■ - ■ • A C
		
		
		
		
'•iiy'.r		
		
		(■v <
r		
		



D.R ANDREJ PAVLICA
cj
S E J A V E C
NEDELJSKO BRANJE POUK, ZGODOVINA, LEGENDE
DRUGE KNJIGE TRETJI ZVEZEK
CENA I L. :
1 pi •'
A i i
82065
, .«'■'«o""'
^'■.li i.'-.

i/ " '
Nihil obstat. Die 1. Sept. 1932.
D.r Pran Žigon
censor.
N.rus 1808 32
Imprimatur. Die 1. Sept. 1932.
5ac. Joannes Sirotti
Adm. apost. «




"X/
SEDEMINTRIDESETO BRANJE
Zk TRETJO NEDELJO PO VELIKI NOČI.
1. Kristus je rekel apostolom: »Še malo časa in me ne iDoste videli in spe't malo časa in me boste videli, ziakaj grem k Očeln«. 8 temi liese-damd Je Kristus naznanil apositolom, da l^o odšel-v netesa ter jih pustil na zemlji same, toda zč«, malo časa jih bo spet videl, ko bo ob smrti prišol ponje. Povedal jim je tudi, da bodo v tem kratkem času, ki jim je odločen na zemlji, jokaili in vzdihovali, a svet da se bo veselili, toda njih ža~
lost se bo premeiiila v veselje. Takrat se bodo spet videli, njiii srce se bo veselilo in njih veselja, iim ne bo nihče -odvzel.
2. Te besede Kristuso-ve veljajo za vsakega kristjana. Naše življenje je kratko. Večkrat moramo sicer jofcaiti, vzdihovati in žalloTati., večkrat moramo pregamjanje t'rpeti, pa tolažimo se s Kristusovo obljubo, da bo to> le malo čaisa trpelo, da bomO' Kristusa videli, da se bo talmit naše srce veselilo in da nam našega veselja ne bo nihče več odvzel.
3. Da dosežemo obljuljo Kristusovo, treba potrpežljivo prenašati trpljenje in žalost in zdržati se vsega, hudega. Živeti moramo ko ptiujci in popoitiniki na tem svetu, ker nismo namenjeni za ta svet, aanpak ijotujemo proti večnemu življenju. Zato nam kliče sv. Pefeir v današnjem sv. herilu: »Preljubi, zdržite se kakor ptujci in po-poitniki mesenili žeilj, ki se bojujejo zo'ijer dušo. Ime.jte lepo obnašanje mej neverniki, da bodo ti, ki vas obrekujejo kakor hudoddnike, iideli vaša dobra dela in čaistili Boga v dan obiska t. j. ko jih Bog obišče s svojo milostjo, da se izpreobr-nejo. Dalje nam sv. Peter priporoča., da bodimo podložni vladaTjem, zakaj to je volja Božja da z dobrimi deli ust.a zamašite nespameitnim in neumnim ljudem t. j. tistim, ki obrekujejo k-atoli-čane. da so uporniki. Kristjani-katoličani moramo biti res dobri in pokorni- in ne smemo svo-
jega katölicansitiwa in svoje vere natiti za za-grinjaJ'O, za katerim bi skrivali liudotbijo- in ne-pokoTŠčino'. Bodimo pravi hlfepci božji t. j. taki, ki se natančno ravnajo po božjdi positavi in po postavi svoje vesiti. Kaitolioaaii monamo še bolj ko drugi gledati, da se nikoli ne pregrešimo niti v najmanjši reči proti božjim poistavam in proti postavi, ki nam jo' narekuje vest. Dai je nam priporoča sv. Peter, da nioramo' vse^ 'ljudi spoštovati po njih zatsiuga.h, da moramo binate t. j. kristjane ljubiti in Boga se baiti. Služabnikom sveLnje, naj bodo podložni z ^eni sitirialiom svojim gospodarjem, ne-le dobrian in pohle\'nim, amipak tudi hudim; zakaj to je milost v Krisitusu Jezusu, Gosp o du na šem «.
Tako nam daje sv. Peter zdinave nanke za ta majhni čas, v kälterem živimo na zemllji in si silužimo večno pliačilo v nebesih. Še malo časa in videli bomo Jez,uBa;, ko pride po nas. Clo'vek mora marsikaj poitrpežljivo in z velikim zaltaje-vanjem preniašati, da doseže mučeniško krono, ki ga čaka v nebesih. Trpljenje tega življenja je velika milost božja, ako potrpežljivo prenašamo, ker si ž njim islužimo plačilo, ki nam ga. nihče ne bo odvzel. Bodimo tbrej potrpežljivi in vztrajni v vsakdanjih macliloigah, kajti Bog nas gleda in nam bo kmalu dal pra-vično plačilo.
4. Blaženi Herman, ki se ga spominjamo dne 18. dee., je imel pri vseh svojih dellih vedno pred očmi pričujočnoslt božjo. V začetku so mu odkazali delo v knhinji, ki mu je bilo zoprno, a
privadil se je misliti, da je Bog tudi v kuhiiijì pričujoč. Zato mu je postiaio to defe zelo prijetno in (Slaidko. Sam pravi: »Ko sem mešal v ponvi, sem mislil na piričujočnost božjo. Ko sem jed pripra,vil, sem pokleknil in pomolil Boga, ki je to jed dal«. Tako je vedno mislil na Boga in je bil srečen in vesel.
On piše: Nobena miisel ni tako dobra in potrebna, ko mraeil na pričujočnost božjo. Na pri-čujočnoiSt božjo moramo miiisliiti vsat trenortek, ob vseh. priložno#aiti, ob vseb. nevarnostià, ob vseh. skušnjavali, v zoprnostih, v zapuščenosti in zlasti takmt, ko pademo v greh. Ko delamo, ko ieremo, pišemo, ko se pogo^rjamo in molimo, se moramo za trenotek usitiaviti in pomiisliti, da je Bog ]jri nas, da, nas gleda in nas posluša.
Tudi drugi sivetniki in svetnice božje so n(3--pries/feno imela' Boga iDired očmi. Po^vsod so videli Boga. Ko je blažena BarhaTa hodila s prijatelj i-oami po vrtu, je utrgala lepo svettko- in je rekla.: »O kako velik mora biti mojstecr, ki je to stivarco ust.varil. Čim manjša je ta stvarioa, tem bolj kaže, kako veliik je Bog«. Ko se je pogovarjala ali ko je po cestì bodla, je oči ohračala k tlom in mislila na Boga.
Sv. Sarafin, ki ga praznuj^emo- ilne 12. okt,, ni znal ne püsati ne braiti, a je imel najglobljo modiroBit t. j. bal se ni nobene reči bolj ko .greha in je povsod iskal Boga.
Sv. Alojzij je tako čuval oči, da se ni upal gledali v obraz človeku. K svedemu župniku Pö-tru FouTierju, katerega spomin obhajamo dne 8. dee. in ki je umrl 1. 1640, je prišel nekega dne clo'vek, ki ga je začel hvaliti. Toda SA^eti župnik
ga Je takoj za.v.rnil. Ker pa ni hotel ta člo^vek nehati s hvalo, je župnik odprl wate in ga pahnil vun, da bi ga 'skušnjavec ne zapeljal k niče-mna-ni sliavohiepnosti.
Sv. Evlaiijo, ki jo praznujemo dne 10. sept., so pripeljali pred sodnika, ki jo je obsodil v mu-^eniško sniTt. V zadnjem trenolku jej je sodnik obljubili vse dobrote in prijetnosti, ako se odpove sv. veri in clairuje malikom. Sv. EA'ilialija pa ga je odločno zavrnila, je pljunila v malika, ga nazblla in z nogami poteptafo darove za malika.. Tako o'dlocno bi se morali tudi mi odpoivedalti vsem hudobijam, vsem slabim priložnostim in vsem sla-bim navadam in slabemu nagnenju. Ko imaš kako sovraštvo s kom, pljuni v satana in podaj roko nasprotniku! Ce imaš slabo znanje, bodi odločen, pljuni v satana, in zapusti slabo priložnost. Tako bodimo odločni v -\nseh skušnjavah in premagujmo svet.
Svetniki in svetnice se nilso menili za neumni svet. amipaik so gia zaničevali. S t!em so si pripravljali lestvo za nebesa.
Tako hodimo tudi mi! Misel na prioujočnoist božjo naj nas čuva vsakega, greba. Strah božji naj nas odganja od sl'abih poti, slabih tovarišev, slabih priložnosti, silabih na,vad, ničemume in in pohujšljive noše itd. Strah božji je začetek modroisti pa tuidi po]iolna modrost.
Nič se ne menimo, kaj poreče svet, ali se ljudje smejejo ali nas zaničujejo — hodimo kot tujci po potu pravičnosti. Mi smo> popotniki v večnost. Še malo časa in nas ne bo več tukaj, pa tudi nasprotniki in v.sii, ki .sio se nam morda po-sniehovali in nas zaničevali, bodo izginili.
Ko^ hodimo po poitiu, g^Iejmo na tablice, ki kažejo praivo pot. Tu so pffed vsem ch-e taMici,' iia prvi je zapisaaili deset božjih zapovedi, potem je tablica s petlitai cerkvenimi zapovedmi i;td. Na potu vprašajmo tudi dobre in resne ljudi, ki nam bodo znaiii pira'A' s'\'9itoivait:i, na^ i>r. dušneiga paistirja, spoivednika- itd. Večkrat se moramo tudi odpočiti in ustaviti pri situdencih, da se okrepčamo. Ti .situdenci so sv. zakramenti, ki jih moramo prejemati.
Slavnega: patra jezuita Muckermann-a ^o boljševiki na Ruskem zaprli v nek stolp. Ko se je zmi.s'lil na pričujočnoist božjo, je vzkliiknil: O kako talažilna je naša vera, ki uči, da je Bog povsod pričujoč, toirej tudi v tem stolpu!
Ko si ,je sv. Frančišek Asiški nalbnal nekaj učencev za red, ki ga je usItlanoA'il, razposlal jih je po d^-a in dva v bližnje in 'daljne kraje ozna-njevat. jjokaro. Rekel je^: »P.oj.dite v božjem imenu po d\ia in dm ma pot panižiuo, p^ošteno in tiho in mölite k Bogu v svoje-m isrcu. Dalsiravno potujete, ]3odi Mendar vaše ži-^fljenje tako ponižno iti duhovno, kakor da bi bili v sivojih celicah ali v pusöa'vi; ziabaj mi nosimo vsepoi^-soid s^'oje stani,-ce seboj. Tello je namireč staniioa, duša i:)a puščav-nik, ki v njej prebi\-a, da moli in se spominja svojega Boga. Zlato tudi celica mailo pomaga, ako duša v njiej ne oistane mirna. Vaše življenje bodi tako, da kdor ^■a!S sliši ali vi.di, hvali Očeta v nebesih. Vsem oznanjujte mir tako-le: Gospo-d vam daj miiir! Kakon- pa z uisitmi miir oznanjujete, ohranite ga tudi v svojih srcih. Ne dražite nobenega k jezi,, temveč vo-ditie vse -krotko k miru iii edinosti. Zakaj mto smo poklicani, da ranjene
ozdmvljamo, kaa- je zllioimiljenega, otovezujemo ia tiste, ki so zabredli!, vabimo spet na pravo pot. Veliko jih je sedlaj udo^v siaitanoivih, ki bodo zaiia-prej JezuìsO'Vi Tioeaici«. Po teh besedah izpodbu-jeni so šli učenci js\'. Frančiška po vs'em sveta brez sitrahu, da' bi kaj izgiibilli, ker niso ničesar inieli im niiso po mičemea' hrepeneli, pa so vendar na tisoče duš Gosipodu pa-iidobili.
Tako, kakor je učil sv. .Frančišek, moramo poitovati po potu svojega življenja. Živeti moramo vedno, kakor bi molili v svoji celici. Biti moramo ponižni, krotki in oznanjevati moramo vsem ljudem mir!
Zanimivo je tudi vedeti, kako je prišel sv. Frančišek na misell ustanoviti no'V red po i^ravi-lih uhoštva. Nekegai dne je bil namreč v cerkvi in je slišal iz e^-angelija te-ile Kristuso^-e besegle: »Ne imejte ne zllata, ne srebra, ne denai-jev v svojih paisovili, ne- tiorbe na potn, tudi ne dveh ■sukenj, ne čeAlljev, ne palice«. Prevzet po teh besedah zakliče: »To je, česar si iz vsega srca želim!« Takoj je vrgel vse od sebe in je začel po-koipo o■zna,nje^^alti in učence nabii-ati.
Sv. Fnančišek in njego\"i učenci so se ]>opol-nomia odpoivedali temu svetn in so živeli, kakor da bi biifii tujcii, ki ])otujejo miimo lega sveta v obljubljeno deždlio. Oni niso navezovali svojega srcu na ta svet, ampak ,so iz vseh moči hrepeneli po večnem zvelličanju.
Živimo torej kakor tujci na: tem svetu in imejmo lepo obnašanje, kakor pravi sv. Peter: »Imejte lepo obnašanje mej neverniki, da bodo ti, ki vas obrekujejo kakor hudodelnike, videli vaša dobra dela in častili Boga«.
* *
5. »Zdržujte se kakor ptiijci in poiDotniki mesenih ždj, ki se bojujejo zoper ckišo...« Na tem svelu moramo biiti kakoi ptujci in poiwtnikl, ki se ne menijo doisti m ta, svet.
Visi moramo sioer .äl-uzilti in se ubi vaiti aa tem svetu, doMier mas Bog ne odpokliče, a ne smemo sllužiiti itemu s^ieifcu, ampak Bogu, v časi iDožjo im v zveličan je svoje duše, kakor da. bi bili popoltlniki profili nebesom ma tem svetu. Da jo mogooe živeti mej svetom a ne za^ ta' svet, ampak za Boigia, nam dokazujejo životopisi svetnikov iii svetniic božjih.
6. Bilažena Blaa-baira iz AvriMot-a- je bila' v mladoisti lepa dekiiica, pa se je vedno le skromno oblačite'. Bilia je sovražnica posvetnemu lispamj a. Ko se je bogato poročila^, je le iz pokorščine do moža začela nositi bolj diragoicena oblačila, ki so bila stanu pa-iimeiPnia. Njeno .sipce pa sie ni piiav nič menilo za sveJt.
Njena največja skrb je bila, da bi otroke vzgojila v sitxahu božjiem. Tako je žin-ela si,cer na tem svetu in sredi boigafte družine, pa ni živela za ta svet, ampak le zla čast božjo- in za zveličan je evo je diuše in svoje družine.
Najlepše pa se kaže nje zgled ob čaisn, ko je njeno družino zadela velika nesTeča: Moža so jej gnali v pregnanstvo in pn^emoženje ziasegli. Ko so r-rišli soidnijski .sluge v njeno hišo, so jO' našli z olrori pri mizi. Pobrali so jej vse, tudi mizo.
stole, na katerih so sedeli pa tudi žliice, vilice, s katerimi so jedli. Ta' uda-rec pa je ni pna,v nič užallo^til. Ko so jo prišli iDirijait^eilji tolažit, se jim je pirav prijazno smehljala. GoTorilla. je še v poznih letih: »Tiisiti -dnevi so bili zame najsrečnejši, kajti takrat najde čloTCk Boga nlajlaže«.
To je res nebeški zgled, ki nam ga je dala bi. Baa-bara iz Avrilioit-a.
Da bi iresilla- moža in premoženje olrokom, je morala večkrat ii'ti k advokalom, k sodnikom in drugim 'dos!toja'st\ie!nikom. Včasih je moi-ala čakalKi po cele ure ipiìsd vraltii;, včaisiitti so ravnali ž njo slabo, nekoč jo je sluga ka.r skozi vrriaita porinil — pa ni izgubila- poguma. Vse te sraano-titA-e je isprejem:ala za pokoro in se je Bogu za to še ziahvaljevala.
Njeni oitroici so morali s posli vedno spoštljivo govoriti iiU si niso smeli nikdar voliti otìleko, ampak so se morali zadovoljevali z oMeko, ki ja je ona dala ali kupila.
Glede poslov je bila- ta plemenita in sveta ženska mnenja, da morajo pred vsem izpolnjevati voljo božjo i-n verske dolžnosti in potem še-le d-olžn-osti do gos-]jadarjev. Zato so morali posli vsa-k ]jr.aznik in najma-nj vsak mesec sprej-eiti sv. zakramente.
Kako je skrbela za posle, naj pojasni ta-le zgled: Ko je «nekoč hlapec zbolel za' kužno bo-leznirj-o, ga je dala pr-enestil v posebno sobo, da bi se d!i"užiai.ai -ne ofcuiiüa in nru je sama- po noči lin po dneiA'dl ljub-eizinivo i^treglia.
Posebno ljubezen je imela do bolnikov. Bolniki -so jo klicali k sebi za duhovni svet, kakor
kličejo k sebi duho^^nike. Pomagala jim je v telesnih težavah, pa jih tudi lepo pripravljala na dohro in dolgO' spoved.
Ona je po^vsod gledala Boga. V.se siva,ri so ji oznanjevade Boga in njegovo ljubezen.
Ko ji je mnril soprog in je vse otroke odpravila, je stopila v kairmelitskd sainovsltan, kjer je bila njena hčerka prednica. TakO' je bila ponižna, da se je podvrgUa svoji hčerki in jo ubogala. V samos'tanu je dobila ime: Mairi ja učlo-večiive Sina Božjega.
V samositanu je živela pet let. Po petih leliii je umda v duhu svetositi. Prikazala se je prednici v družbi s sv. Terezijo, ustanoviteljico kar-mélitskega nedia. Obe ste bili enako lepi in v enakem sijaju. Prednica je mislila, da'je to nemogoče, da. bi bila mati in vdova Barbara v nebesih v enakem sijaju, kakor sv. devica Terezija. Dobila pa je odgovor, da so bila dela, ki jih je opravljala mali in vdova Barbara, Bogu prav tako vseč, ko deila device Terezije.
Iz teh kratkih črtic o življenju bi. Barbare iz Avrillot-a je razvidno, kako moramo živeti mej svetom, da služimo Bogu in ne mamonu ali svetu. Ni volja božja, da bi se vsi svetu odpovedali in šli v samostan. Bog hoče, da naj bodo ra.zni stanovi, ki pa ne smejo služiHi mamonu a:li sveitiu, ampak Boigu, v calsi, božjo, v zveličan j e diuše in v zveličan je diružine. BI. Barbara je imela prav burno življenje, je bila rojena v bogastvu, je bila lepa deklica', se je poročila z bogatim plemenitašem, je imela mnogo otrok, je imela pod seboj mnogo poslov, je živela v razkošnem mestu, je zašla potem v veliko uboštvo, ko so ji moža odgnali v pregnanstvo, je imela
velike pravde -radi moža in premoženja, je izrabila moža, je .sitopila v samostan, kjer je služila v kuhinji in bib svoji lastni hč&ri — pirednisi pokorna — a kljub vsej tej raznovrstoosti in burnosti ni služila niamonu, ampak Bogu in je iskala pred vsem božjega kraljestva in njegove pravice.
Posnemajmo jo. da v potrpežljivosti dosežemo krono' božjega krailjesitva.
7. Za vsakega človeka veljajo besede: Iščite najprej božjeiga kraljestva . . . Vsak človek mora •ime'ti pred vsem skn-b za čast božjo, za zveličanje svoje duše in visitajenje svojega telesa. To skrb bi morali imeti po^ dnera in po moči, pri deOju in počitku, v žalosti in v veselju. S to skrbjo bi morali vsak večer zaspati, vsfako .jutro se zbuditi.
V hruipu in šumu življenja pozabijo ljudje kaj radi na to. To' pa bi ne smelo biti. Biti moramo na tem svetu kot ptujci in popotniki, ki so ne menijo za neumnosti tega sveta.
8. Vpraša se, kaj naj storimo, kako naj živimo, da pridemo na koncu do zaželenega namena, da si zagotovimo' večno življenje?
Tako ne smemo deteti, kakor tisti človek, o katerem govori Kirisltus, kakor beremo v sv. evangeliju (Luk. 12, 16): Nekega bogatega, človeka polje je obi,lino sadu rodillo. In je mislili sam pri sebi: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi
svoje piriclieike spTaivil? In je rekel: To bom stoiil: podrl bomo svoje žitaice lu večje naredil; ia vanje bom spravil vse, kar mi je zrastlo in svoje Mago. In poreöem svoji duši: Duša, veliko blaga imaš spravljenega za prav veliko löt; počivaj, jej, -Pij in bodi dobre volje. Boig pa mu je rekel: Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebü, -kar si pa spravil, čigiavO' bo?
In Kristus je tem besedaan dostavil: Tako je s tem, kateri si bogastvo nabira in ni bogat v Bogu!
Ta človek je ianel prvo misel na bogasibvo, na jed, pijačo in na veselliice. Zato je rekel: Diuša, veliko blaga, imaš spravljeniega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje! Tako ne smemo delali. To je zgled, ki ga je navedel nam v opomin sam Kristas.
9. Poglejnio si drug zgled, o katerem beremo v sv. evangeliju! Nek učenik je, vprašal Jezusa:: Učeniik, kaj naj sitorihi, da zadobini večno življenjie? On pa mu je rekel: Kaj je v postavi i3Ìsano? Kako bereš? On je odgo'voril in rekel: Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svojie moči iu iz vse svoje misli in svojega bMžnjega, kakor sam ;sebe. In mu je o'dgovoril: Prav si odg-ovoril; to stori in boš živel!
Kristus sam je torej rekel, da je ta-prav odgovoril: P.rav si odgovoril; to stori.in boš živeil. V ljubezni do Boga In v ljubezni do bližnjega je naše zveličanje.
127Ì5
10. To resnico so dobro poznali, kakor priča, odgovor izraelskega ■ učenika, tudi v stiarem zakonu. Dve reči ste nu.jno potirebm: Ljubezen do Boga in Ljubezen do bližnjega. Za,to so imeli Izraelci dve kameniiti plošči, na . kateri je prst božji za'pisal deset zapoivedi. Na pnd pilošči sO' bile zapovedi do Boga: Veruj v enega samega Boga, ne imenuj po nemarnem božjega imena iii posvečuj praznik, ki je Gospodov dan; na drugi plošči so bile zapoivedi do bližnjega: Spoštuj očeta in matter, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji, ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po kri,vem zoper svojega bližnjega, ne želi svojega bližnjega žene in ne želi svojega bližnjega blaga.
Judje imajo še dandanes pred svojimi mo-livnicami naslikani te dve plošči, nia katerih so številke deseterih božjih zapovedi. Na teh dveh ploščah je vsa modrost človeškega življenja. Vse desetere zapovedi se dajo skrajšati na dve: Ljubi svojega Boga iz celega svojega srca, iz cele svoje duše in iz vseh svojih moči in svojega bližnjega kakor sam sebe.
11. Ko je Kris'tus učil na gori množico moliti, je rekel: Tako molite t. j. če hočete, da bo vaša molitev uslišana in če se hočete zveličati, morate tako-le molilti: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime! Priidi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji. Tako moramo pired vsem moliti iin Ijubitii iz celega srca, iiz vse svoje duše
in k vseh svojih moči Boga, njegovo sveto ime, njegovo sveto voljo in njègovo' kraljestvo na zemilji. Če bomo to cleMi, nam bo Bog dai vseh dobro't, t. j. vsakdanjega kruha v oblnos^ti. To pTosimo in moilimo v prvem delu Ooenaša; v drugem delu pa molimo^: Daj nam danes nas vsakdanji krxih, odpusti nam naše dolge, kakor tudii mi odpuščamo SA'ojim dblžniikoan in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč Teši nas vsega hudega. V tem drugem delu prosimo zase in za bližnjega vse dobro. Tako je fudi Očenaš razdeljen na dve pilošči. Na prvi plošča je ljubezen do Boga, na drugi pa ljubezen do bližnjega in do sebe.
12. KakoT pravimo, da so v deseiteriih božjih zapovedih vse druge zapovedi, pra:v tako so v Oče naš-u vse druge molitve. Kdor prav s sncem moli Oče naš, nadomesti s tem vse drage moliitK'^e. V Oče našu je tudii kesanje za grehe, je zahvalna molitev za prejete dobrote, je prosivna molifcev za vse dobrote, ki jih pot.rebnjemo za dušo in za, telo.-
Nekoč sem bil klican k nekemu starčku -bo'lniku, ki je veldkO' okrog hodili po svetu im živel v sia-omaštvu. V mladioÄ se je učil raznih molitev, pa je vse pozabil razen Oče naša. Mož je IdII umirajoč. Spovedal se je in ker ni znal ke-sanja, je moTil Oče naš. To je bilo doivolj. Saj pravimo v Oče našn: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, t. j. naj ljudje nikar več ne grešijo, ampak naj rajši ljubijo, častijo
in poveličujejo Boga. Dalje i>r,avimo: Pridi k nam tvoje kraljestvo, t. j. ti, o Bog, viladaj mej vsemi ljudmi, pa tudi v našili srciih. Dalje pra-viimo: Zgodi se tvoja voilja kakor v nebesili, tako iia zemlji, 't. j. ne naša volja, ampak volja božja naj se zgodi z namd in z vsemi Iju'dani. In ■dalje: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, t. j. mi hočemo odpustiti bližnjemu iz ljubezni vse žallTC, tako odpusti, o Bog, tudi ti nam!
Kakor vidite je v Oče našu tudi kesanje iz ljubezni do Boga in do bližnjega.
Vsi zgledi in vsi nauki v sv. pismu nam kažejo, da je pot k zveličanju dvo'tirna, t. j. ljubezen do Boga in Ijuliezen do bližnjega. Ta dvo-tirna pot pa je prav za prav le enotirna, kajti ljubezen je le ena, namreč resnična ljubezen do Boga, saj kdor Boga resnično ljubi, ljubi hkrati tudi bližnjega, ker moiramo Mižnjega ljubiti zavoljo Boga.
13.- Tako smo pr-išli do zaključka, da je za zveličanje zadostna ljubezen božja. Iz ljubezni božje izvira, če smo grešili, nujno tüdi i-eisinično kesanje, ki je potrebno vsakemu človeku za odpust storjenih girehov.
In sedaj se vpraša: Kdo ni še grešil? Kdo ni že večkrat sm/rtno grešil? KdO' ne greši vsak dan večkrat?
Odgovor se g'lasi: Vsak človek pade večkrat.
Iz tega sledi, da moramo nasiti v se^bi ne-P'renehoma resnično kesanje. Ti ne smeš živeti v
smrtnem greliu niti enega trienolka, če si pameten. Slmrtni greh pa tudi mali greli je nekaj Strašnega, ker je žalitev ViSemogočnega Boga. Zato se moramO' kesati, da zadobimo odpiist. Ako-izvira naše kesamje iz popolne ljubezni do Boga, dobimo odpiTS't tudi brez spovedi, da imamo le trden sklep, da se liočenio spovedati o prihodnji priliki.
Vsak večer pokleknimo, oJjudimo ljubezen božjo in iz ljubezni božje pravo kesanje in strah božji.
14. Kdor ima pravo ljubezen božjo, resnično kesanje in strah božji, se bo tudi malih grehov skrbno ogibal, kajti tudi mali grehi so neskončna žalitev božja in tudi mali grehi uma-žejo dušo. Ge ima kdo na suknji majhen madež, se niti ne pozna, a če je takih madežev na stotine, .se kaže cela. suknja umazana in s tako suknjo ne greimo radi v cerkev.
Tako se tudi z malimi grehi ne upaano prad Boga. Prej se moramo resnično kesati in tako stopati po dvotimi poti k Bogu in Zveličarju. Potniki smo in tlujci, dokler ne dospemo v domovino večne in neskončne sreče v nebesih. Stopa jm o oprezno v pokorščini in ponižnosti izpolnjujoč zapovedi Božje.
15. Sv. Peter nam v današnjem sv. berila priporoča pokoirščino zavoljo Boga. V tem naai je dal Kristus pa-elep zgled. On je bil pokoren do smrti na. križu.
Človek mora iizka,zovati pokorščiino pred vsem Boigu. V sv. Pismu (Pridig. 12, 13) čliamo: »Boga se boj in izipolnjiij njegove zapovedi; to je popoln človek«. Ko je Bog dal zapovedi na sinaj-ski gori, je rekel izraelskemu ljudstvu: »Blago-slo'vljen boš v mestu, Magoislo^-ljein na. polju, blagoslovljen bo sald tvojega llelesa in sad tvoje zemlje. BlagosloMljen boš, ko v hišo prideš, blagoslovljen ko pojdeš iz hiše. Tvoji sovražniki hodo pred tvojimi očmi jDadali. po eni poti nad tebe inihajali, po' sedmih ]3otih pred teboj bežali. Če pa ne boš posilušal beisedi Gospoda, svojega . Boiga, te bodo zadela A'sa proklétsitva:. Gospod ti bo poslal lakot in glad; kugo ti bo poslal, da te pokonča. Nebo bo nad teboj ko ]:)ron in zemlja kakor železo. Gospod bo poslal so'^Taznike nad te; po eni polti jim ]Dojdeš naprolti, po sedmih boš bežal pred njimi. So'vražni meč bo žrl tvoje meso in sowazno orožje bo pi.ilo tvojo kri; tvoja mrtva trupla bodo zobale ptife izpod neba«. Te strašne besede so zapisane v 5. Mbjz. knjigi v 28. ]>oglavju.
Človeški rod pa se dand.aines malo meni za božje opomine in grožnje. '
Ifi. Pioslušaiti in uboigati smo dolžni sv. mater katoliško cerkev. Rimskega papeža, škofe in mašnike imenujeano mater, ker so nas pri
krstu v Jezusu Kl", prei'odiili v otroke božje, braie Jezusa Krüsltuisa; in dediče božjega ka-ailjestva. Kakor so dollžni otroci ubogati svoje stairiše, sa krisltjiani dolžni ubogaiti sv. katoliško cerkev. Mnogim kirisitjaiioan se to ne zdi resno in se jim prav nič ne zdi itežko, da cerkve ne ubogajo. Premislijo naj besede gospoda Jezusa Krisitusa, ki je rekel: »Kdior cerkve ne posluša, naj ti bo ka-koa" nevietrniik ali očiCen grešnik (Mait. .1.8, 17)«>' To so jasne besede! Na drugem mes'tu pravi Jezus: »Pojdite in učifte vse narode, učite jih iz-poilnjevaitd vse, karkoli sem Vam zapovedal. la glejte! jaz sem z vami vse dni do konca sveta (Mat 28, 19)«. »KdoT vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje mene zaničuje (Luk. 10, 16)!«
Te besede bi si mo,iralli dobro vtiisnilti v siroe! Nekaterim se zdi veliko, če jih las'ttai otrooi ne ubogajo, da pa sami ne ubogajo vestno sv. matere cerkve, se jim ne zdi prav nič posebnega. Nič se jim velikega ne zdi, ako na pr. ne gredo ob nedeljah in zapoivedänih praznikih k sv. maši. Včasih jim zadostuje kak izgovor, kateri je zelo zmešen in ni nič vreden, toda njih vest .se zai to ne zmeni.. Da ne dovoljujejo svojim poslom hoditi k siv. maši ob nedeljah in praznikih, zatO'' jih vest prav nič ne peče. Pred svojimi otrooi p)pe]amll,jiaijo zapoveidane poste iri zderžke, a zahtevajo, da jih moirajo otroci spoštovati in ubogati. Po več di^užinah so otroci- bolj pametni, nego starisi sami! Otlroci, kateri v šolo in k spovedi hodijo, slišijo krščanski na.uk, d'a ni dovoljeno uži-vaii mesnih jedi o petkih in o postnih -dneh, sta-riši pa se jim célo posmehujie.io. To je st.r.aŠ3io
piohujševanje nedolžne mladine in goiovo je, da se. bodo morali starisi kdaj še biridko kesati. Citai sem o. tem naslednjo diogoidlbioo', ki je za. atiariše, za otroke dn za posle zelo padučna. V nekem mesitu na Francoskem stia imeila oče ioa mati nefcršoaJnisko š&gO', da sta o prepovedanih postnih dineh in tudi o petkih jedla meso. Njih Ijoigahoječi sin se je pri prvi spovedi ohtožil spovedniku in je sklenid, da ne bo več o zapoved'anih poiäfcnih dneh okuisill m-eisa. Natsledtnji petek prinesejo na miizö' mesio, a deček se ga ne dotakne. Oče m^u reče: »Zakaj ne ješ?« »Zato ker je petek in cerkvena zaipoved prepovediije je-stì me.so ob petkih« — od'govoffii oitlrok pohltemo in jDriosi, naj bi mu dali kruha za kosilo. Oče pa. se razisirdi, ukaže zapreti dečkai v Sam-otno izbo in oisitro prepove, diai miu ne smejo dati n'iti d'^ohtiaiice kruha. Otirok je biil ixikoffien. Seil je molče v soho iu je raji cel dan sitlriadälii, kakor pa da bi prelomil cerkveno zapoved. Materi se oitrok smili in kaj stori? Ga-e skirivaij v soho in mu nese jadii. Toida pokoirni otrok reče: »Oče so mi ukaizlalii, da iio .smem jesti cel dan. Temu hočem biti pokoi"en. Pokoren pia hočem biti tudi sv. Cerkvi in ne jesti mesnih jedi o petkih«. Odgovor- otrokov je mater pre-S^unil. Tekla je k očetu in oba rSifia bila ginjena. Spoznala stia., da je otrok bolj pa,metan kakor ona dva. Oid tilstega časa sta začela novo življenje in cela družina je poetala krščanska.
To je prekiraisen zg'led za sta,riše, za gospodarje, za. otroke in za, podložne. Vsi naj se trdno oklepajo zapovedi sv. katoliške cerkve!
Zgiled pokorščine in nepokorščine do sv. Cerkve imamo v životiopisu sv. Tomaža, nadškofa
Kanclelberškega ma Angleškem, ki ga praznujemo dne 29. döc. Sv. Tomaž je bil prej državni kanoelair angleškega, kralja Henrika. Drugega, čeprav je bii duboivnik. Kö pa je umrl nadškof v Kandelbetrgn, je kralj iziposloval od papeža, da je bi'1 sv. Tomaž izvoljen za nadškofa v Kandel-beTgu. KraJj je upal, da se bo z njegovo pomočjo lahko polasitiR cerkvenega premoženja. Toda sv. Tomaž je bil kot nadškof zvest sv. Gerkvi in je šel raji v prognanstvo, ko d'a bi bil dovoH'i kralju polaisitiiti ise cerkvenega premoženja. Ko se je vrnil iz prognJatìstva: in je slišal, da so v njegovi odBotnosta trdje škofje bili nezvesti, da so namreč dovolliHi kralju marsikatero, krivico proti sv. cerkvi, jih je sv. Tomaž izobSl iz cerkve. To je kralja Henrika bolelo., da se je pofožil proti svo-jilm vitezoan: »Ali ni nikoigair, ki bi) ,se za mojo čast zavzel proti teonu duhovniku, ki je iz nizkega rodu?« Na te besede- iso nekateri vitezi p.lanili oboroženi v stanovanje nadškofa Tomaža in so m'U z orožjem za pretili: »Ali preklici svoje nairedbe nasproti kralju in škofom, ki so kralju zvesti, ali pa moraš umireti!« Sv. Tomaiž je ns-ustrašno odgovonil: »Ni mo.goče, da' bi pneklioal, dokler .se ne skesajo in poboljšajo!« Nalto je nad-ško.f šel z redoviiliki, ki so bili pi-i njem, v oeirkev, ker so ti mislili, da se vitezi ne bodo upali priti v cerkev. Redovniki so hoteli cerkev zapreiti, toda s-s". Tomiaž jim je to zaibranil. Kraljevi vitezi so nato planila v cerkev in mu rekli: »Alii preklici svoje naredbe ali moraš umreti!« Sv. Tomaž pa je ostal zvest sv. cerkvi im je odgovoril: »Ni mogoče preklicaiti, dokler se ne .sipokorijo in poboljšajo. Pripravljen sem umreti za Gospoda, da bi
cerkev po moji krvi zadobiila prostost in mir!« In ni se vdal. Bil je pokoTen cerkvenim mpove-dim in je raji prelil za cerkev kri!
Tedaj ga je Alen izmed vitezov mllarill po glavi z mečem. Tomaž je rekel brišoč si kri, ki mu je tekla po oibiraizu: »Gospod v tvoje roko izročim .svojo dlišo!« Tedia j ^sta ga še dva druga viteza udairita z mečem po glavi, dia se je zgrudil pi-ed olUtarjem. Umirajočemu je četrti s sulico prebodei možgiane. Ves prosto-r pred oil'tarjem je biil okrvavljen. Vitezi so potem z;bežaili iz oerk^'e v nadskofovo stjamioivaiije, kjer so ropali liin umorili tudi nadškiofovega. sliužabndkai, ki je jokal Tiadi smisti blagega nadškoia,.
Tako je sv. Tomaž iz pokorščine do sv. cerkve umrl. Marsikdo bi laliko- rekel, da bi bil morda Iwüje storil, ko bi vse bil krailju vdal. Toda l^a-dočnost je pokazalla, d'a je sv. Tomaž ramai prav in pasta'1 raji mučenec nego izdaja.vec sv. cerkve. Tri letia po saumta ga je sv. cerkev že proglasila svetnika, kar čuidežev, ki so se godili na njegovem grobu, je billo brtez števila.
V tem ži,votopi6u se nam predočuje svetnik, ki je ubogal sv. cerkev in se zanjo popolnoma žrt^-oval in kralj Henrik Drugi, ki ni ubogal sv. cerkve, ni spoštovali svojega nadškofa in na-ines^tnika Krist,i;soTOga in bil potem, kaikor pripoveduje zgodovina, radi tega hudo kaznovan. Njegov 'lastni sin se je uprl proti njemu in potegnil mnogo ljudstva za ,seboj. V veliki stiski .j? morivee Henrik Drugi zatekel bos na grob sv. mučenika nadškofa Tomaža. En cel dan in eno C9.1o noč je skesano jokali na gTobu. Drugi dan je
pri sv. maši skesamo molil iai prosil pomoči. Prošnja mu je bila usilišaMa, kajiti sata se je spet spfavil z očeitom.
Ta zivatoipiß uči, da moramo cerkev Kristusovo spoštovalfi vsi: vlLsoki in nizki, vfedajrji ùn. podložni. Zunaj cerkve nii zveilličanjia. Kralj Henrik je miisM, da bo kazni ušeJ, a. je moTal dalaiti javno pokoro.
UčitoiO' ise iz tega, da' se maramo^ sv. cerkvi K'riisitluisoivi vedno ponižno pokoi'i.ti, da dosežemo večno zvdliioamje.
*
* *
17. Pokoirščino smo dailje dolžni dTŽa,vni upravi, visem državnim olblalsltim, ne toliko iz v^trahai, ampak zarvoljo Boiga. Sv. Pavtìl pravi: Ni oblasti od dlrugad ko oid Boga; katteira-koli je, je od Boga poisftlavljema. Daivke plaoeva'tii, vojaške službe opua.A'iljati —• je dolžnost. Tudi Jezus Kristus je daivek plačeml in bili oMaistim pokoren calo do smiriti. Sv. Paivel pravi na dTngem mestu: »Kdioa' se oMatSti uistaivlja, usitavlja se božji volji in .si nakoipava; pogubo. Zavoljo tega morate biti oblasti pokorni ne te zavoljo strahu, ampak tudi zavoljo vesiti«. Iz teh besedir sipoznawamo, da jO' upor proti deželm ali državni oibiasti prepo-veclam.
Kaj bi nam bilO' storiti, ko bi nam kdo hotel ukazatli kaj pregrešnega? Ob času prvili kristjanov je deželna obTaiät zahtevala 'Od kristjanov, da morajo zaltajiti Jezusa in moliti miaMke. Kako-naj se obnašamo v teh slučajih? V teh Slučajih se moramo držati načeila, katerega so se držali
apostoli: Bogu moramo biti bolj pokoanii ko ljudem!
Kaj pia, če bi nam dezölua obkist dolala kri-viiico lua premiDŽenju ali v dnigib pom-etnih itä-čeli? V lem sllučaju smo dolžni sicer biti pokorni, to'da piOisOlužili se sanemo vse-h postavnih in dovoljenih sredstev, da se odpravi krivica, katero trpimo. Kedaj je dovoljena revolucijia proti tri-noštvu, ki ga: ni mogoče več prenašati, glej sv. Tomaža Akv. (II. II. 2, 62 čl. II. a'd 3):
18. Pokoiršoibo' smo ddlžni ;^la(st(L starišem. Čeitirta, božja, zapo'ved pravi: Spoštuj očeta in ma-teir, da boš do'ligo živel in da ti bo dobro na zemlji!
MnogO' olrok noče itega: nauka razumeti, pa se jim slabo godi že na tem svetu in malo ča.5a živiijo'. Če je premoženje še takoi veÒiiko, bo raz-palo, če je zdravje še liako trdno, se bo omajalo, ako sitlariišev ne spoštujejo.
19. Ohramimo' si v sircu oipomine sv. apostola Petira v današnjem sv. berilu; Prolsim vas, ne pozabite, da ste ptujà in popotniki na tem svatu! Čisto in «podobno ži^ilte in zdržujte se mesenih, nečisitih želj, katere se bojujejo zoper dušo. Imejte lepo obnašanje med nevemiki! Naj so» vražniki vidi-jo' vaša dobra dela in naj častijo Boga. Boditie podlložni vsiaki človeški stvari zavoljo Boga, bodisi kralju kot najvišjemu dežel-
neinu. gkvairju ali vojvodam, ki jih je kialj pc-sfeivi!!, da Imdodeltaike sttaliujejo in pokorijo, pnaviièn.e pa hvalijo in krivice branijo. Neumniaii in nevednim mašite usta z dobrimi deli., da bodo moraBii lunoilkniiti. Vse ljudi spoštujte, brate Iju-bite, Boga se bojte, kralja, namesitnika božjega, častite! Hiapoi bodite pokorni gospodai-jem 7, vsem stiraboin, ne-le dobrim in pohlevnim, ampak iud'i hudobnim zavoljo Boiga.
Star puščavnik je imel mladega učenca, katerega je hoitel učiti pokorščine. Zapove mu, na] v,sadi. suho palco, kaitero je imel v rokah in naj jo tako dolgo zalliva, da bo ozelenela in sadje o'l)roidillia. Mladenič je b1l le]:o tiho pokoren kakor doter otrok svojemu modremu očetu in je vsak dan vsajeno palico skrbno zalival, čeprav je moTal daleč hoditi po vodo. Tako je delal cela tri leta in ni nikdar zagodrnjal, čeprav ni videl nobene koriisti. Toda glejte sad pokorščine! Suha pald-ca je tiietje leto ozeleneila in obrodila lepo sadje. Stari puščavnik pobere sadje, pokliče tovariše, jim razdeli sadje in reče: Nate, jejte sadje pokorščine!
Lepa in podučna je ta priipovedka! To se bo tudi z nami zgodilo, če bomo pokorščino izkazovali. Še malo časa. in pokorščina nais bo privedla v nebesa, kjer bomo uživali sadje večneg-a življenja. Sv. Bonaventura. ppa.vi: »Pokorščina je ladja, v katerii lahko priplujemo v nebeško kra-Ijes^tvo«.
20. In sipetì malto' časai in me boste vid&üi: S temi besedami je to'l'aiil Jezus Kristus svoje apostole, kO' s'e je imel ločiti od njih. Trpeli boste sicer mnogo, jim je rekei, in svet Vas bo preganjal in zasmehoval in Vas umo.riil — pa veselite sa, ker za mato časa. me boste spet videli v nebesih!
Ta' tolažba völja tudi nam vsem, ki imama marsikaj trpeti, marsikatero žalostno uro preživeti: Za malo čam bomo videli Jeausa v nebesih! Naše trpljenje ne bo dolgo: »Za malo časa in me boste videli!«
21. Vse naše trpljenje na zemlji tirpi le malo oaisa. Vse naglo, mine in bolj bo ^-esel na kou-cu, kdor je v življenju veliko trpel, nego kdor jc malo trpel.
Sv. vera nas uči, da je doloro za nas, aka imamo na tem svetu križe, delo in trud. Vse to bo: trpielo le malo časa, kakor beremo v današnjem sv. evangeliju. Tudi ubogi Lazar je veliko trpel in željno gledal na bogatinovo mizo in si želel pobrati' drobtinic, ki so padale z mize. Psi bogatinovi so prišli in mu lizali rane. Toda nihče se ga ni usanilil! Za malo časa pa je Lazar umrl in malo' čaBa za njim je umrl tudi bogatin. Laaar je šel v Alwahamovo naročje, bogatin pa v pekel. Vse je minulo. Miinulo je uboštvo in trpljenje ubogega Lazarja, minulo pa je tudi veselje bogatinovo. V peklu je gorel bogatlin! Pogledal je kvišku in zagledal od daleč Abrahama in -s' Abrahamovem naročju ubogega Lazarja in je obupno klical: Abraham, prosim Te, pošlji mi Lazarja,
da pomoči prst v vodo in dene na moj jezik, kur moje trplljenje je silno. Abraham odgovori: Ni mogoče! Pomis'li, človek, da si Ti veliko dobrega prejie'1 na zemlji, Laziar pa veliko slaibega. Za.to zdaj Ti trpiš, Laizair pa je vesel.
Vse naglo mirne. Na konou svojega življenja bomo veseli', da smo vse križe lepo in potrpežljivo prenašali. Ko nas bo stavil duho'vnik na smrtni postelji v sv. olje, nam bo dali poljubiti križ. Z veseljem ga bomo takrat poljubili, ker bo križ naša edina tolažba. Takrat bomo rekli: O pre-sladki križ, ki smo Te celo svoje življenje ljubili, ki smo te celo svoje ži^^ljenje potrpežljivo prenašali, vedi nas^sedaj pred Jezusa, sodnika, da dobimo plačilo, katero smo si po milosti božji zaslnžiili«.
O kakšno tolažbo bo čutilo takrat naše srce, ako sedaj s potrpežljivostjo prenašamo križe in težave!
22. Še malo časa, pravi Jezus v današnjem sv. evangeliju, in me. hoste videli. Videli bomo Jezusa, kakor hiitlro se bo ločila duša naša od telesa. Takrat se nam bo odprl nov svet pred očmi in Jezus, naš sodnik, bo stal pred nami.
Angel božji bo prinesel bnkve, v katerih so zapisana vsa naša dela, dobra in .siaba. Na eno stran tehtlnioe bo položil sodnik dobra dela, na drugo stran pa' naša slaba dela! Zdaj se bo odločilo. Takrat bomo trepetali. Ce bodo dobra dela premagala in če bo poskočila leva sitiran, blagor nam! Vsi angeM bodo zavpili: Nebesa, nebesa! Z
nepopisljivim veseljem bodo odvedli dušo v nebesa.
In kdaj se bo to zgodilo? Kakor hitlro človek izdilme! Ko jie ölovek še gorek v postelji, stoji moirda njegova duša že pred Jernsoan, sodnikom, in v tem treno tku je razsodba že končana — aili pekel ali vice Mi ntìbesa. Ko se drugi še jočejo okolu mrliča, se duša morda že veseli neskončne sreče in gleda Jezusa od obličja do obličja.
Zato je sv. cerkev predpilsaia za tisiti treno-tek, ko človek izdihne, molitve in prošnje, naj bi Bog milositino sodil ubogega grešnika, ker v tistem trenotku se mu odixre nov svet' in se nad njim izreče sodba: ali pekel ali vice ali nebesa!
23. Šli bomo giledat Boga in uživait neskončne sreče: Oko ni' videlo in uho ni s^lišalo, kar je Bog pripravil njim, ki ga Ijuljijo, praivi sv. Pavel.
"Vieiike reči nas torej čakajo in res-nične so besede, katere je govoril Jezus Kristus: »Za malo časa in me bos!tte spet videli. Vi boéte sicer ža-losfini, pa vaša žalost se bo v nebesih v veselje izpremenila!«
Sv. Frančišek Šaleški, škof, je obiskal neko vas. Ko jö prišel tja, mu nazaxandjo, da je ui)og kmetič bolan in da želi nje^ga,' videti. Sv. Frančišek, ki je vsakemu rad usitregel, se je brž odpravil tja. Ko stopi v sobo, vpraša s-iromaika, kaj bi,.rad? Kmetič reče: »Gospod, želim spovedati se svojih grehov!« Sv. Frančišek je bil brž pripravljen. Ko se kmetič spove, vijraša sv. Fran-
čišek: »Ali se kaj bojite umreti?« Kmetic odgovori: »O gospod, zakaj bi se bal? Prav rad imrjem!« Škof mu reče: »Kako to?« Kmetic odgovori: »Kaj bi se bal umreti? Saj sem toliko lepega silišal o nebesili! V nebesih nas čaka neskončno veselje in neskončna sreča!« In začel je škofu razlagati o veliki sreči, ki nas oaka v nebesih, taio lepo in ginljivo, da se je sv. Frančišek razjokal od veselja.
24. Bodimo tedaj pogumni bojevniki in pre-našajmo s potrpezljivostj'o vse križe in težave po-zemeljskega življenja. Kadarkoli vam radi silnega trpljenja srce upada, obračajte kvišku svoje oči k Jezusu, ki sedi na desnici Boga Očeta ia tolažite se z besedami: Še malo časa in me bosle videli! Ako vas malo cenijo ljudje, ako vas zaničujejo in zasmehujejo, tolažite se z besedaimi Jezusovimi: Še malO' časa in me boste videli v nebesih! Če te bolezen na posteljo položi, iDodi pogumen in reci: Še malo časa in me boste \-ideli v nebesih. Ako si ubožen in siromašen, ako imaš majhno posestvo, o'brok pa obilno in trpiš pomanjkanje, tolaži se: še malo časa in me boste videli v nebesih. Naj pride nad te karkoli --bodi vselej pogumen bojevnik in vesel. Tolaži se z besedami: Še mailo časa in me boste videli v nebesih !
Naš boj in naše trpljenje na svetu je kratko^ čaka pa nas po zmagi večna sreča!
25. »Boj je človeško življenje«, tabo je rek&l l^trpežljivi Jo!b v svoji na'dlogi, s katero ga je bil Boig obdiskal. Te besede so resamene. Izkušnja uči vsakega človeka od sedmega leta naprej,, da je naše žirviljenje tlrpljenje in boj. Celo življenje se mora človek bojevati zoper satana, zoper hudobni'svet in zoper izprijeno naravo ali meso. Največji sovražnik pa ni satan ia hudobni svet, ampak naša izprijena narava. Naša izprijenosit, naše meso, je najhujši sovražnik, najzvitejši so-TO-ažnik, kaieTega se moramo najbolj braniti. Zato kliče sv. Peter: »Zdržujte se kakor ptujci ia popoltlniki' mesenih želj, ki se bojujejo zoper dušo!«
Le poglejmo, kaj vse dela naša izprijena na--rava ali, kakor pravi sv. Pavel, naše meso! V pismu do Galačanov (5. pogl.) pravi sv. Pavel: »Dela mesa so^ znana in ta so: nečistovanje, po-hoitnost!, nesramnost, razuzdanost, maliikovanje, vražaretvo, sovraštva, zdražbe, zavidnost; jeza, spletke, ra'zpirtije, ločine, nevoečljivo-st, uboji, pijančevanje, pozreSniO'St in kar je temu enakega«.
Vse te hudobije, katerih je cela 'vrsta litanij, Ì7,virajo iz našega mesa ali iz naše izprijene na-■rave. Kaj olstlaija še za satana in za hudobni: svtit, če so skoraj vse hudobije iz našega mesa in iz naše izprijene narave?
Iz tega sledi', da je človek sam sebi največji sovražnik. Vsi gTeài, ki jih našteva katekizem, izvirajo iz naše izprijene narave: Sedem poglavitnih grehov, šeslt grehov zoper sv. Duha, štirje vnebovpijoči grehi in devet tujih grehov.
26. Berite životopise svetnikov in svetnic božjih in boste videli, kako so ti krotili sami sebe, kako SO' se bojewK proti svojemu mesu in proti izprijeni natravi. Niliče se ne zveliča, kdor ne kroti samega sebe. Pot do aveličanja se da na kratko povedati: Kroti samega sebe ali: Niebeško' kraljestvo trpi silo. To pravito velja za vse Ijndi od sedmega leta dailje do smrti. Čtovek se mora bojevati proÜi izprijera naravi ali proti sviojema mesu, kakoT prani ot. Pavel. BI. Albert pravi, da sprejmemo vsakifcrat, ko sami sebe pokTotimo, bodisi za en sam poigled, na duhovni naoin Boga v STOjo dušo, kakor ga pod telesno podobo sprejmemo nai oltaTju.
To je zlato pravilo za vsakega človeka. Po tem lepem in lahkem pravilu se moramo rav-' nati, da dosežemo zveličanje. To praviiloi nam je dal sam Jezuis KtIkIuis, ki je rekel: -»KdoT hoče za menoj hoditi, naj zataji sam sebe in naj vzame križ na svoje rame in naj hodi za menoj (Mat. 16)«. Te besede Kristluisove potrjujejo, da jie človeško življenje boj in da nebeškO' kTaljestvo trpi silo.
V tem oziru je zelo podučen zlasti životopis sv. Terezije Deteita Jezusa. Ta svetnica ni delala ostrih pokor kakor puščavniki, am;pak se je v tihem vsakdanjem življenju krotila in se odpovedovala. Po tej poti hodi lahko vsak izmed nas v razmerah, v katerih živi. Vsak dam imamo sto in oto priložnosti, da se lahko odpovemo svoji voljici alili svojemu slabemu nagnenju.
27. Naj navedem nekoliko zgledov iz življenja:
Ti greš po poitu in zagledaš pred seboj kaj nespodobnega na pr. nespodobno in ziapeljivo podobo ali sliko ali nespodobno obnašanje kake osebe.— pokrotì se in povesi oči!
Ti slišiš nespodobne besede — pojdi naglo' Tnimio ali sedi drugam ali — kar je še boljše — ■opomni v krotkositi nesTamneže in nesramnice. Ne sramuj se stoTitii 'tega, zakaj nebeško kralje-fiitvo t!rpi silo.
Tvoj nasiproitnik gre po cesti, in ti gia moraš srečati. Skušnjam te obhaja, da bi ga ne pozdravil ali da bi ga le na pol pozdra,vil. Takrat se moraš premagató, zakaj nebeško kirailjestvo' trpi silo in boj mora biti človeško živ^ljenje.
Tvoj bližnji je bil odllikovan, pridobil si je lako čast ali kako zaslugo aii pa je naredil kako imenitno delo, radi česar gai sedaj vsi hvalijo in povzdigujejo ali pa je diobil večjo plačo. Takoj se začne dviigati v tivojem .snou zlaivisit atti nevoščlji-Toisit. Ko to zapaiziš, začni hi/tir o boj in zaitri ne-Toščljdvo in zavidino' zver, ki se je vzbudila v tvojem isneu, zakaj nebeško kraHjeslt.vo trpi silo. Gror-je človeku, če ga pnemaga nevoščljivoisit. Ta strast naiše izprijene narave je polleg nečistositii naj-liujša in najbolj pogubna. To je tS'sIto zilo, ki dela prepire, sovraštva, razkole, razdore in uboje.
Nobena reč ne škodli Mtko krščaniskemu življenju ko nevoščljivoslt. Nevoščljivost je ko ogenj, ki požge cele gozdove. Hudobni duh je v raju iz nevoščljiivosltli zaipeljal naše prve stariše in jim jè Ysadil prav tako nevoščlji'.vost v »ros. To je huda in strupena kača, ki je zvita v srcii
vsakega, človeka. Ce bi kdo rekel, da nima iie-voščljiivositi, bi lagali iin če bi se pri sv. spovedi n» obtožil tudi nevioščljivostii, bi spoved brez dvoma bila pomanjkljiiva ali celo neve'ljama. Zgledi: Kajn je iz nevoščljiv osti ubil braltii Abela, Jožo-fovi bratje so iz nevošoljivositi prodali Jožefa, kralj Savel je iz neTOSÖljivosti preganjal Davida, Judje So iz nevoščiljivosltd umoriili Kriistusa.
Vsi ti zgledi kažejo, da nevošoljlvost vede k mnoTU in čeprav bi ne končala vselej z umorom^ je vendair vs'a.fca nevoščljivosit že začetek umora.
Večkrat! se zgoidi, da nevoščljivost ne mori z nožem, ampak z jezičkom. Nevoščljivec skuša vzeti bližnjemu ča;st z ciDravljanjem, grajanjem,, obrekovanjem in natotoevanjem. S tem hoče bližnjega umazati, uničiti. Večkrat pa se nevešči jivoöt ne kaže od zunaj, t. j. ne v dejanju irt ne v jeziku, ampak tiči le v sncu kakoir zvita kača. Tuidi to'je greh. Kakor je nečisfe misel in nečiišta želja greh in začetek prešuštva prav tako je nevoščljivost začetek uboja in umora. Zaito piše sv. evamgelisit Janez: »Vsak, kdor svojega bra'ta sovraži, je morivec«.
Nevoščljivost' je ena najhujših strasti, ka? jih je položil hudobni duh v človeško srce. To hudo strasit ali hudo nagnenje ima vsak človek.
Nevoščiljivosti pa so razilične. Nekateri so nevoščljivi zaradi lepega piremoženja, drugi radi lepe nadiairjentofilti, ki jo vidijo na. bMžnjejn, drugi radi lepega obrazia, Ar^ugi radi casti], drugi radi službe, drugi ra;dii lepega, vedenja., drugi radi lepe obleke, drugi radi pobožnostl ki jo vidijo na bližnjem. Nevoščljivosti je toliko, kolikor je dobrot, ki jih la.hko ima naš bližnja, kateremu jih no privoščimo.
Nevošoljiivost dobimo ptri siTomakih pa tudi pni bogatinih, pri učenih in neučenih, pxii grdih in lepih, ptri m!lad.ih in starih, pri delavcih, kmetih in pri goispodii., pri moških in ženskah in, celo pri o'fcpoioiih, ki niso niti še pri pameti. Tisti, ki bi drugim očital nevoščljivost, jo sam tudi. ima, iti moTdla. se več ko dirugi. Ker so torej vsi ljudje več ali manj nevoščljivi, je potrebno, da smo visak dan, vsako uro in minuto čujoči na peklensko kačo, ki leži zvita v srcu. Temu gadu moramo tliačiti glavo in ga skušati umoiliiti, ker gorje nam, ako bi s tem gadom stopili pred sodnji
:St0l.
O tej stestli! kakor tudi Oi drugih, ki izvirajo iz na,'še izprijene naxiave, bi se dalo na dolgo in široko govoirdti. Vsak človek m.o:ra biti čujoč, Tfajti ^'lsak je sebi najhujši sovražnik. Boj je naše življenje od mladosti pa do samega groba. Kdor se hooe zveličati, se moira hrabro bojevati,-kajti nebeško kraljestvo trpi silo.
28. Ce hočemo zmagiati svojega- največjega -sovražnika, t. j. naše meso, mo'ramo :iimeti' pripravno orožje.
Prvo otrožje je molitev. V tem 'oziiru nam bodita zgiled sv. Terezija Deteta Jezusa in pa blaženi duho^vnik Bosco. Ni pottebno, da bi noč in dan molili, moldmo vsakdanje molitve zbrano-in pobožno. Duho'vndk Bòsco je v zavodih priporočal sv. rožni venec, katerega so gojenici molili vsak dlan. Nekega dne je prišel duhovnika: Bosco ■obiiskati imeniten goi.'^pod, njegov prijatelj. Raz-
govarjala sta se o teiu :ii onem, na koncu pa reče gospod: »Vise je pTav v viašem zavo'du, le tistega rožnega venca je preveč. Odpravite dolgo-oasaio mdltev sv. rožnega venca. Duhovnik Bosco pa je odgovoril: Tega pa ne! Rajši se odpovem vašem-Ti prijatedjstTO. Rožni venec bomo molili, čeprav M vi nikoli več ne hoteli priti k nam«.
Tako duhovnik Bosco! Posneniajmo ga v tem vsak dan in molimo rožni venec pobožno in: zbira no.
Poleg molitve je prejemanje sv. zakramentov mogočno orožje zoper izparijeno naravo ali zoper meso.
Nadaljnje OTOžje pinoti temu sovražniku je-post. Post je jed in moč angelov. Kdor hoče lidti močen ko angeE, naj kroti in brzda svoje meso-s postom.
Nadaljnje orožje proti izprijeni nabavi je miloščina. Sv. Prančišek Kisaverski je prtiporočal. paganom v Indiji, naj dajejo obilno mdloščiao, da si s tem zaslužijo milost božjo. Japonski kralj dežele Bumgo je vee veroval, kair je sv. Frančišek učil, a kljub ttemu se je obota^^^ljal, da bi sprejel sv. krst. Na to mn je sv. Prančišek svetoval, aaj' začne dajati siromakom obilno miiloščino, čeprav so japonski duhoivmiki učili, da se ne sme dajatii miloščina siromakom, ker je te sam Bog prokleil in zavrgel. Kralj- je ubogal in dosegel z miloščino-milost sv. krsta in 70 tisoč Japoncev je šlo za kraljem ter sprejelo sv. krst.
Za razne na-pa-de naše izprijene narave, moramo imeti pripravljene razne puščice, t. j. razne pobožne vzdihljaje k Jezusu, Mariji, sv.
Jožefu, k vsem siv&tinikom in svetnioam božjim.
Proti napadom naše d.z,pirijene narave je izvrstno orožje sv. ponižnost. Plrevzetlnež rue moire zmagati, ker ne dobi blagoslova božjega, a brez bkgosilova božjega ni mogoče premagati strašnega sovražnika, i. j. naše izprijene narave ali našega mesa.
29.	Zgodovina nam poroča o. velikih jnna-kih, ki so 'Cel svet straJiovali, na pir. o Najaoleonu, ki sd je podvrgel celo Evroipo, a premagati ni mogel svojega mesa. Ta sovražnik je torej hujši ko vsi drugi,.
Kralj Salomon je bil mogočen kralj, a se je dal premaigati sviojemu mesu in se vdJail nečistlo-vanjem.
Dobijo se ljudje, ki gredo pogumno nasproti volku, levu, tigru 'i(td. in v tem boju tudi zmagajo, toda premagaiti ne morejo svode izprijene narave.
*
* *
30.	Boidimo torej čujoči in pir-emagujano se v vsakdanjem življenju v tist'ih rečeh, ki jih zahteva od nas Boig. Bog ne zahteva od nais, naj bi s sivojimi molitvami in velikimi pokorami' delali čudeže, da bi goire prekladali kakor sv. Gregor, am^pak dia vesitno in naltančno izpoinjujmo svoje dolžnoisti.
Blaženi Bei-mian, katerega se spominjamo dne 18. dee., je mislil, ko je stopili v samostan, da bo le molil, bral pobožne knjige — a njegovi
predstojniki so mu naložili delo v kuhinji. Moral je pomivati, pometati in čistiti hišo. To mu je bilo zoprno. Mlati Božja pa se mu je prikazala v ■sanjah in mu naročila, da mora ubogaitli predstojnike in ViSa dela opravljati, ki mu jih naložijo predstojniki, da mora potrpežljivo oiprav-Ijati vsa hišna tlelia v čast božjo in v zvöMcanje svoje duše. Blaženi Heimian je lepo ubogal in začel z veseljem opravljati vsakdanja oipravila.
Don Boisco', ki je ustanovili brez šbevila za^-o-dio^', v kateirih se vzgaja miladinia, je bil nasproten, da bi lotroci opira.vljalli • izredlne pokore. Zahteval je le, naj se premagujejo' v majhnih vsakdanjih opravillih, na pr. naj natančno' ubogajo, naj potrpežljivo prenašajo mraz in vročino, naj poitfrpealjirt'o prenašajo, ko prinesejo včasih na' mizo kako jed, ki jim ne diši,, naj se priidno učijo, naj bodo v šoli zelo paaljivii itld. Tak boj je zahteval Don Bosco od otrok iin gojencev;
Boj je človeško življenje, boj vsak dan, vsako uro, vsako minuto, boj doma, boj zunaj doma, boj v siamoti, boj v družbi, boj v šoli, boj v cerkvi itd. Ta boj nas čaka povsod, človek se mora premagovati, mora krotiti svoje očii, s-\-oja ušesa, svoij jezik, evoje noge, svoje roke itd. Vso to je potlrebno, da' se človek ohrani v milosti božji in se pripravi na. sodho, kateri nHhče ne lüde in ki nam istoji že pred vrati, kakor pravi Krilsitius: še malo časa!
*
* *
31. Še malo časa! Te besede aas spominjajo, da moramo kratki čas, ki nam je odločen pred sm'r.tjt> in sodbo dobro obracatì. Blago-r mu, kdor od miliadoisti pošteno in pametno živi in obrača čas. v dobro in sveto delo. Tako beremo o Alojziju, sv. Stianislavu, sv. Andrejn Avelinskem in o dirugib, da so tludi v mladosti čeidaiostno' in pobožno živeli. Sv. An'dtieja Avelinskega so hotele ničemnrne in neisipodobne osebe aapeLjati" v greh, pa jih je odločno o^dbil in zapodil. Sv. Tomaž Akvinski je zagnal nesTiamno osebo z gorečim poleniom iz isoibe. To poleno je pograbil iz peči in je tekel za nesramnico.
Človek bi moirad imeti že od mladosti lepo in pošteno življenje, da bd dragi videli leipe zglede in se poboljšati ter hvalili Boga. Tako- lepo življenje od mladosti je velik zaklad, ki bi ga moral človek skrbno čuvati? 2al pa da je mtedost lahkomiselna. Zato im je dolžnost stlardšev in predstojnikov, da čuvajo mladino, kakor je Kiristvis dvakrat naTočil sv. Pefcra: »Pasi moja jaignjeta, P3,8i moja jagnjeta!« Vsi, ki so v mladosti živeli brezmadežno, so iimelii ali dobre stariše aili vsaj dlobre predstojnike, ki so jih vodili po poti sv. čednosti. Vsi drugi' zapravijo navadno z]a€ čas mladosti z lenobo in z nečednim življenjem, da *se miorajo v poznejši dobi siramovati in se kesa.ti.
Sv. Andre'j Avelinski, ki ga praznujemo dne 10. nov., je gojili že v mladeniški in diljaški dobi vse krščanske čedinoeti, zlasti pa se je čuval lenobe. Njegov životopis ptravi, da je imel uro s peskom. Ta ura ne kaže sicer dnevih časov, ampak samo tTa.ianje ene ure. Ko se ves pesok izsuje skozji. siitloe, pa je ura šla v večnost. Takrat
se je sam seibe vprašal: »Kaj sem v tej uri dobrega sloTil v čaiat božj^o in v ko,r,iislt bližnjemu? On jie učil, da je za kristjana najviečjii sovražnik. lenoba, ker da je lenoba začetek visega zla in da je mej rečmi^ ki so Bogoi najbolj zopirne, tudi lenoba, Če bòrnio morali dajati na sodnji dan odteo'vor za vsako nepoitröbno besedo, koliko bolj bo treba daj alti odigovoT za zapravljeni čas, ki j& tako dira.gooen, da à lahko s vsakim trenotkom zaslužimo srečno večnost, kakor si jo je zaslužil desimi razbojnik na Kaliva,riji.
Sv. Andtrej Avelinski je nekoč obiskal nekega gospoda. Ptì njem pa je našel zibrane druge gospode, ki so ž njim igrali. Takoj jih je re'Sino opomnid in jim rekel: »Kaj vendar dielale?«-Začeili SO' se iizgovarjaiti, češ da ne igrajo iz st,rasiti ali za dobiček, ampak le, da preženejo dolgi čas. Sv. Andrej Avelinski se je razjokal in jim. rekel: »O gorje meni! Dragim je čas še predolg, le m.eni edinemn je prekraitek. Meni mineva, čas-tako nagilo, da ga ne morem aaiustaviiti,, dragim pa mineva tako počasi, da ga marajo še preganjati!« Ko' je to izirekeil, jim je obrnil brbet in naglo odšel. Bogati gospodje — igravci so bili osramočeni, so naglo vstali od mize in šli na koristno delO'.
Od enega najmanjšega trenotka, ki ga prav uporabimo, je odvisno naše večno življenje. Blil je velik dež in sv. Amidreja so klilcali k boilmikn za sv. spoved. Svetnik je šel v velikem dežjiz mimo hiše bogatega gospoda.. Le^ta je svethika povatól v hišo, dokler bi nevihta ne minula. Toda svetnik je odgovoril, da prenesemo prav lahko par kapljic dež.ia za rešitev duše, za katero je
Kristuis kri preMI In se ni ustavil niti za, trieno-tek, ker bi bila moinda. od tistega trenolka. 'Oid^sna ■cela večnoBt. Ob drugi priliki je jezdil na konju, a konj ise jie splaši'1, svetnik je padel na' lila, a, z. nogo obvisel na sfremenu. Konj ga je drisal na.-prej in ga na več mestih ranil. TioTOiriš mu je-svetoval, naj se vrne in naj nemudomia gre L zdraivniku, toda svetnik je rekel, da moramo za,, zveličanje drugih tudi kaj trpeti. In ni se vrnil, ampak šel na delo aa zveličanje duš.
Koliko zlliatega časa porabijo dandanes za. lišpanje, zlasti zia nespodobno oblačenje! Tako je? bilo tudi ob času sv. Andreja Avélinskega. Sam škof miesta: Piaicenza ga je pokilioal na pomoč zoper neumno in nezmerno^ Ittšpanje, s katerim ta.-kiiat niso grešile le ženske, ampak tudi moški, ki so ise začeli oblacitó gizdaA'o, mehkužno' in prevz.öt-no. Sv. Andrej je v kraitkem času vse ljudi prego^ voril in i z,preobrnili. Tudi dekletia iz bogatih družin so ubogala svetnika in se začela oblačiti v krščanski prepTOBtoisti dai spodobnosti.
32. Še mallo öasa! Še malo časa nam je odmerjenega. V tem času boiddmo ne-le pridni, ampak tudi ponižni, kajti ponižnost je podJlaga vseh sv. čednosti in prav gotovo znamenje, da srno namieoijeni za zvelioanje. Sv. Peter nam kliče v današnjem sv. berilu: »Bodite podložni zavoljo Boga!« PodCožnj in pokorni pa ne moremo biti, ako nimamo pra.ve ponižnoisti. Tudi v tem so nam dali svetniki in svetnice božje prav lepa zglede. Sv. Anidrej Avelinski je v ponižnoslil
O'prav'ljail v samostanu iiajn,iž,j.a operavilia; ko Je bi že v visoki steTosItii, je vo^zil s samokoilnico (karjolo) kamenje m sitavibo, je pomagal samo-ßHamskim btrlaitom prati, krpalti čre\ilje, čisititi posodo; nekoč je stieigel dvajset meseoev staremu, •umoibotoemu možu, ki je besno mabal in tolkel vse, ki so prišli blizu njegia; ko je potoval s konjem, je konjia sam oskribioval kakor hlevski . Mapec itd. Vsa ta dela je pridno opravljal, ker se je hotel uiriti v sv. ponižnosti. Tako bodimo tudi mi ponižni in postrežljivi, da nas bodo
ljudje videli in hvalili nebeškega Očeta.
