povrnili? Obsodili smo Sina božjega v smrt in smo ga s svojimi grehi umorili. Z Jezusom pa smo v srce ranili tudi Njegovo mater Marijo, ki je pod križem vse to gledala in poslušalk. Njegovo mater smo zabodli v srce s sedmimi meči! O nehvaležno judovsko ljudstvo! Kako je Sin božji ljubil njih očake: Abrahama, Izaka, Jakoba itd. Za plačilo> so Njegovi materi Mariji na]>ra\'ili pod ki".ižem nepopisno žalost. Gtedaiti jie morala Jezusa vsega krvavega, žalostnega do smrti, prebodenega in poslušati N.jegove poslednje besede: »Žejen sem; o Bog, o Bog, zakaj si me zapustil?« Pri tem pa ni mogla in ni smela pomagati. Videla je, kako so-Jezusa že mrtvega zabodli v srce. Njena duša je bila žaloistna do smrti. Mera vseh neh\-aleznostì je bila sedaj ]3olna. Jezusova človeška narava ni mogla več dalje prenašaiti. Rekel je še zzadnje besede: »Oče, v tvoje roke izročiju. svojo dušo« in je umrl. Ustavimo se malo pri tej veliki skrivnosti in potočimo nekoliko solz na mrtvega Jezusa. . . * * * ()9. Res velike dobrote je Sin božji izkazoval človeškemu rodu in posebe izraelskemu ljudstvu v starem zakonu in krščanskemu ljudstvu v novem zakonu. Sin božji nas je s samiini dobrotami obsipal — mi pa smo mu povračali samo nehva-ležnost. Niti ene ljubezni mu nismo izkazali! Sedaj lahko razmnemo, kako globoko iz srca prihajajo Jezusu besede: »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil in v čem sem te razžaliil!?« Toda postojmo! Ali je res, da nismo mi milemu Jezusu izkazali nobene dobrote, da je naše srce bilo tako trdo kakor kamen, da se ni ome-Čilo, ko je videlo Sina l^ožjega na križu umira-.■■■■.jiOčega? Ne! Ni res! Nekaj ljubezni smo Mu ven-darMzkazali! Kaj smo Jezusu dobrega storili? Dali smo mu mrtvaški prt, v katerega so Njegovo truplo zavili in pa kamenit groh, v katerega so ga položili. Da, nič več in nič manj mu nismo dali kakor mrtvaški prt in mrzel, kamenit grob. Na ta grob so Njegovi sovražniki zavalili še velik kamen. Pri grobu so jokale Marija, Njegova mati, Marija Magdalena, Marija Jakoba manjšega in Jožefova mati in Šaloma. Ali se ne bomo tudi mi jokali? Mi smo Jezusu dali same mrtvaški prt in kamenit grob! Alii ni to premalo? Ali nam ne silijo solze v oči? Če bi blo naše srce iz kamenia, bi se moralo geniti! »Ljudstvo moje, kaj sem tì, storil ali v čem sem te razžalil, odgovori mi!? če se je ob smrti Jezusovi zemlja stresla, če so skale pokale, grobovi se odpiral in zagrinjalo v templju se raztrgalo, ali ne bomo potočili mi vsaj pair solz na kameniti gTob, v katerega so mrtvo truplo Jezusovo položili? Pokleknimo skesano h grobu Jezusovemu in recimo: Odpusti nam, mili Jezus! Grešili smo', a sedaj se kesamo in objokujemo svoje grehe. Spomni se nas, ko prideš v raj! .....................................illllll.............................illllll.....iiiiii.................................................. DVAINTRIDESETO BRANJE. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE. ALELUJAl 1/ Velikonočno veselje je izraženo v kratkih l^eseclah, ki jili je govoTil, velikonočno jutro angel pobožnim ženam: »Nikar se ne bojte! Vi iščete Jezusa nazareškega, križanega: vstal je, ni ga tukaj; glejte kraj, kamoT so ga bili položili. Idite pa in povejte njegovim učeiacem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel«. Vst)al je! S tiem je na kratko izražena ^-sa naša vera, vse naše uimnje in vsa naša ljubezen. Vstal je! S tem je povedano, da bomo tudi mi Tstadi od smrti., da; je naša duša iiemurliiva, da se bo spet združila s telesom, da bomo po vsti-jenju vekomaj živeli; s tem je povedano, da je vse resnično, kar je Kristus učil in ka:r iiči sv. tat. cerkev, ki jo je on ustanovil; s tem je povedano, da je naša naj.svetejša dolžniiiSt, da sveto živimo in da se čuvamo vsegYi greha, vse krivič-nosti, nečistosti in nes-ramnosti. ker smo namenjeni za vstajenje. 2. Premišljujmo, da smo namenjeni za vstajenje in večno življenje. Kristus je resnično od mrtvih vstal, zato bomo vstlali v večno življenje tudi mi. To je največja krščanska resnioa, na kateri sloni naša vera in naše upanje, na kateri sloni kat. cerkev; to je tista resnica, ki je sezidala vse naše cerkve, vse naše samostiane, to je tista resnica., na kateri sioni vse naše kršča.nsko življenje. Sv. Avguštin pravi, da brezverci nobene resnice boilj ne napadajio ko to, a da bi krščanska ^"era takoj propadla, ko bi o]3ustila nauk o vsfejenju mesa. To veliko krščansko resnico nam kliče v spomin velikonočni praznik. Mi ne smemo živeti ko žival, ki nima tega namena. Vse svoje življenje in delovanje moa-amo ura^•nati po svojem namenu in koncu, ki nas čaka. Zato nam kliče sv. Pavel, kakor beremo v (lanašnjeni, sv. berilu: Bratje, postrgajte stari kvas, da boste'novo tesito t. j. novi ljudje, kakor ste tudi opresni t. j. kakor ste postali pri sv. krstu novi in ste takrat sprejeli dolžnoiSt, da boste sveto živeli ko novi ljudje, zakaj naše velikonočno jagnje Kristus je daro.^•'ano. Obhajajmo tedaj Veliko noč ne v statrem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in mialopnidnosti, ampak v opresnem kruhu čistosti in revsnice t. j. skrbimo, da vstanemo v novo ži^ijenje v sv. čistosti in resnici. 3. Izraelcem je bilo zapovedano v Mojzesovi postavi, da morajo za Veliko noč in v osmini jesti opresen kruh, kruh brez kvaeu. Kvas je namreč znak pokvarjenosti in lindobije. Ker je bil velikonočni kruli p'redpodoba nebeškega kruha, ki ga uživamo v novem zakonu pri st. obhajilu t. j. telesa Jezusa Kristaisa, ki Je iiie^ doižno jagnje božje in ker je ta kruli imel opominjati k svetosti, čistosti in resnici, zato je moral biti brez kvasu. V celi osmini ni smelo bili v hiši skvašeiiega kruha. Zato so že dau pred Veliko nočjo strgali, da je bilo za A'eliko noč vse čisto. Na to merijo besede sv. Pavla,, ki kliee: Postrgajte stari kvas! Bilo pa ni dovolj, da >o ie hiše očistili kvasu, tl-eba je bilo tudi. da so ki Veliko noč očistili srce hudobije in malo-pridnosti. Tako je bilo za Veliko noč pri Izraelcih, ko so jedli velikonočno jagnje, ki je pomenjalo KrS-stusa. Koliko bolj se zahteva to od kristjanov, kajti Kristus, ki je pravi Bog, je že darovan in. je od mrtvih vstal. Vstajenje Kristusovo nam je v opomin, da moramo tudi mi vstati iz hudobäjit^ in malopridnosti, ki je stari kvas in da ìuoraRìo začeti, novo življenje v čistosti in resnici. Za velikoiiočne praznike si privoščijo kristjani v svojih hišah boljši kruh. Tudi la krnh pomeni resnico in čistost, pomeni Jezusa Kristusa, ki ga prejemljenio pri sv. obhajilu, in pomeni tisti kruh, ki ga bomo v nehesili uživali večne čase, ako si ga bomo zaslužili s pvavičniut in čistini življenjem. Za velikonočnie praznike poje sv. cerkev: Aleluja, kar pomeni: Hvalite Boga iii iniinmje to petje nebeško, ker pravi sv. Janez v Skrivnem razodetju, da pojejo svetniki nebesih brez ne-banja slovesno AMujo! Prepevajmo to pesem tudi mi na zemlji, toda prepevajmo jo v pravičnosti in svetosti, da jo bomo mogli kdaj peti slovesno in brez konca ■s svetniki v' nebesih. 4. Današji dan slišimo vsako leto za voščilo ljubeznive besede sv. Pavla aipostoila: »Naše velikonočno jagnje Kristus je zaklano, torej jejmo, pa ne ,v starem kvasu, ne v kvasu hudobije, ampak v opresnih kruhih odkritosrčnosti in resnice!« Tako kliče sv. Pavel, ki je zavoljo nauka o vstalem Zvelioarju, ki ga je povsod oizaaamjeval, vse pretrpel, tudi smrt. Praznujmo torej velikonočne praznike pò navodilu sv. Pavlia v veselem krščanskem duhu, saj smo opravili velikonočno spoved in smo spet dobili izgubljeno pravičnoBt in milost božjo. Naj bi nas ta pravičnost in nedolžnost, s katero obhajamo velikonočne praznike, vedno s]jremlja!lia! Naj bi nas duli vstalega Jezusa Kr , ki nas sedaj oživlja, oživljal vedno v vseh okoliščinah podzemeljskega življenja v vseh neprili-kah, stiskah in težaivah, ki bi mais utegnile zadeti. Jezus Kristus bodi v^dno pri nas in nam dajaj pogum in veselo upanje, da po križu in po težavah pride tudi veseli dan vstajenja. Glejmo na konec! Kristus nam je obljubil Tstajenje mesa in večno ži-\1jenje. Taki-at Ijo za ■ nas prava Velika noč. Takrat bomo prepevali v večnem veselju: Aleluja! * * * * ;!! * * 5. Naše velikonočno jagnje, Kristus Jezus,, je zaklano. Obhajajmo Veliko noč ne v starem kvasu, ne v kvasu hudobije in matopridnosti,. ampak v opresnem kruhu čistosti in resnice. Kaj pomeni t!a hudobija in malopridnost? Ta hudobija in malopridnost je vse to, k čemur nas naganja naša izprijena narava t. j. napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljiv ost, po-žrešnost, jeza in lenoba. Za Veliko noč smo vso to malopridnost izgnali iz srca. Naše srce je postalo tempelj božji, tempelj božje ljubezni. Kdor ima božjo ljubezen v, srcu, je resnično vstal iz hudobije in praznuje v veselju Veliko noč. Ali imamo ljubezen božjo v svojem srcu, spoznamo-najbolje, ako se vprašamo, ali nimamo morda kakega sovraštva do svojega bližnjega, ali pomagamo radi takim, ki so v potrebi, ali smo za svoje grehe dali kaj miloščine za siromake? Ako imamo resnično ljubezen do bližnjeg-a, imamo tudi ljubezen do Boga. Zato se nam tolikokrat priporoča, da ne smemo imeti v srcu nobenega sovraštva do bližnjega, zato se nam tolikokrat priporoča, da spra-^dmo se s svojim bližnjim in imejmo, kolikor mogoče, mir z vsemi Ijudini. Ako vidite kakega človeka, ki bi rad delal prepir, ognite se mu, da se vam ne vname v srcu kako sovraštvo. 6. Drug'o, kar mhteva sv. Pa.vel v današnjem sv. berilu, je resnica in čistost. Resnica! Vsak človek naj bo resničen v mitedih, besedah in v dfejanjiih. Resnični smo v mislih, če mislimo o sebi in O' drugih, kar je res, če se ne povzdigujemo in napihujemo. Resnični smo v besedah, če govorimo o sebi in o drugih vedno le to, kar je res in ne več, če raji o sebi ponižno govorimo in o svojem bližnjem vedno raji dobro ko slabo. Resnični smo v dejanjih, če se obnašamo ponižno in spodobno, da nismo hinavci, ki bi hoteli več bi,ti, kakor smo v resnici. Naj vsakdo pomisli, da sam od sebe nič'ni, da imamo vse le od Roga. Sv. Pavel pa zahtevia tudi čistost. Ne stori nikoli in ne doTOÜ, da bi drugi storili kaj, kar ni dovoljeno, katr je proti razumu in le po gnanju iizpirijene narave. Glovek se mora prema-govaitli iin kroitiiti stojo poželjiK-ost, da se ohrani Rogu prijetnega in svetega. Psavo Veliko noč praznujejo le tisdi, ki so res vstali iz hudobije in m'aìo.pri,dnositi v življenje resnice in čistosti. Obhajajmo torej Veliko noč ne v starem kvasu, ne v kvasu hudobije in nnalopridnosti, ampak v opresnem krtihu čistosti in resnice! * * * 7. Nepopisno veselje je zavladalo mej učenci Gospodovimi, ko je Kristus vstal in se prikazal sv. Petru, sv. Mariji M&gdaleni, potem vsem apostolom skupaj, ko ni bilo zraven sv. Tomaža, potem spet vsem apostolom, ko je bil .sv. Tomaž ,zra.ven, potiem množici okolu pet tisioč ljudi itd. Tako veselje bo tudi na sodnji dan, ko bomo na glas božje trobente vstali v častitljivem telesu iz grobov. Podajali si bomo roke, iskali ■svoje staTiše, brate, sestre, znance in veselo prepevali Aleluja, Aleluja! . Za velikonočne pra'znike moiramo poži^'iti vero v vstajenje mesa. Ker je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi, ker nam je on tako obljubil, ko je rekel: Resnično, povem vam, prdde ura, ko bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu človeka in Ijodo šli ti, ki so dobro delali v večno življenje, ti pa, ki so slabo delali, v večno pogubo. Takrat bodo zveličani občutili tisto, kar pra^'i sv. pismo, da oko ni še videlo in uho ni še .slišalo, kai' je Bog pripravil njim, ki se ga boje in ki ga ljubijo. 8. Ob času sv. Arljogasta, ki ga v Nemčiji častijo dne 21. julija, je živeil kralj Daigobert, ki je imel edinega sina. Le-ta je jezdil na lov z drugimi lovci po divjem gozdu — kar je pred konja skočila divja žival. Konj se je tako pre^strašil, da je zdivjal. Kraljev sin pa je s konja omabnil. Ulo^^ill se je z nogo za, sitireanenia.. Konj gfa. je drsal naprej, da je bil skoraj mrtev, ko so mu prišli drugi, lovci na pomoč. Prenesli so ga domov, a •mu niso mogli pomagaiti. Umrl je kmalu in ž£ so vse pripravili za pogreb. 2a,lost v kraljevi hiši je bila nepopisna. O ttem je izvedel tudi sv. škof Arbogaisf, ki je krialja Dagobeirta zelo» ljubil. Takoj se je napraivdl na žalni obisk. Ko je prišel tja, mu je kralj tekel že oddaleč naprosi, a ni mogel od joku niti ene besede izgovoriti. Še le potem, ko sta si oba solze posušila, sta se poljubila. Priitekla pa je tucM, kraljica naproti in pala pred sv. škofai, kakor nekdaj Marta-in Marija pred Kristusa. Sv. škof Arbogast je bil tako žalosten, da ni. hotel ne jesti ne piti, ampak je šel nalra^■no.st v cerkev in je v cerkvi celo noč molil za mrtvega knaljewca. Ko se je zgodaj zjutraj že začelo nekoliko daniti, je škof vstial in šel pooajsi sobo,, kjer je ležal mrlič. Ukazal je, naj gredo vsi ^•un iz sobe. Ko je bil sam, je začel klicaiti na pomoč-Mairijo, preblaženo Devico, naj bi od svojega Sina izprosila življienje mladeniču. Klical je z. vso močjo svojega srca. Vsemogočni Bog ga je-kmalu uslišal Med molitvijo sv. škofa je deček, vzdignil glavo, kakor da bi se bil -^-zbudil iz trdnega spanja. Sv. škof je stopil sedaj k dečku, ga vzdignil po koncu ter poklical vsfe služa.bni-•štvo skupaj, da bi mu slekli .mrtvaško obleko in ga oblekli v knežje oblačilo. ViSi so strmeli in začeli tekati po gradu, vpiti od veselja in klicati ljudi skupaj. Kralj, ki je bil pravkar nekoliko zadremal. Se je prebudil, je skočil iz postelje in je hitel v sobo, kjei- je bil mrlič. Tudi kradjica -se je prebudila, vstiaila in hitela k mrilliču. Vse je vpilo od veselja, vsi so začeli brž vsta,jati in hiteti v sobo, kjer je bil mrlič. Kdo naj popiše ve- selje, ki je zavladai'o po vseau gradu, kdo naj popiše vestìlje in hvaležnost v. srcu kralja in kraljice, ki stia dobila spet .preljubega sina, ki jima je bil edini sin. To je le bleda slika tega, kair se bo g-odilo poslednji dan. Tajkrait se bomo veselili, tekali ter iska'li svoje stariše, braite, sestre, znance, prijatelje; .podajali, si bomo roke, se objemali in si čestitali; prepevali bomo pesem, ki so jo prepevali' apostoli in ucenoi Gospodovi na dan, ko je Kristus iz groba vstal; AMuja, Aleluja! To bo tista Velika noč, na katero se moramo celo ži.vljenje pripraviljati s svetim in pravičnim življenjem. 9. Zgodilo se je večkrat, da so svetniki po posebni milosti božji obudili mrliče v življenje, kakor je Kristus obudil mladeniča v Najmu, ko so ga nesli že k pogrebu. Sv. Frančišek Borgia je bil klican v hišo neke plemenite gospe, kateri je eno leto staff otrok imiiral. Ko je prišel tja sv. Frančišek, je otrok že zaprl oči in njegovo srce ni utripalo več. Sv. Frančišek poklekne in moli prav goreče. Ko je nehal moliti, je otrok, izpre-gledal in bil popolnoma zdrav. . Blaženi pater Salvator, ki ga praznujemo-dne 29. nov., ki je bil zelo slaven pridigar in ki je vanj imelo ljudstvo veliko zaupanje, je obudil v življenje otroka,, ki je umrl brez sv. krstu. .Mati je. namreč prosite naj nesejo mrtvorojenega otroka k patru Salvatbr-ju, naj bi otroku izprosil vsaj toliko časa življenje, da bi ga krstili. Ko- SD prinesli mrtvega otroka, je pater Salvaitor ležal bolan v poslt&lji. Samostaliehi brart nese malo trupelce v njegovo celico. Pater Salvator se je v •goreči molit^d obrnil proti nebesom, je blagoslovil otroka in otrok je v tem trenotku oživel. ■Otroka so brž krsitilli in mu dali ime Salvator. Naito so ga nesli k materi-porodnici, kjer je umrl 2,8: nebesa. O tem patru Sailvatotrju se pripoveduje tudi ta-le mična zgodbica: Ko je potbval po morju, so mu na ladji vsi ljudje izkazovali veliko čast. To je videl nek Türk, ki je bil tudi na ladji. Približal se je na skrittem partru in mu na skrivnem 'Odrezal majhen košček oMeke ter si g-a vtaknil v nedrje. Ko je Türk to sitoril, se mu je v srcu vzbudila nepremagljiva želja po krščainski veri in po sv. krstu. Kakor hitro je ladja dospela v piristiatnišče, se je dal podučirtli v kršoatnski veri in potem krstiti. Ko' je tia palter umiral, je prosil, naj mu berejo trpljenje Kristusovo. Ko so prebrali do mesta: In Jezus je naigniil svojo glavo in umrl, je tudi on nagnil glavo in umri. O sv. Spiridionu se pril^oveduje: Njegova hčerka je mnrla, ko je bil na potovanju. Ko se je Trnil in je bila hčerka že pokopana, je prišla k njemu jokaje neka ženska, ki je začela jokati češ, da je bila dala pokojni hčerki dragulj velike "vrednosti v shrambo. Začelii so iskati po vsem poslopju, kjer se je hčerka mudila, pa niso nič našli. Ker pa je ženska le jokala in vpila, je šel sv, Spiridion na grob svoje hčerke in je goreče molil. Potem pa je zakllioal: »Hčerka, Irene, kam :si dela zlati dragulj, ki je bil pri tebi shramjenU In glas so začula hčerke Irene, ki je natančno povedala mestö, kjer je bil dragulj shrainjen. Vse spremstvo je strmelo, ko je slišailo glas. Sv. Spi-ridion je potem zaklibai: »Spi dalje, o hčerka, dokler ne bo prišel Gospod, ki bo tebe in vse ljudi obudil!« Šli so potem domov in so takoj našli zlati ■dnagulj na mestu, ki ga je bil glas naiznanil. O sv. Sllainiisilavu, škofu krakovskem, beremo to-le čudovito dogodbioo: Poljski kralj Boleslav je s svojo zvijačo in hudobijo dosegel, dSi so sv. škofa Stanislava tožili pred sodnijo, da se je po krivici polastil njive nekega Petra, ki je bil pai že umrl. Kaj je naredil sv. škof? Postil se je tri dni in molil neprestano. Po tretjem dnevu je šel na •grob in je z gorečo prošnjo poklical Petlra iz ■groba ter ga peljal pred sodnika, kjer je Peter ■pričal, da. ga je škof Stanislarv m njivo pošteno plačal. Ves -sodnji zbor je strmel nad tem čudežem. O sv. Frančišku Ksaverskem poroča zgodovina, da je mnogo mrličev obudil. S tem je izpričal resničnosit sv. vere mej indijskimi pagani. V zadnjem času je bilo več novih svetnikov in svetnic progiašemih na pr. sv. Terezija Deteta Jezusa, sv. Janez Vianney itd. Vsi ti so z jasnimi čudeži dokazali, da njih duša še živi. S smrtjo nikakor ne konča vse. Duša spl'av^a pred večnega Sodnika in se bo sodnji dan spet združi/la s telesom. To vero obudimo danesPo tej veri moramo uravnati svoje življenje. Ziwmo pra.A-ično in sveto, da dosežemo eaiSititljivo vstajen.je. Z gorečo molitvijo pa bodimo združeni z rajnkiimi, zlasti z dušami v vicah. MolimO' goreče za rajnke starile, sorodnike, dobrotnike in znane«!, kajtì vsi se bomo veseli spet videli na sodnji dan. * * * jjC * * 10. Za Veliko noč nam pretresa dušo slovesno streljanje, lepo zvonenje in prekrasno petje po cerkvah, za večno Veliko noč ob vstti-jenju soidnj'iii dan nam bo dušo pretresala trobenta, ki bo zapela in pa angelsko petje v nebeških-višarab, kjer se bo na vse veke glasilo: Aleluja, Aleluja! * * * 11. Oglejmo si nekoliko bolj naitanko to našo večno Alelujo, večno Veliko noč, baitera nas čaka! Izraelci' so s trobentami naznanjali praznike. Tako bo našo a-ečno Veliko noč naznanila tromba., kakor pravi sv. Pavel (I. Kor. 15): »Glejte, skrivniost vam povem: Vsi bomo sicer vstali, toda izpremenjeni ne bomo vsi: V trenot-ku, ko bi z očmi tren.il, ob poslednji trombi (zapela bo namreč tromba) in mrtvi bodo vstali ne-strohljivi in mi se bomo izpremenili. To strohlji-vo telo mora namreč obleči nesti'ohljivost in. to umrljivo obleči neumrljivost«. Takrat se bo ' začelo za pravične veselje, e-katerem pravi sv. Pavel: »Oko ni še videlo, uho- Ili še slišalo in v srcu ni še bilo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo (I. Kor. 2, 9)«. Kristus je rekel o tisti naši Veliki noči: »Takrat se bodo pravični svetili ko solnce v kraljestvu nebeškega Očeta. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša (Mat. 13, 43)«. Sv. Peter je nekoč rekel Jezusu: »Glej, mi smo vse zapustili in smo šli za teboj, kaj tedaj nam bo?« Jezus pa je rekel: »Resnično, povem vam, da ob prerojenju t. j. po vstajenju, kadar ho Sin človekov sedel na sedežu svojega veli-■častva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajsterih sedežih in boste sodili dvanajstere Izraelove rocloive. Sleherni, ki zapusti hišo, brate ali sestre, očeta ali mäfter, ženo, otroke ali njivo zavoljo mojega imena, bo stbtero prejel in večno življenje dosegel. Veliko pa jih bo poslednjih, ki so prvi in prvih, ki so poslednji (Mat. 19, 27)«. Ta večna Velika noč, ki nas čaka, ta neskončna sreča, ki nam je obljubljena, je zaklad, skrit v njivi. Ko ga človek najde, gre in proda Tse in kupi tisto nji^^o, da si pridobi tisti zaklad. Ta večna Velika noč in neskončna sreča po vstajenju je tisiti drag'i bisei-, o kaitoii-em pravi Kristus: Ko ga človek najde, gre in proda vse in ga kupi. 12. Mnogim je bilo dano, da so že v tem življenju za trenotek gledali neskončno srečo v nebesih. Sv. Pavel pravi, da mu je bilo dano gledatii tretje nebo, kjer je slišal skrivnosti, ki se v navadnem jeziku ne dajo dopovedati. Blaženi Peter Armengol, ki se ga spominjamo dne 1. sept., je po burni mladosti stopil v red »Marije De-viice, reaitelljice ujeltoiko'V«. Bil je z. drugimi večkrait v Afriki, da bi fam reševal krščanske ujetnike. Ko je bil tam ziaidnjič, mu je-pošel ves denar, ki mu ga je dal iwi odhodu red. Rad bi bil rešil še nekoliko krščanskih dečkov, pa ni bilo dienairja. Milo je gledal trpeče-dečke, ki sO' biLi tudi v nevarnoiSti, da izgube sv. vero. Kaj sHoiriti? Prosili je inohamedane, naj, dečke izpustijo, da gredo z drugim redovnikom Viljelmom v Evropo, sam pa je hotel oistiati mesto njih v sužnoisti, dokler bi se brat Viljelm ne vrnil z denatrjem. Tako so dečke izpustili in ča-kaili, da se brat Villjehn vrhe z denarjem. Blaženi Peter pa je bil mej tem v sužnosti. Čakali so dolgo časa, toda brata Viljelma ni bilo. Ko je po doflgem čaisu pnišel s poitirebnim. deaiarjem, je v veliko žialoisif; siMšail, da so mohar-medaini Petra pred par dnevi obesili, ker ni hotelo bitii denarja. Brat Viljelm je jokal, hitel k vislicam, na baitefrih je visel brat Petler, ga je snel in opazil z velikim veseljem, da je še živ. Blaženi Peter je začeli takole govoriti: »Ljubi brat, nikar ne joči, kajti preblažena Devica me je s svojo pomočjo ohranila v življienju. Stala mi je z ljubeznijo ob stireni«. Poln veselja ga je briat Viljelm razvezal iin peljal potem v mesto. V mastu so. kristjani in mobamedani kar strmeli, ko so ga zagledali. Bliaiženi Petler pa je od Dakrait vsem govoril o nebeškem veselju, katero je gledal in uži'\ial tiste dni, ko je visel na vislicah. Dejal je: »Mislite si, kako veliko mora biti veselje v ne- beškem krialjestvu, če j'e že trpljenje za KnisttiSa. v tako veliko stesi. Če nam j^e že sama smrt za Krisitusia tako siMiclka in sramota, ki jo trpimo zanj, tako prijetoa, kako sladko in prijetno ba' še-le giedaiti g-a in kako sijajno bo pri njem. Verujte mi, d'a se mi zdijo vsi dnevi miojega življenja nič, 'ako jih ppimerjam s tistimi presrečnima imr dnevi, ko sem viiseil na vislioah, ko me jie ves svet stiel že mrtvega:«. Ko je Maženi Peter to pripovedoval, ga je spomin na tisti dogodek liako prevzemal, da nd mogel niti govoiilti, ampak da je jokaje le ponandjal: »Kedaj bom smel iti im se prikazati pred obličje Gospodovo?« Sla,vni pisatelj Albon Stolz pripoveduje o-neki deklici, ki jo je bil previdel s sv. zakramenti, da se je bife onesvestüla nekaj dni pred smrtjo. Ko se je spet osvestila, je jokala, in tožila, da so jo prebudili, kajti bila da je v nebesih in da je tam gledal'a čudo lepe reči. -■s * « 13. To pa, kar ljudje pripovedujejo o nebesih in kar beremo v knjigah, je le slaba senca tega, kar je v resmioi, kakor bi bila siabotaia sencia, če bi kdo .narisial s svinčnikom na majhen papirček ttdlino neba, solnce, mesec in, zvezde in bi to primerjal s tlem, kair je v resnici. Kakor je Bog neskončen, prav tako je tudi nebeško ^-eselje neskončno, kajtii sv. Pavel prai\'i, da oko ni še viidello in uho ni še slišalo in v srcu človeškem ni še bflo, katr je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo. Legende. To bo za mas krnsiio velikonočno jutro, ko bo vstalo novo solnce, ki bo obsevaio novo zemljo, ko bomo izpremenjeni vs1ia.li iz grobov in boino ■ tekali' vsi veseM okrog, kakor so tekali apostoli, ko je Kristus vsitlal in bomo iskali svoje draige stariše, brate, sestlre in znance. Takrat bomo prepevali večno iDesem: Aleluja, aleluja! 14. Kakoi' pa je pogoj za veselo praznovanje vsakoletnega velikonočnega praznika dobra priprava v predvelikonočnem času iia vreden prejem sv. zakramentov, pra-v tako je pogoj za oaistitlljivo vstajenje in za^ večno Velikonoč dobro krščansko življenje. Ce hočemo kdaj dočakati večno Veliko noč in prepevati kdaj večno Ale-lujo,- moramo ljubiti Boga. Ljubiti Boga pa se pravi izpolnjevati njegove spovedi, ki niso ttežke, kakor pravi sv. Janez (I. 5, 3). * * 15. Izpolnjevajti zapovedi božje ni težko. To dokazujejo životopisi svetnikov im svetnic božjih, ki so natatnčno izpoltajiewali zapovedi božje in bili prav srečni in vedno veseli. Sv. Ivaina Frančiška, ki jo piraznujemo dne 22. avgusta, se je popolnoma žrtvovala volji božji iin je cdl'O naredila oMjubo, da hoče v vseh okolnostih, v žalosti in v veselju, v zdràrvju iai v botezni, vselej volliti, kar je Bogu najljubše. V samoistaaiu je dala na hodniku zapisati te-le besede sv. Pavla (I. Kor. 13): »Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotiji-va, ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno,, se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega,,- se ne da razdražiiti, ne mdisli, hudega, se ne, veseli kriivioe, vesela- se pa resnice; vse pretil», vse veruje, vse upa, vse prenese«. O tej svetnici se pniipoveduje: Ko je šla nekoč po cesti, prišli so jej nasproti trije lepi mladeniči, ki so jo milo prosili vbogajme. Svetliica ni imiella ^ pri sebi niti stotiimke. Kaj je storila? Dala jim je draigo:cen prstan, ki ga je hrianilla v drag spomin po rajnkem soprogu. Ko ga je izročila, je dejala: Imejte ga vsi trije! Mladeniči 90 bili zadovoljni. Rekli so: »Saj smo prijatelji, prstian bo za vse tri«. Nato so mladeniči izginili. Sv. Ivana Frančiška je imela v svoji rodbini silne in prettiresljive nesreče, pa je v vseh nesrečah ostala zvesta Bogu iii njegovim zapovedim in ni odnehala od božje ljubezni. Zapovedi božje niso težke — pravi sv. Janez, evaingelisit. To se kaže tudi v življenju sv. Ivane Frančiške. Ko je postala vdova — njenega soproga so namreč na lovu po nesreči smrtno obstrelili — in je ziaMia sveto živeti, .so ji nasve-tovali nekega spovednika, ki naj bi jo vodil po potu popolnosti. Ta spovednik je bil sicer sveta oseba, a tb ni dovolj, kajti spovednik mora biti moder in ttidi učen. Ta ji je i^ri spovedi nalagal dolge moiMltve, velike posfe,' dolga premišljevamja in druge ostre pokore. Pobožna Ivana Frančiška je prenašala to dve leti, a je sama spoznala, rda to ni prarv in da ta spovednik ni pravi dušni voditeilj.. Nekoč pa je prišel v tisto mesto sv. Frančišek Šaleški, dia bi fem imel poistlne piiidige^ Ko ga jiß prvikrat zagledaJa in prvikrat slišala, je takoj spoznala, da je to pravi mož, ki naj bi vodil njeno dušo in njieno žlAdje-nje po potu po-l>olnosti. In to je bilo tudi resnično. Sv. Frančišek Šaleški je bil sama dobrofe in ljubeznivost in je s čudovifto dobroto in čudovito sladkostjo^ vodil njo in vse druge, ki so k njemu hodili k sv. spovedi, po pravi poti. Sv. Frančiška je kmalu začutila vso prijietlnost in sladkost božjih poti. Miarsikdo izmed vas pa bd utegnil reči: Sv. Ivana Frančiška je bila bogatla, njej ni nič manjkalo, je živela v božjem miru, je bila lepo stre-žena ■—• a mi imamo le uboštvo in prepir v hiši. imamo hudobnega taiste-, hudobno taščo, hudobno ne^•estt), hude sosede itd. Toda tudi v ttem je diala sv. Frainčiška prelep zgled. Ko ji je bil pò nesreči ubit soprog, pisal jej je tast, naj pride k njemu, da mu bo na stare dni stregla, ker drugače, da bo premoženje dal dnigim. Sv. I^^ana Frančiška je šla, toda gorje jej jie bilo. Tast je imel hudobno postrežnico, ki je hotela vse ukazati in ^-se vedeti, ki je' Ivano Frančiško neprenehoma zmerjala in zaničevala. Ivana Frančiška ni smela brez njenega dovoljenja daita nikomur niti koščeka kruha.. Hudo'bna posta-ežnica je imela pet otrok, ki jih je prav tako oblačila kot sv. Ivana Frančiška svoje öi če se je kaj zgodilo je ^•edno dolžila le njene otroke. Poleg teg'-a jo je neprenehoma črnila tastu in dražila tasta z raznimi lažmi. Vpraša se, kako se je obnašaila sv. Ivana Frančiška, da je ohranila svojo dušo v mitosti božji, kajti v tem peklu je živela skoraj osem let?' Žiivotopis pravi, da je skušala premagati veliko hudobijo s še večjo dobrotlljivostjo. Zavoljo božjega mira je postala vdana sužnja prevzetne postrežnioe. Skrbela je za otroke hudolme dekle prav tako kakor za svoje. Učilla jih je brati, jih je česala in oblačila in se ni prav nič strašila surovostli; ita nečednosti teh otirok; Hudobnica jej pa ni biia za to prav nič hvatežna in jo je za plačilo še zasriamovalia. Svoje otroke je sv. Ivana Frančiška- učila ponižnositii in ni dovolila, da bi se kaj povzdigovali radi plemstva. Govorila, je večkrat': »Mi smo vsi bratje, ker imamo vsi eneg-a Očeta v nebesih in Jezus Kristus je lunrl za siromake kakor za nas«. Svojo potrpežljivost in ponižnost je zajemala iz božje beisede. Božjo besedo je tako ljubila, da je hodila ob nedeljah in praznikih tri ure daleč v župno cerkev, da je .slišala pridigo. Ko se je vračala, je najraji hodila sama., da je besedo božjo mej potom premišljevala. Iz teiga zgleda spoznate, da se tudi vi lahko zveličaife, čeprav bi vam bilo v domači hiši gorje. Sv. I\-ana Fiiaaičiška je z lahkoto vse premagovala, kajti zapovedi božje niso težke. Naj povem še en zgled iz njenega, življenja, ki dokazuje, da se vsakdo lahko zveliča.. Bik. je-ženska, ki je nečisto žil^llia ita si z nečiistimi dejanji kupila bolezen, da so jo živo črvi jedli in da je imela, po svojem mesu raka, ki jo je razjedal. Sv. Ivana Frančiška se je je usmilila in jej začela streči. Drugi so jo za to grajali, ker so menili, da je treba tako nečistnico pustiti, naj crkne, ker ne zasluži drugega. Svetnica pa je- rekla: »Kristus je prišel za grešnike in ne za pravične, saj grešnica poitrebuje prav posebno, ■tla jo kdo sprejme v svojo skrb«. Svetoici se je res posrečilo, da je grešnica telesno in duhovno ozdravela in začela lepo krščansko življenje. Ta zgied nas uči, da dosežejo vsi lahko večno zveličanje in častiitljivo vstajenje. Nihče ni izključen, vsi, tudi največji grešniki, so poklicani po milosti Jezusa Kristusa, k častitljivemu vstajenju in v večno veselje. Ko je sv. Ivana Frančiška umrla in je bila njena smrt namanjena sv. Vincenoiju PaA'el-skemu, je ta pokleknil in moM zanjo. V goreči mollavi je zagledal 6v>itlo zvezdo, ki se je dvigala ■od zemlje proti nebevsom. V višavi se je združila z ognjeno krogüo in zve-zda in krogla ste se utopili v oigTijenem moirju. Sv. Vincenciju ^ je bilo raizodeto, da sviitlia zvezda pomenja dušo sv. lA'a-ne 'Friančiške, ognjena krogla pa pomenja sv. Frančiška Saileške^ga, ognjeno morje pa Boga. * * =;: 16. Sv. Ivana Frančiška nam kaže s svojim neomadežanim deviškim življenjem, z lepim kr-■ščanskim mkonskim življenjem, požrtTOvavnim, potrpežljivim in svetiim vdovskim življenjean, kako moramo živeti, da se pripravimo na večno Veliko noč, na večno Alellujo v nebesih. Marsikdo poreče: Tako je živela sv, Ivana Frančiška, a mi ne moremo hoditi, po stopinjah svetnikov. Tako govorjenje je malodušno, kajti sv. Janez pravi, da izpolnjevati zapovedi ni težko. Ali je morda težko biti pokoreoi? Kakšne-ostre pokorščine so po samostanih, ki .jih mam ni. treba prenašati.. Sv^. Jàiiezu, puščavniku, je bilo naloženo naj dvakrat na dan zalije suho palico, katero je zasadil v zómljo njegov iiredstojnik, dokler nè bo ozelenela. Po vodo je moral hoditi dve uri daleč. Dve teti je tio delo opraivljal v veliki iK)nižhosti in potrpiežljivosti. Ker se pa ni naveličal, ampak je v pokorščini vztrajal, je suha palioa v tretjem letu res ozelenela, razcvetela in sad obrodila. Zivotopis sv. Janeza, puščavnika, nam kaže-tudd, da moramo biti vedno ponižni in da si ne smemo viisokih itn težkih reči domišljati. Nekega dne reče sv. Janez, puščavnik, svojemu du-hoA'nemu voditelju v puščavi: »Jaz bi nad živel ko angel brez vzneniiirjaaijia in brez sitnosti samo za Boga, zato hočem iti bolj globoko v puščavo daleč proč od ljudi«. Šel .j'e toirej v samoto, toda že po enem tednu se vrne k svojemu duhovnemu očetu. Ker najde vraita ziaprta, ziačne tolči in klicati. Puščavnik se oglasi v celici: .»Kdo tolče?« Odgovor ,se je glasil: »Jaz, Janez!«. Puščavnik mu .zakliče: »Saj Janez;a ni več, je postal angel! Ùe je angel, maj pride noiter skozi zaprta vrata, če. je. pa še človek, mora debtl in .si z delom kruha služiti«. Puščar\Tiik. Janez, je sedaj spoznal" svoj pogrešek, ga obžaloval in začel spet živeti kot človek ili ne kot angel, kar je nam nemogoče.. Puščavniik Janez je prosil Boga, naj mu odvzame vse skušnjave, da bo miren in srečen ko-angel. Bog mu prošnjo usliši. Janez postane po- polnonia miren. Zato reče duhovnemu voditelju, staremu puščavnitu: »Sedaj sem popolnoma miren, brez vsakršne skušnjave«. Stari puščav-nik pa mu odgovori.: »Pojdi in prosi Boga, naj t-i spet pošlje skušnjave, da jih boš premagoval, kajti to je Bo^gu bolj prijetno in zalte bolj zaslužno. Imeti skušnjave in jih premago^vati je Iwlje kakoir pa ne iimeti jih in biti popolnoma miren«. Puščamak Janez je spet prosil Boga, naj mu pošlje skušnjfcve a naj mu da tudi potrebno milost, da jih bo hrabro premagoval. Proti skušnjamrn je sv. pušoavnik Janez dal ta-le svet: Misli si človeka, ki sedi pod visokim drevesom, pa bi ga napadle divje zveri. Kaj naj stori, ako bi se jih ne mogel obraniti? Splezal bi na drevo in si tako rešil žvljenje. Tako stori tudi ti ob skušnjavah! Splezaj visoko k Bogu in reši si večno življenje z goirečo molitvijo! Vsak človek se torej lahko zveTiöa, ako le hoče. Skozi ozka vraita pO' strmi stezi zvelioanja ni težko hodiiltä', ako le hočemo. Po tej st'ezi hoditi je prav za prav za vsakega človeka piwo veselje in nepopisna sladkost, kakor je Kristus to povedal, ko je rekel: »Moje breme je lahko in moj jairem je sladak«. Ljubimo Boga iil bližnjega t. j. izpolnjujmo zapovedi in nikar si velikih rieči ne domišljujmio in ne nakladajmo, pa nam je zagotovljena večna Velika noč. Dosegli bomo večno srečo in prepevaili kdaj z angeli v nebesih večno Alelujo! 17. Obhiajajmo z veseljem velikonočne praznike, ki so predpodoba večnega veselja: »To je ■dlan, ki ga je Gospod naredil, radujmo in veselimo se v njem (Bsailm 117)!« Nad TOS sreo&n je Ml trenotek ločaka Jakoba, ko je v Egiptu spet zagledal svojega ljubljenega sina Jožefa. Jožef je bil zianj mrtev, a je spet ožihTel, mislil je o njem, da ga je divja zver požrla, pa se mu je prikazal v kraljevi slavi. Tekel mu je naproitli, pritilsnil ga na prsi ter se od ve-;selja mio razjokal. Egiiptovski Jožef je bil predpodoba Jezusa Kristusa. Pa če je v čem egiptovski Jožef predpodoba Kristusova, predpodoba je gotovo vstalega in oživljenega Kristusa. Tudi Kritetiis je bil mr'fev in izguMjen trdi dni, tretji dan pa je oživel in slavno iz groba vst'al. Radujmo se tedaj kakor ■očak Jakob, ko je zagledkl svojega Jožefe, radujmo se, ker vstàl je Kristos, naš odrešenik. Sv. cerkev nima druge besede, nima drugega izraza za svoje veselje, kaikor besede: »AMuja, Aleluja:«, kar pomen ja v našem jeziku: Hvalite iz vseh moči. Gospoda! Po praviti je za velikonočne prazn'ike vesela sv. katoliška cerkev in ž njo so po pravici veseli vsi narodje celeigia sveta, ker ^-stajenje Gospodovo je, kakor hočemo sedaj premišljevati, ■luč naše sv. vere, mogočen steher našegm upanja in zastava naše ljubezni. * * * 18. Vstlajenje Gosipodovo. je luč-naše sv. vere_ Sv. Pavel pmvi: »Ako Gospod ni vstali, je prazno naše pridiilganje, praizna vaša vera«. Kakor be-remio v sv. evangeliju (Luk. 24), sta d'va Njegova, učenca velikonočni dam pofovala v Emavs. Ta dva učenca sfei bila sicer prepričana, da je Kristus vedno resnico uoill; bite ste prepričana, da je bil Kristos po nedolžnem v smrt obsojen; videla sitJa mnogo čudežev, kaitere je Krdistus storil — a kljub temu nista še za trdno verovala, ker rekla sta po potu: Mi smo miisMi, da j'B ta Zve-ličar, ali zdaj je že tretji dan in ni še od smrti vsM. B.ila stia žalostiia, ker sta dobro vedela, da. je Kristusov evange'liij zastonj, ako ne vstane'od smrti, kakor je naipo'vedial. Od A'^stiajenja Gospo-do^'ega je odvisno, aM je naša vera trdna ali ne. Toda ni je reisniice v cdi zgodovini', ki bi iDdte tako s' tehtnimi in vdjaivniimi dokazi potrjena, kakor vstajenje Gospodovo. Pričajo nam vsi apostoli, ki so-se z Jezusom pogovairjali, ž njim jedli in pili po vstajenju, priča mam zlasti sv. Tomaž, ki je-djal '.svoje pršite v rane Kristusove; pričajo nam pet tisoč ljudi, katerim se je Kristus prdikazal;. pričajo nam tudii vojaki, ki so strazili g-rob, kateri so vsi p-resitlrašeni tekli v mesto pravit': Jezus, katerega ste vi krdižali, je od smrti vstal. Veliki duhovniki so jim dalli denarjia, naj rečejo, da so s]?ali in da so apostoli med tem časom.mrt-vo telo ukradli; priča nam brezštevilna množica bolnikov. ki sp ozdraveli v -imenu vstalega ZveKčarja; priča nam toliko po nedolžnem prelite muče-niške krvi, kajti le ta resnica je mučeni-ke navduševala in jim dajala moč! Kdo je oživljal apostole, ki so prehodili cel svet in oznaiiijemli sv. evangelij med najbolj di\-jimi narodi? Mogočno je bilo rimsko öemr-ötvo — razširjeno po vsem svetu, toda dvanajsteri ubogi ribiči, ki so bili pred vstajenjem tako-plašni, da so se vsi poskrili, ti dvamajsténi ribiči so mogočno rimsko cesarstvo premagali! Kdo-jim je dajal pogum? Kdo je razširil sv. vero po celem svetu, ako ni Kristus resnično vstal? Kdo brani sv. Cerkev, ki stoji, kakor skala že dvajset stoletij, ako ne tia resiiioa, da je Kristus vstal. Ta resnica, da je Kristus vstal, je hMa že od začetka luč, ki sveti in greje. Ako bi Kristus ne-bil vstal od smrti, hi biilo njegovo delo zastonj. Toda Kristus je resnično od smrti vstal, zaito je-naša vera trdna! 19. Kakor nas pa vstajenje Jezusa Kristusa; potrjuje v sveti a'eri, potrjuje nas tudi v upanju. Kakor resnično je Kriistus vstal, vstla/ti čemo' tudi mi! Duša naša se bo spet zjedinila s teL?-som, telo naše bo slavno vstalo iz temnega groba. l'Inogiokrait nas stilske preanagujejo in gonijo v olnip in pod težkim jarmom težav vzdihujemo-Evini otroci in nosimo svoje breme in križ, a en sam spomim na vstajenje našega Gospoda Js-zusa Kristusa, ki je zagotovilo našega vstajenja, in rajskega življenja in mine nas žalost, da pogumno nosimo svoje zemeljsko gorje in zvesto služimo svojemu Bogu! Trdno upajmio, da se bodo naše istrohnelie koisfii spet napolnille z mesom, da se bo naša duša spet zjedinila s telesom, da bomo živeli v nebesih s Kristusom in prepevali: .Aleluja, alelnja! 20. Vstajenje Gospodovo vžiga med vsemi verskimi resnicami najbolj' tudi našo ljubezen do Jezusa Kristusa! Čim bolj živa je naša vdra, čimbolj trdno je naše upanje, tem boj goreča je tudi naša ljubezen. Ni je pa nobene resnice, ki bi bolj ožiivljala našo vero in utrjevala naše upanje kakor vstajenje Gospodovo in zaito je ni nobene resnice, ki bi bolj vžigala našo Ijube/eri Kakor visikjenje Gospodovo. Ako nismo mogli ljubiti prav goreče Jezusa, visečega na križu, >o je milo vzdihoval k svojemu nebeškemu 0'etu ter pogledoval ]}od križem svojo žalostno mater Marijo, ljubimo ga vsaj zdaj, ku ga vidimo slavno vstalega od smrti! * S: * 21. Srce svete matere katoliške cerkve ni'na drugih želj in voščil za Veliko noč, nego da vstanimo s Kristusom v novo življenje žive vere, trdnega upanja in goreče ljubezni. Iščimo od zdaj naprej ne več, kar je na zemlji, ampak kar je v nebesih, kjer sedi. Jezus ma desnüci Boga Očeta! Naše veselje bodi v nebesih ]>ri Jezusu. Kristus je od smrti vstal — vstlandimo tudi mi. Na sredi naše duše naj bodo tri prelepi cvetovi: cvet žive vere, cvet trdnega upanja in cvet goreče ljubezni. 1 Vera, upanje in ljubezen — to troje — naj Tazveseiljuje naše srce, kakor je razveseljevalo srce apostolov in učencev, ko so po vstajenji Ticleli Jezusa. =:= * * * * * * * 22. Uoenoa, ki sta šla v Emavs, sta bila ža-lostua, kiako/r pTiipovecluje sv. evangelij (Luk. 24). Njiju žalost je izvdirala iz ljul)ezni do Jezusa, kafereg-a so Judje umorili, a sta o njem mislila, da je Zveličam. V srcu se jima je vzbujai dvom, ali je to resnično, zalt'o sta rekfe;: »Mi smo upanje imeli, da bo on odrešil Izrael, danes pa je že tretji dan, kar se je to zg-odilo«. Jezus, ki se jima je bii pridi-užil ko tujec, ju je hotel v ve.ri potrditi. Zato jima je začed raz'Iaga'tli vsa s\-. pisma dn jima iz njih dokazovati, da je bilo potrebno, •da je Kristus trpel iii tako šel v svojo čast. Onadva pa nistà mogla še trdno verovati. Zatö jima je Kristus rekel: »O vi nespametni in kasnega srca za. verovanje vsega, kair ,so govorili preroki!« Tako sta ta dva učenca ijrišla v Emavs v dvomih, ali je Kristus pravi Bog in ZveličaT ali ni. Ko sta' pa ]Drišla v Emavs, sta prisilila tujca, da je šel noter ž njima, ker se je že večerilo in se je bil daai že nagnil. In zg'odiilo se je, ko je bil ž njima pri mizi, da je vzel kruh, ga posvetil, zlomil in jima podal. In odprle so ^e jima oči, da sta v njem spoznala Kristusa. On jima je pa izginil izpred oči. Ko sta Kristusa videla, nista .]jila več žculositna in nista več dvomila, pa tudi ne dalje ostala v Eniaa-sn, ampak se nagio odpravila v Jeruzalem. Sv. evangelij ne pove, pO' kaj stia prišla v Emiavs, razvidno je le, da Jjì bila tam gotovo prenočilla in potem drngi dan opravila v trgu svoje reči in .se vrnila. Sedaj pa, ko sta videla Kiiilstusa, se nis^ta več menila za opravke, po kaferiìi stà prišla, ampak sta urno-vstiaila in tekla v Jeruzalem, kjer slia začela ]3ra-vitii: GoiSpod je resnično vstal in .se nama prika.-zal! Bite stia vsa iz sebe od samega veselja,, da. sta Gospoda videllla. Sedaj pač nilsta dvomila, da je Jezus resnično Bog in Zvelioar. 23. Tako so biili tudi drugi učenci in apo-s'b'oM, ki .so. Gospoda vi/deli, vsi iz sebe. Kako plašen je bil na pr. sv. Peter pred vstajenjem! Kako je Kristusa zatlajeval itn se pred množico skrival! Kako pa je bili pogumen in neustimšen po vstajenju in po prihodu . sv. Dulia, nam priča sv. herilo (Dej. aip. 10). Neust!iiašno je stbpil pred' množioo in jej g-ovoiril: »Braje, možje! . . . Mi smo priče vsegia tega, kar je .s't'oril (Jezus) judovski dežela in v Jeruzalemu in da so ga umorili, ker .so ga na les obesili. Tega je Bog obudil tretji dan in ga dal videti — ne vsemu ljudstvu,, ampak pričam, kältere je poprej Bog izvolil, nam, ki smo ž njim jedli lin pilli, ko je od mrtvih vstal. In nam je zapovedai, da imamo ljud.st\-u pridigovati in pričatii, da je on tisti, ki ga je- Bog pofita;vi!l za sodnika zivih in mrtvih. Temu dajejo v.si preroki pri'cevaiije, da dotójo vsi, kateri v njega verujejo, v njegovem imenu odpust .