*
* *
33. Še malo časa! Ker ima človek res lo malo časa, da se pripravi na vecno'st, mora tudi' v zasebnem in domačem krogn lepo in spodobno, živeti in dajati v wem lep zigled. Tuidi ko je sv. Andrej Aveliniskii pisal komu pilsmo, je gledal, da je v pismu bilo vse v čast božjo in v zivölicanje bližnjega.. Zato je pred vsakim pismom molil, pismo vselej lepo prepisal in skrbel, <dia je bilo vse v najlepšem red;u, vse z ljubeznijo in pravičnostjo povedano. Govorili so, da je eno njegovo pismo imelo več uspeha ko oele piridiige. čeprav pa je svoja pisma- tako lepo pisal, je venidar sipisai več ko tisoč pisem. Tako priden je bil in tako skrbno je porabljal čas, ki mu ga je božja previdnost določila.
34. Sv. Paviel zaMeva, da moramo neprestano moliii. Celo naše življenje moira biti molitev. Kaj se to pravd, vidiimo najlepše na zgledu sv. And,reja Avelinskega. Životopis pravi,, da ni izguibfl niti trenotfca, da ni izgovoril nikoli nepotrebne besede in nikoli kaj nepotrebnega, gledal. Kar je gledal, je gledali le z namenom, da bi mu vzbudilo kako dobro in Bogu prijetno misel. Poleg tega pa ,je visak dan po več ur ^udi z usimi zbrano molil.
35.-Še malo časa! Zato bi morali bi(ti kot tuj'Ci in popotniki na tem svetu in bi se morali zdrževati mesenih želja, ki se Ijojujejo zoper duha. Tako nam kliče sv. Peter današnjem sv. berilu.
Če smo popotniki, mo>ramo gledali le naprej in ne smemo izgubljati časa, da bi se ozirali okrog in se ustavljali- ali se celo ^"^ača'li. Kdor ie skleniJ sveto živeti, se ne bo več vračal na pot pogube, po kateri je hodil prej. To je največja žalost, ko pade človek spet v stare grehe in stare grešne navade.
Sv. Jeronim pripoveduje o puščavniku sv. Malhu, ki ga prazmnjemo dne 23. dee., da je bil zapustil očetovo hišo, očeta in mater, ko so ga hoteli prisiliti, da bi se bogato ]3o;ročil in da je bežal v puščavo mej puščavnike. Ko je l3il že dolgo časa v puščavi in je prav sveto živel, je dobil sporočilo, da mu je oče umrl. Takrat pa se mu je porodila želja, naj bi se vrnil, da bi tolažil svojo mater in sprejel bogato dediščino po očetu. To
bogato dediščino je hotel razdeliti na tri dele: prvi del za siromake, drugi del za zidanje sanio-■stana, tretji del pa za SYoje potrebe. Njegov opat pa je grajal to namero miladega pušoa,vnika, češ, da je (o hudičeva skušnjava, ki je že marsikaterega. redovnika zavedla, da je popustil redovno sveto življenje in se vrnil na staro pot. Opat se je vrgel predenj na kolena in ga jokaje prosil, naj se nikar več ne ozira nazaj, ko .je že prejel za plug redO'\Tiega življenja. Toda mladi puščav-nik ni ubogal starega Oipata, ker si je mislil, da mu noče dobro. Šel je iz samostana domov po svoji trmašti glavi. Stari opat ga je jokaje spremljal do vrat, kakor jokaje spremljamo kakega mrliča k pogrebu.
Mladi puščavnik je odšel, pa se je moral kmalu bridko kesati. Pridiružil se je bil neki dmužbi, kajti takrat so hodili po tistih krajih radi gotovosti le v družbah. To družbo pa so napadli divji Arabci, ki so jo premagali. Ljudi so deloma ubili, deloma, odvedli v sužnost. Tako so tudi sv. Malha odgnali v sužnost k nekemu premožnemu AralDCu, kjer je moral črede paiS>ti. Na paši je žalostaio premišljeval, kako neumno je .storil, da je zapusitil samostan. Nazadnje iSe mu je posrečilo uiti. Na begu bi ga bil kmalu gospodar spet ujel in ubil in leA- bi ga bil kmalu raztrgal. Po dolgih ovinkih je prišel v neko rimsko vojaško šotorišče. Tam so mu potem pokazali pot, po kateri je spet prišel v svoj ljubljeni samo-ßt'an. Ko je prišel spet v samostan, je bil ža umrl opat, ki je tako srčno jokal, ko je odhajal mladi puščavnik Malh domov in ki ga je tako milo prosil, naj se nikar ne obrača, nazaj, ker da
je to hudičeva skušnjava. Sedaj je tudi sam spoznal, kako slabo je obracati se näzaj, ko smo že prijeli za plug lepega in čednostnega življenju. Menihi, ki so tam živeli, so ga spet sprejeli v svoj'o snedo. Od takrat ni več zapustil samostana, živel je sveto, gledal le naprej, dokler ni do-scigel nebeške krome.
Ta zgled je tudi za nas zelo podučen. Ko smo se izpreobmili in začeli lepo, sveto življenje, ne Tračajmo se nazaj na prejšnje poti in ne izgubljajmo časa, kajti še malo časa in treba bo dati odgovor večnemu sodniku.
36. Bog je sv. Malha na čudovit način obrd-nil, mu rešil življenje in mu dal posebno milost, da se je S'pet vrnil na pravo pot v samostan. Ta milost je izredno velika, kajti navadno je, da ^ ne pride več človek v samostan, ko ga zapusti ivi se obrne nazaj na staro pot posvetnega življenja. Kaj je bilo na sv. Malhu tako lepega,, da je imel Bog veselje ž njim in da mu je podaril izredno milost? 2i,votopis pravi, da je sam sv. Malb pripisovali to izredno milost sv. čistosti, katero je gojil in ljubil od mladih dni. Zato nam kliče sv. Peler v današnjem sv. berilu: »Zdržujte se mesenih želja, ki se bojujejo zoper duha!« Ta je tista čednost, nad katero ima Bog veselje. Sv. Malh je bil zabredel po odhodu iz samostana v veliko uboštvo, v veliko nesrečo in kmaln tudi v velike pregrehe — a Bog ga je rešil. Zakaj? Zato, ker je bil čist mladenič, ker se je od mladosti
zch-žal vseh mesenih želja. »Sv. čistost« — je veckral dejal sv. Malh — »je oibramben zid«. Ta zid nas brani gixlih kač nesa-amnila misli, nesramnih želja in nesramnih dejanj, ki so pred Bogom gnusoba. Tudi če ima človek kake druge pogreške in pomanjkljivositi, ni še tolika poguba, da le nima nečistosti iai nesramnosti, kajti nesramnega človeka zaipusiti Bog in ga zapusti tudi angel varuh. Ko ga zapusti Bog in angel varuh, je človek brez obrambe, izpo'Sita.vljexi vsem nesrečam in napadom. Zato je nečistost in nesramnost za vsakega človeka opoida pot v večno pogubo in torej največja nesreča. Kdor hoče biti v življenju miren, ^-esel in srečen, naj se čuva nečistosti. Neèiislto'st odžene Boga in angala varuha in privede s seboj vse mogoče st.rahote, nesreče, bolezni, nesrečno in nespokorino smrt in večna pogubo; nas]3rotno pa privede sv. čistost s seboj vse dobro, vso srečo, milost božjo, leipo im dolgo življenje, srečno driižino, srečno smrt in večno življen,ie.
37. Nihče pa se v mladosti ne more ohraniti neomadežanega, ako ne uživa pogostoma angelskega kruha, ki daje človeku večno življenje, kakor' nam je Krisitus zagotovil: »Ako ne boste jedli mesa Si™ čiloTeko-\'ega in pili njegove krvi, ne boste imeli živil.ienja v sebi. Kdor je, moje mesa in pije mojo kri, ima večno življenje (Jan. 6, 54)«.
Zato je sv. cerkev ukazala, da morajo hoditi tudi otroci k sv. obhajilu, kajti mladina potre-
buje moči življenja, da se ohrani brezmadežna mej hudobnim svetom, mladina potrebuje veselja in poguma, ker mora' napredovati in rasti v milosti božji in sv. čednostih, mladina potrebuje ra-zsvitljenosti, da spozna kaj je prav in kaj ni prav. Vse to pa dobiva mladina pri sv. obhajila, kajti pri sv. obhajilu sprejmemo Jezusa, ki je luč in mioč. Naj starisi še tako čuvajo otroke in naj predstojniki še tako nadzorujejo svoje gojence, jih ne bodo mogiM ohraniti brezmadežne, ako otroci ne bodo pogositoma hoidili k sv. obhajilu. To pa. ni potrebno le otrokom in mladini sploh, ampak tudi odrastlim, ker Kristus je rekel vsem: »Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, ne boiSte iineli življenja v sebi«. Boclimo torej glede pogostnega obhajila vsi skrbni, ker še malo časa in treba bo dali odgovor večaiemu sodniku. Za mladino, ki je lahkomisdna in ne ra-zmne dobro teh besedi, bodo morali dajati odgovoa' tudi starisi in pr6dsto,iniki.
38. Se malo časa! V tem malem času se moramo pripraviti z dobrimi deli in s sv. pokoro na srečno smrt in potem sodbo. To je za vsakega človeka, zlasti za priletnega najbolj resna misel. O sv. Izidorju, škofu, ki ga praznujemo dne 4. aprila, pripoveduje eden izmed njegovih učencev to-le: Ko je videl, da se mu bliža konec, je začel razdeljevati svoje premoženje mej siromake. Seist mesecev je skoraj nepretrgoma od jutra do večera delil dobrote. Ko so mu moči skoraj popolnoma odpovedale, je poklical k sebi
dva škofa, ki sta mu bila podložna in je ukazarl, naj ga nesejo v cerkev. Bil je že skoraj umirajoč. V cerkvi se je zbrala vsa dnhovšaina in vse ljudstvo, ki je na gias jokalo. On ' pa je dvignil svoje roke proti nebu in molil: »O Bog, ki poznaš srce vsakterega človeka, ki si odpustil grobe cestninarjn, ki se je v tem.plju na prša trkal, sprejmi tudi mojo spoved in odpusti mi brezštevilne grehe, ki sem jih storil. Ne imej več v spominu hudobij in pogreškov moje mladositi. O Gospod,. ti nisi usitanovM zakramenta sv. pokore za. pravične, ki niso grešili, ampak zame grešnika, ki sem storil več grehov ko je peska ob bregu morja. Ti si rekel: Kadar se grešnik vrne s svojih slabih poti, bom vse njegove pogreške pozabil. Teh tvojih besedi se sedaj spominjam in se obračam do Tebe z zaupanjem, čeprav nisem vreden, da bi se v nebesa oziral radi mnogih grehov. Bodi, o Gospod, pri meni, .sprejmi mojo molitev in odpusti mi grehe!« Ko je to molitev iz-m.o'lil, mu je škof podelil sv. obhajilo, katero je sprejel s srčnim vzdihovanjem, kajti štel se je nevrednega. Umirajoči škof se je poltem obrnil do duhovščine in do ljudstva in prosil vse na-vzočne milosti, če bi bil kdaj koga žalil ali se na koga jezil ali komu škodo napravil s slabim zgledom. Izjavil je, da odpušča vsem, ki so ga žalili in da dq,ruje vsem, kar so mu dolžni. Hkrati .je ukazal vse premoženje razdeliti mej siromake. Vsi navzočni so mu s solzami v očeh poljubili roko. štiri dni kasneje je umrl.
Sv. škof Izidor si je celo življenje pridno nabiral dobra dela, kakor nabira pridna čebela medu od cvetu do cvetu, na koncu svojega živ-
Ijenja pa je ptrav vse razdelil mej siromake, ka-ior da bi se cel roj čebel usui in prinesel od vseh .strani medu.
V njegovem životopisn beremo iz njegove .otroške dobe to-ie lep'O dogodlbico: Služabnica ^a je nesia v iLaročju na vrt in ga: položila med Tože na tla. Nato je odšla in ga tam pusitLla sa-imega. Za nekaj časa je prišel oče na vrt in je .mslišal veliko S'umenje čebel. Cel roj se je usedel med rože na tla-. Pogledal je^ bolj natanko in je Jiagledal roj čebel im glavi svojega otroka Izi--dorja. Vsa glava je bila pokrita s čebelami, da se ni niti videla. Čebele so mu lezle v us'ta in spet vun iz ust. Prestrašeni oče je naglo dvignil otro-.ia, in glej, čebele so vse hkrati odletele.
Ta dogodek so razlagali tako, da to ta otrok podoben pridni čebelici, ki znaša med od vseh ■strani. Čebelica je sploh podoba pridnega človeka zlasti pridnega, kristjana, ki leta in se ubija Tia vse strani in nabira povsod döbirih del iu -m. čednosti, katere vidijo drugi ljudje in hvalijo Boga, dočim je matopridni človek podoben osi, ki tudi le'ta neprestano okrog, a srka in uživa med le .sama, ne prinaša nič domov in ne koristi drugim prav nič. čebela nabira le med. Čo sede kdaj na strupeno cvetko, usrka le med, strup pa piusti. Tako' mora dobri kristjan odvračati oči in ušesa od vsega, kar je nečedno in strupeno, se mora ogibati slabe družbe. Kadar se pa ne more ogniti slabim tovarišem in slabim pogovorom, naj skuša premagati skušnjavo z molitvijo, z dobrimi sklepi, z lepimi opomini in s koristnim premišljevanjem. Čebele ljubijo in branijo svojo matico, tako morajo tudi kristjani
Ijubitì svojo mater katoliško cerkev in jo hraniti. Čebele, ki so pod eno matico, se ljubijo med seboj. Pri njih velja pravilo: Ena za vse in vse za eno. Tako se morajo tudi kristjani med seboj ljubiti dn ,se žrtvovati eden za vse in vsi za enega.
39. Pri čebelicah se učimo, kaj je to: Šie-malo časa! Čebelica se žrtvuje in deluje pridno, ker je njeno življenje le knaitko. Čebelica živi le nekaj mesecev. Erav tako je tudi naše življenje jako kratko. V tem kratkem življenju moramo torej po agilediu čebelice pridno delovaJti in so žrtvovati, če si hočemo zaslužiti večno zveli-čanje.
Kdor se bo pred večaim sodnikom Veselil iii smejal, se bo dobro veselil in smejal. Na tem svetu, kjer smo le popotniki, traja veseilje pa tudi žalost le malo časa in veliko bolje je, da človek na tem kratkem potu v večnost žaluje, kakor pa da bi moral v večnosti žalovati in trpeti.
40. Še malo časa! Vse trpljenje in žalovanje se bo premeinilo po tem malem času v veselje. Ko bi bil kdo rekel paganom pred Kristusom: Blagor žaloisitnim, bi se bili smejali, kakor se smejejo tem besedam dandanes posvet-njaki in brezverci. Naša sv. vera se zdi radi tega posvetinjiafcom in brezvercem neumnoist ali omejenost. Posvetnjaki in brezverci pravijo: Blagor
veselim, blagor uživajočim svet in veselje tega sveta. Iz tega je razvidno, da ni noben nauk Krisiuisov tako nasproten nauku tega sveta ko ta nauk: Blagor žalostnim, ker pololaženi bodo. Prav radi tega pa je ta Kristusov nauk najvažnejši za lepo krščansko življenje. V tem. nauku se razločujemo od brezveincev in po-svet-njakov. V teh besedah Kiristusovih je izraženo Taisitvo lepega krščanskega! življenjai in delovanja. Tli mora nasproifcovaiti temu svelü in njegovemu veselju, ki traja le malo člasa;. Krščansko življenje nima nič skupnega s tem svetom, ker išči? večnega veselja v nebesih. Krščanstvo uči, da .'se moramo zdrževiati mesenih želj kakor ptujci in l)opotniki na tem svetu.
41. V čem naj bi biilo bistvo te žalosti, o kateri govori Kristus? To je potrebno vedeti, ker ;je o posvelni žalosti za.pisano v sv. Pismu (Sir. bukve 30, 22, 24): »Ne puščaj v dluši prosto-Ta žalosti . . . odganjaj žalost daleč od sebe, kajti žalost jih je veliko' umorila; v njej ni pxaiv nobena koristi«. Pred vsem je t'reha torej vedeti, da Kristus te žalosti ne priporoča, ker v tej žalosti ni prav nohene koriisti. Tudi sv. Pavel pravi, da radi tega sveta lin radi pos^-^etnih nadlog na smemo biti žalostni, ampak vednoi veseli (2. Kor. 6, 1—10*): »Bratje, iizkaziujmo se v vseh nadlbgah Tcakor božji slmzabniki z veÄo potrpežljivostjo ■v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ^'ečah, v puntih, v trudiih, v bedenju, v postih, s »cdstostjo, z modrostjo, s prizanašanjem, s pri-
jazno'Stjo, s svetim Duhom, z ljubeznijo brez hi-navščiine, z besedo resnice, z močjo božjo, z: orožj.em pravioe na desni in na levi, v časti in v zasramovajnju, v sUabem in dobrem imenu, kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor neznaoii in vendar znani, kakor ti, ki umi'rajo iai, glejta,-ži,vimo, kaikor stepenii in vendar ne imiorjeni, kakor žalostni in vendar zmeraj veseli, kakar ubogi in vendar jih vdliiko bogatimo, kakor da bi. niöes'ar ne imeli in vendair vse posedamo«.
42. Iz tega je jasno, da kristjani ne smemo-imeti v srcu take žalosti, obupnosti in malo-dušnosti,. Kristijani morajo biti vedno pogumni, polni upanja in pollni veselja! In vendar je Kristus rekel; Blagor žalostnim, ker potolaženi bodo. Kakšno žalost je mislil KÄstus s temi besedami?
Bred vsem pomenijo te. besede, da se n?-smemo udeleževajti posvetnega, grešnega veselja. Mi moramo sta;tii daleč proč od tega sveta, ki ja-poln hudoibij in zvijač, poln nesramnositi in ne-čistosti, kakor prajvi tudi sv. Pavel (Tit. 2, 11):: »Preljubi, prikaizala se je miiilost Boga, našega Zveličarja vsem ljudem, ki nas uči, da se odpo-vejmo hudobiji in posvetnim željam ter trezno;^ pravično in pobožno živimo na lem svetu čakajoč zveiEčaJnskega upanja, in ča/sltitljivega''prLhoda' velikega Boga' in Zveličarja našega Jezusa Kristusa, ki je saonega sebe za nas dal, da bi nas-rešiil vse krivice in sebi očistil ljudsti-o, katero br mu ugajalo in se za dobra dela vnemalo«. Istos
misel in iste opomine najdemo tudi v vseh dm-gih sv. pismih. Krščanstvo je nasprotno te-mu sveltii in posvetnemu veselju in nam strogo veleva: Daäec proč od tega sveta, da se ohranite čisti in neomadežani otraci božji, ki so namenjeni. za večno veselje.
Pa poireče fedo: Kristjani moTajo torej biti vedno žailostni, se ne smejo nikoli veselid, ampak živeti ločeni od tega svete kakoir saunoiairci? Ne! Pravega veselja., ki ne bo nikoJii jenjalo, nam: Kristus in nam aipostoli ne branijo. Praiv tisti sv. Pavel, kateri nam tako ostro kliče, da se moramo zdrževatii posvel-nega veselja, nam v isvojih pismiih kliče, da bodimo veseli, vedino veseli: »Bratje, veselite se vseilej v Gospodu, še enkrat rečem, veseliite .se! Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem, zakaj Gospod je blizu. Nič naj vas ne skrbi, ampak v vseh rečeh naj bodo z moKt-vijo, priporočam jem in zahvaljevainjem vaše prošnje znane preid Bogom. In mir božji, kà presega ves um, čuvaj vaša srca in vašo pamet v Kris(tu)su Jezusu Gospodu našem (Filip. 4, 4—7)«. In na drugem mestu pra'^d sv. Pavel: »Bodite napoltnjeni s svetim Dnhom in govorite med seboj v psalm'ih in duhovnih pesmih, pojte in preipevaijte Gospodu v svojih srcih, dajajte vseilej hvailo za Aise Bogu in Očetu v imenu Go-apdda našega' Jezusa Kristuisa (Efe.ž. 5, 17)«. In na drugem mesUiu nam spet kliče sv. Pavel: »Sovražite hiudO', di'žite se dobrega. Ljubite se z bra-to'vsko ljubeznijo m.ed seboj, s spoštovanjem pri- . hajajte drug drugemu naproti. Bodilte skrbni brez lenobe, bodite goreči v duhu, «lužite Gospodu. V upanju bodite veseli, v nadlogi pofcrpežlji-
vi, v molitvi isitanoiviitini. Svetim pristopajte v potrebah na pomoč, tuje sprejemajte radi. . Dobro voščite tem, ki va-s pregainjajo, dobro jim \'oščite in nikar jih ne koJmite^ Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi (Rim. 12)».
S temi poslednjilmi besedami je omenjena ena žalost, ki naj jo imamo: Jokajte z jokajočimi. Ta žalost, ki je \z ljubezni do blližnjega, je krščanska in zveličavna.. Ker izvilra iz Ija-bezni, ima obljubo, kajti ljubezen nikoli, ne mine, kakor pravi sv. Pavel: »Ljubezen nikoli ne mine, čeprav bodo prerokovanja, minula., jeziki nehali in učenost prešla. . . . Sedaj ostainejo vera, upanje in ljubezen, to troje, največji pa mej temi je ljubezen (1. Kor. 13)«. Jokajmo torej z jokajočimi, pomagajmo siromakom in njim, üi trpó krivi'co, obiskujmo bolmike in sirote, da-jajmo lačnim jesti in žejnim piti — to bo nam v večno plačilo. Žalost z žalost.nimi je torej zveličavna in združena z večnim pllačitom.
Druga žalost, ki ima večno oWjubo, je žalo.st zavoljo grehov, svojih in drugih. Kdor žaluje zavoljo svojih grehov in zavoljo grehov, ki jih uganjajo ljudje, bo do.bil večno plačilo, kajti ta žalost izvira naravnost iz ljubezni do. Boga, ki ne bo nikoli minula, čeprav bo ves svet pirešel. To je najboljša žalost, ki se bo iz,premendila v največje veselje in v največjo tolažbo.
Nadaljnja, žalost, ki je zveličavna, je žalost zavoljo krivic iai zavoljo preganjanja, ki je moramo trpeti za dobro stvar, za sveto vero, za cerkev, za obrambo resnice in pravice, za čast božjo. Ta žalost bo dobila večno plačilo. Blagor njim, ki žalu.iejo zavoljo teh reč,i, ker potolaženi bo.do.
Iz vsega) tega premišljevaiija je razvidno, kako važna je resnica, ki jO' je KriBtuiS izrazil z besediami: Blagor njim, ki eo žalostni, ker potolaženi bodo. S temi besedami nam je hotel dati pogum in moč, da bi mogli žalosti in bridkosti tega življenja z veseljem prenašali, ker vse to mine nagto in ni vredno, da se človek radi tega to malo časa vznemirja, človek mora posvetno žalost zaničevati, ker mu jemlje veselje za dobra in požrlvovavna dela. Blagor pa- tistemu, ki ima v svojem srcu zveličajo žalost zaradi svojih grehov in grehov vseh Ij'udÜ. Ta žalost ne jemlje veselja in po'gnma, ampak ga še daje, da se navdušeno potegujemo za čast Božjo in da -56 resno pripravljamo na sodbo, ki nam sitoji že pred durmi, kateri nihče ne uide. Ptujci smo in popotniki, ki potujemo proti večnosti, katero bo odločila vsakteremu pravična sodba božja.
43. Nobene stvari-^), ki ,i_e v prihodnosti, ne vemo z gotovostjo razen teh-le reči: Gotova je A^sakemu človeku smrt, po simrti sodba in po sodbi ali vice ali pekel ali nebesa. Ta konec je gotov: Smrt-in potem kakor si je človek v življenju zaslužil! V katekizmu je zapisano, da je premišlje-\-anje postednjiih reči zelo koristno. ■Člo vek bi se moral vedno ozirati na konec, na poslednje reči in bi moral v buči tega premišljo-
Opomba: Ponovi z otroci vprašanja v Velikem katekizmu od št. 851 do 872.
Vanja uravnati s>\'0.ie življenje. Ko bi ljudje xni-slili vedno ma konec, na smrt im sodbo, bi drugače živeli, kafcor živijo. V sv. Pismu je zapi,sa:nO' o smrti to-le: Miali na konec pri vseh svojih de-liih in grešil ne boš na večne čase (Sirah., 7, 40).
44. Miisel na smrtt je strašna, ako pomiisilimo,-da je po nauku katoliške cerk-\-e precej po smrti sodba. Duša pride v roke živemu Bogu, kateremu, bo treba dati račun za we misli, žeblje, besede in dejanja celega ziA'^ljeTija. Pri tej sodbi se odloči cela večnost, t. j. ali večno zveličan je ali večna, poguba. Ta miiseil je strašna! In ker je smrt sicer gotova, ura smrti pa negoitova, je iz tega razvidno. kako bi moraöi biti skrbni, da hi se nam lo ne zgodilo takrat; ko ne bi bili še dobro pripravljeni za sodibo. Človek, ki na to ne misli, je nespameten.
45. Dan smrti in sodbe je tudi za pravične strašen. Zato učijo sv. očetje, da bi še ne smel nihče ločiti s tega sveta brez kesanja in brez pokore. Tudi tiste duše, ki se ločijo s tega sveta v milosti božji, bodo morale na onem svetu še trpeti časne kazni v vicah, ako niso vseh časnih kazni do.s4ale na tem svetu. Duše v vicah trpe^ razne muke, ki jim jih presodi božja pravičnost za grehe v življenju in trpe neizmerno žalost,, ker ne moirejo še gledati Boga, po kaiterera željno hrepene. Zato uči sv. cerkev, da smo dolžni
moliti za verne duše v vicah. Naša molitev jim pomaga, ker smo ž njimi združeni v občestva svetnikov po Jezusu Kristusu, ki nas je odrešil in nam zaslužil vse milosti. Prav tako j:m pomagajo tudi naša dobra dela. Le z dušami, ki so» pogubljene, nimamo nobene zveze, ker iias od. njih loči večni ogenj.
46. Premišljujmo pogostoma poslednje reči, kajti smirit nam stoji pred vratmi iai že trka. Kristus je rekel, kakor beremo v današnjem sv^ evangeliju: Še malo časia in me boste videli, t. j. trpljenje tega življenja bo trajalo le malo časa in Kristus bo prišel po našo dušo. V tem majhnem, času, kii nam je za ži-\iljenje odločen, moramo-živeti v potripežiljivosti, kakor se spodobi, kajti čas je kratek. Sv. Peter nas spominja v današnjem sv. herilu: »Prelljubi, prosim vas, zdr-žujte se kakor ptujci in popotniki, mesenih želj . . . imiejte lepo obnašanje mej neverniki . . . Bodite podložni, vsaki človeški sitvari zavoljo Boga. . . . Zakaj to je vdlja Božja, da z dobrimi deli usta mašite nespametnim in neumnim ljudem . . . Vse spoštujte, brate ljubite, Boga sie bojte . . , Hlapci hodite podlložni z vsem ."^tirahom SA-ojim gospodarjem, Uie-ile dobrim in pohlevnim, ampak tudi hudim«.
Izpolnjujmo te lepe opomine sv. Petra, kajti le malo časa traja naše življenje in trpljenje, s-kateriim si silužimo večno pliaoilo'. Nastopila bo smrt in potem je so-dlba. Mislimo si dušo, ki prar sedaj stoji pred sodnjitm stolom. Kako obžaluje.
da ni svojega življenja boljše o-bračala, da ni natančno ži-vela po božjih zapovedili! Kmalu bomo stali pred sodnjim stolom tudi mi in takrat bomo še-le spozniaili, kako dobro je, če človek že od mladosti živi v strahu božjem in vestno izpolnjuje božje in cerkvene zapovedi. Takrat, ko se bo-mo' Ireslli) jJTed sodixjim stblom, bomo spoznali, da je cel svet in vse njegovo veselje ničemurnost. Želeli bi. si, da bi se mogli vrniti in da bi mogli popraviti s"\^oje liahkomišljenosti, toda takrat ne bo več časa. Ko človek umrje, nima več časa za za-sluge, takrat se začne čas plačila, večno življenje ali večna poguba.
47. Bavarski kralj Henrik je bil poisebon častivec sv. Volibenka, škofa ratisbonskega, ki je bil v mladosti' njegO'v učitelj. Ko je škof umrl, je kralj zahajal pogovstoma. na njegov grob. Nekoč se mu sanja, da stoji na grobu in da se mu sv. Volbenk i:.rikaže, ki mu reče-: »Doba-o' poglej besede. ki so za mojim grobom na steni zapisane!« Kralj pogleda na steno' in bere bevsede: Post sex t. j. ]Do šestih. Preb'udivši se premišljuje, kaj bi pomenile te besede: Po šesitih. Vzbudi se mu misel, da bo morda po šestih dneh umrl. Brž se začne skrbno pripravljati s pokoro na smrt. Ko pa napoči šesti dan in ni bilo smrti, se začne' postiti in pokoriti šest tednoiv misleč, da pomenijo tiste besede šest tednov. Ko pa premine šest tednov in ni bilo smrti, se pokori in posti dalje šest mesecev. Toda tudi po šestih mesecih nd bilo smrti. Sv. kralj se pokori in posti šest let, pa tudi
po šestih letih ski-bne priprave ni bilo smrti. Zdaj pa se razjiasnä skrivnostni pomen tisitih besedi. Po šestih letih je bil kralj Hemiik dne 6, junija 1002, ko je bili v tridesetem letu, i,z\-oljen za nemškega lOesaTjia in p'ottem tudi kronan. Ves ta čas, ko se jie skrbno pripravljal na smrt, pa ni bil zanj izgubljen, kajti ta pripl1a'^''a na smrt je postala poidfeiga njegovegia svetega življenja.. Tega cesarja je katoliška cerkev progksila po smirti za svetnika — sv. Henrika. Tudi njegovo sestro Gizelo častimo za sretnico. Tako lepo ju je bil vzgojili sv. niaidškof Valbenk.
Ta zgled mas uoi., kako koristno je premiišlje-vati smrt in pniipraviljati se nanjo vsak dan, vsako uro, vsak trenotek. Človek mora tako živeti, da je vsak dam in TOak trenotek pripravljen na smrt. Začnimo totfej, začnamo danes, začnimo hitro! še malo časa in Kristus bo pnišel po nas. Potem ne liomo več imefi oaisa za dobra dela in sv. cedno'Sti. Zdaj je čas, zdaj so Bogu iDirijetni dnevi. Storimo vreden -sad pokore! Začnimo novo življenje v pravičnosti, svetosti zfe'äti pa v goreči molitvi in spokornosti. Prejemajmo sv. zakramente, v katerih je Kristus, ki je naše življenje in ki nas bo obudil poslednji dan.
'MIIIIIIIImiIIIIIIIIi...|||||||||..,||||||||,..,111111111..,IIIIIIIII. .IIIIIIIIII'umili.....................................
OSEMINTRIDESETO BRANJE.
ZA ČETRTO NEDELJO PO VELIKI NOČL
1. Krisitus obljublja, v današnjem sv. evangeliju sv. D'ulia, ki bo 'a.poGtofe pTemenil, t. j. jim dal vetselje in pogum ler jih učil viso resnico'. Imenuje ga Tolažnikai, ki bo njegia povelioal na celem svetn. Ko bodo apostoli dobili sv. Duha, bo4o pogumno in nensita-ašno o^žniianje-vali Knistu-sa vsem ljudem. Na ta način bodo oeil svet preme-nili in preO'bra.ziiM. Zato pira,vi Kipisitus, da bo sv. Duh, ko bo prišel niad aipoiStiole, prepxical svet greha, pravice in sodbe. Prteipriöal bo \Tse ljudi, slasti Jude, greha, ki so' ga, storili, ko so Knistusa .Tiavrgii in ga ujmoraili. Spoznali bodt> greh, ki Je bi kriv smrti Jeizusove in bodo z(aöeli moliti tistogia, ki so ga z grehi na. križ pribil'i. Prepričal bo sv. Diih ves svet pra.vice, t. j. svet bo spoznat, ■da so pra,vioo pokopali, ko so Krisitiusa umorili, dia so Pravičmeiga na križ pribiJli, ko so Kris'tu.sa IrižalK. in bodo za.čeii praktično zivetó. Prepričal bo cel svet sodlbe, t. j. po sv. Duhu bo ves svet ■spoznal, da je prišel čas sodbe in odrešitve i?., sužnosti greha in iz s^ižnosti hudobnega duha, Ü je prav ob času Kristusovem imel mej ljudmi
največjo moč in oblast. Kralljestvo hudotaega ■duha se bo razdejalo po Jezusovem nauku, po njegovih zakramentih in po milositi sv. Duha, katero je Knistns zasJužil na križu. Kakor skopni sneg ob toplem pomladinem solnou, s^ od-•tajajo tla, o'zeleni in razcvete drevje in se vsa zemilja pomladi, prav tako se je ves oloTOŠki rod pomladil in preobrazil ob prihodu sv. Dubia, ki ga je Kristus polälal od Boga Očeta. Ko lieremij, kako se je naglo šinila, sv. vera po vsem sveta, Tcako SO' billi prvi kristjani goreči, kako so sveto živeli in prelivali kri za sv. vero, se moramo res «čuditi.
Sv. Agata in Doroteja ste bili še dekleti pa trdni v sv. veri. Ko jima je je sodnik pretil s smrtjo, se niste prav nič ustrašili. Ko so sv. Doto te jo z baklami žgali, je klicala: »Še nikdar ni-:;sem bila v življenju tako vesela ko danes«. Namestniku oftsarjievemu je klicala: »Le muči me Tiiitiro, da se bom prej veselila v nebesih«. Al ni tako obnašanje in veselje v najhujših mukah ros največji čudež?
2. Kaj pa dandanes? Zaviaida-le so spet stare pagamske pregrehe: sovraštvo, preklimjalnje, nečistost, nesramnost, nevera in zdi se, da ne bomo mogli tega premeniiti in zatTeti. Hudobija, je dandanes taka, da mora Bog priti in jo za,treti. Kakor so Stari pisatelji ob času Kiisitiisovem pisali, da je hudobija taka, da jO' mo,re le Bog odpraviti, prav tako je t,udi dandanes hudobija taka, da nam moire le Bog poma,gati. Pxo&imo torej po-Tnoči od zgoraj, prosimo d,aru sv. Duha od ne-
beškegu Očeta, da nas razsvetli in posveti. Zato pravi sv. apostol Jakob, kakor beremo v današnjem sv. berilu: »Preljutìi! Vsak dober dar in vsako popolno darillo je oid zgoraj, prihaja od Očeta svetlobe«. Kiakor nais je nebeški Oče prero-ddl v Jezusu Kriistuisiu po 9v. Duhu prti sv. krstu, tako naj nas sedaj znova prerodi in prenorvi. Glavni vzrok vse maše hudobije pa je niaš nagli in hudobni jezik. Zaito opomiinja sv. Jakob: »Vsak člo^vek naj bo hiter za pasllušanje, počasen pa za govorjenje in počasen za jezo, kajti jeza človekoiva ne dela, kar je pred Bogom pravično«> t. j. človek dela z jezikom in z jezo greh.
V,Slak človek mora biti kesan zia go'vorjenje a hiter za poiäl'usainje. To velja zilasti za mtedino in še zlasti za učečo se mlliadilno. Mlladini se ne spodobi, da bi mnogo govorila ali celo učilai. ampak posluša in poprašuje naj! Ko je bil Jezus-star dvanajst let, ni učil, ampak samo poislušal in lepo popraševal. V tem ga moaia posnemati zlasti mlaidiina, ki je v šolah. Kar velja o naglem jeziku, veilja tudi o nagli jezi. Jezo mo^m vsak človek krotiti, ker jeza je med poig'la.viltnimi grehi, iz ka.terih izvirajo vse druge hudobije. Iz jeze izvirajo zlasti so-vraštvo, škoidoželjmost, obrekovanje, uboji itd. Zato je jezia, ki je združena s sovraštvom in škodoželjnostjo, znak hudoibnega duha. Kdor noče imeti znaka hudobnega duha ma svojem čeM, naj se čuva nagle jeze. Ako hiočemo biti praviicmi, moramo od sebe vreči vso nečednost in hudobijo, ki jo dèl'amo zlaisti z jezikom in z jezo in moramo v krotkosti oh,raniiti v srce vsajeno besedo Božjo.
3. Naš čas ima dulia prevze-toosiiSi, jeze, so~ viraštva, nečedaioBti in nesnaannoBti, pa nima sv. Duha, duhia krotkositi, ljubezni, ponižnosti, po^ tlrpežljivosti, čistoisti, svetosti, poibožnoisitli im strahu Božjega. Zato je mej Stoveštvom toliko zmešnjav iln vojsk. Urediti te zmešnjave mor©' le Siam sv. Duh. ProBimo torej nebeškega Očeta, naj nam pošlje po Jezusu Kristusu sv. Duha, da bo spet zavladala ljubezen in složnost mej naroidi. Sv. Duh nlaj razisvetlii vse ljudi, da bodo v mira in lepem redu živeB, izpolnjevali ziafpavedi, častili in hvallili Boga ter skrbeli za večno zveličan j e svoje duše in za zvelficianje bližnjega.
Sv. Nikolaj je vse svoje premoženje razdal, da je poskrbel za z^^eličanje bližiijegia in zabsranil nesramnost in gTeh. Neki oče je hotel namreč, naj njegO've tri hčere začnejo silužiti demr z grehom, ker ni imel premoženja, da bi jih bil spodobno poiročiil. Tu mu je priskočil na pomoč sv. MkoJaj, ki je dal svoje premoženje, da so ?3 hčene spo'doibno poxoeile. Tako je očuvail očeta in hčere smirtnega greha a-K dušne smrti. Zabraniti smrtni, greh je pred Bogom več vrednO' ko sto i'ii sto drugih dobrih dèi, kakoT je več vredno rešiti koga- teteisne smrti in mu rešilti življenje, ko dati mu sto in sto drugih posvetaih darov.
Tako si moramo tudi mi šteti v doilžnost, da čuvamo sebe in druge smrtnih grehov. Za to imamo vsak dan več priložnositi. KoKikokrat bi lahko kaj o*pominjali ali kaj podučili, koilikokraL bi se sami lahko izoigniili bližnji priložnosti in grehu! Kolikokraü bii^ lìahko poravnali kak prepir in kako sovraštvo!
Ko' je sv. Magdalena Padska slišala nekoč grdo, nespodobno go^vorjenje, ki se ji je zdeio smrten greh, je oelo noč v postelji jokala. Tako jo je to balelo! Imelia je do Jezusa v presv. zakramentu tako goirečo ljubezen, da se je držala vetlno rada tiisitib, ki so billi tisto jutro pri sv. obhajilu. To je delala še preden je bila pni prvem sv. obhajiillu.
Živela je tako sveto, da ni sploh storila nobenega niti malega greha, ne! Pri sv. spovedi S3 je obtoževala takih .reči, o katerih mi niti ne mislimo. Ona je bila v samostanu najbolj ponižna in pohlevna, eeprtav je bila predstojnica. Nikoli se ni poviševala nad drugo osebo. Opravljala je vedno rada najnižja dela.
Tako so delaM svetniki in svetnice božje, ki so oblekl'i Kristnsa in so hodili po njegovih stopinjah. Mdlosifc sv. Duha jih je popol/noma prenovila iiU preobrazila, da so le dobro delali in se skrbno agiba.liii prepiru, jezi in sovraštVu. •
Frančišek Šaleški je cele dežele izpre-obrniiil h katolüski veri. Vse to je dosegel z lepo pota-pežljalvoistjo in krotkostjo. Po svoji naravi je bil nagle jeze, pa je sklmil, da hoče samega sebe v jezi in v na.gloi9ti piremagovati in krotiti. Polagoma je svojo jezavoBt! tako ukrotiHl, da ni bilo slišati žal besede iz njegovih ust; celo krivoverci so se čudili njegovemu paMevnemu obnašanja. Nekoč začne nefci hmlobnež svetnika vpričo vseli strašno zmerjati in preMilnjati. Firanoišek ga pohlevno posiliuša in miu niiti besedice ne odgovori. Poprašajo ga potiem, zakaj ni tistega grdobnega človeka oipominjal. Frančišek je odgovoril: »Čutil sem, da me jeza grabi, sklenil sem pa. že zda v-
3ia, da ne bom v jezi nikoli besedice izjpregO'VOTil, ampak rajši poóakai], da opomin več izda, ko strast mine«. Drugič je bil sv. škof Sipet hudo razžailjen in zamoevain in nekdo mu je zameri'1, da je tako poinižno po^sllušai obrioko'vailne besede neumnega pa-eklinjeva^vca. Sv. Frančišek odgo-■vori: »Že dvajset iet ee vadim v pofrpežljiivosti o takih priložno'S'tii(h; zakaj bi sedaj to navado opustil? Je-li vrednO', da bi v tremotk-u izgubil zasluge, ki sem si jih do sedaj nabiral? Le pofopi, hočem ga pozneje koristno opomiinjati«. In skušnja je pokazala, da je sv. mož po svojih pohlevnih in mirnih opominih mnogo opravil in veliko grešnikov izpreobrniil.
PoiSnemajmo svetnike! Brzdajmo prevzat-nast, jezo in jezičnost in prosimo Jezusa, naj nam podeM sv. Duha, duha ponižnosti, krotkosti, pobožnosti, ljubezni in stanovitnosti, da bomo z ogledom kazali in oznanjevali, da smo prerojeni "V Jezusu Kristusu.
* *
* *
* :(: * *
4. Pri SV. krstu smo bili prerojeni dn prenovljeni v sv. Duhu, töda to nam ne bo nič po-jnagalo, ako ne ostanemo zvesti.
Pavel pravi v pismu do Galačanov: »Kateri-koii ste v Kristusu krščeni, ste Kristusa. oMekli«.
Iz teh besedi je razvidno, da bi morali biti Tedno oblečeni s Kristusom. Živeti bi morali ta-
kO', da bi vedno Kristusa kazali v svojcem telesu-Vsak kristjan bi si moral prizadevati, da postajni kakor drug Kristus, da bodo vsi v njem gledali Kristusa in da bodo vsi po njem Kristusa častili. Sv. Pavel pravi v istem psmu (6): »Jaz nosim znamenja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu«. Te besede razlagajo nekateri o resničnih ranah na telesu, kakršne je imel Jezus Kristus,, drugi pa razlagajo te besede le o tr-pilljenju sv> Pavla, kateno je prenašal po zglediu Jezuisovem v velikdi potrpežljavoisiti. Sv. Pavel je nosil 'torej znamenja Jez,uso™ na svojem telesu. Koder-koli je hodil, je s sivogim zgledom kazal in ozmnje-val Jezusa. On je klical vsem: »Častilte in nosite Boga v svojem telesu (I. Kor. 6, 20)«. , ,
O -sv. Lukežu, evangelistu, se glasi v cerkveni molitvi, da je neipresitiano nosil na. svojem telesu kraž Kriistlusoiv.
Sa'. Framčišek Asiški je tako sveto in pr-x-vično živel, da je v resnici 'dobil celo petere rane Kri'stusove, da je bil tudi po telesu enak Kristusu. Prav tako' beremo tudi o sv. I^-ani Sv. Križa,, da je dobila petere rane Kristusove.
5. Kriisitusa pa oblečemo, čet^udi ne dobimo-njegovih ran. Enaki mu postanemo, če oblečemo mase sv. čedno^siti, katere je on priporočal v dosego nebeškega kraljestva. Tiisite čednosti bi morali nositi na sebi kakor lepo obleko.
Kristiis je rekel: »Bla,gor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo«, t. j. tisti bodo z;
rrnenoj kraljeivaii v nebesili, ki po mogem zgleda T pomižnostd živijo, ki/ se ne naipihaijejo, se ne ba--liajo, ne iščejo časiti in slave pri ljudeh.
»Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli s, t. i- tiisti bodo z menoj sirecni, k,i po mojem zgledu v poftrjpežljivositi in moloečinoisti prenašajo vse zopmoslii tega svéta, ki se ne jezijo, se ne prepirajo in ne preMinjajo.
»Blagor žailoBtnim, ker oveseljeni bodo.«, t. j. Äfci se bodo z menoj veselili v nebesih, ki na tem ■sveltii trpijo zavoljo mene, ki trpijo monda pomanjkanje, mnaz in vroičaino zavoljo sv. vere, ki jo razširjajo, ki trpijo krivice, katere Jim delajo jsovražnikd, ki pa tudi žalujejo zavoljo grehov in •delajo ositro pokotro'.
»Blagor lačnim in žejnim pravioe, ker nas-i-oeni bodO'«, t. j. tisti, ki z menoj delajo m pra-vionoist! pred Bogom in pred ljudmi in ki se sami trudijo, da bi živeli sveto in praviono, bodo z menoj v nebesih užival/i večno srečo in večno veselje.
»Blagoir usmiljenim, keir usmiljenje bodo dosegli», t. J. ti, ki bodO' mene posnemali v iismi-ijenju, bodo v nebe.siih usmiljenje dosegli, odpust •grehov in večno življenje.
, »BkigoT njim, ki so čistega sraa, ker Bo-ga bodo gledali«, t. j. ti, ki bodO' posnemali! mo'j9 prečisito STOe, bodo z menoj v neteih gledali Boga od .oMičJa dO' obličja.
»Blagor miii-nilin, ker otroci božji bo'do im:i-nO'Wani«, t. J. ti, ki imajO' tak mir, ki ga svet nc more dati, ki trdno zaupajo v božJO' pomoč ■>' vseh težavah in bridkoistih, ti se bodo imenovali ■v nebesih moji brajtje — otroci božji.
»Blagor njim, ki zavoljo pravice preganjanje-trpe, ker njih je nebeško kraljestvo«, t. j. t/i, ki zavoljo mene in zavoljo mojih naukov, zavoljo dohre stva'rd vsied hudobije in krifvičnosti ljudi, preganjanje trpe, ker bodo v nebesih dobili, od mene večno plačdllo.
To so osmera znamenja Krivsifcusovega vgč-nega življenja. Sv. Frančišek je imel pet Krisitu-so'vih ran, toda Bogu so bila ta osmera znamenja Kxiötusova, ki jih je imied sv. Frančišek na sebi, ljubša, saj m.u je Krfotlus dodal petere rane na telesu prav radi tega, ker je bil tako ponižen,, tako krotek, tako poitrpežljiv, tako usmiljen, tako-čist in vdan v voljo božjo«. Glavna peč so torej ta osmera znamenja. Ta osmera znamenja so Kristusova znamenja^ Kdor jih ima na, sebi, je oblačen s Kriisltusom, kakor pra,vi sv. Fa\'eil: »Gaséiite in nosite Boga, v svojem telesu« in »kaiteri-koli ste v Kirüßitnsu krščeni, site Knist'usa, o'bllieMi'«.
če hočemo' doseči večnO' življ^enje, moramo-oblečii) moivega človeka, t. j. Krfet.usa, Bo'ga! Sv. Pavel nam kliče: »Prenovite se v diuhoi svojega uma in oblecite novega človeka, ki. je v Boga ustvarjen v pravdčniositi in reisničnii svetosti. Zato opustite laž, govorite .resniloo vsiaktieri s svojiiti bliižnjim, keir ismo uidje med seboj. Jeziite se in nikar ne grešite, solnce naj ne zajde nad vašO' jezo. Ne daijagte mesita hudiču! Kdor je kradel, naj ne krade več, ampak naj raji pnidnio dela s-svojimi rokamii', kar je dobro, da bo imel kaj ]do-deliti potrebnemu (Efež. 4)«.
6. Sv. Elizabeta, katei-o pr'azmujemo' dae 14. nov., je dejalk', da ga ni boljšega; premišljevanja za pxenovitev òlo'veka ko preindšljevanje trpljenja Kristusovega. Druga' premišljevanja-lahko vzbudijo v nas pnevzetnosit ali kak nedostojen lobčulek, toda premišljevanje Kriisitiusovega trpljenja nam vzbuja le ponižnost in potrpežljivost.
V tem jo mo.Tamo' posnemali in večkrat P'ro-mišljevali tn-'pljenje' Krdstusovo, oe bočemo^ v sv. čednostiih mapredovati. Premišljevanje tripljenja Kirislusoviegai nas bo popolnoana premenàlllo., da bomo sovražili, kar neumni svet ljubi in da bomo- ljubili, kar neumni .svet sovraži. Tako- so delali svetniki in svötnice božje.
Kdor bere žinlljenje svetnikov, vidi, da ja bilo njih življenje' vše dirugačno' ko- življenje posvetnih ljudi. Kdor premjisljuj'e nj.ih življenje, culi, dai je prenesen v popolnoma, drug svel. Tudi svellniki in svetniice božje so imeli svoje veselje in svoje žatlosti, tioda ne za take reči kakor po-svetnjaki. Njih veselje je bilo v Jezusu in v Boga in njih žalost je bila ra'di grehov, ki ž njimi žalimo Boga in Zveličarja.
Premišljujmo radi. življenje dh trpljenje Kristusovo, pa tudi življenje svelnikov, da ò3 popolnoma pirenovimo v sv. Duhu.
Sv. Terezija, ki jo praznujemo dne 15. okt., je v mladoistd poista'la mlačna. Nekega dne je sto'pila v cerkvi v stransko kapelo, kjer je bila podoba križanega Jezu'sa, ki je bil ves ranjen. Ta poigled jo je sitrašno preBunil. Srčna bolečina zavoljo Jezusovega trpljenja jo je vso prevzela in napolnila njeno srce z neizmerno
žalostja. Pate je na kolena pred Križanega, gu STČno pnoisik odpusta za vse mlačnoisiti iln žalitve in je tlrdno sbteniite, da hoee biti za, naprej gOTeča.
Od takrat je bila vsa. premem j ena iin vsa, drngačna.
7. Ti zigiledi nas učijo, da moraniio vecknat premišijevati življenje in tfi'p'ljenje KristusO'VO, če se hočemo res pobolljšati in preaneniifö tsvoje življenje. Visaka krščanska drnžiina. maj im,a božje razpelo na očitnem mestu, da, se vsi lahko o'zirajo nanje vsak dan. Tako se bo po dTnžinali uresničilo, kar pravi s,v. Pavel (Efež. 4, 23): » Prenov,iite se v druhu svojega uma in oiMecilte novega Sloiveka, ki je v Bogu usitvairjen v pra-■viičnosti liin resnični ,s;vieltostì. Zaitò oipiuis'tiite laž, govoirite :resnico visaMeri s svojim Mižnjdm, ker smo udje mied seboj. Jezite fi,e [i,n nikar ne gre^. site; solinioe naj ne aajde nad vašo jezo. Ne dajajte mesita hudiču. Kdor je kra,de'l,, naj ne krade več, am:pa,k naj rajS pridno dete, s svojimi ro-kiami, kar je dohro, da; bo imel kaj podeliti potrebnemu« .
8. Dne 30. nov. piHaznujemo god sv. Andre-ja, ki je celo svoje, življenje ljubil sv. križ K'ri-situßov. Ko je zagledal križ, ki so mu ga pagani pripravili, je vzkliknil: »O dobri krriž, ki m bil posvečen s Krastuisovim telesom in ozaljšan z njegovimi uidi ko z biiseni, že dolgo sem te želu!,
goTeöe te ljubil in nepTenehoma iskal ... Z za'upanjem in z veseljem piriili;a.jam k teibi, ì'zemi me od ljudi in iaroči me mojemu uoeniku, naj me po tebi sprejme, ki me je po tebi odirešil«.
Tako je go'voail sv. Andrej, ko* je zagledal križ. KdoT iako govori, je pravi učenec in posne-mavec Kriistuisov. Tak nosi Kristusa v eeibi, tak je oMekel Kiriisftiuisa. V tem obsttoji pravo krščansko živiljenje in prava krščanska popolnost. To je prava pot v zveličanje. Kdor hodi po drugi polti, naj ve, da, jie na krivi poti in da se ne mo.-e zveličati.
9. Obleči Ki-iisibusia se pravi posnematii njegove ßiv. čedtojOisiti,, zlatsitì njegovo Ijuibezen do bližnjega in tudi do grešnikov in sovražnikov. Krilsituisovo srcie jie vsem rado odpuščalo. Ce ho-■čemo bitii Kdlatusu podobni, moramo vsem radi odpuščati, tudli so^vražnikoin!
Odpušeaiti grehe je l:ožje delo. Nobene reči ne obč/udujemo v Bogu in nia Jeziusu toliko, ko usmiljenje. Cepra'v Iii bli gTešiii ah Bo-ga rlazža-lilii tolikokrat, kolikor je kapljite v moirj'u, koli,-kor je pieska na bregu morja — Bog vse odpusti, ako ga prosimo' in se kesamo. Odpuščati grehe je torej najbolj božje delo in usmiljenje in priza-n8<3ljivost — je najbolj božja čednosit. Zato pa smemo reči, da je tisfii najbolj podoben Bogu in Jezusu, ki vsfe nad o^dpušča, ki se v svoji pori] žnostti. ne siramuje prositi odpusta Boga iti bližnjega.. Poimižnost, ljubezen in usmlilljenje 7, bližnjim nas dela Bogu najbolj podobne.
Sv. Niicefor, ki ga. praznujemo dne 9. fehr.^ je bil velik pcnijatelj SapirdoijeA-. Hndbbnii duh pa je zanetil mie j njikim veliko sovraštvo. Leta in lei a se niiisita pozJd!ra.■^•lja'ia. Nekega dne pa je sv, Nicefoirja nailost prišiiniiila. Besede sv. Janezka: »Kdloir svojega binata sowazi, je ubija:vec« — so ga presu'nile in takoj je poslal k Sapriciju moža,, ki naj bi v njegovem imenu prosiili odi>usta ìtl prijateljstva. Sapricij je prošnjo odbili, toda sv.. Nicefor je pirošnjo ponovil. Šel je tudi sam k njemu, pokleknil preden j in mu zaklical: »Odpusti m,i, roltiim te pri žiivem Bogu!« Tod'a Sa priči j ni odpustil. Kmalu na tO' je niastalo velliko ]3(re-ganjanje kristjanov. Sapriiidj je odHočno izpo-ve-diail vero v Krisitusa in že so ga gnali na morišos-Ko je sv. Niioefor to videl, je tekel k njemu, po-klekndil predenj iai rekel: »Pirosim odpiusti mi!'« Toda Sapriciiij ni hotel o tem nič slišati. Sv. Ni-oefor je tekel za njim in ga miilo prosil odpusta^ toda Sapirlcriij je molčal. Paganski vojaki, ki sa gnali Sa,prd<oija, so' se smejailii sv. Niiceforju, čes da je neumen, da prosi odpiusta ölo'^'eka, ki ga. ženejo v smrt..
Ko' so pa prišli na moirišče, je Saipriciij odstopili in zatajil vero. K.ako naj hi tak älovek postlal muoenik, če svojemu bližnjemu ne odpusti? Sv. Pavel pravi (I. Kor. 13): »Ko bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje in ko bi svoje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga.«. Tako je tudi bilo s Sapricijem. Milost božjia ga: je zapustila, da je odstopil. Ko pa je N':icefoir 'to vM^e^l iai slikal, je prosi/l Sapri-cija, naj bo stanoviten, toda Sapricij ga ni poslušali. V veliki žalosti je začel Nicefor na ves
glas vpiti: »Jaz sem kristjan, mučite mene namesto Saprilcija! « Tako^ se je taidd zgodilo. Sa-pricij je izgubil mučeniško kromo, kei- ni hoifcül odpustiiti, Nicefor pa jo je v zadnjem trenotlca dobid, ker je milo prosil odpusita.
Ce se hočemio to-rej zveličati, moramO' Kri-stufs'a posnemati v vseh sv. čedtnostih, zlasti pa v odipušča.njai, kajiti nebeški oče nas bio iziročil rabljem, ako ne bo-mo svojemu brat'u iz srca odpuščali (Mat 18).
Slecimo torej sterega človeka, ki je prevzeten, požrešen, nevoščljiv, jezav, jezičen, hudoben in oblecimo novega člbveka, ki je ponižen, kro-Hek, potrpežljiv, vdan v voljo božjO', usmiljen z bližnjim in poln ljubezni do Boga! To je Kristusova, obleka — svatovska obleka za večno življenje.
10. Duhu prevzetnositi je nasproten duh ponižnosti in krotkositi. O tem duhu ponižnosti j& rekel Ka-istus na gom (Mat. 5): »Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo«. PrK-čudne besede! Zakaj je ELrisifus postavil v pridigi na goini to resmico na prvo mesto? Zakaj ni rajši rekel: Veruj v enega samega Boga? Ver^a v Boga je pač podlaga, za lepo življenje, s katerim si služimo večno kraljestvo! Toda če dobro premL-, .slimo, spoznamo, da je uboštvo v duhu prva podlaga za prenovitev človeka in za lepo krščansko življenje. Kdor se hoče zveličati, mora imeti
to prvo podlago, kajti dmgače se cela stavba njegovega verskega žMjenja zruši v rtič. Sv. Avguštin razilaga KTistusove besede tako4e; »Kaj pi-avi? Blagor ubogim v duhu, ker njddi je nebeško kraJjestvo. Bei-iemo o -pohlepnosti poisvetnili Teči: Vse je ničemuffaiost in domišljavost duha. Ta domišlljavost duha pa pomeni drznost iiu prevzetnost. O prevzetnih praviano, da imajo velikega duha . . . Kdo ne ve, da pravimo O' pire-Yzetniih ^da so naipiiihmeni, kaJtor da bi ji'h sapa napiho'vala? Zato pravi siv. apostol: Učenost napihuje, ljubezen pa zida. Zato po pi-avdbi razila-gamo, da so ubogi v dnliu ponižni in bogaboječi, t. j. taki, ki nimajo napiihnenega duha. (Ldb. I de Serm. Dom. in montte, snb initium)«. Tako sv. Avguštin in to_je edino prava radaga Kristusovih besedd. Ubogi v duhu sO' tisifci, ki nimajo nobene piohlepnosti po posvetnih rečeh, ampak so ponižni.
Iz .razilage sv. Avguština je raavidno, da. se dobi lahko človek, kd je v gmot'nem oziru berač, a v diuhu prevzeten in poln napuha; na drugi strani pa se dobi lahko bogatinec, ki je v duh a ubog, ki nima nobene pohlepnosti po posvetnih rečeh, ki je ponižen in bogaboječ. K.riBtus nii.rekel: Blagor ubogim, amipak: Blagor ubogim v duhu, t. j. blagor tisitim, kii nimajo nobene pohlepnosei po posvetnih rečeh, ki niso domiäljavi in niče-murni, ampak ponižni in bogaboječ». Kritsitius je rekel: Prej pojde ^'élblod skozi uho šivanke, ko bogatinec v nebeško kraljestlvo. To veljia o boga-tincih, ki so polni pohleipnosti in vsled tega potai domišljavostd in prevzetnosti. Na drugi sbracai pa. so bild' in so še dandanes ljudje, ki so v gmo'tlneai
ozixu bogati, ker so monda rojeni v sreonit razmerah ali so doibiiii bogaite dediščine, a so v duha ubo'gd, ker nimajo pohlepnosti iai domišljavosti, ampak so pionižni in v svoji ponižnoiSitL in dobro,ti jivostd lajšajo s svojim bogastvom bedo siromakom in bolnikom.
11. Kris-tns je postavil to podilago aa duhovno prenoviitev in za lepo' krščansko življenje: Btogor uboigim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Marsikdo biii pričakoval kaj drugega, na. pr. vero v Boga aili da je Bog pravičen soidiiik, ki dohro plačuje in hudo kaznuje ali da je človeška dtuša neumrljwla diüd. Kristus pa ni tega rekel na goTi, ko je začeli množioo učiti, ampak je priporočal le ponižnost. Res je sicer, da je prava in giloiboka krščanska. pomižnost nemiogoča brez vare v Boga, a res je tudi, da je vera v Boga nemogoča, afco nisano iiz srcia pomižni. Človek, ki je nd-čemnren in idomišljav, ne tirpi Bogai nad seboj in ga ne priipoanava. Ponižni vida' po-vsod Boga, kaj li modfrost Božja je razlila po vseh stvareh. V vsaki tudi najmanjši sivaTCi je sled božja. Vse-stvari glasno oznanjujejo, da je nad nami Bog, ki je vse uisltva;rd)l. Pog''lejmo òlO'Veka, poglejmo živali, rafiitliine, poglejmo zemljo, solnce, luno, zvezde — povsod vidimO' red in umetnoiSt, ki ?e ni mogla sama^ na.rediit(i, ampak je mo'ral biti pred tem/ii isitvarmi božjd um, ki je vse to od vekomaj zamiisllill. Pogilejmo saano oko ali uho človeško! Koliko umetnoiät'i je v n.idjii! Spisanih je o človeškem očesu in njega sestavinah tolika knjig,.
da bi jiOi ölovek ne mogel prebrati, ko bi celo življenje bral. ARi se je oko samo naredilo? Ali se je človek, ali so se živali in rastline same ustva-iiiile iz zemiljie? Ponižni človek poreče: Ne! Tako tudii pravijo vsi pravi učenjaki, kate'rim je- le do resaiioe, ki niso domišljavi in prevzetni. Drugi pa^ ki so prevze'tbi, nočejo tfega pripozaiati, ampak tejijo Boga, češ da ga ne vidijo. Poglejmo driig slučaj! Dokazano je, da. se zemljia giblje okolu svoje osi in okoilii ®olnK;a. Kdo jo je zagl-bal? Pravijo, da jo giblje drugo telo. Dobro! Tisto telo pa, katero giblje druga telesa, aii ' sie tiudi samo giMje? Tuidiii samo se mora gibati, kajti ako bd poipolinoana mimvalo, bi ne mogilo' gibati zemlje. Na ta način pa se morajo vsa biltja, ka-tea-a gibljejo dinuga, tiudi sama gibati. Vpraša se, tdo je vse skupaj zagibal? Vptraša se, kdo je za-gibal prv.0' bitje, kajti samo ob sebi se ni moglo zaigibati. Ponižni olo'vek poreče: To je storila večna roka božja in se bo v poDtiižnosii poklonil Bogu in ga modiil, ker on sam je TOČen, on sam jo -vsemogočen. Vse dirugače govori iin iraivina domišljavi in ix)Mepni latrevzetiiež. On se za Boga ne zmeni, ker hoče bitä sam najvišji in najmo-gočniši. Prevzetlnež goAiori: Kje je Bog? Jaz ga ne vidim, jaz vidim le sebe in svet, pa ne Boga. Tako ne more domišljavi in prevzetni človek napraviti nifi enega koraka naprej, ampak je vedno le pri sebi, pri svojem laremoženju, pri svojih veselicah, prti' svoji slavi in visokosti, pfi svojem trebuhu in pri svojih grehih.
Če smo kak greh sitorili, se nam brž oglasi vest, ki nam očita, ki nas straši ,i)n naganja ii kesanju in k pokori. Glas naše vestii je mo,gočej.
Nekateri se po storjenem grehu tako bojijo, da bi znoreli, ko bi ne mogli dobiti odpusto pri sv. spowedi. Nekateri ne morejo niti ene noči prebiti v smrtnem grehu, ker se bojijo pasti v takem stanju v roke božje. Vprašam, od kod vest, od kod 'ta straih, če kaj s'iabega stoTimo? Glejte, to je tisti naravni glas, ki nam je wojen in ki kliče, da je nad nami Boig, ki vse vidi in ve in ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Zato tudi pravimo, da je človek že po naravi veren, že po naravi kristjan. Glasu vestii ne moremo nikdar poipoil'noma zadušiti. P'revzetìnii in domišljavi človek ga skuša sicer preslišati, prevzetlmež skuša Boiga tajiti, a se sam sebe te slepi z raznimi posvetnimi rečmi in veselicami in z uživanjem posvetnega ^gastva. Pri vsem tem pa ni nikoli, srečen in miiren, ker glas ve^ti je tako močen, da se ne da z dralgitmi rečmi zadušiti. Človek je po naravi veren in kdor baiji Boga, dek' proiti razumu, proti vesti, proti človeški nairavi. Kakor dela tisiti, ki ■sam sebe mnori, proti naravi, prav tako tisitii, ki taji Boga. Iz 'tiega je razvidno, da je le človeška prevzetinost iin domisijavosit! krivia, da niiismo verni in pobožni. Po^nižni človek ne bo taijiil Boga, aimpak ga bo hvaležno spoznaval, molil in častil pred vsemi ljudmi. Ponižni člotvek se ne bo sramoval čaistaUi Boiga ne doma ne v cerkvi in ne nai uliti. Ponižnost, je prvi korak do zveličanjti, je podlajga za lepo krščansko živiljenje, ki ima. obljubo večnoisitii,. Blagor torej uboigim v duha, ker njih je nebeško kraljestvo!
Da je. krščanska, vera prava, doka'zsujejo čudeži, s katierimi je Ri-isltiis potrdiil svoje nauke, dok'azuj.e najbolj njegovo častitljivo vsit)aje.nje
tretji (lam. Kristus je siamo, rekeil mritiveiiiu mia-cleniiiču v NajniTi, ki iso gia že nesli k poigrebu. Mlladienič, rečem ti', vstadii,! dn mteclenič je vstal. Kristus je siamo rekel mrtv-oiidnemu bolkiilku na pasif.d.ji: Vilfani, vzemi poisteljo liai idi iin Ijolnik je-poskočili liz, pastelje, zaidel postieljo in šel ukajoč; Kristus je prejel mrtvo hčerko Jajziovo za roka in rekel: Deklica, vstani! in nje duh se j^e povrnil vanjo im je vstafa., da iso vsi sitrmeli; Krisituis je le blagoslovil pet jecmeno'vi'li kruho'V in dve ribici in je ž njimi naisüitil pet tisoč ljudi in še je ostalo-dvanajst košev dirolbcev; Krisitus je samo ziaklical mrtvemu Lazarju, ki je bil že -sti-ri dni v groba; in je že i.smrd'el: Lazar pojdi vun in tafcoj je oživel in prišel -iiz gčroiba in bili poiteni pri miai z Gospodom in z aipoistoli. Največji čudež pa je K;ri-sltusovo vstajenje tretji datn. Kristuisa so' križaili, ga.- v grob polioždili iln grob še zapečatilli, a tretji dan je častitljivo iz groba vstal in se prikaizal apostolom in dirugim, da .so se ipreprioali, da je on tisti, v kälterem fe zvelioanije. Apoistblii in driu-gi, ki so bili ponižaiega -srcai, so veroTOlli in so-za to vero žrtvoTOlli tudi svoje žiivljenje.
Ponižni olo'\'ek bo veroval, tfoida domišljavi prevzetnež ne veruje. Če hočemo torej verovati, moramo biti ubogi v .duhu, t. j. pomižni. To je podlaiga za lepo krščansko ži;vljenje.
12. Slecimo toirej prevze^tlnost ixi naipuh ter hodimo za Jezusom v poinižnosti in pohtevnosti, Jezusovo panižnioist i,n pohlevnovst morajo obleči zlasti ti, ki hoioejo druge voditi in učiti.
Sv. Beriia;rdin, ki je živel v petnajstem stoletju, ni bil imeniten govornik, pa kljub temu ga je vse ljudstvo rajdo posilušalo in je bodiilo za njmi ko za dobrim pastirjem. On sam je celo Italijo izpreabrniil k lepemu, mirnemiu in pridnemu življenju.
Prašaii so ga, v čem njaj bi bik njegoA'a umetnost in njegova moč, da je toliko ljudi izpreobr-nil? Na to vptrašanje je sam lodgovoiril in ta od-govoT ne velja fe za duhovne učitelje, ampak tudi Zla 'druge, zfe.siti za stariše: »Pned vsem ti mona biti skrb, da raizšla-jaš ča®t om kraljestv'o božje! Imej vednO' braitovsko ljulbezen, posvečuj goreče svojo dušo in izpoitnjuj saim, kar druge učiš. T&^to bo sv. Duh tvoj učifelj in on ti bo pb-ddli'l modrosti in moč, ki se jej nihče ne bo mogel ustavljati«.
Neki njegov tovariš v frančiškanskem redu, ki je bil pa bolj učen in večji go\-oirnik ko sv. Bernardin, je rekel: »Jaz sem ko ogel, ki ne gori. Ako se meni približajo drugi oigli, ki so mrtvi, se ob meni ne morejo vžgaiti; Bernardin pa je goreč ogel, ki ga je TŽgal sv. Duh. Ako se njemu približajo drugi O'g'li, začnejo takoj žiA-o goi-eti in pla-meneti, čepraiv bi bili prej ugašeni in mrtvi«.
Te besede raiziložijo vse! Naj opominja in uči kdo, kodikar hoče, če nima ognja sv. Duha, ci) nima miloisitlii božje, če nima božje moči, ne bo veliko oipraviJ. Naša beseda bo imela le takrat pravo moč in pravi uispeh, če biva v nas Bog, 'jo nas razsvitiljuje in podpilra sv. Duh. Preden opo-miinjaš in poidučuješ, pripravljaj se s pobožnostjo in s premišljevanjem.
To ve'lja. ne-le za stariše m predstojnike, ampaik tudi za gospodarje in mojstre, ki imajo učence in posle pod seboj.
13. Naj omenim pa, da je nemoigooe doseči podobnost s Ki-iistasom brez goreče molitve. Kdor hoče biti oteok božji, brat Jeznsa Krisitiusa in dedič večnega kraljestvia, moia po besedah sv. Alfonza prvič moliti, drugič moliti in tretjič moliti!. Sv. Alfonz je d'osltavil: »Kolikokrat me vprašate, kaj je treba za večno življenje, boim vedno odgovoril: Moliltev«.
Priporoča se zlasti molite^v sv. .rožnega venca, ki je v čast Mlariji, katera je bila- po' duhu pa tudi po telesu najbolj podobna Jezuisu, ker je bila njegova telesna mati.
Bodi torej naša, prva skrb, da posfenemo podobni Jezusu - Zveličarju, da postianemo pravi bratje njegoivi in dediči večnega kraljestiva. »Ura je že« — kliče sv. Pavel, »da; od spanja vstia^-nemo . . . Vrzimo od sebe delai teme in obtecimo offožje STCitlobe. Kakor po, dnevu ]30Šten0i hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečilstosti in nesramnosti, ne v pa'eipini. in v nevošSljiivosti, temveč obleciite Gosipodia Jezusa Kristusa (Rim. 18)«. Imamo krasne zglede v svetnikih in svetnicah, ki so bili polni sv. Duha in so zvesttb hoalll za Jezusom. Mej vsemi pa je najlepši zgled Marija, prečista Devioa in ponižna dekla. Gospodova, katero posnemajmo, če se hočemo zveličati.