■grehov«. * * 24. ApoßtoHi ilii učenci Gospodovi, ki so Jezusa po vsitajenju videli, so postaila pogumni in so z velikim veseljem pripovedovali: Gospod je ■vstal, aleluja, aHeluja! V njili srcih ni bilo nobenega dvoma več. Ozìiainjevaìi so povsod .s pogumom, da je Jezus resnično Biog in Zveličar, postavljen za sodnika živih in mntvih. To- živo vero obudimo v svojiii srcih tudi mi. Vera v vstejenje Gospodovo naj nam da pogum in moč,- da bi mogli vsitati iz vseh pregreh, iz krivičnositi, nečistosti, nesramnosti, nevoščljiivosti, škodoželjnosti, iz sovraštva v novo življenje pra,viično6ti, svetosti, čistosti in resnice ter doseči zveličanje :svoje duše in častitljiSvo vstajenje svojega telesa. * * iS * * * 25. Noben dogodek ni sv. apostolov teko potrdili V' SA^ veri ko vstajenje Gospodovo. Ko so se prepričali o resničnem vstajenju, so l)ili vsi veseli. Tekali so sem ter tja govoreč: »Gospod je vstal! Gospod je resnično vstal, aleluja!« Prav tako potrjuje vstajenje Gospodovo fudi nas v vSv. veri. Naša vera v Kristusa bi ne mogla biti trdna, ako bi ne bili prepričani, da je Kristus res od mrtvih vstal. Če je Kristus od mrtvili vstal, je vse resnijca, kar je učil in boma tudi mi prav gotovo na so-dnji dan iz grobov, vstali. Premišljujmo torej dobro zgoilbe, ki nam pripovedujejo, komu in kedaj se .je Jezus po vstajenju prikazail. Ni sicer vse zapiaaino', a kar je zapiisano, je dovolj, da A'erujemo a' Sima J3ožjega. 26. 2e v soboto zvečer so kupile " ])ol>ožne žene dišav, da bi drugi dan na vse zgodaj niazi-lile Jezusa, Ko je napočila nedellja, so šle na vse zgodaj h grobu. Po potu so bile žalositne in so govorile: »Kdo nami bo odvalil kamen oid duri groba?« Ko so se pa prüilizale grobu, so videle kamen že odvaljen. Šle so v grob, pa tielesa Gospodovega niso našle. Kar zagledajo dva angela v svetlih oblačilih in osti'mijo. Angel na desni jim reče: »Nikar se ne strašite! Jezusa iščete nazareškegfa, križanega; vstali je, ni g'a tukaj! Pojdite in povejtie njegoviim učencem, zlasti Petru!« Pobožne ženske so naglo tekle povedaiti apo-stolom. Bile so štiri: Marija Magdalena, neka druga M^arija, Sallome iii Ivana. Pr^a je tekla povedati Marija Magdalena Petru din Jaaiezu. Ko sta brž pritekla Peter in Jamez h grobu,, sta videla rjuhe lepo zvite in prt, kateri je bil na njegovi glavi. Ta prt ni bil zraven rjuh položen ampak posebe v kraju zAiit. Marija Magdatena je pritekla za Petirom iai Janezom spet h gro]3u in ko .stia apostola odšla, je še tam ostaila. S k je h grotou in jokala. In ■glej, videla jie dva 'aaigela, ki stfe jd rekla: »Žena, kaj jočeš?« Ona je oidgovoirila: »Mojega Gospoda so vzéli pa ne a'ein, kam so ga položili«. Ko se pa Marija obrne, je stal že Jezus pred njo. Ona pa je menila, dM, je vrtnar ràa mu reče: «Gospod, a.!ko si ga ti odnesel, poviej, kaim si ga položil!« Jezus pa ji reče: »Mairija!« Marija ga sedaj brž spozna po^ glasu in zaikliče: »Učenik!« Jezus ]m ji reče: »Pojdi k mojitei bratom iai jiovej jim: »Grem k svojemu Očeitu nn k vašemu Očetu, k svojemu Bogu in k vašemu Bogu«. Ko je tte besede izgovoril, je izginili izpred njmih oči. Mej tem časom pa so se A-rnille one tri žene v mesto. Na potu se jiim ija-ikaže Gospod in jim reče: »PozdraAdjene bo'diite!« One pa so pristopile, objele njegove noge in ga pomolile. Pa 'tudi Petlru se je prikazal Gospod mej pr-viani. Ta glas je šel naglo po vsem Jeruzfalemu: »Gospod je vslfraO. in se prikazal Simonu!« Veselje je ]:ilo ]3ri vseh dobrià v Jeruzalemu nepopisno. Po^em se je prikazaJ Gospod še iistì večer dveana učencema. Učenca stia šla v bližnji trg Emav.s. Spoznala sta Jezusa, pri lomljenju kru-lia, on pa jima je Izgdnil izpred oči. Tekla sta potem nagio v Jeruzalem k aipostolom. Ko sta prišla k njim, so jima pritekli naproti gOToreč: »Gospod je res vsM In se je prikazal Simonu Petru!« Ona pa sla vsa iz sebe začela pripovedovati, kako se jima je prikazal na poloi v Emavs ili kafco ste ga spoznala pri lomljenju kruha. Ko so bili še iisti večer ariaostoli zbrani v za-Ijrti soM, je prišel Jezus k njdlm skozi zaklenene duri in jim rekel: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne liojite se!« Presitrašilli so se namreč in zbali, ker so mendili, dia je duh. Jezus pa jim reče: »Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz; potì'pajte in poglejte, saj duh niijma mesa in kosti, kakor vidite, da ionam jaz!« Apostoila Tomaža pa ni bilo takrat zraven. Na osmi ^dan so biJd apostoli spet zbrani v tisti hiši in tudi Tomaž je bil ž njimi. Jezus pride skozi zaklenene duri k njim in jim reče: »Mir vam bodi!« Potem reče Tomažu: »Poglej moje roke in vloži svoje prste sem, podaj sem tudi svojo roko in položi jo v mojo stran in ne bodi neveren ampak veren!« Tomaž pade k Jezusovim, nogem in vzklikne: »Moj Gospod in moj Bo,s!« Apostoli so se torej prepričali z Ifishiinii očmi, da je Jezus resnično vstal in da živi. Kristus se .je potem do vnebohoda prikhizdl še neštetokrat. Prika.zal se je nekega dne pet tisoč ljudem skupaj. Prika^zal se je vsem apostolom štirideseti dan po A'S'tajenju, ko je ž njim jedel in se potem pred njiilmi dvignil z oljske gore v nebesa. Tudi Judje sami so morali priznaiti, da je Krilstius resnično vstal. Radi bi bili to utfeji'li, saj so grob zaipečatiili in postä'vili tje stražnike. Toda nastal je poitires, kamen se je odvalil od groba in Krdisitus je vpričo prestrašenih stražnikov vstlal častitljivo iz groba. Vojaki'so tekli brž T mesto, kjer so presti-ašenini pripovedovali, kaj se je zgodilo: »Jezus, katerega ste križali, je po iTiOČi vsital od smrtli! « Veiitoi dulio-vniki in farizeji ■ so sedaj popolnoma iizguiblli glavo. Poklicali so stražnike, ponudili jiim denarja ter jim rekli: »Recite: Ko smo po noči spali, so prišli učenci njegO'Vi in so ukradli truplo«. Sv. Avguštiin pravi: Če so stražniki spali, kako so pa vinteli, dia so učenci Jezusa ukradli? Tafco so fari'zeji in veliki duhovniki v svoji zmedenosti sami' potrditti, da je Kristus resnično od mrtvih vstal. Da je Kriistus resnično od mrtvih vstal, dokazujejo tudi brezšbeviiM čudeži, ki so jih delali apositoli v imenu vstalega Zveličarja: Gluhi so dobivali sluh, slepci Add, hromi so hodili, kru-Ija^vd so bili ravni iin mrtvi so od smrtli vstajali. H; J;: 27. Trdno j'e torej dokazano in izpričano, da je Kristus res od mrtNih vstal. Vstajenje Gospodovo pa dokaizuje, da je vse resnično, kar je Xriisfus uoil, dia je i^esnič-no zlasti, da bomo t.udi mi vsi poslednji dan iz groba vstali. Kristus, ki je prvi -od mrtvih ^•s^al, je rekel: »Ne čudite se temu, ker ura pride, ko bodo vsi, ki so v grobeh, slišali' glas Sinu Božjega. In bodo pnišli, kateri ■so dobro delali, v vsitajenje življenja, katei'i so pa slabo delali, v vst.ajenj.e pogube«. Ker je tiorej tudi naše vstajenje s Kriistuso--^'nm vstajenjem potrjeno, so velikoiiočni prazniki za vse dOibre kristjane v največje ^-eselje. Zaito pa nam sv. cerkev neprenehoma kliče: Aie tuja, Aleluja! Hvalinuo GosiJoda, ki je od mr'hià vstal, kajti prišla bo ura, ko bodo vsi, Id. so v groJieh, slišali glas njegov in bodo vstali tü, ki so dobro delali v vstajenje večnega življenja, ti pa, ki so slabo defeli, v A'stajenje A'ecne pogube. * * * * * * =!= * 28. Gospod nas je zagotovil sè slovesninii besedami, da bomo od smrtii vstali. Kar je Kristus tako slovesno učil, učili so jasno tudi sv., apostoli. Tako pravi sv. Piavöl: »On, ki je obudil Jezusa Krilstusa od mrtvih, oživili bo tudi A'asa umrljiva telesa« (Rim. 8. 11). V pismu do Ko-rinčanov ])raivi sv. Pia-vel: »Glejte, skrivnost Vam povem: Vsi bomo sicer vstali, todai izi^remenjeni ne bomo vsi. Nagilo, ko bi z očmi trenil, na poslednjo trobento (ker zaipela l^o trobenta^ in mrtvi bodo vstìali nestroMjiK'i in mi se homo spremenili« (Kor. 15, 52). JNTaše vstiajenje je tedaj gotova -sitvar. Kakor je Kristus resnično od smrti vstal, tako-resnično bomo vstali tudi mi. Tiisto jutro, ko bomo iiz grotoa vstali, bo za nas še-le prajva Viölika noč, pravo, velikonočno veselje, če bomo vstlali premenjeni. Naše telo sebo svetilo ko .sölnce! 29. D,a, lo diosežemo', moramo se priipravljnti na- to Veliko noč, nia pasiliednji d'an, ko bo trobenta zapeilla. Eako naj se priipravljiamo? To' nam pove sv. Pa^'ieL v sv. barilu, kaltero beremo vsako leto m Veliko noč: »Braitje posta'ga,ite stari kvas, da boste novo testo. Zakaj maše velMkonočno jagiije Kristus, je-diaffoivano. Obliiajajmo tedaj Veliko noč ne a' starem kvasu, t'udä ne v kvasu hudobije iai malo-pridnoeti, ampak v opresiiiili kruliih čdistosti in resnice«. 30. Niso glavna i-eč zunanje slovesnosti in svečanoisti, ampak noitramja prenovitev. Kako smo to iizvršillii aa letošnje Aelikoiiočne praznike? Poglejmo Sli v hišico svojega ubogega srca, poglejmo si v svojo dušo! Pred Veliko nočjo je bila mrtm! Mrtva je Išla, zakopana in ziasuba s pregrehami! Zakoimü sfe jo bili z napuhom, lakomnostjo, nevoščlj(m'ostjo, nečislostjo, prožrešno-stjo, jezo in leaiobo. Ležala je mrtva ne samo tri dni, kakoir Kristus, ampak morda eno celo leto. Žalostino je bilo Ib stanje in vredno velikega objokovanja! In zdaj? Ako ste po vi-ednem sjire-jeli sv. zakramente je vaša duša zopet Vstala je od smrti. Preg.rehe — stari kvas — so izginile na besede Kriisltuso^'ega namestnika: Jaz. te odvežem vseh tvojih gi'eho\' v imenu Boga Očeta in Siam in sv. Duha! Vase'liite se vsi in m-strašite se, ker duša Viaša je zdaj živa in ni vec mrtva,-duša Vaša je ol)lečena v lepo ženitovanj- sko obleko, ki se imenuje posvečujoča milosL božja. Veseillitte se vsi in pojte veselo: aleluja, naša . clušcii živi spet s KTiiistlusom. Bila je mrtva in je •zopet živia! 31. Aii pa veiljia-jo te besede, ali velja to ve-:se]je clianašnji dan vsem ljudem? Ali niso mo-rda med nami tudi taki, ki bi žeJeli, da bi ne govorili •o vstajenju naše duše? Veliiko je še nevernikov po svetü, kateri ne poznajo še krščanske vere, baitieri žin^ijo še zmoitab dn ne pramujejo še noibenib velMkomočnih pmiznikoY. Veiliko je Judov še po svelai, ka;ten:i nočejo spoznaiti Kmisitlusa, katerih duša je mrtva v trdovratnositi. Veliko je kriKiovercev in raz-kolniko.^^ ki so se oddeEili od sv. ka.toliške oerkA-e, baiteri ne praiznujejo velikonočniib praznikov s sveto ka:t. cerkA'ijo! Kaj pa kato'liski kristjani? Ali so vsi vstali'? Ali niso miorda t'udì nekateri med nami, ki iiiiso^ stoirUi', kasr veleva sv. katoliška cea-kev? Žal veiliko je tkidi kat. kristjanov na svetlu, balterih duša je današnji dan mrtva, ka.terian sio velikonočni dnevi kakor drugi dnevi, ki ne čutijo nobeneiga veseilja, nobene tiotežbe, kateri se niso spoTOdaili in niso jeli velikonočnega jaignjeta pri mizi Göspodovi! Sii-omaki so t'afci! Zdaj, ko se drugi veselijo, so žalostiii, zdaj ko so drugi polaü upanja, so obuiiani, zdaj ko so drugi polni ljubezni do Jezusa Kristusa, so mrtvi na svojem srcu! Da njih duše oživijo in da zadobe spet pogum in veselje, je treba, jesti velikonočno jaguje. Tudi tista dm uòeiioa, ki äta, sia v Eniavs na ^'e-Mkonočni ixraznik, sita hifa po potu žalostna, ali ko sta jeilJa pri mizi Gospotlovi in sta pri lomljenju kruha spoznalla Gospoda, sta bla vesela in Sita vsa iz sebe hitela v Jeruzalem pra^it apostolom, da sfe vi,dela ljubega Gospoda Jezusa Kristusa. Spovejte se tedaj in pristopite k mizi Gospodovi! Spovejte sie, očistite svojo dušo, prenovite svoje srce. Ali ne ^'idite, da se za Veliko noč-ves svet prenavlja in pomlaja? Ali ne A'idite,. kako je začelo že drevje poganjaiti, kako grmovje ozeleiueva, kako zgodnja drevesa že cvetejo? Ali ne čutite, kako je soince zaoeilo bolj gorko in toplo Siijatì? Alli ne slišite, kako se ptički. množijo, kako že po grmovju jjrepevajo? Ali ne čutite, kako se zdaj po vašem telesu in po vaših žilah kri pomlaja? — Vse se prenia"\-lja, vse se-]3omlaja v naravi — sanno tA'oja živa, raizumna, s Kristusovo krvjo odrešena duša naj ostane' trda in mrtVa? Ne! Vstani, grešni človek, wstani v novo življenje! Spo vej se svojih grehov in nasiti se z večnim kruhom pri mizi Gospodovi! 32. Sv. Frančišek SaJleški je nekega dne slišal, da je v ječi nespokoren grešnik, ki je l)il na smrt obsojen pa se ne mara spowdaiti.. Sv. Frančišek se napoti k n,jemu. Grešnik mu reče: »Jaz sem plen hudobnega duha in žrtev pekla!« Prijazni sv. Frančišek mu reče: »Ali bi ne Isiil raji plen božji in žrtev križa Kristusovega?« Jetnik odgovori: »Goitovo, toda Bog se ne bo ozrl na tak smrad, kakršen sem .jaz!« Dobri sv. Frančišek je najprej izg-oN'oril na tihem kratko inoliitevco, jiot'em pa je rekel; »Ali bi se ne izročil raji Bogu neigo hndiču?«. Jetoik reče: »Gotovo, toda Bog s^ ne bo OiZtI več na takega člo-vefca, kaikršen sem jaz!<. Pritjazni sv. Frančišek pa reče: »Saj za taJce in še vSilabše je prišel Sim Božji na zemljo na pr. za tiisite, ko so ga križali!« Zločinec reče: »Ali bi ne bilo nesramno, ko bi se jaz sedaj obrnil na usmiljenje božje?« Svetnik pa mu reče: »Nesramno hi bilo mitelitli, da je njegovo usrai-Jjenje manjše ko naši gTehi«. Zločinec reče: »Bog me Jk) gotoTO pogubii, ker je pravičen«. Svetnik o'dgovori: »Boig ti ho odpustil, ako se resnično skesaš in proisiš odpusta, ker je usmiljen in je obljubil milost vsakteremu, ki' ga prosi s skesanim srcem«. Zločinec odgovori: »Dobro, jaz hočem bitS božji! Naj me Bog reši ali poguloi, kakršna je ]:ač njegova volja!« Na te besede se jé veliki zločinec spovedal in ko je na visicah umiral, so bile njegove zadnje Ijesede: »O Jezus, Tebi se izročam popolnoma«. Sv. Framčišek je rekel, da ni mogoče, da bi Bog koiga ]:ogubiil, ako se loči s tega svetia popol-noana. vdan v \'oljo božjo. Oh drugi priliki je prišel k sv. Frančiška velik grešnik, ki je hotel pri njem opraivditi veliko ali dolgo spoved. Svetinik je bil na koncu zelo za.'(lovoljen. Grešnik pa reoe: »Vi se delate le tako, a v srcu gotovo zaničujete mene, velikega: grešnika«. Sretnik odgovori: »Bil bi farizej, ko bi te zaničeval sedaj, ko si dobil sv. odvezo. Ti sp )neni zdiš sedaj bolj bel ko sneg«. Grešnik je šel od spovednice tako vesel, da jè rekel svojemu pnijaMju: »Od tiistega dne je moje naj^■ečje veselje liodiiti k sv. spo^•edi«. Sv. spoved je KtMus postavil za gi-ešnike in sicer fudi za največje grešnike. Sv. Frančišek pi'a-\ä: »Če smo grešili, prosimo Boga odpn.sta. iai začnimo znoAia. Cloivek moira Jjilti pogumen in ne sme nikoli obupalti. Če s'e ]jri kodovmitu nitii zmešajo, jiili je tröba počasi spet ureddlti pa ne raztrgali ; če si z grebom svoje življenje zmešal, mo-i"aš s pottpežljivostjo spe't vse uredita in podem znova pogumno nadailjevatli, ne pa obupati. . . Opra\iiti imamO' z Giospodom, ki je preboigat v usmiljenju, ki nam na najmanjšo prošnjo odpusti deset tliisoč talentoT. O tiem sv. Frančišku se pripoveduje tudi ta-le lepa.' ciogodbica: Ko je bil še mladenič in je študiiral v Parizu, se ga je poloitila steašna otbž-nosit zarvoljo greiliov. MiisiM si je, da je že iz-guljljen in določeai za večno pogubo. V tej otož-nostli je stbpil v cerkev in pokleknil pi'ed aitai-M. B., naj Idì ona izproisila milosti od Boga, ker obračati se naraiTOost nanj se mu je zdelo predrzno. Ko je tako molil, je začutil neizmeimo tolažilo v svojem .sircu. Šel je iz cerkve popolnoma Oizdi-avljen na duši in vesel. Zato je oar vedel, kaj je olnip in žalost, zaito je znal vse dobro tolažiti in dajali vsam dobre svete. Vrnite se torej vsi k Bogu z dobro in skesano spovedjo. Pri sv. spovedi se odpustijo tudi največji grehi in dobe tolažbo tudi največji grešniki in zločinci. Po dobri in vredni spovedi občuti izpre-obrneni cloA'ek košček nebeške sreče. Njegova duša poje vsa vesela nebeško pesem: Alelujav aieluja! * « * 33. Kristus pai je vsM od smrti tako, da večne umrje. In iTii'? Ali smo se miorda poboljšali samo m en da:n? Če smo resnično od smrti vstali, skrbimo, da ne umrjemo več. Naša dnša naj živi v pravičnosti dai svelfiofsti pred Bogom .in pred. ljudmi. Sv. Paveil nam kliče: »Ako ste vstali a KrMusom, iščiJte, kair je gori, kjei je Kriisitus, ki sedi na desnioi božji, hrepermite po tem, kar je zgoraj, ne po tem, kair je na zemlji«. Naj veljajo vsem krisitjamom besede: Ni ga več tukaj t. j. ni ga več v slattili t'oivarisijaih im grešnih priložnostih, ni ga več nia slaibih poteh! Njegova duša živi s Kristusom! Vstal je, aieluja! ..................................................................................Illl.....UIIIIIII..................................... TRIINTRIDESETO BRANJE. ZA PRVO NEDELJO PO VELIKI NOČI ALI .BELO NEDELJO" 1. Sv. apostol Toaniaiž nI mogel verovati, dokler ni položili prstov v raaie Gospodove in roke v njegovo stran. Ko je pa prišel Gospod skozi mklmene duri) in mu rekel: Vloži svoje prste v moje raine:in svojo rokO' v mojo stran, je zaklical polu sv. vere in sv. vesölja': O moj Bog in moj Gospod! Kristus pa je tem besedaau dostavil, kakor beremo v današnjem sv. evangeliju: »Ker si videl, Tomjaiž, si \ieroval; blkgor njim, kateri niso videli iu so verovali«. S temi besedami bla-gruje Kristus tiste, ki imajo v srcu sv. vero, ki verujejo, da je K;ristus resnično od mrtvih vstal, da je pravi Bog in Goispod, postavljen za sodnic ka živih in mrtvili. Blagor njim, pra,vi KHstus,. ki verujejo, čeprav niso.vidéli z lastnimi očmi. * * * 2. Po besedah Zveličarjevih je torej sv. vera. za človeka nekaj srečnega in dragocenega: Bla- 16 gor njim, ki ianajo vero, čeprav niso videli! Sv: iatoliška vera je zia vsakega čloTCka velik za-ilad, je nepremagljivo orožje, s katerim premagamo s ved, kajti sv. Jataez pria vi v današnjem sv. berilu, da tisti premaiga svet, ki veruje, da je Jezus Sin Božji. Iz tega je pač razvidno, kako ■dragocena reč je sv. vena'. Ž njo premagamo in si podvržemo svet. Tako so apostoli premagali svet, ker so po vsilaijeinju tirdno verovali. Človek, ki ima sv. vero in živi pravilčnO' po sv. veri, se nobenega na svetu ne boji. Takemu ne more svet nič škodovati; mu ne more nič dati pa tudi nič vzeti. Pravičnemu človeku, ki živi po svett veri, je Kristus vse, vse druigo na svetu mu je ko smrdljivo blato pod nogami. * * * 3. Ker je Kristus vedel, kako važrua je za Tias sv. vera, zato nais je v njej dobro potrdil. Poitrdil nas je se svoji^ čudeži, o katerih pravi današnji sv. evangelij, dia je^ Jezus storil še veliko drugih čudežev, kateri niso zapiisatni ... ti pa da so zapi(s.a(ni, dia verujemo, da je Jezus Kristus Sin Božji in da imamo v veri ži-vljenje v njegovem imenu. Mej vsemi čudeži pa je njegovo trpljenje in vs'tiajenje največji čudež. Zato pravi sv. Janez v današnjem sv. berilu, da priča, o Jezusu njegova kri, ki jo je zia nas preOil. Razen trvi t. j. razien njegovega- trpljenja in vstlajenja pa priča o Jezusu, kakor pravi sv. Jamez, tudi voda t. j. priča sam nebeški Oče, ki je ob čaisu, ko je sv. Janez z vodo krsitil Jezusa, rekel: Ta je moj preljubi Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte! Poleg tega mam je diata sv. Duh, ki nas v veri razsvitljuje in potrjuje, ki priča v našem srcu, da je Kriistüs resnica. Tako pričajo o Jezusu, na zemlji triije 't. j. kri, voda, in sv. Duh. To pričevanje je božje pričevanje, ki je večje ko vse človeško pričevanje, da smo v sv. veri popolnoma potrjeni. * * * 4. Sv. Janez priaivi, da kdor imja vero, ima božje pričevanje v sebi t. j. ima, v sebi pričevanje krvi Siha božjega ali njegovega fr pil j en ja in vstajenja, ima pričevainje vode ali božje besede, ki se je zai^lišala ob krstu Jezusiovem: Ta je moj preljubi Sin, nad kateiriitn imam veselje; njega po-•slušajtfe iin ima pričevanje sv. Duha, ki nam ga Kristus daje, da nais v veri potlrjuje in ruas raz-svitljuje. Čuvajmo skrbno v svoj'ih srcàà sv. vero, ki je utrjena z božjim pričevanjem al z božjo bevSedo, kajti sv. vera je neprecealljiva reč, je edino orožje, s katerim premagamo sveit. Tega sveta, njegovega napuha in njegove izprijemoisti ni mogoče drugače premagati ko z orožjem sv. vere. Ohranimo torej živo vero v svojilh srcih, predstojniki in starisi pa naj skrbijo tudi, da se ohrani živa vera v srcih podlo-žnikov in lotrok, kajti le na tla načim je m,ogoče obvarovaiti sebe in mladinoi Sprijenosti 'tiega sveta, doseči zmago naid grehom in prejeti krono svetega žii^^ljmja ■—• večno zveličan je. * * * * « 4 * * * 5. Po smrtlL našega Gospoda Jezusa Kr. s» bili apostoli polni strahu, da bi jih sovražniki ne' našli. Skriivali so se in za/piirali. Prav današnji dan so bili apostoli zaprti v neki hiši v Jeruzalemu, kakor beremo v sv. evangeliju. Niajbolj ne-miiren mej njimi je bil sv. Tomaž, fci ni biil le v strahu radi Judov, .ampak nemiren tudi radi tega, ker ni hotel verovati, da se je Gospod prikazal Dejal je: »Ako ne vtaknem prsta v rane njegovih rok in ne položim roke v njegovo stran,, ne verujem«. Ko so bili apostoli tako vsi neiinilrni, se jim prikaže Gospod, ki pride skoai zaprta vraita in jim reče: Mir vam bodi! Ko je bil Jezus mej njimi in so ga videli, sO' bili veseli in spet mirni. Tudi sv. Tomiaž je bil ves> iz sebe od veselja in spet miren in zaidovoljen. * * ■ 6. Kdo drug naj pomiri in razveseli tudi nas, ko nas vznemirjajo skrbi, nadloge, paiepiri, nevoščljivosti dn preganjanja? Kdo drug na.j nas umiri, ako ne Jezus, katerega ljubimo črez vse? Jezus je prinesel mir in veselje mej 'aaaostole, Jezus bo dal tudi nam mir in veselje. Poglejmo nekoliko po naših družinah! Koliko prepirov, preklinjevanja, jeze, sovraštva.' in nezadovoljnosti je v njih! Zakaj? Jezusa ni mej njimi! Pozabili so Jeznsa., kateri jih je otdrešill in kateri je učil: Ljubite se mej seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Naijveč je temu krivo, ker so izgnali iz hiše sv. rožni venec, katerega so nekdaj po družinah tako radi molili in IjiSM ž njim srečni in zadovoljni. Z rožnim vencem je šel iz hiše Jezus, je šel strah božji — a naiselia se je v njo nepokorščina, raizbrzdanost in posvetnost otrok, naselilo se je preklBnjeTanje starišev, naselöa se je jeza, nezadovoljnoist in nesreča, naselillo se je tudi uboštvo, kajti v takih družilnah ni pria.vega veselja do dela, a kjer ni dela, je kmaiu uboštvo. Oglejmo sil države! Kakšne borte in vojske :so dandanes mej državami! Kakšna, ve'liika na-■sprotstva mej narodi! Kaj je temu krivo? Krivo je, ker so ljudje zapustili' Jezusov sveti nauk. Na svetu je sama prevzetnost, kritičnost iin sovraštvo. Zaistonj kliče Jezus vsem narodom: Mir Tam Ijodi! Naa-odje ne siMšijo tega glasu, ampak se drug drugegia pobijajo, namesto da Ijì si drug drugemu dobro voščili in se mej seboj ljubili. Poglejmo sedaj posameznike! Ge je bogat. miiLsli le, kako bi še bolj obog^-atel, kako bi si premoženje še lx)lj pomnožil in nima nobenega miril. Ge je pia ubog, gleda z nevoščljivostjo na bogatine in se jezi. Oba sta nesrečna, ker ne pomislita, da je prava sreča le v pridnosti in v mirnem in zadovoljnem srcu. Prav taiko se g'odi tudi vsem, ki imajo slabo vest, zlasti ljudiem, ki drugim kradejo ali druge sleparijo in goljufajo. Taki nianajo nobenega miru, ker se ne ravnajo po naukih Kristusovih in ni Jezusa mej njimi. Prav to velja tbdi za nečistnike, prevzet-neže in lenuhe in sploh za vse, ki prelamljajo božje in cerkvene zapovedi. S tlakimi ne prebiva mir Kristusov, s takimi ne prebiva Jezus. Oglejmo si bo'lne in umirajoče osebe! Bill smo vsi že večkrat ob bolniški lin smrtini postelji.. Opazili smo, da so osebe, ki so poèozno živeile, mirne .in vdiame v voljo božjo. Vdaaio in mirno-sprejmiejo sv. zakramieoite in pričakujejo v po-trpežljivositi ita ljubezni aadnje ure. Vse drugačni pa so ob smrtni uri posvötinjaki! Domači se boje oelo povedati jim, da so slabi in da bi bilo prav, ko bi se sipovediaili. Kair je drugim v največjo toHažbO', je posvetnjakom groza in sttah. ' Navadno odilašaijo do zadnje m^e. O pollunoči nastane šum, vsa dinižilia se vznemiiiri, vse začne tekati in vpiti; eden teče v zadnjem trenotku po-duhovnika, ki morda še uHegne priiti in podeliti sv. olje, drug teče v lekairno itd., skratka: velik nemir, vellik stlraih in groza, ker bliža se sanrt in sodba. Predragi! Nikar ne posnemajmo posvetnja-kov, ki ne ži^-jo po svetih naiukih in niso združeni z Jezusom - Zveličatrjem. Živimo sveto in pravično, da bo mi/r Jezu^sov vladal v našem srcu zlasti poslednji dan in poslednjo uro, ko se bomo-ločiili s tega sveta in bomo odšli na odgovor pred sodnji sitol. * * * « * « * * * 7. Jezus nam je s svojim trpljenjem in vstajenjem pridobil mir itn veselje. Zaito je Kristus po vsitiaienju večkrat ponavljal apostolom besede: Mir vam bodi'! Apiostoli' so ta mir ozna-njevali po celem svetu. Ko bi vsi narodje spre- jeli sv. evamgölij in bi se hoteli nallainčiio ravnati po njem, bi vsi živeli v miru in bi- ne poznali nobenih vojsk. Naloga sv. cerkve je oznanjevatì in utrjevati Jezusov mir. če beremo življenje svetnikov in svetniic božjih, vildim'O, kaào so -siami -skušali vedno v miru in v ljubezni žilveiti in kako so skušali ta mir doseči tudi pri drugih. * * '* 8. Mej papeži, ki vliadlajo Kristusovo cerkev že dvajset stoletij, itaiamo tudi papeža Gaharijo, ki je vlaidal cerkev le nekaj čez deset let in sibeo* od 1. 741 do leitla. 752. Ta pa'pež je bil sama ljubezen in dobr-oita-. Sovražil je vojsko in ljubil in posiJeševal mir mej posamezniki in me'j ljudstvi. TakraJt so pridrli v Italij-o Longobardi s kraljem Luitprandom. Zavzeli so in opusttosli že več mest v gorenji Italiji. Papež Gaharija se je brž odpravil in šel nlaprotii kralju Luitprandu. Ko ga je kralj sprejel, je papež milo prosil, naj ne nadleguje več mirnega ljudstva z vojsko. Besede papeževe so kralja llako presumle, da je z vojsko odnehal in izpraznil- tudi mesta, kaifeiPa je bil zasedel. Kasneje je kralj hoteil zavzeti mesto RavenO'. Papež je brž odposlal duliovne postenoe k njemu, ki naj bi ga prosili, naj mestu Raveni prizanese. Kralj pa se je razjezil in odgovoii'il: »Naj torej jaz vse storim, kar želi stairi dnhovnik Gaharija in naj se zavoljo njega odpovem vsej vojni sreči?« Nato j-e odslovil papeževe poslance. Toda dobri in miroljubni papež ni odnehal prositi. Šel je sam osebno h kralju in g-a tako milo in prepriöljiTo prosil, naj miruje z vojsko in naj privošči ljudstvu mar, da je kralj -takoj privolil in ustlaviil vojsko. Ko je umrl krailj Luiitipriand, je zavilaidai njegov sin Rabis, ki je z vojsko boM zavzeti Rim. Papež Cabarija mu je šel z dubovščimo na-protli in ga tako preprioljavo prosil, da je kralj odnebal lai priizanesel Riimu in deželi. Besede papeževe so ga tako presunile, da je sklenil odložite krailjevsko krono in iti v samostan. Taio je tudi storil. Šel je k benedifcfacem na Monte Gassino ter oblekel meniško baJljo. Njegova žena in bči pa ste ustaimovli poseben samostan, kjer ste ruaredili redovne oMjul>e. 9. To so viLSioki zgledi nfiiiroljubnoistii. Kaj takega zamore storiti le papež, ki ima vplivno besedo na vse nairode. Mi se v take velike Teči ne moremo vtikati. Toda v maJHem obsegu lahko tudi mi poisnemaanio papeža Gabarijo. KoMkokrat na-stamejo prepiri in vojske mej našimi sosedi! če si priziadenemo, da. tle sosede pomirimo itn sprijaznimo, posneinamo s tem papeža Gabarijo v mróoljubnostìi in imaimo pred Bogom in pred ljudmi velike zasluge. Kristus je rekel: Kdor ni v mailem zvest, tudi v ^"eilikem ni! Pred vsem si moiramo prizadevati, da sami živimo v miru din v prijaznosti z drugimi. To pa ni dovolj! Ti'eba je, da tudi druge mirimo in da •skušamo povsod deiati le mir im gojiti krščansko ljubezen. Nika-r ne bodimo podobni ljudem, ki neprestano okrog deita'jo in druge hujskago in dražijo. Delati mir in gojiti ljubezen mej ljudmi je sveto in božje delo. Ko pa. ne moremo drugega storiti, molimo vsaj za preipMjivce, da bi jiih Bog razsvetlil in pomiril. Zivotopis pravi, da je papež Caharija bil nad vse ljubezniv, vljuden in miren človek. Ljubil je svojo duhovščino in ljudstvo. Ako je slišai, da je kdo v stiski, mu je prav gotbvo priskočil na ]3omoč. V njegovem času so duhovniki in ljudstvo živeli v lepem miru, v ljubezni in zadovolj-nosti. V životopisu s.v. škofa aleksandrijskega Ja.-neza beremo, da je noč in dan pxemisljevail, komu bi kaj dobrega stoiril. ŽiVotopiS pra'%d, da je on prav tako želel razdajati, kakor želi skop trgovec prejemartli dobičke. Skopi trgovec premišljuje po noči in po dnevu, kje bi se dal kak dobiček napraviti, sv. škof pa je po noči in po dn9\-u premišljeval, komu bi kaj dobrega storil, a'li kako dobroto ali miloščino izkazal. * * * 10. Sv. Elizabeta, ali sv. Izabela je nad vse IjubiJa miir in edinost. Njen mož, krallj portugalski Dijonizij jej je postali nezvest in se je pajda-šii z drugimi — todla sv. Elizabeta je bila prav mirna in tiha, kakorr da bi se ne bilo nič zgodilo. Molila je zanj po noči in po dnevu — dokler ni mož spozna,! svojo nečednost, pTOsdl odpusta in-se poboljšali. Večkrajt se je zgoddlo', da soi mej možem in drngiimi mastelli prepiri, pa sv. Izai)ela je-vse te prepire s svojo milobo in miroljubnoistjo-lepo poravnaiVajla. Nekoč je hu-diobni duh tako-nadražil moža pröti svojemu sinu, da je mej tema nais^ala prava vojska. Maiti sv. Elizabeta je šla pogumno v biitko in je stopala- po sredi mej obema vojskama, ne meneč se za strele. Ko sta oče in sin to videla Sta se radi nje sprijaznila, si podala roke in se objieda. Tako- je ta sv. ženska m-orialla še večkrat hude prepire poravniavaiti. Ljubila je do konca svojega življenja mir in edinost, dokler nd dosegla, nebeškega miru. * * « 11. Motili bi se pa, ko bi mislili, da je le mir potreben in ljubezen. Poleg ljubezni je prav tako potrebna vera. Sv. Janez, evangelliist, zahteva prav odločno sv. vero, ko pravi: »Če iwitìe kdo-k vam in ne prinese tega nauka; nikar ga ne sprejmite v hišo iH nikar ga ne pozdravite. Kdor ga pozdravi, se udeleži njegovih sihibih del!« Sv. Jeronim prlipo^■e-duje o sv. Janezu, -eivaingeliistu, naslednjo -dogodbico: Nekoč je hotiel iti s tovariši v neko hišo, pa je izvedel, da je v hiši krivoverec Cerint. Brž je rekel svojim tovarišem: »Nikar ne hodimo v hišo, bra/tje, da nam občeAianje s sovražnikom resnice ne bi škodovalo!« Za zveličan.je pa ni dovolj vera, tudi ne-upanje, biti mora tudi ljubezen, ki se žrtvuje zia Boga in bližnjega. Ljubezen je najvišja stopnja, krščanske popolnosti, ko .se človek s oelRm siroem oklene Boga in njegovih zapovedi. Ko človek doseže to stopnjo ljubezni, je pripravljen za Boga vse pretrpeti in storiti, tudi umreti, oe to: zahteva čast božja. Napačna je trditev, da je vera in upanje dovolj za zveličanjie, kakor učijo luterani. Ko je-bil Kristus vprašan, kaj je storiti, da dosežemo večno življenje, je oidgovori'1: »Ljubi svojega Boga iz celega svojega srca, iz oeie svoje duše in iz vseh svojih moči in bližnjega kakor sam sebe«. Razume pa se samo- ob sebi: Kdor ima ljubezen, ima tudi vero in upanje, a kdor ima veopo, nima vselej ljubezni. Vero imajo tudi hudiči v peklu, a nimajo ljubezni, ki je potrebna za zveMčamje. Tudi vera je potrebna za zveličanje, kajti brez vere bi tudi ljubezen ne bila mogoča. Sama vera pa brez ljubezni bi bilia prazna. * * 12. Sv. vera je potrebna, a v ljubezni je popolnost. Zahteva se ljubezen do Bo-ga iii ljubezen do bližnjega in öilcer tudi do sovražnega človeka! Nobena sv. čednost ni poleg ljubezni do Boga tako lepa ko ljubezen do sovražnikov. Ko vidimo koga, da dobroto izkaže sovražniku, nam to vzbudi največje spoštlovamje. Dobrote deliti sovražniku se nam zdi najbolj plemenito in vzvišeno delo. Prav za to se imm zdi prilika o usmiljenem Samarijanu tako lepa, ker je bil Samairijian, ki je dobroto izkazal Judu, njego-v sovražnik in nasprotnik. Tisti čilo-vek, ki je padel mej razbojnike mej Jeruzalemom i!n Jeriliom, je bil Jud. -Judoivski duhoAaiik je šel mimo njeiga, prav tako tudi judoivski levit. Ko je pa prišel do njega Sa-marijam im ga je vildel vsega ranjenega, se mu je v srce smilil, je vlil v njegove rane vina in oija, ga je posadil na svoje živinoe in ga preneBel v gostilno. Tam ga je z vsem oskrlM, je dal gostilničarju dva denairja in mu še nanočiR: Skrbi zamj in kar boš več porabil, t'i bom povrnil, ko pridem. Da dobro razumeimo to lepo priliko, moramo pomiisliiti, da so Judje in Samairijaini bili najA-ečji nasprotniki Sto sovražniki. Judje so ob času Kristusovem go>A-oTÌ!lli tako-le: »Kdor sprejme košček kruha od Samarijana, greši, kakor tistii, ki je svinjsko meso ib kdor sprejme Samarijana pod svojo streho, je kriv, da bodo njegO'Vi otroei mo^raili iti v pregnanstvo«. Jud, ki je padel mej razbojnike, je bil torej nasprotnik i:n sovi^ažnik Saniairijanu in vendar se je Samariijan täko lepo premagal, je pristopil k ranjencu, ga je prenestì v gostilno in ga z vsem oskrbel. To ilelo usmiljenega Samairijana je nad vse lepo in plemenitb in kadarkoli vidimo kaj takega, se čudimo iln strmimo nad -^'zvise-nostjo te sv. čednostii. V krščanskem življenju ni nič lepšega ko Ijutezen do sovražnikov, nasprotnikov in nevoščljivcev in prazne so vse krščam-■ske čednosti, če nimamo te najlepše čednosti. Ne smemo misliti, da je ljubezen do sovražnikov potrebna le za krščatnsko popollnosit in za visoko stopnjo v nebesih. Ne! Pidtirebna je za zadnji kotiček v nebesih. KcIot bi se ločil s kakim smrtnim sovraštvom s tega sveta, bi se ne mogel zveličati.. * * * * * * * * * 13. Ako hoče kdo vedeti, a!i ima pravo iai resnično ljubezen do Boga, naj se ATjraša, ali ima pravo in resnično ljubezen do bližnjega, kajti prava in resnična ljubezen do bližnjega je gotovo znamenjie, da imamo tudi pravo in resnično ljubezen do Boga. Ako pa hoioe kdo vedeti, aiU ima, pravo in resnično ljubezen do bližnjega, naj se vpraša, ali ima pravo in resnično ljubezen do svojih nasprotnikov in sovražnikov. V tem se vsak človek laliko presodi, ker vsak človek ima svoje naisprotliike in sovražnike. Zato je že preskrbljeno. Vprašanje je le, kako se znamo obnašati nasproti njim. * * 14. Navesiti hočem nekaj zg'lfedov iz življenja neke prav prepros€ služabnice, ki se je imeno--vala Armelle in je sveto^ živela in sveto umrla 1) Glej: LegeiiJe, Alban Stolz. dne 24. okt. 1671. V hiši, kjer je ta prepTOsta slu-žabnicai siužla, je bil hlaipec, ki je bü že od prve mladosti vdan grehu. Pobožna služabnica ga je hotela z lepim in prijazniim opomini j evan jem spraviti na pravično pot. Toda dilvji hlaj)ec jo je začel soivražitl in obrekovaiti, da je tatitea in vra.-žarica. Pobožna služabnilca pa je vse to mirno prenašala, ga še zagovarjala, zanj moiffla in mu delala vse mogoče usluge, pa vse to ni nič pomagalo. Na zadnje so ga morali radi neredov še iz službe zapoditi. Pridružil se je cesltnim ro'parjem. Po patr letih so ga uj^eli in obsodili v smrt. Pobožna služabnilca je noč in dan molila, da bi se pred smrtjo izpreo'bmil in če bi Ite nnogoče bilo, da bi ga rešila smrti na vislicah. Prosila je nekega duhovnika, naj bi se zavzel za njegovo dušno stanje. Koi je slišala, da se je popolnoma iizpreobrnil in poboljšal, je bila neilzrtečno vesela. Umrl je v ječi prejemši z velikim kesaaijem sv. zakramente. Pobožna služabnica, ki je prej toliko zaničevanja in obrekovajnja trpela od tega izprijenca, je še poskrbela, da so se v ceirkvi ■opravile sv. maše za njegovo dušo. Prav tako se je ta sveta isilužabnica obnašala tudi nasproti dvema deklama,, ki) ste jo začeli sovražiti, obrekovati in preganjati. Ena izmed teh dveh je bilia odslovljena od hiše, a sveit/a služabnica je z velikim premag'ovanjiem prosila zanjo, da so jo spet sprejeli v službo, druga pa je obolela in sveta služabnica.jej. je stregla z veliko potrpežljivoistjio po noči iin po dnievu. Ti zgledi so prav za nas, ker takih nasprotnikov in nevoščlj.ilivcev ima vsak človek vsak dan. Človek se mora premagovati in si siio delati, da izpolni postavo Kriisltusovo in da potegne nase nebeško kraljestvo. Ta iSlužabnica, o kateri sem vam sedaj pravil ni imela noibenih šol, pa je vendar dosegla--visoko popohioöt. Na kakšen načiin? Ko je pasla na paši v svoji otroški doM, se je vselej odločila ■od drugih in v samoiti na tihem premišljevala pet ram Kristusovih. To premišljevanje je bilo njena šola. V tej šoiKi se je naučila poinižnosiii, p)otrpežljivosti, krotkoisiti, ljubezni itld. Ko je imela tido delo ali ko je trpela hud mraiz ailii hudo vročimo, se je iz srca veselila, ker je trpljenje ■dairovala za duše v vicah. Večkrat se je rado-voljno postavljala na solnce ali k veüükemu ognju alli je žejo trpela ali se postila, da bi s tem kori'-■štila dušam v vicah. Ko je Mia stara dvajset let, .je prišla v službo pobožne družine, kjer so imeli navado vsak večer braiti življenje svetnikov in trpljenje Kristusow. Pobožna služahnica si je vse zapomnila in zvesto premišljevala. Na ta načim se je sama sebe izohraizevala,, čeprav mi znala brati in pisati in je dosegla krščansko popolnost. Učimo se od tte služaibnice ljubezni trndi do naisprotniikov ,in nevoščljiivcev, ker ta ljubezen je prava preizkušnja,, aU imamo praivo ljubezen božjo aM je nimamo, aü' smo pravi kristjani ali mismo, ali smo za nebesa odločeni ali nismo. 15. Sv. Laidißlarv, kralj ogTski, je 'imel hude naispro'tnike, pa je neprestamo zatnje molili im jim dobrote izkazoval, da bi jdli potolažil. Ko so ga sovražniki prosili odpusta, je takoj vse odpu&tü. Padaöa, v kateri je stlamovail, je bilja bolj podobna samostanu. Vsak dam je bil sv. kralj pri sv. maši. Z vsemi je tako prijazno govoril, da so ga vsi öastÜli kot očeta;. Njegovo življemje je bilo zelo strogo, vsak teden je ilmei kaik post, vilnai ni nikoli pü, spal je na trdem ležišču in vselej, ko je šel na vojsko, se je postil prej tri dni im je napo^veda! tudi za ljudstvo tri-dnevni post. Klečal je po^ cele ure pred Najsvetejšim. Sv. Ladislav je imel sovražnike, ki so bili visoko postavljeni. Naši sovriažniki in ne-voščljivci niso visoko pos!t'a\'lj-eni in skoraj gotovo niso tako zvijačni in krivični. Ge j.e sv. Ladislav ohramil ljubezen in doibrotljivoisit nasproti, svojim sovražnikom, jo laiiko obrapimo tudi mi. Posnemajmo ga v Ijubetmi do iiasproitnikov, v odpuščanju 'in prizanašanju in v moliitVi za: nasprotnike. Nobena' čediiost ni lepša in plemenitejša ko ljubezen im dobro^jivost do sovraž--nikov. * * * 16. Sv. Benedikt je imiel i^raiv hude im nevoščljive nasprotnike, čeprav je bil prav svet in pobožen mož. Nekdo mu je v kruh ziamesil oello strupa. Ko je videl sv. BenedÜkt, da ga hočejo umoriti, je odšel s tovairiši v drug kraj. Tisti pa, ki mu je bil v kruh zamesil strupa, je stopil na. streho, da bi gledal, kako sv. Benedikt odhaja. Zgodiio pa se je, da je Da rteTOsfiljiVec padel s strehe in se ubil. Naglo je tlekel neki menih za sv. Benediktom in mu z velikim veseljem začel pripoviedovaJti, kaj se je zgodiilo z nevosoljiß'cem. Toda sv. Benedikt je brildko obžaiovail smrt nesrečnega nevoščljiivca in nasproitinika im je ostra poka.ral meniha, ki se je vese-lil smrti tega sovražnika. Za to pregrešno veselje mn je celo pokoro naložil. Ta lepi zgiled ljubezni do nevoščljivcev in nasprotnikov nam je dal sv. Beneditkt! 17. Učimo se ljubezni do nevoščljivosti, nasprotnikov in sovražnikov! Knjiga, iz katere se moramo učiti, je božje razpelo. Kristus je molil tudi za svoje sovražnike in nam je dal zgled, kako moramo živeti in dsla/ti, da se zveličamo. Iskati moramo že na tem svetu miaru z vsemi, da dosežemo kdaj večni mir. * « * * * * * » 18. Ni ga človeka na; svetu, ki bi si ne želel miru in ni je nobene reči na svetu bolj prijetne, bolj ljube in dragocene ko mir, zadovoljnost in veselje. Toda mir, kakršnega je Kristus prinesel na svet, je vse drugačen ko mir, ki ga svet ponuja 17 in daje. Sveitu je mir v bogastvu, Kristus pai pravi, da pravega mini zastonj iščemo v bogastvu. Svet išoe miru v posvetoem razveseljevanju, Kristus pa- uči, da v posvetnem razveseljevanju ni pravega miru in ni prave zaidovoljnosti.- Kaj tedaj? Kje najdemo pravi mir in pravo srečo"? Kristusov pravi mir je v srcu in -se imenuje čista vest. Le tisti živi v pravem in blaženem mirn, kateri nima na sebi nobenega smrtlnega! greha, idor lahko reče: »O Bog, poglej na moje srce; v svesti si nis'em noibenega smr'täiega greha!