14. »Sv. Diüi^) bo prišel v te in moč Naj-Tisjeg'a te bo obseinoila« — tako je govoa-il aiigsl ■Gabrijel Mariji, ko je prišel naznaniti, da. je nastopil čas naše odirešiitive, našega zveličanja. Kdo .je SA'. Duh, ki ga je angel Gabrijiel napoiveda-l? •Sv. Pnb. je tiret-ja Božja oseba, ki rzliaja iz Boga Očeta in Siaxa od vekomaj, je pravi Bog in To-lažnik, ki ga jo Kriettis 'otljiubil svojim apostolom in vsem kristijanom, da bi jih tolažil v trpljenju ziawoljo' njegovega imena. To je moč Najvišjega, ki dela cerkev nepnemagljivo. To je tista vsemogočna, moč božja, ki je ž njo svet uötivarjen, kajti v sv. pilsmu berfemo, da je Duh božji plarval nad glohooinami v začefku. Ta Duh božji je vso reči uredil in dopoitiil. In ko se je bil svet ViSiled greha skvaril, je prišel spet Duh božji nad Marijo, da nam je rodila Zveličarja in je Dith božjv prišel na binkogtini pra.anik na' apotìtole v podobi gorečih jezikov, da jih je posvetili, jim dal po'guan in moč ter jim podelili dar, da so gOA-oa-ill razne jezike, delali čudeže in nezmotljivo ozna-njevali Krilsitbsove nauke. Sv. Duh je tista božja moč, ki vodi in vlada sv. cerkev vse čase in ki jej delTi vse nadna^raiMne miloBti. Sv. cerkev bi.bila že davno uničena, ko bi je ne podpirala ta vsemo-gočncf l^ožja, moč. Sv. Duh je, ki mam deli \se potrebne dejanske milosti, ki nas posvečuje in nan) daje svoje darove in svojo nebeško moč, da za-moremo premagovati svet in njegove skušnjav^i. Sv. Duh je dajal moč sv. mučenikom, da se niso bali ne kraljev ne cesarjev, ne kač ne divjil;
Ponovi z otroci vsa vprašanja v Velikem ka^«;' kizmu od št. 124 do 134 in od 177 do 192.
zveri, ne vode ne ognja, ampak da so pogumno pričali resnico o Jezusu Kristusu in o njegovem nauku.
*
* <t
15. Mej Viseml bitji pa je sv. Duh najbolj, ozaljšal Marijo prečisto Devico. Ker je Maa-ija. spočela Zveličarja po sv. Duhu, je bila ne^■esta sv. Duha. Za-to je bilia Marija po st. Duhu milosti polna, bnez madeža izbirnega gxreha spočeta in celo življenje brez vsakega najmanjšega gT'e-ha. Njo je svdti Duh pasitlavl na visoko, da se v njo oziramo v vseh časih iii da jo skušamo posnemati.
16. Vedeti pa m«ramo, da je ni mogoče posnemati in ida aploh ni m-agoče imeti krščamskega. življenja, ako nam sv. Duh ne da svoje moči. Vse-premoremo in vse lahko .premagamo, toda le v sv. Dujhu. Nastali so idandanes stirašni časi, kakršnih ni bilo že dollgo, namnožile so se pregrehe-mej Ijndmi, kakor nikdli prej, pa ne smemo obupa'ti, am.pak moramo goreče klicati sv. Duha na poanoč. Sv. Dnihu je we mogoče. On le dahni» — in vsa nesnaga čloTOŠke hudobije izgine takoj. ProiSimo torej pomoči od zgoraj, naj nam nebeški Oče pošlje da;ru sv. Duha, ki je nad vse diruge darove, kakor beremo v današnjem sv. herilu: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj, prihaja od Očeta svetlobe«. Le dar sv. Duha, ki je vsemogočen, zamore premagali današnjo zmešnjavo mej ljudmi in hudobijo tega.
sveta. PrevzetooBt, nečednost in nesramnost, sovraštvo in bogokletlstvo je tako narastilo, da je lo sv. Duh, ki je pravi Bog, more potlaičiJti. in odpraviti. Prositmo tbrej nebeškega Ooeta, naj nam pošlje Tolažnika sv. Duha, ki ga Kristnis obljublja v današnjem sv. evangeliju in ki je Duli resnice, da nas bo učil vso resnico.
Dvignimo svoja srca kvišku k Mariji, ki jo nevesta sv. Dnha, vsa lepa, prečista in brezma,-dežna! Skušajmo jo posnémalti. Ona je živela v resnici in pravici, ker je bila nevesfe sv. Duha. Ta veliki zgled, ki nam ga je dala Marija, po-snemajm.0, ako hočemo, da bo tudi naša duša nevesta sv. Duha, tempelj božji, ozaljšan s svetimi čednosttni, ki jih je ona gojila.
17. Dne 17. maja 1. 1925 je bilia karmeli-■čanka: Terezija Deteta Jeznsa sIotosuo idtoigtla-šena svetfaica. ŽiK^ela je^ le 24 let. Njo naj si izberejo vsa dekleta za zgled. Iz nje ziK'oltbpisa je razvidno, kako jo je milost ev. Duha podpirala pri vseh vsakdanjih opra.vilih. Sv. Duh jo .1» navdihoval, da je^ vse voljno pottpeHa, da ni nikdar kaj ugovarjala, ampak hitroi in veselo vse storila, kar so od nje zahtevali. Pri vseh vsakdanjih opravilih je imela vedno le Boga pred 'OČmi. Na ta način ji je vsaka nadloga in vsako ponižanje postalo sladko, da je še iskala priložnosti, kje Idì' mogla še kaj trpeti in hiiti ponižana.
Na ta način je bila mala Terezija vsak dan mučenica in sii je s svojim vsakdknjim muče-iiiškim življenjem zaslužila mučeniško krono-.
Ker je bila polna sv. Duha, je bila vredna, da set ji je ludi Mairija' paiilkazaQa in jo nekoč v bolezni čudežno ozdravila.
Naj bi bila vsem deMioam, dekletom iin ženam, pa tudi vsej moški mladiiii in možem v zgled, kaio lahko budi v naših, časih svdtO' živimo..
Otroci, kakršna je bila sv. Tea'ezija, so tam doma, kjer so dobri stariši. Ne samo ma,ti, tudi oče nje je bil svet iai pra^vičen človek. Sv. Tea-o--zija sama je rekla, da je nje oče goliovo zveličam. Vsa družina je sveto in poinižno, živella. Beremo-V njenem životoprsu, kako stia., jo neki gospo'd in neka gospa hotela hvaliitii, da je zala deklica, a oče je brž namigiiiil, da je ne smejo hvaliti v njeni navzočnosti, ker se je bal, da bi se ne prevzela.. Oče je ž njo hodil k sv. dbhaji'lu in jo učil svetega*, •in ponižnega življenja.
Take družine moram-o posnemati. Stairiši marajo dajati lepe nauke ne-le z besedo, ampak veliko bolj z lepimi zgledi. Koliko je od očeta odvisno, je razvidno' i.z zgodoa^ine te družine. Kako-prisrčno in goieče so ga ljubili oitiroci, se ga spominjali in zanj mdlili!
Ko bi vse družine imele take stariše in zlasti take očete, ne bi poittreborvali n/e vojakov, ne Ätriaizniko'V, ne sodnikov in ne druge gospode.
Sv. Serafin, kaiterega god praznujemo dne-12. oktobra je bil v samoistanu preipirosU brat, L j. hlapec in ni znal ne pisaJti ne bralti. Bil je tudi neroden, da so se miu vsi smejaili in da ga je gvardijan prav večkrat miaral kaznioivaiti, ker je mislil, da dela nalašč. Sv. Duh pa ga je razsvit-Ijevail, da je dosegel najvišjo mod'rosit, ki obstoji v strahu božjem, da se ni nobene reči bolj baU ko greha.
O njegovi snmni se pripoveduje to-le: Njegovi tovariši v samastaiiu niso hoteli vea'ovati, da je srnrtjno bollati. Zato mu niso hoteli podeliti zakranie.nta sv. dlja, ko jih je milo prosil. Tedaj je pokleknil na postelji in rekel: »O Gospod Je-zu"), govori'Ti, ker meni ne verujejo, če govorim«. V tem trenobku je prebledel in smrten pot ga je oblil. Sedaj .so t'ekli po sveto olje in ga poslednjič mazilili. Ko iso sveito opravilo dovršilli, je izdihnili svojo dušo. PrediStojniki niso dovaliili, da bi mu zvoinili, ker so se bali, cla bi pirih,rnmelo vse ljudstvo k mcrdiču, a kljub temu se je vesit o njegovi smirti razneslai med ljudstvo ko Miisk. Visi so hi-teili k nTrliču, vsak je hoitel imeti kaj za spomin. ■Nekateri so mu rezali lasi, drugi nohte, drugi obleko. Piredsitlojniki so maraili, iiTrličai polo-žilti 2;a železno ograjo, keir drugače bi mu billi ljudje porezali tudi priste. Tako ga je vse ljudstvo spoštovalo in IjiUbilo, čeprav je bil le preprost hlaipec v samoiStanu. Otirooi so po mesitu vpili.: Svetnik umrl !
Sv. Serafin ni, iimel šol,' a sv. Duh ga je raz-sviltlljevail, da je hodil vedno po pravi poti, da se je izoigÜDal iie-le smrtiiiim grehom, ampak tudi malini ali O'dlpusllljivim grehom.
Sv. SebaiSitiiljlaina so svezali na. deblo, desno roko' so mu zvezali bolj visoko, levo liolj nizko- in črez pas so ga k deblu priitalsnili nagega. Sedaj kSO začeli sitreljati v nago te^lo .ostre puščice. Sv. Se-ba.sitijain, ki je bil poln moči sv. Duha, je pogumno držal, doklier ni izdihnil svoje duše. Vprašam, ali bi bili mi vzdržali, ko bi bili na njegovem mestu? Ali bi mi vzdržali, ko bi =;« nam ena puščica zarila v prsi, druga v roko.
tretja v stegno, ceWa, v tTebuh iittì.? Za tako trpljenje se zahteva nadnara!\^en pogiun ali moč sv. Duha.
Če nimamo priLožnosti, da bi kazali t'ak pogum in tako moč, pokažimo pogum vsaj v majhnih rečeh, ki se nam vsak dan iwnujajo. Kolikokrat se nam ponudi priJika za kako lepo hestìdo ali lep opomin, pa se iz sramote ali iz strahu raji umaknemo in skrijemo! Poguma in razsvitljenos'ti je tireba zlasti, ko pridemo v družbo takih, ki zasmehujejo svete reči in zaničujejo vero' in cerkev, ki govoirijo nesramno^ in pohujšljiivo. Pomisli, kristjan, da si bil pri sv. hirmi zaznamiljem z znamenjem sv. križa, kar pomenja, da tireba očitno in ne>ustrašno spoznavati sv. vero im se zanjo bojevati. Pri sv. birmi smo postali vojšoaki za vse dobro, lepo in sveto. Bodimo tedaj pogumni in posnemajmo. sv. Sebastiana vsaj v malih rečeh. Sv. Sebastijan je bii eden izm.ed višjih častnikov v vojski rimskega cesarja ;n znano je, da so taki še bolj prevzetini in da se še bolj sramujejO' ka^zaitd se verne in pobožne. lil vendar nam je' dal tako velik in vzvišen zgled krščanskega poguma, in krščanske razsvit-Ijenosti! Prava krščanska omika ne obstoji v lepih zunanjostih, v prevzetnosti in v napuhu, ampak v sv. Duhu, ki nam daje moč in značaj-nost ter razsvitiljuje naš razum in našo pamet.
18. Luč pra.ve krščanske omike nam pi-iliaja od sv. Dnlia, kil je Jezusov Duh.
V našili čashi bi ise vsak rad ponašal, da je olikan ali omikan, pa ni vse, kair se sveti, že tudi prava olika ali. omika.
Prava olika je vedmo združena z Mago voljo a.li z blagim .srcem. Dobe se ljudje, ki veliko znajo, ki znajo delalti grom in Misk, ki razumejo^ vse mogoče stroje, ki vedo, kaj je telefon, telegraf iin radij, ki znajo zgado'vino' sitarega in novega veka — pa so vendar le surovega srca in nimajo nobene prave omike. Prava omika je v blagi volji ali v blagem stou. Piav je, da človek veliko zna, da se pridno uči, da je v vseh vedah podkovan, pa to ni še vise. Imeti moframo tudi blagO' voijo ali blago spce. Kolikokrait slišimo o kom: Ta ima dobro glavo in zna veliko, pa rabi vise le za hudobijo, v škodo drugim in v nečast Bo-gu. Tak je lahko učen, pa ni olikan.
19. Kdor si hoče pridobili pravo oliko, mora iiti v šolo Jezusovega najsvetejšega Duha, oziroma njegovegia niajiblažjega in najsvertejšega srca.
V to šolo bi moirali zahajati vsak dJan in ''ù vse zàipomniiti, kar nas itO' srce uči..
Da je srce Jeziisovo za nas šola, je povedal sam Jezus, ko je rekel: »Učilte se od mene, ker jaz sem kroifak jn iz sirca ponižen (Malt.. 11, 29)«.
Šola srca. Jezusovega je prav posebna šola, kakršna ni na. stcIu. Oglejmo si jo nekoliko i a premislimo nauke, ki jih uči (Mat. 5 in dalje)!
20. V tej šoli se učimo tako4e: Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško fcrailjesfvo! Blagor kriotkim, ker bodo zemljo posedli! Blagor žaiiostoiim, kea* oiveseljeni bodo! B'liigOir lačnim In žejnim pravice, kea* nasičeni bodo! Blagor usmiljenim, kea* usmiljenje bodo dosegli! Bla gornjim, ki go čiisltega srca, ker Boga liodo gledali! Blagor miiiraiim, ker otroci božji bodo imenovani! Blagor njim, ki zavoljo pravice preganjanja' trpe, ker njih je neheško kraljesüvo! Blagor vam, kadai' \ias bodo kleli in preganjali in vse hudo zoper vais lažnivo goTorili zavoljo mene; veselita se in Old veselja poekakujite, ker mše plačilo :ic obilno v nebesih.
To je prvo' poglavje te šole.
21. Drugo pogikivje se glasi: »Tako naj sveti vaša luč pred ijudlmi, da vidijo vaša dobra dela. in časitfe Mašegai Očetla, kaferi je v nebesih!« Naše-lepo živJljeuje in cMoTamjfe mora torej biti lue drugim! Kniiäfu'S je poudarjal ai^ostoiom in učencem: »Vi ste kič svelila. Mesto se ne more skriti, če stoji na goiri. Tudi ne pa-ižigaijo luči, da bi jo pos-tavillii pod mernik, ampak na svečnik, da sveti vsem, kaitari so v bišd. Vi ste .sol zemlje; ako sa pa sdl spiridi, s čim se bo soliila. Ni zia drugo A'eò,, kakor da se zavrže in da jo poteptajo ljudje«.
Naše go'vorjenje, maše življenje in delovaaajo mora biti torej drugrim luč, ki sveti v temi in kaže pot v nebesa. O sv. Janiezu, puščavniku, ki ga praznujemo dine 15. sept., jmavi životopis, dia je-.svetil vjem kot !uč. Vi?i so k njemu hodili po svet.
Neki puščavndk pa se je začel batd, da bi to svetniku ne bilo morda siÜno. Zato je več mesecev izostal in ni söl k svetniku na noben nazgovaL-. Svetnik je to zaznal. Ko je prišel po doligem času puščavnik spet k njemu, se začne izgovarjati, češ da je mislili, da mu je to sitno. Svetnik mu ukaže prižgal luč. Ko je to luč prižgal, mu ukaže prižgati ž njo še pdlno' drugih 'lučic. Potem mil reče svetoik: »Povej, ali je prva, iuč, s katero si priižgial druge, izgubila kaj isvelllobe, ko si ž njo druge prižgali?« Puščaraik reče: »Prav niič!« »Vidiš — de svetiiik — tako tudi jaz nič ne zgubim, četudii jih pride tisoč k meni po svet. Zato pa le pirihajaj k meni, kolikorkxait hočeš!«
Ta dogodhica nas uči,, da moramo 1Ä vsi drugim ljudem luč, kakor sO' bili svetniki in da moramo drugim svetiti, t. j. dajati jim z besedo in dejanjem dotee svete in dobre nauke za življenje.
22. Nadaljnjo zahtevo za pra.vo oliko, izraža Kristus tako-|te: »Slišaili ste, da je biilo rečeno stardm: Ne ubijaj; kdor iDa ubije, bo krL'v sodbe. Jaz pa vam povean, da vsak, ki se jezii nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa s\ojemu hraitu reče raka (maloipridnež), bo kriv zljora; kdon' pa reče norec (prokleti), bo kriv peklenskega ognja!«
Kdor hoče ras biti pravi kristjan in se po-našatii s krščansko ohko-, ne sme goji,ti v srcu jeze, ki bd bila brez ljubezni ili bi izvirala le ia sovraštva in nevošoljivosti in ne sme iz sovra-
štva in nevoščljivosti žmerjati in žaliitl svojega bližnjega. Zmerjanje in zasiranioTanje je znamenje surove, neolikane: duše.
*
* *
23. In dalje! Ce svoj dar priilieseš k oltarju in se spomniš, da ima tvoj bra;t kaj zoper tebe, pusti ondi svoj dar pred o'Itarjem in pojdi pre] ■spravilti se s svojim bra'tiom in tedaj pridi in daruj svoj dar. Hitro se spiraW s svojim nasiprot-nikom !
To je zlaito pira vilo z'a vsakega, kd se hoče ponašati s pra-\-0' krščansko oliko. Živi z vsemi kolikor mogoče v prijaMjstvu, ne žali nikogar. Se si ga pa razžalil, spravi se v pravičnosti in ljubezni ž njim! Krilsitius je na križu prosil nebeškega Ooete celo za, svoje sovražnike', ki so' ga križali: Oče, Oidpusli jam, saj ne vedo, kaj delajo. To je bil višek /ljubezni dO' sovražnikov.
24. Dalje! SLišaiM ste, da je bilo sterim rečeno: Ne prešuštMuj. To je biJo riečeno na, sinajski gori mej gromom in bliiskom. Toda Kristus .ie rekel, da je že samo radovoljno poželenje prešuštvo. V svojem sr;cu ne smemo imeti radovolj-nib nečistih mislli in želj. Vsak mora čuvati svoje oči in se mora skrbno ogibati slabim priložnostim, ki bil ga ufeignite zavesti v smrfni greh." Nečiste misli in nečiistie žellje so začetek in korenika
vseh nespodoibnostft in neolikanosti.
*
* *
25. Dalje je Mio rečeno staiim: Vsak, kateri se loči od svoje žene, 'naj ji da ločilni list! Toda Kristus je to spoipaltoil in dotočil, da je sv. zakon neločljiva zveza, kakor je bila od začeitka sveia in da je mnogožeiiistvo prešuštvo.
M'nogioženstvo je bilo udomačeno pri paga-nih in je še dandainašnji. Zakon je bili njim ločljiva zveza. To veiljia še dandanes pri Turkih, mo-hamedancih in pTii Ijoidsltivili, ki jih ni obsijalo še SQlnce krščaniske omike. Pri Ijuds'tVih pa, ki imajo krščaaisko omiko, je zakon sveta in neločljiva zveza in mnogoženstvo je prešuštvo. Kristus nas je uoiil, da se moramo premagovati^ da moramo krotiti svoje meso in meseno poželenje. Kdor tegia ne dela., je žival, ima divje srce. Tak ni bil v šoli Jezusovega presvetega, preči-stega in preMagegia snca.
26. Kristus pravi: »Slišali ste, da je bilo re-čefio starim: »Ne prisegaj po krivem, izpolnjuj pa/ svoje prisege Gospodu«. Jaz pa vam rečem celo ne pirdseg'ati . . . Vaše govorjenje bcdi^: Je, je; me, ne! Kar je več ko to, je od hudegia«.
Pri tej reči bi se dalo mnogo govoiritii. So ljudje, ki se sami štejejo mej oliikamce, ki se imenujejo gospodje, pia preklinjajo in prisegujejo, da se zemlja trese, izgovarjajo take ostudne besede, da se čl0'vek mora sramovati, ko jih ib sliiši. To niso ollika;ncd, ampak suroveži, divjaki, čeprav morda mnogo znajo in so morda dobri govorniki. Nič se jih ne bojmo, ampak pogumno jih z lepimi besedami opominjajmo, kjerkoli jih.
naletimo. Rekel je nekdo: »Kaclar-koli slišim Jaz take besede, ee Viselej ustavim in zlepa opominjam, pa, še' nikdar se mi ni zgodilo, da bi nu bil kdo zameril ali mi kaj očiital. Gospodje so se mi večki^at zahvaljevali in prosili odpnščenja, češ da. jim je beseda ušla«.
Pregovor pravi: Lepa beseda, lepo mesto najde. V životopiteu sv. Janeza, puščavnika, beremo to-le dogotlbico,: Bila je mladenka, kateri ■SO' starisi zgodaj mnrli. Dekle je bila pobožna in je tudi puščavnike podpirala. Toda kmalu je zašla na .slabe poti in v slabe priložnosti. Začela je slabo in nečisito živeti. Puščavniki ,so se posvetovali, kakO' bi jo spet spravili na pravO' pot. Izvolili so puščavnika Janeza, naj gre na nje dom in naj jo skuša, po. svoji veliki modrosti spravili z Bogom. Ko je puščavnik prišel pred njena vrata, ga je zavrnila z ostrimi in zasramovalnimi besedami. Toda modri pušoavnik Janez se ni dai o'dpodiiti. S'poročil ji je po drngih, da se ne bo nikdar keisala, ako mn dovoiü vstop. Dekle mu je sedaj odprla vrata. Puščavnik pa. je čisto mir-no' in ljubeznivo rekel: »Kaj ti je storil Jeza.b Kristius, da si ga zapustila in da si se pogreznila tako globoko v grešno stanje?« Svetnik ni rekol nobene druge besede, ampak je le začel bridko jokati. Dekle ga. j© A'prašala, zakaj joče? On j.s odgovoril: »Kaj bi ne jokal, ko vidim, da si postala igrača satianova?« Te besede so jo zadele v srce in takoj je vpriašala: »Ali je zame še milost?« Svetnik jej to zagotovi, ona pa mu dovoli, maj jo odvede, kamor hoče. Tedaj jo je svetjiik odvede! V puščava tler jej odkazal prenočišče na pesku; ,sam pa si je poiskal nekoliko bolj dalcc
drug primeren prostor. O polunoči se svetnik prebudi in sa začudi, ko^ zagleda luč od nebes do prostora, kjer je ga-ešnica spala. Angeli ]3a so njenO' dušo nesli i» tisti svetli poti v neoesa. Svetindk teče na t'isti prostor, udari z nogO' ob Iruplo in vidi, da je dekle popolnoma mrt,vo. Ta,-koj se vrže na kolena in začne goreče moliti za, njeno dušo, tbda razodeto mu je bilo, da je njena duša. zveličana. Bridko kesanje in resnična, pokora, ki jo je opravljala eno uro, je bila Bogu 'bolj všeč, ko döliga doba ositrih pokor, ki jiii opravljajo drngii, kajli njeno kesanje je bilo resnično' in srčno. Ta dogodbilea pa nam tudi dokazuje, da le z lepo, ljubeznivo in mirno besedo kaj opravimo, ko- opomitijamo grešnike. Kdor opominja in uči, bodi kakor apostol pogumen, miren in ljubezniv. Za-vedatd se moramo, da gre r.a. čaist božjo in za zveličanje dnš. Tako bodimo mirni, Djubemilvi , pa, tudi pogumni, ko opominjamo preklSiijevaTCe in nesramneže.
Ce bomo mirno in potiTpezljiA'o opominjali im učili, bomo' pravi otroci Očeta, ki ,ie v nebesili, katferi daje solncu sijaiti na dobre in hudobne iii pošilja dežja na pravične in krivične:
27. Slišali .ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob, jaz pa vam rečem: Ustavljajte se hudemu in če te kdO' udari po desnem licu, pomoli mu še onega . . . Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte njim, ki vas sovražijo In
molile zanje, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih . . . Bodite tedaj popolni, kakor je vaš Oče nebeški popoln . . . Zakaj a ko ljudem odpustite grehe, bo tudi vam Oče nebeški .odpustili vaše pregreho. Ako pa ne odpius'ti:te ljudem, tiudi vaš Oče nebeški ne bo odpustil vaših pregreh.
Ljubeze^n do bližnjega in še posebe ljubezen do sovražnikov se zahteva za popoflnost krščanske olike ali omike. Tega ni-le učil gospod Jezus Ka-isfcus, ampak je tudi tako delal. Ce hočemo to~ rej biti njemu enaki in doseči po^polnost krščanske omike, mioramo ga tudi v tem posnemati iii postati mu tudi v tem enaki.
V životopisu sv. Janeza, puščavnika, beremo-tudii to-le dogodibico: Svetnik je nekega dne sedel pred cerkvijo-. K njemu je prišlo mnogo redovnih bratoiv, ki so ga marsikaj popraše^vali in posl-u-šali njegove svete. Neki hudobni stiarec, ki je to-videl, je dejal svetniku: »Ta svetnik vabi k sebi mlade ljudi köt nečistnica!« Sv. Janez pa je takoj odgovoril: »Da, dragi očka, vi se ne motite! Vi govorite čiiSto resnico!« Hudobni starec pa j& še dostavil: »Tvoj obraz j-e poien sitaiupa!« Svetnik je odigovoril: »Da, dragi očka, to je vse res,, kar pravite, a-mpak vi vidite le zunanjost, no tranjost pa je še slabša!« Učenci so ga vprašali, aJi ni bil v srcu po takih besedah razburjen in razježen. Sv. Janez pa je odgovoril: »Jaz sem v notranjosti prav takšen kakor na zunanjositi. Glejte, to so nebeška vrata! Stari očetje so
zveliöaJi s prenašanjem mnogih krivic iu zasra-raovanj. Poniižnoet in strah božji presega vse drnge čeibiosli«.
2S. Kdor ima krščansko oliko ali omiko, !.ie išče hvale od ljudi. Zato nas Kxistus opoininja. »Glejte, da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas A'ideli. Kadax vbo.gajme daješ, ne trobi pired seboj, kakor delajo hinavci po shodiiicah in po trgih, da bi jih ljudje hvaldii . . . in kadar molite, ne bodite kakor hinavci, katert radi v shodnicah in na voiglih po'tov molijo, da bi jih ljudje videli . . .« Tako so delali faa-izeji, ki so se radi hvalili, da so nekaj več ko drugi, pa niso imeli prave omike. Zato jih je Kristiuis imenoval pobeljene girobo-ve in je. rekel, da ne poj-demo v nebeško kTaljest\'o, če ne bo našai pravičnost večja ko pravičnost farizejev.
Bila sta dva moža ptrav nasprotnega značaja — pravi pripovedka. Prvi je rekel: »Kdor hoče na svetu kaj doseči, moia biti zvit in prebrisan. Pomagati si mora tudi z lažjo in hinav-ščino«. Drugi pa je rekel: »Ne! Najbolje je, da .te človek preprost', da ljubi resnico in da je ponižen!« Kdo je govoril prav? Življenje oheh je to kmalu i;okazalo. Prvi je obubožal in izgubil ča,.st in poštenjo pred ljudmi, drugi pia je Ml stj-čen v družini in na premoženju in je doisegel tudi pred ljudmi veliko čast in spoštovanje.
Beremo v živofopisu sv. Janeza Kent.skega, ki ga praznujemo dne 21. okt., naslednjo prav mično dogodlbico: Ta svetnik jé bil zelo ponižen,
7
odkritoisröen, resnicoljuben — pravo naisiprotje hinavskim farizejeim, katere je Kristins imenoival pobeljene grobove. Nekoč se je svetnik napravil s Poljskega peš v Bim. Na potu so ga napali razbojniki, ki so mu rekli: »Smrt ali pa izroči nam ves denar!« Svetnik odda denairnieo z vserc^^ •denarjem in reče, da je to ves njegov denar za' po-t v Rim. Naito so ro'parji z denarjem odšli. Svetnik pa se spomni, da si je iz previd'nosti dal zašiti nekaj denarja v površnik. Brž teče za ro-pairji in jim Miče: »Počakajte, počakajte!« Roparji p-očakajo, svetnik pa se vrže pred nje na kolena in reče: »Grešil sem, ker sem se zlagal, da >sem vam oddal ves denar. Tu imam še nekaj denarja!« Ko jim .je to izročil, so bili roparji do soilz ginjeni nad ttaliiko preproßtib'Stjo in odkrito-srčnoistjo. Nato so mii ves denar vrnili in predenj pokleknili proseč ga odpuščenja.
Vse to dokaauje, kako lepa in plemenita je preprostost in odkritosrčnost, kako grda, la ostudina pa je zvijačnost in binavščina farizeje'? — ki jih .je Krisituis primerjal pobeljenim grobovom.
29. Zai pravo krščansko oliko se zahteva tuidi to, kar pravi Kristus (Mat. 7, 1): »Ne sodite, da ne boiste sojeni, zakaj s kakršno sodbo sodite, ,s takšno boste sojmi in s kakršno mero merite, s taikšno se Ijo vam merilo. Kaj vidiš smet v očesu svojega braita, bruaia pa v svojem očesu ne vidiš? Ali kako praviš svojemu bratu:
Pusti, naj izderem smet iz tvojega očesiai in glej, bruno je v tvojem očesu! Hinavec, izderi prej bruno iz svojega očesa in potem, glej, izderi smei iz očesa svojega braita!«
Te besede K,ristu.so^'e so zelo važne. So Jjudje, ki bi radi le o drugih govorili, druge sodili in opravljali, sami sebe pa ne vidijo.
Ohranjen nam je lep izrek sv. Antona, pu-ščavnika, ki ga je izgovoril o priliki, ko ga jc njegov učenec sv. Pam-bo prašal za svet, ka<j naj dela v svoji celici: »Ne zaupaj — je rekel sv. Anton — »zaisliigam svoje pravičnosti, misli na min'ljivoßifc vseh stivari in drži jezik in trebuh v brzdah!«
O tem učencu sv. Antona se pripoveduje, •da ni znal brati ne pisati, pa je šel k nekemu puščavniku proseč ga, naj mu prebere prve besede psalma 38., ki se glasijo: »Rekel sem: Čuvati se hočem, da ne bom grešil s svojim jezikom!« Ko mu je hotel puščavnik še druge beisede citati, je ta zaklical: »Dovolj, dovolj!« in je odšel. Šest mesecev se ni več \'rnil. Ko mu je puščaivnik ■očital, da ni prišel k njemu že šest mesecev, je ta odgovoril: »Saj še sedaj ne znam tistih besedi izpoiln je vaiti ! « Po dolgih letih, ko ga je nekdo vprašal, ali sedaj zna tiste pr^-e besede 38. psalma, odgovori ta: »Že 19 let se trudim, da bi tiste besede izipoiinjeval, pa sem se le s težavo priučil« Pravijo, da je ta svetnik premagal v molčanju in v modirem govorjenju celo svojega učitelja sv. Antona, pnščavnika in druge svetnike: Ce ga j« kdo vprašal za svet, ni brž odgovoril, ampak prosil pomiselka. Včasih je mis^lil po tri mesece.
kaj bi odgovoril. Ko je prišel skof aileksandr-ijski obiskati puščavnike v saino'sitan, so ga tovatriši prosili, naj napravi lep govor škoiu, da ga.' bodo besede ganile. On pa je odgovoril: »Če škofa no gane moje molčanje, tudi moje Ijesede ga ne boilo ganile!«
Bogata gospa, Melanija, ga je prišla: iz Riuu> ■obiskati. Svetinik Pambo je prav takrat plel koŠR iz bičevja. Prinesla mu je mnogo srebra in ga prosila, naj vzame kaj od njenega pTemoženja. On pa je le rekel samostanskemu bratu, naj pobere srebro in naj je poirabi za druge samostane-v Libiji in na otokih, ki so bolj poti-ebni. Bogata gospa je pričakovala, da bo tudi njej rekel ka,T besed v zahvalo za veliki dar. Toda sv. Pambo je le molčal. Tedaj se je gospa sama pohvalila in rekla: »Da boš vedel, koliko sem prinesla, povem, da je tu tristo funtov srebra«. Sv. Paaiibo pa je odgovorü svete in modre besede: »Draga hči, ta,, kateremu si ti prinesla to v dar, nima potrelje, da bi mu ti naznanila težo in mero. Kdor je pretehtal hriibe in gore, pozna še bolj težo^ tvoiega srebra. Ko bi bila ti meni prinesla to srebro v dar. bi kajpada morala povedati težo, a če si ga prinesla v dar Bogu, ki ni zavrnil dveh stotiiik uboge vdove, ampak jih bolj pohvalil ko drugo — teda-j molči!«
Ta svetnik kakor tudi sv. Avguštin se navajata v zgled, kako je treba jezik brzdati. Nobena reč ne.izda neolikanosti bolj ko slabo govorjenje o bližnjem. Ni božja volja, da bi bili vsi ljudie na svetu enaki. Bog je ustvaril različne značaja
in hoče imeti različne stanove. Zato nikar ne sodimo, če niso vsi enaki, ker so drugi morda po
dobrem in blagem srcu boljši kot mi.
*
=s *
30. Podal sem vam le nekoliko Kristusovih naukov o pravi krščaaiiski oliki ali omiki. Ni vse zlato, kar se svèti. Prav tako ni vsakdo že olikan, ki nosi lepo obleko, lepo ovratìnioo-, lepe če^■e^.ickf; in lepo počesane laisi, ni vsak olikan, ki se hvali, da mnogo zna in ve, ampak kdor oMeče Kristusa. Pa to dosežemo, Je potrebno, da hodimo v' šolo presv. srca. Jezusovega, ki je globočina vse!i čednosti. Jezus je bil tako dobrega in blagega srca, da je že sam pogled na njegovo osebo vse ljudi ganil in presunil. Prav tako beremo tudi o nekaterih svetnikih, na pr. o sv. Leonardu, da sr» ljudje jokali, oe so ga le videli.
Hodimo vsak dan tudi mi v šolo najsvetejšega srca, v šollo Jezusovega presv. Duha. VsaK. dan se zaklenimo vsaj nekaj minut v preblago srce Jezusovo, če se bomo v to srce zaklepali, bomo mirni, zadovoljni, veseli, tudi a- naidl'ogah, pogumni tudi v 'težkih trenotkih. Zavedali se bomo, da zastonj iščemo na tem svetu stalne • sreče. Tu je vse nesitalno in premenljiA'o, polao skrbi in žalosti, polno nesreč in bolezni. Le v srcu Jezusovem najdemo stanovitnost in zado-
ToljnofSit v življenju in v smrti.
*
s; *
31. Ede-n sani j-e, ki se nikdar ne premeni ta je neskončni, \-ečni Bo>g. Prej ko so bdll-e gote, prej ko Je b'iila zemlja in sve-t, od vekomaj je bil Bog. Njegova le-ta nikoli ne minejo. Vse stvari minevajo, on pa ostane, vse reči se sita,rajo kakor oblačilo, Bog pa se nikdar ne postara, tudi sence-kake premembe ni v Njem. Tako nas uči sv. aipo-stol Jakob v današnjem sv. berilu. Positavlja nam pred oči Božjo nepremenljivost ter nas s^ tem opominja, da bodimo z njegovo pomočjo tudi mi stanovitni vsaj v tem, kar smo obljubili. Marsikaj smo obljubili pri velikonočni spovedi, vpra-šaaije je, "ali lo izpolnjujemo?
32. Sv. Jaikob, apostol. Mlajši, kaiteri je pisal pismo, ki se bere današnjo nedeljo, je bil sin Marije Kleofove, sorodnice preblažene D. M. Bi.l je torej v žlahti z Gosipodom Jezusom Kr. pa človeški naravi. Ta apostol je bil pa-vi škof v Jeruzalemu. Imel je v skrbi kristjane, posebao-pa one, ki so bili iz judovskega rodu. Videl .jp, koliko preganjanja morajo trpeti od sovražnikov KirisituisoA'iih, pa se je zbal, dai ne bi od vere-odpali in Jezusa: zaitajiilii. Zlalto^ je izdial 'to pilsmo. ki je polno lepili naukov, v kälterem opominja k stanoviltlnoisti. Pravi: »Preljubi! Vsak doter dar in vsako popolno darilo je od zgoraj, prihaja od Očeta luči, kateri se ne preminja, pri kalerem tudi senoe ni premeniljivosli«, t. j. kakor .je Bog nepremenljiv, glejmo, da se tudi mi ne bomo preminjali, da bomo izpolnjevali, kar smo obljubili, da bomo pripravljeni raji umreti, kakor pa.
žalili Boga in zapustiti ali izdati Gospoda. Ju-zusäa- Kristusa. Tomaž Kempcan je postal mrzel. Poifožil se je Bogu, zakaj ga je zapustil? Tisto noč pa je imel prečudne samje. Bil je v šoli. Ko Iii trenil, se sipusti Marija mej učence — govori z vsa'kiitoi pniijaizno-. Tomaž je tležko čakal, da bo prišla tudi k njemu, a glej! Maanja pride, pa z ostrim obrazom in mu očita mrziloto in zlasti še, zakaj se je potožil, da ga je Bog zapustil, saj je vendar resnica, da nas Bog vedno enako ljubi in da smo vselej le mi kaivi, da se nam včaisiih odfegsne nÄGist. Miairija odide. Tomaž se ]irebudi in postane goreč in stanoviten.
Človek je torej svoje nesita.novitinos^i le sam kriv, ker ne prosi milosti in se je ne poislužuje dovolj.
Brez milosti božje pademo gotovo spet v greh. Zato pxavi sv. Jakob; »Vsak dober dar in vsako popolno da-rilO' je od zgoraj, imnhaja od Očeta luči«. Če hočemo biti torej stano:vitaii in vsaj nekoliko posnemati Boga, ki je nep.rj~ menljiv, moramo prositi milosti od zgoraj, od Očeta luči.
To je prvi nauk, ki nam ga daje sv. Jakob v današnjem berilu.
33. Premišljujmo dalje! Jezus Kristus je poklical v svojo sv. cerkev pred vsemi drugimi n>,jrodi juidowsko Ijuidtetivo. Ti, ki so verovali, so se, dali. krstiti in so bili prvi novorojeni otroci božji. Zato piše sv. Jakob Judom tako-le: »To veste, preljubi moji bratje, da nas je Bog prerodil pro-
sifcoiN'djno, ne da bii bli mil imeli prej kakšne pravice, dia sino ;pTVd noTOTojeni otroci božji«. Hotel jim je reči: Vi ste se sedaj prerodili pri s^^ krstu v otroke božje, nikair več ne grešite, da ne postanete sužnji hudobnega duha. ^ Bodite sta-novitai otroci božji.
Te besede veljajo tudi nam. Pri sv. krstu smo bili pTierojeni otroke božje. Bodimo tedaj stanovitni otroci božji. Ce smo grešili, smo pri sv. pokori ispet poiStali otroci božji. Bodimo' sedaj zvesti obljubi, ka.teiio smo dali pri sv. spovedi.
34.	Tako priporoča sv. Jakob pred vsem sv. stanovitnost. Žal da ga ni pod solaicem popolnoma stanovitnega človeka. In kaj dela človeka pred vsem nestanovitnega? Po nanku sv. Jakoba, appostola, dela človeka nestanovitaiega prsd visem jezik. Ko bi človek krotil evog jezik, bi bilo na pol manj greha na svetu. Zato opominja sv. Jakob tako-le: »Vsak človek naj ho hiter v posla-mnju, počasen pa v goiwjenju«. To je za nas zlat opomin. Ko bi ta zlati o^pomin izpolnjevali, bi bila ljubezen med ljudmi, bi bil mir po družinah, bi ne bilo laži, bi ne bilo preklinjevan.ja, bi ne bilo krivih priseg: »Vsak človek naj bo hiter
v pouslušanjn, počasen ]Da v govorjenjii!« * *
35.	Kaj še dela. človeka nestano■^■itnega? Po nanku rv. Jaikoba je najhujša maitii nesitianovlt-niosti naola jeza, keir visako a-ee prelxiftVo za. zlo vzamemo, vsako besedo zamerimo in za malo reS velik prepir naredimo. Zato nas sv. Jakob prav
lepo opominja: »Vsak človek naj bo počasen jezi, zakaj človekoA-a jeza, ki ni pravična, kadar je prenagla, ne dela, kar je pravično pred Bogom.
Huda jeza je divja zver, je tiger, ki vse raz-trže, ka'.r mu pride 'bldzti. Huda jeza vleče naše iruplo v pirezgodnji grob, našo dušO' pa' v pekel.
86. Kiaij idela še čloreka nes'tanoA'-i'tnega, da ne mone posnemati nepremenljivega Boga? Po iia^uku današnjega beTilai dela človeka mes'tiano-A"itn.ega ^-les/Yc/Hwa nečistost, ki oskrunja človeško telo, tempelj božji. Zato opominja sv. Jakob judovske kriisitijane, pa tudi nas: »Vršite od sehe rso nečistost in ohilnost hudohije in v lepi po-hlevnosti ohranite nauke hožje besede!«
Žal, da je tega^ greha dandanes toliko, da sm,rdi ves svet pO' njem. To je kuga, ki se prijemlje 'ljudi in.jih dela nestanovitne, da ne morejo posnemati večnega in nepremenljivega Boga.
37. Pri velikonočni spovedi, katero smo leto« opravili, smo obljubili stanovitnost, t. j. da ne bomo več privolili v greh, da ne bomo ^•BČ zatajili Boga. Bodimo .stanovitni! Grešnik, ki pade po spovedi «pet v stare grehe, se zlaže Bogu prelomi obljubo. Stanje takega človeka je potem hujše, nego .je bilo prej!
38. Ako pa. vprašate, kateaii pripomoček Jo najboljši, da ostanemo stanovitni, odgovarja sv, Alfonz: Er\a pripomoček je molitev, drugi je molitev in akO' bi me tiisočkrat vprašialli, bi \iseliej odgovoril: Molitev! To potrjuje tudi sv. Jakob v damasnj'ean sv. berilu,-ko priavi: »Vsak dober dar je od zgo'wa j ! « '
Tomaž K;em;pč|ain pripoveduje 'tlo-ile; Neki bojaizljüv človek je omalioi\'all med stbahoTii. i,n upom; aaitio gre nekoč ves žallasiten v cerkev, poklekne pred oteir iai siani pni sebi 'fco-ile premišljuje: O ko bil ^-edel, ali, bom stanoviiten! Li ko j čuje v sebi odgovoir božji: Kaj bi stiorM, če bi to \'edel? Sltoirii sedaj, kar bi takrait stonil itn boš-gotov.- Poitioilažen in potrjen se izroči volji božji iin konec .je bili omaho^ranju. Tudi ni hoM zri'-davo preiskovati., ka,j ga čaka, ampak je raji hotel le vede'td-, kaj je volja tožja?
Tako tudi mi!
39. Bral sem to-le doigodbico, ki je zelo-podučna. V nekem mes'fu na. Laškem je hoftel Ta.zuzdan mladetoiič storiti nesramni greli. Deklica mu reče: »Pridi ob tej iai tej uri v ta iin t'a kra,j!^ Mladenič jiride. Deklica mu pri.pravi božje razpelo in mu reče: »Prej ko stoiriš nesramni gTeh. moraš dvakrat udariti bož.je razpelo«. Strašne besede! Toda ra.zuz.dani mladenič se 'tega ni ustrašil. Udaril je božje .tìaapelo najprej po desnem licu, poltem pa po levem — ali zdaj se zasliši v sobi strašen glas: Zadoisti je! Ta glas je mladeničai t'ako pretresel, da je padel na kolenu, se skesal, zbežal iin začel sveto živeli!
Začnimo üudi mi s^■eto živeti! Za,dosti je na-puh'a, lakomnostd:, necisitoistì, sovnašitm, }èze la kletve! ZadoiS't'i je zaušnic, katere smo dali z grehom svojemu Zveličarju! Ga;s je, da začnemo s pomočjo milosti božje dobro delati in sveto živeti, kakor n'as uSi božja beseda, ka-tero monamo s krotkostjo sprejemaiti, da Tešiano svoje duše.
40. »S krotkostjo sp-rejmilte vsejaaio besedo, ki more rešiti vaše duše« — tako pra.vi sv. Jakob v današnjem sv. berilu:
Besedo božjo moramo s krotkostijo sprejemati v svoj«' srce. Beseda božja se mora v nažefli srcu razviti, mora vzras^ti v velKko in košaltio drevo, kr rodi obülo' sadja, t. j. do'brih dell im sv. čednosti. To velja zlasti za mladino, ki mora rasti: v dobrem, v sv. čednostih in v značajnosti, da. bo lahko kdaj druge učila in spra^Ujala, na pravo pot.
41. Kristus je rekel, da je nebeškO' kraljestvo podobno naajhnemu gorčičneaiiu zrnou, ki ga je človek vzel in v.sejal na s\-oji njivi. To je najmanjše izmed \'seh semen; ko pa vzraste, je v^čje kakor vsa. zelišča in poslane dii'e\'0, da ptice izpod neba. prilötajo in prebivajo v njegovih vejah.
Temu gorčičnemu zrncu je podobno nebeško kraljestvo!
Kaj pa je to nebeško kraijesfvo? Ta beseda iabko pomenja sv. cerkev, ki je bita. v začetku majhna, a je potem vzraslla- in se razširila po vsem svtì'tu; pomenja pa t'udi vsako dbbro' stvar in tudi naše.dušno življenje in napiredovanje v dobrem; pomenja pa lahko tudi krščansko mladino, ki .se pripravlja- na vzvišeni poMiic, da ijo kdaj druge učiila. To božje kralljestvo je laliko vsak človek v milaidostni dobi, ker je vsak itiaJcrat poklican, da, lepo napreduje v svetih čednoistih in v ziianosti, da bo kdaj posta! drugim iičenik in tolažnik.
Mfladima moira, lepo na tihem ratìti in napi'ü-dovati kakor gorčično zrnce, da bo kdaj postala košato iai veliko drevo, na katero bodO' ptice pri-le^tevaJle in nanje sedale, t. j. h kateremu boilo drugi ljudje hodili po dobre na,uke in piri njeai dobiivali tolažbe iin lepila 'opominov.
Le]3 zgled tiakega majhnega, goa-cicnoga zra-ca imamo v starem zakonu na pastirčku Davidu, ki'je pa postial. ko je darastel, sla,ven kralj izraelskega ljudstva. Ko je bil piroTok Samuel poslan v Beflehem, da bi tam pomazilil za. kralja enega, izmed osmih sinov Jesetovih, je bil David še po-Mi?ven pastirček, ki je pasel očetovo čredo na betlehemskili pašnikili. Preroku so pokazali najprej Eliaba, ki_ je bil najstarši siai Jesetoiv, ki jo liill lep in visok. Pireiok Samuel je dejal: ISFi ta! Oče pripelje sedaj drugega sina Abinadaba, a Samuel je rekel: Tudi tega ni ìkvoiMÌ Gospod. Oče priirieilje sina Sama, a Samuel reče: Tudi tega ni Gospod izvöilil. Priilpeljal je tedaj Jese 5e druge štiri sinove, a Samuel je rekel: Nobenega i-zmed teh ni Gospod izvolil! Prea-ok vpraša sedaj
očeta : Ali so. to že vsi 'tvoji sinovi? In fei je oiclgo-voril: še mali je oisitaJ, ki ovce pase. In Samual 1'eče Jesetu: Pošlji ponj i'n pripelji ga; zakaj ne l)omo se prej usacDl'i k mizi, dokler an sem ne pi'ide. Postal je tedaj ponj iin gu pripeljal. Sv. Pismo pravi: Bil je zale postave iin lepega obraza. In Bog je navdihnil preroku: Vzdigni se in po-maziili ga, zakaj ta je izvoljen! Samuel je tedaj 'izli)l sveto olje iai ga pomaailiil sredi njegovih bratom.-. Sv. Pismo das'tavlja: »Duh Gospodov je bil od tega dne z Daividom in poltem ves ča.s!'-
Ker je bil Goispodov Duli vedno ž njiim; je mali Davidek rastol v modrosti in milosti pred Bogoiu in pred ljudmi in postal potem najslavnejši kral,i izr'aelskega ljudstva. Še kot mladenič je prem;i-gal velikana Gol ja ta.
Takih zgledov m;ajhnega goroičnega zi-ivjii imamo v zg'odovini svetnikov in svetnic vse polno. ■ Sv. Vincencij Pavelski, ki nam je zapu.stil toliko velikih in slavnih del, je bil v svoji otro.ški in deški dobi pastirček, kako/r malli Davidek. S svojo pridnostjo in modrostjo je postal slaven mož in največ.]! dobrotnik človeštva. K temu go,rčič.nemu zrncu, ki je postalo veliko in košato drevo, se zatekajo še danes I.)ud.ie, kajti on je ustanovil mej drugim red miisijonarjev, ki prirejajo svetie misijone po vsem svetu in red iismi-Ijepih sester, ki strežejo bolnikom 1:0 bolnicah.
42. Prilika o gorčičneni zrncu velja torej tudi krščanski mladini in zlasti mladini, ki se pripraA'lja za višje poklice. Mladina mora biti
ponižna, pohlevna in sknita kakor gorčično zrn-c« v zemlji, a mora biti pri svojem c^lu pri/dna, da lepo napiieduje od dne do dne kakor goirčično zrnce in da ^'zmste v visoko iin košaito drevo, ki otooidi v^tloiferen sfaid. Òl'Oivek, ki svojo mlkidost dobro porabi, lahko veliko koristi sebi im drugim v poznejši dobi. K takemu, ki kaj zna in je moider, hodijo ljudje radi po dobre svete, nauke, opomine iin tolažbe ter iščejo pri njem pomoči v silah in potirebah, ker se le od modrega človeka more pričakovati, kar je res dobro, poipo'lno im stalno-.
43. Zapomnimo si zlali nauk sv. apostola Jakoba,: Le to je dobro im popolno, kat je od zgoraj! Kar izvira ìe našega mesa, ka'r izvira iz naših strasti, iz našega poželenja, ni nič vredno, nima nobene veljave! Svoje oči imejmo vedno obrnene proti nebu, navzigor! Sv. Perpetua in ,sv. Feliičita, ki ji praznujemo dne 7. mai^ca in ji vsaki dan pri sv. maši imenujemo in prosimo pomoči, ste imeli neprestano obrnene oči proti nebu. Misdl na večno zvelčainje ji je tlolliažila v strašnem mnčeništvu, katero ste moTali trpeti. Čeprav je sodnik prosil sv. Perpetn-o in jo je tudi lastni oče nagwarjal, naj se vda iin naj darnje m/alikom, je a'endar-le stanovitlna in junaška ostala. Ko jo je lastni oče prosil, naj se vda, mu je rekla: »Oče, vprašam vas, ali je ta posoda, ki
stoji pred vamd, virč aili kaj drugega?« Oče odgovori: »Jaz vidim vrč!« Oma mu reče: »Ali bi ta posoda lahko imenovala kako drugače?« Oče odgovori: »Ne, to je pravi vrč in se ne more drugače imeno.v:a:tii«. Tedaj mu reče hoi: »Dobro! Prav tako se tudi jaz ne modrem drugače imeno-va'tii ko kriB'tjaina., ker sem res kristjana!« Nato je šla v mučeniško smrt, in se ni dafe več pregovoriti. Njena duša je odšla tja, kamor se je vedno ozirala —• k Zvdičarju Jezusu.
44. Sv. Pavel pravi v pismu do Kološanov <3.): »Ako sfe vBitali s Kristusom, iščiifte, kar je gori, kjier je Kriiötus, ki sedi na desnici božji«. Od zgoi-aj je sv. pravičnost, sv. čistostt, sv. ljubezen, sv. zmernost, sv. poiti'peäljd'vos't in gorečnost; od zgoraj so vse sve'te čednositd in vsa dobra dela. Iz naše izprijene narave jm je napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnoist, jeza, lenoba in vse druge peklenske pošasti
Ladja plava po morju, ker je lahka. Ce jo preveč oibložijo z žele-zom ali kamenjem, se po-t'opi na dno morja. Tako je s človekom! če je <:]ovek obložen z grehi, sie pogrezne v dno pekla.
Poglejte ribice v morju! One plavajo po vrhu, na dnu morja pa vse skrivajo moirske pošasti in kače! Tako je s človeko-m. če se človek čuva greha — je na vrhu, je od zgoitfaj; ko se pa vda peklemski pošasti, tedaj se pogrezne navzdol in «tone!
Bodimo torej zmeroaii na vrhu, d\-igaJiiio se kvišku, obtačajmo kvišku svoje oči! Zakaj bi človek ne gledal Aedno k^'išku, ko silijo vse reči v naipiivi kvišku. Vs'ad'iite kako rastliniico senco-med drevje, pa poglej'te, kako se naglo dviga iz. sence na sokiice. Senience, katero vržete v zemljo, ne os:t:ane v zemlijii, ampak se prerije sko'zi zemlje na A^rh, na; soilnce. Ptioe letajo piroitÜ! nebu. Vse sili tedaj viisoko, vse dviga kvišku svojo glavo^ zakaj bi človek tega ne delal?
Gor dA-igajmo toirej svoje oči in s\"oje srce. Nikax se ne poigrezajmo navzdol, v blato greha, v gnusobo svetla, med gade in kače!
Pravljica iwavd, da preizkuša orel mladiče, ali so. pria vi arMči aili ne, tako-le: S kljunom dvigne vsakega proiti solinou. če o:r'lč ne more /j očesom iJTenašaJti isolnea, ga vrže proč, ker. ai pravi orel. Če pa pog'mnno gileda v solnce, teda.i ga zredi, ker je pra;vi orell.
Tako je fucli z nami! Tisfi, ki gledajo navzgor, ki iščejO', ka.r je v nebesih, kjer sedi Jez-.is na desnici Boga Očetai, so pravi krdlsitjani. Tisti pa, ki gledajo navzdol, ki iščejo, kar je zdolaj, ki se vdajajo nizkim steastem in mesenemu poželenju, niso pmw kirilslt.jiani! Sv. Janez, evangelist, piše, da prmvi o'trofi božji .so ti, kateri verujejo v Jezusovo ime, kaiteri niso iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža., ampak iz Boga rojeni.
A li. poj demo navzgor ali navzdol? Ali naj iščemo raji to, kar je zgoiraj aüli tb kar je zdolaj-' Pot, ki pelje dolu, je bolj lahka- in na videz ludi lepša — toda na koncu je večna poguba. Bili In pač veliki bedaki, da bi za kratko veselje prodali
večno veselje v nebesih. Pot, ki pelje aaavzgor, je bolj težavna, a na koncu so nebesa — je večno zveličanje.
45. Da dosežemo večno zveličatnje, izpol-njujmo nauke sv. Jakoiba, apostola, prav posebno pa si zapoimniimo beisede:
»Vsak dober dar im visiako poipollno darilo priliaja od zgoiraj, oid Očeta luči, v katerem m preminjevanja in ue semce menjavanjai«.
Tako beremo v daTiašnjem sv. berilu. Le v Bogu ni nobenega premiiinjevanja, olovek pa, ki je poln 'skušnja.v, je vsak čas v nevamoisti, da sg premeni. Zato pa se moramo neipresitamo bojevati in premagovati, da nas hudo ne lOTemaga in neprestano prositi milost'di od zgoraj.
»Ne daij se premagaiti hudemai, ampak premaguj huido z dobrdim!« kliče sv. Pavel v pissmu do RimljanOiV (12, 20). Svetkiki i(n svetnice božje nas učijo, d'a praiva svetost' ne obsitoji v velikih pokorah in v ositrem sipokomem žiKijenju, ampak v tem, da svojo voljico premagujemo in tako svoje hudo nagnenje krotimo.
46. Prvo naše premaigo>vainje bodi v pokorščini. Pokorščina je bolj ljuto. Bogui ko ostire pokore, ki si jih sami naložilmo in ž njimi morda celo škodimo svojemu telesnemu zdra^'ju. Naše
8
telo mora ba'ti potomo diuìiu, duh pa mora biti pokoren Bogu oziromia preclBltojndikom, k,i na,do-mestujejo Boga. Če se ti kaiže kdo pobožnega — pa zaipaziš da je trmoglaiv, svojeglaiven in nepo-koren pTedStojnikom bodisi spo'vediiiku ]x)disi gospodarju ali stairašem, je to pnav gOtoTO znamenje, da njegoa-a poilw^nost ni pna.va, ker nima pokorščine.
Ob čaBu sv. Katarine Sijenske je živela neka redovniea, ki si je velike in ostre pokoire nakladala. Na ta način je oboiMa na telesu, kakor so jd predstojniki napovedali pa ni hotela posiMšaii. Tedaj jej je pisala sv. Katarina Sijenska tako-le: »Draga moja, ali ne veš, kaika nesreča: zadene le, kateri ne ravnajo s seboj modro in hočejo živali po svoji voljicd;? Cepraiv opravljajo stroga spo-korna dela, so vendar le nepopolne in njdih čednosti so prazne. Taki so trši ko dijamiant, če jim hoče kdo okrajšati dnlao'vne vaje, ki jih delajo. Kadar jih pa zadene kaka skušnjava; ali kaka sramoita ali nepinillika', se pokažejo bolj silabotiie ko slamnata bilka. Svetost torej ne obstoji v velikih spokornih delih, ampak v zatajevanju svoje voljice«.
To so besede sv. Katarine Sijenske. Pokorščina je tedaj čez vse!
Sveti Nil, katerega praznujemo dne 26. sept., je bil posebno svet puščavnik. Živel je ostro Ui se strogo pofcomill. Vina. ni hoitel pokusiti niti kapljiice. O tem je izvedel sveti opat Janez, ki je hotel sv. Nila preizkusiti, je-li ima praivo po-božnost? PoMicai ga je nekega dne k sebi, je del predenj véliik kozarec vina in mu ukazal, naj vino izpije. Sv. Nil je prosil opala sv. blagoslova
in je potem iz poko-rščine vse vino izpil, čeprav je vedel, da mu laliko škodi, ker ni bili vajen. Hotel je svojo voljico poipolnoma podvreči volji svojega predat o jmikia.. Tako je njegov predstojnik izvedel, da je njegova poibožnost' prarva, ker je izvirala iz ]>onižnositi din pokoirščinie.
47. Drugo naše premagovanje bodi v sv. čistosti. Člo^ ■ek se mora premagO'vaiti glede oči, ušes itd. Ce te pogled na kako podobo pohujšuje in se bojiš, da te laliko zavede v greh, obrni oci proč in premagaj svojo voljico. To je Bogu bolj všeč ko ostre pokore in je zate tako zaslužno kakor sv. obhajilo.
48. Dalje se moramo premagovati v zmernosti in zdržnosti v jedi in pijači. M potirebno, da se ostro postimo, ker bi to utegnilo škodili zdravju, dovolj je, da smo lepo zadovoljni ia Bogu hvaležni za to, kar imamo, da preveč ne izbiramo, da ne tožimo, da. ne godrnjamo zavoljo jedi, ki nam manj ugajajo, da .jemo in pijemo spodobno in zmerno. Tako je učil tudi Don Bosco. On je bil zadovoljen, če so njegovi gojenci mirno poitrpeli, če je prišla, na mizo tudi kakšna jed, ki. ni bila prav všeč.
M životopisu sv. Nila beremo tudi to-le do-godbico: Na velikonočni praznik je prinesla neka dobra, oseba v samostan posodo prekrasnih rib. Redovniki, ki so se cel post strogo postili, so
se rib silno razveselili. "Kazali so nezmerno željo po ribah, češ danes se hočemo pa dobro pogostili. Sv. Niiki pa. ni bilo všeč, da so redovniki tako koprnela po doibrih .jedeh in da niso bili zadovoljni s preprostimi jedrni. Kaj je storil? Prav takrat je prišel v samostan nek berač. Sv. Nil mu je izročil vse ribe do zadnje, ker je hotel s tem redovnike podučiti, da ne smemo preveč po-želevati jedi in pijače, ampak da mora biti naše največje hrepenenje po Bogu.
49. Dalje se moramo premagovati v miroljubnosti. Krotiti moramo jezo, prepiriljivoist, zdražbo, togoto, maščevavnost itd. Blagor mirnim, ker zemljo bodo posedli, t. j. vse bodo pridobili na zemlji in v nebesih.
50. Premagovati se moramo v ponižnosti. Pobijati moramo častJJakomnost, prevzetnost in, napuh. Sv. Nila so hoteli izvoliti za nadškofa v Rosanu. Ko je to slišal je zbežal z nekim samo-sta^nskian bratom globoko v gorovje in je tam-ostal, dokler ni slašal, da je novi nadškof izvoljen. Sv. Nil se je na to srčno zahvalil Bogu, da ga je rešil časlli in sla,ve tega tako kratkega življenja. Kadar-koli je slišal, da ga hoče kdo hvaliti ali proslavljati, je hitro zbežal v samoto, kjer ga niso poznali.
51.	PmiL'agovaiti se maramo tudi v pridnosti, sbrbnosit'i in mairljivosti. Don Bosco je zahteval od gojeiic«A- zilasti taka magham premagovanja, na pr. da zjutiraj čvrsto in hitro vstanejo, kadar s'iisijo zvonček, da gredo nemiidoma k učenju, ko pozvoni za učenje itd. Tudi sv. Nil nam je dal v priidinoisità, skrixnosti in marlji-\^osti krasne zgilede.
čeiprav pa je sv. Niill zivöl tako st'rogo in o-stiro, je a-endar-le dosegel visoko stairost, pet-indevet/deset let. Ko je ležal na smrtni poB'telji, je, popolnoma izgubil glais. Tedaj je samoistanski bra.t dejal svoje uho prav na njegova u^ta, da bi slišal še njegove zaidmje besede. Zaslišal je te-le njegove, zadnje besede: »Kdor se popolnoma prerodi v Gosipodovih zapovediilh, ne bo osramočen".. Poitem ,ie izdilinil svojo sveto dušo.
Hovdimo za svetniki in ne daijmo se premagati hudemu, ampak premaigujmo hudo z dobrim, da bomo sfcanoviitni v dobrem in podobni Očetu luči, v katerem ni preminjevaoija in ao sence menjavanja.
*
* *
« * » *
52.	Premagujmo iai krotimo zlasti jezik, kakor nas uči sv. Jakob v današnjem berilu. Jezik je ko ötrela, ki švdga semtertja in vžiga ogenj prepdirm^j sovraštva^ zdražbe in ^-ojske.
Oglejmo si nekoliko bolj natanko vse škode in v,sa. zla, ki jih napravlja jezik!
Z jezika prihaja prekiinjevanje. In kolliko grešijo ljudje s preklinjevanjem! Ce jim kaj ne gre od rok, kakor si želijo, pa kolnejo Boga, Mater Božjo ali presveti zakrament itd.; če jih kdo jezi, če se kaj udarijo ali če jim kdo reče kako neprijettno besedo, pa preklinjajo. Preklinje-vanja je poln svet.
Z jezika prdliajajo vsi prepiri in vsi kregi. Jezik razdere cdle diružine, cele dežele in cele države. Jezik je podoben majhni iskrici, ki jo vrže kdo v slamo, katera se vname in zapadi velik ogenj. Ena sama beseda, ki pade s hudobnega jezika, zanetli včasih v družini tak prepir, da se morajo ločiti drug od drugega, žena od moža, starisi od otrok itd. Veliko vojsk nastane samo zavoljo hudobnega in prevzetaiega jezika.
Z jezika prihaja vse opravljanje in obrekovanje. To je čloiveška slabost, da radi go^'orijno o pogreških svojega bližnjega, a svojih ne Aä-dimo. Ko pridejo ljudje skupaj, pa že ne delajo-drugega ko oibirajo svojega bližnjega.
Z jezika prihajajo natolcevanja, predrzne sodbe o bližnjem, podpihovan,j'a, laži, kriva pričevanja in krdive priiSege.
Z jezika jjrihajajo vse nespodobne in nesramne besede, vsi irespodolini in nesramni pogovori. Koliko nesramnosti in koliko blata je že prišlo s clo'veskega jezika! Koliko nedolžnih in poštenih ljudi je umazani dn nesramni jezik že zadel, jim ukradel nedolžnost in poštenje!
Eva bi ise ne bila dala nikdar zavesti, ko bi se ne bila spuis'tila v pogovor s kačo in marsikatera nedolžnost in marsikatero poštenje bi se
bilo rešilo, ko bi bili ljudje bežali od slabih in nesramnih jezikov.
Vsak člo^vek je dolžan vedno spoidobno govoriti. Caisit za vsakega človeka je, da ima na-svojem jeziku vedno lepe beisede in da ne dovoli, da bi kdo v njegO'Vi pričujiomioisiti kaj neumnega in nesTamnega govoiril. Glejmo torej na svojo čast!
Iz tega kratkega premišljevanja je raz-vidnio, koliifco gorja in koliko škode dela razbrzdani jeziiik. lapolnjujmo besede sv. JakolDa, apo'Sitöla: «Bodi vsak čilo^vek nagel za poslušanje a kes an za govorjenje». To je zlaito pravilo za naše življenje, če hočemo videti srečne in dobrs dni. Zato pa recimo^ vsakikrat, ko gremo k sv. obhajiilfu in spa^ejmemo sv. hosljo — Jezusa Kristusa na svoj jezik: O Jezus, čuvaj moj jezik vsega hudega in brzdaj ga., da bo delal tebi le čast in slavo!
KdoT je z milostjo sv. T3uha ukrotil svoj jazi k, je že na potu pravičnosti.
...............milil.......................................Ulli........................................................................
DEVETINTRIDESETO BRANJE.
ZA PETO NEDELJO PO VELIKI NOČL
1. V Ivrisituisoivih besedah, ki se berejo v današnjem sv. evangeliju, Je izražena velika in tolažbe polna resmica: »Resnično, resnično, povem vam, ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vaim bo dail. Do zdaj nilste nič pro'siili v mojem imenu. P'noisiite in boste ptrejeil, da bo vaše veselje popolno«. To je obljuba Kristusova vsem učencem in vernikom. Kdor prosi resnično v Kristusovem imenu, tudi prejme resnično.
2. Kirisitius je dalje rekel: »Tisti dan bo-ste v mojem imenu pnoisiii in ne rečem, da bom jaz za vas prosil Očeta, ziakaj Oče sam vas ljubi, ker sr.3 A'i mene ljubili i'n ste vero^-ali, da sem jaz od Boga. izšel«. Nebeški Oče torej ljubi in uslišuje t'iste, ki Kristusa ljubijo in o njem verujejo, da je Sin Božji. To je poigoj, ako bočemo biti uisliišani. Ljubiti Jezusa in vero'vati, da je Sin Božji. Kdor ljubi Jezusa in veruje o njem, da je San Božji, moli in prosi v Jezusovem imenu.
3. Ni dovolj torej, da le molimo in prosimo, ampak moramo tudii živo verovati, da je Jezus resnično Sin Božji, zk-sti pa moramo Jezusa ljubiti. Dotoro pa si moramo zapomniti besede Kristusove: »Kdor moje zapo-vedd ima in jih izpolnjuje, tisti je, ki mene ljubi« (Jan. 14, 21.) in: »Vi ste moji prijatelji, ako delate, kar vam zapovedujem (Jan. 15, 14)«. Kdor boče biti tore.i uslišan, mora Jezusove zapoivedi izpolnjevati. Zato nam kliče v današnjem sv. berilu sv. Jakob: »Preljul^i! Bodite izpolnjevavci besede in na samo poslušavci, s čimer bi se sami sebe goljufali«. Kdor samo posluša besedo, pa je ne izpolnjuje. je podoben smešnemu človeku, ki rad ogleduje svoj obraz v arkalu, pa hitro pozabi, kakšen je, da mora spet iti in se ogledati. Sv. Jakob nam priporoča, da se moramo dobro po-gledati ^) v postavo Gospodovo in v njej zvesti ostati izpolnjujoč zapovedi. Katere zapovedi treba pred A'sem izpolnjevati, ako hočemo biti ljubljenci božji, nam sv. Jakob tako-le razodeva: »Ako kdo meni, da je pobožen in ne drži v brzdah jezika, temveč svoje since zapeljuje, t.^. kdor se sam sebe slepi misleč, da grehi z jezikom, na pr. opravljanje, obrekovanje, preklinjevanje, nesramno govorjenje itd. niso nič, tega pobožnost je prazna«. Potem pa dostavlja sv. Jakob: »Cisita in neomadežana ^-ernost ali pobožnost pred Bogom in Očetom je ta: Obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi in se neomaidežanega^ ohraniti: ptred tem svetom«. Kdor hoče biti torej ljubljenec božji in
') Na pr. pri duhovnih vajah ali pri sv. misijonu.
hoöe biti goto\'o uslišan, mora ubo-gian in potrebnim usmiljenje izkazovati in se čuvali uma-zanosti in nesraminostd! tega sveta. Ne ti&ti, ki le govori: Gospod, Gospod! bo uslišan, ampak tisti,, ki živi, kakor je Jezus učil. Če hočemo to'rej videti čudeže svojih mollitev, moiramo sveto živeti po božjih zapovedih. Pravijo, da, ni več čudežev, kajpada jih ni, ker ne živimo tako, kakor verujemo. Živimo sveto in pobošio i'n bomo ^'ideli vsak dan nove čudeže! Vsak dan se bomo Bogu zahvaljevali za čudeže in velike dobrote, ki nam jih bo izkazal. Ko nas ne bo usilišal, se mu, bomo še bo'lj zahvaljevali, ker bomo spoznali, da nam. je dal kaj drugega, kar je še boljše ali pa da nas je obranil velike nesreče.
Kristuis je vedno zalitewl vero. Rekel je: »Vse, karkoli prosite v molitvi, ako verujete, boste prejeli (Mat. 21, 22)«. Tistemu slepcu, ki Jo vpil na cesti: »Jezus, sin Davidov, usmi'li se me!«-je Kristus rekell: »Kaj hočeš, da naj ti starim?« On pa je odigovoril: »Gospod, da vidim!« In Jezus mu je rekel: »Izpreglej, tvoja vera ti je pomagala!« In hiitro^e izipregledal ter je za n.iinL šel in Boga častil. (Luk. 18).
Vera mora bitii živa, ako hočemo biti res uslišani v molitvah. ZatlO' ise zahteva, kakor pravi Kristus, tudi ljubezen. Kdor ljubi Jezusa, prejme vse in ima doihrih uspehov.
Sv. Dominik je z velikim uspeliOim pridigal v Boloinij].. Včasih je govoril fHMi po idlvaikrat na dan pa je vselej imel mnogo poslušavcev in mnogo u.speha. Ko je nekega dne sto^pil s priižnice, ga nekdo popraša, po kateri knjigi da prireja svojo pridige. Sv. Dominik mu reče: »Po knjigi Ija-
beznd!« To so pretepe besede, ki dokazujejo, da imamo uspehe le, 6e ljubimo Boga in bližnjega. To pra.vilo völja za vse. Kdor hoče imeti uspehe, kdor hoče biti usliišan, mara imeti ljubezen do Boga in do Mižnjiega.
4. Nikar torej ne mislimo, da je obljuba Krisitìuso'va prenehala in da bi bilo treba sv. evangelij popraviti. Ne sv. evangdija, ampak sebe moramo poplaviti in bomo spoznali, da so besede Kristujsove resnične: »Do zdad niste nič prosili v mojem imemi. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno«.
Moč moilitve se zlasti kaže v življenju in de • lovanju svetinik0:v. Pobožna povest o sv. Sevj-i1inu pravi, da je Bog vse njegove goreče prošnje usliišal in da je z molitvijo delal velike čudeže.