« Tak človek, ki niima nobenega smrttnega greha, ki ima za svojega prijaiteilja vsemogočnega Boga — tak človek je v resnici v pravem Kriistusovem miru. Nobena reč ga ne more vznemiriti, nobena reč ga ne more oplašiti Naj pride nanj, kar hooÈ, naj ga zadene nesreča kakršna-koli, zaničevanje kakršno-koli, zasmehovanje, obrekovanje, opravljamje alò! kar-koii, tudi sama smrt — tak človek ostane miren, ker ima Boga za svojo zaslombo in sme po pravici govoriti: Ce je Bog z menoj, kdo bo proti) meni? Če je' Bog z menoj, koga se bom bal? * * * 19. Opazuj šibko, na polju rastoče drevo! Ako stoji tako' šihko drevo na, samem, je vsak vetroek lahko maje in pripogiiblje, burja mu lahko lomi veje 'in prav laihko se zgodi, da je močen veter ali močna burja tudi prelomi, da umrje. Ako pa šibkemu drevescu pristaviš močen kol in je nanj trdno priVežeš in prisloniš, naj 1© vstane veter in burja, to mu nič ne škodi. To šibko drevesce na, sredi poilja -smoi mi, Ada-m-ovi otroci. Če smo sami, nais vsak veter in vsaka burja t. j. vsaka nezgoda iin nesreča vzneaniri in potare; toda če ,smo nasloinjeni na vsemogočnega Boga, če se Boga oklepamo v trdni veri in hodimo po božjih potfeh — nas nobena nesreča, nobena nezgoda niltii sama smrt ne more vznemiriti. Človek, ki se na Boga opita, ostane trden in neomajen kot' hrast. Ako jei Bog z nami, -koga nay se bojimo? * * * 20. Ko so prišli Izraelci do gore Sinag, Je ukazai Bog Mojzesu, naj tre'tji dan prepelje vse Ijud'StVo na gOTO. Ko je Mojzes prepeljal tretji dan ljudstvo do sinajske gore, je črna megla pokrivala goxo' iln ogenj je švigal lilz nje. Naito je začelo bliskati od vseh strani iz megle, grom je začel udarjati za gromom in božji prestTašni glas se je zaslišal: Veruj enega samega Boga! Ne imenuj po nemarnem božjega imena! Posvečuj sobotni dan! Spoštuj ooeita iln mater itd. Ko je izraelsko ljudstvo slišallo gromenje in prestrašni glas božji, je strepeltalo od sitrahu in je zbežalo. Mojzes pai, ki je bil pravičen in je zvesto služil Bogu, se ni us^tirašiH in mi zbežal, ampak je ostal in šel mirno na goro, stopil v oblak in se približal samemu Bogu dobro vedoč, da mu ne more nobena reč škodovati, ne grom ne blisk, ako je Bog ž njim. Iz te zgodbe spoznamo, kako pilašlji- vega in nemirnega srca, so grešniki, ki sio podobni plkšljiA-ieMiu itzsraelisfcemu ljudstvu; kako trdnega, nevstrašnega in mirnega srca so pa ti,, ki so pravični kakor Mojzes, ki Bogu služijo in imajo Bo©a za svojo zaslombo -in za svojega prijatelja.. Ako je Bog z nami, kdo bo proti nam? * 21. Čudovito je, kaj beremo v sv. Pismu O' makabejski maiteri, ki je. imela sedem siinO'V. Bila je pravična itn je vzgojila sinove lepo v strahu, božjem. Ko je hudobni steki kralj Antioh ukazal vsem Izraèloem, da morajo darovati mali-kom im jesti SMÌ!njsko m^eso, ki je bilo po Mojzesovi poetavi prepoivedano, je pravična in dobra matì s svojimi sedmerimi otroci mirno odgovorila: Ne bomo jedli! Kralj jih d'a pripeljati predse in reče: Ali boste jedli svinjsko meso?' M.ati odgoTOri mirno : Ne bomo jedli;! Nato ukaže kralj vse njene sinove po vrsti strahoi\'ito mučiti. Maitli je moirala vse to^ gledati. Bila je mirna,, še opominjala je, naj nikakor ne oidjenjajio in naj ostanejo zvesti Bogu do konca. Ko so prvemu kožo slekli, je zaiklical: Ne bom jedel! Ti hudobni krallj nam jemlješ sicer sedaj življenje, a kralj vseh kraljev nas bo spet obudil v življenje. Prav tako je govoril -drugi, tretji, četrti, peti in šesti. Vsi so pogumno umrli. Ma,ti pa je morala vse to gledati. Nazadnje pridejo do najmanjšega sina, ki ga je mati najbolj ljubila. Kralj si je mislil, da se bo mati vendar-le oplašila in se- vdala, a junaška mati, ki je Bogu zvesito služila, je skočila k sinčku in mu rekla: »Prosim te, ljubo moje dete, poglej nebo in zemljo in vse, kar je — vse je Bog ìk nič ustvaril. Zato ne boj se tega trinoga, ampak umni za Bega, da tie bom na iSodnji dan spet dobilai«. In otrok je na, materine besede zaklical: Ne bom jedel, ampak bom pokoren postavi. In tako so tudi zadnjega še nedolžnega otroka umorili. • Nazadnje so prišli še do matere. Maiti je z največjem in nepopisnim veseljem umrla, ker je bila gotova, da je v božjih rokah in da je Bog ne bo nikoli zapustili. Iz te zgodbe se učimo, da je le tisti mirnega in pogumnega srca, ki je pravičen, ki ima čisto ves in ki zaupa v Boga. Naj se učijo krščanske matere vzgajati otroke za Boga in ne za ta svet. KdoT v Boga zaiupa, kdor ima čisto vest, kdor ima v STCu Kristusov milr, bo govoril z besedami •SV. Pisma: Ako je Bog z nami, kdo bo proti nam? 22. Dainašnji svet je pozabil na Boga, je po-'zabil na Kristusa ter išče miru v bogastVu, v dobičkih, v veselicah itd. Toda nilti bogastvO' niti veselice itd. ne morejo umiriti in utolažiti našega ■srca. Vse posvetno bo prešlo in naše srce ne bo mirno, ne bo veselo in potolaženo, ampak žalostno in nemirno. Ljudje, ki živijo v grehih, M se vlačijo po veselicah, niso nikoli miirni, nikoli zadovoljni, nikoli prav veseli. Zato vidilmo toliko razdrtih in nesrečnih družin. Prava sreča in prava zadovoljnost je le v Kristusu, v Bogu in vse drugo je niloemurnost:. Le Kristusov mir, ki obstoji v čisti vesti ,iln pravičnoetii, more poto---lažiti in osrečiti naše srce. Kristus je rekel:. ■ »Svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim, ne-kakršnega vam svet daje, vam jaiz dam«. Kdor išče posvetnega miru, se bo varai in bo nazadnje; s'-.oznal, da ga je zastonj .iskaiL * * 23. Lepa pravljica pravi, da je živel kralj,, ki je bili nekoč posebno dobre volje. Mislil si je, da ,se mu bo vedno tako lepo godilo. Zato si je-daJl naipra,viti zvonček in je rekel: Kadar bom popdlnoma zado^volljen in vesel, da me nobena stvar ne bo vznemirjaJlai, bom na ta zvonec pozvonil, da bo vse mesto vede'lo, da sem zadovoljen in srečen. Nekega dne je bil prav židane volje m reče:: Sedaj sem zadovoljen in vesel, sedaj bom pozvonil, da bo vse mesto vedelo, -da sem popolnoma srečen. Todai ko prime za vrv, da bi pozvonil, se-odpro vra'tia in noter stopi njegov sluga, ves upeham in reče: i>Veličastvo, veličastvo! Velika nesreča se je zgodila: Vaše ladje na morju so se-potopi^le«. Kralj izpusti wv in ne p-ozvoni. Ko je pa kralj to nesrečo pozabil in bil spet židane volje, reče: Sedaj sem vesel 'in zadovoljen, sedaj bom pozvonil! A glej, ko prime za vrv, vstopi spet sluga, ves upehan in reče: »Veli-častvo! Velika nesreča, velika nesreča! Ogenj se je vnel v mestu. Sedaj gori in škoda bo strašna!«-Kralj se prestraši in iz]>usti zvonec. Ko ise je pa tudi ta nesreča pozabila in je bil kralj spet židatae voljie, reče: »Sedaj pa sem res vesel in zadovoljen, sedaj hočem pozvoniti«. Toda zastonj! Ko je hotel pozvoniti, mu sluga spet naznani strašno nesrečo: »Veličastvo! Strašna novica! Ljudje so se spuntali zoper Vaše Veličastvo!« Kralj izpusti spet zvonec! Tako se je kralju ponavljalo celo življenje do smrti. Ko je ležal na smrtni postelji, je premišljeval, kako nestalna je sreča tega sveta in da je zastonj iščemo v posvetnih rečeh. In ko je to spoznal, ja bil vesel, je prijel pogumno za vrv in je pozvo^nil. V tem trenotku pa je izdiànil svojo dušo ioi umrl. Mir, ki ga je za«tonj iiskal na zemlji v umrljih'iih rečeh, je našel miorda nad. zvezdami. Zastonj torej iščemo miru in zadovoljnostì v posvetnem bogastvu in v posvetii'ih veselicah. Pravi mir in prava sreča je le v Bogu in v Kristusu, pravi mir in prava sreča je mirna in Čista vest. « * * 24. Najlepši zgled nebeškega miru in vdanosti božje je naš Gosi>od Jezus Kr. Prišli so nanj z orožjem kakor na razbojnika lin so ga vlačili po cestah, a Kristus je molčal. TeiDli so ga in pljuva;li vanj, a Kristus je molčal. Peljali so ga h kralju Herodu, ki ga je zasmehoval, a Kristus je molčal. Pilat je Kristusa sodili in obsodil, a Kristus je večinoma molčal. Bičali so ga, zabodlL mu v glavo tirnjevo trono iai mu naložili težki križ, a Krisitius je mirno prenašal. Križali 60 ga in prebodli mu stran, a Kristus je poitrpežljivo trpel in celo mo/lil za tiste ki so ga fcrižaili. Ta je torej najvišji zgled miru in prave vdanosti v voljo božjo. Vanj se o^ziragmo v vseh. neprilikah 'in lokoìiÈcitaali poizemelljskega življenja. * * * 25. Skrbimo za čisto vest zvesto izpolnjujoč zapovedi božje. Tako bomo našli mir svojemu srcu in bomo ohranili zatìo'Vialjnost v srečali in nesrečah pozemeljskega življenja. Ako je Bog z nami, kdo bo proti nam, ako je Bog z nami, koga sie bomo bali. ■I: * * * »S * * * 26. Trojen mir je prinesel Jezus Kristus ljudem iz neibes: mir z Bogom, mi!r z bližnjim in mir s sam'imi seboj. Ta tirojni božji miir morajo katoliški duhovniki oznamjevati vsem ljudem. 27. Po Jezusu KristV.isu je prvič zavladal na svetu mir s Bogom! Znano je, kako žalostne razmere so bile pred Jezusom Kristusom. Ljudje so telebali iz ■greha v greh. Toliko je bilo greha na svetu, da .je bilo Bogu žal, da je ctoveka ustvaril. Poslal je ■ob Noetovem času splošen ix)tiop, da so se vsi ljudje potopili razen Noetove družine. Ali tudi po potopu nieo ljudje prenehaJli biti hudobni! Vsi so se pohujšaili! Bili so tako prevzetni, da so hoteli biti kakor Bog! Zidali so velikanski stolp v Babilonu in so hoteli priti do nebes. Ob tisti priložnosti jim je Bog zmešal jezike, da niso drug drugega razumeli. Od takrat se je hudobija med ljudmi vedno bolj širila. Največ hudobij je bilo ob času rojstva našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Mera greha pToti Bogu se je bila napolnila;. Ljudje so bili takrat kakor neumna živina, Sko.raij, dai niteo več poznali neskončno dobrotljiTOga in usmiljenega Boga. Ako izvzamemo izraelsko ljudstvo, moliJi so vsi drugi ■narodje neumna teleta za svoje bogove. O pravem Bogu se jim skoraj ni niti sanjalo! . Leliko si mislimo, kako jih je älaba vest pekla in grizlai! Miru nilso ilmeli nobenega, ker so bili sovražniki božji. Ker je pa mir z Bogom prA'a podlaga prave sreče in zadovoljnosti, nmlslimo si lehko tudi, da niso imeli ljudje nobenega pravega veselja iai nobene pra;ve zadovoljnosti. četudi so pagani imeli svojie veselice, vend'a-T jim je črv božjega maščevanja neprestano razjedal srca! »Kaj bo po smrti?« — ta miteel jim je grenila življenje. Kje si tolažimo mi svoje srce, kaidar po nesreči smrtno grešimo proti Bogu, ako ne v cerkvi pred altarjem in pri sv. zakramentih? Toda^ vsega teg-a niso dineli staaü pagani pred KrMusom! Še-le Krilstus je piiinesei na sveit pravi mir z Bogom. Z Jezusom Kr. sie je ziačelo no-vo', veselo in zadovoljno žiivljenje že na tlem svetìn, ki se bo nadaljevalo na onem svetu, kjer bomo živeli v miru z Bogom na večne òaise. JezuiS Kr. je postavil sv. zakramentle, pri kateriih se nam odpuščajo grehi dn dobivamo milost božjo. Kristus-nam je torej prinesel pravi mir z Bogiom! Zato je Kriistus pozdravljaJl apostole z lepim pozdravom: Mir z Vami, mir Vaon bodi! . Ta prestedki miir in to preslaidko prijateljstvo z Bogom vlivajo namestnika Kristusovi,, kat. duhovniki, v naša srca. Komaj smo se rodili, ko se nismo še zavedali, že smo prejeli pri sv. krstu ta blaženi mir v srce. Ta blaženi mir' skušajo duhovniki v nais utrditi z besedo božjo, da nas učijo moliti, častiti im ljubiti neskončno dobrotljiivega Boga in Jezusa Kristosa. Ko smo pa O'drastli in smo morda po nesreči gresüM ter se Bogu uprli z grehom, pokleknili smo ponižno k spovednici pred Kristusovega namestnika- in slišali iiZ njegovih usit besede: Jaz te odvežem vseh tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Iz Njegovih rok smo prejeli Jezusa Kristusa pri sv. obhajilu. In ko bomo na smrtni postelji in ko se, bodo naši grehi dvigali pred našimi očmi kakor gore, klioal bomo na pomoč duhovnika, da se spravimo spet z Bogom. * * * 28. Jezus Krißtns pa nam je drugič prinesel iz nebes tudi mir s bližnjim. V štorih časih pred Kristusom so bili ljudje med seboj vedno v vojski! Bojevati se, druge narode premagovati — to je biffia največja čast. Stari niso drugega delali, kakor druge ljudi z vojskami nadlegovaiH. S svojimi vojaki so. hodili od kraja do kraja, povsod plenili in prelivali kri! Ko je pa prišel Jezus Kristus na svöt, je vse drugače učil. Kristus je rekel, da je za zapovedjo: Ljubi svojega Boga, druga zapoved: Ljubi svojega bližnjega, največja zapoved. Jezus Kristus je zapovedail, da moiramo ljubiti celo svoje sovražnike: Ljubite njilh, ki Vas preganjajo in dobro delajte njim, ki Vam slabo delajO'. To je zapoved Jezusa Kristusa do. bližnjega. In kakor je Kristus učiR, je tudi delai,- Ljubil je prijatelje in sovražnike, jiip dobro hotd in za nje molil. Kakor Jezus Kristus delaili so tudi Njegovi apostoli in učenci in tako morajo delati še dandanašnji njegO'Vi namiestniki, katoliški duhovniki. Kat. duhoivniki oznanjajo miir vsem narodom iti ga tudi döBjo. Blagor ljudstvu, ki besedo božjo.posluša in po njej živi! Tako ljudstvo uživa božji mir! Štiristo let po rojsitvu našega Gospoda Jezusa Kristusa so se bili ljudje začeli spet strašno mešaiti in preganjati. Billo je preseljevanje narodov. Ljudje so hodili v völikih. trumah po naših krajih, so poži^gali in morili, kar so našli! In kdaj so se umirili? Umirili so se, kadar so duhovniki začeli med njiimi oznanjevati sv. evan- gelij. Ko so sprejeli sv. vero — zaivladal je takoj mir! In še ni' sto let od tega, kair so iSe bili začeli ljudje spet miešati in med seboj ribati in preganjati. Začete so bile strašne vojske po celi Ev~ Topi, alasti po francoskih deželah. Kaj je bilo temu krivo? Zaip^tili so sv. vero- in sv. evangelij! Nevera se je bila razširila med njimi! Nevera pa je rodila prepir, sovraštvo in vojsko! Tudi dandanes je med ljudmi veliko prepirov, sovraštva in preganjanja! Zakaj? Zato, ker je tudi dandanes pomanjkanje sv. vere. Svetovna vojska je bila sad nevere. Ljudje s/o zapustili nank Kristusov, so- se le sovražili in si dTug drugemu škodovaiM', dokler se ni' sprožila splošna vojska. Tudi v drnžiinsko življenje je Kristus prine-•sel mir in zadovoljnost, njegovi namestniki, kat. duhovniki, pa nadaljujejo to delol V starih časih :so imeli skorag v vsaki hiši sužnje. Kristusova cerkev je odprarvila suženjstvo. V starih časih so starisi morili otroke, ki niso bili za vojsko. Kristus in njegO'Vj] namestniki so to ustaivli ter priporočali Ijube^zen do^ vseh otrok, zdravih in bolnih! Tako je začelo spet mirno in zaidovoljno družinsko življenje. Koliko razdrtih družin, v iaterih so se prepiraldi :in preklinjali in tudi že razcepili, je katoliški duhovnik z besedo božjo spet potolažil Jn združil! In kakor je Kristus živel z vsemi v miru, kakor je Kristus ljubil prijatelje in sovražnike, hogate in uboge, jim dobro hotel in zanje molil — tafco morajo tudi njegovi mamestniki, katoliški duhovniki! Po božji in cerkveni postovi ne smejo duhovniki ljudstva nikdar zaipustiti. Po božji in cerkveni postavi so duhovniki postavljeni, da ljudi tolažijo v vseh nezgodah in nesrečah in vseh boleznih. Ko nastajie kužna bo-lezeii, se vsi drugi poberejo v druge kraje na razvedrilo, duho-vnik pa mora ostati pri ljudstvu ter döl'iti svete zakriamentie ioi je tolažiti. Kristus nam je tedaj prinesel na zemljo mir z bližnjim in ta sveti mir naan je oznanjeval z besedo in z dejanjem! Tako morajo tudi Njegovi namestniki oznanjevati mir z bližnjim in sicer z, besedo in z dejanjem! * * * 29. Po Jezusu Kristusu pa smo dobilli n'i SA'ßt tudi mir s samimi seboj. Koliko milijonov ljudi je živelo pred Krilsitusom breiz upa itn brez. tolažbe! S čim so se tolažili sužnji, katerih je bilo na milijone, s čim so se tolažili siromaki? Ko je prišel Jezus Kristus so oživeli vsi ti milijoni obupajiegai ljudstva v novo, veselo in zadovoljno živiljenje! Krščanska vera je proglasila vse ljudi pred Bogom enake in izginilo je suženjstvo. Ubogi niso več obupavali, ker so se tolažili z naukom Kristusovim, s prostostjo, katero je on prinesel na svet in z večnitm življenjem. Vse je oživelo po Jezusu Kristusii. Zavladal je mir in zadovoljnost. To srečo in zadovoijnost so razširili apostoli po vsem svetu in jo naizširjajo še dandanes Kristusovi namestniki, kait. duhovniki! * * * 30. To je trojni; mir, ki nam gia je priaiesel Jezus Kt. iz nebes in ki ga vliva katoliški duhovnik v srm: Mir z Bogom, mir z bližnjilm in mir s samimi seboj ! Ta trojni miT je Kristus pri zadnji večerji poudarjal apostolom. Rekel je: »Mir vam zapustim, iSivoj mir vam dam, ne kakršnega svet daje. Vam jaz dam! Vaše sirce naj bo mirno in naj se nič ne boji. . . To je moja zapoved, da se med seboj Ijubiit'e, kiakoT sem jaz Vas ljubili! V tem bodo ljudje spoznali, da ste moji učenci, ako se boste med seboj ljubili«. Tako je Kriste govoril pri zadnji večerji pred trpljenjem! Po vstajenju je spet' priporočal miir, ker vselej, ko se je prikazal, je poKdravM apostole in učence z besediami: Mir Vam boidi, mir z Vami! Naj bi tisti mir, ki se je razlil po vašem srcu, ko stie sprejeli za Veliiko noč svete zakramente, ostal vedno z vaimi! Bodite mirni z Bogom t. j. ne žalite ga več z nobenim grehom. Bodite mirni z bližnjim, ne prepirajte se z nobenim in ne preklinjajte! Bodite mirni' in zadovoljni tudi sami s seboj. Kadar Vas žalost in obup prijemia., približajte se svetim aaikramientom in iščite vselej tolažbe pri Jezusu ita. pri sv. Cerkvi. Betet ne- ■delja nam kliče: Bodite stanovitni v Kristusovem miru, ki je zavlaidlai v vaših srcih za Veliko noe! «C * * « »s * * * * 31. Im^e Bela nedelja ima lep zgodovinski pomen. 2e od prvih časov sv. krščanske vere je bilo v na:Vaidi, da so te, ki so sprejeli zakrament sv. krsta, oblekMi v lepo belo obleko. Človek, kateri se je d!al krst!iltii, je nosil to obleko navadno ■osem dni. In ker so na^'a^dno krščevali na Veliko soboto t. j. včeraj osem dni, nosili so po starem krščenci lepo belo obleko do današnjega dne. Današnji dan so za'dnjič prišli ž njo v cerkev, današnji dain je bife cerkev vsa bela. Z današnjim dnem pa so lepo belo oMeko slekli in se oblekli v navadno obleko. Tiai lepa bela oMeka, katero so krščenci nosili do današnjega dne ki katero so današnji dan slekli, je pomenila, da je krščenec dobil pri sv. krstu lepo belo obleko na duši, katero imenujemo milost božjo. O tej lepi obleki, v katero se obleče duša pri :sv. krstu, hočem tu podati nekaj kratkih naukov. 32. Kaj je milost božja? Po starem so go-Torili: Gnada božja. V katekizmu je zapisano. da je milost majdnarav-en da,r, ki mam ga Bog podari na duši zavoljo zaslug Jezusa Kristusa, da. se moremo zveličaitii. Milost božja je torej dar za dušo. Ako kupi kdo tebi lepo noA^o obleko, porečeš: To je dar za telo! Milost božja pa ni dar zia telo aaiipak za dušo! Milost božja je nadnaraven dar božji, ker presega po vrednosti vso naravo, in bi je s svojimi nara-vnimi močmi ne moigli nikdar zaslužiti. Zgled nas bo najlepše podučil. Misli si, da bi ti kdo dal tisoč denaa-jev. Rekel bi: To je lep dar, pa vendar ni še tak, da. bi ga ne mogli za-silužiiti z naravnimi človeškimi močmi. To je še^ vedno naraTCn dair. Miisli si dalje, da- ti kdo da. milijon denarjev. Porečeš: To je večji dar, pa. vendar ni še tako velik, da bi ga kdo ne mogel zaslužiti s človeškimi močmi. Misli si, da bi ti kdo dal več milijonor^' denarjev. Rekel b; lehko še vedno: Dar je sicer silno velik, pa ni tako velik, da bi se ne dal pokigoma s človeškimi močmi pridobiti. Ta dar bi bil vedno še naraven dar. Po tem krtaitkem pojasnilu si lehko mislimo,, kako velike vrednosti je milost božja, katera je nadnaraven dair božji, katerega ne moremo s. človeškimi močmi pridobiti. Milost božja je take vrednosti, da presega človeško naravo! Iz tega pa smemo tudi sklepati, kako visoka je duša, katera ima milost božja, kako velifca je njena, čast, ko je ozaUjšana z milostjo božjo. Da dobro spozn^ate, kakšna velika čast je za človeka, ko mu Bog podeli milost, predstaivite- si pred oči ubogega, raztrganega berača. Vsi ga zaničujejo, vsi ga grdo gledajo! Da bi se pa. naš vladar zmislil na tega ubogegia berača in bi ukazal svojim služabnikom: Pokličite mi! sirro-maka in pripeljite ga predme! • Služabniki bi tekli in bi pripeljali berača, ki bi se od strahu-tresel. Vladar pa bi mu rekel: Nikar se ne boj^ ubogi berač! Danes se hočem s teboj pogovairjaii.. Usedi se tja na moj sedež, opoludne boš z menoj jedel pri moji mizi! Ali bi ne bila to velika čast za berača? Veselje beračevo bi bilo nepopisljiivol Toda še večja je čast naše duše, kadar ji Bog podeM svojo milost. Njeno veselje je še večje! Milost božja presega vso človeško naravo in noben človek si je ne more sè svojimi močmi pridobiti. 33. Öe je pa to res, da si nobeden človek n& more z lastnimi močmi pridobiti milosti božje, vprašamo, kako se bomo zveličali? Šesta' božja resnica nas namreč uči, da se noben čloivek brez. milosti božje ne more zveličati in da ne more brez milosti božje ničesaa- za večno življenje zaslužnega storiti! Na eni strani vemo, da je mflost božja nadnaraven dai', katerega bi si nikdar ne mogii pridobiti in zajslužiti s človeškimi močmi, na drugi strani pa vemo, da je milost božja za nas tako potrebna, da bi se brez nje nikdajr ne mogli zveličati. Kako- se bomo tedaj zveličali? Odgovor je ta-le: Res je sicer, da je milost; božja nadnaraven dto, kateirega si sè svojimi močmi ne bi mogli nikdar piidobitti in nikdar zaslužiti, pa res je tudi, da nam Bog deli milost' v obü-nosti, da se lehko zveličamO', ako le hočemO'. Več milosti nam Bog podeli, nego je zvezdic na nebu, več milosti nam Bog podeli neigo^ je peska v morju in kapljic v vodi. Število .milosti, katere nam Bog ponuja po Jezusu Kristusu iu po njef-govih zas'lugali je neskončno, da ee lehko zveličamo, ako le hočemo. Po zaslugah Gospoda Jezusa Kr. je milost hožja vedno pripravljena, da nam ni treba drugega. nego prijeti) za njo'. Izraelci so govorili v bablonski sužnosti: »Kdo naß bO' rešil? Kdo nas bo rešil? Umrli bomo v svojih grehih!« Bog pa .je ukazal preroku Eaehielu, naj jim reče: »Zakaj boste umrli? Obrnite se k Bogu in Bog se bo ohrnil k Vam«. Milost božja je torej za vse pri*- pravljena. • * * * 34. Sv. Cerkev uči in sv. Pismo potrjuje, da nam Bog deli dvojno vrsto milosti, namreč dejansko milost božjo in posvečujočo milost. Ta nauk, ki je tako silno potreben, zelO' radi pozabljamo. In vendar je po'tirebno da človek tudi to zna ,in ifazume, kaikor hitro je pri pameti, ker šesta temeljna resnica,, ki jo moira človek zrnati, iakor hitro je pri pameti, se glasi: Da je milost božja za zveličan je potrebna in da človek brez milosti božje ničesar za večno življenje zaislužne-■ga storiti ne more! Kdor je tedaj pri. pameti mo- ra znati ta nauk natanko. Pokojni knez in nadškof Alojzij Zorn je povsod, kjer je bila birma, izpraševal majhne otroke, kaj je milost, kaj je dejanska milost božja, kaj je posvečujoča milost božja? To so sdicer težka vprašanja, pa treba jih je znati, ko smo' prii paanellil Kaj je tedia j dejanska milost božja? Dejanska milost božja je milost, katero nam Bog deli, da lahko opraivljamo dobra nadnaravna dejanja, ki so naši duši v zveličan je. Brez dejanske milosti božje ne moremo nobenegia nadnaravnega dela storiti, ki bi nam balo v zveličanje. Brez dejanske milosti božje ne moremo ne moliti, kakor se tiče, ne sv. zjakramentov prejemalti in sploh ne nobenega nadnaraivnega dela opraviti. Dejanska milost božja j© za vsako dobro delo nujno potrebna, ker drugače nima naše delo pred Bogom nobene veljave! Kaj pa dela v naši duši dejanska milost Ijožja? Dejanska milost božja nazsvitiljuje našo pamet, da spoznamo, kaj je prav in Bogu vseč, nagiblje našo voljo in nam daje moč, da postane naše delo nadnaravno in pred Bogom veljavno. Dejanska milost božja je vsem potl-ebna, tudi ]>ravičnim, ki so v posvečujoči milosti božji, ka,jti res je sicer, da prejme človek s posvečujoče milostjo božjo tudi nadnaraTOe zmožnosti, toda te zmožnosti ostanejo mrtve, ako jih ne zagiblje dejanska milost božja, kakor ostane na pr. oko \ temi in ne vidi nič, ako ga ne zJadene žairek svetlobe. Nič bi nam ne koriistila zmožnost oči, ako Ili ostali v temi. Tafco je tudi z nadnaravnimi zmožnostmi, ki jih dobimo s posvečujočo milostjo božjo. Zmožnosti, ki se nam podelijo s posvečujočo' milostjo božjo, bi ostale mrtive, ko bi jiih ne obsijal žaiTek dejanske milosrtli božje. Kaj da dela dejanska milost božja v naši duši, spoznali bomo najbolje iz zgleda! Mislite si človeka, kateri ni bil več let pri spoved! Vsak dan. sliši v svoji vesti glas: Kaj delaš? Kaj bo s teboj,, ako miarješ v grešnem stanju? Toda ta človek se ne meni za ta glas! Tolaži se: Saj morda ni pekla! Če bi pa. tudi vise res bilo, saj bom delal pokora na stajre dni! Minejo leta in leta, a miož se ne iz-preobrne! Vsak dan gia opominja vest in mu pravi: Pojdi k spovedi; pojdi k spovedi! Kaj bo-če prideš tak v roke živemu Bogu! Vsi. ti mini, dasi mu jih saan Biog pošilja, niič ne poma-, gajo, niso tako močni, da bi mu sroe preitresli,. da bi se spohoril. Trdoivratnež oetanie gluh nasproti milosti božji, ki ga o'pomiitnja k dobremu, dejanju t. j. k sv. spovedi. Ali pride čas, ko mu. Bog pošlje I)olj močno milost. Nekega večera se uleže k počitku. Premišljevati začne svoje življenje. Že mnogo let ni bil pri spo-vedi. Njegovi grehi so ogroanni in brezštevilni! Grozna misel se ga poloti: Kaj bL bilo z menoj, če bi nocoj Bog terjal od mene račun. O goirje meni! Stlrah mu sprelet:a mozeg in kostij Dvigne se po koncu. Strah ga- pretresa. O gorje meni', gorjie meni! Poskuša se pomiriti in nekoliko zaspaiti. Pa, celo noč nima miru. Ko se zdami, gre v cerkev, poišče^ spovednika in sprejme sv. zakramente. V tem zgledu vidimo dejansko milost božjo. Dejanska milost božja ga je celo žl^-ljenje raz-svitljevala in ga nagibala k dobremu delu t. j. k ■•SV. spovedi pa še le po več leiih se je trdovratni grešnik omečil in je storil svojo dolžnost. Brez te dejanske milostii, ]3i se ne bil mogel vekomaj ■dobro spovedati! * * 35. J3ruga ^•rst;a milosti božje se imenuje posvečujoča milost božja! Kaj je posvečujoča milost božja, po-ve- že beseda sama! Posvečujoča milost božja je milost, katera nas posvečuje t. j. nais dela svete. Posvečuj očo milost božjo dobivamo pri sv. zakramentih. Kdor sprejme po vrednem sv. zakrament, bodisi katerikoli, dobi posvečujočo milost božjo. Njegova duša postane sveta, iin tako lepa, da ima nad njo sam Bog veselje. Kristus primeirja posvečujočo milost božjo lepi svatovski obleki. V tej lepii svatovski obleki poj demo v nel^eško kraljestvo na nebeško ženil-nüio. Nihče ne pojde v nebeško ^•ese'lje, ako ne bo iimel te svatovske obleke, posvečujoče milosti božje. Povedal nam je to sam Jezus Kristus priliki o ženitnini nekega kralja. Vsi, kateri so prišli ma ženitniaio, so morali obleči s^-atovsko obleko, preden so šli v ženitovanjsko sobo. En saan človek je bil pozabili obleči svatovsko obleko. Ko se je obedovanje začelo, je prišel kralj v sobo in je začel pregledovatli svaitie. Ko je pa zagledal človeka, ki je bil oblečen v na:^1adno .obleko, mu reče jezno.: »Kako si pa ti sem prišel?« In reče hlapcem: Zvežite mu roke in noge in vrzite ga v venanjo temo. Tam bo jok in škripanje s zobmi. Iz te prilike je jasno razvidno, da ne bomo mogli dobiti mesta v nebeškem k^alljest^•u, ako ne pridemo v lopi svia'tlovski obleki, namreč v posvečujoči milosti biožji. Iz tega pa tuclii lehko nazumete, zakaj je v katoliški cerkvi naivada., da ljudi, ki umrjejo v nedolžnosti, preobleòejo v lepa bela obliačila. Kaj pomenijo ta lepa bela oblačila? Pome-nijo, da so-umrli v lepi obleki na duši, dia so umrlli v posvečujoči milosti hožji, ki so jo dobili pri sv. krstu.. S to lepo obleko so šli naravnost v nebesa in sta-riši, kateri za njimi jočejo, bi se lehko ve.selili., ker njih lotroci so v nebesih boljie preskrbljeni,, kakor bi bili na zemlji! Ta ptrelepa obleka na naši duši, s kaitero se obleče človek ]3to sv. zafcramentih, je tisti zaklad,. o kaiteriem govori Jezus v svetem evangeliju. * * * 36. Varujte to lepo obleko na duši, kafero' ste oblekli letos za Veiliko noč, ko ste po -^-rednem sprejeli sv. zakramente! Vidimo, kako se ljudje na telesu lišpajo, kako si kupujejo dragocena oblačila, kako po cestah obleko \'airujejo, da, bi se ne oblatila in umazala! Veliko skrb polaigajo ljudje v telesna oblačila! Veliiko denarja zaqira-v-ijo v telBsn.iO obleko, ki prej ali kasneje razpade. Zato pa kličem ob koncu velikonočnih prazni-ko\-: Varujte si A-eMko več dragoceno obleko, katero ste prejeli pri svetih zakramentih. Z malimi grehi jo umažete,'z velikimi pa jo zgubiiite! fìe ste res vstali s Kristusom, če ste se v Kristusu res--prenovili in prerodili — čuvajt'e' si ta. zakladi' Vse naj bo sedaj novo, kakor nas cerkev opominja s svojimi obredi' in šegami. 37. Ko končujemo danes velikonočne praznike, poglejmo, kako se je v cerkvi in po krščanskih družinah vse prenovilo ib premeaiilo. Za Veliko noč se prenosi voda, s katero krščujemo. Stara voda se odlije, krstni kamen se čisto opere in na Veliko soboito zjufej se krstna voda vnovič blagwlovi. Od Velike sobote-naprej krščujemo z novo vodo. Tudi sv. olje,- kaitecro rabimo pri sv. krstu, pri sv. birmi in za bolnike, se za Veliko- noč premeni in prenovi. Prevzvišeni nadškof posveti Veliki četrtek novo olje: olje za krst, za sv. birmo in za bolnike. Staro olje smo odložili itn zdaj-rabimo pri sv. krstu, pri birmi in pri zakramentu sv. poslednjega olja novo olje. S stairim oljem ni dovoljeno več deliti sv. zakramentov. Vsi duhovniki iz cele dežele so nioa-alli poslati po novo dlje in tako -se zdaj po vsej škofiji rabi no'-vo olje. In.kakor pri nas, se godi po celem svetu. Po celem svetu se rabi novo Veliki četrtek posvečeno olje! Vse je novo za Veliko noč! Vdiko soboto zjutraj so tudi ogenj blagoslovili. Ta ogenj j& izkresan iz kremena. Od tega ognja so vzeli ogiel in s tem ogiom so potem prižgali večno luč, M gori pred najsvetejšim zakramentom in vse sveče po cetrkvi. Nov ogenj, noi\'o liič imamo tedaj 0'd Vélike noči. In verniki so prišli ali pa so poslali po ogenj, da so si s tem ognjem zanetili na svojem ognjišču o^geiij. Navada je, da se ta ogenj potem celo leto hrani, da imajo, celo leto po hišah bilagosiovljeni ogenj. Za Veliko noč se timijejo in očistijo vse cerkvene posode in vse cerkveno orodje. Posna-žijo se keliihi, patene, monšti-ance iln ciiboriji, opere se vse oe■rk^•eno perilo. Kakor v cerkvi, se godi tudi po krščanskili hišah. Za Veliko noč se A^se počisti, oTihlje in posnaži. Tudi hiše si nekateri pobelijo za Veiliko noč. Ljudje kažejo na svojih hišah in na svojem pohištvu, da so prazniki veliki in pomenljivi. Vse je novo za Veliko nioč! Tri dni molčijo od četrtka do sobote, v znamenje velike žalosti, kea* so Judje Jezusa križali in umorili. Nanovic se oglasijo soboto v znamenje, da je Kristus od smrti, vstal. Zvonjenje se nam zdi vse bolj veselo, novo iln hoilj slo^-esaio, ke;r ga nismo že tri, dni slišali. SlužIla božja v cerkvi je slovesna, iai pri vsaki besedi dostavlja sv. cerkev besedo: aleluja! Molitve, katere moliim-o duhovniki za velikonočne praraiike, so vse bolj vessle in se končujejo večinoma z besedo: Aleluja! Vse je torej novo za Veliko,noč! Za Veliko noč prihajajo otroci, ki so na tujem, radi domov v očetO'Vo hišo, če tudi bi bila siromašna in jedo radi kruh, četudi je slab, pri svojem ognjišču pod cloma-čo očetovo streho. Sv. cerkev prosi za Veliko noč v svo.iiih molitvah, naj bi Bog poslal med vse ljudi ljubezen, da l)i bili vsi ljudje edini, da bi se vsi razpori i-n pTepiri po družinah pomirili in polegili, da bi drug drugega lepo po krščansko prenašafli in si drug drugemu po krščansko odpuščali. Za Veliko noč so jeli Izraelci opresen kruh in velikoaiočno jagnje. V ta spomin jemo tudi mi kristjani, za \'ellikonočne praiznike drugačen kruh, si pripTavljamo tudi v,sako^■rstnega mesa in piruhe. 38. Kaj vse to pomen ja? Kaj pomenja, da se v svelti cerkvi za VeliJko noč mora A'se ]>reno-viti? Kaj pomeinja nova kpstiia voda, novo sv. olje, kaj pomenijo nove, drugačne molitve, čiste in lepe obleke pri službi božji, slovesno zvonjenje in vse svetile, čiste cerkvene posode in cerkveno ■ orodje? Sv. cerkev daje s ^tem na znanje, da mora biti tudi v naši duši vse no^ o. Za Veliko noč mora bilti 'tudü naša duša ]>reoblečena; v lepo obleko posvečujoče miloisti božjem PoBt!rga.ti mo-ranuo v svoji duši stari kvas! Kdor ne postrže pri sv. spovedi starega kvasu in ne sprejme o velikonočnem času sv. obhajila, napra.vi velik greh, ker ne za:do^siti čeiHrti cerkveni zapovedi, katera razločno pravi: Spovej se postaivljenemu spovedniku vsaj enkrat v Mu in prejmi o velikonočnem času sv. Rešnje telo. Vsako Veliko noč se moramo na duši pre-no\ni'ti ita. pneiroditi. Sv. cerbev pa prosi v današnjih mo'litvah t. j. na: velkonočno osmino, na:j bd Bog podeill vsem kristjanom mliost, da bi bili v dobrem, kaitero so začeli, stanorvitni.. Kako žalosfao je vsako leto, da pri sv. spovedi vse siceir obljubimo in potem ničesar ne storimo■ in se ne poboljšamo'. Prekli-njevanje se salisi kakor prej, zanioeivataje in smešenje sveitih reči, se čuje kakor pr^ej, nečistli grehi, laži in krive prisege in vse druge hudobije se nadaljujejo. Ako smo- pri vidikonočni spo'Vedi res imeli trden sklep, ako smo v resnici obžalovali svoje pregrehe — moramo to zdaj v življenju pokazati. Vedeitli moammo, da je naše življenje vojska in da se moramo hrabro in pogiimno bojevati, ako hočemo zmagati vse skušnja,ve hudobnega sveta. Sv. cerkev želi tudä, naj se za VeiHco noč vsakdo skaže, da je resnično storil svojo-dolžnost. Rdeči listki pomenja.jo, da smo se prerodih, da dmaano v srcii gorečo ljubezen do neskončno dobrega Boga in neskončno dobrega Zvelioarja, ki nas je ljubil do smrti — dO' smrti na križu. Ko bi se mej letom morda nagloma ločili s, tega sveta, bi bili tM'i rdeči iisitek duhovniku in vsej žlahti dokaiz, da sm^o se ločili v ljubezni in mlosti božji! Sv. Pa;vel pravd v dainašnjem berilu, da je naša zmaga vera v Jeziisa Kristusa. Zakaj se ne poboljšamo? Ker nimamo žive vere v Jezusa Kristusa! Naša vera je mrtva! O ko bi ]>remi-slili, da je Kristus v resnici naš Zveličar in naš.. Bog, da je resnično od smrti vstal — bi se se gotovo tako z lepa ne vrnili v staro grešno življenje. Naša zmiaga je šiva vera v Jezusa Kristusa. Po- vstajenju Jezusa Krilsltusa so bali apostoli vsi iz sebe, vsi' drugačni in niso več grešili.. Kako bi bili tudi mogli, več grešiti, ko sO' videli Jezusa vsega 'izpremenjeniega, ko je k njim prišel skozi zaprta vrata, ko so mu tipali pa^ebodene-roke, noge in prebodeno stran. Za Veliko noč mora biti toirej v Jezusu Kr. vse novo. Novi moramo biti tudi mi v Ijuloezni, v ponižnosti, v potrpežljivosti, v prenašanju slabosti drugih. Ce je kak prepir v družini, naj sesedaj lepo poravna; če je kak prepir mej sosedi, naj si podajo roke, da bo vse no\-o in lepo življenje po naših hiša-li. Svoje oči imejmo \'edno obrnene nebesa, kjer je Jezus. Ne iščimo več, kar je na zemlji,, ker je vse minljivo, ne iščimo več po-svetnega^ veselja, pozemeljske sreče, posvetne časti, ampak, iščimo, kar je popolno in stalno v nebesih, kjer-sedi na desniici BOiga Očeta Jezus Kr. — Sin božji, kakor nas uči sv. vera. 39. Temeljna resnica krščanske vere je, *) da je Kristus pravi Bog, druga božja oseba. To sveto resnico izražamo v drugem členu aposlol- *) Glej vprašanja v Velikem katekizmu od št 108 do 123 in od 162 \lo 164. ske vere: In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. To resnico izraža že tudi beseda Jezus, ki pomeni: Bog ZTOličar. Kristus je imel popolno človeško naravo in popolno božjo naravo, tiorej dve naravi, ki sfe büi združeni v eni božji osebi t. j. v drugi božji osebi. Po-grešeno' bi bilo, akoi bi trdili, da ste bili v Kristusu dve osebi: Božja in človeška. V njean ste bili siioer dA^e naravii, a 'ena sama oseba, namreč druga božja oseba. KakoT sta v človeku duša in telo iena oseba, praiv taiko' sta v Kristusu človeška in božja narava ena oseba, namreč druga božja • oseba. 40. Od kod pa vemo, da je bil Kristus pravi Bog? Kristus ni-le sam o sebi rekel, da je Bog, ampak je tudi z velikimi čudeži tO' dokazal. On je desiai na zemlji taka dela, ki jih moire delatii le Bog: Bolnike je z besedo ozdravijad, mrtve je v življenje obujal im sam je od mr'tviih vstal. S temi velikimi čudeži in zlasti s svojim vstajenjem je dokazal, da je prarvi Bog. Mrtveca v življenje obudiiti in od mrtvih vsitati more le fcti, ki je sam Bog ali s komur je Bog. Poživimo danes spomin na Jezusove čudeže, kako je obudil v življenje mladeaaiča v Naj-mu, ki so ga nesli že k pogTebu, kako je iz groba poklical mrtvega Lazarja, zlasti pa, kako se je po vstajenju prikaizal Mairiji Magdaleni, potem še isti dan vsem aipositolom brez sv. Tomaža in potem kakor na današnji dan spet vsem apostolom in tudi sv. Tomažu, kako je sv. Toanaž polo- žil roko v njegovoi stiran in prst v rane njegovih rok, kakor nam prilpoiveduje današnji sv. evangelij. Tako je Kristus izpričal s čudeži, s svojim trpijeTiJem in vstajenjem, da j'B pravi Bog. Obudimo v svojih snrcüi živo vero v Kriistusa Boga, ki je od mrtvih vstal in sedi na desnici Boga Očeta,! Ako hočemo premagati svet in njegove skušnjave, ako hočemo pra^ačno živeti in doseči večno zmaigo, večno zveHčanje, moramo imeti žiA'0' vero v Jezusa, Sina božjega.. Sv. Janez pravi v tem oziru v današnjem sv. berilu: »Kdo je, kateri premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus Sin božji?« Vera: v Kristusa - Boga je torej naša zma'ga in zagotovilo večnega, življenja. Zato pravi današnji sv. evangelio o Jezusovih čudežih: »Jezus je sicer še veliko drugili čudežev stoiil vpričo svojih učencev, kaiteri niso zapisani v teh bukvah; ti so pa. zapisani, da verujete, da je Jezus Kristus, Sin božji in da verujoč imate življenje v njegovem imenu«. * * * BELIM LILIJAM. 41. Za Belo nedeljo je po naših cerkvah še nekaj prav posebno novega in veselega — prvo sv. obhajilo. Nedolžni otroci pristopajio nai'adno današnji dan prvikrat k sv. obhajilu. Kakšno veselje za otroke, za stariše in za cele družine! Zato hočemo danes Vudi našim belim cvetkam —■ nedolžnim otrokom povedati par besedi. * 42. Jezus Krdsttus je rekel pri zadnji večerji: »Iz srca s©m žeiM to velikonočno jagnje jesti z vami, preden tirpim (Luk. 22, 15)«. Zakaj si je Jezus tako želel jesti velikonočno jagnje pri 2adnji večerji? ZaitO' ker nam je hotel dati iz ljubezni največji datr, ki ga more dati Bog t. j. najsvetejši zakrament, v katerem nam daje uživati samega sebe. Ta zakrament je postarvljen iz neskončne Ijubezini Jezusove do nas. Teh besedi se morajo spominjaiti tudi oìti'ocd-, ki gredo k prvemu sv. obhajilu, kajti 'tudi namje, je mislil Jezus pri zadnji večerji.' Jezus je iz srca želel priti k zadnji večerji, ker nam je iz IjuJoezni hotel dalti največji dar, ki ga more dati Bog. Sv. evhaTistìja je največji dar božji, .jè dokaz neskončne ljubezni božje do nas. Kakor pa je Kristus iz neskončne ljubezni do nas postavil najsv. zakrament, prav tako moramo tudi mi z največjo ljubeznijo prisitopati k sv. obhajilu. Ta zakrament je zakrament neskončne ljubezni, ki jo ima Bog do nas in največje ljubezni, ki bi jo morali mi imetii do njega. Pri sv. obhajilu se vrši duhovna poroka mej Jezusom in ljubečo dušo. 43. O sv. Juliijatni', ki jo praznujemo dne 5. aprila, beremo, da je imela neizmerno ljubezen do Jezusa v presv. zakramentu. V samostanu, kjer je živela, niso mogli imeti vsak dan sv. maše. Zato pa se je svetnica) skrila tisti čae, ko je bila drugod sv. maša, v kak kotiček v samositanu in je oddaleč bila prisotna sv. maši. Tisti dan, ko so imeli v samostanu vsv. mašo in je bila pri sv. obha-jilu, se je vsa topila v ljubezni kakor vosek pri ognju. Tla, na katerih je klečala, so bila vsa pre-mooena s solzami. * * * 44. Jezus se je združil z naani že pri sv. kr-■ stu. Takraitl smo prejeli milost božjo, katero nam je Jezus zaslužil na križu. Takrat se nismo še nič zavedali, pa Jezus nas je že ljubil. Drugič se je z nami združil pri sv. spovedi. Takorat smo Mu že prisegaili zvesitobo s srčnim kesanjiem in trdnim sklepom — tloda pri sv. obhaj,ilu pride k nam sam ženin s svojim telesom, s svojo krvjo, s svojim srcem, s svojo dušo in s svojim božanstvom in mi mu gremo naproti z lučjo in se ž njim združimo na poseben način. Ko gremo k svetemu obliaj'iilu, labko po pravici kličemo: Ženin gre, ženin gre! Ta klic je pri sv. obhajilu vesel in poln pričakovanja, Bog daj, da bi ta klic bil vesel tmli ob naši smrfni uri, ko bo zadnjič prišel k nam ženin, da bi nas peljal na ženiitvanjsko potovanje v srečno večnost. 45. Zakaj pa je Jezus posta,vil ta presv. zakrament in zakaj je ostro ukazal, da ga moramo večkrait prejema®? Ali bi ne bil dovolj sv. krst in zraven še sv. pokora? Pri sv. krstu bi dobivali milost božjo znova, pri sv. pokori pa bi jo spet dobi vaili, ko bi po nesreči smrtno grešili. Cemu še sv. obhiajilo? In vendar je Kristus ostro zapovedal, da moramo uživati njegovo meso in piti njegovo kri. Rekel je: Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije- mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil posilednji dan. Zakaj m'oje meso je res jed ia moja kri je res pijača. Kdor je moje meso üi pije mojo kii, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti,, ki mene je, živel zavoljo mene. Ta je kruh, ki je-prišel iz nebes. . . Kdor je ta kruh bo živel vekomaj (Jan. 6).« Iz teh besedi je razvidno, da je najsv. za,-krament resnično jed, ki vzdržuje večno življenje. Res je, da dobi človek večno življ^enje pri sv. krstu in pri sv. pokori, toda to življenje bi st>-ne moglo doilgo ohnaaiiilti brez te jedi in brez te-pijače, kakor se ne. more ohraniti otroku življenje, ki je dobi ob rojstvu, brez telesnega kruha in pijače. * * * 46. Knistlusova srčna želja je, da se večno-življenje milosti božje ohrani v naši duši. Zato-nam je dal hrano t. j. samega sebe, svoje meso iii svojo kri in nam je ]:o svoji sv. cerkvi zapovedal, da moramo otroke zgodaj pripraviti za sv. ob-haj'lo, še preden izgubijo posvečujočo milost liožjo, ki so jo prejeli pri sv. krstu. Kristusova srčna želja je, naj mladina raste v milosti božji,. naj se čuva greha pa tudi naj prredstojniki, očetje, matere, učitelji, duiovndki skrbno čuvaj O' otroke, da ne iizgube milosti božje s kakim smrtnim grehom. Pasi moja jagnjeta, pasi moja jagnjeta! — taiko je ponovno-naročali Kristus sv. Peitiru in torej tudi nam vsem! Ta klic je poslušalo nebroj svetih duliovniko'v, redovnikov in redovnic, ki so vse svoje moči .žrtvovali, da so' yzgajaü mladino in jo, čuvali smrtnegia greha!. Don Bosco je celo svoje življenje in vse svoje moči posvetil le vzgoji mlaidine. 47. Otrodv kol daines prvikrat pristopate k niiä Gospodovi, poslušajte, glas .Jezusov,. ki vas kliče: »Puätiitle male k meni!« im izpolnjujte vse dni svojega življenja., Jezusovo ,srčno želijo. Živite tako, da boste lahko vsak dan pristopali k sv. obhajilu, v katerem je naše večno življenje. Bodite vedno pokarni, pohlevna, ponižni, pobožni m čuvajte se hudobije in nesramnosti tega sveta^ Jezus naj vam daje moč in pogum, da bi mogli premagovati skušnjave satanove in skušnjave tega sveta; Jezus naj vas čuva in naj vas vodi pO' pravi in srečni poti do srečnega konca. Kakor greste danes z veseljem naprotli ne-. beškemu ženinu, tako naj bi mn šli z veseljem naproti tudi na koncu svojega življenja, ko sébo zaslišal g'ia^: Zemin gre, ženin gre!' Bog daj^ da bi vas tista ura našla z Inčjo mileeti božje in da bi z ženinom šli na nebeško ženitnino. 48. Zveliča.iii braìt Nikolaj, ki ga praznujemo dne 22. marea, je videl v prikazni studenec, ki je imel iizvirek v veliki pallaoi in ki je iz njega teklo vino, med in dlje. Hotel se je prepričali, na katerem mestu v palaci je prav za prav izvirek. Prišel je v veÄo dvoTano in tam je videl aitar, ki se je odprl in znotraj je bil izvirek tega studenca. Začudil se je, da ni nikogar v palači, ki bi želel piti. Videl pa je tudi' celo množico ljudi, ki je imela vse polno dela in posvetnih skrbi, da se .ni nič zmenila za tisti studenec. Ta studenec, ki teče v večno življenje je sv. Eešnje telo, ki ga prejemamo pri sv. obhajilu. Ta stüdeaec nam daje moč in pogum, da ne omagamo pod težo pozemaljskih težav in bridkosti. Iz tega studenca moramo pogostoma zajemati in piti, da se neomadežane ohranimo v milosti božji mej hudobnim, zapeljivim svetom. » * * * « * • « 49. Pri sv. obhajilu prejemamo Jagnje božje pod podobo kruha, kakor je to ustanovil Jezus Kr. pri zadnji večerji. Kakor smo se učilli pri krščanskem naiuku, ■so Izraelci jeli vsako leto za Veliko noč brezmadežno enoletno jagnje, mi pa jemo Jagnje božje, presveto telo in pijemo kri Gospoda Jezusa Kristusa. Poglejmo, kako so Izraelci jeli prvikrat v Egiptu velikonočno jagnje. Gospod je ukazal po Mojzesu, da morajo štiri dni pred Veliko nočjo ■odbraiti brezmadežno enoletno jagnje. Za Veliko noč so je na predvečer zaklali. Kostii mn niso .smeH polomiti, ker je to jagnje bilo predpodoba brezmadežnega jagnjeta Jezusa Kr., kateremu niso polomili kosti na križu. Prebodli so jagnje na križ in so je pekli na ognju. Družina, ki ni štela deset članov, je morala poklicati sosede, da so skupaj jeli in vse ponzili do polnoči. Več ko dvajset pa jih tudi ni smelo biti pri mizi. Vsi so morali biti lepo oblečeni in obuti. V roki so držali palice, ker so morali bitó pripravljeni, da pojdejo hitro po polunoči iz egiiptovske sužnosti v obljubljeno deželo. To jagnje, kateiro so jeli, je bilo popotnica za daljno pot v obljubljeno deželo. S krvjo tega jagnjeta so marali namazati nad-durje in podboje duri. O polunoči je šel angel Gospodov. po Egiptu. Kjer je videl namazano kri, je šel mimo, kjer pa te krvi ni bilo, je vstopil v hišo z uničevavno šibo in je pomoril vse prvorojence. Le Izraelci niso imeli nobenega mrliča v svojih prebivališčih. ■ To je bilo prvo velikonočno obhajilo mej Izraelci. 