Na vso okolico, kjer je sv. Severin slt:ano^'al, je prišla strašna kazen — e?li ol^laki kobilic, ki so TOe zelenje pojedle. Ljudje so se zatekli k sv. Severiinu proseč, naj bi mollili m oidvrnitev te kazni. Sv. Severin je ukazal, naj bi vsi z molitvijo, s postom in miloščino prosili Boga pomoči. Hkrati je ostro prepovedal ho'diti na polje. Rekel je, da bi s tem prepodili usmiljenje božje. Bo-g sam bo- .v tem sMčaju pomagal. Le en siromašni kmetic ni bil temii ukazu pokoren. Šol je na nj;i\-o ]>ol)irat kobilic. Pa kaj se zgodi? Kakor bi trenil so izgiindle z vseh njiv kobilice, le na njegovi nji7i so ostale in vse do golega pojedle. Sedaj je vs? ljudstvo drlo giledat ta veliki čudež. In res! Le njegova njiva je bila vsa do golega objedena,
drugod pa, kakoir bi odrezal, vse lepo zeleno. Siromašni kmietiic je jokal in zatrjeval sv. Seve-rinn, da lioče bilti v bodocnoistìi pokoa-en, da bi se mogel le piretora,nilti. Sv. Severin pa je dejal ljudem: ».Sedaij je pošfeno, da tega siTomaka celo leto preživljale, ker vam je njegova kazen lep nauk, kako maraite biti polnižni iai pokorni«. Tako ßo tudi isitoirilH.
Neka ženska, ki je bila že dolgo časa bolna, je zgubila 2>avest. Bila je ko mrtva, da so mislili že na pogreb. Jokali so okoln nje kakor okolu mrliča. Nekateri bolj pogumni pa so jo dvignili in nesli pred vrata sv. Severina. Svetnik jih vpraša: »Kaj hočete tiu?« Rekli so: »Da bi se nezavestna s tvojo molitvijo spet zavedela!« Sv. Severin jia zakliče: »Kaj zaMevate od mene siromaka, talko A'dilcih reči! Saj jaz sem nevreden človek! Kaj bi maral, ko l)i le sam sebi mogel izprositi od'pust grehov!« Oni pa so rekli: »Mi verujemo, da ji ti s svojo molitvijo lahko izprosiš zdravja!« Sv. Sevenito se .je dal preprositi in je začel prav goreče in zaupno moliti. Žena je takoj vstala in začela go^•oriti. SveDnik pa je ro-kel: »Nikar ne mislii)te, da sem jaz to storil! To je starila vaša vera! Bog do^piišča-take reči, da se utrjuje vera v Stvarnika, ki dela čudeže' v nebesih in na zemlji, ki spravlja izgubljene na pravo pot in mr'tve obuja v življenje. Žena, ki je bila ozd:rav'ljena, je po trelj dneh že delala.
Iz življenja sv. Severina in drugih svetnikov bi vam lahko povedal še mnogo čudežev, ki so se dogodili na njih gorečo molitev.- Iz teh zgledov je razvidno, da je molitev vsemogočna, da je pred
Bogom veljaven denar, s katerim si lahko vse kupimo. Molitev je čudežno sredstvO; s katerim si lahko vse pridobimof
5. Molitev je vsemogočno sredstvo. Bog je vsemogočen po svojem bistvu, človek pa po ponižnosti, po ponižni molitvi. Bog je vsemogočen, ker je vse ustvarid iz nič, človek pa, če spozna svoj nič in če ponižno prosi miloščine od Boga.
Verska resnica je, da Bog usliši vsako molitev, če je resnično opravljena v Jezusovem imenu. To velja, ko molimo za.se, pa tudi ko iiiolimo za bližnjega, če ta ne nasprotuje milosti in volji božji.
Sv. PiMrdicij je bil apostol Ircev. Na Irsko ga je poslal pa^pež Gelestin 1. 432. po Kr., da bi pagane izpreobrnil h kal'dliski veri. V tiridesetih Ir-tih velikega truda je izpi-eobrnil skoraj celo deželo, je dal sezidali 365 cerkva in veliko samostanov. Novokrščenci so tako pobožno živeli, da se je irski olok imeno\^l otok svetnikov in so do današnjega dneva Irci ostali zvesiti katolic^ani.
To je dosegel zlasti z goa-ečo molitvijo. Noe je delil v tri dele: v prvem delu je zmolil sto psalmov, v drugem ostMili petdeset in druge molitve, v tretjem pa je počival z glavo na trdem kaflienu. Vsak dan je do ta'istokrat na kolena padel in Boga molil in je mej molitvijo vsako uro do stlobrat križ naredil.
Kdor toliko moli', zna tudi prav delaiti in živeti. Delo sv. Piaitmcija nia. Irskem braga po 1500 letih še dain^es. Kaitbiliiška vera, ki jo je on ozna--njeval, je na Iriskem trdna.
Ob čaisu, ko j'e Aliillai vdii s liuausko vojsko na Francosko, je žiiveto v Patnizu sv. Gmoiveifai, ki jo pi-aiznujemo dine 3. jajnuiaa-ja'. Ves Pariiz je bil v sta-aliu, da pridejo Humi Itudi v m-elslbo, kjer bi vse požgalli in pomoirili. Mnogi BairiJžainii so' bežali v tuje kraje. Taikiiialt je sv. Ganovefe zbrala gospe in žene k moJiltivi v cBrkev. Povedalai jim je z goto vest jo, daj 1» mioliitev odvrnife A#lò od Parizia. Mollili so mepreistlaino po dùtievu in po noči. Bog je nepričakovaaio nsilišal to molitlev. Huni so ss obrnili d,Tu.giam. Tako je bila uislisatoa nje molitev.
Tatoralt je aiivel v Parizn kralj Hillderik, ki je bil obsodil nekaij zločincev v 'SniTt. Sv. Geno-vefa jC' že ^-ečkrialt ilzpTOBàilia tekilm Ij'Uidem milosti. Kral]j HilUdeirllk ise njemim iprošnjam ni mo-gél ustlaivljaftii, čeipMv je bili pagan. Toda sedaj je dal zapre'td vrata nai moirišče, dk bi svetbim. ne prišla tjai ito. bi giai mordai ne ptregovoiriEa.. Svetnica, ki je celo noč moflitei za zločince, je šla kakor po navadli) na moa-išče. Prišla; je pred zaprta vrata — in gtej, ta so^ se sama odpirla. Čuvaji so se kaff pTiestrašili. Ko je prišla .tja; je zamla tako ni.ilo piroisiti., daj je kralj vse zločince pom#ostil.
Lahko bi vam navedel stb' dn sto zgledov iz življenja, svefaiikov, ki pričajo, kako so svetniki in svethiice božje niolillii, da so doisegli potìrebrie milosti in da sO' svoje duše zveličali. Sv. apostol Jakob, mllajši, ki je bil škof v Jeruzalemu, je toliko klečal din moldl, da mu je postala koža na kolenih kakor podplat.
Posnemajmo s^-vietlnike dm svetoice božje, da dosežemo potrebnih mitostJi za čas d>a večnost. Le tMi, ki zna prav moliti, zna teli prarv živeti. Moiliife-v je mnoigo bolj uispešnai, ko naše naporno delo, ki nič ne velja, če Bog ne da.^ svojega blagoslova.
6. Mottiltbv 'SV. Pateiteija zai izpreobirnitev paganav je Ma Btogu posebno všeč. Posnemajmo ga- in molimo goireče vsak idam za iapreDibrn'itev grešnikoiv, zlalsti pia molliano v našem času za dobro vzgojo mlaidine, od katene je lodvilsna- vsa bo-dočnoist. To je iniaijsiveltejši namem, ki gai je sam Jeans najstoveisnejše pirilpoirooall. Ivo se je po A'iS'ta'jenju pi-dkaizal ob tfcirirjskem mdrjn, je rekel sv. Petra: »Simon Jonoiv, ali me Ijiibiš bolj kakor ti-nle?« Petter odgovori: »To je da, Goispod, ti A'eš, da Ile Ijiibim«. Jeznis mu Teče: »Pasi moja jagnjeta«. Toda Jezus mu reče spet: »Simon Jonov, ali me ljubiš?« Sv. Peter mu odg'ovori: »To je da. Gospod, lä veš, da te ljubim!« Jezus mu vdrugdlč TCoe: »Pasii' moja jagnjeta!« Pa Jezus gai vpmaša tretjiič: »Simon Jomo.v, aili me ljubiš?« PeHter je bil žaHositten, ker mu je Jezus T"tiretjič rekell: »AjI me ljubiš?« in mu je odgo-Awil: »Gospod, ti vse veš, iti veš, da ite ljubim!« GoiSpod mu je reikel: »Pasi moje o^vce!«'
Dvakrait je 'tlediaj Jezus riekel sv. Pietru: »Paisi mojiai ja'gnjeta, paisi moja jagnjeta!« in le enkrat: »Pasii mode oivcei« Tistla jagnjeta, ki jili je ukazal Jezus paistì, so 'Otroci, so spil ob mladima, za kaitea'0 moiramo nad vse skrbeti, jo leiio vzgajati, in jO' voditi po pralvi poifó na dobro pašo.
Papeži nam to priporočajo, ker iiiomjo ta priporočatlii po najsiovesnejšem ukajzii sümiega, Jezusa. Najsve'L'egsai ddlžnost papežev, škofoiv,. duhoi\"niikoA', .redov'ii'ikoK' iiii redoivn'ilc je: PavS-i moja jaiginjeba, pasi moja jagnjetla! To je srona želja; Jezusa Ka-istusa. Z noibeno rečjo^ ne A-st:r-a-zamo Srcu Jezuiso^venuu bolj ko s tö, dai ise trudimo m dobro vzgojo mlla'düne.
Vsi, ki so vpilsaiid v aipos'tioils'fcvo molliitk-e, naj imjigo ipo'gastomia 'prad očmi to srčno željo svojega Zvdičarjai: Piagi moja jalgnjeita', piasi moja jaignjètal in naj .sirctìo molijo, da bi ti, kateritni je vzgoja otirok d^ročeam, dobro iizipo'l'nje\-alli svogo nalogo.
Pred vsem so po božji postavi pobliicaini stia-■riši. Oiiroci so prejel telesno življenje iz družine. Zato' je v prvi vrigtài družina poklicainai, da da otroku tudi krščamsko žh-ljenje, krsóain.sko \'zgo~ jo. Starisi pa tiudi drugii člani -družisie so poklicani, :da na^-ajago oliroke z besedo in lepim zgledom k dobremu krščanskeanu žiivljenju.
Mnogo je daindatiies sllairiièev, ki dajejo z besedo iin z dejanjem ioifroku slab zgleid. Za tte bu-döbne dai zatnikairne »tairiše moramo poisielbno mo-lilLi, ker oitirolci! liiz 'tafeih družin poisHaijaijo navadno hudobni. Kako tìaij bo 0't-rok doiber, če siisi v hiši samo prekilinjeAiainje ita A-Md samo prell'amljainje božjiiih iin oerkvanih ziaipovedi?
Res je laioer, dia so nekateri stiairiiiši saani nevedni, neispoisabni in d'a ne znago učiitd din vzga-jatd oitirok. Uöili se ndiso nükdair nič din zaito ne znajo iudi ndič.
Bdlo.bi pai krivo, ko bi isii mdisiili, da so otro-ci preprostih kmetlskdh stiarišev iin deHaivcev vedno
ölaiboi vzgog'aii. Dtoibijo a:e preproste družine, v kalter'ih se o^tlnoiaii pnaiv d'otoo vzgaijajo, čeprfav ai-tìO' slfemišii uoeaii. Kaij je v 'teh cliružiiuaih ita pri teh sitiaiiiÉiili, bair maidoaiiesiüuje izobraizbo"? To je stoah. Ijožji! Stairiiiši, ki dairaijoi <sit!paili božji in ki učijo o'ttoke sitIrEfcn boižj-eigia, so praiv cloibri vzgojevavci, čeiprarv- injiimiajo lilzobra^be. Stirali božji vse nadomesti. Mnoigi •Ì2aned mais nilsmo limeii učenih, in Bog- zmai kako ilzoibiražemli stiaiišev, pa, veaidiajr iso nas vioidiill piO' pim-i poilii, .dai smo kaj postiali liai da si kaj tudi ■uipamo'.
N'aisproitino pai ànago tiste družiuie, v kattierih. ni istobu božjciga, pam- giotoivo^ slaO^e otroke, če-pnaiv bi sltiaffdiši biiädl iizobraženi.
Dne 17. ;aivig.ujsl!ai piraiznujemo. sv. Miaksima, ki je bil deček, pa je s svojimi šestterimi birati bra-broi pnetirpel mučenisko smrt. Hot'dM so ga, koit otTokai preigoivoiriitlii, naj ne Ijo toko neumen, da bi šel v isnifft zai »srv. vero-. To,dai dfeček je oidgor\-oril: »Naij me.ndiliče ne 'Joči oid mojili bratoiv. Ž njimi sean živd v stiaiiu božjem, ž njimi hočem trpeti, ž njimi upam doBieči večno -slaivo«. Vsi so po^ gumno' uaninli za Jezusai. Hoitleili s'o jih z ladjo za-žgiaitii niai moa-ju. Ker pa jie bdiloi ito- po naldtoaira.vni moiči ziaitaranjeno', m vsiean sedmerim bratom z vesli črepimjie raizitioflMi'.
Tako je stlraib božji rodil sedem sveti]! miiče-nikoiv mllaidmičeiv, mej kalferimli je bili sv. Maksim še otrok!
Moilimo' teidaj praiv goreče, naj bi nam Bog dail mnogo taikih .dmžin, v katien'ih bi bil stlrah božji. StiPah božji je glaivno sredstvo dobre krščanske vzgojie, ki vse druge neidostatke nadomesti.
Beremo o gospe Vaüglian, da je imela pet hčerai in oeeim isinov. Žeilek je srono', imj b'i se vsi njeni 'ofeoci posvetiilli clnliOTskemu ali reclovni-škeinu stiainu. V tai namein je vsak dan moliiDa eno uro po:d Najsretejšim. Bog je molitev nslišal. Vseli pet hoerai je isltoipiJo v samostan. Ocl oismiJi sinov pai jih je šest biil-o dulio'vni'koiv. Mej 'temi šestimi dulioivniki) so 'trige postali školje in sicer Ka're] Herbart' Vauighan, nagst'airejsi, ulstano-■\-iitelj pirve ang'Ieske mi'sijonsfce hiše v Mili Hill, drugi Roger, naidškoif v Sydneyu v Avisitìraliji im Ire.ji John v Sebastoipolu.
Vse to je idoseglaj srčna moilitev njdh dobre matere.
Kr,iisit/uß je irekell: »Ako ne boiate jdli anesa. Sinn čilovekovega! iln pi/M mioje krvi, ne boste imeli življenja; v sehi (Jan. 6, 54)« in »Kdor je moje meso iln piije mojO' kri, itaaa večno^ žiivljenje«. Iz teh. besedi je naizvidno, da o^iioci in sploh nife-idinai ne mo,ne imét-i žih^ljenja v sehi, da ne more naipredovaitii v krščanskem življenju, ako ne hoidi pogostoma k isv. obhajilu. Toda, kako bo mlliariitna hodila pogostoma k sv. oibhajilu, če stkirdiši skoiraj nikoli ne gredo. To je' ve'likainska škoda: mi mladino, keir je Jeauis v najsv. ziakraanemtu naijibofljši učiitielj otiok in mlladime. »Pustiitie otbočičean, naj prilhajajo k meni« — kliče Jezus.
Ko je paipež Pi!j X izdal ukaz, nali idusni pastirji skrbijo, da bodo o'troici že od šestega, leta daOje, t. j. iod čaeai, ko^ idoibijo pamét', priistopali k :sv. ohhaijiilu, je bi'1 nek župnik na to žateten in nevoljen, češ: Kaj nam sedaj naiMigago, sag še oitiroci dvanajstih tet nimajo prave pameti in pravega ra.zumevanja?! Ta gospod župnik je do-
pušoail otroke k prvemu sv. oMmjilu še-le ob dva-majsitem Tetiu, ko «o mai' zaiali ves krščaaski nauk. Imel pai je pri sebi maiter, kateri se je bil o papeževem nbaiau poitožiL Stalna' rnamkai pai mu je rekla, 3e te imimelttiiie besede: »Oh, saj je to. pra!\^ kar ukazujejo sv. Oče! Niihče ni bodj vreden pristopiti k milemu JieMsu ko oifirocd! « Te besede «o za-. dostoviate, dai je g. župiiiik takoj spoznal, da je tako prav.
Otroici moirajo tedaij zgiodaj začeti e sv. obhajilom, ko ndiao še izgubili mifoistì. božje, ki so jo prejeli pri sv. krstu. Otroci morajo rasti na sta-rosit'i, anoidroisiiii in milosti pred Bogom dn pred ljudmi.
7. Naidalje moramo v naših dneli srčno mo-diti, naij bi sv. cerkerv .dobila proistost, dai bi mogla svoboldino liapoilinjevati ukae Jezusov: Pasi moja jaignje'ta, paSi mojai jaignjeta! Cerkev imenujemo mater, ke'r nais preraija. v otroke božje pri sv. zaikramentdih. Kaj pomaga čloiveku, če ima tudi \se boigaistK'o .tegai sveta, če pa' ni otrok božii. To je čast vseh čateti, da smo otrocd božji dn sinovi Najvišjega!.
Tudi držaTO so' od Boga in imajo svoje pravice, toda nobene praivice nimajo jemati cerkvi tisto prostost, kii: jo je njej dail satm Jezus. Dolžnost držav dn državnih loblasti je spdštfovati Ivrist'usovo cerkev im skrbeti, da svobodno, lahko vzgaja otroike božje, kaikor mora tudi cerkev spo-iitovaiti drža,TO dn diržaivno oMaist in jo na svoj način podpirati, da more dosegati svoj namen, t. j. časno blaigiaijo dn srečo vseh državljanov.
Moiiünio fedaij goireče za dolDro vzgojo mladine, kakoT želi JezuB: Paiai moja jaignjeta^ pasi moja jagnjetai! ProsimO' Boga!, naj bi nam dal mnogo družin, v katerih bi se vzgajaila deca v sfirailin bažj.ein, naj bii dal sv. Gerkvd prostost vzgajaiti odToke božje, pa naj bi dal tudi teke voditelje državam, ki bi cerkvi ne krat.illi pravii/c in ki bi tudi sami skrbeli za dobro vzgojo mladine, da bi naša mladina rastla, ne le na stairoisti,. aanpak tudii v stnaihii bozj'em, na modrosti in milosti božji pred Boigom in pred ljudmi.
8. Izg'o'varjajo se včasih rokodelci im- delavci, da nimajo oaisa za molitev, ker motcajo-delató'. NeikateTiii oipuščajo ceto kratko jutranjo lin večerno molitev iin ziK'jgo kot živali. Toda v katoliški cerkvi čalstitoo svetcoiiike iz vseh stanofv tudi iz rokodelskeiga ih kmečkega stlanu. Sv. Izi-doir je bil kmet, sv. Balltlomer je Mil ko^ač, sv. Krispin je bid črevljair itd. Vsi to so moiiili in sicer mnogo molili'. Kidor se iagO'varja,, da nima časa za molitev, ne govori resnice. Nag ho- dela, kollikoir hoče, za jed najdemo, še vedno doA-olj časa. Nihče :se ne izgioivarja, da nima časa za: jed. Toda prav tako potrehnai kaikor jecl je moiitev. Jed je hrama za 'telo, mo.litev hrana za dušo. Če itoaš čas za jeid, gai moiraš še bolj imeti zai molitev, ki je hrana za tivojo dušov Kolikor je duša več ^■a'e'd!na, kot telo, tbiKlko je moliiteiv boJj potrebna in važna kot jed. Svetniikli so. tudi mej delom doKiivailii čas za moll'iitiev. Naivadno so tudi dela^ talka, da lahkot mej o'praivitlom povzdiiigujema
duha k Bo;gu. Ob nedeljatL in pa-azniikih vzamemo l-aJiko tiliicllii kaiko lepo. knjiigO' v roke, da sprej-meaiio v sebe še kaij iboOjse hrane kot nai\'adnc dneve v tedmi.
9. »Tastlii' idan boiste v modem tmenu prosili fin ne rečean, da bom jaz za Aiais proisiil Očetai, za-kaij Oče saan vais iljubi', ker «te vi' mme ljubili«. Tako heremio v današnjem sv. evangeilijn. Ob dTugi priliki je Kirisfus irekel: »Nilsite vi mene i.zbraJi, ampak ja'z sem vas iizbral in vas po'stel, da greste in s-ald obrodite in da. sad vaš oisifane da vam nebeški Oče .da, karkoli ga boste prosili v mojem imenu (Jan. 15)«. Tako je Kri,stus naročil aipos'todom. Te besede pa ne veljajo samo apostolom, ampak tali njih naslednikom. škafom in mašnikom, pa tudi vs.9m vernikom. Vsi moramo- sad rodli'tlü, pa; ne kaikršen-ko'li sad. .ampak tak sad, ki ostane vekomaij.
Ce je pa kdo izpolnjevali te besede KTiis'tusove natančno, jih je izpolnjeval praiv golio.vo sveti Viimcencij Pavelski. V tem oziru ga Miko pTište-A'amo mej najsia^Tiejše m.ože vseh časov.
Le oglejmo si tega' moža in njegova dela. ki bodo ostala vekomaj in premiislimo dobro, kako je to dosegel, kakšnih sredstev se je posluževal i]i kako je ži^el?
10. NjegoA^ih del je brez stewla. Naj iiavri-dem le iiekateTa giaraa dela: Pxed vsem imamo dva reda, ki sia raKŠirjena po vsean SA'et'u, t. j. red misijoinairjev adii lazaristov, hi se imenujejo lazaatìstì po samoefanu sv. Lazarja v Pa'rizu bi pa red usmiljenili sester, ki st,režejo po^ boilnicah in pomagajo tuidi pri mißijoniih. Poileg teh dveh redov treha iianeao-\'a'ti Vdaicencijevo družbo, ki jo je on zamiislil im so jo poitem drugi ustanovili iu raEŠirili po vsem svetlu. To so trije veJ'iki sadovi, ki soi dtìbro obraaijeuii še dandanes in so zapisani v večnih bukvah z zlatìmi črkami. Pai je je ustanovil žensko di-uštlvo, ki naj bi podpiralo skrite lin sramežljive siromake, ki se sramujejo bera-Sifii, ki pa Sfilino trpe zlasti po velikih mestih. To društvo še dandanes deluje po nemških in francoskih krajih, kjer ianajo boljšo socialno organi-ziaicijo ko pri nais. U:stan.oiviil je OskrboA'ailnico za najdenčke, katerih je bilo v tilstäh razci;ii\'jainiih in nesramniih časiih vsak dan veiliko.
Poleg teh glavnih iistanov imaano še mnogo drugih, ki imajo sv. Vincencija za i^očetnika. Tako je ustano^vil samostan sv. Magdallene za zapeljana deklet'a; zavoid za^ razuzdane nnlade-niče; bolnico v Parizu; družbo devic za poduk ženske mladosti; hčere i^revidnosti za zaipuščejia dekleta; Ijolnico za onemogle rokodeilce: bogoslov-nico v Pairizu; za.vod za umoboJne; domove '^a duhovne vaje; družbo sv. Karla Bor. za berače in siroanake in še eno bolniloo za A-se si.romake in bolnike a' PaTi^zu. Ko vse to iiremdšljujerao, se moramo res čudatii,. kako je mogel vse to iizvršiti en sam mož. In vse to stbgi večiinoana trdno Š3 do današnjega dne i'n bo gotovo -osMo, dokler bo svet stal.
Poteg vßogai teigu je ilmel .s-ko,rag nepi'^östa.na goivore lim miisiijoine dm je b'dil clulio:vni voditeij veó S'aamoeifcamoiv riada »Maa-iiijdmeigaj obisboivamiai«, ki g<a je us'tfamO'Vdll mjeigO'V pnidat'eij-sv. Framcdšek Saieškii Vse te samnostiame je isv. Vdrnceiictiti požiivil in pirenoivdd ter jili na fa: nac'im oihratoil, da ndso raizpaM, amipak da depo delujejo do damašnjegu dine.
Njegova deiki, Ki so njeigoi\'i «ado'vi, so tako veld.'ka dm t'raijna, dia' ga; v zgodo-vdmi ne nag deano-moža, ki bi mogel itekazatli .toliiko iTajnili ded.
Pri vsem tem moramo pomidsÄ, da ni imel sv. Viinjcisnciij issami noibeneig-a premoženja'. Da je mogel dokomčatli boigoelovßke studili e, je moral oče proidatii volii od pduiga'. Božja previdnost mu je od dmeva; do dmeva domašada toliiko darov, da \je razidall mej sdiromake iin podirebne, kakor raču-naijo, do. 60 milijoinov framko^v. Ta sredsdiva mu je domašalai božjai roka' ali božjia pire'^Tiidmoist, na katero edino se jie sv. \1iinicen:ci'j zamašal. Ce ga je hotel kdo radii tlega hvaldltJr, je takoj pTedTgail go-vo;r z besedami: »Saij jaiz semi sim ubogega kmeta; dm sem v mladoisti owe iMisel!«
11. Vpraša se, kaj je daijailo temu svethdku moč, da' je to'lifeo sadov dosegel, ki vsii trajajo. Mi se tludli včaisih velifko tfruditoo din moddmo, pa malo dosežemo dm še tb se kmalu zgrudi.
Knilstus je aiekel: Ndlste vd imene izvolili, ampak .laz sem vais dzvoldl, da greste dn sad obrodita in ila sad vaš oBtame. ^''priaša -se, kakšem mora bitii naš sad, dai oetame, kator zaihteTO od nas
Kristus. Sv. očefcje pra(wijo, clai je 't/ilst'i ead ljubezen božja, iz ba'terie anorajo dizMiiiiaitl din s katero morajo bi'lli adružeiia ViSia naša drmgH dela, ako hočemo, da 'oisfaiiejio.
Bo:g je dal na aiinajski gori deset zaipoivedi, a vse te zapovedli so prav za prav ena za;pQVöd, namreč zaipovad lO božjii ljubezni. Ko so farizeji vprašali Krisfosa: »Katiera je največja zapoved?« je Kristus lodigoiviordll: »Ljubši ßTOj'0gaj Boga iz celega svojega srca, d)z vse OTOije duše in iz vseh s volih moči! To jie prva. in maj večja zaipoved. Druga pa tej emaka je: Ljuibi svojega Mižnjega ka'kor sam sebe. V tleh dveh zapovedith jie vsa postava in isoi visi iprerokii«.
Tako je Kaiistus poitixlitt, da so vse zapovedi, da je A^-sa posiavai i:n dia so vsi preroki: v ljubezni do Boga iai v Tjuibeznii clo bližnjega. Zait'o so bile vse zapoived'ü v stla'rem zafcoaiu aaipiisane na dveh tablah ali kamieniiitfili ploščah. Prav za prav pa ste obe zapovedi 'O Ijiibeziii samo eina- zapoved, kakor raizlaigiajo sv. Očetje, kajtli kcloa* rasničiio IjuJjii Boiga, HjubiL tiudii biSnjaga', ker bližnjega moramo iljubillL zavoljo Boga in kdor 'resnilčno ljubi bližnjega, ljubo) tudü Boiga, ker ga mora Ijiibiti zavoljo Boga'. Lahko torej Tečemo, da -sald, ki ga Ki-^istus od nais zahleva;, je ljubezen božja, ki bo vekomaj trajala.
12. V i!em obstoji skriivnosit; delovaaija sv. V.incenaija Paveilskega. On je že od ro'sne mlado-stii, ko je Ml še pastiirček na domaioih pašnikih, gorel v ljubezni božji. Ko je Bill še doma pastir-
ček, je nekega ctoe erečall na poln sdiromafca., ki se mu je t'ako zasmilil v snoe, da mu je dail ves denar, ki si ga je biil -do takrat prihraindl 01) dragi PTiHiki jo deoek Viincetaoilj nesel moko d!z mltna, pa je na po^tii srečal berače, ki so se mu iSmiilMd. Kaj je- storil deoek? Vedel je, da je njegov oče usmiljen in radoidairen, aajfo se ni prav nič oboit!a.vljal. Položil je vrečo na t'la,, jo odpri i!n 'dai moke beračem.
Tako se jie njegova ljubezen zavoljo' Boiga jela kaizatli že v rosni mladostfi. Ta ljubezen je bila v teh dveh sliučajih do^ bližnjega, a bilia je zai-voljo Boga in zaito tudli' prara božja ljubezen.
Ljubezen božja je v njegoA-em stfcu rasila od dnevai do idneva!. Hotel je bit!ii ves enak križa-nemu Kriiistiusu ki je bil sama ljubezen. Njegovo srce je želelo i.n holelo le, maj bi a'sü Ijndje Boga iai Jezusa spoznali-, ga čaistiili i(n ljubili.
13. Ta sv. ljubezen božja ga; je spremljala celo življenje ii.n je vodalai vse njeigovo delovanje. Ker obsega resnična ljubezen božja vso poistaivo in A'se preroke, je' iiz teigai Tazvildno, da so bile s to njegovo ljubeznijo združene vse sv. čednoiStii in vsa dobra' dela. Zato občudujemo na tem sv. možu neprema;glji.vo po&iiDežljiri-oSt, kaijtii sv. Pavel pravi, da je ljubezen pofi-pežljiiva, dai Aise prenese in vse pretl'p'i'. Balje vidilmo na njem ms-niično ponižnost' in kro(tikoist, kakor praivi 'SA'. Pavel. da: se ljube'zen ne na.piliuje, mil čaisti lafcomna, ne išče svojegai itti da se ne da; raztlražiitii. Sv. Viiii-oenp.ij je rad iponamljal besede i'z sv. Pisma: »Ne
ineuiL, Gaspocl, jie inieaii', ampak tabi saanemu bodi čast!« Iz te njegoive ponižnoisti si raKlajgamo, zakaj je Otti nadraiji cleiloval meij kmetd, delaivci, mej. l>olliikii in ceto mej jatmiki, ki so^ gia^ Ij'ujbiilllii din za njim hodiiiii ko OTOe zai dobrim paistirjem. Nekega d(ne je prišel v jeooi, ko iso preltepailii nekega- moža. Sv. Vdincenjcij prosi', naj s pretopaiajma odnehaj On je: z eno samoi ibeisedo. več 'dosegel ko^ visii steaž-niki s prefeipanijean. Keir je dlmiel fe mož doma. ženo' in otroke, je m. Vdlnceinci'j pxoisil, naj ga iiz-pnsfé, da bo laliko^ skrbel za' stradajooo dnižimo, Keir se je pa: stlražnik bal, se je sv. Vilncencij sam pojiudil, da hoče O'Sfcalti! mes'to njega v ječi zako-vam in ppra,vljaiti visa itežka dela, ki 'SO jili morali opraivlja®. j.eiHniilki. TaikO' se je t^di agoidiiHo-. Sv> Vimcencij je posM jetnik zai druJge. Priijat.elji so ga.' dolgo časa zaisitWj dlskaili. K'o ga/ najidejo' v ječi, osl'rmijo' nad 'tioilliiko poinilžnositjo. Predstogaiiik j-eče pa- gai takoj oprioisti.
Tako je sv. Vilnicemoij z uboiglimi hodiil iin nboge tolažil, kakor beremo v Siv. evaiigelliju O' Kriis'tlusn.
Iz njegove Ijujbezni do Bogai je dalje izviralo njegovo trdno ziaupa.nje v božjo previdnost V ži-^•ot0lpi'Sl^ berem,o o njem io-le miično dogodbi.co: Nekeiga dne je .raizdal sAromaikom ves denar, ki jo bil pri hiiši. Nato piide oekr'baik ves žalosten k njemu v celico in mu reče: »Gospod, jaiz nimam več n.itli A'inai'j.a! « Sv. Vim'ceniciij pa mu 'Odgovori veselo: »O kako' veisdlo sipoiroèilo'! Cast za 'fio Bogu! Sada j iahko pokažemo, aili z,aiu'pamo v previdnost' božjo«. In začeli je 'oskrbnika podiičevatL da je 'tudii uboštvo in poma/njkaaije velika' dobrota l)ožja, ker ubost'vo nais priigainjiai, da se S]:)0-
miinjaimo Boiga àn da po'vzdiigujemo' k njeana svoije STioe. V 'uihošhiu je večknait strillai velilba, iiii-loat božja, ki je mi ne poizmano'. Veldatli moramo, da nismo milkdai* ibogaltegši, ko tofciiait, ko posta-nemoi enaJdi Jeziusu — sii/romaku in na ki*i'ž pri-iMtfemu.
In sv. Viinicencitj ni hil osmimočeii v s\-ojeni zaupanju v Boga:. 2e dru,gii dan mu je uapoznaua oselm prinesla v diar tiilsoč frankov. ZaitO' je imel navaido govoiritii': »ZaMialdi toožje previdnosti so neizmecrni, iè naše sllabo' ziaupaaije dela Ijožji pre-Mi'dnostii ne&is't)«.
Iz Ijuibezui ido Boiga in iz ljubezni do bližnjega: je UA^eldel ljudske miisijone. Ti miisijoLai imiajo namen, da ljudje maipra^ijo dobro spoved iai se feaijno poiboiljšaijo'. Prigodiloi se' mu je namreč nekegai dne, ida je bfil Maiciam k umiirajočemu kmetu. Sv. Vdncemici'j je po kra:t!kem ■razg0.\'0'ru ■spoznaj, da: je umiirajioci kmet potreben dolge spovedi, čepra,v je isflbvel kot dobea- in i:;ošteji kmet. Viinioeuciij 'ga: telliko časa ljubeznivo nagovarja, doMer 'uimditìaijocii ne prizna, ida je več let' ziamolčefvail velike snurtne grebe. Ta siluöaj s tem poštmim din dobniiin kmetiom odpre sa". Vita-ceinciju oči, da ,spozna, kti:ko' potebni bi ):ili sv. miisijouii za; 'ljuidiii. V začetku je le siam prddi-gial, kmalu pa je zEloeiloi 'toliko ljudstva odjisko^-at-i isv. mi)sijo-ne, da' Sio mu moiraili priUi na pomoč še jezui't'je im drugi d'uho:vndki. Ti Ijudskd misijoiii ise od 'faikr!a:t do dlaiuašnjega dne opraiviljajo mej lljudstivom dn so zai kršoainisko življenje največjega pomena:.
Tudi pri IS v. m:i.sdljoindih se je očiteo pokazala nidlost božja in poseben blagoslov božji.
Iz njegOTe gareoe ijubeziii do Boga je izvi-naila. zfeis'ti njegomaf g'o,remiosit v molitvi. BTCvdi' je jnolil kleče. Istolfeiko je tudi &y. piismoi bnail Meče. On ni li'zka'zo'Vial siwmafcom, jetmikom in bolnikom le felesmh idioibrot, lampiaik je tudi gOTeoe mollili zia dušno, dui telesnoì Miaigioijo. Ko' je šel od doma. je TOelej pxej pokteknill pred t'albeimakelj, Distoitako je stbiril vseJej, ko se je s potd vtulI domov. Kaidai^kolM je prišel do^ župne cerkve, je vselej isto'pid \iaaijo dai nekoilifco pomolil pred Najsvetejšim. Na oitar je stopali s täiko poindžnostjo in IS takim stlnaihom božjiim, da je rekel: »Ko bi ne bil že v miladosti postial miašniik, ne bil mogel nikoli več tega koraka storiti«.
14. Poisnema/jmo sv. Vdiicencdija' v njegoivih delih itn sv. öedtnositiih- ki 'SiO i'zvirale vse iz ljubezni božje. Dia bi ga nnogli doseči v vse:h rečeh, je izključenio. Sestdesét milijonov frankov ne bo-mo' mogli! md nilcdar naiirati ter jih ralzdditi maj siiromake •— tloda, ljubezen božja je fudi v naših src'dib lahko veliikai in celo nalizmema:. Urdlnuo se ted.aj zlBJstii v Ijuibeizni* božjd'. Če hočeš biitd enak ponižnemu sv. Viincen'dju, premdèìjuj vsiak dan velike dolhrote, kdi jih delii Bog tebi in vsem ljudem. Vse, kair imamo, kar jemo' in pij^eano, vse, s čimer se obteičilmo iin sploli vse, bar imamo dobrega, je od Boga. Iz tega premiišljevanja se ti bo vnela resniičnai ljubezen božja. Ne zalHinio-zMisti hožjgg-ia. raizpela din premišljujmo' na njem neskončno ljubezen JezusovO' do nas. To^ nais bo vžgalo v priterčni ljubezni božjii. Imejte v svo.jdh
domoviii obešeaio božje raizpello na ocitoeni mesti;, da se bo vsai dinjžiina iaihko poigo-stomia ozi-railia, nanje. Blagor driižimii, v kateri Kriistus kraljuje, v kateri vlada božjia ljubezien, kajti iz iDožJe ljubezni izvirajO' vse druge sv. čeidnasiti, izvirajo vsa dobùnai dela, iizviria sreča in zatìoivodjnost v življenju, v smr'® in v večnosti.
Imalmo svetnike iiz vseh stattiov, ki so leta in leta rabili le eno. knjiigo, t. j. božje i^aapelo. Iz te knjdige so se 'učill ljubezni' božje in so od dnem, do. dne/vai naistli v isvetositi. O blaženi, Ar-meMi, ki se je ispominjamo dne 24. .oM., beremo/), d(ai j«! od prve mlaidaatl premisijeTOfe- pet ran KrifeHuso^ili. Iz itegai premiisljevainjai je dobila veliko naizsiA'iitljemoist, cep.mi\' ni' biki nikolM v šo-lab im goTecö' iljuibezeai božjo, dk; se je -oidlikovala V vseli čadnoistfc iai dobrih delifla. Kex je tako priferčno Qjulbdilai Boga in križainega Jezrnsa, so jo imenovalnl boei-fco ljubezni. ŽiK-ellai je skoraj v istlem öaisu ko^ isv. Viitìceinaij PaiveJski.
15. Hiodiiniio' za svetniki liin za svetnitami božjimi! Poi zigieidu m. Viimcencija Pavelskega skrbimo pred vsem, dai bo gojrela v niašem srcu l'uč ijuibezniil božje. Poitireibnia' je vera, potrelnio js upanje, a najbolj pofrelbna. je ljubezen. Ce nimaš ljubezni, si kaikoa: brneč bron alli kakor bučeč zv.on. Ce imiaiš pia resn'iično Ijnibe'zen božjo v svojem srcu, imaš vse druge čednosti.
») Alban Stolz: Legende.
Skušajmo se torej vsak dan bolj vnemafi v ljubezni božji. Branje ži^^foto^pisa sv. Viiicencija Pavelskega, nam bo. v tem ozirii veliko pomagalo, kajti ni ga boilj zanimiwgai životopisa-kot je tia in sicer ne-le m iodrastte ampak tudi zai oitirofce in za mlaidjiniO' sipitoli. ZaniimàTOstil v njegoivem življenju se začenjajo že, ko' je^ bil majhen paBfeček na očetovih piašnikili iiii se končajo v visoka sta rosti petänosem/deseit'ifli let, ko je mirno v Gospodu zaspali. Toivairišii duhovniikii so ga. prišli prosit ob smrtni uri, blagoslova zia nadalje van j e njegovih del, ponižni Vinoencij pa' je odgovoril: Ta, ki je ideilo zaičel, gia. bo iüu'di' idovršil. Kanaiu potem je izdiaihnil svojo dušo. Njegovai dela pa trajalo datlje, njegov žiK'otbpis se bere pO' vsem svetu, da. lahko rečemo: Njegov «pomfe je blagoslovljen. .
Tega svetnika je resnično Jezus izbral in ga poslal, da; sad obrodil dn ^la' njegov sad ostane. Delail je vse iiz ljubezndi božje, aato so njegova, dela' trajna in večnia, kakor je Krdistns rekol: »Niiste vi mene ideali, ampak jaz sem ^'as izbral in vas poslal, da greste in sad obrodfe iln da> sad vaš ostane, dai vam nebeški Oče da, karkoli ga boiSte prosili«.
* *
Itì. Najlepši zgled') Ij'ubeznàl do Jezusa jebilq, Miarija, prečiBtai Devica., ki ni bila samo. posla-
0 Ponovimo vprašanja v Velikem ka<-pkizmu od 258 do 326.
šavka. besede božje, ampat todi izp-Gllnjera.vk'a ia. bi je prejelia. od nateškega Očeta, kaa-koili ga je prosilk. Katr je slSsafa. Kniistusai, je zvesto' bminila v s-rcu 'idi zveistio tudi iizpolnjeivala. Oma ise ni nilkdair piragrešifa piioifi noibeiii 'božji besedi ali zapoivedi. Büla nii le Ijrez maicleža izviiamegiai greha., ampak ituidli) brez visiatkegai dejanskeiga; greba, kei je bila mditostii potoa. Z^ito pa ni iiilbče tako ljubil Boga: in Jezusa ko Marija» Kristus je rekel: »Kdo^r moje zaipoivedi imaj iai jih izpotoijuja, tiisti je, ki mene ljubi. (Jan. 14, 21). . . Vi ste moji priijatdji, ako delate, kar vam zapovedujem (Jatn. 15, 14)«. Ker je Maa-iia natainčnio iz-polinjevala božje zapovedi, ker ni sploh nobenega greha stoirila, je razvildno', da ni nihče tako Ijuljil "Boiga ko oiua.
17. Bosnemajmo jo v tem, ako hočeano', da. ho Boig naše molitve tako usliševal, kakor je Marijo ATselej uslišal, ko ga je česa prosila. Mi sc večkrat tožimo, da molimo, pa da nas Bo'g ne iisliši, toda če vse idoibro premislimo, smo vedno le sami krivi, ida Bog naše molitve ne usliši. Mej pogoji, ki se naštevajo za dobro molitev, katero Bog pra[\' goto.'Vo usliši, je glavni pogoj, ki obsega vise druge pogoje, ta^le: Da molimo r Jezuso-■vem iììienu. Kdor moli v Jezusowm imenu, moli pobožno, poinižno, zaupno, vdano v voljo božjo iu stanovitno ter prosi le takih reči, ki sO' Bogu v čast in duši v zvelilčanjo. Glaiwi pogoj torej, ako hočemo biti prav gotovo usliša.ni je, da molimo Jezusovem imeaiu. To je slovesna obljuba Jezu-
sova, ki je rekel: ^Tiesnično, resnično, povem mm, ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam ho dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje impolno«.
Obljuba Kristuvsoiva je gotova. Kriistus je rekel brezpogojno': »Karkoli boste prosili v mojem imenu, vam bO' dal (Jan. 16)« iin: »Prosite in se vam bo claioi. Kidor proisi, prejme (Luk. 11)«. Zaifo učijo vsi sv. očetije, da je molitev v tem Oiziru vsemogočna, afco jo dobro opra,vimo. To se posebno ujemlje z besedami, ki jib je Bog goivorfl ev. Mairgaireti Alacoque: »Prosi me po predragem sncu mojega Jezijisa in dobila boš, karkoli boš hotela«.
Z molitvijo t'oTej ifeprosimo' lahko, karkoli hočemo, oe moliano v Jezusoivem imenu.
Molitev je prvo in glavno dobro' delo, ker ž njim zadostuj'etmo za grehe, si pridobivamo novih zaslug za nebesa, hkratii pa imà, molitev tudi prosilno' moč. Moliiev je hkraitfu tudi prošnja, kar se ne more reči o drugih dobrih delih. 2 njo pro-simo zase im za druge in če prav prosimo, gotovo prejmemo, ker je Kristus tako obljubil!
Ker je molitev takoi silno dobro delo, prav zato nais sataai med molitK'ijo najbolj moti. Sv. oo. pravijo, da nas pri drugih dobrih delih moti samo en hudobni duh, pri molitvi ]Da jih pride cela množica iz pekla. Tako imenitno dobro delo je molitev.
18. Kaj pa se pravi: moliti v Jezusoivem imenu? Moliti v Jezjuisoivem ilmenti se pravi moliti v živi veri ita v goreči ljubezni do Jezusa. Tako je Kristus sam raizložil, ko je rekel, kakor beremo v današnjem sv. evangeliju: »Tisti dan boste v mojem imenu prosili in ne reoem, da bom jaz za vas proisil Očeta, zakaj Oče isam vas Ijuibi, ker ste vi mene ljubili iln ste veroivali, da sem jaz od Boga izšel«. To je tedaj pogoj, ako hočemo biti uislišatni pred Bogom. Ni doivolj sama: molite'V, treba je imeti živo vero v Kristusa in gorečo' ljubezen do Njega. In dobro si moramo zapomniti, da gorečo ljubezen do Jezuisa. im do Boga, ima le tisti, ki izpolnjuje, zapoivedi. So- hu-doibneži dandanes, ki neprenehoma govore, da ni Boga, ker jih ne sliši, a se ne strašijo neprenehoma proikliaijati i,n prelamljati božjih in cerkvenih za,p,o.vedi. Kako, naj jih Bog usliši, ako Boga neprestano žalijo? Kdor hoče biti uslišan, morai zapoivedi iapolnjeivati in se neomadežanega ohrainiti pred tem svetom, kakor pravi sv. apostol Jakob v današnjem sv. herUu. Mi mora,mo biti izpolmjeva-vci božje besede in ne samo posiu-šavci, s čimer bi se sami sebe goljufali.
19. Molitev jie vsemogočno, božje sredstvo,, s katerim lahko vse dosežemo, kar res potTebu-jemo in kar nam je v korist, ker je Kristus - Bog rekel: Kar-koli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal.
Sv. Ludga-rda (16. junija) je na stare dni oslepela., da ni bila za nobeno rabo več. Toda
10
Kristus se ji je prikazal iüi razodel, koliko do-breigai laliko stori z molitvijo. Cloivek lahko stori z gorečo molitvijo več do'brega ko z drugim delom.
Včaisih godrnjajo na starega ali bolnega človeka; v hiši, češ, bolje bi bilo, da bi ga Bog vzel, da bi mas Bog rešil, a ne pomislijo, koliko dobrega laihko stori z molitvijo star iin bolan olor\-ek. Morda ni nobenega; v hiši, ki bi lahko toliko dobrega storil za družino, ko prav ta stara in bolna oseiba, moTda ni nobenega v hiši, ki hi bil toliko neisreič in nezgod oidvrnil od piemo-ženja in od živine ko ta bolna oseiba s svojo molitvijo.
Kar velja o starih in bolnih ljudeh, velja: še v večji meri o otrocih. Otroci, ki so dobro vzgojeni in ki goreče moliijo, so največja sreča, kajti ti več dosežejo z molitvijo, ko drugi zdravi z delom. Goreča molitev več pomaga nai polju, v vinogradu, pri živini ko naš trud in znoj. Oboje mora siioer biti, a hočem reči, dat ne smemo ne starih ljudi in ne malih otrok zaniičervati, če ne moirejo delati, ker pa lahko molijo.
Naredimo danes vsi dober im trden sklep, da bomo goreče molilii: j^utranjo. molitev, ob zvonjenju, večerno molitev, rožni venec, pri sv. masi itd., kajit'il rasiniične in večne so besede Kri-stuso'-^ie: »Karkoli lioste prosili nebeškega Očeta T mojem imenu, vam bo dal«.
20. V tem oziru moramo posnemati Marijo, prečisto Devico. Ona je bila izpolnjevavka božja
besede, ki je natančno živela po božjih zaipove-dih, da se ni nikdar pregrešila. Zato jo je Jezus vsakikrat uslišal, tudi takrat, ko je proisila za vino na ženitoini v Kani galitejski. Na njeno priprošnjo je Jezus premenii vodo v najboljše vino, da so se vsi čudili. Posnemadmo jo z lepim krščanskim življenjem, izpolnjujmo zvesto božje in cerkvene zaiiovedi, čuvajmo se greha in potem stopimo pred Božje obličje s prošnjami in molitvami in videli bomo čudeže. Nikar ne mislimo, da nas je Bog zapustil. Ne! Mi smo Boga zapustili.
Pobožnost do Marige, brezmadežne Device, naj nas privede spet k Bogu, da preneha mej nami hudohija, strašno bogokletlsitW, nesramnost, nečistost, pohlepnost, nevoščljiVost, zdražba in vojska.. Mi ne smieano- biti le poslušavici božje besede, ampak iizpolnjevavci.
21. Sv. Klarai, ki jo praznujemo dne 12. avgusta, je imela prečudno zaupanje v božjo pomoč. Nekega dne je bil v samostanu en sam kruhek, čas kosila opoludne pa blizu. Klara, pokliče strežnico, ki je imelai napra^viti mizo. Ukaže jej, naj polovico tistega kruha da hlapcem, od druge polovice pa naj nareže petdesiet koščekov za sestre. Sestra odgo;i''ori: »Tu je potreiba čudeža, da toliko koščeko'v narežem«. A ko je zajčela na-rezovati, se je kruh tako množili, da je vsaka, sasitra dobila velik kos. Ob drugi priliki je zmanjkalo olje. Sv. Klara vzame posodo, jo umije in postavi prazno na stra.n, da bi šli ž njo prosit ljudi olja. Ko jo pa vzamejo v roke, da bi šli prosit, jO' najdejo polno olja.
Glejte čudeže, ki jili je deMa goreča molitev sv. Klare!
Ob tistem času je cesar Frideriik II. s pomočjo Turkov razsajal po Italiji: Preganjali so papeže, požigali mesta, teptoli polja, ropali cerkve in samostane. Tako pridejo tudi v Assisi, kjer je bil samostan sv. Klare. Raizuzdani in neverni vojaki so sklenili napasti samostan po noči in ondi uganjati ignitsobe. Nenadoma privihrajo s strašnim kričanjiem in tuljenjem, postavijo-lestve in splezaijo na. zidoivje. Jokaje se zatečejo A'se nune v celico opaitinje sv. Klare, ki je bila takrat boina. Sv. Klara, jih potolaži iai jim reču:, naj trdno, zauipago v Boga. Poitem da seibe in ci-borij s presv. Rešnjian telesom prenesti k vratom,, poklekne pred Najsvetejše in moli tako-le: »Ali: je mogoče, o Bog, da bi tvoje služabnice, ki si jih tu skupaj združil, pale nevernikom v roke? Reši jih, o Gospod, ter mene ž njim! Ne daj zverem duš, ki te hvalijo!« Ko izgovori te besede, zasliši gla's: »Pod mojo brambo bos vedno!« Pri tej priči se loti ßo'vraznikoiv veiiki strah. Neka. nevidna moč jih za:podi v beg. Nekateri popadajo z zi-doi\3a, drugi se zvrnejo z .Iteist.ve. Vse zbeži. Tako je bil otet .samostan in mesto Assisi.
Glejte, kako mogočna je molitev. Človek postane z molitvijo vsemogooen, kakor je vsemogočen Bog! Pogoj za> to je, da molimo prav, da molimo v ime.nu Jezusovem: Resnično, resnično, poivem vam, ako Ijoste Očeta kaj prosili v Jezusovem imenu, vam bo dal!
22. Zakaj nas Bog včasih ne usliši, naj pojasni zgled:
Ob času cesaa'ja M-aiksioniljaiia v tretjein stoletju po Kr. je trpei groizoivite muke sv. Varus, ki ga praznujemo dne 19. oktobra.. Mučili so ga pet ur, dokler ni izdi^lmil svoje duše v strašnem trpljenju. Ko^ je umrl, so rekli mučitelji ces. namestniku: »Kam naj deinemo truplo?« Namestnik je rekel: »Neisite je i'z mosta in loisi naj je pojedoi! «
To strašno mučeništfvo pa je opaizo^vala sveta ženska Kleoa^atra, ki je prišla iz Pallestiine in se je taikrat mudila v Egiptu. Jokala se je bridko iin je skrivaj pobrala truplo in je prenesila v domači kraj v Palestiino. Tam so začeli takoj zelo častiti sv. Vaira. Klleoipatirai je sezidala krasno ceir-ke.v njemu v čast in se je srčno vsak dan njemu priporočala. Imela pa je edinega sina, ki je zbolel. Tedaj je začela goreče moliti in se priporočati sv. mučeniku Varu za. zdravje sinu. Prijela je sina, ki je imel silno' mrzlico., v naročje iin molila nad njim k Bogu in sv. Va.ru s .celita srcem za njegovo' zdrawje'.. Toda; o polunoči je sin umrl. Mati pa je začela obupaio klicati: »O ka.kšno plačiloi sem dobila od svetnika!« Vzela je mrtvega sina v nairočje, je- tekla ž njim v cerkev sv. Vara, gai položila: na oltar iin vpila: »Vrni mi mojega sina! O kafco nehvaležno, mi je poivimil, kar sem za.nj storila. Kar sem tetoi v čast storila, sem storila, da bi siinu ohranila življenje. Daj mi spet sina, kajti ■dmga:če si tukaj ra'zbidem glavo. Prosi Boga, naj mi obudi sina:, kakor je že več-
krat obudil mrt:ve v življenje. 13aj mojemu sinu življenje i.n vzemi namesto njega; mene s tega sveta«.
Na tem zgledu vidimo', da, je matì goreče molila, da bi se sinu življenje oliranilo, pa. mo-liteiv ni bila usMšana;. Tam pri oltarju je jokala in vpila. Duhovšč-itna si ni upalla k njej, da bi jo tolažila,. Bila je tam pri oltarju cel dam in je ostala tam še čez noč. Opolunoči je bila, od jokanja in vpitja, talko traidna:, da, je zaspala. V sanjah pa se ji je prikazal sv. mučenik Va'rus in je k njej pripeljal sina' dečka. Njiju oblačila so bila svetla ko luč, opasama stai bila s zlatim pasom in krona nai glawah je bila v.sakeimu iz dva-naijstiih zvezd. Ka ju je Kleoipatira, zagledala, jii pala, na kolena; in ju počastila. Sv. Varus pa je izprego,voril: »Kag kričiš naid menoj, kakor da bi ti bil krivico storil iai kakor da bi ti bil povrnil slabo' za: dobro? Dobro vem, kag si meni storila in česa, si me prosila, a* jaz ;sem prosil Boga, naj tvojega sina ne pusti na zemlji, ampak naj ga raji vzame v nebesa. Ako pa le hočeš, vzemi ga spet!« Sin deček pa je rekel: »Ne, jaz ne grem več na zemljol Mibar me ne podi od seibe im od družbe STOtnikoiv, kjer sedaj stanuje'm!« Materi pa je sin rekel: »Pojdi proč! Ali je mogoče, da. je mati tako nsvošolji.va', svojemu sinu, da bi ga. hotela ločiti, od nebeškeiga veselja i,n ga, spet pahniti v pozemeljsko uboštvo^?« Tedaij je mati zaklicala: »Vzemita me seboj, da bom z vami v nebesih vladala;«.
Ko se je prebudila, je vse to t'repetaje povedala ljudstvu. Pripravila je sedaj leipo ]3eil'> obleko za mrtvega sina in ga položila v grob.
kjer je ležal s<v. mučeniik Vairus. Od takrat ni vec tožilai. Živela je -siveto- in ko je umrla, so tudi njeno' truploi dejali v isto grobnico'.
Ta agled tepO' poijaisnjuje, zakaj Bog ne usliši \-sake naše inoilitive vselej, kakor prosimo. Bog nam da včaisiOa kaj drugega, kar itma še večjo vrednost'. Molitev je vedno- vsemogočna., če jo ]]rav oipffanämo. Bog ve vise bolje, kaj je nam koristno in potrebno'. Zaito pa le pridno molimo, zlasti sv. rožni venec in prepuščajmo vse neskončni modrosti in usmiijenosti božji! Taiko bomo premagali vse, kar nasprotuje naši prawi sreči na zemlji in se bomo rešili večne pogube. Ne miiisliano', da imamo' samo mi nasprotstva, nevšečnosti iai soA-ražnosti. Vsi jih imamo in se moramo vzf^rajno bojevati, dai zmagamo in dosežemo krono zauagei d'n zveličanja.
23. Vsak človek ima tri velike sovražnike, ki ga neprestano oblegajO' in ki ga hočejo na vsak način premaigati. Tii sovražniki nas spremljajo pov.sod, koder hodimo, človek 'se jim ne more nikoli in nikjer ogniti. Ti sovražniki so. poželenje 'OČi, poželenje mesa in naipuh.
Prvi sovražnik valbi človekai v svet lin na: posvetne veselice, mu kaiže blesk in lišp tega sveta in mu pravi: Prildi, A'se to boš imel. Kaij bi ho'dil v cerkev, kaj bi skrbel za dušo, kaj bi hodil k sv. spovedi in k sv. obhaijilu, kaj bü hodil na- božje poti, na cerkvene slovesnosti, pridi rajši v sA^et
in. skrbi za posvetno veseilje dm za posvetno premoženje. Ta soa^ražnik nais zavaja, da bi se nam božje in svete reči pristuclile, da bi rajši po spre-hodiib hodili, raijši v veselih družbah bili in se veselo zabavali.
Ta sovražnik je zelo škodljiv. Kogar premaga, je izgubljen, postane poisvetnjak iai ise polagoma popolnoma odtuji sv. veri.
Drugi naš sovražnik paj je naše meso. Ta sovražnik je veidno pri nas, se niikoli' ne oddalji in nas neprestano naxlleguje iln zaivaija v nečistost, poižrešnoislt in piijainost govo'rec: Jej in uživaj, 'dokler si milaid in zdra^^ po smrti ne boš več. Po smrt'i boš trohnel v grobu, po smrti ni več nobenegai življenja..
Ta so^Tažnilk je še bolj škodljiv, ker nas zavaja naraivnoislt! v neveiro': Uživaj v požrešnosti, pijanosti, neci'stosti in nesramnostd., saj po smrti ni več življenja. Ne boj se, ker Boga ni in duša umrje s telesom. Glejte, ta sovražnik nals ziai^-aja nara.vnost v nevero.
Tretji naš sovražnik je napiuh in prevzetnost. Ta se pridruži k vsakemu našeanu. delu, nam vzbuja, «lavoihlepnoet, nas zaivaja k nepokorščini in upornosti nasproti starišem in predstojnikom, pa; t^di naspiToti samemu Biogu. Pre-vzetnež ne uboga cerkve, da bi hodil k sv. maši in prejemal sv. zakramente, da bi oipravljal molitve in prosil Boga milostli.. Prevzetnež hoče biti več ko Bog. Zato iizgubi tak človek popolnoma sv. vero in živi kakor žilvina,.
24. Ta/ko ima vsak ölovek t.ri prav posebiiß' sovražnike. Za^ pobijanje teh sovraižiiikov pa naan je daia sv. cerkev trojino' prav posebno orožje, namreč molitev veselega dela sv. rožnega venca, častiiitJjii\-ega dela in žalostnega dela.
VeseJi del kaiže našim očem pravo in večno lepoto in boigasitvo, ki je v Kristusu, katerega je Devica od sv. Duha spočela, nosila in rodila v l5ornem betlehemskem hlevčku, katerega je v templju daroTOla itn našla. Posvetnjaki ljubijo sijajnost in boigastivo tega sveta, ta del sv. rožnega venoa pa nas uči, da to ni jjravO' boga-st\-o. Pravo in večno bogastvo je v ponižnoisti, skromnosti in uboštVu betlehemskeiga hlevčka. ISTibče naj se,ne žalosti, ako nima posvetnega bogastva, ako nimai posvetnih časti lin sijaijnosti, ter v 'tem ni še pra.va sreča in zaidoivoljnost. Posvetna. sreča in zadovoljnost bo trajala le nekoliko časa, potiem pa bo žetev — trohnoba. Prava in večna sreča je v bornem betlehemskem hlerv-čku, v uboštvu in v dela^A-nosti Marije in sv. Jo-žeifa. v sv. pokorščini Jezusa Kristusa.. Nič ne de, ako nimamo lepega, stamovanja., lako nimamo siljajne o]3rave in prelestnega oblaičila., nič ne da, ako smo uboigi, ako nimamo premoženja in bogastva — da le imamo veselo in zaidovoljno srce Jezusa, Mairije in Jožefa., pa smo boilj srečni iin veseili. k.o kralji in cesaaii tega svetai.
Častitljivi del sv. rožnega- venca, naan postavlja i)red oči' vstajenje Gospodovo in vnebovzetje M. D. in nas navdaja z upanjem, da. bo tudi naše meso iz groba vstalo. To nas uči, da ne smemo hodliti za poželenjem mesa, za nečistostjo in nesram'no.S't.jo, ampaik da moramo skribeti za
svetost in č.istost! svojega telesai, ker jie niaonenje-no za, vstajenje, človek ne sme živeti ko neumna žiivina, ampak mom dmetä v cas'te tuidi isvoje telo-
Kakšna strašna Sodoma in GomoTO' je claoa-danes zavladala v tem ne-le po mestiilh, ampak tildi na. dteželi! Vsi strežejo le požeilenju mesa,,, služijo nečistosti in nesramnoLsti, požrešnosti in-piiijainosti. Stoipite, kamor hočete, pojdite v krčmo,, poij'dlite na vlak ali kamor hočete, nikjer ne slišite drugega ko prekleitMVo aKi nesramine besede,, nikjer ne vidite druigegai ko neumnosti, ki dokazujejo, kako' strašno' je svet spačen ita sramoten.
Molimo, predragi,' častitljivi del sv. rožnega venca, ki dviga, našega duha v nebesai, dai se oču-vamo sipridenoisti te'gai sive tai! Resnjiioe^ ki j ili v tem delu premišljujemo, da je namreč Kristus s častitijriivim telesom od mrtvh vstai. da: je v na-besai šel, dal je sv. Duha poslal, da je svojo mater Mairijo s öastSitljirvdlm telesom v nebesa; vzel in da jo je v nebesitti kronal — te resniloe nas bodo ohraniile poželenja mesa ifn viseh posvetbih gnusob.
Velik in hud eoivražnik nas je prevzeitnost ia na,puh, da si čloTOk domišljuje velike reči, da; so sramuje vsake^ ponižbe, da noče nič potrpeti, da noče biiti pokoren, da je uporen in da dela zdražbe in prepire.
če hočemo tegia soivražniika premagati, glejmo na božje razipeto. Kristus je bil pokoren, pokoren do smrti, on se je dail svojim sovražnikom v roke, da so delali ž njim, kar so hoteli, on ni v največjih bolečinah na križu preklinjal, ampak je mirno trpel in še molil za tiste, ki so ga pre-
tepaìi, križali iai preklinjaili. On se ni sramoval trpeti; m resnico, iln prarvico največje ponižbo, največjo- sramoto. . .
Žalostni ded ev. rožnega, venca je najboljša šola. za' vsakega: človeka, ako si hočemo pridobiti kremenit in nepremaigljiK' značaj, ki ga: ne mo^re omajati nasprotni vetrič, ki se ne da. zaivesti ne s fepljenjem ne z oihrekoTOnjem ne s sram o-tenjem. Človek, ki posnema: križamega Kribtusa je ponižen, potppežljiiv, vztrajen do konca ?n zata nepremaiglji^v.
25. V svetem rožnem vencu imamo torej trojno naijboljše orožje zo/per trojnega soi^-raž-nika; Imejmo toTej tO' orožje vedino pri seW, da je laihko- raibimo ob času poirtebe, oh času naipada:.
Ob čaisu sv. Doaninikai je biilo mej ljudmi zlaisti na Fraincos:kem polno greha' in polno- nevere. Bilai je taka' razdivjanost in raizuzdanost mej ljudmi., da' je nobena člo-veškai moč ne bi bila mogla za.treti. Na. duhoivnike in tudi iia sv. Dominika so ljudje pljuvailii. Sa'. Dominik je bo;dil z vso potrpežljiTOstjo oikrog in Oiznan.ie'val molitev sv. rožnega venca.. In .ljudje so se po'lagoma oprijeli te molitve in vsa razd'iivjanost, raizuzdar-no'St in nevera je po rožnemu vencu izgiinilla..
Poprimimo se to-rej tndi mi tega us(pešnega orožja v teh prežalostnili časnih. Vsak posa-m.ez;nik in vsa človeška: družbai potrebuje te molitve, ki odganjaj poželenje oči, poželenje mesa in napuh — nase natjhujše sovražnike.
Zato priporočam vsem tO' prelepo moilMeiv. Vsak kristjam imej lep rožni venec s posebno svetinjico aili križcem.
Človek je -sicer revna stVairca., toda. njegova molitev je vsemogočna. Poprimimo se zvesto in vztrajno vsemogočnega^ STedstva., da ž nji(m dosežemo, kairkollii potrebujemo zai časno- in Awno srečo! Ničesa,r se ne bo-jmo, ampak veseli bo--dimo, ker je Bog nauš pomočnik i'n naš Odre-šenik!
26. Sv. Pavel pravi v pismn do- Rimljanoiv (15): »Veseiliite se, naroldi, z njegovim Ijuidsfcvom! Hva'lii'te Gospoda vsi na,rodi in povelilčujte ga; vsa ljudstva!« V današnjem evam-geliju beremo: »Prosite im prejeli boste, da bo vaše veselje polno «.
Bodimo- to-rej vedno vesel-is ker imaano pred -seboj vseanoigočnega Pomočnika. Ce ber-emo življenje svetnikov, vidimo, da so bili sivetniki prav veseli' djiiidje. Dom Bosco j-e bill vedno- vesel iln se je igral in skakali s s-vo-jiimi goijemci po dvorišču, da je bil-o veseije gledati ga. Znal je oelo po žici bo-di'ti in se sukati se-mtertja. Ko so 1jxidj-e to gledali, S'0- misli,li, da je> znorel. Tako- so misiliilii celo duhovniki. Zato so ga, hoteli spratti v umobolnico. Ne-kega- dne se pripeljeta pred nj-egoiv zavod dva- duho-vnika in ga po-vabiitia na voz, da ga povedeta' na, oddilh v umobolnico. Doii Bosco- je rekel: »Prav, prav!« Nato gre ž njima do vo-za.
Duhovniika ga proisiltai, maj bi vstoi3Ì'l v voz. Do'H B0.SC0 pa. pravi, da se ne spodotoi, -da ibi šel oiii prvi. Ko ste, pai gospoda biila v voizu, je Doii Boscoi zaiprl za: njilma vrata doi je rekel vozniku, naj ju vede v umioboiluiiico'.
Niihče pai izmed svetnikov ni bil tako vesele naira!\'e ko^ sv. Eiliip Neri. Na njem se lepo kaže, kako' je praivai pobožnost združena z veseljem Ln z zadoivoljnoistjo. Sv. Pa-vel pravi: »Božje kraljestvo' niij v jedi in pigači, ampak v praiVičnosti, v miru iaa veselju v sv. Duhu«.
Sv. Fttilip Neri je' učaikal visoko starost, osemdeset Jet, pa je bil vedno vesel, je hodil ra,d z mladino na; sprehod itn se je ž njo igral, kakor je delal to' tudi Don BoiSicol Ko so se naigrali, je sv. Filip stopil med nje iin jim je 23ao0l pridigati ter jih opomiinjaiti k sv. čednostim. Rekel je več-krait: »Naj se le igrajo, tudi če hočejo drva cepiti na. mojem hrbtiu, da le ne grešijo^! « Ce je videl mladeniioai zadoisitmegia, je^ 'takoj stopil k njeauu, mu dal lahko zaušnicO' in mu rekel: »Bodi vesel!« Rekel je večkrat, da se veseli ljudje dajo laže apra.viti na pravo poit ko žalostni. Kakor Don Bosco si je tudi sv. Filip Neri dovolil marsikatero burko. Napisana je cela knjiga takih burk. On je hotel, nad bi ga. ljudje zasmehovaJi kot slabo'umnegai. Nag vaim na.ve-dem le par zgledoiv. Nekega dne gre sv. Filip po uliciii v Rimu. Srečai gai sv. Felks, kaipuicinski In-at, ki je pra.vkar prihajal z dežele, kjer je na.-biral daro've za samoistan. V leseni posodi je nesel vino, ki ga je bil nabral od ljudi. Sv. Feliks, ki je bil pra,v tako vesel im šaljiv, vpraša sv. Filipa: »Ali si kaj žejen?« Sv. Filip reče: »Žejen.
žejen!« »Torej pij!« rece sv. Feliks in mu ponudi posodo z vinom, »pij iin nikar se ne o>ziraj na Ijutìi, ki- se ti bo'clo posmeliovali!« Sv. Filiip vzame posodo in pije na ulici, da so- se mu ljudje posmeliovali, češ: Glejte Filipa Nerija! Praivijo, da se strogo posti in da ne pije vina! Sedaj vidimo, kakšen mož je!« Kmalu pa so ljudje spoznali, da delata sv. Feliks in sv. Filip to nalašč, da bi se urila v ponižnosti in zaničevanju teiga sveta in ljudske hvale. Posvetnjaki delajo narobe; Doma pi jej O', na ulicah, pa se kažejo modre in oÄane.
Nekega dne je vzel velik šop rož in je šel ž njim po glavnih rimsküh ulicah. Vsi so se mu smejali. Sv. Filip pa je bil tega zasmehovanja zelo vesel.
Nekega dne je prišel v samostan pobožen gospod, ki je hotel tam tudi prenočiti. Sv. Filip pa se je vpričo njega lepo zahaval s tovariši in se prav srčno in na glas smejal. To je delal nalašč, da bi se pred onim gospodom kazal neolikanega. Gospod, ki ga je gledal, si je mislil: »Ta pa je res čuden svetnik! Vsi pravijo, da je svet mož, a njegovo obnašanje kaže neumno lahkomiselnost«.
Drugi dan je bil ta gospod pri njem pri spovedi, a se ni spovedal, da je slabo mislil o njem. Sv. Filip pa mu je rekel: »Za-kaj se nisi siJove-dal, da si .slabo mislil o meni?« Gospod se je kar začudil nad tem vprašanjem in je potem vse ponižno priznal in se srčno skesal, ker je spoznal, da je Filip Neri res božji mož.
Sv. Filip Neri je dočakal osemdeset let. Še tiisti .dan pred smTtjo je bil prav vesel in Je pri sv. maši pel Gloria in excelsis od kraja do konca. V naslednji noči je mirno zaspal v Gospodu.
27. Svetniki in svetnibe božje so sicer imeli tudi svoje žalosti, kakor jÜL imajo vsi ljudje, toda na sploh je svetniško žif\'ljenje polno veselja in tolažbe. Veselost je znamenje dobre vesti in sveto.sti, nasprotno pa je tista pobožnost zelo sumljiva, ki je združena z mračnim duhom, sve-toža:ljem, čmernositljo, in ki se pohujšuje nad ■vsajto šaljivo beisado. Sveta duša dobiva iz nebes Timo, ki jo razveseljuje tudi v največjih težavah, in oelo oib smrtni uri, kakor pripoveduje živo^-lopiis sv. Filipa.
»Bodi vesel!« kliče sv. Filip Neri in v naj-na\-ejšem času tudi Don Bosoo.. Bodi vesel in prijazen s tovariši in sploh z vsemi ljudmi, zlasti ko si sprejel sv. zakramente. Ce se po sprejetju sv. zakramentov obnašaš čmerno, žalostno, je'za.vo, če si nadležen vsem, s katerimi si v družbi — ni to dobro znamenje. Tako nam kliče tudi sv. Paivel: »Veselite se, narodi. . . Hvalite Gospoda in poveličujte ga vsa ljudstva!« Prava pobožnost je v pravičnosti, v miru in veselju v svetem Duhu!
28. Na vprasainje, kakšna poliožnost je prava, nam odgoivarja sv. aipoistol Jakob, tako-le: »Čistai in pred Bo©om in Očetom neomadežana potoo^žnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogi iai neomaicležaaiega se obramitì pred tem svetom«.
Sv. Jakoh zahteva torej za pravo pobožnost ljulbezen in uismiljenoist do naijtoolj siramašnih ia potrebniih ljudi ter neomadežano življenje pred tem svetom.
Tudi sv. Pavel zaihteva za pravo pobožno,-it pred vsem ljubezen, ko pravi v piismu do Gala-čamov (5, 22): »Sad duha je: ljubezen«. Potem našteva druge lastnosti: »Veselje, mir, potrpežljivost, miloßrcnoist, dobrotljivost, prizaneslji-voist, krotkost, zvestoba, zmernoiSt, zdržnost lit čistost«.
Sv. Avguštin pravi, da, je zato postavljena ljubezen na prvo mesto, ker izvirajo vse druge čednosti iz ljubezni (Tract. 87 in Joan.). Najprej je ljubezen..do Boiga in do bližnjega, potem je: veselje, mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobro tljivost, prizamesljivost, krotkost, zvestodoa, zmerno'Si, zdržnost in čistost.
Kdor hoče biti v pravem pomenu in res-niično pobožen, mora pred vsem skrbeti za ljubezen do BogaJ itn do blilžnjega. Ce te,ga ni, ni t,udi drugih čednotsii, ki' so poitrebne za pravo po-])ožnosi, ni poitrpežljivoisti, ni krotikosti, ni zvestobe, ni zmernosti, ni zdržnosti in ni čistosti.
Ce nimaš ljubezni do starišev, ko se postarajo in ne morejo več delati —■ nimaš nobene resnične pobožnosti. Ti: si bil s starisi prijazen, dokler so ti mogii delati, sedaj pa, ko so morda^
oboleli ali pa se pos'taraii, jih zaničuješ, jiih potiskaš v kot, jih zanemarjaš, jim greniš življenje, jim ne privoščiš nohene doibre besede in nobenega veselja, jili morda podiš od hiše ali si jih morda že zapiodil ■— glej tvo-ja pobožnost je prazna. čeipra-v bi hodil vsak dan v cerkev im bi obiskal vsako leto vise božje potì.. Ge nimaš te ljubezni, nianaš tudi potrpežljivoisti, nimaš do-brotljivosti, nimaš krothoisti im naivadno tudi ne zdržnoisti, zmernosti im čistosti.
Ce ne skrbiš za svoje oitroke Sta za ženo, če grdo ravnaš ž njimi — ni tvoja poibožnoist nič vredna.
Ce se za' bližnjeigai ne zmeniš, da bi pomagal lajšaiti gorje, ampak le go.voriš: Vsak naj skrbi zase — je prazna vsa pobožnost, čepraiv bi hotlil večkrat k sv. zakramentom.
Ce ne daš nikdair vboigajnie, če ne daš nikdar nič za siriomake, z;a sv. milsijome, amiiDak misliš le nase, je tvoja pobožnost slaba, čeprav bi veliko moül.
Ce ne znaš z ljubeznijo prenašati slabosti svojegai bližnjega, če druge žališ, zaničuješ — je zastonj govoriti o kaki pobožnosti.
Ce imaš v svojem srcu nevoščljivoet ali sovraštvo — iti molitve nič ne pomagajO'.
Ce druge rad sodiš in obsojaš za Aisako malenkost. če si tnnast nasproti starišem, duhovnikom in predstojnikom — nimaš prave pobožnosti.
Ce ravnaš slabo z delavci in siromaki — upaš zastonj milosti od Boga.
Taid, ki hočejo biti pobožni, a stiskajo druge — škodido sv. veri, kajti ljudje kažejo s prstom
11
naìije. Na di'ugi strani pa kažejo na ljudi, ki nimajo dosti vere, ki ne hodijo tolikokra-t v cerktìiv in k sv. zakramentoan, a so kljub temu dobri z delavci in posli. Vise to škoda sv. veri, ker ljudje ne znajo razločevati med pravo in nepravo po-bozno'Stjo. KdoT namreč nima ljubezni do bližnjega, nima praive pobožnosti. To je trdna dn jasna beseda božja, kajti Zveličar je rekel: »Potem hodo spoznali, da ste moji učenci, če se med sehoj ljubite (Jan. 13, 35)«. Sv. Peter, prvak apostoilov, nam kliče (I, 4, 8): »Pred vsem imejte tmlno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije oUlnost grehov«^.
»Ko bi raizdal uboigiin v živež vse sivoje premoženje in ko bi STOje telo dal, da bi gorel, ljubezni pa bi ne dmel, mi nič ne pomaga. Ljubezea je potrpežljiva, je dobrotijiva, ljubezen ni nevoščljiva . . . vse pretrpi . . . vse prenese (1. Kor., 13)«. V piBmn do Gatočanav (o, 14) beremo: »Vsa postava je"v mi postavi obsežena: Ljubi swjega bližnjega kakor sam sebe. Ako se med seboj gri-zete in ujedate, glejte, ^da se med söboij ne pokončate«. Sv. Janez pravi (I, 3, 23): »To je božja zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je dal zapoved«. »Ljubimo se med seboj, ker ljubezen je iz Boiga. . . Kdor ne ljubi, ne poizna Boiga, zakaj Bog-je ljubezen (4,, 7)«.
Iz vsega tega je jaisno, da ne moTe biti Bogu všeč, kdor ne ljufei bližnjega.
29. Životopis svetnikov dokazujejo da je ljubezen do bližnjega edeiL izmed gla-\-nili pogojev, če hoče-mo bi'ti Boigu všeč. Ko srce umrje in neha biti, umrje tuidi človeško telo. Prav tako umrje dušno življenje, ko umrje v nas ljubezen. To resnico moramo imeti vedno v spominu, da nam ne bo kdaj še žad. Ce je kdo na pr. nečistosti vdan ali če je kdo kaj uk'radel, ve dobiro, da se ne more zveličali, aiko se ne poboljša, toda če ima kdo sovraštvO' ali nevosčljivost v srcu, misli, da se vendar laihko zveliča, če hodi pridno v cerkev, če rad moli in prejemlje sv. zakramente. To- je zmota! Kdor ima soivraètvo ali nevoščljivost v srcu, se ne more zveličati. Tak nima Kriistuso--vegai žiAdjenja v sebi, ' nima posvečujoče milosti božje itti ee praiv goitovo poigubi, ako se ne poboljša, kakor se prav gotovo pogubi prešuštnik ali morivec, oe se pred smrtjo ne spoko,ri.
Dne 19. nov. 1. 1931. ismo praznoivali sedem-stoletnico smrti sv. Elizabete, ki je bila hči ogrskega kralja Andreja Drugega. Radi njene ljubezni do Boiga in do bližnjega jo imenujejo pokroviteljico siromakov. Imenujejo jo tudi »Križano ljubezen«, ker je v svojem življenju iz ljubezni do Boiga in do bližnjega veliko trpela. Ko je v njeaiem čaisu nastala v deželi lakot, je sv. Elizabeta siromakom toliko dobrega storila, da se ne da poipisaiti. Ko je stregla bolnikom, ki so imeli ostudne bolezni, se je Jezusu zahvaljevala, da ji je dal priložnost streči siromakom, njegovim naijlj'ubšian prijateljem.
Ta svetnica je morala pretrpeli silno sra-molo. Ko je nje soiproig, deželni grof tiringski Lu-doivik umrl mej križarskimi vojskami, jo je nje-
gO'V brat Henrik zapodil iiz gradu Wartburg, da je morala s stirimi otroci v hudi zimi okrog hoditi in prOiSiti prenočišča. Nihče je ni hotel vzeti pod streho, ker je noì'i vladar Henrik 'to prepovedal. Neki krčmar jo je sprejeli, pa ji je odkazal le hlev, v katereaii so bili tudi praščioi, ker se je bal dati druge prostore. Tu v hlevu je molila da polnoči. Bila je iJai ta noč zanjo odločilna za celo življenje, kajti Boig jo je v tisti noči premaipolnil z milost j Ol in tolažbo. Sklenila je, da hoče o'dslej: po.s,nemati Jezuisa, ki je bil rojen v betlehemskem hlevčku in bil siromak. Ko je proti jutru zaslišala zvonček v frančiškamskeni samosifcaaiii, ki ga, je bila sam'a uistanovila, se je oidpravila tja in je prosila očete frančiškane, naj zapojejo' Te Deum v zaliA-alo za na:dloge in stiske, s katerlimi jo je Bog oJDiskaJ. Od tiiste skrivnostne noči, ko je bila v hlevčku, je Elizabeta bila popolna svetnica,.
Ko so se tdringski w.tezi vrnili iz križarske' vojske, so seboj prinesili kosti' njenega soproga Ludovika in so noveanu de'želnemu grofu Henriku hudo očitaJi, da je tako rai^-nal s soprogo-Elizabeto. Deželni grof jo je protsil odpiuščenja in jo spet poivalbil v grad Wartburg. Toda Elizabeta je bila le malo časa tam. Uboštvo se ji je tako priljubilo, da je zapustila, grad, kupila mailo hišico poileg frančiškanskega samoistana v Mar-burgu in tam stanoivala v največjem uboštvu do' smrti. Umrla, je, ko je bila starai šele štiriindvajset let. Takoj po smrti so se začeli goditi na njenem gro'bu in po njeni priprošnji veliki čudeži, da jo je cerkev kmalu proglasila za .svetnico.
Sv. Elizabeta je nam vsem pravi zgled po-božnosti, ki mora biti vedno združena z lju-
beznijo do bližnjega dm. zlasü z Ijubezniijo do siromakov, ki so najljubši prijatelji Jezusa Kristusa.
Dne 13. januarja praznujemo celo vrsto svetnikom' in svetnic: sv. Veroniko, sv. Felicito, sv. Hilarirja, sv. Leoncija, sv. Gotifrida itd., a praznujemo tudi neko svetnico', lei jo pri nas skoraj Tiilice ne po'ma, namreč sv. Juto, ki nam je pra.v v 'tem, o čemer sedaj govorimo, jn-elei) zgled.
Sv. Jutla, je bilia, v mladosti prajetna, pridna in bogata .dekTica. Zato se je zgodaj poročila, a je kmalu ovdo'vela. Njeni stiaiiiši in soaio'dnilki «o ji neprestano prigo,vaTjaili, naj se spet poroči. Ker ni vse prilgovarjanje nič ponraigalo:, je šel nje oče k škofu in -ga prosil, naj hčerko pregovori, da bi iSe speit poročila. Škof jo pokliče k sebi iaa jo po'praèa, ziafcaj noče ustreči starišem in sorodnikom. Ona. pa je odgo^voriila, da je na,pra.vila obljubo, da ne bo nikomur več stregla' ko samemu Jezusu Krifetusu. Ko je škoi to slišal, je izpremenil svoje mnenje. Takoj jo je zaičel opominjali, naj bo svoji obljubi zvesta, in je očeta opozoril, da. jej ne sme več vsiljevali poroke.
Ta ženskai je začete sedaj prav poibožno živeti.. Poglejmo' v oem je obstajala, njena po-božnosl
Pred vsem je treba poi^-edati, da je ta «vet-nica veliko itn goreče molila. Krajšate si je spanje, da je mogla, več čaisa po,rabiti za molitev in premišljevanje. Bila je rada molčeča, a ka.r je govorila, je govorila s premiiselkom. Vso to pobožnost pa. je v veliki ponižnosti za.kTivala.
Toda če bi biila svetiiioa .vedno le zase živela in se za druge ne menila, bi to ne bila še praiva pobožnost. Le premilšljujmo dalje njeno življenje! Nje žiivotoipis pravi, da. jie imela, m- siro-ma.ke prav posebno ljubezen. SiroanaJca ni nikoili pustiila praznega, daki mu je, ka'r je imela, pri rokaih. Popotne siffomake je rada isprajernala pod streho, la.čnim je clajaila kruba. Za uiboige je sploh tako skrbela, kakoT dai bi billi nje sorodniki.
V bližini njenega mesta, je bilia, bolniitaa za gobavce. Gobavost je strašna in gnusna, bolezen. V taike bolnice ne mara nihče iti .v službo. Svetnica' pa se je siama ponudila an sicer zastonj, čeprav je takra't štela še-lle trdiindvajseit lelt. V tej boJnifci je stregla gobaivcem pri jedi, umiwaila jim roke iin noge, pralla. jdim obleko' in delala jim postelje. Stre.'gla jim je dolgih enajist let s tako Ija-Jjeznijo, kakor bi stregla s.amemu Zveličairju. Kdor jo je pri tem deHu vdidel, je sam poisitkl goreč v 'ljubezni do bližnjega,' im je začel pobožno žiiveti. Znada je tako Ijubeznilvo' go-vorübi in se taiko lepo oibnašaitd, dia, so hodiiii v tiost'i kraj ljudje iz daljnih mest m vaisi, da bi joi videli' ali •sflisadi' vsaj nekaj besedi iz njenih uiat.
Prav tako ljubezen je kazada; ta' srs-etoica tudi do grešni'ko'V, za katere je goreče mollilk in katere je nagovairjala, naj bi se izpreobrniHi' in poboljšali.
Živo'toipis pra.vi, da ni ianel nihče še take ljubezni in takega usmiljenja do siromakov in do grešnikov ko ta svetlruiica' To iljubezen in skrb je kazala celoi, ko je biila na smrt,ni poisteji'. Še na smrtni poste'lj'i je zbiraila okolu sebe m/ladenke
ter jim dajalki lepe opomiine in tolažbe. Skrbela je za zveiičaaije driigüh praiv tako kakor zia; svoje zveličanje. To se pravi: Ljubi svojega, bližnjega kakor isam sebe.
30. Sv. aipoistoil Farveli praivi: »Pobožnost je m vse reòi koTistoa:«. Pobožnost ne koristil samo človeku, ki je resniono pobožen, ampak tudi drugim ljudem, tuidi vsemu narodu, oelim dr-žaivam in dušam v vicah. Bog se oizilra le na resnično paboižne ljudi itn uslišuje njdih moilitve in prošnje. Koliko dobrega.- bi' lahko- na.redilLi z mo-liit.vij.o za; to' ali ono reč, ko- bi billi resnično pobožni.
V životopilsdih SA'et.nilkoi\' in .sveitnic božjih Ijeremo prečudne reči. S svojimi molitfvami so svetniki rešili cele dežele in cele na.rode. Sv. Ge-novefai je s svojo moliltìvijo- aìn z molitvijo žena In mož, ki jih je zbrala v ce-rkvii, odvrnila Atilo in divje Hune, da; niso šli protii Parizu, aanpak da so nenadoma krenuHi drugam, kakor je bila po božjem razsvitn že prej mapovedala.
31. Pobožnoisit dela velike čudeže, če je r^s prava'. Ne smemo sd pa: misliiti, da. je pranja pobožnost le v samoßltainih domai. V vsakem stamu je lahko pravai polbožnost. Imamo s^•elflnike in svetnice, ki so bili kmetje in kmetice, delavci iai delavke, bogaitd in siiromaki, visok.i iin niz-ki. Vprašainje je le, kdo je v resniici pobožen, kajti
le resmično' pobožni so Bogu \šeč. .Resiiičiio pobožen pa: ne more bilti niliče, kdor nimai ljubezni do Bogai din do' bližnjeg-ai, ka[jti čiista: dn prod Bogom in Očetom neomadežatnai pobožnosit je ta. »Obiskoivaitli' sirofte lai vdoi\'e v njih nadlogi in neomadežanega: se ohramitÜ pred tem ■svetom«.
32. Razen ljubezni je torej poifirelbiTO, da se obranilmo neomadežane pred 'tem sveitiom. Po sv. A^■guštilnu izvira; tai neomadezaaioßft sama po sebi iz ljubezni do Boga: lin do bližnjega. Najprej je IjubezeJi, potfem je: veiseilje, mir, potrpezljilvopät, üniilosrcnoßt, dobroitl j ivoist, prizanesljivoist, krot-kost, zvestobai, zmernoeit, zdržnost in oiistoist.
Svet je hudoben, neusmiljen, nezmeren, ne-zdržen, nesramen d'n nečiist. Zaito ne smemo ho-di'ti za svetom, da. se ne nmažemo. V,sega tega nais obrani Ijulbezen do Boga; in ljubezen do bližnjega zlaisti ljubezen do siromakov. Kdor hodi za; neumnim in nesramnim svetom, prav gotovo niima' prave: Ijubemi in doisledno tudi ne ]3rave pobožnositii.
O isv. Eligiiju, ki ga pmiznujemo dne 1. decembra, pravi životopie, da. je živel sredi moj svetom kot angel in da, ni sredi mej .svatmim šu-moiin druge.gai mdislil, negO' kako, in kje bi kaii dobrega storil, če je videl s-iromiaka, mu je takoj dal podporo'i oe je videl bogatainoa, gai je takoj opozoril nai dobrodelnosti; če je bil na ipdtovaaiju, je obiiskal vsiako cerkev in vsak samostam, koder je sel mimo. Tisoč korakov pred cerkvijo je stopili s konjia in šel v cerkev z veliko pobožnoStjo. Potem je ukaizal povaibiti iz cele okoliice siro-
make ter j Mi je dobr o pogos'uii. Sam ni jedel meisa ne idöIL vina iai je spali na goilili tleli. NjegOiv prijatelj, ki poipisuje njegwo ži^lljenje praivi o njean: »O srečiui isovražniik tega oveta, o vredul tempelj Gospoidov, ki ga je očiistid post, oizjaijšada molitev, razisvetd'ffla sv. čistost, izuTÜo bedfenje — iizvoljenec (EliigiiDs) po limenu iin po delu!«
Hodimo zia svetnitki in za evétniicamui po o'zki iai strmi poitii, ki jo' priporo-ča Kristios. Ta po;t je pot praTO, resnične pobožnosti. Svet va-bi na široko pot neuanneiga veseiljiacenjai in uživanja, a/ nifcar ne^ hodimo, po njej, ker je to pat nesreče ito. poguibe. Člorvek se mom bojevatii, moia krotiti svoje liuido poželenje, da. premaga svet ito njegoTC neuiinnosti'.
Misli si, da si v zadnji: uri isvojega življenja. Takrat bo' zaitfe vse na svetu končalo, takrat ti ne bo inogeil dati isvet. noibene tolažbe več, -tlakrat te bo pretresaiai ie e-na.! mibel: Ali sem paDpravljen Tse popustiiiti in iti v večnost, aJi sem vse popra-A'ill in pora'vnal, kair sem zaigrešil, adì! sem v milosti božji?
Da se nam taikrat ne bo trebai bati, 'uredimo sedaj vse potrebno, da bomo' takrat mirni. Zaičnimo izpolnjeAiatlii besede sv. Jakoba.'. Umejmo »popolino postalo prostosti; ostanimo v njej, ne pozabi j Ivi po6luša.vclii, aimpadf izvrševavoi. . ■fìiistla in pred Bogom in Očetbm neomadežarna pobožnost je ta': »Obiskovati, sirote in vdove v njih nadlogi in neomadežanega. sé ohraniti pred tem svetom«.
33. »Kdor je dobro pogledal v popolno postavo prositosti m v njej ostial ter ni poizaibljiv poslušai\'ec, ampak izvrševaivec dela;: tla bo blažen v svojem dejanju «.
Po teh besedah je le tdis'ti praivi kristjan, ki dobro gleda v popoino posita/vo božjo iin jo tudi izvršuje.
Popolno poistaivo božjo nam podaje sv. Pavel v pismu do- RiEtnljamoiV (12, 6—16), kjer najdemo vse lepe opomine za popolino krščanskO' življenje. V tem pismu nam opisuje to popolnost v glavnem tako-le:
»V skrbnosti ne boditfe lani!« Vsak čloivek bodii v svoji službi in na' svojem mestu prilden. To je velik nauk zaj nais vse, za male in velMke. Sv. Pavel kliče na drugem mestu: »Kdor ne dela., naj tudi ne je!« Sv. Paivel sam se je nai-tainčno Ta,vnal po tem načelu. On je silcer ozna-njtì'Val sv. evangelij iin bi bil lahko dobivaj živeža od verndkoT, pa niitd tegai ni hotel, ampak se je prežiMjal z delom svojih i-ok, kakor pravi sam. Izdeloval je šotore, da se je le preživlja!. Od vernikov ni hoteli sprejeiti' nikoli nobene miloščine. Tako' pnilden iin skrben je bil sv. Paivel, ki ga pač prištevamo mej najslavnejše može vseh časo,v.
Tako so delali tudi mnogi, drugi svetniku Bili .so tako pridni in skrbni, da niso sploh ho-teM jesti kruha, ki bi ga ne bili .sami s svojim delom zaslužili.
Ko je sv. Frančišek Asiški usitanovil svo,f red, se .je pri njem oglasil za učenca brat Egidij. Sv. Frančišek ga je poslal v Rim, da bi tam s svojim zgledom svetil ljudem kakor luč na svec-
aiku. Brat Egiddj se je prežiivljal le z delom svo-jili rok in ni hotel ,nikdar jesti kruha brez dela. Nekega dne mu je hotela daiti neka gospa nekaj več kakor je Mio delo vredno, kar je vedela, da je učenec sv. Frančiška, toda brait Egddij ni hotel sprejeti, češ, da noče iineitii nobeme zaloge. Kar z delom zaslužil, je porajted cMom-a zaise, deloma za siromake. On mi hotel siploh 'nobemega daru sprejeti, ker je hotel le z praldnim delom živeti. Ljudje so ga, zelo ispoštovali. Kardimial Ndkolaj ga je lako ljubil in tako cenil njegovo sveto življenje, da gia. je k isebi povabil, mu ponudil ph sebi stanownje iin hirainoi; lodai brat Egidij ni marial in si) je Tagi v portlu svojega, obraiza služili svoj kruh. Tedaj g-a je kardiiinal proisil, naj prihaja vsaa k njiemu in naj pri njem uživa pri-döbljeni kruh. BI. Egidij se je temu vdal in Jo vsak dan priihajal h kairdinaloai mizi iin je tam jedel kruh, ki si ,gai je z delom pridobil.
Nekega dne je biil velik dež in kairdiaiail je emejaje se rekel bi. Egidigu: »No, danes pa boš moral jesti moj kruh!« Toda brat Egidij gre v kardinalov o kuhilnj,o in reče kuharju: »Tvoja kuhinja, draigi moj, je zelo zamazana. Ako hočeš, iti jo' izčiisitlian. Dal mi boš dva hleba kruha!« Ko je bil čas o,beda!, je Egiidilj prinesel h kardl-nalovi mi,zi kar dva hleba, kruha. Ob neki drugi priliki je v .^laèem vremenu ribal kuharju nožo, da ni jedel kruha; brez dela.
Tako so svetniki iizpo1nje\''ali rek sv. Pavla: Kdor ne dela;, naj tiidi, ne je.
Vsia.kdo naj torej na, svojem mestu izpolnjuje s-\io-je dožnostii. K,dor hi .svoje dolžnosti zanemarjal, kdor bil lenobo paseil, bi. jedel po ne-
A'recin'eiii kru'li, kaitere^ga sO' mii drugi pripravili T poitti fsvojega lobraza. Kadar idobimo v roke kruh, le pomiislimo, koMfco' ljudi je moralo: deiaLi in gibati, preden jie prišel 'to kroili v nase' roke, da ga jemo. Kmeit! je moral njiiVo oraiti, seme sejatì, gnojiti, žeti, vezati v snolpe, sušiti, domoiv voziti, mlatiti, predajati ali voràti v mlin, trgovci so morali isemie ali moko- sipraviti v zatoge, pek je moral moko kupiti, mesilti, je monaJl beliti peč in potem prodaitii kriuh. . .
Če pai je tbliko dela bilo poitrebnega za kruh, ali se spodiolbi, dai ga jemo brez dela? Tudi če bi bili bogartii, dai hll nam ne bilo tireba delaiti, vendar hi ne smeli jiesti brez dete, ampak bi morali biti vsaj .druigdiai hmležnji in koristni. Kdor je in ne dela nič, je podoben mrčesu, ki le žre, a ne dela prav nič.
Vsa to premišljevanje nam bodi v pobudo, dia bodimo, kakoT prawi sv. Pa;vel, pridni v skrbno,st,i, in ne leni.
Dalje nais o'pomitnja sv. Pa,vel: »V molitvi bodi!te st'ainovàltrui,, svetlim v poitrebaih delite, 'tuje radi spre'jemajte!« N,i diovolj torej sama: pridnost, potrebna sio tudi drnga dabra dela, zlas,ti molitev in miloščina.
Priporoča; nam ,ttudi to^le: »VeseBtle se z veselimi, joka,j(tle z jofca.jooiimi in boidilte ene misli med .seboj!«. Na drngem me,stii na,m pripoiro-ča tudi. .■>dai moramo biltii ne le eniih milili med seboj, ampak tudi eniili besedi, da visi eno go'voriimo«. To je leji nank, če se hočemo ognditi pre,pi,Tom. flloivek ne isme zmerom svoje tidiltd, ampak moira včasih raiji poBlušait,i svojega bližnjega in mu ustreči ter pritrditi.
Kaiko m moaiatmo veselita) z veseliani, nam je poibamil sam, Jeizue, kii se Je z Marijo in z učenioii ndeiležil ženitn/i/ne v Karii gaJiHejski, kjer je maTecldl ^iidil prvi eudež, da je voidoi .iizpremenil v vdmo.
Taiko' mioramoi tudli mi biiti veseli z ^-eselimi iin srečnimi. Mej nami ne sme hiti nobeaie nevo-scljdn'oisltti, 'aimpat veselje mej veseliimi ,iin žalost mej žai].Qi9t!nn!mi.
Datlje praivi, dia se moramo driig drugega spoštovaitii in da sdi ne smemo viisokali reči domi-šljeviadtii, ampafc držaitli se nizkiih, t. j. Mti jionižni in drugim pastrežljivi.
Izpoinj'ujmo svete nainke, kii nam jiii priporoča isv. Paivel, dia po'Sitaaiemo padoibni Kristusu, da bomo njegovi bratje dn oitroci božji. Ce bomo res dtroci božjii, bo vsemogočni Bog naš Oče, ki nam ne bo odrekel nobene .prošnje.
34. »Ako' boste kaj Očetia prosffi v mojem imenu, vam bo dail«. Te 'besede Kristusove ■ pa si moramo poklicati v spoanin zlaisitii v 'tlem času, ko praznujemo Križev 'teden. V tem Križeveni. tednu, bomo po ja,^■ni■h oe^fcaJi moMi dai prosili vsemogočnegai Bo©a milosti. Cesair kali bomo v tem tednu prosili res v Jezusovem imenu, nam bo Oče nebeški dal.
Da bi z večjO' gorečnostjo oibhajali Križev teden in da bi si pridobili več potrebnih milasti.
hoič«mo premisljeviatii kaiko Je nastiala ta po-božnost (in kafco se moramo Oibnašaltl pri pro-ceaiiju?
35. V petem stoletju po Kristusu, je blo na južnem Fnainicaskem zeTo žalostno.. Sv. vena se .ie v .ljudstva otokidiilai, pregrehe so se naa-nn.o.žiile in kazni božj.e so.deželo neiprenehoma. obißkovale. Potres .se je, virsitil zai poitrésom. Vsak dan se js slašalo, ida« je potres 'poTušiil mesto .aili vais. Strašne nevihte iai toče so vsako, 'leto pokončevate pridelke. Požairi so se neipretrgoma ponavljali.. Nag'ie smrti in kužne bolezni so ijudi strašdile — kakor b; se bli-žal sodnji dam. Pridruäla' se je .tudi ilakoit:
V tian času je živel na južnem Fratacoskem v mestu Vienne škof Mamei-'t. Ta je biH zelo pobožen. Molil je in se neprenehoma pos'täl, da bi od-A-rnil .od ljudstva kaizni, s kalterimi jdb je Bog obiiskaval. Oznanjevail je wemu ljudsfivu kakor Jona, prerok, naj delajo pokoro, naj se iapreobr-nejo k Bogu. Toda ljudje so ga zaniče.va.li, zia-smehoivali 'in pregan.jiailii. Spomlad)i leta, 469 je naistel v .meStu Viienme sttaÈen Oigenj. Ljudje so sicer hiitieli gasiit, pa zaistonj. Ogenj se j-e naglo raizširjial lin celo mesto bi bilo. kmalti zgorelo. V tej stüiski obleče škof Mamext sipokomo. oMe'ko, sezuje črevlje in gre Idos v piroioesiiji v ceirkev Ma.-tere Božj.e, .da bi od Marije izprosil pomoči v veliki stliski. Glej čuido.! Hkratu je .ogenj ugasnil in veliko število grešnikov se je radi tega čudeža i'z-preob.rnjilo in poboljšalo.. In speit je nastal tisto
leto VeEko söbdto veilik ogenj. Škoif je prav takrat opravljal v cerkvi Vstajenje (xospoida, Jezusa Kristusa, kar se za.s(lÌBi veliko vpdltje: »Ogenj, mestna liiša; go>ri!« Vise ljudstvo se je prestriašeno zagnalo iz cerkve ter t'ekio gasiit, le škof Mamert je oistal pri oltiarju. Vse je jokallo'. Bati se je bilo, da zgori cello mesto, ker je veter netJIl ogenj. Toda hkraitu se a^lamen poniža in ogenj uigasne popolnomia, da ni bilo nobene škode več. Ljudstvo je veselo drlo spet v cerkev, da, 'bi se Bioiga zahvallfido. Po božji službi je stiapil škof Mamert na prižnim in je ositiro- 'opominjal ljudi, naj se spoikorjjo iln pobdljšiajo, aio hočejo, da jili Bog popolnoma ne pokonča. Hkrati pa j'im je tudi naznanil, da je naipraivil olbljubo, da se bodo' obhajale procesije tri dni pred praaniikom vnebo-hcda Gospoda Jezusa Krisitusa. Namen teh treh <ini b.i bil potolažiti jezo božjo' in odvrniti razne nesreče, ki so se leto za leltom vrstite, bodisi na poslopjih, boldiisi na; polju, badisi na živiani, bodisi na ljudeh. Sv. škof je vsem priporočil pokoro iin z,las"iii doibiro in velljavno spoved. In res! KiO '9© je priibliižal Vnebohod Gospoda Jezusa Kristusa, so ■vsi ljudje, mladi iln stiaai, moški in ženske, bogati in vbogi, gospodje dn delaivoi kar drli za škofom v procesiji moleč im pojoč sv. peismi.
Ta 'pobožnost j© imela dabar uspeh, ker lažni božje, ki so prej ziadevale polje, živino in ljudi, so odnehale, Ijiidje so zaoöli bolj sveto In pravično živeti. ' To p-obožnost so ]3otem kmala raizširili po celem Franicoskem, ]do Belgiji, Nemčiji in po drxiigih deželah. Papež Leon III. jo je uvedel tudi v Rimu in slednjič so jo papeži uka-
zaJi obhaàaitiì po cölem svetu. Dandanes «e ob-Mja po celem kaitoliškem isvötu.
36. Toda' reči moramo, da se je tai pobožnost alanti v našiih krajiili zelo oMadila in A-eiliko njih je še tako predrzndili, da, se procesiji smejejo in še druge od procesii'je odvračajo. Vsako leto se te procesije mamjsa'joi. Ljudje, ki M pra.v laliko šli za procesijo, naji doanaj oistajajo.
V našem oaisu je potrebno, da te procesije spat ozi'Vijo. AE ne vidimo, kako nais Bog ttepe? Visadco'vrstne bolezni so se zaplodiie po poijili in vinogriadih. Od' Wt odpada listje še prej ko grozdje dozori. VdoOrejci škropiijo trte z vittijo-lom. Teh stroškoiv prej niso poi?;nali. S trte prihaja tla boleizen nai drugo sadno drevje din tudi na krompir. Pri t'ritlndili korenikah so se zaiplodik brezštevilni škoidUjivci, kaiterdm praiA^iijo trtna. uš. Kamor ,se ta g-oiazen zaplodi, trta, poigiaie. Zdaj morajo Siaditi divje trite, da jih iDOitem precepu jejo. Kakšni stiroški ®o pri tem! Če pomislimo, da se naše dežele vzdržujejo s trtami, Jahko racemo, da je to strašna kazen, s katero nas .je Bog obiskal. Pomislimo, še na vremenske neizigode. na velike nevihte, na točo, kaitera uničuje vse pri-d(;]ke, na velike pottase, požare in povo:dn.ii: T/al je pomi/slimo na nagle smrti, s baiterimi na« Bog obiiskuje. Koliko ljudi umrje dandames brox sv. zakramentov! Pomislimo dalje na razne zmešnjave, kaitere so med ljudmi! Kako ,se ljudje med .seboj sovražijo in pobijajo! Pomislimo na krive nauke, ki se dandanes oznanjujejo! — V
resnici žalostni časi sO' se nam približali in po-trel>a je kakor v petem stoleitju po Kristusu, da se k Bogu obrnemo in gia prosimo ujsmidjenja in milosti.
37. Kako naj ,se udeležujemo teh. križe vili procesij? V sitiairiih časiih so bila na več krajih, prepovedana vse tri dni hlapčevska dda, da bi ljudje itmeli čas za procesije. Sv. cerkev je to olajšala, ker so se ljudje pritoize^vali, da ne morejo evogib opnavil dopolniti. Poevetnjaki pravijo': Delo, delo, ne procesije! Kaj. naj odgovo-rimo'? Takim lireiba odgovoriti: Ne samo dela, potrebna, je tudi molitev in pokora. Kaj vam pomaga samo delo, če vam pa 'ema sama nezgoda, bodisi neviliita;, boidiisi toča uniči vse delo-celega lete! Ne samo delo, tudi procesijie moirajo biti! Izbijmo si iiz glave to milseil, da leliko izhajamo samo z delom! Udeležujmo se v obilnem številu procesij, da sil izprosiiimo blagoslova Ijožjega! aa njive, travnike, gozde, za hiše, za kupčijo, za rokodelstlvo, za družino ited.
V starih časih so se ljudje udetleževali teh procesij z veliko ponižnostjo'. Trosili so si pepela na glavo' in so ves čas hodili bosi. Zapisiaino je v sv. pismu, da daje Bog milosti ponižnim. V resnici' so bile milosti, katere: .je Boig delil po teh procesijah, i'zredno velike. Bodite gotovi, da bo Bog tudi na vas i'z:lil obilnih milostii, ko se bomo udeleževali teh procesij z ponižnim in skesanim srcem !
Pri teh pTOcesijaii se že iz staTodavnih ča-soiV molijO' ioa pogejo liitianije vseh. svetnikov, se opravljajo tudi druige moliiüve, 'ma: pr. sv. rožni venec in .se pojejo tnidi razne pesmi. Pri procesiji bodimo zbrani in molimo goireoe — ker je ta čas alaft čais. V tem času rosi Bog svoj blagoslov na vas, na vaše družine itn na vaše premoženje.
■Spomnimo se, kaiko je prerok Jona kliioal po mesitu N;inii\"e: »še štiriideset dni in mesto bo pokončano!« In kralj dn vse IjuidsltA^O' so oblekli spokome -obleke in tudi žival se je poetilai. In Bog jiiim je oidpuisitiO. in ni pokončal meistai. če je Bog storil tlo prelbiiva-veean mestla Niniive,- ki so bili paigani, koliko več lahko pričakujemo mi, ki smo kristjani! Molilmo tedaj in se nam bo- dala, trkajmo' in se nam bo odiprlo'! Kličimo na. pomoč in Bog nas bo rešil.
38. Bral sem to-le prildikoi: Nekii človek .ie nesrečno padel v globok prepad. Ko- je letel v globočitno, se je ulloviil na neko vejO'. Poid seboj 3e ■\-iidel strašno gloibočitno-. Smrt gai je čakala, če bi bil imdel vanjo^. Nad .seboj pa je videli dve miški, belo in črno — ki ste glodali' vejo-. Ce ne bo pomoči, boste miskii vejo- preglodaili isn strašna smrt bo v prepadu. V t'ej .stiski je zaičel na ves glas kli.oati in prosiiiti': »O dot)ri ljudje, pridite na r:omoč! Podajte mi roko, da ne ixidem v p.re-pad!« In ljudje so. res pritekli na pomoč liin ga. rešili.
Kdo je ta človek, ki visi nad propadom? To si ti, ki vdlsilš iiaid peklom vsak dan 'in se držiš za vejico sÄega ziK-ljenja. To vejico ialiko Boig pre-■trže vsak čais. Poleig tega ste -dve miški, bela in črna, d'ain in noč, ki' neprestano glodate naše življenje. Z glodali ga boistie prej ali islej in pot^m sei odlooi večnost. Zato. pa po^snemajmo onega človeka; in kiičimo in progimo vsemogočnega Boga! Stegujmo' roke k njemn, otoračadmo oci navzgoir in kiičimo^: »Pridi, o Bog, na pomoč, ker dinigaoe p'ogiinemoi! «
Nespametiii igovorijo-: »Kaj bom moHi, saj me Bog gotbvo ne uisliÉii. Kaj bom kliical Boga' na pomoč, ko'Sem grešen človek!«
Take beseide so nespametne. Kristus je rekel vsem: »ErositJe iin se vam bo dalo! Trkajte in vam bodo odpnlil«. Cei nais Boig ne usliši, je krivdi vedno na naši strani, kar ne moliano prav.
39. Kaj j'B moli'tev? Katekizem pravi: Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Kadar molimo, dvigamo svojO' dušo pred Boga; in ga pro-sittno, če'sar potirebujemo. Naša duša se v molitvi vzdiguje do božjegai srca, do Jezusovega sroa in kliče: »Srce Je'zusovo^ usm'ili se me! Srce Jezusovo, odJpri sei in daj mi, česar te iDTOsim!« Srečen človek, kafetremu je dovoljeno 'dvigati se v molitvi do Boga im trkati na božje Srce, na Srce Jgzusoa-o! Nia vra'tia kraljev in cesarjev ni dovoljeno vedno trkati, toda na vrata kralja vseli kraljev, na vrata Božjega Srca je dovoljeno vedno trkati.
Kristus je Teked, da> bomo gotovo uslišaim, ako bomO' moili v njegovem imenu. Kako naj torej molimo, da bo^ naša molitev res v Jezusovem im^eaiu dn da bo gotovo uslišana? Kaj pravi-o tem kaiitiekizem?
Prvo praiviJo je: Moti s pobožnim in ponižnim iSircem! Veliko j ili bodi v cerkev iin molijo in poklekujo pred- Niaj'svetejsim, veliko jiRi hodi v procesijah na božja pota-, pa njih molitev ni Boigu všeč, ker ne miolijo poibožno in ponižno. Dv,a olo'veka sta' šila v tempelj moirt, faa-izej in cestnidiar — pravi Kriisfiis. Farizej je bil pre.vze-ten in ni imel nobene pobo-žnosti in ponižnosti, cestninar piaj je Ml p&božen in ponižen. Pairizej je pirietopil k .oltarju im začel prevzetno- tako-le moiiti: »Boig, za/hvadjujean Te, dia nisem kaikor drugi ljudje, raizbojniki, kriviičniki, prešuštniti ali kaikor ta-le icestbinar. Postlim se dvaikrat tednu, desetino -dajem od vsega, kar imam«. Ce's'tninar pa je imel res pobožno dn ponižno srce in je od daleč stal in še, oči se ni upal -dvigniti proti nebu, tem-\-eč se je trkal na prsi govoreč: »Bog, bodi millolsit;iiv memi grešniku!« In Kristus je dostavil: »Povem \-a-m, ta-, namreč -cestninar, j-e šel opra-vičen v svoj-o hišo, orni pa ne!«
Druig zgled iiz -sv. evangelija: Stotaik iz Ka-fairnauma je prišel k Jezusu iai ga prosil, naj mu ozdra,vi bolnega hlaipca. Jezus se hoče odpraviti -tjai To-da stotnik reče: »Gospod, nisean vreden, da: prideš pod mojo streho, marveč reci le z besedo in moj Ma]D-ec ho zdirav. Zakaj fuidi jaz sem olo-vek, ki sem pod oblastjo din imam vojake p-o-d s-eboj -im rečem temu: »Idi!« dn gre in onemu: »Pridi!« in pride in svojemu služabniku: »Stori
to! m stordi«. Ko je Jezus to slišali, se je z-ačudil iii je rekel: »Resnično, povem vam, toliike vere nisem našel v Izraelu«. Nato' je irekel stotniku: »Pojdi in kakor si veroval, naj se 'ti zgodi (Mat. 8, 5)!«
Tako je Jezus takoj usliišal ]Dobožno in ponižno molitev tegia stotnika,.
Naidailjnje pravilo je: Moli in proisi Bogai s trdnim zaupanjem, ila ti bo dal, kar ga; prosiš. Kdor dvomi, ne dobi. Btoig je ukaz-al Mojzesu udairiti' na; .skailo', da, :bii iz iskale privabi.l vode za ljudstvo. Vzdiignil je roko, pa- je 'dvo,mil, češ: »Ali bom mogel prilvaibiti iiz skale vode za to trdovratno Ijiudisrtvo'?« Udaril je po skali, pa voda ni pritekla. Stedaj je z zaupanjem udarili daiigič in voda: je pritekla, da. so se naioiii ljudje in d!a so napojili tudi' žilvino.
Trdno je treba torej zaiipati, ker Kristus je rekel: »Proisite in prejmete, trkajte in vam bodo odprli ! «
Nadaljnje praivilo je: Moli in prosiš kar je resnično potireibno, koristno in Boigu v čast. Ako tdo ürosi,, kar morda, ni, koristno in potrebno, mu Bog ne bo dal. Dal mu bo kaj drugega, kar je resnično potrebno in koristno. Bog se v svojiih sklepih in v svojih delilb ne moti-!
Tudi Job je prosil, kaikoir beremo v sv. Pismu, naj bi ga, Bog otoanil nesreč. Ko so' ga. pa. zadele nesreče— ži.vina mu je poginila, otroke mu je hišia, zasula in ubillai — je Tekel vdano-: »Gospod je dal, Gospod pobral. Kakor .ie bilo Gos.nodu všeč, se je zgodilo. Ime^ 'Goispodo-vo bodi češčeno!« In Boig se je ozrl na njegoivo vdano prošnjo in mu je vse povrnil v obilni meri..
Ko bi tudi' mi tato moiMi in bi bili vdani v v.o'ljo božjo, resnično vse bi nam Bog dal, kajti Kristus je rekel: »Karkoli boiSt'e parosiili Boiga v mojem imenu, ram bo dal«.
Zaidnje pravilo je: Moliti moramo vztrajno,, dokler nam Boig ne da., česar ga prosimo. Krir-stus je rekel: »Koi bi kdo imel prijatelja, pa' bi k njemu šel O' polunoči ter bi trkail na- vrafe in klical: »Prijatelj, posadi mi tri hlebe kruha, ker je nekdo prÜBel k m^emi', pa nimam ničesar'polioziti predenj«; prijatelj pa bi mu znotraj odgovoril: »Proisim Te, ne delaj mi nadlege ob tej uri: duri •so že zaprte in moji otrooi so že z menoj v hrai-mu, ne morem vstatlil itn ti daitii«,- pa bi oni ne jenjal trkati, .aimpak bi še bolj nabivail m vrata in klioail, .resniicrw), ko bi tudi ne vstaj iin mu ne dad zato, kar je njegov prijatelj, bo vendar zavoljo nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Ako delijo tedaj ljudje svojim prijateljem dobro zavoljo nadležnosti, koliko bolj vaš nebeški Oče!«
40. To so po katekizmu kratka navodila, kako moramoi moliti, ako hočemo' bitli gotovo uslišani. Ta naivodila kažejo, kaj se pravi molit«" v Jezusovem im,enu.
Prosiano m trkaijmo vztrajno. Molitev je poglavitno dobro delo, ki je Kristus zahteva. Kdor prav moli, je izpolnjevavec božje besede in ne ]ö poslušavec. Tak ne mra sam sebe.
K O' S© bo naša duša ob smrtni uri ločila od telesa in bo priJšlai do nebešMli vrat, bo- zadnjič po'trkalai: Prosim, od'prite mi! Biagor nam, če nam bo tafcrait Gospod rekel: Pustite jo v moje krailjes'tivo, ker je bila vztrajna, zakaj kdor proi-si
dobi, kdor išče, najde in kdor trka, se mu odpre!
»
* *
* * ■ * « * »
41.	»Bodite izpoMjevavci ibesede in ne samo poslušavci ! « Mož, ki je te besede^ zapisali, je bil Kristuisoiv apostol sv. Jakob, prvi škof v Jeruzalemu. Ustno iizročilo. praivi, da, so se temu apostolu vsled klečanja kolena utrdila, da ni popolnoma nič več čutil. Ta sveti apostoli ni' samo lepo učil, 'ampak tudi žival natanko, kakor je učil. Judje so ga vrgli s strehe jeruzalemskega, templja, a je še na tleh. molil: Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delaljo'. Vojak pribiti k njemu in gai s kolom uhije.' Tako^ je umrl za Kristusov nauk.
Bodilmo' po njegovem zgledu izpolnjevavci besede' in ne samo- pos'lusaivci! Treba j'e po. besedi božji živeti, treba je hoditi po Rristueovià stopinjah!
*
* *
42.	Nekateri mislijo, da so dobri kristjani, ako hod'ijo' ob nedeljah itn praizndikih v cerkev, ako pazijo na vsako mas'uiko'vo 'besedo, četudi bi
njih žiivljenje bilo stelbo. Ce tafcim djudem očitaš, da ne živiijo' pnaiv, bi utegnidi ocligovoritii: »Kaj hočeile še od nas? Aili me hodiano k sv. maiŠL, ali ne j^oslušamo besede božjie?« Takitm moTiamo odgovoriti: To ni še dovoilj! Treiba je tudi živeti po božjih na.-u.ki(h, iireba je tuid'il hodiiti po Kristusovih stopinjah!
Pri pridilgah slilšimo, kaJco grda je prepiirlji-vost, kakO' grdoi je prefcllünjevalnje, kako grda je ne^•oščljiTOSt in obrekljivost. Koliko nevšečnosti prinaša nepoiCnpežljiivost po družiniah itd. Ali se pa poboJjšamo?
Majhen je sjiicer oloiveški jeziček, pa je kakor iskrica v .suhem isenu ali v suhi Silami. Krotimo ga, če hočemo^ biitiJ izpolnjevavcii besede božje in ne-le posilušavdil!
43. Ljudi, kdi sicer zahajajo v cerkev in poslušajo besedo božjo, pa po nji ne žiiviijo, primerja sv. apostol Jakob njim, ki .se ogledujejo v zrkalu, pa brž pozabijo, kakšni so'. V cerkvi se v božji besedi ogledujejo, pa vse hitro pozabijo ''U proti, božji besedil TaivnaDo. Taki niso izpoinje-vavci božje besede, ampak samo poslušavci.
Besedoi ibožjo hoddljo poslušat' tudi Judje in krivovercii, pa, to je ra!z!lika: mej nami in njimi, da moramoi mi' tudi po besedi božji živeti in ne-le poslušati. Znamenje pravega kristjama' je, da živi po Kristiuisovem mauku in zgledu, da hodi za Krisiusom in nosi za njim svoj križ.
Pred sodiijim stoJom nas ne bodo pirasali, ali sino poislušali zvastio nauk o božjih zapoiveidiih in ali jih znamo našteti, ampak ali smo^ jdli iz-polnjevaiM.. Prav tO' veljai o sv. zakramentih. Ali smo jih prejemali? Kaiko-smo opravljali velikonočno dolžnost? Kako- smo- vzgajali družimo?
44. Nairedimo ^'sak dan sklep, da. hočemo zapovedi izpolnj^iaiti, da hočemo moliiitd in rado-voljno in z veselim srcem križ nositi. Stoipajmo veselo in pognmno po ravni poti prolt večnemu zveličanju. Ne zavijajano nikamor v stran! Pri vsakem delu, ki je moramo izvršilti, miiislimo, da je mordai zadnje dolbro delo, katero nam je Bog naklomil aili če ni zadnje, da; nas bo morda prav to dobro delo toilaižiJo o smrtni uri in nam izprosilo pred Bo'gom milost'. Naše življenje na tem svetu je romanje itn ni nam znano, katera bo za!dn.j.a postaja. Prišli bomo do vrat, ki peljejo v nebesai ali pa do' vrat, ki peljejo v poiguibo-. Na nebeških vratih je zapisano: Bohra dela, na vratih peklai pa: Slaha dela.
Kadar začne kmet orati, ne ve, kato bo ob času žetve, ali- bo- doibra ali slaba letina? To pa je gotovo, da je upanje dobre in obilne žetlve, Č3 dobro obdela., dai pa ni nobenega pravega- upanja, če slaibo obdela ali če sploh ni£ ne obdela.
Takoi je z nebeškim kraljestvom! Kdor je hoče imeti, mora čvrsto prijeti za oralO' in za orodje ter čvrsto delati. Delajmo torej veselo za
zveličanje svoje duše, za nebesa, dokler jili ne dosežemo. Tam nam Ibo zasijalo novo solnce, ki ne bo nikoli zašlo.
45. »Kdor hoče živeti in srečO' limeti, naj dela veselo pai moli naj vmes!«
Tako se glaei lepa pesemca! V njej se nam zapovedujete dve reči: delo in molitev. Delo brez molitve ne moire čJovekai osiiečiti, pa; 'tudi saraiaj molitev brez dela ne more človeka zadorvoljiti. Oboje mora biti! Krivo je misMitil, da je mogoče zveličati se samo z moliitvijo', še bolj krivi pa so nazori njih, kateri se za drugO' ne menijo' ko za ta svet in za posvetme reči, kaifcerii pravijo, da je človek ustvarjen samo za ta svet, da tukaj dela dn uživa posvetno veselje!
46. AK je zadosti, da samo molimo in Boga milosti, proisimo? Nauk sv. cerkve je, da ni zadosti, da je treba 't'udii delatÜ. Prav tako uči tudi sv. Pisnioi.
Res je, da je zap-isano v sv. pismu: »Treiba je vedno moliti in nikdar ne odnehati«. »Proisite in se Vam bo^ dalo, iščite in boste našli, trkajte in se Vam bo odfprlo«. To so jDesede samega Je-
zusa' Kristusa m kdor bi jim ne hotel veirO'Vatli, bi .samemu Jezusu ne veroival. Pa zaiMsame so tudi besede Kristusove: Ne vsakdo, kateri po-.reoe: Gospoid, Gospodi pojde v inebeško kraljestvo, ampak, kdoir bo izpolnjeval voljo mojega Očeta. To' so jasne besede! Ne tisti, kateri bo S'a-moi v molitvi klical Boiga na poanoč, pojde v nebeško kraljestvo, ajnpak kdor bo bkratli tudi 'iz-polnjerv'al zapovedli božje.
Sv. Jakob, aa>ostol pra,vi v svojem pismu, da dolbiva človek božjo milost iiz dolbrih del. Res je, da je tudil moHtev dobro -delo, pa kaj pomaga, ako sadno moiliitev opraivljamo, ako pa drugiiih dobrih del ne opravljamo. Kaj ti pomaga, čs itudi noč in dan klečiS in moliš, če pa s svojim Uiènjim grdo ravnaš, če nečistosti uganjaš, če kradeš, če opraivljaiš itd. Zdrava pamet uči, da nam molitev v tem slučaju prav nič ne pomaga.
Dobroi si za(pomnimo, kaij je rekel Bog, kO' jo ustvaril prvega človeka in ko je ta grešil: »V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz kaiere si vzet«. To je tedaj voüa božjai, da jemo kruà v potu svojega obraza, dokler se ne vrnemo v zemljo, iz katere smo vzeti!
Tej božji volji se protiviljo vsi, ki nočejo delati! So ljudje, ki bil radii le na lehko živeli. To ni po volji božji)! So druigi', kateri bi radi le druge slepariiffi, si kapitale zbirali in delavce 'odirali. Takim pravimoi odemhi.
AH je to prav? Ali je to po volji božji? Ne! Volja božja je, da vsi brez izjeme v pdfu svojega obraza jemo svoj kruh.
Zasojeno je ljudem, da jedo v potu svojega obraza svoj kruh. Kdor tedaj ne dela, nasprotuje volji božji, tla. nima milloist'i božje, nima božjega blag0«il0'A-a in nima tudi nobene zadoi^-oljnosti na tem svetu. Če tudi je bogafc, je vendar pomi-, lovanja vreden.
Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo pa moli naj vmes!
47. Drug še bolj pogubonosen nazor, ki ga razširjajo krivi pron'oki med ljudmi^ je: Člo^vek je ustvarjen samo za ta svet, da tukaij dela in uživa posvetno veselje. Molitev ni potrebna. Zahajati v cerkev in sprejemati S'V. zakramente tudi ni potrebno.
To bi bilo res, ko bi človek bil žival, ki nima duše! Ali mi imamo neumrljivo dnšo. Ker jc duša neumilljiiva, iinamo upanje, da bomo žiiveli tudi po smrti. Za življenje, katexo nas čaka po ■smrti, se moramo pripravljati, ker to' življenje bo ali vekomaj srečno ali vekomaj nesrečno. Sedanje ži.vljenje traja: le nekoliiko oaisa, ]jri(hodnje pa. bo večno! Naša duša je neimiirljiva in ustvarjena za večnost'! Zato pa moramo trudi moliti iti sv. zakramente prejeanati, kakor je Kristus za-povedal.
človek, pravijo, je ustvarjen samo, da na tem svetu dela in uživa posvetno veselje.'
Ce bi t'O res bilo, hi za človeka bilo res žalostno. Bolje bi bilo zanj, da bi se nikdar ne rodil. Samo za delo> in za poßvetno veselje? Mi vemo, da je dela na tem svetu veliiko, da je trpljenja obilna mera, veselja pa je ubogo malo. (Jd ziibelke do groba je člo^vek obložen z delom, « trudom, trpljenjem, boleznijo, žalostjo in bridkostjo. Le redki so veseld časi in tii so tako kratki, da naglo minejo! In olo'vek tìaj bi bil ustvarjen samo za to trpLienje, kateremu pravimo življenje? Tega Sli ne moremo misliti od neskončno do-brotljrvega in neskončno usmiljenega Boga!
Krivi preroki obetajo dandanes delavcem in ubogim ljudem veselje in srečo na tem svetu. Kdo bi ne privoščil, da bi se stanje delavcev in siromakov ne zboljšalo? Vsi to želimo. Toda pomisliti moramo, da na tem svetu ni praivega veselja in pra.ve sreče. Kdor išče na tem sveta sreče iin veselja, išče zastonj. Dokler bo svet stal, bo tukaj le solzna doJina, ker ustvarjeni smo, da si s trudom in trpljenjem služimo nebesa.
Ne verujmo krivim prerokom! Ne samo delati in uživati posvetno veselje, treba je tudi moliti, svoje misli k Boigu povzdigovati, premišljevati itd.
Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo pa moli naj vmes!
48. Vai oe-rkveni učemiikiL pa poudarjajo, da je moč moMve veJilta iii da »^lovek več dosoze z molitvijo ko z delom.
Sv. Ludgarda, ki jo praznuj^emo dne 16. junija, je bila praivi zgled oselbe, bi nada din goreče moli. Ži(^-ela je v cd/stercijamskem saimostanu. Njeni molitvi so se priporočali vsii', ker je bila že v življenju na^ glasu, da jo Bog praiv gotovo usliši.
Neki opat oistercijanskega samostana je umrl nalgloma iin neprewdoima. Sv. Ludgarda, ki je v življenju tega opata zelo spošto/vala, je začela z molitvijo iin s posti goreče prositi za njegovo dušo. Kmalu se ji je prikazal pokojnik v nepopisni lepoti ter jej razodel, da bi bil moral bitii štiirideseit let v vicah, ko bil ne ibdio njene moi-litve in njenili postov.
Nekoč se ji je prikazal sam Kritetus, jej pokazal svoje rane in jej rekel: »Premišljuj, kako vpijejiO moje rane k itebi, da hi moja kril, ki sem jo prelil iai moja. smrt, ki sem jo pretrpel, ne bila zastonj«. Svetnica je začudeno 'iin prestrašeno prašala, kag pomenja to vpitje Krisfcsovih ran? Dobila je ta4e odgovor: »Ce boš goreče naolila za grešnike, se bo Bog potolažil ita jih ne bo obsodil v večnO' smrt, ampak se bodo po božjem usmiljenju izpreobrniilii in se zveličali«.
Stara gospa je stopila v cisterdjanski samostan, dai bli! laže Bogu služila. Bila je pa gluha in jo je zelo bolelo, ida( ni slišala, ko so redovnice molile in prepevale^ Nekega dne se je radi tega v cerkvi jokala. Sv. Ludgarda jo je vprašala, zakaj joče? Gospa je odgovorila: »Kaj hi jaz, si-
romašna, ne jokala, ki sem üa/ko giuba, da ne slišim niti slovesnega petja, s katerim caistijo redo'vnice Boga«. Sv. Ludgarda je takoj zaoela goreče moliti za njbogo gospo, potem je vstiala in se doteknila' njenilh ušes. Gospa je takoj preisli-šala in hvalila Boga.
Vojvodiinja braibantska, hai francoskega kralja Filipa, je težko obolela. Ker je zelo' spo-štovaiaj sv. Lu'dgardo, jej je sporočilai v siamof-stain, naj prosi zanjo Boga. Sv. Ludigairda je začela takoj goreče anoliti, toda' raizodeto' jeij je bilo, da vojvoidinja ne bo več vstalai. Sporočiilai je brž vojvodinji, naj opravi dobro spo.ved dn naj se-TDripravi na priboid Gospodov. Vojvodinja je tako tudi storila in kmalu potem umrla. Sv. Lutgarda pa je v prikaani spoznala, da je rajnka dobila nekaj bdljšeiga ko telesno zdravje, namreč A'ečno zdravje in večno zveličanje.
V njenem životopisu cätamo še o drugilh dobrotah, ki jih je Bog podelil po pxipposnji sv. Ludgarde, ki dokazujejo, kako mogočna iin celo vsemogočna je molitev.
.Zato pa je molitev največji blagoslov in največja sreča; za posameznika, za družine in za cele narode. Bog več šteje gore<čo moilitev, ko tvoje pridno delo in daje več dobrot' za molitev ko za delo. Prav mnogokrat se več zanašamo na svoje dglo ko na molitev, zato pai nimamo prave sreče in božjega blagoslova. Oboje mora biti: delo in molitev, a veliko več koristi dmamo od molitve ko od dela. Le na videz se zdi, ida je delo vse in da ni treba molitTO. Ko nas pa Bog kaznuje z nezgodami in s slabittni vremeni, ki
nam v trenotku uničijo vse pridelke, tokrat še-le Sipoiznamo, kako je vse bolj oidviisno od Boga' ko od našega dela..
Vsi zgledi v životoplisiih. svetliiko'v dokazujejo, - da je oljoje potrebno: moilitev in delo. Držimo se tega starega načela:
Kdor lioce živeti in srečo imeti, naj dela. veselo pa moilr naj vmes!
.........................milili.....IIIIII.....milil.......IIIIII....................................................................
ŠTIRIDESETO BRANJE.
ZA PRAZNIK KRISTUSOVEGA VNEBOHODA.
1. V današnjem sv. herilu in sv. evangeliju beremo, kaj je Jezus deial in go'voril v tistih štiri-desetiih dneli po vstajenju do. vnebohoda in kako je v nebesa šel.
V Dejanju apolsltoiov beremo, da se je Jezus po vstajenju štirideset dni prikaizoval in apostolom govoril o božjem kraljestvu, t. j. o katoliški cerkvi, ki v njej nevidoma kraljuje sam, vidoma pa kraljujej-o^ apostoli oziiroana njih nasledniki'. Štirideseti dan pa je Jezus ž njiimi jedel dn jim dal zapo^ved, naj ne bodijo^ iz Jeruzalema, ampak naj čakajo prihoda sv. Duha, s kaierkn bodo krščeni ali napolnjeni.
Ker jim je Kristfus pO' vstajenju večkrat govoril o novem kraljestvu božjem na zemlji in ker jim je obljiubill ibdi' moč s-v. Duha, so aipostoli miislli, dai se boi ustenoiviio novO' izraelsko ali Davidovo kraljestvo. Krifetus jim je odgovoril. »Vam ne gTe vedeiti' časov ali: ur, katere je Oče prihrainil v svoji oblaiati«, 't. j. kedaj se bo uetano-vilo 'tb krailjestvo', vam ni tlreiba vedeti: in o tieon tudi ne popnaševati; »pa prejeli boste moč sv.
13
Dllhai ... in mii boßte priče v Jeruzalemu, po TOej Ju'dieji in Saanairiji in do kraja, sveta;«, t. j. kraljesltVo' se bo seidaj ustanoviio z močjo. sv. BuHa; poi vsej zemlji im. ne le za. izmieteko ljudstvo. Vsi nairoidje celega: sveta' bodo^ v tem kraljestvu. Ko je Jezps 'te besede izgovoiriil, se' vpričo njiib vadiignil in 'oblak ga je vzel izpred njib oči. In glej, dvai mo.ža: v belih obtačillili sta se jim prifcazalla in sta re-kla: »Možj'e galilejski! Raj stojite in gladaite v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet Old vais v nebo, bo prav ta-ko spet prišel, kakor ste ga videli idooega v nebo'«, t. j. Jeizus bo so'dnji idan s.pielf! prišel sodM živih in mrtvih.
Sv. Lukai dostavil j a' v Dejanju atposto'lov, da so se učenci Gospodovi vrnili po vneb'ohodu z Oljske gore. Iz 'tega; isklepamo, dai se je Kiristus vzdignil v nebiesai na Oljski gori.
Jezus je bil ifteej najprej v JeriizaJemii z aipoistdli, pol'em je šel na Oljsko .goaio, in od tu v nebesa. Oljska goipa, je oddaljena od Jeruzalema dvatisoč korakov proiti vzhodni s-tnaini. Na to goro je že pred trpljenjem rad zahajal, lam je včaisih viso noč premolil. Pod to goro .se je pričelo v vrtu Geitsematoi njegovo bridko 'trpljenje, kjer je bil žalosten do smrti in je krvarvi pot potil. Tu je hotel toirej v nebesa i'ti, 'nam v lep nauk, da molitev iin '((rpljenje pomaiga v nebesa*.
2. Sv. evangelisif Mark pniipoveduje v da našnjem sv. evangeliju, da je Kristus tìstà! dan, ko je bil zadnjiič z 'učenci, grajal nevero dn hu-
dobijoi tistih, kd niso veroval: njim, ki so videli. Rekel je poit'em: »PogÄie po vsem svetu ia O'znanjujte 0Vaiiijgel4ij vsem stvairem. Kdor bO' verovali in toi ka-ščein, ibo zvelicaai; kdor pa ne bo veroval, bo pogiiibljeiL«. Sv. evangdfelt Matevž (28.) pa-aivi, dai je Kiii^tuis lekdl ob tej prilikii tudi te-le besede: »Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Poijid'ite forej, učiite vse narode in krščujte j'iOi v im^enu Očeita in Sinai in sv. Duha. TJčite jdb izipoilnjevati vse, kar-koli sem vam zar-povedal. In glejte, jaz s.em pri vais vse " dni do konca sveta«. DoBta.viill pa je Kristas takrat tudi še nekaj posebnega, namr-eč, da bodo tfeDi., ki bodo imeli žir\-o vero, čudeže delali: »V mojem imenu«, je rekel, »bodo hudobne duhove iz-gaaTjalü', no've jeziike govoirili, kače prijemali in ako Ijodo kaj ötiriupenega izpilli, jim ne bo škodovalo; na bolnike bodo roke polagali dn bodo zdra,vii«. S 'temi besedami je Kristins oMjubil tiilstim, ki bodo imield vanj živo vero, datr čudežev. Ti čudeži ISO ise godffili v vseh časiih, ko je^ bilo potrebno, da se je ž njimi poittrjevadai Siv. vera. Gospod je z namii itudi dandanes dn daje še vedno pobožnim dn svetrim krilsltjanom moč, da delajo čudeže, ko je za siv. vero re^s po'tirebno. Kjer je dobra volja in sv. vera, tam je zraiven tudi Go^-spod, ki potrjuje besedo s čudeži. Hudoibdje dn nevere pa Gospod ne potojuje. Kdor ima zdravo pamet., vidi, da: je tudi dandanes roka Gospodova pri nas in da nas Gospod ni zapustil. Le nesipa-metndki in hudobneži ne vidijo čudežev, ki se gode ttadi dandanes.. Nadvečjd čudež je, da nas Gospod ohranjuje, če.pra.v smo tako hudobni, da bi zasGužili, da bi nag pokončal. Žiiviimo po božjih
zaspoivedi'h, .sveto in pnavično im bomo vsak daa videli čuideže, ki jdli Gosipod dela z nami lin ga; bomo vsak dan zato srčno zahviaJjevalli.
3. Čudeži se torej niso godili le ob času sv. apostolov, ampak v vseh čaisih, kakor je Kristus obljubil sv. cerkvi. Sv. Frančišek Ksaverski je mnoigo mrtvih obudil v.žirvljettije, da je potedlDl sv. vero pred paigani. Izpreobrn.il in ki'Stl je skoraj millijo'n ljudi. Umrli je i. 1552. Njegoivo- roko, s katero je čudeže delal, hranijo- v Rilmu, v je-zuütlski cerkvi. L-etai 1680. ®o prenesli nekaj njegovih oisitankov v Smììoo v mestlo Lucem, kjer so ga prehivavci izvoJiili zai paitlroìna STOje dežele.
Pred nekaj letó je bila pro-gilašema svet'niica' sv. Terezija Deteitiai Jezusa. KoKko dokazanih čudežev so takra't našteli v knjigah in čaisoipiiisiih!
Pred le'tii je umri Don Bovsco, ki je usitano-vil salezijamsski red, ki: je že pO' vsem svetJu razširjan. Sedaj je komaj mekaj leit po njegovi smrtd, pa ga že časltimo kot' blaženega^.
O čudežih, kil so zdiniženi z njegovO' sveto osebo, so spisane cele knjige. Komisija, ki je ta čudeže preiskorvala, poudarja zlasti dva velika čudeža, ki istia se dogodila na priprošnjo' bfeže-nega Jaaneza Bosco. Naà vam jih omeniim, kakor objavlja dmenavana komisija:
Sesifra Provina Negro je imela, smi-^tinio bolezen na žellodcu, kalcor so polbrdili zdravniki s prisegO'. Obrnila se je v sknajrii sili na Don Basca in, glejte, v trenoifcku je bila popolnoma zdrava.
Gospa Terezija Galegari je biia nai 'smrt bolma. Imela je irmogo boilezni, ki so jO' spravile nai rob giroba. Vse to so njeni zdrfevnitt priseigli. V tej stiski se je obrnäla nai Dom Boisca, 'in kar v trentftkn je bilia zdte-vla, da ni limela nobene bolezni več!
V katoiliški cerkvi in sicer le v katoSliiški cerkvi se godijo vedno čudeži, ker je Krisitus z namli die- konca weitai. Toi je ravno znamenje, da je naša, TOra in naša cerkev prava. Goispad dela
s sv. cerkvijo din pofejuje besedo s čudeži.
*
* i.
4. In« bojano ®e, Gospod je z nami! Čeprav je odšel v nebesa:, je vendar4e sè svogo močjo in pomočjo z nami, z niami je zlasfii v najsvetiejše/m zaikramenftu. Imejmo- to rej pogum in srčnost, ker Gospod dela z nami. Gospod ne bo dovolil, dia bi se nam kaj takega zgodilo, kar bi bilo v našo pogubo. Kdor reruje vanj in je ki-šoen, bo zveličan.
Zaupajmo vedkio v Jezusa. Naše misli naj bodo vedno pri Njem, naše želje vedno v to obr-njeaie, da bi se moglii kdaj združiiti ž njim v nebesih. .Sv. Avguštiin pravi: »Jezus je šel v nebesa, pojdimo zai njiim todi mi. . . Pa ved'ifte, bratje, da napuli, lakomnoiSit, nečiisitoist iin nobena, druga pregreha ne more z Jezìu'som v nebesai. Ako hočemo torej za Jezusom v nebesa pri'ta, se moramo prej dmebiitl vseh grehov«.
Vnebohod Gospodov nas opomiinja., da ho-diimo po Jezusovih stopinjah, da. živimo sveto in pravično. Naše prebdvanje bodi v nebesih, kjer
sadi Jezus nai dösnici Boga Očeta iaa kjer jie pri^ pmvljen pTosto^r tudi zai nas, če bam.o pravično živeli.
*
5. Kristus je še/l v riebeisa, da nam je pokazal pot.
Naše mrtvo t'ölo bodo: nesli na pokopaJišče — duša pa poj de, ako smO' pravično^ živeili, proiti ne-beisoin. Ko se dragi zia. kom še jočejO', se on morda že veseli v nebesih z angePi in svefoiki. To bo' naš pTA'i nad vse veseli vneboliod. Naproti nam bodo prišle zveličane duše iin alleili, nais bodo pozdravljali, nam čestitali im nas sprejeli v svojo sredo.
Toda še enkrat bomo slavno in veselo šli v nebesa, in sicer z dušo in telesom. Naša teiesa. bodo na sodnji dan vstala, slavno iz grobov, kakor je A-'fifalo Kriis!t'usoA-o 'telo. Kriisitus je s svojim, vst^a jenjem dm vnebohodom poka'zal pot v nebeško kra]je.stA-o vsem, ki svelto in pravično^ živijo. Na sodnji dan bodo pravični z dušo in tfelasom po-secfii zemljo, katera jim je pripravljena nia vseh vekov veke z Jezusom v božjem kraljestvu.
(i. Kristusov Vnebohod nam kaže pot v nebesa, t. j. v srečno zemljo zveličanili, ki je obljubljena kratkim. Kristus je rekel: Blagor krotkim, ker lodo zemljo posedli. Sv. Jeronim raz-
laga tte besede tako-le: Poisedii bodo zemljo iiive-čih, t. j. nebem koit dediči, ne kot delarei aili hlapcd, aaiipak kolt! olttrooi, ki imajo dedno pravico. Tiigta zemlja;, o kateri gOTOri Krisltus je po razlagi sa^ Jeromrna zemlja živečih na vse vekd, a po pravici radaigago nekateri, da pomeni na, sploh vse to, kar nam je Btog dal, t j. zemljo mrjočih ali zemljo, po kaiteirÈ hodita dta zeml;;0' živečih, ki pro'ti njej romamo. Posedli bodo božja dobroite kot otroci božji iin radii tega koti dediči božjega kraljestva. Te beisede Kirisilbsior^^e se ujemajo z besedami; Blagor mirnim, ker otroci hožjl hoclo imenovani. Potìemtla'kem se krotkian im mirnim obljublja skoraj eno ter isito. Krotkost dela dodiče božje, mir dela otroke božje.
7. Vpraša se, kdo so krotki in mirni, ki jih Jezais tako priporoča in hvali? Ali nii moTda me} njimi nobene razlike? Je razlika! Oboje pai je za človeka zelo pdtrebno, dia .se nič ne čudjitao', da: je Kiistus na gori -drage reisnilce opustili in raji te dve reči nad vse poiudairjal.
Kdo so krotki? Krotki so- tisti, ki ne godli--njajo, se ne jezijo iäi toigotijo, 'ne razsajajo in ne preklinjajo, ko jih ali Bog tept' aüi pa ljudje, tudi ne, če jih tepejo budobni ljudje po krivici. Imenujejo se krotki ali ukročeni, ki jih pa ni oik-ro-tiilo železje ali ječa, kakor leva ali tiigra, ampak sv. čednost, pobožnoet in potrpežljivosti. Ta krotkost, o kateri gorari Krilsfe, izvira iz ponižnosti ioi poitrpežljivoisti. Zato je Krisilus najprej poudarjal .sv. ponižnoist: BlagOT ubogim v duhu,
ker njiih. je ne-beško Kraljestvo, patem pa krot-kost, ki se izvajal iz ponižnosti. To dvoje je v z^ezi.