50. Kakor Izraelci tisti večer in tisto noč, ste tudi vi danes lepo oblečeni in o'büti, kakor za na pot. Jeli boste velikonočno jagnje —• presveto telo Jezusa Kristusa. Z njegovo krvjo si boste daneg.namazali naddurje in podboje svojih hišic t. j. svojih :src, da vam angel Gospodov ne bo prinesel smrti ampak življenje. Kakor je bilo Izraelßera. velikonočno jagnje popotnica za pot v obljubljeno deželo, bo tuidi vam šv. obhajilo popotnica. za pot v obljubljeno deželo ■ večnega, življenja. ■ Kristus je rekel/ »Kdor je od tega kruha in l)ije 'òd 'ttega keliha, bo. limel večno življenje v sebi in tludi če umrje:, bo živel in jaz ga bom obudil poslednji dan«. Sv. obhaijilo je torej pobotnica-v obljubljeno deželo večnega življenja. Tega večnega življenja si ne more 'ohraniti odrasle! človek, ako pogoistoma ne- uživa te nebeške hrane^ Za'to je Kriistus rekel: Resnično, resnično, povem vaanr »Ako ne boste jeli mojega mesa in pili moje krvi,, ne bostle imeli- življenja v sebi«. 51. Vsak človek mora pred vsem skrböti, da tega večnega življenja, ki ga je prejel že pri sv. krstu, ne izgubi, Kristus je rekel: »Kaj pomaga,, če človek cel svet pridobi, na svoji duši pa škodo^ trpi?«^ Zato je cerkev ukazala, naj hodijo otroci, kakor hitro so pri pameti, k sv. obhajilu, da se-milost večnega življenja, v njih ohrani. Kakor je sta,rišem zapovedano, da morajo skrbeti, da se otroci čimpreje krs'tijo, prav tako morajo po. vesti skrbeti, da začnejo čimpreje hoditi k sv., spovedi in k. sv. obhajilu, kajti: Kdor ne je mesa Sinu človekovega - in ne pije njegove krvi, ne bo im-ell ži^jenja- v sebi. ■ . če vprašamo, svetnike in. svetnice božje, kako so dosegli večno življenje, bi. nam vsi odgovo-rili^ da s sv. obhajilom, ker je sv. obhajilo hrana za večno življenje. V žiTotopisih svetnikov beremo, s kakšno iwboznostjo in gorečnostjo So prijemali sv. Rešnje telo-. Jezus, ki je pričujoč v t«m zakramentu, jiili je učil pravičnosti, sveto-sti, ponižnioeti, rotopežljivositi, čistosti, zimernos€' iiid. Ko so Izraelci v Egiptu, pojeili velikonočno jagnje, ki je pomenillo Slinu božjega, jih. je Sin božji A'odil po puščali v obljubljeno deželo. Tako naj od danes naprej vodi Sin božji, Jezus KmtUiS, tudi vaše .st'opnje, dra.@i otroci. Jezus niaij bo Vaš vodiitellj na potu v večnost. Ne hodite za tem svetoan. ali za slabimi tovariši, .ampak za Jezusom. Pogostomia ga prejemajte vse svoje življenje! Ko boßte kdaj v dvo^mih, da; bi ne vedeli, kaj vam je storiti, pojdite k sv. obhajilu ari vsaj pred sv. taibernakelj in poprašajte Je^ .OTsa za svet. Prav tako t*udi v vseh nadlogah, ža.--lostih in nesrečah, ki bi vas utegnile zadeti v življenju. Jezus vas bo vedno pravo učil. Učil vas bo ponižnosti in pohievnosti, kar je za vsakega človeka največji zaklad, učiil vas bo svete, potr-pežljivosfi, zanernosti, čistosti, ]Jridnosti, vztrajnosti, strahu božjega, učil vas bo, kar je najboljše in najpopolniše ter xrs srečno pripeljal v obljubljeno deželo večnega življenja. * =!= * * » * 52. Sv. Leonard, katerega god praznujemo dne 20. dee. je imenoval sv. mašo oziroma najsv. zakrament solnce krščanstva, dušo sv. vere, sre- dišče verskega življenja in majlepši in najvecjü zaklad ßv. cerkve. Cerkev nima nobene večje ia lepše stvari ko najsvetejši zakrameint. Ko je Krilstuis ustanovil ta zakrament, je rekel: »Iz srca sem želel jesti to velikonočno, jagnje z vami, preden ilrpim. Zakaj povem vam, da ga od zdaj ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu«. In ko je vzel ke-lih, je rekel: »Vzemiilie in razdelite si med seboj,, zakaj povem vam, da ne bom pil od sadu trte, dokler ga ne bom pil novega v kraljiestVu nebeškega; Očeta«. In je vzel kruh, se zahvalil in ga razlomdl in jim dal govoreč: To je moje telo, katero bo za vas damo. To delajte v moj spomin.. Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel:. To je kelih moje krvi, katera bo za vaiS prelita. Iz teh besedi je razvidno, da je v fem zakramentu na poseben način njegovo srce, ker je rekel: »Iz celega srca sem želel jesti to velikonočno jagnje z vami«. Zato se ta zakrament imenuje zakrament Jezusove ljubezni. Tu jie pdiču-joč cel Jezus Kristus pod podobo kruha. Pričujoče je torej tudi njegovo pr es veto srce, ki nas neskončno ljubi in ki srčno želi, da bi se vsi ljudje celega sveta zveličali. 53. Danes, ko boste sprejeli največji zaklad,, ki ga ima cerkev t. j. najsvetejši zakraanent, mo-life za sv. katoliško cerkev, za njenega poglavarja, za škofe, za duhovščino, zlasti pa za sv. misijone, za misijonarje, ki razširjajo luč .sv. vere mej pagani. Naj vam povem lepo dogodbico iz mi®jonskega žitvljenja v Indiji. Nekega dne pride okolu poludne liaidijanska, deklica k misijoinaii-ju P. Kö-lewu v kraju, ki .se imenuje Nele in proei, naj bi jo obhajal. Paitier reče: »Kje si pa bila do sedaj? Zakaj nisi prišla prej?« Deklica reče: »Ni bilo mogoče prej. Prišla sem od daleč in sem bolna«. In res! Deklica se je tresla od mrzlice in je bUa vsa bledia. Pater reče: »Toda ti si močno bolna, zakaj si se na-poitila; v takem stanju na tako daljno pot?« Deklica pa reče: »Hotela sem spirejeti Gospoda. Miiislila sem si: če tudi mnrjem po potu, bom srečna, ker bom umrla iz ljubezni do^ Jezusa«. Komaj je tle besede izgovorila, so že pritekle za njo miaiti in sestre, ki so jo prišle iskatv Povedailie so misijonarju, da so jo na vse mogoče načine zadrževale doma, ker da je močno bolna, a da je poirabila neko priložnost in je skrivaj utekla. Misijonair je deklico obhajal. Bila je vsa srečna in zadovoljna. Jezus jej je potem spet podelil Ijubio zdravje. Misijonair poroča, da se je deklica od dne do dne bolj utrjevala v sv. veri. To indijansko deklico posnemajte, predragi otroci, pa tudi odrastli! Mislite večkralti na Jezusa v najsv. zakramentu in prejemajte ga z velikim veseljem in hrepenenjem, da boste rasilili v sv. veri. in v s'tlrahu božjem. Danes smo slišali v sv. berilu, da tisti premaga svet, ki ima vero, ki veruje, da je Jezus Sin božji! Vera v Jezusu je torej za vsakega človeka, zlasici za otlroka, ki gre v svet, največjega pomena. Kdor ima živo vero in strah božji, njemu ne more škodovati neumni M izprijeni svet. Ce bi tudi kdaj padel, bi se kniailu spet dvignili v življenje milosti božje. To je kruh zia večno življenje, kakor je rekdl KrdLstus: »Kidor je od tega kruha in pije od tega keliha, bo imel ži\'11j©nje v sebi in tndi ee umrje, bo živel in jaz ga bom obudil poslednji dan«. Daneis boste začeli' jemati v sebe, i^redragi oteocd, to hrano za večno življenje. Ta hrana je popoitniica pirotó srečni večnosti, pa je tudi luč, ki vam bo svetila na poti, ko vas bo obdala tema obupa, žalosti in dvomo^v v nesrečah dtti tiežavah tega življenja. Vse boste premagali, če boste imeli trdno vero v Kristusa in če boste jeli od njegovega mesa in pili oid njegove krvi. To vam bo dajalo moč za sveto in pravično življenje. * « » 54. Neki misijonar je povedal to-le dogod-bißo: Bil je duhovnik, ki je bil po nedo'lžnein obsojen dve leti v ječo. Sodnik ga je moral obsoditi, kar so priče tako priisegle. Duhovnik ,je moral v ječo. V ječo pa mu je nosili prav ta misijo-nair, ki to pripoveduje, \'sak dan sv. obhajilo. Ko mu je prvikrat prinesel v ječo sv. obhajilo, je bil nedolžni duhovnik tako vasel, da je rekel: To je bil moj najlepši dan celegia življenja. Tisto sveto veselje, ki ga je prevla:dl0'valo prvi dan v ječi, mu je ostialo potem celo življenje. Tobil je neizmerno ljubezen do Jeznsa v sv. evharistiji. Ta duhO'Vnik je bili sioer le šest dni v ječi, ker se je takoj ]:o obso-dbi izkazala pravica in so bili ti, ki. sio po krivem pričali, o njem, ostro kaznovani. Ta dogodbica nam priča, da je Jezus v presv. evhairistiji naš najboljši tolažniik. Naj bo toTej ttadi vam, oitToci iai vsem •odrastlim Jezus v presv. evliaristiji Ijubeizen, moč im tolažba v vseh okoMščiinab pozemeljskega življmja, döMei-'gane bomo novega okusiili v ne-liesib, kjer bomo Boga gledali od obličja do obličja. * * * 55. Blagor njim, ki so čistega srca, ker Boiga bodo gledali. . . Kdor ni čistega srca., kdor ni pravičen, ne more občutiti Boga, ko ga S]>rejme pri sv. obhajilu. Le pravična in čista duša občuti bližiaio Je;jusa, ko sprejme na svoj jezik podobo kruha. Kdoir ni čistega liii pravičnega srca, ne čuti bjižine božje, ko stoipi v cerkev in ko se približa sv. tabernakelju. Svetniki so že zunaj cerkve čutili pričujočnost božjo. Blagor njim, ki so či^^tegia srca, ker Boga bodo gledali! ... Svelta Agnes alli Neža je bila v svojem dA'anajs'tem letu tako sveta in pravična, da .je povsod videla Jezusa. Z Jezusovo pomočjo se ni ustrašilla najhujšiih muk, s katerimi so jej pretili in s katteirimi so jo mučiM. Ko so jo umoirili, s-s je prikazala svojim storišem in jim naročila, naj po njej nič ne žalujejo, ker je zdinižena s tistim, kaierega je na zemlji, naid -^se ljubila. * * * 56. Danes, ko se oizilramo mi odrastlli nia vas,, predragi oitroci, se s solzami v očeh spominjamo' srečnega časa, ko smo bili majhni in nedolžni in ko smo v tej nedolznoßitli sprejeli prvo sv. oh-hajito'. Kako smo bili takrait srečni iln veseli! Videli in občutili smo takrat na poseben način Jezusa. Take sreče in takega veselja nismo ob-čuliili poitem nikoli več. Še danes nam vest očita: Zakaj nismo taki ostalli, zakaj se nismo bolj varovani greha, da bi bili vedno na posoben način združeni z Jezusom? Le tisti, ki so nedolžnega in čisitega srca., gledajo Boga, gtedajo Jezusa in občutijo vso sladkost njegwe bližine. Glejte tedaj, predragi otroci, da boste skrbno čuvali svojo nedolžnost in svojo srečo! Sv. Cerkev želi, naj hodijo k sv. obhajilu že majhni, kajtii majhni vidijo in občutijo Jezusa nia poseben način. Zahej je.bil tudi majhen pa je splezal na drevo, da je dobro videl Jezusa, ki je' šel po potu mimo. Tako ste tudi vi sicer majhni, toda milost božjia, ki ste jo dobili pri sv. krstu in ki se vam je pomnožila pri sv. pokori, vas dela visoke. Vidöli. boste in občutili sladko pričujoč-nost božjo. Pristopajte k sv. obhajilu s čistim in nedolžnim sroem, ker tukaj boste Boga gledali, boste čutiii in spoznavali Jezusa Kristusa. Jezus vais vabi, steguje roke proti vam: Pri-diite k meni vsi in jaiz vas bom poživil in: Blagor-njim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali.. * * * * * * * * # 57. Pri sv. 'Obhajilu ne sprejmemo navadnega kruha,' tudi ne le milosti božje, ampak Jezusa samega. Njegovo najsv. telo in Njegovo presv. kri. Njega samega kot Boga in človeka. Kristus sam pride pod streho vaše hišice in jo na pose-ben način počasti in posveti. Veliko lepega steze slišali, dragi oitiroci, o tem Gospodu doma, v cerkvi in šoli, zdaj pa bo prišel v vašo dušo, katero je sam že posvetil pri sv. krstü, ker krščeni, ste bili v imenu Boga Očeta in Sina lin sv. Duha, katero je sam že posvetil tudi pri sv. birmi in pri sv. pokori, ker vsi zakramenti se delijo v imenu presv. Trojice in ]30 zaslugah Kristusovega trpljenja in Kristiisove smrti. * * SÜ 58. Za vreden prejem najsvetejšega zakramenta mora biti čista vest in je potrebna dobra pripraiva. Zato nam kliče sv. Pavel v pismu do^ Korinčanov (11, 23—29): »Naj presodi človek sam sebe in tako naj je od tega kruha in pije od tega keliha. . . Kdorkoli bo nevredno jedel ta kruh ali pM keilih Gospodov, bo kriv telesa in krvi Gospodove«. To pomeni z drugimi besedami: Kdor bi po nevrednem jedel od tega kruha in pil od tegvT, keliha., bi napravil tkk greh kakor Judje,, ki so križali telo Gospodovo in prelili Njegovo- presveto kri. Zato naj se vsakdo presodi, naj izpraša vest .in če niana smrt'nega greha, naj pristopi, če pa ima ismrten greh, naj sprejme prej zakrament sv. pokore. Vseh dvanajst apostolov je bilo najbrže piri pTvem sv. obhajilu pri zadnji večerji, pa že mej temi dvanajsterimi je bil eden, ki ni bil vreden, ki je napravil božji ro"P, ki je bil kriv telesa in krvi Gospoidove, namreč Judež Iškairiot-. Posle-dliea tega nevTednega sprejema je bila sttašna, ka;jti sv. evamgdij pravi, da je šel in se obesil z vrvjo. Zato najj se vsakdo pTej dobro presodi, naj počisti dom svoje duše, da bo vredno sCopil k mizi Gospodovi. 59. Naj povem nekoliko zgledov, ki pričajo, kako so drugi bili vneti za najsvetejši zakrament in kako so ga. z veliko gorečnoefjo sprejemali: Sv. Stanislavu Kov^tki je bila največja radost obiskovali preisv. Rešnje tielo. Ko je pa prejel sv. obhajilo, je bilo tisti dan njegovo srce prepolno neizmerne ljubezni lin nebeškega veselja. Pri sv. maši je bil s toliko pobožnostjo, da je bil bolj an-gdu podoten ko človeku. Nad vse ginljiiv je zgled .sv. Alojzija. Ko je šel prvikrat k sa'. spovedi, je od sirčne žailosti imel omedlevi.co. K-ev. obhajilu je šel po tedanji šegi v dva,najstem Mu. Takrat je prišel v kraj, kjer je Alojzij stanoval, milanski škof sv. Karol Bo-lonejski. Le-ta se sezanani z Alojzijem, ga poduči. kako naj se vredno pripravi za prvo sv. obhajilo iia mu potem Sam podeli presv. Skrivnost. ■ Od tiste dobe- je prejemaSl rniadenič sv. Alojzij vsako nedeljo in vsak praznik presv. Rešnje telo. Tri dni se: je pri;prai\iljal za sv. obhajilo, tri dni pa se je potem zahvaljeval. Njegova gorečnost do liresv. Rešnjega telesa je rastlla od dne do dne. Vsak dan je vsaj štirikrait obiskal najsvetejši zakrament. Tega sv. mladeniča je sv. cerkev postavila, za varuha in patrona mladini. Uvedla se je tudi prelepa navada opravljati šest nedelj zaipore-doma pred njegovim praznikom al'i pa v kate-rem-koii času v letu njemu v čast. Tà pobožnost obsitoji v tem, da miadiinia sprejema tiisfih šest nedelj sv. zakramente in moli po namenu sv. Cerkve. V tej knjigi boste čiMi še druge zglede, na pr. o sv. Rajmunda, o sv. Julijani, o sv. Leonardu i'td. Visi ti zgledi nam kažejo, kako moramo goreče častiti iin pogostoma prejemati najsvetejši zakrament. Kdor najsv. zakramente ne pre-jemOje, niima življen.ia v sebi, kakor je rekel Jezus Kristus: »Resnično, resnično, povem vam-. Ako lie boste jeli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi,' ne boste imeli življenja v sebi«. 60. Danes prejmejo, nedolžni otroci v sebe večno življenje. Začetek večnega življenja so prejeli že. pri sv. krstu, potem fiudi pri sv. birmi in pri sv. pokori, vendar iiajobiinejše večno živ- Ijenje deli t'a zakrameiit in kdor bi ta zakrament :zanemairjal in ga ne hotel prejemati, ne bi imeil življenja v sebi. Kristjan, ki ne prejema tega zakramenta pogost^oma, zaigazi v grehe in v smtftno stanje. Le tia ■ zakrament vzdržuje milaldi- no in sploh vse ljudi v dobrih delih in čednostih. * * 4= * * * « * * 61. Naravno življenje se hrani z navadnim kruhom, nadnaravno, večno življenje pa z ne-beškitn kruhom sv. obhajila. Kdor ne uživa jedi, umrje od lakoti, kdor ne uživa nebeškega kruha pri sv. obhajilu umrje na duši. Ta kruh nam daje moč in trdnost večnega življenja. Zato je Kristus tako trdo zapovedal prejemanje sv. obhajila. Odrastel človek skoraj ne more obstalti v milosti božji, ako. ne je pogo-stbma od tega kruha. Dobe se že tudi izjeme, da, se zveličajo brez tega zakramenta, ker ga ne morejo prejemati, a izjeme so vedno le izjeme, na katere se ne moremo in ne smemo sklicevati. Zato je Kristus rekel: »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi (Jan. 6, 54)«. Ko je prišel Jezus v Betanijo, kjer je Lazar umrl in bil že štiri dni v grobu, mu je rekla sestra Lazar jeva Marta (Jan. 11, 21.): »Gospod, ko bi bil ti tukaj,.bi moj brait ne bil umrl, pa tudi zdaj vem, dia karkoli boš Boga prosil, ti bo dal«. Jezus ji reče: »Tvoj braJt bo vstal«. Marta mu ■odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju po-■slednji dasn«. Jezus ji reče- »Jaz sem vstajenje in življenje, kdor v me veruje, bo živel, čeprav umrje in kdorkoiK živi in v me veruje, ne bo umrl ■vekoanaj«. Ta zakrament nam daje Kristusa samega, ki ni bil le človek, ampak pra'vi Bog. Kdor ima Kristüsa v sebi, ima v .sebi njegovo žiivljenje, ima upanje, da bo vstal is častitljivim tfelesom poslednji dana, kakor je Kristus vstal. Kdor iima, Kristusa v sebi, se ničesar ne boji, ker mu življenja ne more nihče vzeti in če tudi mu ga kdo vzame, ne bo imiTl, ker ima v sebi večno življenje. Zato je Kristus rekel: »Kdor je moje meso in pije mojo ■ kri, ima življenje v sebi in jaz ga bom ofcudiil pioslednji dam (Jaai. 6, 55)«. Iz besedi Kristlusoviili je razvidno, da, nam deli ta ziakrament moč večnega življenja, moč, s katero bomo vsllalli iz grobov. Ta zakrament deli torej večno srečo naši duši in večno srečo tudi našemu ttelesu'. Zato moiü mašnik pri sv. maši po povzdigovanju, da nam po tem zakramentu prihaja ves blagoslov in vse dobro. Zapomnilte si torej, dragi otročiči, ko pristopate prvič k sv. obhajilu, da boste pri tem sv. zakramentu dobivali večno življenje, da vam bo po tem sv. zakramentu prihajal ves blagoslov za dušo in za télo, da bbste t*u dobivali vse prave dobrote, ki vam bodo v večno življenje. Zato pa bo treba skrbeti, da bostte vedno po vrednem .stopali k sv. obhajilu, z dobro pripravo, s skesanim sroem in z gorečo ljubeznijo. 62. Krtetus pa. je tudi rekel: »Jaz sem luč: sveta«. In ,sv. Ja-Hiez, evangelist, pravi o Kri-sfcsu: »Büa je praiva luč, katera ra^^veti vsakega- človeka, katteri pride^ na svet (1, 9).«, Zapomnite si torej, dragi ottočiči, da je Kristus luč, ki sveti wakemu človeku. Ko boste-potrebovali luči, svetah navdiiho^' in. tolažbe v življenju, vediste, da nimamo nič boiljšega ko sv., obhajilo. Ko sta .šla na Véliko noč učenca Kristusova v EmaTO, Sitla, bila žalositlna.. Kristus se jima je-pridružil in ju .je \T3rašall, zakaj sta žalostna?' Ona sta mu odgovorila, da zavoljo Jezusa, ki so gia farizeji umoriiK in obesili na križ. Tedaj jima. je ziačel Kristus razlagati sv.. pisma iin dokaao-vati, da se je moralo iS Kristusom tako zgoditi. Govoril jima je celo pot, pa kljub temu ga nista mogla spoznati in tudi nista mogla umeti njegovih besedi. Še-le ko so prišli v Enmvs dn je-vzel Kristns kruh, ga posvetili in ju obhajal, so se jinxa odprle oči, da sta ga spoznala. On jima je pa izginil.. Sedaj nista bila več žaloistna, sedaj" nista imela .več dvomov, sedaj sta vse razumela. Zato sta naglo vstala in tekla v Jeruzalem. Tam sta z veseljem pripovedovala, kaj se je zgodilO' in da Kristus živi. Ta zgled nam dokazuje, kako sv. obhajilo v resnici, odpira oči in nam vliva tolažbo in daje-pogum, ki. nam ga ves svet ne more dati. 63. Danes greste, dragi otroci, ' na poseben način v občestvo svetnilcov. Danes boste dobili prav tisto večno življenje Kriistusovio, prav tisto večno luč, ki razsvit'ljuje vse svete kristjane na zemlji, v viicali in v nebesih. Veselite se, kakor-se je veselil sv. Alojzij, vaš patron, ko je šel k. sv. obhajilu, in dobro se pripravite, kakor se je dobro in skrbno pripravljal za vsako sv. obhajilo on! Ko pa greste danes k pxveniu sv. obhajilu,, na-redite trden sklep, da hočete tako živeti, da, boste lahko vsak dan šli k sv. obhajilu. Ta sklep ponovite tudi vsi odraistli. To je zlaito pravilo za življenje: Živi tako, da greš lahko vsak dan k sv., obhajilu, öe kdaj padeš, ne ttpi greha na sebi! Pojdi k sv. spovedi im živi vedno v S'tirahu božjem brez greha ! To obljubo smo naredli že pri sv. krstu iit jo moramo danes ponoviiti in jo zvesto izpol-Bjevati. * 64. Veilika beseda; je zapilsama v današnjem sv. berilu otrokom in siptoh mladini v poduk in opömin: Tisti premaga svet, ki veruje v Jezusa Kristusa, ki veruje, da je on pravil Bog in Odrešenik rsveta. Tako so svet premaigalii sveitlnikii dm svetnice božje, zliasti sve'ti mučeniki in mučemiice. Ti se niso usitrašili hudobije tega sveta, ampak so pogumno nast'opaili iS trdno vero v Krisitiusa. Tako se tudi vi ne boste baili tega sveta in se n^ bo'sfe izgubili v svetü, ce boste imeü vero v Kristusa. Človek, ki 'itola vero v Krisitiusa, v njegO'To vstajenje in v njegovo moč, premaga vse težave. Zato nimamo nobenega večjega zaklada ko sv. vero v Krisitusa in starisi ne morejo dati svojim ljubim oitirokom nobene večje dediščine ko vero v Krilstusa iin sltrab božji. Nespametni starisi ne skrbijo za drugo ko za .posivetno premoženje in za denair, ki ga bodo zapustili otoo-kom. Ko pa umrjejo, zapraivijo tìttroci vse, ker nimiajo ,strahu božjega. Nasprotno pa si pridobijo otroci, ki imiajo vero in strab božji, s pridnim delom takoj dovolj premoženja in do-voilj denatrnih sredsitev, da lahko izhajajo. To je velika 'resnica, ki je nd mo-goče nikoli dovolj pondariti. Glavna skr'b starišev mora birti;, da se otiroci vzgoje v strahu božjem, v živi veri v Jezusa Krißtusa in v sv. Cerkev, ki jo je on usilajnoviil in ki jej je dal oblast grehe odpuščati in voditii! ljudi v večno zvelicanje. Skrbeti morajo tudi za telesno 'in časno srečo o'trok, toda prva skrb mora biti, da se oitiroci ohranijo v svetosti, v nedolžnosti, da se ohranijo v stlrahu božjem in v živi veri' v Kristusa in njegovo st. 'Cerkev, ker le tabo jim bo mo'goce premagati STet. To resnico naj premišljujejo starisi in varuhi, ko njih otroci sprejemajio sv. zakrament« in naj trdno sklenejo, da hočejo skrbeti, da bodo otroici ohrainili za poznejšo dobo nedolžnost in vero, ki jo imajo danes. 65. To res-nico si vlüisnite v srce zlasti vi, •otroci, danes, ko je vaš najsrečnejši dan. Imejte to resnico v spominii vse dni svojega življenja! Po njej se ravnajte! Vero v Krifetnisa kažite zlasti z ^Tedn:im prejemanjem najsvetejšega zakra-mentia.. Zato pa se morate vsakikrait pred sv. oto-hajilom sami sebe dobro presoditi, ali imate po-trebnili lastnotsiti, da vredno prejmete telo in kri Jezusia Kristusa. Zniaiüa vam je prilika o izgubljencem sinu, kateremu je oče napra!vil lepo gostijo, ko se je vrnil. Tisti izgubljeni sin je siter grešffl proti očetu in proti nebesom, a je vendar le spet vstal iz greha, je oce'tìa potolažil in ga začel spet ljubiti. Zato mu je predobrd oče napravil izvrstno ;gostijo. Tako je tudi vam danes napraa-il nebeški Oče izATStno gostijo, pri kateri boste užili telo in kri Jezusa Kristusa lin stoipili na pose-ben mačiii v občestvo svetnikov. Mno^gi', gotovo večina izmed Tais, ni niiti podobna izgubljenemu sinu, ker niste nikdar zaipust'iRi nebeškega Očeta, ga nißtte nikdai- smrtno raizžalili. Za take je današnja gostija posebna slast in posebno veselje. Pa tudi tiste, ki bi bili morda smrtno grešili, vabi nebeški Oče z ljubeznijo k tej gostiji, ker so m z dobro .spovedjo že vrnili k njemu. » * * 66. Kaj bi mi ,dalli, ko bi mogli bilti spet v vaši stooisti, v vašib vrstah in pa v vaši današnji sireči. Te sreče se boste spominjali do ^onca dni in ob smrtni uri še vam bo ta dan pla-Tal pred očmi. Ostanite zvesti v današnjih sklepih! Sam Boig ve, kaj bo še prišlo mad vas v življenju, pa nioesajr se vam ni treba bata, če boste ohranili vero v Zveličarja im v njegovo sv. cerkev, ker tako boste premagaili ,svet. Kristus pravi današnjem sv. evangeliju: Blagor mu, ki veruje, čeprav he vidi! Spominjajte se danes svojih rajnkih stari-šev, svoje matere ali svojega očeta, ki so vam morda prerano umrli in molite za vse tiiste, ki namesto njih sedaj za vas skrbijo in se žrtvujejo-in- za vse dobrotnike, žive in mrtve. Sedaj v tem srečnem trenòtku, ko boste pristopili k altarju, spomnite Se, s kakšno pobož-nostjo je sv. Alojzij, vaš patroa, prejel iz rok ss'. Karla Boromejskega, milanskega nadškofa, prvo sv. obhajillo! Pred vsem^ pa se spomnite zadnje večefje-Jezusove z apostoli in mislite si, da sedite ž n j im pri mizi in da vam On sam podaje kruh z besedami: Vzemite in jejte, ker tb je moje telilo, ki bo za vais daino. Mašnilk je le namestniik božji, on ne more s svojo besedo premeniti kruha v Jezusovo telo, ampak le z Jezusovo besedo in z Jezusovo močjo. Ko pristopite k altarju, mislite si, da pristopite k samemu Jezusu. On vam bo dal kruha večnega življenja. Nič se ne bojte, ker k dobremu Gospodu pristopite. Ako ste po vrednem sprejeK zakrament sv. pokore, ako ste naredili trden sklep, imejte upanje, da vas bo Zveličar z veseljem sprejel in oveselil vaše srce. ■IIIIIIIII.............milil........................................................................................ ŠTIRIINTRIDESETO BRANJE. ZA DRUGO NEDELJO PO VELIK( NOČI. 1. Kristus je dobri paistitr, ki so ga preroki napovedovali, ki je SA^oje ovčioe tako ljubil, da je ■dal .svoje življenje zanje. On ni bil najemnik, ki zbeži, ko zagleda volka, ker mu niso ovčioe mar, ampak je bil dober pastir, ki se je za ovčiice na križu žrtvoval. Tudi ni delal mej ovčičami razlike, ampak je vse enako ljubil, Jude in druge narode, ker je rekel, kakor beremo v današnjem sv. "evangeliju: Imam še druge ovce t. j. še druge ovce razen judovskega ljudstva, katere niBo iz töga hleva, tildi tiiste moram ptivesti in bodo moj glas poslušale, da bo en hlev ih en pastir. S 'temi besedami je mMil na nais, ki nam je dal milost, da smo pnišli v njegiov hlev t. j. v njegovo sv. •cerkev. 2. Hodimo' za svojim Paistìrjem in nikar né poislušajmo glasu silabih pastirjev — krivih prerokov. Vstajali so v vseh časih taki pastirji — krivi preroM,, ki so najpravljali svoje stranke lii so veliko ljudi zavedli in pogubili, a vse -je kmalu propadlo. Tako vstajajo 'tlidi v naših časih preroki, ki oànanjujejó novfe nauke in iia^tite- ino dujejo konec katoliški ceffkvd. Pravijo, da ne bo-treba več hodütii v ceirkev, poslušati duliovnikov in prejemati sv. zakramentov. V resnici je v sedanjem času mnogo ljudi odpadlo od sv. vere> Mnogi živijo ko pagani, preklinjajo Boiga in se vdajajo razuzdanemu žirvijenju, neoiistoeti in nesramnosti. Ne ho-dimo za takimi! Držilmo se sv. evangelija in evangelijskih naukov, ki jih je Kristus učil in nika;r ne hodimo za krivimi preroki,, ki učijo pogubne naute. » 3. KrdistuS je rekel: »Kraljica iz Sähe bO' sodnji dan nastopila proiti temu rodu in ga obsodila, kajti ona je prišla iz daljnih krajev, da. bi slišala Salomonovo modrosC, tukaj pa je več-ko Salomon« t. j. beseda Kristusova in njegov nauk je več ko modrost Salomonova. Nauk Kristusov je najbollj imeniitna in dragocena reč, ki ne bo nikoli prešla : Neho in zemlja bosta prešla a besede Kristusove ne hodo jDrešle.. Zato bi se morali vse svoje življenje skrbno učiti Kristaisovega nauka ih se skrbno po njeni navnati. Nank Kristusov je velik zaklad, ki je skrit v njivi. Ko ga človek najde, gre in proda vse, kar imai, da si kupi njivo. Nauk Kristusov je nad vse dragticen biser^ Ko ga človek najde, gre itn proda vse, da si kupi tisti biser. öe so v starem zakonu tako .skrbno poslušali, besedo božjo, ki jo je oznanjeval krallj Salomon, koliko bolj moramo mi poslušati Krilslnsov nauk. Da bi slišala modrost Salomoiiovo, je prišla kraljica iz daljne aimteke dežele Saba. Prišla je Y Jerazaiem z veilikim spiremstvom in bogastvom, s bamélami, ki sö nosite dišave, in silno réMk'O zlata iii dragih biteov. In je prišla h. kradju Salomonu ter je go^vorila ž njim vse, kar je imeia v svojem scrcu. In Sadoanon jo je poducU po vseh besedah, ki mu jih je bila postavila. Ni je bilo besede, da bi bila mogla biti kralju skrita in bi: jej ne bili mogdl odgovorilti. Ko je pa videla kraljica iz Sabe vsO' modrost Salomonovo in hišo, ki jo je bil sezidali in jedila njegove mize, s'tìanice hlapcev in vrste služabnikov in njili oblačila in točaje in žgavne daritve, ki jili je dairoval v hiši Gospodovi — ni imela več .sape. Zato je rekla kralju: Resnično je go^'orjenje, ki sem ga slišala v svoji deželi o tvojih govorih in o twji modrosti. Nisem verj^eia, dokler nisem sama prišla in vi*-della s svojimi očmi in skusila, da mi še pol ni bilo povedanega. Večja je tvoja modrost in večja so tvoja dela kakor sloves, ki- sem ga silišala. Blagor tvoj'im možem in blagor tVojilm hlapcem, ki vedno stoje pred teboj in poslušajo tvojo modrost. Hvaljen bodi Gospod, tivoj Bog, ki si mu bil prij^etten, da te je posadil Jia- Izraelov prestol. Gospod ljubi Izraela na veke. Postavil te je za kralja, da sodiš pravično«. Dala je tedaj kralju Salomonu sto in dvajset talentov zlaita., silno A^eliko dišav in dragih biserov. Toliko dišav, kolikor jih je prinesla kraljica iz Sabe Salomonu, ni še nihče prinesel (III. kralj. 10). Tako je ta paganka počastila modrost, katero je Bog navdilinil kralju Salomonu. Salo- mon je ]:io modrosti presegai vse ljudi. Te modrosti bi si ne bil mogel pridobiitii le z ücenjöin in s pridnostjo', ampak le po milosti božji. Salomon je izpolnjeval zapovedi božje in zato ga je Bog ljubili. PrifcaKal se mu je v .sanjah Gospod in mu rekel: »Prosi, kar hočeš in ti dam!« In Salomon je prosil modrosti, da bi mogel prav vladati izraeilsko ljudstvo. Bog usliši njegovo prošnjo ili mu reče: »Ker si prosil modr^osti in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva, ne duš .svojih sovražnikov . . . glej, storil sem ti po tvojih besedah in sem ö dal modro srce in razmn.no tako, dà- ni bil nihče pred teboj enak tebi in da tudi za tieboj ne bo nihče (III. kralj. 3)«. Salomon si je tedaj izpfr.osil modros'tli. Tà.ko m.Oiramo tudi mi Boga pTositi prave modro'sti. Naša pridnost in naše učenje še ni dovolj. Sv. Tomaž Akvinski je bil gotovo eden izmed najbolj nadairjendh, kan- jih je bilo rojenih v vseh vekih, a sam pravi, da je modrost, ki je v njegovih spisih, od Boga, da si je od Boga izprosil vso učenost. Po'Snemajmo svethike in molihio vsaki dan goreče za^ razsvit. V svitiu milosti božje bomo vse bolj jasno razumcAiali in v.se bolj naglo napredo-valli, kakor s samim razumom. Bodimo toiiej pridni in skrbni v pov<}lušanju ■in v učenju Kristusovega nauka, ä moli.mo tildi pridno, da nas Bog ra.zsvetli in da nam da milost, da bi se mogli tudi raraati po božji besedi, kajti Ki'istusov nauk je več ko modrost Salomonova. Za Kristusom - Pastirjem moramo hoditi, njegove besede izpolnjevati in se skrbno ogibati krivih ]Drerokov. Ne boidiin.G ko izgubljene ovce, ki nimajo pravega pastìrja. Sv. Peter pra.vi v današnjem sv. berilu: »Bili ste, kakor izgubljene ovce, zdaj ste se pa izprebrnili k pastirju im škofu .svojih ■duš«. Kdor se hooé z\;e!ličaiti, mora hoditi zà tem pastirjiem in škofom. Zato pra.vi sv. Peter dalja: »Krilstüs je za nais trpel in vam je zapustil zgied, da hoidJte po njegoviti stopinjah. On ni gTeha storil, tudi ni bilo no'béne goljufije njegovili ustih. Ko so ga preklinjaiü, ni klel; ko je trpel, ni pretil, temveč se je vdal temu, ki ga je krivično sodil«. * * * 4. Hodimo po njego\i.h stopinjah! Lep zgled, kako treba za Kristusom hoditi, nam je dala Marija, prečibita De-vtoa.. Šla je za Kristusom, ko so vsi apostoli od straihu zbežali in je pogumno -Stala pod križem, ko so Se vsi apostoli poskrili. Ko so ga sneli s križa, ga je Marija sprejela v naročje. Kakor ni Kristiis storil nobenega greha, ■tako verujemo, da je biila tudi Marija po Njegovi milosti brez greha, vsa čista, brez madeža; kakor ni bilo v Kristusovih ustih goljufije, prav tako ni bilo tudi v Marijinih ustih nobene goljufije. Mi ljubimo Mairijo, ker je bila mati Zveličarjeva, pa ljubimo jo tembolj, ker je bila njemu popolnoma podobna: ponižna, pohleraa., doibroitljiVa, 'brez zvijače in goljufije, pravična v vsem. Bodi nam ta zgled v .izpodbudo, da jo prav goreče častimo, prav pobožno opraAiljamo šmatrnice in da pravično živimo, kakor ptavi sv. Peter v da- ixasnjem sv. beriilu: »Kristus je naše grehe s^am nosil na svojem telesu na križu, da bi grehom odmrli in pravičnosti živeli«. Hodimo torej za svojim Paistirjem kot ovčiče-njegove paše. Posnemajmo Marijo, ki ise je zvesto držala Kristusa, ki se je zvesto držala njegovega križa, prejemajmo Jezusa pogostoma v svetih zakrajmentih, da bomo ž njim vedno združeni in da tako dosežemo slavo njegovega kraljestva A' nebesih. 5. Zgled, kako moramo hoditi za trpečim Zveličarjem nam je dala mej svetnicami ]>o-sebno sw Terezija. Ona je stlrašno tSrpiella nia duši in na; telesu. Ko se je nekega dne pritoževaia^ Gospodu radi trpljenja, jej je Gospod rekel: »To ni prava pokorščina, ako nisi vednO' pripravljena trpeti). Le premišljuj, kaj sem jaz trpel in vse ti bo polajšano«. Po milosti božji se je tako vdala v voljo božjo, da jo je bila zgdlj potrpežljL-vo«t in krotkosfc. Njen izrek, ki ga je vedno in vedno ponavljala, je bil: »Gospod^, trpeti ak umreti!« V samostainiih, fcii jih je ona ustainofvila, nf smelo biti nobenega lišpa, ampak vse majhno in ubogo. Po samostaiiskih molivnicah ni trpela drugačnega božjega razpela ko iz trstja ali golega lesu. Govorila je: »Naj Bog nikar ne pripusti,,. da bi bile -naše hiše, ki so bile sezidane z miloščino, sijajne. Naša hiša bodi skoizii in skozi majhna in borna. S tem bomo svojemu kralju nekoliko enaki, ki tudi ni imel druge hiše ko betìebemski hlev, kjer je bil rojen in križ, na katerem je umrl«. Rekla je večkrat, da, bodi ubo-štvo naid vse, ker uboštvo je škit in vojna oprava njenega reda;. Sv. Pavel sv. Križa., ki ga praznujemo dne 28. aprila, je dobil to ime, ker je neprestano premišljeval Jezusovo trpljenje na sv. križu. Ze v feti dobi, ko je bil komaj še pri pameti, je že gorel od ljubezni do Jezusa Križanega. Ko je dorastfel, so mu starisi pripravili bogato poroko, a, on je vise to zavrnil in rajši oblekel redovni.ško-halljo. On je ustanovil red, ki ima obljubo jn-e-misljevanja Goispodoivegia trpljenja. Ko je v oarkvi govoiril o trpljenju Gospodoviem, je govoril tako goreče, da se je vselej raizjokad in da so-ž njim jokali vsi ljudje v cerkvi. Imiel je tako gorečo ljubezen do križanega Jezrusa, da mu je büa obleka, ki jo je nosil nad srcem, ko z o^gnjem ožgana iin da so se rebra nad srcem nekoliko vzdignila. Ko je opravljal sv. mašo, ki je usftanovljena v sfpomin smrti Jezusove, je pred altarjem vedno solze pretakal. Tako je sv. Paivel sv. Križa vedno premišljeval trpljenje Kristusovo in hodil po Kristusovili stopinjah. Izpolnjeval je to, kar pravi sv. Peter v dajnašnjem sv. berilu: »Kristus je za nas trpel in nam zapustil zgled, da hodimo po njegovih stopinjah«. Posnemajmo svetnike in svetnice božje in' zvesto hodimo po Sitopinjah dobrega pastirja Jezusa, da dosežemo slavo ' Njegovega kraljestva v nebesih. * * * * s * * » » 6. Kristus je za nas trpel in nam dail zgled, da hodimo po njegiovi'h .sfopinja'h. Kiaiko to? Kako naj to razuìtiemo? All se moramo dati kri-ža.fi? Naj pojasni to zgled: Bieremo v životopisu šv. Maxgairite, ki jo pra,izn'ujemo dne 28. januarja, da se je sama ]Jonižala in postala ponižna dekla v samostanu, kjer se je prostovoljno postila in opravljala naijnižja dela, čepraiv je bßa iz kraljevske rodoVine. Trije knezi so jo hoteli poročiti pa se je prostovoljno odpovedala poroki in ostaila ponižna dekla v samostlanu. Rekla je, da si rajši da nos ali ustnice porezali nego bi se poročila in zapustila samostansko žMjemie. Tako si je prostovoljno izvolila trpljenje, ker je hotela hoditi po Jezusovih stopimjah. Marsikomu izmed nas .se ni treba odpove-dovaii posvetnim ugodnostim, ker je že v takiih razmerah rojen. Praiv mnogi so rojeni v ubo-štvu. Glavna reč je, da. to uboštvo radovoljno prenašamo kakor sv. Margarina. Sv. Margarita je bila kraljevska hčerka, pa je postala nizka dekla. Ti, si morda že rojen delavec, hla]KC, služabnik ali silužabniicai. Tebi se hi treba odpovedovaiti, dovolj je, da to rade volje prenašaš. Nikar si ne želimo, da bi bili višjega stanu, bodimo zadovoljni ,s tem, kar smo i.n kai' imamo. Sv. Margarita se je prostovoljno oblačila v prav preprosta obia,čila. Lahko bi bila oblečena \ knežja oblačila pa ni hotela. Ti si. morda .si.rom;ašnega stanu in nimaš dragocenih oblačil, pa ne bodi radi tega nezadovoljen,, ampak spre.]"mi ^•se rado'voljno, kar ti je-Bog dali. S'V. Mairgarita, je prostovoljno krotila svoje telo — tebi tega. ni treba prosto\'oljno, ker si rojen v siromaštA-u in mo.raš trdo delati, se potiti in trpeti. Glavna reč je, da prenašaš ^^se po njenem zgledu rado voljno. Sv. Maa-garita se je trdo postila, tebi ni treba prosto'voljno odpoveido.va.ti se jedem in pijači,, ker si siromak in nimaš večkrat niti ki'om-pirčka, da bi se ž n.jiim nasitil. Sv. Margarita .je z največjo potriježljivostjo prenašala bolezni in je stregla prostovoljno in z velikim vas'eljem bolnikom, ki so imeli najo-stud-nejše bolezni. Od tebe se zahteva le, da nikar preveč ne toži iin ne vznemirjaj \'seh ljudi, ko te Bog obišče s kako nadlogo, ko te boli zob, ko se kaj raniš, ko se prehladiš itd. Obiskuj tudi rad bolnike po zgledu Margarite in daruj ^'se Bogu. Sv. Margarita je pTosto^■oljno sprejemala kazni, čepraiv ni bila nič kriva. Tako trpi tudi ti molče in potrpežljivo. Sv. Margarita si je sama nakladala nadloge jn kazni. Posnemaj jo vsaj' v tem, da radovoljno sprejmeš vse, kar ti Bog pošlje. Nič ne bodi žalosten, če. ne' moreš česa doseči. Na ta način boš po zgledu sv. Margarite hodil po stopinjali Jezusovih, o katerem pravi uv. Peter: Kristus je m nas trpel in nam dal zgled, da hodimo po njegovih stopinjah. 7. öe hočemo po Jezusovih stopinjah hoditi, lahko hodimo, ne da bi nam bilo treba na križu umreti. Vsak človek ima pohio težav, nevšečnosti, žalitev, preganjanja, pomanjkatoja it^., to naj prenaša potrpežljivo. Gotovo je tudi, da bomo moralli vsi umreti. Vsak naj svojo smrt sprejme radovofljno za pokoro za grehe. Že sedaj moramo v mislih objeti tisto .smrt, ki nam jo je Bog namenil. Glejte, to ■se prarvi hoditi po Jezusovih stopinjah: Jezus je za najs trpel in nam zapustil zgled, da hodimo po njegovih sto^pkijah. On je naš pastir,. ki nas Tocli po pravi poti. * * * * * » 8. Kristus govori v današnjem sv. evangeliju: Jaz sem dobri pastir. Po preroku Ece-hdelu, ki je živel kakih šestfeto M pred Kristusom, je Bog napovedal, da bo zavrgel duhovnike starega zakona, ki so bili le slabi pastirji judovskega ljudstva. Tako je Bog govoril po preroku Ecehielu (34) duhovnikom: »Gorje pastirjem, Izraelovim! Moje črede niste pasli. Slabih niste ti-epčaii, bolnih niste oizdraivljali, ranjencev niste obvezovali, izgubljenih niste iskali. Moje ovce .so se raizkropile, ker nimajo pastirja. Po vseh gorah in gričih so se moje ovce potikale, po vsi zemlji so razkropljene moje črede in ni ga, ki bi jih ißkal. Zato poslušajte, pastirji! Jaz bom od liastirjev terjal svojo čredo iz njih rok in jih bom odistajvil, da ne bodo pasli več moje črede. In obudil jim bom edinega pastirja, kateri jih bo paisel ... on jim bo pastir«. Bog je res zavrgöl pastirje starega zakona in je obudil edinega pastiirja za vso čredo. Ta je Jeizus Kjüsfuß, kakoa? se sam imenuje v današnjem sv. evangeliju: »Jaz sem dobri paistir!« On .sam j^e v novem zakonu pravi pastir, on sam .je dobri pastijr. 9. Jezus ni prišel k ovcam skozi okno, ampak skozi vrata, ker je bil poslan od nebeškega Očeta.. Ko je sv. Janez krščeval ob reki Joi-dan, je prišel tudi Jezaiis in je hotel biti krščen. Sv. Janez se je branil Jezusa krstiti in mu je rekel: »Menil je treba, da me € krstiš iin ne tebi, da te jaz krstim«. Jezus mu reče: »Pusti zdaj, da. se iKpoilnijo besede prerokov«. Ko ga je pa krstil, tedaj so se nebesa odprlai in sv. Duh v podobi golobčka je stopil nainj in glas se je za!s'lišal iz nebes: »Ta je moj ljubi sin, nad katerim imam veselje!« S temi besedami je sam nebeški Oče potrdil, da je on Jezusa poslal, da je Jezus pravi Sin božji, naš pastitr, kaiterega moramo poslušati. In ko se je Jezus na gori pred sv. Petrom, Janezom in Jakobom izpremenil ita. sta se mu pxüazala Mojzes in EMja, so se spet nebesa od-]Drla in glas se je zjaslišal: »Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte! o-gojem, da ne bo šel eno leto več v krčmo in k igri. Spovedovad je luajraji siromake in jim dajial povsod prednost ]:)red bogatini. Brevir t. j. duhovske molitve je t'ako po- božno in p-očasi molil, da je rahil za to dve uri vsak dan. Dolžnosti svojega stanu je natančno in z vso-potrpežljivostjo opmvljall. V tem nam je dal ]5re-lep zgled. Ni dovolj, da le pobožno mofliimo' in hodimo v cerkev, vsakterd' moira tudi doilžnosti svojega stcuiu vestno in natančno oprandjatä. Neki bogati baron se je bil hudo pregrešil nad nekim škofom. ]3o'igo òaea se mu vest ni oglasila, da' bi začel delati poko.ro. Naza-dnje je vendar le prišel k sv. škofu Tomažu in in-ilnesel tisoč dvesto zlaitüh, da bi se s tem oprostil javne pokoire. Toda sv. škof, ki, je bil zvest služaibnlk božji, ni hotel sprejeti denarja, ampak je zahteval kakor od vseh drugih javmo pokoro'. Drugi svetniki so se odlikovali v čednostiili,, ki tudi, niso nujno potrebne zia zveličamje, na sv. Tomažu ]3a vixlilmo zbrane vse čednoisti, ki so vsakemu človeku nujno potrebne za zveličan je: Ponižnost, krotkost, zmerno-St, čistost, potrpežljivost, vdanost v voljo božjo, zvestobo v službi in v stanovskih dolžnostih. Ta' je bil res zgled dobre ovčice in zgled dobrega pastirja. * * * « ■ * * 15. »In bodo moj glas poslušaile in bo en hlev in en pastir«. Vsi ljud.je ceilega sveta morajo ve-romti iste nauke, morajo prejemati iste zakramente in morajo ubogati istega poglavarja. Zato kliče sv. Pavel v pismu do Efežanov: »En Go- spod, ena vera, en krst! Zato p.ra'\'i v I. pismu do Karinčainov (1,10): »Prosim vas, bratje, vimenu Gosipoda našega, Jezusa Krisitusa, da vsi eno govorite din dia naj ne bodo med vami razpoki; bodite popolni v enem duhu iin v eni miisli,«. * * 16. Vsi moramo uboigafi enega pastirja ia se enemu pastirju pokoriltS. Tako je rekel Kristus sv. Petlru: »Ti sii Pester, skaila in na to skalo bom zidal jaiz svojo cerkev in vrata peklenska je ne bodo premaigafe in tiebi bom dal ključe nebeškega ki'aüjesitva. Karkolli boš ti zavezad na zèmlj'i, bo zaTOzano tudi v nebesib in karkoli boš ti razvezal na zemlji, bo razvezano ttidi v nebesdih«. In po vstajenju je rekel Jezus Kristus (Jan. 21, 15) Simonu Petru dvakrait: Pasi moja jagnjeta in enkrat: Pasi moje ovce! Sv. Peter oziroma njegov naslediiik je bil s temi besedami postavljen za vrho^'nega pastirja vseh vernikoiv celega sveta. Njega je treba ubogati, njegovi pastirski pailtoi se moramo vsi' pokoriti. 17. Zdaj pa poglejmo, kako je v tem oziru •po svetu? Ali je en hlev in en pastir? Žal, da smo še daleč do tega, da. bi se iizpoilnila srčna želja Gospoda Jezusa Kristusa. Vseh ljudi na svetu je zdaj okolu d:\Ta tisoč milijonov. Le ena tretjima vseh ljudi je kristja- nov, druga tretjina je niohamedanov in tretja tretjina je paganov. Ali so kristjani vsii edini? Žal, da tega ne moremo reči! Le poloivica kristjanov je katoliška, druga poio^viioa se oklepa krin^ili veir. Na ßveitü je okolu 400 miiilijonov kaitioličanov. Torej te peti del vseli ljudi je katoliške vere in v katoliški cerkvi. Srce Jezusovo ne moTe imeti nad to need'inostjo nobenega veselja. * * * 18. Piapež Leon XIII. se je trudffl na poseiben način, da bi vse razkoine kristjane združil s katoliško oerkvijo'. Klical je k edinstvu sv. vere Ruse, Kopte, Grke, Sirce v Palestini in Babiloniji; sltr-beil je m, dobre misijonarje med paganskimi naroda v Indiji, na Kitajskem, v Avstraliji, v Ameriki in Afriki. Papež Leon XIII. je med razkol-niki in med pagani na novo ustanovil 2 paitiriar-hata, 34 nadškofij, 213 škofij. To je blo veliko delo Leona XIII. Tudi pod njegovimi nasilediniki se nadaljuje delo zia, sv. vero po vsem svetu. Veselo znamenje je zlasti, da so začeli pagani in mohamedani odpiraiti oči in spozniaTOlfe, da njih vera ni prava, in da je krščanska vera boljša v vsakem obziru. V Aziji, Afriki in Avstraliji, se dobe še sedaj hudi malikovavoi, ki molijo za Boga solnce, luno,^ zvezde, drevesa iin živali, toTej stvari. Kakor je iz vsega tega razvidno, je needi-nost v verskem oziiru med narodi na svetu še velika! Imamo mnogo ver in še kristjani niso vsi edini. Vsi trudi misijonarjev in duhovnikov ne morejo pomagati. Nia tisoče misijonarjev je dalo do zdaj svojo kri in s\'oje življenje za sveto kr-ščansko-katoliško vero. * * * 19. Da ustrežemo presvetemu srcu Jezusovemu, moTamo vsi pomag-aiti. Ml ne moiremo sicer iti v Azijo, Avstralijo in Afrilko, da bi tam sv. vero osebno razširjevali, lahko pa z molitvijo veliko pomagamo. Mi postanemo lahko z moilitvijo misijonarji. Na tla načim bomo . razveseljex^aM presveto srce Jezusovo, ki želi, kakor ste slišaK v današnjem sv. evangeliju, da bodi en hlev in en pastir! Z zbranim duhom in srčno gorečnostjo kli-čimo Jezusu: »Kralj bodi. Gospod, ne samo ver-nikoT, ki niso nikdair odpalli od Tebe, ampak tudi izgubljenih sino^v, ki so Te zaipushili; naj se že skoraj vrnejo v očetovo hišo, da ne poginejo od uboštva in g'ladu. Bodii kralj tistih, ki jih slepi zmoita iafli loči neisloiga; privedi" j,ih v zavetje resnice in k edin&tvu vere, da bo kmalu en hlev in en pastìff. Bodi kralj A^seh tistih, ki žive še v starem paiganstvu ailii miohamedans'tvu in pripelji jih iz teme v božjo svetlobo in kraljestvo^. Naj se ■glasi od kraja do kraja zemlje en gilas: Bodi hvala Božjemu srcu, ki nas je rešilo; njemu časi in slava vekomaj. 20. Kristus Je naš pastir in naš krallj, mi pa. smo poklicani, da branimo njegovo čast ®n njegovo kraljestvo, da skušamo njegovo kraljestvo razšii-ja-ti in utrjevati na zemlji, • kajti sovražnikov in razkolnikoi\' je mnogo. Eden izmed najbolj gorečiih učencev sv. Frančiška Asiškega je bili brat Jan. Njemu se je Kristus večkrat prikazal. Malo pTied smrtjo pa se mu je prikazali Zve-ličar v človeški podobi, pa tako siromašen in ubog kakor nihče drug. Brat se je čudom začudil in vprašal: »O moj vsemogočni Bog, zaka.j se mi prikazuješ tako siromašen iln ubog?« Dobil pa je odgovor: »Še bolj sem sdiromašen in zamiičevan v sroiih mnogith kri.stj.anov!« Tako je tudi dan/danes. Kristus je kralj vseh kraljev, gospod vseh goepodo'V, naš pastir, ka:te-remu je dana vsa oblast v nebesih in ha zemlji — toda kako ga nekateri zaničujejo iin ceilo preklinjajo ai: so vsaj mlačni in zaniikarni nasproti njemu! Kristus je res v mnogih srcih siromašen in ubog. Poži\',imo danes vero v Kriistusa kralja, da ne bo v naših srcih siTomašen in ubog. IzgoA-a,r-jajniiO njegovo ime z največjim spoštovanjem; opominjajmo lahkomiselne ljudi, ki delajo Jezusu nečast z besedami ali morda celo s prekli-njevanjem; delajmo mu čaist z lepim, krščanskim žiivljenjem, z lepim zgledom in z natančnim iz-polnjev^anjem njegovih naiukov in njegovih zapovedi. Ce bi kdaj zahteval kdo od nas kaj grešnega, moramo vselej Kristu.sa-kralja bolj ubogati ko koga drugega, čeprav bi biil ta višji od. na.s. Tako so na« iapostoli učili, ko so pred velikim judoA'-skim zborom izjavili: Treba je Boga bolj ubogati ko ljudi. Imamo prekrasen zgled na sv. Tomažu Kandelberškem, katerega praznujemo dne 29. decembra, ki se je uprl angleškemu krailju, ko je ta zahteval nekaj, kar je bilo v škodo s\'. cerk\ i. Odgovarjail je krailju: Treba je bolj ubogali Boga-Jezusa Kristusa ko ljudi. Šel je radi tega v pro-gnamstvo in je veliko trpel, toda Kristusa ni izdal. Na,zadnje je prelil svojo kri, pa Jezusa ni izdal. Umorili so ga v cerkvi pred altarjem (Glej na d:rugem mestu bolj obširno!). Naj nas ta zgled uči, da se ne smemo ndikdar-pregrešiti nad Kristusom in njego^vim kraljestvom, ki je sv. cerkev. Bodimo ])onižni blapoi in vojščaki njegovi, da dosežemo zmago. Cerkev nam kaže pravo pot, ki je Kristus! 21. Ni je nobene bolj goloive poti do večnega zveličanjri, ko posnemanje Jezusa Kristusa, ki je-sam o sebi rekel: »Jaz sem dobri pastiir« in »Jaz sem pot, življenje in resnica.«. Posnemajmo Jagnje božje, hodimo za Krislusoan, dobrim pastirjem, bodimo Njemu podobni v mišljenju, v govorjenju in v djanju in zveličali se bomo gotovo. * » * 22. PodoLni moramo biti Kristusu v mislj'j-nju t. j. imeti moramo vedno 'take dobre misli in želje kakor Jezus Kristus. Kake misli in želje je imelo Jaignje božje, Jezus Kristuis, spoznamo, ako le pomislimo, da je Jezus. Kriistos druga Božja oseba, pravi Bog, ki se je pa tako ponižal, da je bfl rojen v ubogem betllehemiskem Mevca, da je bil z vso ponižnostjo vdan dvema človekoma, Mariji in Jožefu in da je umrl za nae na, sramotnem križu. Ponižnost je prva čednost, ki je navdajala njegovo nebeško srce. Dandanes je po' svetu malo ponižnosti. Prevzetnost vlada človeška srca. Prevzetnost razdira družilne in dela nemiir in prepir, ker se drug nad drugega povišujemo in hočemo več vedeti in več ukazati. Že otroci se upirajo stari-šem in jim odgovarjajo'. Zaipoaiinimo si besede Jezusa Kristusa: »Kdor je med vami večji, bodi 'kaikor manji in kdor je pradistojnik ]>odi kakor lilaipec«. Prevzetnost pia tudi veliko škodi. Neglede na to, da je prevzetnost pregTešna in da bo treba zanjo če prej ne v vicah ali v peklu trpeti, je prevzetnost silno neljuba ljudem. Prevzetnega ■človeka vsi zaničujejo in malo cenijo. Vsi mu za hrbtom go'vorijo, da je prevzeten. Prevzetnost je tudi sama na sebi neumna. Pomisilimo samo, kaj ima človek sam o sebi, da se tako baha? Duša je od Boga, telo naše je od Boga. če' je kdo bogat, se moira zahvaliti stari-šem, po katerih je podedoval ali pa Bogu, ki mu je dal razum, da si je zmal pridobiti premoženje. Če kdo kaj zna, zahvaliti se mora Bogu, da mu je dal razum, ker Bog bi ga bil lahkO' ustvaril slaboumnega. In kaj naj rečemo še le tistiim, kateri so prevzetlii ziavoljo svoje obleke, ki se s svojimi nošami p-ovzdiigujejo nad druge in druge-zaničujejo'? Ti nitaiajo srcu Kristusovemu podobnega sroa in ne hodijo za dobrim, pomižnim pastirjem. Kristfcus je bil P'oniznega srca in ponižnih misli, taki lx)dimo tudi mi! Kake mis'li so še navdajale Jezusovo srce?' Ali je bila morda kaka nespodobna misel? Duša Jezusova je bilia čisfa kot solnce'. Duša Jezusova ni bila zaljubljena v posvetne reči, ampak v neskončno lepoto božjo, je ljubila Boga bolj ko vse-druge reči in mißlila nanj neprestano. Kaj pa naša duša? Ali niso morda v njej vsak dan nespodobne misli in nespodobne želje?' Jezusovo dušo je pa še posebno navdajala ljubezen do Boga in ljubezen do ljudi in cölo do sovražnikov. Njegovo srce ni drugBga misililo' ko-na čast božjo in na odrešitev človeškega rodu. Zato je prišla druga božja oseba, na zemljo, da bi namreč ljudi odrešila. Zato je za nas trpefe in' za nas na siramotnem križu umrla in zato je Jezus umirajoč na. sv. križu prosil za tiste, ki so ga križali. Kako daleč smo za Jezusom! Kako malo ljubezni imamo do svojega bližnjega in kolikokrat se zgodi, da nosimo v svojem srcu po cele tedne,, po cele mesece, po cela leta sovraštvo! To se nepravi hoditi za Jezusom, ki je naš dobri pastir, to se ne pravi piosnemati prečisto srce in pre-čisto dušo dobrega pastirja! Bodimo torej čistega srca, kakor je čisto srce Jezusovo ! 23. Podobni pa moramo biti Jezusu tudi v besedah! Imamo štiri sv. evangelije: sv. Maleja,, sv. Mairka, ev. Luke in sv. Janeza, pa vsi štirje evangeliji so. poni samih ginlji^'ili besedi, katere je govoril Jezns Krist'us. Beremo sicer, da. se je Kristus v življenju večkrat jokal, na. pr., da -se je razjoikal nad mestom Jeruzalemom, - da. se je jokal, ko je zagledal mrtvega Lazarja, a; da se je kdaj smejal .ali posmehoval, ne beremo nikjer. Iz vseh Njegovih besedi odseva d0'bi'0tljai\'0St, usmiljenje in posebno ljubezen dO' Boga in do ljudi. Kako IjubezniK'o se je na pr. potožil Jezus Kristus o Judi Iškariotu! Rekel je samo: »Vi ste čisti, pa ne vsi! Resnično, resnično, povem Vam, eden izmed vas me bo izdal«. In ko ga je Juda na cesti poljubil in s poljubom izdal, mu krotko Jagnje božje nd drugega ■odgoTOTiilo ko: »Juda, kaj s poljubom izda.jaš Sinu človekovega?« Ko so ga veliki duhoivniki ziasmehovali in zaničevali, je Kristus ^'ečinoma molčal ali če je iziiregO'VOT'il, je rekel le kako lepo in krotko besedo. Ko ga je Herod zasramoval in ga oblekel v belo iobleko, je Kristtis ves čas molčal. Pilatu, kateri ga je v smi't obsodil, je tìako krotko in ponižno odgoMarjail, da se mu je smilili in da. je uvi-del, da je nedolžen. Ko so ga sovražniki na križ pribili^ ni bilo slišati iz Njegor\'iIli ust nobene jeze, ampak moli-te^^: »Oče, odpusti jim, saj ne vedO', kaj delajo«.. Take ljubeznive in mirne besede, kakršne so bile ^•edno v ustüi Jeizusa Kr., bi morale biti tudi v našiib ustih! Kakor je ta naš dobri p.a!stir govo- ril, govoriti bi morali vsélej tudi mi. V naših listih bi ne smelo biti ne preklinjevanja, ne nespodobnega govorjenja, ampak dobre in lepe besede! Bodimo dobri pastii-ji vsi, ker vsi smo poklioaaii, da učiimp druge, zlasti mladino! Bodimo vsi dobri pastirja, alasti pa starisi, kaiteri so odgovorni zia svoje otroke! Pa ne mislimo, da Jiezus Kristus ni znal biti nikoli hud in jezen, da ni znai govoriti ostrih besedil Kadar je to terjala ljubezen do Boga in do bližnjega, je bil Kristus tudi hud in jezen. Tako na primer vemo, da je vzel bič in da je zagnali z bičem vse prodagia^-ce iz templja z ostrimi besedami: »Spravite se od tod in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčijske!« Tako vemo tudi, da se je Kristus večkrat zagnal z ostrimi besedami v farrizeje in jim naimTnost rekel: »Hinavci, otroci hudičevi itd.« Tudi v tem moramo biti dobremu pastirju enaki. Kadiiir vidimo hudobijo, je ne smemo nikdar izpregledalti ampak kaznoviaittt. Ako bi na hudobijo molčali, bi bili podobni psu, ka,teri ne laga, kadar prihaja tat v hišo. »Jezite se«, pravi sv. pismo, »pa ne grešilte!« Jeziite se, le jezite se nad hudobijo oti'ok in kaznujte jo po vrednosti a ne grešite t. j. ne jezite se s Si0'vrašt\'0m in pre-klinjevanjem pa tudi ne izpregiedujte in nie molčite! To velja zilasti za slariše in predstojnike, kateri se morajo jeziti iin kaznovati, vendar vselej iz ljubezni do otlrok in ne s sol^•T'ašt^•om in s pre-klinjevanjem. 24. Kaj pa pomaga, ako tudi posnemamo Jezusa Kristusa v miislih in v besedah, če ga ]ia ne posnemamo v dejanju? Ne tieli, ki poreče: Gospod, Gospod, se-bo zveličal, ampak kdor bo delal in živel, kakor je Kristus učil. Kristus je rekel: »Kdor hoče bitli moj učenec, naj položi križ na svoje rame in naj hodi za menoj!« Kaj pa je deM i!n kako je živel Sin božji,, nedolžno Jaignje? Hodil je okrog in pwsod delil dobrote, pravi sv. pismo. Beremo, da je po cele dneve neprenehoma uči, da . je bil na A-ečer truden. Beremo, da je po oele noči prebil v molitvi. Bolnike je ozdra'vljai, mrtlve 'obujal, žaloisDne tolažil. Poleg vsega tega je prenašal Kiriisitus tudi uboštvo tega življenja, ker Jožef in Marija sfa bila uboga. Rojen je bil v siromaišnem hlevcu, trpel je veliko zaničevanja in pregamjajnja, bil j& križan in je na sramotnem križu üzdiihnill dušO'! Kaj je bilo tiorej življenje Jezusa. Kristusa? Bilo je trpljenje in križ. Pri vsiem trpljenju in zaničevanju pa se ni nikdair potožiil, bil je kakor krotko, potrpežljivo jagnje, katero vse potlrpi in se nič ne brani. Učimo se od Njega, ki je naš dobri paistir, živeti itn delat®; učimo se ]30'trpežljivo prenašati vse zopmosti: »Kdor hoče Miti moj učenec, naj vziame križ na svoje rame in na.i hodi za menoj«. 25. Dne 2. maja praznujemo god sv. Ata-nazija, škofa aleksandrijskega. O njem lahko rečemo, da je v trpljenju hodili za Krilsttisom. K» so ga krivoverci pregainjali, se je pet let skrival v nekem vodnjaku, kamor mu je prijaittelj skrivaj nosil jedi. Krivoverci so ga zaitožili, da je nekaj slabega storil. Pripeljali so ga pred svoj zbor. Z Atanazijem pa je prišel tudi diiliovnik Timotej. Priča je bila neba maAopridna ženska, ki je bila nastavljena, da bo pričala proti škofu Atamaziju. Ta priča pa ni osebno poznala' Atlanazija. Ko pridejo v zbor, se duho.vnik Titmoitej dela, kakor dia bi bil škof Atanazij in reče oni ženski: »Povej, žena, ali sem jaiz tebi kaj hudega storil?« Žena,, ki je misliila, da jej govori škof Atlanaizij, reče: »Ti si bil, pmaiv ti! « Tako je bito hitro dokazano, da ni vse skupiaij nič res. Drugokrat so ga obtožili, dia je umoril neke^ga Arzenija, ki so ga bili sami mej tiem cäisom zaprli. Toda med sodbo, je Arzenij ubežal in se pokazal pred sodniki. Tako je blo spet dokazano, da je vse laž, kar so krivo-verci trdili. Sv. Atlainazàj se je moral skoraj celo življenje okrog -potiikatj, ker so ga krivoverci zasledovali. Nekega dne je bežal s čolnom po morju. Preganjaivci so šli z ladjo zia njim. Sv. Atanaizij pa je daH svoj čoln ustaviti in je ukazal jadraiti nasproti svojim preganjavcem. Ko je prišel do njih, ga nilso spoznali, ampak so le pra-šali, ali je škof Atiunaizij s svojim čolnom že daleč. Sv. Atianaizij pa je odgovoril: »Ne, ni dateč!« Preganjavoi so potem dailje hiteli in škof Ata-nazij je mej tem ušel. Tako je t'a svetü mož celo življenje trpel hodeč pO' stopinjah Jezusovih. Hodimo tudi' mi vedno po Jezusovih stopinjah, kakor nam kliče sv. Peter: »Kristus je za nas trpel in vam zgled zapustil, da hoditfe po> njegovih stopinjah«. * * 26. Če so dvčiioe na paši raztresene in pride naiglomia volk, tedaj tečejo nagloma skupaj in bežijo pred njim. Dobri pastir pa jih brani, da jim volk ne more škodovati. Mi se tudi imenu-jiemo ovoioe. Naš pastir je Kristus. Volkorvi' pa so sovražniki Kriistuso'Vi. Vo'lk, ki n;as booe rlaiztrgati je hudobni svet, ki nais zavaja na pregrešne poti; volk je satain, ki okroig teka in išče, koga bi požrl; voilk je naše izprijeno meso. Bežimo kakor dobre ovčioe proč od hudobneže v! Kam pa naj bežimo? Naš pastir je Krdistüs, ki se je sam imenoval: »Jaz sem dobri pastiir«. Ni se nam treba bati volka, dokler smo^ s Kristusom, ker je rekel: »Ja'z sem dobri pastir. Dobri pastir dia življienje za svoje ovce!« Bodimo tedaj dobre Kiliistüsove ovčioe, ker je Kristus naš dobri pastir. Za njim hodimo, njegove zaipovedi izpoikijujmo, njega posnemajmo v mislih, željah, besedah in v dj'anju, kakor nam priporoča sv. Petter: »Krilstus je za nas trpel in vam zgled zapustil, da hodite po njegovih stopinjah«. * « * * * * 27. Sv. apost'ol Petter, gla,va vseh apostolov, skala, na katero je Kristus sezidal svojo cerkev, je pisal prvim kristjanov dvoje pisem, s kalterima jih potrjuje v sv. veri in tolaži v velikem trpljenju, katero so morali prvi kristjani prenašati. On priporoča kristjanom v trpljenju potrpežljivost, kakor beremo v današnjem sv. berilu. Pravi nama-eč: Preljubi, Kristus je sa nas trpel in vam zapustil zfjlecl, da hodite po njegovih -stopinjah potrpežljivosti. To so prelepe besede! Sv. Peter hooe, da imejmo vedno pred očmi kri-žanega Jezusa. Od križamega Jezusa se učimo potrpežljivosti, od njega se učilno trpeti. Motijo .se kristjani, kateri mislijo, da se bodo zveEčali brez trpljenja. Kdor se hoče zve'licafci, mora trpeti, mora posnemati zgled, ki nam ga je dal gospod Jezus Kristus! To so besede sv. Petra, prvega učenca Jezusovega: Kristus je za' nas tirpel in vam zgled zapustil, da hodite po njegovüi stopinjah potrpežljivosti. Res je, da mnogi' \-eliko trpijo, ali res je tudi, -da veliko tožijo in z ne vol jo in jezo vse zasluge izgubljajo. Mailokdo se spomni, da po prai\dici tTpi, malokdo se spomni na Jezusa, ki je bil popolnoma nedolžen, pa je ^-endar vse molče in ra-dovoljno prestal. Takim ljudem, ki v trpljenju tožijo in se jezijo pa ne pomislijo, da po praivici trpe, kaže sv. Peter v cl'anasnjem sv. berilu zgled Jezusa Kristusa, ko pravi: On ni greha storil, tudi ni bilo goljufije ali laži v njegovih ustih. Kristus ni nobenega greha storil, tudi ni Ijilo goljufije ali laži v njegovih ustfLih, pa je vendar vse voljno trpel. Koliko boilj Idì morali mi voljno prenašati vse trpljenje, ker trpimo po pravici za svoje grehe, za svoje goljufije in zvijače. 28. Sv. Peter pa daje v damašnjem sv. berilu še druge nauke. Mnogi razsajajo in kolnejo, če se jim kaka krivica zgodii! Ljudje ne morejo prenesti brez prepira, brez preklinjie^vajnja nobene-niti najmanjše krivice. Tega Kristus ni delal, pravi sv. Peter: On ni klel, ko so ga kleli, ko je trpel, ni pretil, temveč se je voljno vdal Pilatu, ki ga je krivično obsodil v smrt. V tem nam je Jezus Kristus dal prekrasen zgled! Večkrat se ozirajmo na križanega Zveličatrja, da bomo tudi mi tiaki, da ne bomo kleli, ko n.as bodo drugi pre-klinjialli, dia «e ne bomo togoitlili, ko nas bodo drugi obsojali in vse slabo o nas govorili'. Kristus; tega nil delal in tndi mi tega ne smemo delalti. 29. In za' koga je Kristus toliko trpel? Za nas je toliko trpel In um'rl; njego-vo trpljenje je naša odrešitev, njegova smrt je naše življenje, njegova prelito kri je cena našega zvelicanja. On je, pravi sv. Peter v današnjem sv. berilu, naše grehe nosil, je za naše grehe na lesu križa svoje telo žrtvoval. Z ranami Jezusovimi ste ozdravljeni. Mi smo tedaj ozdravljeni z ramami in s smrtjo Gospoda Jezusa Kr. Premišljujmo več-kra.t te besede, da ne bi več grešili, kajti naši grehi so rane na Jezusovem telesu, naši grehi so krivi smrti Jezusove. Kako malo je kristjanov,, ki bi to premišljevali! Navadno so ljudje lahkomiselni, zato grešijo tako rada in se vdajajo sužnosti peklenskega duha, iz kafere jih more rešiti le dragocena kri Jezusova. Pri sv. spovedi se izpirajo grehi ' le z dragoceno krvjo Jezusa Kristusa. * * * 30. Sv. Peter pravi dalje: Bili ste, kakor izgubljene, po svetu razkroj)ljene ovce, sclaj ste se izpreobrnili k svojemu pravemu pastirju in škofu svojih duš. Po teh besedah smo mi ovčioe Jezusa Kristusa, on pa je naš pastia- in naš škof. Oe smo pa ovciioe Jezuso^ve, moi'aano vedno zvesto zii Jezusom hoditi, da kam ne zahredemo, kakor ■smo že večkrat zabredli z raznimi grelii in hudobijami. On je naš doM-i pastir, ki nas vodi na dobro pašo. Držimo se tedaj le Njega! Pri njem najdemo nauk, kako nam je žiTefi in kako Bogu služiti, da se gotovo zveličamo. Kristus sam je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje, jaz sem luč sveta, kdor hodi za menoj, ne hodi po temi, ampak bo imel luč življenja. Ne bodimo torej ko izgubljene ovce, ki nimajo pastirja. Držimo se PastiTja, držimo se sv. katoliške cerkve, ki jo je on ustainovil, da nadaljuje Njegovo delo. * * * 31. Sv. evangeliji^) mam pripovedujejo, da je Jezrs svojo cerkev tako-le ustaaioivil: Zbiral je vernike okolu sebe in je potem izmed njih izbral 1) Glej vprašanja v Velikem katekizmu 193—23c. dvanajst apostolov, , katerim je dal oblast, da smejo Ijudsitlvo učiti, mu deliiti sv. zaikramen'te in je voditi po pot-u zvelioaaija. To'da Kristus ni hotel, da bi cerkev imela več poglavarjev, ampak le enega. Zato je izbrad izmed dvanajsterili apostolov sv. Petra, katteremu je ■ izročili vrhovno, najvišjo oblaist, ko mu je rekel: »Tebi bom dal ključe nebeškega kiuljestva; karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezaino tudi v nebesih in karkoli boš raizvezal na zeinlji, bo razvezano tudi v nebesih (Ma;t. 16, 19)«. »Pasi moja jaignjeta . . . pasi moje ovce (Jan. 21, 15—17)«. Tako morajo biti vsi, verniki, duhovniiki in škodje, pokorni prvemu- škofu sv. Petru in njegovim naslednikom, rimskim papežem. Kristus je dail sicer duhovsko oblast tudi drugim apostolom, toda sv. Petru na po'Seben način. Yvsem drugim je dana ta oblaist tako, da jo morajo izvrševati le v složnosti in pokornosti do sv. Petra, edinemu sv. Petru je dana tako, da ni od nikogar odvisen na zemlji ko od Boga. Škof, ki g'a naslednik sv. Petxa ne potrdi, nima nobene oblastii. Tak škof je razkolntk in če uči nauke, ki jih jfe rimski paipež obsodil, je tudi hkrati krivoverec. 32. Ob čaisu sv. apostolov je bil Rim glavno mesto celega sveta. Tam je bilo več bogastva, več sijaja in več učenosti ko v vseh drugih deželah skupaj. Pa bilo je tudi več izprijenosti in več greha ko v vseh drugih deželah skupaj. Tja je prišel sv. Peter okolu 1. 42. po Kr. rojstvu^ Nekateri pravijo, , da mu je sam Jezus to naročil. 1U:H drugi pa trdijo, da so apostoli .sklenili, naj gre sv. Feter v Rim. V Rim ga je spremil najbrže sv. evangelist M-aark. V Rimu je začel sv. Peter takoj oznanjevati sv. evangelij t. j. Jezusa, ki je za nas. umrl na križu, ki je pa od mrtvih vstal in v nebesa šel. Kmalu je pristopillo, k sv. cerkvi lepo število Rimljanov. Tem prvim krlisCjanom v Rimu je pisal pismo sv. Pavel. Sv. Peter pa ni ostai od tistega časa nepretrgoma v Rimu, ampa.'k je poitoval po raznih krajih, da je povsod kristjane potrjeval v sveti veri. Nazaidnje pa se je spet ]^o■^a'ni!l v Rim, kjer je takrat vladal kr-\'oločni cesaff Neron, ki je začel strašno preganjaiti kristjane. Sv. Ambrož pripoveduje o tem to-le dogodbico: Pagani v Rimu, ki so sovražili krščansko vero, so bili najbolj hudi na sv. Petra. Za.to so kristjani svetovali sv. Petru, naj bi se nekoliko umaknil, da bi ga ne umorili. Sv. Peter si je sicer želel mučeniške smrti, a se je vendar-le \-dal prošnjam in je po noči bežal iz mesta. Ko je prišel do mestnih vrat, je zagledal Jezusa, ki je pravkair prihajal skozi vrata v mesto. Peter reče: »Gosi-iod. kam greš (Domine, cruo vadiš)?« Jezus Kriistus odgovori: »Grem v Rim, da se dam še enkrat križati!« Peter je takoj razumel pomein teh besedi. Vrnil se je in i^oviedal kristjanom prika:zen. Kmadu potem so ga pagani ulovili in zaprli v ječo, kjer je bil več mesecev. V ječi jih je mnogo izpreobrnil, celo čuva.ie. Nazaidnj-e so ga peljali na. morišče, da bi ga križali. Prosil je, naj ga ki'ižajo z rokami navzdol in z nogami navzgor, ker da ni vreden tako umreti, kakor je umrl Gospod Jezu? Kristus. To se je tudi zgodilo. Umrl je 1. 67. p' Kristusu. Posvetil je vartikansko polje s svojo krvjo. Hkrati je posvetil s svojo krvjo prestoli rimskega, škofa in poglavarja katoliške cerkve. Cerkev, ki je namenjena za cel svöt, mora imeti vrhovnega, pogfeivarja, kajti drugače hi se vse podrlo, kakor bi se podrl obok, če bi ne vložili tudi zadnjega kamena. Vrhovni poigiaivar sv. Cerkve je skala, jie kamen, ki veže vse škofije in vse župnije in duhovnije celega sveta. Ta skala sitoji trdno vsa stoletja. To je v zgodovini čloiveštva največji čudež, kajti vsa druga kraljestva so v teku stoletij razpadla, se morda spet ustanovila pa spet .razpadla^ le ta skala stoji neomajno. Ta skala je videla staTi vek, je videla srednji vek, novi vek in trdno stoji t^udi v najnovejšem veku. Tako se uresničujejo besede Kri-stuso-ve: »Ti si Peter, skala! Na tej skali bom zidal jaz svojo cerkev in vrata peiklenska je ne bodo premagala!« Letos praznujemo jubilej Oiglejske ceirkve. Vse hiše v Ogleju iz tistega čaisa so izginile — le cerkev in nje zvonik sita ost'ala, ki pričata, da je le kat. cerkev stalna. Ta vtis napravi oglejska cerkev in zvonik na vsakega, ki prdide v Oglej! Vse je minljiK-o, le katoliška cerkev kljubuje vsem časom. Bila bi pa gotovo razpala v teku stoletij tudi kat. cerkev, ko bi je ne bi Kristus postavil na večno skalo. Ta skaila veže sever in jug, vzhod in zahod. Zato smo vsi dolžni hvalo tej skali, da smo katoličani, da uživamo dobrote katoliške cerkve, da sprejemamo sv. zakraanente, da živimo In umiramo v millosti božji. Vsi, škofjej duliovniki in verniki, moramo biti sv. Petru oziroma njegovemu nasledniku pokorni, ker je Kristus cM sv. Petni m njegovim naislednikom. vrhovno oblast. Kafr oni zavežejo na zemlji, je zavezano tudi v nebesih! V cerkvi mora biti tako, kakor pravi današnji sv. evangelij: En hlev in en pasftir! Vsi župniki in duhovniki morajo biti pokoxni svojemu škofu, vsi škofje vrhovnemu pogtaAiarju, nasledniku sv. Petra, ki je ritaski papež. Sv. Peter je bil namreč petindvajset let škof v Rimu in je umrl kot rimski škof, aato so njegovi nasledniki rimski škofje. * * 33. Na tla način je v Kristusovi cerkvi največja edinost. Kar rimski paipež zaveže, je zavezano pred Bogom in pred ljudmi m kar on raz-Teže, je razvezaino pred Bogom in pred ljudmi. Prav radi tega pa se po celem katoliškem svetu ■oznanjuje en nauk in se povsod delijo isti zakra-m-enti, kajti povsod ukazuje eden t. j. naslednik sv. Petira. Narodje govore sicer razne jezike in se mora krščanski naaik učiti v raznih jezikih, a vsi kaitoliški duhovniki vseh pokrajin in vseh jezikov učijo le en nauk in delijo iste zakramente. Pojdite v največje mesto ali pa v zadnjo gorsko vas, povsod je katoliška cerkev enaka. Vsak katoličan ve, kje je njegov župnik, vsak župnik ve, kje je njegov škof in vsak škof je pokoren nasledniku sv. Petra, rimskemu papežu. * * * 34. V claiiiiašnjiem sv. berilu čitamo; »Bili ste^ kakor izgubljene ovoe, zdaj ste se pa izpreobrnili k pastiTju in škofu svojiih duš«. Tia pastir in škof je sam Jezus Kristus, ki je nevidni poglavar sv., cerkve, a pa,stirji so tudi nasledniki sv. Petra, ki so vidni poigfevarji sv. cerkve in nam&stniki Kristusovi. Za, njimi moiramo hoditi kot ovčice zvesto izpolnjujoč njih nauke din go-reoe sprejemajoč-sv. zakramente, ako se hočemo zveličati. Kdor se ne drži pastl'rja, je izgubljena ovca, ki je v ne-varnoslti, da zajde v propad. 35. Čuvajmo se zlasti dandanes krivih prerokov. Še nikdar ni bilo toliko brezvercev in hu-dobnežev kakor dandanes. Ti sicer ne moi'ejo premagati cerkve, toda škodijo nam lahko veliko. Kdor noče še bridko obžalovati, da je hodil za. neumneži in hudobneži, naj se tesno oklepa svojih dušnih pastiirjev. časi so hudi. Starisi naj gledajo na svoje_otroke, da jim ne ziabredejo v zmote in grehe. Že od rosne miiadosti jih morajo-učiti strahu božjega, spoštovanja do dušnih pastirjev, pokorščine, ponižnosti, lepega govorjenja in lepega obnašan.ja. ■ O Kristusu, dobrem pastirju, pravi današnje sv. berilo: »Hodite po njegovih stopinjah. On ni greha storil, tudi ni bilo goljufije v njegovih ustih. On ni klel, ko so ga proklinjiaii, ko je trpel, ni pretil«. Ali niso te-besede prav za naš čas, v kaiterem je samo ]Dre-klinjevanje, sama goljufija in hudobija? Nikar ne hodite za hudobneži in preklinje-vavci, am]jak držite se naukov dobrega Pastirja Jezusa Kristüsa, ki je dai za nas svoje življenje in ckžite se Ki'istusovegia nam'^toiika, ki jie vidni* poglavar ev. cea'kve in naš dušni pastir. Ka;toli~ čami moramo biti aliasti v teli prežaiostnili časih vsi edini v pokorščini do vrhovnega poglavarja, rimskega papeža, do svojih škofov in dušnih paistirjev in vsi edini v naukih, da ho svet videl, da je mej kaitolica-'ni en hlev in en Ì3astiT. Kdor je pokoren papežu, škofom in dušnim pastirjem, je. pokoren samemu Jezusu Kristusu, ki je prav aa prav naš ledini Pastir, ki vlada sv. cerkev nevidno in jo vo'di po pravem potli v večno življenje. Pa.i3ež, škofje in drugi dušni pastirji so le namesitniki tega najboljšega Pastirja. * « * * s= =s * * * 36. »Jaz poznani svoje in moje poznajo mene«. Jezus pozna natančno vse svoje ovčice, vse njih miteii in želje, vse njih prošnje in molitve. To A-elja 7ja njegO've ovčice v nebesih, v vicah in na zemlji. Nikar si ne mislimo, da so naše prošnje njemu neznaine. Ce mi prosimo Jeziisa za duše v vicah, nas Jezus tako sliši, kakor da bi govorili na zemiji s^-ojemu očetu ali maferi. Če se obračamo s prošn.j.ami do svetnikov, nas Kristus slisi in nas po njem slišijo sveitniiki, kakor bi se obračali na zemlji do kakega prijatelja, naj posreduje za na® pri višji osebi. Jezus je z nami in svetniki in svdtnice božje so z Jezusom, ki v njem in po njem poznajo vse naše prošnje in vse pre- morejo, saj so njegovi bratje in sodediči nebeškega kraljestva. Zato je dobro in koirietno, da čaistimo tudi svetnike in svetnice božje, da se njih moiMitvam in prošnjam pripoTocamo dn da jih kličemo na ]>omoč. 37. V tem se raziločujemo od Interanov, ki nam očitajo, da prvi kris'tjani niso fega delali in da je oešoenje Marije Device in svetnikov mali-kovanje. Nauk luteranO'V je popoinoma na]3iaČ6n. Ko je bila Manija Devica še na zemilji, jo je sam angel Gabrijel v imenu vsemoigočnega Boga pozdravil in pooasltiO. na tak način, da l>i ji mi ne mo'gli take časti izkazati, oe bi jo častlili, do sod-njega dne. Ko je bila še na zemlji, so jo prosili, naj posreduje pri Jezusn. Vemo iz sv. e-vangelija, da je poisrediovala v Kami galilejski pri ženiitnini, ko je zmanjkalo vina in Jezus je nje prošnjo uslišal ter premeniil vodo v vino, da je bilo potem vina dovolj. öe so jo pa že na zemlji vsi častili in klicali na pomoč, .aili je ne bomo sedaj oaistili in klicali na pomoč, ko je v nebesih, pri Jezuisn. Prav tako so luterani v veliki zmoti glede češčenja svetnikom'. Ko so bili še živi, so jdli verniki častiili in se jian priporočali v molitev. Tudi mi se drug drugemu priporočamo v molitev. Ohranjenih nam je tudi mnogo spisov iz dolie prvih kristjanov, v katerih beremo, kako so v prvih stoletjih klicali svetnike na ]>omoč in jih častili. Naj navedem en saan zgled! Ohranjen nam je go-voT, ki gia je imel sv. Gregor Nisenski, brat sv. BaziMja, na grobu sv. Teo'doxja. Sv. Teodor je bil vojak v riiinski legiji. L. 306 po Kr. pa je rimski cesar izdai odlok, da je treba vse kristjane prisiliti, naj darujejo bogovom. Kdor bi tegia ne hotel, naj umrje! Sv. Teodor je stanovittoo vzttrajal v . ljubezni do Kristkisa. Zato so njega kot vojaka še posebno mučili. Zvezali so ga na natezavnico in mu z žellieznimi kreanplji istrg-ali meso s tellesa do samilh kosti. Svetnik pa je mej tem molil psalm : »Hvaliti hočem Gospoda vse čase; moja usta mu bodo oznanjevala slavo«. Sodnik mu je rekel: »Ali nisi neumen, da toliko trpiš zavoljo človeka, ki ga imieaiuješ Kirilst'usa in ki je bil sramotlno obsojen v smrt? To je sramota!« Sv. Teodor pa je odgovoril: »To sramoto trpita jaz in vsi, ki verujemo v Jezusa, z največjim veseljem«. Ko vidi sodnik, da gia ne moTe pregovoriti, da bi odpadel od Jezusa, ga obsodi v smrt na grmadi. Peljali so ga tedaj na morišče. Sveitnik sie prekriža in stopi na grmado, ki jo zažgejo. Slaveč Boga. je sv. Teodor izdihnili svojo dušo. Pobožna kristjana Evzebija je pobrala ositanke in jih pokopala. Na grobu so krisitjani) imeli vsako leto shod in govor in ohranjen nam je tak go'vor, ki ga je imel sv. GregoT Nisenski. V tem govoru proslavlja sv. Gregor čednosti sv. Teodorja in ga kliče na pomoč za razne stiske, v katerih so bili takrat kristjani. Hkiaiti se mu zahvaljuje za ra,zne dobrote in pomoči, ki jih je izprosil od Jezusa. Iz tega govora je razvidno, da so nekdaj častili in klicali na pomoč svetnike in svetnice božje, kakoir jih časti in kliče na pomoč cerkev dandanes. Svetniki in svetnice božje so v nebesih pri Jezusu in posredujejo in prosijo za nas. V omenjenem govoru beremo iiako-le: »Kdor-koli pride na grob, želi doitiakniiti se njegoive rakve in smatina za blagoslov in poisvetitev, če se le dotakne. Ce se komu posreči dobiti le malo prahu iz rakve, v kaiteri počivajo svetaiko'vi os'taiiki, hrani ta prah ko't; dragocenost največje vrednosti. Najbolj srečni pa se štejejo ti, kaiter'i se morejo dotakniti svetih ostankov samih; objemljejo jih, kakor daj bi bil svetnik še živ; dotikajo se ostankov z usti, z očmi- in s čelom in točijo nanje solze gorke ljubezni; kličejo ga na pomoč, naj bi zanje prosil, ker so prepričani, da kot služabnik božji vse tehko doseže od Boga. Uči se iz tega, o bogaboječe ljudstvo, kako dragocena je pred Bogom smrt svetnikov«. Tako je govorii na grobu sv. Teodorja sv. Gregor Nisemski. Njegov go-vor nam je ohranjen. Iz njeg-a spo-znamo', da je natuk sv. Cerkve danes pra.v tak, kakršen je bil nauk prvih krisLjianov. H koncu je sv. Gregor goreče prosil sv. Teodorja, naj izprosi pomoči za grško cesai'stVO', kateremu so takrat pretSlli z vojsko sovražniki: »Prosi za svojo domovino . . . Bojimo se, da pridejo na nas nadloge in nevarnosti, kajti nedaleč od tod so sovražniki, ki se priipraA'lljajo na vojsko proti nam ! ... O čudodelni in pi'esvetdd mož mej. muče-niki, naj bi po moči tVoje moEtve in molitve t^-oji'h tovarišev postada krščanska zemlja, rodovitno polje, ki naj roidd v veri v Jezusa Kristusa vedno bogate, in prekrasne sadove večnega življenja t.-j. življenje v Kristußn Jezusu, kateremu bodi z Očetom in sv. Duhom slava, gospodstvo in čast sedaj in vedno in na vekov veke«. Tako so častili prvi kristjani svetnike in svetnice božje, kar dokazuje, da je naaik Intera-nov popolnoma napačen. Zato pa inoramo' po šegi prvili kriistijanov goreče klicati na pomoč presveto Devico in druge svetnike. Zmi&limo se A'seh tisoč in tisoč svetnikov: apostolov, mučen-■cev, spoznavavcev, devic i-td. in prosimo jüi, naj posredujejo pri Jezusu, s katerim so združeni, za milosti, dobrote in pomoči, katerih polrebujemo za življenje in zla večnost. Nikair torej ne miölimo, da naše prošnje, ki jih obračamo do s^j^tinikov, ne pridejo do Jezusa. Jezus je Bog in poizna svoje in one poznajo Njega. '.Hin/--: /iflÄ;!^'^;- ' .. -y-^ ■ II. v " 1. ' '- ^ l'I : t' rs. .............................................................................................milili....................................... PETINTRIDESETO BRANJE. ZA PRAZNIK SV. JOŽEFA. 1. Sv. Jožef .je bil pravičen mož. To izpričevalo mu daje .sv. evaaigelilj oziroma vsam Bog. Sv. Jožef je bil pravičen mož, zato ga je Bog ]:)o\'ztligiiil nad vse može, da ga je postavil za rednika Svojemu Sinu Jezusu in za zakonskega moža in rednika Marije", prečiste Device in ma- tere Božje. Tako je sv. Jožef visoko postan-ljen, da bi se vsi naaij ozirali in ga posnemali v sv. čednostih, zlasti v pravičnoisti. * * * 2. Božja previdnost mu ni zastonj dala imena Jožef, ki je hebrejska beseda in pomeni laihko dvoje, mamreč moža, ki nam je odvzel sramoto in moža, po katerem nam je Bog veliko' dodal. Sv. Jožef je mož, po katerem nam je bila odvzeta sramota in nam je bilo veliko dodano, ker on je bil rednik Jezusa Kristüsa, Sinu Božjega, ki nam je odvzel STamoto greha in nam je dodal še večno življenje in večno, zveličanje. Največ pa je bilo njemu samemu dodano, ker je bil povišan nad vse može in svetnike in izvoljen iizmed vsega, človeštva, da je skrbel za, Jezusa, Sina Božjega in Marijo, deviško, maiiter Božjo. 2e o egiptovskem Jožefu, ki so ga bili njego^vi bratje prodali v Egipt, je rekel njegov oče na smrtini postelji: Jožef, ti si kakofr sadno drevo, ki na daleč razteza svoje veje in rodi obiilo saidu, koliko bolj smemo te besede porabiti o sv. Jožefu, ženinu M. D. in redniku Jezusa Kr.: Jožef, ti si kakor velikansko sadno drevo, ki je .po vsem svetu raztegnilo svoje veje iln ves svet ra.zveselilo s sadjem pravičnosti. • 3. Pravičnost je čednost, ki je podla.ga vsemu blagostanju v družinah, v družbah in v kraljestvih. Kjer ni pravičnosti, razpade vse. Zgo- dovina nam priča, da so kraljestva bila trdna, dokler je vladala v njili pravičnost, a da so raz-|j:adla, ko ni bilo več v.njih pravičnosti. Tako nas tudi uči izkušnja, da so družine srečne in trdne, dokler je v njih pravičnost, a. da propaidejo in olražajo, ko niso več ]>raTične. * * * 4. O kraljestvih, ki so razpala, ker niso bila pravična, imamo zglede v našem času. Prav tako vidimo s svojimi očmi, kako propadajo društva in družine, katerih ni več pravičnosti. Družine, katerim so dobri, vestni in pravični očetje zbrali veliko premoženje, razpadejo, ko zavladaijo malopridni, hudobni, neči-ijtòsti in pijanosti vdani sinovi. Krivičnost, za-pravlji"\-ost in pijančevanje — to je povodenj, to je vihar, ki podere vsako še tako trdno zidano hišo. Celo kat. cerkev in krščanska vera bi morali ]5ropasii, ko bi ne imeli za podlago pravičnosti. » * * T). Sv. Jožef .je bil pravičen v vseh ozirih: do Eoga, do samega sebe in do bližnjega. Pravičnost in zlasti pravičnost do bližnjega je pogla\'itna krščanska čednost, je steber, na Icaterem sloni ves družabni red. Če izpodmakue-mo hiši podlago, ee iapoidmaknemo stebre, na . Tcaterih sloni, se mora porušiti. Tako je s človeško družbo, če ji izpodmaknemo steber pravič- nosti, mora družba razpasti. Zalo priiporoča sv. Pismo, ki je božja beseda, vsem ljudem zelo slovesno pravičnost. Knjig-e Starega zakona govore-na vseh straneh o pravičnosti: Ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem zo^per SAojega bližnjega, ne želi svojega bližnjega žene, ne želi svojega l^iližnjega blaga itd. V noA-em zakonu je Kristus slovesno i:ovedal: »Dajte cesarju, kar je cesarje-A'ega in Bogu, kar je Božjega« in na drugem mestu: »Blagor njim, ki so lačni in žejni pravice, ker naisičeni bodo« in na drugem mestu: »Ako ne bo Aiaša iDravičnost večja ko j^ravičnoiSt pismoukov in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo«. Nobene sv. čednosti ne priporoča božja beseda bolj ko SA', pravičnost Pra!\-ičnosf je stelJer vsiemu družabnemu redu, steber člo\'eškemu ži-\--Ijenju. In da bi ta steber še bolj držal, spoipolnil ga je Kristus s požrtvovar\aio nadnaravno ljubeznijo'. In to sv. čednoisit je imel po iiz]3riöeA'ajiju samega Bog'a sv. Jožef v najboljšem pomenu besede. Jožef je bil pravičen ?»ož. Njegova pravičnost je svetila vsem ko-t svöti jasn^o sobice iia nebu. Zato ga je Bog pred vsemi kralji in cesarji, odbrali in ga visoko povišal in neizmerno po-časlil. Zaitb pravi sv..cerkev v prekrasni pesmi o Njem: »Jožef, ti si krasoUa neba, ti upaaije naše in steher sveta!« Ta mož, ki je steber s^-eta raxli svoje pravičnosti, je postavljen delavcem in vsem ljudem za zgled. Dokler ne bodo ljudje tega pravičnega moža posnemali, ne bo bolje na svetu. Nastala je mej ljudmi zmešnjava, ker je zmanjkala ]>ra- vicn'ost, ljudje so začeli vpidii na poinoč, ker se je porušil steber pravičnosti, kakor vpijejo na pomoč ljudje, če opazijo, da se hiša podira. Izginila je praivičnosf, zia,to- se stiskajo drug drugega, se odirajo in slepairijo, se preklinjajo in poJjijajo. Nastate je mej nami velika needinost. Vsi obžaHujejo, da ni več nobene složnosti, ki bi bila nam v veliko korist. Pa zakaj ni siiožnosti? Zato ne, ker je izginila pravičnosti in ker je zamrla sv. vera, iz katere iz\il'a sv. pravičnoet. Da se zopet doseže edinost, je nujno po'trebaao, da se vsi vrnemo k sv. veri in k sv. pravičnosti, ki izvira iz vere. Dokler se to ne zgodi, je vse zaistonj ! Justiltia fundamentum regnorum, to se pra'vi: Pravičnost je podlaga, je steber kraljestvom. Kjer ni pravičnosti, oziroma tndi svete vere, tam mora •\'se razpasti, in se pogubiti. Veliki vlaidika Strossmayer, je ziapiisal ta-le izrek: »Le to^ je trajno, je lepo, vzvišeno in koristno . . ., kar se opira na pravičnost in ne to, kar ustvarja sila«. Lepe so te besede in vredne, da si jih vsak človek gioboko zariše v srce. Pri vsakem dejanju se torej poprašajmo: Ali je to pravično? Ce nam vest reče, da ni pravično, nikar ne storimo tega, ker ne bo imelo obstanka, ne bo prineslo sreče in blagoslova: »Le to je trajno, je leipo, vzvišeno in koristno, kar se opira na pravičnost in ne to, kar ustvarja sila!« Sv. Ambrož uči, da pravičnost daje človeku mošt^'o, mu daje pogum in moč, nasprotno pa mu nepra^Mičnost jemlje moštvo, mu jemlje pogum in moč. Kdor ni pravičen, je strahopeten in iDoječ. Bodimo tedaj po zgledu sv. Jožefa pra- vieni, pa bomo možje, pogumni, močni in neustrašni. * * 6. Praivičen Je tisti, ki cleia vse prav t. j. po božji positar\'i ali po vesti, ker je vest kazalo postave. Rarmajmo se vselej pO' božji postavi, ki jo je Bog dal po Mojzesu mej gromom in bliskom! Ako bomo pravični, bomo tudi mi, kakor Mojzes in sv. Jožef, ljubi Bogu in ljudem. Mojzes in sv. Jožef, oba sta bila radi pravičnosti vredna, da st(a videla velilčastvo Božje, Mojzes na goi'i Sinaj, sv. Jožef pa v Jezusu Kristusu, ki ga je pestoval, redil, loblačil ter zanj skrbel. Oba sta bila zavoljo zvestobe in krotkoisti, kakor pravi današnje sv. berilo, izvoljena izmed vsega človešt\'a; obeh spomin je blagoisflovljen. * * * 7. Popolna pravičnosit je zelo redka in zato tudi zelo imenitna sv. čednost. Prej najdete dandanes bogatega čloTCka milijonarja, ko vseskozi pravičnega, prej učenega ko vseskozi pravičnega. Iz tega je razvidno, kako imeniten mož je bil sv. Jožef, ženin Marijin in rednik Jezusa. Kr., če mu samo sv. piismo ali prav za praiv sam Bog daje spričevalo, da je bil pravičen. To je čast nad vse druge čaisti, to je slai\''a nad vse druge slave. Zato pmvi današnje sv. berilo o sv. Jožefu, ki je bil sicer ubog človek, da ga je Bog častitljivega storil pred obličjem kraljev, da. ga je storil mogočnega v strali sovražnikom, da ga je peljal v oblak, kjer je gledal obličje božje in kjer mu je sam Bog dal zapovedi in poS'ta\-o zìa-Ijeaija in modrosti. Bodimo torej pravični, ako hočemo biti kdaj povišani in priti v oHak, kjer bomo gledali Boga iakor Mojzes in sv. Jožef od obličja do obličja. Pravičnost je največja časit in slava za. vsakega človeka. Pravičnost je več ko kup srebra in zlata, je več ko veliko posestvo, več ko vsako odlikovanje na tem svetu. * * 8. Življenje Jožef ovo pa nam daje še drug zelo koristen nauk. Jožef se je preži-\'ljal s pridnim in pravičnim delom rokodelst^-a, kakor •svedoči sv. evangelij. Dal nam je prelep zgled, kako se moramo txidi mi preži-vljati s pridnim in pravičnim delom svojili rok. Nihče naj se ne sramuje dela. Pošteno delo je za A'sakeg'a člo-\-eka čast, pa je tudi dolžnost, ker kdor ne dela., naj tildi ne je! Kakoi" nam dokazuje sv. Družina, si ■s pravičnim delom človek ne nabere bogastva, ampak le potrebnih reči za lepo in bogoljubno življenje. Sv. Jožef ni bil bogait, čei^rav je ]3ridno delal. Tako se navadno godi tudi dandanes pravičnim rokodelcem dn delavcem, llbivajo se, pa ne obogatijo. To pa ne sme nikogar žalostiti. Človek bodi lepo zadovoljen in vesel, če ima potrebnih reči za življenje. Bogastvo ni koristno in navadno tudi ni pravično. Bogast\'a si člo^•ek navadno ne nabere s pravičnim delom. Zato naj se nihče ne pritožuje, češ, ubivam se in ubivam, pa sem vedno ubog, drugi pa manj delajo, pa so bogatejši od mene. To so prazne pritožbe. Vesel in zadovoiljen bodi, če imaš po'trebnil-i reči za iepo življenje in hvali vsak dan Boga, ki ti daje vse to. Tvoje bo-gakStVo bodi v pravičnjosti, kakor je bito bogastvo sv. Jožefa v pravičnosti. Znamenje tvoje piravično-sti bodi pridno deto. Prichio delo in pravičnoisit so kakor brat in sestra, Ako vidiš človeka, ki nič ne dela pai vendar veselo in razkošno žiA-i, že labko sklepaš: Ta ni pravičen. To je stara in zlata resnica, ki jo je Bog' razodel že Adamu v raju, ko mu je-govoril : V potu svojega obraza boš jedell svoj &uh. Ko bi ljudje izpolnjevali ta nauk, bi ne imeli dandanes socialnih zmed in revoilucij. Izpolnjujmo besede-božje, ker drugače ne moremo pravično žiA-eti. Kjer ni pridnega dela, ni praivičnosti, kjer pa ni pravičnosti, ni miru, ni zdravega veselja, ni za-dovoiljnosti in ni nobene ]3rave sreče. Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in ^^se drugo vam bo naivrženo! 9. Lep in čaistitljiv je praznik sv. Jožefa, ki nam poživlja tako koristne krščanske resnice, ki se žfil dandanes rad'e pozabljajo. Delavnica sv. Jožefa je kakoi' cerkev, v kaiteri se oznanjuje krščanski' nauk, pired vsem na.uk o krščanski pravičnosti, ki je podlaga za lepo in srečnO' žir\djenje. Naredimo vsako leto za praznik sv. Jožefa trden sklep, da hočemo po njegoivem zgledu pravično in vestno živeti. To je potrebno zlasti dandanes, ko so začeli ljudje kar na debelo slepaTili, golju- falli, krasti, požigati in bližnjemu škodovati. Bodimo pri vsem svojem delovanju pridni, vestni in pra'vicni, ker .s tem si postavimo podlago za čmsno in večno srečo. * 10. Sv. Terezija je na po.seben način častila sv. Jožefa. Ona sama pravi, da se ima za svojo izpreo'brnitev zahvalili Devici Mariji in sv. Jožefu. Tako le piše: Vsakemu bi rada'sA'etovala, naj zavoljo mojili izkušenj časti lega svetnika s posebno pobožnostjo, ker on premore pri Bogu veliko. Ko je ozdravela od hude bolezni, je rekla, da je ozdravela le na prošnjo sv. Jožefa, katerega si je poleg Device Marije izvolila za posebnega zavetnika ali patrona. Sv.-Jožef se obratuje z detetom Jezusom v naročju. To pomeni, da je Jezus, ki je najvišja milo.st, vedno, ž njim. V resnilci je bilo le sv. Jožefu dano, da, je Jezusa in Marijo redil, Jezusa pestoval lin ž njim živel do smrti. Večje milosti si ne moremo misiliti. Zato pa smemo po pravici trditi, da je bil tudi sv. Jožef milosti poln, ka-koT pravimo o Devici Mariijii. O njem siicer ne učimo, da. je bil brez madeža izvirnega greha spočet, vendiar je moria! biti z milostmi ]Ji*ena-polnjen, ako sodimo po tem, da je imel Jezusa in Marijo ^•edno pri sebi, da je zanju skrbel in ju redil. To je milost vseh milosti. Sv. Jožefa obraizujejo z Jilijo v roki. To pomeni čistost in s\'etost. Ži^ijenje sv. Jožefa je bilo čisto in s^■eto. Na njem naijdemo vse sv. čednosti, ki dičijo pravega moža zlasti pravičnost', s katero so združene vse druge družinske krščanske čednosti. Zaito kličem vsem možem in mladeničem, pa tudi ženam in dekletom z besedami sv. Terezi.ie: »Vsakemu bi i-aid sv&tovail, naj časti tega svetnika s posebno pobožnostjo, ker on premore pri Bogni veliko!« Posnemajnio sv. Jožefa! Naša čast bodi, da sta Jezus in Marija vedno z nami, kakor sta bila z Jožefom, naša čast bodi bela lilija pravičnega, poštenega in svetega življenja. * s « * * * Glejte, ta je zvesti in modri hlapec, ki ga je Gospod postavil črez .svojo družino. Molitev na praznik sv. Jožefa. 11. Pojdimo v duhu v hišo sv. Jožefa, naza-reškega mizarja. Previdnost božja je hotela, da imej Marija, Mati Božja, moža, je hotela, da imej Sin Božji Jezus Kristus očeta-rednika. Sv. očetje pravijo, da je bil sv. Jožef potreben, da bi Marija ne prišla v kako sramoto le za en treno-tek, da bi Jožef bil njen tovatriš in totežnik, ko je morala z Detetom bežati v Egipt in da, bi zanjo in za dete skrl)el, zlasti pa, da bi dal vsem družinskim očetom prelep zgled .svetega, in praiA-ič-nega življenja. Sv. Družina je po božji previdnosti postavljena v zgled vsem krščanskim družinam. Stopimo v to sveto druzi'no in premišljujmo njeno sv. življenje. Oba Marija ili Jožef sta iz preslavne kraljevske družine Davidove in Abrahamove, kakor nas uči sv. eva-ngelij. Sv. evangelisti nam naštevajo vse prednike Marijine in sv.. Jožefa ne le do Davida in do Abrahama:, ki je živel okolu 2000 M pred Kristusom, ampak do-samega Adama. Kateri rod bi se mogel meriti z rodom Marijinim in Jožef ovita? Mi znamo morda še povedati, kako se je klical naš stari oče, toda kako se je klical prastarii oče, morda že ne vemo. če gremo tudi gledat v krstne bukve, la.hko izvemo za prednike za par sto let, toda dailje ne segajo niti župne knjige. Družitoa sv. Jožefa in pra.v täko tudi Marije pa je znana do samega Davida, ki je živel okolu 1000 let in Abrahama, ki je živel okolu 2000 let pred Kristusom in celo do samega Adama. Dobri so morali biti v tej družini otroci, da so si tako zvesto ziapisovali svoje prednike! Tako je živela ta sveta družina v dobrih otrocih. Kaj inoi-e biti lepšega, ko da; se otroci spomiinjajo» svojih stamšev, da zanje molijo, da znajo o njih kaj povedatli, da otroci zaljšajO' njih .grobove? Kako lepo je starišem počivati pod zemljo, ako prihajajo dobri otroci klečat in molit na njih grobove! Toda vedeti treba, da deilajo to le taki otroci, ki so se od starišev naučili strahu božjega iiii ljubezni božje. Kjer ni strahu božjega in ljubezni liožje, tam pozabijo ot'roci na malopridne stariše, ne hodijo na njih grobove klečat in jih ne zal j ša jo s cveticami. 12. Izmed vseh otrok Davidovih in Abrahamovih pa sta bila brez drojbe Marija in Jožef najboljša atroka, ker je Marija dosegla; čast, da je bila resnična, mati Jezusa Kristusa, Jožef pa, da je bil imenovan oče Jezusa Kristusa. Sv. Jožef je moral bitÜ torej za Marijo najbolj napolnjen z vsemi potrebnimi miloistmi in darovi liožjimi. Ka.kor Marija govori tudi sv. Jožef vsem Zemljanom: »Zdaj tedaj, o:tlrooi, poslušajte me: Blagor njim, ki ohranijo moja pota t. j. ki hodijo za menoj posneiTiajoč moje sv. čednosti. Poslušajte nauk in bodite modri in ne zaničujte ga nikar. Blagor človeku, ki mene posluša in ki čuje pri mojih vratih vsak dan in streže pri podbojih mojih duri. Kdor mene najde, naijde življenje in prejme zveličan,je od Gospoda«. * * * 13. Sv. Jožef je bil dober in pravičen mož, kakor je bila vsa ta rodovina, iz katere sta bila Marija in Jožef, dobra in pravična. Poglejmo si le eno staro mater sv. Jožefa in Marije Device. To je bila Rut.' Kako je bila ta ženska dobra, nam pripoveduju sv. pismo. Ko jej je umrl mož, je ona zvesto skrbela za njegovo mater in je ni 2;apustila. Pobirala je klasje za ženjicami, ki so žele in snopje spravljale, da je mogla sebe in staro mater preživljati. In Bog jo je blagoslovil, postala je ena izmed stairih mater Jožefa in Marije in tako tudi Jezusa. Glejte, kako dobri so bili predniki sv. Jožefa in Marije! O teh dobrih iJi-ednikih so v tej družini vedno govorili in jili stavili otrokom v zgled. Tako so tudi otroci postajali dobri in S9 je svetost in dobrodelnost ohranjevala v tej družini od roda do roda. V tej družini je bil strah božji, ki vzgaja otroke v sv. čednostiih in dobrih delih. Le iz takih družin dobivamo otroke, kakršen je bil sv. Jožef, mož, kateremu daje sam Bog pričevanje-, da je bil pravičen in sveit:. 14. Zgodovina sv. družine, iz katere je biil sv. Jožef in zgodovinia vseh naših družin nam dokazuje, da so le taki otroai kaj prida,, ki so bili vzgojeni v strahu božjem in v sv. veri. Zato bi miorali stariši posebno na to gledati, kajti ni je nobene druge dote 'tako veliiike ko strah božji in sv. vera. Otroci, ki imajo strah božji in sv. vero, se ne bodo nikoli izgubilli v svöüu. Sv. Janez, evangeliist, pravi, da tisti premagatjo svet, ki ianajo živo vero v Kristusia (I, 5). Dajte tedaj oitrokom sttah božji iai sv. vero in svet' jiim ne bo, mogel škodovati. Ko boste na smrtni postelji, se vam ne bo treba bati za otroke. Otroci bodo imeli v straliu božjem in v sv. veri cel svet. 15. Naj navedem par zg'ledov iz krščanskili družin, v katerih je vladal strah ])ožji. Družina, iz katere se je rodil sv. Ambrož, je bila zelo krščanska družina. Stariši sv. Ambroža so bili Ijogaboječi in bogoijubni, čeprav so liiili Aisokega stanu in premožni. Oče je bil cesarski namestnik na Francoskem. Ker so vzgajali .svoje tri oitroke: Ambroža, Satira in Miairoeilino v sttrahu božjem^ so vsi trije postali svetniki. Ambrož je poetai škof v Milanu in ga častimo na alfcarjih kot svetnika. MaTcelina, njegova sestra, se ißtoitako časti na. altaTjih kot -sveta Marcelina in tudi brat; Satir je umrl kot svetnik. Prav tak zgled imamo v družini sv. Bernarda. Starisi so bili zelo pobožni in so v straha božjem ^■zgajal!i otroke. To se je tudi pokazalo na otrocih. Čeprav so bili grajščaki in so imeli A-elikanska posestva, se je Bernard vendar-le odločil, da se hoče vsemu svetu odpowdaiti in .sto-pilti v samostan. PTego-voril je tudi svojega strica in brata, da sta se svetu odpovedala. Starejši brat je bil oženjen, pa sta se mož ili žena odpovedala svetu in šla v sam.oistan. Zelo gitiljivo je bilo, ko so Bernard in bratje jemaili stovo od. očeta. Oee je jokal, tudi sestra Himbelina je jokala. Prosila sta, nag vendar ositanejo že radi velikega posestva,, ki ga ne bo imel kdo upravljal, pa se niso dali več prego^voriti. Imeli so še emega malega brafe, ki se je praiY takrat igral na dvorišču. Vzeli so tudi Old njegai slo-vo z besedami: »Srečen boš, ker čaka. te veliko premoženje, kateremu smo se mi odpovedalii«. Deček pa je odgovorni : »Lepo reč ste mi pustili. Sebi ste izvolili nebesa„ meni pa dali zemljo«. Ko je to rekel, se je tudi on odpravil ž njimi v samostan. Ostal je sam oče im sestra Himbelina. Na zadnje pa se je tudi oče odpravil v samostan in je bil tam pokoren svojemu sinu Bernardu, ki je bil opat. Tako je cela družina postala svetniška. Naštel bi vam lahko še veliko lepili zgledov' iz življenja sv. družin. Vsi ti zgiedi dokazujejo, d'a so le tiste družine srečne, da so 'Otroci tistih, družin kaj vredni, v katerih je strah božji in sv. vera. Nič ne de, oe so morda družine siromašne, da je le v njih strah božji in sv. vera, si bodo dtrocd sami pridobili več premoženja, kakoi" bodo potrebovali. Sv. Vinoencij Pavelski je biil iz; vera. Nič ne de, če so moi-da dinižiine sia-omašne; so stariši vendar zalo skrbeli za dobro vzgojo svojih otrok in zlasti za Vinoencija. V mladosti je moral Vdncencij voli i.n krave pasti. Ker je bil pa nadarjen, so starisi vse zanj žrtvovali, da bi se deček izšolal. Oče je celo voli prodal, da je mogel Vincenoij šole dokonča-ti. To pa je mladenič Vincen.cij obilo poplačal. Postal je velik svetnik, sezidal je veliko samostanov, ustano^'il red 00. lazaiiiibitov aH' misijonairjeiv, red usmiljenih sester, ki strežejo bolnikom in še druge redove in naprave, ki vse še danes obsifajajo. Oče je bil zan,f prodal en par volov, a sin bi mu bil lahko ^■rnilI tisoč parov. Tisti deček, ki je v rojstnem kraju čredo pasel, se prišteva mej najslavnejše može vseh časov in vseh narodov. Naj vas ta zgled uča, kako morate skrbeti za otroke in da jih ne smete zanemarja/ti, čeprav ste siromašni, ker ne veste, kaj lehko še postanejo,, ako jih dobro vzgojite. Sv. Frančišek Ksaverski je v Indiji v prvi vrsti le otroke podučevail in krščeA-al. Naročal je-vsem ■ misijonarjem, da ne smejo tega važnega opraviJIa nikomur izročati, ampak da morajo-sami z vso. vestnostjo otroke učiti. Sam je nosil v- 24 rokah zvonček in je zvonil, ko Je hodil po cestah, da so otroci slišali in prišli h krščanskemu nauku. Cele množice otrok je podučeval po dnevu, zvečer pa jih je po^šljal domov in jim naročal, da morajo vse pred starisi ponoviti, kar so se naučili, da bodo tudi stairiši znali. Go.voril je: Otroke moramo skrbno učiti, kajti ti bodo po par letih doraetli in vlaidaili po občinah, ko boido slariši pomrli. V nekem še ohranjenem pismu, ki ga je pisal sv. Frančišek iz Indije v Evropo, pripoveduje, kako so mu dobri otiroci pomagali misijoinariti. Nekega dne je govoril o maiikovanju, ki je bilo takrat skoraj po vseh hišah in družinah v Indiji v navadi. Ljudje so imeli lesene in kamenilte ma-like, katerim so zažigali kadilo. Ko je sv. Frančišek otroke podučil, da ti maliki niso nič, da imajo ušesa, pa ne sllišijo, da imajo oči, pa ne vidijo, da. imajo roke, pa ne fcipljejo, da ilmajo no'ge, pa ne hodijo in so prazen nič, so se otroci spustili po vseh hišah in so vse maUike zdrobili in zažgali. Če so otroci izvedeli za kako d'ružino, da ima še malike, so brž naznanili' sv. Frančišku, da je šel sam tja in jili podučil, da so gnusobo grdega malikovanja odstranili. Tako je delal sv. Frančišek Ksaverski, tako je lepo vzgajal -otroke v verskih resnicah in v strahu božjem. Posnemajte ga, dragi starisi, ako hočetie, da bodo mše družine svete, da bodo vaše družine stalne in trdne, kakor je bila družina sv. Jožefa in Marije, katerüi prednike nam sv. evangelij našteva do Abrahama in celo sv. Lukež do samega Adama. Če boste otroke dobro vzgojili. se vias bodo spiomikijali in za vas molili, ko boste leza'li že daivno v grobu. .16. Ako hočemo, dä bó' naša mladina dobra, plemenita, jo moramo vzgajati v tistem duhu, ki je vladal v hišici sv. Jožefa 'in Ma'rije. V tej hišici se učitmo strahu božjega, pravičnosti, ponižnosti in sidoh vseh čednosti. Urimo se vsi v teh čedno-stili, ki so bilie v tej hišici, ki je trdno vztrajala nad 4000 let, katere predniki se v evaaigeliju naštevajo do samegai Adaana. Le sitrah božji, pra-vičnoist, poniižnost in žim vera v Boga in Kristusa dela srečne ljudi in družine. Sv. Jožef in Marija naij nam izprosita od Jezusa mlosti, da. bi mogìl'i saetto :in pramčno živeti, dia bi naše družine bile srečne v svojih otrocih, da bi stariši in otroci mogli doseči večno zveličanje z Jezusom, Ma,ri j O' ita. Jožefom. ■ * * « * * 17. VeMčaistno sliko nam podaja sv. evan-■gelilj v kxaltlkih poitezlah o sv. Jožefu. O njem beremo naislednje reči: Sv. Jožef se je naijprej zaTočil z Marijo Devdco. Med zaxocìtvijo in ženitnino pa je preteklo pri Judih deseit dö' d-flanajst mesecev. Mej ttem časom sta. živela vsak na svojem domu. Sv. Matej prarvi: »Ko. j.e bla. Mariijìi Jožefu zaročena, je spočella od sv. Dnha, preden st!a vkup prišla«. Dalje pTaiAi sv. evangelij, »dä jO' je hotel Jožef skriraj zaipustfiti, ker je bil prcmčen iiiož-in je ni hotel razglaiailfci«. Bil je pravičen mož, ki ne sumniči in ne nalMcuje, dokler ne iizve za trdno. RacM' tega je bil Jožef žaJlosten in je premisi j ewai sam pri seJji, l^ij im kako bi mu bilo ukreniti. Ko je pa to miilslil, glej, prikaže se mu angel Gospodov v spanju, ki mu reče: »Jožef, Davdidov sin, ne boj se k sebi vzeti Manine, svoje žene, zakaj kar je nji rojeno, j.e od s^-. Duha. Rodila pa. bo sina in imenuj njegovo ime Jezus; on bo naima-eč rešil ljudstvo grehov«. Kadair se je tedaj-Jožef zbudil éz spamja, je siüoril, kakor mu je za-povedlall angel Gospodov in je vzel k sebi s\-0'jo-ženo. Sv. evangelij dostaivlja: »/n je ni spoznal'.. Ko je pa Marija roidliila sinu, piia:\-i sv. evaingelij,. da jie Jožef imenoval njegovo ime Jezus. Ko so pastirji prihiteli molit Detlet'a v betilehemski hlevček, praivi sv. evangelij, da so našli v hleAxka tudi Jožefa. Štirideseti dan je bil z Marijo tudi Jožef v templju in sv. evangelij praivi, da staso oba čudila, nad besedami starčka Simeona in Ane-. Sv. evangelij imenuje spet sv. Jožefa., ko so trije modri z Jubroivega odšli domov. Takrat,, praivi sv. ievangelij, se je angel Gospodov prikazal Jožefu v spanju in mu rekel: »Vstami, vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečean, ziakaj Herod bo Dete iskal, da bi ga. končal«. In je vstal, vzel dete in njegoivo mater po noči in se uganil v Egilpt. In je-bil ondi do Herodove smrtii. Miis'li si, kristjan, daljavo te poti: od Bet'liehema do Egipta je taka daleč ko od Gorice do Rima. Potem molči sv. evangelij o sv. Jožefu, do Herodove smi-ti. Kadaa- .je bil pa Herod umrl, glej, se angel Gospotlov spet prikaže Jožefu v spanju v Egiptu in mu reče: »Vstani in vzemi Dete in njegovo mater in pojdi na izraelsko zemljo, ziaikaj pomrli so, kaiteri so. hoteli dete umoa-iti«. In je vsfafl, vzel Dete in njego\'0 mater in je pa-išel na izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji namesto Heroda, s\-ojega očeta, .se je bal tja itü in se je v spanju «ipomnjen uganil na Gialilejsko. Prišel je dn prebival v mestu, kateremu je dme Nazaret, da se je dopolnilo, kar je govo.rjeno po prerokih, da bo Nazarejec imenovan. Ko je bil Jezus dva^najst let sitar, pravi sv. evangelij, sta šla Jožef i^n Mairije z dečkom Jezu-:som v Jeruzailem za veliiikonočni praizndk. K'O so se pa vračali, s'tla oba Jožef in Marija menila, da je Jezus pri družbi. Hodili so. že dan hoda i-n io ga zA-ečer iskali mej sorodmfci in znanci. Ko ga niso naš^M, sta se Jožef in Marija vrnila v Jeruzalem ih ga iskala. Prilgodilo^ se je, da sta gu tretji dan našla v templju. In Marija je k njemu ijri-stopillla in reklla: »Sin, zakaj si nama to. storil? Glej tvoj oče in jiaz sva te z žalostjo iskala«. Jezus pa je oidgovoril: Zakaj S't!a. me iiskalar? Nista 11 vedela, da, moram v tem Hitdi, kar je mojega Očeta? In .onai niista mnela besede, katero jima je govoril. Sv. evangelij dostevljai: In je ž njima šel in prišel v Na'xaret dar jima je bili pokoren. To so je zgodlilo, ko. je bil Jezus sitar dvanajst let. Od takrat se sv. Jožef do tridesetega letk Jezusovega nič več ne onienja. To je zadnje, kar se omenja pred trideseitiim letom JezusoA'iln o njem: Jezus je bil Jožefu in Mariji pokoren in je naštel mo-drositii' in starosti, v milosti pri Bogu in pri ljudeh. * * * 18. JiOŽefoAia liisa: je bila hiša pokorščine, zgled vsem krščanskim družinam, vsem ooeitom,. mateiram in o'trokom. V tem moir&mo Jožefovo-. družino pred vsem posnemate. Po družiinali mora hiti pokorščina. Družinski očetje moaiajo skrbetì, da je v hiši pokorščina, kakor je bila v sv., družini'. V torek smo praxnoAiaii god sv. Mavra. Cerkve sv. Miavra to naivaidno sezidane ob vodah.-Ziakaj? Sv. Maver je namreč prišel že v zgoidnji mladloistt skupajj s sv. Placddom . 'v samostlan .sv. BenedÜkta. Sv. Benedikt je oba mlajdeniioa podu-čevai in vzgajal. Zahteval je zlaisti pokorščino v vseh rečeh. Nekega dne je padel sv. Plaoid, ko je bil še majhen, v vodo. Sv. Benedikt ukaže sv.-Ma'Vru, ki je bil tudi še majhen: Pojdi' v .vodo in reši Plaicida. Sv. Matver se ni nič obotavljal. Šel je hitro in stopili v vo-do. Hodil je kar po vodi i.n prinesel Placida vun m laise. Ta zgled nam kaiže, da je pokorščinai vsemogočna kakor sv. vera. Bodimo torej po zgledu Jezuso^■em pokorili starišem in predstojnikom! V družiniaih se mora vse pokoriti očetu kakor sv.. Jožefu v sv. družini. Kako je sv. Frančišek Ksarverski zahteval strog'o pokorščino, nam,kaže ta-le zgled: Ž njim v Indijo je šel iz Evrope tfuidi duhovnik Man-siglia. Le tega je Frančišek poslal k ljudstvu, ki se imenuje Palpavi, ki je bivalo na jugu Indije. Kasnjeje pa je Frančišek hoitel patna Mansiglia poslati otl Paravo'v na moluške otoke, da bi tam oznanjeval sv. vero. Ta patler pa je^ postlal sv. Frančišku nepokoiren in ni hotel iti, kaonoa' je: bil poslan. To je sv. Friančiška sihio užaiostilo in da bi nihče več kaj takega ne storil, je patra Mainsiglia ostro kaznoval t. j. izključil ga je iz družbe Jezusove. Tako strogi so bili svetniki glede sv. pokorščine. Posnema'jmo jih! Posnemajino' sv. družino, posnemajmo Jezusa, ki jie bil pravi Bog, a. je bil pokoren sv. Jožefu in Mariji. Že iz tega, ker je Jezus bil do tridesetlega leta vedno pokoren sv. Jožefu in Mariji, moremo spoznati, kako ^■ažna je i;okorščina do starišev in. .do. predstojnikoiv. Pok.orščina je tista zlala pot, ki'vede človeka dà časne in večne sreče. * 19. Od dvanajstega do tridesetega leta Jezusovega t. j. oeeannajsit let nam evangelij nič ne pove o sv. Jožefu ko samo to, da mu je Jezus Jjil pokoren. Sv. evangeliji nam do bi-idesetega leta Jezusovega ne povedo niti kaj je delal Jožef,, s čim je preživljal sebe iai sv. Družino. Iz njegovih ust ne slišimo pra.v nobene besede. On je pokoren božji voljii, on stoi-i vse, kar mu angel veli, a l^esede ne izgoivori nobene. Kaj je delal sv. Jožef, izvemo še-le tokrat, ko je Jezus začel ob tridesetem letiu jai\-no učiti. Sv. evangelij nam pripoveduje, da je JezUvS' prišel na sobotni dlan, ko se je ljudstvo zbiralo po shodnicah, v Nazaret, da je stopil.v shodnico in je ^^stal, da bi bral sv. piismo im je 'razlaigal. Daaie so mu liile liukve Izaje preroka. In ko je ljukve razgrnil, je našel mesto, kjer je bilo zapisano: »Duh Go'Spodoiv je nad menoj; zlato me je poma-zilil in me poslal oznanjevait evangelij ubogim, ozdiravljat te, ki so potrtega, srca, O'znanjevait jetnikom izpust, slepim izpregled, oproščat zatirane, oznanjevat ]n'ijet!no leto Gospodo-vo in dan vračila«. In kO' je bukve zaprl, jih je podal služabniku in je sedel. Očil vseh so bile vanj obrnjene. Začel pa je taiko-le govoriti: »Danes je to pismo dopolnjeno v vašib ušesili«. "In vsi so- se čudili prijetnim besedam, kaiteire so šle iz njegovih ust in so ziaičeli govoriti: »Od kod ima vse to? Kakšna modrost mu je dana in kakšni čudeži, ki se po njegovih rokah delajo? Ali ni ta tesar? Ali ni sin tesarja Jožefa?« Iz teh besedi izvemo, da je bil sv. Jožef mizar, da mu je pa tudi Jezus pomagal pri mizarskem delu, kaijti tudi njemu so v naaareški shod-niici reklii tesar: Ali ni ta tesar? Od kod ima to modrost? 20. Tako sta Jeztis in Jožef posvetila rokodelsko delo in nam da!l:a prelep zgled, kako moramo tudi mi pridno delati. Rokodelsko delo je posvečeno delo in se gal ne smemo sramoA-afti. Sv. Jožef je bil iz kraljevske rodovine Da!\-idove, toda ta rodoTiiia je oh času baibilonskih vojsk, ob babilonski sužnosti in po vrnitvi iz te sužnosti obožalai. ^Letia 536 pred Kr. s:e je sicer 'ta rodo-vina vrnila spet na izraelsko zemljo, a ne več kot kraljevska rodo-vina. Poldrugo sto let pred Kristusom so imeli Judje skoraj petdeset let trajajoče vojske v kaitierdih .so' vsi obožali, kakor se je mnogim bog'a,tiiiom iin plemeniitašem zgodilo sveto^^aii vojski. Nič čudnega torej, da je tudi kralj eA-ska Bavildova družina, iz kaitere stia biila Jožef din Marija, piopolnoma obožala,. Previdnost božja je bila, da se je Zveličar roidil iz Davidove hiše ubožec iiii siromak. Čeprav siromaki, so v sv. Di-nžiinii vendar hranili rodoivne zapiske. V evangeliju sv. Matevža se naan podaja rodo^vnik sv. Jožefa, do Abrahama, ki je živel 2000 let pred Kristusom: Abraham je rodil Izaka, Izak pa je rodil Jaikoba, Jakob pa je rodil Judo itd. do sv. Jožefa.. V evangeliju sv. Lukeža pa beremo rodo.vnik Marijin ne le do Abrahama am]}ak do Adama. 21. Četudi je bill torej sv. Jožef iz prešlavne kraljevske rodovime, je bil siromak in se je le z mizarsitvom preživljal. Kakor nas uči sv. evangelij, mu je saan Jezus pri delu poniaigal. V tem so sv. Jožefa posnemali apostoli in Tsi svetniki, ki so ves prosti čas, ki so ga imeli, porabljali za drugB dela. Sv. apostol Paivel je izdeloval šotore in ni, kakor sam pravi, nikdar nič sprejel od ljudstva. Redil se je z delom SA'ojih rok, ki ga je- pridno opravljal, ko ni 'OznanjeA'al božje besede. 22. O sv. Klaa'i, ki jo praznujemOi dne 12. aiv-gusta, beremo, da je do smrti pridno delala. Ko je bila ma smrtni postelji, je prosila:, nag bi ji hrbet nekoliko priivzdignili, da bi mogla z rokami nia, poste'lji delati in biti koristna svojemu saanostanu do same smrti. V katoliški cerkvi' imamo reclo've in samostane, ki so zaposleni s poljedelskimi in rokodelskimi deli. Vsi ti posnenmjo sv. Jožefa iiL šamega Jezusa,'-ki je kot otrok, deček iai mladenič pomagal sv.. Jožefu, kakor spričuje sv. evangelij. 23. Koliko ljudi, premožnih in spoštovanih je obožalo v svetovni vojski! Vojska jiih je spravila na beraško pallico. Vsi ti imajo zgled na sv. Jožefu, ki je pohlevno in pot.rpežljivo' nosil ubo-štVo in s svojimi rokami ptpeživljal sv. Družino. Babilonske in siTske vojske so bile popolnoma opusitiošille sv. deželo, da so vsi ljudje obožaii.. Tako tudi sv. Družin,a. Vse to se je z.godillo, ker je po božji previidnoLsti moral dati Zveličar zgljd vsem ljudem, tudi ubogim siromakom. Jezus sam je rekel: Lisilce imajo svoje brloge. Sin člo-veko'v pa nima, kamor bi glavo položil. Posnemajmo sv. Jožefa, v pridnem delu. Pridno delo dela ljudi praivicne, lenote in za-pravljivost pa krivične. Sv. Jožef je bil pravičen mož, zato je prkliiO' delal. Hoclimo za njim, hodimo za njegovim zgledom, ki nam ga. sv. cerkev stiavi pred oči. Pot pravičnega dela je pot časne in večne sreče. * 24. Ljudje si domièljujejo, da so pravični, če le izpo'liijujejo, kaa* posvetna postava veleva, če le niso- Mi niikdair pred sodnijo kaznovani, če niso bili v ziaiporu. To je priavičnost pred svetom. Toda pravičnost pred Bogom je drugačna. Le ogle.imo si to razliko! ; ; * * S: 25. Ziivljenje sv. Jožefa, kaže, kakšno mora biti naše življenje, če hočemo biti res pravi možje. Imamo sioer malo podatkov v sv. evangeliju o^ sv. Jožefu, pa to malo je dovolj, da spoznamo, kako nam je živeti, da bomo Ijulù Bogu in ljudem. Takrat, ko^ sta bila Marija in Jožef le zavo-čena in nista še stlanovaila skupaj, je bil angel Gabrijel poslan k Mariji, da l^i ji Oizaianil, da bo spočela in roidila Sina Božjega, kateremu bo Bog dal prestol Davidov in ki bo kraljeval od kraja do kraja zemlje. Takrat je Marija spočela od s-\-. Duha. Sv. Jožefu pa to ni bilo naznanjeno in zato bi' bil vSakdO' lahko mislil, da se je Marija pregrešila proti zaroki. Tak greh se .je.nuej Izraelci kaznoval s smrtjo, kajti to se je smatralo. za največjo razžalitev in za največjo krivico možu. Sv. Jožef bi si bü torej v pr-\-em trenotlcu lahko mislil, da mu je Marija naredila največjo sramoto in največjo krivico. Kaj je storil v tej «tiski? Ali se je morda Mariji maščeval? Ali jo je zaitožil? Ali je začel o- njej govoriti drugim ljudem in jo opravljati? Ne! Sklenil je, da jo hoče na tihem zapustili iln bežati na tuje. S tem nam je dal prelep zgled. Sv. Jožef je bil krščanski mož, še preden je Kristtoa začel •■oznanjevati krščansko zapo^-ed, da se moramo ljubili, da moa-amo' ljubili tudi tiste, ki nam slabo, delajo in da se ne smemo maščevati. Kaj bi bil ti storil v taki stiski, v kakršni je bil sv. Jožef? Ti bi bil goto'vo začel preklinjali, opraA'ljati, obrfekovati, pretiti in morda celo to-žariti. Gela vas bi bila. po koaici, vsi bi o^ tem govorili, vsi bi is prstom kaizali na grešnico. Tega ni delal sv. Jožef, ki je bil prarvičen mož pred Bogom. Če booeš biti njemu podoben mož, bodi molčeč. Trpi molče, kakor je on molčal in trpel. . Ko je sv. Jožef molče premišljeml, kaj bi v tej stiski storil, opomni ga Bog v sasajali, naj se nikar ne boji vzeti Marije k sebi t. j. poročiti je, ker rodila bo devica Sinu božjega. Sv. Jožef je takoj odistopil od svojega sklepa in je storil, kakor mu je božji glas nasvetoval. V tem ga. moramo posebno, posnemiati. Sforiti moramo to, kar nam veleva Bog bodisi v sanjah bodisi po naši vesti in ne tega, kar se naši ]mmeti im izprijeni volji zdi prav. To jie posebno važen nauk. Vsakemu človeku govori Bog po vesti, včasih v sanjali včaisih v beclenju. Nobenega človeka ni Bog zaipustìl. Kolikokrat nas. straši Bog v sanjah, kolikokrat naiS straši in opominjal po vesli! Naša ^•est je kakor uho, skozi kaleTO nam govori Bog neprenehoma in vsak t'renotek. Ali poslušamo glas svoje vestì? Ali se? ne ravnamO' rajši po 6\'oji zaslepljenosti in po gnaiiju izprijene volje ali pio nasveit.ih neumnega sveta. Ko imamO' kako ■^■ažno reč, ko imamo kom kak prepir, vselej priašaijmo s^^ojo vest in dobili bomo najboljši odgovor. Naša vest je zelo^ rahločutna, ker govori po njej Bog, ki je najsvetejši. Kolibokraitl se zgodi, da se pogan jamo za kako istvar, da trdimo v strasti, da imiamo prav, da zahtevamo otl svojega bližnjega po\'račilo, da. gremo celo pred sodnika in tam prisežemo misleč-da smo prav stogili, ker smo bili v resnici razžaljeni — ko se niam pa jeza poleže in zacnemo» svojo vest izpraševati in gremo k sv. .spoivedi, pa nas vest sili, da moramo tudi to posdati, ker ni bi!lo prav, čeprav smo se tako strastno, poganjali. Vest nam pi-avi pri spovedii, da smo. se pregrešili zoper ljubezen. Tako rahločutna in natančna je' vest! Zato pa posliišajmo glas vesti rajši ko svojo^ strast in izprijeno voljo. Kar nam glas vesti veleva, je najboljše in Bogu tudi najbolj prijetno. Bog sam govori po naši vesti in kakor l)i hlapec-ne bil pravičen nasproti gospodairju, ko bi njegove besede ne poslušal in Iji služabnica ne bila pravična nasproti gospodinji, ko bi njene besede-ne poslušala, prav tako nismo pravični nasin-oti Bogu, če njegovega glasu L j. glasu svoje vesti ne poslušamo. Imejmo torej 'lepo navado in . izprašajmo si vest, preden storimO' nasproti bližnjemu kak velik korak. Vcaisiih se zgodi, da je naša vest še prena,-tančna lali škrupudozna, da imamo kako reč za greh, ki ni greih lali' da iimamo' za velik" greh, ki je le majhen greh. Tajka vest je bo'lna. To bolezen prepusti Bog, bodiiai da nais hooe ka'znovaiti za grehe prejšnjih let ali da hoče kaznovati naš napuh aili pa niais hoče še ]x)lj očistiti vseh grehov in nas po'polne sitorilti V takem slučagu je najboljše zdrai\-ilo ponižnost. Kdor je ponižen, bo kmaflu ozdravel. Tak bo poslušal zdravo pamet dobrih sveitovavcev zlasti spovednika in bo vedno tako^ delal, da bo Bogu. všeč. In Bog ga bo kmala razsvetlil in bogato obdaroval s svojo milostjo. Ko bi vselej raijšii poslušali svojo^ vest in glas božji, ki govori v našem sircu, bi ne billo na, svetu toliko grde maščevalnosti. Sv. Pavel nam kliče: »Ne maščujte sfe sami, IjuteznM, ampak dajte prostor jezi božji!« Maščevialnost je proti ljubezni do bližnjega in naša vest nam vselej prav svetuje, ko bi jo le hoteli pošlušati! Toda kako' je mogoče ljubiti so^ažnika. ali človeka, ki' nam je silabo stoiril? Na to odgovarja krščanski natuk, dai ölo'veka; moramo vselej ljubiti, sevražiti smemo le njegovo hudobij o. Hudobija je ko bolezen. Zdravnik vzame nož im odreže ž njim bolno nreso, čeprav ljubi boliiilka in bi mu raid pomagal. Tako .je. tudi s hudobnim človekom. Mi smemo njegoivo htudobiijo sovražiti in tudi' odsekati jo, ne smemo pa sovražiti človeka. Temu moramo vse dobro želetii. 2elet!i moramo zlasti, da bi se iizpreoibmil. Ta zg'tecl nam je cM sy. Jožef, ki se ni hotel maščevatii Miariji. Bog ga je za to poplačal. Govoril mxi je v sanjah in ga; opomnil, dai je Mairija «počela od sv. Duha, Sinu božjega. 26. Jožef pia nam je dal po poroki z Marijo še drug zgled. Po poisebnd milosti božji sta v zakonskem stanu ofe živela v deviški zdržnosti. To je najvišja s'tiöpnja sv. čietbsti': biÉ v zakon-äskem stlanu a ohranilti deviško čifetost. Ta visoki zgled sv. Jožefa je silno malo svetnikov posnemalo in dosegiio. Be-remo o .sv. Henriku, ^cesarju, da je v zakonu živel s svetlo Kunegundo v deviškem stianu. Ko je ta sv. cesai umrl, je Kune-•gunda šla de-vica domov k sorodniikom. Praiznik sv. cesarja Henrika praznujemo dne 15. julija, sv. Kunegunde pa 3. marcai Ta.k'ih ^ifeakih zgledov ne morejo vsi idoseči, a vendar so' 'dolžni fudi v zakomskem sitlanu SA'eito, zmerno in potrpežljivo prenašaitli dnig drngeigia iH ne živeti kakor neumna živina aili m.orda še slabše. Da so otroci bolehni in nezdraivi, so večinoma starisi krivi s ■SA-ojimi nezmernoistmi in neumnostoi, ki jih "Uganjajo. 27. Če mož skrbi za žeano in olroke, dela le :svojo dolžnost. To dolžnost mu nalaga narava ■•sama, tudii če nima nobene vere. Toda na sv. Jožefu vidimo nekaj več. On ni bil oče Jezusa Kristusa. Njega ni vezala naravna dolžnost in naravna ljubezen. In vendar je skrbel za Marijo in Jezusa i(z čeznaraivne ljubezni. Šel je ž njima v Jeruzalem, da. so izpolnili' Mojzesovo postava^ šel j'e ž njima na d&ljno pot v Egdipit, dia je rešil d'ete Herodove krvolbčniositi. To je bilai za rokodelca ^-elika; žrfev, ki jo- je Jožef storil prostovoljno. Le pomislite! Jožei je moral zapustiti domiačijoi, j^e moral opustiti svoje rokodelstvo ter-iti v egiiptiovsko deželo, kjer je bdlo drugo ljudstvo, ki je imelo dnig jezit in drugO' vero. V te.j; tuji deželi je moral Jožef skrbeti ne le zase, aan-pak tudi še za Matrijo in za, Jezusa. To. je bila. zanj velika težava, katero je prevzel ilz božje nadnaravne ljubezni: Iz te božje nadnaravne ljubezni je prenašal vse bridkosti im vse žrtve in se; izpostavljal v tuji deželi vsem mogočim nevarno-stim. Tako je služil .svoji vesti, je -služil Bogu, ki mu je g0i\"0ril v sanjali o Sdinu božjem, ki ga jfe Mia'rija, rodila. Prištevamo med velike grehe, oe mož ne skrbi za ženo in otroke, ki so mu od Boga. izro^ oejni, zlastli če sebi vse moigoöe dovoljuje, ženo in otroke pa zanemarja. Sv. apotìtol Pavel pravi: »Kdor za svoje ljudi ne skrbi, je slabši ko ]3agan in je vero- za.tajil«. Tudi pagaini morajo iz naira,v-ne dolžnoiSti in iz naravne ljubezni ski'beti za ■svoje ljudi. Ce tii torej skrbiš za svoje ljudi iz;: naravne ljubezni in dolžnosti, je to žie prav, toda. vedeti moraš, da niisi radi tlega še boljši ko pagani in nisi še pravi kristjan, ki je pred Bogom pravičen. Le če skrbiš za svoje ljudi iz božje ljubezni, si pravi krdistjan itii pred Bogom pra'\T.čein,^ le v tem slučaju je tvoje delo zaslužno, kakor jfe bilo delo sv. Jožefa. Ce hočeš biti pravičen pred. Eogom, ne smeš gtecMi na svo.ie ugodnosti, ampak le na Boga. Zlato pa ne sme tvoja; ljubezen v družini prenehati, če naistlane morda kaka bolezen ali če moriaš za svoje ljudi kaj trpeti. Prava ljubezen, ki izvira Iz Boga,, ne mine nikoli. V nesreči se spozna, laQa! imaš res pravo ljubezen do žene, do -otrok in do svojih sorodnikov. * * 28. N.a drugi strani pa naj pomnijo žene, da so večkrat same krive, če možje niso dobri. Marsitatera si misli: Če je mož hudoben, tedaj sme tudi žena. bit!i ž njim ostta! In vendar, oe poprašamo svetle ljudi, kaj priafvijO' na 'tb-, nam naspBotno odgovarjajo. Svetì ljudje pravdjio, da žena nikdar ne ravnaj oistro' s svojim možem, ker vedmo vefljajo besede, kattere je Bog rekel Evi raju: Možu boš pod oblastjo in on bo Tebi gospodoval. Ako je mož v revsnici mallopriden in hudoben, ledaj ga mora žena raji z Ijnbeznijo in dobroto premagati itn spraviti na dobro pol'. Sv. Avguštiin pripoveduje o svoji materi Moniki, kako je delala z možem, ki je bili paiganske vere! Večkrat se je ta pagan raztogolil — ali Monika je le molčala in moldla, naj bi ga Bog izpreobr-nil. Trpela je ž njim mnogo — a nazadnje je mož spoznal svojo hudobij^o in se ifepreobrnil in postal kristjan! Sv. Krizostom pra;vi, da je poznal mnogo moških, ki so billi surovi, jeiza.vi iiv. ],)repirljivi preklinjevavci — a ljubezen in do- brota ženska jiJa je naredila krotke, kakor jag-njeta! Bral sem o tfem sledečo^ dogodbo: V neki družini je bil mož vclaai pijančevanju. Uboga žena ga je z oita-oci vsaki večer morala ■òakaiti poznO' v noč. Ko je p'a prišel idomov, je začel preklimjalti. Žena mu je na vsako besedo od-giovarjiala. Čim bolj mu je odgovarjialaj tem bolj se je vinjeni mož togotil, jezili in preklikijal. Vsak večer je bili v tfelii hiši pravi pekel. Nekega dne se odpraivi ženia k sv. spovedi. Eri spovedi pove, kakšno preklilnjevanje on kakšen prepit je vsaki večer v hiši. Mo-drii Sipoivednik nasveluje ženi, naj vedno molai in če jo mož kaj praša, naj mu vselej z Ijubezniijo odgovoril Prvi večer pride vinjeni mož domoiv ikn zaične po' slatri navadi razsajati. Žeaia molči! Možu sie je tO' čudno zdelo. Drugi večer pride mož spet vinjen domov in začne spet raizsajati. Žena molči! Tretji večer pride mož domov in začne razsaijati — pa ne več toliko, ker ga, je bilo sram, da mu nihče ne odgovarja! četrti večer pride mož domo^A', pa ne več tafco> pozno, ampak bolj zgodaj. Začne sicer godrnjati — pa ne več tako, ker je žena molčala. Peti večer je prišel še pred večerom domov in je popolnoma molčal, ker je vedel, da mu žalostina žena ne odgovarja. Šesti dan se mu je žena smilila in ni šel več v krčmo, ampak je doma ostal in molil sv. rožni ^■enec s svojo družino! Tako je ta žena z ljubeznijo in dobroto ozdravila hudobnega moža in ga spravila na dobro pot! Povedati pa. hočem še en zgled iz neke druge družine! Dobijo ise fudi taki surovi možje, kateri s svojo ženo slabo ravnajo in jo tepejo. Tako je bilo v neki rfružini'. Mož je bil surov človek, ki jie za vsako stVar tepel. Žema pa je bila dobrega srca. Kadar jo je surovi mož te-pel, je žeaia vselej molčala in se na tihem jokala. Nekega dne je žena cel dan delala in se trudila. Tudi mož jej je pomagal. Ko so zvečer povečer-jali, reče mož: »No, hvala Bogu, danes smo pridno delali! Zdaj smo vse končali, zdaj gremo lehko k počitiku«. Oglaisi pa se majhni sdinček, ki je videl, da je oče vse druge večere mater tepel in reče: »O ne, ni še vse končano! Danes, niste še matere teipli!« Pri teh besedah se trudna mati začne na glas jokati, mož pa je bil pri teh besedah tako ganjen, da ni nikdar več položil roke na svojo ženo! Zapoannite si torej, matere, žene in gospodinje, da je vaša naloga, ljubezen in dobrota! Učite se od Marije ljubezni in dobrote. Z ljubeznijo in z dobroto boste premagalei jezo in hudobijo vaših mož ter jih izpreobrnile na pravo pot. Nasproti pa ne boste z odgovarjanjem in s prepirom nič dosegle, ampak spravile moža in družino v nesrečo. Sv. pismo pravi: »Blagor možu, kateri ima dobro ženo! Pametna žena je čast moža. Dobra žena je dobra dota ! Kdor je dobil dobro ženo, je našel srečo«. Nasproti pa gorje človeku, gorje družini in gorje hiši, kamor pride jezava in prepirljiva žena. Sv. pismo pi-avi: »Boljše je človeku, da živil v puščaivi, kjer ni ne živeža ne vode, kakor pa z jezavo in prepirljivo ženo!« »Boljše je živeti na stirehi, kakor pa v hiši -Z ženo, katera je jezaiva:«. »Slaba žena della možu bridkosti«. »Boljše je živeti z levom in .s posastjo, nss kakor pa sè slabo ženo! Kajti leva lehko ukrotimo-in pošast ubijemo, a slabe žene ne moremo ukrotiti in ne smemo ubiti!« 29. Ko se je Jožef vrnil iiz Egipta in je slišal,, da vlada v Jeruzaleanu Arhelaj, maloprildni sin že pokojnega Heroda, ni hotel več iti ne v Betle-bem ne v Jeruzalem. Šel je raji v Galilejo, kjer ni imel Arbelaij nobene oblasti. Tako skrben je-bil Jožef za dete Jezusa in za Mariijo. Ustar^qmo se nekoldfco prd. tem doigodku. Jožef je vedel, daj je Jezus Sili božji iki da mu torej nobein Herod im Arhelaj ne more škoditi, ak» sam tega ne prepusti, im vendar je bil sv. Jožef v skrbeh zai Dete in zai Marijo. Ker mu ni bilo naznanjeno, kam naj gre, zato je po svojem razumu sodil, da je bolje, ako gre daleč proč od hudobnežev. Tako nam je dal sv. Jožef tudi v tem prelep zgled, kako moramo biti skrbni in razumni v svojem življenju in deloivamju, kajti odgovor bomo morali dajati tudi za svoj razum. Bog nam ni dal razuma zastonj, ampak da vse z razumom in s skrbjo delamo. Bilo bi grešno, ko bi predrzno grèsili v božjo milost in pričakovali od Boga čudežev, ko si s svojim razumom lahko pomagamo. Mi moramo svojo 'dolžnost storiti, drugo, česa.r sami ne moremo, lahko pričakujemo od Boga. Dan nam je razum, da ž njim skrbimo za telo, dušo, za premoženje, zai otroke in zlasti za dobro vzgojo otrok. Bilo bi predrzno, ko bi ti imel dru- iino bolno, otroke bolne, pa bi lalikoaniselno go-A'oril: »Tam so, ce Bog hoče, bodo ozclTa-iveli« in bi ue klical zck'avnika, in bi jim nič ne poma;gal. Bilo bi predrzno, ko bi puščal .ot-roke pohajali in zahajati v slabe to varisi je, pa, bi govoril: »Ce Bog hoče, se bodo spridili, če pa, Bog noče, se to ne bo zgoidilo«. Billo bi predrzno in pregrešno, oe bi nič ne skrbel, da bi se otroci v mlaidostd kaj naučili, ampak bi le gOMOTÜ: »Bo že Bog pomagal!« Tako govorjenje iai tako- delovanje je pre-.grešno. Ti imaš od BiOiga riaizmn, ker nuaš neumrljivo dušO' dai zato bo Bog zahteval lo tvojem razumu račun. Živai nima razuma, ker nima neumrljive duše, zato pa ne bo Bog od nje nič zahteval. Vse te zlate naxike nam daje življenje sv. Jožefa. O njem vemo, prav malo, pa to ziidostuje, da .spoznamo njegovo dobro in zlato dušo. On ni živel le zase, ampak za Marijo in Jezusa in, ker .je po Jezusu došla odrešittev za vse ljudi, je sv. Jožef živel in trpel za vse ljudi. V vseh časih so- narodje. častili sv. Jožefa, kot pi0p0-ln.ega.. in vseskozi pravičnega moža. V isvetega Jožefa se ozirajo vsi ljudje z največjim zaiupanjem, ker njega imenuje sam Bog v s^^ evangeliju pravičnega moža.. Sv. Jožef je bil vse-.skozi zlata duša. Kdor ima zlat kip, vidi na. vseh straneh čisto zlato, naj o-brne kip kakorkoli. Prav tako je tudi življenje in delovanje sv. Jožefa :sama. pravičnost pred Bogom in pred ljudmi. Vse, kar o njem vemo, je popoln zgled pravičnega in svetega, moža. Posnemajte ta; sveti zgled: 1. Ne maščujte se sami, ampak dajte prostor božji jezi, ako vas je kdo kaj razžailil. 2. Posliišajte glas božji, ki govori po naši vesti in večkrat tudi v sanjala. 3.. Živite sveto, zmerno in potrpežljiv-oi v zakonskem stanu. 4. Bodite skrbni za svojo družimo, zlasti za otroke, ker_ boste momli dajati za to oster odgovor in 5. Živite' vselej pO' paaneti in ne kakor neoimni. 30. Imejmo vselej pred očmi veličastno podobo pravičnega moža sv. Jožefa, ki je postavljen za zaščit-ndika katoliške cierkve ^— papeža, škofov,, mašnikov in vseh vernikov, saj sv. cerkev ni drugega ko nadaljevanje sv. doružine v nazareški hišici. V tej hišici jei bil sv. Jožef gospodar, Marija üa gospodinja. Onadva stai čuvala milega Je-zuščka. Tako je v katoliški cerkvi. Sv. Jožef je ■gospodar, Marija gospodinja, mi pa, ki smo Jezusovo skrivnostno telo, smo njiju otroci. Sveti Jožef je naš pokrovitelj, naš gospodar, naš oče. Ko je papež Pij IX. razglasil sv. Jožefa za pokrovitelja sv. katoliške cerkve, je pozval vse vernike, škofe in mašnike, naj se v molitVah goreče obračajo k sv. Jožefu, ker so čalsi hudi in brezupni in naj hodijo po njegovem zgledu. 31. Pred vsem premiSljiijmo njegovo . tiho-žiKdjenje. O njem vemo prav malo in niti ena besedica nam ni znana, ki bi jo bil sv. Jožef izgo- voTil. Pred zaroko z Marijo Devico se sv. Jožef sploh niti ne limenuje. Bil je skrit v svoji delavnici in je molče opravljal svoje mizarsko delo. Uril se je na skritem v pra.vičnem in svetem življenju. Nihče ni vedel zanj. In vendar — kako ga je Bog povzdi.giiil itn proslavil! Ali ni to čudno? Nekaj podobnega vemo tudi o sv. Tereziji Deteta Jezusa. Nihče je ni prej poznal. Ži\-ela je-v ponižnosti mej tihimi samostanskimi zidovi.. Njeno življenje je bilo popolnoma skrito. Poznal jo je sam Bog. Kar hkratu pa se je pokazala pred vsem svetom v solnčni svetlobi. Rajzglasili so jo čudeži po njeni smrti.