8. Iz tega je pa tudi likratì razviidno, kako velike važniosti je kroitkoist z;a ^1sakegla .posa-mieznega öloivekia in zlksti za družilnjsko dn drn-žaibno življenje. Kiafcoir pravimo o sv. ponižnosti, moramo Teči tudi o kroitkosld, da je ni čednosti, ki bi Mia tako važna zjai človeško življecaje. čloivek, ki ni krotek, ni prav zia prav nikjer poirabljiv in se sam siebe poiMsoid oaiemogooa in iuniouje. Tak človek ni) riditi za jda^nžiiusko življenje, ker naivna z ženo in z oitroioi kakoir žiivlall, kakoir lev in tlilger. Tak človek ni zia' nabo v nobenem dnustvu im sploh niikjOT, ker pomsoid Ile razdi'iina' db uinfičuje. V svoji jezi in togoltii raizbije in zapriam Aise, kar ima, da se le njegova voiljdica zgodii:.
Vse dirug-ače pa' je s fcroltikim človekom. Takega poTOOid Tfaibijo, talk je poivsod koràsten, keine razdiina' im 'ne mniičuje, ampak le zidia, tak vzgaja, svojo družimo v potrpežljiilvoistii iln množi premoženje, ki je poltlrebno za vzdrževanje otkiok. Na 'f!a način dobi zemljo v posfest' že v tem življenju.
K.ar pa.iizvdra njegoAia kro^tikost iiz poniižnosti in ni torej njegioivo srce naveziano na ta svet, na posvetno piremioženje, na ]joisvetmo veiselje in na. posveiline oaisiti, amipak na Boiga in nia Jezusa, ki sedi na tlesniioi božji, zlato je tak človek iliediič večnega kralj eis't(va. Kdolr 'dela vse za čaisit božjo, bo tuidi dobil čast. božjo — večno kralj^estvo. Tako ja
v vsaikem oziiriu iresindoiLo, bar pra.vi Krisitiuis : Blagor fcr;o(tikiim, ker bodo zeanljo-posedlM.. O tej kroit-kastì, dizviirajoüi iz ponižnoistii 'im poitippežlji.voiSiti, giovoffii na več mteisltiili tudi sv. Pavel v piismih, pa končuje A^selej z beseclaini : Če bomo deležni Kri-ö't!uiSO'-\-ega žMjenja. iln topil jen ja, bomo deležni iudd Kmsituisoive oastli in njegoTOga vdllčastva.
9. Nefcaj poidolbnega je lilziraženo v besedaih: Blagoa* mirnim, ker oifiroci božji bodo imenovani. Mirnii iso' 'forej ottiroioi božjiii. Vemo p'a, da so oHroKi dediči., 'dtirolei! božji tbrej dediči božjega krailjesib^^a. Krdsitiuis pa je rekel, da bodo kroitfki podedovali zemljo, t. j. kraljelstt^vo božje. Iz tega je razvidmo, da 60 kroifeii din miimi skoraj eno ter ilsitiO', prav kakor otlroti din dediči. Krotki so- itdlslt'i, ki v po-nižinositi iai poItlrptežIljiK-oisItii preimšajo vse nezgode, da se nič ne jeze, nič ne prekldinjajo din nič ne razisajajo', milmi pa so' tiisitdi, ki tudlii premašajo vse nezgode v pondžnoisitif dn potepežljaTOsiti in se ndč ne jezijo, nič ne pireklilnjajo litn niič ne razsajajo, a «e hkralti ozdirajo na Boga koit na očeitla, ki jdm. bo pomagal koit oftrokom. ,se ozitójo na božjo roko, ki jdih bO' irešdila in dviigniüla kot oitroke. Z mdrnoii^tjo je zdiruženo otroško upanje v nebeškega Očeifia iai olliroška Ijubezein. Zato imemuje KriiStiu-s mdli-ne — oltfrioke božje. To je mir, ki ga sveit ne pozna in ne more daltii. Otlroici božji «o uitirjeni v ljubezni iai anilotìti, ida jiili ne more nobena po~ svetoa stvar veiseliitd, pa ^hudi noibenia sit'var žalo-ätiitd. To je krščanisfca poi]:ollnoist, ki ji je zagoioiv-Ijieno zveiliioainje.
10. Blagoir diružiiuam, v kateirili viladu ta božji mir, ker ž njim je združena sreča iin zaido-voJjnoist, . koiliikor je> mogoče v tej sollani dollini. Otroci takiii dli'užita so ko o/ljčiie vöje, ki rodijo oibiilo sadu. Take družitne iiimajo' nobene skrbi ne za življenje ne za jed ne za telo ne za oiMeko, ker Oče nebeški jim naaneitiuje vse te r-eči v obil-nositi. Njito. snce je pri Jezusn, ki sedi na desniici Boga Očeta.
Pogoj zu ta mir je brezmadežno, pravično življenje, bajitÜi g-reli ^Ma prepire, zdražbe in ne-zadovolljnasit. Za ta mir se moirai potegovati vsak posameznik, pia tludi družine, občine in clržiave. Kjeir nii tega milru, ni pira ve sreče. DTŽa^-e, v katerih ni pravičnega življenja, morajo- razpasitii.
Raizviidino' je, da pripoiroča sicer Kriistius majbine, preiprosle reči: kroitikesit' in mir, a dia so te miajline in prepraslte reči tako- važne in velike, da je vse naše srečno življenje /in toidi zveličanje odvisnoiiod njih: BEagoa* kroittkim, ker bodo zemljo posedli, in blagor mirnim, ker bodo oitlroci božji iinenoManii! Ako teà majhnih reči ne izpoilinjn-jemo, ne morejo biftJii dollgo skupaij ne družine, no drnštlMa. ne držaive. Kjeir ni kroifkoisitii in miru, m.ora ^e kmalu riaapastii. Starü latinski prego.-VOI* priami: Kjer je ledinost, rasitejo- tudi majhne reči, kjer je pa zdraižba,,nazpadejoi 'tuidi največje reči.
Dia poetianeanoi oitlroci božji in da; kdaj posedamo zemljo, imejmo svoja srca pri Jezusu na deisnici božji, kamor je današnji dan odšel. Kvišku spoa! — nam kliče sv. cerkev. Kviška siroa k Jezusu v žlato^ti in veselju, v bolezni din v zdravju, v bogasitlvu in ubošfvu, kvišku srca. k
Jezusu v Yiseh okoiliščinali pozemeljBkega življenja! N.a fcotncu bomo slišali besede GoiS'Podoi\'e: »Prav, tlobni in zvesti Mä.pec! Ker si bili v maiem zvest, te hočem poistaviita čez veliko^: Piojicli v veselje svo.je(ga Gospoda!«
11. Kristtos je odšel daniašnji dan nebesa iai zapustil svoje učence in apoisWle na zemdjii, da se tukaj tirudijo' in si služi j o. s ponnoičjo mili osti božje večno kraljesitivo. Mi vsi snro' dalawi v Kri-sfflusovi cerkvi. Pofcliioaind smo, da dobro delamo in da si z -dobrnkni deli pridobimo nebesa.
Spomnimo se diaines priilike, ki jo je poivedai Gospod svojim učencem: »Nebeško kraljestvo je podobTO; öloiveku, ki je šel na tuje. PoMical je svoje htepce din j,im izročil svoje Mago. In dal je enemu pet t!a.lentov, drugemu dva, ti-e'tijemu eden, vsakemu po njegovi zmožnosti in je odrinil. Šel je pa.' tla, ki je pet tiafen^tov prejel in je kupčevail ž njiiani in je pdt drugià pridobili. Prav täko je t'udì tiätii, ki je dva prejel, pridoibiil dva druga. Ta pa, kii je te enega prejel, je šel in ga' zakopiall zemlljo in skril denair svojega, gospoda. Pö dolgem času pa pride gospod tiBtiih Maipcev in hoče ž nj.imi obračuniltij'. In je priBltopiiH 'ta-, ki je pet talentoiv preji?! in je prinesel pet drugih tklentoa' in mu je rekel: ^Gospo^d, pet tialentov si mi izročil, glej, peit drugih sem piridobil«. Njegov gospoil mu je rekel: Prav, doibri in zvesiti hlaipec! Ker si bili v malem zvest, te bom čez velilco postavil: Pojdi v
veselje svojega giaspoda!« Pa tudi ta, ki jei dva, tailentia pTejöl, je priisiforpil in rekel: »Gospod dva Men'tia si mi liizriooill, glej, dva drug,'a sem prildo-biil«. Njegov gospod mu j© rekel: »Prav, dobri in zvesti hlapec! Ke^r si bili v mailem zvest, te bom čez veliko postavili: Pojdi v veselje svojega gospoda «.
Ko je bil pa pristopil tudi tia, ki je en talent prejel, je rekel: »Gospod, vem, da si trd ölovek, da žanješ, kjer nisi sejal in potóras, kjer nisi riazsipai. Zato sem se bal ter sem še^l in skril tvoj talent v zemljo. Glej, tukaj imaš, kar je tvojega«. Njegoiv gospod pa je odgovoTil in mu dejail: »Hudobni in leni Miapec, vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal in pobiiraan, kjer nisem razsipal; torej 'bd bili moiral dati moje denarje menjiavoem in kadar bi bili jaz prišel, bi bil prejed svoje z ohre.-;tmi. Vzemite mu torej talent iai dajte ga. oiir-mu, kateTi ima deset talentov. Zakaj vsakemu, kateri ima, se mu bo dalo^ in bo ob Uno imel; kdor pa nima, mu bo še to, kar se zdii da imai, o'dvzetio! Nepridmega hlapca pa v,rzite v venam jo temo; tam bo jok in škripanje z zo'bmi!«
Te prilike se spomünjajmo danes, ko je Go-spoid odšel na tluje. Dali nam je vs'akemu svoje talente, eneanu pet, diruigemu dva, tretjemu eden. Bodimo piridni, zvesitli in poži-lth^ovai^mi, da si talente ]jodvojiiimo; d'a nam bo Gospod rekel, ko bo prišel ob smrtmi uri po nais: »Prav, doJbri in zvesti hlapec! Ker si bili v malem zvest, tte bom poistlavill čez veliko. Pöjdü v veselje svojega go-spod'a!«	s=
12. »Danes je svet' in slloivesen god vnebo-boda Göspoda našegai Jezusa Kriistuöai; r'aidiijnio in veselimo se ga!« — Tako je daiiiašnjli' dam na-govDTil sv. Avguštiim vexnike 'ter jih oipoaniniil, da je vnebohod vesel praznik, kaiteiieiga se mioiramo veselita, kar stia se vHeiböhadla JezusoTOga razveselila neboi in zemlja'. Sv. aipoisitoS so bili sffloer ,s prva nekoliko žalostaii, pa so se kmailii potem utiolažili in se z veseljem. ™iilij v Jeruzalem, kjeit so pničakoraJd. priboida sv. Duba.
Takoi boidi 'tiuidi za na,s vnebobod vesel dan. Ni riaiztoigai, da bi ee žaltetlilli, kaj'ti Kristus je šel v nebesa:, da nam pripravi pirostlor: »Grem tja, da vam piPipraiA-dm prosttbr. Ko bom odšel in Mam prflsltloir iDa'ilpra.viill, bom spet prišel in vas k sebi vzel, d!a. boisite tuidlii vii, kjer sem jaz«.
13. Od vneboboda. dalje so apositoJii vedno mMilli na' Jezusa in na. prostioir, kd jiim je ppi-ppaVljen v nebesdb. Tako moramo tudi mi biti vednoi v d;ubiu obrneni naivzgor, kjer je Jezus in kjer je naš prai\d' ptrositlor. ■ Sv. Avguštin pravi: »Danes je Jezus odšel v nebesa, pojidilmo' za njim v svojib mislih in željah, v svojem duhu, da bi mo'gld ob SiVojem čaisu iti v nebesa tuddi tetesno «.
To je zlati nauk današnjega dneva: Kvišku srca! Kvišku SToa k Jeznsu, k Mairiji, k angelom in .sve'üni'ifcom v nebesih! Veditoo pa, bratje, da na,puh, fekomnoisit!, neoisitosit in sploh nobena druga' pregreha ne m'ore z Jezusom v nebesa. Ako hočemo' toaiej kdaj z Jezusom v nebeisa ptriiti, se moramo grehoiv iznebiti. IznebiMi se moTamo
jiaipuha, lakomnosti, nečistosti, nevoščJjivoeti, požrešnosilii, jeze iin lenobe v siužbi božji. To ne gre v nebesa, fo tlačli' čtoveka k ttom.
Sv. Avgušibitn pira,vi, da si naptraiViiniO' istbipn.je v nebesa., če premaig-njeimo^ presidino, skušnjave in se modiro oigiiibljemo' greha;. ZatO' moramo po-giumiio z noigamai sltioipa'fe na skušnjaive in na greh. To s(o sitbipnje^ na. desitivi proiti neibesom.
Boidimo' modri! Skrbno se oigihajmo visega, kair nas tiačii k tlom dm tept'ajmo z miočno nogo naipiih, lakomnofeit, nečiisltiosit, nevoščljiK^ost, po-ŽTešno(?t, jezo, Jen'obo. Ti grehi nam zapirajo nebesa. Ce smo pa' kdaij grešili., kesajmo se in delajmo vredno pokoiro, da bomo mogli spet kvišku stoipaiti.
14. Nekait'öni stairi pisatelji pišejo, da' je Jezus na Oljski goiri. na mestu, kjei- se je vzdignil v nebesa', vtilsnil v zemljo- svojo stopinjo. Tdislta Je-zus'Qiva' stloiMlnja kaiže pirotli nebesom. Te atioipinje ne bomo nnoridla mi nikdair vildeli in ise je- ne boi-mo nikdar didtieknili. čeprav hi .sie ne mogli nikdar ddtekniiiti z nogo ali roko 'tiste iSitlopinje. moffaino A'endair vodno to 'delaitii, kar stopitoj'a po-menja, t. j. moiramo za Jezmovim zgledom hoditi navzgor in ga. poisnema'ti v tlrpljenjiu ita v težavah. Sv. Peter nam kliče: »Kiriistius je za nas br'pel in nam dal zgled, da hodimo po- njegoiviih stoi-pinjah«. Njegom poltrpežljivost v tirpljenju in njegovi lepi z.g,ledi božanskega žil^'ljenja —■ to so stoipdnje, pO' kaiterrih moinamo' hoditi, da. pridemo kdaj k njemu v nebesa..
Naj ®e vsakdo izmed nas, kar nas h: odiraistìSih im malLih, vpraša, ali stoipanio po stio-piinjah Jezuščkaj in Jezusa? A'M smc 'tako po-niiižnii, poMevini, pioiitapežljiivd, liubeziniiivi, ctobrot-Ijdivi, kakor nam je dial zigied Jezus? Kar ismo do sedaj morda zamudaili, nadomesltìmio v bodoč-nioöti, kajiti ni moigooe priti v nebesa po drugik' stbpiaijab ko po stoipinjah Jezuso'vih.
Srečni bomo, če bomo moigflii na koncu svojega žiK-i]jenja xecdi s pobožnim in pTavičnim Jobom: »Svojo iKogo sem postavljal na njegove stopinje, hoidlil sem -\^ednio to poiti in nisem od n.ia odsto'pil«.
Kvišku toTej svoje srce in svoje misli! Jezu?, ki sedi na desnici Boga Očeta, nas kliče! Ne stta-šimo se nobenega trpljenja in nasprotovanja, ker plačilo v nebesih bo veliko.
15. Kris'tü's je šel v nebesa, a pomniti moramo, da. je šel v nebesa po bridkem trpljenju iu smrti. Zgled nam je zapustil, da hodimo po Njegoših etoipinjah. Če so Njega sovražili, bodo tudi nas. Kdor je z Jezusom, mora biti na to pripravljen.
Kristus je znamenje, kateremu so v vseh časih hudo nasprotovali. Trisltb let je ttekla mu-čeniška kri v potokih in še d'anes ni mučeništv® končaio.
V 'teh hudih časih se je cea-kev oizaTaJa ioa so se sv. muceni'ldj iln iiTUßenice vedno ozi/ralli na vzgoir, kjer sedi Jezus na desnici Bloiga Očeta. »Vlidiim neheisa oidlprita in Jezuisa na desnici Boga Očetai« ■— je Micad m'. S't'efan oh smir'tni uri. Od taon 80 dobivald: moč, tolažbo itn inoidroisit. To velja ' tudi za nas. Ce hočeimio' sveitoi živeiti, se ni-aramo 0'ZJiiraiti le naivzgior k Jozneu, ki sedi na desnici Boga. Očeta. -Od tam prihaja vsa sveitioBt. Nikdar ne bi bili mogiii sv. mučeniki prenesiti tollliko tlrpljenjai, ko^ ne bi bili od tiam dobivali močL in luči posebne midlioisiti božje, nikdaT ne bi bili mogli spiö'Zna,va.vci in sv. device premagati toliko zaipeljiivoßitii it'ega sveta., ko ne bi bila od tam prihajala. tolažba .in milost.
16. Naj navedemo nekaj zgledov! Sv. Av-gušKitti prišttevia sv. Perpetuo in sv. Felicito mej največje svetnice - m.učenice katoliške, cerkve. Nj.ijn mfučeništlvo je bilo dolgoibrajno, a oni se nisite usllra.šilla!, ampak ste z zaiu-pianjem zrli v nebesa, kjer sedi Jezuis na desnici Boga Očeta. Obe S'Ite bili mladi poročeni ženii, ki site imeli sinčka, še v nežni sitiairositi.
Sv. Perpeltma je imela sltlarega, o^oeta, ki je bil paigan. Ko je .sO/išal, da so- njegovo hčer Penpetuo zaprli radi krščanjske vere^, je naglo prišel v ječo in jo začel nagoivairjati, naj mu ne dela sramote. Začel joi je pretepati in z nogami suvati. Nato so. jo zaiprl v sit,rasno ječo., a ni izgubila poguma, še tiollažila je svojo mater in svojega brata, ko sta prišla v ječo na obisk.
um
Za. nekaj daii so^ s.v. Perpetuo in sv. Föliidito in'i'vedTi .pi'.ed sodiniika'. Obe ste sitamovitno izjavili, da ste kmistjani in da ju nobena moč ne more pri-praiViilli do tega, da hi darovali nmlikom. Oče Je prinesel na- sodišče malega simčkai sv. Perpetue in joi je roltül, naij se usmillai vsaj malega oitirofca. Del jej je oltnoka v naročje dn je jokaje rekel: »Reši si žii\ijeinje, ker le tiako je!rešiš nam«. Ona: pa je. 0dg|0W0irilai: »Knilsltiuis Jezuis me kliče k si-jaijnem-u muoeniištvu, ne bom ga zaitajila radi ljudi! « Oče jo je hoitel s silo odvesti, tioida odgnali so ga s patiioo. Hčerka je biiiJa tako žalostna, daj so očeta. teiDlli', da je reMai: Trpela sem, kakor da bi bdlii mene tlepli.
Sodinik je dal sedaj obe najprej po. obrazio l)iit'i,, poilem pa j;L je obsoxlil v :smT(t: Pri prvi gle-dalliišloi, pirecfetavii naij bi se obe vrgli divjim žd-vailiim. K-ar pa: ju živali niiso popolnoma umo.ril8, so pagami zab'tevalli od sodnika, naj ne izpušča več dirugSli' živali nad žen's:kd, ampak naj se jima glaivii oidsečete. Tako se je tudi zgoddlo'. Pri sekanju sv. Feliicite je glava takoj odileitela, sv. Peirpetfuai pa je več tirpefe-, ker se je pnii udairee ponesrečil in jej zadal le gloiboko rano, da. je od strašne bolečliine za.v.pila. Šenle im. dirugem udaT-cu je gtlava '.odletela.
V -trpljenju je te m.učendoe din vse druge, ki so bili ž njima tolažila dn naivdušeValia misel na nebesa, kj-er sedli Jeizuis na desnici Bo.ga Očeta. Ž njimaj v ječi je bil tudi neki Sahir, ki je imel prl-kaizen, ki jo je sam tako4e o-iÜisal: »Naše muče-ništvo je bilo ko.nčano, naše: d'uše so- se že ločile od telesa in štirje angeli so je spremljali proti
14
solnčnemu vzhodoi. Zdelo se nam je, kakor da bi stoppali na lepo položno višino. Ko smo prekora-oiili pr\'i hnog, zaigHedaili smo neizmeirno ioič in jaz sem dejal Perpetai, ki je stopala poleg mene; »To je, kair nam je Gospod oWjubil; zdaij smO' dosegli oMjuibo«. Aingeli so nas dvignili in preinesli na^ prositoii', ki Je bil podoben prdjötnemu va'tu, kjer so raistla rožna drevesa dii cvetke vseh vrst. Drevesa iso hil'ai visoka ko .ciiipa"©se iln lliis'tje se ;ie zdelo, kakor da bi žarelo brez prestamka. V tem vrtu smo imšM štM druge aaigele, ki so bili še svitlejši ko prvi. Ko so nais ti ugledali, so nam izkazali čast in so začeli drug drugemu govoi'iti čudeč 'se: »Glejte, to so ti, to so -tli!« Angdli, ki so nas nosili, so niais spiusstili spoštljivo nö, tìla. Ho-dliili smo potem nekoliko časa peš po široki cesti. Tu ismo srečali Jukunda, Satuimija in ATltiaksija, kalere iso mej zadnjim preganj'ainjem žive sežgali in Kvintia, ki je umrl v ječi. Prašali smo: »Kje so pa drugi?« Angeli so nam rekli: »Vötopite Ì3i pozdriaivi'te najprej Gospoda!«
Prišli smo do proistora, ki so se mu stene svelile kot luč iaa pred vrati so bili štiirje aaageli, ki so oblačili v beilb oblačila vse, ki sO' hoteli vstopiti. Ko smo v-sitopiili, smo slišaili sogl&isne Iti neprestane klice: Sve't, svet, svet! In 2}a:gledali smo belega clo'veka nia pirestolu, ki je dmel lasi bele kot sneg in mlHadolstefti obraz; njegovih nog niiismo videli; na njego^vi, d'esni in levi 'atrlani so stiaiM šti;rje sitarešilne iin zia njimi še več druglh. Ko .smo se s svetlim spoštovanjem prilMfižali pir-e-stolu. Fo nais aingeli dvignili. PoUjubilld smo ga,, on ra nas je z roko pozdraivljafl. Starasimi so nam rekli: »Pojdite in veselite se!« Jaz pa sem
rekel Eei-ipetui: »Sedaj si dosegla, kar si želeto!« Ona pa Je odgovorila:, »Bogu hvala! Že v življenju sem Mia vesela, a sedaj sem še bo:lj vesfilia! «
Ko smo pTiišlli A'un iz dvorane, smo našli «a mno-go drugifc bra'tlov muceniikov. Ne'pioipfeljiv vonj niais je deM popolnoma zaidoivoiljne in srečne.
17. Sv. mučeniki so trpeli strašne' muke, a vse so radovoljno trpeli, ker jih je tolažil pogled na nehesa. Pogled na desnico Boga Očeiti^, kjer sedli Jezus Kriistms, jim je sfediil strašne tirenotk;© mučeniške smrti. Ta miisel naj bi i.udi nsTn dajala moč in luč, poltrpiežljivost, vztlrajnoist', sve-toiSit in mülioisit.
Ko je cesiair Diiloklecijan v 4. s't'oletjii preganjal krastjame, je na mordšču bila mej gtledavci tuidii isv. Siftaitloirinice, t!afci1ait še paganka;, ki se je čudiila, .s kakšnim veseljem gredo krisljani v smrt. Rekllai je na glais: »Ti ljudje gredo v smrt, klaikoir da l^i šM na gostijo. Kdo je ta Jezus Kr , M gia- neprespano Mličejo?« Krščanski mladenič, ki je stlal zraven nje, jo po.duči. Te'daj reče mla-deaika. ki jo je bida miiSoBl' božja presunila-. »Go-spoid Jezus Kr., ptìaivi Boig kriistjianov. od^pi"'! mi oči. da bom videla ]3rekraisno luč onega sveta. Reši moje življenje pogube in izkaži mi svojo usimiljenosit!«. Še ni bila teh besedi izrekla, so se jej nebefiia: o.di]3irl;a v priikaizmi din v nebesa so plavalce duše sv. mučenikov. Pagansko dekle Si'tirato-nire je ta pogled tlako prevzel, da je brž skočila
s isedeža, s kiat&rega je g^Ieclala sv. mučeinike, šlai k njihovim tanxpliom ioa vboi iz sebe zaklicalla: »Gospod Jeziius Kirdiste, podeli mii' miloisit, da bi se mogla zdnizitò s temi ži-lvami dn da' bi se mojai kri zdir-uai'l!a; s krvjo feh muoenikov! « Tako isilno joi je bil prevzel poigfied rua sv. nebesa, kamoir so placale duše sv. maioenibov! Od takrat ni drugega mislila ko' na sveta; nebesa', kjer sedi Jezu.5 na desiijci Boga Očeltiai Pridobila' je za sv. vero tudi svojeiga žemitna Sedevka, s katenim je tirpela s'tlaaiöviltno in poigmnno siinašne muke. Oba sitia bila takO' polna; s'v. Duha, oba tako razsvil'tìljena in v sv. veri, v upiaaaju in v Jjiibezni uUrjena,, da ju ni mogla nobeniai moč več odtrgaiti od Jezusa-. Ta dVa .sta gledala nöbesa odprta, kakor sv. Štefan, ki je mej kamenjamjem klical: »Vdiclim nebesa odprta.!«
Sodnik je oibsoidÌ!l loba v smrl Preden ?o jima pa odBekalli glavi, so ju ma sittohovilt! način mučili. Sodnik jimai je dal pTevrtiaiti nos z razbeljenim železom; Sttaltonice so na les zvezali ter ji noge prevritiHi ■ s svedrom; obema so 'tudi roke odsekafli. Ker je IjudJsiti^nO' začeto vpilli naj soicln/ika., dail ju je ve'siti na: liritboek, kjer so jima glavi odisekaii. Pred smrtjo sta molila- »Gospod Jezus, sprejmi mojO' dušo!« Ker je iz njiju tele-S'a; tekla kri kar curkoma, so ljudje ib- sv. kri lovili ter .Sli jo ohranMi kolt diragocano relaikvijo.
Takega 'tlrpljenjia me M mogel člo-vek pren-'Sti brez posebne miloBltÜ božje. Tlilštla. posebna milost < je delatta mučenjike srečne, vesele, zadovoljne v največjem trpljenju. Njili duša je gleda,ia odprta nebesa, kjer sedi Jezus na desnici Boga Očeta,
Nekateoim sve-tinikom se je tildi Mlairi-ja prikazala, jim prdne^a dete Jezusa, katerega so iSineli prejetli v nairočje. Vse to je poseJjna milust, ki je deliafe: sveltoike lin aveitlnliice božje ikidi v
trpljenju neskoinčno zadovoljne iiii vesele.
*
* «
18. V nas, navadnih ljudeh, zadržuje meso in kri, dia ne moremO' gledati nebeških reč:. Kdor pa krotì svoje telo in svojo kri z bedenjem, postom, z miolliltlviijio, s premisijevanjem in s po'-koro, gleda božje .reči v dirugiačini luči. Takim svétilm oiseham ise jejtkidi Jezms večkrait; pnikazad m so večkrlait güledlali nebeške Teči Sv. Arnulfu, ki ga pimnujeimiO' dne 30. jiuniiija, se je mej molitvijo prikaizal Jezus, ki mu je rekell: »Kaj želiš od marue? Kaij tìaij tii eltloriim?« Sv. ArmiM ma odgovoTd: »Gospod, saj veš, kaj želim?« Giospod mu je rekel: »j4]]iii ti! njil idloviol-j, da sem se radi tebe iičlovečdd, ida s'em 'radi itiei>e trpel aaaii'öavanjii, pljuvanje, te pen je, da so mi tirnjeA'O' krono- deli na glavo in daj so z žeMji prebdUi moje noge in Toke, da: so me nagega piiiLdiH na kaiiž, da sem s svojo ismntjo prema'gail ism^rt, da so me zločincem prišteli isn me nedbilžnega o,bsodili v smrt? Ali ni ilo dovolj?« Sn-elltoiik je odigovodll: »Ti veš, o Gospod, da md t'o nd) dovoilj!« In Gospod mu reče: »Dvigni oči više, da boš gledal prečudne reči, ki ifii jih hočem pokaizaitii,!« Svetbik je dvigniill oči in je videl kore sve'tnikov in .svetnic božjih; videl je ko.re 'angelov v prečudni sve'tSlo'bi. Svetindk je vse to občudovali, toda njegovo sirce se nad tem ni moiglo še umilniltd. Gospod mu reče: »Aid Ki ni to
dovolj, atì se liooeš še Mise clvignilti?« Svetliiik reče: »Go'spod, tb mi ni cliovoilj!« Gasatoti reoü; »D\'.ignii oci više in boš gtedal nnogo' 'sHian-rao mater, kailero ti hočem pokazati«. Dvignil Je oči in zagledal nad angelskimi koiri presladko in preljubo mater Marijo v täfcem sijaju, dia se ni mo-ge'1 naigledaiti in prečudiKtii. Toda vse to ga ni mo-gillo še zadovoajiitd. Ko vidi Gospod, da ga tudi to ni še p'oipioäinioma zadöYoljülio i!ii da bi rad prišel do samega ilrojadlilnegai Bogia, mu de: »Dviigmi se torej še više, občuduj iai užiK^aj ^^ils'okos!t' in nepopisno vesdje mojega veličasitlva! « Ko je zaigtedal J'sizusa na desniifci Boga Očeta, se mu je zdeio, d!a se je pogrezniil v ned'zmerno globočiiino božje luči. Začel je uživati samega, večnega in vsemogočnega 'trojedinega Boga. V tem užiK-anjii olb-dtaja večno žMjenje. Še-le ta pogled je sv. Ar-nulfa popioilnoima zadovoljil in umiril.
In Jcizus, ki je ž n.fim go^'orill, je iizginiiil.
Take i.z!redne pirikaCTii so imeli l'e .sveitaiiki in s\-s<ifnÌ!CG božje. Pa fuidi mi nismo zaipnščeni. Bog piOŠilj'a 't'udii nam v bedenj^u ntn v sanjaih razna naivdihovanja, razne prikazni, s kaleirimi nas opoaninja, OTatni din vodi po potlu pravičnoisti in svetosti. Ta navdiho^-ianja, ki so pioisetaa milost božjia, moramo preimišljevatli, jiii obraöaitli v dobro in po njih uravnavati svoje ži-\^ljenje.
Kako niami Bo^g navdihuje dobre in zveličavne misli tudi v saaijah, nad pojaisni ta-le zgled. V petem is:tbleitju pO' Kr. r. je živel sv. Peter Kriizolog. Takräi' je umrl škof v Ra^■eni in volliti so morali po tedamji šegi novega škofa, katere-ga pa je moral po'trdiiti papež, ki je bil takrat. Ksist Tretji. Šli so tedaj v Rim z novoizvoljenim du-
hovniikom, katerega naj bi papež potediid. Ž njimi je šel 'tudi mliaicLeaiic sv. Peter Kirizoltog. Sv. Očetu K'SiMu Tretjemu pa je bilo: v sasnjab pioiVieclana narooeaiio, naj n&alr ne poitrdi zia; škoifa nio^Niodizvo-1 j enea, ampak nekega m'lädeniLca, ki bo prišel v spremsifcvu. V sanjali je papež t'ncli vtdöl podobo ■titslfega mladenlèa. Ko' je vse spremstvo sltiopilo pred papeža Ksisifla, je papež 'takoj zagiledal tistega mlaicleniča^, nama-eč sv. Petii-a KriaoKog'a ixi je takoj odloöä, da naij tilsilli mlademic poisitane škof v Ra^ieni. Vse spremstvo in tudi IjudistK-'o v Raveni je biilO' s početka nezadoivoljno', ko' so pa slisälli o prikaizni, ki jo je imel papež, sO' ise vdali in kmailu tudi spoznali, kako izvrsitinegiai ško'fa- so dobili. Ta mladenič je pos't'ai velik govoirniik in izv.nsten škof. Častimo ga kot' svetnika dlie' 4. decembra.
Nekaj enakega se je zgodilo 'tudi s sv. Nikolajem, ki .ga praiznujemo dne (5. decembra. Škofom, ki so voiHüM. škofa za mesto Mko v Liiledjd, je bilO' raizodelto dn narooenö', naj i'zr^folijo tiilsltlega, ki ga! bodio dirugi dan našld prvega v cerkvdi Našili SO' prvega pri vraitiih sv. Nikolaja, kd so ga poltem posveiKilli škofa.
To isO' miiloiöti dn na.vdièOivanja. iz neibes, k;l nam, jili Bog pošilja, da uberemo vselej pravo poit v čaisit bOižjo, v svoje zveličanje in v zveldčanje bližnjega.
19. Poslušajmo glais božji, ki nais opominja na razne načine, z;lais'tli po naši vestd. Vest našai je orodje, po katerem nam govord' sam Bog. Glas
vestì mam pmvd, da se momimo vedno gor oaiirati, kjer je Krisfuis na desraicii Bogai Oo&ta. Vest nas oipomümja, da. ddfajmo' vedmo dobro in ko kaj sik-bega sitocrimo., nas steašd', da delajmo pokoiro. Kdor poisluša glais vesitli, im ži^ po tem glatsu, ne bo bal nobenega preganjanja in mučeniištiva, ker kronai nebeška mu je m:goitlov'ljena.
Gori se toirej ozirajmo, kjer sedi Jezus Kr. na desnici Boga Očeta! Naše srce bodi pri Jezusu v veselju in v žalosti, v zdravju in bolezni, v sreči in nesreči, v uživanju in v trpljenju. Ravnajmo se po Njegovih naukih in navdihe-vanjih, kajti prav ta Jezus nas bo sodil poslednji dan.
20. »Ta Jezus, ki je bili odvzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli idočega v nebo'«. Tako sta goivorila angela apoistolom današnji dan. Reklia ista jilm še: »Kaj stojite in giledatle v neibo'?«, t. j. na delo sedaj, ker Kristus je šel v nebesa, a bo prišel spet prvič ob smrtni uri, drugič pa na sodnji dan, da mu bomo dali račun za svoje delo' in prejeli plačilio aili pa kazen, kakor si bomo. pač zaslužili. Zato- nas današnji praznik Vneboho^la Gospoidovega opo-m'imja k treznemu, pridnemu in svetemu življenju, delovanju in boje^■anju.
Sv. Pavel pravi: »Dobro sem se bojeval, svoj tek dokončal; vero ohranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice.
spod . . . pa ne 1© meni, ampak tudi vsem, kateri ljubijo njegov prihod (II. Tim. 4, 8)«.
Iz teh besedi je Tazvidno, da je gotovo znamenje, da smo nsamenjeni za zveliöanje ali za krono pra.vice, ako- Ijuibimo prihod Gospodoiv.
Kaj se pravi: Ijubiitd larihod Gospodov? Ljubiti prihod G.oisipodoi\' se pravi biti prilpinavlljeni
namj in ga; Mjno' pričakovati.
*
* *
21. Vpraša se, ali smo^ pri^pravljeni? Ali smo tako pripravljeni, kakoa' je bil pripravljen sv. Jožef, ki je umrl v Jeznisoivih in Matrijinih rokah? Tako^-le pravi o Jožefovi sm^rtó us^tkiO' izročilo: Ko je Jožef umiral, je po'gledsal Jezusa in rekel: »Ne bojim se ■umreti, ker si pini meni Ti, moj Bog«. . . In Jezus mu je rekeil: »Brez tb-lesnega očeta sem prišel na fe sveit, pa ü si mi bil več kot oče. Ti si bil tiolažba moji miaiteiri, ti si bil redhik moji mladoBti. Loči se poitblažen, saj si prost in čilst vseh grehov!«
To je bilai lepa smrt. Zato je sv. Jožef pa,-ifron umirajočih. Tako smrt imajo le iti, ki se nanjo pripnavljajo z lepim, krščanskim življenjem in s pogoisithittu prejemanjem sv. zakra-meiniov. Taki: se prihoda Gosipodovega ne boje, ampak ga z ljubeznijo pričakujejo.
22. Izkušnja uči, da imajo svete osebe, Id so se v ži^'ljenju skrbno ogibale greha, sveto smrt. Beremo o sv. Huganu, ki ga praznujemo
dne 1. aiirilla, da je v isimiini botezni pop oilii orna izgubil spomin na vse poisveitne neči in da. je-samo svete reči ponavljal in samo svete in tolažbe poüne besede dizgoiviatL-jall. Ležeč na positelji je po cele dneve izgovarjal litanije, psalme, izreke S'V. pisma ilUd. Nekoč je samo v eni noči iz-molil tlrisfo' očenaš-ev. Vse dirng&če pa se godi na smptini postelji posvethjakom. Ti iizguibiiio navadno- ves spomin na svete reči, na Boga in, na sv. zaltramente in se mučijo nai^-adno le s poi-svettómi rečmi: o;deruli s preštevanjem obresiti,. preMinjavec s preHinjanjem, nečisitlnik z ne-öilsitbs'timi iifcd.
Posvetnjalà so- na smrtni postelji st;rašno> sitni in sami seboj nezadovoljni. Vse dirugače sa obnašajo sveta ljudje. Sv. Hugo je bili na.smrtni postelji čisto miiren. Snežnikom ni holtiel nikoli nič ukaiz'atli, ampak jih je le lepo- pTOsiil in če je mislil, da je koga kaj žalil, se je sam sebe obtoževal in to bridko oibjokavafl.
Sveti ljud.je ne potlriebujejo' na smrtini postelji od drugih toUjažbe in opominov, ampak sa'^ mi še druge tolažijo in oipominjajo'. Sv. Hugo je dajal na smrrit'ni postelji duhoivnikom in posvetnim, ki so ga obiskali, fcriasnilh opominov in tolažb. Nekega dne je prišel k njegovi sniatni po-sltieilji z.dirug-imi tudi neki plemenitSaš, ki je pokleknil pred svetnika proseč ga, naj In mu dal sv. blagoslov. Svet'niik pa je upirl oči protii njemu in mu rekel s strogim glasom: »Tebe čaka večna poguba, ako ne odnehaš od krivičnih terjatev, ki si jih naložil svojim kolonom«. Plemeniitaš se je kair zavzel nad ttemi besedami^, zlasti ker je Irii res nedavno povišal svojim koOonom d-avke.
Reköl je: »Uniiirajoči: svetnik je moral tb izvedeti po božjem razodeitju in mi je gatovo. diad Ha opomin po božjii ÄaA'dihbi«. Zato pa se je takoj po-boiljšail in odnah'al od kri^'icniih terjatev.
Ko je pTišell nekoč k njemu prijaMj in mu povedrad, da. hoče stbiÄi v stii'og red, je bil svetnik tako vesei, d!a, je .Silnžabnike pTOBdll, n'aj ga dene j Ol is postelje, da bo na kolenih Baga' zahA'alilj da se je ta, oiseba oicUlooiüiai posvetiti se popolnoma' Bogu.
S^•ojim postirežnikom in drugim,- ki so prihajali k njemu, je A-eckr'at priporočal, naj zanj molijo. Rekli so mu: »Česa naj prosimo?« On pa je vselej odgovoiril: »Da bi Bog v meni uničil vse posvetno in vžgali golreeo ljubezen«.
V tem svetniku, ki je dočakal osemdeset let, imamo lep zgled blažene smrti, kakršno občudujemo na sv. Jožefu.
23. Prav tako je bil tudi sa-. Ailo/jzij na; smrtini postJelji vesel in poitn tolažbe. Ko je i>rišel k njegovi .smrtiii postelji paiter pTovfiincial in ga vprašal: »No, bria;t Alojzij, kako je s teboj?.«, je Alojzij odgovorili: »Ljubi pater, mi gremo svojo pot!« — »Toda bam?« reče parter provincial. Alojzij odgovori: »V paradiž!« »V paradiž?« reče pater. »Da, ljubi pater, v paradiž . . . upam, da bom s pomočjo božjega usmiljenja prišel tja« — je odgovoril Alojzij. Ko se je približala zadnja, ura, je uprl svoje oči protii božjemu razpelu in se odkril. Strežnik ga je spet pokril, toda Alojzij
se je kmalu spet odkriiil, pokazal z očmi' na božje razpelo in rekel: »Jezus je umx'l z odkriÜfio gla-vO'! Ta'ko je umr'1 oziraje se na Jezusa, kakor je sv. Jožef umrl v Jezusovih rokali oziraje se nanj.
24. Za lepo smrt pa se je treba priipraivljlati.
Prava priprava, za srečno in zadovoljno smrt je lepo krščaasko žlivljenje. To lepo in po-žrlvovavno življenje se mora kazaiti zilaisti t'akrat, ko nas zadenejo nadloge, preganjamje in sitiiske.
Sv. Ciiprjijan, škof v Kafffeginii., ki ga praznujemo dne 16. seip'tembra, je živel v najsitlraš-nejšili oasiii, t. j. ob čaisi; sitrašme koleire in strašnega preganjanja kristjanov. Sv. Ciiprijan je izdal takrat na knistjane lepo pastirsko pismo, v katerem opominja, kristjane k lepemu krščanskemu življenju. V njem pravi: »Alt smO' posijali radi tega verni, da bi nemoteno uživali veselje tega sveta? Ali nals ne uči sv. vera, dia moiramo vse nevšečnosti potrpežljivo prenašati in svojo dušo hraniti za večno vesélje? . . . Krisitjan mora bi.ti pripravljen, da, bo moiral še več trpeti ko pa.ga;ni, še več se boriti ko drugi. To je pot' prai-vičnih. Boj vede k zmagi. Kdor znia^ga, dobi venec. Za pagane je smrt steašna, zia krlisitjane pa je smrt izliod iz ječe tega svelta in prehod v zveličanje. Svojih braltlO'V, ki so umirli, ne smemo pomilovati, ,doibro vedoč, da niso izgubljeni, ampak da ,so le odpotovali pred nami. Ne smemo se za-njimi jokati, ampak si le za njimi žeiletii. Smrt je moiSt, ki vede v nesmrltnodt. Večno živ-ljen,ie se začne še-le po ločitvi od tega svieta. Ko
preživdmo ves določend nam čas, je na koncu le prehod k vra,tom večnoisffiii in ne po-potoa ločitev. Kclior hoče priti k prestiol-u KniisUnisovemii in v veliča-stVO' nebeškega' Očetia, ne sme žatlovaiti in jokaiti, ampak veseföi se in ufcalti. Ne žailujino, kO' Gospod odpokliče koga izmed naših naj-dtražjih oseto in tndä ko pokliče nais, pojidiimo radostno za, glasom Gospodovim. Odpovedali smo se svelfau in smo tna le tujci in gos'tje. Vsak po-poitnik želi kmalu vrniti se iz tinjine v domovino^. Naša domo'Vina; je^ paradiž. Aid ne bomo hiteli tja? Tam nais čakajo prijatelji, stiairi'si, bratje, oitro€d in veldika množica ljudi, ki sO' že goto'vi svojßiga zveldčlanja;, pai so v skrbeh za naiše z\-eH-čainje in nais željno prdčaknjejo'. Tam je veiličastiii zboT a.pois;tolo'\% tam je zboir veselečdb se ]3rerOi-kov, tam brez števila miičencev, ki nosijo krono ]>oja in zmage, tam so device,,ki Slaivdjo zmago, ki SO' jo izvojevale z zdržnostjo' nad svojim telesom, tam so usmiljeni, ki so bogatoi po^plaoani, da 'SO si z nasi'io'vanjem siromiakov nabirafli dela. pra^vičnoistiii in izpiemiinjaili pozemeljske dobrote v nebeške zaklade. Zato- pa govoTdmo s s-\^etim apostolom: Kristus je moje življenje, smrt moj dobiček«.
S takimi besedami je sv. Ciprijan ob času kolere im preg-anjanjai opominjal ljudi k delom usmiljenja, k pogimiu, k ljubezni, potepežljivostl in ponižnoisti. In kako je sam bil pogumen, po~ trpežlji.v, svet iai poln ljubezni, nam dokazuje njegova mučeniška smrt:. Ko- mu je sodnik ni-znaaiil, da je obsojen na. ismrt z mečem, je rek^l :na glas: »Bogu bodi hvala!« Kristjani, ki so bili navzočni, so začeli vpiti: »Obglavite tudi nas.
fear sano tudi md kristjaiii!« Ko> so gai privedli na morišoe, je ufcazad svojim ljudem, naj dajo ra-■belju 25 zlaitliih., potem si je sam zaivezall ooi in uklonil gimo. Kristjaini so p0,dl'0Žiili prt', da. l)i na njem natovili njego^vo. kri. Po> noči so po'teni njegovo tirupio pokoipald. Kasneje so^ mu sezidali v Kartagini dve cerkvi, eno na; moTdšču, drugo pa na. mesltiu, kjer'je bid pokopan.
25. Za lepo krščansko življenje je nujno potrebno, dai dobro opravljamo' svoje spoived'i. KdO'V bi sv. spovedi ne imel v redu, naj jih popnavi .s splošno sipovedjo. V ta' namen se priirejajo duhovne vaje ioi sv. misijomi. Če beremO' življenje sve'tinikov, vidimo, da so svetniki in svetnice O'praviili splošno lali veliko spoved, ko so začeli novo življenj^e. Tako beremo o sv. Igmaciju, o sv. Fa'ančišku Ksaveriskem i. dr. Sv. Karel Boro-mej-ski je imel vrlo lepo krščansko žii\'lljenje in ni nikdar storil nobenega smrtnega greha, pa je vendar večkralt! opra.vljal veliko spo'ved, deloana iz ponižnoBti de'loma da je svojo vest poitolažil. Ko človek očiisti svojo dušo in stopi vanjo sv. Duh, se v njem vzbudli prav srčna ljubezen do Boga in do Jezusa. Tak se ne boji več prihoda Jezusovega, ampak koprni po njem, ker je nanj popolnoma pripravljeai, kakor je bil sv. Jožef v Jezusovih in Matnijinih rokah papolnoma pripravljen.
Starisi bi. M,arije sv. Terezije, ki se je spominjamo dne 3. noveanbra'O, so hoteli, naj bi
Alban Stok: Lerent'e.
iijili hčerka postala redo\uica. Zato so jo vtaknili k uršulinbam. Hčerka pa je bila precej posvetna in ni marala za redovniškl sitto. Kljub temu ]Da je hotela ustreči željam svojdh sfeTišev. Naistiopila. je nomiciait, pa ne Tada, Izpolnjeivala je redo'vna pnavillai le, da bi je ne odisiOTli. Praivi' sprejem v red so- moirali odneStd do- tretjega leta, ker se ni'so mogii prepriičati O' njenem pokliicu. Ker so prav takiiat pi-aznovali jubileijno- leto, se je lahkomiselno dekle odiločilo' opraviiti odkritosrčno veliko spo'ì-ed. Ta spoved je balla temelj vsega njenega svetega zivljexija, je biäa sireds:t!vo, ka,tierega. se je miiloist božja posliužilla, da je to mlado dušo vzbudiila in njenO' lahkoaxLÌBe[l'no:sf in mlačnoBt odstoamila. Od.tfe spovedi dalje je bila vsa drugačna: Kopirnela je iz cele duše po kr-ščaimski popolnosti..
Večkrat se zima kar noče umakniti. Mrzli i'n ledeni ohlaki pofcrivajiO' nebo in zadržujejo vse pomladno cvetje in zelenje. Ko se pa ob spre-menu meseca nebo razvediri, se udije-jo topili ža^rki na zemljo in hkrait'u je vse v cvetju in zeilenju. Hkratu .se vse zamujeno nadomesti. TakO' je 'bilo z bi. Marijo, ko je v njeno dušo poisiijalo solnce, milosti božje. Ko je millost božja razgnala mrak in stopila led njenega srca, je nje duša kar če.^ noč poistaia najlepši vnt! «v. čeclnoisti. Od takrat je neprenehoma' miisilila na ]}.ri(čujočno6it božjo in zdelo se ji je neiraizumljivo, kakO' more človek na druge reči misliiti im ne na Boga. Včaisih je pre-bedela oele noci v molitiVi. Pri moliit'vi je bife t'ako srečna, da bi bila raji umrla, nego bila le' za trenotek raztoesena. Spovednilki in predstojniki so jo na raizne načine preizkuševaii, ali je njena
p0'b0Žn'0St pawa in od sv. Duha, a.li ni morda .le noteanja zaslepljenoist in od hudobnega dxiha, kil vzgaja včasih feike pobožne duše s slIaÄimi 0% tili k dömisljavoBii in duhovni p'revze.tnosti. Toda Marija je bila vsem.tako ponižna in pokorna, da nii nihče več nioigel dvomita o čistosti njene pobožnostii.
Njena krščaniska ljubezen se je kaaala zlasti v dveh rečeh: Prvič v njeni'goreči p'obožnioisit;i do najisv. zakraanemta. Prejemala je tla zakrament prav poigosit'oma, obiiskowaila pa ga je neprestano. Vsakiikrait! je čutila, kako se ji je pri tem ogen.) božje Ijiubezni znova zanetil, kakor da bi se bila približala razl^eRjeni peči'. Drugič se je njena krščanska Ijtibezen kaza'la. v občevanju z bliižnjdta. Do Mseb, ki so^ bilii v hiši, je bila ljubezniva, prijazna in postlrezIljiH'a. PoBlluže^'alla se -je vsake i^rdložnositi, da je le mogla komu kaj oOaijšati ali mn kako dobroto izkazati.
Posneniajmo tb svetnico! Očistimo ]ired vsem svojo vest, da bo tludi v našo^ dušo stoiiil sv. Duh in da se boi v njej vzljuddl'a prav isrčna ljubezen do Boga: in do Jezusa.
* *
26. Kdor hoče biti stanoiviten v ljubezni do J&zusa in Marige kakor sv. Jožef, mora liiitd priden v molitvi in drugih pobožnositih. O sv. Kax'lu Boromejskem beremo, da je veliko molili. Vsako jutro in vsak večer je zbrali vse svoje služabnike in služabnice v nad'skoifijski kapelilci in je ž njimi molil jutiranjo in večerno moilirtev. In kadar se mu je kaj slabega pripetilo, je začel prav goreče moliti.
Eosnemajmo ga in oiDravljajmo vesitmo svo^je niolitVe zjutraj in zvečer, zlasti pa oh nedeljah in prazaikili, ker prazniki so. piriprava za prihod Gospodov. Lepa priprava za prihod Goispo-dov je ziastì molitev sv. rožnega veaxca, ki naj ga molijo pO' družinah skupnO'!
27. Da osifcauemo sianovitni v ljubezni do Jezusa im Mairije, je nujno poteebno, da TO'di po-sliušamio besedo' božjo. Sv. KaxeH Bot. je tako ljubil besedo božjo^, da je vsak dan bral sv. Pilsmo in celo med jedjo iin da jo je neprestano o'zna-njeval.
Posnemajmo ga tuida v tem. Kdor ,ljuhi besedo božjo, 'ljubi tudi Jezusa in ljubi njegov prihod in ga z zaupanjem pričakuje. Njegova smrtna ura bo' tolažbe poina, kakor je bila smrt sv. Jožefa.
28. Nadaljiia sv. čednost, ki vede k srečni smrti je pravičnost in ponižnost. Sv. Jožef je bil iz kraljevske rodovine, pa je bil vendar mizar irt je živel v veliki siromaščini. O sv. Karlu Bor. beremo, da je spal iz ponižnosti na stelji in na trskah, včasih na golih tleh, kamor je raztegnil le svoj plašč, čeprav je bil iz bogate, plemenite; družine. Čeprav je bil knez, kardinal in nadškof, je jedel pri mizi s služalDniki in je hotel imeti le ilnate krožnike. Raid je govoril o svodih sSaboetih in pogreških, zakrival pa je vse dobro, kar je storil.
To nas uči, da bodimo iz srcai ponižni, ako hočemo Bogu ugajati. Ce so bili tafci možje, ki so bili i:z krailjevskih in knežjih rodo^-iin, ponižni, moiramo biti l'udì mi. Kako smešni so ljudje, ki nič niiso in nič ne znajo, pa hoč-ejo bilt'i vendar visoki in iščejO' le hvale in slave. Take zaničuje Boig in jih zaničujejo ljudje. Na smrtni postielji bodo to bridko obžailavalli, ker bo A'se minuilo.
29. Bridiko žailost bodo občutlili ob smrtni uri ti, ki niso billi uismilljeni z bližnjim. Slišali bodo ostre besede Jezusove: »Poberite se izpre'd mene, pa-okleti, v večni ogenj, kateri je pripravljen hudiču in njegoivim angelom; zakag lačen sem bil li/n mi niste dadi jesCi; žejen sem bil in mi nilste daili piti; p'tuj sem bil lin me nitette pod streho vzeli; nag sem bill in me nisitle oMeMi; bolan in v ječi sem bil in me niste obiskali«. Joka je bomo takrat govorili: »Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali ptujega ali nagega ali bolnega ali v ječi in 'tii nismO' po'ätiregli?« Takrat bo Jezus odgovoril: »Resnično, povem vam, kar niste storüli kateremu leh najmanjših, tudi meni niste storili (Mat 25.)!«
Delajmo torej dobro, kakor zahteva od nas Jezus, :ako hočemio imét'i lepo in tolažbe polno smr'tno uro. Priložinostii za dobra, idelai imamo vsiaik dan brez številla.. Vsak dan lahko storimo svojemu bližnjemu dobroto a Ji uskugo ali mi-losiL v rol!rebah in stiskah, v boleznih in žalostih. Ob irrihcdn Je7;u«ovem, ob smrtni uri in ob sodbi po smxtii nam lio to v največjo tolažbo. Jezus Ijo
naš zagovornik, o-n nas bo predstavil nebeškemu Očetu. KakoT je rekel sv. Jožefu ob smrtlni uri, rekel bo tudi nam: »Loči se poitoiMen, saj -li pmst in čist vseh grehov!« Tako bo naša smrt siladka, kakor je Mila stedka smr't sv. Jožefa v naa-iočju Jezusovem in Mairijinem.
Prekraisen zgled nam je dal v tem sv. Ka;rel Boir., ki je ob času kuge vse ra«dlail mej siiromake in bolnike. Raizdeldll je m'ej nje svoja oblačila, vse positelje, vse zaiveise iai pìr'eproge, da je naidško-fi.isko palačo izpraznili in saan spal na go^lih tleh. "Niaim tega ni tireiba, a kljub temu imamo tudi mi mnogo i^riložnosti da lahko pomagamo, če le hočemo.
30. če hočemo imeti srečno in zadovoljno smrt, mo.ramo poisinema*tli sv. Jožefa v kro-tSkosti. Koliko bridkoisti, kolilto sifaosti in tlrudoiv je imel sv. Jožef zavoljo Jezusa din M'arije — pa se ni niikdlaff poitožill iiln .S'è ni nikoli jeziä.
Sv. Karal Boir. je bdi po n'araivi naignen k nagli jezi in razdxažIjivoiS'ti. Poleg tega je imel veiljiko -sitnosti in nevšečnosti, pa se je z molitvijo in s pr'emaigo'vanjem it'ako privadil, da se ni nikdar raajeKil. Tiho dti vdano je preinašail, kar •se ni.dado pre^medi.tl, kro't'ko in mirno je odgovarjali naspa-'olttoikom, in ko so predenj prišli st'raslt'ni prepilrljivai, jih je venda'r-le mirno priv-mašal in pos^lušail.
To je posebno lep im koiiìsien nauk za nas. Kdor si hoče pridobilii sv. čednosti, se mora pridno premaigovaiti. To velja tudi glede krot-
kostó. Človek moira priidaio in pazljivo premago-va.fii S'tlrast' j-eze in soivraštlva, pnitlno- in paiziljivo nosi'M svoj briž od postaje d'o postiaje, od nevšečnosti do nevšečmoefii, lOd briidkostl do bri/dkoisiti,. od žallitive clo' žaflilllve, od naepi"04n'0stò d'o natsiprot-nosti, od sovraÉntosltii -do sovražnoisitii, od piregan-janja do preganjaaijai, od obTiekovatnja do- obre-kovanja i'Cd. Tako si bomo pir/idobüH kroifkoist sv, Jožefa in si zaigiotovilli topo in sreòno smrtno' ura V rok ab JezuBtoiATib in Matii'jinib.
31. Če bomo sveito in praivično žirveli, se ne bomo blaäil pniiboda Ooispodoveiga.
Pripraf\'1]jaämo. s;e toirej resmo na: veliki dan smrti in soidbe, ko bomo vsi pravično sojeni, ko bomo prejeli pllačiilo aii kazen, kakor ismo «i ]>ač zaslnžidi. Bog daij, da bi Itlakra^itl ismelM reči: »Dobro sem se bojevlall, svoj itek dokončal, vero obranil. Zdaij mi je pililiiratvlljena krona pralvice, katero mil bo dali Gosipod ... pa ne le menli, aira,pa!i. tudi vsem, kaiteni ljubijo njegov priihod«.
32. »Ta. Jezus, ki je bil odvzet od vais v nebo. bo tako prišel, kafcotr s't!e ga videM Moče,ga v nebo«. Krilstiis bo apeit prišel liln Hakralt' bo^ našim delom odmeril piratvično plačilo alli kaizen. Zato nas praznik Vneboboda Kristusovega opominja, da premišljujmo tudi o pravični sodbi, .o plačilu ia o kazni, ki nas čaka za naša dela.
Pregovor pmyi: Bog n© pilačuje vsak dam, a placa ]3Ta;v go'tovo. Mmogo je pregreh, ki jiih Bos sploh n.e kazinluje na tem svetilu, ampak jiih bo kaiz-noviaìl še-4e na oneim givetu. Zal'o pravi sv. Peteir: »Nikar ne pozalbiilte, preljubi, da je pred Bogom en dan kakor Iffiisoč leit' in (iiisoč let kakor en d:aai. Goisipiod znia r^eišilti pobožne iz skušnjave ioi piriihraaiii/fci hudobne v dan stotllbe tl-pijmjn«.
Hudobneži iso tbrej prihranj-end trpljenju v •dam S'odbe. Včasih pa kaiznuje Bog tndi na item svöl'u in A-čaisih oeilo' takoj.
Našiii prvii isitatilÈi, Adlatm in Eva, sO' biili takoj po grehu loisltto kaznovani. Kaijn je bill tluidi takoj kaznovaai, ko je uibill svojegm. bra:b'a Abelja, Takoj se je oglasil g'las božji: »Kaijn, kaj si storili? Kri tvojega braitai A-pije iz zemlje^ dO' meine. ZalUo boidi prekieitì na. zemlji, kafera je odprla ^^■oja: usfe. ia je aprejelat kri tlvojegia. brafe, iz tvoje' roke. Kadar jo boš obdeloival, ti ne bo dala sadu. Poitikall se boš in bežali po- zemlji!«
Ob čaisu 'Sipilošnegai po'topa, je Bog pofe-1>ežlji!vo, čakal sitìodvajset' leit, da bi se ljudje iz-preobrnilli. Uga'njali so naamreč 'tiake pregrehe, da je billio Bogu žal, da je òlo.veka uisltlvarill. Samo Nope i!n njegova družina je še öaisitilla praivega Boga in se čuvalai ttìStSli gwdob, s kaitarilmi se je bilo, fakrail' imniaizalo vse ötoveätlvo. Ljudje imi se ndiso poboljšali, ampak se še poslabšiali. Ziaitb jih .je Bog kaiznovall b sitramo kaianijo-. Raizen Noeta in njegove idlruždne so- vsi umirllii v giroznem po-toipu. Takrait! je bilia; sittašniai sltöiska mej Ij-udini — prava sllikai isodnjega dneva. Sv. Peter (I, 3) pravi., da, so se razen Noeta lin njegoive družine
spo'kori'li v tisti stiski še nekateri, drugi, se ske-saili in se zveličaiM:
Nagil'o in kakor ibii trenili so blild pokončani nečisti in nesa'&mini prebivaivci Sodioane in Go-moire, ki so uganjiaäi 'o-studoiia-i dejaoija, kaiferim pran''\iimo' sodomlski greli. Bog jih je z ognjem in žvepiom požgali.
Tako- kaznnje BiOg veckra't že na tiem sivetir grehe, zflaisti tiätte grebe, ki' so pred Njegoivimi očmi oislttidlndi. Tudi v niaišem oaisu Viildlimo večkrat slttrašne kazni, s katerimi obiskuje Bog raizne-pregrehe. Pred Bogom ni nliič sknifeiga. Bog, ki, je-uisitlviarill ušesai, i^Iiši vise, ki! je usitvaa-il oči', Yi>di A'se lin ki je 'ulsitiviatnil meumrfj.ivio razumno dušo. vidi tludii misli lin žedje. Zat/o se mioranio skiilona čuvaltii grebai, keir vsak greh bo dobi'1 svoijo' kaizen. Mnogi grehii pai ne doibe na tem svetiu kalzni. ampiak jo bodo dolbiliil na onem svetu, t. j. aili večno kazen v pieklu aJli č/aiano kaizem v vii'cah. E^uše, ki niiso še poiFOllnoma zadoisltiiHe za' grehe, se očiščii-jejo v viicah. Najisifraišnejša; pa bo kazen za krL-viön'iike na sodnji dan, če zamudijo delati pokor'» na tlem svetn. Takraitl bodo še praivični tre-petelli.
Sv. Luika, eTOngeiliksit, nam o;piisiu.je sodnji dan, ki boi za. vse isltlriasen, zilaistii pa za- grešnike,, tafco4e: »Znamenja bodo' nia: so1b,c.u iai mesecu in zvezdah dn nai zemlji. bO' .stiska: med nairodi zavoljo' v^tlriaénega. šumemja morja din valov. In ljudje, ki bodo' takraiti žilveli, bodb' koprineli od .strahu dn pričakovamja tega, kar im&i čez vesr .sveft. pritii, zaikaj inebeške' močd se bodo gibale«. V čem bodo obsitajala znamenja na solncu, ms-sopu, na zvezdah in na zemlji, ne vemo. To jf^
giOtOiViO', det bodo takrat mi ljudje v veiikem Sitra-liu, da lioido od sltrahu jm p[piČia.ko'vaiija koipiriieli. In takrat se bo prikazal Sin čtovekov Je^zois Kristus na 0'b'la:ku z veiliko' niočjo' in veličaisifcvoin. Vsi ljudje b'odo' iz groba. A'sitali in prišli na sotlbo. IzAioljeni bodO' vstali z izpremenjeniini telesd, do-čiiin se telesa kiriivficnih ne bodo izpremenilla.
Taikrait' bo vse pora'vna'no. Pra^vicni Ijodo dobili S'ivoje plaMiO', kriviičm pa svojo kazen. Takrat bo ^'se' odkrito.
Večni .stO'dnilk poireče iKvoljenian: Pridilte, vi izvoljeni in poiseditte kiralljesItVo, ki vaim je pri-pra;-viIjemo od zaée'tika isvie'ta; knivičnim pa poreče: Poberi(tie se, vi profcleitli, v večni O'genj, ki je piri-pra^^lje■n satanu in njegovim angelom (Mat. 25).
Nekoi iSitlaroi izročilo^ pravi, da; se boistia pred sodnjiim dnevom prikazailia prerok Elija iin očak Henoh, ki se boBta bojevala proiti pogubnim naukom A'ritiikriläta. Ainitiikrist' da ju bo, uinoirid, a da bosta tretji dan_ od simrti vstala: in šla v nebeisa. To pa; je le pobožno mnenje, ki ni verska resirnijca.
Malo je, kair vemo o sodiijem dnevu, a to malo', kair vemo, je dovolj, da spoizniaimo', kako strašen bo tilsiti dlan plačilla.
Nihče pa se ne sme zanašati, češ, sodnji dan je še daleč, ka,jt(i sodnji dan je za vsakega ölo-veka pred durmi. Gas za pfriiipravo ima človek samo' to' malO' številoi leit, ko živi. Sedaj je to^rej prijeten čais, sedaj so dnevi zveJičanja, sedaj mo-raimo čedinositlmo ži\ieifii din se čuvati grelia. Ko bo naša; d,uša db smiritmi uirii stbipila v večmosit, bodo tudi zanjo veljallie besede: Tisoč let je ko en dan in en dan ko tiiboč let!
Bo'cliüno modri in piipTavljajmo se na ppi-bod G'0'S:p'adi0v, kiagtli »ta Jezns, ki je bil današnji dan vzi0t v nebo, bo tiaJco piiišdl, ka'koT ste ga, vi-djelii idočega v nebo«.
33. PremdšljeManjie vnebohodia Gospodovega', kafcoir nam ga opdlsuje sv. evangiöBslt Liika, je zelo koa'iisitiiiO', keir nam piredočnje tndi konec, ki bo ziačelek veanega' veselja. Ogilejmo si to bolj na.tianko!
Sv. evaingölSst Luka, ki nam opisuje vne-boboid Jezaisa Kr.j je bil izmed dvaiilnsedfemde-se't'ih učencev Jezujsioiviib. BI je po poklicu zdTav-nik in najbrže 'tluidJi ßlfcair, zve'st tovairiš sv. apo-sitola Pavla. Imel je bogoljuibnega priijalbeilja Teo-fiila. Temu je spiisall svoj evaingeildij od irojsliva Jezusovega do Nje.goA'ieiga ATitìboboda, potem pa mu je -sipisal še druge bukve, v kaitleirili pmipove-duje, kaj so aipoisto® deMi oid Anebobodai Jezusovega in kako so razšiTjallii sv. vero. Tem svetim bukvaim praviimo Dejanje aiwslblov. Zaičeitek iz teh Jjukev beremo damsnji dan. Sv. Luka: pravi: »V prvem pisanju sfem ti govoirill, o Teofil, kaij je Krisitius delail in uoill od začelka. do dneva, ko je šel v nebesa. Popisal sem ti, kako je po svojem trpljenju čaisitii)t)o lod miritlvüh vstal, se iM-ikaizal svojim učencem, jih pcreiprdčail, d!a je še živ in se .iim poitem pTikazoivial še štiffiideset dni 'ter jim da j ai] posebne nauke o božjem kralj eistVn«. V štiridesetih dneh po Aistlaijenju je Jezus K'ristiis učil
svoje apostJole, kako naj po vsesni isvetu širijo sv. cerkev. Narooiil jiim je: »Pojdite po vsem svetu in O'znanjuj'te evaingel&j vsem .stvairem. Kdor bo vepoivad in se bo diai kiBtiitii, bo zvdliöan, kdoT pa ne bo veroval, bo pogubljen. In glejiie jaz sem z Viami vise dni do konoa sveta,«.
34. KaJkjoir je iiz teh besedil razvidno, .je aa zve-lič-anje in toaiej tudi za doisego katerekoJii milto^sti pr'ed vsem pdtreibna verai. Kriisitlus je pred vsem ziaMeval vero. Tako je na pr. rekel Kmisltus tiste-miu slepcu, ki je za njim vpil: »Kaj hočeš, da naj ti s'toirim?« Slepec je rekel: »Gospod, da bi iz-pregiedal«. Jezuls mu reče: »Izpreglej! Tvoja vena ti je pomagalla;«. Torej vera je pomaigialla! Vera je Mia pnii item slepcu vsaj zaciötek dobrega. Goitiovo je imel tluldlii zaupanje v KriiätluiSa, ker dirugače ne hi bili tia-ko vpiil (Lnka 18).
Tista žena, kii je ma krvoitoku trpeJk dva-majist let, se je pniibliižala Jeznisn in se doteknila roha njegOivegla' oblačila, zaikaj rekla je siaana pri sebi: »Ako se le njegovega olblačiila, dotlaknem, bom oizdras-ela«. Jezfus pa se je obrnili in ko jo je videl, je rekel: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je o^zdnaiMila«. In žena je bilia zdram od itiilsitle ure. Vera jo je ozdxavilai. Vena. je bilia pri ttej ženi tsiaj začetek pomoči. Imelai pa je tiudi zaiupanje in, kaikoir se ra'zvidà iz njenih beseclii!, tnd,i. ljubezen.
Ko je šel Jezus po cest'i prolti domu, sta dva sle'.pca> zai njim šla in vpila: »Sin D^a^^itìov, usmili se naju«. Ko je bil pa domov prišel, 'Sta, sllepca k
njemu stoipila. Jezus jima reče: »VerujetLai, da vama morem to sitorMi?« Ona mu rečete': »To je da, G'oispod!« Tedaj se je dotaikn/ül njuniih oči jri rekel: »Po vajiaii veri naj se vama zgodi!« In oči so se jima odprle (Malt. 9). Txidi tema dvema Silepoema je vera pomaigal-a me-le na ckiši, ampak tudi na telesu.
Ko je prišel Jezus nekoč v svoje mesto, so mu piijnesili mrt;vo'udnegai, ležečega na poistelji... In ker jé Jezus videl njih vero — pra\-i M'ate.1 — je rekel m:i".t'Vondnemu : »Zaiupaj, siiai, o^dpu-ščeni so tii itivoji grehi!« in jie poltem rekel: »Vsita-nii, vzemi svojo posteljo rn pojdi na s\-oj dom-(Mat. 9)«.
Kriii^tluis je slovesno oibljubill: »Resnično, povem vam, aiko imate vero im .ne pomisljate . . . a.ko porečete tej goiri: »Vzdiigni se im vrzi se v moTje, se bo zgodiilo. In vse, ka(rkoilii in^oisife v maliftivi, ako verujete, boste prejeli«.
Od -s'ere je o:dmsna večna in öasuÄ sreča:, ker je Kriisitlus rekei: »Kdor veruje in bo krščen, lio zveličam; kdor pia ne veruje, bo pogubUjen. Za njimi pa, ki boido \-erovalli, pojdejo ta znamemja: V mojem imenu bodo izgam.j'ali. hudiče, govorili nove jezike, ].:>reje'm;ai]i kače in ako bodO' kaj strupenega pili, jim ne bo škodovailo, pokladaiM bodo na bolnike roke in bodo zdravi«.
Pirvo torej, kar se zahteva, je vera., ki' je poiseben dar božji, dair sv. Duha. Mi, ki smo bili rojeni v iej veri, ne znamo nüti pra.v cenitii lega. daru, a pomislimo, kako težavno je koga izi^re-obrniti h krščanski veri.
Ko je prišel sv. Pavel s sv. Timotejem i' Filipe, je šel v judovsko molivnico in je täm začbl
oznajnjevaiti Jezusa Kriilstusìa, tolda samo ena žena:, Ld'dija:, ki je tam škriat prodajate, iz mesta Tdafciire, in je bila Iwgabojeöa, je zvesto pOLsiiišala in Gospod jej je odprl srce.
Le-ta edina: ženska je bila potem krščena, pa tudi ta bi ne bila veawialia, če bi jej Bog ne bil odprl srca (Dej. ap. 16).
Ko je sv. Pah'el idt,Migali v Atemh v mestnem zboru, so se mu eoi piosmehovalii, dirugi pa so mu rekli: PoslušalE te bomo drugič. Le niiala pešcica jih je bilo, katerim je Bog odprli srce in jim dal milost sv. verie. Mej temi je bil Dionizij,-a;reo.pagit, ki je bil potem pr\'à ateoiski škoif.
Sv. apostoli: so imeli toa'ej trdo delo. Zwlo pa so veliko mdtti, da so vendar-le dimeli lepili uspeho'V.