-ali bolje: Razglasil JO- je sam Bog! Postilla je takoj s-\'etmica in ša oelo patrona vseh katoliških misijonoA'. Kdo bi si bil mogel prej kaj takega misliti? če beremo ži^djenje svetnikov, vidimo, da so tudi drugi svetniki živeli v vsej tihoti. Njih delovanje je bilo -tiho in požrtVovavno, Pred vsem so gledali, da so- sami bili sveti. Za svet niso marali, še manj za hvalo iin slaivo tega sveta. Kar hkratu ua je njih svetost in njih delo zaslo-s'elo po smrti. Njih slava je zažarela, kakor zažari solnce, kO' se zjutraj prikaže izza gorovja. Tako je v tShii samoti žil^'el tudi Jezus Kr., Zvelličar, do fi-idiesetega letla. Pomag-al je pri delu svojemu redniku Jožefu. Tudi ko je bil v templju ob dvanajstem letu, ni učil, ampak samo poslušal in ponižno oidgo-varjal. Kar hkratu pa je ob tridesetem letiu zažarela ■ njegova nebeška slava. Njegovi nauki -so razsvetlili vse ljudi, njegovi čudeži so zaisloveli po celem svetu. Judje so ga sicer umorili na sramotnem križu, toda njegove besede, ki jih je umirajoč govoril, je kmalu slišal v^s svet in njegove zasluge so posveibile ves člo-Teški rod in ga posvečujejo še dandanes. Tako moramo tudi mi ljubiti tiho življenje in delovanje. Služimo Bogu v pravičnosti in ponižnosti, izpolnjujmo v vsej tihoti svoje dolžnosti. Bog, ki vildi vse, bo stiotero poplačal. Nifcar se n& kažim-o in ne batajmoi pred neumnim svetom, ker je to Bogu in ljudem zoprno. Tihi moramo biti tudi v zoprnostih. Sv. Jožefu se je zgodila največja nevšečnost, kar si moremo misliti. Ko je Marija spočela od isv. Duha, si je mislil, da je grešila z nezvestobo. Ta greh je postaA^a kaznovala s smrtno ka'zndijo. Sv. Jožef se ni maščeval, ni začel razglašati greha, ni praivil drugim in ni zahteval kazni, ampak je na tihem hottel pobegniti. Žalost njegovegti srca je bila' neizmerna, pa je le molčal in molče trpel. To je njegov najbolj vzvišeni zgled. Izpolnjeval je novo zapoved Kristusovo: Ljubitie svoje sovražnike! še preden je prišel Kristus na svet. * * * 32. Iz te njegove glavne lastnosti izvirajo vse druge lepe lastnosti. Predvsem občudujemo na sv. Jožefu vokorščino. Ko je slišal glas božji: Jožef, ne boj se vzeti Marije, svoje žene, k sebi; Jožef, vstani in vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt; Jožef, vstiani in pojdi spet v izraelsko deželo — je bil brž pokoren in je storil, kakor mu je l)ilo ukaizaiM). Bila je vojska mej Amaleciti in Izraelci. Pred bitko so Izraelci najprej opraivili daritev. Izraelci so zmagali, toda Savel je proti zaipovedi iožji in proti volji preroka Samuela pri^zanesel •kralju Amalecitov in pa najboljšim rečem vojnega plena. Te dragocenosti je botel pridržati :za.ise protì voljd božji. Takrat je prišel k njemu prerok Samuel in ko je videl, kako je bil kralj Savel nepokoren, je izgovoril te-le besede: »Boljša je pokorščina ko daritev!« Ko je te besede izrekel, je zapustil kralja in je šel ter pomazilil Davida za kralja izraelskega. Savel je ra:di nepokorščine izgubil kraljestvo in kraljevsko krono. Ko je stal sv. Peter pred zborom judovskih duhovnikov in farizejev in so od njega zahtevali, da ne sme več govoriti o Jezusu, je rekel: »Treba je bolj ubogati Boga ko lju-di!-« Te besede je ponovil tudi sv. Tomaž, škof kandelberški, ko je angleški kralj hotel imeti od njega podpis, ki bi. bil v škodo sv. cerkvi: »Treba je bolj ubogati Boga ko ljudi!« Sv. Tomaž je dal vse in nazadnje tudi življenje raji, ko da bi bil nepokoren Bogu oziroma svoji vesti. Tako bodilno tudi mi pokorni svoji vesti, ker s tem smo pokorni Bogu in predstojnikom. * * * 33. Nadaljnja lepa lastnost sv. Jožefa je bila njegova Ijuliezen do Jezusa* in Marije. Razen Marije ni nihče 'tako ljubil Jezusa in razen Jezusa, sv. Joalikna in sv. Ane ni niiiče tako ljubil Marije kakor sv. Jožef. Njegova velika ljubezen in spoštovanje do Marije. se razodeva zlaisti iz njegovega obnašanja po zaroki, ko je hotel bežati in je ni hotel ovaditi. Sam Bog ga je takrat potolažil: Jožef, ne boj se vzeti Marije k sebi, kajti kar je v njej spočeto, je od sv. Dnha. Njegova ljubezen do Marije se kaže v trpljenju, kaitero je sv. Jožef presfel, da jie pom'agai Mariji, ko sta z Detetom bežala v Egipt in ko sta. se vrnila iz Egipta v Nazaret. Vsi sv. pisatelji pondai*jajo, da je češčenje Marije Levice in otroška ljubezen do nje gotova znamenje, da se bomo zveličali. Razen sv. Joahi-ina in sv. Ane pa je bil sv. Jožef mej vsemi ljudmi prvi, ki jo je ljubil in' čas.til.. Gotovo je tudi, da,, je nihče ni! tako Ijnbil in časitil kot on. Ko častimo M. D. v mesecu maju, .spomnima se vsiak dan tudi sv. Jožefa iai poisnemajmo ga. In kdo je razen Marije bolj ljubil Jezusa ko> sv. Jožef? Samo iz ljubezni do deteta Jezusa je bežal v daljni Egipt in je tam v potu svojega pbraiza preživljal sv. DružinO'. Iz ljubezni do Je-zuščka je romal iz Egilpta v Nazaret iai je tami trdo delal, da so se mogli preživljati. Kako nežna ljubezen sv. Jožefa do Jezusa se razodeva v Marijiinih besedah, ki jih je govorila:, ko sta našla dvanajstlethega Jezusa, v templju: »Glej jaz in tvoj oče sva te z žalostjo iskala!« Čeprav ni bil Jezus njegoiv sin, vendar-ga je z veliko skrbjo iskal. Hkratu izvemo i)z teh besedi, da je Marija častila .sv. Jožefa kot očeta Jezusovega in da ga je sam Jezus dmenoival svojega očeta. Kako je mo,ral torej sv. Jožef ljubiti Jezusa in Marijo, ki sta ga oba tako neizmerna ljubila in ča-stila. Vsi svetniki so^ ljubiii Jezusa im Maa'igo, najbolj, pa sv. Jožef. ZatO' je .sv. Jožef postavljen više ko Visi drugi svetniki. Tako beremo o sv.. Leonarclu, da je rekel: »Če bi tudi z gotovostjo, vedel, dai pridem v pekel, vendar Jdì hotel Boga ljubitli iiz celega, srca.« in dalje: »Raid dam življenje, kO' bi vedel, da bi mogel s 'tem zaibraniti le en smrten greh, ki toliko žali Goispoda Boga.«. Sv. Frančišek Regis je tako ljubil Boga, da je rekel nekomu, ki je prekliinjal Boga: »Zaderi raji meč v moje prsi', kakoir da žališ Boga!« Ko ga je neki mlademč udaril in vrgel v blato, je veselo vzkliknil: »O Bog, zakaj mi ni dano še več-trpeti v čast Tvojemu svetemu imenu?« Ljubezen teli svetnikoiv je bila praiv gotoA^o. popolna, toda ljubezen sv. Jožefa je bila še ^-ečja-. Njemu se ne more nihče izmed svetniko\' pri-merjaiti'. 34. Oglejmo si čistost sv. Jožefa! Beremo-tudi o nekaterili drugih svetnilkih, da so v zakomu živeli kot brat s sestro. Tako beremo o cesarju sv. Henriku in o njegovi soprogi sv. Kunigundi, da sta: v zakonu živela kot brat' i!n sestra. Tako beremo tudi o sv. Katarini, Švedski, ki je bila hčerka sv. Brigite in jo pra'znujemo dnes 24. marca. Životopis pravi: Oba, mož in žena sv. Katarina, s'ta skupaj cvetela v božjem vrtu in v zakonskem stanu kot dve liliji, sta žarela ]3red Gospodom, ki vse vidi, v žaru čilstosti in sta dajala mej ljudmi najslajši duh čednosti in lepega zgleda. Tako beremo tudi o sv. Edeltnidi, ki jo praznujemo dne 23. jmaija, da. je z možem živela kot sestra; t'ako todi o sv. Pulheriji, ki jo praznil-jemo dne 10. sept., prav teko fudi o sv. Emeritra, ki ga praznujemo dne 5. nov. lin še o mnogih drugih, toda nihče se tako ne odMkuje ko sv. Jožef, ki je iinöl za ženo najsvetlejšo, bx'ez madeža izvirne-,g:a greha spočelto Miainijo Devico, mater Boga Sina Jezusa Kristusa. Drugi svetniki in svetnice -so le hodi,M zai Jožefom in Marijo, a doseči ju ne more nihee. Duša ;sy. Jožefa, in duša Marije Device ste bili čiisti ko solnce. Zato je prav, da poleg Marije častiimo tudi sv. Jo-žefa na poseben način,- kajti iz čistosti in brezniadežnoisti presv. Device sklepamo na čistost njenega ženina in zakonskega moža. Pravijo, da sv. čilstost raste le med trnjem. Življenje sv. Jožefa je imelo dovolj trnja. On ni videl sioer smrti JezusO'Ve na križu kakor Marija, a imel j©, drugih bridkosti in skrbi obilo. Tudi njegovoi srce je pirebodlo sedem bridkih mečev. Zato pa je v njem prelepo ra'stla lilij:a sv. čistosti. Bodimo tudii mi hvaležni Bogu za križe in težave, ki nam j'ili pošilja, kajti ti križi in težave, čeprav so neprijetni, so čuvaji naše šv. čistosti, ki je velik zaklad za vsakega človeka. 35. Oglejmo si ponižnost sv. Jožefa. To je za vsakega človeka najbolj potirebna čednost, je podlaga krščanskega življenja. Zato vidimo, da so svetniki m poseben način gojili čednost sv^ ponižnosti. TaikO' si je sv. Frančišek Regie želel poniževanja. Ko ga je liotel nekoč njegov prijatelj zagovarjati, je prosU, naj tega; ne dela, češ, sedaj je lepa priložnost, da se udeleži zasramo-\-anja Kristusovega. Rekel je, da je zasramo-vanje in poniževanje, ki ga moramo trpeti, največji zaklad za krilstjaaxa. Veselilo ga jie zlasti, če-so ga javno zaB-ramovaili. Nekoč je nesel snope-slame po ulici, da bi nekemu siromaku pripravil posteljo. Radi ttega; so se mu nai cesti smejali in. nekdo mu je^ rekel, da postaja s tem le smešeai.. Sv. Frančišek pa je odgovoxil: »Tem bolje, kajti na ta načiai imam dvojen dobiček: prvič storim dobro svojemu bližnjemu in drugič trpim po» zgledu Kristuisovem zasTamovanje. Take zglede ponižnosti sO' dajali vsi svetniki in svetnice. Toda nibče ni bil tako ponižen ko sv^ Jožef. On je tako' molče iin potrpežljivo prenašal vse nadloge in vse gorjie, da ni v sv. evangelijih' niti ene besedice zapisane, s katero bi se bil kdaj; kaj potožil ali bi bil pogodTnjai. O njem praivi sv. pifemo oziroma sam Bog,, da je bil pravičen človek. Tudi pravičnost in resničnost je ponižnost. Kdor je prevzeten si prisvaja 'reči, ki mu ne tioej'o, si domišljuje velikih reči, ki niso resnične. Kdor nima prave ponižnosti, ne more biti pravičen in resničen. Toda Jožef je bil pravičen, kakor izpričuje o njem sam Bog. Zato pa je moral biti tudi nad vse' ponižen. Ljudje, ki druge obrekujejo, opravljajo ali ki raznašajo pogreške drugih, da bi sami bili v lepši luči in slavi — so nepravični" pa: nimajo budi nobene ponižnosti. Ljudje, ki liodijo za vsako tudi najmainjšo žaMev k sodiiijam iai delajo stroške, niso prarvični pa. tudi ponižni ne. Ljudje, ki drugim kradejo MagO', da bi brez dela boga-tieli na račun drugih — niso pravični pa tudi ponižnosti nimajo, ker niso zadovoljni s svojim ponižnim stanjem in bi radi bili visoki. Skratka: Kjer-koli najdeaiio kako nepravičnost, najdemo gotovo tudi preivzetiiost in kjerkoli je pravičnost, je tndi ponižnoet. Na sv. Jožefu pa ne vidimo le na.vadne pra^ vičnosti, ampak tudi posebno, praivičnost, ki se ne maščuje nad tistimi, ki nam store kaj neprijetnega, sramotnega ali žaijiivega. Vsak Jud bi bil Mai-iijo naznanil, Jožef pa tega ni storil,, ampak je bil že pripra-vljen bežali. Toi je najvišja stopnja pravičnosti pred Bogom, ki je xekel: Ljubite svoje sovražnike in nikar se sami ne maščujte. Hkratu pa je to' tudi najvišja: stopnja ponižnosti. Sv. Jožef ni niti govoril o tem nikomur, ampak je ponižno molčal, ker se je zaradail svojih slabosti in se ni štel vrednega, da bi se postimdjal za sodnika Marije Device. * * * 36. Kaj naj reoemo' O' potrpežljjivositi sv. Jožefa? Bilo mu je marsikaj neprijetnega in težkega ukaaano, a je izvršil vsie takoj brez godrnjanja, Jožef nii izrekel nikoli nobene nepofr-pežljive besede, nikoli nobene pritožbe. Še Maa-ija se je potožila:: »San, za/kaj isi haana to storil? Glej, jaz in tvoj oče sva te z žallostjo iskaHa!« toda sv. Jožef je molöe vse prenašal, ohranili vse v svojem, srcu hi se tolažil le z Jezusoan in Marijo. 37. Sedaj pa pristopimo še k njegovi smrtni postelji. Kedaj je umrl sv. Jožef? Ko. je bil Jezus star dvanajst let, je bil gotovo še živ, ker nam sv. evangeliji to potrjujejo: Ko je Jezus začel ob tridesetem letu javno učitti, je najbrže sv. Jožef še iivel, kajti Judje so rekli, ko so slišali nauk Jezusov: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin j čigao' očeta •in mater mi poznaììio? Kako tedaj pravi: Iz nebes sem prišel (Jan. 6, 42)?« Iz teli besedi se da sklepati, da je takrat sv. Jožef še živel, kajti ko bi bil takrat sv. Jožef že mrtev, bi bili Judje 3iekli: Njegovega očeta smo poznali in ne: Njegovega očeta poznamo. Najbrže je umrl v tistih treh letih, ko je že Kristus javno učil. Ob smrti Jezusovi ga, pa. gotovo ni bilo več med. živimi, ker umirajoči Jezus je Marijo izročil sv. Janezu v skr]). Staro' ustno, izročilo, pratvi, da. sta biia Jezus in Marija ]>ri njegO'Ai smrtni postelji navzočna. Zato ča'Stim>o sv. Jožefa kot variüia umirajočih. Sv. Terezija, je zelo priporočala, naj bi sv. Jožefa vsi na poseben način častili. Trdila je, da ji ni Bog nikoli ničesar odrekel, kar ga je po pri-prošnji sv. Jožefa prosila. To velja zlasti za smrtno uro. •38. Sklenimo d'anes takoj, da hočemo sv. Jožefa na poseben način častiti in njegove sv. čed- nosti posaaemati. Posiiemajmo preci vsem njegovo tiho. iai vdano življenje, njegovo ponižnost in praviičnoist, njegovo ljubezen do Jezusa in Marije, njegovo potrpežljivost v bridkostih in pokorščino. Ta.'ko bosta Jezus in Marija vedno z; nami, kakor sta bila s sv. Jožefom, vsi trije pa nam bodo staili na' strani ob smrtiii uri. Takrat liomo' zaklicali: »Jezus, Marija in Jožeif so tukajE Ti me ]3odo spremljali v srečno večnost!« * * * 39. Današnji sv. evangelij nam pripoveduje o veliki žalostd sv. Jožefa. Ko je bil nad vse žalosten, mu je Bog poslal dober svet t. j. Biog mu je poslal amgela,, hi ga je; podučil v sanjah tako-le: »Jožef, ne boj se vzeti Marije k sebi, kajti kar je v njej spočeto, je spočeto od sv. Duha, je Sin Božji«. Sedaj se Jožef ni več obotavljal. Takoj j& poslušali ta Tiotratnji glas in je storil, kakor mu j& glas veleval. 40. Tako poduči Bog prav večkrat tudi nas. Pošilja nam v sanjat dobre in svete misli, straši nas, ko namerujemo kaj slabega storiti, opominja nas, naj krenemo na drugO' pot. Ne-le sv. Jožefa, tudi očakom v stanem zakonu, svetnikom v novem mkonu in nam vsem. govori Bog večkrat v sanjah in nas opominja k dobremu. Večkrat nas Bog straši v sanjali, ka smo naredili kakšno slaboi dejanje pa. niti o tem ne mislimo. Večkrat so take sanje odločilne za celo življenje. Beremo o sv. Emilijanu, ki ga praznujemo dne 6. nov., to-le mično dogodbico: Sv. Emilijan je bil v mladosti ubog pastir. ■ Njegovi starisi so bili namreč prav siromašni. Znal je na pastirsko piščal piskati in zdelO' se mu je,, dia je to piskanje nebeško lepo. Nekega dne je. v tem piskanju zaspal in ilmel lepe sanje o nebeški lepoti in o nebeškem veselju. Ko je to v sanjah gledal, je čuti v vsrcu posebno, veselje in nebeškO' tolažbo. Ko se je zbudil, je čutil v srcu nepopisno željo po nebeškem veselju in nepo'piBeaa stud nad svetom in nad vsemi posvetnimi rečmi. Od takrat ni hotel več o nobeni stvari slišati ko o Bogu in o nebeških rečeh. Odpovedal se je službi ' in ni hotel več paisti. Šel je k nekemu puščaivniku, bil pot&m za miasnika posvečen in je dO' smrti zvesto služil Boigu i'n svojiemu dušnemu zveličaiiju. V zvesti službi božji je služil nad sto let. Ta zgled nam dokazuje, kako odločilne so včasih sanje. Pred vsakim slabim delom, ki bi g^a hoteli storiti, se nam takoj vest oglasi. Glas vesti je božji glas, ki ga moramo natančno izpolnjevati, če hočemo Jnti zvesti hlapci božji. Včaisih začnemo kako' delo ali kako govorjenje ali kako premišljevanje in nič ne slutimo, da je slaho, pa se nam vest oglasi, da je sTadDo — v tem sluča.ju moramo takoj pretrgati, če hočemo biti zvesti hlaipoi božji. * » * Bog nam nepresitano govori po naši ^-esti, na;s opomimja, podučuje in spominja vseh reči,-ki so potrebne za zveličanje. To je KxiBtiis slovesno obljubil. Rekel je svojim učencem: »To-iažnik sv. Duh pa, ki ga bo poslal Oče v mojem imenu, vas bo učil vsega in vas spomnil vsega, karkoli sem vam rekel (Ja^n. 14, 26)«. Te besede so bile govorjene apostolom in učencem. Sv. Duh je bil ž njimi, da niiso nič zgrešili in nič oipustiili, ko soi OiZimnjevaili sv. vero pa tudi ko so pismeno učili. Iz ttega sledi, da je sv. evaaigelistom in sv. aipostolom sv. DuJb. pomagal, ko so pisaiM, da je bil ž njdmi, da soi bili apostoli oirodje .sv. Duha. V sv. evangelijih in v pismih sv. apostolov govoni torej Kristus, govori sv. Duh. Besede Kristusove: »Totežnik vais bo učil vsega /in vas opomnil vsegia., karkoli sem vam rekel«, veljajo 'tudi nam, ker smo tudi mi njegovi učenci. Sv. Duh govori tudi nam nepresitiano po vesti, nas podučuje, nas spominja iln opomanja. Poslnšajmo glas vesti, ker nam po njej govori Kristus, nam govori sv. Duh. Vselej je dobro, da poslušaimo vest, tüdi takrat, koi se nam morda zdi neumljivo. Glas vesti je glas božji. Včasih smo kako dejanje storili, pa nismo nič misliili, dia bi billo grešno, a po dolgem času spoznamo., da ni bilo prav in vest nas strašd, da bo treba dati Bogu račun, vest nam veleva, da m-oramo škodo pora.vnjaiti, da moramo oprav-Ijianje ali obrekovanje preklicati. V tleh sluca:jih moraimio svojo vest' poslušati, ker je to božji glas, ki nas kliče na pravo pot. Večkratt navdihne Bog kaki osebii), naj na-s «pomni, naj nas posvari. Prej še mislili nismo. ■da bi Mio naše obnašanje in naše delo nespa-mettao, grdo ali grešnO'. Ko slišimo pa. opomin, se .zavemo in se poboljšamo. * * * 41. Kralj David je hudo grešil. Kriv je bil prešuštva im umora. Gelb telo pa je minulo in David se ni kesal svojega greha. Tedaj je bil po božji naivdihbii poslan k njemu prerok Naitajn, ki .ga je opomnili. Tako se tudi nam večkralt zgodi. Grešili smo pa še milsilimo ne na lo in se nič ne kesamo. Tedaj priide oipomin od kake oselto in nais presune. Zato pa ne smemo nikda,r aameriti, če nais.. kdo opominja, ampak zmisikno se raji na stare grehe Li obžalujmo jih. . Večkralt Sie zgodi, da nam Bog pošlje kako nadlogo, kako nezgodo, bolezen ali kaj drugega slabega, da se izpreobrnemo' in d&' začnemo novo življenje. Sv. Miaff'garita, katbro' praznujemo dne 22. iebi'uarja, je že v zgodnji mladosti zašla na slabo poti. Živela je ničem urno in oblačila se prevzetno. Zabredla je v greh in ži'velia. v grehu devet lef. Hotela se je sicer vrnilti v očelovo hišo pa mačeha jo je zapodila. V veliki žia.losti je Margarita odšla od očetove hiše iin se žalostna usedla pod neko drevo. Tu je slišafo v svio.ii nolranjosti dva glasa. Prvi giais jej je govoril, naj se oklene sedaj, ko jo je oče zaipuistil, neteškega Oče^ta in nebeške ljubezni. Na drugi sttirani pa ji je g-ovoril na -vest tudi hudobni duh feko-le: Zdaj si še mlada in če te je oče ziapodil, imiaiš pač popolno preiivdco, da. si poiščeš kaiko osebo, s kaltbro boš prijeiüno žiVetei, Sv. Margairiitia pa m posTušafta hudobnega duha, ampak božji glas. Šlia je v samostan, živela tam kot spokornicla in umTla kot spokornica in svetnica. Po.äluSaijmo glas božji, zilastd glas svoije vesti. Sv. Jožef je takoj storil, kar mu je božji glais veleval. Tako stoirimo tudi mi z veseljem vse, kat Marije. Če sta pa sam Jezus in Marija dobivala pomoči od sv. Jožefa, smemo se pač tudi mi z. zaupanjem obračatii k njemu in ga prositi pomoči v vseh potoebah, stiskah in nadlogah. K'o je Miaffilja, pneč-ista Devilca, spočela od sv. Duha, jej je bil Jožef dan tovariš in zakonski mož, ker drug'aöe bii jo billi s kamenjem pobili kot prešuštnioo. Tako je biil sv. Jožef dan za pomočnika Mariji lin Jezusu še preden je bil Jezus rojen. Ko se je imel Jezus roditi v Betlehemu, je Jožef spremljal Manrijo na daljni poti o-d Naza- Teta do Beitlehema in je na poti in potem Betle-hemu iskal prenočišča. Sv. Jožef Je bil priča ro.istva Jezusovega in je skrbel- za Marijo in -Jezusa. Ko je štirideseti dan po rojstvu nesla Marija Jezusa v temptìlj, jo je Jožef spremljal in bil priča vsegia, kaa- se je godilo tisti dam temini ju. Ko je štirideseti dan po rojstvu nesla Marija gel opomnil Jožefa: »Vrtani, vzemi döte in nje-:govo maiter dii beži v Egipt in ostani oncli, dokler ti ne poTečem, zakaj Herod hoče dete umoriti«. Na te besede je Jožef vstal, vzel dete in njegovo mateir'in bežal v Egipt Tako spremlja sv. Jožef spet Miaa*ijo iai Jezusa na dlaljni poti v Egipt. On je skrbel za Marijo in Jezusa na potu iin potem še dve leti v Egiptu. Ko je krallj Herod umrl, se angel spet prikaže Jožefu in mu A^li: »Vstani, vzemi' dete in njegovO' mater in vrni se v svojo domovino, zakaj pomrTL so ti, ki so hoteli dete umoriti«. Tedaj je Jožef vstal dn spremljal Marijo in Jezusa v Palestino do mestla NiazjaTeta, kjer so ]Jotem bivali in kjer je Jožef s trdim delom iireživljial sv. družinO'. Ko je bil Jezus stiaT dvanajst' let, je Jožef spremljal Jezusa in Marijo v Jeruzalem. Tam se je Jezus izgubil. Jožef je molče spremljal Marijo din ž njo dskal Jezusa. Ko stfa gia našla, mu je Marija očifala: »Si/n, zakaj sd nama to storil? Glej, jaz in tvoj oče sva t'e z žalostjo iskala?« In vrnili :so se spet v Na'zaoDöt. * * * 43. Premišljujmo, zafcaj je Bog ttega možct izvolil za spremljevavca Jezusti lai Mariji? Prvi vzrok, zafcaj je Bog izvolili sv. Jožefa,, je njegova poitlrpežljiivoist ita. kroitkost. Sv. Jožef je iiioloe vse prena&il. Nd se jeziil i,ii ni proklinjal.. Marija, je Jezusu očilMa: Zakaj si mama to storil? Sv. Jožef je molčal. Tudi) njemu je bila ma>r-sikaterta um briidka in grenka, pa je le molče-prenašal. MoJčanje ita tilio prenašanje sv. Jožefa je za„ nas vse velika, skrivnosit iin velik nauk. UčimO' se od sv. Jožefa potrpežljivosti itn mirnositi. Sv. Jožef pa jie moral biti todii aalo priden mož. Truditi se je moral od zore do mraika, da je. preži\11jai sebe in diružirao. Koliko truda j.e imel v BeOlehemu in v Egipfu! Pridnost sv. Jožefa bodi nam vsem zgled in v pobudo! Sv. e\-aingelij poudarja zlasti pravičnost sv.. Jožefa.: »Bil je prarvičen mož!« Sv. Jožef je bi dali je čista duša. Živel jé v deviškem sitaaiu. ZatO' ga slikajo z belo' lilijo v roki. Njegove sita.rositi pa nam sv. piismo ne pove.. Ker je bil polu sv. oednost-i, je zaslužil, da je^ umrl v Maaij'inüi in Jezusovih roka.h. Tako-le pravi ustno izročilo: Ko je Jožef um.iral, je po-gitedal Jezusa in je rekel: »Ne bojim se umreti,, ker si pri men>i Ti, moj Bog, vendar kdoi pozna vse svoje pogreške? Zalto te prosim, očisti me-skritih grehov. Odpusti mi li'n potolaži me, predeji umrjem«. In Jezus, ki ga je držal za roko., odgo-A'ori: »Brez telesnega, očeta sem prišel na ta svet,, pa ti si mi bil več kot' oče. Ti si bil tidlažba moji miateri, ti si MO. rediiik moji mladosti. Loči se po- tolaižein, saj si pTOisit in čist' vseà greho-v«. * * * 44. Vsak človek potrebuje spreniljevavca skozi zmešnjaive po-zemefljskega ži\ijenja.. Še Marija iin Jezus stia ga imela. Zato pa ga moramo imeti tudi mi. Izberimo si sv. Jožefa, ki je v nebesih mogočen patron. On naj bo naš \-oidnik! V njega se oziirajmo! Ozilrajmo v njegovo krotkost in ponižnost, pravičnovst., po-božnost in čilstost. Če bomo ime'li' njega za vodnika in S'premljevavca, se nam bo dobro godiilo in bomo srečno prišli do namena. 45. Sv. Tomaž pravi: Sv. Jožefu je podeljeno, da nam pomaga v vseh pravičnih zadevah in v sleherni bridkosti in čuva vse, ki ga kličejo ua pomoč in zaupajo v njegovo priprošnjo. On je splošni pomočnik. K njemu naj se ziiitekajo mašniki, da bodo silužilli Gospodu z vedno večjim spoštovanjem in z vedno večjo čistostjo. Njega naj izvolijo za svojega varuha zakonski, da bodo v slogi in zvestobi živeli. Njemu naj se izročijo mladeniči in dekleta, da b'i se mogii ohramiti čisti. Njega naj čaistiijo posli, da bi se učili pokorščine, si.roma'ki:,. da bi mogli prenašati svoj stan in zlasti še bolni in umirajoči, da lü se mogli z Jezusom v miru presalilti v vecno'Sit. Sv. Terezija pravi: Bog je drugim svetnikom skazai milost, da. i^omagajo v posebnih po- trebaà njdm, ki se njih pniprošnji priporočijo, izkusila pa sem, da pomaga sv. Jožef v vsaki potrebi. Sv. Alfonz pravi: Bodimo prepričani: Kakor je bil Jezus t!u na zemlji pokoren Jožefu, prav tako stori tudi v nebesili vse, kali-koli ga prosi tla veliklii svetniik. O sv. Jožef, spremljaj nas na vseli žalostnih poitiih življenja, kakor si spremljal milega Jezusa in Marijo! * * * * 46. Sv. Jožef je sam iizkusii vse žalosti in bridkosti našega življenja. Besede, ki jih je rekel stari Simeon Mairiji o detetu Jezusu: »Glej ta ja postavljen v padec in v vstajenje mnogih v Izraieiu in v znamenje, kateremu se bo nasproto-vaüo. In tvojo laslino dušo bo meč iiresunil« — te besede veljajo tudi sv. Jožefu. Tudi Jožefovo srce je sedem mečev presunilo. Okusiti je moral kakor Mairija seidem t. j. brez števila žalosti in bridkosti. 47. Premišljujmo nekoliko žalosti in bridkosti sv. Jožefa! Prva velika bridkost ga je zadela, ko je bil zaročen z MatrijO' Devico. V tem času je angel naznanil Mariji: »Zdrava, Marija, milosti polna. Gospod je s Teboj. . . Gtej, spočela boš v svojem telesu in rodila Sinu in imenuj njegovo Ime Jezus«. In Marija je spočela v svojem telesu. Ko je Jožef to iz\'eclel in ni poznal angelovegai oznanila, mu je prvi meč velike bridkosti jjresu-TQÜ dušo. Toda čakale .so moža še druge žalosti in .bridkosti! Ko je napočil čas, da bo Marija rodila, objavil je cesar Avgust ukaz, da mora vsakdo iti na svoj kraj, da se täm popiše njegova družina. Xer sta bila Marija in Jožef iz Betlehema, morala sta tja. Sv. Jožef je na ]iotu skrlwl za Marijo. Prišedši v Beflehem, je prosil od hiše do hiše, da bi preskrhel Mariji in Detetu,- ki se bo rodilo, primeriijo streho. Ker pa je bilo tiste dni vse mestece prenapolnjeno z ljudstvom, ni mogel nikjer dobiti strehe. Zado>voljiiti se je moral s pastirsko. vo-tliliio. Premišljujmo tio cinujo globoko èalost, kaitero je občutilo srce sv. Jožefa, ko je moral v to siromiašno voitlino kreniti z Devico Marijo! Tu, v tem siromaštvu je prišlo na s^•et nebeško dote. Kmalu pa je prišla nanj tretja bridkost. Ko je bilo delte rojeno, sO' ga prišli moi'iit trije Modri iz Jutrove dežele. Bog je najprej oznanil trem Modrim, potem Jožefu, da preti smrt otroku, ker Herod išče Dete, da bi je umoril. Angel se spet prikaže Jožefu v spanju in mu zakliče: »Jožef, Jožef, vsfani, vzemi Dete in njegovo mafer, beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem, zakaj Herod bO'iskali Dete, da bi je umoril«. In Jožef je brž vstal, ker je bil vdan v voljo božjo, je vzol Dete in njegX)vo mater in se je po noči odpravil v daljni Eglipt. Kdo naj popiše bolečino Jožefovegu ..s/rr/. ko se je vse to godilo. V Egiptu pa je čakala moža četrta bridkost. Kakor se godi vsakemu delavcu, ko pride na, tuje, godilo se je t'udì sv. Jožefu. To so izkusili tudi naši delavci, ko so biE begunci ob .zadnji svetovni vojski. Bilo je veliko siTOmaštvo, kea" niso mogli dobiti dela. Sv. Jožef je preži^ijal sebe in družino le z veilliko težavo. Kako ga je ta bolelo.! Dve leti se mu je^ tirdia godilla v Egiilptu. Na koncu dveh löt pošlje Bog spet angela k Jožefu. ki se mu i^rikaže v spanju iii mu reoe: »Vstaaii, vzemi Dete Jezusa in Marijo in ]Jojdi v izraelsko-deželo, zakaj umfli so, ki so hotleli Detle umoriti In Jožef, ki je bil vdam v voljo božjo, vzame Deto in Mairijo in gre na težavno pot. Kollilko truda > bilo že do JeTuzalema ! Ko' je pa izvedel, dii. vlada tam miailopTidrui sin Herodov Arhelaj, se ni hot'el tam usta^'aiti, ampak je z velikita trudom šel naprej do NaEsuretiai. To je bila peta velika bridkost na potu njego'vegia žiiVljenja. Ko je bil deček Jezus sitar dvanaijsit let je Jožefa zadela šesta bridkost. Dvanaij-sitletliii Je-zušček je šel z Jožefom in Maiijo v Jeruzalem za velikonočne praznike in se je po odhodu od tani iizgtibiil. Jožef ga je v veliki zaiostÜ ilskal tri dni in ga je še-le treftji dam našel v templju. Stopil je z Marijo k njemu, pa se sam ni upal kaj očitati. Sama Mariija j.e rekla: »Sin, zakaj si nama to stori; glej, jaz in tvoj oče sva te 2 žalnstja /Skala«. Sedma žalost, ki je napolnjevala njegovih srce, je bila ob smrtni uri, ko je morali zapustiti Jezusa in Mairijo. V rokah Jezusovih in Marijinih je izdihnil svojo blago dušo. Sv. Jožef je Ml' v resnici mož frpijenja ai mož: fudi vdane potrpežljiiivosti. Zaitlo ga je Bog povišal nad vse. 48. Na m'iisel mi prihaja zgodba egipto vskega Jožefa. Tildi ta je moral velikO' trpeti. Bratje so ga. oelo prodali v Egipt za dvajset srebrnikov, a Bog g-'a ni mpustil. Ko je egiptovski kralj Faraon spoznal, kako moder je Jožef, ga je postavil črez vso deželo in-vse ljudstvo. Podal mu je na. roko prstan in okolu vratu zlato verižico. Ukazal je napreči voz iin Jožefa voziti po mestu. Pred vozom pa je moa-al nekdo na glas klicati: Poklonite se pred njim vsi in vedite, da je tai postavljen Črez vso egiptovsko deželo! Prav tako je Bog povišal tudi mizairja Jožefa. Postaivil ga je za vairulia svete Družine in za varuba katoliške cerkve. Zalo pa poklonimo se mu dn recimo: O Jožef, spomni se nas danes; na svoj časititli god! O svöti mož, mož poln bridkosti, truda in tirpljenja, mož vefliike potrpežlji-vosta, stegni svojo roko na nas in brani na® v ži^djenju, zliasti pa ob smrtni uri. * * * * * * 49. Krailj David pravi v svojih psalmih: »Bog časti svoje prijatelje«. Tako je Bog nekdaj svojega zvestega .služabnika Jožefa postavil čez. ves Egipt in zelo povišal njegovo čast; tako je- svojega zvestega služabnika Mojzesa' povzdignil črez vse izraelsko ljudstvo ito njegovo oblast in moč ix)ta?dil z velikimi čudeži; täko je zvestega služabnika Davida poklical od očetove črede na paši na kraljevski sedež in razširil in utrdil njegovo kraljestvo. Toda nikogar razen Mairije ni Bog tlako povzdignil in počastil fcako;r ubogega mizairja, pr^aivičnega Jožefa, o ka'terém govori •današnji sv. evangelij. * * « 50. Sv. krščanska vera nima nobene tako velike skrivnoistSi kakor učlovečenje Sinu božjega. Te skri,vnosti ne bomo mogli niikdaT popolnoma spoznati. Da je Sin Božji človek postali, da se je rodili liz Marije Devioe v siiiromašnem betle-hemskem hlevčku, da. je v podobi človeka med nami prebival na zemlji — to je delo vsemogočnega, neskončno modrega in usmiljenega Boga. In komu je zaupal Bog v vainstlvo to svoje najvišje delo? Koanu je za^upal v varstvo svojega edinorojenega Sina, ki je naise vzel podobo člo-^'eka? Ali morda kakemu kralju alli oesairju, ka-ko:r so s!i miislili trije Moidri iz Jutrove dežele. Rekli so sami jjri sebi: Krallj celega sveta, katerega nam je oznanila sviltla zvezda na Jutrovem, se je gotovo rodil v Jeiruzalemu ma kraljevem dvoru. Ali komu je zaiupaJl Bog to najvišjo skrivnost? Morda kakemu velikemu izobražencu ali učenjaku? Ne! Ne kralju ne cesarju in ne učenjaku! Zaupal jo je si'romasnemu delavcu, nazareškemu miizarju Jožefu, ki si je v potu svo- Jega O'brajza služil vsaikclaiijega kruha. Siromašen cMaivec je bil viaruli učloTečenega Sima Božjega! In goitovo' je ni bilo od začetka svetla, in je ne^ bo več clo konca sveta tako vzvišene žene, kakor je bila Marija. S:am angeli jo je v božjem imenu pozdTaiviil tako4e: Zdrava, Miainija, milosti polna, Gospod s Teboj, Magoslovijena tli med ženami! In ko se je Maii-ija prestrašdlla, ji je rekel angel; »Ne boj se, Mtoiga:! ker milost si našla pri Bogu. . . Sveiti Duh bo prišel v Te in moč Najvišjega te bo obsenčila dn za tega voljo bo- Sveto, ktero bo rogeno iz Tebe, imenovano Sin Božji«. . ^ Maiiilja presega torej po svoji časti koit mati Sinu božjega; in nevestla sv. Duha in po svetih čednostiih, ker je bila milosti polna, vse druge-žene. In komu je bila d&na Mairija za zakonsko-ženo? A1Ü moa*da kakemu dmenitnemu gospodu, kralju ali oesaa'ju? Ne! Naradnemu delavcu, na-zareškemu miizairju sv. Jožefu. S tem je Bog delavski stan neizmerno počastil in povzdignil. Če vse to dobro premisliimo se moramo res-, čudliitti! in vzklikniti s sv. oeirkvijo: »Glejte, z^-esti in modri silužabnik, ki ga je Gos]>od post'ai\'ill nad svojo družino! Kralj Savel je obljubil nekdäj svojo hčer tistemu, kateri premaga velikana Go'Jgalta. Pa.stir-Daviid je Goljalta premagal in dosegel čast biti mož kraljeve hčere. Pa kako majhna je ta, čast proti časti, katero je Jožef dosegel? Izvoljen je bil za moža tiiste, na katero so bile obrnene oči in želje vsega sveta. Zveza z Marijo je bila čista in duhovna, kakor je Jezus K r. zvezan s^. svojo sv. cerkvijo. Jožef je bil tovariš Marije, je žiTCl pod eaio streho ž njo, kaiteri so> angeli izkazovali časit; je Ml mož tiste, katero je sv. Duli spoznal za svojo nevesto — njemu so bidè vse skrivnostii Mairijilne in božjega Siba Jezusa razodeite. Ali ni bite to pr(aw posebna čast? * * Ns 51. Ker je Jožef imel Mairijo za s\'ojo zakoai-sko ženo, je tudi pred vsemi ljudmi veljal za očeta njenega Sina Jezusa, četudi v resnici ni bil in je užival to čast. Jožef je bil le rednik Jezusa Kr., je bil 1© varuh. Njego^v, ioda ljudje so mu izkazovani očetovsko čaisit, Marija sama mu je izkazovala očetovsko čast in Zvelaičar Jezus Kr. sam ga je častili kot ooetia dn ga klicali z besedo: Oče! To je poseibna časit, kafeo je Jožef od Boga prejel. Ko bi' bil O'U, ki je bil Davidov sii'n, podedoval vse kraljestvo svojega pradeda Davida, bi njegovo veličaistvo ne blo tako.. David kralj je prihodnjega Zveliičarja v svojih psailmih imeno^'al svojega Gospoda', Jožef pa je Zveličaija Jezusa Kr. klical z besedami: Moj sisn! KoTifca čast je to, ime-novaiti Gospoda vseh gospodov, kralja, vseh kraljev, svojega Sina! 52. Sv. Jožef je moral biiti podoben Jezusu Kristusu tudi po teltesu. Bog je dal Mariji ženina sv. Jožefa, da bi Marija pred sveltom ne bila v sramoti, da bi zlobni jeziki ne govoTdli, da je po nezakonski pot'i rodila. Prav za-to pa. je moral Ijüü sv. Jožef tudi po obrazu Jezusu podoben, ker sin inora^ ■ bi/tii podoben očetu, drugače sklepajo ljudje, da ni njegov sin. Tiste, lepote torej, ki je sijala z Jezusovega obraza, je sijala tudR z Jože-fovega obraiza,. Bil je ves podobeai Jezusu —■ učlo-"večenemu Sinu Božjemu. Resnično ves lep je bil sv. Jožef in greha ni bilo na njem nobenega! Boidinlo danes veseli v Jezusu Kt., ker je Tesela sv. cerkev, ki praznuje s-\'ojeg'a patoona in ker so vesela danes tüdl nebasai, ki praznujejo god vairuha Jezusa Kr. iai ženina Marije DeviJce. Povzdignimo svoje glasove pro'tì nebesom, piidru-žimo se Jezusu in Mairiji, priidružlano se milijo-uom svetnikov in recimo: Bodi pozdravljen in počeščen, o Jožef, na svoj častiti god! ................................................milil.......................................................IIIIII........................ ŠESTINTRIDESETO BRANJE. ZA OZNANJENJE DEVICE MARIJE. 1. Ozamnjeno Je bilo že v davnih -peMi, posebno pa po Izaji, preroku, ob čaisu jiiclo'\'.skeg£t, kralja Ahaicai, fei je vlacllail v oismem stodetju pred Kristusom, da bo storil Bog veliko znamenje aii veKk čudež na zemiji, da bo naanreč De^'ica spo-čeia in Devioa rodffla. Sinu, ki bo praAl Bog. Le-ta da bo živel v velikem ubošt^•u, d(a bi dajal tep' zgled svetih oednostli. Ta prerokba, dia bo Devica spočelai in De^'ica, rodila Boga:-Sina, se imenuje evaaigeiij st'arega. zakona. Ta 'evangeliij so preroki oznanjevali r vseh stoletjih pred Ki-distusom. Ta evangelij je bil znan tudi prvim sttoisem Adamu in E-\'i. 2. Danes pa praznujemo, kakor beremo današnjem sv. evangeliju, da je bü angel Gabrijel poßlan iiZ nebes ozniainiti, da je že prišel čas, da se ta veseli evangeilliij izpolni. Aiigel Gabrijeli je prišel k ubogi Devici Mairiji, ki jie bila iz kraljeve Davidove rodovine in jo je pozdriavil: »Zdrava; Mardija, militasti polna. Gospod s teboj, blagoslov-« ijenia ttil med žeaiami-!« Ker se je Devica prestrašila, je angel rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milosti si našla pri Bogu. Glej, spočela boš v svojem. telesu in rodilia Sinu in imenuj njegovo ime Jezus. Tia. bo veMdi in Sin Najvišjega imeno.va£n in Gospod Bog mu bO' dlal sedež Davida', njegovega očeta, in bo kraljevali v liiisi Jakobi vekomaj in njegwemu kralljes'tvu ne bo konca«. K-o je pa Marija rekla, da m-oža ne spozna, jej je angel naizodel tisti valilki čudež, ki je bil napoivedan v davnih vekih: »Sveti Duh bo. prišel v le itti moč Najvišjega tte bo obsenčilla; za, tega volijo- bo- Sveto, ki bo rojeno 'ilz 'tebe, Sin božji imenoTOrao«. * * * 3. To velikoi skrivnoist, ki jo je angel Gahrijel ozn/aail, da se je približal čas pnihoda kralja ce~ lega sveta iz hiše Davidove in da ga bo spočella devica Marija, po sv. Duhu, prajznujemo današnji dan. Dainašnjii dan sta bila. nebo in zemlja spet zvezana. To, kar so ljudje štiriitilsoč lelt težko pričakovani, se je današnji dan začelo^ uresiiičevati. Premišljujmo t'o vesetio noviieo, ki jo je prinesel angdl Gabrijel iz nebes! Ta vesela novica ali evangeiliij presega vse diTige vesele novice. Za vse pravične je ta novica aM' erangelij največje ve-sélje. Žal pa, da je dandanes svet hudoben in neumen, zaito tudi ne razume in ne občuti tega svetega vesdja in nima tudi nobenega zmisla zi'à sv. eraingelij. Za;t)o pa so naistblte mej narodi take zmešnjave, taka sovraštva in taki nemiri, kakršnih ni bilo, od kar svet stoji. In vsak dan je svet bolj neumen, vsak datn se bolj oddaljuje od svetega evangelija. Vrniimo se spet k Sitarim naiukom, k sv. e\^a.n-geliju! Le- sv. evangelij dela ljudi resnično zado- Toljne, srečne in mirne. Veselje, ki nam ga daje svet je mitnlljiivo iai sHeipariskiO', tr'ajno in večno- ve-seije podeljuje le sv. eva>ngellig. ZiapTi se dianes, krdst'jaai, v svojo sobico in premišljuj z Maritjo devico veselo novico, ki jo je prinesel aingel iz nebes in obudi v sebi veselje do božjih rečii, ki nikolli ne minejio. Poöatsti Marijo, kolikor moTeš, kex jo je sam Bog pooastaL 4. Nobeno ustvarjeno bitje se t'oliko ne časti io Devica Marija. Njej v čaist je zgrajeiiili brez števiil!a cerkva., siponieniikov, znamenj, aitlarjev itd. Trikrat na dam se oglaisijo njej v öaist zvonovi vseh oerkva odegia sveta, trik'rat im dan jo kri-stjiani pozdravljajo z laingeiovilm češčenjem. Luterani pTavijo^ da. je Mairijino češčenje pretiranO'. Kaj naj odgovoanmo na Ho? V evangeliju sv. Luka, kaiterega luterani priznavajo, beremio, da je A-semogočni Bog poslal angela Gabrijela pozdraviti Marijo z besedami: »Zdrava, Miairija, mitosti polna, Goispod s Teboj, blaigoislovljienia ti med ženami« ,in: »-Gteij, spočela boš v svojem ttelesu in rodila Sinn. . . Ta ho velik in Sin Najvišjega imenoivan in Gospod Bog mu bo dal sedež Davilda, njegovega očeta in 1» kra-Ije^'al v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu jkralljestvu ne bo konca« in: »S\"eti Duh bo prišel v te in moč Niaijvišjeiga Te bo obsienčiila in za teiga voljo bo Sveto, ka^tero bo rojeno :ilz Tebe, imenovano Sin Božji (1, 28 iltid.)«. če premišljujemo ta pozdrav, moramo reči, da je Bog pozdravil in počastil Marijo na tako •oclličeii način, kafcor bi je mi nikoli ne morgli, če bi jo sTja;vi'li t\idi celo A'ecnosit. Zato pa se ne smemo nikdar baitü, kakor da bi naše češčenje Marije Device bilo pretirano. Ne poslušaijmo ne-umnežeT, ampak posnemajmo nadamgefe Gabrijela in saanega Boga, ki je Marijo neizm^no- počastil. Ko bi Marije ne časitiili iz vseh svojli moči, bi ne bili prigaltelji in posnemavci božji. Luterani sio zavrgli češčenje M. B., a s tem so zavrgli tudi Boga, so zavrgli tudi sv. verO'. Sv. vera in sv. cerkev ne morete oibst-atli brez Marije, ki je postavljena m mater in gospodinjo.', kakor se mora zrušiti vsaka hiša, ki nima. prave gospodinje, kajti gospodinja vzdržuje tri vogie pri hiši. Zgodovina poitlrjuje resnico, da so tisti na-rodje ohranili sv. vWa 'in so bili katoiliški cerkvi zvesti, ki so goreče čas,tili. Marijo D., dočim .so izgubili sv. vero ali vsaj postali mlačni in malo-verni drugi narodje, ki so bili v češcenju Marije Device malomarni. 5. Mej božjimi zapovedmi je tudi ta-le zapoved: »Spoštuj očefe in matter!« Brez dvojbe pa ni nihče še tako spoštoval in ljubil svoje mateire kakor Jezus Kritetus in brez dvojbe ga veseli če jo tudi drugi spoštaijejo in ljubijo, kakor jo je ljubil on! Naj jo pa. še tiako- goreče časitSmo in ljubimo, Kristusa ne bomo mogli v tem nikdar doseči. Zato pa jo moramo öastüti, kolikor moremo iz vseh svojili moči, da postanemo vsaj malo podobni Kristusu. (5. Preudairimo' cMjie besede Jezusa Kristusa: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, je v meni in jaz v njem«. Pri sveti večerji sprejmemo v sebi Kristusa, postanemo s Kristusom eiio, kakor je Kristus s svojim nebeškim Očetom ©no. Ce smo pa s Kristusom eno, moramo imetil tudi do Marije prav tako spoštbvanje in prav ta;ko ljubezen ko Kristus. 7. Angel Gabrijel je rekei Mariji: »Sv. Duh. bo prišel v te im moč Najvišjega te bo- obsenčiife«. Sv. Duh je torej napolnil Marijo z vsiemi milostmi in oednostlimi. Po sv. Duhu je Marijia najsvetejša, najčistlejša' in najlepša mej vsemi bitji, kar jih je bilo ustviarjenih. Öe jo je pft Bög tako ustvaril in tako ozaljšal, je tludi nje>gioiva volja, da jo tako častimo in ljubimo. Marija je najsvetejša in najčistejša — ziaito zasluži, da je častimo in ljubimo bolj ko vsaiko drugo ustvarjeno bitje. ZatO' pra,vijo sv. Očeitji©: Mariji labko' rečemo' vse, le Bog ji ne smemo reči; jo I&hko častimo In ljubimo na najbolj vzvišen način, le božje časti jej ne smemo d'aiti'. 8. Če pregledamo životopise svetaiko'v in svetnic, najdemo, da ga ni svetnika in da je ni svetnice, ki bi ne bdla goreče čaistila in ljubila Marije. To je znamenje, da je to češčenje Bogu všeč, da smo na pravi poti pnoti nebesom, ako Marijo častimo in da kdor Marije ne časti in je- prisrčno ne ljubi, nima pravegu upaaaja prifä v nebesa, kajti v nebesih so le ti, ki so Marijo go-reče častili in jo ljubili. 9. Sv. Frančišek Regis je celo svoje življenje goreče častSl in ljubil Marigo in je v vseh svojih priicliigah priporočal češčenje dai ljubezen do Marije D. Bil je gwec caislävec presv. Rešnje-,gia Telesa, zato pa t'udi goreč častivec Marije Device, kajti ]3r!eKv. Rešnje TelO' Jezusovo je^ bilo rojeno iz Marije D. Priporočal je zlasli Marijino čistost, ponižnoiSit, potrpežljivost in zvestobo v polnjevanju volje božje. Na koncu je dobil od Jezusa in Marije prelepo darilo. Ko je ležal v novoletini noči na smrtni postelji, se odprejo pred •očmi njegovega duha nebesa in zagledal je Ma~ rijo in Jezusa, ki ste, ga vabila k sebi nebesa. Ves iz sebe je zaklical braitu, ki mu je stregel ob postelji: »O moj bral, kako srečen sem in kako zadovoljno umrjem! Vidim Jezusa iaa Marijo, ki mi iH'ihajata naproli, da me s]3Temiita v blaženo bivališče .svetaiikov«. Ko je te Ijesede izrekel, je mirno izdihnil svojo dušo. * * * * * * 10. Takrat, ko je angel pozdravil Marijo: »Zdrava, Ma'rija, milosti polraa. Gospod s Teboj, blagoslovljena Ti med ženami. . . Glej spočela boš in rondila Silna . . . ta bo velik in Sin Naj- višjega imeno'vaai« in ko' je Marija odgovorila: »G'lej, dekla sem GosSipocloiva, zgodi se mi po tvoji besedi« — takrat je bila' Marija posvečena v tempelj božji, kajti tlakrait je prišel v njo Najsvetejši, Sm B-ožji, i3ra/\'i Bog. Takrat je Marija postala tempelj božji, takrat je poistalä. skrinja zaveze, v kateri je bilo Najsvetejše nove zaveze. 11. V skrinji zaveze so liranila Izraelci najsvetejše reči: duboveiisko palico Arono'vo, ki je-pomen j ala Kristusa, Ijesedo božjo na dveli ka-menitih ploščah, ki je thidi pomenjala: Ki-iiistnsa t. j. Besedo, ki je meso postala, dalje posodO' äladke mane-, ki je pomenjala' Kri.st'usa v ' najsvetejšem zakramentu. To skrinjo' zaveze pa. sO' Izraelci izgubili ob časa babilonske snžnosti. Ko so se vrnili iz sužnosfii, so jo sicer iskali na gori Nebo, kamor jo je bil zanesel prerok Jeremija.,, pia je niso mogili več najti. Imeli pa so vedno upanje, da bodo to skrinjo še našK. In res so jo našli! Mlaa'ija je v vzvišenem pomenu res skiin.ja zaveze in pravi tempelj iDOŽji, ker je v njej bil Najsvetejši, Jezus Kristus,' pravi Bog. 12. Prva služba; božja v tean templju ali v tej cerkvi je bite, ko je sorodnica Eliiizabeita pala pred Marijo na kolena in m^odito v njej Najsve- . tejšega z besedami: »Blagoslovljena Tii med ženami in blagoslovljen sad Tvojega telesa! ... Od kod meni tia cast, da pride k meni miaiti mojega Gospoda?« In v tì/stsm tresnctku je Niaijsvetejši iz. Maa'Ljliiaega teteea posvetì'l sv. Janeza KrsDnika. O jenizalemskem templju je bilo rečemo, da se bodo uslišate v njem vse prošnje. Tiulii v Marijinem sveitlšču se uslišijo we prošnje. Že prva pTošnjaj soTodndce Elizabete je bila uslišana',, kajti oitrok sv. Janez Krstnik je bü takoj posvečen že v materinem ttelesu, ko je prišla Marija v njegoivo hliižiiiio. Sv. Bernard pravi, da se v Marijinem sveitišču usEšijo vse naše prošnje, kajti da ni bilo še sHišaiti, da bi bila Marija koga zavrgla, ki se je k njej zatekel. * 13. Takra.t, ko je prišel angel Gabrijel iz nebes, da bi v imenu božjem pozdra,vil in počastili Marijo —■ takratt so biiile prve šmairnice nai zemlji. Nebesa so nam dalai prvd^ zgled, kako moramo Marijo pozdravljatli in jo časitiil. Druge šmairruiice pa so bile v Mši sorodnice Eliziatete. Pr\'a mej vsemi zemljani je Elizabeta pokleknila pred Dier\'ioo MarijO' in jo pozdravila in počastila z besedami: »Blaigoslovljena Ti med ženami in blagoslovi j en said Tvojega telesa! Od kod meni ta ča,Bt, da pride k meni mati mojega Gospoda. * * * 14. Praznik Oznanjenja Marijinega je prav za prav najstarejši praznik mej vsemi prazniki, kar jih praznuje človeški rod razen nedelje. Že prvi stanisi so ga praznoA'ali, ker že njim je bilo naznanjeno, da ho Devica rodilla Zveličarja, Ici bo satBüin glavo sM. Ko je Bog dajal to prvo obljubo, je žarek božje nulostsi prodrl skozi vse re-dove do Marije Dewce — kakor je v prikazni videla blažena Katairina Eminerilcli. V prikazni je potem še videla, kako je Bog dal blagoslov in obljubo očaku Abrabamu, ko mu je naznanil, da. bodo po enem izmed njego-vib mliajšili blagoslovljeni vsi narodi celega sveta. Iz tega: blagoslova je nov žarek prodrl vse rodove do Marije Device. Potem je videla tudi druge očake: Izaka, Jakoba itd.,- kaiterim je bil Bog ponovil oibljubo in blagoslov in vselej je videfla, kako je žarek iz vsake teh obljub prodii do same Marije,Device. Bog je sloivosno oibljubill kralju Daiviidu, da se bo iz njegovega rodn rodil krallj, ki bo gospodo-val A'sem narodom. Tudi iz te obljube in iz tega, blagoslova je prodri žarek do same Marije. Nazadnje se je rodil očak Joaliim, kateremu je Bog dal milost, ella jie bil Oče brezana,dežne in najsvetejše Device Mairi je, na, kater O' so merilli vsi žairki milosti božje. V njej je Beseda meso postala iin je med naani prehiK'aila (in smo videli njeno čast kot čast Edinorojenega od Očeta) polna ìììUosU in resnice. Od Davida do Mlarije je bilo d^^ainštia■ildeset porok. Pri vsaki porokii je ženin hiil sin prejšnje poroke. Zadnja ponoka je bila mej Joahimom in Ano. Iz te poiroke se je rodil briezmadežni in najsvetejši otr,ok — Marija Deviica. Iz njenega mesa in iz njene krvi je bil Kristus po mesu in po krvi. To živo meso in živo kri Kristusovo uživamo pri sv. obhajilu. 15. Blažema Katariaia Emmerich pa je videla v celi vrstd od Adama do Maa-ije tudi nekatere' nevredne ženine in :ijeveste. Božja previd-nosit se je tndij 'fet poslužilla, da se je po njih približal čas zveiličanja. Prav tako se tudi v noA^em zakonu Bog poslužuje nevrednih škofov in duhovnikov, po katerih prihaja na svet evhari-stični Krilstus, kaiterega uživaano pri sv. obhajilu. Nevreidni škofje in nevredni duhovniki so, kljub temu da so grešniki, pravi škofje in praA'i duhovniki, kako.r so bili nevredni ženini v vrsti Jezusovega rodu kljub nevrednosti i^ravi predniki Kristusovi, praivi s'tairi očetje in stare matere Odrešenika Jezusa Kr. Iz tega premišljevanja je 1'udi razvidno, kakor pravi bi. Katai-ima Emmerich, kako primerno je, da se na praznik sv. Kešnjega Telesa, ]3oje pi'ed na.jsA^etejšim zakramentom rodoA-nik Jezusa. Kristusa od Abraihanm do Marije Device, kajti v najsv. zakramsntü je meso in kri Jezusa Kristusa, ki je po mesu in krvi iz te sv. družine. 16. Ceščenje Mai-ije Device se je v našem òasu nekoliko povečalo, a krivo bi bilo misliti, da niso Miairijo častili že prvi kriistljani. Še preden je bil Krisitns rojen so jo goreče čaisitili. Sam angel Gabrijel jo je tako počastil, da je mi ne moremo bolje počastiiti. Prav tako jo je sorodnica Elizabeta tako pocastìla, da je mi ne moremo lepše počaBtiti. 17. V petem stbletju je krivoverec Neslorij začel učiti, da Marija ni Malti božja, da je rodila le človeka, s katerim se je pozneje, združila druga božja osebfl;. V Kristusu, je učil, ste bili dve osebi, človeška, in božja. Marija je rodila le človeško osebo in torej ni Mati božja. O teh zmotah je sv. Ciiril, škof v Aleksiandriji, obvesti! papeža. Celestina,. Le-tia je brž sklical v Rim cerkveno-zboTO'vainje,, ki je Nestoirija.obsodilo in izobčilov ako bi v desetih dneh po obvestilu ne preklical svojih zmot. Nestorij .pa se za vse to ni zmenil. Tedaj. je. bil sklican 1: 431 cerkveni zbor v Efezu, kateremu je predsedovali sam sv. Oirdil, nadškof v Aleksandri j i, dokler niso prišli na zborovanje papeževi odposlanci. Na: tem zborovainju je bilo na-\-zočnili 274 škofoiv in nadškofo^v. Zborovanje je začalo dne 22. junija ]. 431. Nestorij je bil obsojen. Nauk, ki so ga vsi škofje potrdili in podpisali se glasi: Marija je nnaiti božja, ker je rodila Jezusa, ki je Bog- Sin. V Jezusu so- bile sicer dve naravi: božja: in človeška,, toda. le ena sama oseba, namreč božja. Marija je rodite Jezusa Kristusa, ki je hil druga božja oseba, torej je Marija, božja mati. Ko so škofje v Efezu raizglaisili, da je Nestorij ohsojen in da moramo vsi katoličani Marijo imenovati mater božjo, je bilo ljudstvo tako veselo, da je z gorečimi baklami spremilo škofe od zljorovanja do sitamovanja. Dne 22. junija 1931 smo prazno.va(li petna j stsitoHötinico teigo,' vdikega dogodka. Od takrat, se ni upal nihče več naipaidaü češčenja prebL Device Marije do Lutrovih. časov. Luter in njegovi prisiteši m spet zaivrgli katbliški nauk o Marijinem češceJiiju. Luferansko Ijudstvoi ne časti Marije, a godi se sedkj luterianom kako-r svoj čas nestoTijanom t. j. njih verai in njih cerkev propada od deta dO' leta in nima sploh nobenega živ-Ijenja, fcaijtii kjer je Marija, tam je Jezus in kjer je Jezuis, t/aan je Marija in tam je katoliška cerkev. To mais uči zgodovina in izkušnja, človek, ki ne čaisti Marije, izgubi kinahi tudi vero v Boga. Tako se godi t'udii celim narodom. Pravoslaviii ali grškoiraizkolni kristjani so^ tudi odpovedali pokoirščiaio ■ papežu kakor, kitfera-ni, toda češčenja Marije Device niso zavrgli. Zato pa so prece.]" živo ohranili sv. vero, kajti Marija jih ču\-a. 18. Da se je katoliška cerkev ohramila stoletja v veliki moči, je v veliki mieai msluga naše preljube gospodinje, prečiste Device Marije. Ob času sv. Dominika je bilo veliko krivo-vercev, ki so- se imenovali Albiigenzi in Vaklenzi, ki so sfa-ašno napaidaili cerkev. Ti krivovei-ci in njih prisitiaši so uganj'a/li strašne hudobije. tisti stiski je Bog obudil sv. Dominika, in sv.. Frančiška Asiškega, ki sfa ustcinovila vsak svoj red: dominikanski in frančiškanski. Ko je prišel sv. Dominik v Rilm, da bi od papeža dohil potrditev pravil za novi red in je tistb noč dolgo> moJiH, je imeil poselmo prikaizen. Videl je na nebu Jeznsa, ki je z jeznim otorazom hotel zabru--siti na zemljo tri stiilice. Pretlenj pa je stopila prehlažena Devica in je prii\-edla. k njemu dva moža, ki naj bi bila v spraTO za ves grešni svet. Sv. Dominik je spoznal, da je bil eden izmed teh dveh on sam, drugi pa mu je bil nepoznan. Ko je drugi dan stopili v cerkev, je v cerkvi zagledal moža, ki je bil popoilnoma podoben drugemi: možu, ki ga je videl po noči v prikazni. Takoj je tekel k njemu itn čepran- ga prej ni poznal, ga js veselo tako-ile pozdravil: »Ti si moj tovariš; mi dva bova skupaj delaila za čast božjo!« In kdo je bil ta mož? Biil je sv. Frainčišek Asiški, ki je bil ]>rišel prajv takrat! v Rim po istem oprai^■ku ko sv. Dominik. Ta. povest priča, kako nas preljulm Jìe^'ilCa■ Marija čuva in kaiko iskrbi za katoliško cerkev. Ona je potolažila Jezusa, ona je izbrala sv. IDo-minika itn sv. Frančiška, da l5i cerkev podprla in hudobijo ljudi zatrla. Sv. Dominik pa ni ustanovil samo' zelo važnega in za cerkev koristnega reda, ampak je UA-edel tudi mej kristjani sv. rožni venec, moli-te\', ki jo od takrat molijo milijoni in milijoni in jo bodo molili do sodnjega dne. Sv. Dominik je bil žalosten, ker je videl v SA'ojem času toliko krivovercev, ki so bili trdovratni in se niso marali izpreobrniti. Ko je tako premišljeval, kaj bi storil, prika^zala se mu je v zamaknenju sama prevsv. Devica Marija in mu naročila, naj uči ljudstva molilti sv. rožni venec. Ko je začel to molitev priporočati, so se začele . Terkve takoj polniiti, da so bile kmalu pretesne. Tej molitvi se je bilo največ zahvaliti, da se je krivoverstvo skoa-aj popo-1'noma zatrlo. Zanesljivi pisatelji trdijo, da je sv. Dominik .s to molitvijo izpreobrnill več ko stotisoč kriTovercev. Molitev sv. rožnega venca ima še neko posebno Bogu prijetno lastnoist. Sv. rožni venec molimo namreč skupno. To je poisebno Jezuisu ljubO', kajtii rekel je: »Povem vam, ako se dva izmed vas žjedinitia na zemlji in prosita katerokoli reč, bostia. goto^vo prejela, od mojega Očeta, kateri je v nebesih; zakaj kjer sta dva aii kjer so-trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz aredi mej njimi (Mat 18,. 19 in 20)«. To je tedaj zelo lepo in Bogu zelo prijetno,, da molimo sv. rožni venec skupno v cerkvi iin po družinah. Bodi dames vaš trden sklep, da ne-boste nikdar brez tehtnega vzroka opustili v družini sv. rožnega venca. Ta molittev bo prinesla vaši hiši in vaši družini blagoslov božji. Ta moliitev pa imia še posebno moč, da, razganja krive vere. S to molitvijo je sv. Lominik izpreobrnil več ko stoitisoč krivoverce-v. Ko molimo namreč sv. rožni venec, premišljujemo' glavne resnice sv. katoliške vere. Kdor pa te-resnice dobro premišljuje in jih dobro, razmne,. ne more biilti krivoverec. Te resnice' razganjajo-krive in praane vere. Zato je ta molitev nad vse-koristna. Nič ne de, če smo včasih raztreseini. Naša. dobra volja in naš dober namen je pred Bogora tudi nekaj vreden in vsaka Zdrava Marija ima svojo moč. 19. Ceščenje Maaùje DeA'ice se je na poiselben nacdm povečalo od torškiii vojsk dalje, kajti kristjani so takrat goreče klicali Marijo na pomoč. L. 1571. je bila strašna bitka na morju pri Le-pantti. Kristjani so doma goreče moTili sv. rožni venec. V Rimu je bila praiv oJd čaisu bitke procesija z molitvijo sv. rožnega venca. Tuiki so biLi premaigaini in Evropa je bila vsaj začaisno rešena turškega naivala. Paipeži so v spomiln na. to slavno zmago poistavili nedeljo sv. rožnega venca. Leta 1683 je bil Turek prodrl do Dunaja. Kristjani so se spet zatekli k Mariji in molili goireče sv. rožni venec. Takrat je poljski kralj So-bjeski prišel še o pravem času na pomoč Du-na.ju. Turkd so bili poraženi. Papeži so v spomin te bitke postavili! prazaiik presladkegia imena Marijinega. * * * 20. Ko govorimo o češčenju Marije De^dce, ne smemo zabiti, da je sv. obhajilo njej v posebno veselje in v posebno čast, kajti pri sv. obhajilu uživaimo telo ita. kri, katero je Jezus imel od Marije. Zato je vsako' sv. obhajilo tudi počai-stitev Marije Device. Sv. Avguštin pravi: Marija je spočela v svo-^ jem telesu Jezusa, pri sv. obhajilu pa sprejmemo tudi mi istega Jezusa v svoje telo. Iz tega je razvidno, kako čisti in doibro pripravljeni bi morali biti, ko pristopamo k sv. obhajilu. Marija je bila brezmadežna Devica, najsvetejša devica in naj-ponižnejša dekla Gospodova — zato je bila vredna, da je v njenem prečilstem telesu bival sam Sin božji. Ko stopamo torej k sv. obhajilu moramo Marijo posnemati , v svetosti, čistosti in ponižnosti. Nobena reč ni za človeka tako častna ko sv. obhajilo, kajti pri sv. obhajilu postknemo sorodniki Jezusa KriBlfusa: in sorodniki prevzvi-šene Device Marije. Višjega plemstVa. si ne mo-Temo želeti. Drugi se pomašaijo, da so morda v sorodstvu s kakim grofom, knezom ali s kakim dTugün plemičena, mi pa se ponašamo s soTodSitvom z najslavnejšo družino človeškega rodu, namreč s sv. družino, ponašamo se s sorocMvom z najsvetejšo Devico, ponašamo se s sorodstvom z Jezusom Kristusom, ki je bil pravi Bog, kajti pri sv. ■obhajilu sprejmemo meso in kri, katero je Jezus dobil iz Marije Device. * =s * 21. Bodimo goreči častivci Marijini. Kdor nima podobe M. B. v svoji sobi, naj si jo pripravi, da bo lahko TOak dan, v vsaki stiski in žalosti pokleknil pred njo in jo prosil pomoči. Pobožna pripovedka pravi, da je bil sv. Peter tako žalosten, ko je Kristusa zatlajil, da bi bil ■obupal, ko bi se ne bil ziaitekel k materi Jezusovi. Šel je k njej in se jej spO'vedal. Ona ga je potolažila in mu daia pogum, da ni obupal nad božjo milostjo. "Eako se tudi mi zatiekajmo v potrebah in stiiskah k Mariji in prosimo jo poanoči. Pokleknimo danes v veliki ponižnosti pred Marijino podo^bo in pozdravimo jo: Najčistejša, najsvetejša! Ker smo pri sv. za.kramentih in zlasti pri sv. obhajilu postali meso od tvojega, mesa in kri od tvoje krvi, priporoči nas svojema sinu Jezusu, da bomo z lepim in svetim življenjem tudi kazali, da smo tvoji otroci in bratje-Jezusa Kristusa. Bodi naša mati, kakor si bilai, Jezusu maiti, bodi naša pomočnica in naša j^rl-prošnjica! Zato Ti kličemo z angelom Gabrijelom in s tvojo sorodniico Elizabeto: Zrava, Marija„ milosti polna. Gospod je s teboj, blagosiloA'ljeiacL si med ženami in blagoslovljen je said tvojega, te'lesa Jazus! * * # * * * 22. Marija je o prihodu angela' Gabrijela, stanovala v Nazaretu. V tem majhnem mestecui je imela morda Mšiioo po svojih stariših. Tudi Jožef je stanoval v tem mestecu in Jjill teisar, a., nista stanovala še skupaj. Bilo je 25. marcija t. j. današnji dan. Bog je Marijo priipraAll na prihod angela Gaèriijela.. Mari,ja je l>ila. sama,, vsa utopljena v moililtev in zamišljena v velike? skrivnosti, katere je Bog namenil ž njo. Zdajci se ves pTostior zasveti in glej, angel Gabrijel stoji pred njo. Njegove pn-e besede so bile: Zdrava,, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena Ti' med. ženami! Pred vsem je tedaj angel Gabrijel moral po Božjem naročilu Marijo pozdraviti. Pozdravil jo je v imenu vsemogočnega Boga z besedo: Have! Zdrava! Sam vsemogočni Bog je tore.f ukazal Marijo pozdraviti z besedami: Zdrava, Marija! Za temi besedami pa je rekel angel: »Miloisiti pollila, Gospod s teboj, hlaigosilovijena Ti med ženami!« Sv. očetje sklepajo iz 'teh besedi, da so v Maiijisiih rolgih vse mibsti ia da. je Marija, gospodinja milosti, da se niliče zveličati ne more, ako ne prosi po Mariji milosti. V Marijinih rokah je celO' morje miloisiti. Prav iz teh besedi sklepamo tudi, da je Marija morala bilti brez madeža spočeta in da je moirala bilti tudi brez najmanjšega greha. Ako bi Marija imöla na. sebi en sam tudi najmanjši greh —• ne mogli bi je več iimenovaiti milositi polltao, ker vsaj te milosti ne bi ilmeira. Biiti brez greha in bit'i celo bfez naj-miainjšegia greha je A-elika božja milost. Toda Marija: je bila milosti polna in je torej moi-ala imeti vse milosti. To velja tudi glede dizvirnega greha. Biiti brez izvirnega greha je tudi posebna milost božja;. Mairija je biilla milosti polna, zartb je momla, imetii tudi tioi milost. MaJrdja pa je moriala biti ozaljšana na duši z vsemi svetimi čednosttmi, ker drugače bi ne bila mil'oistii poilna. Ako bi ne bila imela ene same čednoistli, — bi besede nadangela Gabrijela, ne bite resniične. Vsa oilstk; itti brez madeža je morala biti Marija po besedah nadangela Gabriijela. * * * 23. Na besede, katere je angel izgorvoiril, se je Mairiija uisfirašilia,. Zatb jo je angel hiftiro' potolažil im jej povedal, kaj je volja božjai: »Ne boà se Manija, ker milost si našla pred Bogom. Glej,, spočela boš v svojem telesu in rodila Sinu in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo veidk in Sin najvišjega imenovain iai Goßipod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega ooetla. in bo kraijeml v Mši Jakobovi vekomaj in Njegovemu kraJljestVu ne bo konca«. Iz Ml besedi) je razvidno, da je Marija v resnici Mati Božja, mati Boga Sima. Besede nadangela Giabrijela so jasne; Rodila boš sina . . . Ta bo' veilik in Sin Naijvišjega imienovan! Iz besedi nadangela Gabrijela pa je tudi razvidno, da je Jezus Kristus kralj in da njegovemu kraljestvu ne bo konca. Kako smešni eo sovražniki sveife krščanske cerkve, ki bi jo radi uničili! Sveta kaitoliška cerkev je imete od prvega začetka do današnjega dne hude in ne^varne nasprotnike, pia je vselej zmagala, ker Krilstus-kralj je nepremaigljiv: Kraljietval bo v hiši Jakobovi vekomiaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca! 24. Mairija se je nad temi velikimi rečmi zavzela. Angel jej je govoril, da bo dobila sinu, sama pa tega ni mogla razumeti, ker je imela drugačne namene. Zalto je hitro angelUa poiprašaJa: »Kako se bo to zgodiilo, ker moža ne spoznam?« Angel Gabrij-el pa ji reče: »Sveti Duh bo prišel v te in moč Najvišjegiai te bo obsenčilia in zaitegadelj bo Sveto, kaitfero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji«. Iz teh besedi je razvidno, da je Miairija nevesta sv. Duha. Marijina čast in slam je nedo-segljifva. Marija je nevestk sv. Duha, ki je tretja božja oseba. Lahko si tedaj mislimo, kako vsa lepa, čista in brez madeža, polna milosti I.11 polna svetih oedniosti je momla biti, da si jo je ■sam ^•semiagočni Bog izvolil za svojo nevesto. 25. Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Kako lepe so te besede brezmadežne Device in kako vesele za nas! S tfeimi' besedami je Marija privolila, da je ziadovoiljna s tem, kair ji je angel oznanii, da hoče biti nevesta sv. Duha in mati druge osebe — Boga Sina. Ko se dva poročite, vpraša mašnik najprej ženina.: Ali hočeš vzeti pričujočo nevesto za. svojo zakonsko ženo? 2enin odgovori: Hočem! In mašnik vpraša, nevesto: Ali hočeš vzeti pričujočega, ženina za svojega zakonskega moža? In nevesta reče: Hočem! Kaj pa je Mairilja odgOA'Oirila, ko ji je angel prišel oznaniti, da bo nevestla sv. Duha in da bo rodiila Sinia božjega? Marija je ponižno izgovorila prelepe besede: »Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« In v tistem trenotlku, ko je Marija iizrekla te deviške besede, je pos'tala nevesta sv. Duha. Sv. Duh je njeno ponižno dušo naipolnii z nebeško miilostjo in jo pos^'etlil v tempelj božji. 26. Današnji dam, 25. maroija, je resnično poln velikih skrivnosti. Angel Gabrijel je prišel oznaniti, dia je Marija izvoljenia devica, o kateri so pawokoTOli pawoki, da bo hkrajti mati. in devica, nevestia sv. Duha., inaiti Božja, vsa čista., in brez madeža in d'a bo kači giavo stria. Nobena-bitje ne v ntìbesili ne nia zemlji ni bilo llako po-višanio ko Marija,, kaiteiro po praiviici kličemov Kraljico nebes in zemlje! Z dainašnjim dnem se je jeza Božja končala.. Bog se je ujsmillil olioTCŠkega rodu. Sklenil je posiTiati Zveličalrja. Da bi se rodil Zvdličar na svet, piripreiivill si je Devioo' brez madeža, katera. je bila svetfe kot' sotace in bela kot smeg, polna sv. oednositii. Prva zèna Eva je zepelj'ailia ves sveit^ druga Žena Mairij'a pa je prinesla rešitev vsemu: sretu. Po prvi ženi Evi smo paili vsi, po drugi ženi Maxiji pa smo vstelli vsi! Angelovo oznanilo-je-začetek nebeške pesmi: Aleluja. * =:= * * * * • • 27. Izkušnja uči, da je vsak človek zelo- vesel, ko najde kalko izgubljeno reč. Zalto betremo' v sv. evangeliju o pastirju, ki je bil izgubil eno ovoo, da je zapustil devetindevetdeset ovac v puščavi ter začel skrbno iskati izgubljeno 0-\'00. Ko jo je našel pa je bil zelo vesieil. Zadel jo je na rame, pombill svoje prijiatelje in znance in rekel: »Veselftie se z menoj, ker ovco, katero sem izgubil, sem našel«. Prav üaiko je bila tudi vesela žena, ki je izgubila denar pa gia je spet' našla. Pomeila je hišo in ko je našla demar, je povabila sosedte itn rekla: ■»Veselite se z menoj, ker denar, ki je bil izgubljen, je najden«. Ko je človek zdrav, ne ve kaj je milost lju-l)ega zdravja, ko pa zdrang'e izgulDi, .spozna vrednost zdiraivja, ki ga je izgubil in je nad vse vesel, če g'a-spöt piridobi. Cim Aiečjia je reč, kaitero smo izgubili, tem večje je veselje, ko jo najdemo. Nobena reč pa ni tolike vrednosti ko milost božja, kaitero smo iz-gulDili v raju. Zato pa ne moTe biti nobeno veselje tako veliko ko veselje, kater'o je naznanil današnji dan angel Gabrijel Mlairiji: »Ne boj se, Marija, ker milosit si našla!« Našla je milast, katero so bili izgubili prvi stiariši zase" in za vse ljudi. 28. Pravimo o Mariji, da je imela sedeni žalosti, a prav tako tudi, da je imela sedem veli-Ivib radosti. Mej temi rado'Stmi je največja ta, ki jo praiznujemo današnji dan. Naši prvi stairdši so z grehom zašli na krive poti. Iskali so spet prave poti, a je niiso mogli več najti. Slišal sem iM-avljico o ljudeh, ki, so iskali v veliki goiri zlata. Ko so šli v jamo, so vlekli za sabo nit, da bi se v jiami ne izgubili in da bi za to nitjo lahko spet prišli na svetlo. Ta nit pa se jim je u'tìrgaia, da je niso mogli več dohiti pa tudi ne najti' poti: do iizhoda. Lahko si mdislimo, v kakem istrahu so bili. Prav v takem strahu so l)ili naši prvi starisi, ko so izgubili milost božjo, brez katere se ni mogoče zveličati. Štiri tisoč leit je čIoTOŠki rod t strahu t;a,vai okrog po prepadih in iskal miloisti večnega žirvljenja. 29. Naši prvi starisi so izgubili posvečujočo-mito-st božjo — dragoceno^, lepo obleko na: duši,, brez katere ni mogoče na nebeško ženitinino.. Brez nje se ne moire nihče zveličati, tudi otrok, ne! O njej torej lahko rečemo, da je za vsakega čioveka večje vrednosti ko oel svet. Dalje so izgubili ra^svitljenost razuma.. Bog. je oMagodarii naše prve stkriše z velikim znanjem,, kar je bilo poltrebno, ker niso itaeli prej nobenih izkušenj im nohenih šol. Toda to. znanje je z grehom oteannelo. Tretja milost našiih prvih s't'a>rišev je- bila,, da je njih volja bilia nagnjena k dobremu. Z grehom se je to premenilo. Volja je postela slaba in ju je vlekla k slabeanu. Cetrtia milost je bilo priijaiteljstvo božje. Bog" se je ž njima sprehajal v raju in ž njima, občeval' kot prijatelj. Bila sta namiieč otroka božja in Bog njiju oče. Poleg tega je bülo po prvo'tneau sklepu: božjem tudi telo neumr'ljivo. Adam in Eva bi ne bila nikdar umrlla, ko bi ne bila grešila. In kakor prvi starisi bi bili tudi njiju potomci po telesu neumrljdivi. Toi so glavne miilosti, ki so ž njimi bili ozalj-šani naši pr\'i starisi. Toda Bog jima ni dal teh velikih daTO-v brez poskušnje. Poskušati ju je hotel prej. Te poskušnje pa, nilsta prestaja. Jela sta' od prepo-veclanega sadu. Ko sta božjo zapoived jdrelomila, se .jima je takoj vest oglasila. Tekla sta se skrit. Toida glas božji ju je kmalu našel. Bog je proklel kačo, pa je prokWl tüdi Adama im Ea'O' ter ju zagnal iz raja, kjer sta živeila ko^t prijatelja iii otroka božja. Izgubljena je biila posvečujoča milost otTok božjih., izgubljene pa tudi druge velike milosti. Njiju razum je otfemnel, volja je oslabela. Iz prijatleija im oitiroka božjega je človek postal sovražnik božji in otrok hudobnega duha. 31. Šfiiri tisoč lef je taral človeški rod v temi greha in zmote. Iskali so ljudje izgubljene milosti in prijateljstva božjega, ttiimtam naleteramo tudi na svete osebe v stairean zakonu, katerim se je milost božja prikazala, a popolnosti ni dosegel nihče. Še-le po štiriitisoč letih se je posrečilo preprosti a boigaboječi deklici iz kraljevskega rodu najti milost božjo, ki ja je izgubila Eva. Izvoljena je bila Devica Marija, da bi odprla ljudem vrata do nebeškega kraljestva, da bi ljudi spri-jaznila z Bogom in da bi zemljo zvezala z nebom. Angel Gabrijel ji je rekel: »Zdraiva Marija, ker milost si našla ! « Milost, kaifero je Eva izgubila, je Marija spet, našla. Zato se je veselila in giovorila: »Vaselite se z menoj vsi. ljudje, poveličujte me in štiejtte me srečno, zakaj miJlost' božjo, ki je bila izgubljena, sem spet našla, nelsesa, ki so bila zaprta, sem spet odprla, Boga, ki se je na nas srdfl, sem potolažila!« Tako se Je Marija veselila. In mi? Tudi mi se moramo veseliti, ker tudi za nas je Marija našla millost. Prva' žeiia Eva je za vse ljudi izgubila miilaslt, Ma:riiija pa je za vse ljudi našla miiliost. Veselimo se torej z Mairijo in cestitajmo jej, da je našla milost, ki je bila štiritisoč let izgubljena: Zdrava, Marli'ja, ml'asti polna. Gospod s Teboj, bdia.goslo'v'ljena Ti med ženami in blagoslovljen sad Tvojega telesa Jezus! Ne boj se, Marija! Tako današnji sv. evangelij. 32. Strašen je bil feti trienütlek, ko je Bog zaklicali v raju: Adam, kje si? Oba, Adam in Eva, stia se začela jokajti in izgovacrjarti: Kača me je zapeljala, Eva me je zaipeljala! Bog je proklel kačo in je aapodil Adama itn Evo iz ra.j'a. Kakor obsifireljena sita bežala iz raja in se^ v straliu potÜkala okrog. Miloisit božja je bil'a izgubljena. . . Angeli so zastraižiE raj. . . Ta nesreča pa ni zadela te naših prvih starišev, ampak ves človeški rod, ki sie je namnožil iz prvih, starišev. Kakoir obstreljeni so^ se potiikall Adamovi mlajši okrog. . . Po štiiritilsoč letirh pa je Bog posTail današnji dan angela Gabrijeila' v malo' mestece Nazaret k ponižni devici Mamjii, zaTooeni z Jožefom, ki jej je rekel: »Ne boj se Marija!Po štiritisoč letih je straih preneball, ker Marija je našla, izgubljeno milost. 33. Lahko si torej mislimo, kako nepopisno "veselje je ob-\{[iaidialo sroe Marije preciiste Device, ko je zasliišaila angölavo oiznaniilio. Zato pa nii mogla prilkrivaiti iSvojega veselja. Brž se je odpra^vila k sorodnici Elizabeti v ju-dO'Vske gore,' da bi se ž njo veselila velike sreče, ki jo je ziadela. Marija je namreč takrait, ko je dobila iz nebes oznanilo, stanovala v Nazaretu v Galileji in ni bila še poročena z Jožefom, ampak samo zaročena. Jadrno je hiiitiela iz mesita Naza-reta v judo^vske gore. Stopila je v hišo Gabairije in pozdravila Elizabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Elizabeta Marijin pozdrav, je posko-•čilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena s sv. Duhom in je rekla z velikim glasom: »BlagosloT'l.iena ti med ženami in blago-sloA'ljen sad tvojega telesa! In od kod to meni, da. pride mailii mojega Gospoda k meni? Zakaj glej, ko je prišel glais tvojega pozdrava v moja ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si veroivala, ker dopolnilo se bo, kar ti je bilo povedano od Gospoda«. Pri teh besedah se Marija, prečista Devica, ni mogla več od samega, veselja preanagovati, zato je zapela prekrasno pesem: »Moja duša po- veličuje Goispoda in moj duh se veseli v Boigu^ mojem Zveličairju, ketr se je ozri na niizkost svoje dekle. Zakaj glej, odßiihmail me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in svelto njegovo ime. Nj6go^•o usmiljenje je od roda do roda njim, kaiteri se ga boje. Moč je skakal s svojo roko in razkropil je Mapihnene v miisH njih srca. Mogočne je s sedeža vrgel in ponižne je povzdignil. Lačne je z dobrim napolnil in bogalte prazne odpustil. Sprejel je Izraela svojega silužabnika in se je spomnil svojega usmdlljenja, kakor je obljubil našim očakom, Abraiiamu in njego-vemu zarodu na veke I« 34. Tako je goivoirilla v pesmi Marija, pre-čista Devica:, iz samega veiselja. Sv. katoliška cerkev je ukazala., naj se tega velikega; Marijinega veselja spomnimo vsak dan trilki-at, namreč: zjutraj, opoludne in o mraku, ko zvoni. Takrat molimo: Angel GospoidoiA' je oznanili Mariji ili spočela je od sv. Duha in dosta\''ljamo besede-angelove in Eliizaibetine: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod s Teboj, blagoslovljena Ti med ženami iii blaigosloA-iljen sad Tvojega telesa Jezusi Potem rečemo besede, katere je Marija odgo\o-rila angelu: GWej, dekla sem GoiSpodova, zgodi se mi po Tvoji besedi in spet ponovimo besede: Zdrava, Majrija itd. Ptaitiem do®ta^'imo še to, kair se je zgodilo v tiistem trenotku, ko je angel Gabrijel 0'znanil: In beseda je meso postela in med nami prebiivaila in spet ponovimo besede: Zdrava^ Marija, itd. Sv. kajtoliška cerkev je še druge moiitve-uvedla, s kaiterim se ispominjamo neizrečenega veselja Mariijitaega strca na pr. sv. rožni venec, v katerem jo 50 krat pozdravimo z besed'ami' Zdraiva, Marija iitd. « * Sc 35. Blažena Kiatoiriina Emmerich je imela prikazen, v kateri je videla Marijo, kako je po oznanjenju veselo hllella v Juto pri Hebronu k svoji sorodnici sv. Elizaibeti, m^a'tleri sv. Janeza Krstaika. Spremljal jo je tudi sv. Jožef, ker seje Mižal velikonočni praiznik, ko je moral sv. Jožef po izraelski poslätvi v Jeruzalem. S seboj so imeli, kakor je videla M. Katarina Emmerich, oslička, na katerem je tudi Marija od čaisa do časa sedlela, da se je nekoliko odpočila. Hoidilli so naiglo iln na osličku so imeli tudi nekaj opra^'e. Ko. so prehodiHi dolino Esdrölon, so prišli v me-stieoe Doitlan, kjer sta prenočila pr'i nekem Jože-fo'Vem prijatelju. Nekega večera sta morala pre-Jiočiti y neki koči, potem v nekem gozdu koči, ki je bila z vejami spletena in z zelenjem in cvetìiicaimi prepletena. Iz Jeruzalema niista šla po ravni poti, ampak sta. jo zavila ]n'oti Ema\-sii po poteh, ki jili je t!udi Jezus kasneje večkrat prehodil. Najbrže se jima je zdela ta pot bolj gotova, čeprav bolj dolga. Napravila sta namreč velik ovinek. Od tu sta • morala iti še črez dve gori. Mej tema gorama sta počivala, nekoliko jedla in pila ^'odo, v kaitero sta, naanešala par kaipljiic ballzama., ki sta. ga ]do potiu nabrala. Hiša Caharijeva je bila na gričku. Na ta, griček sta morala torej iti Marija in Jožef. Že odi daleč je Marija ugledala Eii'zaibeito. Tekla' je k njej in jo pozdravila. Takrat je videla Katarina Emmeràch, kako so sretìi žarki prebajaili od Marije na Elizaibeitio. Ko ste stoipili v hišo, ste' se poljubili in Elizajbeta je rekk,: »Blažena ti med ženami in blažen sad tvojega telesa! Od kod meni ta čast, da priliaijia mati mojega Gospoda k meni? Bla/gor 'tlebi, da si verovalia, ker izpolnilo se bo, kan- ti je Gospod go(\'oriil«. Marija je prekrižala roke na prsih in je vsa navdušena izgovairjala slavospev: »Moja duša poveličuje Gospodla,« ' (Magnifictit) itid. BI. Kaibarina Emmerich je poten videla Marijo, kako je veselo pomagaila Elizabefi pri Tseh delili in kako ste skupno vsaki -^lečer molili. Gahairija je bil ves oais, ko se je Marija mudila v •Juti, nem in ni nilč govoril. Sv. Elizabeta je bila prva, ki je pokleknila pred Marijo, v kaiteri je bil spočet Sin Božji. BI. Katarina Emmeori-ch je videla v prikazni vrsto vseh Mari'jinilh prednikov do Adama. Videla .je poroke vseh njenih- prednikov, a iž vsake poroke se je spuščal sviltel žarek na Marijo. Na koncu j-e videla ' brezmadežno meso iin ki-i Ma;-rijino, iz katere se je uclovečil Sin Božji, ki je z nami ostal do konca sveta v najsvetejšem zakra:-mentu. Spoznala je iz te prikazni, kako je oela vrsta rodov merila le na Jezusa in na najsvetejši zakrament. Ko se spominjamo oznajijienja Marijinega in njenega velikega veselja današnji dan, se hkrati spommjaano Jezusa in njegwe žrtH-e za nas na križu in v najsv. zakramentu. * * 36. Marijino veselje je bilo iieizmea-no. Bilo> je neizmerno veliko, ker je bila reč, katero je našla neizmerno velike vreclnoßti. Marija ni našla izgubljenega denarja, ni našla izgubljene ovce — ampak je naia milost božjo: Ne boj se, Marija, ker milosti si našla. . . Zdrava, Marija,. milosti %)olna! * 37. Iz teh besedi je razvidno, da je milost,, ki jo je našla Marija neizinerna. V Mairiginih. rokah je zaklad vseh izgubljenih milos'ti. Bog je namreč položil Jezusa Kr. v njeno-naTočje. V Jezusu pa so vse milosti. Ako je toirej Bog položili Jezusa v Mairijino napočje, je z. njim položil v njene roke vse neizmerne milosti,, katere je Kristus zaslužil. Sv. cerkev poklada v Marijina usta besede,, iz katerih sklepamo, d'a je Marija edina delivka vseh milosti in da brez Marije ne dobimo nobeme milosti. Tako poMaida cerkev v njena usfe besede: »V meni je vse upanje življenja in čednosti« ali: »Kdor mene najde, najde življenje«. Zato molimo pri sv. maši v daai prečistiega Spočetja te-le besede: »Bog, ki si položil v Mafrijino srce polnost milosti, da bi se iz njega ra23livale v naš kakoi' po vodotoku itd.« In sv. Bernard pravi: Ako imamo kaj upanja, ako imamo kaj mi^ lo.stì, vedimo, da imamo to od Nje. To je voija ■Gospodova, ki nas jie hotel imeti po Mariji. V litanijaih molimo iai prosimo: Mati milosti božjie, prosi za nais! Ako je Marija v T-esnici mati milosti božje, je tudi gospodinja;. * * * 38. Iz tega spoznamo', zakaj sv. kaitolrška ■cerkev toliko čaisti MarijO', zakaj jo kliče v vseh stiskah in potrebah na pomoč, zakaj uči, da se nihče ne more pogiibiti, kdor kliče Marijo na pomoč, za'kaj sv. katoliška cerkev toüüo priporoča, naj vsi kristjani ča-sitijo Mariào kot svojo mater, naj vsi zlasti ob smrtni uri kličejo na po-■ moč Njeno presladko- ime! Marija je delivka vseh milosti, ker je Bog položil v njene roke vse. milosti, katere so prvi stairiši izgubili! Kdor hoče dohiti od Boga odpust grehov, naj se obrne k "Mariji, kdor hooe dobiti za^ svojo dušo posveču-jočo miilos't božjo, naj se obrne k Mairiji, kdor hoče dobiti od Bog-a kako pomoč, naj se obrne k Mariji, v Mariji je tofežba in upaaje, ker Marija je spet našla zaklad iKg-ubljene milosti božje. Kdor A^e, kdo je. Mairija in kaj je Marija, ta bo tudi ta nauk labko raizumel. Marija je mati božja! Mairija je pod svojim srcem nosila Boga Sina. Marija je Boga Sina rodila, Marija ga je svojem naročju nosila. Ako je pa Bog v Mairijino naročje položil Boga Sina, ako je Mairija gospodovala nad Bogom Sinom, tedaj gospoduje Marija tudi nad milostmi, katere je Bog Sin zaBlužil. Ge je Bog Marijo postiarvil za mater Bogu' Smu, je Marija maü vseh milosti, katere je Bog Sin zaslužil! O Zaires nad vse imenitni dan oiznainjenja Marijinega! Kakor je angel počastil Marijo in "kakor jo je počastila Elizabeta, počastimo jo vsaki dan tudi mi: Zdrava., Marija., milosti polna, Gospod iS Teboj, blagoslovljena Ti med ženami, blagoslovljen sad Tvojega Telesa! * * * « « » 39. Zdrava, Mairija, milosti polna! Teh besedi se moramo spominjati zlasti mi ■■Goričani, kajti te milosti, katerüa je Marija polna, nam je obljubila, ko se je na Sv. gori ali Skailnici iDa-ikaizafe pobožni deklici Uršuli Ferli-gojki iai jej rekla: »Reci ljudätvu, naj mi tukaj liišo zida in me milosti pi-osi!« Zaito je prav primerno, da na dam Oznanjenja M. D. premišljujemo o tem Marij'inem oznanilu na Skatniici, ki je nam tako dragoceno. To je tem bolj primemo, ker bomo v kra.tkem ^praznovali 400-lethico, kar se je na. Skalnici do-go.di!la po ustiiem izročilu prikazen Matere božje, ki je nairočila, naj jej ljudstvo hišo zida in naj jo taan milosti prosii. 40. Navadno pravimo, da je bila cerkev svetogorska sezidana 1. 1544, toda po naijnovej-ših dokazih je gotovo, da je bila že prej ma/la ■cerkvica na Sv. gori. Najbrže so naši stairi sezi- da/li cerkvico na tem hi'ibu, da so se gori zatekali ob času turških pohodov v naše kraje. Leta 1544 je bila prva oibnovitlev fe cerkve. Ta obnovitev se je dogodila na povelje M. B., kakor pravi ustino izročilo. M. B. se je prikazala 1. 1539 položni iMi'stÌTici Uršuli Ferliigojevi iz Grgarja in. jej ijaročila: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«. Vpraša se, kakšnih^ posebnih milloßti naj b£ bilo moralo takrat ljudstvo prositi od Marije? Zakaj je Marija to natročilla? Kaj se je t'akrat posebnega dogajalo? Komur je znana zgodovina^ ve, da se je takrat začel širiti po svetu luterani-zem in da je bila velika nevarnost, da se zaneser tudi v naše kraje, ker so oznamjevaTOi lutera-nizma začeli že prihajati v slownske kraje ia tudi na Goriško. Takrat nas je saano Marija rešila. To je bila prva obnovitev svetogorskega. svetišča,. Pred sto petlinstirideseffimi leti so bili v Avstriji žalostni časi. Premagal je liberaliKem'. in liberalna awsit'riljiska vlada za- liberaluegu cesarja Jožefa II. je dala 1. 1786. svetogorsko cerkev in samostan raizkriti in altiarje raizprodati.. Tako -je bilo vse pokoaičano. Liberalizem je ta~i krat podrl tudi mnogo drugih cerkva.. Toda to ni Po ustnem izročilu je ta deklica kmalu umrla v Grgarju. Njeno truplo počiva glasom tega izročila za^ velikim altarjem grgarske cerkve, Bila je krasna misel; sedanjega g. župnika A. Filipiča, da je dal napraviti tenm izročilu primeren spomenik. Pravljica pravi, da bo deklica; Uršula proglašena za svetnico, ko bo na njenem grobu pognala »nepo=^ znana roža«. fi-ajalo dolgo časa. 2e po sedmih letih je spet zmagala' dobra stvar, cerkev in samosfen nà Sv. goiri so spet pokrili. To je bila druga obnovitev svetogoTskega svetišča. Ljudstvo je začelo trumoma hoditi na šv. Goro in prositi Mairijo ' milosti, kàkór je bila naročila pobožni pastiTioi Uršuli. Svetogx)rska božja pot je bila krepka trdnjava proti liberalizmu in brezverstvü db najnovejšega časa. Na Sv. goro so hodili ljudje iz cele A^'lsMje in IfeJije, da SO tu opraK'ìjali svojo pobožnost in prejemali sv. žakraimente. * ■ ■ * 41. Tako je billo do najnovejšegu časa. Spomnite se, kaiko smo 'z veseljem hodili na Sv. goro pred vojsko. Toda prišel je v6lik viàar nad našo milo domovino. Cerkev, samostan in vsa svetogorska poslopja so bila razsüreljena. Kdor je bil na Sv. gori 1. 1918 je videl samo grobljo. In v grobi j o so bile spremenjene vse naše lepe Vasi od morja do Kairnijskih gor. Toda ta vojska ni razrušila- le naših hiš in poslopij, naših vasi, trgov in mest, ampak je PodHa tudi v srcih našega ljudstva velik preobrat. Hudobija, nevernost in iabkomiselnost so se strašno namnožile. Učakali smo take čaise, kakršnih ni bilo še. Požiganje, ropi, uboji, tatvine, sleparstVo, bogo-kletstvo se je strašno namnožilo. Slabi časii so nas prisilili, da smo morali misliti na tretjO' obnovitev svetogorske božje poti. Mi upamo, da. nam bo Mati B. pomagala, kakor nami je naročila, ko se -.je na Skallnici prikazala: »Reoi' ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«. 29 V nobenem času nismo tako potrebovali milosti za gospodarsko in dnšno pomoč, kakor v tem poslednjem časn. Za'tio pa je dobro, da se s tako gorečnostjo obračamo do M. B. svetogoonske, kakor so se obračali naši starisi v prejšnjiii stoletjih. Posn^emajmo jih! Leta 1717 dne 6. junija je bila podoba M. B. s-iietogorske kronama ali -ovenčana z zlato krono ali z zlatim wncAi na Travniku v Gorici. Papež Element XI je takrat podelil popolni odpustek vsem, ki so na dain kro-n.anja: ali v osmini obiskali svetogorsko cerkev in prejeli sv. zakramente. Ali veste, koliko ljudi je v ti&ti osmini pristopilo k mizi Gospodovi? Bilo je 132 tisoč obhajanoev. Iz fega sklepamo, kako goreči so bili takraJt kristjani v naših krajih. Pomisliti treba, da tafcrat ni bilo toliko ljudstva, kolikor dandanes. * * * 42. To stajro vero, staro gorečnost obudimo v teh najnovejših čaeifc, ki smo jih učakali. Začnimo spet hodiJti zia Maa?igo, ponižno deklo, ki je bila dobrega dn pireblalgega srca. Če bom o imeli staro gorečnost v sv. veri, bomo vse težiavie in nadlog^e z lahkoto premagovali. PomlisHitd moramo, da je Marija tista žena, ki je hudobnemu duhu glavo stria, ki je polna milosti, delivka božjih dobrot, ki stoji pred oiMičjem Božjim neprenehoma in prosi za nas. Blaženi Amadeo pravi: »Blažena Devim stoji neprenehoma pred Božjim, obličjem in prosi mogočno za nas. . . Marija gleda naše opasnosti in kot mila gospa in lju- bezniva mBlti ima usmilljenje do nas iai nam pomaga'. (Sv. Alfoiaz: »VisiiJtia al santissimo sacramento e a Miainia' S. 31).« Kaikor je Mariga vallila, naše prednike: »Rieici Ijudsl-VTi, naj mi tnkaj hišo zida dm me milosti prosi«, prav 'tatoo' vabi t'udii nas, ker so te besede za vse oasB: »Pridite vsi, ki vas težijo hudi aaisi din prosite me nia iOTdljeni gori Skatoici milosti, ki jih potirébujete«. Pod zastaivo svetogorske M. B. so miiosti, ki so nam namenjene, kakor je siama reikla: Reci ljudstvu naj mi tlukaj hišo zidai in me milosti prosi! Pod to zastkivo so tOTOj mHosti, ki jih potrebuje naša dežela, ki je v stoletjih mej vsemi pokrajinami na svetu morda najbdj trpela. Z deželo je trpela tudi Sv. gora, kajti sedaj je bilo svetoigorsko svetišče že v tretjič obnovljeno. Poživiimo' torrej sitairo gorečnost do Marije Device svetbigorske, da milosti prejmemo! Oziia-nilo Maa-ije Device: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«, je nadlailjeva^nje oznanila nadangela Gabrijela. Nadamgel Gabrijel je rekel: Zdrava, Marija, milosti polna! Marija pa je naznjaindfla, dia nam hoče tei milosti deliti na Sv. gordi: Redi ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me midostd! prosi! Dvignimo tedaj roke k Mariji De^dici, ki nam na poseben način ponuja milosti! ■ ''r VSEBINA DRUGEGA ZVEZKA DRUGE KNJIGE. Stran 'Osemindvajseto branje. Za četrto nedeljo v postu 805 Devetindvajseto branje. Za peto nedeljo v postu ali Tiho nedeljo......854 Trideseto branje. Za Oljčno ali Cvetno nedeljo 90] Edenintrideseto branje. Za Veliki petek . . 920 Dvaintrideseto branje. Za velikonočne pravnike. Aleluja!............. 1001 Triintrideseto branje. Za prvo nedeljo po Veliki noči ali »Belo nedeljo«. Belim lilijam . . 1041 Štiriintrideseto branje. Za drugo nedeljo po Ve« liki noči . ......1109 11 Petintrideseto branje. Za praznik sv. Jožefa . 1155 Šestintrideseto branje. Za praznik Oznanjenja Device Marije . . . . . 1216 Tip. Lucchesi - Gorizia