Prav tako imajo tudi dJamdatoes mdsijoirairji trdo delo. Ne smemo si misliti, d&. je mogoče Mt'ro kar cele dežele izpreobmiilti. Mdlsijonarji morajo priidobilvaitlii od možiai do moža, kakor- sv. apoistoli. Tireba je s pomočjo milositfi božje vsakega pirepničatii'. Zialtlo pa morajo veliko moiMiPi ìti zato Miiičejo vse katoiličane na pomoč, naij piriidino mdliijo iim pa-osijo sv. Duha, maj bi nevernike ra'z-
sve'lìMil in nagnil, da bi sprejeli' sv. vero.
*
* .-s
35. V tilstiih štirildiesetili dneh je učil Jezus aipostole^^ako naj delijo sv. ziaknamente v odpust grehov in v zvelimmje d'US, kako naj posvečujejo mašnike, kako naj Ijiirnrujejo, kako naj delijo zakrament sv. poslednjega olja iiU kako naj kri-
.sltij^amii sklepajo sv. zakon. Najbrže je Jezus v tem času ]>0!Sil(avjll itse sv. zaikramente razen zakra-■meiiitia sv. kiislOai, ki gla je poistaviil že prej, in za-k(i*amienifej sv. Rešnjega Telesa, ki ga je postavil pri ziafdnji woerji. V tem 6a.su je posltamll sv. Petna m vrhovnegia gtiavairja svoje cerkve, ko ga je tlrikrait vpaiašail: »Sitmeon, attii me ljubiš?« Taikrat mu je KrAsltus niarioöill, naj pase njegova jaigiijeta in njegove ovce.
3ß. Štirridieiseitii dlan po vsllajenju pa je zbrai Jezus v JeTTizlafemu svoje appostole v obednäcj, kjer je poisitlaviJl zakriainenT Rešnjega Telesa.
Preniijšljujmo' Njegove ziadnje besede lin njegovo 'Obnašanje, ko je biH zadnji dan z aipo'sltoili. Rekel jim je, ko je ž njimi jedel, naj ne bo-diijo i!z Jeruaaileina, ampak naj oaikajo obljubo Očetove, namreč pnilhoda sv. Duha, kajiti »kaikor je Janez Kr'sltlniiik kisčevai svoje učence z vodo, prav tako Ixiislbe vii krščemi s sv. Buborn kmailu po teh dneh«. Ta oibljuha se je izpolniilla po desetih dneh na bilikoštimi praznik., ko se je sv. Duh spustil nad nje v podoibiL ognjenih jezikov.
Ko so apoB'tloili 'sBšiaili, da jita bo Jezus dal moč sv. Duha., s katero bodo razai'rilii kraljestvo loožje po TCem sveifcu, .so ga In-ž poprašali: »Gospod, aillil boš v tem ■ čaisu • obnoi\iI dizraelsko kraljesitvo?« AipoislUoliii. so si mdsliilli, dw'^o Jezus ta-koj u.sltianoviill izraelsko kraljeslflvov kalcršno je billo oId čaiSTi Daiviildai db Salomona. Oni niiiso še umeli, da bo Jezus sedaj uisltlaniovitl le dnhovncv
kr-adjestvo, ki ho za oel sv©t' in ne le za Izmelce. KaikoT ßo Juidjie siploih pcričakoiviaflii, da se bodo sedlaà uireaniiöiile s'tlaire prerokbe o iBraeiliskeaii kraljestvu, pipav tako i9o ibd'ii aipoisItoHi pricalkoval'i, da se bo Izriaed tlaikoij ilzipreoibiroaill in dia se bo ob-no)vlo diziraiefeko krajljeeltivo. Jeizus pa je odgovo^ril apösiMom: »Vam mi vedelti ne oasoiv ne ur, kältere je Oče othnainiiil v s\ioä'i oiblastii,, toda prejeli boiatìe moč sv. Duha,, kalteriil bo v vais piišell iin z močjb SIV. Dubia mii boislte pričallli v Jeruzalemu, v Samatriiai iin do kTiajai sveifei«. To je feto krallje-sUvo, kaiteTo je damidlanes raizširjeno po vsem sveta, kaferemiu priaivimo ka,tloa{iiška cerkev, katerem Simo 't^dlL mi' (biili 'rojeni in krščeni. Beseda »klaltoildiška cerbe'v« pomenja; sip^'osno cerkev, ki je aa vse ljudi dta za vse kraje ceie^gia, sveta. To so Me Jezuisorve zadlnje 'besede. Ali so nam te besede Kiristteove svete? Ailii smo verni sinovi ttega kriaü'jesiflva, adi' ijubiimo sv. kaltloMško cerkev alli iz-pdlmjujemo njene ziaipo'vedti, aüi spoštujemo njene PTed'sitb.jni'ke, zlass-ti Timskega papeža in škofe?
37. »Vam ni vedeitiL ne časov ne ur, katere je Oče ohiralniU v svoji obllasitd«. Tako je odgO'\'ori.l Kritsfus, ko^ ©o ga apostoli vpra'sali, ali bo v tem ča'su oibnoviil iaraeillsko kralj esfvo? Kristus ni rekel, da gaj ne bo obno^iil. Upam j e je toirej, da se bo to kraljesWviO res obnovilo. Toda kako? Prav go'to'vo le v kaitoliški cerkvi, ko bodo laraelcd vstopili vanj'o. O tem vsito'pu govori tudi sv. Paved na več mesüiih, kjer pravi, da: bo t'akrat z izraelskim ljudstvom pridobilo kršeamstvo velikanski na-
S'
pi-eclek. To bo novo, veliko izraelsko kraljestvo, fcaiterein bo imel Izrael ri-'vo besedo. Prav v teai zmdslu govoTijo tuidi' preiroki.
38. Ko so pojedÜd, je sei Kristuis ž njimi iž Jeruzalema proiti Betalmiji. Šli so čez poitbk Cedron. PiOt pnoibi Betiainigi vede čez Oljsko gOTO. Ko so prišli na Oljsko goTO, oid koder se vidi na Jeruzalem in na Belfadijo, je K-ristos blagoslovil apostole in se pred njtoi dvignil v nebesia. iSviitol oblak jim ga vzame izpred očL Apositoli so se sitirmeč ozixalli za njim. Ko bi t;renil pa sfcopdia pred nje dva moža v belih oblačilih, dviai nebeška^ po^lainea ali atngeliai ita. recefe: »Možje galilejski, kaj glojite in gledate v nebo. Ta Jezus, ki je bil vzet od vais v nebo, bo tiako pirišdl, kakoT ste ga videli idočega. v nebo!«, t. j. videlli ga bos'te, kO' bo priišel na: oblakih neba z velikim veličaistvom.
Tako sHa: rekla, anigela. Apostoli sio se vrnili v Jernzalem. Po biiikošthem priazndlku pia so začelli po vsem svetu oiznanjevaiti Krisitusa, ki bo pTiišel poslednji d'a*n še enkrat na oblakih neba.
39. Jezus bo priseli vdrugič na oiblakiih neba sodili živih i'n mritaih. Mi nismo vildelldi Jezusa, ko je šel v nebesa, a videli ga bomo, ko bo priišel vdrugič. Prikazado se bo znamenje Silnu človekovega, sv. križ, in prišel bo z nebeškimi angeli. Taikrat Ijodo trepetlali pred njdm vsi rodovi zemlje. V bukvah življenja bodo bralli, kar so storili
tlo'l>regai ali skhega. V teh bukvali so zapisane \ise hirdobije -od prvega bra'fom'or'a Ka'inlOl^'ega do poisil?dn.iega liudiottólstMa. Očitni boido t'mdd vsi skritii grehi, naj jih ljudje sedaj še tiaiko skrivajo in tajijo. Videli bomo pa tudi skriitio- nediollžnoist pra;^•ičnega, brali vsa dobra dela ponižnih, ki se bodo svetili ko zvezde na nebu. Takrat- ijodto hvalili pravični Jezuisa za toliko p'rejetiäi milljoBti, Meli pa bodo trdovraitni grešniki iai klicali: »Goire, pokrite nais, hri^lxie, zasujüe nais!«
Jezus bo prišel vdrugič kot' piravičen sodnik. Staili, bomo pred njim kol zrelö žitio na, polji. Ti, ki bodo na levi tJhrani, bodo zi-eli m večno pogubo, ti pa, ki bod'0 na desni, bodo zreli za' večno zvelioanje.
To bo najstrašnejši dan, za kaiterega se moramo skrbno in rasno pripraivljati z lepim kr-ščamiskim ži'\-ljenjem, »kajti ta Je'zus, kateri je Ijil vzet v nebo, bo tako prišel, kakor s'te ga videli idočega v nebo«.
40. Preden je Jelzus odšel v neibesa-, je rek^l sv. apostolom, kako.r beremo v sv. evangeliju (Mark Ki), da bodo tiisltd, ki bodo verowli, delali čudeže. Ob času apoistolov se je zgodilo veliko očilnih čudežev. V poanejšem času se je število očitnih čudežev zmanjša,to. VpTaša se, ziafcaj? Ali morda nimamo vei-e? S^•. Gregor praivi (Hom 29): »Ali moirda dandanes ne verujemo, ker ne
ddamo čudiežev? Toda čudeži so bijii pio-trebni v začetku krščatustva, ker je b'ilo treba vero utrjevati s čuideži:, da ,se je šteividio vernikoiA' nTnožillo, kajti tudi mi zalvamo dreviesca,, ko jih TOadimo, dokler se zemlji, ne primejo, ko se pa koa-^eniike dobro primejo, preneha zalivanjie«.
Gude-ži so bili toTej poitrelbni v začetJcu kr ščanstva, pa bo;do go^tlo'^1o še potrebni. Ko^ hoda potrebni, se bodo goito-TO tudi godili, keir Jezus ni za,pustil svoje oeipkve. V manjši meiri se godijo čudeži še dandian«. Ko'liiko čudežev je Mllb potrjenih saino o prilliki, ko je sv. ceirkev progiaBiiaj nove svfetSaike: Sv. Janezia Vianney-a, sv. Terezije Deteta Jezusa in dir. Koliko pria^-iih čudežev se je v za dai jem času zigfoidilo v Lurdu!
Pa naj tu omenim čudežni dogodek, ki so o njem poročali časoipisii z dne il. deiceanbra; 1931.. v kraju CoTmons pri GotrKtoi. V tamošnjem samostanu čč. sester Biožje Pan&vidnoßitii' je bilia sestra. Roziarijia hudo boltaia, da se ni miogfe na postelji niti giamlti. Seistina iin njieme tbvatósiioe v samostanu so se v goTečih moHvah obrnile zia pomoč k Patru Alojziju Sciro6oa>pi-ju, ustlainorätelju tega samostana! Cöpnav p(a je bilia sestlra že v meseca a.prilu 1931. na čudežen načiln opirošoeiua hude bolezni, je venida:r-le še dalje hirala za jeitliko na pljučih in v saipn'ilku. Ta bolezen jo je spnaivila na rob groba. Prejöla je sv. zžakramente za, umirajoče in ves .samoista,n je primkoival njene smrti 0'd dne do dne. Zadnjih sedem dni pred enajstim decembrom ni moigla več niiti kalpljiice vode po^ užiiti. Sama kator fedi njene toivairišice v samoistia-nu so goTeče prosile Pa'tira Alodaijai Soroßo'ppi-ja, u.stanovitelja, naj bi izprosili od Boga pomoči in
ozdTa,vitve, kajti drugace bi se vtiegnd'Ji tudi ljudje posmehovaffi, češ, saj ni bito v minuilem aprila nobenega čudeža.
Molitve so bilie ujsiliiàasne. Seste: Rotaajrija' je imela dvakrait sanje. V prvià sanjaJi se ji je pri-fcaaall P. Alojzij Sictriosoippi z MJa.tea-jo Paivlo Mar-tijnellii, fci je 'todi uatiaia v diuliu sivetositi, ter jej rekell: »Hčerka:,, imej zaupanje, kajtii uala, mitosti božje se priMliižuje. Prosi prednico, naj tle pelje v Oraaaio na moj girob!« Plaitör jej je še nairedil krdž na' čelu im iagiiiil. Malti' Pavla, ki se je biia poistavila k mjmim noig^am, je z glavo poitrjevafa besede Pa/tirla;.
Po' teh sanjaii je bolina isestiiia vse sòioer pove-dalla: SA^oji preidiaibi, pa nii proisila, naj bi jo peljali na groib Patrai Alojzija, v Oizano.
S početkia se v samois-taeu ndeo dostü menili za te sanje, saj je bilö tudi vreme vednio deževno in- mrzlo, a moliti sO' začeli bolj goreče. V zadnjih, o-smdli d'neh .so visafc trenotek mislili, dia s. Ro-za-rijiaJ umrje. Tako je bila, slaba-. Dne 10. dee. 1931. je umirajoča: spet boitela govoriti s predruiteo«. Pri tem razgovoru je prednica povedala, da je v sanjah ob isti uri spet videla Patra Scroeoppi-ja, ki ga, je spremljafe: Mati Paivlb. Plaiter jej je resno-, a ]3rija:zno očital: »Zakaj nisi bila pocoJižna, da bi bila prosila prednico, naj ])i te peljaiM v Orzano? Ponižnost, ponižnost, hčerka moja!« Potem je prikazen izginila.
TJmiriajoča je sedaj ponižno prosila prednico, naj bi joi peljali v Orzano, nai grob Palttft Alojzija, ustiano:vii)telja, ker da je prepričana, da bo tam ozdravela. Prednica je nje prošnjo uisMšala in je poskrbela za' dovoljenje tamošnjeiga zdravnika
16
Dr. Gvida BernaTdelli-ja za prevoz umirajoče v Orzaino. PldložiS so jo s posMjo. na a'vto Zelenega. Kaiiža. Spremljalli so jo nje spaveclmk, MiajHi pred-nioa àm aieka cMiga Malti, bodniška poslirežnlica. Pio poitu Slo bila ^-ečknat v sfraliu, d'a, jim umirje. Tako so dioispeli v Orziano ob dveb po'polludne. Šoifer liin boUauiška! ipois/toežnioa neseita bolnioo na postelji v cerkev. Tu so ziačeli mioitìtli na grobu sveifega TOlianioiviitielljia. P;r:i 'ttneitji nioli-tlvii se bol-niiOa zgane in xeoe preldnici: »Mati, čultiim, da diham dobro« in zia nekaj milnut: »Zdaj se čutim doibro, proisiim, diajfe mi oašico voide!« Prins-s^ejo jej vode, kaitiero popije z lahkoitio v enem dušku, čeprav je bilia prej tako bolma, da ni mogla v ziadnjib sedmih dneh poiužiiti mitS kapljice vode. MplMdi so dalje, a kmalu pioskoči boHndca 12 poisMje, gre z laihkimi koiraki k lolterju, poklekne, nekoliko pomoli in poljubi aitarne stop-njiiee. Vsi na.\-zočn'i so oistrmeli, ko so to videla. Najbolj sta se začudila šofer in bolniiškia posfrež-nica., ko sta ziagledalla, da nesejo iz oerkre prazno postelji». Tekla sitla v .cerkev in sta osltirmela, ko sta ziagledialla sestro, prej umirajočo ,s;eda:j zdra^•o in sto^pajoeo z lahkimi koraki iz cerkve.
Ko so pi-išii iz cerkve, je sestra Rozarija z doibrim ibekom poiužila ka,vo z mlekom in kruhom. Nato je šla v ceirkev, kjer je s svojimi tova-rišioami peOia Te Peum. Po opravljeni pobož-noisti je ,siama lätopila v aA^to. Ko so se vrnili do-moiv, je veselo stopala po samostìalnskih sto>pnj!-cah in prišla mej etnmeče fovairišibe, ki so skupaj ž njo ziaipele pesem v zia'hvallo Boigu.
Sestra Roizariga je oadiavela. in piridolbiiva. čedarjo več moči. Zdr&ivnik, ki jo je brž drugi
dan, t. j. dne 12. dee. pieiskal, je izjaiviil: »Tio ui več oseba, ki je Mila vooraj. Vidiim, da je prav doibra;. Piredeai se lEjiarv-im o itlem, jo hjoioem v petnajstih dtoeh še enkinajt' pireiiskaitfi'. Do iakrat naj se njena vročima vsak dan zjutraj in zvečer za piisnje«.
Siesitira' Roizialniijai je zdraiva in nima no-bene nirzil'ibe!
Pirepiriißanii ibodiino, da KirilsÉus ne bo zaipu-sldl sr\'oje oeirkve, ki je njegoivo krailjestlvo, čeprav je odšel daaiašnji dlam v nebesa. Oe so se v prvih stbtetijDb godtt čudeži, keir je bilo to potrebno, so bodo godili hriez d^iojbe tudi v drugih čaisih, ko bo 'to poitröbno. Bog-u bodi hvala po Grosipodu Jezufiiu Krilsit'u!su.
■41. Sv. kai'f. cerkev ponavlja d!aöaasn.ji, praznik tud'i tenie pomeinlljive Kristiusove besede: »Grem k STojeann Očetu in k vašemu OČ0tu (Jan. 20, 17)«. Te besiede nam .daijago vel'iko tolažbo. Oče Jezuisa Kr/itetusa je 'tudi naš Oče. Mi smo braitje JezusoiMi in ž njim o'tlraoi mebeškega očetia:: »Grem k svojemu Očetu ita k vašemu Očeta«.
Kriisliuis, naš bpa;t!, se p0s!laylja danes od nas in g^e k našemu Očeitlu. Ce imamo, kaiko' željo, ali prošnjo do nebeškega Očeta, kd nas je ustA^^aril in ki nas je z visemdi diobroitlami premalpoinil. izročimo braitu Jezusu, da nese v nebesa.
česa' hoöeano paioisiltli:? Imamo sto in slio po-tlreb! Pred vsem prosimio svojega' hraifa; Jezusa^ naj se sto j emu Ooeiü iln mašemn Ooeithi za'livciiì za, vse do^ eedaj iizkiaiziasne d'obnote.
Drrugo, kair nam leži nai sancii, so naši grehi T Naj nam nebeški Oče odpusti dm izbriše vse grehe, s katerimi ismio imzallili njega, svojega najboljšega Očeite ita Jeauiaa, svojega Ijiibega: braifsav ki. je za: mais kri pTedliil.
PTosimo Je'zusa, maj nas pripoiroči, ko pride k svojemu Očeltiu in k raašemu Očeitu, za ljuljo zdravje, za' zdTiai^'je naših krščamskiih družim ia zia, zdravje Aisega krščanskega,' Ijud'sItVa.
Pnosim'o Jezusai, naj nas prii^oiroči svojemu Ooe'tu im našemu Očetu zai dobrio teitümo', da Ijì mogli brez težav sebe 'in družimo poživi j a*ti, maj nais otoraini lakoitle, naj nais obirani kuge, \^ojske, pott'resa im drugih neizgod. ki na's lahko zadeinejo.
Prosimio Jeauisa, naj priporoei svojemu Očetiu lim majšemu Ooe'il'u sv. katoliškoi cerkev, dai bi se razširjala, po^ vsem svetu, naj bi kmalu pri-vedel va,snjo vse paigamske, nesirecnö' nan'ode, ki moEjo v tlemi nevere malike.
Proisimo,- na,j priipoaioči svojemu Očetu in našemu Očetu vse boHmike' im siromake, ki na tem svetu trpe, naj bil jim nebeški Oče ol'àjsal bedo in trpljenje.
Proisdmo, naj mais pripoi^ioči svojemu Očetu in našemu Očelfu, dai b.i pomižal vse sovražnike naše svetie vere, ki napadajo kafelško cerkev, naj bi jih piomažall in privedel v Icat cerkev.
Ne smemo pozabifti naše mla'd'äne, ki je dandanes izpostavljena sto iai st'o neprilLikani. ■ Pw-simo Jezusa naj pri!p,oToči vse otroke, in vso našo
mladino svojemu Očetu in našemu Očem, da bd rastlai v pobožnoistii in v stehu božjem.
Pr,i]]oročimo se tudi za zadnjo uro. Prosimo Jezusa, naj nas prfpoiroci svojemu Ooeitu in našemu Očetu; dia bi isirečno umirli, da hi nais oibraniil sovražnika zlaisitli ob zadnji uri.
Ne poaabimo tudi svoji'à diragih irajukih, ki so v vicali. Pro/simo Jezusa., nag jiiih pirlilpoiroSi svojemu Oče^tlu ia našem^u Očetiu, da bi kmalu biie rešene.
42. To so naše prošnje diO' odhajajočega Je-zimi. Preden, ga za.kriije oMaček neba, poklek-nimo din poizidiraivitoo ga v duhu s svetlimi a,postoli: »Dragi Zvelličair! Prilpa-aivi nam v nebesih proistoir, kaiko;r isi olblljubil, ko'ßi bill še mia zem'lji iln si rekel: »V hiši mio'jega Očeta' je veliko pirebi-vallišč; Ko 'Odidem in vam pri'pra'vim mesto, boim spet pnišel in vais bom k setbi vzel, da. boiSiOe 'tudi vi, kjer sem jaiz«. Spomam se te; «voje olbljuibe! Ko boš spet prišel prvdič ob naši saurtiiii uri in dtogič na isodnji dian na obilakdih neba', naj bi 'tisti s&ašni dam ne bili toez iuči, ki pomenja: Tebe ìm Tvojo milosit.
*
* *
*
* *
43. VeMkonoma s;ve5a', katero wdlilte na e\-a.ngeüijiskii sitriaini velikega oltairja, ki je gorela pri vseh slo'vesnostih od velike sobo'te naprej, se
cknes po odpetlem evaageiliju upiline. Ta sveča pomenjiai namireč KrMbsa.. Ka-iislfas pa je današnji dam Oidsöl v nebesa. Trebai je itorej danes svečo odsitiraniitii.. Kirtebuis je sei v nebtesa in sedi na desniiöi Boiga Očeita vsemogočmegai!
To se je zgodito — kakor pravi neko listno izročilo — na: öeitirfek in siiter opotodaie. Ki-iistlus; je bili v grob polioižm na' večer, je vsitial od mr,f.A-i.h zjiiltraj iin je v nebesa; šel oipolndiie. Ž njim so šle v nebesa toidi vse^ dtuše, ki sO' se looille od 'Mes: pred Njegovim prihodom Jn ki so čakale v pred-]>eklu odrešitve!
44. Nebeško kraljedtlvo je podobno zaklaidu,. skritemu v njiiivliL Clp'vek, ki ga najde, ga zakrije-in gre cd veselja in proda vse, kar inia, da si kupi tis'to njivo'.
Ali smo mi ]jiodobni; ttemu člo'veku? Ali mislimo veduo na. neskoinčnii zaklad v ne!b6.sib, ki je^ Jezus KriBitius? Ali delamo in se tiTOdimo, da ga do.bimo? AM se kaj žrtvujemoi?
Spet je nebeško kraljesitvo podobno kupou,-kaiteri išče dobriih b'ilserov. Ko najde draig bisei% gre in prodia vse, kar ima, da. ga kupi.
Ali smo podobni, 'tem.u kupcu? Našli smo dra.gi, biiser — Jezusa', ki je. v nebesiih na desnici Bo>;a Očeta. Ali mislimo vedno nanj? Ali delamo-i'n .se trudimo, da ga dobimo? Ali se kaj žrtvujemo?
Jezus v nebesih je največjii zaklad, je neprecenljiv biseo"! Žal, dfe nam je piremalo mar za« j!
45. Pred leti je bila v južni Afriki strahovita vojska med Angleži iai med hirabirinii Buri. Vojska je tra'jaila dolgo. Tisoč in tisoč, brabrilh mla-deničev ,iin mož je obležalo ma bojnem polju, lii zakaj? . . . Angleži so hoteli jimetii jiolja, v katerih so veliki zakll-aidi. zla.lla. Te zaklade so si hoteli ohraniti in zato je tekla kri poitokih.
Poiglejte, kag vise istoirijo ljudje za podzemeljske mi.nijive ziaklaide! Tod'a ti zakladi niso nič v primieri z zakladom, ki ga imamo v nebesih. Jezus je naš največji z'aiklad in zasluži, da zanj vse žrtivujemo, da damo zanj tudi življenje.
Stirašnia je bila, t'udì -^-ojska mej Ruisi in mej Japonci. Vojska je 'trajala več ko .poldrugo leto in več ko 200.000 hralbrih ruskih in jaiponskih mladeničev je pusitiiilo svoje življenje na bojnem polju ali pa utonilo v Modah 'tihega oceana.. In zakaj? . . . Šlo .je za morje Tihega oceana, ki j^ smatmte za. velik zaklad obe državi, ruska iiii japonska.
Kaj vse stoiriijo ljudje za pozeimeljisike, minljive zaklade! Ti zakladi pa niso nič v paiimeri z zakladom, ki gai imamo v nebesih. Jezus je naš največji zaklad, ki edino zasluži, da zanj prelijemo kri, da zanj umr.iemo!
46. Sursum corda! Gori srca! Tako vam oznanjujemo vsak dan, vsako nedeljo in praizaik. Toda žal, da jih je minoigo, ki nimajo sinca^ oibrne-nega navzgar, amipak naivzdoil. Njih zaklad je ta svet, njih zaklad eo piosvietliiie veselice, njiih zaklad je meseno poželenje, njili zaklad je tirebiih!
Cel svet' je razdeljen v dve Aiellki sita-anki, v kaftolfško i^tramko iai v birezveaisfco Sillranko! Katoliška stranka kli'öe: Sursum co^rdaJ Gori ST-'.-al Skrbeti modani,o sicer tudi za piois-vetne reči, a nase ."^irce m^oira. biti v prvi vrislti oibrneno inavzgoir. kjer je naš zaklad. Birezvenska sti'anka pa vp,i.l3-. Dolu srca! N,a zemljo! Skrbimo za posveitno bo-ga-sifcvo. za pioisvetno veiselje, za svoj trebuh! Po smrtd je vsega koaiec!
K lej brezverski sCranki so se prišteva\ll v prejšnjih čaaili aiavadno le bogatimci, o katerih je Krisifus rekel, da pojde pipej veMod sko'zi luknjico šivianke, ko pa bogatiaaec v nebeško kraljestvo. Pa žal, da pristopajo v naših časih k tej brez-\-erski, stranki tSuidi mnogi delaa'ici in kmeitje. Ali i ni to žaloistiio?
Sursum corda! Gori srca! Go®]3od je rekel: »Ne saoiravljaj'te si zakladov na; ziemlji, kjer jih rija in ijaoilj konča in kjer jih taije iÌ23ko,iDljejO' in ukradejo, temveč zibirajte si zaklade v nebesih, kj.0T jih ne konča' ne rija, ne miai j jin kjer j i,h taitje ne izkopljejo in ne ukra-dejo (Mat. 6, 19)«.-
Kdo si je boljši del izbi-al, ali uboigi LaKar, ki je mislil na Boga in je imel v nebesih svoj zaklad ali t'ii'^ti boiga'tinec, ki se je veselil in go'stil pri obloženih mizaih? Lazar je šel i>o smrlti v nebesa in se veselil v naročju Abrahamovem, boga-tinec pa je šel v večno poigubo, kjer je proklinjal
dan .svojega' rojstva in proMinjal dneve svojega' življenja. Dvigal je tiz pekla, svoje roke in milo pxo'Sil Abrahama, naj bi poslali Lazarja, da bi pomočil prsit v vodo in mu oMadil jezik, a ni mu bilo dano. »Pomiislli«, mu je rekel Abraham, »d.a je Lazar prejel v ziA'iljenju slabo, ti pa dobro — zaito se sedaj Lazar véséM, ti pa, topiš!«
N© navezujmo' se torej na minljiv'Oisti tega sveta, ampak d'TOgajmo kvišku srca k TCČno-trajnim vzorom, ki so nam pripravljeni v nebesih. Kakor so se apoislto'li vedno oGiraE v nebesa in so imeli sroe vedno pri Jezusu, kaiterega so pri.srčno Ijiibilii, pmv tako moramo^ 'tujdi mi svoje srce neprenehoma povzdigorvaiti v nebesa k Jezusu, ki je naš pravi zaklad.
S tean ni še rečeno, da ne sinemo skiibeti za poisn^e'tino blago, ampak je leoeno le, da moramo v l>rvi vristd skirOjeti za nebeški zaklad, ki nas čaka po sminti.
47. Sv. Peter je vprašal Kristusa, kaj da nas čaka po aniriti? Rekel je: »Gospod, mi smo Tise zaipusttlili in smo šli za Teboj, kaj bomo tedaj dobili zalto?« Jezuis mu odgoivord: »Resnično, povem vam, da boslt'e po vistajenju, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojeiga veličasitva., se-d'eli tudi Vi, kateni .ste šli za menoj, na dvanajsteri h .s!edežih in bdslte sodili dvanajstere Izra-etove rodove. In sleherni, ki zapustri hišo ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali njive zavoljo mojega-imena, bo stotero prejel in dosegel večno življenje«.
Sv. Gele^liiin, ki je živel v trinajstem stoileitjii, je bii puščaMiiit. Premišljeval je sv. strivnoati in notsil okoiu ledja železen paß. Prav taki'at je bila volitev papeža. Kardinali so izvolili njega, ne. da bi ga billi prej opoizorili. Ko so mu pTišli poivedalA v saimoistan, da je izvoljen za papeža, je izvolitev le težko sprejel. Postal je papež, dosegel najvišjo Gast', a kmalu je spoznal, da kot paipiež ra:di veili'kilh otpravil ne m^oire več {iako-prosto premišljevati svetih skrivnosti. In kaj je storil? Odpovedal se je najvišji časiti tu na. zemlji, odložil je papeštvo in šell spet v pušča,vo, da. bi si tam z ois'tro pokoa-o in s premišljevanjem služil nebesa. Ko je umrl, so ga brž vsi začeli časitiii svetnika-. Šest le't po smrti ga je papež Klement V. razglasil že svetnika.
Poisnemajmo svetnike in svetnice božje, ki so hrepenelli po nebeisdh in po nebeškem veselja. Sursum corda! V nebesib je naš največji za.klad, v nebesih bodi naše srce!
.........................................................................................................................................
EDENINŠTIRIDESETO BRANJE.
ZA ŠESTO NEDELJO PO VELIKI NOČL
1. Kristus je oMljiuM apoisitolom sv. Duha, da bi jim pomagal piri oizinaaijwaiiju ©vetili na-ukOT in pri razšiTjanju sv. Mane po ceJem swtn. Zato jim je nakiel: »Sv. Duh bo piučevad o meni i(n Vii bosite prrffietviali, ker ste ocl zaičetikia primeiii«. PoitreberL pa^ je bil lapostotom tioliaižmifc sv. Duh tuidi raidà velikih preiganjamj, ki so jih čakala in ki jih je Kriistos na.ipo.veida,l: »Iz shodnic vas bodo mietali, ura" celo priide, da. bo wak, ki vas umori, memil^, da stori Boigu službo. . . To sem vam pa povedal, da se spomuite, ko ura pridie, ^la seia jaiz piraivM!«..
2. TakO' je Rristlus napoivedal pregamjanja apostolom, njih naisfednikom in reem praviai kriis'tjanom. Kiriistijane mečejo iz shodniic, kakoir i.zvrŽGk in jih prieigamjaijo in morijo. To je bilo vseh časih.-- Zgiodo'vin'a uči., da niso hudobneži tega stveta inohene vere preganjali razen krščanske. Tafeo je tudi dand^ames. Nobene vere in nobene diuihoivšoine ne soivraži svet raizen krščanske.
Le krščanski veri in krščanskim misijonarjem in diuhovnikoim- nasprotujejo huclobneži, kgT, vedo, da je le 'ta vera rtìSina lin njili hudiobijiam nasprotna. Nikdar ne isiišite, da bi hudobneži sms-šiii aili pTeganjali katko drugo vero, miti pagan-ske, ki čaisti iai moli soflnce, mesec in zvezde za Boga. Diru'ge vere ndlso' njib hudobijam taJco na, ■ spro^tne, niso resne, z'ato se jiih hudobneži nič ne boje. Hudolbneži se bioije luči, sle boge siollnca,, ki ie krščanski nauk. To nam jo Kristus naprej povedal, da Bie sii^omnimo, kad'air prüde uras da nam je on to prar^dl. Zato nam je obljubil sv. Duha in nam ga daje v tiolažbo, v pomoč in v pToisveitio.
3. Ker je stališče Kaltoliških krMijanov tako težavno in ima sv. vieira tolikio soivfažnikov, je pač javsno, da moraijio krisltijamli biti ediini., da se morajO' drug drugega: ljubiti in podpiraitii. Zalo kliče sv. Peter krisitjanom, kakor beremo v današnjem sv. berilu: .»Pireljubi, bodiltie moidri in čujtie v molitvah. Pired vsem imejite vedlno ljubezen med seboj. . . Jemljite radi drug drugèga poid sirebo bi'ez godrnjanja: Kai'Or je kdo pirejel da.r od Boga, s tem pastrezitle drug drugemu, kakor dobri deilivci mnoigoitero miloöti božje«. Krisitjani bi moirali bilbi mej isebolj ko bratje in seislTe, ki si drug drugemu pomagajo: Svet naj sipozna iz naše Ijubezini in iz naše edinoisli, da je naša vera prava. Sveti Peter priporoča, da bodi TOe naše delovanje in govorjenje tako, kakor bi po nas sam Bog govoril in delal, da bo v vseh rečeh'Bog češčen po Jezusa Kr., Gospodu nasean. Iz našy
IjuJjeMi ^ in edinioßti naj neiverndti spoznajo našega Boga in ZveMčarja in naj se izpreo-brnego k pra\-i veri in k -lepšemu krščanskemu življenju.
4. Ne smemo si misMli, da so Mi le apoistolU: preganjani, visi, ki pobožno živijo in zilasti du-hoTOiikii mor&jo preganjanje 'tlripeti. Naj vam povem le nekaj zg'ledoiv, kako so krivoiveroi preganjali dobre in svete misijonarje!
Mož, ki je veliko preganjanja trpel, je Mi sv. Krdizoisitbm, škof v Cairilgraldu. DrsaM so s^a sowažniik;ii v pregna|ns;trvo', a je na potu v veilikem ediromaštvu in v velikih bolečinah umrl 1. 407. Ta mož pa piše sv. Olimpiji o preganjanju to-le: »Koi gledaš, kolilio' zla je zadelo cerkev, si gotoivo^ žaloistina, toida. v žaiovanju si maraš postaviti meijo; kaijti če ni pioitreibno, če ni prip'olroöljivo, ampak celo škoidljilvo iai pogubno, da se preveč žalositimo' radi dejanj, ki smo jih sami zagrešili in za: kaltiare ®e bomO' morali zagoivaTjati, koliko bolj je nepoitirebno', nekoristno, da celo satansko dn duši pioguibno, če obupujemo in jočemo radi dejanj, ki, so jiili driigi zagrešili. Ko' je sv. apostol Pavel videl, da? je nasramneža v Korintu obvladala velika žaloisit, je odnehal od svoje sitrogoßli in je piriporočil Koninčanom : »Dajte mu pogum, da ga prevelllika žalost! ne pollare in da saltian tega ne izkorisiti ]Drolli nam, kajti njegove namere so nam dobro znane«.
Ta-veliki mučenik sv. Krizostom nais toriej uči, da si ne smemo jemati preveč k srcu preganjanj, ki jih moramo trpeti, ampak da mo-
ramo bi,ti pogumni in tudi v neisireca'li veseli, kajti pa-evedika. žaitost liln zlasti obupaK-ajnje je od. safena.
S-\-. Teireaija, ki jo praiznujemo dine 15. okt., je ti-pela' veliko pTeganjainja. GoitotìIì so jej, da je iieuanna, da dma hu:dolbn'ega duha —• a vse 'o je nd piw nič mioiti'lo, ker je bila pohilevna in poaiižna. Bila je vedtoo mirna. Kakor se morje ne vžge, če paide diz paTotonoida vanj© itskrica, .prav tako se njena duša ni vžgala v jezi, in ne-poitirpežliivoBli, če sO' jo^ dii-uigi soivražill in jej na-praivljali vse mogoče neiprijieitaiosti. Preganjanje je nam v veilifco koriislt in v veliko zasIllügiQ^; ako je prenašamo s poltraoežiljivoisitjo in ljubeznijo.
Sv. Peler Kani,zij, ki je živel ob času, ko so luiSierand niaii'bolj smešili ka.toliš%)i cerkev, je' bil poikli.^an v Freiibiuirg v Švici, da bi tam izrt/rebil Lntroi\"Oi krilvo veroi. Jözdil je Ija s paipeževdrn po-■slamrem. Koi. pri,deità v mesitu Bern, .so lJra(^'kar spremljali neteiga buidodieUca v smrt. Za njim je šla ^■elika množiica. Ko- ®o pa zagledali, sv. Petra Kami'/d j a- in papeževega; poislamca in jn spoKiiiali po GilDlcki', ^so ise brž iolbrndili^ od lindodetea in so ju začeli zasramovali ,iin zmerjaiti. Eden iizmed mno-žiice hoče cello paipeževega; poslanica' s konja: po-tegni'td. goivoreč: »On in njegov spremiljevaivec zaslužita vislice boli kakor ta-le hudodelec«. Prav ta človek pa, kii je na,d njimia tako vpiJ, j,e bil kasneje obsojen radi velike htidohije na viislriice, katere je biill prliisodiü pti-ej tlemai sveltima mo ■ žeana. kajti Bog jei pr.a,vičein plačnik.
Zgoidovina, priioa, da so- luterami poivsod strašno smešili in p!riega.njali kaloličane.
Fraix' tafco se je godilo tudi drugod, kjer so d'ruge krive vere razsajale. Sv. IJorniaiiku so kri-voi\'er'ci AJIÌ3Ì,gen.Ziii in VaTdenzi pljuvali v obraz, melliaili' A:ainj Jjllaitb in norčevaj-e se ž njim pxive-zol^•a'15 mu šo!]3ke Siiame nai plašč.
Zglede iz najnovejše zgodovine imamo v Mehiki.
Dne 25. aiprila 1927. iso unirti v Meliiiiki za sv. vero miisàijoinai' P. Soia, kaiplan Ranigell in se nek dffug mladenič, kl öOi ga zasačili pri sv. -obhajilu v zasebni hiši.
Pater Solà je vzpod'hujai oba druga k muče-ništvii, je pred uisltreÉltvdjo podaril voj^aku svojo 11X0. Preden so jih uist'reliili, so zaklicali: »Živel KriiStiuß, kralj ! Drug^a sta bila hitiro mrtiva. P. Soilà pa je še živel tri ure in je rekel: Recite maiteri, da ima mučenika.
Na veltki peitek letia. 1927. so mučili mladeniča Emanuela Bonilla. Preden so ga ustrelili je pisa] maiteri in zaročenki: »Moja kri bo izrtekla -dO' zadnje kapljice, da izpove vero v Stvairnika. vseh stvari«.
Pater Mlihaiel Pro, jezuit, je bil zavoljo sv. vere z braltban svojiim Humberlom in še z dvema druigimat ujet dne 17. no^-. 1927. in ž njimi ustreljen dne 23. nov. 1927. Na njegov grob priihaja TOak mesec na tisoče čaistivcev, ki se mu priporočajo v raznih dušnih in telesnih po-trebah.
Socialistični din'jaki v Mehiiki so se tako spozabili, da je' vojni minister na,pravil ce'lo pojedino v cerkvi pred oltarjem.
Po odstopu španskega kralja in po uvedbi republike so iiudi v Španiji izrabili socialisti in komunisti naBlaile zmede za naskok na kalo-
liške samostane in zaivode teT jià oaiapaii in nekatere celoi zažgali. Zgorelo je mnogO' dragocendh in zgodovinskih predmetov. Vsi ti doigodbi dokazujejo, da se v vsah časih uresmičujedo Krii'öbu-so've besede o preganjanju njegoTC cerkve iiU so nam v opomin, da moramo biti čujoči, kajti sovražnik ne spd. Imeti moramO' pripraivlljeno pri-mernio organizacijo', ki laliko zaibrani naklepe peklenskih soiwaiznikov.
Lahko hi wn navedel tisoč in tisoč takih primero'V, ki pričajo o Kristusoivih besedah: »Iz shodnic vais boido meMi, ura oelo pride, da bo menil vsak, ki vais 'umori, da isitori Bogu službo«.
Tiako je Krisitus napO'Vedai. To je znamenje, kje. je resnica in kje so pira,vii naisìlediniki apostolov. Kristuiso-v naiuk in Krii-^tuso^vii učenci in Jii-sdjomarji imajo mnogo sovražniko^v. Soiviraži jih svet, sovražijo' jih vsi hudobneži in zi-očinci. Ko bi jih ne so'waaiili, bi to bilo slabo znam^ieaije.
Bo)dimoi toirej poigumni in veiselli v pregairi-jalnju, saj nam je Kristus to naprej po^vedail! Ako nas preganjajo, smešijO' in zaničujejo, vedimo, dia. smoi na pravi potó, na poti pravice in resnice, ki vede v zveličan je.
5. Prosimo Jezusa, ki je pričujoč v najsv. zakramentu, naj nam pošlje svojega sv. Duha, duha moidrosti, umnosti, svöta, moči, učenosti, pobožnosti in strahu božjega-, da bi mogli sveto in prarvično živeti na tem sveitiu, da. bodo never-niki in gTešniki videli naša dobra dela in se i.z-proobrnili. Brezversfcvo, brezbožnost in hudobija
se je dandanes tako niamnožla, da jo. le sama moč sv. Duiha more zatneti. Prosimo. Jadaij Jezusa, maj pošlje sv. Dulia, ki naj nam^prinese svoje daroive v večno zvelaoamje.
6. Modrijan Sokrat, ki je živel v petem gto-leitju pred Kristusom, je rekel, ko je videl vso-hudobijo svojega časa: Tega grešnega ljudstva ne more n.iliče drug poiboUjšati ko sam Bog, ako pride iz nebes. In res je prišel iz nebes Bog Sin — Jezus Kriistfos in ljudje so se poboljšali. Sed:a} pa sedi Jezus K®iis,tiuis na: desnici Boga Očeta, in ne bo^ prišel več na svet ko soidnji dan sodit zivih. in mrtiviK KdO' bo^ prišel sedaj iz nebes popraviti strašne h,uJdoibije in grozna^ zla, ki soi se v našem času namnožila? Kristus nam je obljubil sv. L'uba: Jaz Ijom Očeta prosii, in vam bo dal drugega Tolažntiikia:, da pri vas ostiane vekomaj. Duha resnice.
Ako pomislimo, kako veliko je dandanes pomanjkanje vere, nas mora biti v resniic-i strah. Mnogo je ljudi, ki nimajo skoraj nič vene. Na Boga ne mislijo nikoli, na neumrljivoBt duše so pozabilli, v cerkev ne hodijo ali pa se v cerkvi nespodobno obnašajo, ko gi^edo mimo cerkve, sa ne odkrijejo, da bi pozdravili Je^jusa v najsvetejšem zakrameJiitu, o molitvi a- družini ni niti govora! Ali ni to žalostno?
To delajo, ker nimajo sa-. Duha, t. j. božje Ijutezdii v svojam srcu.
Palm 9v. Duha je bil sy. Frančišek Regis! Ko bi ta STCtaiik živel mej naani in bi videl tako ma -lomamo olbnašainje pred najsvetejšim zakramentom, bi se razjiofoal. Ta svetnik je vsakikrat, ko je šel mimo cerkve, ljubezni,vo pozdravil Jezusa, če je našel cerkev zaprto, je pokleknil pred ^'ra-ta, da je delal družibo Jeiziusu v najsvetejšem za-krameaxt'u, katerega, je Ijuibil n'a^d vse.
Prosimo sv. Duha, ,naj pride na veseli Ijin-koštni' praznik k .nam na zemljo in naj se razlije poi naših srcih, da bomo zwsto živeli po sv. katoliški vesri.
Koliko Zìa ni ka mosti je dandanes na svetu v prejemanju sveti,h zakramentov! Četrta cerkvc-na zapoved se gteisi: »Spo^vej se postavljenemu spovedniku vsaj enkra,;t v letu in sprejmi o velikonočnem času sv. Rešuje telo«. Toda' še to se zdi nekaterim preveč in prelamljajo lahkomiselno še to najsvetejšo zapoved.
Kdo naj te ljudi spet spravi na pravo poi? Nihoe drug ko Bog sv. Duh!
7. Kako so dandanes ljudje utopljeaii v po-svetine reči, kako tekajo le za posvetnimi veselicami! Svojih misli ne obrnejo nikdar k Bogu. Pravijo, da nimajo vere, da po smorti ne bo nobenega veselja več, da se je treba tukaj na tern svetu veseliti! Tako živijo brez upanja na boljšo večnost, živijo le za ta svet! In kolikokrat slišimo
ali beremo, da se je kdo sam sebe uismrtil, da se je obesil ali ustrelil in da je umrl kakor ži.va].
Kd.o naj vsemn temu pomaga? Nihče drug ko' Boig sv. Duh.
8. Kako je umTla mej Ijadmii ljubezen! Vse se dandanes prepira. Kje je še krščaruska družina., da bi bil v njej božji mir, da bi ,se v njej ne prepirali? Otroci se upirajo starišem in netijo pirepir. Delavci se prepirajo z gospodarji, goispo-darji ntrgujejo delavcem zasluženo plačilo. Izumrla je ljuibezen! Kolikokrat slišimo in beremo, da. kdo položi svojo hudobno roko celo na življenje svojega bližnjega, da ga umori kakor žiiVal! Tq vpije v nebesa' za maščevanje!
Kdo naj nam prinese na svet božjo ljubezen, ki dela ljudi srečne, mirne in zadovoljns? Nihče drug kO' sam Bog!
9. Koliko drugega zla, koliko drugih hudobij je še na svetu! Koliko sleparstev, ta-tvin in obrekovanj in koliko strašnega preklinjevanja! Ljudje se lahkomiselno spakujejo z najsveiej-šimi rečmi!
Pripoveduje se o nekem modrijanu v starem zakionu, da je nekega dne vzel luč in hodil z lučjo o belem d.nevu okrog po mestu, kakor da bi nekaj iskal. Ljudem se je to čudno zdelo. Zato so ga vprašali, kaj da išče o belem dnevu z lučjo Modri mož je odgovoril: Iščem modrega človeka!
Tudi dandanes bi morali z lučjo iskati modrega, pravičnega ötovekia. Svet je poln Iradobij, zvijač in goljufij!
10. Sv. pismo pripoveduje: Ko je Bog v začetku svet usitVaril, je bilo vse ijusto in prazno, zemlja in voda zmešana in tema nad vodami. Solnica, lune in zvezd ni še bilo'. Nad temo in nad vodami pa je plaival Dub božji, ki je v malem času vse prečudtoo uredil, razločil dan od noči, ločil zemljo od voide, postavil solnce, luno> in zvezde, ustvaril ti*avo, drevje, živali in človeka.
Tako. piričaknjemo pomoči od sv. Duha tudi mi v sedanjih zmešnjavab. Vera, uipanje, ljubezen in druge krščaniske cedtnoB'ti so pozabljene in namesto njih se baha le hiudöbija- Vse je pusto, ]>raizno, nfevoščljiivo, sovražno, jDrevzet'no, nesramno. in ostudno.. K.do naj vse to uredi? Nihča drug ko Bog sv. Duii! Sv. Duha proisinio, naj nas razsvetli, da bo.mo ©poznali kri,va porta in se spet olnmili k Bogu. Kakor je modrijan Sokrat pričakoval pomočil le od Boga., prav t'ako more le sv. Duh s svojo, milostjo, s svojimi daro.vi in čudeži spraviti člCiVeški rod sipet na pravo pot A-eč-nega zveličanja. Cloiveške mo.či so presla.be, da iii niog-k to doseči. To more doseči le čudežno delo sv. Duha.
11. Sv. Duh dela z nami čudeže in iifegor clo'veku, ki v ponižnosti in v pokoa-ščlini poslušij, njegova navdihovanjia. Naj navedem, nekaj zglo-dov. Sv. RomuaM, ki ga praanujemo dne 7. fe-brua-rja, je bil sin bogatega italiijiafniskega vojvode. V' m'iadoisti je živel iaikomisetoo in je bil nagnen k nečistoisiti, a sv. Duh mu je govoTil na srce zveličavne misli. Nekega dne je imel njegov 0'če dvoboj z nekim svojim soToduikom in je zahteval, da mora biti sin Romuald navzoč. Sorodnik je v dvoboju zgubil življenje, a Romuakla je ta prizor tako pröfrasel, da je šel iakoj v nek samostan in je sklenil, da hoče delaiti štirideset dini pokoro, oe,prav ni sam nič zakrivil, ampak Je gledali. Po štiridesetih dneh se je hotel vrniti v svet, toda ko je saan molil v oerkvi, ga je sv. Duh tako presucail dtti mu vžgad v otcu talko^ iljxabezen, da je začel točiti solze in da je padel pred redo^v-nike na koleina proseč, naj ga sprejmejO' v red, ker da noče nič več sHšati o svetu. Sv. Duli ga je hkratu vsega premenil. Redowiiki so^ ga sprejeli v samostan in mladenič Romuald, ki je biJl prej razbrzdan in poisi\-eten mladenič, je postal v tre-notku pobožen in resen redovnik.
Take velike čudeže, dela v nas moč sv. Duha.
Prav tako je bil tudi sv. Avguštin v mladosti vdan razbrzdanositi in nesramnosti. Toda kakor strela ga je zadela milost sv. Duha. Tekel je na bližnji vrt in je ponavljal besede: »Koiliko časa bom še govoril: Jutri, jutri! Zakaj ne sedaj? Zakaj bi takoj ne končal sramotnoBti? O Bog, nikar se ne sipominjaj mojih pregreh!« Ko je to govoril, je zaslišal besede: »Vzemi in beri! Vzemi in beri!« Tekel je v hišo in tu najde na mizi sv. pismo in njegov pogled pade na besede sv. Pavla:
»Ne v požrešno,sti in pijanosti, ne v neciBtoisti, ni» v zdražbi in neToščljivosti, ampak oblecite Gospoda Jezusa' Ka-iistuisa in ne. stremite telesu z. na-sladnostimi«. Te besede so ga tako pretresle, kakor da bi mu jih bil govoril sam Bog. Takoj se je izpreoibrnil in je takoj postal popdln kristjan, kaisneje' škof in eden najA-ečjih in najslavnejših cerkvenih očetov .— sv. Avguštin.
Take čudeže more delati le Bog — sw Duh. V življenju SA-étaikov imamo polno takih slučajev. Sv. Kamill Leljski je bil v m'ladosti \'3lik postopač in igravec. Zaigral je celò si-ajco, toda sv, Duh ga je milostno kar likratu privedel na pra.-vo pot.
Kaj naj rečemo še o moči, ki jo je dajal g-v.. Duh mučenikom in mučenicam božjim. Celo otroci, dečki in deklice, na; pr. sv. Neža, sv. ]>oro-tteja itd. so trpeli na.is.tiiašn9jše' muke z največjim pogumom in celo z velikim veseljem. Ali^ ni bil to-največji čudež? In kako mod're odgovore so dajali ti oitroci in drugi preprosti ljudje sodinikom in cesarsikim namestnikom! Vse to je delal v njih. sv. Duh, ki jih .je raasvitljeval in jim dajal nad-nara,vno moč.
Zaito pa proisimo' seidaj, ko- se bliža lepi bin-koštni praznik, naj pride sv. Duh v hišico našega sroa z ohilnostjo svoje milosti in svojih darov, naj nais razsA'etli in naj nam da nadaiaravno moč, da bi mogli pričati o Jezusu s svetim in pravičaiian žiA-ljenjem in doseči, krono, ki nam je-pripravljena po zaislugali Gosipoida Jezusa Kr.
12. Sv. apostol Peter nas oipommja v današnjem berilu k Ijubezaii. Pravi: »Pred A'sem imejte ljubezen mej seiboj. . . Bodite goistoljuibni brez godirnjanja. Postrezite d-rug drugemu vsak s tistim darom, ki ga je pirejel«. . .
Tako iiais sv. Peter oipominja k Ijuibiezni, da bo svet S'poanal, da smo. KrisitVasovi učenci in da bo Bog češčen v \iseb rečeh.
Ta ljubezen, prijaznost in postrežljivost, ki smo jo dolžni drug druigemu, je poseben dar sv. Duha, ki. nam ga Kristus daje in ki dek našo srce tempelj božji.
»Vaša prijaznost boidi znana vsem ljudemc-— piše sv. Pavel FMi'plj'anom (4), katere je ljubil in katerim je večkrat pridigal sv. evangelij. Ta prijamoist je vedno združeaia s penižnostjo. Le ponižni človek je prijazen vsem ljudem in zna prenašati slaboBiti S!\-oje]ga' bližnjega s potrpežljivostjo. Prevzetni člo^vek je neprijazen, oduren, žali s prevzetnimi besedami clruge ter jih odbija.
Če beremo život,oipise svetnikov in svstlnic božjih, vidimo, da so vsi bili prijazni, pohlevni in- jponižni. Imeli sO' sv. Duha, ki je duh ljubezni, miru, veiselja, prijazinoisti, potrpežljivastd in po-nižnoLsti. Kdor nima isv. Duha, je prevzeten in ošaben. Če človek ni pTijazen, pohleven in vedrega obraza, je to znamenje, da. v njegovi duši ni vse v redu, da nima SA^ Duha. Kadar je Don Bosco videl v svojem zavoidu mladeniča, ki je bil žalosten, do drugih neprijazen in oduren, je šel k njemu in ga je 'takoj peljal k sv. spovedi,.
Če hoičemo druge ljudi pridobiti za dobro stvar in jih poboljšaiti, moramo biti prijazni ž njimi, drugače ne 0']3ravim0 nič.
Resnične in za vse čase velja vaie so besede sv. Frančiška Salieškega: »S par kajpljicami medn privaibiino več muli nego s celim sodom kisa.«.
Svetaiki in STOtnioe 'božje sO' biili celo z ži-vakai z;elo. prijami. Ptički so jim sedali na ramena, na Tokoi in pobirali iz njih rok hrano.
Kdor imai sveteiga, Duha,, bo vedno pirijazen, odkritosrčen in resni/čen, si ne bo doivolil nobene nioemurnosti ne v obnašanju ne v noši, nobene laži in noben© kletvine v besedah in nobenega slepa.r'sitn'a v dejanju.
V sv. evangeliju se nam podaje lep zgled ponižnega, ipoMe^ega in prijaznega sv. Janeza Kristnika. Ko so ga vprašali' »Kdo si 'ti? Ali si ■td Kriisitüs?« je pohlevno odgovoril: »JaiZ niisem Kristus! Jaz nisem vreden Kristusu niti jermenov pri čevljih odvezati!« »Kaj torej?« so mu rekli daJje, »ali si ti Elija?« »Nisem!«^odgovoii-i pohlevno sv. Janez Kns'tnik. »Si li prerok?« In odgovoril je: »Ne!« Rekli so mu tedaj: »Kdo si pa, da odgovor damo njim, ki so nas poslali? Kaj praviš sam O' sebi?« In sv. Jane« Krsthik odgovori pohlevno: »Jaz sem glas vpijočega.: V puščavi pripraviife pot Gosipodu!« ... On je, ki pride za menoj, ki je bil pred menoj; n.Temu jaz nisem vreden odvezati jermenov od čevljev«.
Tako. .pohleven je^ bil sv. Janez Kristmik. Po-snemajmo ga i.n nikar ne bodimo prevzetni, ošabni in neiprija.znd! Če le eno t.rdo, ošabno ali neprijazno be.sedo izgovorimo, nas drugi hitro spoizmajo, da nimamo prave vzgoje in omike. Sv. Janez Krstnik se ni nič babai, nič hvalil, si ni pripisoval lastnosti, ki jih ni imel, ami^ak je od-
kfj.tosrčno priznial: Nisem Kristiis, nisem Elija aLi prerok, ampak le glas vpijočega: V puščavi pripravite pat Gospodorv, ketr Zveličar je bldKu Njemu nisem ATeden jermenov od oevlje-v od-vezati !
Bodimo torej ponižni, pohlevni in prijazni, ohranimo v svojem srcu vedno ljubezen božjo, ki je poseben dar sv. Duha, da bomo otroci božji in dediči večnega kraljeistva.
* * * *	* s=
13. Ljubezen, o kateri govori v današnjem berilu .s\v. Peter, izvira iz sv. Duha, ki je naš to-lažnik. Ako ne ir\'ira iz sv. Duha, ni prava ljubezen.
Kristus je rekel, da bo svet spoznal po tej ljubezni, da smo njegovi učenci. Ta ljubezen mora biti torej sveta., t. j. 'izvirajoča iz sv. Duha, ker drugače bi s'veit ne moigel spoznati, da smo Jezusovi učened. Ta ljubezen, ki izvira iz sv. Duha, priča, o. Jezusu, kakor beremo v današnjem sv. evangeliju: Ko pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Diih resnice, ki izhaja od Očeta, on bo pričeval o meni in tudi vi boste pričevali, ker ste od zače^tka pri meni«.
2e stari grški in la.tiniski pagani so radoče-vali dvojno ljubezen, pravo in nepravo. Pravo ljubezen so imenovali Urania, t. j. uiebeško.
Razliko med pravo' in nepravo ljubeznijo naj pojasni, zgled!
J3aie K), maja praznujemo god sv. Solongije. Ta je bilia hčerka ijreyroistih kmetskih staTlšev na Francoskem, pa je bila čudovito lepa ]>o telesu pa še A'elikOi lepša na duši jjo SA'oji ne-dolžnoisti in svetosti. Starisi so jo lepo vzgojili, da je že s .sedmim letom začela srčno ljubita Jezusa. Njemu je darovala vso svojo ljubezen. Ce je kaj ljubila na tem s'\-etu, je lljuJnla le Jezusn. Že takrat je na'pravi'la oibljnbo- devištA-a.
Nedaleč od njenega roj.stnega kraja je bil lep, samoten prosil'oir, ki se še danes imenuje »polje sv. Soloingije«. Tam se je najraji mudila,, premišljevala trpljenje Jezusovo i.n se ^•nemala v sveti) ljubezni dO' njega..
To_je bilia prava sveta lijubezen, ki je izvirala' iz s.v. E'uiha'.
O tem lepem in pobožnem dekletu pa je slišal 'tudi .sin namestnika tistega, okraja. Brž se je odprai\"il tja, na. ^"idez kakor da. bi šel na lo^'. Našel jo je samo na samotnem kraju, kjer je navadno odpravljala svoje pobožno.sti. Ko jo zagleda, sitbipi s konja in jo pozdravi.. Začel se ji je 'takoj dobrika.ti in jej o-bljnlbl'jati ljubezen. V svoji straisiti jo je takoj poželel imeti za s^■ojo ženo. Obljubljal .jej je srečno in večno ljubezen.
Ta ljubezen pa ni bila prava in s\-e.ta, ka.koir se .je kmalu poka,zalo. Ko mu je deklica- odgovorila, da. je svojo ljubezen za vedno izročila Je-zuLSu in da je njegova namera nemo'goča, jo mladenič strastno zagrahi, posadi na. konja in zdirja ž njo proč. Dekliiea' vpije in «e mu hoče iiztrga.ti. Ko prideta do nekega potoka-, se mu deklica res-izvije in ]3ade s konja, na tla. Mladenič pa. se je v svoji stras'ti tako razjezil, da je potegnil meč in mahnil po deklici, ki se je mrtva zgrudila.
Ta zgled nam kaže, da. ni imel mladenič prav nobene ljubezni, ampak le strast. Malo prej jej je zagotaA'ilijal večno ljubezen, potem pa. jo jt? umoril .na grozovit nacioi. Sv. Solongiji se je zgodilo kakor ■egipto.Mskem'u Jožefu, kaiterega je hotela neisramna žemska zavesti v greh, a ga je potem obrekovala, ker Jej ni hotel privoili'ti. Jožef je moral radi njenega obrekovanja v ječo. Prav tako sta hoteJia dva judovska sodnika za\'eBti v greh pobožno Suzaino. Ker jima ni hoiteia privoliti, sta jo obrekovaila in zahtevala njeno smrt. Zgodi se pa včasih celo še hujše. Neisipainetlne osebe se daijo zavestì, .aj nazaidiije se vsa stvar konča z utmoirom. Taka je nesramna, in nečista Ijubezem.
čuvajte Sle nesramne ljubezni nečistih in-strastnih Ijudii, kakor se mara;te čuvati strupen,? kače, čepraiv bi bila lepo pisana!
Naša ljuibezen mora izvirati iz Jezusovega pres;v. Duha. Dovoliti si ne smemo nobene misli, nobene želje in nolbemeiga dejanja, ki bi bilo proiti JezTiisovi ljubezni. V.zgiJed nam bodi sv. devica Solongija. Njema ljubezen je bila čista in sveta in zato tudi-večnai, ker se naidaljuje v nebesih.
Njeno sve.tio truploi je bilo položeno v dragoceno rakev. Včasih so je tudi v iJrocesiljah nosili. Ppa'vljica- prar^'i, dia je nekoč niso mogli dviigniti in spraviti z mesta, ker so bili nosiwi omaidežani z velikimi grehi. Le-ti so morali prej odstopiti in namesto nji,h drugi nasto.piti.
Dne 10. nmgai, t. j. na nje god se je vsako leto shajala velika množica na »polju device So-longije«. Taan so imeli sloA-esno procesijo. Ker je pa bil prostor preozek, .je ljudstvo potlačilo
vse žito ofcolu njenega polja. Pravljica pa pravi, da je vse potlačeno žito spet Aistalo in bilo lepše ko drugo, ki nd bilo -potlačeno.
Pravljica pravi iuidi, da je bila steza, po kateri je Solomgija hodila na satmotini kraij vse lepše in biijnejše zaraistla ko drugi prostor na-okolu.
14. Glejmo tedaj visi, da bo naša ljubezen čista in .srVeta., ker le taka ljubezen priča, da smo Jezusovi nčenici in pokrije množino greha. Nesramna ljubezen le množi greh. in kliiče na nas prokletstvo in nesrečo. To je za vsakega človeka Silin o važen nauk. Kdor noče biti nesrečen na tem in onem isvetiu, nad se čuva neiprave ljubezni in naj goji le pravo, sveto in čisto ljubezen. Zapomnile si tai na.uk in zapišite si ga doibro v svoje srce. Kriistns je rtekel: »To sem Vam govoril, da se S]:omnite, ko pride ura, da sem vam jaiz to pravil«.
15. »Pride ura, kO' bo vsak, ki vas umora, menil, da sitori Bogu piriijeitlnoi delo«, pravi Kristins v današnjem sv. evangelij u. Te besede so se v stoletjih naitiančno izpo'lnjevale. Apostoli so umrli kot mučeniki in prav tako je na tisoče in tisoče mašnikov in A-ernikov umrlo zavoljo Jezusa Kristusa.'
ApostoJi so bili v tinpljenju veseli, saj jim j-> bil Kiristus že naprej napovedal, da bodo morali zanj veliko trpeti. Tudi prvi kristjani so se v trpljenju in v mukah veselili. Ko so jih trinogi
vedli v smrt, so prepevali livalne pesmi.
*
* *
16. Da bi poigumino prenašali križe in oe-žaive, katere nam Bog pošilja zavoljo Jezusa in sploh vse križe in težave pozemeljskega življenja-, premišljujmo', zakaj nam Bog pošilja trpljenje nai tem svetu?
Prfed vsem moramo priznati, da je za nas včasih trpljenje potreibno in koristno. Ali bi moglo rasti zelišče, žiito in drevje, ko bi vedno sijalo solnoe? Gobovo ne! Čeprav je sotoce prijetno in ljubo, bi vse požgalo in posušilo, ako bi inepre-stano sijalo in pripekalo. Imamo skušnjo poleti, ko pripeka soilnoe po oela dva meseca, ko ise žito, cvetice in drevesa: pripogibajo in siišijo, kei' ni dežja.
KO' bi tedaj vtìdno sotoce sijalo, bi nikakor ne bilo dobro- in koriistiio.. Praiv tako^pa bi tudi ne bilo prav, ko bi vedno deževalo. Žito, in drevesa bi v vo:di segnila.
Ne bilo' bi torej prav, ko bi vedno, solnce sijalo, pa ludi bi ne bilo prav, ko bi veclmo deževalo. Prepu'ätimo löi skrb Bogu, ki je vse najbolje ustvarili iin nirediiil, da ilinattno solnce za dežjem in dež za solncem.
Prav tafco bi ne bilo -prav, ko bi nam bilo vedno le veselje. V samem veselju bi se v grehih popolnoma usušili. Vse svete čednosti, ki so cve-
tioe v iTašem spcoi, bi OA'en&lo in zamrle. Istotako bi) samo trpljenje in žaJost za òlo:veka ne bilo pr'a|^^ V samem tnpljeaiju bi- obupali in sv. čecl-nostii bi^ v našem sreu zamrle.
Prepustim«' to najsvetejši vodji božji, ki je A-ee najbolje uireidiila. Bodrimo ife sroa hvailežni Bogu, ki nais kakor dober oče sedaij tolaži in raz-veseiljuje sedaj opominja i'n tepe.
i 7. Trpljenje uči človeka pameti. Najviič greba: stoa-ijo ljudje pii veselicah iin oia plešiščili, ob dobrih detilnah in ob veselih dogodkih. V pre-■^-zel'nostii ISO' se že todiko spo'zabili, da so plesišča močJli z vimom. V veselju počenja clo'vek reči. katerih se kaBneje isra'miuje. Kaj pravi sv. Pismo o D.a\-idu? DoMer j'© bil David pastirček, doklar ga je Savel pregainjiad, da se je moral po puščavah skrivaitis je ljubil Boga itn mu zvesto služil, ko je pa zavlaldal itn bil ves oibdan z dobrotiam!, je ]:ostail prešuštmdik itn ubijaivec. Izgubljeni sin je bil prevzetiein, dokler je imel očetovo premoženje, je v prevzelinosti zapustil svojega očeta, «e kla:ti'l po svetiu in uganjal z neSTammimmd pro-grešnosti. Tako je delal, dokler mu je sijalO' solniCe obilnosti. Ko mu je pa zmianjkalo denarja, ko je začel stradati ter si želel jesti, kar so jedlo pri očetu svinje, tedaij se je spametil. Vzdiiginil se je ves raztrgan in izstradam, se skesal, stopil pred očeta, padel na kolena in rekel: Oče, grešil sem protì tfebi im proti nebesom. Nisem vreden, da me imenuješ svojega sina!
Trpljenje uči človeka pameti in zabranjuje gTeh. Ne pritožujmo se torej preveč raidi trpljenja in križev, ki nam jih Bog pošilja, kajti trpljenje je zid, ki naß brani so'vraznikov, hudobnega duha in slaJjih ljudi; trpljenje je ograja, ki 'brani, rožice, ki rastejo v našem srcu, namroč sv. čednosti.
* *
18. Ljudje so nevoljni in nekateri celo kolnejo, ko jim Bog pošlje trpljenje in nadloge in Tendar bii morali, pomisliti, da si s trpljenjem in z nadlogami siužimo krono. Cim več nadlog prenesemo v potrpežljivoisti, tem več imamo zaslug pred Bogom, tean lepša bo naša krona. Toliko človek \elja, kolikor dobrih del ]n-inese potrpežljivosti.
Koliko hudega je trpel egiptovski Jožef! Njegoši, bratje so ga zasramovali, so ga A^rgli v vodnjak in potein prodali izniaelskim kupcem zai dvajset srebrnikov. Bog pa ga je povišal. Postal je v Egiptu prvi za Faraonom. Faraon sam je položil prstan na njegovo roko, je ukaizal na-preči voz ter \-o'ziti ga ]30 mestu. Vse ljudstvo je moralo pred njim poklekati kakor ]n"ed kraljem.
Ne bojmo se tedaj trpljenja, ki nam ga pošilja nebeški Oče, ne bojmo se nadlog in bridkosti, ker ž njimi si služimo nebeško krono, ž njimi si islužimo nebesa.
19. Kristus je primerjal človeka trti. Trta zdivj-a in ne obrodi nobenega sadu, ako je vsiiko
leto ne obrežemo. Ce jo obrežemo in prieistrižemo, obrodi, {jbileoi sad. Taiko tudi òlo'vek zdiivja, aio ga Bog vsakO' loto ne obreze In prestriiže z nadlogami in bridkostmi. Y bridkostiii iai nadloigali obrodi človek v po£ri}ežlji\'ostd stoteren sa^d siv. čedinoisti.in dobrih del za, večno krailjestvo.
Sv. Bernard primerja člo.^•eka z\'ezdam. Zvezde svetlijo le po noči. Po dnevu, ko sveti ■solnce, so zi\'ezde skriitie. Prav takO' se človek sveli še-lfe v noči trpljenja, nadlog in bridkosti. Takrat se pokažejo zvezde sv. čedtoosti.
Sv. Avguštin, praivi, da nam Bog raidi tega pošilja trpljenje in naidioge, da se ne zaljubimo v posvetne a-^eči, na nebesa' pa pozajbitoo: »Zaito je sedanje življenje namešajiO' s trp'ljeaijem in bridkostàni, da iščemO' drugega življenja, kjer no> bo nobene bridkosti«.
■ *
20. Spoznajmo, da smo za; grehe zaslužili od Boga veiiiko pokoro! Ko^ nam Bog pošlje trpljenje, na'dloge in bridikosti,, mislimo, da je vse to za pokoro. To trplj'enje je zapisano in pošteto za večnost. Sv. Avguštin kliče: »Zaikaj tožite"? Kar trpite, je zdraviilo iin ne kaizeli, je pokora in ne poguiba. Ne branitle se šibe, če nočete l^iiti odvrženi "od večnega zwlicanja«. Sv. Bernard pravi: »Bridkosti so nebeška vrata«. Bodimo torej pogumni v prenašainju ttpLienja, ki nam ga Bog pošilja, bodimo' potrpežljivi in vztraijni v iizpol-njevanju božjih zapoivedi. Kristus je rekel: »Ne tisti, ki bodo klicali: Gospod, Gospod, pojdejo v
nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki bodo izpotojs-vadi božje ziaipoivedi«. In -oto drugi priliki je rekel Kristus: »Prej ]DO'jde velbloid (kamelaO skozi luknjico igle fco bogatin (t. j. clowk, ki živi v svojem bogaistfvu le za ta svet) v nebeško kraljestvo«.
Sprejemaij.no toirej kazaii božje za' pokoro, ker soidba, ki, nas čaiba, bo naitančna. Takrat bo kaznovano tudi najmanjše pregrešno veselj«, katero smo uživali nia tem svetu.
21. Bodimo potrpežljivi in vdani v voljo božjo, kO' smo v trpljenju in v nadlogah, ki nam jilli Bog pošilja!. Pomilslimo, da 'je Kristus tTpel, da je trpela Marija, njogoivia deviška Mati, da; je trpel sv. Jožef, njegov deviški re-dnik, dai so trpeli njegovi apoistoli, da so trpeli svetniki in svetnice božje, ki se sedaj veselijo v večnosti. Kristus j.e rekel, da bodo trpeli preganjainje in zanioevianje vsi, ki hočejo pobožno- in sveto živeti.
22. Trpljenje je torej koristno, trpljenje je potrebno, trpljenje mora biti, da se ne prevzamemo, ko bi živeli v samem veselju. »Trpeti ali umreti« — je ponaivljala sv. Terezijam Kristus nam je obljubil tolažnifca sv. Duha, da ne obupamo ixL omagamo v trpljenju tega sveta. S pomočjo sv. Duha premaga človek z lahkoto vs^
18
težave in vse skušnjave tega sveta.. NeibeškO' kraljestvo trpi siio in le t'isti, ki se zna premagorati in zatajevati, je potegne na&e.
23. Da se moramo neprestano premagovati. da dosežemo zveličaaije, naj priča ta,-le mična a resnična dogodbica. V neki rodovniški oerk\-i sta po opravljeni sv. spovedi klečala dva majhna dečka. Molila sta zahvalno molitev in se že tudi pripTa^•ljaia na prvo sv. obhajilo, katero st;a. imela prejeti drugi dan. Prvi deček je bil star kakih deset let, drugi je bil nekoliko mlajši. Ko sta tam klečala, se vzbudi v starejšem dečku nek dvom, da je postal nemiren. Rad bi bil šel še enkrat k sv. spovedi. Aili naj kliče še enkrat spovednika!, ki je že oidšel iz spoiA^ednice? To se mu je zdelo težko. ZatO' vpraša mlajšega, dečka, za svet. Pošepeta mu nekaj na uho. in pričakuje od njega odgovora. Mlajši deček mu reče te-le skriv-notstne besede: ^Stori, kar te stane več!« Stairejši deček je te besede — ki so' se mu zdele ko od Boigiai poislane — nekoliko piremitelil, se osirčil in pokliea.1 še enkrait spovednika, ki ga je pomici] in mu razgnal dvom, da je bil isp.et miren. •
Po teh besedah: Stori, kal' te stane \eč, se je potem ta deček ravnal celo svoje življenje. Imel jih je vedno v mislih: Stori, kar te stane več! Premagaj se, čeprav se ti zdi težko, kajti, ko gTo za zveličanje, nam ne sme biti nobena stvar pie-težka. Ko je dorastel, je skušal res storiti v.saki-krat, kar ga je največ stato..: Stoipil je v samostan in je kasneje postal misijonar ter umrl v duhu svetosti.
To pra,vilO' naa velja tudi naixi: St'oT'i, kar te stane več! Sprejemajmo' Tadoivoljno' vse trpljenje in vse nadloge, ki nam j ili Bog pošilja., ne Ijraniano se težkih del in sitnih oprarvil, ne žalo-■stiiano se radi poniiževainj in preganjanj — storimo vselej tO', kar nam sv. Duh navdihuje, če tndi ]>i na»3 to več stalo, dai si pridobimo več zaslug za. nehesai! Bodimo nioidri, ida 'Se naim po-«reči potegniti nase kraljestvo božje.
24. Sv. Peter praivi (I. 4, 7): »Bodite modri in čujte v moJaitVah. Pred vs.em pai imejte vedno, ljubezen mej .seboj, ker ljubezen pokrije obilnovst -grehov. Jemljite radi drug drugegai po'd streho brez godraijanjai. Kakor je vsak prejel dar, s tem postrezite drnig drugemu kakor dobri delivcù-mnogotere miloeti božje. Ako kdo govori, naj govori kakor ]>ožje besede, ako' kdo služi, naj siluži Ì!Z moči, katero Bog daje, da, bo Bog v vseh rečeh češčen po, Jezusu Kr., kaiteremu bodi čaist in go-:6poistvo na. vse veke^«.
25. Prvi opomin sv. Petrai je: -»Bodite modn in ČAijfe v iiioUtvoh!« Sv. očetije pravijo^, da ne zna ziK'eti, t', j. modro živeti, kdor ne zna moliti. To je zlato pravilo za vsakega človeka, čeprav bi se zdelo težko in mučno.
Ajdje, Turki, Judje pa včasih tuidi malo-verni kristjani so' v stiskah, boleznih in slabih letinah iskali cuidodelmih sredstev, ki naj bi vsemu zlu pomagala. Vraižarji so neumnim ljudem zatrjevali, da zna'jo' vse doseči, vse bolezni ozdra-A'iti, vsem ljudem denarja pridobiti itd. Te vraže so navadno slepanstvo in greh in so že mai'si-kogai spraivile v nesrečo.
Vsemogočni Bog pa je dal ljudem čudodelno« sredstvo, s kateriin lahko vse dosezeano. To čudodelno sredstvo ni ne sleparstvo ne greh. Imenuje sa malitev in ,se naslanja na vsemogočno .roko božjo, katera vse premore. Tega^ vsemoigočnega. sredstva se laihko poslužiimo vsak čas in če ga z]iamo dobro rabiti, lahko ž njim vse dosežemo..
To čudodelno sredstvo, ki se naislamja na vsemogočno roko božjo, je potrebno, če hocema imeti mirno, modro, srečno, zadovoljno in blagoslovljeno življenje n^a tem svetu im če hočemo doseči večno srečo v nebesih. Ko bi se vsi posluževali tega čudodelnega sredstva goreče in stanovitno, bi delaili čudeže, bi dosegli vse, kar-kali bi želeli 'in Iri zahrauili maaisiikatero zlo, ki nais tare.
Žii-\'otopisi «vetnikov nam to resnico lepo dokazujejo in pojasnjujejo z resničnimi dogodki pa tudi z lepimi pripovedkami. V životopisu sv.. Severina, katerega praznnjemo dne 8. januaa-ja,. čitamo o več slučajih, ki pričajo, kako mogočna, in celo vsemogočna je molitev. Naj navedem par dogodbic:
Pripovedka, se^ glasi:
V mestu Fabianae (damašnji Dunaj) je nastala: silna lakot. Ladje, ki bi b'ile moT.ale. donesti žii\'eža. po reki Ini, so zamrmile. Piebivaivci me-:sta Fabianae iSo v tej veliki stiski poklicali isv. Se-verinai na pomoč. S'V. Severin jim je svetoval, naj se zatečejo k molitK'i in pokori. Sam je tudi prdtv ■goreče molil, kajti vsa' druga človeška sredstva :eo bila brezuspešna. In res! Molitev se je poka-zala> vsemogočna;. Led se je nepričakovano pre-■t'rgai] in ladje so srečno prilspele z žiivežem v ;mesto.
Druga pripovedka se glasi:
Človek je bil že dvainajst let bolan, da. ni mogel nibi udai geniifii in je strašno trpel. Nobeno sredstvo ni več pomagalo. V tej nadlogi ga je mati spra.vilia. na voziček in ga peljala k isv. Se-"veTiinu., Prosila je ifekreno, naj bi sina ozdraivil. Pobožni mož odgoivoTi: »Tega ne moxem storiti :jaz, ampak le Bog; dati pa ti hočem ta-le svet: »Diaii miiloečilnoi siffomailcom, koliikoT moreš!« Žena ni iimelai nič pri selsi, ai je slekla gox'njo obleko in jo hotela dati siromaku. Ko je sv. Severin videl nje vero, je ukaizal, naj spet vzame obleko in naj doma da miloščino, ko bo . siin že ozdravel. Nato je začel s-\'etnik prav goreče in srčno mo-Mtii in taikoj je bolnik ozdravel, da so se ì'si čudili. Šel je kar peš domov. Ta dogodek s'e je zdel vsem takO' čudežetn, da ni,so mogli niti verovati, da je to tisti človek. Tudi ta pmipovedka potrjuje, da imamo, ako le hočemo, čudodelno sredstvo v rokah, s katerim vse laliko dosežemo. Večkrat nam Bog ne dai, časair ga prosimo, a nam da kaj «drugega, kar je nam še bolj korilstno.
Tretja, pripovedka se glasi:
Žena, ki je bilia: že. dolgo časa bolna, je zgubila zart'est. Bila je ko mrtva, da so miBlili mnogi že na pogreb in so jokadi okoln nje kakor okolii. mrliča. Tedaj so jo nekateó bolj pogmnni dvignili in nesli pred vrata ,svetniko>A-a. S\'e:taiik jih vpraša: »Kaj želite?« Rekli so: »Da bi se nezavestna' s tvojo molitvijo spet zardela«. S\'etnik. zakliče-: »Kaj, zalitevaite od siromašnega človeka, tako ^•elikilll■ reči! Saj jaz sem nevreden človek.. Kaj bi m,arai, ko bi le sam. sebi moged izprositi" ■odpustai grehov!« Oni pa so dejali: »Mi verujemo-, da ji ti z molitvijo lahko izproisiš zdravja!« Svetnik se je dal preprositi, ker je videl njih vero in se je z veliko gorečnostjo obrnil k Bogu za: pomoč. Žena je takoj vstala in bila zdrava.. S^■et-nik pai jim Teče: »Nikair ne niMite, daisem jaz tof storii. To je dosegla od Boga vaša vera. Bog do • pušča tafce reči, ila se utrdi vera v Stivairnika, ki dela čudeže v nebesih in na zemlji, ki spra.vilja ■izguibljene na pravo pol. iln inrtve obuja v življenje«. Žena, ki je bila z molitvijo ozdraivljena,. je po treh dneh že delala na polju.
Takih in podobnih pripo'vedk beremo v ži-volopilsià svetnikov brez števila. Iz vseh teh do— godbifc je jaisno, da nam je Jezus zaipiistil čudodelno stredstVo, s katerim lahko vse idoisežemo. To-sredstvo je pra^va moilit'ev v Jezusovem iimenu^ kakor je Jezus sam rekel: »Kar-kolli boste OčettU prosili v mojem imenu, vam bo dal«.
Prdknilmo torej za io sredstvo, ki je \-semo-gočno: »Kar-koli boste prosili v mojeni imeiui^ vaan bo dal!« Če ne prejmemo, je krivda na ua.ši
strani ali pa. nam Bog da še Kaj boljšega ko to, česar ga; prosimo.
Iz reegai tega razmišljanja je razvidno, da ni za človeka nobena stvar boljša ko molitev. Molitev je pravo endod'elno sredstvo, je pred Bogom veljaiven denaa-, s katerian si lahko kupimo vsaiko reč. Ta denar ima vedno stalno in ne-premenJjivo vrednost.
*
* *'
26. Dalje pravi sv. Peter: »Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker Ijubeizen pokrije oibilnost girehov«.
Vsi -smo grešniiki iin če bi kdo rekel, da nim.i grebo'V, bi bil lažnik —■ pravi sv. Janez, e^•angf-!-lilst. In ne samo to! V.sJ imamo obiilnost grehov. V veliko tolažbo pa imaano po besedah m. Petra: sredstvo, ki potriije obilnost; grehov, t. j. medsebojna ljubezen..
Sv. Ro'Za Limanska, je biila siromašno dekle, pa je kiljub' temu- toSo doforot izkazoA^ala .siromakom, da, so ti nai glais jokali, ko je timrla in govorili: »Umrla je naša matii!« Vse, kar je naj-boljšeiga dobilai, je moralo biti za siromafce. Nekoč ni imela nolbene stvari, da bi jo darovala ubogi ženski, pa se je osem dni postilai ob kruhu ■in vodi, da je mogla dati prihranek ubožici. Prostovoljno je ho'dila po bolmilcah, da je stregla boibiim osebam itn šivala strgamo obleko za boilmike.
Naijlepšj. zgled Ijobezrui do bližnjega' nam .is dal sv. Karol Boromejski, ki je bil nadškoi v Mdilami ob čajsn strašne kuge. Takrat se je ta
sveti nadškof popokioma zrbvo'vai za dušno blaginjo bo-kiivkov dm siromakov in je vse- svoje premoženje d'o eame postelje laizdal, da je olajšal strašno gorje, ki je zadteio ljudstvo. Taika ljuibe-' zen pokrije ne4e innožiioo grehov, ampak celo obilnost grehov.
To je zlat naiuk, ki nam ga daje sv. apostol Peter. Imejmo ljubezen mej seboj, zlaisfii v domači družini, preuašajmo se s potrpežlj.iivostjo; imejmo pa usmiljeuje tudi z drugilmi,, z'laisti si-romaiki. Tako si bomo po'kiri'ü obilnoist grehov.
27. Dalje nas opominja sv. Peter: »Jemljite raili drug drugega pod streiho brez godrnjanja. Kakoi' je vsak prejel dar, s tem postreiziitie dru:? drugemu, kakoir dobri delivci mnogotere milosti božje«.
Če beremo žiTotopilse, svetnikov, vidümO', da so bili iSvetkiiki prijaizni, mdrrii in veseli. Imeli su sv. Duha in sv. Duh je duh ljubezni, miru in veselja.
Taki moramo bditi' tudi mi s svojim bližnjim: prijazni., veseli iln gostoljubni brez goidrnjanja. Kdor-koili pride k nam, naj gre vesel in poboljšan od nas. Ce nimaš nič drugega, ponudi mu prijazno in veselo vsaj stolico ali stol, da se odpočije pod tvojo stireho. Slabo znamenje je, če je kdo neprijaizen, čmeren in oduren s svojim bldžnjdm in če nima nobenega prijatelja,. To je skoraj gotovo znamenje, da nima sv. Duha., ker sv. Duh je Duh ljubezni, veselja in miru. Tak človek, ki je oduren, bi-ez ljubezni in prijaznosti, ne more nobenega pritetobiti in izpreobrndtii.
Sv. Francisek Šaleški, ki je bil nad dober, ]>rijazen in ljiiibeznit\' v občevanju z drugimi, je brez števila ljudi, brezverce^- in kriivovercev izpreobrnil. Vsem je pripoi-očal prijaszinost in IjubezniTOSt v občevanju z drugimi.
Nad vse lepo je, kar beremo a sv. Baailiju in sv. Gregorju Naiziganzenskem. Ta dva sta bila v šolali na Girškem v Atenah. Stanovala sta v iBtem stanovanju, sta jedla pri isti miai in sta bilai skupaj v šoli, kjer sta se izobraževala v iistih vedah. Ko je sv. Baaìlaj umrl, je sv. Gregor o njem tako-le go'^'-o'ril: »Kako naj bi o tem govoril, da ne bi jokal? Naju obeh je bil en namen, namreč učenost, ki silcer najbolj vleče k tekmo\-anju. a si niteva bila milkdar nevoščljiva. NiCTa se Ijo-Tiila, da; bil ei drug dTugemn odvzela prvo mesto, ampak da bi si dirwg drugemu odistopilla prvo mieisto. Vsak je smatral čast drugega za; svojo lastno čast. En duh je oživljal oba. Bila sva ko i •drag v drugem. Oba sva se trudila edino-le- za sveto čednost iin le po nji hrepenela. Hotela, sva aimeti tako- žilvljenje, ki bi nama dajalo upanje večnega življenja. Rada: ibi.se bila izneibila tega življenja, še preden sva je zaipuistiilai. Vodila naju je božja posta^va.. Če bdi se ne bal, da bi mi lahko očitali ničemurnost, bi dejal: Fcten je bil drugemu zgled, da je lahko videl, kaj je prav in do-hro in kaj ni prav din dobro. Drugi so se radi ponašali, s tem, kair daje pred svetom čast, najina najvišja čast pa je bila, da sva se imenovala kriistjana in da sva tildi bila kriistjana«.
To so prelepe besede, ki kažejo, kako moramo tudi mi živeti v lepi priijaznosti, v md-ru, v potrpežl,j;iivostii in postrežljivosti. Pridateljstvo sv.
Gregorja in sy. iiaz.iilija je bilo prelepo in vzorno. Taiko so žiivelil svetniki, tlaJso so' se djulbiili med seboj dn ta,ko so itekm-oyalli v s'postovatnju do svojih sobrattov. Hotlinio za njimi: »Kakor je vsak prejel clfar, s tem postrezite clrng drugfemu kakor dobri delilvioi minoigodere milosti božje«.
28. Dalje pravi sv. Peter: »Ako kdo govor , niaj govori kaikor božje besede, ako kdo sllnži, naj služi diz moči, katero Bog daje, da bo Bog v vseh rečeh češoen po Jezuisu Kr., kateremu boidi čast. in gospostvo na vse veke«.
O syetean B^aMomerju, ki ga praznujemo dn& 27. febr., ki je biiil kovač ita ga korači in rokod Joi òaiS'tiijo za padrona, beiremo,- da je vedno tako govoril svojim tovairisem iin učencem, kakor da bi bil dušni piasitiT. PrilDorooall je vsem, naj hvalijo« Boga; za prejete dobrote in naj se mu priiiporo-čajo. Če je koga kaiznoval, nd storili tega v jezi^ amiDak da bi gai poboljšal.
Po tem zgledu bi moirali bifd očetje, niaterev učitelji, goisipodarjii i!n mojstri m'iad'itó z lepim žiivijenjein in z lepilmi nanki dušni paisitiiirji.. Ti,sitai leitla, ko človek zapusili ljudisko šolo* in navadtno. tludi domaičo hisoi, so za celo žiivljeni? odločilna. Zato je velevažno, kako se obnašajo gospodarji iin mojstri niaaproii svoj'im pomočnikom, učencem liai poislom. Če jim dovoli\jo, da delajo, kar hočejo, je to grešno, kakor bi bilo grešno' za dušnega palstirja, ko bi molčal k A'sem grehom,, ki se dogajajo v oiboini alii ko bi molčala državii.% ui>rava k vsem zločinom, ki bi se dogajiallli^ v dr-
1 Ó39-
žavi. Očetje, matere, učitelji, gos'poclarji im mojstri so postavljeni predstojmfci in dušni pa^ilirji v svoji hiši, v svioj'i defeiviililoi, v svogii učiilmiiici itid.. Izpolnjujmo a^sììì svoje dolžnoisti : K;air govorimo^ govoTliimio kaikior Ibožje besede, kar opomiilnjaimo, o^pom&njajmo ko namestntìikii božji, kar dekmo> döla'jmo ko da bi o.pra.vllja:Ii božjio sllužbo. Gosipo-dia;rjiii in miojiStrii, ki ümiajo mlaidlimo pod seboj, na.f gledajo, dia bodo vsi njim podložni oprajVljaH ' verske d'oiznoistii, da lioido večkrat v letu prejemali sv. zakramient'e, da ne bodo prek'lii'nja-li ali kaj nesipodobnega. goivorila adi kaj neapioidobnega prepevali, da ne bodo pijančevali ali hodili ]:o slabih di'uzbah. Kdor bi ne hoitel ubogaltii in bi dajal d!rugii!m v hiiÈil slaib z.glied, odločite ga od drugih,, da ne bo še drugili okužiO.
29. Riaizume se pia samo po sebi,, da veljajo te besede .s^^ Petra najbolj tlLstita, katere je Jezus iizvoliil za svoje namevstniike tu na zemljij, t. j. škofom in duhiovščilni, ki so najbolj njegovi, ker SO' se njiemu poipolnioma poiS'vetilli, kiii podučujeja in deillijo sv. zakramente in oprai\'lj!ajo mašo namesto Njisga'.	^
Sv. Janez Kriizostom ali Zlaitouist je ImT zelo nčen iti slaTeii goiVOTniilk. Njego-va sila.va je bil-g, od vzhoda-do zahoda. Če i^a člo^veka hvalijo in slaiviijo, se rad prevziame, kaT je zanj potem ve-O/iika- škoda. Toda sv. škoif Janez Krilzostom se ni prevzel, aaiipak je se z večjo gore^čnositijo iiskal le-častil Božje. Sam piše tato-le: »Bodi v pravilo vsega našega ži!^#jenja pregovor: Tindisi da jßstp
ali pijete ali kaj drugega delate, vse delujte v čast Božjo. Naij torej nno-llimo allii se positliano, naj •tožimo ali odipuščamo, naj gremo z doma ali do-moiv, naj proidajamio aili kupujemo, naj molčimo ali govoiiiimo aili kaj drugegia delam'O — vse naj bo v čast Božjo'. če ni haj v čmt Božjo, je holje, da se ne sgodi. To. besedo nosimo povsod s seboj, kamor-kold grfemo. Imejmo jo kolt zanesljiiTO palico, iDrambo, goittovoisit in neprecemljiiiv zakilad. če bomo vse delali «i goi-vioTili v oaist Božjo, bomo tudi deležni òaistì božje tu na zemlji in po. smr'ti na onem SMetu«. ~
To so ziaite besede, ki veljajo^ zla/stii škofom dn duhovščini, ki sio Jezusoivi namesllndkiij, veljajo pa tudii ■\"6em. Vse, kar govorimo, govóriano kakor božjo besedo, vse, kar delamo, deOlajmo' v čast božjo, da se bo v vseh riečeb častil Bog po JezuBii Kt., kaitferemu bodi čast in goBipodisitvo na' vse veke.
30. Od kar je sv. Peter, prvi poglar\iar sv. cerkN'e, te besede pnilporočal prvim kristjanom, je kmalu že dH^atilsoč let in vrsta rii!miskilh'paipežev od sv. Petra ido današnjega dne je neqiregfedna: —' a vsi papeži, mej katerilmi' jih je oel/a vrsta svetaiiikov, so vernikom vednio tio prilpoiročaliii, bair na.« uči sv. Peter v prvem piismu. Ti opomini so v v.seb okro-žniioah rilmlsklili paipežev. To so najbolj potre<bni. nanki, najbolj koaiistni opomini. Kdor se po njih ravna, blagor mu, a blagor tudi njemu. kdor dim® sfcariiise din predstojnike, fei te nauke dz-i^olnjujejo dn s svojiilm zgledom kažejo pot do večne sreče.
Sprejmiimo opamilne sv. Petra im rimskik paipežev koit besadio Božjo, kot besedto sv. Duha, ker njitrn je Kniisifue oihljuibil sv. D'uliaj, kd jih bo-učil Viso resiiiiico', da bodo lahko vse Ijudli' vodili po pr'avi p'O'ti večnega. zveM'ca.nja.
31. »Ko priide Talažmik, katerega vam Ijo-m. jaz poslal od Očeta, duh resriilce, bi dizhaja \z Boiga Očetia, on bo pničal o meni«. Tato je rekel KrMnis. Sv. Duh-, ki je duh resnice, pniča o Jezusu in 0' njegor\'em nauku. Kar so aiDostoli ueili,-kar učajo dandacnies palpež in škofje — lo je pndv m praiv piričevanjie sv. Duha. Sv. Duh, ki je duh resiniioe in modTOStli, govori po. sv. cerkvi. Zato se cerkev ne more nlitdar zmoliiti v nauku svetlih resnilc. .Sv. cerkev uoi čriisto resnicO' v vseh ča.sih. Kiakor je učite: čMo resnico ob času apo.stolov, učil čislo resnilcO' tuidai danes, ker govori po. njej sv. Duh, ki je duh resnice.
Iz .tega sMepamo, da^ je cerkev nepremagljiva, ker resnica, zmaiga goilbvoi prej al*!' slej.
32. Sovražniki so hoteli že večkrat uničiti cerkev. Uničiti so jo holel že v prvem stoletja. Takrat so po-klicalli farizeji in judovski duhovniki apoistole v veliki zbor in so jim zaipreitili, d;i ne smejo več oznanjevati Jezusa Kristusa irt
njegovega nauka. Sv. P'eter pa je povzdiignid gla.s in jim z vso odlbčnoisitljo pove:dail, d'a je treba Boga bolj poistošalti ko ljudi. Fairiizeji dm veliki duhovniki so Milil tako razjarjeni, da so jih holteli umoTiiti. Tu pa je veteil fairizej Giam'ailiiel, čaistliltljiv mož, iin je rekel: »Miožje IzraieM, premislliite do-bro', kaij hoMie sfordti tem Ijudiem. PuiätiÄte jih, kajti če je fo delo od. ljudi; se bo samo raizdr'lo, če je pa od Boga, ga ne bos^fe m^oigli tfaizdirefii«.
Besede GlamaMlelove so bilie 'resnične. Fiairi-zejd im juidÌ0i\''skdl duhorvndki so se iTudili na vso moč, da bi raizdWMl to delo in zaifcrli krščansko cörkev, pa ni šlO', ker je krščianska vera dn krščanska cea-kCT božje dalo, delo sv. Duhai. Ko bi sami apostoli Oizruanjevali sv. veiro, bi jo bili fa-iiizeji goito'vo zaiWi. Toda aipositioli so goivoirilli z močjo sv. Duha. Sv. Duh je govoril po njill, kakor jim je bili obljubili Jezus: »Ko paride Tolaižnik, kateirega vam bom jaiz poslal od Očeta, Duh res-nibp. ki izhaja iiz Boga Očeita, on Ido pričal o meni«.
33. Ko se je krščainska vera začela raizšiir-jati po celem sveta, ptneigainjali so jo riomski oe-sati'ji trjfeto let. Kri je tekla v potokih. K.rdisitjani BO se mortali skriK^aÄ po podzemeljskih kaltakom-ibah. Pod zemljo se je darovala lodi sv. maša, pod zemljo so se skrivali papeži, da j.iih niiso do-ibili .'ov.ražniki. Tisoč in tiisoč krisl^anoiv je umrlo na križu, tisoč in 'tiisoč je billo vrzeni'h v žrelo
idivj'üi zveri. Kritelt^lane so^ na^badali im koie, mamili s smolo, jih zjaižigali in po mestiu nosila goreče. Tiisoč in i!ilsoč knilsitijaJiOiV so rezali na ko-ščeke, morili z latkoitljo ffitd. Rdlnaski oeisairji so ho-Mii kristja'ne iztlrefoiitSi. Po čtoveško je bilo nemo-gioče, da bii se bila vara iin cerkev olinanila. Mar-siikdo je obnpavall govoreč: »S krščajnsko veiro ne bo nič, krilstjane bodo pomoriiM. Konec je s Ksnisittusovim niaiukom«.
In vendai' se to ni zgoidillo, čeprarv je bilo sftrašno preganjanje. Triistio löt je tekla muče-niška. kri, a ve.rai se je kljub vsem zaipi'ekam naglo razšitjala!. Neki palsaltelj iz ormili časov praivi: »Bolj ko kriisitijane preigamjajo, več jili je!«
VipraÈamoy kako je blo mogoče, da se je Icajtioliška cerkev vendar-le oihmmiliai? Na to nam od;gO'vaa*ja dainašnjii! sv. evamgelii). Ko bi naša vetra biliai čloa-eško delto', bi bilM že diaimo' omagalla ; ko> bii bili sami Ijndje oiznanjalli krščalniskii nauk, bi büo že da^'nö' vsega konec. Toda. Kriisiliusa in njegoiv naiuk o>zn0jnjuje sv. Duii, ki je dnb resnice, kalfeireiga! je oiMj'ubil Krlisitlus: »In ko bo prišel Toiažriik, baitereiga. vam bom jaz poslal, duh resnice, ki idhiaja od Boga Očetti, on bo pričal o meni«.
34. Bilo je že večkrat, da je imela katoliška cerkev islabe škofe, slabe duhovnike, da,, celo slabe patpeže in zdelo, se je na videz, da mora pro-pais'ti.
In vendar ni priapala! Pokaizalo se je vselej, da krščamska oeirkev ni öl'oviesko delo. Sv. Dult oznanjnje po dtuiuovnikih, škoiili iin papežih Kri-stiißoiv n'aiiik, kaàor je oMjubM KtìisiI'uis.
35. V teku stoletij je vstalo mnog-o krivo-vercev, ki so Ijudii zavajali v krive vere. V šestnajstem s/lbletju je vstlail krivoverec Luter, ki je^ odtrgal velik dal človeškega rodu oid katoliške-cerkve. Tudi takrait so Ij'Udje oibupawali: »Zaitrii jO' boido!« lai vemidair je niiso zatlrli. Taikralt bi i» bili gatovo zalrli, ko bi cerkev bila človeškioi dello. Toda cerkev je dello' sv. Diiha itn zalto je peklenska vrata ne bo'do premaigiaila:.
Tudi^ daaieis ima cerkev preinnoigo so<-vražnikorv. Ti soimiajžniiki imajo naiznai ianenia: liberalci, brezvencd!, soaiallilsltii, komranisti, pro'sitfo-zildarji, svobodnjaki Jtd. Tnidi ti proiroikujfejo konec krščamskd' veri in kaitloliški cerkvi.
To bii se tludi pi'av goltomo zgoidiiilio, če bi cerkev bilia človeško delo iin bi vise billO' advd'smjo- le od peščiice dulhoAinikov isn redomilkorv, ki se !t(riuldijo-za sv. veiro'. ToidJa, za dubiovščino je Boig, je sv. Duh, ki nais podipiira; in della oerkev nepro-maigljivo'.
36. Krilsitus je rekel sv. Peiru: »Ti si skala in n-a to skalo bom zildad jaz svojo cerkev in vra-ta peklenska je ne bodo premagalla:«. V vseh čaisih so se vrala peklenska zaga'njala proiti tej skaK, a
vseilej SO' se razbila. Naj bi se torej sotvcrajzniki spameÄ, kajti cerkve ne bodo iiikdair uničil!, treti; da jo lahko poskušajo, da je pa niikdair ne Cerkev vzdržuje sv. Duh: »K-o bo prišel Tolažnik, katerega ^lajm bom jaz posM, duh resnice, on bo priöail o meni;«.
Sv. Jeroiiiim pravi, da soiATiaižmilki laliko napadajo sv. cerkev, a da je nifcdair ne morejo za-• ttelj, da jo laihko poskušajo, da je pa nikdair na morejo omajaitd, ker je Gospod Jezus oMjubil pomoč. Prav feko gion^ori tudi sv. Avguštin: Sv. cerkev ne bo^ ndkdaa' omagala:, ker je zgrajena, na trdni podlaigi, ki je Kriste.
Sv. Duh, ki ga je Kriistos obljubili, ožiivlja sv. cerkev dn jo uči vso resnico, ker sv. Duh ja resnica.
37. Oklepajmo so tedaj zvesto sv. cerkve. Y katbliški cerkvi je Bog Oče, je Kriigtus — Sin Božji in je sv. Duh. Vse druge vere so več ali manj polne neresnic in pogubnih zmolt. Izpol-njujmo zveisito zaipovedi sv. cerkve, sprejemajmo sv. zakramente, ki jih cerkev deli, zlaisiti' pa po-sJiušajmO' božjo besedo, ki se v cerkvi oznanjuja. Vsakdo je dodžan poslušati ob nedeljah in praznikih besedo božjo, če ni še natančno podučen v krščanskih resnicah. In kdo je dovolj podučen v krščanskih resnicah? Nihče! Poslušalti besedo božjo je dolžna zlasti mladina. Zanjo 'bodo morali dajatti odgovor itudi stlariši, ki morajo skr-bi^ti, da hodijo njih o'tiroci k besedi božji.
Storimo torej vsi svojo dolžnost, da bomo pra.vi oilroci sv. maltiere katoliške cerkve. Sv. katoliška cerkev je podob-n'a Noeto^vi ladji. Nihče se ni mogel rešili potopa, kdoT ni bil v Noötiovi ladji. P'^aiv tako se tudi nihče ne m-ore zveličaiti, kdor po liasllni krivdi ni v kaitoMiški cerkvi, katero vodi .sv. Dxi'h priQlti bregu srečne večnoisti.
*
«	S:
*
*	*	.	■	*	s ■
38. »Sv. Duh bo pričal o meni, pa ludi vi boste pričali, ker ste od zaoeBka pri meni«. Iz teh Kristusovih besedi je Taavilclno, da^ zatìteva Kri-fitfuß Old svojih vemiko'v, da morajo o njem pri-čaiti in .ga javno spozna,vati, ako hočejo biti pravi učenci njegovi.
Pred vsem so dolžni o Jezusu Kr. pričaiti niaisüedniki apoisitolo^v, ki so škofje in maišniki. Ti morajO' .stati v prvih vrstah bojujoče se cerkve. Poleg njih pa so dolžni o Jezusu pričati tudi vsi drugi kristja.ni, ker smo vsi učenci Krisfesovi. Kaloliško' delo alii katoliška akcija je sveta dolžnost vseh vernikov.
39. Oglejmo si lo splošno dolžnost nekoliko bolj naitainko.
Pred vsem smo dolžni vsi brez izjeme pričati o Jezusu doma v svoji hiši in v svoji družini. To velja najprej za slairiše in gospodarje. Starisi so dolžni pričati o Jezusu Krisrtlusu svo-
jim olTükoin, t. j. dolžni so vzgajati svoje o'tìroke v ljubezni do Goßpoda. Jezusa Kris'tius'a. Kar so -duhovniki v cerkvi, bi moTaii biiti sltla,riši domači hiši in bar. so stairiši sano jim oitirokom, bi morali biti gospoidatrji svojim poslom. Vsa družina mora dajaiti pričevanje o Jezusu Kristusu.
Stojimo v duhu v nolttanjoisit n'asib družim! Kako se kaže v njili sv. vera? Po nekaterih hišah nimajo niti znamenja, da so kriteitijani, nimajo božjega 'paizpela, nimajo podobe Jezusa Kr., nimajo pioidb^be Matere B. Malo je dmžin, v kaltierih molijo skupaao sv. rožni venec. Mnogo očeitov in maiter, ki nikdar ne goivorijoi pred olitoci o verskih in svietih rečeh, ki se pred svojimi oltiroci celo poemeliujejo verskim resniioam in svetim rečem. MnogO' je stlarišev, ki doipuščajo, da s;e otti'oci nespodobno- oMacijO', da bodijo s' slaiba družbe. Vsak dan je starišem priložnoist prjßaiti o- Jezusiu Kr. Ko bi le hoiteli, pa bi bilo takoj vee drugače.
Dolžni pa smo vsi pričevanje dajaiti 'tiudi pred drugimi ljudmi. Apostoli so se razsli po visem sveltiu in so- povsod oznanjevali Jezusa Kri-srthisa križameg^ai. Niso se ba.li ne kraljev ne cesarjev, ne sodnikov ne birioev, ne mieöa ne ognja, ne kamenjanja; ne zaničevanja —■ pred vsemi ljudmi ,so pogumno oznanjevaili Jezusa. Vsi so dali zianj 1'udi življenje. Od n'as se ne zaüteva, da pojdimo po vsem svetu in oznanjujmo sv. vero visem ljudem, dovolj je, da sv. vero pričamo mej ljudmi, mej ka'berimi živimo. Koliko dobrega bi lahko storili z dobrim zgledom, z lepim, krščanskim obnašanjem in lepim govorjenjem! Koliko priložnosti ima človek vSak dan, da lahko pokaže
sv. verio, da da. pričevanje o Jezusu Kristlusu. Imaš-ilji soisede? Zakaij ne živiš ž njiinii v miru ia v ljubezni, da-bi s tem kazal, da si JezuisO'v učenec? KTistus pTiavi: »Po t:em bO' svet spo'zn'ail, da ste moji učenci, ako se med seboj Ij'ubrte!«
Ko' greste mimo oerkve adi mimo križa, ko nesejo po cesti sv. poipotlnico k bolnikom, zakaj ne pokažete, da ste kristjani? Ko slišite goivoc-jenje proti sv. veri, ko slišite nespodoibno govoir-jenje, zakaj ne odtprefe' ust in javno 0:pominjate v imenu Gospodovem? Ko slišite preklinjati Boga, Mater Božjo, presvetli zakrament, zakaj ne zamašite pTevzieititiežem ust'? Ali ste boj'aiziljivi? Zakaj ise skrivate? Krist/us se ni skril, ampiak Je dal svoje življenje na križu! Zakaj nitsmo pravi učenci Go-spotlovi, ki se morajo kazati celi kristjani, t. j. kristjani v mislih im željah, kristjani tudi v besedah, v dejanju, v obleki in v naisitoipih? Ko bi vselej neusittrašno kaizaili svojo vero, bi laihko mnoigo dobrega, storili in marsikaj slia.begia zabranili.. Bre.zv.er'ci in grešni.ki bi videli naša dobra. dela. iai bi se iza^reobTniili k svojemu Zveličarju Jezusu Kristte'u.
Pričevati o Jezuisu Kr. smo dolžni zlaKti v cerkvi. Pred vsem so dolžni duhovniki v cerkvi .IM'icevanje dajati Jezusu z besedo in z zgledom. Pa tudi verniki! če se v cerkvi lepo vedeš, če pobožno sprejemaš sv. zlakramentfe, če raid zahajaS k sv. ma,ši, k silužbi božji, če ljubiš besedo božjo, če z veseljem siodeluješ pri cerkvenih .slo-vesnostih ■— s tem daješ lepo pričeivanje Jezusu Kriistnsu.
Kakšno pričervanje dajejo Jezusn ti, ki ne hodijo k sv. maši, ki ne hodijo k službi božji, ki ne poslušajo besede božje, ampak hodijo ob ne-
deljali in praznikih raji po veselic'aili ali pa po raznih zletih? Rekel je Krisitus: »Kdor cerkye ne posluša, nag ti bo kakor paigan in očiten grešnik« in: »Za;fo vi ne iTOßlnäate božje besede, ker niste iz Boga«. Kakšno price'vanje dajejo ti, ki se ne-spodoibno vedejo mej povzdiiganjem pred Najsvetejšim, ki saano enkra.t v let-u aili cölo nioibenkrat ne pristopijo k miizi GoisiJodovdi?
Koliko dobrega bi lahko storili, ko bi l^ili bolj vestini in zvetsi' v izpolnjevanjiu svojih dolžnios-ti? Nikiar se ne zanašajlte le na duhovnike, ki jih je zelo mato! Tudi verniki morajo -siodelovaiti teir oznanjevaii Krisitlusa. To je katoliška akcija!
Pripevartii pa moammo o Jezusu zlasti ob smrtni uri. Pokazati moramo zlasiti ob smrtini umi,.dai smoi krilsit'janii,. In kako naj pokažemo? S item, da pobožno sprejmemo sv. zaka-aniento. Kako • sramoitno in hkraitlu p.regTešno je, da ne-la:teiri, ne mairajo klicati duho^-nika, ne mairajo, dia bi jiilrti duhovnik v hišo prinesel sv. popoitinicoi Ka.ko sramotno je, da kličejo duhovnika, raiji po noči ko po dnevu! Kako sramotno je, da čakajo s sv. za.kiramiSnti do- za,dnjega. freno't.ka. ko zgubi "bolnik že zavest in ne more več pirejeti vseh sv. zakramentov!
Naj;]e)pše i^ričevanje da^š Jezusu, ako -^-dano v voljo božjo prenašaš bolečine, vdla.no a* voljo Ijožjo srrejmeš isv. za.kramemte in v Bogu um:rješ.
Tobra .smrt praTfi'čnega človeka je prelep •zgiled za! vso' občino, zai vse mesto.
Visii moiramo torej dajia.ti pričevanje Jezuisu-. doma mej svojimii Ijndmi, mej sosedi, v domači Tasii, v cerkvi itd. Z lepim vedenjem, z lepii'm živ-
Ijenjem, z lepdmi bese^liami, pravičnimi del in z ljubeznijo do Boga in bližnjega kažemo naglepša, da' sano Jezusovi učetaci in da smo v milloisti božji, kajti ljubezen pokcrije vse grebe.
40. Sv. Peter imivi v damašnjean sv. beniilii, da. Ijuìiezen pokrije obilnost' grehov. Boidi še tako> slab človek in tos v grfeihe zakopan, če ima dobro srce, če ima v srcu piuvo Ijiibezen, laiiko rečemor Ta bo že prišel na pran-o pol, ker Ijubezeai poikriije-vse grebe.
41. Krščanska ljubezen je nadnaraivna, čednost, ki nas nagiMje ljubiti Boga nad vse ift bližnjega, kakor ljubimo sami sebe.
Pred vsem moa-amo torej ljubiti Bioiga. Boig" je sam na sebi neskončna dolbro-ta in neskončna leijottia. Nobena, sltvar ni tako dobra, tako lepa in tako sladka ko Boig. Bog je nad vse! Ako ljubi kdo Boga na ta način, t. j. ako ga ljubi, ker je-Bog sam na sebi neiskončna. dobrota in lepoita — je njegova ljubezen popolna, in ako se kesa svojih grehov iz popolne ljubezni —■ je tudi njegova kesanje popolno, ki izbrise grešniku vse grehe-tuclii brez ispovedi, dai itoa. le voljo spovedati se o prihodnji piriiložnoisitS.
To je dobro vedeti, ker ne veino kakšna smrt nas čaka. Morda nas čaka nagla smpt, da ne
l>omo mogli prejeti sv. zakramentov. V tem •slučaju je nujno po'tTebno, da obudimo poipolno ljubezen in popolno kesanje. Ta ljubezen in to ke-samje pokrije A'se ^relie.
Boga' pa moramo Ijubiitii tiudi radi 'tega, ker je naš največji dobro&ik. Le poglejmo in videli bomo, da imamo vse, kar-koli im'amo, od Boga. Cagavo je telo? Božje je in mi ga ne moremo povečati niti za las n^, glavi! Čigava je duša? Kdo nam daje živeža, da živimo, kdo A'oide, katero pijemo, zraku, ki ga. dlišemo^? Vse, ka..r-koli imamo, imamo' od Boga. In Bog naan je pripravil po smrti takšno srečo, kakršne oko ni še vildelo in uho ni še slišalo. Resnično', Bog ,je naš največji dobrotlnik in zato ga moramo ljubiti bolj ko A\sako drugo reč.
Tadi ta Ij'ubezen, ki siiirer ni po'potaa, ]30-kiriije naše grehe. Ako se pokesamo iz te nepo-poilne Ijiihezni in sprejmemo isv. zäkramiemte, dobimo odpust Aiseh girehoiv.
Ljubiitii' i3la moa-amo tudi STOjega bližnjega, t. j. visakega človeka, i^irijatieOja in neprijailelja alli sovražnika, Ljiiibiiti moTamo. svojega bližnjega, ker je Bog tako zai]joviediail, ker je vsak človek ußth'arjejn ]^o božji podobi, ker je TOak človek otrok božji iai dediilč večnega krailje^tVa. Bližnjega moramo' torej Ijuibitti radi Boga.
Kdor ljubi svo.jega hližnjega. ljubi tudi Boga in kdor ljubi Boga, ljubi' tbdi 'SA-ojega bližnjega.
Ljubezen do bMžnjega je torej goto™ znamenje ljubezni do Boga. Zalto lahko rečeimo, da tndi ljubezen do Mižnj-ega pokrije vse grehe.
Ako bi fcdo rekel: Jaz ljubim Boga, a tega ali onega clowka soAiriazim jii mu ne morem od-pu'stì'tii —■ nimia preiAie ljubezni do bližnjega iiii vsJed 'itega 'tiudlil ne prave ljubezni do Bo-ga.. Taka ljubezen je praizna iin ne pokrije greboiv.
Ako bi kdo me ljub i,1 B'oga in bi se nič ne bal Boga, pa bi nam zlaigotlavljal ljubezen — ne ve-rujmo' mu! To' je hiinia^vščiina! Kiako bo. Ijubiil tebe, če ne ljuibi Boga? Zaitb mora^io dobro gledati, s kom sklepamo prijiaitleljislVai im zveze. Od človeka, ki bi nas boltel zavesili v greh, ki torej ne ljubi Boga in se ga ne bojiii — 'bežimo proč in ne menimo se ž njim. Hak čloivek je jiodoben voJku, oMečenemu v ovčjo kožo. Bežimo dateč od njega! Kdor BrOgai ne ljuibi, tudi nas ne ljubi. Taka ljubezen je prazna, in ne pokrije grelioiv.
42. Bog je sama ljubezen in zaito hoče, da fudi mi ljuhimo. Prvič moramo ljubüti Boga, lei je neskončna clobroilla in lepote .sam na sebi. iin ki je nam vse dobroite sitoril, dTugiič pa mo^ramo Ijubiiti tudi svojega biižnjega, prijatelja in jO-vražnika. zavoljO' Boiga. Kcloir imia^ v srcu tö dvojno ljubez'en, Ij-ube^zen do Boga in do bližnjega, ima mi'tosit sv. Duha. Njegoivo sTre je tempelj sv. Dnha po Jezusu Kiristusn, kajti ljubezen pokrije vse njegove grehe. Ta;k človek je v tem 0ZÌTU podoben Mariji, preoist'i Devilci. ki je bilk nevesitia sv. Duha in brez vsaikega tndi najmanjšega greha.	=:=
43. Vsa lepa je bik Marija/) brez madeža, izvirnega gj5eha, polna miiioBti in vsa O'zaljèana z diarovii vsv. Duba. Bilto je nevesta sv. Duba, zato si ne moremo misililtli, da bi. jej sv. l>ub me bil dal ka-tere-koli milosti', kafterega-koli da™. Prejek je vso obülnoisif! darov sv. Bnlia. Njena duša je bilia prekrasen teanpe'lj božji. Luči, ki ,so v njem gorele, ■ so bile nnilloisiti in darovi sv. Duba : dar mo'drosti, dar uannoisti, dar svöta, clar moči, dar učenos.ti, dar pobožnoisiti in dar strahu Božjega.
Kri.s't'uis je ilmenoival sv. Duba tloHažnika, kakor beremo v današnjem sv. evangélijii: »Kiadar pride Tolažnik, katerega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resniice, kateri od Očefe idiaja, on bo pričeval o meniii«. Ker pa je bifla Marija po3na s-v. Duha, zaito imeniijemo v liitanijah tudi Marijo 'ttolažni€o žalovsithiih in iJomoč krist.jainov. Kdo je foliažil apostoile in jim dajal pogum, ko .sio nroraili zavoljo Jezusa veliko ti'peti"? Sv. Duh je bJl ž njimi, a Ijeremo, da je bila ž njimi tiudi Marija, to-lažnilca žalositnih in pomoč kristjanov, ki jim' je s svojo modrostjo dfejala' svete. Beremo v Dejajnju apostolov, da je bilia Marija z aposltoii tudi na binkoštni praznik, ko so prejeli svetega Dnha v pod ohi ognjenih jezikov flAik. 1, 14 itn 2, 1).
44. Ka.kor .aipostole, je Mariija tolažila, v vseh časih sv. cerkev, škofe, duhovnike in vernike, ko so jih preganjali zai\'o''ljo imena. Jezusovega. Sv. cerkev se; je v vseh ča:sih obi^a^ahi z go-
Glej vprašanja v Velikem katekizmu od št. 184
do 192.
rečjmi pirošnjami do MaTiije. To se je goidillo zlasti ob času tiuTŠkih vojsk, ko- so Turki hoteli umiÄi kršč-amsitlvo. Ziaitb je sv. cerkev poisfeviila liifeiruijii besede: Pomoč kiriisitjauov, .proai za nas!
Bii/lo Je 1. 1571. dne 7. oktobra,, ko so kristjani 'pri Lepanitu poipolnoma premagali Turke. Za- zmago je takrat ves svet klical na pomoč Matrijo. Zmaga je bffla sijajna iin- pa'pez P.ij V. je zaiukazal, naj se v spomin na lo zmago postavijo v laviretanske' li'tanije besede: Pomoč kriisitjanov, piroisi zai na's! Papež Gregor XIII jo ukaiaall, da. tse moira, v «ipomiin nai 'to zanago všaika leto pTvo nedeljo v oktobru praznomti pra'znik: sv. rožnega; venca.
Nfei enak načim sO' biii Tu-rki tepeni tudi i^red Dunajem za ceisaa-ja Leopolda I. d'ne 12. sepitem-• bra. 1683., ko je poljski kralj Sobieski priliiitiel na' pomoč krisitjanom. V spomin zmage nad Turki pred Dunajem je papež Inoceneij XI ukazal praznoivati prvo nedeljo po rojsfivu Marij i-nein praznik pireeladkega imena Marijinega.
Sailezliljani imaijo^ patiromo Marijo Pomoič-nim. Z njeno pomočjo .se je ta red raizšiiriill v kra'tkem času po vseh. delih sveta. Doai Bosco je imel brezmejno zampanje v Marijo Devico, pomočnico kriiistjanov.
45. Marija je tlidi vsakemu posamezniiku najboljša svetovavka in najboljša pomočniilcai. V litanijah jo zovemio: Sedež modrosti božje, Mati dobrega sveta, prosi za na!s! Spomniiite se. kolliko spominskih tablic je bilo na Sv. gori pred voj-
sko, ki SO' pričale o. velikih mditostih, ki jih je Marija, izkazo'vaia visein, ki so se s skesanim, srcem k njej obračali v teku'stoletij.
46. Živimo v težkih čaisih. D'elio, ki ga imajo dandianes duhovniki, je zelo težavno. Nevera se šitri in dijhoiveiLTO se zaničuje. Zato se že od časa papeža Leo^ma XIII pospešuje po celem svetu proisla'vljanje sv. Duha in češčenje Marije Device^ neveste sv. Duha. Pired binkošiliiim ]Draznikom se mora opravljaltii devetdnevnioa v čast sv. Duhu, dai bi nas razsvetilil in spi-aml spet na pravo iJot. Češčenje Marije Device pa se je po vseh cerkvah • povečalo s tem, .da se šmarnice obhajaijo ]>ovsod in da se posebno meseca oktobra moli ]>o ■^■seh cerkvah sv. rožni venec, ki ga je zlasti ijapež Leon XIII prliporočail kot posebno orožje proti grehu in neveri. V zadnjem času priporoča' sv. cerkev tudi češčenje sv. Družine: Jezusa. Maiiije in .Jožela, kajti glavno gorje nam prihajai dam-daines iz slabih driižiii, v katerih rastejo otroci brez nravega pioduka., brez odgoje im brez vere.
Gasi, v katterih zivimo- so taki, da ne opravijo duhovniki: saimi nič. Poinagaiti morajo za zmagO' dobre stvari vsi, ker so a'Sì krščeni ne-le z vodo. pri. sv. krsfu, ampak tud'i s krstom sv. Duha pri sv. birmi, ko so bili maziljeni i s -v. kriizmo za bojevniike božje. Spomniite se. kako so verniki pomagali sv. apoistlolom, Icako^ so pridno pomagale aposifolom tudi ženske, ki se omenjajo v piismih sv. Pavla. Mej vsemi je bila najbolj goreča preblažena Devica M'airija', ki je z naukom
im dobrim sveitom pomagala. Prvi kristjani so dali zgled, kakio moradO' tludi verniki pom'aigatì s katoliškim delom ali s kaitoHiiško akciijo'.
Bliža se sv. binkoštini pra/zaxik, ki je praznik sv. ]>uha, ženina Mairije D. Prosimio' ga, naj tudi nas naioolnd sè s^iojimi miilostlmi im sé svojiiliui dano vi, t. j. z dairom m'oidioSltä, umnOBlffii, sveta, mot-i, nčenostli, poibožnodtli din sitrialiii hožjeiga, da bi mogli po. zgitedii MiaTige D. žii^^eti praràcno v čaist jjožjo in v zveličainjie seblii in dmgiiim. Iz našega življenja naij so^vražniki sp'oizaiajo., da je naša verai pravai. Izpolrnjujmo to, fcair pnijporoča sv. Peter v današnjem sv. beriiln: »Pi^eljiiM, bo-diilte niodxi in čnjte v moli'tVah. Pred vsem imejte vedno ljubezen mej seboj. Jemljilte se druig drugega raidi pod igtrehot«. Na- tal način bomo najlepše posnemiaili zgled Mairije Device, ki je maiti le]:e ljubezni, tolašnica žatosfoili in pomoč Tirisi janri v, postlaAiljeniai za vzdt kršoamiskim dekletom, krščanskim maleram iin sploà visemu krščanskemu IjudsftA^u.
» * * * » *
47. Mairija nd biila, samo devica, -aimpak tudi neviefita .sv. Puha in ma'tü Božja. Ziatö jo miorajo imelli' zai zgled iin. vzoir ne-le cleklelta, ampak tudi krščanske matere.
Krščanska maitli pota-ebuje mej vsemi najbolj dalrov sv. Dnba: mod'rositd, umnoisiti, nsveta, möt-i. učenosti., pobožnostli in sttehu Božjega, k'aj't'i od nje je odvisna vsa vzgoja in vse versiko
živlijmio v clTužitoiii. Zato pa bi se moraila, vsaka brščatnska mati vsak clain oba-^ačaiti k sv. Duhu, naj bd jej clail poitlriebiiih miiosita, da bi vsaj neko-llifcoi pioislt'ala podobna,' najvišjemu ženskemu zg^le-diu, Mariji, nevestfe sv. ]>uba, ki j;e bife poina mi-loslü in potaai vseli nebeškili xlarov. Ivo bi vse naše krščamske maitere izpolnjevale svoje vzvišene dolžnoisitli po. zgiedu neveste sv. Duha, bi se vse socialne zmede v človeški d-ružbi taikoj od-pra.vile. Na ta način bi matere uspešno- podpirale Katoliško akcijo.
Zato pa hočemo na. tem mestu prieiniiislje\"ati ,s prav posebnlim nameniom tudi o tem predmetu, t. j. o doüznositüh krščanskih mater.
S:	*
48. Ko soi poko.pavali mater velikega i.a slavnega nemškega škofa Ketteler-ja, je bilia navzočna ogromna množica ljudß'fiva, billo je zlasti mnogo krščanskih mater. Na grobu je imel govor sam škof Ketiteler, nje sin. Ko je le-ta iiZirekel besede: »Ti, o Ijulm mati, isi' mi dala to, kar .sem ]:oslal na tem svetu in ]>o lebi bom prejel, kar upam prejeti na^ o.nem svefcu«, so vse nemške malere jokale.
To so znaanenilfe besede, ki izražaijo., kako važno je imeti dobro krščansko niatar. Zgodovina starega in novega čiasa polirjuje, da; so bili vsi slavni možje iz t'akih družin, v kaferih so bile doibre matere. Dobra krščanska mati je postavila podlago n,i-ih prihodnji sreči in slavi.
Zato priij^oroča sv. cerkev ust'aiiavljanje Marijinih družb t'udì za krščanske matere, da bi se matere v teh družbah podučevale in posveča-
vale, bajti niaiteTe limajo nad vse važno nalogo: vzgajati oitroke v strahu in ljubezni božji. Kri-st/us je dvakralt rekel sv. Petru: Pasi moja jag-njeta, pgsi moja jagnjeta! Ta jagnjtìta so otlroci, je mladiaia., so' mlaideniči in dekieta, katere mora, cerkev vzgajató v isita-iahu božjem. To je najisivetej-ša naloga cerkve, ziladti dušnih paötiiirjev. Isto-tako pa veljajo besede Kiristusove st&Tišem, zlasti materam: Pa.si moja jagnjeta, pasi moija jaignjeta!
Da je pa mateiam mogoče izpolnjevaiti to najsvetejšo nalogo, katero jim je sam Bog naložil, se morajo pripravljati. To se godi najlepše v Marijinih družbah za^ krščanske maltere. V teh družbah se postavlja materam najvišji zgied, Marija, ma.ti Sina božjega. Marija je bifa tako dobra, tako popolna, tako vzorna, da jo je sam Bog hotel imeti za mafer. V to Marijiaio šolo' bi morale stopiti vse matere, da se tu nauče, kako jim je živeti, kako daja.ti otrokom po^luk im zg*led lepega krščanskega življenja v strahu božjem in v ljubezni božji.
49. Ko je dne 15. julija 1. 1099. po Kr. križarska vojska po istrašni brtki zavzela Jeruzalem, so vojskovodje- in knezi, ki so bili navzočni, sklenili, da postavijo v Jeruzalemu krščanskega kralja. Rekli so: Jeruzalemski kralj mora biti prvič dober vladai- in drugič izvrsten kristjan. Posvetovali so se. kdo bi bil najboljši kristjan. Poprašali so sluge in spremstvo vseh navzočnih knezov, kako se v verskem oziru obnašajo njih gospodarji. Sluge lotaringijskega vojvode, ki se je
imenoval Gotlfried Bulonjski, so po\-6da!li, da ima njih gospodar samo en pogrešek, namreč da se po končani službi božji predolgo časa mudi v cerkvi, dokler pripravljene jedi popoilnoma ne omrmejo. Ko so to slišali drugi knezi in vojskovodje, so sogla'sno izvolili Gottirieda Bulonjskega za jeruzalemskega kralja. Golilffried je sioar ■sprejel vla'darstvo, a ni hotel imeti iz ^•elike po-n.ižnosit.i zlate krone, češ, da se to ne spodobi v Jeruzalemu, kjer je Zveličar nosil trnjevo krono. Cel svet je takrat slavo pel temu izvrstnemu in pobožnemu vladarju, ki je posital jeruzalemski kralj.
Zanimivo pa je vedeti, da je njegova mati i>ila blažena Ida, katere se spominjamo dne 13. aprila. Uresničilo se je tudi v tem slučaju, da imajo veliki in sla^vni možje navadno dobre in pobožne matere, kakor je bila nad vse pobožna Mažena Ida. Ce hoče mati vzgojiti otiroke za sv. ■čednosti, moTa sama dajati lep in vzvišen zgled. Sv. Ida _ je svettìla v družini kakor solnce, da so mož in otroci nianjo gledali in jo posnemali. Skrbela je za siromake, sirote, vdove in za bolnike kakor prava mati. Molako je podpirala cerkve in samostane.
Glede vzgoje otrok pravi životopds o njej: i>Blažena Ida je vzgajala svoje otroke v straha božjem in v leipem obnašanju, jih učila vsemu, ka.r se je njih efanju spodobilo ter jih navadala k lepim in svetim šegam«.
Vsaka mati hoče navadno, naj bodo sinovi in hčere take, kakor je ona sama. Ce ljubi mati sv. čednosti, ponižnost, poMevnost. svetosit ìti polrpežl.jivost, hoče, da postanejo tudi sinovi in
licere ponižmii pohlevmi, sveti im potrpežljivi. Če je ma,ti ničemurna, če ljubi nesTianm-o obleko in je prevzetam, zalijteva tudi od sinov in hčera, da se prevzetno in gizdavo oHačijo.
Blaženai Ida je imela pomenljive sanje,, ko so bili še njeni otroci majlmi. Videla je sanjah solnce, ki se je sprnsitiilo z neba v njeno naročje. To je pomenilo, da se bodo njeni oitlroci, ki jih je nosila- v naročji.1, svetili kot sioliilce. In res, dva siaia sla: posfela kralja, ena hči pa so,proga cesarjeva. Zlasti pa se je kot solnce svetil GdtitMed, ki je bil izvoljen za kralja jertizalemskeiga.
Imela je še 'drugO' prikaizen. Ko so njani sii-novi šli IS kri'zaTOko vojsko iDffoii'Jeruzalemu, je šla M. Ida. v terkev lin poklekriilai pred žaioSiftuOiMaitter BožjO' ter goreče moliJla za s^oje siinove. V tej goreči molitvi je imela prikazen. Videla je v prikazni svojega silna Gotit,frieda, kako' se je hrabro boril in prvi splezal na jeruzalemski ziid. To je pomenilo, da bo izvoljen za prvega v Jeruzalemu.
Ko je nje soprog umrl im sO' otroci vsi odra,stli in bilii na krasnih mestih; se je M. Ida na stare dni popolnoma posvetilla svetim čednositim in dobrim delom. Bog .je njeno pobožnost i;n strah božji poplačal tudi s čudeži. Nekoč je bila bi. Ida na pi-azoiik v cerkvi. V cerkev je takrat prišla tüdi siromašna ženica, ki je seboj privedla gluhonemo deklico. Bi,l je mrzel dan in gliuho-nema deklica je liila slabo oblečena, da se je na vsem životu od mtaza tresla. Pobožnia grofinja Ida je to videla. i,n je s prstom namignila gluhonemi deklici, naj pride k njej. Ko' j.e deklica pri,šla, jo je grofin-^^ fkr:!;;?; pod svoj plašč, da bi
jo o^grela. Toda v trenoi&u je deklica- dobite po-shih in govor, ki ga ni imela od rojsitva in je ^^sai iz sebe zaklicara na glas: »Mama, mama!« Njenai mat'i je brž tekla k njej in z ve-seljem objela de-klco, ki je pod plaščem bi. Ide popolnoma oadra-A'ela. Cerkveni predistojnik je v zahvalo- Bogu takoj zapel Te Deum ,iin vse ljudstvo je Boiga. zahvaljevalo za veldfco cliobro^to, kajtì; vsi so vödieli, da je bila dekllica g^kihonema.
50. Marsikaitera marti pravi, da ni do'volj učena in da-niima dovolj zmožnoeti, da bi znala; dobro vzgajati svoje o^tpoke. To je da, niso vse-maitere učene, pa vendar lahko dobrio vzgajajo o'tlKoke, ker imamo stredistK'o, ki vso učenost in izobraženost nadomroti. To siredsitfvo je strah hožji. Če tudi niste učme, vendar strahu,božjega lahko uči.te svoje ofroke z besedo in z zgledom in strah božji nadomesti vse. Naše matere ndso bile-učene in izobražene in vendar so nas dobro vzgojile, keT so nam vicepile" strah božji. _Imejt'e torej strah božji in učite sfcahu božjega -otooke.. Kjer je strah božji., t'am je molitev, zlasti moliteAr sv. Tožnega- venca; kjer pa je molitev, tlam je? sreča in blagoslov bož.Ti.
51. Imamo pirekrasen zgled na sv. Monikl,. ki je bila mati ednega najslavnejših in najboilj učenih mož, kar jih pozna zgodovina — sv. Avguština. Sv. Avguštin je v mladosti zašel na
20
kriva poba. iin v krive vere. Mati je neprestano molila in ga opominjala s solzami v očeh, naj bi se izpreobrini:!. Četudi ni biia učena, kakor je bdi sin, je viendar dosegla, kar je tako srčno želela.
Nekoč je imela sanje, da je stala na dolgi deski in se jokala. Prišel je angel k njej in jo jo vprašal, zakaj toliko joče? Ona je rekla: »Raidi Slina, ki je zabredel v krivo vero!« Angel jej reče: »Nič več ne joči, ker sin bo že prišel k ttebi«. V tem tlrenotku je videla sina Avguština, ki je prišel k njej.
Ko je te sanje povedala sinu, je ta rekel: »No vidiš, tudi ti boš sprejela mojo vero in bomo spet skupaj«. Mati pa mu-je odgovorila: »To ni mogoče, saj angel ni rekel, da bom jaz prišla k teibd, ampak da boš tì prišel k meni, t. j. da boš sprejel spet kaitoliško vero, katero iinam jaz«. Te besede sp sdna Avguština ganile, da je začel resno premišljevati svoje zmote.
Toda sin Avguštin se leta in leta ni hotel iz-preob-rmiti. Sv. Monika je jokaje šla k škofu in ga prosila, naj bi ga škof poklical k seibi in ga skušal pirepiričati. Toda škof je odgovonil, da bi to nič ne pomagalo, ker je Avgiištliin radi svoje učenosti prevzeten in poln napuha. Rekel je jokajoči materi: »Le pusilli ga in nadaljuj z molitvijo; on bo nazadnje sam spoznal, da je mani-bejska vera kriva in brezbožna«. Sv. Monika im ni bila s tem zadovoljna, ampak je še boilj STČno prosila škofa, naj sina pokliče na razgovoT. Škof pa je odgovoril: »Le nadaljuj to, kar si do seddj delala, ker je nemogoče, da bi .se izgubil tvoj sin, ki si zanj prelila toliko solza!« Te besede
so sv. Mondko tako potolažile, kakoT da bi Jej .sa.rn Bog zagotiovil, da se sin ne bo pogubM.
Toda sin Avguštin je nekega dne, ko je bil .star že devetindvajset let, na .«kriteni ušel od martere najprej v Rian, potem pa v Milan, kjer jg postal profesor govorništva. Žalostina mati siv, Monika je šla za njim-. Ko je prišla v Milap, kjer je bil takrat škof sv. Ambrož, je našla Avguštiiiia že vsega pTemenjenega. Sv. Ambrož je namreo Avgniština pregovodl, naj pusti mandliejisko vero, ki je kriva in prazna. To je Avguštin Dudi sam spoznal. Toda' o katoliški veri je imel še vedno marisikateiri dvom. To je trajalo še doilgo časa. Mati sv. Monika pa je srčno molila, da bi se sin izpreoibrnil. Prosila ga je, naj bodi poslušat govore sv. Ambroža. Nekoč je slišal go'vor o sv. Antonu in o drugih možeh, ki so vse na svetiu l^opustili, da ibi se popolnoana Bogu posvetfili. To je napravilo odločilen viis v. njegovi duši. KakoT smio že prej omenili, je sv. Avguštin šel nato na nek ATt, ee milo razjokal in rekel: »Koliko časa bom še ponavljal: Jntri, joi'tri. Zakaj bi takoj sedaj ne pirenehal s tem sramotnim življenjem. O Bog, nikar se ne spominjaj mojih starih grehov!« Ko je tlako jokai, je zaslišal glas: »Vzemi in beri! Vzemi dn beri!« Šel je z" vrta v hišo in našel sv. Pdlsmo. V isveti knjdlgi jte bral te-le besede: »Ne v požrešnositi 'i(n piiijamost'i', ne v ne-čiistošti in nesramnosti, ne v prepiru in v ne-voščljivosti, ampak oblecite Jezusa Kiriistosa in ne strezite mesni v po'želji!voiSiti «.
To je bilo dovolj. Avguštin se je takoj izpre-obrnil. Prošnje in solze sv. Monike so bile uslišane. Zmagala .je čudežno molitev sv. Monike,
četudi ni biia tako učena, bakor sin Avguštin. Njeno orožje je bilo sitlrah božji in moffitev.
Posnemiajte jo y pobožnosti, v strahu božjem ■in v moliM! če hooejo imeti matere dobre, pobožne in svete otroke, morag'o same biti dobre, pobožne in svete. Če hočejo, da se izpreobrnejo njih 'otiroci, ki so moirdaj zašli na slalbe polili, morra jo same kazali strah božji in goreče moliti. Same besede ne pomagajo! Škof je rekel sv. Monika: »Pus'ti ga, bo že sam sipoanal, da je na krivi poti. Nadaljuj molitive zanj! Nemogoče je, da bi se poigubil sin, ki si zanj prelila itóliko: soillza«.
Držife se tega pravila! Kazite ot'rokom lep zgUed strahu božjega, pobožnosti in moiliitve, vse drugo se bo samo po sebi 'Zgodilo, če imajo starisi strah božji, ga imajo navadno tuidi oitroci. Taka otroci so stanovitlnii v dobrem in značajni.
52. Ko so peiljaili sv. Sianforiijana v smrft, se je njegova malti postavila na zid, koder so ga peljali in mu je klicala: »Sin moj, imej v spo-m'iinu živega Boga, bodii stianoivSten! Mi se ne smemo baiti smr^fd, 0aj smrit vodi v žilvlijenje. Dvigni svoje srce v nebesa, sin moj, oziraj se na tilsitega, hi vlada v nebesih! Danes ti ne bodo vzeli življenja, ampak ti ga le zamenjali. TTi pojdeš danes v boljše življenje«.
Tako je govorila pobožna mati. Pa-iipoiročala mu je, naj se boji edineiga Boga in nikogar drugega. Takiih mater pa je mallo! Posnemajte jo v svojih družinah, drage matere in učite svoje
otroxe stoatLu božjega. Ce bodo imtìlì steah božji bodo stanovitiiii, značajm in spoštovani pri Bogu in pri ljudeh.
])an,diaai€s je mnogo mater, fci so same ni-•čemume din svoje oitlroke niič drugega ne uče ko ničeniiUTnoksit!, Éspanje, plesanjie, mehkužnoisc, piievzetmost, veseljačenje itld. Iz takiih otook ne Ido nikoli priida.
Ö3. V zgledili, ki sem vam jih na.vedel, je mnogo zlaltiih naukov za krščanske maltiere. V šoli Marijinih družb se taki nauki večkralt raizlaigajo in priporočajo." Mariijine družbe so prave šole ne-le za mladino, ampak tudi za odrastle, zlasti za maitere. Mej Nemci je skoraj v vsaki župniji dnužba za krščanlske maitere. Ko je bili evhairi-Btilčni shod na Dmiaju 1. 191"2., .sem videl mno-gOi nemških ženiskih dlružb, ki so prišle s sivojiimi zaistavami, na katlerlh je liilo z;aipdisano: Družba krščanskih maiteir. Mariijitiie dr/užbe za krščanske maitere so na sploh v Nemoih zelo razšda-jene. Zato je praiv lepa misel, nag hi se ustanavljate itudi pri nas Mairiiljlilne družbe za krščanske matere, ki naj bi vodile anatere po pravi poffi. Lepe so dekliške in mllaidenliške Marijine družbe, a zelo poitreibne-.so tudi idlružbe krščanskih mater, kajti krščanska maitii; zelo potireljuje naukov, na,vodil in tolažile, ker je majfci v dmžiim navadno naj-holj obložena' s skrbmi, z odgoivornostjo, z bridkostmi in z žalostjo'.
V Mariijatni, dnužblii imajo dekleta in mladeniči zgled T Mairiji Devici, matere pa v Mar;i.ii
Maitfeiù Božji, ki je 'bila tako dobra, da jo je sam Bog ,ho/tel imeti na zeniilji za svojo ma.teir. To je najvišji) zigled in najvišji vzor, ki se postavlja pred ooi v šoilaih Marijiiniii diuižb. Vse ma,ter'e, o katerih sem vam tu govoril, so imele za zgled in vzor Ma-rijo Devico in Mater Božjo. Tako si jo morate izvolliitli 'tudi vi. To 'Storite najlepše, čd-pristopite k Mairijini družbi za krščanske majte-re, zlasti pa, če na^tančno izpolnjujete dolžnosti Marijine družbe.
54. Sv. Monika je pregovorila sina Avguština, naj bi se ž njo vrnil iz Milana- domov. Ko sta se pa Aračaila, je sv. Monika v mestu Osiia pri Rimu obolela. Pred smrfijo je rekla svojemu sinu: »Sin moj, 'zagOitavliam te, da je ni več no-])ene stvari na svetu, ki bi' me veselila. Zato na vem, kaj 'bi več delaila. na tem svetu. Do' sedaj sem si želieila: žiiveiti ed!iinio4e paldli tWe, da bi tebe videla še pred smr'tjo kristjana in ka,toIličaina. Bog mi/ je .dal še A^eč, kakor sem si želela. Dal mi je miilofiit, da sem dočakala, da si se popolnoma posvetil službi božji in da zaničuješ vse doibrotte in ugocl noeti tiega. sve(tia. Kaj naij s'edaj še delam na tem sveitiu?«
S temi basedami je umrla. Kako srečni so staiMŠi, ki morejo reči na sm^rifni postelji s Siv. Mouiko: »Kaj naj delamo še na tem svetu? Izpolnili smo vse svoje dolžnositi in zapuščamo za-seboj, kakor up-amo, .dobre oitiroke, ki .bodo Bogu služili, se nais hvaležno spominjali in za nas molili. Z Bgom, otroci draigi, na svidenje v srečni večnosti!«
Drage matere, če -hočete kdaj dočakaiti tako srečno emxit, morate v žiHijenjii goreče kilica'ti nai pomoč -sv. Duha, ki naj vodi vas in otroke po ■poti pravičnosti in Ijuhezni' božje! Le s pomočjo isv. Duha lahko dosežete vse, kar priporoča v da-diašnjem sv. heirilii sv. Peter, da bo v vaših družinah češčen Bog po Jezusu Kiitetusu, Gospodu mašem.
\
.VSEBINA
TRETJEGA ZVEZKA DRUGE KNJIGE.
Stran
1.	Sedemintrideseto branje. Za tretjo nedeljo po Veliki noči................. 1261
2.	Osemintrideseto branje. Za čefrio nedeljo Veliki noči.............
3.	Devetintrideseto branje. Za peto nedeljo Veliki noči................
4.	Štirideseto branje. Za praznik Kristusovega vr bohoda .................
5.	Edeninštirideseto branje. Za šebto nedeljo Veliki noči................. 1507
po
po
po
131S
1376
1449^^
Tip. Lucchesi — Goiizia
MflRODHfl IN UNIUERZITETNfl KNJI2MICR
00000429G9G